z» koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVE JV C E V V AMETHK.I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Stev. 33 Entered as Seoond-Class Matter July 8th, 1903, at the Post Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd. 1879 Chicago, 111., 19. augusta 1910 Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo! Leto IX Razgled posvetu. A VSTRIJSKO-O GRŠKA. Dunaj, 17. avgusta. Povodom obiska Cehov na Dunaju je prišlo do krvavih izgredov. Ker so du-uajski “Nemci” že preje nazna-njevali, da bodo na obisk došle Čehe napadli, je bila vsa dunajska policija na nogah. Došli Čehi, po številu okoli 800, so korakali, ne da bi jih kdo dejansko napadel, v češki narodni dom, seveda v varstvu policije. “Nemci” so priredili v neki dvorani protestno zborovanje, kjer so tako kričali in razbijali, da je končno policija posegla vmes in pognala zborovalce na cesto. Sedaj je vzkipela germanska kri olikanih avstrijskih Nemcev. Vse, kar jim je prišlo pod roke, jim je služilo za orožje. S stoli, vrčki za pivo in palicami so napadli policijo, ki se je morala poslužiti orožja. Kmalu je bil splošen boj v teku, ih le jako pomnoženi policiji se je posrečilo, razgnati razgrajače. — Mnogo o-seb je zadobilo več ali manj težke poškodbe. — Nemško časopisje sedaj umevno jako zabavlja, posebno pa še na dunajsko policijo, ki je vendar enkrat storila vsaj v tem slučaju svojo dolžnost. Če ne bi tako nastopila, bi podivjani “kulturni” narod Čehe gotovo na padel. — Povodom osemdesetega rojstnega dneva cesarja Prane Jožefa, ki bode 18. t. m., bode izdana jako obsežna amnestija. Korist od nje bodo imele posebno one osebe, ki so bile kaznovane radi političnih prestopkov ali radi žaljenja časti. — Vsled velikega izseljevanja z Ogrskega v Ameriko, armada ne more dobiti dovolj rekrutov. Do-sedaj so pobirali novince samo v revnejših komitatih na severu, sedaj bodo pa novačenje raztegnili tudi po bogatih in produktivnih krajih na južnem Ogrskem. Pričakovati je, da bode izseljevanje, kljub ugodni letini, v letošnjem letu preseglo vse prejšnje številke. Ker odhaja ravno mladi svet v tujino, ni čuda, da gre za vojake trda. RUSUA. Strašna bolezen kolera se po Rusiji vedno bolj razširja. V tednu od 31. julija do 6. avgusta je zbolelo 20,668 oseb, od katerih jih je umrlo 8679. Poročila iz glavnih pokrajin naznanjajo sledeče številne smrtne slučaje: Dom Kozaki 1342, Kubom 1122, Yekaterinslav 776, Samara 707 in Kerson 451. Avstrijske, kakor nemške zdravstvene oblasti, se bojijo, da se ne bi zavlekla kolera tudi v ti deželi. Proti zavlačenju je vse potrebno ukrenjeno. Prebivalstvo južne Rusije je v jako slabem razpoloženju; posebno še v onih krajih, kjer je žetev uničena. ITALIJA. Bari, Italija, 17. avgusta. Orožniki so tukaj razgnali neko jako dobro obiskano zborovanje. Sklicano je bilo v svrho protestovanja proti visoki ceni živil in dragemu stanovanju. Oddelek orožnikov je prišel, in hotel demonstrante razgnati. Ker se na zapoved poveljujočega častnika niso 'hoteli zborovalci raziti, so orožniki napadli množico. Dvakrat so nanjo ustrelili in usmrtili štiri osebe, okoli sto jih pa ranili. Nato. je prišlo iz drugih krajev vojaštvo, da bi kake mogoče hujše demonstracije takoj zatrlo. — Ljudstvo je umevno zelo razburjeno in mogoče je, da pride še do hujših spopadov. 'ŠVICA. Strašanska nevihta je divjala nad mestom Curihom in bližnjo o-kolieo. Najprvo Je bilo čuti potresne sunke,,ki so vznemirili pre'-bivalstvo in napravili obilo strahu. Koliko je napravila nevihta škode, sedaj še ni znano. Potres menda ni napravil kake posebne, toda žetev je trpela. NEMČIJA. V Konigsbergu na Nemškem sta bila obsojena pri pristojni sodniji v soboto dva socialnodemokratič-na urednika in sicer radi razgaljenja članov cesarske hiše. Ostro sta namreč v listih kritikovala zvišanje cesarjeve civilne liste. Takrat se je, kakor smo že poročali, utemeljevalo zvišanje s tem, da se je cesarjeva družina z princi jako pomnožila. Urednika sta vsled tega gotovo povsem logično izvajala, in tudi tako pisala, naj gredo princi delati in si svoj kruh sami služiti. Radi tega je dvignilo državno pravdništvo proti njima tožbo zavolj žaljenja časti. Obravnava se je končala z obsodbo na zaporno kazen! — Nemško časopisje se zaletava v francoske zrakoploVcc. ki so leteli tudi čez nemško mejo. Listi izjavljajo, da je to najmanj kršitev mednarodne etikete, __ če ne kaj hujšega. “Strasburger Post” se je izpozabila tako daleč, da je zapisala, “da bodo prihodnjič sprejeti francoski gentlemeni, če bodo zopet poleteli čez mejo, z nemškimi krogljami!” Nemci so jako užaljeni in jezni, ker so jih Francozi v zrakoplov-stvu posekali. Radi tega sedaj toliko vpitja. FRANCIJA. Tudi na Francoskem so začeli sedaj nagajati duhovniki, ker niso nikakor zadovoljni z vlado, ki jim je pristrigla peruti. Kardinal Andrieu je izdal pred nekaj dnevi oklic katoličanom, in v njem o-stro graja poduk v francoskih javnih šolah. Pri tem omenja v letu 1875 od papeža izdano inštruk-cijo za amerikanske škofe. — Iz Bordeauxa prišli vlak z 1200 izletniki, in ki je vozil z hitrostjo 40 milj na uro, je zavozil z vso močjo pri Sanjon v'tovorni vlak. 32 oseb je bilo na mestu u-bjtih, ranjenih je najmanj sto. Skoro vse žrtve so šolske deklice. Mnogo potnikov je bilo raztrganih na kose. Vzrok nesreče je, ker so bila menjališča napačno prestavljena. BELGIJA. Brusel, Belgija, 17. avgusta. — Pred tremi dnevi je nastal na bra-selski svetovni razstavi požar, ki je napravil velikansko škodo. Veliko krasnih razstavnih stavb je vpepeljenih. Kolikor je dosedaj znano, sta izgubili dve osebi življenje, mnogo pa jih je zadobilo v gnječi, ki je nastala, xko je vse hitelo proti izhodom, poškodbe. Ma-terijelne škode je več milijonov frankov, in nekateri listi celo naznanjajo, da je skupne škode $100,000,000! K sreči se je posrečilo policiji in požarni hrambi, kakor nastavljen-cem, dragocene umetnine, katere si je razstavni odbor deloma izposodil, deloma kupil, med temi 800 gobelinov, nakita, mnogo slik, mramornatih umetnin in starinskega pohištva, rešiti. V belgijskem in angleškem oddelku so se plameni tako neznansko hitro razširili, da niso prav nič drugega rešili, kakor načrt za mednarodno razstavo v Turinu za leto 1911. Amerikanski, danski, ruski, norveški, avstrijski, japonski, turški in švicarski oddelki niso trneli no požaru. Samo fasade italijanskih in španskih razstavnih poslopij so deloma uničene. ŠPANSKO. San Sebastian, Špansko, 17. avgusta; Vsled klerikalnega in car-lističnega upornega gibanje že i-tak v škripcih se nahajajoči španski vladi grozi nova nevarnost: vojaške čete, ki so bili poslane v baskiške province; kjer je štrajk, so se uprle in nič ne zakrivajo, da držijo z štrajkarji. Minister za zunanje zadeve, Merino, se je zamaq trudil, da bi spor poravnal. — Takoimenovana “katoliška junta” v Bilbao je spet izdala manifest, v katerem napada vlado, in Carlisti rujejo neprestano proti vladi in hujskajo ljudstvo, da bi se uprlo. Iz delavskih krogov. i Premogarska stavka v Illinoisu. Položaj - je še vedno neizpreme-njen. Operatorji, ki se še niso podali^ menda sedaj čakajo, kaj se bode sklenilo na izvanredni konvenciji premogarske zveze v Indianapolisu. — Da se delijo delegat-je čmenjene konvencije na dva tabora, se je pokazalo kmalu po o-tvoritvi, ko je prebral predsednik Lewis svoje poročilo. Ko je prišel do točke, v kateri je razpravljal o nesporazumu radi zažigaleev strelov, je bilo slišati močno, demonstrativno sikanje in žvižganje. — Lewis je prekinil svoj govor, dokler ni nastal mir. Potem je nadaljeval. Izjavil je, da se mora pred vsem gledati na avtoriteto uradnikov, ker drugače zveza ne more obstati. Opominjal je člane, naj pozabijo na prepire in naj delujejo za splošno dobro. Po daljšem debatiranju, ki je sledilo Lewisovemu govoru, so de-logatje enoglasno glasovali za to, da se držijo štrajkarji pogodbe, ki je bila sprejeta v Peoriji. O štrajku premogarjev v Westmoreland okraju. O delavskem položaju v Westmoreland štrajkar-skem okraju nam poroča rojak 'sledeče: Štrajkamo še vedno, in večkrat se pripeti, da nastanejo nemiri vsled izivanja od kompanij podkupljenih hlapcev. Skabov ni preveč, a vendar delajo dovolj preglavice. Dne 15. avgusta, ko so šli iz Arone rova, jih je čakala a-merikanska godba, ki jim je v čast zaigrala nekaj komadov. A ves drugačen je bil sprejem, ko so se od rova nekoliko bolj oddaljili. Množica jih je pozdravili z klici: “skabje, plačani kompanij-ski hlapci” in drugimi takimi lju-beznjivi pozdravi. Žene štrajkujo-čih premogarjev so z železnimi drogovi, kakošnje rabijo pri kurjavi, nabile sikabe,kakor zaslužijo. Ko so prišli državni konštablerji, so isti aretovali dva Slovana, in jih odpeljali v ječo. — Delavski položaj je neizpre-menjen. Lastniki premogovih rovov upajo, da bodo strli delavski upor, a se prokleto motijo. Štrajkarji se ne udajo za nobeno ceno, in čakajo, dokler se delavski izkoriščevalci ne udajo. In tako je tudi prav! Premogarski štrajk v Missouri- ju. Kansas City, Mo. 15. avgusta. Uradniki Southwestern Interstate Coal Operators Organisation skušajo dobiti proti organizovanim premogarjem v Missouri, Kansas, Oklahoma in Arkansas sodnijsko prepoved. Lastniki premogovih rovov, ki so se pri zadnji konferenci z delavci branili, dovoliti tudi najmanjše zahteve, zatrjujejo, da hodijo majnarji od rova do rova, ter da napeljujejo delavce k štrajku. Bossi hočejo, da prepovedo sodniki delavcem vsako agitacijo za štrajk. Vsakomur mora biti znano, da noben časopis brez cirkulacije ne more uspevati. Cirkulacija pomenja veliko število naročnikov, odjemalcev, predplačnikov. Naročniki se naročijo na list, da čitajo novosti, ki jih prinaša, da se informirajo in podučujejo. Zs$to se časopis tiska. čim večje je število naročnikov, tem večjo prednost ima tudi za oglaševanje. In od predplačnikov in oglasov je odvisen vsak list. List Glas Svobode je neustrašen bojevnik za delavske pravice, da pa bo zamogel stari zagovornik ameriških slovenskih delavcev vspevati, pošljite zaostalo naročnino in pridobivajte druge naročnike! Nekaterniki so v tem o-ziru jako mlačni. Precej jih je, ki dolgujejo za list še od novega leta sem. Kdor dolguje delavskemu listu, kakor" je Glas Svobode, ne more reči, da je zaveden in nadreden delavec. Pri tem so seveda izvzeti delavci, ki so na štrajku. — Slovenski delavci, pomisli- Izdelovalci otročjih oblek na za- padni strani mesta Chicago, so glasovali za generalni štrajk. 500 delavcem, ki so dosedaj ostavili delo, se bodo kmalu pridružili tudi drugi. Po štrajku so prizadete sledeče tvrdke: Firstman & Fish, Blue Island Ave.; Hoffman & Rothman, Sollen Place & 14. ulica; Sharf, 12 in Lytle ulica; M. Dunn, Taylor in Throop ulica; Bromberg, Wash-jburhe Ave. blizu.Loomis Str.; Rubinstein, 1445 — 14. ulica in Dean u. co.; 21. in Leavitt ulica. Splošen štrajk zadrug v tovarnah za čevlje v Salem, Mass, se je pričel, in pričakovati je, da bo ostavilo delo najmanj 1000 delavcev. Spor med delavci in tovarnarji je nastal po nekem zborovanju United Shoe Workers of A-merica, na katerem se je glasovalo za generalni štrajk, če se ne posreči konferenci, poravnati spornega vprašanja med zadrugo in L. G. Straw & Durham Co. Poravnava se ni dosegla in tako se je pričel štrajk. Pet tvrdk v Salem je po njem prizadetih. Zopet milica v Columbus, O. Columbus, O. dne 16. avgusta. Guverner Harmon je zopet citiral semkaj milico. Okoli 1000 mož pride še tekom te noči v Columbus. To pot pride tudi 1. Cincinnati. po'kjiila je že ¡000 deset dni tukaj, kar je stalo državo $150,-000. Miliča je jako nezadovoljna, da mora opravljati tako službo in se le nerada pokori povelju. Za sedaj ni znano, koliko časa o-stane milica, a obče vlada mnenje, da vojaška oblast toliko časa ne odpokliče milice, dokler “ne nastane mir. ’ ’ Nemire pa ne provzro-ča nikdo drugi, kakor podkupljen-ci poulične železnice in drugi taki 'neznačajneži! Štrajkarji proti skabom. Schenectady, N. Y. 25 štrajku-jočih delavcev Delaware & Hudson železnice je atakiralo ducat skabov, ki so opravljali skabsko delo na progi blizu Ballton Lake. Prišlo je do boja, tekom katerega so štrajkarji razorožili detektiva železnice. Pri spopadu je bilo oddanih pet strelov in eden je ranil nekega skaba na glavi, da so ga morali prepeljati v bolnico. Drugi skabi so jo popihali. Nova delavska stranka v New Yorku. New York, N. Y., 16. avgusta. Tukaj se je ustanovila nova delavska stranka. Nova organizacija se bo imenovala “Federation Labor Party of New York.” Po načrtih organizatorjev bode nova stranka začasno samo lokalna, toda za prihodnje volitve predsednika jo nameravajo spremeniti v nacionalno. Od Henry George kampanje v letu 1886 niso imeli v New Yorku takozvane delavske stranke. te, da se mora tudi Glas Svobode boriti za obstanek, in mesto, da bi ga oni, za katere se bojuje, podpirali in zanj agitirali, mu dolgujejo naročnino. Kdor ne mo. re plačati vse naročnine naen-' krat, naj plača za pol leta, in ta mali znesek, $1.00 na pol leta, premore tudi najrevnejši delavec. Delničarji delavskega lista Glas Svobode niso kapitalisti, in tako tudi ne morejo nosil j ati okoli kolektoriev, ker je to zvezano z prevelikimi stroški. Vsak zavedni delavec se mora sam Spomniti, kedaj mn poteče naročnina, da jo pravočasno obnovi. In na. ročnina tndi ni velika: Glas Svobode, delavski list na svobodomiselni, napredni podlagi, stane za vse leto samo $2.00. Chicaske naročnike prosimo, da se potrudijo v naše upravništvo, sli se poslužujejo pošte, kakor zunanji naročniki. Upravništvo Glas Svobode 1518 W. 20th 8t. Chicago, UL Razne novice. Velike svetovne priprave v proslavo obletnice umora prof. Francisco Ferrer-ja. Velike priprave v proslavo u-morjenega profesorja Francisco Ferrer, vstanovitelja modernih šol na Španskem, in ki je bil na pritisk takratne klerikalne vlade in fanatičnih rimovcev sploh, pred vojnim sodiščem obsojen, in 13. oktobra lanskega leta ustreljen, so se že pričele, ter se rapidno nadaljujejo po raznih večjih in manjših mestih vsega svetli. Pri vseh spominskih prireditvah bodo nastopali razni govorniki in v svojih govorih se bodo spominjali največjega svobodomisleca sedanjega časa, mučenika, katerega smrt je zakrivilo katoliško duhovništvo ! Velike priprave za “Labor day” v Milwaukee. Pod tem naslovom razpravlja v kratki notici “Chicago Daily Socialist” o pripravah za delavski praznik, katerega so delavcem posvetili njihovi delodajalci. Navedeni list piše doslovno: “Priprave za delavski dan se rapidno vršijo. To leto, na ta dan bo imelo delavstvo največje slavlje v zgodovini mesta. Vse unije delajo za prostori paradi. Že nad trideset unij se je priglasilo, in nad sedemdeset drugih se priglasi kmalu. Pohod bo eden največjih v letu. Mestni očetji bodo vodili parado. Tem bodo sledile strokovne organizacije. Drugi diviziji bodo načelovali kovinarji. Govori se, da bodo v paradi vsi delavci mesta Milwaukee. Unije se so ojačile s člani odkar je nastopila socialistična stranka v mestno upravo.” Mi gotovo nimamo nič proti temu, če se delavci poslužijo tega dneva v svoje slavlje. Drznemo se le javnost opozoriti na socialistično časopisje prejšnjih let in današnjega. Ravnotako tudi na članek imenovanega lista od zadnjega lista od zadnjega leta, v katerem pobija ta delavski praznik z vso vehemenco, češ, da je delavcem: od. njih bossov vsiljen, ker je delavski dan le 1. maj. Res — mogoče se tudi tu časi spreminjajo. Kdo ve?! Varstvo otroka. Edward McLean in njegova žena imata malega otroka, fanta. Ta otrok je dedič 100,000,000 dolarjev, toràj najbogatejši Amerika-nec njegovih let. Njegovi starši so ponosni nanj, kakor so vsi dobri starši na svoje otroke. Toda bojijo se tatov, da bi ga jim ne u-kradli, in v ta namen so pustili narediti jekleno klet, katero spustijo od zgoraj nanj čez zlato zibko. Kadar je zunaj ga straži še detektiv. — Zemlja se pogreza. Staunton, Va. Prebivalci tukajšnjega mesta so v velikem strahu, ker se pogreza zemlja. Hiša W. S. Baisleya se je popolnoma pogreznila, centralna postaja požarne hrambe in javna šola št. 2 sta razdejani, in mnogo drugih stavb je poškodovanih. Used se je pripetil sredi mesta. Dva Baisleyeva dečka sta se igrala na stranski poti pred hišo oh Baldwin ulici. Naenkrat se je znižala stranska pot. Dečka sta začela kričati, prihitela je mati, in takoj nato se je pogreznila pot in 12 čevljev širok vrt 6 do 8 čevljev globoko. Zemlja se je potem ves dan usedala. Kakih 40 čevljev visoko drevo je v luknji popolnoma izginilo. Temu je sledila 2'/2 nadstropna lesena hiša. V nevarnosti so tudi druga poslopja. » Velika žična tovarna zaprta. Pittsburg, Pa. 15. Avgusta. — Pittsburg Steel družba, gotovo naj večja konkurentinja trusta za jeklo, je sklenila, da zapre žično tovarno v Monessen za dva tedna. Za vzrok navaja slabo trgovanje in potrebne poprave. Okoli 2000 mož bode ta* čas moralo praznovati. Elzas-Lotrinška postane samovlada. Cologne Gazzette poroča, dafje avtonomija za državo Elzas-Lo-trinškto,, katero je Nemčija ugrabi la F ranči ji v zadnji vojni, zagotovljena. Kdor znano, je bila odvzeta tej državi po vojni vsaka u-prava, ter bila vročena direktno parlamentu, ki jo je upravljal. Kakor se sedaj poroča, ako je le res, dobi dežela svoj deželni zbor ter pride tako vendar enkrat po tolikem vzdihovanju, kot bi bila ona a'i ljudstvo v njej kaj zakrivila do samovlade. Zdravstveno stanje newyorskega župana. Zdravniški buletini, Igltere izdajajo zdravnici obstreljenega newyorskega župana Gaynorja, se glasijo ugodno. Nevarnost sicer še ni izključena, a začasno je ni. S pomočjo roentgenovih žarkov so zdravniki ugotovili, da je kroglja v žrelu, takoj za nebom. Odstranili jo bodo operativnim potom. Bolnik se dobro počuti in je že sprejel obiskovalce. Napadalec je v ječi in pravi, da mu ni nič žal, ker je izvršil napad. Železniški umori se množijo. V Washingtonu so objavili u-radno poročilo o železniških nesrečah. Iz poročila posnemamo, da je bilo prve tri mesece v letu 1910 na železnicah v Združenih državah ubitih in ranjenih več oseb, kakor v istem času kateregakoli prejšnjega leta. V prvem četrtletju tekočega kalendaričnega leta je bilo ubitih 1100 oseh, in ranjenih 21,232. To je 466 mrtvih in 6110 ranjenih več, kakor v prvih treh mesecih leta 1909. Toda te številke izkazujejo le ponesrečbe železniških nastavljencev in potnikov. Na električne železnice odpade 19 mrtvecev in 668 ranjencev; vsi drugi so žrtve železnic z običajnim obratovanjem. Maščevali so se. Večje število italijanskih delavcev je Erie železniška družba odslovila ker je iznašla, da so bile njih lopate za en palec krač j e, kot bi morale biti. Zadnjo spomlad je družba tem delavcem, ki so delali na progi, znižala plačo; delavci so dali, da se maščujejo, za en palec lopate odrezati in sedaj, ko je družba za to doznala, jih je odslovila. t. Izdajatelj nemškega lista v Chicagu utonil. V Oquaga jezeru, nekaj milj od Deposit, N. Y. je utonil Walter R. Miehaelis, izdajatelj lista “Illinoi-ser Staatszeitung. ” Bil je s svojo hčerko v čolnu, ko je padel otroku slamnik v vodo. Ko se je nagnila deklica, da bi ga prijela, je izgubila ranotežje, ter štrbunkni-la v jezero. Oče je skočil za njo, in jo držal nad vodo, dokler ga .niso zapustile moči. Otroka so potem rešili dragi ljudje, Miehaelis je pa utonil. Petrolej mesto premoga. Ajbany, N. Y. Gozdarski komisar J. S. Whipple je naprosil jav-* no prometno komisijo, naj izda odlok, po katerem bo “Brooklyn Cooperage Co.” prisiljena, na lokomotivah svojih železnicah v A-dirondacks rabiti petrolej za kurjavo in to v varnost proti gozdnim požarom. Dražba ima v St. Lawrence in Franklyn eountyu, kjer seka les, več tisoč akrov gozda. DENARJE V STARO DOMOVINO poSilJamo: za S 10.35 ................. 50 kron, za $ 20,50 ................ 100 kron, za 8 41.00 ................ 200 kron, za $ 102.50 .............. 500 kron, za $ 204.50 .............. 1000 kron za $1020.00 .............. 5000 kron, Poštarina je »šteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt-no hranilni urad v 11. do IZ dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneski« r*> Domestic Postal Money Order ali p« New York Draft: FRANK fcAKSER CO. n OnctltBd St. W*wJ[ofk UOi St. Ctoir An, H. C. Mu« SOMIŠLJENIKI, DELAVCI, PRIJATELJI IN NAROČNIKI. VOHUN.* ^ t t SPISAL J. F. COOPER. (Nadaljevanje.) Petindvajseto poglavje. “Potem Vas pa v resnici utegnemo rešiti. Hočemo preiskati stvar nadalje. Gospod Hvarton starejši naj stopi sem — naj se ga zapriseže.’ Stari mož, ki se je tresočih korakov približal sodni mizi, je prisegel, in predsednik ga je izpraševal : “Vi ste obtožencev oče?" ‘ ‘ On je moj edini sin. ’ “In kaj veste o njegovem obisku pri Vas dne 29. oktobra?” "Prišel je, kakor je povedal, da bi videl mene in svoji sestri." “Ali je bil preoblečen?" mu je stavil vprašanje drugi sodmik. “Ni imel uniforme 60. pešpolka." “Prišel je, da bi videl svoji sestri?" je ponavljal predsednik, vidno' ganjen. “Imate hčere, gospod?" “Dve, obe šta tukaj . . . “Ali je nosil lasuljo?” ga je zopet prekinil sodnik. “Zdi se mi, da je imel nekaj takega na glavi." “In kako dolgo ste bili ločeni?" je nadaljeval predsednik. "Leto in dva mesca.” “Ali je nosil širok plašč iz grobega sukna?” je vprašal sodnik, oziraje se na papir, katerega je držal v roki. I “Jjnel je plašč. " “Ali veste, da je. imel izvršiti Vaš sin naročila svojega generala in da je služil obisk očetovega doma le za pretvezo drugih načrtov." “Kako morem vedeti to?' je vzkliknil prestrašeni gospod Hvairton. “Meni takih stvarij vendar ni zaupal!” “Ali veste kaj o tem potnem listu?" In predsednik mu je pokazal listino, katero je bil spravil Dumvood, ko so prijeli Henrika “Nič — pri moji prisegi?” “Pri moji prisegi!" “Ali imate drugih prič, stotnik Hvarton? Ta ne zadostuje. Zasa ceni ste bili v vlogi, s katero ste zaigrali svoje življenje. Zdaj je na Vas, da dokažete svojo nedolž nost. Le dobro preudarite vse." V značaju tega sodnika je ležal grozen mir, ki je napolnjeval Henrika s strahom. Spričo sočutja polkovnika Singeltona je lahko pozabljal na svojo nevarnost, gotovi obsojevalni obraz onega pa mu je jemal ves pogum. Ostal je nem in samo proseče pogledal prijatelja. Dunvvood je razumel prošnjo in je kakor prostovoljna priča stopil pred sodni ke. Zaprisegli so ga in nato je izpovedal, kar je vedel. Njegova izpoved dejanskega položaja bistveno ni. izpremenila, in Dunvvood je čutil, da je temu tako. Sam osebno je vedel le ma lo in to malo je preje poslabšalo Henrikovo stvar nego jo zboljša- lo. Poslušali so ga molče, in pomenljivo zmajevanje glav obeh mrzlih sodnikov je govorilo le preveč razločno, Wko nesrečo da je-napravil. “Ali to eno pač mislite,’’ je dejal predsednik, “da ni imel obto ženec drugega namena nego priznanega?" “Nobenega drugega, zato jamčim s svojim življenjem!" je vzkliknil major. “Rekli ste, da je ubežal in da so ga naši zopet vjeli?” “Da — v boju je dobil rano .. . to vidite še na njegovi roki, s katero ne more prosto gibati. Ali bi se bil izpostavil nevarnosti, da nam pride zopet v roke, če bi se zavedal krivde?" “Major Dunvvood, Vi ste svojo dolžnost pošteno izpolnili — mi moramo svojo ravno tako pošteno izvršiti." Zdaj je imel Henrik le malo u-panja še. Samo ena. tolažba mu je še svetla, kakor zadnji solnčni žarek — njegova sestra, ki je z lahkim, toda trdnim korakom stopila zdaj pred sodnike. Ko je dvignila Fanika belo roko in si pogladila bujne kodre s čela, so zrli sodniki podobo mladosti in nedolžnosti, ki bi, mogla omehčati še trša srca. Predsednik si je pokril oči — spomnil se je nesrečne hčere. A to ganutje je bilo le liipno — in že je vprašal z neko hlastnostjo, svoboditi. Ona pa ga je držala s silo in prosila: “Polkovnik Singelton, pred kratkim še je bil Vaš lastni sin v BAZNE NOVICE. Bančni krah. ki je le preveč izdajala njegove skrivne želje: “Vam je bil torej brat svoj namen, da bi Vas skrivaj obiskal, naznanil že vnaprej ? ’ ’ “Ne, ne,” je dejala Fanika, po-loživša roko na čelo, kakor bi hotela zbrati svoje misli. “Vedel ni nihče nas nič o tem, prišel je povsem nenadoma.” “A bilo je prvikrat, ne?’ je vprašal predsednik z očetovsko-sočutnim glasom. “Ne, ne!” je vzkliknila Fanika. ‘To je bil že četrti njegov o-bisk!” V New Yorim je vstavila plači- smrtni nevarnosti. Našel je zavet-1 la European-American banka, ker j je in postrežbo pod streho mojega ,)aje prejgnje vodstvo ni bilo v očeta . . . Imejte zdaj usmiljenje pravih rokah. z njegovim smom, usmiljenje z njegovo hčerjo . . . Ah, tudi Vi ste imeli hčer, in na tem srcu je Ni izgubil samozavesti. Paznik neke angleške jetniš- izdahnila svoj poslednji vzdih, te niče je sedel sam v svoji uradni roke so ji zatisnile oči — da, te sobi, kar je nastal šum za njim. iste roke, ki se zdaj zaman prose- Obrnil se je in zagledal za seboj če dvigajo k Vam!’ nevarnega hudodelca, ki je s tež- Starček se je bojeval s svojim Hio železno ipalico zafmahnil nad ganutjem, ki je nadvladalo zdaj njim in dejal: “Ne ganite se; čut dolžnosti v njem; glava, po- jaz hočem uiti in če naredite beljena od mraza sedemdesetih U-rišč, vas na mestu ubijem!" — zim, se mu je sklonila na prsi in Paznik je pa mirno odgovoril: blede njegove ustne so jaeljale: “Bog Vas blagoslovi zato solze so se mu udrle. Mislil sem, da boste še le jutri In | odipuščeni." Kaznjenec ga je začudeno pogledal. “Da, da,” nada- “Saj sem vedel;" še je smehljal starček in si mel roke. “Imamo tu predrznega, čudovito predrznega mladeniča pred seboj. Prepričan sem, da je v boju vojak, da mu ga ni para! — V kaki maski je prihajal prejšnje čase?" “Takrat ni potreboval nobene maske. Kraljeve čete so bile v deželi in so ga svobodno puščale skozi." ‘Torej je bil to prvi obisk, ko je prišel brez svoje uniforme?” ' “Prvi, gotovo!" je živahno potrdila Fanika. “A ste mu pisali? ste ga prosili, naj pride? Gotovo da ste zelo' hrepeneli po svojem bratu?” je dostavil polkovnik z nestrpnostjo. “Da smo hrepeneli po njem in kako zelo hrepeneli, to je res — a pisali mu nismo; kakršnokoli občevanje s kraljevo armado bi bilo lahko pripravilo v neV&rnost očeta . . . nismo se upali! ’ ’ “Ali je zapustil očetov dom, predno so ga vjeli naši? Ali je i-mel s kom kakšen sestanek?” “Z nikomur — razun z nekim sosedom, s krošnjarjem Brezo.” S kom?” je zavpil polkovnik in šinil ■ppkoncu. kakor da ga, je pičil gad. Dumvood je zastokal na glas, se udaril s pestjo po čelu in vzkliknil razburjen: Izgubljen je!" in je zbežal ¡z sobe. iiarvey Breza?” so ponavlja li vsi sodniki in stroga stara go spoda na predsednikovi strani sta se pomenljivo spogledala. Henrik pa se je vzravnal ponosno in dejal: “Da, gospodje, priznam, da je bil Harvey Breza, ki mi je priskrbel tisto obleko in da sem z njegovo pomočjo prišel mimo Vaših straž — toda do svoje smrtne ure, do zadnjega svojega dihljeja bom trdil, da so bili mojii nameni čisti, da sem nedolžen." Stotnik Hvarton," je dejal predsednik s svečanim glasom. “Sovražniki svobode Amerike so napenjali vse sile, da bi zlomili našo moč. V razmerju z njegovo vzgojo in z njegovimi sredstvi ga ni v vrstah naših sovražnikov nevarnejšega človeka nego je ta Harvey Breza — on je vohun, zvit, lokav, prekanjen nad vse pojme. V resnici, stotnik, to je znanje, ki Vam utegne postati u-sodepolno." “Jaz sem ga pogubila!" je vpila Fanika in si zakrivala obraz. Predsednik jo je tolažil, ona pa se je razburjala le še huje. “Ali je to takšen zločin, če ljubi sin svojega starega očeta? Ali ga hočete zato umoriti? Washington, plemniti, nepristranski Was hington, ne bi bil nikdar ‘tako trdosrčen. Počakajte samo toliko da more on sam odločiti!" “Nemogoče,” je dejal polkovnik in na njegovem glasu je bilo spoznati, kako hudo mu je. “Naši ukazi so določni in dovolili smo jetniku že preveč odloga." “O, samo teden dni še počakajte. Na kolenih Vas rotim, če Vi sami pričakujete milosti ob svoji zadnji uri . . . Podarite mu samo teden . . . samb dan še mu podarite. ” “Odvedite jetnika,” je ukazal drugi sodnik in se obrnil nato na predsednika: “Polkovnik Singelton, ali gremo?" “Singelton?” je ponovila Fanika. “O, potem ste Vi oče in razumete bolest očeta! Ne morete mu raztrgati srca! čujte me, polkovnik Singelton! Kakor bo bog čul nekoč Vaše poslednje vzdihe — prizanesite bratu!" Pala je pred njim na kolena in se ga oklenila. “ Vzemite jo proč,” je velel polkovnik in se je narahlo izkušal o- Zdaj je dvignila teta skoro ne- ljeval je paznik, ali še ne veste zavestno Faniko, polkovniku pa tega? Zaradi vašega lepega ob- je predložil eden sodnikov sodbo, češ, da je tu njegovo in tovariševo mnenje. Sodba se je nakrat glasila, da je stotnik Hem Hvarton spoznan krivim špijona- našanja so vas pomilostili, danes I je došlo poročilo. Ako hočete, da ga imam tukaj L-ai I” obsojen v smrt na vislice, z do- dal svoje pisalne mize in v stavkom, da se ima izvršiti ekse- slednjem trenutku je stal p kucija naslednjega jutra ob deve- hudodelcem ter mu molil m ti uri. 1 - an samokres pod nos. Polkovnik Singelton je s treso-roko podpisal sodbo, nat' naznanil s trdnim glasom: “Mi tu smo dovolili jeti bičajni rok; Washington e ma oblast, da ta rok podaljša —|družtvo ali pa obsojenca pomilosti sam,” je dostavil toplo, iti k njemu, in če sva jaz, stari vo- tonina Arneta. Jury, obstoječa iz jak, in moj hrabri sin vredna mi-1 9 losti — rešim tega mladeniča! S temi besedami je hitro odšel. Dalje prihodnjič. ZAKLJUČEK KOVENCIJE. _________________ i Pittsburg,- Pa. 6. aug. 1910. Pri skupni seji izvrševalnega odbora za okraj štev. 2 in 5 U. M. W. of America, osrednje Pennsyl-vanije s Pittsburgom zastopajoč najznamenitejših belgijskih glasbenikov, je prisodila družtvu “Smetana" II. častno nagrado krasen zlati bokal, zmagovalno kolajno in častno diplomo. Angleški časnikarji v Dalmaciji. Po Dalmaciji potujejo Wiek ham Sead, dopisnik “Timesa gospica dr. Luise Neupauer in gospa demence Rose, dopisnica Ion donskega lista “Morning Post Nedavno so si v spremstvu ured 80,000 organiziranih premogarjev nika «Narodnega Lista", Kisiča je bilo navzočih tudi šest mož mednarodnega upravnega odbora, ki zastopa 300,000 članov. Seja se je vršila 2. t. m. v mestu Greensburg, Pa. ob zaključku katere je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Sprejeto, da naj Patrick Gil-day, predsednik okrajne unije št. 2 in Francis Feehan, predsednik okrajne unije št. 5 s pomočjo gl. ozir. mednarodnih uradnikov U. M. W. of A. izdelajo poročilo, v katerem naj natanko označijo, koliko umorov in pretiranih insulti-ranj se je izvršilo nad štrajkujoči-mi premogarji v Greensburg, Ir-wini, Latrobe ter v Westmoreland okraju sploh; poročilo bo, kakor hitro izgotovljeno, predloženo vsem tujezemskim vladnim zastopnikom v -Washington, D. C. Nadalje bodo poslali po eno tako poročilo ministrom zunanjih zadev vseh zunanjih vlad, katerih podaniki so bili tozadevno insulti-rani ali umorjeni, in ena kopija se predloži guvernerju države Pennsylvanije, Stuartu. Kakor znano, se je ljudi j zahrbtno postreljalo v krajih štrajka, brez vsakoršnjega vzroka, napada ali izziva; hodili so po javnem zemljišču, ter bili popolnoma mirni. Zakoni Zdr. držav jamčijo vsakomur. in tudi 'Evropejcem popolno varstvo in tako je vlada Zdr. držav tudi podpisala ter odobrila pogodbo z evropskimi vladami. — Ravno tako varujejo zakoni Ame-rikance v evropskih državah. Poleg imenovanega poročila bo Ü. M. W. of A. prosila vse konzule, katerih vlade so interesirane pri teh pobojih, da se potrudijo v Grensburg, ter se zavzamejo za to, da se postavi vse te hladnokrvne morilce pred justico. In ona, U. M. W. of America jim hoče v to svrho služiti ter pomagati. T. DONOVAN, tajnik konvencije. NA PRODAJ. ogledali Obrovac, Novigrad in Po sedar. Povsod so jih sprejeli z znano slovansko gostoljubnostjo kar je napravilo na Angleže nad vse ugoden vtisk. Angleži obiščejo še Šibenik. Trogir in Split. DR. RICHTERS PAIN- 4, IPEUISJÏ S steklenico PAIN EXPELLERJA odpodite bolečine. Tosreistvo nima para. Nič neola ša tako hitro in tr jno , revmatizem, neviaigijo.zvin-jenj* itd. Dobi se t vseh lek;. rna h po 25 in 50c. f. Al. S.1CSTEK M. 215 Pearl St., New York; Pazite na varstveno znamko s sidrom. LOVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO V RAVENSDALE, WASHINGTON VsTANOVLJENO 25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik; JOSIP KOŽUH, Taylor, Wash. Tajnik: CIRIL ERMENC, Ravensdale, Wash. Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: ANDREJ GORJUP, Ravensdale, Wash. POROTNI ODBOR: RUDOLF PEČNIK JOHN MAHKOVEC FRANK PUSTOSLEMŠEK. Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju. 7i: K N' Stomu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek .JMï Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. m' M. A. WEISSKOPF, M. D. ----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK - 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8,—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne. od 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. s gns ■tŠfc n Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Bine Island Ave. & 19. ni.- VLOGE $3*000,000.00 GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00 Prve 1« edine češke državna banke v Chicagi. Plačuje po 3 % od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hrtallae predale. PoSiljamo denar na vse dele ^■veta; prodajamo Sifkarte iu posojujnmo denar na posestva in zavarovalne police. i " *»H^dtt*^M**^*4* ******** ***************£*** OTTO HORACEK Diamanti, ure. stenske ure in zlatnina ITALIJU 1 ADRIATIC po staroj i najsigurnijoj CUNARD LINIJI POSTAVLJENA 1840 OOD iMHnansta aslasa Od New Yorka do Fiume preko Gibraltara,Genove, Napolisa i Trieste Novo Moderni utvrdjeni Šifovi CARPATHIA, - 13,600 TONS PANNONIA, - 10,000 TONS nJLTONIA, - - 10,400 TONS i Jcdne Close Cabina $60 (dolara) do Naples* $65.00 (dolar») do Trlesta I Flume CUNARD STEAMSHIP CO., Ltd. S. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts. CHICAGO tli kod avakog obližujeg agenta. Dve dobro urejeni hiši, v bližini mesta z 17.000 prebivalci, in v bližini dveh tovarn, sta na prodaj. Ena hiša ima štiri sobe z vso o-pravo, druga 9 sob, veliko klet in je pripravna za vsako trgovino. Obe hiši sta odaljeni samo 5 minut od kolodvora B. & O. R. R. in Pa. R. R, Lepa prilika za vsakega Slovenca ali Hrvata. - Za pojasnila se obrnite na lastnika Jokob Bosick, East Cambridge, Ohio. SLOVENCI POSEČAJTE “Little Bohemio** kjer se toči izborno impor-tiranopliensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul Izvrstna kuhinja. Fina vina In smodke. Za obilen poseč se priporoča. CYRIL F1ALA, Prop. Loomis Str. v neposredni milni Blue Island Av.inzap. 18.nl. * * <6 d> 4 it * . | 1843 Blue Island Avenue, Chicago, 111. • . v «k Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in t * * «k $ OČI pregledamo .zastonj. druge zlatnine. Izdelujoči zlatuinar. v « * * * * * * «F t * * ! Najboljša gostilna nit Blue Ishind Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in finst vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20c. Večerja s pijačo samo iSc. Slovenci, pribite in se prepričajte. da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenne vogal 19. ul. Gostilna "Slovenski Dom” na 3236 So. Wood cest« to je med Blue Island ulico in 22. Mladič & Krampats. GOSTILNA kjer je največ zabave in največ v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse bo se dobi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, UL Telefon Canal 1439. The Gutsch Brewing : =Co. ===== Pivovari vležanega piva in znanega KOTBUSSER WEISS PIVA Sheboygan, Wise. Telefon 90. r t =r v <¥mv v» <0 y t w i Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. trgovina s novodobnim obu valmo Vstanovljen» leta 1583 Velika zaloga obuval najnovejSe kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Bank Slovenska Svobod j misel Podp, Zveza USTANOV. 1908 lir S™| Chicago, INKORPOR1NA Illinois. t909 GLAVNI ODBOR: ' v ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Qkieago. MATH GAISHEK, podpredsednik, Box 227 Nofcomis, 111. JOSIP IVAX&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, IH. M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, IU. IVAN KALAN, blagajnik; 341 — tjth St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. WBRÖÖAJ Box 271, Grand Works, 111. LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42-nd Ct., Chicago, 111. POROTNIKI: JAKOB ZAJ1C, (predsednik); Box 44. Winterquartiers, Utah. ANTON DULLER, 2012 W. 25th St., Chicago, 111. \ JOS. MATKO, Box 481, Claridge, Pa. POMOŽNI ODBOR: , IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. IVAN GESHELL, 2470 Blue Island Ave.. Chicago, 111. WILLIAM BUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111. . VRHOV,Nil ZDRAVNIK: Dr. B. J. DVOR1SKY, 1800 Fish St., Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, IU. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu DELAVCI IN KAPITALISTI. Piše človek. V listu Glas Svobode sem pred nekaj časom čital apel slovenskih premogarjev v Pennsylvaniji, za pomoč. Menda v predzadnji številki sem čital pa, da je uprava prejela v to svrho okolu $40. Naravnost sramotno! Med darovalci sem opazil tri posameznike z menoj vred, druga svota je došla od raznih društev, toraj od delavcev-siromakov za delavce — siromake In, ker se že od katastrofe v Cherry, 111. sem prosi podpore, sedaj od tu, sedaj od tam, kakor iz Primero, Colo. in sedaj iz Penn-sylvanije, in ker se dela slabo, je toraj razumljivo, da ni mogla ta kolekta vspeti. A rojaki v Illinoisu, Kansasu ter v zapadnem delu Colorade so na počitnicah. Kaj pa je z našimi slovenskimi kapitalisti? Ko sem zadnjič potoval po Ameriki, sem opazil, da se je število teh precej pomnožilo, kakor v Clevelandu, Calumetu, Jolietu, Pueblo in drugod. In, ako pomislimo, da so tem ljudem pripomogli rojaki delavci do blagostanja, a jih med darovalci nikjer ne opazimo, potem lahko marsikaterega popade sveta jeza. TJ Ameriki imamo, kakor rečeno že večje število slovenskih kapitalistov in če se ne motim, tudi par milijonarjev, ki žive v krasnih hišah ali v lepo in bogato o-premljenih vilah izvan mest; se za kratek čas sem in tje vozijo od mesta do mesta v Pullmanovih razkošno opremljenih vozovih, po letu imajo led v hiši v hladilnicah, ki jim hladi živež in pijačo, in polne zaloge premoga po žitni, ki jim daje toploto. Skoraj vsi se vkvarjajo s kako trgovino, v katerih jih podpirajo zopet delavci, rojaki odjemalci ter živijo udobno. Sedaj pa pride vprašanje, se li ti naši slovenski kapitalisti za-. vedajo, ter pomislijo kaj stane tako razkošno življenje — ne nje, .ampak delavce, ker v resnici le o-nj to stvarjajo? Recimo: Na vsakih deset let se pojavi tu ali tam premogarski štrajk. Potem čitamo po raznih novinah, da je na tisoče delavcev ob zaslužek, ker niso zamogli vzdrževati družine od plače ki so jo prejemali od operatorjev. Nadalje čitamo, da je še tisoče drugih delavcev, ki sicer delajo, toda za sramotno plačo, s katero se k6-maj vzdržujejo, pa vendar zbirajo milodare, ter si takorekoč od ust odtrgujejo, da pomagajo štrajku-jočim v boju, ki je njih boji vodeč do zmage. In ti, dragi rojak, kapitalist, skriješ obraz za časopis ter praviš: “Naj jim drugi delavci pomagajo, ako hočejo. Jaz ne! Jaz štrajkarjem ne dolgujem ničesar. Saj dobijo plačano za delo, ki ga store, in ako ne marajo svoje plače, in če ne morejo od nje živeti, ni to moja briga. ” Takega neusmiljeneža bi opozoril, da pomisli dvakrat, predno iz- reče tako kletev, in mogoče je, da bo spremenil svoje nazore, meneč, da jim ničesar ne dolguje. Recimo, da te potreba primora, živeti pod ozračjem, kjer pritiska zima po tri do štiri mesece v letu. Zakon narave te primora, da si na toplem — pod kaznijo, da ne zmrzneš. In, kako pridobiš toploto? Nekdo ti mora kopati premog, ti ga ne moraš, ker ne veš kako, pa tudi nimaš korajže za to, odkar si kapitalist postal, ko bi tudi vedel kako. Kopati premog je težaven business, ti pravim, in to tem lažje, ker sem sam okusil njegov črn kruh. Premogar mora delati dolge ure, daleč pod zemljo, kjer ne vidi ne neba ne solnca, ki je takorekoč simbol življenja. Delati mora skoraj ves čas pripognjen, časih kleče, ali leže, kakor nanese, kar ga takorekoč stare ter oslabi, da komaj domov leze — črn in zamazan kot sam hudič. Zrak v premogorovih tudi ni najboljši. Najnevarnejši je tako-imenovani “firedamp”, ki, ako pride v dotiko s premogarjevo svetilko, gotovo eksplodira. Čital si gotovo že večkrat od takih eksplozij. In časopisje je, par dni po katastrofi napolnjeno s tragičnimi pripovedkami o iskanju pod-kopanih in mrtvecev. Čitajoč taka poročila se,' ko te še groza obdaja, zahvaljuješ previdnosti, da nisi premogar. Ali bi toraj ne bilo zmerno, vzvišeno od tebe, da priznaš ljudem, kateri tvegajo zate ter tudi izgubljajo življenje, da jim dolguješ, veliko dolguješ, in to jim vsaj deloma, lahko poplačaš, kadar so v stiski, kakor so sedaj — reveži rojaki in njih družine v Westmoreland okraju v Pennsylvaniji. Pomisli še enkrat o,dolgu, dragi mi rojak, kapitalist, katerega dolguješ tem ljudem. Mogoče je, da se bodeš zavedal, ter se vprašal: Ali bom mogel kedaj poplačati ta dolg z denarjem? Apelu jem toraj na vse tukajšnje slovenske kapitaliste, ki živijo v miru in zadovoljstvu, za katero udobnost se vsak dan nove žrtve darujejo. Da naj ne pozabijo svojega dolga ljudem za te žrtve, ter jim pomagajo, to je, da jim vsaj delqma odplačajo to, kar so oni zanje storili. IZ STARE DOMOVINE. Izvirno poročilo. Dobro je kazala postati letos letina. Mrva, detelja je rasla gosto in visoko, vsi kozolci so bili polni rdeče detelje in pozneje nemške in kranjske, in travniki so kazali eno tretjinb več košnje, kakor druga navadna leta. Strn je dobro prezimila in v vinogradih je kazalo dobro. Pa je vse drugače prišlo. Deteljo so spravili brez dežja, mrvo pa le redko kateri kmet. Mrva je vsa oemela, ker je ležala pokošena več dni v dežju. Nalivi so napravili veliko škodo v vinogradih; odplavili so zemljo tudi iz višje ležečih njiv. V vinogradih je palež vse uničil in pojavile so se še druge bolezni. Vina letos ne bode nič. Težko, če bo grozdja za zobati. Predvlanskem je bilo veliko vina; — težko se je prodajal. Po 24 vinarjev liter se je dobilo že najboljše. Lansko vino bilo je slabeje, ker je bilo mnogo gnilega grozdja; ljudje so se bali, da ne bo stanovitno. Vino je bilo ceno: Ali zdaj, ko vse kaže, da ga letos nič ne bo, poskočile so cene vlanskega vina od 16 vinarjev na 40—50 vinarjev liter. In že je od gostilničarjev vse pokupljeno. Zdaj nobeden ne vpraša, ako bo vino stanovitno, bog, da ga dobi. Predlanskem, vlani, letos so naši ljudje pili, da je bilo že grdo. Prodati se ni dalo vino, tedaj, da se v sodih ne suši, pa ga dajmo! — Ako bi tako šlo naprej na Dolenskem, bi imeli hude posledice vinopitja v zdravju, telesni in duševni jakosti ljudstva. Letos bo vino drago in ga ne bo, naši vino-pivci se bodo streznili in bodo po-rajtali za boljšo hrano, ozdraveli bodo in njihovi nosovi bodo zopet dobili naravne barve. Strni so letos tudi bolj slabe. Polegle so in malo je zdravega zrna. Krompir gnije in malo ga je. Je pa tudi šlo, kakor bi bilo plačano, kar le v nalivih in vsaki dan skozi mesce! Mrve je dosti, ali ni tečna; uliva se živini. — “Moča jemlje dva kosa kruha, suša vzame le en kos.” Zdaj se je vreme malo zboljšalo. Ali noči so mrzle. Morebiti se bo ajda dobro obnesla, bo koruze kaj več. Otava je dobro zrasla — bo skoraj kositi. Živelo se bb že, ker je živina draga in ji je kaj pokla-dati, naj že zima hitro začne. — V drugem menda dobro gospodarimo. Naš kmet stavlja nove hiše, hleve, pa tudi dosti novih šol in novih lepih cerkva. (Ameriški denar pomaga.) Prej je bil grad največje poslopje na kmetiji, zdaj je šola. Tako zahteva čas in zdaj-šne svetovno gospodarstvo, v katerem se mora vse dobro šolati že v mladosti. Cerkve že morajo tudi biti; da bi le bili naši duhovniki manj na to uvežbani in za to vneti, da vladajo vse, da so v političnih vprašanjih prvi za cesarjem, ali še jakši od njega. To drugega ne misli, kakor bi pod se spravilo na kmetiji vso občinsko upravo, uboge ljudske učitelje ter v mestih nadvladalo v občinskih zasto-pih, šolah, uradih in v vsem življenju. Vsi drugi izobraženejši ljudje ne bi smeli kaj storiti v javnih stvareh po svoji glavi. To dela naše družabno življenje nemirno in neljubo. V drugih, kakor poljedelskih stvareh še ne izučenega kmeta, vodijo ti duhovniki, kamor hočejo; k volitvam, v vse zastope, jih priženejo duhovniki, kakor sužnje. Viditi je pametnejšim kmetom, da se sramujejo voliti na komando teh ljudi, ali ne morejo se jih korajžno rešiti. In .naši duhovniki, dasi so skoraj vsi sinovi kmetije, ne ravnajo včasih lepo s svojimi rojaki na kmetiji. Da ne segam daleč, navajam v dokaz ravno povedanega dogod-bico, ki se je pripetila pred kratkem v okolici št. Jerneja na Dolenjskem : — Pisalo se Vam je že, da imamo v Rakovniku pri št. Jerneju božjo pot lurške matere božje. Pred kakimi osmimi leti so bili iz Francoske izgnani mnihi-kartajzi. Eden oddelek teh je prišel na Dolenjsko, kupil nekdaj samostansko grajščino Pleterje pri št. Jerneju, tam sezidal veliko hiš, lepo cerkev, vkup skoro majhno mesto. Ceni se vse delo na par milijonov goldinarjev. Ti mnihi so pripeljali seboj leseno podobo matere božje, kakor je v Lurdu na Francoskem, najglasovitejši božji poti na svetu. To podobo je imel general kartajzev, molil je pred njo. Blagoslovil je to podobo nek francoski škof in ji, kakor pravijo naši duhovniki, podelil čudotvorno moč lurške mater božje. (Kat. duhovnik baje vse premore, saj je mogočnejši kakor bog. On grehe odvezuje in boga stvarja pri daritvi svete maše. Tega ne premore sam bog.) — Menihi-kartajzi so pred 4 leti, ko je bila 50-letnica upeljave božje poti v Lurdu na Francoskem, navotili tako, da navedeno podobo lurške matere božje fanti Marijine družbe v st. Jerneju prenesejo v farno cerkev v št. Jerneju in od tam v veliki procesiji z duhovniki na čelu v Rakovnik pri Stari vasi, % ure od št. Jerneja. — Župnik Anton Lesjak v št. Jerneju in njegov ka- plan Leop. Kolbezen sta oznanila, da bo velika procesija, katera, bo spremila podobo lurške matere božje v Novi Lurd. V Rakovniku nad Staro vasjo pri št. Jerneju je namreč skala, izpod katere priteka studenček. Ta kraj so izbrali menihi za češčenje navedene podobe lurške matere božje. Tudi v Lurdu na Francoskem je studenček,Vv katerem se romarji umivajo, iz katerega pijejo in katera voda stvarja velike čudeže, ozdravlja bolezui, katerim najboljši zdravniki niso kos. Kaj, ko bi tudi studenček v Rakovniku delal take čudeže! — In Ant. Lesjak, župnik v št. Jerneju je vodil procesijo v Rakovnik. Zbralo §e je baje do šest tisoč ljudi. Fanti so nesli na tragah podobo lurške matere božje in bilo je več duhovnikov zraven in eden pater frančiškana iz Novega mesta, ki je imel blagosloviti studenček v Rakovniku. Procesija je bila res velikanska. V Rakovniku je zlil eden duhovnik v pričo ljudstva steklenico vode, ki so jo baje dobili iz Lhrda na Francoskem, v studenček in pater frančiškan ga je na to blagoslovil. Podobo lurške matere božje so duhovniki postavili na skalo, opravili molitve in peli litanije in Marijine pesmi. Na to so se dali fotografirati. Ant. Lesjak v vspred-ju v sredi. Duhovniki so bili seveda oblečeni v koretljih in štolah. Stem je bila ustanovljena božja pot. Kakor sem Vam že poročal, se je že precej dobro prijela ta božja pot in Dolenjci okolo št. Jerneja so bili veseli, da bo kaj ostalo denarja od romarjev doma, da ne bodo nosili denarja k “Mariji pomagaj” na Gorenjsko. In v našem lepem dolenjskem svetu o-kolo št. Jerneja bi se ujemala s češčenjem Marije lepša okolica; nekaj je tu za pogledati lepe, dobre kmetije in lepega sveta mej vinogradi, kjer je gostilnica takoj pri roki. Od aprila do pozne jeseni so se potem vozarile ženice in' moški v ta naš “Novi Lurd.” Tako so to božjo pot krstili v farov-žu v št. Jerneju. Tudi duhovniki so pripeljavali svoje farmane na t6 božjo pot. Nekaj se je nabralo denarja in ta denar so zbirali in upravljali nekateri možje v Stari vasi, — Rakovniku ter ž njim obo-okali studenček v Rakovniku, pripravili lep prostor okolo istega, sezidali stopnice okoli skale, na kateri je podoba lurške matere božje. Karl Piletič, fant iz Stare vasi, je bil posebno vnet za to božjo pot. Vodil je vsa dela in polagal nekaj časa račun župniku v št. Jerneju, Antonu Lesjaku. Ta Anton Lesjak je sam nalagal na hranilne bukvice, na katere je nalagal Tiletič prevečen denar v hranilnice, ako mu je prišel kak dar v roke. — Ali to ni trpelo dolgo. Romarji so vsako leto več denarja dajali v nabiralnik v Novem Lurdu in župnik Anton Lesjak je velel Piletiču, da mu mora izročiti vso u-pravo božje poti v Novem Lurdu in ves denar in hranilne knjižice. Fant se je podal na to k škofu v Ljubljano dru. Antonu Jegliču in temu vse povedal. Škof je fantu rekel, naj on in možje naprej u-pravljajo božjo pot in nabrani denar, kapelice pa naj še ne zidajo, dokler ne bo dovolil. Piletič pa to pove župniku Antonu Lesjaku. Ta je postal jezen. V svoji jezi je zagrešil veliko neumnost, ako se vzame ista iz stališča kat. duhovnika. Župnik Lesjak je namreč začel raz leče godernjati proti božji poti v Novem Lurdu. Nekaj je govoril o. goljufi ji, ki se dogaja v Novem Lurdu. Na to ljudje niso nič porajtali, govorili so, da je Lesjak sam upeljal božjo pot in bodili dalje v Novi Lurd. Ali, tu se prigodi letos maja meseca neumnost, ki je Lesjaku dala priložnost, da se dobro znese nad Piletičem in drugim, ki mu niso hoteli izročiti uprave denarja božje poti v Novem Lurdu. — Blizo Rakovnika je živel umo-bolen kmetski fant Tičar. Ta si je mislil, da bi bila božja pot lepša vrh Gorjancev in je zapretil, da bode lurško mater božjo zanesel vrh Gorjancev in v Rakovniku vse razdrl, požgal. Piletič in drugi so stražili Tičarja. Ali enkrat jim je le škodo napravil v Lurdu. Šli so v št. Jernej k županu, k orožnikom prositi, da se Tičarja pošlje v norišnico; — dobili so odgovor, da je Tičar prost, da sme delati kar hoče, ker ga v norišnico ne sprejmejo. Peljali so Piletič in drugi enkrat Tičarja, ko je zopet nekaj zahvalnic: kit. tablic potrgal raz skale v Rakovniku, v št. Jernej k županu, k orožnikom; ti so Tičarja spustili na prosto. Potem enkrat je Tičar nanesel drva pred skalo lurške matere božje, zmetal tablice, druge zahvalni-ee in podobo matere božje na gro-mado in jo zažgal. Dosti je zgorelo, podoba matere božje pa ne. Možje in fant Piletič so iskal» Tičarja, ga zvezali in Piletič ga je pripel na ograjo pred skalo. Poslali so enega v Kostanjevico k sodišču, ki je imel prositi, da pride kdo od sodnije po Tičarja. Tičar je bil precej časa tako zvezan, sodnika dolgo ni bilo, ker je več 3____ časa preteklo, v katerem je prišel dotični sel čez št,. Jernej, kjer je prosil, da pride obč. sluga v Rakovnik v Kostanjevico. Sodnik je potem vzel Tičarja seboj in utak-nili so ga v norišnico; Piletiča in druge, ki so pomagali zvezati in privezati Tičarja na ograjo pa je tožilo drž. pravdništvo v Novem Mestu zaradi hudodelstva javne sile in krvava sodnija je te verske gorečneže obsodila zaradi hudodelstva javne sile na ječo od šestih tednov do 4 mesece, ker so preveč storili, kakor je bilo treba, da škodljivca neškodljivega storijo. (Konec prihodnjič.) 1 ? GV>S ScXOBo^ 1518 West 20th St. Chicago, 111. OBVESTILO! Vsem društva d, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsak o-Vrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi druJtVena pravita in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. ZE VEG KOT 10 LETNO UREDOVANJE kot glavni zdravnik in ravnatelj NA SLOVENSKEM ZDRAVIŠČU V NEW YORKU Vam je dosti dokaz, da je naš slavni svetovani DR. J. E. THOMPSON NAJBOLŠI ZDRAVNIK, ¡nima popolnu izkušenost v zdravljenju vsih bolezni.-Že dosti velika nesreča za svakega je, ako ga napadne bolezen, a še večji siromak je oni, kateri zaupa svojo bolezen v zdravljenje neizkušnemu zdravniku: NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI katere Dr. J. E. Thompson bi se ne upal v najkrajšem času popolnom ozdraviti, on Vam j amči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij: Posledice onanije. tHper, čankir sifilis, impotenco, polucijo ali gubitek moškega Životnega soka; revmatizem. Vse kronične bolezni želodca, srca, glave, grla. ušes, ledic, pljuč, prs. mehurja; kilo ali bruh; Vse spolne bolezni na notarnji ženskih ustrojih; neredno mesečno čiščenje ; beli tok, padanje maternice, neplodivosf.Vse kožne bolesti; srbečino, lišaje, uši na spolnih delih, i, t, d. ZDRAVLJENJE VSEH BOLEZNIJ OSTANE STROGO TAJNO ZATORAJ ROJAKI ako ste bolni ter želite v kratkem popolnoma ozdraviti, natanko In brez prikrivanja ali sramovanja opišite svojo bolezen v materinem slovenskem jeziku ter v pismu natanko naznanite, kako je bolezen nastopila, koliko časa traja, in vse druge podrobnosti ter pisma naslavljajte edino le na sledeči naslov: SLOVENSKO ZDRAVIŠČE DB. J. E. THOMPSON 342 W. 27th ST.. NEW YORK, N. Y. Pijte najboljše pivo a Peter Schoenhoffen Brewing Co. s $ PHONE: CANAL 9 VI CHICAGO ILL. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaSko FRANCOSKA PROGA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA PBEVOZNA DRUŽBA. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........30.000 HP La Savoie...........22.000 HP La Lorraine.........22.000 HP La Touraine .......20.000 HP Chicago, nov parnik.....9500 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Pristanišče 57 fbrtb Ri/er vznožje 15th St, New York City Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York. MAURICE W. ROZMTNSKI, giavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, HI. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Vsak slovenski delavec naj öita “GLAS SVOBODE” •‘Glas Svobode 99 (Thb Voice of Liberty) weekly Published by The (Has Svobode Co., tSI8 W. 20th St. Chicago. Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki'.____________________ 'Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ___—--------- in velja ---------------- ZA AMERIKO: Za celo leto.. za pol leta.. ZA EVROPO: Za oelo leto. .z* pol leta. . .»2.00 .11.00 ..»2.50 .*1.25 Naslov za Dopise in PoSiljatve je GLAS SVOBODE CO. 1518 WEST 20TH ST.. CHICAGO. ILL Pii spremembi bivaliMa prosimo naročnike Aa nam natančno naznanijo poleg Novega tudi »vari naslov. »Si ROJAKOM V RAZM1ŠLJE-VANJE. čuden narod smo Slovenci. Malo nas je, pa se še ti ne moremo razumeti med' seboj.. V nie-ki večji slovenski naselbini sem vprašal rojaka, zakaj uti t-aim nobenega slovenskega podjetja, gotovo bi se izplačalo. 1' Izplačalo! ? ” me je zavrnil. ’’Poskusite s čimur koli, pa boste videli, kiaiko boste shajali. Pred poiiin letom je po^lcusifl 'Slovenec I. Z .... z malo trgovino. Mislite, da so hodili Slovenci k njemu Kaj še! Daši jim je bilo na roko, in ni bilo blago nič slabše, kakor v drugih1 trgovinah, k njemu, k domačinu niso hoteli zahajati. Vrag wi ga vedi, zakaj rte 1 Mož, ki se je zanašal na domačine, je končno trgovino z izgubo prodal, ter odšel iz nehvaležnega kraja 1 ’ Prepričal sem se sam o instini-tosti in resničnosti teh besed. Kjer sem povprašal, zakaj in kako, da ne bi šlo in ni šlo , so zmajali z rameni in dejali: “Ne gre pa ne gre, je vse zastonj !” Tloda, ali je res temu tako? Nikakor ne. Seveda, samozavesti in narodnega .ponosa nam manjka. V tem tiči vzrok vsega zla. Naše geslo mora biti: “svoji k svojim!’ Tega se moraimo držati in dobri nasliedki aae bodo izostali. Delujmo na vso moč na to, da se združimo in podpiramo drug drugega. Le v združenju je moč in lie, če 'bodemo združeni, moremo kaj začeti. Ali ni žalostno, da je skoraj v vsaki večji slovenski naselbini po več strank, in da se rojaki med tujim narodom ne mo rejo razumeti. Slovenci, ateo ste tako srečni, da v kateri vaših naselbin še ni spora, pazite, da ne nastane. Abo «e pojavi med Vami kdo, ki Vas hoče razdvojiti, in naj govori še tako medeno, a odseva iz njegovih besed prikrita hinavščina, pahnite ga iz^ svoje srede, dokler ni prepozno-. Kaka lepa sloga je vladala med Slovenci pred nekaj leti v Chicagu! Pa so prišli iz vestni ljudje, ter v kratkem času dosegli, da je sedaj med chi-caškimi Slovenci razprtija, kamor se- eiLorvek obrne. Pred nekaj leti sta bili le dve stranki, danes jilh je, — kdo ve koliko. Vsak drugače misil in je drugega mnenja in vsak posameznik: j,e .menda stranka,zase. Nia združitev skoraj ni misliti. Prav nedolžen članek, katerega smo priobčili v štev. 25 z dne 24. junija pod naslovom : “Zjedinimo se!” je izzval mnogo viharja in upora med ehiraškimi Slovenci. Radi članka smo morali požreti marsikako- grenko, a molčali smo in si mislili svoje. Pravzaprav smo se pa le opirali na dopis v štev. 137 z dne 13. junija v newyorskem “G. N.” katerega je poslali Ivan Hauptmann iz Milwaukee, Wis. In vendar je misel o združitvi tako lepa, vzvišena, a nikdo se zanjo posebno ne ogreva .. . A dovol o tem, da ne nastanejo zopet kake nove nepri-liteie ... V Ameriki živeči Slovenci morante imeti vedno pred očmi, da nas je malo in dla nikdlair nič ne dosežemo, ako ne bomo delali dlrug za drugega, akO ne bodemo složni, in ako v prvi vrsti ne podpiramo rojakov. Za vzgled nam morajo biti v tem oziru drugi narodi, ki so složni in so tudi kaj dosegli. (Hiiraški Slovenci se naj vzgledu jejo- .po tukajšnjih Čehih)! Vsak - dan se lahko prepričajo o napredku češkega življa v Chicagu. Svoji k svojim! naj bode tudi naš Hic, in ne bomo se nikdar kesali. Gesla: Svoji ‘k svojim! naj u-poštevajo prav posebno še naši slovenski delavca. List Gla» Svobode, katerega izdaja Glas Svobodo Oo.'je delavski list in' tabo ne bi smelo biti slovenskega delavca, ki ne bi bil nanj naročen. Slovenski delavci, imejte vedno pred opmi, da je odvisen vsak list od 'naročnikov. Čim več naročnikov, tem večji in boljši je. Radi tega je vsako priporoeapje, in prošnja, naj- mi (list razširimo, po-polrOma odveč. Vi ga lahko razširite in učinite, da bo večkrat izhajal, če se nanj naročujete in pridobivate tudi novih naročnikov. Stroški) izdajanja lista bi se z večkrat n i-m .izdajanjem podvojili, če ne potrojili, pokritja pa. ne bi bilo. Če hočete imeti večji list, «e morate totaej držati gesla: Svoji k svojim! in: Delavci za delavski list! —' ¡Premišljujte d tem in potem začnite delati in ’se boriti za svoj liist, kakor se on za ¡Vas bon! ZAVEDEN DELAVEC. Pripovedovanje stare ženice, kako je zavrnila krvav denar svojega sina stavkokaza. Delavski boj .je trajal že nad en teden. Skoraj vsi delavci so osta-vili delo, ko se je napovedala stavka. Družba je dobila že prej odločno -pojasnila, vendar se ni hotela podati v upanju, da bo mogla delati s skabi. V noči prvega tedna, ko se je štrajk pričel, so vtihotapili okoli sto ljudi v tovarno in družba je pregovorila nekaj starih delavcev, da so ostali. Za to. so dobili štirikrat podvojeno plačo, in o-pravljati so službo "bosov skabom — greenhornom. Drugi dan štrajika so nekoliko sta v kolom cev, ko so prišli pred ograjo, nabili. Od' takrat se niso več prikazali na svetlo; ostali so zai ograjo., kjer so tudi spali in kjer so jih hranili, kakor prešičke v MeV^. Koncem tedna je postalo obema strankama jamo, da se bo družba lahko dolgo časa držala s pomočjo sfca-bov, in to, dokler bode imela nekdga mladega moža, Joe Bensona, ki je postal skabski foreman, in še štiri druge izvež-b:aue delave. Ako bi pridobili štrajkarji te može na svojo stran, bi se morala družba podati,* ali pa zapreti tovarno. Po sedmih dnevih se je v mraku vkradel Joe Benson izza ograje; krenil je okoli prvega vogala ter hitel po temni ulici nizdol. Dva bloka od vogala so ga vstavili trije možje. Po malo minutah pa se je nabralo okoli skaba nad sto ljudi. Predsednik unije je • topil pred Btensona, ter ga prosil, naj pride med štrajkarje in pusti skabsko službo, s katero si ne bodie nič pomagal. Toda Ben-son se ni hotel, vdati. Čnle »o se že grožnje, in bilo je videti, -kakor bi hoteli drug driigega požre-, ti. Naenkrat se je gruča razdvojila in med1 razburjemo množico je sto-piSa stara ženica, ogrnjena v velik, star robec. “Joe’1” je rekla, ko je stopila pred Bensona. f Benson je pogledal starko in z vsklikom “mati!” šel proti nj:ej. Toda- ttairkin obraz je bil teman in grozeč. Benson jie s topli 1 še bližje, ji pogledal v oči, todla talkoj boječe odstopil. Žena je držala zavitek bankovcev v raki. “Thkiaj je $50 katere sd mi pon'al. Joe,” je rekla. “Jaz jih nočem. To je krvav denar.” Benson je stal, kot pribit na, mestu, znoč v mater. Nihče ni črhnil besedice. “Vzemi denar,” je nadaljevala ženska. In, ko je Benson še vedno stal na mestu, gluh in slep, ne vedoč, kaj dela, ali kje je, mu je vrgla denar pred noge. “Joe,” je rekla slednjič, ko je premagate duševni boj, “bodi mož. Drži z nami. Spomni se svojega očeta. -Ateo ne greš1 sedaj Iz menoj domov, Joe. in ostaneš doma. pri meni, si sk.ab. Potem mi ne pridi nikdar več pred oči, in v mojo hišo.” Odločnost- in ljubezen matere do sina in svejoga stanu je zmagala, in še isti večer sem imel priliko govoriti z pogumno in zavedno žensko, ko je sedela pri peči v mali, todla prijazni kuhinji poleg svojega velikana Joža. Vprašal sem jo, zakaj je tako nastopila proti svojemu sinu, ko bi jo vendar moral voditi naravni nagon, da se veseli napredka svojega sit na. “ Deset let je bil moj mož Benson član unije, je plačeval mesečne prispevke, in ves ta čas je do- blvai malo po malo večjo plačo in krač ji delavni 'čas,” je pravila ga. Benson. “Brezdvomno dala je nam- to unija. Nato je Benson o-boliel, deset tednov je bil v postelji, in vsaik teden nam je unija izplačala bolniško podpora. In, ko mu je bilo vedno slabše, so pomočniki prišli in se vrstili pn njegovi postelji, da sem se oddahnila in prespala. Ko je ozdravel, mu je delo preskrbela unija, in tako je pótetelo drugih deset let., Tekom tega časa sva jaz in moj mož prestala par trdih štrajkov, toda pCača je vedno-, dasi počasi, naraščala. Opazila pa sem tudi, da možje, ki 'se niso trdno držali unijč, niso nazaduje nič profilirali in slabo se jim- je godilo. Kaj pa zaleže, ta extra d'enar, ki ga dobe za par tednov ali mesecev, ko te vse postrani gleda; sam postaneš boječ, srce ti bije in nekaj ti pravi, da nisi nič boljši odi navadnega lopova. Ko je štrajk poravnan, stavim, da je še od dela ’odpuščeni, in ker ga je sram in vest ga peče, se poda na bum ter potitea po temnih kotih vt-e svoje ostalo življenje. In tako bi se bilo kmalu tudi Jožu pri godilo.” ‘ ‘ Well, nesreča nas je zopet zadela, Bensona je pobilo, neka- cev je eksplodirala ter mu pohabila obraz in ko je prišel iz bolnišnice, jie bïl popolnoma slep. Osem mesecev nam je unija vsaik teden plačevala bolniško podporo. Nato je Beroson umrl. Unija ga je pokopala, in meni je plačala $500.00 smrtnine, kar je pomagalo da je ostal Joža v šoli in se izobrazil. Tudi spomenik na njegov grob je plačala unija, Seveda Joža ne pomni tega, bil je mal.” Iz tega je torej razvidno, da so unije tudi nekaka delavska podporna družtva. — Svote, ki se naberejo, so posvečene v razne svinlie in pomoč revnim in potrebnim. Povprečno so že izplačale organizacije stotisoče milijonov dblarjev za smrtnine, bolniške podpore itd. Za svoje sobrate skrbijo, ako jih pobije pri dielu; vzdržujejo razne delavske uradie, ki so velikega pomena za delodajalce in delavce; nekatere organizacije so vstanovile razne zdravstvene zavode, kjer zdravijo člane organizacije, ki nimajo lastnih sredstev. Uvedla so, plačujejo tudi penzijo onim članom, tea tere je tako težko poškodovalo, da so vse življenje nesposobni za vsako delo. Zgradile so že tudi precej la tenih domov, aa stane in onemogle člane, lastne dvorane, kjer se shajajo te posvetovanjem, in tudi lastne prodajalne. — Henry M. Hyde v chicaškd “Tribune.” . PRIMOJDUŠOVCEM. Iz naslova tega spisa je razvidno, dla »o namenjene sledeče vrstice onim, ki se radi duša jo, sak rani entira .jo, sploh onim, ki se ob priliki in nepreliki poslužujejo krepkih kletvic. In da se jih Slovenci radi, moralno priznati. Poznal sem že bolj postam-ega moža, ki je mnogo prepotoval po svetu. ¡Govoril, pravzaprav, lomil je več jezikov, toda teleti je znal v vsakem prav dtovršeno. Kakšno mastno- madžarsko kletev je za--vlekel po pet minut, Svoje grde navade ni mogel opustiti; klel je tudi v prieujočmosti otrok in talko me pravzaprav ni veliko začudilo, ko sem cul pet. pednov velikega pogLavca groziti drugemu: “ortea dtapala, te ‘bom!” Preklinjanj« je grdo, strašno grdo, in s klevetanjem dokazuje človek samo svojo neotesanost, in zarobljenost. In kljub temu naši ljudje kaj radi kolnejo. Po kranjsko se pridušajo, p luknjo radi nedostojnega obnašanja ali kaljenja miru To velja tudi za slučaje, kjer pomenja “Profanity” bogokle-tev v ožjem pomenu besede. Državne cerkve nimamo več; država, kot taka, nima s cerkvenimi ali verskimi stvarmi ničesar o-praviti; pripoznam® po ustavi jamčema verska, enakopravnost ščiti bogokletnike, kakor ščiti diobre vernike. Kdor ima pravico da si izbere vero, fcateoršnjo ho če, ima tudi pravico mepripozna vanja vsake. Toda, dasiravno nima država z cerkvijo kakor versko napravo, ničesar opraviti, kakor tudi ne z vprašanjem božjega izvora, ven-tkega pri poznavanja, vendar pripozma cerkve, pri pozna veno in versko stremljenje kakor moralno silo, ki je opravičena do -državnega varstva. Pri-poznava se pred vsem tudi pravica samskega vernika, in pravica vsake cerkvene občine, in lahko priporna:vajo svojo vero in po njej živijo, kakor se jim zljubi In če ima poleg tega nevernik isto pravico, da prepoznava svojo nevero, in je veda svobodna in so znanstvena preiskovanja in kritika dovoljena tudi ža cerkev in božjim razodetjem, ne smemo te svobode izkoriščati. Vsakemu dvoje! To mora veljati , tudi pri veri! — Glavna stvar. Ako si nameravate ohraniti zdravje, ne sinete pozabiti, da je glavna stvar v človeškem telesu kri. Pazite na kri, držite jo čisto zdravo, močno in celo Vaše telo bo v najlepšem stanu in razvoju Ako je Vaša kri iz slabe tvarine potem ves telesni sfestav trpi. Opa žili bodete redoma izgubljajočo-se moč, jesti ne bodete mogli dosti in še ono malo, kar povžijete, ne prebavite. V takih položajih je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino najboljši pripomoček Ono primora prebavne organe do rednega delovanja, očisti popol noma ves sistem nesnage, ter po maga k pridobivanju novih, za te lo koristnih snovi, kakor tudi zdravo in močno kri. To zdravilo je čudapolna pomoč raznih želo dečnih bolezni, za prebavo, kri in živce. Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos Triner, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. HRVATOM. V hrvaški naselbini v Chicagu jo dobiti dobro gostilno na dobrem prostoru. Vprašajte agenta Atlas Brevring Co. Mr. Frank Bfeztea. (12-19-10) 4* * * & 4* 4* 4* * * 4* * * 4* 4* 4* * * * * * * * Največji čudež današnjega Tele grafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov. Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri pošiljanju denarja po pošti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarja tele-gtafično v stari kraj. Denar je že drugi dan v Evropi nakazan in izplačan a čez 10 do 12 dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. Prijemnik denarja v starem kraju ne plača niti vinarja, kadar prejme denar. Ni potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-nika ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino. Pusknslteta prepričajte se. Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v regi-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila. Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo. IVAN NEMETH, BANKIR Biv. cesarski In kraljevski konsnl. agenti 457 Washington Street, New York, N. Y dne. { * * * 4-* * * * * * * * * * * & * * * BI iTaiti iti iti A iTt ilki iYí iti iti ¿*1*1 iTt iti A lTi iTi ofillfi ikt vfri iYt ¡ti Jft M' EDINA VINARNA ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina. POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga pripeljemo na dom — brezplačno! Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v- < svojem življenju pokusil boljše kapljice. Vsi dobro došli! Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal 842. ATLAS BREWING C0. * »luje na dobrem glasu, kajti pna prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. LAQER g MAGNET | ORANAT | Razvaža piyo r steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nos. kajti mi te bodemo zadovoljili. f Y času dela in jela. spomni se | |na ne-delo in ne-jelo. 9 Zemlja za kmetije, in kmetije § MISSOURI! MISSOURI! § BI Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake Bt S vode, gozd ali deloma posekano, aker od 18—22 jr jSj dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25—50 dol. Bf aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. ¡z? Bf Kmetije 16—30 dolarjev aker. Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz koreninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu. fiL H F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. g Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil. toč?! PERU PIVO. PERU BEER COMPANY, Peru, III. Podpirajte krajevno obrt! M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plač*. Tam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo mli in sooiladiB Mi. Angleščina brez učitetjal Slovensko - Angleška Slovnica, Tolmač in Angl. Slov. Slovar stane samo 81.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York,«. Y. PUite po cenik knjig! Slovensko Delavsko Podporno in ==t==Penzijsko Društvo: j .« * Ustanov. 2<* tlov* DAJftRAOH, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsbnrg, Pa. Box 51. HAJfNTK; Fran Plazzotta, Madison, Pa. Box 23. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamšburg. Pa. Box 128. BLAGAJNIK: Jos. Klaužar, Adamstmrg. Pa. Box 88. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETINA, Adamsiburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamgburg. Pa. Box 23. VRHOVNI ZDRAVNIK: I)R. GEORGE BOEHM. Aroma, Pa. * M M KMEČKA POVEST. Kmet Erbežnik je bil hnao slabe volje. Če je sedel za mizo ob vročili popoldnevih in si natočil kozarček žganja ter hotel v miru božjem uživati ajdovi kruhetk in prigriaavati češenj, že se je kar nenadoñia zasenčilo okno za njim in nad njim je zavpil prijazni in strahoviti glas njegove Majde, ki je bila po božjih in človeških pravicah in postavah njegov boljši del: ‘AL mi ne greš, ti mrcina l.e-I na ! češenj pa žganje, samo to bi naiprej prežvekoval pa lenobo pasel! Ti dledec nebodigatreba! Na tehle svojih ramah sem mu hišo postavila, sedaj pa poseda pa ¡nič drugega kot: Gr, girr po goltancu, pa cmok, cmok s čeljustmi!” Erbežnik se je jezno ozrl v okno in nagledal mračni in spačeni obraz svoje Majde. Ves je bil rjav in pbekrižan kot razpokana prst na njivi. ‘‘Ali mi ne greš, baba babas ta, če me te bom ustrelil, ti bom pa tako mairedil, da se boš posušila kot lesnika nad grmado. Ne maram te več videti!” Velika je bila jeza v njegovem sren in rasilla je z vsakim dnem. Započela se je pa tisto popoldne, ko je bila dozidana in pokrita * njegova hiša. 'Sedel je s krovcem Kobetčem, zidarjem Metinim Boštjanom in postopačem Rujevino na kupu smrečnih trsk im okleš-kov ter je pil z njimi v lepi zadovoljnosti pelinovo žganje. Delo je bilo gotovo in vse je bilo. čedno urejeno, dla bi še mladi in lepi nevesti bilo na čast, če bi stopila v novo hišo. Pogovarjali so se o vročem dnevu, hvalili česmjev duh im pili. In Rujevima, postopač, ki je bogu čas kradel, ljudem pa denar, je pritaknil: “Zares Erbežnik, zelo trden kmet si, dober človek, in če se tako vzame, si še. tudi korenjak čedne postave. Škrbast si in hrbet se ti je skrival, z levo nogo si začel pokruljevati. ampak vseeno bi te vsaka vzela, ker imaš uovo hišo. Samo ta-le tvoja stara'ti hodi napot. Novo hišo imaš, ,pa staro babo! Vraga, to ne gre skupaj!” Ko je postopač Rujovina spregovoril te modre besede, je pljunil iz ust rjavo, s tobakom prežvečeno slino, potem je pa voščil dobro zdravje in potegnil požirek. Kmet Erbežnik je prijazno in hvaležno pogledal postopača ter mu ponudil strok češnja. “Nova hiša in stara baba! To ni prav, ne!” je opomnil in zmajal z gla vo. Ali v tem nepravem trenotku pa «e je Čarovnici zazdelo, dayje pin pihala mati Majda v obliž je teh štirih pametno se pomenkujočih mož. Pripihala je, zaslišala vso modro govorico. ZgrabiiŽ’ je smrekov okT/eščekun vpalila najprej moža čez hrbet, nato postopača in nato oba skupaj. “U-uh! Da se le ne bojita šibe božje! To sta Antikrista, še hujši od Antikrista!” je zavriskala Er-bežnikova žena. Moža je sicer zelo srbelo po hrbta in rada hd bila odgovorila hudi materi, ali skoro sta imela strah pred njo, zakaj v roki je držala še vedno trd in krepek oklešček. “A boš Sla stran!” je spregovoril Erbežniki’ “Stran me podi, ta Amtikrffit!” je odgovorila in zopet pobožala svojega moža s smolnim lesom. “Tak jo pa ti daj, Kobelč, ki jo vidiš, kar suni jo!” “Mene? Mene boste suvali! Pijanci, lenuhi. Blaži! Jaz sean hišo postavila, na teh-le svojih ramah, v teh-le svojih rokah sem znosila vse kamenje, sedaj me pa hočejo ubiti! Lenuhi žro in pijejo, ki niso za nič, čakajte!” # * * Potemtakem je imel kmet Erbežnik vso pravim, da je bil hudo slabe volje. Ni imel več miru v svoji novi hiši. In kako rad bi bil to stvar predrugačil. Kobelčeva ibpelca tnu je bila tako všeč! Rdeča, pa debela, majhna kot kepica, čisto v srce se mu je zakotalila. Kadar je mislil nanjo, potem pa nenadoma zagledal pred seboj srditi obraz svoje Miajde in zaslišal njen hreščeči glas, je povesil glavo še niže med rame, stisnil pesti in sklenil: “To mora. biti drugače!” Sredi tedna je ‘bilo deževno. Ploha in grom, šumelo je in rohnelo. Kmet Erbežnik je vzel veliko črno ruto, vanjo je zavezal kos slanine, tri pare klobas, v malho je dejal steklenico zelenega. In se je napotil. Konec vasi v Lisjakovi kajži j,e gostoval postopač Rujovina. Odprl je nizka, zakajena, sajasta vrata, in malo da ni padel po razluknjani, vegasti veži. “IIo — ho! A ni nobenega doma!” Tolpa' podgan se mu je zakadila pod noge in potem trumoma ¿bežala in se skrila po luknjah Od nekje je prihajalo hropeče smrčanje č’o veka, ki spi »panje pravičnega in sanja angelske sanje. “Ho — ho. Rujovina. Blažek, ali nisi nič žejen, ali nisi nič lačen? Polno steklenim imam pelinov,ca, tri .pare. kloba-s in še nekaj povrhu!” “Kje imaš pelinovea?” Urno kot blisk je prilomii' Rujovina iz- pod paža, kjer se je zakopan v slamo zibal,v angelskem naročju. Njegova glava se je pokazala vrhu pol-omDjene lestve v odprtini, Skozi katero se je moglo pod streho. “He — he, Blažek, kako si u-ren! He — he — he, tule gia i-miam, dosti ga je za oba, kar dol pridi! Prigrizavala bova in «e menila o velikih rečeh! — No, no, pa me nikar ne zaduši, ne bodi tako silen, se je branil Erbežnik, zakaj postopač mu je vzel steklenico in ga začel potem objemati od veselja nad' sladkostmi in slastmi, ki imajo priti. Stopila sta v izbo, temno in ozko. Pila sta in pri grizov a! a, kmet pa je začel : “Pa le ne veš, Blažek, zakaj sem jo prirezal k tebi! E, veš ti, ki si moj prijatelj, zahvaliti se ti imam za dober svet in koj te bom najel, da mi storiš dobroto. Le pijva, in še večkrat bova pila, vsak dan bova pila. pri meni se ti bo godilo tako dobro, da še v nebesih ne tako. Meso ti bo ostajalo, pelinovea in sadjov-ea boš pil kot vodo —.” Postopač Rujovina .je zijal in od začudenja ni zaprl ust; žganje se je vlilo mestu y grlo po bradi. Potem se je začel režati in -odskakovati po klopi, kot da ga je obsedel' sam bognasvaruj. “Ho —- ho, Erbežnik, čakaj, da te zadavim, ki si moj prijatelj! Zadavim te, ker te imam tako rad! Še povej, kako ga bom pil, kako bom jedel, še povej !” Kmet se ga je komaj rešil, da je mogel pripovedovati naprej!” “Veš, samo nekaj boš moral napraviti zame. Ali mi obljubiš, da boš? Ali prisežeš?” Postopač je dvignil pest in prisegel pri pelinovcu in klobasah, da se gre metat s hudičem, če Erbežnik tako pravi. “Mojo'babo moraš ubiti!” Postopač je poskočil in prestrašen pogledal' kmeta. “Majdo moraš ubiti!” je kmet ponovil. “Kaj pa to mar tebi! Se danes jo ubij ! Gorjačo vzemi ¿večer in jo počakaj pri cesti. Zjutraj je šla v mesto in pod noč se vrne. Pod Metinovo tepko jo počakaj, skrit v travi! Ko pride, skoči in mahni! Živa duša te ne bo videla, ne vedela. In potem, imaš pri meni vse, kot bi ti angelci godli in stregli!” Postopač je pristavil steklenko k ustom in pil in pil. Potem si je obrisal usta in hropeče gledal kmeta. “Pa misliš zares? Kmet sprva ni odgovoril, samo nekako postrani je pogledal postopača. “Če si ne upaš, kar povej! Grem pa dlrugam! Deset jih dobim, ki store radi to, saj je vseeno- Pošteno boni plačal. Žal mi je, da sem ti povedal.” “Zakaj, Erbežnik! Tako ti po vem, d!a jo bom! Z gorjačo jo bom vrezal kot zajkljo! Brez skrbi, ti pravim! Jutri boš že sam spal, pojutrišnjem pa greš že lahko h Kobielčevi Špelci, če ti ne zlije lonca vode za vrat.” Postopač je zopet nagnil in pil za žive in mrtve. Že se mu je poznala pijanost, oči so se mu začele ožiti in sijati bot umazano steklo, iz ust mu jle smrdelo; in žgalo, roke so mu trepetale in debele, grčaste žile so začele stopati iz ‘kože. “Erbežnik, kar vedi, da Majd-be nocoj ne bo več k tebi! Ne bo nas več s krepelcem, in v svojo novo hišo boš lahko poklical mladi o, in 'lepo nevesto. E, Špeleo, tisto bepioo rdečo! Samo če te ne bo po zobeh!” “E, vse moja stvar! Samo da nimam več Majdbe! Vrag jo vzemi ! Saj jo imam rad, ali nova hiša in stara balba, to se ne ujema! Še za maše bom dal Majdi; ti boš pa potem 'bar pri meni živel in se dobro imel. SpeiLca bo nama pa kuhala. ’ ’ In tako sta'pila in se menila. O mraku je vzel Rujovina svojo gorjačo in sta se napotila. Majde še ni bilo iz mesta. Spila sta še merico, dn potem se ločila. Kmet se je pokrižal in legel k •počitku. it 9 ■* Postopač je legel pod tepko v mokro travo in začel govoriti sam s seboj. Vse mu je bilo prav in dobro, a še* boljše bi bilo, da ima pri sebi zeleno steklenico. Prijel je gorjačo in jo začel vihteti pred seboj, in bo se je tako dolgočasil, se je začel jeziti nad Erbežnikom, da mu ni dal žganja s seboj. “E, če je ne bo, bom pa njega ubil! Bom pa njega, ih Majda me bo vzela v hišo. Ali pa oba!” Začel se je smejati in potem se mu j‘e začelo dozdevati, da j ■ v družbi z vragom, da se prepira ž njim in ga vleče za rogove in kozjo brad'o. Ali hudič mu zleze v nosnice in ga zajaha in zapodi z ognjenim bičem. Teče z njim čez dobrave in gore, da vse bobni in se lomijo skale in treskajo pečine. Rad bi se znebil vraga, a sedi trdno na njem, dn v ustih ima žarečo uzdo. In tisti tre n o te k se začne bati, da ga hudič ne bi zvlekel v pekel, zato začne klicati boga, naj ga reši peklenske pošasti. Ali huje in haije mora bežati z njim, že sta blizu pekla, že se vidi žare-a gora in strašni kovaški mehovi, ki pišejo v ogenj in netijo žerjavico. Vse v pelklu gori, in povsod je sam dim in sopar, in plameni, visoki kot gore, in tam so sami votli stebri, v siredi posajeni z ostrimi britvami, in ravno proti takšnemu stebru ga podi hudič, da ga zvrne skozenj v pekel. Postopač pobožno zavzdihne, in že ni več hudiča. Zbudi se in pogleda naokoli. Pod tepko leži, dež lije, grom rohni, in tam za vasjo, vi jarku, kjer je njegova feajža, »e vidi rdeč žar, kot od ognja. Postopač skoči pokonci in steče. Res, njegov dom gori. • * # * In v nedeljo' je šel postopač k spovedi. Skesano je pokleknil v spovednico in se pokesal staremu župniku, da je menil človeka ubiti. Iludo ga je okregal gospod in za pokoro mu je naložil, d'a mora tistemu človeku vsie povedati o svojem hudobnem namenu in. ga poprositi odpuščanja:. Če pa ne, bo zavržen, v peklo ga 'bodo peljali hudObarji in mu nalili v usta žareče smole. Postopač je vse sveto obljubil. Šel je k Majdi in ji vse povedal, kaiko ga je njlen mož hotel zapeljati v st ta-*tn greli. Majda pa je bila žena, ki se ni bala moža. 'Pretepla ga je s palico in v nedeljo zjutraj ga-.jo prijela za ušesa in ga gna'a v cerkev. Vso .pot ga ni izpustila, dokler ji ni obljubil, dh se pojde spovedat in da bo delal pokoro za svoj greh. To je povest o novi hiši in stari babi. Pod' Šmarno goro ima kmet Ulčar ulnjak, in na panjih je naslikana vsa ta štorija, kakor se .]•(! zgodila. Jaz pa sem jo'zapisal, da ostane še poznim rodovom v spomin in zgled1. C. Golar. KDO JE GENTLEMAN? Zgodovinar Oairindiom je rešil to vprašanje takole: “Ako bi bil Škot srčen ali pošten, bi bil mogoče kaj človeka.” CromvveM je nazval Irca “za najbolj svetohlinskega človeka na sveto.” Nemški pesnik Goethe se je izrazil o Angležih: “Dor Englander ist eigentlieh ohne Intelligenz. ” (Anglež je pravzaprav brez vsake inteligence.) Anglež je odgovoril: “Jaz nimam predsodkov, t-oda Nemca sovražim iz dna svoje duše/’ Francoz je “mavadmo deko-rirana oseba, ki sovraži zemlje* pisje.” Nemec je kakor ostriga: sam želodec ga je. brez srea, iz česar se da sklepati, zakaj je ta narod tako sam o pašen. Na Avstrijskem pa, kakor .je rekel Windischgiratz, “ljudje nižje od barona ne štejejo nič.” Gentleman je lahko tudi Španec, in grof Dundonald se je izrazil, ko je zajel pet sto španskih pomorščakov, o padlih sovražnikih. “d!a so se bojevali ‘kakor gentlemeni m Španci.” Sydney Smith se je jav.no, o-pravičeval, ko je leta 1827 prenočil mi letovišču nekega bankirja. Fielding pripoveduje o “borznih igralcih, in terni enakimi sleparji.” Jeremy Bent h am je rek el o odvetnikih, “da je njih znanje del korumpiramie človeško narave.” Sancho Pon za se je izrazil: “Na svetu sta samo dva razreda, posedujoči in mep ose d ujoči, ‘kakor je rekla moja stara mati, ki se je strinjala z «nim, ki so kaj imeli.” Izaak Walton se jie menda, najbolje odrezal /ko; je' rekel: “Brez-dvomno bi se izkazati gentlemens), orli, ki. bi bl"l trilem pa krotek, junaški pa neškodljiv, e edm os ten pa podeljevalec. Najslabše je, biti zaljubljen v kako.ršmo koli bogastvo, ali biti ponosen na to, kar so napravili njegovi predniki.” Gotovo ni bil gentdieman oni človek, ki je zaiVaroya] .svojo ženo proti ognju, kb je zahtevala dosmrtni užitek. Ona je bila opravičena. do irazporolke. — Najdenček. Nočni čuvaj A. W. Madison je cul včeraj zvečer, ko je prišel v bližino Humprey ave. »kozi Austin ave. jok dojenčka in je našel 100 korakov vstran kakega 24 ur starega otroka, pokritega ■/.' rdečesvilnato odejo. Madison je oddal otroka najdenišnici. Zopet utekel. Leon II. Marcher iz Rrooklyna, N. Y. ki je ukradel kot knjigovodja Morse Iron Works Co. ¡¡6000, in katerega so prijeli v Christian, Norveško, je pobegnil iz ječe v Hehnstrand, Norveško,; ko so ga prijeli, je imel še $2100 pri sebi. Vojaštvo in požar. Washington, D. C. 10. avgusta. Ker divjajo, v Montani in Idaho veliki gozdni požari, je odredila vlada, da pošlje tje vojaštvo, ki bode skušalo požarje zadušiti. Glas Svobode stane $2.00 na leto. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. V NOVI PAROBROD1 VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA: M. Washington 31. Aug. 1910 Argentina......14. S;pt 1910 Oceania...............5. Oct. Alice............12. Oct. 1910 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne is priataniSCa Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 5Jte ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teb ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Ph6lp Bros. & Co., i!L 2 Washington St., New York, N. Y. C • ir 3Y-.4, eRE.eeoLu/t&. ustanovitelj Ako trpite na: Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali ako imate reumatizem, glavobol j, • Skrofeljne, hripavost, naduho ali jetiko,srčno napako, nervoznoznost zlato žilo, kilo, ali bolezen pUuč, jeter, ledio ušes ali oči. Napihnjenost trebuha, katar ▼ nosu, glavi, vrata ali želodca. Trabaljo, neu-ralgio, mazmlje ali kake drage notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode pomagano. Pišite takoj danes po jedno zanamenitih in prekoristnih od Dr. E.O. Collins-a spisanih knjig, katero dobite povsem brezplačno. ' Popolno Resnico in ne prazno Govorjenje mm DOKAZUJEJO TSKUŠENI ZMOŽNI IN VEŠČI ZDRAVNIKI. Ni dovolj biti samo zdravnik ter imeti razne oglase po časopisij). Naš ubogi, bolni Slovenski narod potrebuje, dobre vešče in izskušene zdravnike kateri jim zamorejo v bolezni tudi resnično pomagati, ker naši bolni Slovenci ne morejo njih težko prislnženi denar v neuspešne svrhe proč metati ter prazne žepe neveščih zdravnikov polniti ter si z njih slabimi zdravili bolezen še bolj poslabšati. ROJAKI ! ne verujte sladkim in lepim besedam takih zdravnikov kateri se v malili oglasih in časopisih samo hvalijo in pisarijo o njih veščnostih, kateri ne morejo uiti jednega povoljnega slučaja njih zdravljenja dokazati Zdravniki THE COLLINS NE vV YORK MEDICAL INSTITUTE so dobro poznani med vsem Slovenoem. > Ti zdravniki se žrtvujejo že monogo let za naš bolni Slovenski narod ter njih dobroto in zadovoljnost.Učili in prakticirali so mnogo, mnogo let tako da so sedaj zmožni, z najboljšim uspehom ozdraviti vsakovrstne bolezni najsibode še tako zastarana in zanemarjena vsled nepravilnega zdravljenja in slabih zdravil, drugih zdravnikov. Na tisoče in tisoče zahvalnic, ter veselje in zadovoljnost mnogobrojnih družin Vam to dokazujejo ter hvalijo požrtvovalno in uspešno delovanje teh zdravnikov. THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sprejema samo najboljše, najvešče in najiskušene zdravnike kateri prakticirajo zdravila. Tu ga ni bolnika, katerega bi ti zdravniki odpustili nezadovoljnega in da bi mu ne bilo pomagano. Zadravila katere zdravniki tega zavoda predpišejo so najboljša na svetu in katera Dikdar svojega oilja ne zgreše ter vedno pomagajo proti bolezni. • l Ako toraj trpite na kaboršni koli bolezni, najsibode nova. akutna zastarela ali kronična, ne čakajte dokler se ista še bolj i ne poslabša in da ne postane neozdravljiva, temveč poiščite si pomoč takoj in nemudoma. Ako zahteva Vaša bolezen takojšnjo pomoč, pišite ali pa pridite brez obotavljanja in čakanja. Ako ne veste sami prav gotovo kaj da Vam manjka in na kakej bolezni da trpite vprašajte zkravnike The Collins New York Medical Institute pismeno ali osebno nakar Vam bodejo isti z veseljem in to popolnoma brezplačno razložili ter svetovali. N To je smoter in požrtvovalno delovanje zdravnikov tega zavoda, potom katerega postajajo vedno bolj priljubljeni '.n slavni. Vsa pisma naslovite na: Dr. S. E. Hyndmanu M. D. of The Collins Mew York Medical Institute 140 W. 34th Street - New York City. / Uradne ure za osebne obiske so; vsaki dan od 10 do 6 ure popoldan. Ob nedeljali in praznikih od 10 do 1 ure popoldan in vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 are. A 4}: ' : M BV.s 1:0 DOPISI. IZ JUGOZAPADNEGA KANSASA. 10. aug. 1910. Interstate Goal Operators se ne zmenijo, da bi odprli svoje pre-niogovorove na unijski podlagi. Eden od njih je rekel, da jih tudi ne bodo, predno vsak operator svojega premogorova ne opozori svojih delavcev na to. Ta obvestila so prišla deloma 3.1 in deloma 4. t. m. in ko so prerttogarji prišli k rovom, so jim operatorji naznanili svoje pogoje, ter jih pozivali) naj gredo delati, a oni, ki bi ne hoteli njihovih ponudb sprejeti, da naj stopijo na stran, da bodo vedeli, koliko neunijskih delavcev jim je iskati. Razume se, da ni šel nobeden delati. To obvestilo operatorjev se je naslanjalo na konferečne predloge od 16. junija, ki so bile od o-peratorjey odobrene, a od delavskih zastopnikov na konvenciji predzadnji teden zavrnjene, ker se je dovolilo zvišanje plače le od tone na Mine run Goal, medtem, ko se je plača foi\ yardage dead work znižala. Edini premogar, katerega sem našel pri gl. uradu unije v hotelu Orient v Kansas City, je bil P. It. Steward iz McAlister Oklahome, in se je izrekel, da premogarji ne grejo na picketing k rovom, dokler operatorji ne spravijo v rove neunijske delavce. “Ker upamo,.’’ je nadaljeval Steward, “da bo večje število o-peratorjev izstopilo iz zveze, ter podpisalo naše zahteve, jim moramo pustiti prosto pot. Upamo tudi, da bodo spoznali, da zahtevamo samo svoje pravice. “Ne smemo uprizoriti,” je nadaljeval, “izgredov, ki pa gotovo pridejo, ako se pojavi generalni štrajk. Vsi vemo to. Producenti bodo trpeli, sosebno veliki producenti, ker premoga že sedaj primanjkuje, kar prihaja od tod, ko že od 1. aprila ne delamo, to je, odkar je potekla, stara pogodba. Večje število železniških družb, kakor tudi drugih tovarnarjev, se je izreklo, da če ne bo prišlo kmalu do pogodbe, bodo pričeli rabiti petrolej. ’ ’ Odbor za operatorje izdeluje novo pogodbo pod novimi pogoji, katera se predloži ,, premogarjenl. Kakor hitro bo gotova, in sicer za vsak rov posebej, in ako iste premogarji ne bodo sprejeli, bodo o-peratorji pričeli, nabirati neunijske delavce, katerih imajo baje neki že veliko za aranih. Oficijelnega štrajka do sedaj ni bilo, pa dela se vendar ne, in pogajanja se vrše že 1. aprila sem. Pa tudi to povzroča velikanske škode in občutno škodo na obeh straneh, kar se ponavlja vsake dve leti. Kako je to neumno! Štrajkar. S CLEVELANDA, OHIO. Blamaža, ki se je naprtila na ramena clevelandskega dopisnika Glas Naroda, je vredna, da jo Glas Svobode po svoji moči ovekoveči, in to sedanjemu rodu v poduk in zabavo, prihodnjemu^ pa v žalosten zgled, kaki velikani so živeli meseca avgusta 1910 po Kristo vem rojstvu. Da Vam ne bodem tratil po nepotrebnem časa in prostora, naj konštatiram samo gola, suha dejstva, ki pričajo jasno o duševni naobrazbi ne-katernikov. John Brus se je ženil. Zgodovina priča, da je bil ta Brus nekoč na gledaliških plakatih dr. Alozij Kokalj (ironija!). No, ker je bilo takrat, še več znanih doktorjev zastopanih, je istina, da je imel ta rojak svoje soigralce. In eden teh, dopisnik Glasa Naroda, je hotel proslaviti s svojim dopisom John Brusa. Uresničil je' to svojo misel in priložnost se mu je ponudila povodom poroke. Poroka sama na sebi sicer ni nikaka posebnost, a dopisnik je stvar zasukal, da je dobila navadna novica lepo obliko in hozana k Brusovi poroki je bila z vsem fortisimom izpeta z dna grla. * Stvar je prišla na svetlo, bralo se je, besedičilo to in ono. Samo tega ne, da je navidezni Kokalj in drug Triller vreden tega, kar se o njem hvali. Pa glejte, čudo! Slavljenec in šodrug sta se čutila razžaljena. Oba jara junaka sta hitela k Clevelandski Ameriki, kamor se zatekajo vsi junaki žalostnega spomina. V skrajnih bolečinah in duševnih mukah so vsi (z urednikom vred), protestirali proti ljubeznivi častitki dopisnika Glas Naroda. In kako visoko se prične odklanjajoča pesem protestovanja. Farne ' razmere so se izboljšale! Ljubimo se! Veselje se nam zrcali na obrazih, pijemo ga. — Konča se s prislovico, ki ga je prismojena trojica pokvarila, kajti slov. pregovor se glasi: Če te ne srbi, ne praskaj, a novodobni modrijani so slov. prislovico prekrstili s spakendranščino zapitih buč: Ne gasi, kar te ne peče. Seveda, prismuknjeni larovški modrijani mislijo vedno na gašenje suhih ali pa pekočih grl. Kar je človeku na srcu, se mu zvrne z jezika. Ampak, s čim se postavljajo ti čudatvorni jari junaki. Čujte! Pravijo, da ima oče žene Brusove hišo, ki si jo je napravil z rokami. No, modrost starega veka je pri-capljala v Ameriko. Mi smo mislili, da delajo ljudje hiše z nogami, a hvala večni previdnosti, da nam je srečna zvezda iz primorskega Krasa pripeljala dva modrijana, ki sta na,m dokazala z svetopisemsko učenostjo, da se delajo hiše z rokami. Kdo bi še vprašal, kje sta zajela ta dva rojaka to veleučenost. U-ganko je lahko rešiti: Pri zad- njem svetem misijonu sv. Vida. Viden uspeh nevidne milosti božje. Toda, bedačička, se bahata z hišo tujega moža, mesto, da bi sama pokazala stavbo svoje mogočnosti. Sicer pa: pokazala sta jo po neumnem dopisniku Clev. Amerike, kateri le častitamo k najnovejši pridobitvi vrednih ji somišljenikov. Končam, in še priporočam dopisniku Glasa Naroda : Ne hvali, kar ni hvale vredno! Stopistran. Madison, Pa. Cenjeni urednik: — Prosim, odmerite mi nekoliko prostora v našem delavskem listu G. S. da se morem pomeniti z našimi rojaki po širni Ameriki. Vsakomur, kdor čita G. ¡S. je gotovo znano, da se je ustanovilo pretečeno leto novo društvo po i-menu Slov. Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo. Namen tega je, podpirati vse člane in njihove družine, — seveda samo v slučaju bolezni in nesreče, — in onemogle stare člane, spadajoče h gori omenjenemu društvu. V slučaju smrti se podpira uboga, zapuščena družina, in otroci do štirnajstega leta. Cenjeni rojaki, izprevideti morate na prvi hip, da more biti tako društvo vsem delavcem v tuji deželi le v korist. Dosti je rojakov ki so se ponesrečili v rovih, na železnicah, pri nevarnemu delu, in siromaki morajo hoditi od hiše do hiše prositi kruha, ker je porabil v bolezni ves svoj krvavo zasluženi denar, katerega je preje prihranil. Sedaj je lepa prilika, da se zavaruje vsak delavec. Nikdo ne ve, kje in kdaj ga čaka nesreča. Za odlašanje torej ni časa, in bi bilo tudi neumnostim. Lahko se prigodi, da odideš zjutraj na delo zdrav in vesel, domov te pa prinesejo poškodovanega. Če je bil poškodovanec zavarovan, še gre, a kaka revščina nastane, če se ni brigal za podporna in druga društva, ko je bil še čas. Torej rojaki, zavarujte se. Združimo se in podpirajmo drug drugega. Vstanov-ljajte društva in priklopite jih S. D. P. in P. D. Vstopnine je samo $1.50 in je’ zraven že vštet mesečni asesment, en dolar na mesec. Podpore se plačuje bolnim članom po $6 na tedei^ do enega leta, in potem, če član ni sposoben za delo, $12 na mesec. Seveda je to veljavno samo do prve konvencije, pri kateri se bode sklenilo še mnogo drugega koristnega. Naše mlado društvo je bilo in-korporirano dne 11. junija 1910 v državi Pensylvania. Novo društvo more ustanoviti osem dobrih članov, katerekoli narodnosti. Uradniki morajo biti Slovenci. Pišite po pojasnila doli podpisanemu, ki vam v vseh ozirih rad ustreže. Končno pozdravljam vse člane, spadajoče pod S. D. P. in P. D., kakor druge rojake po širni A-meriki, Tebi Glas Svobode pa želim obilo novih naročnikov. Jos. Hauptman, zač. gl taj. Box 140, Darragh, Pa. Pittsburg, Kans. Cenjeni urednik: — Odkar je štrajk, tukaj nihče ne dela, in vidi se mi, kakor da nas vse to nič ne briga. In za kaj neki; saj vse nič ne pomaga. Odpočiti se, dokler je čas za to, ker tu- di dela bo dovolj, ko nas več ne bo. Stradamo tudi ne, pa ako da, je veliko boljše, kot skabati. Odložili smo fajfe za čas te krize in tudi pijemo ga ne. Kar nas je o-ženjenih, seštevamo otroke, pa kako veselje jih je gledati, ko s tako slastjo vse v svoje predalčke pospravijo. Ali ni res fletno, da le bolni niso. Ne, ne, obupali pa že Še ne bomo. Glave po' konci nosimo, tudi srca so vesela, dobro vedoč, da tako ne more dolgo biti, nekam se bo že prej ali slej prekucnilo, — se more. Živež in drugo, vse je visoko, toda vse bo še dobro — in the sweet by and by. A. Putz. Goriča vas pri Ribnici, 28. VII. 1910. Čislano uredništvo ! Podpisana prejemam Vaš cenjeni list in ga kaj rada prebiram, ker najdem v njem mnogo novic iz Amerike, ki sem jo pred kratkim zapustila, in sploh vsega, kar me zanima. V naslednjih vrsticah hočem Vam, somišljenikom in rojakom v daljni Ameriki, opisati, kako lepo napreduje in proevita Vaša stara domovina. Res, da so Slovenci stare domovine razdeljeni ha stranke, a to že mora biti. Slovenci so postali tekom zadnjih desetih let že zelo zavedni. Začelo se jim je svitati, spoznavajo svoje pravice in dolžnosti kot narod in del človeštva in si ne bodo več dali rezati .jermenov iz svoje kože." Prišli so do spoznanja, da bo poteklo še mnogo vode po Savi navzdol, predno jih bo mačehin-ska vlada avstrijska spoznala za enakovredne državljane, ki so že vsled dolžnosti, ki jih imajo do države, vredni istih pravic kot Nemci. Iz tega spoznanja se je rodila pred 25 leti v rodoljubnih srcih misel samopomoči po pregovoru : “ Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal!” Ustanovili so družbo “sv, Cirila in Metoda,” katere blagi namen je, podpirati stare in ustanavljati nove slovenske šole, posebno tam, kjer nas hočejo Nemci in Lahi izpodriniti z zemlje naših očetov in nas pretvoriti iz ponosnih gospodarjev v svoje klečeplazne hlapce. Družba lahko pokaže po četrtstoletnem delovanju lepo število slovenskih lastnih šol in celo vrsto krasnih u-spehov, ki imajo svoj izvor v družbinih šolah. Vsi narodnjaki so se združili v številne družbine podružnice, ki zbirajo denarne prispevke za družbo in dajejo za to svojim udom marsikateri duševni užitek. Imela sem priliko videti in spoznati to prvič v svojem življenju dne 10. VII. t. 1. v Sodražici in 14 dni pozneje v Ribnici. Bili sta to krasni ljudski slavnosti, ki sta jih priredile družbine podružnice in “Sokoli”. Rojaki Ribničani in Sodražani v daljni Ameriki! Bodite ponosni na svoje rojake tu v domovini, kakor Vam vkljub vsem zaprekam, ki se Vam stavlja-jo od raznih strani, lepo napredujejo, vse v prospeh našega milega slovenskega naroda. Kako milo in neizbrisno me je dirnil veličastni nastop ponosnega sokolstva, te u-brane, disciplinirane narobne vojske? V nerazdružljivem bratstvu po srcu in duhu so združeni, videla sem v njih, da so vsi za enega in eden za vse. Družite se, dragi rojaki ameriški, v podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, posebno Vi rojaki iz Belokrajine, saj Vam je ustanovila družba slovenske šole ob kočevski meji in jih še nadalje izdatno podpira. Če Vam naštejem kraje družbinih, oziroma od družbe podpiranih šol: Zagozdac, čeplje, Dobljiče, Rodine in Rožni dol, potem boste izprevideli, da ■se Vam vsaki cent, ki položite družbi v dar, doma bogato poplača. — Naj torej končam! Izjaviti Vam moram, da so Vaši rojaki v stari domovini mnogo, mnogo bolj napredovali, nego sem pričakovala, Odkrito moram reči, da Slovenci nismo nazadnjaki, ampak da smo narod, ki si je s vest svojih pravic, ki jih tudi hočemo in moramo uveljaviti. V to ime kličem vsem za svobodo se borečim in za svobodo živečim rojakom onkraj oceana: Živeli! in ne zabite svoje domovine ! Vam g. urednik pa želi obilo u-speha in mnogo naročnikov naklonjena Vam, Josipina Jernejčkova. TheKoniadSchrejeiCo. Sheboygan Wls. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. NAJEMNIK $ JANA, Izdelovalca sodovice mineralne vode in dragih neopojnih pijač. 63—84 Fiak St. Tel. Oanal 1406 ZMAGA. Prejeli smo: Vlada Združenih držav je potrdila predložene ji formularje naših priprav ter dovolila, da se prodajajo brez vladne license. Uvrščene so med pripoznana tzdra. vila. Ta zmaga je zopet dokazala da je Trinerjevo zdravilno Grenko vino prvo od vseh podobnih priprav. Gledali nismo ne .na denar, ne na čas, samo da smo privedli to zdravilo Da vrhunec, ter ga naredili pravo, čisto ter zanesljivo družinsko zdravilo. V vsaki bolezni, s katero bodete našli neko 'združenje z ono y želodcu ali izgubo moči in energije, Vam bo to zdravilo gotovo pomagalo.- Priprava je največje vrednosti proti ■JOSEPBTEINEE'! S * O F Er vM fUaiST«REfr Izgubi slasti, oslabelosti, živčni bolezni, izgubi energije, izgubi moči, ter v vseh želodeenih boleznih in neprebavnosti. na. — pomankanju krvi, proti zobasanosti in izgubi teže. Je narejeno iz zelišč in rudečega vi- Blede in bolne ženske si lahko veliko pomagajo s tem elegantnim in izvrstnim zdra' vilom, ki nima nobenih škodljivih snovi. 'Vsak požirek zaleže človeškemu telesu. Vzemite ga vsakokrat, kadar se ne počutite dobro in opazili bodete hitro odpomoč. Zapomnite si, da je Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino EDINO GRENKO VINO pripoznano kot ZDRAVILO. Varujte se ponaredkov. iSe dobi v vseh lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovatelju samem JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, III. Triner’s Angelica Bitter Tonic, jč najboljša želodčna grenčica na svetu. Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMAN 1110 S». Centre lit. Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. MLADI M0Z1 STARI MOŽJE MOŽJE SHEIK STAROST!, Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, bi so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje m or a j o pisati po našo brezplačno knišžico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo - svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. \,\ -—Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubi tek, revmatizem, organske bolezni, žeiedeo, jetra, mehur in ledvične bolezni. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravijo, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svojo ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrszsk za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. LISTEK & CO. Auo. 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj. IME.......................................... . NASLOV...................................... RAZNO IN DRUGO 1 Strela je ubila 241etno kmečko dekle Gungl iz Draženberga pri Sv. Ani na Krembergu, ko je bežala pred nevihto s polja domov. Ogrski vinogradi v nevarnosti, [z Budimpešte: V 30 vinorodnih občinah se je pojavila peronospo-i*a, ki grozi uničiti vse vinograde. Obsedno stanje na otoku Samos. Carigrad, 30. julija. Turška vlada je proglasila na otoku Samos obsedno stanje. Eksplozija na torpedovki. Petrograd, 3. avgusta: Na neki tor-pedovki v Kronštatu se je razletel kotel. 6 mož je ubitih, 14 ranjenih. — Kuga. London, 25. julija. Na o-toku Št. Mauricius so obolele in u-mrle tri osebe na kugi. ‘■vi4l 200 ribičev utonilo. Petrograd, 3 avgusta: ‘Birž. Vjed.” poročajo; da se je potopilo na reki Amur blizu Nikolajevska veliko ribiških čolnov s približno 200 ribiči. Potres v Mali Aziji. Carigrad, 1. avgusta: V Akkamissarju in drugih krajih v smirenski okolici je porušil potres več hiš in ubil tudi nekatere osebe. Nesreča na Volgi. Nižnij Novgorod, 1. avgusta: Na Volgi je trčil osebni parnik ‘Dimitrij’ v nek izstreljevalen stroj. Pri tem ste bili dve osebi ubiti in 4 ranjene. Več ljudi je utonilo. Učitelji slepcev imajo na Dunaju svoj 13. mednarodni kongres. Velika je udeležba iz Avstrije, Nemčije, Rusije in Grške. Mednarodni muzej za jamsko znanstvo v Postojni. C. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo odboru za gradbo jamskega muzeja v Postojni subvencijo 30.000 K. Sneg v juliju. Pred kratkim je nastala okrog Bovca silna nevihta. Padala je toča in lilo tako hudo, da je bilo takoj vse pod vodo. Vrhove gora pokriva nov sneg. Tudi rekord, Pretekli mesec je bilo na dunajskem vseučilišču pro-, moviranih 115 kandidatov za doktorje prava. To je rekord, kakršnega dunajsko vseučilišče preje še ni doseglo. Hrvatski ban Tomašič je hotel, odstopiti.'Cesar pa njegovega odstopa ni vzel na znanje. Ban mora gledati, da se sporazumi z večino hrvaškega deželnega zbora. Umrla je v Toplicah na Dolenjskem posestnikova soproga gospa Marija Šteli. Grško vojaštvo med seboj. Atene, 26. julija. Med grškimi vojaki še vedno prihaja do krvavih medsebojnih spopadov. Včeraj je zopet ustrelil nek stotnik nekega majorja. Strašen požar na Koroškem. — Dne 23. jul. t. 1. je velik požar vpepelil pol vasi Riharjeve v župniji Št. Vid v Podjunski dolini. 10 posestnikom je zgorelo 26 velikih poslopij. . Pomiloščen morilec žene. Rudarja Andreja Rejca iz Idrije, ki je bil pred ljubljansko poroto zaradi umora svoje žene obsojen na smrt, je cesar pomilostil, in najvišji sodni dvor mu je prisodi! 20 let težke ječe. Hmeljevi nasadi na ljubljanskem polju so letos nenavadno lepo razviti. Obeta se prav dobra letina, če vsega zopet v zadnjem trenutku ne pokčari letošnje vreme. Štrajkujoče ženske in mesarji. Zaradi draginje mesa so v Klo-stemeuburgu začeli odjemalci proti mesarjem štrajkati. Štrajkujoče ženstvo je nastavilo paznice, ki so morale paziti, da nihče ni šel kupovat mesa. Razjarjeni mesarji pa so ženske pretepli. Red je napravila policija. Srbski kralj na evropskih dvorih. Dunaj, 25. julija. Srbski zunanji minister dr. Milovan Milovanovič je izjavil, da obišče srb-ški kralj Peter še to jesen nekatere evropske dvore, Pri streljanju se ponesrečil. — Nedavno tega je bila pri Sv. Marjeti na Lošpergu blizu Vitanja cerkvena slavnost. Da bi fantje i-meli večje zasluženje pri bogu, so streljali z možnarjem. Pri tem je dobil Jernej Klinčar iz Vitanja cel strel v lice, tako da bo najbrž izgubil desno oko. Posojilnica v Metliki je prešla v klerikalne roke. Kaplan Na-drah je na občnem zboru celo do segel sklep, da dobi odzdaj naprej vse čisto premoženje, ki znaša krog 30.000 kron, župni urad v Metliki. To je klerikalno delo za — ljudstvo!!! Turški listi proti Bolgarski. — Carigrad, 26. julija. Carigrajski listi močno napadajo Bolgarijo, češ, da s svojo kritiko turškega razoroženja v Macedoniji je ume-šavala v vprašanja, ki spadajo v notranje zadeve tuje države. Tečaj za ubijalece. Katoliška “Straža” naznanja, da se priredi letošnjo zimo v Mariboru tečaj za ubijalce. Vgdili se bodo v mahanju s koli in v sukanju z noži. Vaditeljski tečaj bo gotovo dobro o-biskan, ker se bodo vežbali na njem kandidatje iz cele Slovenije. Lepa straža proti vlomilcem. Aš na Češkem, 30. julija. Tukaj so a-retirali ravnatelja, revizorja in še nekatere druge člane družbe za zaklepanje hišnih vrat in straže proti vlomom. Izkazalo se je namreč, da so ti sami pri hišah, katere bi imeli stražiti, aranžirali vlome. čuden vzrok smrti. Menda se še ni culo, da bi se kdo pri rezanju kruha tako ponesrečil, da bi moral vsled tega umreti. Nedavno je nek hlapec v Deutsch-Wagra-mu pri Dunaju tako nerodno rezal hlebec kruha, da mu je nož iz-podletel in se mu zasadil naravnost v srce. Hlapec je bil takoj mrtev. Političen umor. Berlin, 29. julija. “Vossisehe Zeitung” poroča iz Soluna, da je bil tamkaj umorjen carinski ravnatelj iz Skoplja, ki se nahaja na počitnicah. Ustrelil ga je namreč nek dosedaj še neznan storilec. Za motiv umora se smatra reakcijonarno naziranje ravnatelja. Proti Poljakom. V Kijevu je vlada razpustila družtvo, ki je vzdrževalo tamkajšnjo poljsko ljudsko knjižnico. Družtvo je i-melo 3000 članov, knjižnica pa je obsegala 30.000 zvezkov. Glasom društvenih pravil preidejo vse knjige v slučaju razpusta društva v last mestne javne knjižnice. Zopet prestop modernista. Kakor poroča “Berliner Tagblatt” iz Rima, prestopi v najkrajšem času don Ricci, podžupnik rimske cerkve San Vineeneia in Anasta-sia, ki je izvrševal duhovno juris-prudeneo v Kvirinalu, v evangeljsko cerkev, ker so ga zaradi modernističnih idej prestavili v provinco. Politični prevrat na Ogrskem. Budimpešta, 28. julija. “Pester Naplo” konštatira, da je opažati pri mišljenju in naziranju poslancev opozicije nekako metamorfozo. Brezdvomno se bodo združili poslanci opozicije s poslanci vladnih strank v en tabor. Neposredna posledica tega bo, da pade politika Justhove stranke. Neurje po Kranjskem. Nalivi, nevihte in toča so letos napravili silno škodo posebno po Dolenjskem. Opustošeni so vinogradi, sadje je skoro uničeno, na poljih je grozna škoda. Toča je bila časih tako debela, da je na pr. v Žužemberku razbila še opeko na strehah in v Mokronogu je voda udrla v nižje ležeče hiše. Nov slovenski dnevnik v Trstu? “Slovenec” ve' poročati, da nameravajo tam nekateri s sloga-ško “Edinostjo” nezadovoljni politični elementi začeti izdajati nov dnevnik. Gotovo je, da bo s trenutkom, ko bo dovoljena kolpor-taža, drugi slovenski dnevnik v Trstu — z napredno tendenco — se krepko vživel. Jugoslovanska razstava v Parizu. Jugoslovanski umetniki, ki žive v Parizu, so sklenili leta 1912. prirediti v Parizu jugoslovansko umetniško razstavo. Razstava bo nameščena v Grand Paleju na E-lizejskem polju. V prostorih razstave bo poseben salon, v katerem bo godba pod vodstvom hrvaškega skladatelja in uglednega violinista svirala izključno jugoslovanske komade. Kdor hoče podpirati misijone, naj pije. Na marijanskem kongresu v Solnogradu je neki pater razdajal cenovnike za vino. V tem cenovniku se priporočajo vsem prijateljem misijonov različna a-friška vina,- Čisti dobiček je namenjen za podpiranje katoliških misijonov v Afriki. Na eni strani oznanjajo abstinenco, na drugi strani pa priporočajo, naj se vsak prijatelj misijonov vsaj enkrat na dan pošteno napije afriškega vina, da se bo misijonarjem ‘kšeft’ bolje obnesel! Turška vlada za zgradbo krščanskih cerkev. Turška vlada je izdala irade, s katerim se dovoljuje okroglo 1 milijon frankov kredita, ki se ima porabiti za zgradbo krščanskih cerkva za narodne manjšine v Makedoniji. — Vzemimo na primer katoliško Špansko. Vzemimo, da bi bile tam mohamedanske, recimo celo krščanske, a ne katoliške manjšine, ali si je mogoče misliti, da bi španska vlada dovolila iz državnih sredstev 1 milijon za zgradbo cerkva za mohamedanske manjšine ?! Puška v panju. Posestnik Janez Zavrl iz Černuč je nesel proti domu panj, v katerem je imel skrito puško. Na poti sreča sovaščana, posestnika Janeza Kovača, s katerim se takoj nekaj sporeče. Zavrl se je pri tem tako razburil*, da je vrgel panj z puško vred v Kovača. Ker pa je bila puška nabita, se je sprožila, ne da bi bil kdo poškodovan. V tem pride mimo Peter Dobravc, posestnik iz Černuč. Tudi tega Zavrl s puško napade, a Dobravc mu jo vzame in razbije na tri kose. Sedaj pa je prikipe-la Zavrlu jeza do vrhunca in je o-bema zagrozil, da jima bo hiše zažgal. Stvar pride pred sodišče. Madonna povzročila velike dobitke v loteriji. V Neapolju je ljudstvo na praznik Madonne del Carmine v velikih množinah stavilo tri številke, ki so se nanašale na ta praznik. Te številke so bile potegnjene in loterija je morala izplačati 6 milijonov lir. Ljudski mestni okraj je slavnostno razsvetljen in procesije veselih žensk so hodile po ulicah. Gostilne so bile celo noč odprte. N^aval na loterijske urade je bil tako velik, da niso mogli še izplačati vseh dobitkov. Orožništvo je moralo pri tem posredovati. Poljski bojkot proti ruskim visokim šolam. Zveza akademičnih družtev poljskih “Ognjiva” je i-mela v Krakovu svojo letno skupščino. Na tej skupščini se je sklenilo, da se ne sme nobeden poljski akademik vpisati na vseučilišču, na tehniki in veterinarski šoli v Varšavi in poljedelski akademiji v Aleksandrovu. Kdor bi se proti temu sklepu pregrešil, ga je treba družabno bojkotirati in izključiti iz poljske družbe. Nadalje je skupščina sklenila, da se naj akademikom iz ruske Poljske, ki bi hoteli študirati na galiških uui-verzah, nudi-čim najizdatnejša podpora. Vse te resolucije so bile sprejete soglasno. Devet let stara žena — ločena. To čudo se je zgodilo v Abesiniji. 16. maja 1909 se je poročil 141etni princ Lidij Ejrassu, bodoči neguš, mlado princezinjo Romanic O-nork. Mlada ženska je imela takrat osem let. Celo leto je bil parček popolnoma srečen. Toda politika, ta nesrečna politika, je razdrla to zakonsko srečo. Mala prin-cezinja je nečakinja cesarice, Tai-tu in regenti so se bali, da ne bo vplivala na svojega ljubečega moža v korist oškodovane tete. Pregovorili so princa, da se je ločil od svoje mlade žene, ki se je morala na to vrniti k svojim staršem. Stara je zdaj šele devet let,* mora pa trpeti kakor odraščena žena. Tudi njen mož je neutolažljiv. Oba jokata noč in dan. Toda tudi v Abesiniji zaceli čas vse rane. — Koliko nese loterija avstrijski državi? Leta 1909 se je stavilo v loterijo 96,748.150 krat in sicer 36,867.151 K. Povprečno odpade torej na eno stavo 38 vinarjev. V razmerju s prebivalstvom po stanju 31. decembra 1908 (27,995.896 duš) je prišlo na eno glavo 3.5 stav v vrednosti 1.31 K. Zadelo se je v loteriji 1,351.766 krat v skupni vrednosti 20,206.094 kron. Do-čim pride na 100 stav le 1.4 dobitkov, obsega vrednost dobitkov 54.8 odstotkov od vseh stav. A ko zmanjšamo znesek stav za znesek dobitkov, dobimo čiste dohodke 16.661.057 K, ki pa kajpada niso enaki čistemu dobičku iz loterijskega monopola. Odšteti se namreč morajo še upravni stroški, ki jSO bili za leto 1909 proračun jeni na 2,215.150 kron, torej znaša čisti dobiček iz loterije leta 1909 14,445.907 kron. V tem letu je bilo 3100 loterijskih kolektur. Ako primerjamo dohodke prejšnjih let z navedenimi dohodki, vidimo le malo sprememb, da je pomen loterije za prebivalstvo kakor tudi za finančno gospodarstvo države že več let skoro nespremenjen. Ker niso izkazi napravljeni po kronovinah, ampak po loterij-skin uradih, ne moremo navesti posameznosti za posamezne kro-novine. •< • ?! ;; » >• •< <• ¿i •i • ti Resnica je! Kdorkoli Slovencev je pošiljal denarje y staro » ?! domovino » se je prepričal, da so tj točno in vestno tja dospeli y 11.-13. dneh. Kdorkoli Slovencev se je obrnil na tvrdko Frank Sakser Co. ?! ?! k ?! & ?! é I 82 Cortlandt St., » « * «i* ?! • < • New York, N. Y., § •< T ali na njeno podružnico 6104 St. Clair Ave. N. E., Cleveland, ()., da je bil vedno dobro postrežen in za svoje novce dobil tudi, »4 • V kar mu je šlo. il?il?*1; ill«Ii tli;I? Sli ;I? ;I j «I« ¡1} ■!j »¡j ■I**l*«[*i]* ili ■ tli iI;?ž??S?4ž?»fc?ž??ž??£^ ^ E IS B fij B a B B a ® s ai a a ® a ® aaaaaaaa® ?jaa aaaaaaasaa ®s ®aaaaaa®BE®aga % im Moji živ el so bili raztrti, razdraženi in tako oslabeli, da nisem mogel držati ničesar v svojih rokah,” .pravi g. Szymenski iz Parkersburga, Pa. — “Rabil sem Severov Ner- tj voton, ki mi lii le utešil in okrepil živčevja, marveč mi je donesel stalno olajšbo.” • -g, ® ® B a a a a a ® a SPOČITI ŽIVCI in hladna glava so dragocen imetek za vsacega moškega in vsako žensko. Nagla, hitra dejanja nedostojne besede, in hitra razdraženost naznanjajo, da je živčevje oslabelo, raztrtp. Severov Ner voton uživan po predpisih pomotja in teši razburjene in razdražene živce, jim povraea mir in pokoj v naravnem spanju, sploh poživlja in krepi živčevje. Bolj vam očvrsti duševno energijo, nego katerokoli drugo zdravilo. CEXA #1.00. Na prodaj v lekarnah. Kadar kupujete zdravila, recite odločno, da hočete “SE 7ER0VIH”. Odklanjajte nadomestila. Kupnjte pristna, zanesljiva zdravila tvrd e IV. F. Severa Co. Deset dnevno uživanje zdravila je zadostovalo za ozdravljenje obistne neprilUe, kakor piSe g J. J. Posinksi, Richards, Texas, ki pravi: “Užival sem NBVBHOVO Zdravilo za obisti in jetra samo deset dni in sem bil popolnome ozdravljen nadležno obistne bolezni. Najrajši bi glasno zapel v slavo temu imenitnemu in čudovitemu zdravilu ” Ozdravlja večino navadnih bolezni jeter, obisti in mehurja. Cena SOc in $1.00. Pospešuje bolezni Redka, slaba, pičla in nečista kri povzroča in pospešuje mnogotere bolezni »števii ulje-sa, ture, priščo, kožne opahke ia utrujenost. SEVEROV KRIČISTILEC je pripravljen v izrecno svrho čistiti in množiti in krepiti kri, in njegov popolni uspeh neprestano dokazuje njegove zasluge Izvrstno notrenje zdravilo za kožno srbečico in zdravljenje kožnih bolezni. ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ. W. F. Severa Co. C!"‘M,,pids ODVETNIK PATENTI ! 6ARL STROVER 1009-140 Washington St. Tzi.388# M AIS CHICAGO. Dobra Unijska Gostilna.“„'m STJSÜSt Jos S. Stastny 2005 Blue island Ave. deliki Dvoran* za društvene in unijske sej«, in Vraga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. SALOON z lepo urejenim kegliščem in »veže Schoetnhofen pivo ‘priporoča ANTON MLADIČ, 937 Bi«» Island Ave. Chicago Ul «< «S «i n m «K «R potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Največja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani. Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu. S fc h* S J. J. DVORAK & Co.5 H 1853-55 Blue Island Ave* Jg Telefon Canal 1198,. t & ■ ' ■ ... ■ ■u~7— Velika francoska revolucija 1789 do 1815. I. Od začetka revolucije do Napoleona. Postavodajna skupščina. Toda bastillska svečanost ni rodila takošnega navdušenja za vojsko, kakoršnega so si Jakobinci želeli. V Parizu se ni ogla rilo n;ti celih 3000 dobro voljcev ali “zaveznikov”, kakor so jim rekli ; a od teh je cela tretjina ostala v mestu in le dve tretjini podali ste se v tabor. To ni bila velika pomoč, akoprem so poslednji bili zgol čvrsti in hrabri mladeniči, od katerih se je pozneje pod Napoleo-nem najmanj petdeset povzdignilo v generale. Tem veče pa je bilo število krepkih tolovajev in obe-šenjakov, katere so Jakobinci iz cele Francoske sklicali v Pariz, da so jim pomnožili sansculottsko vojsko. Najhudobnejši bili so iz Marseilla, od koder jih je konec julija prišlo nad pet sto. Med tem so se v mali hišici pred Parizom skrivaj shajali najveljavnejši možje od Girondistov in besnih Jakobincev, in kovali so zaroto zoper kralja in kraljestvo. Madame Roland imela je prvo besedo. Zopet so poročila z bojišča dobro do-šla njihovim naklepom. Najbolj je vse Francoze razkačil razglas pruskega poveljnika,, vojvoda Braunschvveigskega, ki se je grozil, da bo prišel v Pariz in razdejal „vse mesto, če bi se prevratniki še kedaj predrznih vlomiti v tui-lerijski grad. Razdraženo ljudstvo je kar kipelo od jeze, volilni in drugi možje, ki so si po osem in štirdesetih pariških, okrajih polastili nekako vladarsko oblast, so kar neprenehoma zborovali in sklepali, in zahtevali so, da naj se kralj Odpravi. Narodna ‘ skupščina se ni udala silnim njihovim terjatvam, ali že so Jakobinci na skrivnem shodu pred mestom sklenili, da se ima kralj pahniti s prestola, in delali so priprave za novo ustajo. Po noči od 9. na 10. dan avgusta 1792 je starešinstvo v mestni hiši imelo dolgo sejo. Ob polnoči začelo je po mnogih cerkvah plat zvona biti, po ulicah pa je bobnanje sansculottom oznanjalo, da se treba zbirati. Okoli dveh je kakih osemdeset tako zvanih okrajnih poverjenikov prihrumelo v mestno hišo, in ko so razgnali dotedanje starešinstvo, imenovali so novo od samih najhujših rovarjev ter jim dah krdelo sansculottov za stražo. Prav grdo se je pri tej priliki obnašal župan Petion. Daši je sam pomagal snovati to pre-kucijo, hlinil se je nevednega ter jfc’ pred' Ikrajljiem napisal ukaz Mandatu, tedanjemu poveljniku meščanske hrambe, da naj brani tuilerijski grad; a vrnivši se k svojim prijateljem v mestno hišo namignil jim je sam, da naj na videz postavijo stražo pred njega, kakor da mu ne bi zaupali. Vrli Mandat je med tem okoli kraljevega grada namestil nekoliko bataljonov najzvestejših brambovcev, v samem gradu je stražilo kakih 900 švajcarskih vojščakov, in ni se bilo bati niti največjega napada razposajenih sansculottov. Toda še predno je napočil dan, dobi Mandat povelje, da mora priti v mestno hišo. Stopivši pred starešinstvo je kar osupnil, ko je zagledal čisto neznane obraze, a še bolj je obstrmel, ko so ga novi oblastniki v ječo obsodili. Že so ga sansculotti odpeljali, ali na stopnicah je nekdo izprožil puško na-nj, da se je pri tej priči mrtev zgrudil. Brambovci pred gradom bili so čisto zbegani, a ni se bilo več zanašati na nje, ko jim je mestno starešinstvo imenovalo pi-varja Santerra^vrhovnega poveljnika. Ob petih zjutraj podal se je kralj sam med nje, da bi se prepričal, koliko jim sme zaupati. Nekateri so mu “slavo” kričali, ali drugi so ga rasramovali in vpili “živeli sansculotti”. Bled ka kor smrt se .-¡e' kralj vrnil k svo ' jim, vedel je, da ni več rešitve ' Ob osmih so z velikim hrupom-prva krdela prišla pred' Tuilerije in takoj so topove nastavili proti gradu. Mestni uradnik Roederer pristopil je pred kralja in ga rotil, naj hitro ž njim beži v narodno skupščino, kajti le tam bi še mogel biti varen življenja svojega. Kralj se je zamislil, kraljica pa se je odločno branila iti: “Rajši poginem, nego da grem odtod,” rekla je ter kralju samokres po- tisnila v roke. Ostro jej je Roederer zavrnil: “Gospa, ali boste Vi dajali odgovor za smrt kralja našega? Vqč Pariz je na nogah, še nekoliko trenutkov in prepozno bo!” Pojdimo, rekel je kralj ter se z Roederom- podal proti zbornici. Za njim šla je kraljica z o-troei, a stražilo jih je nekoliko švajcarskih vojščakov, da so se mogli preriti skozi množico ljudi j, ki so neprenhoma kričali: “Ubijte trinoga! Ubijte požeruha, ki nam vsako leto požira po pet in dvajset milijonov!” — Pri-šedši v zbornico, vzkliknil je kralj poslancem: ‘ ‘ Gospodje! Prišel sem, da bi ubranil veliko hudodelstvo. Mislim, da nisem nikjer tako varen,, kakor med Vami.” Hladno so ga sprejeli ter za prvi čas posadili v malo postransko sobo za novinarje, od koder je videl in slišal, kako so sklepali o njegovi usodi. Kmalu po kraljevem odhodu prišla je črna vojska pred Tuilerije ter se skozi odprta vrata vsula na dvorišče, odtod pa je silila v sam grad. Švajcarski stražniki-so hrabro branili vhod in niso se ganili z mesta, niti so po nepotrebnem hoteli prelivati krvi. Ko je pa med napadniki nekdo sprožil puško, jeli so tudi Švajcarji streljati in slavno so zmagali ter nasprotnike pognali v beg. V tem pride povelje od kralja, da ne smejo več streljati, ampak da i-majo zapustiti grad ter se vrniti v svoje kosarne. Nesrečniki so ubogali, ali med potjo so jih meščanski brambovci vse postreljali; le kakih 200 mož rešilo se je v bližnjo cerkev. Celih šestnajst ur je kraljeva rodbina tičala v tesni luknji in komaj je dihala od grozne sopari-ce. Crez noč zaprli so jo v sosednjo hišo, a drugi in tretji dan so jo zopet vlekli nazaj v novinarski predelek, dokler niso sklenili, kaj ž njo. Mestno starešinstvo je takoj "rvi dan zahtevalo, da naj se kraljestvo za stalno odpravi ter da naj se skliče svobodni narodni zbor, ki bode Francoskej dal novo republikansko ustavo. To isto zahtevala so tudi poslanstva, ki jih je ljudstvo' vsak čas pošiljalo v zbornico. Narodna skupščina je na to ustavila kraljevo oblast, kralja z rodbino vred pa dala zapreti v Templu, kjer sta Petion in Santere pazila na-nj ter mu za stražo namestila surove sansculot-te. Temple zval se je stari grad nekdanjih vitezov templarjev; bil je zagrajen z močnim zidom, a s križi -od debelega železa bila so zadelana oknla v stolpu, katerem je bivala kraljeva rodbina. Narodna skupščina je zdaj imela biti najvišja oblast na Francoskem, ali Jakobinci znali so jodako strahovati, da ni sklepala druzega, nego kar jej Je ukazovalo mestno starešinstvo pariško. Na njegovo povelje imenovala je novo jakobinsko ministerstvo, v katerem sta med' drugimi bila Roland in Dan-ton; potem pa je delala priprave za volitve v narodni konvent. Prava gospodarji na Franco^ sikom so tedaj bili trije najhujši Jakobinci, Robespierre, Dunton in Marat. Naj večjo vel javo pri ljudstvu imel je Robtepierre, zato ker je najbolj iskreno in stanovitno zagovarjal svobodo in e-nakopravnost vseh ljudij ter se vsikdar tudi sam ravnal po tem nauku. Odločno se je branil vsake državne službe* in samo z besedo svojo vladal I je v jakobinskem klubu in v mestnem starešinstvu. Danton je o'b enem bil minister in medni starešina, in kar mu ni obveljalo v minister-stvu, dosegel je pri mestni oblasti. Oba sta se v je mala z groznim Maratom, ki jima je s predrzno pisavo v svojem “ljudskem prijatelji” gladil pot ter se skakal vrednega, da so _ga izvolili v strašno “revolucijsko sodišče”. To izredno sodišče je narodna skupščina dne 17. avgusta potrdila, da bi baje sodilo začetnike morije v ¡od 10. avgusta; Jakobinci pa so jo drugače ukrenili ter so z njegovo pomočjo jeli strahovito divjlati zoper vse domače nasprotnike svoje. Obešanje ljudij zdelo se jim je preveč zamudno ter so zato po pasvetju Gnillotina napravili nov merilni stroj ali tako zvauo “giljotino”. Obsojenec položil je glavo med dva po ko ......................$1.00 Dolina krvi.....................$2.10 Tolstoj in njegovo- poslanstvo...—.30 Veliki punt......................—.80 V naravi .....................—.60 Zadnji rodbine Benalje...........—.75 Iz nižin življenja...............—.50 Blagor na vrtu cvetočih..........—.75 Dve noveli .....................—.50 Rdeči smeh .....................—.75 Mali lord ........................—.80 Kratka zgodovina..................50c Kako pišejo ženske..............$1.50 Navihanci.......................$1.26 Znanci..........................$1.00 Jari junaki ....................$1.26 Ljudska (knjižnica 3. zvez.......—.30 Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj $1.50 Naš dom 8 zvezkov po............—.25- Zločin in kazen skupaj 3 knjige $5.25 Zarnik I. zvezek.................—.50 Solnce in senca ................—.15 Človek in pol..............¡,.../1.25 Pesnitve, Aškerc................$2.00 Stara Devica.......................30 Kacijanar....................... .70 Morski razbojnik................$1.25 Lazarič Lindarski..................80 Kako sem se jaz likal..............60 Grča, igra...........l..............50 QVio Vadiš, vezan...............$2.75 Fra Diavolo...................... 30 Pariški zlatar.....................25 Musolino...........................35 Skrivnosti srca................. .60 Skrivnost najdenke.............. .30 Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi ▼ gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en »B dva centa. Poštnina je pri vseh tsfc. cenah te všteta. 4