Kmečka ^fgovina Kakšen red je v veljavi pri frgovanju s kožami in usnjem? O kožah iri usnju se sedaj doati razpravlja. Da pe bo kdo mislil, da oblast tu ni niCesar naredila, priobčujemo v izvlecku odlok o razširjenju kontiole cen in zalog na vse vrate kož in uanja, tako domačega kot tujega izvora. Kontrola ae nanaša na aurove goveje, konjske, bivolske in telečje kože, na podplate, okrajevine, vratove, usnje za podlago (telečje in konjsko), gornje usnje brez ozira na barvo, goveji in telečji boks brez ozlra na barvo, usnje (avtnjako) za jermenarje In aedlarje ter usnje za strojno jermenje. Uvozniki, veletrgovci in tovarnarji usnja so morall do 10. novembra oblaatem predložiti, v koliko so cene od 14. februarja 1940 dvignlli In če so cene dvignill, točno označiti razloge, kl ao povzročili dvig. V primeru, da povečanje cen nl upravi.eno, bo banska uprava ceno apremenila, to ae pravi znižala. Poleg te- Ea ao vai uvozniki, veletrgovci, tovarnarji usnja l oaebe, katerim je blago poverjeno v shrambo, kot skladišča, prekupci itd., dolžni do 5. prihodnjega meseca za mlnuli mesec poslati Uradu za kontrolo cen v Beogradu prijavo o stanju zalog ob koncu vsakega meseca. Prepia prijave se mora istočasno poalati (to ]e do 5. prihodnjega meseca) referentu za kontrolo cen prl banaki upravi v Ljubljani. Prljaviti ae morajo: 1. aurove soljene kože velikih živali (goveje, telečje, bivolske tn konjske); 2. aurove auhe kože vellkih živali; 3. podplatno uanje; 4. notranjkl; 5. boka vaeh virst; 6. mastno usnje; 7. uanje za podlogo; 8. opankarskl podplat; 9. oatalo uanje za opankarje; 10. usnje za sedlarje in jermenarje; 11. običajno svinjsko usnje za aedlarje ln jermenarje; 12. uanje za strojno jermenje. Za vae vrate zgoraj navedenih kož in usnja je brezpogojno potrebno prijaviti to.no Stevilo. Razen tega je treba za kože In uanje pod 1., 2., 3., 4., 8., 10., 11., 12. brezpogojno naznanlti za vaako vrsto poaebej skupno težo v kilogramih (za surove soljene kože naveatl težo otreaene od soll), medtem ko je potrebno za usnje iz vrst 5., 6., 7., 9. naznačiti poeebej za vaako vrato površino v kvadratnih čevljih. Prijave, ki teh predpisov ne bodo upoštevale, bodo zavrnjene Zaloge kož in usnja se morajo prijaviti po kraju kjer se nahajajo, a ne po kraju sedeža tvrdke. Poleg tega je treba posebej naznaniti kože in usnje domačega Izvora, a posebej kože In uanje inozemskega lzvora. Zraven Je še navesti mesečno prolzvodnjo in obaeg mese_nih nakupov ter prodaj. Zalogo aurovih kož mora prljavlti vsak, ki ima zalogo surovih fcož, torej tudl mesarji, trgovci z lumjem na drobno ltd. Z gornjimi ukrepi, kl se tičejo revizlje cen kož in usnja, ter z uvedbo rednlh natančnih mesečnih prijav zalog kož in usnja je oblast naredila red tudi na tem področju in je upati, da ae bodo a temi predpisi onemogočile vse zlorabe prl prodaji in kupovanju kož in uanjk. Ce ae pa bodo kljub temu še tu in tam primertle zlorabe, je dolžnoat vaakega državljana, da to s prijavo pristojnim organom prepre_l. Naj bo vsakdo prepričan, da bo imel v takih prim«rih oblaat na avoji strani in da lahko brez nadaljnjega zaupa v praviooljubnoat in poštenoat oblasti. Drobne gospodarske ves.i Težave s kožaral ln usnjem na Hrvatsbem. Ban banovine Hrvatske je pred dobrim meaecem prepovedal Izvoz kož Iz podrocja avoje banovine. Po pisanju zagrebških liatov je pa naatalo sedaj v Zagrebu in po Hrvatskem sploh občutno pomanjkanje usnja, zaradi čeaar ao se čevlji znatno podražili. Kot vzrok temu se navaja prepoved izvoza aurovih kož iz Hrvatske, radi česar so alovenaki uanjarji prenehali dobavljatl Hrvatom usnje. To čutijo najbolj hrvatakl trgovci ln čevljarji, ki ao prej nabavljali svoje potrebščine v Sloveniji. Radi tega so začeli Hrvatje aami prosdti svojega bana, da dovoli izvažati aurove kože iz Hrvatske v Slovenijo, da bi tako Hrvatje lahko dobili Iz Slovenije uanje. Pričakuje se, da bo v kratkem uklnjena prepoved izvoza aurovih kož iz Hrvatske. Iz tega ae lepo vldi, kako so tudi Hrvatje, ki ao v začetku organizacije avoje banovine mislill, da lmajo sami vsega dosti, in da od nikogar ni.esar ne potrebujejo, vendarle v vellk merl odviani od svojih aosedov. Povlšanje cen kantam za petrolej. Po sklepu monopolake uprave, katerega je odobril tudi finanfcni minister, ae zviša cena za kante za petro lej v avetilne avrhe od 10 na 15 din za komad. Kdo bo izvažal flžol? Miniater za trgovino in tnduatrijo dr. Andres Je odredil, da bodo v bodoče lahko izvažali flžol le: Prizad, Ravnateljstvo za proučevanje in organizacijo prehrane, Pooblaščeno goapodarsko delniško društvo banovine Hrvatake (Pogod) in Banovinski prehranjevalni zavod v Ljubljani (Prevod). Imenovane Stlri ustanove imajo izklju.no pravico (monopol) nad Izvozom fižola. Madžari bodo kupovall vino. Prldelek vlna na Madžarskem je letoa zelo majhen, zato bodo Madžarl kuplli določemo količtno italijana1_lh in fran cosklh vln. Doslej so Madžari vino vedno izvažali letos ao pa prisiljenl kupovatl ga za pokritje last. nih potreb. Cene goveje živine po sejmih Voli. Maribor I. 8.50 din, n. 7.50 din; Slov. Konjice I. 9 din, II. 8 din, III. 7.50 din; Lemberg I. 9.25 din, II. 8.25 din, III. 7.25 din; Celje I. 8.50 din, n. 8 din, III. 7.50 din; Slovenjgradec I. 8 din, II. 7 din, m. 6 din; Brežice I. 9 din, n. 8.50 din, III. 7.50 din; Litija I. 10—11 din, II. 9 din, m. 8 din; Krško II. 8—9 din, III. 7—8 dln; Crnomelj 7.50—8.50 din; Kranj I. 9.50 din, H. 8.50 dln, III. 7.25 din kg žive teže. Biki. Lendava I. 8 din, II. 6.50—7 din kg žive h6ŽS Krave. Maribor I. 7.50 din, n. 7 din, IH. 5.50 dln; Lendava I. 6—6.50 din, II. 5—5.50 din; Slov. Konjice I. 8 din, II. 7 din, m. 6 din; Lemberg I. 9 din, II. 8 din, III. 6.25 din; Celje I. 6—7 din, II. 5—6 din, III. 4—5 din; Slovenjgradec I. 6 din, n. 5 din, m. 4 din; Brežice I. 7 din, n. 6 din, m. 4 din; Litija I. 9.50 din, II. 8 din, IH. 7 din; Krško I. 7 din, n. 6.50 din, III. 6 din; Crnomelj 5.50—6.50 din; Novo mesto I. 6.50—7 din, II. in III. 5.50—6 din; Kranj I. 8.50 din, H. 7.50 din, III. 6.25 din kg žive teže. Telice. Maribor I. 8.50 din, II. 8 din, III. 7.75 din; Lendava I. 8 din, II. 6.50—7 din; Slov. Konjice I. 9 din, n. 8 din, III. 7.50 din; Lemberg I. 9.25 din, H. 8.25 din, m. 6.50 din; Celje I. 8.50 din, II. 8 din, III. 7 din; Slovenjgradec I. 7 din, II. 6 din; Brežice I. 8 din, n. 7 din, III. 6.50 din; Litija I. 10 din, II. 9 din, III. 8 din; Krško I. 8 din, II. 7.50 din, III. 6.50 din; Novo mesto I. 8 din, H. 7 din, III. 6—7 din; Kranj I. 9.50 din, II. 8.50 din, III. 7.25 din kg žive teže. Teleta. Maribor 9 din, Lendava I. 9 din, II. 7 do 8 din; Slov. Konjice I. 10 dtn, II. 9 din; Lemberg I. 10.50 din, n. 9 din; Celje I. 10 din, II. 9 din; Slovenjgradec I. 8 din, II. 7 din; Brežice I. 10.50 din, II. 10 din; Litija I. 11 din, II. 9.50 din; Krško I. 10 dln, n. 8—9 din; Novo mesto I. 8 din, n. 7.50 din; Kranj I. 9.50 din, II. 8.50 din kg žive teže. Svinje Plemenske. Na avinjskem aejmu v Mariboru so bili odstavljeni praaci, atari okrog 8 tednov, po 200 din komad, in aicer najslabši, dočim so se prodajali lepi praaci iate ataroati po 240 din komad. Na aplošno je pa na sejmu bilo opaziti, da ao mladi praaci sorazrnerno dražji kot pa starejSe svinje. — Na ptu.skem sejmu ao bili 6—12 tednov atari prasci po 100—200 din komad; v Crnomlju prašički za rejo 170—250 din komad, v Kranju pa 7—8 tednov starl prasci za rejo 250—410 dln komad. Pršutarji (prolekl). Ptuj 11—12 din, Slov. Konjioe 14 din, Celje 13—14 din, Brežice 12—14 din, Litija 13 din, Krško 10 dim, Novo mesto 10 din, Kranj 14—15 din kg žlve teže. Debele svinje (špeharji). Maribor 12 din, Ptuj 12.50—13.50 din.Lendava 10—12 din, Slov. Konjice 17 din, Celje 15—16 din, Brežice 16—18 din, Litija 15 dln, KrSko 12 din, Novo meato 12—14 dln, Kranj 16—18 din kg žive teže. Mesne cene in ostali živalski produkti Goveje meso. Maribor I. 16—18 din, II. 13—15 din, III. 12 din; Lendava I. 15—16 dln, II. 12 do 14 din; Slov. Konjice I. 16 din, II. 14 din; Celje I. 16—18 din, n. 13—15 dln; Brežice I. 16—18 din, II. 14—16 din; Slovenjgradec I. 16 din, n. 14 din kg. Svlnjsko meso. Maribor 21 din, Lendava 17 do 19 din, Slov. Kcmjice 18 din, Slovenjgradec 22 dln kilogram. Slanina. Lendava (brez kože) 24 din, Slov. Konjice 22 din, Celje 24—25 din kg. Svlnjska mast (zabela). Maribor 28 din, Lendava 25 din, Celje 25—28 din, Slovenjgradec 25 din kilogram. Med. Maribor 29 din, Slov. Konjice 21 din, CeIje 28 din, Brežice 25 din, Slovenjgradec 30 din kilogram. Jajca. Maribor 1.75 din, Lendava 1.25 din, Sl. Konjice 1.50 din, Celje 1.75 din, Brežice 1.50 do 1.75 din, Slovenjgradec 1 din komad. RDeko. Martbor 2.50—3.50 din, Lendava 1.50 do 2 din, Slov. Konjice 2—2.50 din, Celje 2.50 din, Brežice 2 din, Slovenjgradec 2.50 din, Novo meato 2—2.50 din, Kranj 2.75—3 din liter. Surovo maslo. Maribor 37 din, Lendava 30 do 40 din, Slov. Konjice 48 din, Celje 36—44 din, Brežice 44 din, Slovenjgradec 30 din kg. Svlnjske kože. Maribor 9 din, Slov. Konjlce 18 din, Brežice 10 din, Novo mesto 15 dln kg. Goveje kože. Maribor 26 din, Slov. Konjlce 24 dln, Brežice 14 din, Novo meato 20 din kg. Tele_,Je kože. Marlbor 27 din, Slov. Konjlce 24 dln, Ceije 23 din, Novo mesto 25 din kg. Volna. Neoprana: Slov. Konjice 25—30 din, SloVenjgradec 30 din, Novo mesto 40 din, Kraiij 54 do 58 din kg. — Oprana: Slov. Konjlco 27—50 din, Slovenjgradec 50 din, Novo meato 45—63 dln, fcranj 72—80 dln kilogram. Gene ostalih živil in krmil žlto. Lendava: pšenica 3 dln, Jecmeji 3.50 dln, Tž 3.10 din, ovea 2.80 din, koruza 2.20 dln kg. — IBrežice: pšenlca 3.50 dtn, ječmen 8.25 dln, rt 8 din, ovee 3.50 din, koruza 3 din kg. Fižol. Maribor 6 din, Lendava 3.50--5 din, Sl. Konjice 6—7 din, Celje 5—6 dtn, DreMce 4—6 din, Slovenjgradec 7 din kg. Krompir. Maribor 1.60 din, Lendava 1 din, CeIje 1.60 din, Brežice 1.50 din, Sloveinjgradec 2 din Mogram. Jabolka. Maribor I. 12 din, n. 8.50 din, m. 6 din; Celje I. 5 dln, H. 4 din, m. 3.80 din kg. Seno. Maribor 115 din, Lendava 80—100 din, Celje 110 dtn, Brežice 100 din, Slovenjgradec 95 dln 100 kg. JLucerna. Slov. Konjice 120 din, Celje 140 din, Brežice 120 dln 100 kg. Slama. Marlbor 65 din, Celje 60 dln, Brežice 75 din, Slovenjgradeo 40 din 100 kg. Vino Navadno mečano. Lendava 6—8 din, Slov. Konjice 7—$ dln, Brežlce 6—8 dln, Krško 8—10 din, Novo meeto 6.50—8 din Ilter prl vdnogradnikih. BoljSe sorttrano. Lendava 10—12 din, Slov. Konjice 8—10 dln, Brežice 9—11 dtn, Krško 10 do 12 din, Novo meeto 9—10 din llter prl vinogradnlldh. Drva Marlbor 175 din, Lendava 90—157 din, Slov. Konjice 125 dln, Celje 112.50 din, Brežice 125 dln, Slovenjgradec 125 dln, Krško 120 din, Novo mesto 80—110 din, Kranj 140—150 din prostominski meter. Sejmi 18. nov. žtvinski in kramarski: Soštanj; žlvtnski: Blanca — 19. nov. tržni dan: Dolnja Lendava; svinjski: Ormož; goveji in konjaki: Ptuj; sejem za gx>vedo, ovce In koze: Podsreda; živinaki in kramarski: Slovenjgradec, Sv. Jurij pri Celju —• 20. nov. avinjakl: Celje, Ptuj, Trbovlje; živlnski: Rajhenburg — 21. nov. tržni dan: Turniš_e; živinski ln kramaraki: Podčetrtek, Sv. Jurij ob Taboru — 22, nov. svinjski: Marlbor — 23. nov. svinjskl: Brežice, Celje, Trbovlje; živinski in kramaraki: S16v. Bistrica, Teharje.