PoStnina plačana ▼ gofovfnL
Leto XI., št. 2£i
LJubljana, sreda 29* oktobra 1936
Cena 2 Din
Lpravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. - Telefon St 3122. 3123, 3124. 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Preler« doti ulica 4. - Telefon St 2492, Podružnica Maribor: Aleksandroma cesta St. 13. - Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
St 2. - Telefon St t90. Računi ori pošt ček eavodib: Ljub« Ijana St. 11 842: Praha čislo 7« 190 Wen tnS241
Naročnina znaša mesečno 25-— D o, za mozcnistTc 40 — Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te*
lefoo St 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon St 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tar-.f u
Otvoritev angleške zbornice
Kraljev govor napovedale
talne konference — Načrti darske krize In
London, 28. oktobra. AA. Danes je fcralj osebno otvoril parlament Solnčno vreme je privabilo izredno velike množice, ki so gledale sprevod in kraljevo dvojico, ko se je peljala v stari državni kočiji iz buckinghamske palače do VVestminstra. Kočijo je vleklo osem konj. Postiljoni so bili v livrejah.
Na vsaki strani kočije so jahali kraljevi konjušniki in telesni stražarji. Razen kraljeve kočije ie bilo v sprevodu 5 kočij, v katerih so se vozili uradniki kraljevega dvora. Voz s kraljevo krono je vozil proti VVestminstru pred Kraljevim sprevodom. Prihod kralja v lordsko zbornico je pozdravilo 41 topovskih strelov. Kralja so sprejeli visoki uradniki, nakar je stopil k prestolu v lordski zbornici, kjer je imel nastopni govor:
»Zelo me veseli, da lahko sprejmem moje ministre iz dominjonov in zastopnike Indije na imperijalni- konferenci. Zasledujem z globokim zanimanjem njihova dela in upam, da bodo uspela. Nadejam se, da bom v kratkem lahko pozdravil indijske prince, ki se sestanejo s člani obeh zbornic, da razpravljajo o bodočem ustavnem položaju Indije Nameravam otvoriti to konferenco^ in upam, da bo uspela in našla rešitev vprašanja, o katerem bo razpravljala.
Nato je govoril kralj o .prijateljskih odnošajih z inozemskimi državami, omenil poset gloucesterskega vojvode v Abesiniji ln podal kratek pregled dela angleške vlade pri zadnjem zasedanju skupščine Društva narodov.
Glede notranjih zadev je kralj dejal:
ugoden zaključek imperi-vlade za onilljenje gospo-brezposelnosti
Zasledujem z veliko skrbjo veliki porast brezposelnosti med mojim narodom. K nesreči še vedno prevladuje gospodarska kriza svetovnih tržišč. Nazadovanje mednarodne trgovine se posebno občuti pri Industrijah, ki so odvisne od izvoza. Moja vlada bo storila vse. da razvije in razširi domačo, im-perijalno in zunanjo trgovino in pomaga industriji Vlada vam bo predlagala razne zakonske načrte za pospeševanje naseljevanja in zaposlitve na deželi, za izboljšanje in nakup poljedelske zemlje in za organizacijo producentov v prodajne svrhe.
Ustanovil bom tako] komisijo, k! bo proučila celotni problem zavarovanja proti brezposelnosti in eventualne zlorabe.
Moji ministri bodo predlagal? zakone o zvišanju starostne dobe za šolsko obveznost, razne izpremembe zakonov o trgovskih sporih in delavskih organizacijah. zakon o ustanovitvi sveta konsumentov in volilno reformo.
London, 28. oktobra, d. V angleških političnih krogih napeto pričakujejo potek danes otvorjenega zasedanja spodnje zbornice Po splošnem mnenju je položaj vlade dokaj kritičen, ker se ni posrečilo ministrskemu predsedniku Macdonaldu poravnati nasorotstev z voditeljem delavske opozicije Maxto-nom. ki obljublja, da bo ostro napadel vlado v zbornici. Zaradi tega poskuša obnoviti Macdonald pogajania z voditeljem liberalcev L!oyd Georgom. da bi na ta način zagotovil vladi podporo liberalcev.
Poskus politizacije dunajske policije
Nenadna sprememba v vodstvu tega najmočnejšega javnega faktorja v Avstriji - Tudi policija naj postane orodje heimwehrovske politike
Dunaj, 28. okt. d. Ogromno senzacijo ir. veliko vznemirjenje je vzbudila med prebi valstvom Dunaja nenadna sprememba v vodstvu dunajske policije. Formalni šel dunajske policije je še vedno dr. Schober ki pa poslov že od lanske jeseni, ko je postal zvezni kancelar, ne izvršuje več. Tud. po svoji demisiji kot kancelar se ni vrnil hf položaj policijskega predsednika, temve-.' je nastopil daljši dopust, potreben tudi zaradi tega, ker se je odločil sam kandidirati v državni zbor.
Ves ta čas je vodil dunajsko policijo podpredsednik dr. Ignac Pamer, ki splošno velja za Schobrovega zaupnika in najožjega sodelavca. Včeraj pa je bil dr. Pamer od notranjega ministrstva nenadoma pozvan, naj prosi za svojo upokojitev, kar je seveda tudi takoj storil, posebno ker je že pred leti odslužil svojo službeno dobo. Notranji minister Starhemberg je še včeraj »prošnji« ugodil in že tudi takoj imenoval novega šefa dunajske policije v osebi dvornega svetnika dr. Franca Brandla, ki je s tem preskočil več po činu starejših policijskih uradnikov.
Ta važna sprememba se je izvršila brez vednosti dr. Schobra, ki je formalno še vedno predsednik dunajske policije. Starhemberg in njegovi zavezniki računajo, da bo Schober iz tega briskiranja izvajal posledice in tudi sam odstopil. Ker je gotovo, da bodo prosili za upokojitev tudi pre-skočeni višji policijski uradniki, bi se krščanski socijalci in heimwehrovci tako na en mah odkrižali Schobra in njegovih za-
upnikov. Na ta način bi odstranili vse one aktorje, ki so ustvarili iz dunajske policije najmočnejšo silo v Avstriji in jo znali loslej obdržati nad strankami. Dobili bi ako prosto pot. da tudi dunajsko policijo spremene v orodje svoje strankarske poli-ike, tako da bi potem ne bilo nobene sile eč, ki bi se mogla uspešno upreti even-lalnim prevratnim poskusom. Kakor znano, je heimwehrovski vodja in notranji minister Starhemberg v svojih govorih že opetovano napovedal, da je sedaj prva naloga Heimwehra dobiti v svoje roke vso eksekutivno oblast. Sprememba v vodstvu dunajske policije se smatra za prvi korak v tem pravcu; zato je ta dogodek, ki je na videz le podrejenega pomena, vzbudil tako veliko zanimanje in ob enem tudi bojazen pri onih masah prebivalstva, ki vidi v nadstrankarski policiji glavno garancijo za red in mir na Dunaju in v vsej Avstriji.
Alarmanten pariški komentar
Pariz, 28. okt. g. Spremembe v vodstvu dunajske policije so dale vodilnemu soci-jalnemu demokratskemu glasilu Francije »Popolaires« povod za naslednji komentar: »Pomen te osebne spremembe je jasen in nedvoumen. Vlada skuša spraviti policijo v službo Heimwehra, da bi s tem zasigurala uspeh fašističnega državnega udara, ki naj bi se vršil 2. novembra ali kmalu po volitvah. Le soglasno in energično posredovanje javnega mnenja velesil, more še preprečiti to katastrofo. V Londonu in Parizu je treba storiti vse priprave, da se preprečijo ti nameni.«
ODMEV MUSSOLINIJEVIH IZJAV
Senzadjonalnl komentarji angleškega vladnega tiska — Mussolini v vlogi Viljema IL — Povečan prepad med Italijo in Francijo — Le
hitlerjevci so zadovoljni
London, 28. oktobra. M. Včerajšnji Mussolinijev govor je izzval v angleškem tisku veliko pozornost. Vsi večji listi se obširno bavijo z njim in tudi vladna lista »Daily Herald« ter »Daily Express« objavljata posebne komentarje. »Daily Herald« izraža veliko skrb zaradi Mussoliniievih izjav, o katerih pravi, da so uničile vse nade, ki so nastale v zvezi z ratifikacijo pogodbe o pomorski razorožitvi. Ni važno in nevarno to, da govori Mussolini o vojnih pripravah v Evropi, temveč to. da on zares pripravlja vojno. Nova Evropa pravi »Daily Herald« postaja vedno bolj podobna stari Evropi. Diplomatske borbe so v polnem teku. Ustvarjajo se razne antante in zveze in vojne mornarice se nahajajo v vseh lukah. Na obeh straneh skoro vsake meje so vojske v stalni pripravljenosti Vendar pa kliub vsemu temu še ni treba obupati in smatrati vojno za neizogibno. Mir lahko ohranimo, moramo pa oiačiti svoia prizadevanja za njegovo, ohranitev in voditi najresnejšo vojno proti vojnim pripravam.
»Dailv Express«. ki velja tudi za vladno glasilo, pravi, da se je Mussolini zopet pokazal v vlogi Viljema II. ter imel govor, v katerem je prav tako žvenketal s sabljo, kakor je delal svo-ječasno bivši nemški cesar. List je mnenja, da je tako v interesu Italije same. kakor tudi v interesu evropskega miru potrebno, da bi Mussolini v bodoče bolj pazil na svoje izjave.
Pariz, 28. oktobra. M. Mussolinijev govor, ki je odkrito zahteval revizijo mirovnih pogodb, je vznemiril ves francoski tisk. Levičarski listi odločno zavračajo Mussolinijeva izvajanja in njegove zahteve po reviziji pogodb, a značilno in zanimivo je, da to pot tudi vsi desničarski listi od'očno nastopajo proti Mussoliniju. fcEcho de Pariš«, ki je bil doslej naziranja, da je potrebno in
možno prijateljstvo med Italijo in Francijo, izjavlja danes, da je izginilo poslednje upanje v tem oziru in da je otvorjen med Francijo in Italijo globok prepad. Diplomaciji se dolgo časa ne bo posrečilo premostiti tega jezu. List pravi dalje, da obstojajo razni razlogi, zakaj je Mussolini izbral prav sedanji trenutek, da potrdi svoje bojevite govore, ki jih je imel že popraj v Livornu, Fi-reazi in Milanu. Očividno je hotel še pred sestankom pripravljalne konference za razorožitev povedati Evropi, da ne bo prišlo do razorožitve, ako ne bodo izpolnjene italijanske zahteve. Poroka bolgarskega kralja z italijansko princeso ter verjetnost, da bo v kratkem umrl albanski kralj, sta ga samo utrdila v njegovem stališču, ker smatra, da so vsi ti dogodki le v korist Italiji
Milan, 28. oktobra, M Mussolinijev govor je izzval s svojo bojevitostjo iz-nenadenje tudi v italijanski javnosti, ker se je zdelo v zadnjem času. da bo fašizem zavzel bolj pomirljivo stališče. Vsa upanja o tem pa so sedaj izginila. Mussolinijevo glasilo »Popolo d' Italia« pravi, da pomeni ta govor »povelje za marš« in naglaša, da se marš nadaljuje. Revolucija posega čim dalje globlje v italijansko življenje in vpliva na popolno preorijentacijo naroda. Govor Mussolinija je bil sprejet od vsega fašizma s pozdravom solidarnosti. Fašizem se nahaja danes v fronti proti vsemu svetu sovražnikov, ki se nočejo razorožiti. Proti nam so, pravi »Popolo d' Italia«. sile demokracije, liberalizma in masonstva na političnem poljn ter sile kapitalizma na gospodarskem polju.
Berlin, 28. oktobra, g Večina berlinskih večernih listov objavlja komentarje o včerajšnjem Mussolinijevem govoru.- Izmed levičarskih listov pravi
»Berliner Tageblatt«, da so izvajanja italijanskega vladnega šefa o nevzdrž-nosti versailleske pogodbe sicer upoštevanja vredna, vendar pa fantastične napovedi o fašistični Evropi ne morejo kazati poti v lepšo bodočnost. »Lokal-anzeiger« svetuje nemški vladi, naj se posvetuje o tem, kako bi bilo mogočo uporabiti Mussolinijev govor v zuna-nje-političnem oziru. Nacijonalno-soci-jalistična »Deutsche Zeitung« slavi govor kot prvo priznanje veličine nemške opozicije in meni, da bo morala sedaj tudi visoka politika računati s to opozicijo. Socialnodemokratski berlinski »Abend« meni, da na dan, ko bi se Mussoliniju posrečilo spraviti Francijo v pogodbo, ki bi bila zanj ugodna, na bi bilo več govora o nemško-italijan-skem prijateljstvu.
Bukarešta, 28. oktobra, AA. Govor italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija je nahtel v rumunski javnosti na veliko nezadovoljstvo. Listi naglašajo bojni značaj govora, ki spominja na Viljema II. List »Lupta« pravi, da Mussolini žvenketa s sabljo. Večerni listi prinašajo obširne komentarja angleškega in francoskega tiska k Mus-solinijevemu govoru.
Proslava osme obletnice pohoda na Rini
Rim, 28. oktobra, s. Fašistična Italija je danes z običajnim bleskom proslavila osmo obletnico pohoda na Rim z obhodi in zborovanji. V Rimu je ob tej priliki vstopilo 10.000 vojnih invalidov v vrste narodne milice. Mussoliniju, ki je prisostvoval i ihovi paradi in bil deležen pompoznih ovacij, so novi miličniki svečano obljubili, da so na njegovo povelje zopet pripravljeni za pohod. Danes je bilo razen tega sprejetih 170 tisoč mladih avantgardistov v redno članstvo fašistične stranke.
Amerika ne misli na odpis vojnih dolgov
Bivši finančni minister Stojadinovic o problemu zavezniških vojnih dolgov in nemških reparacij
Potovanje bolgarske kraljevske dvojice
Parnik »Car Ferdinand« v borbi z viharji — Novojjoročenca dospeta
v četrtek v Sofijo
Sofija, 28. okt. n. Sofijo in vso Bolgarsko navdaja resna skrb zaradi potovanja kralja Borisa in kraljice Ivane, ki prihajata po morju v Bolgarijo. Parnik »Car Ferdinand« je namreč zašel v Egejskem morju v silno burjo. Po nekih vesteh je parnik pristal v Korintski luki, dočim javljajo od drugod, da je »Car Ferdinand« že zapustil to pristanišče.
Bolgarske radijske postaje so se skušale zvezati bodisi neposredno, bodisi s pomočjo grških postaj z ono na parniku »Car Ferdinand«, kar pa jim ni uspelo. V Bolgariji vlada zato veliko vznemirjenje, zlasti še ker spočetka, dokler se ni povrnil Ljapčev nihče ni vedel kedaj prispeta kralj in kraljica v Bolgarijo. Po nocojšnjem povratku ministrskega predsednika Ljapčeva se je doznalo, da prispeta kralj in kraljica po vsej priliki v četrtek v Sofijo.
Atene, 28. oktobra. AA. Danes ob 4. popoldne je bolgarski parnik »Ferdinand« plul skozi Korintski kanal. »Ferdinand« je dospel radi viharja v Atene z zamudo. Bolgarska kolonija v Atenah je pozdravila kraljevski par ter predala kraljici Ivani lep Šopek cvetja.
Caribrod, 28. oktobra p. S sinočnim eks-presmrn vlakom se ie vrnila v Sofijo ofi-cielna delegacija Bclgarije, ki ie prisostvovala poroki bolgarskega kralja Borisa s princeso Jovano v Assisiju. Z delegaciio sta se povrnila tudi princ Ciril in princezi-oja Evdoksija. Delegate so sprejeli na ko-
lodvoru člani vlade, narodni poslanci in množica novinarjev.
Predsednik vlade Ljapčev je izjavil, da prispe kraljevska dvojica v Sofijo 30. t m. in da bo takoj ob 10. dopoldne izvršena-cerkvena slovesnost v cerkvi sv. Aleksandra Nevskega. Kraljica Jovana bo oblečena kot nevesta. Kraljica se je podpisala na aktu ob priliki poroke »Jovana, kraljica Bolgarije«. Ker divja na morju velika burja, bo kraljevska dvojica najbrž v Carigradu stopila na vlak in se z njim pripeljala v Sofijo.
Komunistična agitacija v rumunski vojski
Bukarešta, 28. okt. d. Pri velikih mane« vrih rumunske vojske so razširili komunt« stični agitatorji med vojaštvom veliko šte« vilo komunističnih propagandnih letakov. Večina teh letakov je bila podpisana oa Osrednjega odbora rumunske komunistic« ne stranke ter je bila zaradi tega aretira« nih že več uglednih komunistov. V zvezi s tem zatrjujejo, da je bil izvršen pri prevozu dvornega vlaka iz Kluja v Bra Sov sabotažni čin, pri katerem je skočila ena lokomotiva nekega tovornega vlaka iz ti« ra. pri čemer se je pet vagonov razbilo Policija je ugotovila, da so izvršili ta sa* botažni čm komunistični agitatorji.
Deograd, 28. oktobra, p. Povodom senzacionalnih vesti, ki so se pojavile v vsem evropskem tisku zadnje dni o možnosti pre-okreta v \vashingtonskem stališču do vojnih dolgov, objavlja »Pravda« zanimivo izjavo bivšega finančnega ministra dr. Stojadino-viča, ki je svoječasno kot vodja naše del* gacije vodil z ameriško vlado pogajanja o ureditvi naših vojnih dolgov. Dr. Stojadinovic je izjavil med drugim:
Pred nekoliko dnevi se je v javnosti pojavila vest. da se vlada Zedinjenih držav bavi s predlogom, naj bi se črtali vojni dolgovi ali pa dovolil vsaj moratorij zanje. Vse kaže, da je vir te vesti v Berlinu, kjer je po parlamentarnih volitvah nastalo precejšnje vznemirjenje duhov. Ameriška vlada je to vest demantirala.
Dr. Stojadinovic pravi v nadaljnji svoji izjavi, da je Amerika postala danes upnik vsega sveta. Vendar pa ima sedaj več milijonov brezposelnih in zato se odteka zlaio nazaj v Evropo in o tujih posojilih se na newyorškem denarnem trgu v zadnjem času skoro nič več ne sliši. Ameriške borze beležijo vsak dan nove polome. Davčna bre-
mena so tudi tamkaj postala težka. Zato nt mogoče verjeti vestem, da bi Američani črtali iz svojega proračuna velike dohodke povračil zavezniških vojnih dolgov.
Naš položaj, je nadaljeval dr Stojadinovic, danes ni slab. zlasti ne, v kolikor se tiče naših vojnih dolgov. Z Ameriko smo svoječasno sklenili zelo ugoden aranžma in sedaj so že gotove tudi pogodbe o ureditvi naših vojnih dolgov Angliji in Franciji. Za nas je glavno to. da od Nemčije prejemamo vsaj toliko, kolikor moramo plačevati vojnih dolgov. Mi nimamo razloga, da zahte vamo črtanje vojnih dolgov, dokler Nemčija v polni meri izvršuje svoje obveznosti. Kar se tiče zahtev nemških hitlerjevcev po ustavitvi reparacijskih plačil in spremembi Youngovega načrta, o kaki spremembi nts more biti govora, dokler ostanejo bivši zavezniki soglasni. Važno pa je to, da glede na reparacije misli ves nemški narod enako kakor Hitler. Značilno je, di izvajajo agitacijo v tem smislu Nemci tudi v Ameriki in celo v Angliji ter Franciji. Temu psihološkemu stanju nemškega naroda je treba posvečati posebno pozornost.
Neprijazen korak madžarske vlade
Brezobziren izgon vseh jugosfovenskih optantov iz Madžarske — Prizadetih je okrog 500 rodbin, ki bodo s tem večinoma tudi gospodarsko uničene
Osijek, 28. oktobra, p. V Osijeku se je osnoval poseben odbor za pomožno akcijo našim jugoslovenskim rojakom, ki se morajo po naredbi madžarske vlade izseliti s svojih domačij v Baranji. Odbor se nadeja, da bo akcijo osijeških meščanov podprla tudi širša javnost, čeprav se je doslej v našem tisku zelo malo govoriio o onih jugoslovenskih elementih, ki so že nad 300 let naseljeni v Baranji in ki so pod madžarsko oblastjo optirali za našo državo. V Mohaču, Vilaniju, Velikem Budmiru, Šuberku, Bočl, Lancuku in v drugih krajih od naše meje pa tja do Budimpešte, se nahajajo mnogoštevilne družine našega življa na svojih lepih in bogatih posestvih. Vsi ti naši rojaki, ki jih je baje nad 500 družin, se ima-je po odredbi madžarske vlade izseliti 8 svojih domačij in preseliti v Jugoslavijo. To ljudstvo, ki je skozi stoletja obvarovalo svojo nacijonalnost ler odbijalo tuje navale na svoj jezik in svoje običaje, je v želji, da pripade svoji nacijonalni državi, opti-ralo svoječasno za kraljevino Jugoslavijo. Nekaterim izmed njih je uspelo, da so -/a časa prodali svoje imetje ter se preselili v okolico Osijeka, dočim jo drugi del ostal v Madžarski in mora sedaj v roku nekoliko dni zapustiti svoja posestva, ki jih ne mora prodati v sedanjih težkih gospodarskih in finančnih razmerah, kakršne obstojajo na Madžarskem. Madžarska vlada je izdala na-redbo, da se vsi naši optanti. ki se do 31. t. m. sami ne izselijo v Jugoslavijo, s silo izženejo preko meje ne glede na to. ali so pospravili letino, prodali svoja posestva in
prejeli denar za prodano imetje. Optanti so prosili, naj se jim rok za izselitev podaljša, vendar pa se njihovi prošnji ni ugodilo. Prvi optanti so že pričeli polagoma prihajati v Osijek, nahajajo pa se v težkih skrbeh za svoje imetje, ki so ga pustili na Madžarskem, ne da bi vedeli, kako se bodo preživljali v naših krajih brez sredstev.
Konferenca o izvozu koruze
Beograd, 28. okt. M. Budimpeštanskl »Pesti Hirlap« piše pod naslovom »Konfe« renca v Beogradu za centralizacijo izvoza koruze«: Dne 5. novembra se bodo pričela v Beogradu pogajanja, kako bi se mogej organizirati izvoz koruze, da bi si ob novi prodaji ne konkurirale med seboj štiri po« dunavske države. Na žalost se tudi od to konference ne pričakujejo konkretni re» zultati, ker na mednarodnem koruznem tr« gu Balkan ne igra odločilne vloge, temveč edino Argentina.
Ponesrečena železničarja
Križevci, 28. okt. n. Danes popoldne ob pol 2. se je smrtno ponesrečil pri premikanju na železniški postaji Križevci pomožni za-virač Milan Kosec.
Zagreb, 28. okt. n. Na tukajšnji postaji proge Zagreb-Split se Je davi ob pol 8. težko ponesrečil pri premikanju pomožni zavirač Marko Matijevič. Prepeljali so ga v knin-sko bolnico, ,
Nuncij Pellegrinetti pri papežu
Rim, 28. okt n. Papeški nuncij na na« šem dvoru Pellegrinetti je bil v soboto sprejet pn papežu. Ostal je v avdijencl poldrugo uro. Pellegrinetti je poročal pa« pežu o položaju katoliške cerkve v Jugo« slaviji. Po avdijenci je bil nuncij Pellegri« netti sprejet od kardinala državnega taj« nika Paceilija, s katerim je imel dolg ra2« govor
Zima v južnih krajih
Zagreb, 28. okt r. Po vsej državi so raz« ir.eroma precej občutno padle temperatu« re. Dočim je v severnih krajih deževje ve« činoma prenehalo, poročajo iz južnih kra« jev o velikih nevihtah in snežnih viharjih. Posebno občuten mraz je nastal v južni Srbiji in na Šar planini je zapadel že de« bel sneg. Zaradi zgodnjega mraza so po« ljedelci precej prizadeti, ker še niso po« spravili vse letine. Iz raznih krajev južne Srbije poročajo tudi že o snežnih zametih in če se zgodi, da nastopi količkaj toplej« še vreme, je povsem mogoče, da bodo vo« de prestopile bregove in poplavile polja. Tudi v Gorskem Kotanj in po vseh bliž« njih planinah je zapadel debel sneg, ki je ponekod že do pol metra visok V Gor« skem Kotaru so snežni viharji povzročili veliko škodo v brzojavnem in telefonskem prometu, ker je mokri sneg potrgal žične napeljave. Brzojavne in telefonske zveza so bile dopoldne še prekinjene, ker jih za« radi mnogoštevilnih poškodb in slabega vremena še niso mogli povsod popraviti. Železniški promet se vrši doslej še redno, kar je pripisati dejstvu, da je za letošnjo zimo železniška uprava za take primere bolje opremljena p potrebnimi sredstvi.
Načrt zakona o izvenspornem postopku
Beograd, 28. oktobra AA. V ministrstvu za pravosodje je sestavljena posebna strokovna komisija za izdelavo predloga zakona o izvenspornem postopku. Predlog zakona o izvenspornem postopku je bil poslan vsem gospodarskim organizacijam v državi v presojo.
Seja posvetovalnega odbora železniške direkcije v Ljubljani
Beograd, 28. oktobra AA. Posvetovalni odbor direkcije državnih železnic v Ljubljani bo imel v začetku prihodnjega meseca sejo, na kateri pride na dnevni red med drugimi vprašanji, ki se tičejo prometa vobče, tudi predlog glede novega voznega reda Zveza industrijcev v Ljubljani je poslala okrožnico vsem gospodarskim organizacijam v državi s prošnjo, da pošljejo konkretne predloge zastran novega voznega reda.
Otvoritev važnega mostu v Dalmaciji
šlbonik, 28. oktobra č. Veliki železni most preko reke Krke pri Skradinn, ki bo spajal severno Dalmacijo s šibenikom. je popolnoma dograjen ter bo 1. decembra slovesno izročen prometu. To je eden največjih mostov svoje vrste v naši državi ter pravo remek delo moderne tehnike.
Lepe proslave češkoslovaškega praznika
Po vsej Jugoslaviji so na prisrčen način obhajali veliki praznik bratskega naroda
Beograd, 28. oktobra, r. Češkoslovaški državni praznik je bil danes ne samo v prestolnici, temveč po vsej Jugoslaviji prosi avl jen izredno svečano in prisrčno. K sprejemu v češkoslovaškem poslaništvu so prišli čestitat poleg mnogoštevilnih predstavnikov civilnih in vojaških oblasti, diplomatov in drugih ofieijelnih osebnosti, tudi zastopniki najrazličnejših kulturnih, humanih in gospodarskih ustanov ter kor-poracij. Izven Beograda so bile zlasti lepe proslave v vseh večjih kulturnih središčih v /;igrebu, Ljubljani. Novem Sadu, Subotici. Skoplju in Sarajevu, posebno pa še v dalmatinskih mestih. Te proslave po vsej državi «=o jasen dokaz nerazdružnih zvez, ki vejejo Jugoslavijo in Češkoslovaško v bratski slovanski vzajemnosti.
Beograd, 28. oktobra, p. Uprava beograjske občine je imela danes svečano sejo, posvečeno proslavi češkoslovaškega državnega praznika. Govorniki so s posebnim po-v larkom govorili o veliki ljubezni Jugoslovanov do Čehoslovakov ter izražali iskreno v< 3f»]je nad osvobojenjem. delom in napredkom bratskega naroda. č'lani beograjske občinske uprave so odšli nato v češkoslovaško poslaništvo, kjer so čestitali poslaniku 1 iiderju k velikemu prazniku češkoslovaškega osvobojenja Občina beograjska ie poslala praški občini daljšo brzojavko s prisrčno čestitko.
Proslave v Ljubljani
Ljubljana, 28. oktobra
Dvanajsto obletnico ustanovitve Češkoslovaške države je Ljubljana proslavila na dostojen in svečan način. Spontano je zopet podala nov lep dokaz, da ničesar ne more zasenčiti medsebojne ljubezni o'oeh narodov in da je češkoslovaški narodni praznik tudi naš slavnostni dan.
Proslava Češkoslovaške Obce
Češkoslovaška Obec je priredila snoči v restavraciji * Zvezdi« intimno proslavo, ki se je je udeležila polnoštevilno vsa tukajšnja češkoslovaška kolonija. Slavnostni govor je imel g. konzul dr. Fr. Resi, ki je podal razveseljivo poročilo o vsem, kar se je v preteklem letu storilo za poglobljenje kulturnih stikov med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom. G. profesor dr. V. Burian je prečital na ustanovitev češkoslovaške države se aanašajoče poglavje iz Masarykove »Svetovne revolucije«, vicekonzul g. Cihelka je podal po legijo-narskem piscu Kudeli zanimivo sliko dogodkov ob rojstvu CSR, gospodični Ve-dralova in K. pa sta čustveno recitirali nekaj prigodnih pesnitev iz češke literature. Lepo uspelo prireditev je zaključil predsednik g. Skrušny, ki je obenem iskreno pozdravni navzočega novega konzula g. inž. Sevčika.
Recepcija na konzulatu
Pozivu župana g. dr. Dinka Puca, naj Ljubljana razobesi zastave ob priliki čsl. narodnega praznika, se je odzvalo vse mesto. S hiš so plapolale državne zastave, razpoloženje v mestu je bilo svečano kakor ob lastnih narodnih proslavah. Dopoldne ob 11. se je vršila na češkoslovaškem konzulatu na Bleiweisovi cesti recepcija, ki so se je udeležili: vrftilec dolžnosti bana g. dr. Pirkmajer, pomočnik komandanta dravske divizije general g. Po-povič, predsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Rogina, župan g. dr. Puc z občinskimi svetniki, škof g. dr. Rožman, železniški direktor g. dr. Borko, rektor univerze g. dr. Serko, poštni direktor g. dr. Gregorič, policijski upravnik g. dr. Guštin, ves konzularni zbor z doyenom g. Plei-nertom na čelu, zastopniki TOI z generalnim tajnikom g. dr. Windischerjem, predstavniki OUZD z gg. dr. Krekom in dr. Bohinjcem na čelu, zastopniki vseh oddelkov banske uprave ter mnogih korpo-racij in udruženj. Jugoslovensko-češkoslo vaško ligo sta zastopala gg. Rasto Pusto-slemšek in Božidar Borko, Jugoslovensko novinarsko udruženje dopisnik centralnega presbiroja g. Anton Zobec. Prišlo je tudi mnogo častnikov, med njimi načelnik štaba polkovnik Miličevič. Zvezo magi-stratnih uslužbencev je zastopal nadsvet-nik g. Fran Govekar. Dalje so prišli čestitat številni ugledni zasebniki. Po recepciji se je na konzulatu vršila zakuska.
Recepcije se je v splošnem udeležilo tako odlično število gostov, kakor doslej še nobeno leto. Gotovo ne pogrešimo, če omenimo, da je tudi na ta način bil podan dokaz velikih simpatij napram dosedanjemu predstavniku CSR, gospodu konzulu Reslu, ki se poslavlja od Ljubljane.
Svečana proslava v operi
V proslavo čsl. narodnega praznika se je v operi izvajala Smetanova »Prodana nevesta«, pri kateri je kot Marinka sodelovala ga. Ribičeva, kot Janko g. Šimenc, v ostalih vlogah pa g. Grba, g. Janko, ga. Kogejeva, gdč. Ramšakova, g Simončič itd.. zbor, balet itd. Opero je vodil g. Neffat. Pred uverturo je orkester zaigral obe češkoslovaški himni, ki ju je občinstvo po slušalo stoje. Predstava je bila zelo animirana, vzorno izvedena, ter je dosegla Izred no lep uspeh. Občinstvo je po vsakem aktu sodelujoče klicalo zopet ln zopet pred za stor. Posebno je bi! deležen prisrčnih ova cij g. Šimenc, ki je svojo vlogo izvedel res prav Imenitno. Zelo simpatična je bila tudi g Ribičeva kot Marinka Gledališče je bilo zasedeno do zadnjega prostora Navzoči so bili vsi predstavitelji državn:h oblasti na ših kulturnih ustanov ter najodličnejše občinstvo. Predstava je potekla brezhibno ter je bila v čast našemu odru.	č.
Velika važnost naših cest
Izjave prometnega ministra Radivojeviča na veliki konferenci v Novem Sadu -- Avtomobil ni več privilegij bogatašev
Novi Sad, 28. oktobra č. Snoči se je vršila konferenca ministrov z zastopniki ito-vosadskega in okoliškega prebivalstva, k> so sporočili članom vlade potrebe in želje tukajšnjega ljudstva. Od ministrov je prvi govori! minister za promet Radivojevlč, ki ie dejal, da bi potovanje ministrov v severni del države ne bilo popolno, če se ne b; ustavili tudi v Novem Sadu, kulturnem središču Vojvodine. Vlada bo izpolnila vse želje tukajšnjega prebivalstva, ki jih bo mogla; tudi prometn-i resor bo zastavil vse sile za lajšanje gospodarske krize. Ne sme pa se zahtevati nemogoče. Znižanje tarif more sicer okrepiti promet, treba pa je vendar pri tem poudariti, da tarife ne popravljam gospodarske konjunkture. Nadalje je govoril minister o prejšnji železniški mreži, ki jo je treba sedaj preorijentirati in o posebni važnosti cest. V najnovejšem času se je pojavil za ceste nov faktor, avtomobil, ki je vedno manj luksuzno sredstvo bogatašev in postaja življenjska potreba širokih slojev naroda. To dejstvo je treba upoštevati. Naše ceste so zelo zapuščene in ne odgovarjajo zahtevam modernega prometa. Za gradnjo cest so iz-
trebila gmotna sredstva. Vse drugače je pri železnicah. Ceste so javne dobrine v najširšem smislu in ne gre pri njih za vprašanje reduktivne investicije kakor pn železnicah, temveč gre baš za javne investicije. Na zahtevo, naj se uvedejo na železnicah motorna vozila je odgovoril mi-aister za promet, da se to vprašanie baš sedaj proučuje. Na račun reparacij ie naročenih nekaj motornih vagonov, ki bodo zadostovali za interni promet, zlasti v krajih. kjer je mnogo vicinalnih železnic s slabim gornjim ustrojem.
Minister za prosveto Boža Maksimovič je govoril o šolskem vprašanju, minister dr. Mate Drinkovič pa je poudarjal, da so mir. red, strpljivost v notranjosti, moč ter spoštovanje naše države od zunaj glavne naloge, ki jih hoče doseči sedanja vlada. Naš narod je po-kazal siln^ moč v odporu, pa mora pokazati tudi produkte svojega dela. Skozi deset let se zaradi prevelike impulzivnosti ni mogel naš nacijonalni in kulturni razvoj izpopolniti do duševnega edinstva, kakor bi bilo potrebno. Ad potovanje Bolkarskega para
Nalivi in poplave v Italiji, Madžarski
V Apeninih in Alpah je zapadel sneg — Nad Jadranom besne viharji
kan je prizadejal veliko škodo v jugo-
Milan, 28. oktobra s. Po vsej Italiji divjajo zadnje dni velika neurja in snežni zameti. Iz Apenin poročajo o prvem snegu. V Parmi je prvi sneg znižal temperaturo za nekai stopinj nad ničlo.
V Trstu divja že nekaj dni silna burja, ki le danes vrgla nekega moškega v morje, kjer je utonil. Na morju okoli Benetk ddvja siien vihar. Številne majše ladje so ie s težavo ušle viharju v hiko. Ena izmed njih ie pred tem zavozila na pesek 5 mož posadke, ki so se držali na jamboru so rešili v jutranjih urah, dočim je kapitan ladje utonil.
Kraji ob obala v provinci Cosenzi so močno trpeli zaradi hudega viharja. Pokrajina je deloma tudi poplavljena. Nad Ka-labrijo so se izlili močni nalivi s točo. Nekatere ceste so spremenjene v potoke. Tudi v Messini dežuje že nenrestano tri dni. V pristanišče Porto Tores pred Sassari.iem se je zateklo več ladij in čolnov pred viharjem. Neki parnik, ki so ga valovi gnali pred seboj, je potopil 5 ribiških ladjic ter hudo poškodoval drugi parnik, ki mu grozi nevarnost da se bo potopil.
Budimpešta, 28. oktobra s. Zaradi trajne?" močnega deževja zadnjih dni, ie Mura v Komitatu Šali poplavila več krajev in po-deže'skih cest. V okolici Budimpešte je več globlje ležečih hiš pod vodo. V prestolnici sami je trajno deževje teko poškodovalo streho neke stare hiše, da se bo Tli. nadstropje najbrže porušilo. Močan veter je v Budimpešti na kraj;h poškodoval telefonske zveze.
Praga 26. oktobra. AA. Veliki snežni or-
vzluodnih krajih Češkoslovaške. Mnogo te< lefonskih finij je pretrganih. Nekaj mest je brez električne razsvetljave. Vsi železniški vlaki prihajajo z velikimi zamudami, ker je železniška proga pokrita z visokim snegom in polomljenimi brzojavnimi drogovi, ki jih je orkan vrge! na tračnice. Veliko cest je sploh nesposobnih za vsakršen promet.
S Slovaškega in srednje Moravske poročajo prav tako o viharjih in veliki škodi. Nekaterim mestom v bližini Ostrovic grozi povodenj.
Oboroževanje avstrijskih socijalistov?
Linz, 28. okt. sg. Iz Freistadta in raznih krajev Gornje Avstrije, prihajajo vesti o zbiranju močnih orožniških oddelkov. Po« vsod je to zbiranje izzvalo splošno pozor» nost, ker prebivalstvo ni vedelo za vzro» ke, zaradi česar so se širile tudi najraz« ličnejše razburljive govorice. Varnostne oblasti so iz zanesljivih virov izvedele, da se pripravlja veliko tihotapljenje orožja la češkoslovaških obmejnih krajev v Gornjo Avstrijo Baje gre za noSilike orožja, ki so bile namenjene za republikanski Schutz« bund Zaradi teh vesti so orožniki zasedli vse ceste in pota ter organizirali strogo nadzorstvo v obmejnih krajih, da bi pre. prečili dovoz orožja Dosedaj orožniki 5e niso zasledili nikakega transporta orožin ali municije. Ni še znano, ali so oblasti nasedle kaki mistifikaciji ali pa so bili tihotapci pravočasno opozorjeni.
Rdeča vojska postaja nezanesljiva
Poročilo Vorošilova o protiloljševiski agitaciji v rdeči vojski - Pomanjkanje častniškega naraščaja
Moskva, 28. oktobra. Vojni komisar Vo-rošilov je predloži} sovjetski vladi daljši referat o razpoloženju v rdeči vojski. V referatu se posebno obširno peča z razširjenjem desničarsko-oportunističnega pokreta in ostre opozicije proti vladni politiki. V poslednjem času so sovjetske vojaške oblasti odkrile v številnih vojnih oddelkih protirevolucijonarne organizacije, ki so širile med vojaštvom protisovietski duh.
Te organizacije so prirejale po posameznih oddelkih rdeče vojske zaupne sestanke na katerih so pozivali agitatorji rdeče vojake naj vstanejo proti vladi ter se priključijo seljakom v njihovem odporu proti komunističnim rekvizitorjem žita in drugih poljedelskih proizvodov. Predlog vojno revolucionarnega odbora, da bi vojaki rdeče vojske prevzeli po odsluženem roku vodstvo v posameznih sel.iaških kolektivnih gospodarstvih, se je popolnoma izjalovil. Vsi t} odsluženi vojaki so postali v kratkem glavni voditelji proti sovjetom razpoloženih seljakov ter postajalo vse večja nevarnost za sovjetski režim.
Rdeča vojska pa trpi tudi zelo zaradi slabe izobrazbe višjih poveljnikov. Manjka tudi naraščaja za častniški zbor. V moskovsko vojaško inženjersko šolo se Je prijavilo za 140 prostih mest samo 20 kandidatov, v moskovsko pešadijsko šolo pa namesto 165 samo 28. Na finsko sovjetski
meji sta se uprla dva svojetska polka ter so upoi zadušili šele odredi GPU. Razpu-ščen je tudi eden najslavnejših polkov rdeče vojske »Polk rdečega prapora«, katerega poveljnik Iljuhin ie bil nedavno ustreljen zaradi obsodbe vojnega revolucrjonar-nega sodišča. Obtožen je bil zaradi proti-revolucijonarnega delovanja. Moštvo tega polka pa so internirali v Kalugi.
Moskva, 28. oktobra d. Agenti GPU so odkrili novo protirevolucijonarno tajno organizacijo, katere člani so biii pred vsem inženjerji. Organizacija je stremela za umetnim izzvanjem gospodarske krize na vseh poljih. Bila je tudi v tesnih zvezah z emigrantskimi organizacijami v Parizu, od kjer ie sprejemala navodila in denarno pomoč. Razprava proti aretiranim inženjer-jem se bo vršila v najkrajšem času in bodo izvršene zopet številne smrtne obsodbe.
Pariz, 28. oktobra d. V skupino »Borba« ki io je osnoval Besedovski so vstopili v poslednjem času novi člani rekrutirani iz vrst sovjetskega diplomatskega uradništva. ki se niso hoteli vrniti več v Rusijo. Med njimi so ravnatelji pariškega oddelka »Cen-trosojuza« Pooov, dalje urednik sovjetskega časopisa »Gospodarsko življenje« Vojski Vsi ti so bili ueledni člani sovjetskega diplomatskega zbora ter izjavljajo, da so sedaj postali najhujši nasprotniki Stalinove poKtike, ker so prepričani, da tira ta sovjetsko Rusijo v propast.
Pred podpisom grško-turške prijateljske
pogodbe
Prisrčen sprejem Venizelosa in Mihalakopulosa v Ankari — Pogodba bo podpisana v četrtek — Venizelos o uspehih balkanske konference
Ankara, 28. okt. r. Grški ministrski posebno dolgo sta bila pri zunanjem mini*
stru Radži begu. Opoldne je oba grška državnika sprejel predsednik turške repu* blike Kemal paša.
Popoldne je dal Venizelos novinarjem daljšo izjavo o razvoju grško*turških pri* jateljskih odnošajev in o pogodbah, ki bo* do sedaj v Ankari podpisane. Poleg prija* teljske pogodbe je najvažnejša pogodba o omejitvi pomorskega oboroževanja obeh držav. Ta pogodba bo ne le prinesla velike finančne koristi, temveč bo tudi poglobila medsebojno zaupanje.
O balkanski konferenci je Venizelos dej jal, da so zainteresirane države sprem!ja* le delo konference z živim zanimanjem in da se bo konferenca sestala drugo leto v Carigradu. Atenska konferenca je napra* vila velik korak k ustvaritvi balkanske unije, kar najbolj dokazuje sporazum med balkanskimi državami.
Govoreč o svojih vtisih iz razgovora .s predsednikom turške republike Kemalom pašo je rekel Venizelos, da je poznal Ke* mala kot izvrstnega vojaka, zdaj pa, da je konstatiral, da je ravno tako dober držav* nik.
r.
predsednik Venizelos in zunanji minister Mihalokopulos, ki sta včeraj prispela v tur« ško prestolnico, sta bila izredno prisrčno in svečano sprejeta. Kako temeljito se je izboljšalo razmerje med Grčiio in Turči» jo, zlasti nazorno kaže dejstvo, da je obe« ma grškima državnikoma prirejalo velik« ovacije tudi prebivalstvo samo. To bi bilo pred par leti še izključeno. Sedaj po od« stranitvi vseh nesoglasij pa bo prijateljska pogodba, ki bo v četrtek podpisana mea obema državama, pomenila tudi prijatelj« stvo in s tem novo dobo med obema na» rodoma, ki sta bila več stoletij neporairlii« va nasprotnika.
Predsednik turške vlade Izmet paša J« priredil sinoči grškima gostoma banket, pri katerem je poudarjal, da je prijateljska pogodba, ki bo ob priliki Venizelosovega obiska podpisana, plod sistematičnega več« letnega dela državnikov obeh narodov. Bo« doča pokolenja bodo morala biti hvaležna onim, ki so pomagali ustvariti grško»turško prijateljstvo.
Danes sta imela Venizelos m Mthala* kopulos več konferenc s turškimi ministri;
Tragična smrt izseljenca ob povratku v domovino
Leskovec, 27. oktobra.
Ako zasledujemo čudno usodo naših tz« seljencev, ki si mladi, polni zdravja m moči iščejo sreče po svetu, da si s težkim delom prislužijo prihranke za starost, vse« lej z žalostjo spremljamo tragična dozi« vetia, ki so jih nekateri deležni ob povratku v domovja.
Precej redki so primeri, da ljudje ob veselem svidenju umirajo, dogaja se pa vendar, da veliki sreči kaj rada sledi ne« nadna smrt. Tak tragičen dogodek se je primeril v tukajšnji okolici pretekli te« den. ko se je po 24 letih vrnil iz Amerike g. Anton Pire iz Viher, ki se je i. 1906. kot 251eten mladenič izselil v Ameriko. Kot vesten delavec je bil skozi vso dolgo dobo zaposlen vedno v isti tovarni v Chi« cagu. V mnenju, da si jc prislužil toliko, da bo lahko nemoteno in v zadovoljstvu preživel jesen svojega življenja v m-li do« movini. se je s tovarišem Bogolinom podal na pot v rojstni kraj Vihre, kjer bo* spodari njegov brat Janez. Dospel je res
v	četrtek v rodno hišo, kjer so ga komaj spoznali. Po srečnih urah svidenja in raz* govorov v domači hiši je še legel k počit« ku — toda vstal ni več. Preveč lepega je bilo in to je tako silno vplivalo na moža da ga je zadela kap. Položen je bil na m r t* vaški oder in včeraj ob --'sotnosti mnogih vaščanov pokopan na leskovškem pokopa« lišču. Prizadetim naše iskreno sožalje.
Poneverba v zagrebški davkariji
Beograd, 28. okt. AA. V zvezi s poneverbo državnega denarja pri davčni upra«
vi	v Zagrebu, ki jo je izvršil blagajnik davčne uprave Bogoslav Stepanjek, je mt« nister za finance odredil, da vodi preiska« vo o tej zadevi osebno sam načelnik od» delka za davke v ministrstvu financ g. Ru» dolf Pojič. Načelnik Pojič je odpotoval snoči v Zagreb, da Izvrši na licu mesta pregled blagajne in ugotovi pravo stanje v tej aferi.
Smrtonosne gobe
Nova GradiSka, 28. oktobra n. V tukajšnji bolnici je umrl seljak Gavro Gjurgje-vič, ki se je pred nekaj dnevi zastrupil s strupenimi gobami. Gobe so jedli tudi vsi drugi člani njegove družine, pa so vse rešili, edino gospodar je podlegel zastrupljenju.
Kredit za zadružno šolo v Zagrebu
Beograd, 28. oktobra AA. Na predlog ministra za poljedelstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je odobren kredit 45.000 Din zadružni Soli v Zagrebu za njeno vzdrževanje.
Sreska davčna uprava v Kostanjevici
Beograd, 28. oktobra AA. S sklepom ministrstva financ se otvori v Kostanjevici sreska davčna uprava.
Preiskava o vzrokih katastrofe »R 101«
London, 28. okt. AA. Davi se je sestalo sodišče, ki bo preiskalo vzroke katastrofe zrakoplova »R 101«. Javna razprava je bila v dvorani civilnih i "ei.„;rj'ev, ki je pose« bf; -rioravljena za ta namen. Veliki mo« de! -rakoplova »R 101« isi v dvorani ta« kr bo slu"n za razlago izjav preživelih katastrofe i., članov teV-ične preiskovalne komisiie.
Ko se je sodišče zbralo, je predsednik sir John Simon vidno ginjen pozval navzo* če, naj počaste spomin umrlih.
Državni pravdnik sir Wiliiam Jovvitt Je izrazil upanje, da bo dr. Eckenet stavil svoje bogate izkušnje sodišču na razpola* go. Končno je Jovvitt omenil, da je pri tej katasrofi eden izmed maloštevilnih toiažil« nih momentov dejstvo, da so vse držav« izrazile željo, da pomorejo pri razjasnitvi teh dogodkov.
Žalostna usoda vlomilca
Štangla
Novo mesto. 28. oktobra.
Silovita borba novomeških orožnikov z dolgo zasledovanim 36ietnim Antonom Stanglom, ki je izvršil celo serijo vlomov in tatvin, vzbuja še venomer pozornost vsega prebivalstva na Dolenjskem.
Danes so orožniki ugotovili, da je fant iz obeh pištol rddal na patruljo okoli 40 strelov. V kozolcu so našli še dve lepi, popolnoma novi lovski puški. Pripravljen je imel torej cel arzenal. Tudi obe puški •sta bili ukradeni kakor pištoli sistema »Walter«. Orožniški poveljnik kapetan Krešimir Grozdanič in narednik Cetin sta danes dopoldne v bolnici obiskala težko ranjenega Stangla. Fant se je v teku noči zavedel, na vsa vprašanja pa ni hotel dati odgovora. Orožniki so samo ugotovili, da ie zadnje čase živel v Brežicah, Krškem in v Sevnici. Ko je prišel domov, se je naj« preJ zatekel k svoji poročeni sestri, nato pa na očetov kozolec, kjer se je zabarika« diral, ko ga je zalotila orožniška patrulja.
Zdravniki so mnenja, da bo Anton Štangel najbrž okreval. Toda izgubi! bo vid. Krogla, ki je prodrla scnce, je nre« strelila očesne živce.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes: Vreme se bo zboljšalo, postalo bo stal« nejše in toplejše, noči bodo vedre in hlad« ne. — Situacija včerajšnjega dne: Visoki pritisk z Oceana prodira vedno bolj na kontinent in povzroča jasnmo v zapadnih predelih. Zračni pritisk je v splošnem na« rastel za 6 do 12 mm, zlasti v južnem pri« morju Temperature so se neenako izpre« menile m so deloma padle, deloma nara« sle za 1 do 4 stopinje. Nebo je bilo včeraj v vzhodnih predelih popolnoma oblačno, v zapadnih poloblačno ali jasno. Padavine so zabeležene le v južnem primorju in > vzhodnih pokrajinah.
Dunajska vremenska napoved za sredo:
Vreme se bo začelo zopet slabšati.
Napredovanja v prometni službi
Beograd, 28. okt. AA Z ukazom Nj. Vel. kralja so na predlog ministra za pro« met napredovali pri direkciji državnih že» leznic v Ljubljani: za uradnika 1*4 Franc Hojs, sedaj Io in šef odseka; za uradni« ka 1*5 Ivan Gapunac in Feliks Lenard. do« slej 1*6; za uradnike 1*6 Miroslav Punčuh, dr. Leon Dekleva. inž Riko Šapla doslej v 1*7; za uradnike 11*1 Maksimilijan Hu= balek, Ivan Zoreč, Ivan Podboj. Josip Bos žič. Andrej Maselj. Martin Košuta. Aloj« zij Kavšek. Josip Grilc. Fortunat Kink. Oroslav Ileršič. Josip Cerin. (?). Josip Jen« ko, Franc Pustoslemšek. doslej v II=la: Josip Vadnov. Franc Rožanc. doslej II*2a: za uradnike 11*2 Edmund Bevc. Anton Go» stič, Mfnael Rožanc. Janko Medved. Jan« ko Kranjek, Viktor Jeruc. Alojzij Veber, Anton .Tamčik. Valentin Čelan doslej vsi II«2b: Franc Visenjak, Viljem Klemene Franc Miler, doslej TI*3; za uradnike ITI*1 Nikola Kusterc. Josip Pšeničnik. Vojteh Ceraj*Cerič, Josip Stariha. Josip Stoikovič. Franc Bišljan. Ivan Urh. Franc Dragan tn Ludvik Deisinger. doslej 111*2.
General Tripkovič nastopil svojo novo službo
Beograd, 28. oktobra p. Bivši komandant dravske divizijske oblasti Sava Tripkovič je prevzel svoje nove dolžnosti kot upravnik vojne akademije.
Št. 257/1930 preds.	14720
Razpis.
Mestna občina celjska razpisuje službo
plinskega
tehnika
pri mestni plinarni.
Pogoji: popolna strokovna usposobljenost in večletna uspešna praksa, ki jamči tudi za uspešno vodstvo plinarne.
Jugoslovansko državljanstvo, neomadt-ževana preteklost, telesno in duševno zdravje.
Plača po dogovoru.
Pravilno kolkovane prošnje, v ko ji h je navesti tudi zahtevek glede prejemkov, jf vlagati pri podpisanem mestnem načelstvu
do 15. nov. 1930
Prošnjam je priložiti razven rojstnega in domovinskega lista tudi usposobljenost-na dokazila in službena spričevala v originalu ali pa oblastveno-overjenem prepisu.
Mestno naeelstvo Celje,
dne 20. oktobra 19S0. 14720 Mestni načelnik: Dr. Goričan, s. r.
Pišite taKoj po velifci Brezplačni
KA1ALOG
tovarne glasbil, gramo tooov ib barmootf
Meine! & Herold
,, prodajna podružnica / Maribor, štev. 101-B
;u r.ud: Vi boste imeli dobro eodho io veselje v hiši	29?
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informaciji; brezplačno.	__ 8f>
Pozor, peki in trgovci*
Najboljša gornjebačka
MOKA
priznano prvorazredne marke
DESIDOR FORGACS
Honigov Paromlin na valjke, Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice. Zahtevajte ponudbe od
GOSPODARSKE ZVEZE, r. z. z o. z„ Ljubljana.	1339G
311»
NESTLE-jev?
OTROŠKA MOKA
Naši kraji in
Novi divizilonar v Ljubljani
S sinočnjim brzovlakom se je ob 20. pripeljal iz Beograda v Ljubljano novi vršilec dolžnosti komandanta Dravske divizijske oblasti generalštabni brigadni general g. Jovan Veselinovič. Na kolodvoru so novega komandanta sprejeli gg. mestni poveljnik brigadni general Dra-gomir Popovič, šef štaba Dravske divizije generalštabni polkovnik Todor Miličevič, njegov pomočnik generalštabni podpolkovnik Jovan Sokolovič ir. ordonančni oficir kapetan I. kl. Bogomil Vizjak.
Ze ob slovesu g. divizijonarja generala Save Tripokoviča smo_ poudarili važno in razveseljivo dejstvo, da prihajajo na odgovorno inesto poveljstva Dravske divizije že takoj od prevrata dalie najuglednejše jugoslovenske vojaške osebnosti. Tadi v novem
.vršilcu dolžnosti komandanta Dravske divizijske oblasti g. generalu Veseli-noviču pozdravljamo odličnega častnika, ki bo s svojimi velikimi in že preizkušenimi sposobnostmi nadaljeval delo v tradiciji dosedanjih poveljnikov Dravske divizijske oblasti in si s svojim prisrčnim nastopom prav hitro osvojil srca vsega našega prebivalstva.
G. general Jovan Veselinovič je iz ngledne trgovske rodbine v Smedere-
Ivu, kjer se je rodil 1. 1882. Po odlično absolvirani gimnaziji v Beogradu je 1899. vstopil v vojno akademijo, ki jo je kot eden najboljših gojencev zapustil 1. 1901. v činu podporočnika. Po naravi obdarjen s talentom za tehnično stroko je bil dodeljen inženjerske-mu bataljonu, čim pa je 1. 1907. dovršil višjo voj. akademijo, je bil postavljen v službo pri prometnem oddelku generalnega štaba. S prakso in lastnim ciljem se je venomer izpopolnjeval in naglo napredoval. Posebno se je posvečal vprašanjem prometa in fortifi-kacije. Seveda se je njegova visoka sposobnost in osebna hrabrost sijajno preiskusila v vseh zadnjih vojnah. V obeh balkanskih vojnah je poveljeval četi dunavskega pionirskega polbata-Ijona, v svetovni vojni pa je v činu podpolkovnika postal 1. 1915 poveljnik inženjerstva Timoške divizije. Kmalu nato je bil dodeljen štabu Drinske divizije, a po strašni Golgoti na umiku čez Albanijo je bil na Krfu postavljen za pomočnika načelnika štaba Dunav-ske divizije. Od decembra 1918 in nato do kraja solunskega proboja je deloval v operativnem oddelku vrhovnega poveljstva, po vojni pa je postal šef generalnega štaba Dunavske divizije. V polkovnika je bil povišan 1. 1921 in je od 1925 do 1926 poveljeval 42. peh. polku, nato pa je postal vršilec dolžnosti načelnika štaba II. armijske oblasti. V činu brigadnega generala je bil 1927 pozvan v glavni generalni štab v Beogradu kot šef prometnega oddelka, čez leto dni pa mu je bilo poverjeno vodstvo inženjersko - tehničnega oddelka v vojnem ministrstvu — in s tega mesta prihaja sedaj v Ljubljano kot vršilec dolžnosti komandanta Dravske divizijske oblasti.
Dolga vrsta visokih domačih in zavezniških odlikovanj krasi prsi g. generala Jovana Veselinoviča. Večje število vojaško strokovnih spisov izpričuje njegovo veliko znanje. A splošna priljubljenost ki je je general deležen v vseh oficirskih in drugih krogih, priča o najsimpatičnejših vrlinah njegova značaja. G. generala Veselinoviča najprisrčneje pozdravljamo na visokem in odgovornem mestu v beli Ljubljani in mu želimo najlepših uspehov!
ljudje
Mura, ki je že v nedeljo dopoldne izsto« pila iz struge ter poplavila bližnjo okoli« co. Opoldne je prispela vest na vse orož« niške postaje iz Radgone, da so bili \ Avstriji silni nalivi in da voda v Murt naglo in zelo narašča ter je pričakovati
Kamnik, 28. oktobra.
Pretekli četrtek ob pol 11. dopoldne je bila izvršena kolavdacija nove šole, ki jo je zgradila občina Gozd.
Kolavdacije so se udeležili gg. vi. sv. dr. Fran Ogrin, dr. J. Polec, sreski san. ref., šolski nadzornik Lukežič, zastopnik banske uprave inž. Navinšek, stavbenik
in razni podjetniki, ki so na lični stavbi delali.
Kakor rečeno, je šolsko poslopje, ki nosi ponosni naslov »Narodna šola Gozd«, zgradila občina Gozd, koje župan in predsednik šolskega odbora je g. Franc Seno-žetnik. On in agilni blagajnik g. Rom-šek ter še par drugih imajo vso zaslugo pri zgradbi. Šola je stala ca 240.0.00 Din s svetom vred. To vsoto so vzeli deloma na posojilo, deloma jo bodo krili z raznimi obč. dokladami, prav dobrodošla jim je pa bila banska podpora.
Lično poslopje je namenjeno enorazred-
Čudna nezgoda dimnikarja
Ljubljana, 28. oktobra. Neprijeten, uprav tragikomičen doživljaj je imel danes 191etni dimnikarski pomočnik Andrej Rihter, zaposlen pri dimnikarskem mojstra Ivana Šavru v Jera-novi uiici 4. Odšel je ob 10. dopoldne v hišo posestnika in trgovca Preloga v Gosposki ulici 10, da tam očisti dimnik, ki je bil deloma zatrpan s sajami.
Kot rečeno, je Rihter odšel v Prelogo-vo hišo ob 10., minula pa je ura, minuli sta dve, pa tudi tri, Rihterja pa še vedno ni bilo nazaj. Ker ga ni bilo h kosilu, se je mojstru njegova odsotnost .zdela zelo čudna in začel je domnevati, da se je morda Andreju kaj pripetilo. Zato je poslal svojega drugega pomočnika, Franca Puha v Gosposko ulico, da pogleda, kaj je z Andrejem.
Puh je odšel na podstrešje, zlezel v dimnik, toda Rihterja ni opazil, pač pa je vi£el, da leže Andrejeve šlape kraj dimnika. To se mu je zdelo sumljivo, še enkrat je zlezel v dimnik in glasno za-klical. S slabotnim glascm se je globoko iz dimnika odzval tovariš. Reveža je bil omamil dim in nepremično je ostal skoro štiri ure v dimniku. Ker je bil globoko v dimniku, mu Puh sam ni mogel na pomoč in je zato poklical rešilno postajo. Iz Mestnega doma se je nato odpeljalo šest članov rešilne postaje na pomoč.
člani so dali Puhu dolgo vrv in ga še enkrat poslali v dimnik, da naj naveže
velikih poplav. Orožništvo je takoj obve» stilo županstva vseh obmurskih občin, ki so z bobnanjem opozorila prebivalstvo o grozeči nevarnosti. In res! Kmalu po« poldne je Mura silno naraščala, tako da se je v nekaj urah razlila daleč po oko« lici. Voda je silno blatna in se vali » ogromno silo ter nosi s seboj drva, slamo in druge predmete, ki jih je pobrala po polju in šumah. Za vasi in ljudi ni za« enkrat še neposredne nevarnosti, dasi se« ga voda po nekaterih vaseh prav do hiS.
niči, ki bo otvorjena po novem letu. V pritličju ima veliko sobo za 40 otrok ter še posebno sobo za učila. V podstrešju sta 2 sobici in kuhinja s pritiklinami za učiteljsko moč. Stavba ima tudi veliko klet, ki se bo prav dobro obnesla tudi za ev. gospodarske tečaje. V kratkem času se bo napravila še lična ograja in vodo-
vod. Tudi na vrt niso pozabili in ga imajo nekaj okrog 1000 m2.
Šolsko mesto bo v kratkem razpisano in je upati, da se bo našlo mnogo reflek-tantov, ki se bodo potegovali za to mesto na šoli, ki leži tik ob cesti, t. j. na Krivčevem pod Črnivcem.
Stavbo je zidal domžalski stavbenik g. Seršen, ki je znan kot dober strokovnjak, ostala dela kakor mizarska itd. so pa napravili kamniški obrtniki v splošno zadovoljstvo. Komisija ni mogla prehvaliti praktičnosti in lepe lege šole.
omamljenega Rihterja na vrv, da ga bodo lahko potegnli iz dimnika. Puh je res še enkrat zlezel v dimnik in dospel do omamljenega tovariša, kateremu je z največjim naporom — v dimniku je vladala strahovita vročina — navezal vrv okoli telesa, člani rešilne postaje so skušali Rihterja potegniti kvišku, toda to se jim ni posrečilo, kajti dimnikar je bil ves omamljen in je z glavo butal ob steno, ko so ga vlekli kvišku. Zato so morali opustiti ta način rešitve iz neprijetnega položaja. Pao pa so navezali na drugo vrv dimnikarsko strgulo, jo spustili v dimnik ter naročili Puhu, naj z njo udari po steni, da bodo vedeli, kje sta. Puh je dal dogovorjeno znamenje, na kar so na omenjenem kraju v prvem nadstropju člani rešilne postaje prebili dimnikovo steno in napravili precej veliko luknjo, da je lahko Puh zlezel skozi njo in potegnil tudi tovariša za seboj. Oba dimnikarja sta bila seveda črna in zamazana kakor da bi prišla iz samega pekla, zlasti je bil pa re-
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje še kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice sigurno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže vporaba »Franz Josefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drugerijah in špecerijskih trgovinah.
Danes zjutraj je zaznamovati le majhen porast in je upati, da voda tekom dne upa« de, ker je nehalo tudi deževati.
Ljudje opozorjeni na nevarnost so hI« teli pospravljat s polja, kar je imel še kdo zunaj, zlasti zelje, ki še ni pospravljeno. Z veliko naglico so razkladali tudi mline in brodove in jih spravili na varno. Trpe« le so poljske in gozdne živali, ki jih Je zalotila divjajoča voda. Promet čez Muro se vrši le s čolni, a se je nevarnost podati na tako pot.
vež Rihter, ki se je v dimniku skoro spe-kel. člani rešilne postaje so mu nudili prvo pomoč, g. Prelog ga je pa okrepčal s konjakom. Nato so ga z avtom prepeljali domov. Čuden doživljaj v dimniku je pač edinstven v naši kroniki.
Dekletce v plamenih
Novo mesto, 23. oktobra.
V jesenskem času, ko imajo kmetje pol* no dela na polju, zlasti s pospravljanjem pridelkov, puščajo doma otroke brez nad-zorstva ali pa jih vzamejo s seboj na po* lje, kjer se zatope v svoje delo, na otroke pa pozabijo. Danes dopoldne sta odšla zakonca Servej, ki imata malo posestvo na Golobinjaku pri Mirni peči, pulit peso in repo, s seboj sta pa vzela Tletnega sinč-ka Jožeta in 4 letno Lojzko. Otroka sta se sama igrala ob živi meji na koncu njtve. Jožek je bil doma skrivoma vzel vžigalice in skušal zažgati grmovje. Ker se mu to ni posrečilo, je v otroški naivnosti zažgal krilce svoje sestre. Lojzka je bila seveda hipoma v plamenih. Ves pretrašen se Jožek za sestrico ni več zmenil, temveč Je začel teči, kar so ga noge nesle. Nesrečna Lojzka je gorela kakor živa baklja }t» začela obupno kričati na pomoč. Na otrokove krike opozorjena roditelja sta prihitela hčerki na pomoč in pogasila ogenj. Toda nesrečno dekletce je že zadobilo hude opekline po vsem telesu, zlasti na nogah. Zgoreli so ji tudi lasje. Strašno tr» pečo deklico so popoldne prepeljali v novomeško žensko bolnico. Stanje ubogega otroka je kritično.
Novi Zdravstveni dom v Rogatcu,
ki je bil slovesno otvorjen preteklo ne^ deljo, kakor smo že včeraj poročat«
Dopisi
KOROŠKA BELA - JAVORNIK. Sokolsko društvo Koroška Bela - Javornik je priredilo v proslavo osvobojenja češkoslovaškega naroda v nedeljo zvečer v Sokolskem domu na Javorniku lepo uspel družabni večer s predavanjem, godbo, petjem in plesom. Predaval je g. dr. Frančišek Kogoj z Jesenic o burni zgodovini češkoslovaškega naroda. Pevci jeseniške Save so zapeli tri pesmi, društveni orkester pa je odigral češkoslovaško in našo državno himno. Naro se je pričela animirana domača zabava.
škoda in nevarnosti zadnjega deževja
Velika razdejanja na cestah v mariborski okolici — Nezgoda pri zagorskem vodovodu — Povodenj v Ljutomeru in Apaški kotlini — Poplava Pesnice — Velika škoda v Prekmurju
Maribor, 28. oktobra.
Iz ožje ln širše mariborske okolice pri« najajo z vseh strani poročila o žalostnih posledicah zadnjega deževja, ki je povzročilo ogromno škodo po vseh banovinskih in okrajnih cestah, da o občinSKih ne go« vorimo. Na vseh cestah so plazovi zaustavili promet. Blizu Jareninskega dvora te velik plaz zasul cesto Jarenina « St. Ilj. Cesta je za promet zaprta. Cesto proti Sv. Jakobu in Marij-i Snežni so zatrpali plazovi na več krajih, tako da so morali promet ustaviti. Novo občinsko cesto St. Ilj«Velka so plazovi zatrpali na šestih kra» jih. Tudi nova cesta Bresternica « Sv. Križ. ki jo okrajni cestni odbor šele gradi. Je močno trpela. Na vrhu se je odtrgalo nmo« go zemlje, ki je zdrčala na novo cesto, od« stranila ograjo in odtrgala kos obrambne« ga zidu. Seveda je tudi ta cesta zaprta.
Tudi pri Fali se je na strani podravske ceste ustavil velik plaz. Slična poročila prihajajo iz Sv. Lovrenca na Pohorju itd Zatrpana je tudi cesta Maribor = Sv. Peter pod Meljskim hribom. Na tej cesti sta ne« varno izpodjedeni dve veliki skali laporja in obstoji nevarnost, da se zrušita na ce» sto. Cesta je za promet zaprta, otvorjena pa bo šele, ko bodo odkrušili obe skali. Neprijetno je. da so te prometne težkoče nastale baš sedaj v polni sezoni prevoza raznih pridelkov, vina, lesa itd
Zagorje, 28. oktobra.
Zaradi deževja so zopet narastli potoki, vendar škode ni posebne. Močan slap vo« de ob rudniški separaciji je nanovo izpod« kopal betonski oporni zid. da se je zemlja sesula in grozilo je prelomiti škarpo, kar sc pa nemudoma preprečili. Po okoliških hribih je zapadel sneg, posebno mnogo ga je na Čemšeniški in Sv. Planini. Pritisnil je občuten mraz. Velika neprijetnost se je zgodila z vodovodom. V klancu proti zagorski cerkvi je pozlzemno premikanje plasti povzročilo, da se je vodovodna cev nakrenila, počila in je začela voda dreti iz zagorskega in topliške^a zbiralnika. Nemu« doma so zaprli vodo tako, da je del Za« gorja in vse Toplice že dva dni brez pitne vode. Vso nedeljo in ponedeljek so bili delavci na delu. Ob zgornjem robu ceste so zabili deset hrastovih pilotov, ki naj zadržujejo premikanje plasti. Zadnje de« ževje je v zvezi s številnimi podtalnimi studenci ponovno odgrnilo problem pre« mikania tega dela hriba v njegovih pod« zemskih serijah. Radi tega je vodovodna napeljava v tem sektorju stalno ogrožena.
Upati pa je, da resnejših posledic ne bo.
*
Ljutomer, 27. oktobra.
Cesar je bilo poleti premalo, je zdaj preveč. Že drugič v tej jeseni imamo po« vodenj, toda tokrat izdatno večjo ko pr« vič. Dvodnevno trajno deževje je napelo Ščavnico in Globelko, da sta preplavili vso okolico. V nedeljo dopoldne je začela vo« d naglo naraščnti, opoldne je ?e prepla« vila banovinsko cesto do kolodvora na več mestih tako, da je bil mogoč samo promet z vozovi in avtomobili Pečarjeva žaga pri kolodvoru je pod vodo; lastnik se je preko preplavljenih njiv pripeljal s čolnom v Ljutomer Meščanska šola ln Sokolski dom sta bila cernirana; koncert kvarteta Glasbene Matice iz Ljubljane, ki bi se moral vršiti v Sokolskem domu, Je pnoral krajevni odbor Rdečega križa od«
povedati, ker dostop v dvorano Sokolske« g doma ni bil mogoč. Tudi cesta na posta« jališče je bila pod vodo. Mali posestniki so morali izprazniti hleve in spraviti živi« no na varno. Brivcu Žižku je vdrla voda v hišo. Hišico g. Zemljiča pri Sokolskem domu, v kateri je stanoval njegov hlapec z družino, so opoldne izpraznili. V ostalem je povzročila povodenj veliko škodo na njivah, odkoder še ni spravljen ves krom« pir in ves pridelek ajde, še več pa na vr« tovih, koder je vsa zelenjad pod vodo. Tu« di divjačina je zelo prizadeta. Na posa« meznih otokih se zbirajo zajci, ki jim Je voda zaprla rešilno pot. Popoldne je bilo opaziti, da voda več ne narašča in proti večeru je že vidno padla. Ponovna povo« denj je migljaj s kolom, da treba misliti na čimprejšnjo regulacijo naših vod in na zgraditev primernega propusta skozi želez« niško progo, ker je zopet dokazano, da ovira železniški nasip zelo odtok vodnih množin s Kamenščaka in obeh potokov.
Gor. Radgona, 27. oktobra.
Do nedelje ponoči je Mura močno na> rasla ter po nekaterih krajih izstopila la struge. Plitviški potok je izstopil ter preplavil lepa polja spodnje Apaške kotline. Jesenski pridelki kakor krompir in drugo, ki so še zunaj, so začeli gniti. Močno gn!« je tudi grozdje po vinogradih, kjer doslej trgatve še niso končane. Ako se vreme kmalu ne zboljša, bo precejšnji del jesenskih pridelkov uničen.
«
Osluševci, 27. oktobra.
Zaradi deževja zadnjih dni so vsi potoki precej narastli. Dočim so se toki manj« ših krajevnih potočkov že v ponedeljek vrnili v svoje struge, je Pesnica v srvojem spodnjem toku poplavila polja, tako da izgleda kot kako jezero. Izredno naglo Je pričela v nedeljo dopoldne naraščati, okrog poldneva pa je že na več mestih prestopila nasipe. Zelo hudo je prizadeta sosednja vas Formin, kjer je v nižje leže« čih stanovanjih čez pol metra vode, v hle« vih pa precej več. Zaradi tega se je že v nedeljo pričelo z reševanjem živine. Veli« ko zrnja po shrambah, zlasti pa krompirja po kleteh je uničeno, voda je preplavila travnike in polja ter uničevala še nepo« spravljene pridelke. Enako povzroča Pesnica prometne ovire. Pri mostu v Zamu-šanih, to je na meji ptujskega in ormo» škega sodnega okraja, je tekla čez držav« no cesto v dolžini nad 100 m in v , višini kakih 50 cm. Kolikor se je dosedaj ugotovilo, je cesta pokvarjena in nevarna za prevoz. Neki avto je zavozil v tako cestno kotanjo, iz katere ni mogel ne naprej, ne nazaj. Šele na pomoč došli vpregi m pomoči domačega prebivalstva se je zahvaliti, da se je rešil iz neprijetnega položaja.	^
Dol. Lendava, 27. oktobra.
Prošli teden je deževalo od četrtka naprej dan in noč ter je nehalo deževati v nedeljo dopoldne. Ker je bila zemlja že od prejšnjega deževja tnoVra in napita vode, je voda pokrila polja, da so bila povsod večja in manjša jezera Od sobote na ne« deljo je lilo, kakor i z škafa, razsajal Je tudi silen vihar, ki je odkrival strehe in podiral drevje, da so ljudje z največjim strahom bdeli pozno v noč.
Zaradi silnega deževja je zopet narasla
mm« -.
trn,
Danes velika premijera vesele filmske
operete!
Slavni nemški tenorist
H. H. Kol linami
v velefilmu
»VESELA SRCA"
Kot partnerica poje dražestna KATHE DORSCH
Poleg tega: prednaznanilo za film »čARDAž PRINCESA« in nova »Nicky miška«
Film, ki presega po svoji lepoti, lepih pesmih in godbi nepozabno opereto »DVOJE SRC V % TAKTU«!
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure.
»Elitni kino Matica"	2124-
Nova šola v kamniškem srezu
Domače vesti
* Odlikovanje železniških uradnikov. Z
TL lom Belega orla V. stopnje sta odlikovana gg. Makso Klodič, pomočnik žel. direktorja v Ljubljani in Josip Petrič načel-n k splošnega oddelka žel. direkcije v Su-butici. Z redom sv. Save IV. stopnje so odlikovani: Josip Siherl, višji uradnik dir. Jrž. železnic v Sarajevu, Franjo Semčar, Jelegat jugoslovenskih železnic v Djombo-liu, Franjo Jelašič, Martin Košuta, Emili-jan Petek in Franjo Širceij, višji uradniki direkciie državnih železnic v Ljubljani, Fr. Oorše, šef prometne službe na Zidanem mostu Franjo Smerdu, šef prometne službe v Mariboru, Egon Tancig, šef prometne službe v Ljubljani, Karlo štefin, šef glavnega kolodvora v Mariboru. Alojzij Baša, načelnik postaje na Zidanem mostu, Avgust Ludvik, šef glavnega kolodvora v Ljubljani, Ivan Leben, šef sekcije za vzdrževanje prog v Mariboru in Anton Urbanija. prometni uradnik na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Z redom sv. Save V. stopnje pa so odlikovani: Josip Dolinar in Franjo Gre-gorič. višja uradnika pri generalni direkciji državnih železnic. Zvonimir Mužina, uradnik žel. direkcije v Beogradu, višji uradnik lože Jenko pri že'ern:5ki direkciji v Ljub-*ani ter Franjo Štrajhar. Pavel Dežman In Rude Lovrič, uradniki pri direkciji državnih železnic v Subotici.
*	Spremembe v zdravstveni službi. Okrožni zdravnik v Rogatcu dr. Martin Ogorevc je imenovan za honorarnega zdravnika v Zdravstvenem domu v Rogatcu; Helena Mastnakova za šolsko sestro v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Ivanka Zigonova za zaščitno sestro v Zdravsvenem domu v Cehu, za zaščitne sestre pa: Marija Božiče-va v Zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Liubljani, Adrijana Pavličeva na šolski polikliniki v Ljubljani. Ida Sušeljeva in Uršula Smolejeva v Zdravstvenem domu v Tržiču, Teodora Vovkova pa v šolski polikliniki v Kranju.
*	Na zagrebškem vseučilišču je diplomirala za magistro farmacije gdč. Marta Mušičeva iz znane narodne rodbine v Novem mestu.
*	Za naše v inozemstvu živeče upokojence. Splošni oddelek finančnega ministrstva je na vprašanje, po kakšnem draginjskem razredu naj se izplačujejo draginjske doklade državnim upokojencem in upokojenkam, ki z oblastvenim dovoljenjem prejemajo svoje pokojninske prejemke v inozemstvu, izdal načelno odločbo. Upokojencem. ki so pokojnino prejemali v naši državi, pa so se pozneje izselili v inozemstvo, se bodo draginjske doklade izplačevale po draginjskem razredu tistega kraja, v katerem so pri nas prejemali pokojnino; upokojencem in vdovam aktivnih uradnikov in upokojencem, ki se izselijo v inozemstvo prej, nego se jim določi pokojnina, se bodo izplačevale doklade po draginjskem razredu kraja, v katerem je sedež oblastva, na čigar blagajni je bil otvor-jen kredit za izplačevanje njihovih pokojnin. Upokojencem, ki so kot aktivni uradniki po službenih poslih bili nameščeni v inozemstvu ter so bili v inozemstvu tudi upokojeni in so tam ostali, ali pa vdovam tekih uradnikov se bodo izplačevale doklade po istem draginjskem razredu, po katerem so v inozemstvu prejemali draginjske doklade, dokler so bili še aktivni.
Kunu jte samo
PENKALA BATERIJE
ker gorč najdalje!	300
*	Stoletnica škoia Barage. Po številnih naselbinah naših rojakov v Zedinjenih državah se vrše proslave stoletnice rojstva prvega slovenskega misijonarja in škofa Friderika Barage, katerega imajo tudi Američani v visokih čislih. Največja slovenska naselbina v Clevelandu je 12. t. m. dostojno proslavila spomin tega znamenitega rojaka. Rojak A. Grdina in Ivan Zor-man sta pojasnila pomen škofa Barage. K proslavi se je zbralo nad 500 clevelandskih Slovencev.
*	Razpis službenih mest cestnih nadzornikov. Banska uprava Dravske banovine je razpisala šest službenih mest banovinskih cestnih nadzornikov v področju Dravske banovine. Prosilci za ta mesta morajo poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za vstop v državno službo, izpolnjevati tudi specijalne pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestnih nadzornikov in njih prejemkih ter morajo dokazati, da so dovršili obrtno ali nižjo obrtno ali njim podobno šolo ter da so jim znanj vsi zidarski in tesarski posli. Opremljene prošnje je vložiti najkasneje do 15. novembra pri banski upravi v Ljubljani
*	Konkurz. Artifierijski tehnični zavod v Kragujevcu potrebuje 4 inženjerje, in sicer enega z diplomo strojnega inženjeria ali metalurga, enega z diplomo kemičaria
Vremensko poročilo
Meteorolnskesa zavods * Uubljan! dne 28. oktobra 1930.
Številke za označbo kraja pomenijo:
I.	čas opazovanja, 2. stanje barometra 3. temperaturo. 4. relativno vlago v % 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8. padavine v mm.
Ljubljana 7, 758.7, 3, 77. SW2, 2, —, —. Maribor 7, 751.8, 4, 48. mirno, 4, —, —. Mostar 7. 758.7, 6, 74. mirno, 8, —, —. Za* greb 7, 757.9, 5, 85 SW4. 4, —, —. Beo* grad 7, 757.9, 7 75, W2, 10. —, —. Sara. jevo 7. 760.2. 2. 93. E4, 10, —. —. Skoplje 7, 759.3, 7, 84. N2, 9, —. — Kumbor 7, 756.4, 11, 67, NE2, 2, de«, 11.0 Split 7, 758.3, 10, 55, NNW4, 9, —, — Rab 7, 749.7,
II,	63, E2, 10, —, —. Vis 7, 749.4, 7, 65, NW6, 8. —. —.
Tempertura je bila ▼ Ljubljani najviija 13.0, najnižja 2.4. Maribor 2. Mostar 5. Za* greb 5. Beograd 5 Sarajevo 1. Skoplje 6.
Solnce vzhaja ob 6.32. zahaja ob 16.55.
Luna vzhaja ob 13.43, zahaja ob 20.58.
ali tehnologa in dva z diplomo strojnega inženjerja ali tehnologa. Pogoji bodo razvidni iz »Službenih Novin«, ki jih bodo te dni objavile.
*	Častno članstvo je priznalo »Hrvat* sko*slavonsko čebelarsko društvo« našima prosvetnima delavcema g. Avgustu Bukov* cu, uredniku »Slov. Čebelarja,« in g. Marti* nru Humeku, uredniku »Sadjarja in vrt* narja«. čestitamo!
*	Brezplačno zdravljenje siromašnih v zdravstvenih domovih. Na podlagi uredbe o organizaciji in področju higijenskih zavodov zdravstvenih domov in zdravstvenih postaj se bosta odslej vršila v posebnih ambulatorijih zdravstvenih domov brezplačen zdravniški pregled in zdravljenje siromašnih. Doslej so morale skrbeti občine
vila siromašnih, z novo uredbo bodo občine v okolišu zdravstvenih domov precej razbremenjene, kar se tiče plačil za zdra-
ila in zdravljenje siromakov.
*	Naša mesta, središča narodne kulture, ne izkazujejo onega števila članov Vodnikove družbe, ki bi bila njim v čast. Ljubljana in Maribor bi morala dati vzgled, kako se meščanstvo zaveda svojega kulturnega poslanstva. Malenkost 20 Din ni ni-kaka vsota za 4 lepe knjige. To velja tudi za druge večje naše kraje. Žalostno je, če izkazuje dežela več članov kakor mesta!
*	Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu. Zaradi tiskovne pomote popravlja včerajšnjo notico v toliko, da daje informacije o izobraževalnem odseku droštveni predsednik univ. co' dr. Fran Znvrn:k o prednikih človeka pa bo predaval drevi d ruš: v eni podprs^sed i* univ. prri. dr. Boris Zamik
I
4 Din
se p, postave in
vsi	samo po
JOHN BARRYTWOHE in DOT n*?ES CASTELLO
v S"->7:aciionalnem velefilmu
BELI TIGER
Ob 4., *' 8. in 9. uri zvečer.
TNO LJUBLJANSKI DVOR
Tel. 2730
*	Potres v Banjaluki. Kakor poročajo iz Banjaluke, je bilo prebivalstvo mesta m okolice v ponedeljek ob pol eni ponoči neprijetno zbudeno iz spanja. Močan potresni surek so čutili tudi oni, ii so bil' še na ulici. Potres se je ponovil še v ponedeljek ob desetih dopoldne. Potres, ki je traja! štiri sekunde, je povzročil precej strahu, škode pa ni napravil.
*	Odkritje premoga na Škofljici. Pišejo nam: V soboto 25. t m. so delavci opekarne g. Cirila Conrina na Škofljici kopali ilovico in naleteli na premogovno žilo, ki je široka kaka dva metra. V globino zaenkrat še niso kopali in se ne ve, kako raz-sežna je žila. Premog je dober in razmeroma dobro gori; seveda je vmes tudi še nekaj kamenja. Vsekakor gotovo pa bo, da je ta žila podaljšek one iz Orl, kjer so kopali pred letom črni premog, kar pa so opustili.
*	Mrtvec ob potu. V bližini poljske poti, ki se odcepi od glavne ceste Gornja Rad-gona-Ivanjci-Maribor, so pod tako zva-nim Očeslavskim bregom v ponedeljek 27. t. m. zjutraj našli ljudje truplo Alojza Lap-pija. po domače Markca iz Okoslavskega vrha. Ležal je na trebuhu na obcestni njivi ter mu je iz ust curljala kri. Njegov površnik se je nahaja! nekaj korakov proč od mrtveca, okrog katerega je bilo precej stopinj. O nesrečnem primeru sta bila takoj obveščena okrajno sodišče v Gornji Radgoni in orožniška postaja. Komisijo, ki se je podala na lice mesta, je vodil gornjerad-gonski sodnik g. Andrej Levstek. Preiskava bo dognala, ali gre za umor ali za nesrečo v vinjenem stanju.
*	Borba za življenje v valovih Drave. Predvčerajšnjim je v okolici Varaždina Drava naplavila moško truplo. Komisija ;e ugotovila, da je mrtvec identičen s Stjepa-nom Nemaničem, ki se je pred tremi tedni v družbi svojega očeta nameraval v čolnu prepeljati preko Drave. Sredi reke pa se je čoln prevrnil. Oče, ki ni znal plavati, se je prijel za neko desko in se srečno rešil, sin pa je utonil, četudi je znal plavati.
ZAJTRK NAM MORA DATI MOČ,
ki je potrebna, da do kosila uspešno vršimo svoje opravilo. Skodelica okusne, koncentrirane krepilne hrane
OVOMMTEME
vnese v telo v malem obsegu veliko hranilno vrednost, pa pri tem ne ob-težuje želodca. — Dobiva se povsod: velika škatla 56 Din, srednja škatla 32 Din, mala škatla 16 Din.
*	Novosadska trgovina s kolesi Engl &
sin se je odločila, da v Novem Sadu zgradi lastao tvornico koles. Nadeja se, da bo tvornica 2e začela izdelavo koles v začetku decembra, a v začetku poletja bo nudila na našem trgu prva domača kolesa, ki bodo mnogo cenej Sa kakor inozemska. Ta tvornica bo zaposlila 100 do 150 delavcev.
♦	Brat ubil brata in svakinjo. V okolici Brusa se je dogodil strašen zločin. Radoš Viličkovič je zaradi dedščine gojil mržnjo
Foto - potrebščine
Foto-aparati vseh znamk Foto-amaterska deia Foto- povečave
DROGERIJA KAKC
UII KIJA.NA - MAKI BOK
napram svojemu bratu Radoslavu in njegovi ženi Nerandži. V noči od 21. na 22. t m. je v zasedi pričakal brata, ki se je vrača! iz občinske pisarne, kjer je vršil županske posle. Oborožen z vojaško puško je Radoš z dvema streloma na mestu ustrelil Rado-sla*'a in nato njegovo truplo zakopal. Naslednji dan pa je ustreli! njegovo ženo s tremi streli iz samokresa, nakar je sam šel k orožnikom in javil, da je našel svakinjo mrtvo in da jo je najbrž ustrelil njen lastni mož, ki je izginil. A preiskava ie kmalu pokazala. da utegne zločinec biti edino Radoš. Ko so našli truplo njegovega brata, je bila njegova krivda dognana.
*	Kaj vse zmore Odol! Odol zmore več kakor samo čistiti zobe in jih ohraniti zdrave in bele. Obvaruje jih tudi pred gnitjem, čisti in osvežuje vso ustno duplino, ohra-njuje zobno meso zdravo in ga varuje pred prevelikim omehčanjem. Dihu daie čudovit, blag vonj. Po zaslugi posebnega svojstva. ki ga premore samo Odol. prodre z vsemi svojimi antiseptičnimi elementi v sluznice in .iih vpruie cele ure pred nevarnim vplivom bakterij in razkrojevalnimi procesi, ki brezpogojno uniči'o zobe. ako se ne uporablja varovalno sredstvo.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in pl'e?rn tovarna To« Reich.
Iz Ljubljane
u— Odhajajočemu čsl. konzulu g. dr. Reslu priredi Jugoslov.-češkoslovaška liga častni večer v ponedeljek 3. novembra v restavraciji »Zvezdi«. Kdor bi se želel ude-režiti te večerje, naj se prijavi do petka 31. t. m. predsedstvu Jugoslov.-češkoslova-ške lige. Knafljeva ulica 5-II.
u— Otvoritvena predstava na Šentjakobskem gledališkem odru. V nedeljo 2. novembra otvori Šentjakobski oder svojo deseto sezono s krasno veseloigro »Križni pajek«, v kateri nastopijo vsi prvi igralci Šentjakobskega odra. Veseloigro prepleta zdrav humor in nebroj komičnih situacij. Upamo, da se bodo posetniki izvrstno zabavali. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu od četrtka dalje. Pridite!
u— Devica Orleanska je bila največja, in najdragocenejša oseba Francije! Ona je oboževana junakinja svoje domovine. Zato jo film, ki ga bo predvajala ZKD v kinu Ljubljanski dvor 30. in 31. t m., vselej ob 16., pol 20. in 21., prikazuje kot silno osebnost globokega reformatorskega po-kreta. Niti zgodovina sama ni tako realno pokazala na pozrornici »Device Orleanske« kakor je to uspelo Jeanu Joseju Frappi Ne zamudite prilike in oglejte si ta monu-mentalni film o francoski nacijonalni junakinji.
KINO IDEAL
Danes ob 4., y28. in 9. uri.
Klub šestorlce
Pretresljiva drama mlade ruske aristokratinje. V glavni vlogi IRENE RICH. Krasni posnetki!
u— Iz gledališča. V četrtek se bo pela prvič na našem odru Verdijeva opera »Moč usode«. Delo, ki ie polno lepih melodij, sta naštudirala dirigent Neffat ter režiser ravnatelj Polič. Peli bodo: glavno žensko partijo Leonore Juraničeva, Alvara Marčec, Dona Carlosa Grba, Gvardiana Rumpel, Melitona Janko, Preziosillo Kogejeva, mar-kija Zupan, dalje nastopijo Španova, Sancin, Magolič, Perko, baletni zbor z Mohar-jevo in Golovinom in drugi. Za abonma C. — Schillerjevi » Razbojniki« se ponove v drami drevi za red D. Opozarjamo na novo premijero v drami v petek. Uprkfori se komedija »Gospa ministrica«, katero je napisal Branislav Nušič. Delo je na repertoarju vseh jugoslovenskih gledališč in se povsod uvaja z največjim uspehom. Naslovna vloga je v rokah gospe Juvanove, njeno hčerko Daro bo igrala Boltarjeva. Izvrstne komične vloge igrajo Rakarjeva, Mira Danilova, Medvedova in Gabrijelčiče-va. Čedo igra Daneš, Ujca Vaso Cesar. Poleg omenjenih nastopa skoro ves dramski ansambel. Režiser Lipah. Izven abonmaja.
u— Akcija za mestne siromake. Prejeli smo: Mislil bo morda kdo, da je akcija proti beračenju v Ljubljani naperjena proti onemoglim in ostarelim mestnim ubožcem in proti onim, ki so zaradi nesreče zapadli pomanjkanju. Toda prav nasprotno je res.
Pletenine
najceneje in najsolidneje kupite v modni trgovini	330
F. M. Rozman, Židovska uL 7
FORD-LIMUZINA
s 4 vratmi, izvrstno uvožen, Hella-rog in rezervna hupa, bilux žarnice, smerni kazalci, 2 kovčka lz fibre v kovinastem kovčku UGODNO NAPRODAJ. Naslov se poizve v oglas, oddelku »Jutrac.	14719
Nežno koio
svojega mtljenčka
boste najlažje negovali ln Ščitili, ako za vsakdanjo kopelj uporabljate edino lahko milo za deoo PARACELSUS. To milo za deco plava na vodi, a Je prirejeno iz najboljšega materijala ter Je povsem nevtralno (blago). — Zahtevajte v lekarnah, dro-gerijah in parfumerijab izrecno milo PARACELSUS in odklanjajte druge proizvode!
Med prosjaki jih je bilo mnogo, ki so miloščine samo izkoriščali, medtem ko se pravi reveži niso niti upali ali mogli na cesto. Med njimi so taki, ki bolehajo že dolga leta, ali celo taki, ki nimajo potrebnega oblačila niti za beračenje. Vsi ti siromaki bodo sedaj deležni vsestranske podpore mestne občine, dočim se bodo nadležni tujci odpravili v domovne občine. Hvalevredno je, da je našla akcija toliko odmeva med ljubljanskim prebivalstvom. Mnogo pa jih je še ki se do sedaj še niso odzvali klicu mestne občine. Pozivamo vse meščane, da prispevajo po svojih močeh v ublaženje bednega stanja najbednejših. Mestni magistrat bo prihodnje dni razdelil tablice med one, ki so podpisali izjave za akcijo proti beračenju, zato pozivamo še enkrat tudi one, ki teh izjav še niso podpisali, da to čimprej store, da se magistratu delo olajša pri dostavljanju tablic.
u— Dva slovita simpatična umetnika bo ljubljanska publika spoznala v zvočnem filmu »Vesela srca«, ki bo od danes dalje tekel v elitnem k:nu Matici. Popularna berlinska igralka Kathe Dorsch in teno* rist Bollmann sta pripomogla k izvrstni filmski opereti, ki mora osvojiti in razve* driti vsakega gledalca. Razume se. da so tudi vsi ostali igrale: na mestu in da teh* nična oprema v celoti ustreza. Prijeten razvoj dejanja dober humor in sladka glasba — nu, to bomo pa dvakrat šli po* gledat in poslušat...
u— Znanstvena predavanja. Drevi ob 20. bo v dvorani Delavske zbornice znanstveno predavanje. Predavala bo gdč. Angela Vodetova o posledicah izmaličenih žlez za razvoj duševnosti. Sprejemali se bodo prostovoljni prispevki za luč in kurjavo. Udeležite se tega predavanja!
u— Redni letni občni zbor Glasbene čitalnice bo v torek 4. novembra ob 18. v Glasbeni Matici, soba 6.
u— Cesta med Karlovsko in Streliško cesto zaprta za vozila. Ravnateljstvo mestnega vodovoda naznanja, da bo danes v sredo začelo razkopavati Cesto za Gradom, ker se bodo tam polagale nove vodovodne in plinske cevi. V to svrho bo cesta med Karlovsko, in Streliško cesto približno 2 do 3 tedne za promet z vozili zaprta.
u— Sokol Ljubljana U. poziva članstvo in naraščaj k proslavi češkoslovaškega praznika osvobojenja, ki bo v četrtek ob pol 20. v društvenih prostorih na realki. Udeležba strogo obvezna!
u— Akad. pevski zbor bo imel nocoj izjemoma skupno vajo ob 7. zvečer — brez četrti — za nastop pri Sv. Krištofu.. — Odbor.
u— Avtobusi na pokopališče. Mestni avtobusi bodo vozili od 29. do 31. z Marijinega trga na pokopališče k Sv. Križu od pol 2 popoldne do 7. zvečer vsake po! ure, v dneh 1. in 2. novembra pa ves dan.
u— Mestni popisovalnl urad bo v četrtek in petek v dneh 30. in 31. t. m. zaradi sna-ženja zaprt.
u— Nepreviden kolesar. Na Viču je včeraj por>oldne neki neprevidni kolesar v naglem diru podrl na tla 7 letno Mileno Re-mic, hčerko progovnega čuvaja državne železnice. DekKca je šla opoldne v šolo. Pri padcu si je zlomila levo nogo in so jo morah" odpeljati z rešilnim avtom v bolnico Kolesarja je policija legitimirala.
u— Znani pslhogralolog A. Wlnterry se nahaja v Ljubljani v hotelu »Slon« samo nekaj dni. Analiza rokopisa, življenjepis po preteklosti in sedanjosti, nasveti in drugo.
u— Obiskovalci razstave oblačil za gospode in deco, ki jo je priredila preteklo nedeljo ljubljanska specijalna tvrdka J. Maček v svojih poslovnih prostorih na Aleksandrovi cesti 12, so bili polni hvale o izredno okusnih razstavkih. Videli so, da ustrezajo izdelki te tvrdke najnovejšim zahtevam mode, da so prvovrstni v kroju in opremi ter trpežni v blagu in izdelavi. Obenem so se posetniki mogli prepričati, da ima tvrdka J. Maček največjo zalogo In tako mnogovrstno, da more postreči vsakomur po njegovi zahtevi glede fasone, vzorca in cene.
u— Snežni čevlji in galoše najboljši pri Antonu Šinkovcu, Pod Trančo.
u— Izgubila se je v petek zvečer med pol 11. in 11. rjava ženska ročna torbica z nekaj gotovine in drugimi predmeti od železniškega prelaza do županstva na Selu. Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda v Predovičevi 9-1 ali na policiji.
n— Izgubljeno. Ubog delavec invalid je izgubil v Ljubljani v Kolodvorski ulici (v stari gostilni Mikličevi aH Pri brivcu) ali pa na južnem kolodvoru preko sto dolarjev, vse, kar je imel. Poštenega najditelja prosimo v imenu onega reveža, da proti nagradi odda najdeni denar na policiji.
Iz Maribora
a— Novi stolni prošt v Mariboru. Za stolnega prošta, katerega mesto je postalo po smrti profesorja dr. Matka izpraznjeno, je imenovan pomožni škof dr. Tomažič Slovesna instalacija bo jutri ob 8.
a— Zapuščeni otroci ▼ pomanjkanju in mrazu. V ponedeljek je pripeljala v bano-vinski Dečii dom v Strossmajerjevi uhci Marija G. v dvokolnem vozičku tri otročič-ke vse premražene in sestradane in jokaje prosila za zaščito otrok. Oče teh otrok je pred štirimi meseci zapustil svojce, mati je skrbela za male, koiikor je mogla, a pretekli teden io je vrgel stanodajalec iz hiše prav zaradi otrok, ker so bili podnevu, ko je bila mati na delu brez nadzorstva. Tako je ostala družinica brez očeta ki strehe, mati je iskala delo in stanovanje, a povsod so jo odvračali zopet zaradi otrok. Zadnje noči so prebili v neki šupi blizu Limbuša, odkoder so jih napotili v Dečii dom. Otro-
TVORNICA
C i KO RIJE
ke so v zavodu takoi očistili, nahrani!*, oskrbeli novo obleko ter dva začasno sprejeli, dočim se je mati z dojenčkom obrnila za pomoč na Zdravstveni dom.
a— Prihodnja premijera v mariborskem gledališču bo v četrtek, 30. t m. Ob tej priliki bo premijera na novo zrežiranega in insceniranega igrokaza Leonida Andrejeva »Dnevi našega življenja«, ki jo je uprava zaradi svoječasne izredne velike priljubljenosti ponovno stavila na repertoar ter bo sigurno tudi letos privlačna točka dramskega repertoarja. Vsebina je zajeta iz moskovskega študentovskega življenja ter se bodo med dejanjem tudi pele originalne ruske pesmi in romance. Premijera bo za za ab. B.
a— Ljudska univerza. V petek bo recitira! predavatelj g. Flehner iz Dresdena indijsko legendo »Oči večnega brata«, ki io je spesnil znani dunajski pisatelj Štefan Zweig. Legenda je goreč slavospev ljubezni do bližnjega. Predprodaia vstopnic pri go^spej Zlati Brišnik in g. Hoferju.
a— Izredna seja uprave Mariborske sokolske župe se bo vršila v sredo 29. t. tn. ob 18. Zdravo — Tajništvo.
a— Mariborska podružnica .lugoslovett-ske Matice bo imela svoj letošnji občni zbor v četrtek 30. t. m. ob ?0. v Narodnem domu.
a— Umrl je v ponedeljek zvečer v Smetanovi ulici 19 letni pletar Engelbert Spo-lenak. N. v m p.!
Iz Celja
e— Okrožni inšpektor g. dr. Schaubacu se je mudil včeraj v Celju in je posetil tudi celjsko sresko načelstvo.
e— Ljudsko vseučilišče. Predvčerajšnjim je predaval g. dr. Stane Rape, tajnik ljubljanskega aerokluba, sO vzrokih letalskih nesreč«. Te nesreče je podredil trem glavnim vzrokom: defektu v motorju, izgubi ravnotežja in lomu materijala ter je povsod navajal primere iz prakse. Prisodil je veliko važnost tudi osebi pilotovi in psihološkim momentom ter je poudarjal, da akrobacije z letalom ne spadajo v poglavje o letalstvu, ker so mu le v škodo. Sledila je razprava o padalu in končno statistika o letalskih nezgodah v poslednji dobi, kjer Jugoslavija v prometne.n letalstvu vseh treh let ne zaznamuje nika-ke nesreče, kar more našemu letalstv biti v čast in v dokaz sposobnosti in solid-nosti. G. predavatelj je navajal, pod katerimi pogoji lahko smatramo letalo za varno prometno sredstvo. Predavanje preizkušenega strokovnjaka je bilo nadvse zanimivo in zelo poljudno. V dokaj lepem številu navzočim je nudilo izreden užitek in mnogo koristi, obenem pa je doseglo namen, da ustvarja potrebno zaupanje v letalstvo.
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in daljnji okolici, da uraduje referent Zbornice v torek 4. novembra od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici gremija trgovcev Celje, Razlagova ulica št. 8, pritličje levo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, s® vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase.
e— Štetje posetnikov grobov se bo tudi letos vršilo na obeh celjskih pokopališčih. To štetje priredi društvo »Rdeči križ«. Plemenite naloge tega društva so znane vsakomur, zato odbor prav vljudno prosi, naj bi se vsakdo ob spominu dragih umrlih, spomnil tudi »Rdečega križa« in mu pomagal čeprav s tako malim zneskom.
e— Vpisovanje v kmetijsko nadaljevalno bolnici 7 mesecev star sinček progovnega delavca Vlado Frišek iz št. Vida pri Gro-belnem na škrlatinki.
e— Vpisovanje v kmefjsko nadaljevalno šolo v Celju in gospodinjsko šolo za kmet-ska dekleta bo v torek 4. novembra ob 14. v okoliški osnovni šoli na Dolgem polju.
e— Avtobus Celje-Podsreda in Št. Peter pod Sv. gorami bo vozil na Vse svetnike v petek 31. t. m. zvečer iz Celja in v ponedeljek 3. novembra zjutraj z Lesičnega pojačan z rezervnim vozom. Vsled poznega časa vozi avtobus na željo prebivalstva iz Podsrede sedaj zopet ob 5.20 in prihaja v Celje ob 7.35, kakor je vozil pred zadnjo spremembo, popoldne pa ostane vozni red nezpremenjen.
e— Padec z lestve. V nedeljo 26. t. m. je padel 66-letni delavec Franc Kranjc z Ledine pri Rogaški Slatini z lestve, po kateri je hotel na hlev, tako nesrečno, da si je zlomil desno roko v ramenu. Moral je iskati zdravniške pomoči v celjski bolnici.
Pride! Pride!
v njenem najnovejšem velefilmu
ZASUŽNJENE DUŠE
Božanska
GRETA GARBC
kot ženski DON JUAN
Lt
Vzorne naprave
so nastale, da se v laboratoriju iznajden ASPIRIN y velikem, tovarniško in sicer na higijensko brezhibni način izdeluje.
Tako je zajamčena ne samo higijenska izdelava, temveč tudi skrbni zavoj.
ASPIRIN
jecHnsfven! na svetu.	m A
e_ Kamen v nogo. Na Ponikvici pri
Ponikvi je zagnal nekdo 25. t. m. 24-letns-mu hlapcu Jakobu Kukoviču kamen v levo nogo in mu jo težko poškodoval. Ku-jkoviča so prepeljali v celjsko bolnico.
e_ Policijska racija pri kapuclnih.
Celjska policija je že dalje časa opažajte, da hodijo v kapucinski samostan poleg raznih revežev beračit za hrano tudi nekateri sumljivi elementi. V ponedeljek 27. t. m. so stražniki nenadoma posetili kapucinski samostan in aretirali tam naslednje sumljive »abonente«, ki so ravnokar južinali: Antona Kluna in Karla Dur-fleda iz Kočevja. Ignaca Nograška s Polš-sika pri Litiji, Valterja Briicknerja iz Stolpena v Nemčiji, Antona Ogrina iz <5r-mega potoka, Ivana Povheta iz Hrastnika Sn Rudolfa Žoharja iz Toplic pri Zagorju. "Policija je odpremila aretirance v njihove domovinske občine.
Iz Kamnika
ka— Popravek. V poročilo o občnem »boru Meščanske korporacije se je vrinila pometa. Zadnji stavek se mora glasiti tako, da se cena toka ki ga bo oddajala Meščanska korporacija mestni občini za upravičence MK, ne sme zvišati. Ako bi se ta sklep skušal izvesti, potem bi imeli dvoje tarif za tok, kajti občina bo glede na režijo primorana zrvišati ceno toka in bi prav gotovo morala Meščanska korpo-•raeija plačati občini razliko pri ceni za KW uro.
Iz Kranja
r— V kavarni Narodni dom je vsak ve« Sšer prvovrsten koncert.
Iz Krškega
Poroka. Poročil se je v nedeljo po« poldne v Ljubljani g. Bogomir Hofbauer, hotelir hotela »Gregorič« z gdc. Pavlo Knezovo iz Sopote pri Radečah. Cesti« tamo!
kr— Prvi sneg. V noči od sobote na ne« delio se je uresničila vremenska napoved naših prerokov, da bomo dobili sneg in r njim zgodnjo zimo. Posebno Gorjanci so se v nedeljo zjutraj pokazali v pravem zimskem oblačilu. Zapadlo je do 40 cm snega.
Iz Pilštanja
pi— Avtobus mesta Celja je s 6. okto« i>rom spremenil svoj vozni red v toliko, da odhaja iz Podsrede ob 4.45 Tako morajo oddaljenejši reflektanti vstajati ob 3. in še prej. Nemalo pa je primerov, da ljudje vsi znojni prihajajo prepozno dočim avto stalno nima mnogo potnikov. Slišimo, da je avtobusno podjetje uvidelo brezpredmet« nost te izprememba in da namerava z da« našnjim dnem uvesti zopet prvotni vozni red. Ob tej priliki dajemo prizadeti odlo« Silnim faktorjem v premislek nov načrt, k; bi bil po našem mnenju vsekakor primer« nejši. Stari vozni red naj bi se uvedel v poletnem času. za zimo pa naj se uredi tako, da bo odhajal avtobus iz Podsrede ob 6. in se vračal iz Celja vsaj ob 16. Mi« stirno. da bo podjetje upoštevalo naš pred< Sbg in s tem ugodilo predvsem onim, ki no oddal jeni od proge eno uro in še več.
Iz Lpstom««®
tj— Nov zdravnik. Naselil se je v na« Rtm mostu četrti zdravnik, in sicer dr. Sernard Jirku. Bavi se tudi z zobozdravil« stvom.
li— Zlata poroka. V nedeljo proslavita 50 let zakonskega življenja g. Jakob Vo«
|fr:nec iz Strojče vasi in njegova soproga •Marija. Jubilanta sta za svoja leta — mož Srh šteje 78. žena pa 72 — izredno čila. G. šVogrinec je kot dober krojač na glasu ter jrrti še vedno prav pridno svojo šivanko. (Eeikveni obred bo v tukajšnji župni cer« JjEvi po pozni službi božji. Slavljencema že« še biserno poroko v takem zdravju, iskTsnega sta sedaj.
lj— Davica se širi. Na obeh osnovnih Šolah so dosedaj zboleli trije otroci, na meščanski pa eden. Za posledicami davi« ;ee je umrla Frančiška Potočnikova, hčerka jželarja Jožefa Potočnika iz Kumerske gra« be m učeraka 5. razreda.
Iz Polfčan
po- - Sestanek pred izrednim občnim j&rcrom čHataice kot priprava za likvidacijo društva v prid ustanavljajočega se ©okola v Poljčanah bo za vse člane danes ob 20. v Čitalnici. Zaradi važnosti sestanka pridite vsi!
mr— Proslava češkega narodnega praz* ■a&a se je vršila v nedeljo dopoldne ob 11. iSlala dvorana Sokolskega doma se jc kma« napolnila in po uvodnih besedah staro« ;ste g. dr. Faikaša je g. prof. Marij Hvala |očrta! zgodovinsko pot bratskega naroda [ta je žel za svoja izvajanja zasluženo pri« Spanje. Da bi proslava uspela čim lepše, !.je hotelo Soko'sko društvo naprositi zna« Eo; Zivršanov kvartet, da zapoje par če« pfe-r' in slovaških narodnih pesmi. Cas je [bil pa tako pičlo odmerjen, da je bilo ne« piogoče zadostno obvestiti občinstvo, ki ianai bj popolnoma napolnilo veliko sokol« o tekrvadnico ter s prostovoljnimi pri« 'spi.-v' i krilo efektivne izdatke, zato je ta ^ep: načrt zaenkrat pade! v vodo Toda jjujdi ako je občinstvo odneslo od proslave ■»jlvAjše vus«c.
= Nazadovanje svetovnih cen se še ni ustavilo. Iz doslej objavljenih indeksov cen v veletrgovini raznih držav je razvidno, da se tudi v septembru nazadovanje svetovnih cen še ni ustavilo. V Angliji je v septembru padel indeks cen od 109 na 105 (v septembru 1929 132) v Nemčiji od 124 na 120 (september 192D 138), v Franciji od 114 na 113 (123.50), v Švici od 126 na 123 (142). dočim je v Zedinjenih državah ostal na višini 84 (96) Pravilnejšo sliko brezprimer-nega poloma cen sirovinam pa nam podajo naslednje številke: Pšenica je v Cbicagu notirala aprila 1928 še 170 centov za bušel, danes pa notira le še 80 centov. Sladkor je stal L 1928. v Newyorku okrog 3 cente za funt, danes pa stane le še 1 cent. Baker je še lani dosegel najvišjo ceno 24 centov za funt. danes pa je padel že pod 10 centov Cena bombažu se je 1. 1928. dvignila v Ne\v-yorku na 23 centov, danes pa notira le še lo centov za funt Juta je stala 1. 1928. v Londonu do 38 funtov 7 sh, sedaj pa stan? le še 16 funtov 15 sh Kavčuk pa je od leta 1928. v ceni padel od 20 penijev na 3?/> penija.
—	Za enotno strokovno kmetijsko glasilo V vprašanju enotnega strokovnega kmetij skega giasila se je vršila prošli četrtek na poziv banske uprave v Ljubljani konferenca vseh predstavnikov naših kmetijskih listov Gre za končno uresničenje zedinjenia vseh strokovnih kmetijskih listov: »Kmetovalca«, »Sadjarja« in »Vrtnarja«, »Naših goric«. »Slovenskega hmeljarja«, »čebelar ja«, »Perutninarja« in »Konjerejca.« Po združitvi bo prejemal vsak dosedanji naročnik enega teh listov za dosedanjo na ročnino obširno skupno revijo. Upoštevajoč veliko važnost te združitve, so se vsi pred stavaiki listov izrekli za enotno glasilo, le Sadjarsko in vrtnarsko društvo zaenkrat še ni dalo končnega odgovora. Kakor čuje-mo, bo začelo skupno glasilo izhajati že s prihodnjim novim letom.
= Razvoj državnih dohodkov od trošarin. taks in monopolov. Po pravkar v Službenih Novinab« objavljenih podatkih o državnih dohodkih od strošarin, taks in monopolov je razvidno, da se tudi letos državni dohodki navzlic težki gospodarski depresiji razmeroma ugodno razvijajo, ka kor sledi iz naslednje primerjave (v mih :onih Din):
Dohodki od	1928. 1929. 1930.
trošarin (april - sept.) 413.1 441.0 428.0 taks	537.6 583.6 610.2
monopolov (april-avg.) 9S9.5 992.8 996.7 Edino dohodki od trošarin so letos za prvih 6 mesecev tek. proračunskega leta (april -september) sicer nekoliko manjši, vendar pa so še večji kakor predlanskim v istem razdobju. Rezultat državnih dohodkov od trošarin je v primeru z ostalimi dohodki tudi zaradi tega manj zadovoljiv, ker je treba upoštevati povišanje državne trošarine na vino iz I. 1929 Dohodki od taks pa so v stalnem dviganju in so se tudi letos precej povečali. Prav tako tudi monopolski dohodki počasi, pa vendar stalno naraščajo.
= Odkup odvzetih vžigalnikov. Kakor smo že poročali, je uprava državnih monopolov izdala pravilnik o umetnih upaljačin in vžigalnikih, s katerim je rešeno tudi vprašanje odkupa odvzetih vžigalnikov. Ko je naša država 1. 1928. sklenila s švedskim vžigaličnim trustom pogodbo o 22milijon-skem dolarskem posojilu in ji odstopil", pravico prodaje vžigalic, je bilo tudi z zakonom določeno, da smejo vžigalnike in kresilne kamenčke prodajati samo trafikanti. Na podlagi vzakonjene pogodbe je uprava državnih monopolov prepovedala prodajati od 1. januarja 1929 dalje vžigalnike in kamenčke ter je z razpisom od 6. julija 1929 odredila, da se vsi vžigalniki in kamenčki odvzamejo dotedanjim prodajalcem in shranijo pri oddelkih finančne kontrole dotlej, da se določi, kako je z njimi postopati. Trgovcem je bilo navedeno blago odvzeto brez odškodnine. V pravkar izdanem pravilniku pa je v prehodnih določbah odrejeno, da bo 8 dni po uveljavljenju pravilnika pričelo Jugoslovensko društvo žigica v Beogradu odkupovati odvzete vžigalnike po nabavni ceni, in sicer v krajib, kjer obstoje njene zaloge vžigalic. Pri določitvi nabavne cene mora biti navzoč tudi lastnik odvzetih vžigalnikov ali njegov namestnik. Odkupi se morajo izvršiti najkasneje v 30 dneh.
—• Angfleška ponudba za izvoz naše želez ne rnde. Nedavno srno poročali, da se neka angleška finančna skupina zanima za izvoz naše železne rude iz Ljubiie in da hoče tudi na lastne stroške izgraditi bakarsko luko. Kakor poročajo iz Beograda, je angleška tvordka Nevlor Benzon & Co. dejansko stavila ministrstvu za šume in rudnike ponudbo, v kateri se zavezuje, da bo iz državnega rudnika v Ljubiii izvozila letnn 350.000 ton železne rude. in sicer preko luke Bakar, kjer bi zgradila vse priprave za mehanično prekladanje iz posebnih vagonov na ladje. Država bi izvršene železni ške investicije plačala le z železno rudo. Doslej se je vsa ta železna ruda izvažala v Madžarsko in Češkoslovaško
—	Za spremembo čl. 125 2akona o nepo srednih davkih. Iz Beograda poročajo, da
j jo banaška trgovsko-industrijska jn obrtna
j Zbornica v Vel. Beekereku predložila fi-■oaažaemu ministrstvu predstavno, t kate-
ri predlaga spremembo 61. 125. zakona o neporednih davkih, v tem smislu, da bi se pridobnina odmerjala na 3 leta in ne na 1 leto, kakor to določa zakon.
— Splošna gospodarska zadruga xa Slovenijo v Ljnbljani r. z. z o. z. v likvidaciji vabi svoje člane na zadnji občni zbor, ki se bo vršil 7. novembra t. 1. ob 18. v prostorih Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani, Pra-žakova ulica 11. Dnevni red: 1.) Poročilo likvidatorjev; 2.) čitanje revizijskega poročila; 3.) odobritev likvidacijske bilance; 4.) volitev hranilca knjig: 5.) raznoterosti.
= Nova tarifna olajšava. Na predlog Zavoda za pospeševanje zunanje_ trgovine Je gener?lna direkcija državnih železnic odobrila tarifno olajšavo za izvoz otrobov in mlinskih odpadkov, in sicer od vseh postaj, označenih v izjemni tarifi št. 34, do Bakra, Dubrovnika. Metkoviča. Splita, Sušaka in Šibenika in do vseh mejnih prelazov. Za pošiljke od najmanj 10.000 kg veljajo v tem primeru znižane tarife barema 25, ktr pomeni 55% popust.
30RZE
28. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo slab. Le v devizah Trst in Pariz je bilo nekai prometa na podlagi privatne ponudbe. Tečaji deviz so v splošnem nekoliko popustili, vendar ni prišlo do večjih tečajnih snrememb.
Na zagrebškem efektnem tržišču je danes Vojna škoda pri nespremenjenih tečajih ostala brez prometa. Za aranžma je notirala 431—432, za december po 430—431. Do zaključkov pa je prišlo v 8-odstotnem Blairovem posojilu po 92 in v 7-odstotnem po 82.50 Med bančnimi papirji so bili zaključki samo v Jugobanki po 79.50 in v Poljedelski po 56.50 Od industrijskih delnic se je ponovno okrepila Trboveljska, ki se je trgovala po 374, 375. 378 in 380 (včeraj 370—373) V ostalem je bil promet samo še v Dravi po 235.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 22.74, Berlin 13.435 — 13.465 (13.45). — Bruselj 7.8719. - Budimpešta 9.885. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 794.68 — 797.66 (796.18). — London 274.27. — Newyork .56.34. — Pariz 220.45 — 222.45 (221.45). -Trst 294.15 — 296.15 (295.15.)
Zagreb. Amsterdam 22.74, Dunaj 794.68 do 797.68, Berlin 13.435 — 13.465, Bruselj 787.19. Budimpešta 987 — 990. London 273.87-274.67. Milan 294.35—296.35. New-vork ček 56.24 — 56.44, Pariz 220.51 do 222.51, Praga 167.11 — 167.91, Curih 1094.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9128. Pariz 20.21, London 25.0225, Newyork 515.10, Bruselj 71.825, Milan 269.675. Madrid 56. Amsterdam 207.525, Berlin 122.69, Dunaj 72.63, Sofija 3.73, Praga 15.275, Varšava 57.7. Budimpešta 00.20. Bukarešta 3.06.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 93 bi., 7% Blair 83 b!.. Celjska 160 deri.. Ljublj. kreditna 122 den.. Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170-180. Vevče 124 den., Ruše 280-300 Split cement 400 blago.
Zagreb. Državne vrednote: Voino škoda aranžma 431 _ 432, kasa 430 — 432, za december 430 — 431, za februar 425 — 426, investicijsko 88 bi., agrarne 51 — 53.5, 8% Blair 91.75 — 92.25. 7% Blair 81.75—82.25, 7% Drž. hipot. banka 80.75 — 81.5, 6% begluške 71 — 73; bančne vrednote: Praštediona 925 den., Jugo 79 — 80. Union 191 do 192. Ljubljanska kreditna 122 den., Narodna 8100 bl„ Srpska 188 — 189, Zemalj-ska 129 — 130; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 35, Našička 1100 do 1150. Gutinann 138 — 140, Slaveks 53 do 60, Slavonija 200 den., Drava 232.5 — 237. Šečerana 298 — 300. Brod vagon 90 den., Vevče 124 den.. Isis 40 — 46, Dubrovaeka 398 — 400. Oceanija 212.5 — 220, Trbovlje 379 - 381.
Beograd. Vojna škoda 450 — 450.5, za december 455.75 — 456.25, investicijsko 87 do 88, 7% Blair 87.75 zaklj., 7% Drž. hip. banka 81.75 - 82.80. Narodna 8000 — 815<>.
BHagovna tržišča
JAJCA
-j- S tržišča jajc. Na tržišču jajc je povpraševanje po svežem blagu zadnji čas po pustilo in je bilo opažati zopet močnejšo konkurenco jajc iz hladilnic. Naši izvozniki so zaradi tega deloma nekoliko znižali cene. Vendar pa se zdi, da je zadnja mlačnost na tržišču jajc le prehodna. London je že sredi preteklega tedna javil ftvrstejše tečaje in tudi sobotni berlinski tečaji so zo pet ugodnejši; tako so v soboto notirala ju goslovenska jajca v Berlinu 11 in tri četrti ne do 12 pf. nasproti 1 in pol do 11 in tr: četrtine zadnjo soboto. Nastop hladnejšega vremena gotovo že vpliva na trg.
LES
-j- Ljubljanska' bona (28. t m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključen je bil 1 vagon tesanega lesa. Povpraševanje je za jesenove hlode (gladke, 35 do 50 cm srednjega premera, dolž. 2, 2.10. 2.20 in 2.30 m ter plohe 90 in 100 mm, 30 X 95 mm. 60 X 95 mm in 95 X 95 mm v gornjih dolžinah), za beli gaber (krljičk!. 32 cm dolžine ali mnogokratnik, premer 25 cm. brez grč), za jelove škurete (14 mm. 4 m, od 17 do 29 cm širine), za 30 kub. m javorjevih plohov (deb. 33 rom, s predpisano nadmero, delž. od 2.20 m navzgor, deb. */« cole. blago nežamano). za več vagonov debelih, dolgih bordonalov, za večjo množino bukovih hlodov (dolž. od 2.20 do 4.40 m, srednji premer od 30 cm navzgr) in za 1 vagon smrekovih kratic (25 mm deb., samo 0.50 ali 1 m).
ŽITO
-f Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se fco slovenska postaja, po mlev-ski tarifi in pri plačilu v 30 dneh): pšenica: baška. 80/81 kg po 215—217.50. 79/80 kg po 205—207.50, 78<'79 kg po 190 —192.50; rž: baška, 72 kg po 157.50-160. ječmen: baški. ozimni. 66 67 kg po 170— 172.50: koruza: baška stara po 162.50—165. okrogla za mletev po 185—187.50. nova umetno sušena po 150—152.50 pri navadni voznini po 155—157.50), nova času primerno suha po 127.50—130; moka: >0* po 350 -355
Norosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 5 vagonov pšenice, 2 vag. ovsa, 26 vag. koruze. 6 vagonov moke in 4 va?. otrobov. Pšenica: baška 79 80 ks 140-145; baška. Tisa. Mej 79/80 kg 150—152 5. gornjebaška 79 80 k 145 - 147.5: banaška, Tisa, šlep. 79/80 kg 145 - 147.5. gornjebanaška 7980 147 5 d< 150; sremska. slavonsks. 78 ke 132.5 - 135 Oves: bnski in sremski 132.3—13" Jermen: baški in sremski. 63 64 kg 107 5O-112. Ke ru/a: bnška in sremska 105—107.5»: bar,* ška 100- 102.50: nova baška in sremska 7t. —7150; za <fc*erober - jtguar 77.50—80;
za marc - april - maj 96—97.50; banaška m december - januar 72.50—75; sremska umet-uo sušena 90—92.50; ladja Dunav 87.50— 92.50. Moka: baška »0s< in >0gg< 260-270; >2< 230-240; >5< 200—210; >6< 160-170; >7< 110-115; >8« 77.50—82.50. Otrobi: baški in sremski 62.50—67.50. Fižol: baški m sremski 275—285.
+ Somborska blagovna borza (26. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet 236 vag. Pšenica: baška. potiska. 80 kg 147.5—152.5. okolica Sombor, 78 kg 135 — 140, gornjeba-ška, 79/80 kg 147.5—152.5. sremska, 78 kg 132.50—137.50; banaška. 79 kg 140-145. Oves: baški 135—140; sremski 126-130. Rž: baška 110 _ 115. Ječmen: baški, 63/64 kg 100 — 105. Koruza: baška 105 — 110; nova, umet. suš. 87.5—92.5; nova, času primerno suha s kakovostno garancijo 67-5 do 72.5. Moka: baška >0< in >00< 260 do '270; >2« 230 — 240; >5« 200 — 205; >6< 165 — 175. Fifcol: baški uzančni 265 — 275.
Prosveta
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20
Sreda. 20.: Razbojniki. D Četrtek, 30.: Zaprto.
Petek, 31.: Gospa ministrica. Premiiera. Isv.
LJUBLJANSKA OPERA.
Zadetek ob 20.
Sreda, 29.: zaprto.
Četrtek, 30.: Moč usode. Premiiera. C Petek. 31.: zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ« Začetek ob 20. Sreda, 29.: zaprto.
Četrtek. 30.: Dnevi našega življenja. E. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI OGER,
Začetek ob 20 Nedelja, 2. novembra: Križni pajek. Otvoritvena predstava.
OktobersM zvezek »Ljubljanskega Zvona«
Pravkar je izšla 10. številka naše ugledne revije »Ljubljanski Zvon«. Vsebina je po vrsti sledeča:
V uvodniku »Zaščita narodnih manjšin« obdeluje Joso Jurkovič enega najbolj perečih oroblemov srednje Evrope.
Nadaljuje in končuje se lepa v podrobnostih in kot celota dobro napisana novela Juša Kozaka »Leteči angel«.
Anton O c v i r k je prispeval pesem »Premišljevanje«, druga pesem pa je iz peresa našega pravega proletarskega pesnika, rudarja Franceta Kožarja.
Slavko G r u m se je oglasil po daljšem času s pripovedno prozo »Čakajoči«, čiie snov je vzeta iz življenja v blaznici.
Nadaljuje se povest Mirana J are a »Novo mesto«.
Končuje se Šnuderlova drama »Pravljica o rajski ptici*, ki je pravkar na repertoarju ljubljanske drame.
Takista se končuje esej A. Slodnjaka o poljskem renesančnem pesniku Janu Ko-chanowskem.
Med književnimi poročili ocenjujejo St. L e b e n Župančičev prevod »Sodnika Za-lamejskega«, I. Pregelj ge. Jerasove angleški prevod »Hlapca Jerneja«, B. Borko roman Nike Bartuloviča »Na prelomu«, I. Vidmar povest Ljube Prenner-jeve »Trojica« in A. Bud al črtice starine Trinka »Naši poglavci«. Število zaključuje kronika s poročili: O duhovni situaciji današnjega evropskega pisatelja (F. A.) in Poolava romanov (St. L.).
Opozarjamo ob te] priliki na nedeljski razpis abonementov za nove kniige »Tiskovne zadruge«, ki omogoča naročitev »Ljubljanskega Zvona« ln vseh novih zbirk Tiskovne zadruge proti neznatni mesečni naročnini 45 Din. Sicer stane »Ljubljanski Zvon« 120 Dm na leto in se naroča pri upravi v Ljubljani. Prešernova ulica 54.
Šport
Iz LNP (službeno). Danes v sredo ob 19. seja poslovnega, ob 20 pa upravnega od« bora. K seji upravnega odbora se vabi g. Bostič. Tajnik I. in II.
SK Ilirija. Nogometna sekcija ima sejo načelstva danes ob 18.30 v klubski sobi kavarne »Evropa«. Točno — Lahkoatlet« ski klubski miting, ki je odpadel v soboto in nedeljo, se bo vršil danes in jutri (29. in 30. t. m.) ob 15 po istem razporedu, ka* kor je bil javljen za soboto in nedeljo. Vsi tekmovalci naj prineso s seboj po« trebno opremo. Udeležba je obvezna za vse. ki niso zadržani, m sicer, seniorji: Outrata, Vrečko, Branke Stegu, Ovwald. Stepišnik II., Rupnik. Senčar, Tinta, Šporn, Habič, Šoukal, Lojk, Schiffrer, Karba, Rezek, VVildmann, Ilovar, Boštjančič J., Zupančič, Mcvlja. Oroszy, Orel, Zemljak, Hronek: juniorjj- Marchiotti, Glavnik I. in II., Gogala I. in II., Dolenc, Dolinar, Der« ga^c, Skala, Tiran, Pajnič. Ovin, Pogačnik, Istinič, Agreš, Adamič, Podboj, Zupan. Zagorec, Lukež, Vesenjak. Lamut, Šušter« šič, Kolenc, Stare, Škrabar, Pnstavec, Ko« vač. Boštiančič K. Pribošek
TKD Atena. Radi predstoječih prven« stvenib tekem se prosi, da se vse članice sigurno udeleže danes opoldne treninga na dva gola.
Popravek. V včerajšnjem članku »De« kadcnca slov. nogometa« je tiskarski škrat ponagajal in bi se moralo glasiti v prvem odstavku v 2. vrsti pravilno: »horno novus v« in ne »o«, v drugem odstavku v 23. vrsti pravilno: »na rovaš njene slabe forme« in ne »firme«, ter v sedmem od» stavku v 7. vrsti Dravilno: »najbednejših« rn ne »najbudnejših«
Iz službenih obiav
Novi vpisi v trgovinski register: »Ivo Mihorko«. trgovsko zastopstvo tehničnih in elektrotehničnih predmetov v Mariboru. — »Pri Amerikancu«, trgovina r mešanim blagom d. z o. z. v Mariboru, osnovna glavnica 80.000 Din. Na to vplačani zneski v gotovini 44.000 Din. Poslovodje: Ivan Bratoš, Alojz Simonič. — »Brada Tovladi-jac«, d. z o. z. v Ljubljani izvrševanje mesarske in prekajevalne obrti, trgovina z delikatesnimi in deželnimi pridelki, z mlekom in mlečnimi izdelki ter udeležba pri sorodnih podjetjih. Družba je ustanovljena za nedoločen čas in ima osnovno glavnico 25.000 Din, ki je vsa vplačana. — »Tašker France« v Celju, izdelovanje na zalogo in prodajo vseh kleoarskih predmetov.
S sklepom okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah so omejeno preklicani: Drošek Urša, zasebnica na Pijovcah zaradi pijan« če ania: Cmck Marija v Bodrišni vesi za« radi slaboumnosti; Strnad Jakob, posest« nik v Lušovcu, zaradi slaboumnosti m Ko« gej Ljudmila zaradi pijančevanja. Popoh no-na sta preklicana Kajba Janez v Vol« narju zaradi umobolnosti in Murn Marija v Vodicah zaradi slaboumnosti. — Okraj« no sodišče v Dolnji Lendavi pa je popoU noma preklicalo Novak Kato v Dokležov« iu zaradi slaboumnosti.
Izbrisala se je zaradi razdružitve »Nabavna centrala taninskih tovarn«, d. z. o. z. v Celju v likvidaciji.
BITUMENOZNA
strešna lepenka
ARESIT
strešna lepenka
BITUMEN SMOLA
LESNI CEMENT KARBOLINEUM
dobavlja	345
Jos. R. PUH. Lfubliaaa
Gradaška ul. 22	Telefon 2513
OGLAS
Izmena gvozdenih konstrukcija u sta rom koloseku na ortszi Viakovcl-Brod.
Direkcija Državnih železnica u Subotiei na osnovu rešenja Go-spodina Generalnog Direktora u aktu G. D. Br. 52921/30. od 16-og jula 1930 g. i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo II. čl. 86. deo 98. raspisuje na dan 29. novembra 1930 g. prvu pismenu ofertalnu licitaciju za nabavku. montažu, uguranje i farbanje novih konstrukcija i izguranje, demontažu i utovar u vagone demonti-ranih konstrukcija, koje se moraju, zbog nabavke novih konstrukcija, odstraniti iz koloseka na pruzi Vinkovci-Brod na klm. 219V1. otvora 1.5 m. na klm. 1831/2 i 210s/9 od 2.0 met. otvora, na klm. 2101/2 od 3.0 met. otvora i na klm. 180°/1, 180* 8 i 209*/4 od 9.0 met. otvora.
Kaucija od 5% ponudene sume za naše, odnosno 10% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih železnica u Subotiei ili na blagajnama ostalih Oblasnlh Direkcija Državnih Železnica prema čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu a naj-dajje do 10 ftasova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za izmenu gvozdenih konstrukcija u sta-rom koloseku na pruzi Vinkovci-Brod od ponudača N. N.«, predaju se najkasnije do 11. ftasova Gradevinskom Odelenju Direkcije Trg Vojvode Putnika br. 9. n. sprat vrata br. 9.
Pravo na licitaciju imaju samo ona lica 1 tehnička preduzeča, koja podnesu komisiji za licitaciju dokaze svoje preduzimačke podobnosti revers o položenoj kauciji. uverenje o tome da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pri-padajučim prirezima sa sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima. Zastupnici ponudača moraju imati sa sobom pismeno punovažno punomočje da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, specijatoi, opšti i tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 200.— dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvaniftnih ftasova u Gradevinskom Odelenju Direkcije Državnih železnica u Subotiei.
Naknadne Ui telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
IZ DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNICA
u Subotiei Br. 3061/2-01-1830.	14705

Iz življenja In sveta
H kraljevski poroki v Assisiju
Zgornja slika: Kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena, bivši bolgarski kralj Ferdinand in ženin kralj Boris. Spodaj levo: Nevesta princesa Giovan-na. Desno: Prastara samostanska cerkev v Assisiju, kjer se je vršila poroka.
Kobilice Janeza Krstnika
Poleg divjega medu je užival Janez Krstnik v puščavi tudi kobilice. Nam se zdi ta hrana jako žalostna. Toda Arabci smatrajo pražene kobilice za posebno slasten prigrizek in si ga pri« voščijo samo za praznike. Po njih mnenju ni trpel sv. Janez nobenega pomanjkanja, temveč je imel posebno dobro hrano. To povzroča seveda po* hujšanje med verniki. Zato je name« nila učena francoska »Akademija na« pisov« vso svojo zadnjo sejo važnemu vprašanju o Krstnikovih kobilicah. Izkazalo se je, da roji človeštvu po glavi že dolga stoletja Samo na seve« ru se ljudem gnusijo kobilice, za juž« njake pomenijo izbrano delikateso ... Na temelju zelo starega evangelijske« ga rokopisa iz Male Azije je poskušal neki znanstvenik sladkosnedosti ob« toženemu svetniku pomagati s trditvi« jo, da evangelisti sploh niso mislili na prave kobilice, temveč na posebno, grenko in suho travo. A ta ugovor je propadel. Pretežna večina navzočih jezikoslovcev je ugotovila, da so kobi« lice le kobilice. Vendar pa so nepri« stranski znanstveniki pripomnili, da poznamo več vrst kobilic in da niso vse enako užitne. Morebiti je imel sv. Janez pri roki suhe in malookusne ko« bilice namesto dragih in tolstih, potem ostane njegov sloves velikega puščav« nika in postnika seveda neomadeže«
menjavali Nen»oijo z Anglijo. Mislili so, da je otok sredi morja. Ničesar niso slišali o rusk: revoluciji. Zelo so se začudili poročilu o svetovni vojni. Samo neki starec se je spomnil, da so st .es nekje in bog ve zakaj teple neke države. A tudi ta ni vedel natančno, kje in katerega leta se je to zgodilo!
Volkodlak
van.
Srečni
e
Ali ie mogoče, da so v Evropi ljudje, ki niso ničesar slišali o svetovni vojni? Neki nemški novinar, ki je zdaj izdal knjigo o svojem potovanju po Š-panskem, trdi, da znaša število teh nevednežev več deset tisočev. Obiskal je južno Španijo, kjer »še ni končan srednji vek.« Haše v teh krajih nimajo dimnikov in dim uhaia skozi vrata. Kmečka obleka je vreča iz debelega platna z luknjami za roke in noge. Šoje in dnevniki so nepoznane stvari. Še cerkve so redke sredi te, po neusmiljenem solncu izsušene ravninske pokrajine.
Nemec se je ustavil v neki vasi. Kmetje se niso zmenili za tujca. Vendar se je razgovoril z družbo v vaški gostilni. Noben kmet ni nikoli potoval dalje nego 50 km od domačega kraja. Vedeli so. da imajo v Madridu kralja, a ni jim bilo znano njegovo ime. Vprašali ^ tujca, odkod je doma in so za-
Šele pred kratkim je zvedela mehi« kanska vlada o grozni drami v indi« janski vasici Amosaki sredi pragozda ob vznožju Vera Cruza Napol divji rdečekožni ribiči in lovci so dobili aprila t. 1. obisk iz Evrope Neki nor« veški arheolog se je lotil razkopava« nja prazgodovinskih grobov. Od kra« ja so se domačini zgolj čudili tujcu, ki bogve zakaj brska po zemlji A kma« lu so v velikem strahu ugotovili, da je Norvežan sličen nekemu hudemu ča« rovniku, ki je umrl lani v isti vasi. Mrličev pogled prinaša nesrečo. Od tedaj so Indijanci v grozi pobegnili, kadar so zagledali raziskovalca, ali pa so zarili obraz v tla in milo prosili usmiljenja. Nekega dne se je prime« rila velika nevihta in hudourniki so opustošili polja. Zdaj so se prepričali Indijanci, da jim prinaša živi mrlič nesrečo. Tujca so proglasili njihovi vedeži za volkodlaka, ki ga je bila po« slala mehiška vlada, da bi pil indijan« i skim otrokom kri. Grozno razburje« ] nje je nastalo po tem razodetju. Neka Indijanka je celo zblaznela. Vedeži so izjavili, da hočejo bosovi volkodlako« vo kri. Nekega dne ob zori je planila podivjana množica v šotor, kjer je spal znanstvenik. Nesrečneža so do« besedno raztrgali na kose. Čim je zve« dela mehiška vlada o zločinu, je posla« la orožnike v Amosaki. Indijanskega glavarja in 7 vedežev so zaprli. Po mehiškem zakonu pridejo na vešala. Umrli bodo seveda v zavesti, da so re« šili domačo vas volkodlaka.
Letala za turiste
Beseda »izlet« bo kmalu imela dobeseden pomen. »Ce so ceste prenapolnjene, vam je prosto nebo!« pravi reklama znane pariške tovarne Renault, ki priporoča svoja nova letala za turiste. Mali enakrovnik je celo cenejši nego avtomobil z 10 KS in je torej dostopen številnim kupcem. Tudi druge avtomobilske tovarne mislijo na mno-žinsko izdelovanje letal. Z novim letom jih bo prodajal n. pr. Ford, ki je izjavil,
Nenavadna letalska nesreča
V Varšavi se je zrušilo vojaško letalo na streho tovarne za lokomotive, Jo predrlo in
treščilo med strojne dele, kolesa in drugo železje. Pri tem je ostal letalec na mestu mrtev, pet delavcev, ki jih je presenetil ta nenadni obisk, pa je k sreči, odneslo le
lažje poškodbe,
da bo čez deset let avtomobil manj priljubljeno prometno sredstvo nego letalo.
250 letnica izleta po vsemir ju
V četrtek 30. t. m poteče 250 let, kar je umrl urenjaški jezuit Atanazij Kir-cher, ki je zapustil 50 debelih knjig in 104 svežnje pisem Vsa njegova dela so domala pozabljena, znan je le še njegov fantastični potopis izleta v vsemirje. Delo je silno zanimivo, ker nam kaže, kako so si naši učeni predniki predstavljali polet v vsemirje, podvig, ki je tudi v današnjih dneh v ospredju zanimanja Potovanje vodi planetnega raziskovalca najprva na luno. Kircher toži o vedno hujšem mrazu in čedalje težjem dihanju, njegov spremljevalec Cosmiel pa mu razlaga vzroke teh pojavov, ki jih pri-občuje totedenska številka ilustrovane revije »Življenje in svet«.
Pogreb alsdorfskih žrtev
Beethovnovi potomci
Angleški listi so pričeli na pobudo glasbenega organa »Referies« nabirati milodare za zadnje Beethovnove potomce: Josipino Weidingerjevo in nje« ni dve hčerki. Vdova Weidingerjeva je hči skladateljevega nečaka Karla Beethovna, ki ga je imel stric rad ka« kor pravega sina. Družina trpi veliko pomanjkanje, biva v majhni sobici, se hrani edino s kavo in starim kruhom ter si le v nedeljo privošči še krom« pir. Starejša, 171etna hčerka je morala radi pomanjkanja sredstev zapustiti glasbeno šolo, dasi je kazala veliko nadarjenost. List poziva po vsem sve« ti» raztresene Beethovnove čestilce. naj prirede koncerte in slično v korist stradajočih potomcev velikega sklada« tel j a.
Radio
Izvleček iz programov
Sreda. 29. oktobra.
LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. - 18.SO: Plošče. - 19: Ruščina. — 19.30: O kitajski narodni liriki. — 20: Zabavno štivo. — 20.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročila.
Četrtek, 30. oktobra.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Otroška ura. — 18: Kon-
cert radio - orkestra. — 19: Srbohrvaščina.
—	19.30: Geologija naše zemlje. — 20: Vzgoja otrok. — 20.30: Pevski koncert zbora ^Ljubljane«. — 21.30: Religiozna glasba. — 22.30' Napoved časa in poročila. — Lahka glasba.
BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - kvarteta. — 17.30: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos koncerta it Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.45: Koncert orkestra balalajk. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Ciganska godba. — 20.3»>: Prenos koncerta iz Ljubljane. — 22.40: Lab-ka glasba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.20: Schumannove pesmi. —
20: Koncert češke filharmonije. _ 22.20:
Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Offen-bachova glasba. — 19.20: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 19.25: Plošče. — 20.30: Koncert lahke glasbe. — 22.15: Violinski koncert. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Plošče. — 12: Opoldanski ko.i-cert. — 15.20: Plošče. — 19.35: Lahka godba orkestra. — 20.30: Glasba s Kavkaza.
—	21: Jesenski večer. — BERLIN 20.05: Koncert pevskega zbora. — 20.30: Veseloigra. _ Godba za ples. — FRANKFURT 19.30: Prenos vsega programa iz Stuttgaria.
—	LANGENBERG 17.30: Večerni koncert.
—	20: Mojstri operete. — 20.30: Dramski večer. — Lahka glasba. — STUTTGART 19.30: Flamske narodne pesmi. — 20: Simfoničen koncert — 21.15: Vesele pesmi. — Jazz-band. — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert.. — 17.40: Madžarske pesmi. — 20.30: Koloraturno petje. — 21: Lahka godba orkestra. — Ciganska godba. — RIM 17: Mešan glasbeni program. — 20.35: Operetni večer.
M
i
S

N
S
• • v g*
f ucfttefe*
Dražest in trajno sveiost zamorete do« seči tudi, ne da bi se podvrgli kaki kuri za pridobivanje lepote. V porab* Ijajte pri umivanju in kopanju "4711" Eau de Cologne in končni efekt bo divno vzhičenje. Negujte svojo lepoto s "4711" proizvodi. Oni so kolikor či* sti, istotako nežni in istotako poznani, kakor sama "4711" Eau de Cologne. Eau de Cologne "4711" in njeni toalet« ni proizvodi obvladajo ves svet.
"4711" se ne prodaja od* prto, temveč samo v orU ginalno zaprtih steklenU cah z modrozlato etike» to. Da ne dobite kake potvorbe, ravrnite odloč» no odprto blago.
Ea u de olo Pn e
s i
i
i
■
i 'S
m

Boris Rihteršič:
Rika
... v kotu je stal Silvin s svojo plesalko, ji snemal masko in jo poljubljal.
Vzkriknila je.
Silvin io je opazil. Osramočen je bil prvi mah, nato pa je ponosno dvignil glavo in se vrnil s svojo plesalko v dvorano.
Ni ji bilo več ostanka na plesu.
Na hodniku je zopet srečala Silvino-vega prijatelja, onega, ki je prej z njim plesala. Prosila ga je, naj jo spremi domov. Čudil se je tej nieni prošnji, a vendar je bil toliko obziren, da je ni vprašal po vzroku. Slutil ga je.
Komaj se je vzdržala joka.
Ko se je pred njenimi vrati galantno poklonil in ji poljubil roko. mu n; niti odgovorila. Mehanično .ie odklenila vrata in odšla po stopnicah. Ihtela ie.
Potem je zvedela, da je Silvin spremil neznanko domov in ostal dolgo pri niej.	. .
Pred dnevi ga ie spet videla v njem družbi. Zvedela ie. da je njej ime Irma. Takrat io ie tudi prvič videla v obraz.
Lepa ie bila Irma. lepša od nje. Lepša je bila njena postava, lepši njen obraz njene oči. tiste sinje oči. otroške, a vendar hinavske.
Rika je vedela, da jo Si'vin ljubi zaradi njenih oči — čutila je to,
In potem, ko je mislila, da je že vse končano Je prišlo tiste čudno pismo.
... Pridi, morda me še ohraniš sebi...
\!i Irma res še ni zmagala v njegovem srcu? Ali se bo res še lahko borila z pjo za njegovo ljubezen?
Ni verjela. Lepša je bila Irma od
nie, mnogo lepša. Njene oči so bile lepše...
In vendar...
...odgovorila mu je, da pride. *
Deset minut je manjkalo do petih.
Skočila je s postelje in se zavila v plašč. Zakrila si je s pajčolanom obraz, da ne bi kdo videl kolobarjev pod njenimi očmi. sledov prečutih, preplaka-nih noči. Nato je odhitela po stopnicah.
Deževalo je.
Skoraj do tal so segali tisti ogabno-sivi oblaki.
Rika je šla hitrih, korakov po ulici.
Ljudje so hiteli mimo nie. Bogve k^m? Ali je imel še kdo takšno pot ko ona?
Zavila je v znano ulico.
Mrak je že bil. Videla je luč v njegovem oknu.
•
Čakal jo je. Uslužno ji je pomaga: odložiti plašč, da, zelo uslužno, a. čutila i. -endar, da v tej uslužnosti ni bilo -eč tk.e ljubezni ."osti, kakor nekoč. Nekoč!«
Saj še vendar ni bilo tako dolgo tega, nia deset dni, in njej se je zdelo, d h
že daleč. t-ko daleč ...
Počasi teko ure žalosti.
Časih se j- čutila tako domačo v tej ■;obi. Danes se ji je zdela tuja. mrzla i. / .dar '> bil Silvin v niei in »rav isti nasmešek mu je igral na ustnicah *:.[ ne! -iai, ravno isti pogled jo ie iskri •ot nekoč. Nekoč!...
Sedla je na otomano in čakala, kaj r
'e. Ali se bo ooravičeval?
On ni hotel nričeti.
Postajala je nestrpna Nervozno ie -r-\hec.
»Kaj si želel od mene?« PrLedel je k njej in io hotel prijet* z- rok^ -i se mu je izmuznila. »Povej, zakaj si mi pisal, naj pridem?« Čudna si, Rika ... Nekdaj si bila drugačna ... Saj veš ...«
»Tudi ti si bil drugačen, Silvin Sicer pa ... saj vem ... Irma se te je naveličala. Zdaj hočeš imeti zopet mene za igračo ...«
NaL"č je govorila tako ostro. Igrala je na eno samo kvarto. Ali dobi vse. ali izgubi vse. Ni hotela, da bi ji Silvin kdaj očital, da ga je prosila za ljubezen.
In vendar so bile vse besede samo besede. Njeno srce je govorilo drugače. klicalo ga je. rotilo... Pogled jo ie ižJa;" in njene drhteče ustne.
On jih ni videl, njenih blodnih pogledov ni srečal. »Rika!«
Stresla je glavo in ga pogledala. »Pisai sem ti. da. pisal sem ti. Hotel sem oonraviti vse. kar sem zagrešil. Žal mi je bilo. Hotel sem. da bi se spet vrnila k. meni, da bi bila to. kar sva bila nekoč •...« '	~ -•'
• Nekoč ...«	*
... i;, ti me nisi razumela; nisi me ho-" •ela razumet-.. .« - --
• .. razumsla seih te/ razumela. Mene ' vitel, imeti, za igračo, njo za ljubico.« Čutila se. je ^nagovalko. Da, pretna-...ia <-; je. kakor že nešte okrat. Saj je i.i! vendar tako slaboten — še manj vo-'ie je imel ko ona... Zdai bo padel pred nj:» na kolena.
>	dožil svojo glavo v njeno naročje in
>	prosil odpuščanja. In ona mu bo od-istila. kakor mu ie odpustila že toliko-
t. In kadar bo šla mimo Irme, bo '<' o n^nor rivi -n i-a rinvo in jo pre-
zirljivo pogledala.
ZdJ se bori Silvin s samim seboj, s svojim ponosom ...
*
Ali on je ni prosil.
Dvignil se je z otomane in stopi! k oknu.
Mučen molk je vlada! v sobi. Prekinil ga je on.
»Zdaj je med nama končano ... Pojdi...!«
Stresla se je in vstala. Ali je to mogoče? Ali je res izgubila igro?
.. Pojdi!«
Hotela je skočiti k njemu, se mu vreči k nogam, mu povedati vse. a zameglilo se ii je pred očmi.
*
Prebudila se je iz omotice. Zdelo se ji je, da je imela sanje, grde sanje.
Ležala je na otomani in stara po-strežnica ji je močila če!o.
»Kje je Silvin?«
»Gospod je odšel.«
Strmela je v praznino.
»... odšel ... odšel ... odšel...«
S težavo se je dvignila z otomane. Komaj da se je zavedla, kje se nahaja.
Postrežnica ji je pomagala obleči plašč.
>'Kaj naj sporočim gospodu?«
»Recite mu ... da ... nič ...«
S težkimi koraki je šla po stopnicah. Nasloniti se je morala na ograjo, da se ni zgrudila. Pogledala je čez ograjo. Tri nadstropja. Ko bi se vrgla dol...
Mrzel veter jo je sprejel na cesti. Dež io je bil v obraz. Ni ga čutila.
Begala je iz ulice v ulico. Ni se menila za ljudi, ki so zijali za njo. Kje so bile njene misli!
»...Silvin ...Silvin ...Silvin...«
Namestu, da bi ležala sedaj v njegovem naročju, bega po teh zapuščenih ulicah.
Nenadoma se ie znašla v predmestnih ulicah, kamor bi se bila nekoč bala iti celo podnevi. Nekoč!...
Da es se ni bala ničesar več, le same sebe in svojih misli.
Naslonila se je na prva hišna vrata. Vsa je drgetala od mraza. In v čevljih ie imela mokro.
Bele luči so svetile povsod. V vetru so se zibale svetilke in njih sence so plesale po mokrih umazanih tleh.
Se nikdar ni bila tukaj. Kako je bilo vse prazno. Kakor v grobu. Le tam nekje je čula pijane glasove. O. da bi vua tudi ona pitana, da bi pozabila na vse.
Se tesneje se ie zavila v svoj Dlašč. Spomnila se je. da je svoj dežnik pozabila na njegovem stanovanju. Da bi šla ponj? Ne. ne. Tisočkrat ne! Njen klobuček je bil ves moker in nieni lasje rosni, tisti lasje, ki jih ie Silvin nekoč tako rad božal. Nekoč!...
Srečni oni, ki so nocoj pijani...
Ustnice so ji krvavele. Razgrizla si jih je v nemi boli. ki je ni mogla potožiti nikomur.
Da bi bila pijana ...
»Zdaj je konec med nama ... Pojdi.. ! ji je rekel.
»... Po.idem ...!«
Tedaj so prišli po ulici. Triie so bftl in pijani. Eden ie stopil k njej in ji rekel:
»Poidi z nami. punčka!«
»Pojdem ...! Pojdem ..!«
*
Tako je Rika našla svojo novo pot.
(Konec)
Vodeča konfekcijska trgovina
LJUBLJANA
Nudi največjo izbiro uaavskih plaSčev /jarkih su-
kenj IN oblek za gospode in OTROKE PO najnižji CENI
PREŠERNOVA UL. 7-9
Naročila po meri izvršujemo točno in solidno ! Oglejte si brezobvezno našo bogato zalogo!
si priuobi trgovec, če kupi PLETENINE iz zaloge po partijskih cenah v tovarni	347
CIRIL VAJT, Celjf
Vsakovrstne zlato
fapaje p« najviSjih eenab
Černe — juvelir
Ljubljana. Wottova al. 3.
88
ta/fc ~6tzWef
Pomagajte prirodi ln uporabljajte »Khasana Superb kremo«. Ta oranžasta lepotilna krema (ne Šminka!) se na Vašem obrazu takoj spremeni in da polti ostrezajoeo barvo. Izgledali boste vedno dražestno sveži, zdravi in prirodnl. Nihče ne bo slutil umetnega sredstva. Nobena fminka ne učinkuje tako individualno kakor »Khasana Superb krema*. Vsako obličje pomladi in polepša, vsako drugače, natančno vstrezajoče bistvu posameznika.
Edino »Khasana Superb rde?5ilo» za ustne učinkuje ravno tako, ker jiai da mladostno svežino in jih zadostno (toda ne prekričeče) povdari.
»Khasana Superb krema«, kako tudi to rde-čilo je odporno napram vremenu, vlagi ln — poljubom. Samo s pomočjo inila se odstrani barvilo.
»Khasana Suporb rdečilos v zlati puščici Din V eleg. mehanični puščici s pritrjenim po; ktopcem in dvojno vsebino Din —.—. Nadomestni vložek v ovoju iz želatine Din —.—. Khasana Superb rdečilo za ustne, lonček Din —v—.
DOBI SE POVSOD!
Dr. M. Albersfaelm, Frankfurt a. M. - London
Skladišče za Jugoslavijo: Jugopharmacija d. d., Zagreb, Oddelek kozmetike.
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago! Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15.	13412
Božična
drevesca
II
teakor jelke in smreke - kupujemo postavno vagon. Ponudbe na:
II
Friedmann in Sterk, Zagreb, Vlaška 53.
14669
Zastave
s aJJ br^z grba, tisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, tzdelule ta razpošilja: JOSIP VVTNKLER, Snbotica, poštni predal 48/d. Dustrovani cenik brezplačno.	82
Premog
Št, Janž in Belokrajina
nudimo brezhibno klasiran in opran po najnižjih cenah in ugodnih pogojih. Za domaČo kurjavo posebno kose in kocke iz »Belokrajine«, Črnomelj.	14630.
ŠENTJANŠK1 PREMOGOVNIK AND. JAKIL D. D.
PRODAJNA PISARNA
Ljubljana	Kolodvorska 30
VAŽNO ZA MIZARJE!
Čast lam je naznaniti, da smo zaradi znižanja tovorniških cen znižali s 1. novembrom 1930
vezane plošče svetovne poljske znamke ,,0 L Z A"
jelševega lesa (suho lepljene) s posebnim patentom. Jelševe:	Velikost posameznih plošč 195X120 cm za m5.
Kvalitet B prima mm 3 4 5 6 7 8 9 10
Din 19.25 25.80 31.80 38.25 44.75 51.— 57.-Velikost posameznih plošč 155X120 cm za m2, mm 3 4 5 6 7 8 9
63.-
10
Din 1750 21.50 26.80 32,— 38.50 47.— 49.— 57.— Velikost posameznih plošč 195 X120 cm za m2, mm 3456789 10
l
Jelševe:
Kvalitet B prima
Jelševe:
Kvalitet BB	Din 16.10 21.50 26.50 32.— 37.20 42.— 47.50 52,—
Dobava točno po naročilu ter razpošiljamo po dogovoru vsako količino.
Za embalaže in dovoz na železnico računamo 3% od zneska računa.
Zaloga vezanih plošč (Poljske „OLZA" plošče)
IGNACIJ REPŠE
KARLOVŠKA CESTA LJUBLJANA TESARSKA ULICA 3 Centralna taloga za Jugoslavijo; Francusko Jugoslavensko Trgovačko Društvo A. d. Beograd, Strahiniča bana 42. Brzojavni naslov: FRAN JUG.
la Dvo-letne v zelene cepljene
vinske trte (cepljenke) najboljših vin* č? skih in namiznih vrst po znižani ceni iz lastnih trtnic po ministrstvu odobrenih, priporoča ob najsolidnejši po* strežbi
Janez šarič
A Dipl. stručnjak za Vinogradstvo in t T	Sadjarstvo.
PETROVARADIN (Snem)
Zahvala
+
\ globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš dobri oče, ded, pra-ded, gospod
MIHAEL BABIč
paznik v pokoju
dne 26. t. m. v starosti 84 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se je vršil v torek, dne 28. okt. 1930 na pokopališče na Dolu.
V Hrastniku, dne 27. oktobra 1930.
MILOŠ, METOD, sinova; EMA, MARIJA, JERICA, PAVLINA, ANTONIJA, KRISTINA in FANI, hčere v imenu vseh ostalih sorodnikov. 14717
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom tragične smrti našega iskreno ljubljenega sina, brata, strica, bratranca, gospoda
Slmerla Vilkota
(lijaka IV. letnika državnega učiteljišča v Gospiču
in za izvanredno veliko število poklonjenih krasnih vencev in cvetja se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, gg. ravnatelju in profesorskemu zboru, profesorju g. Rubež-u Antonu, Obrazovnemu društvu učitelj, pripravnika-ca »Velebit«, vsem kolegom in kolegicam, pododboru Fe-rijalnega saveza v Gospiču, številnim govornikom za tolažilne besede, pevskemu društvu v Šoštanju in končno vsem dragim prijateljem in znancem, posebno deputaciji iz državnega učiteljišča v čakovcu, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti v Gospiču dne 22. t. m. in v SoStanju dne 25. okt. 1930.
Šoštanj, dne 27. oktobra 1930.
14713
Žalujoče rodbine : Simerl, Schraauz in WaldS
OGLAS
Ojačanje gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci-Brod
Direkcija Državnih železnica u Subotici na osnovu rešenja Go-spodina Generalnog Direktora u aktu Generalne Direkcije G. D. Br. 52921/30 od 16. jula 1930 godine i odredaba Zakona o Državnom Računovodstvu deo II čl. 86 do 98 raspisuje na dan 29. novembra 1930. g. prvu pismenu ofertalnu licitacijo za ojačenje mostova sa dostavom sveg potrebnog materijala, sa izradom svih potrebnih skela i naknadnim farbanjem i to na pruzi Vinkovci-Brod na klm. 1797/8, 2032/3 i 204«/7 mostova od 5 metara otvora na klm. 1775/6 ! 183s/9 mostove od .7 m. otvora i na klm. 219J/5 mosta od 12.0 me-tera otvora.
Kaucija od 5% ponudene sume za naše odnosno 10% za strane državljane polaže se na blagajni Direkcije Državnih železnica u Subotici ili na blagajnama ostalih Oblasnih Direkcija Državnih železnica prema čl. 88 Zakona o Državnom računovodstvu, a naj-dalje do 10 časova pre podne na dan licitacije.
Propisno taksirane ponude u voskom zapečačenom zavoju sa oznakom spolja: »Ponuda za ojačenje gvozdenih konstrukcija u starom koloseku na pruzi Vinkovci-Brod od ponudača N. N.« predaju se najkasnije do 11 časova Gradevinskom Odelenju Direkcije (Trg Vojvode Putnika or. 9 II sprat vrata br. 9).
Pravo na lici taci ju imaju samo ona lica i tehnička preduzeča ko ji podnesu komisiji za lici taci ju dokaze svoje preduzimačke sposobnosti, revers o položenoj kauciji, uverenje da su svoju radnju za porez prijavili i da su na istu platili sav porez sa pripadajučim pri režima za sve istekle zakonske rokove kao i za sve odobrene obroke po specijalnim rešenjima.
Zastupnlci ponudača moraju imati sa so bom pismeno puno-važro punomočije da ih mogu na ovoj licitaciji zastupati.
Planovi, obrazac ponude, specijalni, opšti 1 tehnički uslovi mogu se videti i po ceni od 200 dinara nabaviti svakog radnog dana za vreme zvaničnih časova u Gradevinskom Odelenju Direkcije Državnih železnica Subotica. Naknadne ili telegrafskim putem podnete ponude neče se primiti.
IZ DIREKCIJE DRŽAVNIH ŽELEZNICA
u Subotici br. S0611930 g.
14T08
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
det m ntu pomij* po pemti M<w/c0
tfCdcr hoče
aR GaGo drugo informacijo ticoco me maRh
o f lomov naf pritoii v nnamGah a
sicer ne bo prejel odgovora t « Z^smm
CENE MAUM OGLASOM:
Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. Najmanjši znesek tO Din Pristojbina za šifro 5 Din Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842.
Jla&Ccvi matih ogCa&ov
1--------.
in druge Informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« v
ISrhovljah
v hiši g. dr. Baumgartnerja.
Male oglase in inserate naročajte v naši podružnici.
Vzgojiteljico
kg upokojeno učiteljico k desetletnemu dečku, ta dopoldanske ure sprejmem takoj v Ljubljani. Pisme-»ii ponudbe pod »Priden d-^ček 10« na oglas. odde iek »Jutra«.	44038-1
ICevljar. pomočnika
*» fina šivana in zbita dela sprejme takoj Joško Pomnik, splošno čevljar-•Sto. Kranj.	43992-1
Učenko
ta nel-o perilo sprejme La eija Hstbe, Kopališka 12.
43955-1
Rudniškega paznika
■preime premogovnik » Sr fciji. Pot-udbe s prilogo pl-»emskib Id risbarakib ob zazcev na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »355«.
4.1048-1
Učenke
»prejmem ta Šiviljsko obrt Naslov v oglasnem oddelkn '»Jutra«.	43921-1
Mladega brivskega pomočnika
ki zna tudi o n d u 11 r a t i »prejmem. Ponudbe na os!, oddelek »Jutra« po<l eifro »Spreten onduler«. 41014-1
Frizerka
fc dobro ondulira, mani-fcira in je vešča rodne oa-dalacije, dobi staltx> oa-*to. Pismene ponudbe na naslov: Stjepan Terzič. tri-»erski salon, Cakovae.
44006-1
Gospodična
iioipaUčna, izačena v knjigotrški stroki in mnzikali-?ab, se prosi, da se javi i opisom na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mazika Jijo«.	44045-1
Stavbne polirje
dol<ro izurjene išče Slograd d. i.	44078-1
Za postrežbo
»preimem snažno in pošteno dekle. — Naslov pove eslasm oddelek »Jutra«.
44063-1
Kroj. učenko
»prejme takoi modni salon jfice Kovačič, Mestni trg št. 20/11.	44090-1
Pisarniško moč
* ae&aj prakso sprejmem takoj. Ponudbe s prepisom zadnjesa spričevala na ogl. fddeiek »-Jutra« pod šifro »Koresnondentinja 1930«.
41030-1
Hišnika
ki s« razume tudi na vrt carska dela, sprejmem. — Ponndbe na oglas, oddelek > Jutra« pod šifro »Hišnik in vrtnar«.	44108-1
Potnik
mamjfakturne Itroke, ti Je pri privatnih strankah do oro vpeljan, dobi lep "od deljen rajon. Stanuje lahko v Ljubljani. Služb« »talna Cenj. ponudbe na podruž nieo ».Jutra« na Jesenleah pod »Ljubljanski potnik«.
43313-5
Zanesljivega agenta
iščem sa prodajo dobro vpeljanih šivaluh strojev. Ponudbe samo takih oseb, katere so v tej stroki ie delale, pod »Agent 7« na «2'asni oddelek »Jutra«.
44058-5
Dobrega brivskega pomočnika
v stalno službo sprejme takoj Dragan Lisao. Hrastnik. ~	41118-1
Služkinjo
»prejmem na Poljanski ee-sti št. 13. I. stopnjišče. I nadstropje, vrata 2.
44127-1
Več šivilj in pletiljo
dobro izurjeno sprejme takoj v stalno službo tovarna pletenin J. Kušian
Potnika
papirnate stroke, pri trgovcih v Sloveniji dobro uvedenega iščem. Treba je perfektno znanje slov. bi hrvatskega jezika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Potnik papirnate stroke«. 43567-5
«4

Iščem sopotnika
Potujem t »vtomobilom po Gorenjskem. Dolenjskem lo Notranjskem. Ponudbe na «rlas. oddelek »Jutra« pod šifro »2418«.	43801 3
Za en dinar srečna bodočnost!
Po vsej deželi ztana tvrdka angažira agilne agente proti najvišji plači. Nekaj se dogaja, gospoda moja! Ta anonsa zamore iziti sa mo enkrat, zato pišite takoj tn priložite 1 dinar pod šifro »Problem agen tov rešen« na oslasnl od dc-!ek »Jutra«.	44112-S
Zastopnika
dobro uvedenega sprejme za Slovenijo dalmatinska trgovina z vit oni. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Vinska trgovina«.	43568-3
Prva oblast, koncesijonirana
šoferska šola
Camernik. Ljubljana
Dunajska cesta Mev 30 — (Jugoauto) telefon št- 2236 Pouk to praktične vožnje 251
Oblastveno koncesijonirana
šoferska šola
Gojko Pipenbacher
Ljubljana. Gosposvetska 12 Teorija vožnje. 43371-4
1. novembra začetek pooka
angleščine
v milih skupinah. Poučnje lektor angleškega kluba. Vpisovanje med 14. in 16. ter 19. in 21. uro. Stari trg 3/U. desno. 440S7-4
Kranju.
41120-1
Pletiljo
za telovnike sprejmem takoj. Vidovdanska c. 20.
36574—1
Slovensko Bčelo tn Slovenski Glasnik
kup! Flinko Sevar. antikva-riat-knjigarna, Ljubljana — Stišfci dvorec.	43982-8


Šofer
trezen !n zanesljiv, z enoletno prakso, išče kjerkoli nameščanja — event. gre tudi čez zimo samo r.-» hra.no in stanoranje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trezen šofer« 44114 2
G. Tb. Rotman:
Sambo In Joko
Vesela levja zgodba
Žagar
išče slnžbo na vodni iagt. Ivan Stritar, Šmartno uri Litij: 21.	44016-2
Absolventinja
trg. tečaja
stara 18 let, hči trgovca na deželi, išče kot začetnica primerna slnžbo — najraje kot tipkarica v pi aarni ali pri odvetniku. — Sla bi tndi kot blagajni čarkaj v katerem primeri jamčijo zanjo starši. Je pridna ln dobro vzgojena. Naslov pri podružnici Jutra v Celju.	43958 2
Akademik
zmožen slovenšč., nemščine to italijanščine
išče mesto v pisarni
za popoldanske ure. Dopise na ogl odd. s>Ju-tra« pod «Vesten akademik«.	43757-2
Gradbeni tehnik
z daljšo prakso pri tvrdki »Djrnidag«. VViesbaden v Nemčiji, išče nameščenja Naslov: Rado Janežič — K a m tik. Slovenija. 43845
Trgovski pomočnik
vsestransko oaobražen, vo jaščine prost, želi kakršno-s;ob dobro nameščenje. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko «Qp ber prodajalec«. 4398S-2
Urarski pomočnik
prost vojaščine, ki tudi malo razume zlatarska in optikarska dela, z lastnim orodjem, želi kjerkoli me sta. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 44071-2
Gospodična
zmožna strojepisja, nemščine in srbohrvaščine, bi vstopila v vsako službo kot začetnica. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Yugos«.	44065-2
Vdova
srednjih let. z enim sinom išče mesto hišnice. — Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snažna in marljiva«.	44089 2
Krojaški pomočnik
išče zs takoj aH posnej* stalno službo pri dobrem krojaškem mojstra. Nastn ni lahko takoj ali pozneje 44109 2
Avto »Dodge«
oetsedeien. odprt, brezh; ben, poceni orodi Kar Vajt. Celje.	42649 1«
Avto »Ford«
novi sistem, v dobrem stanju kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44061-10
Chevrolet avto
štirisedežen. dobro ohranjen, ugodno naprodaj — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«.	44066-10
Avtoplašč
in zračnico
Continental Cord, 895 X 135. skoro novo prodam za 800 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Avtoplašč«.	44070-10
Prvovrsten kino
krasno urejen, z zvočno aparaturo, vedno razprodan radi družinskih razmer za daljšo dobo oddam. Potre ben kapital 300.000 Din. Do-pise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »KrasLa bodočnost«.	44046-6
Valjanih cevi
2" več sto metrov in dva pločevinasta rezervarja proda VDovčevalniua La Do lenjski cesti.	44055-6
Mizo s stelažami in decimalno tehtnico
Drodam. Rodica štev. 34 — pošta Domžale. 44096-6 i -
2 fini zlati uri
poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44100-6
Pisalno mizo
2 Izložbeni omarici, stoja io za izložbo in stekla ra izložbo, vse dobro obr» njeno naprodaj. Vprašati v trgnvinl L Bonač. Selen burgora 5.	44116-6
Kompletno žago
2 polnojarmenika (Vollgai ter), 2 cirkulara (Kreis sage) in žago za obrobij« vanje hlodov (Fuchsscbw.) kupim takoj. Ponudbe na naslov- Ivan Ban. Beograd, ilatiborska ulica 68.
43612-7
Celulozo
za prevleko kavar. map ln
knjigoveški šivalni stroj
rabljem, kupim takoj. Natančnejši opis z navedbo šivalne debeline, cene itd. prosim na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strojček«.
41068-7

Družabnik
fcot trgovec za športie uredmete. ivtokaroseriie in vse druge kolarske Izdel se. Ponudbe na oglasili jddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik 555«. 43555-16
Tihega družabnika
z 100.000 Din sprejmem v dobro idočo trgovino v Ljubljani Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Visoke obresti«. 44088-16
Kdo mi posodi
3—4000 Din proti velikim obrestim in garanciji, na mesečna odplačila. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju.	44138-16
Družabnik
Kdo financira že obstoječe večmilijonsko industrijsko podjetje v svrho razširjenja Potreben kapital 250.0000 Din. ki se s pogojenimi obrestmi vred sigurno ea-varuju. Obresti in čisti dobiček se na željo izplačuje mesečno. Ponndbe na »gi. oddelek »Jutra« pod šifro »Nagla is važna odločitev« 41050-16
Hrastovo jedilnico
lepo. črno politirano, radi selitve po nizki ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44052 12
Otroško posteljico
belo. prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44064 12
' lin
Avtomobillsti in motocik listi. pozor!
Rabljen« avto ln moto plašče kupuje Justin On »tinčič Maribor, Tarten bachova ulica 14. 43590 13
I ovsko - turlstovsko obleko
poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 4406013
Krasne trg. lokale
na najprometnejši cesti t Celju oddam z novim ie tom Naslov yr) podružnici »Jutra« v Celju 42651 19
Mlekarno
na prometnem kraju sredi mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44094-19
Kupim hišo
eno- *U večstanovanjsko, stara sil novozidaoo, t mestu ali na periferiji t ceni do 600.000 Din. Pls fcam takoj. Ponudbe pod »Primerio obrestovanje« na oglasni oddelek »Jutra«
43661-20
Lepa posestva
z obsežnimi polji, travniki, sadonosniki in gozdi, v ravnini pri glavni cesti, ne daleč od kolodvora in nekaj malo v hribu, pa tudi v krasni legi ima naprodaj Pavel Sedovnik, ve leposestnik, Vič pri Dravogradu.	44047-20
Trinadstropna hiša
v trediU	mesta pod telo
ugodnimi	pogoji naprodaj
Naslov v	oglasnem oddelku
»Jutra«.	43638 20
Posestvo
28 Johov veliko, na telo oromeinem krajo prodam — Informacije daje Jernej lilrbiš. Starešince. »ošta Oirkovce. Slovenija
43341 i*
vilo
vanjsko, i velikim vrtom biku Stadiona, dvostano i vsum komfortom in sta noranjem za hišnika, prodam. — Pogoje in naslov pove g. dr. Janže Norak. advokat v Ljubljani. lav čarjeva alica S. 44093-20
Hiše naprodaj!
i trgovski, 2 stanovanjski in 2 manjši hišici naprodaj Pojasnila daje Marija Ja/i-čar. Sv. Petra cesta št. 27 44121-20
Ključavničarsko delavnico
dobre vpeljano dam v najem. Potrebno nekaj kapitala za prevzem orodja in železja. Kje pove ogl. odd. »Jutra«.
43886-17
Gostilno v Mariboru
alt t okolici oa promet nem krajo vzamem v najem ali kupim Ponudbe ood »1. januarja 1931« na >gl oddelek »Jutra«. 42750 17
Gostilno
s prometom 25.000 Din. na lepem križišču centra Maribora dam v najem, radi nakupa posestva. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
44137-17
Stanovanje
sobe. kuhinje in pritiklin oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 44098-21
JŠtirisob. stanovanje
7 verando in kopalnico, visoko pritličje, v sredin: mesta oddam. Dopise pod šifro »Opera« na oglasni oddelek »Jutra«. 44U99-21
Dvoje stanovanj
i 2 sobam* in vsemi pritiklinami oddam po zelo zmerni eeni s 1. novem broni v Zeleni jami. Pre iernova ulica štev. 15.
44113-21
Enosob. stanovanje
iščem pod Rožnikom ali začetkom Rožne doline. — Plačam do 600 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovar.je 600 Din«.	44126-21
Stanovanje
S sob in kuhinje, v sre dini mesta oddam stranki brez otrok. Naslov v >gl. oddelku »Jutra«. 44111 21
tiii '4 mit (fd
Solnčno stanovanje
j vsemi pritiklinami išče boljša mirna stranka treb oseb za februarski termiL Pismene ponndbe na 0£l. oddelek »Jutra« [»d šifr« »Stanovanje ( pritiklinami« 44040-21
Stanovanje
2 sob. knhinje ln pritiklin
oddam s 1. novembrom. — Naslov pove oglas, odde iek sjatia«.	43851-21
3 stanovanja
z dvema, oziroma tremi sobami ugodno oddam v novi vili v Sp. Šiški. — Elektrika, parket in vrt. Vprašati pri društvu posestnikov, Salendrova 6.
44142-21
Stanovanje
2 ali 1 sobe. kuhinje tn pritiklin oddam stranki brez otrok, event. z odraslimi, takoj ali pozneje. Zel»oa jama, Tovarniška ulica 21.
44051-21
Brzojavne drogove
smrekove ln jelkove, od 8—12 m dolge kupim takoj Pismene ponudbe na na »lov Roghella. hotel Onlon - LJubljana. • 43678-7
Deske
Uls u ibijanje Kratke ca mizarje, oblane ta pod* prodaja oo telo nizki eem »Ilirija« Donajsk* e. 46 Telefon £8-20 In 85-95
tSs
Hrastova suha drva
ca. 30 vagonov za takojšnjo dobavo proda Drago Hadl, Novo mesto. 44042-15
Dijaka (Injo)
sprejmem z V60 oskrbo v solnčno sobo sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44130 22
Separirano sobo
lepo, ob Mladinskem domn na Kodeljevem oddani t 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
440S2-»
Moško kolo
rabljeno, znamke »Puch« ali slič-no dobre kupim. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	44043-11
2 kolesi
Torpedo in Peugeot, v dobrem stanju zelo poceni naprodaj pod Ježami št. 11, Novi Vodmat. 44053-11
Rrrr! Poivonilo jc! Čuj, vrata se že odpirajo. Čeprav mu cvetlice zapirajo pogled, vendar čuti in sluti, da mo je prišla draga Xieika naproti I Ves srečen utegne roke. A — kaj — je — to?! Kar pozna Miciko, ni imela nikoli take kosmate obleke! Ves pre «trašen pogleda mimo svojega šopka... O joj, prejoj! tisti mah zagleda leva!
Moško kolo
skoro novo poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44083-11

Bombaževe preje
približno 450 kg, št.. 12/2, na križastih vretenih. pod lastno ceno prodam — takoj dobavljivo. Ponndbe pod značko i^Marsus« na oglasni oddelek »Jutra«.
43746-6
Puhasto perje
čisto, čohano kg po 48 Din. druge vrste po Din 38 kg, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po Din 250. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. Brozovič. Zagreb. Ilica 82, kemična čistilnica perja.	262
3 velike izložbe
s šipami poceni naprodaj v trgovini Pevalek, Židovska 6.	44101-6
Nizka omara
temeo furnirana s S predali za perilo in pisalna miza z» 500 Din naprodaj v Linhartovi ulici št. 28.
4K1&5-6
WILLYS 6:
Sedan: Din 80.000
Sedan de luxe:
Din 85.000
Odprti: Din 62.000
Odprti de luxe: Din 68.0CC.
AVTOMOBILI
WILLYI-6
Dasi po ceni v srednjem razredu, nudijo Willys —6 vse one ugodnosti, s katerimi razpolagajo mnogo dražji vozovi. Zamislite si ugodnost vožnje, kadar vam je poleg direktne brzine preko 120 km na uro na razpolago tudi nečuvena druga brzina, s katero morete voziti do 80 km na uro.
A nista samo brzina in velika sila motorjev edini odliki teh najbolj modernih voz: zato je potrebno, da te divne vozove sami vidite, primerjate in poskusite.
Glavno zastopstvo Albion, BEOGRAD
od 1. novembra v Dečanskoj ulici 18
ZAGREB
Gunduličeva 7
Zastopnik! za Slovenijo: DOLENC & TttNNIES, LJUBLJANA
Dvorakova ulica
Opremlierr sobo
takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44031-23
Sobico
s hrano ali brez oddani 2 gospodoma Naslov v jgl. oddelkn »Jutra«. 43692 23
Čisto in zračno sobo
v sredini mesta event. z dobro hrano išče soliden gospod Naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cista »oba«.	43381
Prazno sobo
z vso oskrbo išče mlad zakonski par Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oskrba«. 44011-23
t .
Prostorno sobo
s pečjo in elektriko najnujnejše opremljeni išče za takoj ali pozneje v okolišu Starega trga starejši samec. Ponudbe prosi na oglas oddelek »Jutra« pod značko »Mali Drago«
44077-23
IVovoopremljeno
sobo v vili
separirano, blizu banske uprave oddam solidnemu gospoda Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 44073-33
Opremljeno sobo
event. s hrano oddam s 1. novembrom zakonskemu paro ali 2 gospodoma v Jenkovi ulici št. 13/1. desno.
44067-33
Sobo
lepo opremljeno oddam sredi mesta. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44054-23
Ooremlleno sobo
oddam gospodu ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44056-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odsotna čez dat.«.
44064-23
Opremljeni sobi
vezani, oddam po zmerni ceni 1—2 osebama v Lin hartovi nHed 86. 44086-2S
Opremljeno sobo
lepo, parketiranOj e vso oskrbo oddam em ali dvema osebama. Idrijska 7.
44097-23
Prazno sobo
kjer 6e lahko posta.vi štedilnik, s posebnim vhodom in elektriko oddam za 125 Din mesečno v Rožni dolini, cesta Vin/31. 44103-23
Ooremljeno sobo
na Miklošičevi cesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44035-23
Sobo
zračto In svetlo, v mestu, event. z dobro domačo hrano išče mirna in solidna gospodična. Cenj. ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zračna soba 91«.
44091-23
Opremljeno sobo s kabinetom
ali 2 sobi, ozir. sobo • shrambo, lepo ln mirno, iščem zs takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« »od šifro »Blizu bolnice«.
44107 23
Opremljeno sobo
oddam v Rožni ulici št. 19 44119-23
Gdč. ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	44123-23
Sobo
s p oseb. vhodom tn elektriko takoj oddam boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
44139-23
Filatelisti!
Prodam ea 4000 različnih znamk ii. 10.000 komadov menjalnega materijala l>o nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pod ceno«
43674 39
rzi
Fabris
Prosim, da dvignete pismo Kras.	44069-24
M. Vogas
naj takoj pošlje svoj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Jesen 100«, da se mu lahko dostavi pošiljka, dožla iz Amt-rike 44075-24
Živi
Moja misel, srce — pri Tebi. Tvojega trpljenja Ijn biin Te vedno ve«. Tvoja ljubezen še vedno ostala močna? Piši! Poljub!
44102-24
Gent — u
V četrtek in petek točno ob Vj 7. uri na določenem kraju — Povcrujem. D. s. k.	44079-24
»dum,

Kovčeg-gramofon
majhen, kupim. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 44076-26
Mlado kozo
(za pleme) proda Koren, Dunajska cesta štev 47.
44074-27
Moško denarnico
z nekaj drobiža la prstanom sem izgubil v ponedeljek opoldne od trgovine Mahkota do lekarne Hoče var v Šiški — Poštenega najditelja prosim, da proti nagradi vrne pri tvrdki Makota.	44140-28
Avtomat, stružnico
prodam ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod liho »Stružnica«.	43516 29
Pletilni stroji
Tet od 8/40-8/60. 1 n»vi jalm. 12 vreten in več po-možnih strojev, vo! Se » obratu, brezhibni. poceni naprodaj. Naslov v po družnica »Jutra« v Celjn 43650-29
Pletilni stroj
»Dubied« proda ali da t naiem Šinkovec, Celovška cesta 90.	44133-29
Dve sobi
skupno ali posamezno, s posebnim vbodom, v predmestju takoj oddam. .Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	44122 23
Lovske čevlje
garantirano nepremofljive. u rujavega angl. kroma, po 185 Din pošilja po pov zetjn S. Golik. ručna cipe-larija. Delnice, Savska ba noviEa.	43951-30
Snežne čevlje in galoše
dajte pravočasno v popravilo k tvrdki Matija Tre-bar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6.	42800-30
Jože Prelesnik nasl. Drobnica
lesna trg. 1» zaloga div,
Ljubljana VU (Šiška) Janševa ulica, sporoča svojim cenj. odjemalcem novo te-lefoLsko št. 3S-89 in se priporoča.
Entlanje
1 m po 1 Din. izdelovanja damsk*-ga perila strojni, in ročno vezenje tastorov po-eteljnib preprog predtiska-nja šivanje pletenit. ua ent) «troj oo konkurenčnih cenah M Sedovnik Flo-rijansks 6.	358 30
Modroce
peresuce, otomane. patent divane. fotelje, salonsk«- in klubske garniture iobite najceneji- on F Sajovic-u, Ljubljana. Stari trg št. 6.
44057-30
Oglejte si
zalogo iamskib klobukov v salonu »La Femmi- Chic« Selenburgova ulica St 6. — Preoblikovanje 28 Din.
44125-30
Kur ja očesa
Nalbollše sredstvo »roti korj lim očesom »Clsven« le masi
Večjo prazno sobo
Išče samostojna gospa. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vdova« 44124-33
Sobo
lepo opremljeno, blizu teb pike oddam. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«.
44128-23
Sostanovalca
»prejmem. Naslov v oglas. Oddelku »Jutra«. 44129-23
Krasna soba
s posebnim vhodom se odda v sredin i Ljubljane samski osebi. aH za pisarno. " Vprašati pri drnStvu posestnikov. Salendrova 6 44141-23
Lepo sobo
takoj oddam s hrano ali brez. Židovska štev. 6/1.
41132-23
Dobite v lekarnah rflab al' naravnost ■ice K davner* sklad
M. Hrnjak j
lekarnar — Si s a«
Cnvajte n posaredb.
fZVAMtEDNA PRILIKA!
železna tlužinska patent postelja zložljiva, » ta« peciranom madracom, ze« to praktična ta vsak« bilo, hotel«, nočne sini« b« in potujoče osoba stane samo Oia J90.—« Razpošiljam po poštne« bobi povzetju.
Tako
IZGLEOA SU02EN
Lesen« patent postelias
zložljiva. « Upeeirsni« madracom. telo prek« Učsi, stan« tamo D JM,
Lcialka M (ončaaf«
(Liegestobl) najnovij« vr« »ti. «tan< saao D te iHb
HUdraeTposJe«! « vo!« nem stanejo samo D L BKOZOVIC, ZAGREB ILICA 81
26*
vodni mlin s turbin« na 3 tečaje, vse v najboljšem stanju, v bližini Celja. Naslov s« izve v podpruž. >Jutra« v Celju. 14659
Oglejte si
zalogo damskib klobukov v salonu »La femme Chic« selenburgova 6. Preobliko-43570-30 vanje 28 Din. 4S4£}-30
Ameriška iznajdba avtomobilskega štedilca bencina
Walter Critchlow 1985-C Street, Whea-ton, DI., USA., je dobil patent na štedilca bencina za vse avtomobile.
Ta iznajdba obstoja na izrabi izkušnje, da teče vsak motor ob vlažnem hladnem večeru bolje kot sicer. Novi s.FORDI« dosežejo do 16 km z enim litrom goriva, stari »Fordi« do 26 km; vse druge znamke dosežejo 1/4 do 1/2 večji uspeh.
5 različnih modelov po ceni dol. 6.00 do dol. 30.00 nudi agentom 100% do 400% dobiček.	14376
Mr. Critchlow nastavlja povsod krajevne in glavne agente, ki lahko zaslužijo mesečno 250 do 1000 dol.
Pišite še danes v angleščini in zahtevajte prost uvozni vzorec!
Vaše ime
Naslov:
Mesto:
Dežela:
Urejuje Davorin Ravfoen. Izdaja za konzorcij »Jutra« AdoJi Ribnik ar, Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni de je odgovoren AJotzij Novak. Vsi v Ljubljani.