PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina psaeana v ____________ Abb postale I gruppo Cena 35 lir Leto XVII. - St. 301 (5075) TRST, sreda 20. decembra 1961 Indija je sporočila konec operacij r _ . i . . Sukarno poziva Kennedyja, naj posreduje uoa, DamaninDiu popolnoma osvobojeni j da Nizozemska zapusti Zahodni Irian Sovjetski veto proti zahodni resoluciji Nad tri tisoč portugalskih vojakov, ki se je predalo, bodo repatriirali - Varnostni svet je zavrnil afriško-azijsko resolucijo, ki poziva Portugalsko, naj likvidira svoje kolonialne posesti v Indiji - Komentar moskovske «Pravde» WOVI DELHI, 19. — Indijsko vojaško poveljstvo je danes javilo, da so se portugalske vojaške sile v Goi Predale in da so vojaške operacije končane. Indijske cete so davi vkorakale v prestolnico Goe Panjim. Sinodi so prišle do predmestij in so se tam ustavile. Boji za prestolnico so trajali osem ur. Indijska tiskovna agencija poroča, da je poveljnik za vojaške operacije v Goi general Shaudhury uradno sprejel na znanje predajo Portugalskih sil. Prvi korak indijske vojske je bil, da je osvobodila vse Indijce, ki so bili zaprti v Goi. Med temi so bili tudi številni vojaki. Vojska se je takoj po osvoboditvi celotnega ozemlja lotila obnove. Vojaki so dobili ukaz, naj takoj vzpostavijo Najnujnejše komunikacije, kakor so telefon in telegraf, naj Popravijo mostove in ceste, ki s° jih Portugalci poškodovali, indijske vojaške oblasti so zagotovile prebivalstvu Goe, da “Odo storile vse za čimprejš-nji povratek normalnega stanja. Portugalci so uničili ali odnesli vse važne zgodovinske ln politične dokumente. Predstavnik indijskega ministrstva za obrambo je izjavil, “a je po okupaciji Goe, Dajana in Diu položilo orožje okoli tri tisoč portugalskih vojakov. Med temi je 27 častnikov in 400 vojakov, ki so se “o zadnjega borili v Marma-goi. Indijci so zaplenili šest Portugalskih tankov. Štiride-sat portugalskih ranjenih vojakov je sedaj v vojaški bolnišnici v prestolnici. Padlo je °sem indijskih vojakov, mnogo pa je bilo ranjenih. Guverner ozemlja Daman, ki je ranjen, je sedaj v bolniš-Ptci v Bombaju. Prebivalstvo je priredilo indijskim četam navdušen spre-letn, zlasti so navdušeno popravili poveljnika indijskih o*t, ko je prišel v Panjim. General Candeth, ki je pre-yzel posle vojaškega guvernerja v Goi, je izjavil, da bo skrbel za zaščito prebivalstva in njegovega imetja in da se nihče ne sme bati za svoje življenje ali za svoje imetje. Poudaril je, da želi Indija ohraniti individualnost in osebnost voe. Maršal indijskih letalskih sil Pinto, ki je katoličan, “biskal danes svetišče, kjer truplo sv. Frančiška Ksa- verija. Danes so v Bombaju uradno sporočili, da bodo okoli tri ti-s°« portugalskih vojakov, ki s° jih ujeli v Goi, repatriirali. Predstavnik indijskega mini-'rstva za obrambo je izjavil, ;® so prebivalci Goe dali na jpPolago napredujočim indij-*'tn četam številna vozila. NEW YORK, 20. — Varnost-1 svet je nadaljeval razpravo . zvezi z Goo vso noč. Danes sMtr?P )e najprej zavrnil re-vpoijo Cejlona, Liberije in kateri se je pridružila .j.d> Sovjetska zveza. Resolu-Ja ugotavlja, da je vprašaji Goe kolonialno vprašanje " da predstavlja nevarnost * mednarodni mir, ker ovira j,n°tnost indijske republike. esolucij^ke sklicuje na dve skupščine OZN o (^kolonizaciji ter zavrača por-galsko pritožbo proti Indiji, Jpftva Portugalsko, naj pre-I na svojo dejavnost v Goi li, naj sodeluje z Indijo za -*vidacijo svojih kolonialnih j“sestev v Indiji. Ostalih se-j®*n članov Varnostnega sve- i glasovalo proti tej re- ojuciji. blsti člani, ki so glasovali s °t> afriškoazijski resoluciji, »j. Potem odobrili resolucijo cii ! Velike Britanije, Fran-Oj, .'h Turčije, medtem ko so «; .h štirje glasovali proti Nasprotni glas Sovjetske IS li,*.*® pomeni veto proti reso-j, Ji* Resolucija je pozivala H- takojšnjo ustavitev sovraž-t-c',1 indijsko vlado pa, naj jJ|0J umakne svoje čete na 17 j ■ie’ na katerih so bile str n®cembra; pozivala je obe tjgni, naj poskrbita, da pride j, trajne rešitve spora s pogajali glavnega tajnika pa je j0 lv®la, naj nudi vso potreb-Podporo v ta namen. Hjl*koj po glasovanju je ame-ij’kl delegat Stevenson dejal, jjl® zaskrbljen zaradi sovjet-H,'ga veta. češ da bi ta veto ij^gnil biti »prvo dejanje v s^nti, ki bi lahko pomenila jj.nt, Združenih narodov*. Tr-t ‘ le, da zavrnitev zahodne olSJhcije pomeni »poraz za V N*. Dodal je, da bodo ZDA ^..Prihodnjih urah proučile (j.°Znost drugih ukrepov in L si pridržuje pravico za-«VM*ti novo sejo Varnostnega j^ta vsak trenutek. „j^ed razpravo pred glasovala J} so francoski, ekvadorski h)r,n *ki delegat podprli reso-ZDA, Turčije in dveh Kotalnih sil. Indijski dele-i» P® je izjavil, da resoluciji, ni v skladu s stvarnostjo, tie Je. Poudaril, da listina OZN tl, ,'zključuje samoobrambe, bln-1 ker je Portugalska od-s” 1? pogajanja. C^ietski delegat Zorin je viln • 'ma Indii« ^.te" (ist i ®r8umente v svojo ko-*W' r 3e Portugalska trma-odklanjala pogajanja za mirno likvidacijo ostankov kolonialnega režima na indijskem ozemlju. Indijski minister za obrambo Krišna Menon je odpotoval davi iz Novega Delhija v New York, da tam zagovarja indijsko akcijo v Goi. Nehru je izjavil časnikarjem, da je z velikim obžalovanjem moral ukazati vojaško akcijo v Goi. Ce Indija ne bi tega storila, bi v Goi nastala praznina, in to bi izkoristili protisocialni in protiljud-ski elementi, ki so se že lotili dela. Nehru je zatem izjavil, da tisti, ki kritizirajo Indijo v OZN in drugje, očitno nočejo nič vedeti o dejstvih, kakor niso hoteli o njih nič slišati več kot dvanajst let. Pripomnil je, da indijske čete niso praktično naletele na odpor v Goi. Ministrski predsednik Tanganjike Nierere, ki je sedaj-v Londonu, je izjavil: »Kar se tiče Goe, ne vidimo možnosti drugačnega ravnanja, kakršno je bilo Nehrujevo. Ce bi moralo ljudstvo v Mozambiku izbirati med zatiranjem in borbo, ga bomo mi spodbujali, naj izbere drugo pot». Predstavnik iraške vlade je danes izjavil: »Irak blagoslavlja pravično akcijo, ki jo je začela Indija, da vzpostavi svoje pravice v Goi po dolgih letih miroljubnih zahtev in potrpljenja*. Kairski tisk poroča danes, da oblasti za Sueški prekop ne bodo dovolile prehoda portugalskim ladjam, ki bi prevažale ojačenja za Goo. Vlada je objavila uradno izjavo, v kateri poudarja, da v celoti odobrava napore Indije za osvoboditev Goe. Moskovska »Pravda* objavlja članek v katerem poudarja, da je bila Sovjetska zveza vedno naklonjena popolnemu izkoreninjenju kolonializma in da je stalno podpirala indijsko željo za osvoboditev Goe. Damana in ozemlja Diu. List dodaja, da so tri portugalska ozemlja v Indiji imela važno vlogo v načrtih bloka SEATO proti socialističnim deželam, proti Indiji in proti drugim nevtralnim deželam Jugovzhodne A-zije. List nadaljuje: »Z izgovorom pomoči so ZDA začele graditi na teh treh portugalskih ozemljih v Indiji vojaška oporišča. Z ameriško pomočjo je bilo v Goi zgrajeno vojaško letalsko oporišče*. List dodaja, da so portugalski kolonialisti spremenili z ameriško pomočjo Goo v oporišče za a- meriško mornarico kot pošto- .nje zadeve Jugoslavije. «Zato janko v borbi proti novim neodvisnim narodom v Aziji. Na koncu pravi list, da je indija šele potem, ko so Portugalci odločno zavrnili mirno rešitev, poslala svoje čete, da osvobodi zadnji del indijskega ozemlja izpod kolonialnega suženjstva. Kitajsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri izreka svojo podporo indijski akciji v Goi. Izjava obtožuje imperialistične sile pod vodstvom ZDA. da se niso ozirale na upravičene zahteve Indije. Beograd o Goi BEOGRAD, 19. — »Akcija Indije v Goi, Damanu in Diu predstavlja odstranitev tuje kolonialne dominacije na nacionalnem ozemlju Indije*, je izjavil danes uradni zastopnik državnega tajništva za zuna- zasluži ta akcija po našem mnenju, razumevanje in podporo, kajti ukrep je popolnoma v skladu s protikolonialno deklaracijo OZN. Potrebno je poudariti, da je Indija dolga leta zelo potrpežljivo skušala z miroljubnimi sredstvi odstraniti to anomalijo na svojem nacionalnem ozemlju. Pomanjkanje vsakega sodelovanja in realizma s strani Portugalske je onemogočilo miroljubno rešitev, tako da Indiji ni ostalo nič drugega kot akcija, ki jo je začela*. Foreign Office o Goi da britanska vlada ne misli dati na lastno pest nobene nove pobude v zvezi z Goo. Pripomnil je ,da bo treba u-poštevati »mnenje Portugalske« kaKor tudi mnenje drugih držav, «ki so izrazile zaskrbljenost v zvezi s tem pri-merom« Zatem je predstavnik izjavil, da je Velika Britanija že leta 1954, ko se je bil spor zaradi Goe zaostril, zaupno obvestila Portugalsko, da ji kot članici Commonwealtha pogodbe o angleško-portugal-skem zavezništvu narekujejo nekatere omejitve. Z raznimi pogodbami s Portugalsko, od katerih je zadnja stara sto let, se je Velika Britanija obvezala pomagati Portugalski LONDON, 19. — Predstav-1 «v primeru napada nanjo ali nik Foreign Officea je izjavil,; na njene kolonije«. Na velikem zborovanju je Sukarno pozval indonezijsko ljudstvo, naj se pripravi na mobilizacijo za osvoboditev Zahodnega Iriana - Letalski prostor blizu Nove Gvineje zaprt za promet DŽAKARTA, 19. — Poveljstvo indonezijskega letalstva je odredilo prepoved uporabljanja letalskega prostora na področjih blizu Nove Gvineje. Oblasti so ustanovile novo poveljstvo na omenjenih področjih, in vsi poveljniki številnih oporišč so dobili ukaz, naj povečajo budnost in sprejmejo stroge ukrepe, da preprečijo sabotaže od zunaj in v notranjosti. Indonezijski predsednik Sukarno je govoril danes na velikem zborovanju v Jogjakarti, ki se ga je udeležilo nad sto tisoč ljudi. Navzoči so bili tudi številni tuji diplomatski predstavniki. Sukarno je pozval indonezij. sko ljudstvo, naj podpira akcijo vlade za osvoboditev Zahodnega Iriana in naj prepreči vse nizozemske načrte. Poudari] je: «Moj jasen ukaz je, da preprečite ustanovitev države Papuazije, da dvignete belo-rdečo zastavo Indonezije na ozemlju Zahodnega Iriana in da se priprave za bližnjo sploš. no mobilizacijo vsega indonezijskega ljudstva za osvoboditev Zahodnega Iriana iz krempliev holandskega imperializma.« Predsedmv je poudaril, da mu je indonezijsko ljudstvo poverilo nalogo, naj doseže, da se Zahodni Irian povrne k Indoneziji, če bo potrebno Poslanci odšli na božične in novoletne počitnice do 16. januarja Zbornica odobrila o gradbenih zemljiščih Pred likvidacijo gradbene imovine INA-Casa (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Danes se je vršilo zadnje zasedanje poslanske zbornice pred božičnimi prazniki: poslanci se bodo ponovno zbrali na zasedanje šele 16. januarja. Na današnjem zasedanju so odobrili še preostale člene zakonskega osnutka o gradbenih zemljiščih in priložene razpredelnice, ki zadevajo davek na obdavčljivo vrednost teh zemljišč v zvezi z odstotnim spreminjanjem njihove vrednosti, o čemer je govora v 17. členu omenjenega zakonskega o-snutka. Za oba ukrepa so glasovali demokristjani, socialdemokrati in liberalci, republikanci pa so glasovali proti obema; komunisti so se vzdržali glede prvega ukrepa (določbe glede nakupa gradbenih zemljišč za stanovanjske hiše), glede drugega (davek na taka zemljišča) pa so glasovali proti; socialisti so najprej izjavili, da bodo prvi ukrep podprli, glede drugega pa da bodo glasovali proti, po prekinitvi zasedanja pa so izjavili, da bodo glasovali tudi proti prve- mu ukrepu, ker zbornica ni sprejela nekaterih njihovih popravkov k 22. členu osnutka. Nato je zbornica odobrila s tajnim glasovanjem oba o-snutka: prvega z 280 glasovi proti 50 (vzdržanih 123), drugega pa z 256 glasovi proti 197. Po odobritvi zakona o gradbenih zemljiščih je Saragat izjavil: «Zelo se veselimo odobritve zakona, ki odpira pot gradbeni politiki v korist delavcev.« Predsednik parlamentarne skupine KD Gui je izjavil: «Oba zakonska osnutka sta zelo pomembna ukrepa. Tekst zakona o davku na zemljišča, če ga bo odobril tudi senat, bo predstavljal učinkovito orožje proti špekulaciji na tem področju in precejš- IIMIIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIintlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlUIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIMIIIIIIIIII Velike demonstracije ob dneva akcije proti fašizmu Petnajstminutna protestna stavka po vsej Franciji • Nad sto demonstrantov ranjenih med spopadi s policijo PARIZ, 19. — Dan akcije proti OAS in za mir v Alžiriji z razgovori je danes v celoti uspel. Pobudo so dale Generalna konfederacija dela, Nacionalna konfederacija krščanskih delavcev, Zveza prosvetnih delavcev in Nacionalna zveza francoskih študentov. Pobudi so se pridružile tudi Kp Francije in številne druge napredne organizacije. Akcija je potekala na dva načina: s splošnim prenehanjem dela za 15 minut in z množičnimi demonstracijami. Protestna petnajstminutna stavka od 11. do 11.15 je bila v Parizu skoraj popolna in prav tako tudi v drugih večjih mestih. Delo so ustavili železničarji, vozači avtobusov, v trgovinah, v tovarnah, v rudnikih in tudi stavci v tiskarnah. Stavkali so tudi nameščenci v notranjem ministrstvu. Le okoli deset odstotkov nameščencev se ni udeležilo protestne stavke. Policija je prepovedala množično zborovanje na Bastij-skem trgu, ki so ga za danes organizirale sindikalne organizacije izvzemši socialistične sindikate. Pobudi sindikalnih organizacij se je pridružilo skupno okoli 50 strank, organizacij in gibanj. Socialistični sindikati so se omejili samo na četrturno protestno stavko. Kmalu po 17. uri so se začele posamezne skupine zbirati v bližini trga, ki so ga policaji močno zastražili. Oko. li 18.30 so demonstranti, ki so se v velikem številu zbrali okoli trga, potegnili iz žepov zastavice z napisi proti OAS in z zahtevo P9 miru v Alžiriji, Demonstrantom je uspelo pretrgati policijske kordone in vdreti na trg. V bližini trga so se demonstranti spopadli s člani republikanske pretepali s puškinimi kopiti. Bilo je mnogo ranjenih. Toda demonstranti niso odnehali. Prešli so v nov napad, da bi pretrgali kordone. Vzklikali so proti OAS in za mir v Alžiriji. Pri spopadih so bili ranjeni tudi trije občinski svetovalci. in sicer dva socialistična in en komunističen. Pozneje je prišlo do novih spopadov v Boulevard St. Mi-chel. Do spopadov je prišlo tudi drugod. Močan spopad je bil pred sedežem lista »France Soir«. Tu so stanovalci pozdravljali demonstrante z oken, pozneje pa so začeli metati kamenje in druge predmete na policaje. Sele o-koli 20. ure je policija razgnala demonstrante na področju okoli Bastijskega trga. Demonstranti so se razpršili na skupine po 500 in tisoč o-seb v stranske ulice in nadaljevali demonstracije z vzkliki proti OAS in proti fašizmu. Sindikalne organizacije pariškega področja so objavile nocoj izjavo, s katero pozdravljajo velik uspeh petnajstminutne protestne stavke. Nocoj so uradno javili, da je bilo med demonstracijami ranjenih okoli sto demonstrantov, od katerih so 35 odpeljali v bolnišnico. Ranjenih je bilo tudi okoli 20 policajev, «#------- Smirnov in Berlin BONN, 19. — Na tiskovni konferenci za tuje dopisnike iz Bonna je sovjetski veleposlanik v Zahodni Nemčiji Smirnov izjavil, da bodo morebitna pogajanja med Vzho- linskega vprašanja morala ov segati le zahodni Berlin in likvidacijo okupacijskega režima. Smirnov je odločno podčrtal, da SZ ne bi privolila, da se spremeni v svobodno mesto vsa bivša nemška prestolnica, in da je Nemška demokratična republika že dala koncesijo s tem, da ni zahtevala priključitve celotnega Berlina k Vzhodni Nemčiji. Glede zapore med vzhodnim in zahodnim delom Berlina je Smirnov dejal, da gre za »protipožarni ukrep*, ki pa ne b0 veljal večno; dodal je, da je SZ naklonjena gospodarskim stikom med zahodnim Berlinom in vsem ostalim svetom, da pa nasprotuje vsakršni politični povezanosti med zahodnim Berlinom in Zahodno Nemčijo. Na koncu se je Smirnov dotaknil še vprašanja Heusingerja in dejal: «Eichmanna so obsodili na smrt, ker je povzročil smrt šestih milijonov ljudi; Heu-singer pa je kriv za smrt desetin milijonov ljudi, ker je pripravil Hitlerjeve napadalne načrte.« njo pomoč občinskim financam« Socialdemokratski poslanec Preti pa je že v glasovalni izjavi podčrtal, da bo davek na gradbena zemljišča vrgel v prvih treh letih več kot ie bilo predvideno v njegovem osnuiKU, nkrati pa je izrazil upanje, da bi čez tri ali štiri leta dobili nov zakon, ki naj uveljavi stalen letni davek na gradbeno zemljiško posest. Okoliščina, da je KPI spremenila svoje dosedanje, v bistvu negativno stališče do politike levega centra in se ji je, zlasti po nedeljskem uvodniku Amendole v »Unita« in Togliattijevem govoru v Pe-saru, znatno približala, je dala povod glasilu PSI za uvodnik, v katerem pravi med drugim, da gre za «tipičen primer polemične zlonamernosti« odkrivati danes kot neko novost, kot posledico neke nedavne spremembe, ko pa je PSI že leta poudarjal, da mora formula levega centra imeti za svojo osnovo določen konkreten program socialnih reform, če hoče računati s posredno podporo socialistov. «Avanti!» nadaljuje, da socialisti nočejo nikogar izolirati, tudi če «za sedaj poznamo v toliko krajevnih odborih levega centra nasproten glas komunistov glede ukrepov, ki so jih oni že leta zahtevali«. Ko omenja, da tudi komunistične množice kažejo zanimanje za rezultate politike PSI, »Avan-ti!» nadaljuje: «Ne zadošča priznati napake Stalina in stalinizma, da bi mogli začrtati skupno politiko italijanskih delavcev. Vprašanje je v tem, da se prizna neločljiv odnos med demokracijo in socializmom, nujnost gradnje socializma ob spoštovanju demokratičnih načel, ob pristanku na ugotovitev, da ne zadošča zrušitev razrednih gospodarskih struktur, da bi se avtomatično ustvarili novi odnosi demokracije in svobode med delavci in državo. Vprašanje je v tem, ali bo komunizem priznal zgodovinsko napako izpred 40 let, ko je razcepil italijansko delavsko gibanje, da bi sledil sovjetskemu vzoru, ki ga mora danes odkloniti. Socialisti čakajo že 40 let na to priznanje, in samo to bi mogla biti osnova za tisto enotnost, ki jo je omenil Togliatti.« V razgovoru z novinarji je Pajetta takole komentiral u-vodnik glasila PSI: «Res ne razumem jedkega tona uvodnika ,Avanti!’, kakor da bi največji strah bil v tem, da obstaja možnost soglasja. Socialisti čakajo že 40 let — kakor piše .Avanti!’. Morajo pa priznati, da je bil v tem čakanju, da tako rečemo, dvaj- setletni oddih med letom 1934 in 1956, razdobje pakta akcijske enotnosti. Vsekakor ne verujem, da mora zgodovinsko raziskovanje, dasi zelo koristno, biti nujna premisa za trdnejšo enotnost. Raje bi mislil na program za sedanjost in za prihodnost.« Pod predsedstvom poslanca Campillija je danes zasedal Nacionalni svet za gospodarstvo in delo (CNEL) in zaključil proučitev vladnega zakonskega osnutka, s katerim se ukinja gradbena imovina uprave INA-Casa in ustanavlja desetletni program gradnje stanovanj za delavce. O osnutku je dal svet ugodno mnenje. Danes je bil prvi dan stavke grafičnih delavcev komercialnih tiskarn; stavka se bo zaključila jutri opolnoči. Danes se je končala 24-urna stavka nameščencev krajevnih u-stanov, 21. t. m. pa se bo začela 48-urna stavka nameščencev splošnih skladišč A. P. tudi s silo. Poudaril je, da vse afriško-azijske in socialistične države podpirajo zahteve Indonezije. Sukarno je ostro napadel Nizozemsko, ki noče zapustiti Zahodnega Iriana. Obsodil je nekatere zahodne države, ki podpirajo Nizozemsko. Zatem je izjavil, da je za svoj govor izbral Jogjakarto, bivšo prestolnico Jave, ker so pred trinajstimi leti Nizozemci prav iz tega mesta začeli svojo dru. go vojaško ofenzivo proti borcem za indonezijsko neodvisnost. Dodal je, da so Nizozemci od tedaj večkrat skušali 0-virati indonezijsko neodvisnost, toda vsi njihovi napori so bili zaman. Sukarno je poslal ameriškemu predsedniku Kennedyju pismo, s katerim odgovarja na njegov poziv, naj &kuša doseči mirno rešitev spora z Nizozemsko. Sukarno poziva ZDA, naj posredujejo v tem sporu, tako da ne b0 potreben oborožen spopad. Sukarno poudarja v svojem pismu, ki so ga dobili sinoči v ameriškem državnem departmaju, da namerava osvoboditi Zahodni Irian, če bo to potrebno, toda zagotavlja, da bi rajši uporabil mirna sredstva in se pogajal z Nizozemsko. Dalje pravi Sukarno, da u-pošteva Kennedyjevo stališče kot stališče prijatelja, dodaja pa da je indonezijsko ljudstvo zgubilo potrpljenje in pritiska nanj, naj zavzame odločno stališče. Vsekakor bi Indonezija sprejela pogajanja za mirno prepustitev ozemlja. Toda če bo Nizozemska še vedno predlagala nekaj manj kakor enostavno izročitev Zahodnega Iriana, si Indonezija pridržuje pravico zateči se k vojaškim sredstvom. Indonezijski zunanji minister Subandrio je govoril danes v parlamentu da pojasni vsebino današnjega Sukarno-vega govora. Omenil je Su-kainov ukaz za osvoboditev Zahodnega Iriana in nadaljeval Sedaj je naša naloga, takoj izvršiti predsednikov u-kaz. Indonezija ne b0 sprejela kompromisnih rešitev. Zagotoviti si moramo nadzorstvo nad ozemljem z vsemi sredstvi.« Subandrio j® nato omenil akcijo Indije v Goi in dejal: «Kakor se zdi se je celo Indija, ki je miroljubna dežela, prepričala, da je sila edini argumet, ki ga kolonialisti razumejo.« Pri tem je dodal, da vrata za mirna pogajanja l nizozemsko niso je zaprta, čeprav mora pobuda priti z nizozemske strani in mora temeljiti samo na prepustitvi Za-1 hodnega Iriana Indoneziji. Parlament je sprejel resolu- cijo, ki odobrava delo pred- je izjavil, da je Velika Bri-■ • ~ ’ tanija v stalnem stiku z indo- nezijsko in nizozemsko vlado v zvezi s tem sporom. Dodal je, da angleška vlada nasprotuje, da bi se spor rešil s silo. Nizozemski katoliški episko-pat je brzojavil predsedniku nizozemske vlade in Sukarnu, naj skušata rešiti spor s pogajanji. sednika Sukarna. Indonezijski poslanik v Wa-shingtonu je izjavil, da njegova vlada upa, da bodo ZDA skušale najti zadovoljivo rešitev. Pripomnil pa je, da bi bila Indonezija eventualno prisiljena uporabiti silo spričo stalnih nizozemskih izzivanj. Ameriška vlada je pozvala tudi nizozemsko vlado, naj skuša mirno rešiti spor z Indonezijo. Predstavnik nizozemskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je nizozemska vlada pripravljena začeti pogajanja z Indonezijo, takoj ko bodo našli sprejemljivo podlago za razgovore«. Indonezijski poslanik v Wa-shingtonu se je sestal danes z ameriškim državnim podtajnikom za politične zadeve, medtem ko je pomočnik državnega tajnika Harriman sprejel nizozemskega poslanika. Oba diplomata sta pozneje izjavila, da računata na ameriško posredovanje za rešitev spora. Iz New Yorka poročajo, da je nizozemski predstavnik v OZN obiskal tajnika U Tanta in se razgovarjal z njim o sporu z Indonezijo. Predstavnik Foreign Officea Ivo Andric odpotoval v STOCKHOLM, 19. — Nobelov nagrajenec, jugoslovanski književnik Ivo Andrič, je odpotoval danes po 14-dnevnem bivanju na Švedskem s soprogo z letalom v Švico, kjer bo ostal nekaj časa na oddihu. Od Ivana Andriča so se na stockholmskem letališču poslovili jugoslovanski veleposlanik v Stockholmu Jovo Kapičič z osebjem poslaništva, Andričevi prijatelji in občudovalci. •miiiiiiiiiiiiiiiiiiiminmimmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiia Resolucija za nova pogajanja Francija-Alžirija NEW YORK, 19. — Politični odbor OZN je zaključil danes razpravo o Alžiriji. Odobril je z 61 glasovi proti 34 vzdržanim (med temi Velika Britanija in ZDA, Francija je bila odsotna) resolucijo, ki jo je predložilo 34 afriških in azijskih držav. Resolucija izreka veliko zaskrbljenost' skupščine zaradi nadaljevanja vojne v Alžiriji. Ugotavlja, da sta obe strani izrekli namen, iskati mirno rešitev s pogajanji na podlagi pravice alžirskega ljudstva do samoodločbe in neodvisnosti in izreka obžalovanje zaradi prekinitve pogajanj, ki so se bila začela med Francijo in alžirsko vlado. Včeraj je zaradi številnih atentatov v Alžiriji zgubilo življenje 15 ljudi, ranjenih pa je bilo 25. Nastalo je 16 eksplozij, pri katerih je bila ena oseba ubita, 20 pa jih je bilo ranjenih. Skoda je velika. Poziv laoškim princem LONDON, 19. — Velika Britanija in Sovjetska zveza sta Danes sestanek Adula-Čombe v vojaškem oporišču Kitoni Ameriška vlada izvaja močan pritisk na kongoško vlado, naj se sporazume s Čombejem in naj likvidira Eizengo Boji v Elisabethviliu ustavljeni LEOPOLDVILLE, 19. — Predsednik kongoške vlade Adula je prišel danes popoldne v Kitono ob izlivu reke Kongo. Eno uro pred njim je prišel Combe v spremstvu ameriškega poslanika Gulliona. Adula in Combe sta se na kratko pozdravila. Ker pa je bil Combe zelo truden, je zahteval, naj bi se razgovori začeli jutri. Adula je predlog sprejel. Kar se tiče rezultata razgovorov, so opazovalci zelo rezervirani. To je razumljivo, ker je Adula poudaril, da je sprava mogoča, samo če bo Combe prevzel svojo odgovornost na podlagi temeljnega zakona, t. j. začasne ustave. Pripomnil je, da, če bo šlo vse dobro, se bodo razgovori lahko zaključili v štiriindvajsetih urah. Adulo spremljajo tudi njegovi ministri za zunanje zadeve Bomboko, za notranje zadeve Gbenye in za pravosodje Mvamba. Z Adulo so prišli v Kitono tudi podtajnik v OZN Ralph Bunche, tajnikov namestnik v Kongu Hiari . Eksplozija letala: 23 mrtvih SEVILLA, 19. — V predmestju Seville Huerta Del Flamenco je majhno civilno letalo strmoglavilo med veliko množico. Pri nesreči je izgubilo življenje 23 ljudi. Drugih deset je bilo hudo ranjenih in so v smrtni nevarnosti. Manj hudo ranjenih je bilo 80 ljudi. V omenjenem predmestju se je zbralo okoli 2r00 ljudi, garde, ki so demonstrante i dom in Zahodom glede ber- ki so prišli naproti skupini okrašenih kamionov, ki so prevažali v mesto živila za žrtve poplav od 27. novembra, ko je ostalo brez strehe osem tisoč ljudi. Nad kamioni so krožila tri civilna letala. Eno od teh je letelo zelo nizko nad množico. Pri tem je zadelo ob e-lektrični vod z visoko napetostjo m je eksDlodira'o.. Goreče razbit ne letala so priletele med množico in sejale smrt. Oblasti so pozvale z zvočniki ljudi, naj se mirno vrnejo domov. Množica se je polagoma razšla; na kraju ne-sreče so ostali samo sorodniki in prijatelji ponesrečenih. KANSAS CITY, 19. — V bližini Beltona je strmoglavilo štirimotorr.o vo:aš o letalo Vsi, ki so bili v letalu, to je so nastala zaredi dejavnosti 7. oseb, so izgubili življenje. 1 Gizenge«. «Ce se reši katanško ter funkcionarja OZN v Kongu Gardiner in Cardoso. Combe je imel sinoči v Ndo-li zelo dolg razgovor z ameriškim poslanikom Gullionom. Ko je Combe odpotoval danes z ameriškim letalom v Kitono, so ga na letališču pozdravili tudi ameriški, britanski in francoski konzul v Elisabethviliu. Prav tako je bil navzoč tudi britanski visoki komisar v federaciji Rodezija-Njasa. Pred odhodom je ameriški poslanik Gullion izjavil, da ZDA niso posredovale, temveč da so samo ((prevzele nalogo, da omogočijo sestanek med Adulo in Combejem«. Morda bo Combe sedaj pripravljen vsaj navidezno sprejeti priznanje enotnosti kon-goškega ozemlja, ko je uvidel, da je doživel poraz. Vendar pa ugotavljajo opazovalci, da se opaža vedno večji pritisk ameriške vlade na osrednjo kongoško vlado, naj se sporazume s Combejem. Sedanji sestanek med Combejem in A-dulo je prav posledica ameriškega pritiska. Osrednja kon-goška vlada je sicer jasno poudarila, da so razgovori mogoči samo v okviru ustavnih določil, Combe pa ni še pokazal nobene volje do takega sporazuma, ker je uvidel, da ima za seboj močno zaščito ne samo Anglije in Francije, temveč do neke mere tudi ZDA, ki vidijo v njem utež proti taki kongoški vladi, ki bi vodila politiko, ki ne bi bila všeč ZDA. To je potrdil tudi ameriški državni podtajnik George Bali. V Los Angelesu je izjavil, da bi morala rešitev spora v Ka-tangi omogočiti osrednji vladi, da reši tudi vprašanja, «ki vprašanje, je dodal Bali, sem prepričan, da Gizenga ne bo več koristen komunističnemu bloku. Tedaj bodo vprašanje, ki ga postavlja Gizenga, lahko rešili pravi nacionalisti osrednje kongoške vlade.« Bali je takole označil ameriško politiko v Kongu: ((Ustanovitev svobodne, stabilne in nekomunistične vlade za ves Kongo. Ta vlada bo morala braniti svojo neodvisnost in sodelovati z ZDA in z drugimi svobodnimi državami. Adulova vlada je edina zakonita vlada Konga, ki je sestavljena iz široke koalicije pod vodstvom afriškega nekomunističnega voditelja z izrednimi sposobnostmi. ZDA bodo pomagale Adulovi vladi, da reši vprašanje secesije Ka-tange in spora z Gizengo, Edini način za rešitev ka-tanškega vprašanja je v pogajanjih med Adulo in Combejem, da pride do sporazuma o vseh spremembah ustave, ki so neizbežne.« Predstavnik OZN je sporočil, da je U Tant odredil prekinitev ognja v vsej Katangi za ves čas razgovorov Adule in Combeja. Poveljstvo OZN je odredilo ustavitev sovražnosti, toda s pravico, da odgovori na morebitne napade Combejeve vojske. V Leopoldvillu je predstavnik OZN izjavil, da so etiopski vojaki zasedli v Elisabeth-villu več poslopij velikega industrijskega kompleksa «Union Miniere«, iz katerih so civilisti večkrat streljali na čete OZN. NEW YORK, Ir. — Glavni c-dbor skupščine OZN je sklenil prekiniti zasedanje 21. decembra in ga nadaljevati 15. januarja prihodnjega leta. pozvali danes tri laoške prin. ce, naj se čimprej sporazumejo o sestavi koalicijske vlade, zato da bo na ženevski konferenci zastopala Laos samo ena delegacija. Poziv sta izdala sovjetski in britanski zunanji minister kot sopredsednika ženevske konference. Nov sestanek Kennedy Hruščev ? LONDON, 19. — Londonski »Times« piše, da predsednik Kennedy sedaj razmišlja o novem sestanku s Hruščevom v zvezi z Berlinom. List trdi, da bosta o taki možnosti govorila Kennedy in Mac Millan na Bermudih. Dogovorila se bosta tudi, ali se bo sestanka udeležil tudi Mac Millan. List dodaja, da je to bilo potrebno, ker je Francija odklonila začetek pogajanj s Sovjetsko zvezo. V britanskih pooblaščenih krogih pravijo, da angleška vlada ne bi imela ugovorov proti sestanku Kennedyja in Hruščeva, in da bi Mac Millan podprl morebitno tako pobudo Kennedyja. Opazovalci so mnenja, da so o zadevi verjetno govorili danes na seji angleške vlade pred odhodom Mac Millana in lorda Hofnea na Bermude. Kcnnedyjcv oče dobil srčni napad PALM BEACH, 19. — Oče ameriškega predsednika Joseph Kennedy je dobil danes lažji srčni napad in so ga pripeljali v kliniko. To se je zgodilo kmalu potem, ko se je poslovil od svojega sina, ki se je vrnil v Washington. Zvečer so sporočili, da se je Kennedvjevo stanje zboljšalo. v VVashingtonu je predstavnik Bele hiše izjavil, da bo predsednik Kennedy takoj spet odpotoval v Palm Beach. Dodal je da bo predsednik odpotoval na Bermude, kakor je bilo določeno. Dokončno pa se bo odločil šele jutri zjutraj. Razveljavljena pa je bila jutrišnja Kennedyjeva tiskovna konferenca. Joseph Kennedy ima 75 let. Bil je ameriški poslanik v Londonu od leta 1937 do 1940. Velja za enega najbogatejših v Ameriki. Volitve v Avstraliji CANBERRA, 1\ — Po dokončnih rezultatih nedavnih splošnih volitev v Avstraliji je vladna koalicija (liberalci in agrarci) dobila 62 poslancev, laburisti pa 60. Po izvolitvi predsednika poslanske zbornice se bo večine vladne koalicije znižala na en glas, kar mnogi politični predstavniki smatrajo za nezadostno in predvidevajo v kratkem nove volitve. Tudi v senatu (glede katerega pa rezultati še niso znani) se zdi, da bodo imeli podoben položaj. — 2 — 20. decembra 1961 Vreme včeraj: najvišja temperatura 3.5, najnižja —0.9, ob 19. uri 1.6; zračni tlak 1027.4 stanoviten, veter severovzhodnik 38 km, s sunki 62 km, vlage 39 odst., nebo 2 deset, pooblačeno, morje razburkano. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 20. deceišbra Svetozar Sonce vz>de 0b 7.42 in zatone ob 16 22. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 15.37 in zatone ob 5.40 Jutri, ČETRTEK, 21. decembra Tomaž Iz sindikalnega življenja Uspeh enodnevne uslužbencev krajevnih stavke ustanov Skoraj stoodstotna stavka grafičnih delavcev ■ Danes stavka uslužbencev IDRIJI - Jutri in v petek 48-urna stavka državnih uslužbencev Kot po vsej Italiji so tudi na našem področju včeraj stavkali vsi uslužbenci lokalnih ustanov: pokrajine, občinskih uprav in bolnišnic. Stavko so proglasile sindikalne organizacije v vsedržavnem okviru, ker zahtevajo, da se bistveno izpremeni sedanji sistem lokalne uprave. Predvsem gre za polno avtonomijo pokrajin in občin in za zakon, ki naj tem ustanovam omogoči dejansko izvrševanje zakonskih in socialnih dolžnosti ter med drugim tudi dolžnosti, da svoje uslužbence pravično plačajo tako, kot to zahteva sodobna služba. V tej zvezi obstaja vrsta normativnih in gospodarskih zahtev prizadetih uslužbencev. Tako gre za zagotovitev minimalnih plač, za pravično razdelitev plač med posameznimi stopnjami uslužbencev in tako dalje. Vsedržavne organizacije CG IL, CISL in UIL so določile, da traja stavka 24 ur. Na našem področju je sindikat FN DELO-CGIL v celoti sprejel to vsedržavno stališče, pri čemer je upošteval, da tudi v lokalnem okviru obstajajo številna odprta in nerešena vprašanja. Sindikat UPDEL Delavske zbornice pa je sklenil stavko, ki traja samo tri ure in med stavko sklical zborovanje. V .celoti enotna pa je bila stavka delavcev grafične stroke, ki so zaposleni v trgovskih tiskarnah, saj se je te stavke udeležilo okoli 98 odstotkov vseh zaposlenih. Ta stavka traja 48 ur in bodo torej delavci stavkali še danes. Stavka ima vsedržavni značaj in je v zvezi z zahtevami za obnovitev' delovne pogodbe. Danes bodo stavkali uslužbenci INAM in ima stavka vsedržavni značaj. Odprta bo samo ambulanta v Ul. Slata-per 5. Državni uslužbenci naše pokrajine pa bodo stavkali 48 ur 21. in 22. decembra. Kot je znano, je do tega stavkovnega gibanja prišlo zaradi občutnih razlik, ki obstajajo pri prejemkih med tukajšnjimi državnimi uslužbenci in bivši- Šolske počitnice za praznike Kakor je bilo že objavljeno v šolskem koledarju ob za. četku šolskega leta, se bodo božične počitnice začele 24. decembra in se bodo zaključile 7. januarja. mi uslužbenci ZVU. i Evropska jeklarska in premo- Stavke se bodo udeležili vs: j govna skupnost za delavce že-državni uslužbenci, vendar so j iezarske industrije. Hiše sto-vsi sindikati železničarjev za- I jijo nad športnim igriščem pri radi posebnega položaja želez- Sv, Alojziju, nic bistveno spremenili obliko stavke. Tako bo stavkalo o-sebje ravnateljstva in izvršnih oddelkov v obeh dneh od 8. do 11. ure. Osebje, ki je neposredno zaposleno na vlakih, bo stavkalo po 20 minut, osebje ki je zaposleno pri odpravljanju vlakov pa po eno uro pred vsako izmeno. Končno bodo stavkali uslužbenci skladišč, delavnic itd. po dve uri po koncu izmene. Tudi uslužbenci pošte in telegrafa bodo uvedli posebni urnik za stavko, ker je tudi njihov položaj izjemen. V okviru stavke državnih uslužbencev 21. in 22. decembra bo stavkalo tudi upravno osebje srednjih šol. Ne bodo pa stavkali učitelji in profesorji, ki imajo v teku dve sindikalni akciji. Izvedelo se je, da stavke u-čiteljev osnovnih šol, ki bi morala biti te dni, ne bo sedaj, ker bo danes vladni predstavnik sprejel zastopnike sindikatov osnovne šole. V avtomobilski šoli De Lorenzi so uslužbenci že v ponedeljek pričeli s stavko, ker je gospodar odpustil delavskega zaupnika, česar po veljavnih zakonih ne bi smel napraviti. Včeraj pa so vsi uslužbenci prejeli pismene odpovedi, ker «so neupravičeno zapustili delovno mesto*. Gre za nezaslišan primer kršitve delovnih pogodb in zakonodaje o aelu, saj je dobro znano, da med stavko ni mogoče nikogar odpustiti. Delavci so zato ta pisma zavrnili, sindikalna organizacija pa je že včeraj protestirala pri uradu za delo in nadzorništvu za motorizacijo. -— «»----- Jutri, 21. decembra bo ob 20.30 na stadionu «1. maj» spominska proslava padlih junakov PINKA TOMAŽIČA, VIKA BOBKA, IVANA IVANČIČA, SIMONA KOSA, IVANA VADNALA Na proslavi sodelujejo člani Slovenskega gledališča, opremljena bo s skioptičnimi slikami, dramatiziranimi prizori, glasbo in recitacijami. Mladina si prizadeva, da proslava ne bo imela običajne oblike, temveč da bo čim bolj živ in veren prikaz dela iz življenja padlih junakov — njenih vzornikov. VABLJENI VSI SLOVENCI Mladinska iniciativa Premiera v Novem gledališču Komedijo «11 Saltuzza» je občinstvo dobro sprejelo 31 novih stanovanj Včeraj so izročili uslužbencem železarne ILVA 31 novih stanovanj. Zgradili so jih v okviru INA-Casa s sredstvi, ki jih je dala na razpolago Včeraj zvečer je bila v Nc-vem gledališču tretja premiera letošnje sezone, tržaškega stalnega gledališča. Po Piran-dellu in Goldoniju (čigar predstava uSluga dveh gospodov'» je bila pravzaprav pripravljena že poleti za igranje na gradu) je sedaj prišel na vrsto Andrea Calmo. Ni nič posebno čudnega, če si ob tem imenu celo marsikateri Italijan ni bil takoj na jasnem, za kakega avtorja gre, Calmo pa je danes s svojimi deli 400 let star, saj je bil njegov Saltuzza tiskan l. 1551. (Se kar zanimivo naključje, da gre prav za letnico izida prve slovenske knjige!) Ta podatek nam lahko v dobršni meri zadostuje, da nam postane jasno, s kakim gledališčem imamo opraviti. Bilo bi težko pričakovati, da bo gledališče iz 16. stoletja kar vsakemu občinstvu u- hiiiiii minutnim n m Hlinim 1111111111111111111111,umili i„ iiiiitiiiii „„ iiiTiiiiiiiiuiiiiiiitiiiMiitiiMiiifiiiiiitiiiitiiiimiiiii n „11,iiiii iiiiiitui iiiiiiiii gajalo’ skoraj bi lahko rekli Ob poostritvi nadzorstva nad nedovoljenimi prodajami I tem starem gledališču ne bo navduševalo. Potem pa se obenem porodi vprašanje, ali se danes izplača trud za postavljanje takih del na oder. Ce gre za gledališko skupino, ki se premika iz mesta v mesto in računa na zadosten obisk, ko se pač kje ustavi, potem se gotovo študij in igranje takih del ne izplača. Toda drugačna je stvar pri stalnih gledališčih. Ce taka gledališča dajejo na leto sedem, osem ali več premier, potem je pač lahko med temi deli tudi kako delo, ki pripada kulturnemu inventarju naroda, kateremu pripada samo gledališče. In tako Stalnemu gledališču v Trstu ne moremo odrekati pravice — in celo dolžnosti — da nastopi tudi z deli starih avtorjev, katerih bi se sicer gotovo nihče ne dotaknil. Sicer navadno dokaj hladno premiersko občinstvo je očitno vse to kolikor toliko upoštevalo ter delo lepo sprejelo. Priznati pa je treba, da je bila komedija skrbno pripravljena. Režiser Giovanni Paoli, za katerega čujemo, da Zatreti bi morali predvsem ponarejevanje živil na veliko Ne bi se smel vzbujati vtis, da se love samo male ribice ter da se velikih nihče ne dotakne Včeraj smo poročali, da bo občina še bolj poostrila nadzorstvo nad nedovoljeno prodajo mesa, masla itd., kar je zahteval tudi demokristjanski svetovalec Vascotto. Nedvomno je takšno prodajanje mesa in živil nehigienično in zlasti poleti zdravju nevarno ter ni s te plati takemu stališču kaj oporekati. Kar ne drži je to, da utrpi mesto zaradi te prodaje gospodarsko škodo. Mesarji imajo res nekoliko izgube in tudj tisti trgovci, ki prodajajo maslo; a ves denar ostane v mestu, ker ga tisti, ki prodajajo meso, porabijo za nakup druge vrste blaga. Kolikor gre pri tem za špekulacije, imajo pri tem še največ škode ti prodajalci mesa, ki so hkrati kupci drugega blaga, saj prodajajo meso pod ceno, medtem ko drugo blago često preplačajo. No, to smo omenili mimogrede, da smo pokazali na hvale vredno skrb naših 'ob- .................... Po včerajšnji triurni stavki v ladjedelski industriji Neumesten napad DZ-CISL, na Novo Delavsko zbornico S proglasitvijo včerajšnje stavke FIOM-CGIL ni prekršila sporazuma z ravnateljstvom CRDA Sindikat kovinarjev FIOM-CGIL je v vsedržavnem okviru včeraj napovedal triurno stavko ladjedelniške industrije ter s tem pričel borbo za dosego dopolnilne delovne pogodbe tega industrijskega sektorja. Ta bitka je zelo pomembna za celotno gospodarsko in socialno življenje v Italiji, saj ne gre samo za gole gospodarske zahteve prizadetih delavcev, temveč predvsem za pritisk in napore, da se v temeljih spremeni politika odgovornih organov do pomorstva in ladjedelniške industrije. Znano je, da obstajajo vladni načrti, da se zniža proizvodna sposobnost italijanskih ladjedelnic v prihodnjih štirih letih za eno tretjino in da se za okoli 10.000 delavcev zniža število zaposlenih v tej panogi. FIOM-CGIL je mnenja, da se je treba tem načrtom odločno upreti in zahtevati okrepitev pomorstva ter zlasti okrepitev državnih pomorskih družb, pri čemer bi seveda prišla na svoj račun tudi lad-jedelniška industrija. V vsedržavnem okviru glede tega vprašanja ni prišlo do enotnega, soglasnega stališča in je zato stavko proglasila samo FIOM-CGIL. Pokrajinsko vodstvo tržaške FIOM-CGIL je v celoti sprejelo stališče vsedržavnega vod- ( \ PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 tir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarieva ulica 3-1. t telef. 21-928, tekoči račun pri j Narodni banki v Ljubljani ’ 6JO-14/ 3-375 OGLASI Oene oglasov: Za vsak mm _ v širini enega stolpca: trguv. s ski 80, finančno-upravni 120," osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3u lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja In tiska ZTT, Trst J stva in proglasilo stavko. V našem primeru je namreč prav ladjedelniška industrija ključna panoga gospodarstva in prete prav največji tržaški ladjedelnici najresnejše nevarnosti. Tega se je dobro zavedala tudi večina delavcev raznih podjetij, tako da je včerajšnja triurna stavka v celoti dobro uspela. Stavkalo je okoli 55 odstotkov delavcev ladjedelnic Felszegy in Sv. Justa, okoli 60 odstotkov delavcev Tovarne strojev Sv. Andreja in preko 80 odstotkov delavcev ladjedelnice Sv. Marka in Tržaškega arzenala. Včeraj je pokrajinsko tajništvo FIOM-CGIL izdalo uradno sporočilo, v katerem se zahvaljuje vsem delavcem, ki so se odzvali pozivu sindikalne organizacije. Zlasti se še zahvaljuje številnim delavcem, ki so sicer včlanjeni v Delavski zbornici-CISL, ki pa so kljub temu stavkali in tako potrdili pravilnost stališča FIOM-CG IL, da je potrebna odločna borba za zaščito delovnega mesta. Uspeh te stavke je še znatno pomembnejši, če upoštevamo, da je ob stavki prišlo do grobega napada Delavske zbor-nice-ČISL na sindikalno organizacijo FIOM-CGIL. Celo več: Delavska zbornica-CISL je s posebnim letakom odkrito pozivala delavce, naj ne stavkajo. Pri tem navajajo vrsto čisto političnih podtikanj, namigovanj itd., kar vse je tako nizkotno, da ni vredno sindikalne organizacije in na kar se niti ne izplača odgovarjati. Poleg tega pa v letaku trde, da FIOM-CGIL ni pred stavko govorila o tem vprašanju z Delavsko zbornico. Ta trditev ni povsem točna, saj je o tem bilo govora, pa čeprav niso sledila uradna pisma, ki med obema sindikalnima organizacijama itak niso v navadi. Izredno pa so podčrtali obtožbo, da je FIOM-CGIL s proglasitvijo te stavke prekršila sporazum, ki so ga sindikalne organizacije podpisale 13. 3. 1961. leta v Rimu z ravnateljstvom CRDA in ki med drugim določa ((premirje v podjetju«. FIOM-CGIL na to obtožbo odgovarja, da delodajalci prav v resnici ne potrebujejo zagovornikov iz vrst sindikalnih organizacij (ki naj branijo delavce), saj se delodajalci znajo prav dobro sami braniti. Poleg tega je ravnateljstvo že tolikokrat prekršilo sporazum, tako da o kakih kršitvah res nima smisla govoriti. Vendar pa ne gre pri tej zahtevi za nobeno kršitev sporazuma. Ko so se pogajali v Rimu, je bilo v osnutku sporazuma med sindikalnimi organizacijami in ravnateljstvom CRDA v resnici najprej na- htev v podjetju kot v okviru zahtev sektorja«. Vendar pa je celo minister za delo uvidel, da je zahtevati premirje «tudi v primeru zahtev sektorja« nesmiselno in je to določilo prečrtal. FIOM-CGIL pa ni proglasila stavke samo v lokalnem okviru, zaradi nekih lokalnih zahtev, temveč v vsedržavnem okviru zaradi zahtev, ki se nanašajo na dopolnilno delovno pogodbo za celotni sektor ladjedelniške industrije, To ni edini primer razbija-škega stališča Delavske zbornice, ki sledi znani izjavi o nesodelovanju. Kaj hoče stori, ti s tako politiko vodstvo Delavske zbornice CISL? Prav gotovo tako ravnanje ne koristi interesom prizadetih delavcev, saj izkušnje zadnjih let jasno govore, da so dosegli izboljšanja samo z enotno in odločno borbo. Državni pravdnik Ingrasia gre v pokoj V svojem uradu je včeraj dopoldne državni pravdnik dr. Gianfilippo Ingrasia, ki gre v pokoj zaradi starostne dobe, sprejel predstavnike sodne oblasti, od katerih se je poslovil. Poslovilni nagovor je imel prvi predsednik prizivnega sodišča dr. Carpanzano, ki je slavljencu izročil v imenu vseh kolegov zlato kolajno. Spregovoril je tudi namestnik državnega pravdnika dr. San-lanastaso, nato pa se je dr. Ingrasia vsem prisrčno zahvalil. činskih upraviteljev za naše zdravje, kar kaže v zadnjem času tudi zaplemba in uničenje kakih 50 kg mesa, ki bi utegnilo škoditi zdravju potrošnikov. Pri tem pa naj nam bo dovoljeno dodati, da bi morale oblasti vedno pokazati enako vnemo in skrb in preprečiti zlasti prodajo ponarejenega blaga na debelo. To pa se vedno ne dogaja, za kar niso niti krive te oblasti, marveč zastareli zakoni. Krivda pa je v tem, da se hlini prevelik optimizem, za katerega ni razloga. Z vprašanjem ponarejenega blaga, katerega potrošnja pomeni škodo za zdravje in žep, se ukvarja zlasti socialistični občinski svetovalec zdravnik Pincherle, ki je naslovil na odbor glede tega že več vprašanj. Tako je tudi na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta načel to vprašanje ter rekel, da je občinska zdravstvena komisija že lani prišla do zaključka, da so ob velikem razvoju kemije sedanje metode za analizo blaga zastarele, tako da ni mogoče priti ponarejevalcem dci živega. Zato je omenjena komisija priporočila pokrajinski komisiji za nadzorstvo živil, naj bi stopila v stik z univerzitetnimi profesorji in s strokovnjaki, da bi skupno določili bolj sodobne metode raziskav. Prav tako naj bi tudi izbrali za posamezne analize najbolj primerne oziroma opremljene mestne laboratorije. Predlog pa je naletel na nasprotovanje raznih togih in okorelih birokratov in v Trstu je vse teklo še nadalje po starem tiru. Zato preskušajo tolšče še vedno z neprikladnimi metodami, ki ne dopuščajo odkrivanja najbolj razširjenih a hkrati najresnejših ponarejevanj živil, kar seveda veseli nekatere nepoštene industrij-ce, ki lahko mirno razpečavajo pri nas svoje izdelke, o katerih mislijo naivni potrošniki, da so popolnoma pristni. Spomnimo se le na škandal z oljem iz Toskane, za katero so sicer tu ugotovili, da je ponarejeno, pa so ga poslali H.azaj v Toskano in ga tam po oprostilni razsodbi nekega tamkajšnjega sodnika mirno razpečali. Potem je sledil škandal s ponarejenim surovim maslom iz Gorice, kjer so ga proizvajala tri industrijska podjetja in ga dobavljala tudi v Trst, čeprav so oblasti v začetku izjavljale, da naše mesto ni bilo pri tem prizadeto, češ da ni nihče kupoval tega masla v Gorici. No, pri nas tudi niso mogli ugotoviti, da je to maslo ponarejeno, ker se poslužujejo zastarelih metod preizkušanja, ~to je tistih, ki jih pač zakon dopušča. Vendar pa so v laboratoriju urada za nadzorstvo nad ponarejevanjem in sleparstvu z živili v Čoneglianu u-gotovili, da je bilo maslo teh podjetij ponarejeno, to je mešano s tako imenovanim »sintetičnim maslom*, ki ga izdelujejo s primesjo živalskih tolšč. In goriška finančna straža je nato tudi zaplenila v Trst dobiva električno energijo iz Jugoslavije Tržaško področje dobiva že nekaj dni električno energijo iz Jugoslavije. Tržaška električna mreža je bila priključena na trafopostajo v Divači. Začetka bodo jugoslovanske elektrarne krile okrog eno petino električne energije, ki jo potrebuje Trst, pozneje Pa se bo jugoslovanski izvoz elektrike v Italijo in Avstrijo še povečal. Do konca letošnjega leta bodo izvozili ■ iz Jugoslavije v Trst za 39 milijonov deviznih dinarjev električne energije, medtem ko imajo v načrtu za prihodnje leto, da izvozijo za 165 milijonov deviznih dinarjev električne energije. gledališču najbolj vsestransko uporabljiv-igralec in se je tudi včeraj dobro obnesel. Za Mariso Fabbri pa lahko rečemo, da nas zlepa kdaj ni tako zadovoljila kot v tej komediji. Seveda je bil odličen tudi Gino Cavalieri, čeprav bi se mogoče zdelo, da se izven Goldonija ne počuti prav v svojem elementu. Za omenjenimi pa niso zaostajali tudi ostali — Gina Sammarco, Maria Teresa Tosti, Lino Savo-rani, Guido Lazzarini, Gianni Musy, Franco Jesurum in Giorgio Valletta. Imenitno sceno je ustvaril Mischa Scandella. Izžrebana slika 18. t. m. so v občinski umetnostni galeriji izžrebali listek loterije št. 4913, s katerim je povezan dobitek ene slike slikarja Sabina Colonija. Imetnik listka lahko dobi sliko v sobi št. 124 občinske palače v uradnih urah. Ce ne bo prišel nihče po sliko, jo bodo izročili Občinski podporni ustanovi. «»------------------ Hudo trčenje brez hujših človeških žrtev Z avtom, ki ga je vozil 31-letna Antonio Sussich iz Ul. Pantaleone 20, se je včeraj popoldne peljal tudi 30-letni Raf-faele Acquafresca iz Staran-cana pri Tržiču. Namenjena sta bila v Trst, pa je Sussich hote] prehitet; avtobus, ki ga je pred njim vozil Arturo Co-minejtto iz Gradeža. Pri tem je avto obrsnil ob avtobus, se prevrni] in tako zletel še kakih 40 metrov po cesti ter trčil ob obcestni zid. Prj vsem tem se je poškodoval le Acquafresca, ki pa se je le nekoliko pobil po čelu. Sprejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden. Jugoslovanka žrtev spretnega žeparja .-. , , - Vse kaže, da si hočejo malo- odpotuje kmalu zaradi neke pridneži priskrbeti nekaj de- režije v ZDA, je hotel dati predstavi precej realističen videz, kar mu je uspelo ter napravilo igro dovolj živahno. Glavno težo igre sta nosila Carlo Bagno (Saltuzza) in Morisa Fabbri (Rosina). Bagno je danes v tržaškem Stalnem niiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiummiimmuimHimiiMHmmmmmmuMum Iz sodnih dvoran Vžigalnike in cigarete je natakar hranil doma Menice spravijo marsikoga pred sodnike in nato v zapor Prizivno sodišče, ki mu je predsedoval dr. Carpanzano, je včeraj razpravljalo o prizivu, ki sta ga vložila 41-letni Gabrielle Martellani iz Ulice Luigi Ricci 7 in 42-lefni Albino Forchiasšin iz Ul. sv. Marka 21, proti razsodbi kazenskega sodišča, ki je 3. februarja obsodilo Martellanija zaradi poneverjenih menic na 6 mesecev zapora, a so mu kazen pomilostili, Forchiassina pa na 1 leto, 4 mesece in 10 dni zapora ter 21.000 lir globe zaradi izsiljevanja ter na 1 leto in 4 mesece zapora zaradi obrekovanja (za drugo kazen je sodišče upoštevalo pomilostitev). Kazensko sodišče je glede Martellanija potrdilo prvotno razsodbo kazenskega sodišča, plačati pa bo moral večje stroške. Forchiassina je oprostilo glede obrekovanja zaradi pomanjkanja dokazov, ostalo kazen pa je potrdilo. Plačati pa bo moral večje sodne stroške in odškodnino Martellaniju. Zadeva se je začela, ko je Forchiassin kupil pri Martellaniju, ki ima zastopstvo za motorje, novi motor. Martellani je bil obsojen zaradi poneverbe menic, češ da je podpisal leta 1956 štiri menice na ime Forchiassina, Forchiassin pa je bil obtožen in obsojen, ker je izsiljeval denar od Martellanija, češ da ga bo sicer prijavil zaradi poneverbe menic. Forchiassina so tudi obtoževali, da je obrekoval Martellanija, da je podpisal z njegovim imenom menico za 8.000 lir, čeprav je to menico podpisal Forchiassin sam, prizivno sodišče pa ga je glede e skladiščih podjetij veliko ko- i obtožbe oprostilo, kakor smo ličino te tolšče. | že omenili, zaradi pomanjka- tiiHiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiaHiitiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiii Vedno vsevedni Ze med samim osmim zasedanjem j ug.-ital. mešane komisije v Beogradu, zlasti pa ob njegovem zaključku, je naš beograjski dopisnik ugotovil, da je bilo na pobudo italijanske delegacije sklenjeno, da se ohrani največja tajnost glede poteka letošnjih decembrskih beograjskih razgovorov o izvajanju posebnega statuta londonskega memoranduma. Naš dopisnik je tedaj tudi poudaril, da mu je bilo s strani jugoslovanske delegacije rečeno, da po njenem mnenju ni bilo v razgovorih nič takega, o čemer ne bi bila smela biti obveščena javnost, kljub temu pa se je delegacija točno držala dogovora o popolni diskreciji. Naš dopisnik se je pozneje zaradi tega upravičeno vprašal. kako je kljub temu trža-«'! P.ccolon tako zelo do- k vedeno, da velja «premirje v K bro vedel, kaj je zahtevala podjetju, tako v okviru zu- i italijanska delegacija in prt čem je vztrajala jugoslovanska. No, ko pa je bilo zasedanje zaključeno, je isti list v svoji nedeljski številki poročal o kratkem skupnem s poročilu odbora in dodal; «Ni bilo izjav za komentar k poročilu, toda njegov ton potrjuje, kot je bilo sicer jasno že iz prvih napovedi, da obe delegaciji nista šli preko pri. merjave svojih stališč, o katerih bosta poročali vlada-rna.» Vedno vsevedno ter tudi vedno bolj izrazito bartoli-jevsko glasilo tržaških nestrp. nežev je vedelo že v glavnem vse vnaprej, kaj se bo zgodilo v Beogradu, nato je vedelo, kaj se je dogajalo in končno je povedalo, da ve tudi, kaj se je zgodilo. In ker ne moremo in ne smemo dvomiti, da se je italijanska delegacija dogovora o diskreciji strogo držala, smo pač prisiljeni čestitati ePiccolo-vims informatorjem na njihovi sposobnosti, ki gre prav gotovo do telepatijskega či-tanja misli in se morda povzpne celo v nevidno prisotnost na sejah mešanega odbora samih. Skratka, kot v znani orientalski pravljici... Včerai sodniki na kraju namišljenega dejanja Podoficir obtožen, da je hotel umoriti svojo zaročenko Včeraj so bili na Opčinah nekateri člani prizivnega porotnega sodišča iz Benetk zaradi preiskave v zvezi s procesom proti bivšemu podoficirju civilne policije Aldu Sal. saniju, ki ga je njegova zaročenka Antonia Vogliacco pred leti obtožila, da jo je 16. aprila 1951 vrgel skozi okno njenega stanovanja na Opčinah. Kakor je znano, je tistega dne dopoldne Antonia padla z okna in si je pri tem poškodovala hrbtenico. Najprej je trdila, da si je hotela vzeti življenje, nato pa je obtožila svojega zaročenca Salsa-nija, da jo je hotel umoriti. Porotno sodišče ga je 6. julija 1956 oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Tri leta pozneje pa ga je prizivno sodišče obsodilo na 5 let zapora (tri leta kazni so mu pomilostili). Salsani je vztrajno zanikal kakršnokoli krivdo in je dejal, da se je ženska hotela maščevati, ker je odlagal datum poroke. Vložil je priziv in kasacijsko sodišče je odredilo, da se sodni postopek obnovi in poveri prizivnemu porotnemu sodišču v Benetkah. narja za bližnje praznike, zdaj pa imajo za svoje podvige ugodno priložnost. Tako je 69-letna jugoslovanska državljanka Dara Dadlč por. Karaman prijavila policiji, da ji je spreten žepar v veletrgovini UPIM ukradel 90.000 lir iz torbice, ki jo je držala v rokah, Carlo Corsi iz Ul. Baseggio 16 je prijavil, da mu je nekdo ukradel v poslopju «3anca del L&vorc« na Trgu Ponferosso 4p.OQO lir, ki mu jih. Je Vzel i iz žepa plašča. Bruno Bianchi j iz Castrezzata pri Bresciji je | prijavil policiji, da mu je neznanec ukradel v baraki pri papirnici v Stivanu denarnico, v kateri je imel 15.000 lir in osebne dokumente. Neznanci pa so ponoči vdrli skozi ckn0 v bar športnega društva Ponziana, od koder so odnesli iz blagajne 11.000 lir y gotovini. «»------- Dva nerodna padca v spalnici in kuhinji Pred dvema dnevoma je v spalnici nerodno padla 78-!et-na Giuseppina Rizza vd. Arna-dore iz Ul. Toti 1, ki si je zlomila levo nogo. Včeraj so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek. Prav tako so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek 76-letno Clementino Superino vd. Vol-pe iz Ul. Slataper 28. kj je pred tremi dnevi padla s stola v kuhinji in si pri tem zlomila levo nogo. —1 «)>---- Požar v podjetju Bernardini V prvih dopoldanskih urah je včeraj na sedežu podjetja Bernardini v Ul. Gambini 33 r čil nad 150.000 lir škode. V skladišču so se namreč vneli ostružki in plastični material. Ko so uslužbenci zapazili dim in plamene, so nemudoma obvestili gasilce, ki so pohiteli z dvema brizgalkama, s katerima so v kratkem pogasili požar. Predsinočnjim pa se je vnela suha trava in grmičevje med kamnolomom Facannoni in restavracijo Cascina deile Rose. Požar je zajel približno 10.000 kv. metrov. Gasilci iz Trsta in z Opčin so imeli dve uri polne roke dela, da so lahko pogasili požar, ker jir je ovirala burja. OOO^hCOoeco-OOOčOOO Glasbena Matica v Trstu milili Danes 20. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa 9/1 glasbeno recitacijski večer Sodelujejo: Komorni godalni orkester pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra, solisti: Odinea Zupin mezzo sopran. dr. Gojmir Demšar klavir, Andro Jurkič klavir, Žarko Hrvatič violina ter člani Slovenskega gledališča v Trstu: Miranda Caharija. Alojz Milič in Stane Starešinič. Vljudno vabljeni ooooooooooooooooooo ( OtEDAtlSČA ] VERDI V petek ob 20 bo za abonma B za vse rede, zadnja predstava opere ((Tristan in Izolda« v izvirnem tekstu. Dirigent Georges Sebastjan. V glavnih vlogah bodo nastopili: Liane Synek, Sebastian Feier-singer, Elisabeth Schaertel, Tomislav Neralič, Mihaly Sze. kely. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni. TEATRO NUOVO Drevi ob 21 za abonma B predstava «IL SALTUZZA«. Spisal Andrea Galmo; režira Giovannj Polli. Prodaja vstopnic pri blagajni in v Pasaži Protti. V petek 22. t. m. bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. Geppa 9) DEBATA o predstavi A. P. Čehova NA VELIKI CESTI» Slovensko gledališče v Trstu V ponedeljek, 25. dec. ob 16.30 v ((LJUDSKEM DOMU« v Križu Anton Pavlovič Cehov «Na veliki cesti* Dramski mozaik v dveh delih v priredbi Jožeta Babiča Tvorijo enedejanke: NA VELIKI CESTI, LABODJI SPEV — TRAGIK PO SILL-O ŠKODLJIVOSTI TOBAKA Režiser — Jože Babič Scena — Ernest inž. arh. Franz Glasba — Pavle Merku Prevod: Janko Moder Ponovitev v torek, 26. dec. ob 16.30 v ((Ljudskem domu« v Križu Predprodaja vstopnic od petka dalje v cvetličarni Žerjal Danila v Križu. c KINO « Debato bo vodil prof. dr. Josip Tavčar nja dokazov. Na kazenskem sodišču sta se morala včeraj zagovarjati 60-letni Josip Krusič iz Ul. Del Monte 21 in 48-letni Ivan Budak iz Ul. Pondares 5. Krusič je bil obtožen, da je imel 1,8 kg inozemskih cigaret in 47 plinskih vžigalnikov, Budak pa je bil obtožen, da- je imel skupno s Krusičem omenjenih 47 vžigalnikov. Sodišče, ki mu je predsedoval dr. Bo-schin, je obsodilo Krusiča in Budaka vsakega na 20 dni zapora, 6.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Nekega dne v preteklem oktobru so finančni stražniki napravili preiskavo v skladišču bara «Alzetta» na Trgu Stare mitnice, v katerem je bil Krusič zaposlen kot natakar. Pri preiskavi so našli 4 škatlice jugoslovanskih cigaret, nato so napravili preiskavo tudi na Krusičevem domu, kjer so dobili ostalo količino cigaret in vžigalnike, za katere je Kru- I i*“ Y- , • sič dejal, da mu jih je izročil '.zbruhnl1 .P?z-ar- kl le Povzro-Budak KA/AA obvkntii.a . Slovenski fotoklub v Trstu obvešča člane, da bo danes 20 t.m. ob 20.30 redni sestanek v Ulici Montecchi .6-111. ,.po, običajnem, dnevnem redu kinoprojekcija na: ozkem traku S. Merlaka. # # # SILVESTROVANJE SPDT NA VOJSKEM SPDT priredi letos silvestrovanje na Vojskem nad Idrijo v ud :bnem planinskem »Rudarskem domu« (nadmorska višina 1100 mj. Prosimo udeležence, da poravnajo in da dvignejo sedežne listke. Za Silvestrovo m Novo leto bomo deležni, na željo pristnih idrskih žlikrofov In divjačine, na morda najlepšem ln najobsežnejšem tur stičnem smučišču, ki ga zmore Slovenija, s skakalnico na razpolago. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-11. v dnevnih urah. Na delu se je včeraj popoldne ponesrečil 42-letni Alberto Bassj iz Ul. Galilej 3, ki so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti 6 ali 30 dni. Pri Javnih skladiščih, kjer je zaposlen, je hotel stopiti na traktor, pa se mu je spodrsnilo in je padel z desno nogo pod kolo traktorja, ki mu je poškodovalo gleženj. 7umna Obvestilo županstva Prosta mesta v delovnih centrih 18. decembra je začel delovati nov delovni center, ki ga upravlja občina, katera sporoča, da je v njenih delovnih centrih prostih še precej delovnih mest. Zato poziva tiste, ki bi se radi zaposlili, naj se javijo na namestitvenem uradu deželnega urada za delo pri okencu št. 6 na Trgu Oberdan. Pri tem poudarja, da so ti delavci juri-dično še vedno brezposelni. Na delo v centre sprejmejo delavce in 18 do 60 let starosti in v izjemnih primerih tudi do 65 let. Prosilci morajo imeti delavsko knjižico in biti vpisani v seznam brezposelnih pri uradu za delo. Tisti, kl se zaposlijo v centrih, imajo pravico do 600 lir prejemka na dan (seveda če ne dobivajo že brezposelnost-ne podpore). Poročeni delavci z eno osebo v breme dobe 700 lir na dan. Ce imajo še več oseb v breme, pri čemer pa ni všteta žena, dobe za vsako osebo še 60 lir doklade. Samski delavci, ki dobivajo brezposelnostno podporo, pa dobe po 400 lir na dan, poročeni pa po 470 lir na dan. Delavcem pritiče nadalje 1.000 lir nagrade za vsak mesec vestnega dela (to je za vsakih 25 delovnih dni) ter vsak dan krožnik tople juhe ali pa 42 lir v denarju. predvaja danes 20. t. m. z začetkom ob 18. uri film: «Tisti ubogi revež» Igra (Quel povero diavolo) C H A R L O T KNJIGA najlepši dar! TRŽAŠKA KNJIGARNA vam nudi 10°/. popust na vse knjige, ki jih ima v zalogi. Ta popust velja samo za sedanje praznike Nazionale 16.00 »Mirnj samokres« (Una pištola tranquilla). Fenice 15.30 «Romolo in Remo«-Eastmancolor. Steve Reeves. Gordon Scott, Virna Lisi, Or-nella Vanoni. Excelsior 16.00 ((Matoh proti smt-ti« (Match contro la morte). Grattacielo 16 00 «Tisto prekras-no poletje« (QuelTestate mera-vigliosa). Te hnicolor. Susan-nah York, Kenneth Moore. Arcobaleoo 16 00 «Sest pripravljenih strelov« (Sei colpi in carina). Technicolor. Supercinema 16.00 ((Ljubezenska in vojna pustolovščina« (A,J' ventura d’amore e di guerra)-Barve De Luxe. Tom Tayon- Alabarda 15.30 »Don Camillo, a ne preveč monsignor« (D°n Camillo monsignore, ma n0t> troppo). Fernandel, Gino CeP vi. Aurora 16 00 «Vrt nasilja« '* giardino della violenza). Pre" povedano mladini. Cristalio 15.00 «Spartaous». Technicolor. Kirk Douglas. Garibaldi 16.30 «Primež» morsa). Dione Cilento, Claude Dauphine. Prepovedano mladini. Capitol 15.30 »Vrača se septeim ber« (Torna settembre). Tech* nicolor. Rock Hudson, Gih« Lollobrigida. Imper0 16.30 «Saludos amigdS*' Slikanice v technicolorju. Italia 15.30 «Don Camillo, a nt preveč monsignor« (Don Ca- millo monsignore ma non troP’ po). Fernardel, Gino Cervi-Massimo lb.00 «Tarzan in m°:' ske vile« (Tarzan e le sireI^.« Johnny VVaismuller in Lino Christian Moderno 16.^o ((Izgubljenci otw ka morskih psov« (I Per<*U.v delTisola degli squali). Ter Moore. .. Astra 16.30 «Kocissov sin« figuio di Kociss). Astoria 16.C0 «Upor sužnjeV (La rivolta degli schiavi)-. Vittorio Veneto 16 00 «La via.’ cia». Jean Paul Belmondo 1 Claudia Cardinale. prepoved no mladini. , Ideale 16.00 ((Pogumneži 70. P0., ka strelcev« (Gli arditi del fucdieri). Marconj 16.00 ((Ljubezen ob jah sveta« (Ouesto amore confini del mondo). Antod. Cifarieilo. Prepovedano m ladi- 111 • f. Abbazia 16.00 «V pekel ™ fL. nost« (Airinferno per l’e... nita). Vic Damone. PreP° dano mladini. m Odeon 16.00 «1 del'ini)>. Glad Cardinale, C-erard Blain. “ povedano mladini. Skedenj 16.00 »Rdeče us1 (Labbra rosse). Gabriele itnie'* per- zetti, Jeanne Valerie. vedano mladini prepd- KINOPROSEK-KONIOg predvaja danes 20. t. O1-ob 19.30 Globe film: Udarna četa padalcev (Paracadutisti d’assa lto) OD VČERAJ DO HOJSTVA. SMRTI IN POB OK® fr- Dne 19. decembra so se ’ je stu rodili trije otroci, 14 oseb- T0msio UMRLI SO- 93-letna * 03' vd. Orehek Maria, 43-letn pji-c-ri Alda, 79-letna Becker vadrefa coh Ludmilla. 86-letna Mg^ietn-vd. Prešel Giuseppina, Pja2za Furlan Anteo 65-letna pe por. Bellot Maria. 80-le 0te« Luca Quinto, 81-letnl j por-Giovanni, 87-letna Grosse pi-Robba Maria. 71-Jetni R0gjJ,ssinl ril, 64-letna Ursich por. prah' Carola, 72-letna Busici Por- 0 v J co Giovanna, 89-letna ggiii1 Sbutega Eugenia, 60-letn> Mario. **--------. tkABN NOČNA SLUŽBA LE* INAM Al Cainmello. Dr« nepozabnega Emila Regenta družina Konlo.fi, 2» docomb'3 1 AKTUALNE TEME j Straussova atlantska gospodarska zveza Kaj se skriva za to pobudo protagonista zahodnonemškega oboroževanja Ni slučaj, da se je Franz Jcsef Strauss, protagonist za-hodnonemškeea oboroževanja, Pojavil sedai tudi v vlogi po-bornika atlantskega gospodarskega združevanja. Med ponovnim vstajanjem zahodno-nemške vojaške sile in «nem-škim gospodarskim čudežem« obstaja organska zveza Franzu Josefu Straussu so že od nekdaj teritorialni okviri Zvezne republike Nemčije postali pretesni za njegove vojne načrte (sai se manevri e-not Bundesvvehra vršijo na ozemljih drugih držav — članic Atlantskega pakta). Prav tako je za Straussa postal prostor pretesen tudi za njegove gospodarske skrbi, ki pa so samo ena od funkcij daljnosežne politike, ki se pred Za -Padom prikriva z antikomunizmom vešče izkoriščajoč an-tikomunistično ozračje zaveznikov v Atlantskem paktu. Samo dejstvo, da se prav Strauss zavzema za atlantsko ekonomsko integracijo, bi moralo vzbuditi k zanimanju tudi tiste faktorje v Zahodni Evropi, ki so v ustvarjanju Skupnega evropskega tržišča videli zgolj normalen gospodarski razvoj. Težko bi kdorkoli mogel verjeti, da ležijo Straussu pri srcu gospodarski interesi držav članic Atlantskega pakta ali pa da Strauss, ko govori o iipotrebi odrekanja delu suverenosti« iziaža Pripravljenost, da bi se omejila svoboda delovanja zahod-nonemške gospodarske in vojaške sile. Toda na žalost tisti. ki so zaslepljeni z antikomunizmom ne razmišljajo radi o težkih izkušnjah iz nedavne preteklosti, niti se nočejo dovolj poglabljati v posledice današnjih potez na liniji oboroževanja in nadaljnjega blokovskega razdeljevanja sveta. In tako izpada Strauss v njihovih očeh kot človek, ki je v svojih pojmovanjih prešel «ozke nemšk,e nacionalistične poglede« in se ntrdil kot «človek atlantske čirine«. Dejanski problem se seveda ne postavlja v tem; če je možno nadzorovati bodoči razvoj Nemčije. V ostalem bi bilo tudi napačno obravnavati Nemčijo samo zase in izolirano od splošnih gibanj v svetu. Bistvo problema je v odnosu na današnjo mednarodno stvarnost. Kurz na oboroževanja daje očitno zelo zaskrbljujoče politične rezultate Blokovska delitev sveta ne prispeva samo k nereševa-nju odprtih mednarodnih vprašanj, temveč jih nasprotno zaostruje do fantastičnih °bsegov. In pod tem zornim kotom je treba ocenjevati luni najnovejše Straussovo priporočilo naj se Atlantski pakt r*zširi od vojaške zveze na gospodarsko zvezo «Mi se moramo — je nedavno izjavil Strauss med predavanjem na univerzi v Wa-•hingtonu — prostovojno od-*eči nekaterim našim suverenim pravicam, da s tem zagodimo naši zvezi superior-°st, ki ne bi samo nevtrali-lrala, temveč tudi presegla Ptednosti komunističnega blo-®> katerega sila nujno te-el)i na centralizmu«. Kaj Strauss razume pod superiornostjo in zakaj mu je ® Potrebna, ne bo težko ra-dnieti onim, ki se nekoliko ec razumejo ne samo na da asnjo zahodnonemško politi-,°> temveč tudi na nakane an- tiki ijp je način, da sploh ne dovo-Jo nikakršnega suma. da danes na mednarodnem gospodarskem področju iz določenih blokovskih razlogov umetno forsirajo taki organizmi, ki so popolnoma nasprotni interesom svetovnega gospodarstva. Eden od očitnih dokazov takega negativnega tečaja je ekonomska razdelitev Evrope v kateri je prenehalo obstajati skupno evropsko tržišče. Se več, med posameznimi evropskimi državami, med zahodnimi in vzhodnimi, ni več niti tistih minimalnih trgovskih zvez in ekonomskega sodelovanja, ki je neobhodno za normalne odnose. V tem pogledu je današnji položaj vsekakor slabši kot je bil med obema svetovnima vojnama. Po vsej svoji zamisli kakor tudi po konkretnem delovanju, nosijo blokovske ekonomske integracije pečat politične in ideološke izključnosti in so diskriminacijske proti vsem deželam, ki so izven blokov. Ze vzpostavljene blokovske e-konomske integracije niso samo medsebojno antagonistične, temveč svoje negativno delovanje izvajajo tudi proti tretjim deželam. Seveda ne gre samo za Evropo. Posledice občutijo tudi drugi deli sveta. Taki organizmi so predvsem uperjeni proti azijskim in afriškim deželam. Teži se za tem, da se čim bolj izkorišča neugoden ekonomski položaj, v katerem se nahajajo nezadostno razvite dežele. Proti njim se izvaja politika diktiranja cen surovin, ki jih proizvajajo v nerazvitih deželah. Tako se iz teh dežel, namesto da bi se jim nudila ekonomska pomoč, še naprej črpajo njihova prirodna bogastva brez odgovarjajoče kompenzacije in na ta način podaljšuje gospodarska eksploatacija. Take integracijske oblike, ki v bistvu predstavljajo nadaljnje blokovsko razdeljevanje sveta, pa seveda ne škodijo samo svetovnemu gospodarstvu. Prvenstveno so naperjene proti osnovnim interesom zdravih mednarodnih odnosov. Ideja o ustvaritvi Atlantske gospodarske skupnosti se po vsem tem ocenjuje v prvi vrsti kot poskus še večjega ih-tenziviranja politike hladne vojne in blokovskega razdeljevanja sveta na vseh smereh in na vseh področjih. Za to idejo se seveda zavzemajo tisti faktorji ki računajo, da bodo glede na svoj ekonomski in vojaški potencial imeli od nje največ koristi zase. In ko ti faktorji govorijo o potrebi omejevanja suverenosti, pri tem prav gotovo ne mislijo na kakšne svoje žrtve, temveč razumejo pod tem takšno stanje, v katerem bodo imeli posebne koristi zase na škodo drugih. In to, da je ravno protagonist zahodnonemškega oboroževanja najbolj goreči pristaš uresničevanja atlantskega skupnega tržišča, daje sami zamisli najjasnejšo kvalifikacijo. JOŽE SMOLE Sofija v filmu «E1 Cid » Potem ko je že bil predvajan v nekaterih glavnih evropskih mestih, bo kmalu prišel na italijanska platna film «E1 Cid», v katerem igrata glavno vlogo Sofija Loren (Jimena) in Charlton Heston (Rodrigo De Bivar). Film je bil posnet v Španiji in število oseb, ki je pri njem sodelovalo, presega 3500. Film je režiral Anthony Mann KNJIGA, KI JE VSAKO LETO PRESENEČENJE m £1 o a S) MM .1 3. Organizirano prosvetno delovanje se je v tem kraju začelo tedaj, ko je tjakaj prišel službovat Anton Gregorčič (1883), stric pesnika. Kot povsod na Primorskem je tudi tukaj delovanje zastalo v dobi fašizma, a je po vojni zopet oživelo. Sedaj ni tako, da bi mogli biti z njim kdove kako zadovoljni, vendar pa izraža Dorica Makuc upanje, da «bodo nastopili tudi za ljudsko prosveto na števerjanskem griču lepši časi». Srečko Vilhar se z znanstveno prizadevnostjo loteva področja, ki je bilo do nedavno slovenskemu proučevanju nekoliko tuje, namreč slovenskega pomorstva. Za Koledar je prispeval članek «Slovenski ribiči, pomorščaki in ladjarji na Tržaškem*. Vilhar takoj v začetku poudarja, da «se zgodovina slovenskega pomorstva ne more pohvaliti s takim bogastvom, kot ga poznajo drugi narodi*, hitro nato pa navaja, da pozna «naša pomorska zgodovina vsaj 5 vrst ljudi, ki so imeli opravka z morjem: ribiče, čolnarje, mornarje pomorščake in ladjarje*. Upoštevajoč ae kateaorije, je avtor razčlenil članek. Ko objavlja dokaj natančne podatke o slovenskih ribičih, navaja med drugimi tudi imeni Andrej Martelanc in Andrej Pertot, ki sta pač identični z imenoma v že omenjenem članku Rika Pertota. Ko piše Vilhar v nadaljevanju svojega članka o slovenskih mornarjih in pomorščakih, navaja številna imena pomorskih častnikov — kapitanov in pomorščakov — ki jih ta i-mena sama odkrivajo kot Slovence; marsikateri pa je bil sploh doma iz zaledja — Sežane, Gorice, Postojne, Vipave, Ljubljane, Kranja. Toda Slovenci smo imeli tudi ladjarje, lastnike ladij. Znana sta bila zlasti Ivan Kali-ster in Josip Gorup, ki sta bila obadva doma iz Slavine. Pa tudi predniki Jazbeca so Se s Krasa preselili v Trst. Pozneje, pod fašizmom, je prišlo razdejanje. Po voj- liiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiifiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiaiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiii SELE PO KOREJSKI VOJNI SO SE NA ZAHODU ZAVEDLI Vojaška sposobnost Kitajske v očeh zahodnih Mobilizira lahko od 100 do 120 milijonov vojakov - Sedanja oborožitev je mnogo boljša kot je bila sovjetska pred zadnjo vojno, vendar daleč za sedanjo sovjetsko Tudi v najbolj »divji« pre-, teklosti se je o neki državi, o njenem razvoju, bogastvu, napredku, skratka o vsem, kar je bilo o njej vredno reči, govorilo prvenstveno o njeni kmetijski industrijski ali surovinski moči in se je njena vojaška moč jemala v poštev bolj kot stranski podatek, razen v primeru kake obravnave, katere namen je bil prikazati vojaško moč te države. Danes pa, ko se v svetu toliko govori o miru, ko se zdi, da je ohranitev miru življenjski cjlj vseh državnikov, politikov in javnih delavcev, se ocenjujejo države bolj po njihovi vojaški moči in po tem, kaj bi v primeru vojne mogle dati. Posebno velja to za ((merila« nekaterih ((izrazitejših« političnih krogov Zahoda, ki jim je vojaški potencial določene države malone edino merilo, kaj ta država zmore in kaj je vredna. Eno takšnih ocen smo zasledil; v nemškem listu «Aussenpolitik» in se nanaša na LR Kitajsko. Odveč bi bilo govoriti, da je politični kurz LR Kitajske v precejšnjem nasprotju s političnim kurzom Sovjetske zve«e in socialističnega sveta in da je zato kitajska voč vredna, da si jo ogledamo, kljub temu pa navajamo podatke, ki jim omenjeni list prinaša, le kot nepreverjeno ((zanimivost«, ne pa kot oceno zmogljivosti, kajti marsikateri podatek je v nasprotju s podatki, ki jih moremo o isti deželi zaslediti v dnevnem tisku. Sicer pa prepustimo besedo kar listu samemu. Ljudska republika Kitajska šteje danes — piše omenjeni list — od 650 do 700 milijonov prebivalcev. V primeru vojne more mobilizirati od 100 do 125 milijonov vojakov, seveda, če bi bila materialno dovolj močna, da bi jih ^Spdobno oborožilg, ip jih mogla hkrati tudi prehraniti. Ob koncu državljanske vojne je narodnoosvobodilna vojska LR Kitajske dobesedno u-ničila korumpirano Cangkaj-škovo vojsko, toda šele v korejski vojni in koj po njej in sicer od leta 1950 do 1953 so na Zahodu začeli opažati in spoznavati, da LR Kitajska, po stoletni stagnaciji, dejansko nekaj pomeni in da je treba z njo ravnati tako, kot ji pritiče. Zaključek korejske vojne pa je hkrati tudi samim Kitajcem vlil novo, veliko zaupanje v njihovo vojsko, v kitajskega vojaka, pri Američanih, predvsem pri a-meriških vojakih pa spoštovanje do majhnega, toda žilavega in pogumnega kitajskega vojaka. °munističnih križarjev na Plosno. V vsakem primeru pa j iz same Straussove izjave °v°lj razvidno, da zami-* dopolnjevanja Atlantskega z gospodarsko zvezo ni 0tivirana prvenstveno z gozdarskimi razlogi, niti da bi j ?‘a kako zvezo s procesom ®Janske gospodarske integra-)c. ideja 0 atlantski gospo-r*ki zvezi je bila postavlje-8 na tako grob in drnsti- samo del blokovskih k' m-t*nacij nadaljnjega razplam-vanja hladne vojne in žalovanja nasprotij v odno-med Zahodom in Vzho- Najnovejše kombinacije t v {antsko gospodarsko zvezo L?žejo, da so imeli prav oni, so trdili, da tudi obstoječe *°sPodarske integracijske or-anizacije, kot je na primer kupno evropsko tržišče, ni* ®J° nič skupnega s stvarm-1 interesi mednarodnega gozdarskega sodelovanja, tem-da so sestavni del veja-^ ^Političnih blokov in nji* jc°vih kombinacij. Stvarna e-°nomska integracija se poj-kot napredek v smeri ftstvarjanja enotnega svetov-,eSa tržišča in enotnega sve-j s,Vtlega gospodarstva. Blokov-k® ekonomske integracije pa | s.®sProtno vodijo k ekonom-emu razcepljanju sveta, kar £°vzroča zelo težke posledice celotno svetovno gospodarno. čeprav je fantastičen razvoj SL?n°sti, tehnike in gospodar-u . Potencialov dovedel do ^ inosti čim tesnejšega eko-^'[hskega sodelovanja vseh ek*i in vseh delov sveta, se Kreda. 20. decembra lilOI Radio Trst A 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: šola, nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Neapeljske popevke; 15.15: Poje Nunzio Gallo; 15.30: Vrtiljak, pisani odmevj naših Tečaj nemščine; 15.55: Vre- dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba iz filmskih trakov Walta Disneya; 17.00: Za prijeten uvod igra ansambel Carlo Pacchiori; 17.25: Pesem In ples; 18.00: Slovenščina za me na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.45: Pismo iz Londona; 17.20: Glasbeni program: 17.50: Na programu skladbe Vannuzzija; 18.15: Radijski odvetnik; 18.30: Slovence; 18.15: Umetnost, knji- Enotni razred; 19.15; Mi, držav- ževnost in prireditve; 18.30: Liki in značaji iz opernih del: «Pepelka»; 19.00: Zdravstvena oddaja; 19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport; 20.30: »Včeraj popoldne«, komedija v treh dejanjih; nato Iz babičine glasbene skrinjice; 22.00: Zbori z vsega sveta; 22.30: Vivaldi: Koncert v F-duru, za flavte dolce, godala in čembalo Haydn: Koncert za rog v D-duru; 23.00: Tiho in nežno. Trst 12,25: Tretja stran; 14.20: Prijatelj cvetja; 14.30; Magična flavta; 15.40: Literarna oddaja. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.45: Operne skladbe; 13.15: Kulturne aktualnosti; 13.40: Zabavni ritmi; 14.00: Odmevi iz Jugoslavije; 14.30: Pojo Mario Pezzotta. Jackie Gleason, Majda Sepe in Glauco Maset-ti; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Moški zbor s Proseka-Kontove-la; 16.00: Otrošci kotiček; 16 30: Simfonični koncert; 17.40: Pojo Perry Como, Fatima Ro-bins in Lola Novakovič; 18.00: Prenos RL; 19.00: #Three suns«; 19.30: Prenos RL; 22.15: Rit- mi z orkestrom Billy May; 22.35: Dve skladbi Marijana Lipovška; 23.00: Prenos RL, Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska ljani; 19.30: Pregled upodab- ljajoče umetnosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Pesmi Can-zonissime; 21.10: Politična tribuna; 22.10: Pojeta Milva in Negroni; 22.50: Tedenski literarni pregled. //. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: New York - Rim - New York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.15: Romantična medigra-, 15.45: Pa- rada uspelih motivov; 16.00: Program ob štirih; 17.30: Radijska slika: »Portret žene«; 20.30: Sinji koncert; 21.45: Simfonični koncert; 22 35: Album pesmi. III. program 17.00: Simfonični koncert; 18.30: Pregled ruske kulture; 19.00: Roussel: Trio za godala; 19.15’ Ital periodični tisk; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Tragedija v treh dejanjih Riccarda Bacchellija: »Zora pred zadnjim večerom«; 23.15: Skladba Alfreda Casel-le; 23.45: Dickinsonove poezije. Slovenija 8.05: Venček slovenskih narodnih; 8.20: Ali vam ugaja?; 8.55: Pisan svet pravljic in zgodb; 9.25: Aleksander Gla- zunov: Suita za godalni kvartet; 10.15: Od tod in ondod; 11.00: Arioso Alvisa, zborovski prizor ter ples ur iz «La Gioconda«; 11.15: Človek in zdravje; 11.25: Iz hrvatske In makedonske simfo ične literature; 12.05: Tri srbske narodne; 12.15- Radijska kmečka u- niverza; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Pet starofrancoskih pastoral; 13.40: Koncert violon- čelistov Paula in Maud Tor-telier; 14.05: Radijska šola; 14.35: Zabavni orkester; 14.50: Deset minut s triom Slavka Avsenika: 15.20: Koncert po željah; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Šoferjem na pot; 17.50: Ansambel Mojmira Sepeta; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Beethoven v interpretaciji Antonia Janigra; 18.45: Ljudski parlament; 19.05: Glasba Benjamina Brittna; 20.00: Spoznavajmo svet in domovino; 21.00: Zabavni zvoki; 22.15: Po svetu jazza; 22.45: Godala v noči; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Sodobna glasba. Ital. televizija 8.30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00: Program za najmlajše; 18.00: Oddaja za analfabete: 18.30: TV dnevnik; 18.45: Simfonični koncert; 19.20: Slikar G. B. Piranesi; 19.50: Stara Padova; 20.30: TV dnevnik s športnimi vestmi; 21.10: Politična tribuna; 22.10: Vittorio Calvino: «Repatica se je ustavila«, ob koncu TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.15: Disneyland; 22.05: TV dnevnik: 22.25: Mario Gangi, Sergio Bruni in Riccardo Rau-chi; 22.55: Reportaža *Pa- buasia«. Jug. televizija 18.00: Jaz sem tiger — TV slikanica za najmlajše; 18.10: Nekaj kuharjevih nasvetov za silvestrovanje; 18.30: Reševal- na ekipa — serijski film; 18.30: Cannonball — serijski film; 19.00: Osvoboditev Slovenije — IV. predavanje iz zgodovine NOB; 19.30: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik; 20.15: Kažipot mode — propagandni film; 20.30: TV magazin — zabavnoglasbena oddaja: 21.30: Portreti ip srečanja: Stari Beograd. Ce bi se hoteli nekoliko poigrati z nekakšno primerjavo — nadaljuje list — bi takoj prišli do zaključka, da je Sovjetska zveza leta 1939 imela večje število armad kot jih šteje sedanja vojska LR Kitajske in da so danes kitajske vojaške enote veliko bolje o-premljene kot so bile leta 1939 opremljene in oborožene sovjetske vojaške enote. Da pa bi sedanja kitajska vojska mogla doseči raven oboroženosti 'ih borbene sposobnosti, kakršno ima sovjetska vojska da-pes, bo treba še velijo, veliko let, hkrati pa so potrebni še ogromni materialni napori, ogromna sredstva in povrh še pod pogojem, da dobi LR Kitajska ustrezno materialno pomoč od zunaj. V času korejske vojne je bila kitajska vojska sestavljena iz šestih «bojnih» armad (grup). «Bojna armada je bila sestavljena od štirih do sedmih armijskih korpusov in enega posebnega korpusa, ar-mijski korpus pa so sestavljale štiri armije (v kitajski vojski je tedaj vladala obratna razporeditev od razporeditve, ki je v navadi v vojskah evropskih dežel). Vsaka armija je štela od 28.000 do 32.000 mož. Ce -vzamemo v poštev vse to, vidimo, da je bila tedanja kitajska vojska sestavljena od 215 divizij, ki so štele od 6.000 do 7.000 mož, kar pomeni, da je kitajska vojska v dobi korejske vojne štela okoli 2 milijona 400.000 mož. Takoj po končani korejski vojni so bile «bojne» armade transformirane ker so bile preveč obsežne in so bile formirane armade normalnega tipa. Vsaka od teh armad je bila sestavljena od 30 pehotnih, 2o topniških, 3 oklopnih armadnih skupin in 7 padalskih divizij. Leta 1854 pa so izdali poseben zakon o ureditvi vojske. S tem zakonom je bila kitajska suhozemna vojska sestavljena od 35 armij, ki so bile sestavljene od 3 pehotnih divizij s silo od 12.000 do 17.000 mož. Kar se tiče številčnega stanja kitajske vojske, šteje ta danes okoli 2 milijona in pol vojakov in to po podatkih, ki jih je dal sam kitajski obrambni minister maršal Limpiao. Ce ne štejemo posebnih enot, razpolaga kitajska vojska danes še z dvema ali tremi oklopnimi in eno ali dvema padalskima divizijama. Na Kitajskem traja obvezna služba po 3 leta za suho-zefnsko vojsko, 5 let pa za mornarico. Vojsko pa morajo služiti vsi moški državljani v starosti od 18. do 40. leta. Kitajsko vojaško letalstvo šteje 75.000 mož in 2.000 letal raznih tipov. Jedro lovskega letalstva predstavljajo letala «Mig-15«, «Mig-17», ki so zastareli tipi in iz sovjetske vojske izločeni, ter moderni tipi «Mig-19». Bombniške enote so opremljene s sovjetskimi in ameriškimi bombniki iz druge svetovne vojne, tako da imajo akcijski radij komaj okoli 2.500 km. Ce ta letala razporedimo po formacijah, vidimo, da ima Kitajska 50 lovskih in 2o bombniških jat, ki so sestavljena od treh eska-dril vsaka. Letalsko divizijo sestavljajo tri jate. Kitaj- Kitajska vojaška mornari-1 raketnega orožja. Tudi ladje-ca sestoji iz 50.000 mož. > delništvo naglo napreduje. Ob pomoči SZ so modernizirali ladjedelnice v Port Arthuru, kjer morejo izdelati do 10 podmornic na leto. Kar se atomskega programa tiče. gre LR Kitajska naglo naprej. Leta 1957 jt SZ dala LR Kitajski na razpolago določene količine urana —233 in —235, plutonija, tri-tija in težke vode. Po sporazumu s SZ je Kitajska dobila sovjetski reaktor; 'let 'ki' g3 postavili ,v_pljfllipi Pejdnga in kj je začel delovati v juniju 1958. Gre za napravo s silo 10.000 kW. Toda kitajsko središče za izvedbo atomskega programa se nahaja v glav- nem mestu kitajske province Sinkiang v Urunčiju. V zadnjem času so začeli obratovati še reaktorji v Amuru za izdelovanje plutonija, v glavnem mestu province Sensi Sia-nu, na Rumeni reki v centralni Kitajski, in v glavnem me- ene lahke križarke, 4 rušilcev, 15 fregat, 25 podmornic, 50 naglih borbenih čolnov in večjega števila manjših enot, med katerimi so tudi enote za anfibijske operacije. Po svoji sestavi je kitajska mornarica le miniatura sovjetske mornarice. SZ bi morala Kitajski odstopiti še 12 podmornic in tedaj bo Kitajska, kar se pod-morniške sile tiče, četrta na svetu. Za danes je kitajska vojaška industrija razvita na ozki bazi. Za primer bomo navedli, da more dati na leto od 350 do 400 tankov, poleg tega izdelujejo doma pehotno in topniško orožje vseh vrst, začeli pa bodo z izdelovanjem tudi ■iiiiiiiiiiiiitmiiimiittiitinimiiiimiiiiiiiiitiH Za na Luno še vedno kemično gorivo i ! stu pokrajine Sečuan Cunkin-2e dolgo časa se v kompe- j gu p0ieg tega LR Kitajska tentnih krogih zatrjuje, da ke ! ol z zelo sposobnimi mična goriva ne bodo mogla mladjmi atomskimi znanstve-odnesti človeka na druge pla- nik; Vse e- LR Kitaj. nete in da Je zato treba iskati da bi _ v kolikor bi to rešitev za pogon vsemirskih raket drugje. Kljub temu se raziskovanja, ali točneje iskanje trdnega goriva za tovrsine rakete še vedno nadaljuje. Nedavno so v laboratoriju v Lin-denu v ZDA izdelali oklepno kroglo, ki služi v ta namen, j ne bilo prepovedano — mogla v kratkem začeti s svojimi poizkusi atomskih bomb. Kaj pa kovinska baza? Kar se tiče proizvodnje jekla, je Kitajska napravila o-Krogla, k; ima premer 6 me-: gromen napredek. Od 5 milijo-trov, služi za to, da se v njej i nov 350 tisoč ton jekla, koli-reproducirajo kolikor toliko | kor ga je izdelala leta 1957, se približni pogoji, kakršni vla- | je njena proizvodnja leta 1959 dajo v zelo visoki atmosferi I dvignila na 13.3 milijona ton, in v tako imenovanem medplanetarnem prostoru. In v teh pogojih se preizkušajo nova goriva, ki bi mogla priti v rabo v enakih pogojih, če bi gnala raketo s človekom v medplanetarni prostor. —«» ~ Atomska ura bo preverila Einsteina Ameriški znanstveniki se pripravljajo na preizkušnjo Einsteinove relativnostne teorije. V ta namen nameravajo primerjati delovanje dveh popolnoma sinkroniziranih atom. skih ur. katerih ena bi bila na Zemlji, drugo pa bi v umetnem satelitu izstrelih visoko v atmosfero Delovanje ure v satelitu, bi se na Zemljo prenašalo po radijski poti. V kolikor je Einsteinova lanj Pa ž.e na 18,5 milijona ton V začetku letošnje pomladi so iz Kitajske izginili znani ((ljudski plavži«, ki so začeli kampanjsko obratovati leta 1959. Sedaj so «ljudske plavže« zamenjali konvertitor-ji od 1 do 7 ton, ki so mnogo manj primitivni, hkrati pa sposobni dati precejšnjo količino jekla. Na množico teh konvertitorjev odpade skoraj polovica proizvodnje jekla na Kitajskem. v Buhanu pa se nahajajo trije veliki siderurški kompleksi, ostali so v Ašmanu v Mandžuriji, v Paotou v notranji Mongoliji, nekoliko manjši pa v Tiencinu, Cun-kingu, Kantonu in Sangaju. V Buhanu se je proizvodnja jekla začela 30. septembra ni pa se slovensko pomorstvo razvija z velikim zaletom ob morju v koprskem okraju. Na jugoslovansko stran segajo članki Vinka Gaberske-ga *Od Strunjana do Pirana* (člankarja zanima predvsem toponomastika), Ruda Goljaka «Raznarodovanje in poseljevanje Istres (Slovenci so prišli v Istro že v šestem stoletju) in Josipa Kontlja *V letih 1918—19 v Sežani* (odlomek iz spominov upokojenega višjega sodnega uradnika). Tu moramo navesti tudi članek Branka Marušiča «Stoletnica tolminske čitalnice. 1862 —1962*. Članek je zlasti posvečen dr. Karlu Lavriču, odvetniku in poznejšemu politiku na Goriškem, ki je dobrih deset let bival in deloval v Tolminu. V geologijo posega prispevek Borisa Rebule * 3 miIijone je bilo za dosedanje ameriške zmogljivost nosilne rakete preveč, ton. .................................................................................................................. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne- V’ T ' UP—f Ut. sledile določene finančne ko- pričakovano se bodo odprle no III ■ ■ H Sari** ■ II | | ■ I S risti. Koncesije v pravem tre- ve perspektive, za vašo bližnjo | | fGr* I | ae> Om B | p | l,ee®Sey' lil nutku. Zdravje zadovoljivo, bodočnost Spoznali boste osebo, ki se vam bo priljubila. BIK (od 21.4, do 20.5.) Kljub znatnim težavam boste dosegli pomemben uspeh ki pa vas ne Potrpežljivost vas sme uspavati. Notranje zado £ • dosrčlli,h zadov0l. voljstvo zaradi dokazanih simpatij. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Vaše današnje pobude bodo vi m BIJ bo dovedla do srčnih zadovoljstev. LEV (od 23.7. do 22.8.) Diplomacija ni vaše najboljše orožje, vendar b, bila potrebna Prvi vtis o nek' osebi se bo izkazal za nepravilnega DEVjCA (od 23.8. do 22 9.) Nekoliko napeto ozračje v (x>- , , , . soko cenjene. Na razpolago boška vlada skuša zastarele ti- : S(e jrneli vse argumente za do- pe letal izločiti, ameriški ge- kaz resnice, ki je na vaši strani neral Ttvining pa je kitajsko RAK (od 23 6. do 22.7.) Kljub siovnih odnosih, zato Pa toliko letalstvo ocenil kot četrto na utrujenosti bo treba nemudoma i več harmonije v družinskem o- svetu. t opraviti neko delo, sicer bo pre- | kolju. Neutemeljene skrbi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Privatne načrte boste morali nekoliko spremeniti. Skušajte čim-prej poravnati neki spor. ki ste ga povzročili nehote. SKORiPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Sreča vam bo naklonjena, vendar se nanjo ne zanašajte preveč. Upoštevati boste morali okuse in želje druži skega čiana. STRELEC (od 23.11. do 20 12.) Nepredvidenemu srečanju bodo KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spremembe v okolju bodo zahtevale tudi spremembe v vašem življenju. Prijatelj vam bo pripravil veliko veselje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlična zamisel, ki pa jo bo težko realizirati Prijeten večer z ljubljeno osebo. Možno daljše zabavno potovanje. RIBI (od 20.2. do 20 3.) Z utrditvijo lastne pozicije boste pomagali tudi bližnjim Večer namenjen oNs om med znanci in prijatelji. Neumetsno ljubosumje. — 4 — 20. decembra l»ol uori§ko-beneškt dnevnik Protesti po naseljih in pred tovarno v Podgori Drevi seja občinskega sveta Ogorčenje tekstilnih delavk _t v • • • T TJ • .. iv-. . da razširijo UL Čampi zaradi podražitve vozovnic---------------------- Zadnje priprave za finale Davisovega pokala Diletantsko nogometno prvenstvo Lastniki avtobusnih podjetij nimajo razlogov, da dražijo prevoze Številni delavci in delavke podgorske tekstilne tovarne ki se poslužujejo avtobusov, da se vozijo na delovno mesto, že nekaj dni protestirajo zaradi podražitve mesečnih vozovnic, ki so jo odredila podjetja, ki imajo dovoljenje za vožnje na teh progah. Protesti trajajo že več dni. Več stotin delavk, zlasti tistih, ki stanujejo v oddaljenih krajih goriške pokrajine, kot n. pr. v okolici Tržiča, Gradiške in Krmina, bojkotirajo prevozna vozila in prihajajo na delo z vlaki, kolesi in drugimi prevoznimi sredstvi, kar povzroča zamude na delovnem mestu, prav tako pa tudi kasnejše vračanje na njihove domove. Nekatere delavke pa sploh ne gredo več na delo. V omenjenih središčih so v sadnjih dneh delavke v skupinah protestirale proti podražitvi vozovnic in na takšen način vzbudile zanimanje oblasti. Danes ob 14.30 so pred podgorsko tekstilno tovarno znova demonstrirale in prisilile podjetja, da so odpeljala delavke domov, ne da bi plačale dražje vozovnic. Nekatere so se vrnile domov celo z via-kom. V preteklih dneh so se predstavniki sindikalnih organizacij večkrat sestali z voditelji zveze industrijcev in avtobusnih podjetij, vendar na teh sestankih niso našli nobene ustrezne rešitve. Vprašanje ni važno samo zaradi finančnih, ampak tudi človeških razlogov. Kolikšno breme predstavlja podražitev vozovnic kaže dejstvo, da 19 do 20-letna delavka, ki stanuje v okolici Krmina, Gradiške ali Ronk in prejema na mesec 20 do 22.000 lir, plača za mesečno vozovnico od 3 do 4.000 lir. Sindikalne organizacije sodijo, da poviški niso upravičeni. Svoje stališče utemeljujejo na sledeč način: 1. Za razliko od ostalih avtobusnih podjetij prevažajo ta podjetja delavke, ki imajo tedensko vozovnico in imajo zaradi tega zagotovljeno popolno zasedbo avtobusov. 2. Avtobusi, ki vozijo delavke, so brez ogrevalnih naprav, propuščajo vodo in so jih za te prevoze uporabili, ker so jih druga podjetja zavrgla. 3. Osebje, ki vozi t« avto-■iiiiHMiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiB OD VČERAJ DO DANES ( KINO CORSO. 17.00 »Štirje obupanci«, J. Chandler, J. Saxon, D. Hart. Ameriški črnobeli film. VERDI. 17.00: «Gluseppe Verdi«, P. Cressojr in A. M. Fer-rero. Italijanski barvni film. VlTTORIA. 17.15: »Serif je sam«, J. Ohnagar in J. Mea-dows. Ameriški črnobeli film v cinemascopu. CENTRALE. 17.00: «Divja ježa«, F. Bettoja in M. Girotti. Ameriški barvni film, v ci-nemascopu. DEZUHNA*LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 2443. «»------- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imel; v Gorici najvišjo temperaturo 4 stopinje ob 13.20, najnižjo 1,8 stopinje pod ničlo ob 1.20 ponoči. Povprečne dnevne vlage je bilo 45 odst. buse, ni deležno tistih ugodnosti, ki veljajo za to Kategorijo. 4. Za vse vožnje prejemajo nakazila za gorivo proste cone. Poleg tega avtobusi ne vozijo skozi vsa naselja, kjer prebivajo delavke, ampak se morajo mnoge izmed njih posluževati koles, da pridejo do avtobusnih postaj. Za shrambo koles morajo plačati še 400 do 500 lir mesečno. Sindikalne organizacije so prefektu in trgovinski zbrrni-ci obrazložile razmere, pok a-jinski in občinski svetovalci pa bodo o tem vprašanju govorili na svojih upravah. Urnik trgovin za praznike Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse trgovce na Goriškem, da Je v veljavi za božične praznike v vsej pokrajini naslednji urnik: V SOBOTO, 23. DECEMBRA ostanejo lahko zvečer vse trgo-vine odprte do 20. ure. V NEDELJO, 24. DECEMBRA se lahko odprejo vse trgovine, vendar z normalnim urnikom, kot je v veljavj ob delavnikih ter se morajo zvečer zapreti najkasneje ob 19. uri. Pekarne in mlekarne bodo poskrbele za razdelitev kruha in mleka tudi za naslednji dan, 25. decembra. Tudi mesnice bodo na ta dan popoldne odprte. V PONEDELJEK, 25. DECEMBRA bodo lahko odprte do 13. ure samo cvetličarne. Vse ostale trgovine bodo ves dan zaprte. V TOREK, 26. DEC. bodo v dopoldanskih urah, do zaključka razdeljevanja kruha in Okrepitev javne razsvetljave v središčnih ulicah Danes ob 18. uri bo seja občinskega sveia v dvorani v Ul. Crispi. Na dnevnem redu sc resolucije, interpelacije, vprašanja in podaljšanje pogodbe za leto 1962 z ustanovo INGIC za pobiranje trošarine. V kraju Ponte del Torrione bodo porabili pet milijonov lir za nakup zemljišča ustanove Tre Venezie. Za gradnjo osnovne šole na tem zemljišču bodo najeli posojilo v znesku 29 milijonov, za otroški vrtec pa posojilo v znesku 24 milijonov lir. V tem naselju bodo uredili dohode poti in v ta namen nakupili nekaj zemljišča. Da bi lahko razširili Ul. Čampi, bodo prav tako odkupili manjše parcele. K dnevnemu redu, ki ga je županstvo poslalo občinskim svetovalcem, so dostavili še tiste točke prejšnjih dnevnih redov, ki jih niso še izčipali. Med temi je imenovanje občinske komisije za disciplino trgovine, okrepitev javne raz- mleka, odprte pekarne in mle- I svetljave v ulicah Svevo, Ga karne. Vse druge trgovine bodo zaprte. lilei, Magnacco in Nizza. Ruz-širili bodo občinsko zgradbo. nmiiiiiiilliiiiiiiiitiillluiiitliiuiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiii!iiitii!iiiiiiiiiiiiiiiiii,|ii„„,|1),,|„|,|||„llnl,|,|lm,ll|l|llllltl||(|||f||||||m||||)||||m||||||||| Stavka delavcev v podjetju Autovie Carsiche Delavke in delavci lesnega podjetja »Autovie Carsiche«, ki ima svoje obrate pri sve-togorski postaji, so v ponedeljek in torek stavkali v znak protesta proti vodstvu podjetja, ki ne kaže nobenega smisla za potrebe zaposlene delovne sile. Delavke so prisiljene delati v poslopjih, ki so nezakurjena in brez šip. Za obede nimajo na razpolago dostojnega zakurjenega prostora, primanjkujejo jim slačilnice, prhe in dostojne sanitarije. Te dni so delavke zelo občutile malomarnost lastnika lesnega podjetja, ki delovnih prostorov ni dovolj zaščitil pred mrazom. V družbi predstavnikov sindikalnih organizacij so delavke včeraj odšle na nadzorni-štvo za delo in na prefekturo, kjer so prikazale razmere, v katerih so prisiljene delati. Na obeh krajih so jim zagotovili svojo pomoč. Motorist je drago plačal neprevidno vožnjo Včeraj ob 11.30 so se na državni cesti pri Domu onemoglih v Ločniku srečali trije tovorniki, ki so se zelo previdno križali. V tem se je pripeljal motociklist 25-letni Silvio Venier iz Ločnika Ul. Vi sini 24 in se z motociklom od zadaj zaletel v tovornik. Nesreča se je pripetila takole: proti Gorici sta se peljala dva tovornika. V drugem je sedel za krmilom trgovec s sadjem in zelenjavo v Gorici, Ul. Oberdan 13, 52-letni Antonio Pozzato. Pozza-to je zaradi previdnosti na rahlo pritisnil na zavore, ko je opazil tovornik, ki je prihajal z nasprotne strani in zavil v Dom onemoglih. To je bilo dovolj, da se je Venier, ki je vozil v razdalji samo 30 cm od tovornika, zaletel vanj in se prevrnil. Zlomil si je desno zapestje, potolkel po nosu in čelu ter po levi roki. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 30 dneh. Na motociklu se je razbil žaromet. /z Kojskega Odkrili so grobnico padlih partizanov Vanjo so položili posmrtne ostanke tudi 3 italijanskih partizanov in enega Rusa Imenovali bodo občinsko komisijo, ki bo reševala prizive proti odmeri trošarine, t“r izvolili občinsko komisijo za kmetijstvo, ki bo delovala za prihodnja štiri leta. Končno bodo imenovali komisijo, ki bo sestavila seznam vseh tistih oseb, ki imajo pravico do zdravniške, kirurške in ba. biške pomoči ter brezplačno prejemanje zdravil. V nedeljo dopoldne je bila v Kojskem v jugoslovanskih Brdih slovesnost, na kateri so v počastitev 20. obletnice revolucije odkrili spominsko ploščo in grobnico 21 padlim borcem. Od teh jih je 17 domačinov, trije so Italijani, eden pa Rus. Padli so v enotah IX. korpusa, s katerim so se borili v Benečiji in Brdih proti fašističnim zavojevalcem. Grobnico in spominsko ploščo je odkril ljudski poslanec Milo Vižintin, ki je imel ob jače, razen na vino in električno energijo, so sklenili povišati trošarino za leto 1962 kar za 50 odstotkov. Zavrnili so prošnjo Carla Sittara in Emilija Terliherja, da bi jim znižali trošarino na gradbeni material. Na koncu seje so odobrili prispevek 10.000 lir središču za ugotavljanje raka V mesecu novembru niso v tej občini zabeležili nobenega rojstva. Umrla je 83-letna Antonija Ceznič. V oklicih so bili: Ernesto Tomasini in Ines Vogrič, Luigi Dugaro in Ida Tomazefič. Poročila sta se Pa- tej priliki nagovor, v kate rem je prikazal žrtev padlih |vel Hvalica 'n E'la Chiuch na oltar svobode in napredka. ' *»----- Grobnico je zgradila kra- ni l i l jevna organizacija Zveze bor- PODOlnOllia USpClft SlAVKa cev. Vanjo so položili tudi posmrtne ostanke Vladimira Marolta bivšega sekretarja o-krožnega komiteja KP za Briško—beneško okrožje. Zveza borcev iz Kojskega je ob sodelovanju tamkajšnjega štaba pripadnikov obmejnih enot JLA priredila sprejem za svojce padlih borcev in fašističnega nasilja. Kljub mrazu, ki je tisti dan pritisnil z vso silo, so se spominske svečanosti udeležili tudi nekateri prebivalci šte-verjanske občine. Iz Sent Lenarta v Beneški Sloveniji Po vaseh bodo okrepili javno razsvetljavo Občinski svet v Sent Lenartu ie imel izredno sejo, na kateri so pooblastili župana, naj predloži prošnjo za državni prispevek, s katerim bodo okrepili javno razsvetljavo v vaseh in zaselkih te občine. Hermenegilda Karliča so imenovali za občinskega predstavnika v šolskem patronatu. V komisijo, ki naj prouči seznam kmetovalcev, so imenovali Avgusta Terliherja, Gina Tomazetiča, Antona Faiduttija in Čira Osgnacha. Za vse pi- v krajevnih ustanovah FIDEL-CISL sporoča, da je včerajšnja stavka uslužbencev krajevnih ustanov, ki je trajala poldrugo uro, skoraj popolnoma uspela po vsej pokrajini. Ker so razne uprave v naši pokrajini ugodno spre jele zahteve sindikatov, je stavka namesto 24 ur, kot' je veljalo za vso državo, trajala v naši pokrajini samo eno uro in pol. Božjastnega moža so odpeljali v bolnišnico Ob 18. uri je v Ul. Aqui-leia popadla božjast 53-letne-ga Luigija Urdinija iz Ul. Lungo Isonzo št. 115. Osebe, ki so opazile Urdinijevo slabost so po telefonu poklicale rešilni avtomobil Zelenega križa. Z njim so ga odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vit-torio Veneto. «»------- Saje so se vnele Ob 14.25 so poklicali gasilce v Ul. Italico Brass št. 30, kjer so se v stanovanju Guerrina Breganta vnele saje v dimniku. Gasilci so dimnik očistili in se ob 15. uri vrnili v gasilski dom. Priimke spremenite v slovensko obliko Med Slovenci na Goriškem je še vedno precej družin, ki niso zahtevale od pristojnih obiasti, da jim poitalijančeni priimek spremenijo v prvotno slovensko obliko. Oblasti bi morale krivico, ki nam Jo je povzročil fašizem, popraviti na takšen način, da bi se poitalijančeni priimki uradno spremenili v slovensko obliko, se pravi po isti poti kot so jih poitalijančili. Toda tega zakona najbrž ne bomo dočakali. Zaradi tega ne preostane drugega, kot da sj vsi tisti, ki hočejo spakedrane priimke spremeniti, zglasijo v uradih Slo-| venske prosvetne zveze v Go-| rici, kjer jim bodo svetovali, i kaj morajo napraviti, in jim j nudili brezplačno tudi svojo pomoč. Urad SPZ je v Ul. A-scoli 1, tel. 24-95. Uspešno delovanje avtomobilskega kluba V nedeljo je bila na sedežu avtomobilskega kluba v Gorici v Ul. Roma letna skupščina, na kateri so prisostvovali številni avtomobilisti in motociklisti. Poročilo o delovanju v letu 1961 je imel predsednik inž. Egone Lodatti. Prikazal je obsežno delo, ki ga je v tem letu opravil urad za izdajanje šoferskih knjižic, ki so ga ustanovili po vstopu v veljavo zakona o cestnem prometu. V lanskem letu je urad obnovil 2.100 šoferskih knjižic, v prvi polovici tega ieta pa preostalih 1700. Urad za pomoč avtomobilistom je uspešno rešil 7270 prošenj. Turistični urad ie izdal 505 kar-netov in 472 triptikov, ki služijo za začasni izvoz avtomobilov v Jugoslavijo. Urad za izdajanje bencinskih bonov proste cone pa je izdal bencinska nakazila 5460 lastnikom avtomobilov in 12.310 motociklistom. V letu 1960 je bencinske bone prejelo 4780 avtomobilistov. V nadaljevanju svojega poročila je inž. Lodatti omenil organizacijo tečajev, v katerih so se motociklisti na podlagi določil zakona o cestnem prometu izpopolnili in si preskrbeli šofersko knjižico. Drugo turistično potovanje, ki so ga čiani kluba napravili v Prago se ie z uspehom zaključilo. Ob zaključku so prisotni izrazili željo, da bi tudi v Gorici utsanovili kategorijo «go-kartistov« in da bi zanjo zbrali čimveč članov. Čila j te in firite PRIMORSKI ONEVNIK Med Fraserj em in Emersonom bo odločala trenutna lorma drug0 mest0 niškega igralca št. 1 so sicer povabili na mednarodno teniško prvenstvo Avstralije. Pie-trangeli bi ponudbo sprejel, če bi avstralska teniška zveza plačala stroške za bivanje v Melbournu njegovi ženi, ki bo jutri dopotovala v Avstralijo. Ker je vodstvo zveze hotelo samo prispevat; k stroškom 5 sterlingov dnevno, to je 7 do 8.000 lir je Pietrangeli ponudbo zavrgel s pripombo, da je popolnoma nesprejemljiva. * * * RIM, 19. — Avstralska teniška zveza je predlagala za sodnika finalnega srečanja za Davis Cup C. E. Sprougla, ki je ze lani sodil odločilni challen-ge-round med Avstralijo in Italijo. Italijanska zveza je pristala na predlog. Od Italijanov je Pietrangeli odlično razpoložen MELBOURNE, 19. — Avstralski teniški igralec Neale Fraser, ki je moral pred dnevi zaradi napada slepiča prenehati s pripravami za finalno srečanje za Davisov pokal z Italijo, je bil danes zopet v družbi izbrancev domačega moštva in se je udeležil treninga. Kapetan moštva »kengurujev« Harry Hopman je bi] zelo zadovoljen s potekom treninga in še posebno s fizično kondicijo ostalih članov ekipe. Zelo verjetno Hopman nima nobenih dvomov glede nastopa wimbledonskega prvaka Roda Laverja, ki je v zadnjem času pokazal, da se odlično počuti in da je v najboljši formi. Drugega avstralskega predstavnika za single pa bo moral kapetan izbrati med Royem Emersonom in Nea-lom Fraserjem. Slednji je, vsaj po izjavah njegovega brata Johna, ki je zdravnik po poklicu, popolnoma okreval, vendar ima malo možnosti, da bi lahko zastopal Avstralijo v challenge - roundu. Njegovi porazi v zadnjih srečanjih so ga namreč demoralizirali in pomenijo za Hopmana znak, da se na Fraserja trenutno ni mogoče zanašati. Zanimivo je tudi, da mu je poraze zadal prav Emerson. Danes sta se tako avstralska kot italijanska ekipa skrbno pripravljali za odločilno srečanje. Teniški igralci so se morali najprej pošteno razgibati in nato so lahko stopili na igrišče. Posebno zanimanje je vladalo prav za Fraserje-ve priprave. Igralec, ki je ostro treniral celi dve uri, ni čutil nobenih posledic obolenja. zaradi katerega je moral prekiniti treninge. Hopman je bil vesel tega in je izjavil, da bo pri izbiri med Fraserjem in Emersonom odločevala trenutna forma in nikakor ne telesna zmogljivost. ttaiijam so aanes trenirali z juniorskim prvakom države Victoria Owenom Davidso-nom, Ta je levičar kot Fraser in Laver, zaradi česar bo lahko v precejšnji meri pripomogel Italijanom, da se privadijo igri avstralskih igralcev. Danes sta tako Pietrangeli kot Sirola nastopila proti njemu. Medtem ko je prvi dokazal, da je v odlični formi in je Davidsona tudi premagal, je Sirola razočaral in je moral prepustili set Avstralcu. Tako] zatem pa se je proti Pietran-geliju znašel in je dobro zaigral. Pietrangeli je izjavil, da se bo takoj po finalni tekmi vrni] v Italijo. Italijanskega te- Ponovno uspešno kolo za Svetoivančane Samo Svetoivančani so v preteklem kolu diletantskega nogometnega prvenstva uspešno nadaljevali svojo pot, zaradi česar so ostal] še vedno na vodilnem mestu. Sicer »leaderju« lestvice ni šlo vse gladko z rok, ker se je moral zelo truditi, da je spravil na kolena uporni Pieris. Ker z akcijami n] bilo mogoče doseči zmage, so prišli do te z in še to tik enajstmetrovko pred koncem tekme. Za hrbtom vodilnega moštva pa je prišlo do zamenjave mest. Ponziana se je namreč po zadnjih uspešnih srečanjih znašla na leden] plošči, kjer je nerodno zdrsnila. V tekmi z Muggesano je morala, pa čeprav so bili . igralci v belo-sinjih dresih favoriti za zmago, prepustiti obe točk] bratrancem iz Milj. Ta poraz je toliko bolj boleč, ker je Pon- Košarka V Trstu maja meseca Italija-Argentina? la prihodnje žensko prvenstvo enotna skupina z 12 ekipami RIM, 19. — V dolgem poročilu je italijanska košarkarska zveza obvestila, da je odbor sklenil naj bo prihodnje prvenstvo ženske A lige po stari formuli v enotni skupini. V tej bo 12 ekip in sicer po 4 od vsake od treh sedanjih skupin. Po proučitvj proračuna je zvezni svet potrdil srečanja na sporedu in sedeže prireditev, ki bodo v Italiji, med katerimi bo evropski mladinski turnir, ki bo od 24. do 29. aprila prihodnjega leta v Bologni. Odbor je dalje sklenil, da bodo mednarodna srečanja z Argentino maja prihodnjega leta v Neaplju, v Milanu in tretje v Pesaru ali Turinu ali v Trstu. Glede ženske reprezentance je odbor sklenil, da bo februarja nastopila v Faen-zi ali Turinu če bo nasprot- nik Francija (od katere pričakujejo dokončni odgovor), medtem ko bodo državne reprezentantke zaigrale v Bariju, če bo nasprotnik ekipa Eelgije ali Holandske. BOKS Neal Fraser (s pokalom v roki) je bij lani steber avstralske ekipe. Letos Pa bo moral verjetno prepustiti svoje mesto Emersonu (na levi) F. Elorde želi dvoboj z Brovvnom MANILA, 19. — Evropskemu boksarskemu prvaku lahke kategorije in izzivalcu št. 1 za naslov svetovne krone, Angležu Davu Charnleyu so ponudili 10.000 dolarjev, to je 6 milijonov lir, da sprejme dvoboj s Filipincem Gabrielom Flashom Elordejem, ki je prejšnjo soboto odpravil Ca-prarija s t. k. o. Dvoboj, ki bi ne veljal za svetovni naslov, bi bil v Manili. To je javil Elordejev prokurator in tast Lope Sarreal, ki je pripomnil, da je ponudbo poslal preko britanskega organizatorja Solomona. «če bi Elorde premagal tudi Charnleya» je dodal Sarreal, «bom ponudil Joeju Brownu 60.000 dolarjev (37 milijonov lir) zato, da brani svoj naslov svetovnega prvaka lahke kategorije v dvoboju z Elordejem. NOGOMET FLORENCA, 19. — Nocoj je prispela španska enajstorica Real Betis iz Seville, ki bo v četrtek odigrala prijateljsko tekmo s Fiorentino. V prvem srečanju so Spanci zmagali s 3:2. Gostje so že najavili postavo, medtem ko moštvo domačinov še ni znano. Verjetno se trener ne bo po-služil ne krilca Rimbalda ne napadalca Milanija, ki sta potrebna počitka in bo poslal na igrišče z majico srednjega napadalca »oriunda« Antoninha. ziana zdrknila na tretje mesto, medtem ko se je na njen stolček vsedla Sangiorgina. Slednje moštvo ni napravilo ničesar, da bi S] zaslužilo to mesto. V borbi s Castionese si je komaj izsililo neodločen izid, ki pa je prav zaradi spodrsljaja Ponziane zadostoval, da se je znašlo tik pod vrhom. Koliko časa bo Sangiorgina ohranila to začasno mesto pa danes ni mogoče predvideti. Tako Ponziana kot Muggesana, ki sta se znašli 1 istim številom točk, bosta v prihodnjih nedeljah skušah naskakovati drugi stolček, ki je odskočna deska za osvojitev prvega mesta. Od ostalih tržaških enajsto-ric se lahko reče, da so častne rešile kar se je rešiti dalo. Libertas se je vrnila i* Turjaka s točko v žepu kar velja tudi za Cremcaffč, ki 1* prisilil nedeljske oglejske gostitelje na neodločen izid srečanja. V prejšnjem kolu so zabeležili kar pet neodločenih iti' dov, kar je jasen dokaz, da so si sile v tem prvenstvu pre' cej izenačene. Samo San Giovanni si neumorno nabira točka in do danes še ni poznal poraza. To pomeni, da imaj° Svetoivančani najboljši namen, da si ohranijo to nad vse častno mesto, s katerim bi bili bogato poplačani za ni1' hov trud in dobro voljo. Skupina B IZIDI *San Giovanni-Pieris *Turriaco-Libertas *Cervignano-Romana *Gradese-Panzano *Castionese-Sangiorgina ♦Gonars-Ronchi *Muggesana-Ponziana *Aquileia-Cremcaffč LESTVICA 1:0 2:2 1:1 1:0 1:1 2:2 g Prihodnje tekme (24.12.1961* Cremcaffe-Muggesana, Rom8' r.a-Aquileia, Panzano-Castion6' se, Ronchi-Libertas, Ponzian8' San Giovanni, Pieris-Sangi°r' gina, Cervignano - Turri»c°’ Gradese - Gonars. S. Giovanni 11 7 4 0 13 Sangiorgina 11 7 2 2 25 Ponziana 11 6 3 2 22 Muggesana 11 5 5 1 18 Pieris 11 4 5 2 17 Cremcaffe 10 3 6 1 17 Gradese 11 3 5 3 8 Aquileia 11 2 6 3 10 Romana 11 2 6 3 12 Cervignano 11 2 6 3 11 Castionese 11 3 4 4 12 Ronchi 11 1 6 4 10 Libertas 11 2 4 5 15 Turriaco 11 2 4 5 8 Gonars 11 0 6 5 10 Panzano 10 1 2 7 5 OBVESTILA SZ BOR Telovadni odsek Javlja-da v četrtek ne bo tel°j vadbe na stadionu «Prvi maj«. * * * Otroška telovadba na sedežu PD Cankar v Ul> Montecchi bo odpadi* vse do konca šolskih V0" čitnic. Prva redna telovadna vaja bo v ponedeljek, 8. januarja 1962. ETTORE SPECOGNA: Materialna kultura v vaseh Arbeč, Zapatok, Kal, Gorenja vas in Črni vrh v Nadiški dolini Kasneje so dodali beli barvi še druge, zlast! zeleno ali rdečo, ženska kr 'a in jopiči so se skrajšali. S t-m je noša postala elega itnvjfa in bolj pisana. Stara noša je sedaj popolnoma izginila. Kar je ostalo, je še robsc, ovit o.crog glave ali p.> nrevezan pod temenom in debele volnene nogavice. Taka je bila nekoč noša. Danes je ostalo nekaj od te noše le pri starejših ženskah. Moški so danes oblečeni: spodnje hlače («mutande»), hlače (»brgeše«), razne majice («guče»), srajca, jopič (»jopa«), nogavice (»hlače«), plašč (»kapot«), pas, naramnice («p’dente»), čevlji («če-rieuji«), copate (»žeki«). Blago za ta oblačila kupujejo v trgovinah, kakor tudi čev- lje. »Zeke« napravijo sami doma. Pozimi imajo posebne čevlje (»košpi«), ki so spodaj leseni (iz javora), zgoraj pa usnjeni. Pod temi čevlji imajo »broče« (žeblji z debelo glavo). Čevlji imajo podplat in »uerbas« (gornji del čevlja) ter se zavežejo z #určico». Na glavi nosijo kapo in »klabuk«, na roke nataknejo rokavice, doma pletene iz volne, ali pa kupijo usnjene v trgovinah. koncema. V Črnem vrhu ženske navadno prevržejo ta dva konca drugega čez drugega na glavo. Ko pritisne mraz, si prevežejo konca rute pod brado. »Kikja« in «ko-tul« sta segli pred desetletji do čevljev. Tako dolge so obdržale še nekatere stare ženske. Te obleke so bile ozke v pasu in široke spodaj, kakršne vidimo po Furlaniji. Spredaj nosijo še danes ženske predpasnik (»fiertuh«), ki je zelo majhen. Pred drugo svetovno vojno so bili ti J predpasniki še po starem: pokrivali so spredaj vso obleko. Imeli so 5 cm široke naramnice in ob straneh dva traka-pasa iz istega blaga, ki sta se zavezala za hrbtom. Tak predpasnik je služil tudi za nabiranje raznih poljskih pridelkov, jajc in za prenašanje raznih stvari v njem (kruh, sadje, zelenjava). Zenske nosijo: «kutulin» (kombine), hlačke (»mutan-de»), krilo («kotul»), obleko («kikja»), bluzo («bluža»), maje («guča»), nogavice (»hlače«), plašče («kapot»), čevlje («žeke», «košpe»). Na glavi imajo ruto (»facou«): zložijo ga čez polovico in prevežejo za glavo z dvema Moške in ženske obleke i-majo žepe (»gajofe«), šiv (#s’uo»), »lice«, «robe». Danes se je povsem uvedel moderen kroj .kakor ga pač po svetu vidijo. Zenske si danes običajno delajo »trajno«. Prej so pa vse nosile kite, ki so pri neporočenih prosto visele po hrbtu, pri poročenih pa so bile o-vite v #'*ukon» za glavo. Gozdarstvo Pravih gozdov v teh krajih ni. So majhni gozdiči tu pa tam, zlasti v bolj oddaljenih predelih in kjer so prepadi (»čela«). Toda pokrajina ni gola, je povsod nekaj dreves. Glavna drevesa so; kostanj, buku (bukev), jesen, gaber, kl’n (klen), uša (jelša), dob (hrast), čerješnja (češnja), nagnoj, lipa, tapu (topol), brieka ,oreh. Vsa ta drevesa dajo ljudem drva za kurivo, za prodajo, za gradbeništvo (tram, slieme, daske, liezme). Zlasti iz leske in iz jelše (pa tudi iz bukve) »kuhajo uog-je» (oglje). Kjer žgejo oglje, je «kuot’šče», kjer se #založ» «kuota». «Kuota» se pokrije z mahom, nato posuje s «pul-vinan«. «Kuota» se prižge na vrhu in gori navzdol. Ce kje «pregori», je treba takoj zamašiti luknjo s #puvinan». Z okoničeno paličico nabodejo v kup, da uhaja ven dim, da dobi ogenj zrak. Ko je oglje (»uogje«) «kuhano», «odkrijejo kuoto«. Zareče oglje «umorjo» v vodi. Tisto oglje, ki se zdrobi v prah, se imenuje «pulvin». Na «kuot’šč» pripravijo majhen »kazon« iz lesenega ogrodja in pokrit z vejami, listjem. V tem kazonu na dvojno streho prespijo ponoči in počivajo podnevi. Drva za prodajo posečejo in jih spravijo do najbližje ceste na razne načine. »Jih plazjo, jih gonijo dol po plažo«, jih spuščajo po žičnici, jih nosijo na ramenih ali pa jih »tačjo« po travnikih. Posečejo »poliena« in jih za-žgajo na 1—1.10 m dolgo ter prevežejo v »bireme« «s trtam«, če jih nosijo ali spuščajo po žičnici. Ce jih poganjajo po «plazo». pustijo cele »hlode«. Po košnji gredo v senožeti, kjer oklestijo jelše ali pa posečejo leskove grme, da i-majo drva za zimo. Polena in drya sečejo, ko je stara luna ,da se hitro posušijo in da ne strohnijo. O-rodje, ki ga uporabljajo pri tem delu, je: skiera (sekira), žaga, kanjac, rončeja, štefan-ca, kl’n (kovinski in les), čuoja in klanfe. KANJAC RONČEJA ČUOJA 5TEFANCA «Cuoja» je kos debla, odžagan. kjer je najbolj trd, to je kjer ima veje (»trše«). Navadno uporablja o hrast («dob»> Ker n'mnjo vsi svojih gozdov, gredo (pozna je- sen — zima) «sieč» drva «na pou«, »na kontrat« (na pogodbo) v druge vasi. S tem se nekoliko zaposlijo v zimskih mesecih, kadar zastane delo na polju. Drevo ima «koranine», deblo, «uarhe», veje «špiee», listje. Kjer raste pretežno bukev, listje ne strohni tako hitro, kakor listje ostalih dreves in nastane, zlasti v zimskem času pod vplivom snega neka strjena in trda plast listja, ki jo imenujejo »klabuk« in »skrlut«. Ljudski promet Prvo cesto v te kraje so zgradili Francozi v začetku 19. stol. in je vodila iz Čedada v Arbišča (Robedišče). Peljala je skozi Mažerole, pod Ivancem in čez Slieman-ca. Vozili so z vozovi na dve kolesi. Ko so odšli Francozi, je bila cesta zapuščena in je zarasla. Drugo cesto so zgradili takoj po prvi svetovni vojni iz Loga do Zapatoka. Na Kal so jo zgradili leta 1954 in v Crni vrh leta 1959. Prej so imeli le «pota», »staže« in «uaznice» (koder so vozili le s sanmi). Pri hoji ne uporabljajo nikakršnih palic in hodijo po navadi posamezno. Le redkokdaj se domenijo, da jih gre več skupaj, v manjših skupinah. Ko zapade sneg, pre- gazijo ali pa »otriebjo« z lopatami do točk, ki so važne za vso vas. Krplje niso bile nikoli v rabi. Ce je «pot» poledenela, si denejo pod o-butev »krampeže«, ki so leseni in imajo več zobov na spodnji strani, da se lepše oprimejo ledu. Za hojo po snegu so imeli «koce» («u-naste hlače«): strgane volnene nogavice so obuli na obutev. Po stezah («pot») so nosili domov drva, seno in drugo. Ker ni bilo cest, v teh vaseh niso imeli vozov. U-porabljali so le sani (« ž 1 i k ») po »uaznicah« (kolovozi) in po snegu za gnoj. VIRI IN LITERATURA Baš Fran, Kobanski hram, C Z N, 1928; Bednarik Rado, Goriška in Tržaška pokrajina v besedi in podobi, v Gorici 1932; Enciclopedia Italiana, IX, 1931; Ferlat lleana, l'inse-diamento umano e la casa rurale nel Collio v Studi Go-riziani XXVII, 1960; Ferrari Giulto, L’architettura rustica-na nelVarte italiana, Collezio-ne artistica Hoepli; Guida del Friuli, Guida delle Pre-alpi Giulie, Societk Alpina Friulana, 1912; Koštial Ivan, O oselniku, Etnolog X-XI, 1937-39; Koštial Ivan, O slovenski in srbohrvatški mle- karski terminologiji, El00«!,! XIII, 1940; Ložar Rajko, r. selje in zemljišče, Naroflj-pisje Slovencev I; Ložar R ko, Kmečki dom in kme j hiša, Nar. Slov. I; Ložar Rar lik Anton, Slovenski svet, II, Slovenija, Ii ,]]» JtiC* Vik J Bruno, La casa rurale " neški Sloveniji, v Ja