Izbija vsak četrtek. Cena mu je 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko In druge tuje drlave 4 K 60 vin ) - Posamezne Številke ae pro-- dajajo po 10 vin. - Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spisi in dopisi se poiiljajo : UrednlStvn „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. 2. Naročnina, reklamacije in inserali pa: Upravniitvu „Domoljuba", Ljubljana, = Kopitarjeve ulice it. 2. == V Ljubljani, dni Z oprilo 1908. Leto ni ŠtR.14. 5louensba trgovska Solo. Kranjski deželni zbor je zadnjo soboto \ s\ oji drugi seji na predlog dr. Kreka sklenil, da se osnuje v Ljubljani dveletna slovenska trgovska šola s pripravljalnim tečajem. Naš list Je pred vsem kmečki. Zato vprašujemo: Ali more biti naš kmet zadovoljen s tem sklepom, ali bo nova šola njemu kaj koristila? In na to mirno odgovarjamo, da je kmet lahko zadovoljen in ponosen, da je njegova S. L. S. sprožila to. za ves slovenski narod, in v prvi vrsti zanj znamenito in velekoristno zadevo. 1. V trgovsko šolo bodo jemali mladeniče. ki so ž,e popolnoma prosti ljudske m ponavljalne šole, torej po dovršenem M letu. Koliko brilitnili fantov je po naših kmečkih domovih. V šolo gimnazijo ali realko jih ne dajo, ker bi šolanje bilo predrago. Kako prav bo tu prišla trgovska šola, ki bo razmerno poceni v kratkem času dala fantu sposobnosti, da si bo sam služil potrebnega kruha. Ce ne bo dovolj znal iz ljudske šole, pojde v pripravljalni tečaj. Velikokrat se primeri, da kmetski fant v latinskih šolah ne more naprej. Kaj naj stori oče ž njim. ko je že dve. tri. štiri leta trgal klopi po gimnaziji. Morda mu ne gre latinsko ali grško, v drugih rečeh je spreten; takemu se bo !ahko odprla pot v življenje po trgovski šoli. 2. Niso pa sanio ti sebični vzroki, ki "«'■s vodijo do tega, da pritrjujemo sklepu deželnega zbora zavoljo trgovske šole. Imamo še drugih. Slovenska trgovina je sedaj na nizki stopinji, ker je izobrazba slovenskih trgovcev veliko premajhna. Na vsem našem jugu nimamo nobene trgovske šole, ki bi se v nji učilo v našem slovenskem, ali hrvaškem jeziku. Naš fant, ki je hotel v trgovsko šolo, je moral znati nemški ali laški. Vrhtega je pa še šolnina po teh šolah zelo visoka. Mi bomo pa imeli deželno šolo .ki se bo gotovo ozirala nato, da bo tudi revnejšim učencem mogoče vstopiti vanjo. Trgovsko znanje se bo razširilo. Motil bi se strašno, kdor bi mislil, da je za trgovca človek kmalu dovolj prebrisan. Dandanes mora poznati trgovske in menične postave, mora biti vešč v knjigovodstvu, mora znati trgovske račune in dopisovanje; podučen mora biti natančno o blagu, njegovih vrstah in vsakovrstnih sleparijah, ki se ž njimi blago prenareja. — Naj omenimo tu. koliko se samo za cunje zmeče stotisočakov, ker kupci, velikokrat pa tudi mali kramarji blaga ne poznajo. Kupčija po svetu ima zelo razvita pota. Trgovec mora poznati, kako kroži denar in kako se prevaža blago. To znanje je važno za vsakogar, tudi za kmeta. Zelo veseli bi bili, ko bi boljši posestniki svoje fante tudi za svoj poklic pošiljali v trgovske šole. Ne mislimo cele, marveč le krajšili tečajev, ki so mogoči pri nji. Kmet je tudi trgovec. Kaj mu pomaga, če zna dobro pridelovati, če pa ne zna dobro prodajati. Ker trgovstvo ni pri nas razvito, zato tudi zastaja gospodarski napredek. Kjerkoli trgovina odpre tuje trge, kjer naše blago lahko dobi dobrih kupcev, tam se tudi širi napredek. Seveda: tudi najbolj trdi in v starih navadah okosteneli gospodar se bo lotil naprednejšega gospodarstva. če bo jasno videl, da mu to nese. Ne prezrimo pri tem, da leži naša domovina neprimerno ugodno. Pri morju je; železniških zvez bo imela kmalu toliko, da bo med prvimi v Avstriji v tem oziru; delavno, razumno ljudstvo ima. Treba je le še poskrbeti, da se po napredni trgovini odp'e svet. pa bodo naši kmetje in obrtniki dobili novih, lepih virov za svoje dohodke in nikomur ne bo treba v tujini iskati kruha. 3. Dr. Krek je tudi predlagal, naj se pri trgovski šoli ustanovi tečaj za zadružništvo. Večje zadruge potrebujejo trgovsko izobraženih voditeljev. Zdaj jih ni. Nova šola nam jih bo dala. Vsak. kdor se količkaj zanimlje za javno življenje pa ve, da brez zadružništva ni mogoč vspešen napredek za kmeta. Zato po pravici rečemo, da nam je zadružna šola, ki bi se v nji eno leto, ali vsaj pol leta naučili fantje potrebnih trgovskih spretnosti z ozirom na zadružništvo, potrebna kot oko v glavi. Take šole še nimajo nikjer v Avstriji; naša bo prva. Pa še nekaj! Liberalci kriče, da je S. L. S. sovražnica mest. Zdaj je pa njen r>rvi predlog v novem deželnem zboru tak, ki kaže ravno na vzajemnost mestnega in kmečkega prebivalstva. Za vse bodi prostora v naši lepi deželi, za vse, ki pošteno delajo v ti ali drugi stroki, samo pohujše-vavci in oderuhi na kmetih in po mestih nai ga ne dobé! Deželni zbor MM Pretekli petek so se zbrali prvič novo izvoljeni deželni poslanci kranjski. Vse je bilo radovedno, kakšna bode usoda novega deželnega zbora, zlasti ko je splošno znano, da S L. S. prejkoslej vztraja pri svoji zahtevi razširjenja volivne pravice. In pokazalo se je takoj prvi dan, da so nasprotniki uvideli brez-uspešnost svojega nasprotovanja in se sprijaznili z mislijo o volivni reformi. Naj sledi tu kratko poročilo o tem zanimivem začetku de-želnozborskega zasedanja. Ob navzočnosti vseh deželnih poslancem (razen dr. Žitnika, ki je bil zadržan na Dunaju) je deželni predsednik baron Schwarz otvoril zasedanje z nagovorom, istotako je novi deželni glavar dvorni svetnik Šuklje v izbranih besedah pozdravil poslance in narisal naloge Domoljub 1908 «t Političen pregled. ki čakajo rešitve v novem deželnem zboru »Na delo Vas kličem« — je rekel med dragim — .ta zemlja Kranjska, katero ljubimo z :ed-nako vnemo vsi poslanci brez razločka narodnega pokoljenja in strankarskega prepričanja, hrepeni po delavnem deželnem zboru ter orna-guie in gre v nič. ako se to ne doseže. Ne bo-dem nadrobno našteval velikih gospodarskih in kulturnih nalog, katere čakajo nujne rešitve od strani deželnega zastopa. Navajam le širn« polje deželne melijoracije. nreskrbovanja pre bivalstva z zdravo pitno vodo. skrb za zbolj šanje naših občil, za železnice in ceste, nujno potrebo, nadomestiti staro blaznico na Studencu z zgradbo deželnega zavoda, urejenega po načelih moderne vede in človekoljubnosti. Dalje bode treba pomnožiti bolnice in ustanoviti hiralnice. Končno tista velika naloga. dvigniti naše šolstvo na ono višino, ki od govarja potrebam naše dežele m naše dobe — po mojem mnenju ena na:važneiših nalog in dolžnosti kranjskega deželneea zbora. Vse to čaka primerne točne rešitve in do te ne pridemo, ako se strast ne poleže ter mii ne vrne v to visoko zbornico.« Nato so se izvolili za reditelje Pogačnik. Pire in baron Apfaltrern. za verifikatorje pa Mandelj. groi Barbo in dr. Novak. Sledila ie nato volitev novega deželnega odbora, ki je tako izpadla, da ie S. L. S. dobila večino v roke v tem prevažnem zastopu. Izvoljeni so bili zi veleposestva grof Barbo, iz mest in trgov dr. Tavčar, iz kmečkih obč:n dr. Lampe, iz cele zbornice dr. Šusteršič: za namestnike pa: baron Apfaltrern. dr. Triller. Košak in Jaklič. Prišla ie nato na vrsto volivna reforma glede katere se ie po utemeljevanju dr. šuster šiča sprejel od vseh strank vloženi naslednji predlog : Deželni zbor skleni : Deželni red in deželni volivni red se imata spremeniti v tem smislu, da se omogoči vsem slo'em prebivalstva sodelovanje pri deželni zakonodaji in upravi. Izvoli se ustavni odsek 12 članov in 3 namestnikov. kateremu se naroča, da izdela zakonska načrta v predstoiečem smislu in Doda v najkrajšem mogočem času svoie poročilo. V formalnem oziru se predlaga, da se ta predice obravnava kot nujni v smislu 5 21. opravilnika. V Ljubljani, 27. marca 1908. Podpisani vsi poslanci cele zbornice. V ustavni odsek so bili soelasno izvolieni: Šusteršič. Krek. Jaklič. Povcialnern taboru. Deželni zbor Istrski. je rešil v zadnjem zasedanju nekatere važnejše zadeve in je sedaj razpuščen. Najvažnejše njegovo delo je bila pač volivna reforma, ki se je izvršila mirnim potom v sporazumu vseh strank. Cesarski namestnik knez Hohenlohe se je pri zadnji seji v italijanskem in hrvaškem govoru zahvalil deželnemu zboru za delovanje ter naglašal zasluge deželnega glavarja dr. Rizzija in dr. Laginja, da se je dosegel sporazum med obema narodoma Istre. ČEŠKI KMETJE PROTI BREZVER-STVU. Češki kmetje proti brezverstvu. Zveza katoliško-čeških kmetov na Moravskem«, ki je bjla ustanovljena pred IO leti in šteje sedaj že 14.000 članov, je zborovala dne 22. marca v Brnu. Namen shoda je bil, da obsodijo brezverstvo učiteljev, ki z njim zastrupljajo že otroke v šoli.in širijo svoje pogubne nauke tudi med ljudstvom. Zborovanje, na katerem je bilo kakih 4000 kmetov, se je vršilo mirno in dostojno: zborovavci so obsodili brezver-sko učiteljstvo ter sklenili ustanoviti katoliško učiteljišče. Toda svobodmiselci so po svoji stari navadi poskrbeli, da se ni končalo brez kričanja in vpitja. Pred kolodvorom so došle duhovnike psovali. Okoli 200 ljudi je hodilo"*pod vodstvom poslancev Hvbeša in Vaneka po cestah. Na velikem trgu je govoril Hybeš, nakar so demonstrantje šli pred Besedni Dom. kjer so se spoprijeli s 600 zborovalci. V Rudolfovi ulici so bili nekateri duhovniki s palicami napadeni. Ko so zborovalci šli iz stolnice k maši. so svobodoljubni demonstrantje zopet kričali. Škofu grofu Hu-gynti so klicali: »Živela prosta šola!« Na nekeea duhovnika so vpili: »Ubite ea!« Policija je posegla vmes. — Kakor vidite, so svobodomiselci povsod enaki. Naši liberalci so menili, da ne ostanelo živi. če ne bodo kričali ob lepem katoliškem shodu. in moravski ravno tako. Listek. Družina. Novela. Spisal Ant. Erjavec. V. Stefinovo življenje je zadnje čase po stalo nemirno in burno, polno skrbi in polno pekočega strahu, kakoršnega občuti velik grešnik v času, ko ga Bog z ostrim glasom kliče k pokori. Njegova edina to-ažba je bil sin Aleš, ki je že par mesecev bival, pri njem. Toda tudi Aleš se je dan za dnem klatil po hosti in polju-- oče pa ie potrt po svoji hiši hodil iz kota v kot in Premišljeval težke zgodbe svojega življenja. Rad bi bil stopil pred svet in pokazal vse svoje skrite grehe ter se pobahal z njimi, a bilo ga je sram pred Bogom in ljudmi. Rad bi bil strgal krinko z obraza in stopil pred ljudstvo s skesanimi besedami. rekoč: »Olejte me. jaz sem tisti nič-vrednež, ki sem zakrivil propad Košarje-ve hiše in družine. — jaz sem tisti oderuh, ki sem pahnil družinskega očeta v dolgove ter ga pognal po svetu, daleč od žene in otroka, — jaz sem kriv, da je po očetu hrepeneča hči planila v deročo reko med gromom in strelo, — jaz sem osirotelo mater zapodil iz njene lastne hiše kot be-račico od praga do praga, — jaz sem Ko je Štefin tako premišljal božji glas, ki mu je trkal na srce, je trepetalo njegovo sključeno suho telo. Oči so mu rasle v globokih jamicah in se čudno sveMle. Potegnil je iz hlačnega žepa šop ključev ter odprl debelo skrinjo. Po plesnobi je zadišalo iz nje. Štefin je segel s koščeno roko globoko na dno in privlekel zavoj pisem na dan, vsa lepo bela in nova. Od zaprašenega okna je padala medla luč na pisavo, in Štefin je prebiral list za listom s tresočo roko. Včasih se je zategnjeno zasmejal, kakor človek, ki hoče šiloma zadušiti neprijetne občutke v svojem srcu. Pisma, pisana z okorno delavsko roko, niso bila naslovljena nanj, ampak na — gospodinjo pri Košarju ,in so prihajala iz Amerike od njenega moža. »Ha-ha, Barba, zakaj nisi marala postati moja neves'a?« se je zakrohotal Štefin in vrgel šop pisem nazaj v skrinjo. »Potem bi ne bilo teh pisem, ki so tebi prinesla toliko nesreče, in morebiti bodo tudi mene nekoč spravila v ječo.« Štefin je potegnil z bledo roko preko čela in redkih las. Pokrov pri skrinji se je zaprl z ropotom, in to je Štefina razburilo še bolj. Nemirno je stopil do vrat in zopet nazaj, sedel na stol in podprl brado med dlani. Nato je skočil pokonci in se opotekel proti oknu. Z bliščečimi očmi je bulil skozi okno v medlo .umirajočo jesensko naravo, naslonil je vroče čelo na steklo in poslušal, kako je tam daleč spodaj bučala zelena reka in so šumele jelše ob njej s svojim črno porjavelim listjem. Tedaj je pritekel na dom Aleš zdravih lic in potuhnjenih oči. Oče mu je stopil do srede sobe nasproti in ga je pobožal po licih in potrepal po rami. »E, dečko, korenjak si. korenjak, odkar ne služiš več pri Košarju. Rad te imam.« »Kajne, oče? . . . Ali mi bodete kmalu dovolili, da pojdem z vašo puško v ho-sto?« vpraša Aleš razveseljen. »Zdaj še ne razumeš, kako je streljati treba. Ob priliki te bom tudi tega naučil. Potem bova hodila skupaj na lov. Zdaj so se zame začeli časi, ko potrebujem razvedrila,« dé oče in pogleda sina z navidez mirnimi, prijaznimi očmi. Aleš se splazi v kot in motri črno puško z radovednim pogledom. »Kje si pa danes bil?« se oglasi oče. > Tam zdolaj na produ, kjer sem svoj čas našel Katarinko,« pripoveduje Aleš, videč, da je danes oče nenavadno prijazen. Štefin osupne: »Kaj — Katarinko si našel? Tega še nisi povedal, Aleš. Kje si Jo našel?« »Na produ, nasproti otoku sredi reke. Daleč okrog leži belo kamenje, ki ga nanese voda. Na kamenjj je ležala Katarln-ka. Stopil sem k njej. in gledala mi je čisto v obraz s svojimi hudobnimi očmi — prav tako me je gledala, kakor tisti večer, ko me je vlekla za ušesa--« Štefin je trepetal. Vedno se mu je godilo tako, kadar je slišal od utopljencev. Njegov sin pa je pripovedoval z mirnim in zadovoljnim glasom, kakor bi se ne bilo ničesar pripetilo. »Čakaj, zdaj ti povrnem, ko si me to-likrat tožila pri gospodarju, da sem bil te-pen — tako sem rekel in sem jo z nogo porinil nazaj v reko. Potem sem tekel domov; zvečer me je nekoliko strašilo, zdaj pa ne več —.« Štefin je skočil ob sinovih besedah pokonci in se prijel za glavo, stopil par-krat po sobi gorindol, kakor človek, ki ga je zadela velika izguba, nato pa je obstal pred sinom. Sklonil se je k njemu, objel mu glavo med svoje dlani ter mu pogledal živo v oči, rekoč z obupnim glasom: »Aleš — takega sina imam? — Mrtvo Katarinko si pahnil nazaj v reko? In to mi pripoveduješ, meni očetu, z mirnim glasom kakor vsakdanjo povest? Tako govore tolovaji o svojih dejanjih, ne pa otrok svojemu očetu —« Oče je po teh besedah pahnil Aleša od sebe in se sesedel na skrinjo. Vroče mu Je bilo srce. Naslonil se je s hrbtom na mrzli zid in gledal nepremično predse v nemi bolesti. Aleš si ni znal razložiti očetovega vedenja. šel je iz hiše in zavil proti vasi. Medtem se je približala Stefinovi hiši ženska, delavno oblečena, in s solzami v očeh. Mimo okna je stopila in zapazila v sobi Štefina. Šla je proti hišnemu pragu in hotela stopiti v vežo, pa se je premislila in se vrnila h oknu. Obstala Je in strine gledala v sobo, roki sklenjeni na burno di-hajočih prsih. Naenkrat je dvignila pest, solze so Ji polile oči, in zakričala je skozi okno: »Tako si me toraj vrgel na cesto, ti neusmiljeni! Ni ti zadoščalo, da si mi uničil družinsko srečo, da si dragega moža pognal po svetu, ampak tudi jaz, osirotela mati, moram z doma svoje sreče--« Ženska je kričala z glasom, ki so^ ga dušile solze in zrla z obupanimi očmi Šte-finu v obraz. Njena lica so bila bleda. 7. bolestjo zaznamovana. Štefin je skočil pokonci in planil proti oknu. Ženska je kričala dalje: »Zdaj grem iskat svojega moža, ki si ga pognal po svetu, ti, ki si uničil srečo družine. Z Bogom! Saj me ni treba poditi s pestmi, Štefin, — sama grem odtod. Bog ti odpusti!« Stefinu so osteklenele oči. »Barba! Copernica! Proč odtod!« je zaklical in skočil proti vratom. Toda ženska ie že odšla čez travnik in zavila na belo cesto — v beli svet. Štefin se je vrnil v sobo in je nemirno, s trdimi škornji in upognjenim telesom, ko-rakal po njej gorindol. (Konec prihodnjič.) V Lurd! 1. V Provansi. 2. Lurd — izraz Previdnosti božje. Nizko se je nagnilo solnce, globoko, da se je dotikalo tal. Zaliod je gorel v večerni zarji, dolgo raztegnjeni oblaki so ležali nizko, da bi človek skoro stopil nanje, žareli so kakor ognjeno morje, ki se razteza ob mejah neizmerne, otožne Provanse. Na vzhodu pa je vstajal mrak. nevidno in polagoma, kakor bi oprezoval in si ne upal zagrniti širne ravani. Solnce se je skoro stopilo v ognjenem morju, zadnji žarki so poljubljali plan in se plašno umikali dolgim sencam, ki so kakor duhovi begali po Provansi. Zapuščeno so hiteli zlati prameni po veliki planjavi. daleč so hiteli, dokler niso omagali in umrli na samoti. Tako otožen je solnčni zaton v Provansi: ni ga snežnika na vzhodu, da bi ga pozlatili zadnji solnčni žarki, da bi zadnjikrat pozdravili ljubko dolinico pod njim. I.e visoko nad Marsejem se zasveti včasih svetlo in žareče, ko že pre-grinja mrak veliko dolino dolenjega Ro-dana. kakor bi zažarela zvezda večernica: Marija de la (Iarde še enkrat pozdravlja Provanso in božje Dete jo blagoslavlja, dokler ne ugasnejo zadnji prameni in ne raz-prostre noč svojih črnili kril od vzhoda do zahoda. Ni ga gozda na plani, da bi skrivnostno šepetal svoj večerni Ave ob lahnem večernem vetriču. ni ga studenca, da bi žuborel ob cesti svojo ljubko pesemco, kakor jo žubori v domovini, ni griča s cerkvico, da bi zazvonilo s srebrnim glaskom in odmevalo stokrat po pobočjih, in koscev, da bi se vračali s polja in molili glasno: Aneel Gospodov. In zato je otožen solnčni zaton v Provansi. ker ni tako. kot ie v domovini. * • • Hladen zrak. ki je zavel preko voza. me je zdramil, da sem si pomel oči in odori sem še jaz okno. da se nasrkam svežesra zraka. Velik dan je že bil zunaj, rosna trava se je svetila v jutranjem solncu. kakor hi nasejal neviden sejavec diamantov po vsej božji zemlji, iz doline pirenejskega predgorja pa so se dvigale bele meglice kakor po gorenjskih planinah,, kadar se zbudi jesensko jutro in zazvoni po gorskih cerkvicah k zornicam. Resnično, to ni več Provansa. neizmerna in otožna ravan, kjer se solnce ob zahodu dotika zemlje in ne zatone za visokimi gorami, ni več širna dolina Rodanova, kjer umirajo poslednji solnčni prameni zapuščeni na neizmerni plani in ne zlate snežnih vrhov na vzhodu. Ljubka, zelena dolinica, griči z zelenimi vrhovi, gozdi s košatimi kronami, ravnice z njivami, na katerih se valovi ob jutranjem vetriču jesensko žito, to pa je kakor nod vznožjem naših planin in ne pod vznožjem visokih Pirenejev. Tedaj se je nenadno zganilo v vozu, nekdo je zaklical: «Liird!« in vsi so hiteli k oknu, da ugledalo vitek, bel zvonik, ki se jc dvigal iznad gričev in se zdajinzdaj skril za kakim pobočjem. Lurd, to je tista beseda, ki tako čudovito vpliva na človeška srca. beseda, ki vnema leto za letom stotisoče in zopet stotisoče iz vseh slojev, iz vseh krajev, da no-romajo tja k obrežju tihega Clava, k oni ču- dežni jami, kjer izvira oni naravni studenec. ki je ozdravil že tisoče telesne bolezni in kjer teče še obilnejši nadnaravni studenec milosti, ki jih deli nebeška Mati v bogati meri svojim zemeljskim otrokom. Čudovito vpliva ta beseda na srce vernega katoličana, ker čuti, da je Lurd tisti kraj, kjer se v posebno polni luči kaže neizmerno usmiljenje božje, dobrota in neskončna dobrota božja, kraj, kjer je hotela nebeška Kraljica na čudežen način izkazati svojo veliko ljubezen in materinstvo. Kakor bi se ji zdelo, da do tedaj ni mogla pokazati vse svoje neizmerne materine skrbi, si je izvolila kraj, kjer hoče izpolniti svoje koprne-nje, pomagati svojim ubogim človeškim otrokom, kjer hoče. da jo ljudje prosijo vedno bolj kot doslej, da jo ljudje prisilijo liti studenec milosti nad ubogo množico. Naše srce vč, da je Lurd kraj, kjer je Mati božja sama potrdila tri leta preje razglašeno cerkveno resnico, da je Marija brezmadežno spočetje. Ni ga potrdila zato, kakor bi še ne bil ta cerkveni nauk popolnoma trden in gotov, kajti, kar proglasi sveta cerkev kot razodet nauk, je resnično in brez najmanjšega dvoma, ampak potrdila ga je, da s tem pokaže svoje veselje in svojo hvaležnost sv. cerkvi. In lahko se reče, da vsi čudeži, ki so se zgodili tekom petdeset let v Lurdu in vse obilne milosti, ki jih je rosila Marija leto za letom na stotisoče pred ono votlino, da je vse to le plačilo in sad razglasitve cerkvenega nauka o brezmadežnem Spočetju. I.urd je kraj. kjer je bila v enem mahu razrušena vsa stavba moderne, brezverske znanosti. Ostavili so novodobni učenjaki Gospoda Boga. utajili so vse nadnaravno in govorili so mogočno, da je Bog odveč in da je ves nadnaraven red neumnost in popolnoma nemogoča stvar, sezidali so si nov babilonski stolp, odkoder bi vodili pametni ljudje vesoljno človeštvo in vladal bi mir, vladala sreča in zadovoljnost. Pa »On. ki prebiva v nebesih, se jim smeje in Gospod jih zasmehuje.« (Psalm 2, -t.) En sam čudež v Lurdu je zadosten, da podere ta stolp in učenjaki gledajo osupnjeni in presenečeni, in še danes stoje vsi tisti, ki ne marajo pripoznati nadnaravnega reda. obnemogli in uničeni pred dogodki, ki se dogajajo v Lurdu. - Lurd je kraj, kamor s ponosom zre vsak katoličan. a tudi z velikim zaupanjem na pomoč božjo v velikem boju. ki ga bije danes ka-toličanstvo proti združenim sovražnim silam, ki napadajo hujše kot nekdaj in z ostrejšim orožjem kot v prošlih časih cerkev Kristusovo. Zdi se, da je Lurd potreba današnjega casa, na eni strani velik, uničevalen protest m ugovor in zasmeh božji proti velikanskim osnovnim zmotam današnjega sveta ki prodirajo vedno globlje v široke sloje' na drugi strani pa daje katoliški cerkvi novega in vztrajnega poguma, velike moči in novo poroštvo vedne pomoči v boju proti usodnem modernem svetovnem nazi-ranju. Lurd je veličasten in mogočen izraz Previdnosti božje. 2. Na turški cesti. Stopili smo z vozov in se globoko oddahnili, ker smo bili vsi že zelo utrujeni od dolge vožnje. Pred kolodvorom so nas čakali pripravljeni vozovi, ki so nas peljali v hotele, kamor srno se nastanili. Lurd leži ob reki Gav in ima blizu devet tisoč prebivalcev. Na jugovzhodu se dviga WO metrov visoka gora Grand Oer vrhu katere se vzdiguje 30 metrov visok križ. Na hrib vozi žična železnica. Mesto je precej slovito po svojih velikih kamnolomih. Hitel sein k obrežju Gava, k oni votlini. kjer je Marija govorila z ubogo Jursko deklico Bernardko. Po cestah je postalo živahno. Romarji z znamenji na prsih hitijo proti jami, po sredi ceste vozijo mladi, elegantno oblečeni gospodje vozičke. na katerih napol sede in napol leže bolniki z bledimi lici in motnimi očmi. Trdno zaupanje in globoka udanost seva iz njihovih upadlih obrazov, ustne pa se premikajo neprenehoma v molitvi. Vodniki drže v eni roki rožni venec, z drugo pa vodijo voziček in skrbno pazijo, da vozijo vedno po gladki cesti in da ne pride kak kamen pod kolo. Pošel me je velik, pokrit voz z visokimi kolesi, počasi in umerjeno jc stopal konj po sredi ceste, kakor bi se bal. da se ne bi izpodtaknil. na vozu pa je ležal v postelji bolnik nepremično, lica je imel globoko udrta in zdelo se je. kakor bi ne bilo v njem nobenega sledu življenja. Oh njegovem podnožju sta sedela dva strežnika z nosili na rami. gledala sta na bolnika, med. njunimi prsti pa so se premikale jagode rožnega venca. Pred mann se je odprl velik, okrogel trg. okrog katerega se dvigate na vsaki strani dve obokani arkadi k veličastni gotski cerkvi, ki stoji na vzvišenem prostoru nad trgom. Vsa stavba kipi kvišku, vsak člen. se zdi, da hrepeni v višave, vitek, bel zvonik se vije proti nebu. kakor bi bila v njem utelešena vsa vedna molitev, ki jo poslušajo dan na dan valovi tihega Gava. vsa bazilika je kakor kristalizovan. neminljiv Ave Maria, večna pesem, ki ne izdoni vekomaj. (Dalje.) Za »Naš Dom« na Dunaju so darovali po 1 K gg.: Ign. Kegel, Ivan Brodnik, Al. Icller. Marko Bajuk in gdč. Marija Lenček. Ana Prah, Ivanka Prah. Ana Fras, Neža k K : k. Anton Borovnica 4 K, gdč. Marija Kic-fel 6 K: gdč. Frančiška Završan je nabrala v \eseli družbi v Komendi 10 K 50 vin. Iz društ-\ enega nabiralnika smo nabrali 93 K 30 vin Na veselici nabrali 12 K 50 vin. Ob priliki U vseavstriiskega katoliškega shoda so darovali gg. Al. Mihelčič. župan na Lokvici, Ivan Kubi-nek, kaplan v Semiču, Anton Merkun. kaplan v Mengšu in \ alentin Rihar, župan v Polhovem giadcu po 10 K; g. Ivan Stanonik, župan v Horjulju, 5 K : g. Ivan Rode 2 K: Hodolm 2 K in Jož. Jene 1 K. Skupno torej 209 K 30 v., katera vsota je naložena v »Osrednji češki banki« plodonosno. Vsem darovalcem bodi izrečena tem potom prisrčna zahvala. Nai bi iif sledili kmalu še mnogi! Razgled po domovini. Dvorni svetnik in novi dežel, glavar Fran Šuklje je prišel 25. t. m. v Ljubljano in prevzel uradne posle. Oglasil se je takoj pri deželnem predsedniku. — Ministrski predsednik baron Beek ic gospodu deželnemu glavarju ob imenovanju brzojavil: Veselim se odkritosrčno, da morem pošiljati najsrčnejše čestitke k imenovanju. — Belokranjci si smejo časti-tati, da je presvetli cesar ravno njihovega deželnega poslanca in rojaka imenoval za deželnega glavarja. Kako nespametna je bila gonja, ki so jo uprizorili pri zadnjih volitvah zoper g. dvornega svetnika. Ali bi bilo morda bolj všeč Belokranjcem, da bi bil zmagal brezpomembni Macelc. Marsikdo se že kesa prenagljenih korakov, ki jih ie storil za Maceleta. To se razvidi iz raznih brzojavk, ki jih pošiljajo Belokranjci g. deželnemu glavarju tudi i/ liberalnih krajev. Štajerska liberalna poslanca v državnem zboru nimata najmanjšega vpliva. Piše se nam: Poživljamo liberalne liste, da povedo, v koliko odsekov sta izvoljena njih poslanca koblek in Ježovnik in kaj v odsekih delata. Naši poslanci so izvoljeni v več odsekov: dr. Renkovič v tri, dr. Korošec v dva (med temi v velevažni proračunski odsek, ki že dva meseca deluje). Pišek in Roškar vsak v dva odseka, ki delaio tudi sedaj, ko ni plenarnih sej. Liberalna poslanca sta lepo doma. zato pa je koblek daroval za Narodni svet 100 K- Za svoje brezdelje se skuša prav po ceni odkupiti ! Deželni odbor kranjski je v svoji seji izvolil: V deželni šolski svet gg.: dr. Šusteršič in dr. Lampe; v deželni agrarni svet gg.: dr. Tavčar, namestnik grof Barbo; v komisijo za prisilno delavnico gg.: grof Barbo, namestnik dr. Tavčar. Shod K. Z. v Veliki Nedelji. Krasen shod .ie imela K. Z. minulo nedeljo v gostilni gosp. Miki. Nad 500 ljudi, samih vrlih kmetov iz celega ormoškega okraja se je odzvalo klicu K. /.. Oovorili so: poslanec Pišek, kmeta Meško m Korpar. Tudi neki liberalec je hotel govoriti v prilog Ploja, toda ogorčeni kmetje so ga prekinili s klici ogorčenja. Med drugimi resolucijami se je sprejela popolna nezaupnica dr. i'loju in ga kmetje poživljajo, da odloži mandat. Obsodila se je tudi pisava »Štajerca« in Narodnega Lista. Nato se ie vršil ustanovni shod »Kat. slov. političnega društva za ormoški okraj« s sedežem pri Sv. Tomažu. Ormoški okraj je v taboru K- Z. Odprtje srbske meje, ki bo škodovalo tudi naši živini, so povzročili liberalni poslanci, med njimi tudi štajerski Roblek. S. L. S. kranjska in dragi poslanci v »Slovenskem klubu« so vsi glasovali proti odprtju srbske meje. Svobodna šola. »Primorski List«, glasilo S. L. S., piše: Naše ljudsko šolstvo, ki ima v prvi vrsti služiti kmečkim otrokom, je urejeno tako, da nalaga kmetu velika bremena, a mu daje premalo koristi. Zato zahtevamo temeljito šolsko preosnovc. Upali smo, da bodo tudi liberalci za to. Ti pa se ne zmenijo. Oni imajo druge namene s šolo. Oni hočejo še večja šolska bremena navaliti kmetu na hrbet in otroke še bolj odtegniti domačemu delu. Toda to tini še ni dovolj. V 12. številki »Učiteljskega tovariša* z dne 20. marca beremo sledeče: »šolstvo se mora osvoboditi vpliva katerekoli cerkve«. Nekaj vrst nižje beremo: »Namestu konfesionalnega (verskega) pouka, naj vzbuja svobodna šola ob vsaki priliki razpoloženja in Podaja navodila za nravno življenje, oprta na človeške izkušenosti, ki izvirajo iz higijene in socialnega čuta«. Torej iz šole verski pouk! Namestu tega naj učitelj uči. kar se mu njegovi izkušnji zdi prav! Toda glasilo naših agrarnih učiteljev gre še dalje: »A ne samo od cerkve, tudi od države je treba osvoboditi šolstvo«. Torej liberalni učitelji naj delajo, kar se jim izljubi. Ne država, ne cerkev jih ne sme ko-mandirati. Le plačuje naj jih ljudstvo, ki pa pri vzgoji otrok tudi ne sme imeti besede. Liberalno učiteljstvo upa z gotovostjo, da se mu uresničijo ti naklepi. Vendar je v sedanjosti še malo upanja. Zato piše »Učiteljski Tovariš«, da šele iz razvalin cerkve in države se more dvigniti ponosna stavba svobodne kulture, ki odreši poedinca in skupnost! Tako piše glasilo agrarno - liberalnih učiteljev. Ce pravijo agrarci, da niso proti veri, potem pričakujemo od njih, da bodo slovesno dvignili svoj glas proti tem nameram. »Učiteljski Tovariš« je glasilo liberalnega učiteljstva, ki je ob zadnjih volitvah najhujše agitiralo za agrarce in ki je glavni steber agrarne stranke. Zato sinemo po pravici biti radovedni, kaj porečejo gospodje agrarci. V imenu poštenega slovenskega katoliškega ljudstva protestujemo proti takim nameram ter izjavljamo, da srno pripravljeni na najhujši boi proti tistemu delu učiteljstva, ki hoče s svobodno šolo izruvati iz src naši niladeži našo najdražjo svetinjo, vero. — Tako »Primorski List«. Zdelo se nam je vredno ponatisniti te vrstice, da vidi naše ljudstvo, po čem hrepeni liberalno učiteljstvo. Tem ljudem se gre edino le zato, da prepode duhovnika iz šole, da odpravijo veronauk iz naših šol, katere mora slovenski kmet zidati in vzdrževati! Po »svobodni šoli« vzdihuje list liberalnih učiteljev »Učiteljski Tovariš«, ki izhaja v Ljubljani. Prepričani naj bodo, da jim naše ljudstvo ne bo ostalo dolžno odgovora. »V korist obmejnim Slovencem« je napis vžigalicam, ki jih je v lastni režiji založila S. K. S. Z. v Ljubljani. Cisti dobiček je namenjen našim obmejnim bratom. Opozarjamo vse gg. trgovce, da si naročijo teh novih vžigalic čim preje, saj je niili kakovost najboljša in cena najnižja izmed sovrstnih znatnk. Vse cenjene somišljenike pa opozarjamo na to, da jih zahtevajo povsod v vsaki trgovini in vsaki trafiki ter da tudi rabijo dosledno naše vžigalice. Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« se naročajo z naslovom: »Vodstvo slovenske krščansko-socialiie zveze v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2«. Po redu, kakor nam bodo dohajala naročila, v istem redu bomo tudi razpošiljali naročene zaboje. Zmaga S. L. S. v Hotedršici. Iz Hotedr-šice se nani piše: Dne 26. marca je pri občinskih volitvah zmagala S. L. S. v vseh treh razredih. Liberalci so se udeležili volitve samo v tretjem razredu. Ko so pa videli, da so dobili kandidatje S. L. S. v tretjem razredu neprimerno več glasov kot njihovi, so žalostni pobegnili z volišča in prepustili potem popolno zmago S. L. S. Liberalci se namreč v drugem in prvem razredu niso niti upali udeležiti se volitve. Ljudstvo je zelo navdušeno, ker ie ob tla vrglo gnjili liberalizem, ki se je dosedaj precej oblastno šopiril pri nas. Zavednemu ljudstvu pa kličemo v spodbudo: Le vztrajno naprej po začeti poti, dokler se popolnoma ne uniči gnjili liberalizem! Zmage S. L. S. pri občinskih volitvah. V Podkraju na Vipavskem, kjer so dosedaj pa-ševali liberalci, je zmagala v tretjem in drugem razredu S. L. S. Liberalnemu župano- vanju je odklenkalo. — V Temnici na Goriškem so se vršile 18. marca občinske volitve. Sijajno so zmagali pristaši S. L. S. Dosedanja liberalna vlada je s tem dobila nezaupnico. Slava volivcem! Velenje na Štajerskem. Pri občinski volitvi dne 23. marca so zmagali pri nas pristaši »Kmečke zveze«. Občini častitamo. da si je izbrala tako zavedne krščanske može v odbor. Državni poslanec Vinko Ježovnik, o katerem pravijo Celjani, da ima toliko upliva, je popolnoma pogorel v svoji lastni občini. Živel naš župan g. Skaza! Promocija. Za doktorja modroslovja je bil promoviran na graškem vseučilišču v soboto, dne 28. marca g. Franc Kotnik s Koroškega. Iskreno častitamo! Trbovlje. V dvorani telovadnega društva se je vršil v nedeljo, 22. marca, velik shod. Nad 200 kmetov in delavcev je dopoldan in popoldan pazno sledilo govorom dr. Kreka o kmečkem vprašanju, Moškerca o delavskih organizacijah, dr. Benkoviča o delu v rudarskem pododseku na Dunaju, dr. Hohnieca o skupnih interesih in medsebojnih odnošajili kmeta in delavca, dr. Verstovšeka o splošnem zavarovanju. Strogo socialni tečaj se ni inogel vršiti, ker je bilo preveč ljudi in iz raznih stanov. Dobili smo zagotovilo, da se bo v pri-hodnjosti začel redovito podajati socialni pouk. Navdušenja ne manjka. Položil se je tudi temelj »Kmečki zvezi« za Trbovlje, ki se osnuje v nedeljo po prvem sv. opravilu v istih prostorih. Pač pa sta bila ustanovljena pri-pravljavna odbora za strokovni društvi paznikov in rudarjev. Shoda so se udeležili tudi nekateri nasprotniki. Nemira ni bilo nobenega. Zidarska dela v cerkvi sv. Antona 'aa Viču-(ilincah so se prošli teden zopet začela. Upamo, da bo mogoče do dne posvečenja nove cerkve. 15. junija, dovršiti jih. — Cerkev bo monumentatila in v diko novi fari. Veselje župljanov svetega Antona je vedno večje, obenem pa tudi njihova verska goiečnost. — Prostorna cerkev je že sedai ob nedeljah in praznikih pri službi božji skoraj do malega polna in bo, ko dobi klopi, celoma zasedena. Dal Bog mnogo dobrih ljudi, ki bi pomagali s prostovoljnimi doneski poravnati ogromne stroške pri stavbi. Duhovni svetnik župnik Kukelj nanagloma umrl. Z opoldanskim vlakom v četrtek, dne 26. ira rea se je pripeljal v Ljubljano č. g. duhovni svetnik Anton Kukelj, župnik v Št. Juriju pri Kranju, rojen leta 1845. na Ježici. V Kolodvorskih ulicah je g. župnik poklical izvoščeka in mu naročil, naj ga pelje v Leonišče. V Leoni-šču so dejali, da ie župnik jako slab in naj ga takoj pelje v bolnico. Pred bolnico je zdravnik konstatiral, da je župnik med vožnjo v vozu umrl. Mrtvo truplo je izvošček peljal na ljubljanski magistrat. Od tu so poslali nekega stražnika na knezoškofijsko pisarno naznanit smrt duhovnika, kojega še niso bili spoznali. Došli knezoškofijski tajnik g. Cerin je spoznal v mrtvecu č. g. svetnika Kukeljna. Truplo so prepeljali nato v mrtvašnico v Leonišče. Od tu pa v Šenčur pri Kranju, kjer je bil pogreb ob velikanski udeležbi ljudstva v nedeljo popoldne. Naj počiva v miru! Duhovniške spremembe. C. g. Janez Sever. kaplan v Predosljih. je prišel za kaplana v Žužemberk. V Predoslje je došel za duhovnega pomočnika č. o. Bernard Marenčič, ci-stercijan zatiškega samostana. — Odpovedal se je župniji Senožeče ondotni župnik č. g. Janez Možina. — C. g. Erzar Franc, kaplan v. Košani, se ie odpovedal župniji Sv. Jošt nad Vrhniko. — Župnijo Sv. Jakob ob Savi je dobil č. g. Anton Jetnec, župnik v Podlipi pri Vrhniki. Novice Iz Amerike. Umrl je v Clevelandu 36 let stari J. Vidmar, doma iz hinjske fare. C. g. Zakrajšek je premeščen iz Clevelanda v New-York. Slovesa se je udeležilo do tisoč Slovencev. Udeleženci so bili prijetno iznetia-deni, ko jih je škof Koudelka nagovoril v slovenskem jeziku. Morilec, ki je umoril na Verdu pri Vrhniki pred meseci oddelkovodjo Cedolinija. je Hrvat Štefan Samaržič. Sumljiv je postal, ker je zadnji čas izdal mnogo denarja, katerega je pri umoru vzel Cedoliniju. S. K. S. Z. za Štajersko. Koncem leta 1906. se je ustanovila za Štajersko S. K. S. Z. in ima že 80 društev pod svojim okriljem. Vsako nedeljo govorijo odposlanci S. K. S. Z. na prireditvah zvezinih društev. Letos je priredila dva socialna kurza, na katerih so se blizu 400 udeležencem razlagala važna gospodarska in socialna vprašanja. Na narodno nevarnih krajih vzdržuje pet ljudskih knjižnic. Da je treba pri tem delu denarnih žrtev, je umevno. Zato pa kličemo vsem društvom, ki še niso pri zvezi: Pristopite k zvezi! Otrok zgorel. Sabočevo pri Borovnici: V soboto, 21. marca zvečer okrog pete ure se je ponesrečila pri ognju hčerka Matevža Zalar, stara štiri leta. Z drugimi otroci ie skakala okrog ognja na njivi. Dekletcu se je vnela r.bleka in hipoma je bila vsa v ognju. Umrla je kmalu po polnoči, ne da bi čutila kake bolečine in vendar obžgana od temena skozi po desni strani. Na kmetijski šoli na Grmu je bilo v nedeljo, 22. marca, predavanje o cepljenju prašičev proti rdečici. Udeležilo se ga je 97 gospodarjev. Predaval ie višji okrajni živinozdrav-nik O. Skale. Moravski katoliški kmetje. Več tisoč katoliških čeških kmetov, se ie zbralo predzadnjo nedeljo, dne 22. marca v glavnem mestu Moravske v Brnu, da slavijo občni zbor svoje kmečke zveze. Na čelu moravske kmečke zveze je kmet Šamalik. Iz nekaterih krajev so prišli kmetje v krasnih narodnih nošah. Socialni demokrati v Brnu so jim naredili lep sprejem, seveda po svoje. Zbralo se jih je tudi več tisoč, ki so žvižgali in kričali po ulicah, ko so kmetje šluta svoje zborovališče. Zborovanje je vodil Šamalik. Pozdrave Slovencev, in še posebej slovenske »Kmečke zveze« na slovenskem štajeriu je prinesel dr. Korošec. Svoja srčna čuvstva do Slovencev so pokazali češki kmetje ob tej priliki 7 navdušenim odobravanjem. Pozdrave katoliško-mislečih kmetov iz češke kraljevine ie prinesel kmet Saf-ranek in poslanec Zaruba. Tudi katoliško češko učiteljstvo ie bilo zastopano. Posebno spretno je nastopil zastopnik češke katoliške mladine. Po zborovanju ie priredilo brnsko češko gledališče kmetom slavnostno predstavo. — O demonstracijah »svobodnih mislecev«, sestoječih iz pocestnih capinov, proti shodu moravskih kmetov, se nam poroča: Kmetov je bilo zbranih 40(10, duhovnikov je bilo le osem. Kmetic so sprejeli ostro resolucijo proti učiteljstvu. ki sramoti Boga in vero. Kmetje bodo proti njim z najostrejšimi sredstvi nastopili. Svobodomisleci so po shodu napadli duhovnika Navratila .ki pa niti na shodu m bil. Zveza, ki ic sklicala shod proti učiteljem, je »Zveza katoliško-čeških kmetov na Moravskem«, ustanovljena je bila pred 10 leti Šteje 14.000 članov, 3000 članov je v mlade-niški organizaciji. Organizacija izdaja štiri liste: tednik »Selsky hlasy«, mesečnik »Selsky Obzor«, Selsky Jinoch« za mladeniče. »Selka« za kmetice. Septembra bo »Kmečka zveza« na Velehradu slovesno proslavila jubilej papežev in cesarjev. . Učiteljsko društvo za cehski okraj je na svojem zborovanju v Celju, dne 19. marca sklenilo resolucijo, v kateri sc pozivlje deželni šolski svet, naj ne sodi prenulostno rekurzov, katere vlagajo stranke radi denarnih Kazni, ki bi jih imele plačati zavoljo neopravičenih sol-skih zamud svojih otrok. Zanikernost m upornost ne zaslužita potuhe! - Sodbo prepuščamo našim kmetom, da bodo spoznali svoje lepe »prijatelje«! S Koroškega. Pn občinskih volitvah v Rikarji vasi so v I. razredu zmagali nemšku-tarji vsled nekaterih izdajic. — Požar v Zapo-gah pri Beljaku. Ponoči dne 23. marca je popolnoma pogorela Mehrova cinkarna v Zapo-gah (Seebach) pri Beljaku. Gorelo je od 9, ure zvečer do 3. ure zjutraj, ko so lokalizirali požar. — Za pravice slovenskega jezika. O tem smo dobili s Koroškega še naslednje poročilo: Občina Sele je vložila pri deželnemu odboru v Celovcu proračun za leto 1908. v slovenskem jeziku in prosila odobrenja. da more pobirati višje doklade. Deželni odbor koroški pa je vrnil dotično vlogo občini Sele nerešeno. Kakor znano, je pred kratkim državno sodišče na Dunaju razsodilo, da je koroški deželni odbor s tem kršil jezikovno ravnopravnost slovenščine na Koroškem. Dne 26. marca 1908 pa je upravno sodišče razsodilo, da ic deželni odbor koroški dolžan poslovati v slovenskem jeziku in da je kršil zakon, ker ni rešil vloge občine Sele. Zopet nov uspeh proti nezakonitemu postopanju nemškega deželnega odbora! V zadevi turškega romanja. Zadnje dni je prišlo toliko oglasil, da se od onih, ki so se od 26. sušca dalje oglasili za prvi vlak, ne more sploh nobeden več sprejeti. To naznanilo onim, katerim velja, ne bo všeč, češ, saj je obrok do dne 31. sušca. — Tudi odboru samemu je zelo neljubo, da postavljenega obroka ne more držati in oglašenim ne more ustreči, — a nasproti stoje nepremagljive ovire, ki se pri najboljši volji in pri največji sili ne dado prelomiti in premagati. Vse to je prišlo* nepričakovano. Nikdo ni pričakoval take velike udeležbe; saj se je celo dvomilo, če li se jih bo spravilo skupaj potrebno število 250. Odbor ne more storiti drugega, kakor da prosi oglašence, naj se mirno udajo v neizogibnost, katere nikdo ni naprej videl. V vabilih je bilo sicer zapisano: »Silno pa ustrežejo oni, ki se oglase prav kmalu. Nazadnje namreč pride pri takih rečeh velika zadrega« . . . Da se pa po možnosti ustreže vsem, se bo skušal prirediti drugi vlak. Torej ponavljamo prošnjo, naj se oglašajo vsi kateri žele iti do Lurda, da se vidi, če' bo šlo z drugim vlakom. Zapozneli bodo s tem popolnoma odškodovanj. Kdaj bo drugi vlak odšel, o tem se bo še sklepalo. Občni zbor »Slov. krščansko - socialne zveze« v Ljubljani se je vršil 25. marca. Otvo-nl ga je državni in deželni poslanec dr. Krek ki je pozival navzoče k živahnemu delovanju ?? *.ve*?*"~ 0 delovanju ženskega oddelka, ki šteje 384 rednih članic, je poročala predsednica gospa Manfredo. V tem oddelku sc je poučevalo v šivanju in v drugih ročnih delih _ O knjižnici poroča odbornik Kos. Knjižnica 'f* danes 1597 knjig. Izposodilo se je v enem letu 1265 knjig. Moški oddelek šteje 260 red' nuh Članov. Podpredsednik »Zvezin« g Luka Smolnikar poroča o »Zvezi« kot centrali, ki ima pod svojim okriljem samo na Kranjskem že 131 društev. Dobila pa je vrlo delujoče sestre na Štajerskem, Primorskem. v Trstu in na Koroškem. O telovadbi je poročal knji-govodja Podlesnik. V telovadnih odsekih jc združenih nad 600 mladeničev. Socialni tečaj je vodil vsak petek profesor dr. Aleš Ušenič-nik, knjigovodski tečaj g. Podlesnik, češki je-zik je poučeval mestni kaplan HybaÄck. »Zve-za« je prirejala ob torkih dobro obiskana predavanja, več njenih odbornikov je predavalo tudi po deželi. »Zveza« se je udeležila po odposlanstvih večjih prireditev naših društev po deželi. V odbor so bili izvoljeni: L. Smolnikar Jeločnik, Cadež, dr. Lampe, Štefe in dr. Uše-ničnik. — Želeti je sedai, da vsak naš somiS-ljnik v Ljubljani pristopi k »Zvezi«. Letna ud-nina znaša samo 60 vinarjev. Kdor se sramuje naše organizacije, ga ne moremo smatrati z se ^klonili v nedeljo, 29. marca vsi deželni uradniki. Ljubljanski časnikarji zahtevajo v deželni zbornici boljših prostorov. Ako se jim ne ugodi, groze s štraikom. Odbor »Kmečke zvez«« v ljubljanski okolici je sklenil v svoji se;i dne 21. marca, da se pozivlje vse zaupnike »Kmečke zveze«, naj poročajo »Kmečki zvezi«, kje in kdaj nai bi »Kmečka zveza« priredila shode, predavanja ali poučne kurze. Zaupniki naj tudi poročajo »Kmečki zvezi« o gospodarskih potrebah po-sameznh krajev. - »Kmečka zveza« toplo priporoča vsem svojim članom, mladeničem in izobraževalnim društvom, da se naroče na mladeniški list »Mladost« in ga z agitacijo in sodelovanjem podpirajo ter pomagajo razšir-jevati. Izhajal bo list prvo in tretjo soboto-v mesecu ter bo veljala posamezna številka Id vinarjev, celoletna naročnina je 2 K. — Zaupniki naj skušajo pridobivati vedno več novih članov »Kmečki zvezi« ter naj začno pobirati za leto 1908 članarino, ki ic za celo leto samo 20 vinarjev. Članarino naj pošljejo blagajniku gosp. Vinko Ahliuu, posestniku in -občinskemu odborniku na Ježici pri LJubljani. — Vsa pisma na »Kmečko zvezo« naj se nastavljajo: »Kmečka zveza« v ljubljanski okolici. Ljubljana. Naše vžigalice! Naša ljudska organizacija ima svoje vžigalice. Založila jih je »Slovenska krščansko-socialna zveza«, ki bo čisti dobiček dala obmejnim Slovencem. Posebno važno je pri teli vžigalicah, da ves čisti dobiček gre za naš skupni namen, ne pa v žep kakega založnika. Vsakogar izmed nas je zato častna dolžnost, da rabi odslej le te naše vžigalice, ki se dobivajo povsod v dosedaj med nami običajnih oblikah. Ob enem naj bodo te vžigalice tudi vidno znamenje vseh naših so-mlšljenikov! Spoznali jih bodete po napisu »V korist obmejnim Slovencem« in po dveh v bratsko pomoč segajočih rokah, ki oklepajo slovensko trobojnico. Slovenski možje in fantje, slovenske žene ln dekleta, skrbite, da prodro te naše vžigalice v zadnjo gorsko kočlco, osvojite Jim srca vseh. vznetite ž njimi ogenj bratskega domoljubja. Zahtevajte naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« v vseh prodajalnicah, v vseh tobakarnah, v vseh gostilnah! Naj ne bo našega somišljenika, naše somišljenice, ki bi tega ne storila! Vžigalice »V korist obmejnim Slovencem« se naročajo z naslovom , Vodstvo slovenske krščansko - socialne zveze v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 2.« Po redu, kakor nam bodo dohajala naročila, v istem redu bomo tudi razpošiljali naročene zaboje. Se enkrat prosimo vse naročnike, vse čitatelje, da izvrše poziv: Naše vžigalice, to vidno naše skupno znamenje, v vsako slovensko Hlžo, v vsako aašo rodbino! Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g lz Kamnika. Odkar se ie ustanovilo društvo »Kmetska zveza«, ne mine teden, da bi se ne priredil kak sliod, ali pa gospodarski sestanek. Kavno tako veselo in delavno nastopa naša mlada »Hranilnica in posojilnica«. Poleg rednih sej in raznih posvetovanj omenjenih društev, prired.la je minulo nedeljo »Kmetska zveza« srečkauje za plemenske merjaščeke. Oddalo se je 10 komadov za rav-notoliko skupin občin v društvenem okrožju. Ko bodo svinjerejci in občinski zastopi uvideli v tem svojo korist, storilo se bo tudi v tem oziru vse, da se bo ustreglo raznim željam. — 17. t. m. pa se je vršila razstava plemenskih prašičev po tukajšnji kmetijski podružnici. Ob splošnem zanimanju za prireditev, dostavilo se ie k premovanju vendar le pičlo število svinj in eden merjasec. Priznati pa se mora, da so bile razstavljene živali jako lepe in so po vsej pravici našle v očeh cenilcev priznanje. Z uspehom razstave so bili zadovoljni prireditelji, tembolj pa razstavljala, kateri so brez izjeme dobili darila. Razstava je pokazala, da imamo sicer jako lepe domače in z angleško pasmo požlahtnjene prašiče, ne more pa ta reja napredovati, dokler nimamo potrebno število dobrih merjascev. — Vsak ude-ležnik opisanih prireditev je videl na svoje oči, kai lahko napravi denarni zavod, kakor ie tukajšnja »Hranilnica in posojilnica« na Sutni, katera je y ljudskih rokah. Njej se imamo zahvaliti, a v njo stavimo tudi svoje zaupanje za prihodnjost. — Ako primerjamo naše delo z delom liberalcev, potem vidimo, da ie tu razlika brez vsake primere. — V meščanski korporaciji sedi že nad leto dni dobro rejen in učen odbor, a doslej še ni nikakega sluha o delu. Vse njihovo delo obstoji v pobijanju dolgouhih zajcev in delavnih klerikalcev. Mi jim to veselje radi privoščimo, a dvomimo nad njihovim uspehom. — Se lepše nastopa v svoji delavnosti politično društvo »Zora«. Ta delavnost se dà primerjati spanju Pijancev. Naj se našim obrtnikom ali naši narodnosti godi še taka krivica, »Zora» vrtoglavo popiva dalje. Kadar pa pridejo volitve, tedaj pa »Zora« liki sanjam pijancev slika strahove na steno, bodisi svojim, kakor našim tovarišem. Verjame ji nihče. — Ker vedno le ponoči nastopa, bi bilo primerno, da bi se Imenovala »Večernica«. Sicer pa ji želimo, da io spravijo v »Noetovo barko« in odjadrajo na °dprto morje. Vode ste že dovolj naredili. (č Hranilnica in posojilnica v Domžalah. Z minulim letom 1907. je hranilnica in posoiil-nica v Domžalah dovršila svoje deseto upravno leto. Prejemkov ie imela 1. 1907 314.609 K 60 vin., izdatkov pa 312.477 K 47 vin., skupnega prometa torei 627.087 K 7 vin., nad 300 tisoč več nego 1. 1906! Pristopilo je 41 članov. Hranilnih vlog se je prejelo 158.768 K 72 vin., posojil se je dalo 120280 K 60 vin. Cisti dobiček znaša 1974 K 98 vin. Pripisal sa je rezervnemu zakladu, ki je s tem narastel na svoto 6272 K 21 vin. Te številke pač jasno pričajo o vsestranskem zaupanju, katero hranilnica vživa, pričajo pa tudi o velikem pomenu, ki ga ima ta hranilnea za kraj. Glede na čisti dobiček ie darovala hranilnica 100 K za ustanovitev fare v Domžalah, po 50 K požarni hrambi v Domžalah in v Stobu, 25 K za revne šolarje in 25 K za knjižnico »Katol izobraževalnega in podpornega društva«. Tudi je kupila travniško brano za 72 K, ki je brezplačne na razpolago vsem, ki jo rabijo. Sklenilo se je, da se bo odslej vsako leto kupil eden ali več strojev, ki se rabijo pri kmetijstvu. S tem bo hranilnica tudi za procvit kmetijstva prav mnogo koristila. Uradne ure so odslej poleg nedelje popoldan tudi vsak četrtek dopoldan od pol 10. do 11. ure. g Marijina slavnost v Domžalah. »Katol. izobraževalno in podporno društvo« je v proslavo 50-letnega jubileja prikazovanja Brezmadežne v Lurdu priredilo na praznik Marijinega Oznanenja na prostorišču tesarskega mojstra Fr. Ravnikarja slavnost, ki je izvrstno uspela. Godba in petje je bilo prav dobro. Posebno je ugajal samospev Katinke Jančigaj v krasnem Foersterjevem novem zboru »Pomlad«. Pomen slavnosti je izborno pojasnila Manica Smon v deklamaciji »Za lurški jubilej«. Višek slavnosti pa je bila igra »Na Marijinem srcu«-. Marsikatero oko se je zasoizilo v prijetni ginjenosti, ko je v igri zrlo pred seboj to, kar se tolikrat ponavlja v življenju, da Marija v svoji materni ljubezni res ne zapusti nikogar, ki k njej pribežil Soglasna sodba vseh navzočih ie bila ta: vse igralke so prav izvrstno nastopile! Tudi udeležba ie bila velika 1 Bohinjske novice. g Igra »Na Marijinem srcu«, ki se je igrala na dan M. B. v Srednji vasi, se je prav dobro obnesla. Igralke so se potrudile vse, da so prav dobro rešile svoje vloge. — Marsikdo si je moral nehote obrisati solze, ki so prišle na oči. g Novi udje. V Marijino družbo mladeničev se je vpisalo na novo osem udov. Dekliči so se pa bolj postavili letos. Novih članic je dvajset. K obnovitvi posvečenia je prišel iz Ljubljane g. kanonik Sušnik, ki je imel nagovor in vsprejel nove ude v družbo! — Novo izvoljeni predsednik mladeniške Marijine družbe je Jakob Sodja iz Cešnjice. g Tridnevnica. Zadnji »Domoljub« ni prinesel števila obhajancev. Bilo jih je lepo število! Tisoč štiristo in petdeset. — Bohmi, še vedno izpozna, da brez Boga ni nič, če tudi se razni preroki trudijo, da bi Bohinjcem vzeli — vero. g Nova železnica bo kmalu nastala v zgornji dolini. Kdor vidi na cesti te velike »glajžne«, se mora čuditi čudni nemarnosti načelnika cestnega odbora. Bil bi že čas, da se cesta primerno nasuje in uredi! g Kobila poginila. Posestniku Boštku od Fužine je poginila zelo lepa kobila. Vredna je bila čez 600 K. g Za pogorelce v Cešnjici so darovali ko-privniški župljani 50 K- Hvala jim lepa! Najstarejši bohinjski sirar. Fr. Ravnik umrl je 26. marca na Bistrici". Ranjki je bil sploh znan pod imenom sirar. Izdeloval je sir nad 35 let, in sicer v bistriški sirarni nad 15let, na Nemškem-Rovtu štiri leta, potem na Ravneh in Lepenjcah po več let. — Bil ie učenec Švicarja Tomaža Hitza. Kmetijska družba je Ravnika vsled priporočila takratnega župnika Jan. Mesarja poslala v sirarski tečaj na Tolminsko v Polbin; ondi je s prav dobrim vspe- hom napravil leta 1863. izkušnjo. Vže prih. leto je bi! zvest spremljevalec iin pomočnik Švicarju Hitzu — po bohinjskih planinah. Kmetijska družba je namreč naprosila istega, da je tudi v Bohinju poučeval in urejeval sirar-stvo. Znano je še sedai Bohinjcem, da so bili učenci Hitza dobri sirarii. — Najboljši izmed vseh je bil Ravnik. Leta 1879. je ravno on napravil več sirarov za razstavo v Trstu. Da ie bil mojster v svoji stroki, priča dejstvo, da je bil njegov izdelek odlikovan. Za časa prihoda Ni. Veličanstva cesarja v Ljubljano, bil je cel teden ondi — ter izdeloval bohinjski sir. Z rajnkim je legel zadnji najboljši sirar v grob. Sveti mu večna luč! g Napis na tukajšnjem kolodvoru bodo spremenili s prvim majem. Doslej je bilo zapisano: Boh. Bistrica. Nov napis bo: Bistrica-Boh. jezero. g Veliko tehtnico na kolodvoru bodo kmalu dovršili. Saj je bilo dovolj zabavljanja zaradi tega nedostatka. No, sedaj bo vsem vstreženo. — Roditeljski sestanki v Bohinju. Iz Boh. Bistrice se nam poroča: Zadnja domača šolska konferenca je sklenila napraviti v šoli družinski ali roditeljski sestanek. Določen je bil praznik Marijinega oznanenja popoldne ob 3. uri. Pismena povabila dobili so stariši; župnik pa je roditeljski sestanek priporočil v cerkvi. Takoj po poludanskem cerkvenem opravilu so napolnili šolo povabljene žene in možje. Gosp. nadučitelj najprej prijazno pozdravi povabljene in povablienke izrazujoč veselje nad tako nepričakovanim prvim roditeljskim sestankom ter v primernih besedah obrazloži pomen takih sestankov sploh. — Prvi govori, kakor je bilo določeno, župnik J. Piber o cerkvi in šoli. Kratko nariše zgodovino, kako je cerkev vse čase skrbela in negovala šolo; potem načrta razmerje cerkve do šole in šole do cerkve, opiše pravice in dolžnosti ene do druge ter sklene, da Ie skupno delovanje obeh — privede srečo mladini — in človeku. Učiteljica, gospodična Fanica Zem-Ijanova je prevzela lepo nalogo: domačo vzgojo mladine — posebno ženske' mladine — deklic. Govor njen bil je zares skrbno sestavljen ter zadel na občutljiva materna srca. V izbranih, iz srca prihajajočih, pa tudi resnih besedah drobila je posebno materam nauke ljubezni in dolžnosti — do najdražjih njihovih zakladov — nedolžne mladine. Opomnila je stariše. kaj Vam pomaga, če ves svet pridobite, a svojega otroka po slabi vzgoji izgubite. Torej pazite že v zgodnji mladosti na mladino, zlasti na deklice, da postanejo enkrat pridne, skrbne pobožne gospodinje. Skrbite zanje s skrbno zgojo, delom ii) molitvijo. — Dasi je Bohinjec trd, ne izvabiš mu zlahka solz, vendar — pri tem govoru gospodične učiteljice — zaigrale so solze ne le materam, temveč tudi — možem. In to so bile solze hvaležnosti in priznanja! O. nadučitelj je predaval poljudno o alkoholizmu — o tem največjem sovražniku človeštva. Omenjal je obilo zlih posledic — po vživanju alkohola. Isti je vzrok toliko pobojev, toliko nesrečnih družinskih razmer! Alkohol škodljivo vpliva na cel organizem človekov —■ pa tudi na otroke — takih staršev. Država ne na- pove boja — temu sovražniku, pričnimo toraj mi napovedovati boj z abstinenco. Kazal je na skioptikonu človeško truplo — in na posamezne dele — razdjane in pokvarjene po alkoholu. Predavanje je bilo poučno in zanimivo, pa tudi času primerno. Gotovo ne bo brez vspeha. Roditeljski sestanki so potrebni; marsikaj se lahko tu starišem pove, kar je drugače skoraj nemogoče. Naj bi prvemu sestanku sledil prav kmalu — drugi! g Tujci, posebno Dunajčani vže sedaj prav pridno poprašuiejo po stanovanjih. Nekateri so že oddali. g Laški trgovci imajo skoraj vso trgovino z lesom v rokah. Imena: Grando, Piussi itd. so se kar udomačila po Gorenjskem. Oni imajo zvezo po celi Italiji, ter odpošiljajo les celo v Aleksandrijo. Zal, med Slovenci je ravno v tej stroki premalo zavednosti, pravzaprav pouka. Nikjer bi ne bila zadruga tako potrebna, kakor ravno pri lesni trgovini. Zavedali in organizirali se bomo še-le onda.i, ko bodo tujci posneli že vso smetano ter ves dobiček odnesli — v Italijo. Nova trgovska šola je živa potreba. Cim preje se izvrši, več domačega kapitala bo rešenega! g Franc Odar iz Nemškega - Rovta je sprejet na Grm kot »Švicar«; ondi čedi goved ter vadi učence v pravilni molži. Več let je na Sevski planini majaril in siraril. Iz Št. Vida nad Ljubljano. g Zadnji poiskusi in boji za obstanek poganstva v Rimu nam stopajo pred oči. ako gledamo resnobno igro »Mlini pod zemljo«, katero bodo prihodnjo nedeljo predstavljali mladeniči v telovadni dvorani. Kogar zanima vedeti, s kakšnimi sovražniki se je moralo krščanstvo v začetku boriti, naj pride pogledat to zgodovinsko igro. Začetek bo točno ob 4 uri popoldne. Mizarska zadruga je imela v preteklem letu denarnega prometa 321.221 K 82 vin., čistega dobička 806 K 79 vin. Sedaj obstoji že osem let. Ako pomislimo, da se ie morala v pričetku vojskovati z velikimi težavami, se ni čuditi, da ni bolj napredovala. Krivo je bilo pač največ to, ker vsled pomanjkanja prostorov in strojev ni mogla prevzemati večjih del. Tudi so se je mizarski mojstri preveč ogibali, — Mizarska zadruga pa bo napredovala, vse tako kaže. Vsled večjih prostorov ji ie sedaj mogoče sprejemati v zalogo izdelke mojstrov, da slednjim le teh ni treba voziti v Ljubljano h prekupcem. Tudi je načelstvo v svoji zadnji denar dva do tri mesece kakor do sedaj, mar-seji sklenilo, da bo mojstrom-članom njih izdelke takoj plačalo. Ne bo jim treba čakati za več denar bodo vselej dobili takoj, ko izdelano blago pripeljejo. — Največjim in najbolj modernim zahtevam zdaj mizarska zadruga lahko ustreže, to je dokazala, ko je zadnje čase na popolno zadovoljstvo izvršila večja naročila c. kr. namestništva v Zadru in vojaškega poveljništva v Pulju, kjer je prevzela vse mizarsko delo pri novih vojašnicah. g Okrajna bolniška blagajna za ljubljansko okolico je imela preteklo nedeljo občni zbor z običajnim vsporedom. Iz poročila načelnika Antona Belca povzamemo, da je v preteklem letu imela dohodkov 28.202 K 10 v Izplačalo se pa je podpore bolnikom 12 016 K 42 vin., plače zdravnikom 1837 K 94 v bolnim ženam 8234 K 74 v., za pogrebe 859 K 50 v. Uprava je stala 830 K-10 v., rezervni fond znaša 18.440 K 2 vin. Načelnikom je bil zopet soglasno izvoljen župan Anton Belec. K Tat je hodil pretekli teden po Glinici. Odprl je dve pušici, eno pri podružnici sv. Antona, drugo pri znamenju »na peskih« in iz obeh pobral drobiž, kar ga je bilo notri. g Vižmarsko gasilno društvo je izgubilo zvestega in vestnega člana v osebi Franceta Jovan-a, ki je za jetiko v 33 letu starosti preteklo sredo umrl. g Kmetijsko društvo ima srečo. Za svoj motor, ki je lansko leto zasiužil lepo svoto kronic, je dobilo še podpore od države 1000 kron. od deželnega odbora pa 100 kron. Skupaj z zaslužkom je to toliko, da ie motor žc popolnoma plačan. Seveda gre za to hvala g. državnemu poslancu Povšetu in načelniku g. Anton Belcu. Iz ljubljanske okolice. Bizovik. Ljudje božji po Bizoviku in Hru-šici! Najbrž nimate dosti »Domoljuba« in še nič ne veste, kako lepo opisuje tam nas perice reka jezičnica. Prav zanimivo shka naše delo in trpljenje, našo hrano in bolezen. Le brž naročite »Domoljuba«, pa berite! Videli boste, da smo me sicer perice, ampak »kšajt«, ena med nami pa najbolj. Tista kar pove gori v Ljubljani, kar je jedro, potem ii pa še malo popravijo in kar dobro je, da se natisne. Zato pa lc naroči »Domoljuba« vsak. ki ga še nima, in občuduj nas. Tudi me druga drugo nagovarjamo, da bomo vse naročene na »Domoljuba«, ki zagovarja naše nadloge in se bo za nas potegoval. Bizovik. No. seveda ! Ze nekaj tednov sem se oglašate kakor petelin na plankah in stokate nad svojimi kremplji, javkate nad hrbtovi. pritožujete se nad svojo Ixileznijo in se httdu-jete nad svojim čajem, nas pa, ki smo nekaj menj od vas, pa še ne omenite ne. Menda nas vsaj poznate, nas, svoje »ksele«. Res, če ste ve mojstree. smo me »kseli« — zbor pomočnic. In tega zbora, nas pomočnic, do sedaj še niste nič omenile. Se bomo pa same opisale. Me pomočnice nimamo svojih »kuntov« v Ljubljani, tudi se ob ponedeljkih ne vozimo s perilom vred po tisti razrukani cesti, na kateri mora človek z iednako dolgimi nogami skoraj šepast postati, skratka, me nimamo svojega »kšefta«, ampak hodimo le v »štero« k mojstr-cam. Me hodimo pomagat prati in smo dnina-rice, smo na dan plačane. Torej v »štero« gremo vsak dan, ko se dan zazna, prav kmalu potem vidite nas že ob potokih, kamor smo prinesle polne škafe klobas. Potem se pa začne mahanje, kakor bi imele od »štuka« plačano. V vsaki roki eno cunjo mahamo namreč po plohih in jih celi dan tcDemo, kakor bi bili plohi vzrok, da so cunje umazane in ne ljudje Seveda zraven tudi koga drugega operetno jezikov svojih pa nikoli — namreč z vinom Na »košti« smo pri mojstreah. in zato srebamo opoldne čaj. kakor tisti volk, ki je vso lužo poflakal ali popil, da bi prišel do mesca o katerem je mislil, da ie sir. Tako se »turnamo« do večera, dokler se kaj vidi, potem nas na mojstree še doma naprežejo, in tako poleti uSevat 6 °bn10-ZV5če,r nehamo Blemke utrjevati. _ Drugi »kseli« delajo drugod od 7. zjutraj do 7. zvečer. - In za vso to teb, vadbo zaslužimo celo krono, ne ces^ko am Pak malo pičlo srebrno kronico. _ Tol°ko od Sorfa ^ s*e dru^ '«di z nami računale.-Sedaj ko smo to povedale, pa dovolimo da S* nadaljujete o svojih pritožengah iezik zamigaL ^ ^^ * ^naš »»«fbuÄ^/'Ssr77Ò „V00- ie Pisa, »Domoljub«, da je na dan vohtve ostal doma za pečjo ali Pa šel isti dan g edat S -Rubano, se je čutil razžaljenega ter se Je vzdramil in v svoji jezi nanfcVr«! ai» , v svoie trobilo »Slovenski'Wolltet Imel ie toliko poguma, da je v svojem dopisu očitno pripoznal, da je »Narodovec« in tudi jjodpisal svoje ime. da ga bo cel svet poznal, namreč ta naprednjak je Anton Kržič, imi domače Logar. Kakor vsak »Narodovec«, se tudi Logar zaletava v tem dopisu v domačega župnika rakiškega. kakor je to že njegova stara navada; kajti njemu ni noben duhovnik po godu. Ta naprednjak piše. da je župnik p<> celi vasi dva dni iskal ljudi za pečjo in jim dajal smodke iz tega namena, da bi volili na žrpnikovo stran. Skoda, da je ta napredni mož vže tako doglo v Rakitni in celo domačin in da se tako moti in ne pozna svojih ljudi! Kaj Logar ne vé, da Rakičanov za volitev ni treba iskati za pečjo, kot njega, in jih šele pridobivati za našo stranko — saj Rakičani so že od pamtiveka bili kot dobri, verni kri-stijani vedno naši — samo on ie bela vrana med črnimi! Naj povemo Logarju v brk, da on kot napredni mož. kaj malo jxizna naše Rakičane, če misli, da bo Rakičan za eno smodko prodal svoje prepričanje! Nc. taki omahliivci pa še nismo! Vsi volivni možje kot en mož lahko s prisego potrdimo pri sodniji, da se nismo dali župniku pri volitvah voditi od smodk. kakor trdi ta naprednjak — če je pa Logar tiste dni dobro prodajal smodke, naj bo za to hvaležen župniku in naj ga zato ne napada! Logar v svojem dopisu piše. kakor da bi bili rakiški možje same surovine, ki se samo kregajo in preklinjajo in da so take reve, da nimajo kaj jesti. Ta naprednjak i>opi-voliščc v Preserie, se kregali in preklinjali, suje, kako so naši možje volivci, ko so šli na norčuje se iz rožnega venca, ko svetuje župniku, naj bi molil on rožni venec, ko je gnal svoje može na volišče — no, pa bi bilo bolj treba Logarju takrat moliti, da ne bi bili liberalci v vseh kmetskih mandatih tako sijajno poraženi ' Nazadnje pa popisuje Rakičane. svoje rojake. — kot »lačcnpergerje«; Logar namreč piše. da so rakiški možje volivci na dan volitve domu grede od gladu po potu padali in cepali kakor muhe in on — Logar kot usmiljenia Samarijan, jih je pa isti dan. ko ie šel na uro gledat v Ljubljano, nazaj grede pobiral in te muhe domu vozil. — Vprašam samo. ali ni sram Logarja, ko je on sam Rakičan in med Rakičani trguje, ki živi od ra-kiških žuljev, ali ga ni srant, da tako grdo zabavlja in sramoti pred vsem svetom dobro, pošteno ljudstvo v Rakitni ! ? Iz raznih krajev Gorenjske. g Mošenjska občina je ena največjih v divnem radovljiškem okraju; tri župnije obsega in šteje 20 vasi. Skozi občino vodi sicer državna cesta, pa zanjo ve samo ena vas, za druge je ista brez posebne vrednosti. Okrajne ceste imamo komaj 2 (reci dva) kilometra; vse druge ceste, ki vežejo posamezne vasi med seboj, so pa občinska pota, ki so za po-samne vaške srenje silno občutljivo in kočljivo breme. Občina daje leto za letom nad 2400 kron okrajnega cestnega davka, poleg tega pa mora vzdrževati vsa občinska pota pojx)lnoma s svojimi stroški— Revno ljudstvo ječi pod to težko davčno butaro ter je potom županstva že opetovano prosilo, naj se mu nekoliko zmanjša to breme in se sprejmo vsaj nekatere občinske ceste med okrajne. Prosilo se ie v tem oziru zlasti za ono na Brezje, za ono v Dvorsko vas in ono na Gorico, pa prosilo se Je doslej brezvspešno kljub tako visokemu okrajno-cestnemu davku. Zavračajo se prošnje z opombo: Deželni zbor ne deluje, predno se v tem oziru more kaj ugoditi, se mora nekaj okrajnih cest sprejeti med deželne itd. Kakor Kaže, se bo v deželnem zboru slednjič delo ie vendar odprlo; zato bo treba na novo po- trkati . • • Občinski odbor bo zato na straži, ' na 11 u i poskusi vse, da se konečno vendar kaj doseže v tem oziru. Najvažnejša skrb bila bi za našo občino pač ta, da se Mošnje zvežejo z Brezjem; v to svrho se pa oskrbi most in rapra\ i cesta, ki naj postane okrajna cesta iz Mošeni skozi Brezje do Fehtarja! Za premostitev jarka med Mošnjami in Brezjem je sedaj baje prav po ceni na razpolago občini že-li.7iiiški most pri Žirovnici. Treba samo dobre odločne volje pri občinskem odboru pa pravega gospodarskega smisla med občani samimi, m naša občina lx> zvezana zgoraj in spodaj s svetom ter postane dežela živahnega tujskega prometa, ki se tako lepo razvija po naši lepi (lorenjski, pa doslej skoro brez vse naše koristil _ Upajmo, da nam bo bodočnost v tem pogledu milejša, prijaznejša, kakor je bila preteklost ! — Naša župnijska cerkev je dobila ravnokar nov kras: misijonski križ z razpelom oh velikih vratih. Izdelal ga je prav dovršeno kipar-domačin g. Ivan Resman. Isti mojster ic postavil že pred letom dni prav lepo strogo gotsko razpelo s klečalnikom ob župnijskem vrtu. ki dela prostor pred župniščem in cerkvijo. posebno prikupljiv in resnoben. Obojno delo hvali mojstra. g Cerklje. »Kmečka mlekarna« je imela 15. marca občni zbor. Navzočih je bilo nad 100 udov. /- veseljem so čuli o delovanju »Kmečke mlekarne« za leto 1907. Prometa je imela nad triinštirideset tisoč kron. Odbor je i>ovabil za predavanje g. c. kr. konzulenta Legvarta. Predaval je o mlekarstvu in živinoreji. Z zanimanjem so sledili udje predavatelju in mu pritrjevali, v znak. da jim je govoril iz srca. Umne živinoreje se lahko poloti na ta način vsak večji kakor tudi manjši posestnik. S pridnostjo in z domačimi sredstvi si vsakdo lahko izboljša travnike. Hvaležni smo mu. — Cvetno nedeljo priredi »S. k. izobraževalno društvo« blagoslavljanje nove društvene zastave. Po-ix'Indile oh dveh bo blagoslavljanje zastave, oli treh priredi društvo igro »Egiptovski Jo-/ei*. Vabijo se vsa bratska društva. Pri slav-nnsti hode nastopil društveni pevski zbor pod spretnim vodstvom g. organista. — Letošnja zima je bila zelo mila. Snega ni biio celo zimo za eno ped visoko. Po naših visokih hribih sneži sedaj na spomlad že več dni zaporedoma. V ravnini je pa vse kopno in kmet je že začel obdelovati svoje polje. g Ribno pri Bledu. Na praznik sv. Jožefa u naslednjo nedeljo smo imeli v Ribnem prvikrat gledališko predstavo, kakor so drugod skoro v navadi. Dekleta Marijine družbe so igrale igro »Ltirška pastarica«. Dasi so nastopile prvikrat, so vse igrale dobro, nekatere tako dobro, da si boljše ne bi mogli želeti. Cerkveni pevski zbor je pa vsakokrat pred igro j" Po igri zapel nekaj precej težkih skladb, a ie tudi prav dobro izvršil svojo nalogo. Cast 1,111 • Ljudstvo, tudi iz sosednjih krajev, posebno z Meda, se je v zelo obilnem številu udeležilo veselice. — Sliši se, da se bodo kmalu oglasili s kako igro tudi fantje. Da se le ne bi skesali! — Letošnja zima je bila slaba za »aše kmete, ker je bilo premalo snega. Ljudje ln živina so veliko trpeli, ko so po tako slabih Potih morali vleči z gora težke hlode na naše žage. K Iz Križev pri Tržiču. Naše katoliško slo-^ensko izobraževalno društvo nam je priredilo zopet po dolgem odmoru igro v nedeljo, dne 15. marca, katera se je prav dobro obnesla in bila izborno obiskana. Na praznik sv. Jožefa pa je imelo svoj redni občni zbor, ki je hiJ tudi dobro obiskan. Pristopilo je lepo število novih udov in priglašaio se še vedno, zlasti odkar se je obljubilo, da se ustanovi tudi telovadski odsek, ako se oglasi za to dosti fantov. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje : predsednik : Franc Porenta, župnik ; podpredsednik: Franc Perko; tajnik je Franc Poljane; blagajnik Jožef Sitar; knjižničar Franc Logar; odborniki: Franc Ribnikar, Iv. Bohinc, Iv. Perne, Jožef Perne in pa Ignac Oradišar. - Pripravlja se baje nova igra za Veliko noč. Prav tako, fantje, le združujte se pod zastavo sv. Jožefa, ne bojte se nasprotnikov in njih hujskanja in zabavljic! Le korajžno na delo, da se telovadski odsek prej ko mogoče ustanovi ! g Naklo. Na vzhodni strani župnišča stoji v zatišju poslopje z napisom: »Šola 1859.« Po-preie je hodila tikaželjna mladina deloma v Kranj, deloma so jo podučevali domači gg. kapelani v zasebni učilnici. S tem poslom se je bavil tudi oče tržaškega škofa, Jožef Legat. Leta 1860. se je vsula v novo jednorazrednico naklanska mladina pod vodstvom prvega učitelja g- Jožefa Travna, ki je deloval na tej šoli mnogo let. L. 1004. se je razširila jedno-razrednica v dvorazrednico. Letos se prične graditi novo šolsko poslopje, ker dosedanje ne zadostuje več svojemu namenu. Šolsko vodstvo je v spretnih rokah nadučitelia g. Fr. Petriča. ki ima ob strani vzorno učiteljico g. Eleonora Dev. Dolenjske novice. Iz ribniške doline d Pevsko društvo »(ilas« v Sodražlcl se je razširilo v izobraževalno in pevsko društvo. Kakor je doslej že nad deset let pridno gojilo narodno in cerkveno pesem, upajmo, da bo odslej še bolj vsestransko zadovoljevalo svoje člane ker jim bo poleg petja nudilo tudi čita-nje predavanja, gledališke predstave itd. V nedeljo, 22. marca, je na ustanovnem občnem zboru predaval deželni poslanec gospod dr. Lampe, ki ie v krasni besedi razlagal pomen izobraževalnih društev ter navduševal člane za izobrazbo, katero si lahko pridobe s čita-ii j eni in poslušanjem raznovrstnih predavanj. Njegovemu govoru ie sledilo navdušeno pritrjevanje. V odbor so izvoljeni gg.' Fran Stu-pica Josip Pšenica, Fr. Pire. Jakob Mihelič. Ivan Hočevar, Andrej Uregorič, Anton Stupi-ca Matija Levstek. Karol Strbenk m rr. Traven — Računska pregledovalca sta Ivan Arko iu Ivan Stupica. - Zanimanje za društvo je veliko. Danes šteje že 84 rednih članov in 8 ustanovnikov. . d Reklamacijo glede vohvnega imenika za obč volitve v Ribnici ie glavarstvo skoraj po treh mesecih vložitve vendarle rešilo in sicer ugodno; ugodilo se je do pičice vsemu, kar je reklamacija zahtevala. Rešitev se glasi:: Na pritožbo g. Andreja Orehek. kaplana v Ribnici proti odločbi ondotne reklamacijske komisije z dne 5. januarja 1908. razsodi c. kr. okrajno glavarstvo na podlagi § 17. obč. vol. reda sledeče ' V volivnem imeniku za I. volivni razred pod tek. štev. 27 vpisani volivec »Klun ložefa dediči ml.« je iz volivnega imenika izbrisati ker od dneva razpoložitve volivskih imenikov, t. i- od 23. novembra 1907. nazaj računano ni še eno leto plačeval od svojega nepremičnega posestva, od obrta ali od svojih dohodkov direktnega davka, kakor to izrecno zahteva § 1. obč. vol. reda. — Z ozirom na to razsodbo je v smislu § 13. obč. vol. reda iz III volivnega razreda v II .in iz II. v I. volivni razred pomakniti toliko volivcev, kolikor iih zahteva odpadla davčna svota 2672 K 16 vin. _ Proti tej razsodbi ni dopustna nadaljna pritožba (§ 17. obč. vol. reda). O tem se obvešča županstvo z naročilom, volivne imenike v smislu te odločbe takoj popraviti ter popravljene imenike zanesljivo tekom 8 dni v vpogled semkaj predložiti. C. kr. okrajni glavar: Schönberger. d Nepopisno veselje ie zavladalo v naših vrstah, ko smo imeli v rokah to odločbo. In po pravici! Mislili smo. da je drugi razred za nas izgubljen, zdaj pa naenkrat pride najmanj 54 volivcev iz tretjega razreda v drugega, in ti volivc so po velki večini zavedni naši somišljeniki. Dozdaj so imeli skozi šest let liberalci večino v odboru, le en glas jim je manjkal do dvetretjinske večine. Zagotovo so pričakovali, da bodo odslej imeli tudi dvetretjin-sko večino, ker bi Klunovi dediči dobili viri-lista. Razen par mogotcev, uradništva ter ka-pitalističnk podjetij bi bili vsi gospodarji in davkoplačevavci popolnoma mrtvi in brezpravni; če bi odborniki tretjega razreda kate-rikrat prišli k seii ali pa ne, bi bilo čisto vse-jedno. »Kaj nam pa morete?« so se bahali liberalci, »prvi in drugi razred ne bosta nikoli več vaša, v tretjega pa se mi vtikali ne bomo«. Lahko so tako govorili, saj jim je bilo vse-jedno, ali pride kdo v tretji razred ali nihče; treii razred ie mrtev in brez moči, nai pride noter kdorkoli. Res, to so bile lepe liberalne nade. Vrhtega so še imenik sestavili tako čudno, da ga morejo samo liberalci razumeti. Za zgled naj povemo samo to. da ima ribniški brivec, ki ga noben človek na svetu nima za »klerikalca«, v imeniku vpisanega 69 K 48 v. direktnega davka in je prišel v drugi razred. Zdai pa želi, da mu davkarija za prihodnje leto vračuna celih 30 K, češ, da se mu je za prejšnje leto preveč vračunalo. Zakaj ni bil tako vesten med časom reklamacije? Saj je v imeniku videl, da ima vpisanega preveč davka! Drugi zgled! Posojilnica, katere načelnik je dosedanji župan dr. Schiffrer. ki je vse poprej kakor pristaš naše stranke, ima v imeniku vpisane 2617 K 56 v. pridobnine. V računskem zaključku za leto 1906. pa je vračuniene samo 2346 K 5 v. pridobnine, v zaključku za leto 1907. celo dosti manj — kako pride posojilnica do davčne višine 2617 K 56 v.? Naj nam vendar liberalna gospoda to pojasni! Tako ni smelo iti več naprej! Sčasoma si bo tudi opekarna opomogla do virilista in do visokega davka in še več davkoplačevalcev bi zletelo iz drugega razreda; davek obrtnih in denarnih podjetij vedno raste, zemljiški pa je primeroma vedno enak. Cela truma večjih posestnikov, manjših in malih je že zdai v tretjem razredu, kam bi s časom to privedlo! d Zadnjikrat imajo zdaj ne samo kmetje, ampak tudi tržani priložnost, da si pomagajo na kopno, sicer jih zaduši posojilnica, opekarna in par bogatašev. Drugi in prvi razred ne bosta sicer nikoli več v rokah tukajšnjega ljudstva. Potrebno je torej, da se pri teh volitvah združi vse, kar misii in čuti z ljudstvom, kmet-skim in trškim, da se zabrani nadvlada velikega kapitala. d Sloga, mir in edinost naj zavlada v naših vrstah, da vržemo skupnega sovražnika! Kdor bi v tem resnem, lahko rečemo svetem tre-notku, ko se gre za pravice domačega prebivalstva, kršil slogo in delal zdražbo ter netil prepir, ta bi bil izdajavec lastne koristi in koristi prebivalstva cele občine. Liberalcem voda v grlo teče; razumljivo je, da bodo vse moči napeli, kako bi nas razcepili in razdvojili. A ne dajmo se! Vse, kar je bilo, bodi na obeh straneh pozabljeno I Z združenimi močmi, pogumno in odločno pojdimo v boj za pravično stvar ! d Obrtnike in trgovce v trgu Ribnica opozarjamo, da ima ribniško ljudstvo dober spomin. Zapomnilo si bo. kdo je pri občinskih vo- litvah nagajal, kdo pa je pogumno šel v boj z njim. Želimo Jim dobro, zato tudi želimo, naj ne pozabijo, da od ljudstva iivé! Iz Loškega potoka. d Naša posojilnica pri Tabru je imela preteklo nedeljo občni zbor. Tajnik je podal poročilo, iz katerega povzamemo, da naša posojilnica lepo napreduje. Od lanskega leta je poskočila od 210.00U K na 372.UUU K prometa. Rezervni zaklad se bliža 4000 K- Pa pomislimo, da šele štiri leta deluje. Pa so nekateri ob-upavali, češ, da ne bo šlo; pa sedaj poglejte! Vedno bolj se razvija. Ü. tajnik je izkazal, da se veliko več vloži, kot na posodo vzame, to je znamenje, da je Potočan res denaren, kakor je pripomnil eden navzočih. Za tak uspeh rezervnega fonda pa gre zahvala vrlim odbor nikom, ki brezplačno delujejo za našo posojilnico, a pred vsem pa zahvala načelniku Jakobu Bartoiu (Hr. 20) in blagajniku Iv. Bartoiu (Hr. 3), ki vsako nedeljo brezplačno poslujeta v naši posojilnici. 1 seveda, duša vsega je pa naš velezaslužni tajnik (K.). bog ga živi in nam ohrani ! Kaj na mestu je bilo bodrilo člana S., ki je vse pozival k vztrajnosti, stanovitnosti in požrtvovalnosti za tako denarno zadrugo, ki tvori temelj vsake gospodarske organizacije, po geslu: Svoji k svojim. Le vrlo naprej za blagor našega ljudstva ! d Dekliška zveza. 1 acega pa še ni bilo pri nas. Prejšnjo nedeljo smo bile povabljene same dekleta in žene na poseben shod. Zbralo se nas je, da je bila soba društva »labjr« polna, še v veži smo stale. V enournem govoru nam je predsednik društva »Tabor«, g. Š. pokazal in razložil korist, pa tudi potrebo ženskih društev. Pokazal nam je, kaj zamore dekle in žena dobiti od društva. Društvo lahko vsaj nekoliko nadomesti gospodinjsko šolo in poda svojim članicam marsikaj koristnega. Pa smo se navdušile in bile takoj za to, da se tudi pri nas ustanovi tako društvo; kar zaželele smo si ga. Za ime sino se malo vlekli, ali naj bo ženska ali dekliška zveza. »I no, pa naj bo dekliška zveza, saj bomo žene tudi pristopile, saj vsaka žena je bila že dekle, dekle pa še ni bila žena,« tako se ena odreže. No, in obveljala je »Dekliška zveza«. Ustanovile smo si jo in bo tvorila del izobraževalnega društva »Tabor« imele bomo z društvom skupnega predsedni-, ka, knjižnico in veselice, toda ločena lastna predavanja in lastno upravo. Odbornic smo izvolile pet. predsednik pa je g. S. Pa je bil res lep popoldan! Oglasilo se je takoj precej deklet in žena, ki pristopajo še vedno. Dekleta in žene, pristopite in vpišite se, da se bomo Poto-čanke tudi postavile z društvom, kakor se do sedaj nismo mogle, pa se tudi v marsikateri fari ženske ne morejo postaviti z lastnim društvom. Le korajžo! Iz litijskega okraja. Nesreča. V Podrojah, v Šmartnem pri Litiji se je pretekli petek ponesrečila 63 let stara kočarica Ana Verbajs. Padla je na stopnicah tako nesrečno, ker se je stopnica zlomila, da si je nogo zdrobila in troje reber prelomila. Poklicali so zdravnika, ki je odločil, da mora bolnica v deželno bolnišnico v Ljubljano. Morda ji bodo morali še nogo odrezati, ker je močno poškodovana. d Osebne vesti. Na Savi smo dobili novega cerkvenika in organista g. Kosa. — V Šmartno je prišel kot organist, posojilniški in občinski tajnik g. Rus, doslej v Št. Vidu nad Ljubljano. Znan je po naši domovini kot izvrsten organist, kot predsednik društva slovenskih organistov in kot izvrsten pevovodja. j Njegov zbor je znan na Kranjskem kot naj- I boljši. V Šmartnem bo obilo prilike, da bo g. Rus razvil in pokazal vse svoje moči in zmožnosti, ker je veliko pevskih talentov. Bog blagoslovi njegov prihod! d Novi grobovi. Umrla je prošli tedai v Javorju pri Litiji na Matere božje praznik Marija Rus, sestra rajnega šmartinskega gosp. dekana Jakoba Rus. Prepeljali in pokopali so jo na šmartinsko pokopališče poleg Terezije Rus in g. dekana J. Rus. Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Opazili smo med pogreba g. župana L. Hostnika in načelnika »Kmečke zveze« g. A. Kota rja in mnogo odličnih gospa, Svoje imetje je zapustila rajna, ki je doživela 89 let, v prid šmartinski cerkvi. d Za župana v Litiji je bil izvoljen veleposestnik g. Franc Slane. Na dan izvolitve je bil litijski trg zvečer razsvetljen. Prejšnji župan g. Damjan je popolnoma propadel. Tako mine vsa posvetna čast. Dobil je samo en glas menda Svetčev. Zadnje čase se je začel obešati na liberalne škriice, a ti so ga pustili na cedilu. Nam za takim liberalcem ni žal. Naj v miru počiva! I/ raznih krajev Dolenjske. d iz Št. Ruperta. Pojasnila zahtevamo, zakaj podjetnik, ki je zidal novo pokopališče, ne popravi zidu okrog, kakor je obljubil. Cas je že! Upamo, da se to kmalu zgodi, ker drugače l)ode z:d pokazal kmalu vsa rebra — podjetnik pa svojo čast! — Značajuost je doma pri občinskih odbornikih: enkrat glasujejo za jganje, drugič zoper njega ! Zadnja seja je neveljavna, ker ni bilo vsem povabilo dostavljeno. — V »Kmečki posojilnici in hranilnici« so vsi odborniki razun enega — sami birti! To vse pač kaže, kam pes taco moli! Zato bomo to posojilnico imenovali »birtovsko«. Pa brez zamere! — Strah vlada med birti, ker se je prodala g. Pavlina hiša. Hudi so na gosp. Pavlina, ki jo je prodal v blagor ljudstva! Liberalci, sedaj pa ali mir, ali pa se bo napravilo društvo in zadruga, ki ne bo všeč dosedanjim mogočnežem! Dajte že enkrat veljati svoji pameti in pustite gostobesedne kričače, ki delajo za ne-slogo in za ne-mir ! d V premislek starotržki občini. Od zadnje jeseni se je že večkrat govorilo in pokazalo se je tudi, kako je ljudstvo tega okoliša navdušeno za to, da bi se potegnila železniška proga iz Kočevja do Črnomlja. Slišali smo, kako je šla deputacija v tej zadevi iz Črnomlja na Dunaj. Svojo dolžnost za to prepotrebno železniško progo storili so tudi Nemška Loka, Kopriv-ntk in Mozel. Nedolgo potem brali smo po časnikih, da so naši vrli poslanci za to veliko delali, kajti dobro premišljena deputacija se je v tej zadevi pravočasno obrnila do svojih in naših vrlih poslancev. Starotržka občina ima za to opravilo tudi dva izvoljenca, katerih naloga je bila, skrbeti, da bi se morebitna železniška proga iz Kočevja čez Stari trg na Črnomelj potegnila. Ali kakor se iz tozadevnega načrta dà konstatirati, sta ta dva starotržka izvoljenca najboljši čas zamudila. d V Radečah pri Zidanem mostu smo imeli pretečeno nedeljo v »Narodnem domu« prvo predstavo na skioptikon, ki ga je kupil * župnik za šolsko in društveno porabo. Slike so bile prav dobre, čiste in natančne. Predavalo se je o petdesetletnici Lurda in šestdesetima vladarja. V nedeljo, 29. marca se je predavalo po popoldanski službi božji ob skiop- in svetne zgodo- tiških slikah starega zakona vine. d Občinske volitve za občino Polico. Dne 29. prosmea 1908. se je vršila volitev za ob Smof°S I'"/N0'?86 °?bor vrnn moz S. L. S. Na dan vo tve so se sicer nasprotniki zbrali in preštevali, koliko glasov' da imajo na varnem. Pa glej ga spaka, steli so enkrat, šteli dvakrat, glasov je premalo in na kratko so sklenili: ostanimo doma, saj je na volišču že itak malo prostora, pa bomo napravili priziv na visoko c. kr. deželno vlado, da se mora volitev vršiti še enkrat — Ali res mislite, da nimajo gospodje pri deželni vladi druzega posla, kakor da čakajo na tako nepotrebne in neutemeljene vloge, kakor je bila ona, katero ji je poslala Slovenski Ljudski Stranki nasprotna stranka? — Dne 17. marca je bila volitev župana pri Josipu Zupančiču v Blečim vrhu in je bil enoglasno izvoljen Fr, Škufca, posestnik na Spodnjem Brezovem. Sedaj pa na delo za blagor občine! Notranjske novice. U Starega trga pri Ložu. n Iz Starega trga pri Ložu. Dve cvetki iz uradniških krogov. h"iše se nam iz Loža: Neradi piseino, pa moramo. Molčali smo dolgo. Zavpiti bodo prizadeti krogi, da jih neopravičeno napadamo. Nikakor! istorili bi lahko več, a storimo za enkrat najmanje. Pri c. kr. sod-niji v Ložu službuje zadnje čase kot kancelist neki g. Mohorčič. Uospod rad povdarja, da je bil za kazen premeščen v Lož. Ze mogoče. Temu se prav nič ne čudimo. Že dalje časa nam prihajajo na uho zelo nepovoljne govorice o tem uradniku, pa smo molčali. Nismo si mogli misliti, da bi c. kr. uradnik mogel tako govoriti o naših verskih resnicah. Zdaj sino drugih misli, ker vemo natanko, da g. Mohorčič popolnoma premišljeno po gostilnah vsiljuje ljudem svoje brezbožne nazore in sramoti katoliško cerkev in njene nauke. Ce je g. Mohorčič za svojo osebo brezverec, nimamo ničesar proti temu. Odločno pa protestiramo, da bi c. kr. uradnik po gostilnah, torei v javnih lokalih, vsiljeval svoie brezverske nazore in blatil katoliško cerkev in njene resnice! Kaj takega uganjati ne puste katoličani niti vse-učiliškim profesorjem, veliko manj kakemu sodnemu kancelistu ! Nam katoličanom je Marija sveta in sveto njeno devištvo. O. Mohorčič pa je v neki ložki gostilni sramotil Marijo in njeno devištvo, govoreč, da je Marija imela več otrok. Neki navzoči višii ložki c. kr. sod-nijski uradnik je izgovarjal g. kancelista, češ, da ne misli tako, kakor govori. Tudi mi bi bili za enkrat teh misli, ko se ne bi sramoten je nadaljevalo. Skrajno zaničevalno za verski čut katoličanov je govoril g. Mohorčič dne 5. marca v Schweigerjevi gostilni v Iga vasi hiš. št. 18. Ob navzočnosti več poštenih možakov se je norčeval iz spovedi, češ, da je spoved k večjemu za lumpe, ne pa za poštene ljudi. Katoliške cerkve ni ustanovil Kristus, morda kasneje sv. Peter, saj Kristusa so imeli po njegovem mnenju zaprtega v kakem samostanu. Naravnost bogokletne pa so besede, ki jih je govoril pri isti priliki, češ, da se ne vé, če ni bil Jezus punca, saj je dal Herod fantke po- moriti. — Tu bi imelo hvaležno delo državno Pravdništvo. — Pri teh besedah je padla predeni težka roka nekega poštenega moža, ki ni mogel dalje prenašati blatenja in je zamašil usta sramotilcu. Možje so skupno vstali od mize češ, da s takim človekom nočejo skupaj Piti. Osamljen jo je gospod strahu odkuril. Pa : v Vradu ne more g. kancelist krotiti svoie zagrizenosti. Znan nam je slučaj, ko se je neka stranka sklicevala v potrjenje resničnosti svojih besedi na prisego, da ji dé g. uradnik: 'Kaj prisega! To ni nič. Ce se po krivem pri- seže. se gre pa k spovedi.« Prav nič čudno čc ie bil ta gospod za kazen prestavljen v Lož Le žalibog, da ic v prvi vrsti kaznovano ljudstvo, ki mora imeti opraviti s takim uradnikom. — Drugi gospod uradnik, ki si s svojim govorjenjem gotovo ne bo pridobil pri pametnih ljudeh ugleda, pa je c. kr. davčni ofici-iiil v Ložu, g. Strinole. Kako je njegovo nazi-ranjc o nravnosti, pokazal .ie prav lepo na se-tratiji dan 16. marca v Ložu v gostilni g. mestnega župana. To se je godilo popoldan. Sicer so bile včasih od 2. do 6. ure popoldan v c. kr. davkariji v Ložu uradne ure. Kdo je tisti popoldan uradoval, ne vemo. Ce smo prav poučeni, jc bil g. davkar bolan, g. Strinole pa je sedel v gostilni in učil pivce svoje »morale«. Kaj je govoril in kako je govoril, se ne da zapisati ljudem, ki imajo le še trohico čuta sramežljivosti. Gospodom, ki so se vidno v ofici-jalovi bližini naslajali: dober tek. To so vani gledali priprosti pivci, ki so čuli iz ust gospode tako malo gosposko govorjenje! Ložki liberalci pa seveda na vse pretege hvalijo take uradnike zato, ker jim le-ti pomagajo pokoncu dižati trhli ložki liberalizem. Loža ni, kdaj boste spregledali? Kdaj so bodo Ložanoni vremena zjasnila? Dokler se bodo dali voditi ljudem, kakor so gg. Mohorčič in Strinole ter sodrugi, toliko časa gotovo ne! n Lurški popoldan je priredila dne 25. marca »dekliška zveza« v društveni sobi Pred okusno ozaljšaneni kipom Brezmadežne je nastopilo sedmero deklet. Prva je deklamo-vala slavnostno pesem »za lurški jubilej«. Druga članica je imela govor o lurški Materi božji. Nazadnje pa je pet deklet deklamovalo »sonetni venec spleten v čast Brezmadežni«. Vse mladenke so prav dobro izvršile svojo nalogo. S svojim nevstrašenim nastopom so poživile življenje v zvezi, ki je pridobila spet nekaj novih članic. • 11I8OO kron državne podpore dobe oni posestniki starotrške občine, ki jim je povodenj v jeseni naredila znatno škodo. Podporo razdeli c. kr. okrajno glavarstvo na prizadete> Podporo je izposloval državni poslanec gosp. dr. Žitnik. Od Pivke. n Semenj sv. Jožeia dne 17. marca v St. Petru se je prav dobro obnesel. Prignalo se je do 800 glav živine. Ta dan je bil živinski semenj prvič na novem prostoru, ki je kakor nalašč za to pripraven. Sedaj je bilo vse v naglici pripravljeno, ko bo vse v redu. bo sejmišče res lepo. n Novih hiš se bo tekom leta zopet precejšnje število zidalo, in sicer v St. Petru pet. v Hrastji pa dve. Županstvo naj bi pri tem pač pazilo na to, da se družine ne bodo precej selile v novosezidaue hiše, ker je to zdravju nad vse škodljivo, posebno pri malih otročičkih. n Amerlkanci so skoro vsi prišli domov. Nekaterim je bila sreča mila v novi domovini Poplačalo se je precej dolga, pa tudi nahranilo se je veliko, tako da bo marsikateri si lahko oskrbel domovanje za svojo družino. Neka* teri bi pa tudi lahko amerikanske razvade tamkaj pustili; no, hvala Bogu, da tacih ni posebno veliko. n Ranjki župan je prejemal vsako leto 13 tisoč kron podpore za cesto na Javornik, in vkljub temu, da so morali občinske doklade Plačevati, to laž raztresajo liberalci pri nas in slišalo se je, da tudi orožniki to pripovedujejo Koliko je to resnica, se ne vč. Vendar opozai'-ianio vse, tudi orožnike, da naj bodo glede obrekovanja jako previdni, ker to ima rado slabe posledice, posebno pri tacih, od katerih se dà kaj resničnega povedati, kar jim ne bo ravno v čast, — Glade ranjkega župana pove- mo samo to, da so bili računi vsako leto vsakemu na razpolago, pa nihče se ni nikdar oglasil, da bi našel kaj nepravilnega. Sploh je ne-, dostojno mrtve obrekovati, ko se zagovarjati ne morejo! n Na Javorniku je vslužben kot knez Win-dischgrätza gojzdar neki Kobsza. Kake vere da je ta mož in kakega prepričanja da je, to nas sicer prav malo briga. Svetujemo mu pa da naj bo malo previden v izrazih glede duhovnikov in naj pusti ljudi ob volitvah pri miru, da bodo storili, kar bodo sami hoteli. n Hranilnica in posojilnica v St. Petru ima v prvih treh mesecih letos že pol milijona prometa. Ker je znižala obrestno mero za polovico procenta, ljudje v potrebah le pri nji iščejo pomoči. Tako je tudi prav. Uradni dan je vsak torek popoldne, ako je ta dan praznik, potem naslednji dan. Vknjižbo in izknjižbo napravili hranilnica sama brezplačno. Posojila bo dajala tudi na amortizacijo. Iz raznih krajev Notranjske n Iz Postojne. Zastava dekliške Marijine družbe je bila blagoslovljena pretečeni teden na Marijin praznik. Gospod katehet jo je blagoslovil in imel cerkveni govor. Bilo je krasno! Pet zastav je stalo okoli Marijinega altar-ja, med njimi je pa kraljevala krasna nova zastava dekliške Marijine družbe postojnske. Cerkev je bila natlačeno polna. — Zahvalo moramo izreči Marijinain družbam studenski šentivanski, šempeterski in hrenoviški, da so se potrudile k nam poveličat to lepo slavnosš Marijino. Bog jim povrni trud! Srčna hvala tudi prečastitima gospodoma župniku studen-škemu in gospodu kaplanu hrenoviškemu! — Po cerkveni slavnosti so pa hotele Marijina dekleta postojnska napraviti vsem udeležencem prijetno popoludne. Povabile so jih v prostrani salon gospe Vičičeve, kjer so predstavljale igro »Lurška pastarica«. Kako izvrstno so priredile to igro! Vsa dekleta, od one, ki ie govorila prolog, pa do one, ki ie zadnja zapustil? oder, moramo odkrito pohvaliti. Zdelo se nam je, da so odra popolnoma privajene, dasiravno so bile vse šele prvič pred tolikim občinstvom Občinstva je bilo toliko, da so v resnici pokalq šipe. Do 500 gledavcev lahko računamo. Bilo je vse tako natlačeno, da jih je mnogo moralo od ti. Zato so pa dekleta igro ponavljale prete-čeno nedeljo, toda zopet pri polni dvorani. Kakor se vidi, bodo inorale dekleta še večkrat nastopiti. — Liberalci, ta ljubi »folk«, se je pa skril. Govorilo se je sicer, da bi ta ali drugi dal 1000 goldinarjev, če bi se razbila navo zastava, če bi se zabranilo, da bi nobena v Postojno ne prišla, toda, ker ima ta »folk« denar sam preveč rad, zato se ni razbila nobena zastava in vse so lahko prišle v trg. Sicer je stalo nekaj pobalinov po trgu, ko so se pomikale vrste deklet na veselični prostor, toda njihove ustnice, držeče se na posmeh, niso mogle žaliti nikogar. Naj se raje tak »folk« drugikrat skrije prav po sobah in naj zleze magari prav notri v kozarc. Tja spadajo! — Zalilo nas je eno, da je tudi par učiteljic stalo ob potu in zaničljivo se oziralo po vrstah ljudi, ki so šli gledat igro. S temi gospodi smo bili do sedaj prizanesljivi, to mora priznati vsakdo. Ako bomo pa prizanesljivi tudi vnaprej, to je v rokah učiteljstva. Ce imajo drugačno mišljenje kakor dekleta, ki so bile enkrat njihove učenke, pa danes častijo Marijo, prav, naj se skrijejo. Da bi se nam pa zaničljivo posmehovali, tega jim pa ne prizanesemo in ne pustimo, da bi nas zasmehovali ljudje, katerim smo bile kedaj izročene v vzgojo. n Z Vrhnike. »Domoljub« je že poročal, da se je tudi pri nas ustanovil telovadni odsek; danes k temu z veseljem še pripomnimo, da se je nad 50 krepkih fantov z velikim navdušenjem poprijelo telovadbe. Želeti je, da fantje pri lepo pričetem delu v svoji navdušenosti tudi vstrajajo, in potem tudi krasni vspehi ne izostanejo. Zato fantje, le pogumno naprej! — Dno 8. marca so pa naši socialni demokrati razdružili svoje »Delavsko izobraževalno društvo«, o katerem so še pred nedavnim časom trdili, da je večjega pomena, kakor vsa druga društva na Vrhniki; kaiti, po njihovem mnenju je bilo to edino društvo, katero je ljudem odpiralo oči, da so potem mogli najti pot do sreče in blagostanja. Toda če pogledamo natančneje v njih vrste, se lahko prepričamo da je ravno nasprotno res. Zaman je bila torej vsa ona strastna, da naravnost judovska agitacija, s katero so lovili člane, povsod, kjer so prišli do ljudi. Nič niso pomagale grožnje, s katerimi so pretili, namreč: da bo moral iz službe vsak delavec, kateri se ne vpiše v so-socialno-demokraško društvo, ako je pri dotič-nem delodajalcu večina socialnih demokratov Niti njih velika modrost ni mogla iznajti sredstva, s katerim bi se še ne leto staro društvo moglo ohraniti v življenju. Ljudje te vrste imajo sami sebe za neizrečeno pametne. Vsakega, ki si je upal še samostojno misliti, so surovo napadali z neumnim tepcem, z izdajalcem delavstva, z naprednjakom za temo itd. Kdor je pa prestopil v njih tabor, je postal kar čez noč izobražen, četudi ne zna brati in ne pisati. Mi smo pa prepričani o tem, kar je pred kratkim pisala »Naša Moč« : »Ako hočejo delavci svoj položaj izboljšati, je potrebno, da za svojo stvar nastopijo kot en mož; to je pa mogoče le potoni strokovne organizacije, ako se pa razcepimo v dva tabora, potem tudi zveza socialnih demokratov ne bo nič pomagala, ker do tega nikoli ne bo prišlo, da bi vsi delavci bili socialni demokrati ali pa krščanski socialisti.« Končno poglejmo še doslednost socialnih demokratov. Kar jih je pri nas imelo voliv* no pravico za deželnozborske volitve, so vsi volili liberalnega veleposestnika Lenarčiča dasiravno je ta mož dejansko dokazal, da je odločen nasprotnik splošne in enake volivne pravice, tudi za deželni zbor in za občinske zastope. In vendar, ko se je zvedelo, da je z neznatno večino 21 glasov zmagal Lenarčič niso samega veselja vedeli, kaj naj bi počeli. Tako delajo naši soc. demokrati. Vzemimo pa v roke še »Rdeči Prapor« in poglejmo, kaj pa ta reče: Tu pa kriči: Proč z volivnimi privilegiji! Dajte nam splošno in enako volivno pravico, tudi za deželni zbor, in za občinske zastope. Tako pa piše njihovo glasilo. Oi ti ljuba socialna demokraška doslednost, kje vendar tičišl SOMIŠLJENIKI! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnlcah In tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice! I« «e vedno ozdravil p'.n«f j30 udih »«m .Elza-fluld". Dvtailjiorfcl "uld 5 fr.nko. N.ro{lte " PJ'kuänjo 5 K E'« lre 16 (Hrvatsko > F"'erlu v Slublcl, ' Frlczl. Ako kašljate, če ste hripavi, zaslezeni ali nahodni, ako težko dihate in se ponoči potite, je potrebno v vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Haläpi-jev lipov medeni sirup. (Rp.: Syr. thiliae 300 gr.) Njegov učinek se splošno priznava. Vzorčna steklenica 3 K. velika steklenica 5 K. tri steklenice iranko 15 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Olavna zaloga za Avstro-Ogrsko: Lekarna »Pri apostolu«, Budimpešta, Jo-selsring 64 — 46. PrOf. PfiWlöW označi na pudlagi točnih preiskav zdrav tek za najmogočnejšega zbujevalca sekretorsnibželodčnih iivcev. Prav odlično pa zbujajo tek, krepe želodec in olajšajo bolečine prave Bradyjeve želodčne kapljice. Pospešujejo opravila prebavnega dela, slast do jedi, odstranjajo telesnemu dobrobit škodljivo napenjanje, čezmerno tvo-ri te v kislin, telesno zaprtje, želodčne bolečine in drugu motenje prebave. Dobi se v lekarnah C. Brady, lekarnar, iHtnad 1* Fleischmarkt 1 387, razpošilja šest steklenic za K 5 —, tri dvoj-nate steklenice za K * 50 franko. Plačilo. Obtoženec (k svojemu zagovorniku): Oospod doktor, lepo se vam zahvalim, da sem bil oproščen — plačati vam ne morem ničesar — ali dovolite, da vam pošljem eno pleče od ukradene svinje?« MiM- Iilijno-mlečnomllo. Najmilej&e milo za kožo. SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice! Malokrvnost in pa po njej povzročeno omalosrfujočo slabost in onemoglost premaga Soottova emulzij« presenptljivo hitro. Dobri glas, ki si ga je pridobila - Scottova emulzija = kot zanesljiv pomoček pri malokrvnosti temelji na tem, da se zanjo porabljajo najfinejše primesi, ki jih je sploh mogoče dobiti za denar in jih more izbrati samo dolgoletna izkušnja, ter na tem, da je po posebnem Scottovem pripravljanju izdelana v okusno in vsekozi prebavno tekočino. Uspeh je izdelek ne-prekosne redilnosti Pristna Ic d to znamko-ribičem-kot po roitvenlm znakom ia SCOTT O» način. Ceni liTlral steklenici S K SO f. Dobi u v vseb lekarnah. ŽITNE CENE. Cene za RH) kg. Ljubljana Pšenica, domača . . . Rž........ Oves....... Ajda. črna..... Ajda, siva . . Proso, rumeno . Proso, belo . . Ječmen . . . Fižol, rdeč . . Fižol, koks . . Fižol, mandaion 31 17 marca. 23.— 19.50 17.50 19,— 18.50 16.— 18.20 16.— 18.— 18,— 14.— 775 Izjava. Podpisani izjavim, da je hiša posestnika Franceta Rovšeka, po domače Vrb-čeva, v Ribčah skozi in skozi poštena hiša, pa ne roparska, kakor sem jaz govoril. Alojzij Smrkol, Kresnice 24, ob Južni železnici. OS* ,. (T3 Vzajemno LOTERIJSKE SREČKE. Trst, 28. marca: 18, 59, 8, 88, 85. LINc, 28. mraca: 77, 61, 60, 47, 83. Iz šole. Učitelj: »No, s kakšnim orožjem je Samson pobil Filistejce?« — Vse molči. — Učitelj (kaže na svojo čeljust): No, kaj je to?« — Učenci prično kričati: Oslovska čeljust!« Havre New-York Fraiootk* prekomoreka družba. Odpotuje se Iz Ljubljaaa vsak torek. Vor«, listo i« po j aa alla daje oomo Ed. šmarda obi. konc. potovalna pisarna LJubljana, Duna Jaka oeeta št. 18, nasproti znart gostilne pri „Figovo«". 1878 26 g lzdalolanje Tacta pica ■tatov u adraTilatro. po-aabno 2193 12-3 k i In ih (brüh) pa sov u moAke, ženske in otroke natančno po meri. I Pri poAtnih naročilih m mora naznaniti, ali je kila na deani ali levi ali pa na ob«h atraneh in nj« ▼•likost. Za gg. zdravnike velika »alo ga kirurg, in Woodie, instrumentov in aparatov, kavéuk-predmetov, elastičnih nogavic itd., imdelo- ttanfo moder cev. K. PI0TR0WSKI, S?. Petra cesta L«vč«y hlia it. 32, Ljubljana. Fuupui uu urusivo v Ljubljani registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOI^SM t« $L 19 po 43!< Druge hranilne knjižice se sprejemajo ko« goto« donar n* H. h. Z "" Rentni da.ok nI.*......... 1 ' " " n"h prekini... Najsigurnejša prilika za štedenje. Kanonik J. Suftnik I. r, podpredsednik. Kongresni trs ti 19 sprejema hranilna vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure Rentni davek ploče hranilnico aamo. Kanonik A. Kolon I. r., predsednik. O Q°Je' d je Za 200 kr°B 9 kron 50 vinar, na leto. II &>' I §-f M E a 'O 0 S. L «A O £ o D O i. 3 IA C N O S u C X S.'S. a o £ > «ž» * » 5? ilS J= o = X) "> to S <= o N ■> . M ea T» « O = ^O 0 « a. m „ a» O KJ c o «J 1 O S " O. N ■S s 0) t o C v — b 1 ■ ' O) ca «/> « S* N <= 0) 3 E *> O '5 o ^ « JJ r- U £ O • h D. ■ • a «/> 2 a fl a « > s o * O) 0 J M _ o a TJ C 0) M X a ■ o M o. — o t KJ A (ff L m « ■ a . C "S ■ 2 S 3 S w -t stat 0) JI o o V -i >0 £ O • C saa •0 j> 0 e ■■ O «r E « B, Si. ST c 8 « o t > a. «. Razprodaja ! 4 pare čevljev zi 7 kron. Vsled nakupa velike zaloge Čevljev ae prodala le kratek tu po čudovito nizki ceni. 2 pare čev-t|ev za gospode in 2 para Jam-akih na trak z močnimi podplati, močno okovani, z Izredno lino usnjalo peto, zelo eleg., na|n.l»a., močni Velikost v cm. Vsi < pari le 7 K. Pollila po povzetju. Zamena dovol|ena,tudi denarnaza|. D. Kes» er, Krakov 95/33 769 _ ^Kašel^ naglo umiri, razkroji slez In lajša izmeček pristni 30 5 Karolinodolski čaj. 1 zavoj 40 vinarjev. Edina izdelovalni» : : Lekarna pri : „Češki kroni", Praga, Karolinsv dol. Dobiva ae v lekarnah ali direktno, če ae polije SO vin. (2 tavola). Zaloga v Ljubljani : Lekarna .prt zlatem orlu*, Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Vlak zavitek Ima tvrdko podpis A. Ferkl. Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12-1 znamenito 2536 olje zo sluh odalranl hitro in temeljilo Dattilo gluhoto, t»ioni» io uioo, iumenj" po uiooih in naglu-hoot tudi ako |e te mitrano. Steklenica itane 2 gld z navodilom o uporabi. Dobiva st tamo v lekarni pri „Örnem orlu" na ■ovsmtrg. v Celovcu Filipa Neusteina ■ poslajone 3== odvajalne krogljice (Neusteioove Elizabetne krogljice). Pred vtem! drugimi podobnimi Izdelki imajo prednost le krogljice, proti« vlakih škodljivih r rimai i vporabljajo ■* z največjim utpehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče, nobene zdravilno sreditvo ni ugodneje In obenem po-vtem neikodljlvo, da bi preprečilo zaprtje. Izvor premnogih bolezni. Radi potlaiene oblike jita radi > tudi otroci, atlllca t 15 kroglflctml -----...tml, torej I JO krogliic. Poèl|e naprti K 2-45, te poII|e Irtnko I ovoj Nuino te tvtrl prtd ponarejanji. Zahtevajte uilvtjo tudi Skatllica ikatljlctml, torej stane 30 vin., ovoj :,-stane le 2 K. Ce Svarilo !. . ,Filipa Neuatelna odvajalne krogljice". Prlstn« I«, če noti vttkt ikitlji In navodilo naio zakonito viritveno znamko v rudeče-črnem tiiku „Sv. Leopold" in podplt „Filip Ntuiteln, Apotheke". Ntlt trgov, todnij. zavarovane embilaže moralo Imeti nalo tvrdko. 25S8 10-« Filipa Neusteina lekarna pri sv. Leopoldu Dana), l ,Plaaken(aaei 6. Doblvt tt v vtthltkiniib. Pri ©jlouS^iS l^a$ljü otrol^ je edino sredstvo od mnogih profesorjev in zdravnikov redovito priporočeni ,SIROLIN' ki v kratkem času polajša bol in odstrani nadležni kašelj. — Sirolin „Roche" je prijetnega okusa in vonja in ga celo mali otroci radi uživajo Ponarejanja naj se zavračajo in vedno zahteva Sirolin izvirni zavoj „Roche" Dobiva se no zdravniški predpis v lekarnah K 4 steklenica. Ilustrirana brošura o boleznih vsled prehlajenja H. II. se pošlje na zahtevo zastonj in poštnine prosto. F. Hoffman-La Roche &C0-Basel in Dunaj lil. I.Neullngg.ll. Okolo 101.009 komadov v rabi, 51etno jamstvo, osem dni na poskas. trite» it. 11. najan •ollniko «rebro - jekla, '/.votlo bruitnt t okrašenim držalom, kot kale «1 ki v okraienl ittulji, K 2 50 Št 32. Ista loda '/.votla, K 3'— S'ev 3S. lita. toda', votli K 3-80 Št 8700 Sčrnlm.glldklm di rajem,1 ,votli, K I "50 Brlveka priprava v politlrtnl leseni omerici t trettom, it taprt In vteboje britev, jermen čopič, posodico ta milo, K 4 20, S t varnostnim gltvnikom 60 v v«č. — Nlkak rtzlkol Ako oe ugala. denar nazaj I Poillja po pav zelja evetovno-znan, tvrdkt Hanns Konrad, c. ii kr. dvorni zaltžaik, Most (Brüx) itev-1140 (Češko). Glavni cenik a 3000 ilikaml na cahtevo zastonj in franko. 270 lo—1 Premočna odvajila so kakor znano škodljiva. Rabite torej brez motečih postranskih učinkov neopazno milo odvajajoče sredstvo, ki tudi prebavanje ne pušča v nemar, ampak jo pospešuje in jači — namreč dr. Rose balzam za želodec iz le-karnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj. Dobiva se tudi po tukajšnjih lekarnah. «•■k« vrata aa Boralo akrbee rarefati »rad •aako eeenago, kar aa pa tal lakko raaka lodi najotfjta rana razvija « aale kade, tetto oadravijlve raao ta M lei aa J. Ia-bul) maillao viaine utile, take im.aoraao praifca domaČa mazila kot zaaealjiw iredet»a aa ebrezo Ia »zdrluje rane {late, el.Tarnje late, olajlaja raat)e la kolafilna, kladi in peapetaje zaceijeaje. _____ Raapoillja aa eaak dae —— 1 palica It ria., pol palica <0 vinarjev. Proti predella K 11« ae polljej« 1 puiloa, ali K V— 10 polic poetarne pro«to aa raako peatajo av*tre-«frake monarhije. Val dali embalaie Ima] a aakonlto deponovano earatveno inamko. Olivna zaloga I. FRAGNER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orla" Praga, Mali itraai ; ogel Nereden al. 203 Pozorl Citali Pozor I Slavonska bilje vina Ta je napravljena Iz najboljših gorskih zelišč — ler se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju - bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hrlpavostl, težkem dihanju, astmi, - pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. Delovanje Izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako poŠto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenic« 5 K 80 vin. po povzetju, ali če se poilj« denar naprej. — Manj kot 2 steklenici ae ae pošilja. Prosimo, da aa naroča naravnost od P. Juriäica, lekarnarja v pa k rac u it. 65. (Slavonija) Cena iteklcnl 80 vin. Dobiva >e v lekarnah ali direktno, (e ie vpoilje K 180 12 steklenici) Iranko pri edini Izdelo-valnid Voatfebal-ovl lekarni, Praga-Karolinln dol. Zaloga : Lekarna H. Mardetschllger, Ljubljana, JurdCev trg. _ «S- Poior pred ponarejanji I ta 29 il a Nalfcallll talki Izvori Cene posteljno perje! 1 kg zivef., dobro ■koolfceaye K J-, boljlefa iT I*: I kg belega, aknblfeaege K « ISO, pnhaslega S K 10 v. 1 kg prav linega, aoelno- belega, akob-llenege K 110, K »■-. Pri aaroilla S kg banko IzfttiTljeie fatteli«, SSMSTJaS vilnjevegz all ramenkeetega oanklnga, I pernica 170 ca dein, III am Uroka, a novim ilvlm trpeinlm perjem 1* K, a Halm pnbaatlm ilvlm perjem 12 K, 11, z najti-eefllm .lvlm pobom K 1» -; I vzglavnik M cm delg, SS? 5 K *- PoiH|a pa povzetja K I»-- dalla franko. 1114 10-le Zamena devel|eaa, blago ae vzame Iranko naea| le ente denar aa neprimerno blago. L BEB1SCH. Deienlce 71, iamovn, tetto. V južno-nemSki predilnici lep, dobro katoliftki kraj, dobi delo več rodbin. Dobra plača, cena zdrava stanovanja so na razpolago. Dobre šole v kraju. Sellini stroški se dajo preduiemno In vračojejo po dogovoru. Prijave z Hi-e£bo za del° sposobnih oseb pod šifro „S. J. 2650" na Rudolf Moaae, Augeburg, Ba-varsko. " 77g 3_i \feinje traja" __---- - , __ dai 6 dai H-Hjzà o£7 fkajnsvtjiimi leti 305in 06 zgrajenimi vetiHjnsKjmi parnil; e »*V i» «daj «Mg ftrm^ il WtUl taadajezajtopnilt ftCeUmg, nubiana j^io^rai»-uiic«Sv.2B ** Odhoó a jjoèjjaae rwltf ponedetc*.tprH( » čcMrneyt> cSimon™JOn e/c>/\<* v S)uN^u,t yfb/v óvorsk « utic«20. latotans appaiatalo dobri I* zaaaa-lil«! caatopaikl. Ako ka= šljate, b ste hripavi, saaloženi ali nahodni, ako teiko dihate in se ponoči ponte, je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo Kot tabn L_II U—a-t_r t___ SB___ ->.J»I alnun HJn • SvT Kot tako ae""hvaU Halépujav lìpovm ad oaì"al r u p (Rp. : Syr. ™liaa 30o gr). Njegov učinek pri kafijju, hripavosti, zasiezenju, teiki »P', katarih, pomanjkanju teka, nočnem potenju itd. se splošno pn-«ava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica S K, 3 steklenice franko 15 K po povzetfu ali če se pošlje denar naprrj. Glavna za-wga aa Avstro Ogrsko: Lakaraa pri „apoatoiu", Budlm-P«*ta, Joaafarlng 64/46 2694 20-15 H al bollii« kolo sveta 1 gednaeiao gleda kakovosti In lapeljava. Izbor. roatariial. Ii^nn delo, gl Inn lihka vjnja «n znaki znamke Lf»e Jamstvo 8 leta. Nizke rene. Carine prosto od avatr. razpoiilj. ; Zahtevajte kot bravec tene lista zastonj najnov. cenik. Zastopniki se llčejo. Rihard Ladewlg I >10 Prinzlau Postfach »8 V najam a* odda hiša z gospodarskim poslopjem ln vrtom na prav ugodnem kraju v kamniškem okraju v vasi Rova. Rokodelci Imajo prednost. — Oglase sprejema lastnik: 781 Jakob Novak v graftèihl Kolovaci pošta ..<é . Radomlje pri Kamniku. Pozor, kmetic« In daklcta V moji lekarnièkl praksi, katero Izvriujem te čez 3* let, posrečilo sc ml |t, tzne|tl nalboljl« sredstvo za rast lai, to je Kapllor it. II. Isti deluje, da postanejo lasje Coati dolgi ln odatra-njujc prhljaj (luskine) na «lavi Cena (Iranko na vsako pollo) |e : 1 lončlč 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obliali naroči. — Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom t P. Jurlilč, lekarnar, Pakrac il. 65. Slavonija. Denar se polije naprej ali s pöltnim povzetjem b <730 Odlikovana aetnenaka trgovina ln umetno vrtnaratvo 216 10-10 Alojzija Korsike v Ljubljani. Edina na Kranjskem strokovno urejena semenska trgovina na debelo in drobno. 6 vrst paaa, 10 vrat datalja, 16 vrst trava. Čistih trav in več vrst travnih zmaai, priporočenih po poljedelj. listih, mnogovrstna krmilna, zelanjadna in evat-liòna semena, vsa preizkušena; za dobro kaljivoat se jamči. Tu se tudi izdelujejo šopki in vasici, sveti in suhi, s trakovi In napisi, in vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižjih cenah. Cenovnlk za jeto 1908 se dobi brezplačno. Za oblia naročila se pri poroča z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika. Čudežfindustrije« «av-Vork la baa«oa alata p ri s anelala Ulimf sM celini ter je veUks lavar», srebrnine prisiljena, liScÄäSffiiSS Itaaa, aa m al--- ffj 2 Sìa S tS I ' U ba «aar S. r . m*. sr«t * kam im VÌMkHa Ml« sa pi'Uita ; t kam aMtalb aadaith .večnlke»; ! kam nàffla"àlpàla& n sladkar. 42 kamadav sk«p«| sama gli. H Vsak lab 42 predmet«» I« popnl atata 0«. M lar IIb |e moti sedal dobili a« tel minimalni ceni Sla. « M. Amcričansk« pai. srebro |e ina««,, p [«z In akoal bela kevlne, U obdrUM« srebra 25 lat, za kar se garentoje. V na|bol|ll doka« d« lata lnsarat ne temel|l na alkakrinl slepariji, aevezojem se s tam lavno, vsakemu, kateremu ne M kil« blago vleč, povrnili brez zadrtka znesek ta na) nikdar re zamudi ugodne prilika, da al «misli t« krem« garnitr.«, ki |a posebna prikladaa kal pva- žanltovanjako ln prliolnoatno darilo- kakor ludi aa vsaka b«l|tc gecpadaralr«. Dobiva ae edin« I« v A. HIRSCHBERB-a «kaportnl talil amer. pat. «rabra«ga blag« na Dunajl II , Rembrandlalr. 19 O. Teleloti 14597. Pallila sa » prerine*« prati por-set!«, all (e aa znesek naprej rp«il|a. Čistilni pratek za «|« 10 kr. Prlsln« la i zraven natlan|aa« varstveno znamko (zdravi kovina). - - '--m Izvleček Is pohvalnih pisem : ~ a » S pat. srebrno garnitura ans |ak« zadevaljea. Tomai Rogane, dekan Marlbat. (Ù Eksc. baronica Edelehcln fako g arnituro za gld. 6 90. poročila Vaio "garnltnro,Jore| prosim, pòlline i grol. Vda garplt. * gospodinj jako kari sina, prosim ) gal__________ Ko c i a r d, 89. oktobra KOt. Ilona Tlua, roj. grol. Dagcnlald. V šakal, «kr. la I Trgovina s klobuki in Čevlji Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Stari trg10 pripercta »v*)a ««tiho zaloge najraznovrstnejllh klobukov, cilindrov in teple, kakor tudi naj-trpelnejllh ttr najflnejllh čevljev. Dr. Franc Dersum I. kirurglčni asistent deželne bolnice i bivši večletni operater na dunajskih klinikah dvor. svet. prof. dr. barona Eiselsberga (kirurgija! in dvor. svet. prof. dr. Chrobaka (ženske bolezni ; ter na oddelkih prof. dr. Wert-heima (ženske bolezni) in prof dr. Schnitz-lerja (kirurgija) si jemlje čast. naznanjati p n. obč nstvu, da je začel ordinirati za ■ I Kfrorglčne In ženske bolezni. 644 V Ljubljani, dne 15. marca 1908. * Ordinira od 2—S. ure popoldne « Komensfcega ulicah At. 8. Ma organista in certaìka »« razpi uje v Tunicati pri Kamniku. Nastop o sv. ju. ju. Plnča se bo zboljšala na 600 K ali še kaj v e C. Prsdnost ima rokodelec 746 Župni urad Tunice. KAŠLJUJOČIM otrokom in odrešenim osebam pripisujejo zdravniki zelo uspešno TH9H0MEL SCILLAE kot sredstvo, ki odtrgava sluz, jo odvaja, ki blaži in potolaiuje krčeviti kašelj in ki odstranjuj« dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se f.c Imenitno Izrekli o hitrem učinko-\inju liga sredstva, Thymomel Scillae. pri Oslovsken kašlju In pri drugih vrstah kašlja. Vprašajte, prosimo zdravnika! 1 steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiliatvi 2-90 K j 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K. Izdelovanje In glavna zaloga lekarna B. FIUGNER-Ja 2410 C kr. dvorn. zalagatelja 24—1 '----■—•■= Praga III., At. 203 „„ Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. Pozor ne Ime sredstva, Izdelovatelja In na varstveno znamko. Zastonj 2554 zahtevajte moj llustrovani cenik o urah, zlatnini, srebrninl itd Dr. Heger, urtr, Juv»llr In gr«v«r. Oalck I. Kapucinska ul.4 (Slavon.) U Ameriko in Kanado r ajzložnejša, najcenejša in najvarnejša vožnja s cUnard Line Bližnji odhod i Iz Trata i Panonlja 14. aprila, Carpatija 28. aprila. Altonija 5. maja. Iz Llverpoolai I.usitania i5/4in 16 5, Maure- tanija 11/4, 2/5 in 23/5. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odiasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. KàsisSmji vsakdo lahko oskrbi potrebno blago za obleko, platnino, sukno, posteljno opravo, oksford, sploh vsako tovrstno blago v največji izberi na lahek način in prav ceno Piše se enostavno dopisnica na brate Lechner v Gradec po vzorce, ki se razpošiljajo brezplačno na vse strani 337 12-2 Josip Kordin LJubljana, Pred tkefìye t. pripor»«« 334 1»-» "•H h*«ata aalen* nakomiaik zaaealjlvlh aemaa t""'*' hKW« Nt« M*. aaHka.ak. r.«.«, r.defa In bel« p.«T/ |7kH SÄiri* R"",b ',m,n »«k». v"h vr.1 trav ir.v- kl»iV. TÄ 7\ ,0hP , n,okro 1,m"0' "Iboljl. k»"l«. I««n»kl repi, ,„ »rt , 0. ^ ,n kmeiilskih •«««o po olzk.b c.nab p„jtlllm polom , , f narotll. K.fno In .olldno ' ' |. kr«a|.ko po4]ot|* «. nmatno .tok I aratro In illk.nl» n. ataklo Aug. Annoiai Dnosjeka celta 13«, poleg,NgOTCS' •a prlp.r.f. pračaitltl dahaeittol lo a. a ! "oipravo cerkvenih okno, LJE5Ì .,ktar,',,nl •Htaatoaal.kl». .tavbaolb del, upim okvirov, Itd. Itd. - 5S£f"L"1' ""'"»o P«"«'««k. le "«•<' » oamlzja (.Mlin In „ jabolka, .«M,«, okvire Itd. p. o.|oli|lb e. "»'kl I» pror.tanl n. ». 5."»«s'i-r08 v,prif1« Izdajatelj Id odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik Zahtevajte zastonj In poitnine pro.to moj veliki, bogato Ilustrirani g|av, j katalog z okoli 3000 slikami vsakovrstnih niklastih »rebrnih In zlatih ur in vseh vrst solidnih zlatnin In .rebrnin, glasbil, usnjatega blaga, kadilnih priprav po izvirnih to»arnl*kih oenah. Niklasta remontoarka ... K Sistem Roskopf patentna ura , Švicarska, originalni sistem Roskopf patent ... Registrirana .Adler Roskopf nikljasta remont na sidro , Srebrna remontoarka ,Qlo- ria* kolesje, prosto .... Srebrna remontoarka, dvojni pokrov .........., 1250 Budilka............. 2-90 Kuhinjska ura........, 3- Schwarzwaldska ura .... , 280 Ura s kukavico........8 50 Za vsako uro 3 letno pismeno jamstvo. Brez rizike. Zamena dovoljena, ali denar nazaj. 64 9 Prva tvornica z» ure • ■«•tu — Jan Konrad — c. in kr. dvorni dobavitelj v Moatu it. 9S6 (Češko). Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel Scillae, t. J. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. 3'-4— 7- ■40 Oaebni kredit z« uradnik* častnike, učitelje itd. Samostojni koniord|l ta hranilnico Ia predujem* nraéniik. drnitva • lajejo po nai- zmernejših pogojih tudi proti daljš' posojila ni Potovalci proti daljšim odplačilom josojila na osebni kredit »otovalci izključni. Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njemfcvodstvu uradn. društva, Dunaj, Wipp llngrrstrasse 21. 243t I Obrtna Aka-demlja frltdbtrj pri Franko-* broda ob M. Polltebn uvod u loienerje In «rhlltkl« M II-« . Velika modern zaloga oblek za gospode, dečke in otroke A. Kune ? Ljubljana, Dvorni trs it. 3 (na vogalu Židovske ulice) ff Stroko vnjaška postrežba z izbornimi izdelki po nizkih, stalnih in na vsakem predmetu označenih cenah. Naročila po meri Učno Id priznano dooro J Bane «alka paateljae p*r S kf aa* Iu* K » «0, ball»« « " M Tiskala: .KatoUik» Titi»"*'' Anton Bonaventura po božji in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski vsem vernikom srečo, mir in blagoslov v Gospodu našem Jezusu Kristusu. Naši časi so težki, za vero in versko življenje vedno bolj nevarni. Zadnja leta so se začele celo od nekaterih katoliških učenjakov zlasti na Laškem in Francoskem, pa tudi na Nemškem po katoliških šolah, knjigah in časopisih razširjevati tako čudne zmote, da bi bilo krščanstvo sploh uničeno, ko bi se bile le preveč razširile. V pravem času so posegli vmes sv. Oče Pij X., pa so lani zmote odkrili, obsodili in nam škofom dali taka navodila, da se zmote zares ne bodo mogle več širiti. No, te zmote za nas niso bile nevarne. Pač pa so nam nevarne druge, ki se pri nas razširjajo ter nam izpodkopavajo naše versko in čednostno življenje. In pogled na te nevarnosti me je nagnil, da Vam izpregovorim o vprašanju, kaj je človek, in kaj smo mi sami sebi dolžni, ako hočemo zares prav živeti in srečno umreti. Obhajamo pa tudi letos trojni jubilej, namreč jubilej o prikazovanju Brezmadežne v Lurdu, zlato mašo papeža Pija X. in 601etnico vladanja našega cesarja Franc Jožefa I. Tudi o teh Vam hočem kaj povedati. Ves pastirski list pa naj bo v slavo božjo in v čast Gospoda našega Jezusa Kristusa, ki nas je s svojo bridko smrtjo na križu odrešil, ter je s tem pokazal, koliko je vreden človek, koliko njegovo življenje in njegova večnost. I. Kaj je človek? To je preimenitno in za nas vse prevažno vprašanje. Da ga bolj pojasnimo, ga razdrobimo in se vprašajmo: kaj je človek sploh, odkod njegova sedanja slabost in kje pomoč. 1. Kaj je človek sploh? Na to vprašanje pač lahko odgovorimo, kaj ne? Človek je stvar božja; on sestoji iz telesa in iz neumrjoče duše, ki ima razum in prosto voljo, ter je vstvarjena po božji podobi; človek je namenjen za večno srečo, katero naj si zasluži z življenjem na zemlji, priznavajoč v vsem svojem obnašanju Boga kot svojega stvarnika in gospoda To je točen in jasen odgovor. Tak odgovor nam daje naš razum, tak odgovor nam daje ves človeški rod od začetka do sedaj, tak odgovor nam potrjuje tudi razodetje božje, katero natanko pové, kako je Bog človeka ustvaril in ga namenil za srečno večnost, ako mu na zemlji zvesto služi. Toda temu odgovoru se upirajo in proti-vijo novodobni navidezni učenjaki, ki ne marajo za Boga stvarnika. Kaj je torej človek po njihovih nazorih ? Ako ga ni ustvaril Bog, odkod prihaja? Ako človeka ni ustvaril Bog, mora se trditi, da se je razvil iz živalstva, in sicer v teku mnogo tisoč let. Vsi namreč vemo in tudi sveto pismo nam pravi, da je bil čas, ko na zemlji ni bilo ne človeka, ne živali, ne rastline in sploh nobenega življenja. Na vprašanje, kako je vse to nastalo, pa trdijo naši laži-učenjaki, da se je prvo življenje samo razvilo iz mrtvih snovi; iz tega začetka so se polagoma razvijale vse rastline od naj stopu je bil človek ravnotako popoln, kakor je sedaj, da on nobenih prednikov nižje vrste nima. Odkod torej človek? Potem odkod njegovo življenje? Odkod njegove misli in želje, ki niso navezane na telo, ki so nadčutne? Odkod predstave o resnici, o dobroti, o lepoti, o čednosti, o pravici, o odgovornosti, o duhu, o Bogu, o večnosti? Odkod zmožnost govora, odkod znanost, umetnost, napredek, verstvo? Novodobna znanost na to nima odgovora, da, naravnost prizna, da si vsega tega življenja razlagati ne more, ako pa kako razlago poizkusi, se ji tako ponesreči, da se kmalu sama svojih poizkusov sramuje. Toliko naj zadostuje. Ze iz teh stavkov lahko posnamete, kakšna je novodobna vednost: Kaj ne, to ni vednost, le ime nevednost zasluži, pa naj jo tudi po najvišjih šolah razlagajo. Ostane torej stara in vedno nova resnica, da je človek stvar božja. Toda, ako je Bog ustvaril človeka, odkod v njem toliko čudnih nasprotij, odkod toliko slabosti in nizkosti? nižje vrste pa do najvišje, vse živali ravnotako Le poglejmo! od najnižje do najvišje in vrhunec tega razvitka naj bi bil človek! Za ta razvoj, da je bilo potrebno veliko milijonov let. Kako pa te trditve dokazujejo in dokažejo? Še ničesar niso dokazali; da. kolikor bolj pri-rodo proučujejo, toliko več dokazov se na-kopičuje proti takim brezbožnim trditvam. Samo nekatere stvari naj omenim. Odkod prvo življenje? Strogo znanstveno je dokazano, da življenje se samo iz življenja razvija; naj se brezživljenske snovi še tako umetno mešajo, življenje se iz njih ne porodi. Odkod tort j življenje in njegov razvitek? Oni ne vedo. Dalje, ako se je človek počasi razvijal iz nižjih do 2. Odkod naša slabost? Kako čudovit je naš razum! On spoznava prirodo in njene sile ter vpreže vse v službo človeško; nobena zvezda ni previsoko, noben prepad preglobok, vse razišče in spozna človeški razum Kdo se ne bi čudil vporabi naravnih sil, na primer elektrike. Da, po prirodi se popne do samega Stvarnika, kiterega sicer ne vidi, o katerem vendar za gotovo sklepa, da mora biti: Ker brez njega odkod priroda in njeni zakoni, odkod priroda in njena urejenost in njena lepota? Ako vidimo umetno stavbo ali krasno sliko, koj sklepamo, da mora biti spreten stavbenik in nadarjen slikar, akoravno ga ne vidimo; istotako sklepamo tudi iz lastnosti vidnega sveta na nevidnega Stvarnika. višjih oblik in se je polagoma povzpel do sedanje podobe človeške, kje so Da benèga odgovora TT z^ T* k",° "eZall0st"0' * * iskovanje ÄS"" ^ * "> ^ — In kako plemenita je volja človekova! Po prosti volji sem gospodar svojih del, po njej gorim za resnico in pravico, po njej se žrtvujem za bližnjega, za domovino, da jo osrečim! In vendar, kako je ta volja zopet slaba, omahljiva, nestalna! En sam pogled, strast se vname, strašen padec sledi ; danes imaš najboljše sklepe, jutri jih prelomiš; danes obetaš Bogu zvestobo, jutri si v taboru njegovih sovražnikov. Pa tudi kak umotvor je človeško telo! Človek edini hodi pokoncu in ima pogled uprt na kvišku! Kako umetno je sestavi eno njegovo oko, njegovo uho njegova roka! Kako nastopa! Vsaka poteza na obrazu ima svoj izraz, je izraz notranjega, višjega življenja! In vendar! Kako slabo je to telo, kako krhko v otroških ktih, kako onemoglo v starosti, kolika zapreka čednosti v mladih letih! Odkod ta nasprotnost v vsem človeku? Na to vprašanje so si prizadevali dobiti za-dostljiv odgovor najbolj plemeniti narodi, in njihovi najbolj plemeniti možje. Seveda, odgovori so bili različni; nekateri so skoraj resnico pogodili, ker se jim je zdelo, da ta žalostni stan ne more biti prvoten, ampak da je človek iz boljšega stanu padel v nesrečo, pa bi se rad nazaj povrnil, toda se sam s svojimi močmi ne more. Kar seje tem plemenitim možem le dozdevalo, o tem smo mi kristjani natanko poučeni. Zares dobri Oče nebeški nas ni ustvaril in na zemljo postavil v tem prežalostnem stanju, v katerem smo sedaj. Iz razodetja božjega vemo to-le: Bog je človeka ustvaril, dal mu je telo in neumrjočo dušo, iz katere izvira vse telesno življenje; dodal je prvemu človeku posvečujočo milost, po kateri je njegovi duši vlil neko novo nadnaravno življenje ter jo usposobil za nadnaravni poklic, namreč za neposredno gledanje in uživanje Boga; s tem nadnaravnim darom je združil še drugih naravo presegajočih darov: nesmrtnost telesno, prostost od trpljenja in bolezni, moč nad prirodo sploh, posebno nad živalmi, vlito naravno in nadnaravno znanost, v kolikor mu je bila potrebna za pravo življenje in v dosego zadnjega namena, nagnjenje volje k dobremu in prostost vsake poželjivosti. Kaj ne, dobri Bog je prvega človeka res bogato obdaril! Dal je pa te darove Adamu kot zastopniku vsega človeškega rodu, ki se je imel iz njega pnroditi; vsi potomci naj bi te posebne darove podedovali. Toda Bog je določil, naj se to zgodi le tedaj, ako bo Adam kot zastopnik vsega rodu pripoznal njega kot svojega Boga in Gospoda ter se mu za to v popolni pokorščini podvrgel; ako mu pa Adam pokorščino odreče, izgubi vse nadnaravne darove zase in za ves rod človeški, ki z njim zapade časni in večni smrti. In zares! Adam Boga ni ubogal, prestopil je njegovo strogo zapoved. Zato je pa izgubil: posvečujočo milost božjo ter postal nesposoben, da bi kdaj dosegel svoj zadnji namen, da bi kdaj prišel k Bogu in ga neposredno užival; izgubil je telesno nesmrtnost, prostost trpljenja, bolezni in poželjivosti in gospodarstvo nad prirodo; naturni darovi so mu sicer ostali, toda poslabšali so se: razum je potemnel, volja se je k slabemu nagnila, hudo poželjenje se je razvnelo in slabost v premagovanju težav se je pojavila. To je izgubil zase in za potomce in odtod izhaja ono zgoraj omenjeno nasprotje v človeku in njegovem življtnju, odtod vsa naša slabost. Toda ali je ni pomoči in rešitve? 3. Odkod pomoč? Zgodovina in razodetje nam pripovedujeta, da Bog človeka vendar ni zavrgel, marveč mu je obljubil Odrešenika. Sam Sin božji je prišel na svet, vzel nase našo človeško naravo, pa z njo tudi naše zadolženje, da zadosti zanj neskončni pravici božji, nas odreši večnega pogubljenja, nam dobi nazaj posvečujočo milost božjo ter nam s tem zopet omogoči dosego našega zadnjega namena, dosego nam- času ne povrne nazaj h Kristusu in Cerkvi, bo pogubljen vekomaj. Kako pogubno bi bilo to! Kako pogubno je pa šele delovanje onih oseb in onih društev, ki imajo namen z združenimi močmi delati zoper Cerkev in Kristusa; ki v ta namen ustanavljajo knjižnice v Ljubljani in po deželi, pišejo, tiskajo in širijo časopise in knjige ter prirejajo razne sestanke in zabave. Ali nimajo pri nas tega namena društva „Pro-sveta",.,Akademija",„Svobodna misel"in druga slična, dalje časopisi „Narod", „Gorenjec", „Notranjec", „Štajerc", „Svoboda", „Omla-dina", „Svobodna misel", „Rdeči prapor", „Učiteljski Tovariš" in slični? Ali nimajo istega namena vse prireditve od te strani? Naštel sem Vam jih, da se jih boste mogli varovati. Gorje mu, kdor je član veri sovražnih društev, gorje mu, kdor čita zmoti služeče liste, gorje mu, kdor zahaja v njihove knjižnice, da čita knjige neznanstvene, ki zmote v bliščeči obleki resnice podajajo in kvarijo um, hrepeneč po resnici, pa ga napolnjujejo z zmotami. Zali-bog se je že mnogo šolske mladine popolnoma pokvarilo ; žalibog je mnogo mladih, nadepolnih dijakov že popolnoma izgubljenih in je v sredi med njimi mnogo pohujšljivcev. Srce mi krvavi, ko vidim, kako se izgublja naša mladina, kako odpadajo od Cerkve in od Kristusa, odpadajo od resnice Vaši otroci, kako zvito se zapeljujejo in strahujejo dobri, kako se jim v umazanih listih nudi kamen mesto kruha, kača mesto ribe, zmota mesto resnice, sovraštvo do Cerkve mesto ljubezni do nje! Oolžan sem, da Vas, dragi starši, na te žalostne Splošen odgovor je lahek: ako sebe ljubi- okolnosti opozarjam. mo in sebi dobro hočemo, moramo storiti vse, Pa tudi sami nase pazite, krščanski očetje in krščanske matere, pazite na dobre sinove, nipoAVP p . i , . j. ~ _ Pa tudi na hčere, ki jih imate doma! Da se njegove Cerkve, v kater, edino se delo njego- obvarujete zmot in ne boste zapeljani, pristo- vega odrešenja nadaljuje in vsem ponuja. Kdor pajte v naša krščanska društva pristopa te v se po lastnem zado ženju loči od Cerkve in od kmečko zvezo, v izobražev na društva V te^ SSTL?. "Jm0r?;. P™ 'ovadna društva; da ne bo L p" mS «L te reč naše večne in popolne sreče vneposrednjem gledanju in uživanju samega Boga Seveda nas je, moral tudi poučiti o večnih resnicah, ker le ako smo poučeni, moremo storiti vse. kar je za dosego večnega namena potrebno. In zares v zgodovini vidimo izrednega moža Jezusa Kristusa, okoli katerega se suče življenje posameznikov, življenje narodov, da, vsa zgodovina. Dokazal je, da je pravi Bog. edini Odrešenik in Učenik. S svojo krvavo smrtjo na križu je zadostil pravici božji za dolgove vesoljnega sveta in ustanovil je svojo Cerkev, ki naj delo odrešenja nadaljuje med vsemi rodovi do konca sveta. To svojo Cerkev je sezidal na skalo, na Petra in njegove naslednike ter je obljubil ostati pri njej do konca sveta. V tej Cerkvi najdemo večno resnico, v tej Cerkvi se nam oznanja volja božja, v tej Cerkvi se nam ponuja milost božja, potrebna v dosego večnega zveličanja. Prostosti bolezni in smrti, prostosti poželjivosti, gospodarstva nad prirodo in tako razsvetljenega uma pa tako k dobremu nagnjene volje, kakor so jo imeli prvi starši pred grehom, nam pa Jezus Kristus ni nazaj dobil, ampak nam je vse te slabosti pustil kot priliko za vojskovanje, zmago in zaslugo. Iz teh nepobitnih resnic, ki sem Vam jih v spomin poklical, lahko razvidite, kaj je človek, kaj smo mi, kakšen je naš položaj in kaj je naša naloga na zemlji. II. Kaj je naša naloga na zemlji? kar je potrebno, da bomo deležni odrešenja! Zato se moramo okleniti našega Zveličarja in premoteni, čitajte ga strasti, živi v grehih in, ako se o pravem inknii7"ki s7m iiTZ^^f^ f ti" in Knjig, Ki sem Jih zgoraj naštel, pa ne trpite med seboj, proč z njimi! Tako veleva Vaša vest, tako Vam veleva ljubezen do Vas samih! kdor tega ne stori, on greši zoper sebe in zoper Boga ! Ali bomo zametavali Cerkev? zametavali delo Zveličarjevo ? zametavali Zveličarja samega ? Proč torej od onih oseb, proč od onih društev in sestankov, proč od onih časopisov in knjig, ki nasprotujejo Cerkvi in Odrešeniku! Kdor tega ne stori, marveč gre v nevarnost in v njej ostane, je sam kriv, ako zabrede v zmote, se odtuji Cerkvi, obupa nad Kristusom samim. Zaklinjam Vas, bežite od krivih prerokov! Toda s tem splošnim poukom o naši dolžnosti za pravo vravnavo našega življenja še ne morem biti zadovoljen. Poučiti Vas moram še bolj natanko in povedati, kaj smo dolžni svoji duši in kaj svojemu telesu. 1. Kaj smo dolžni svoji duši? Nismo žival, imamo neumrjočo dušo, ki prihaja naravnost od Boga. Neumrjočo dušo priznavajo vsi narodi, zahteva jo naš razum in tudi delo odrešenja se nanaša na prepričanje, da je naša duša neumrjoča. Duša je glavni del človeka, zato moramo tudi glavno skrb na njo obračati. Kaj smo ji torej dolžni ? Odgovor bo jasen vsakemu, ako trdimo, da moramo vse storiti, kar je potrebno, da se udeleži duša odrešenja, ki ga ji Gospod po Cerkvi ponuja Kaj pa je treba storiti? Ker ima duša dvojno moč, namreč um in prosto voljo, moramo si prizadevati, da um ostane v resnici, volja pa v čednosti. a) Naš um. Um mora ostati v resnici. Um je namreč moč, s katero moremo resnico spoznavati. Kaj ne, kako čutimo veselje, kadar poslušamo razlago resnic in si vedno več znanja osvojimo! Resnice so pa raznovrstne. Najprej je potrebno, da se naučimo tega, kar nam ponuja ljudska šola: čitati, računati, pisati in pa tudi nekoliko iz raznih za življenje važnih predmetov. Dalje pa je potrebno, da se nauči vsakdo, kar za svoj stan potrebuje, tako kmetovavec, obrtnik, trgovec, učitelj, zdravnik, uradnik. Zraven tega je pa še potrebno, ali vsaj koristno, da se še dalje izobrazimo, za kar nam pomorejo dobre knjige, primerni časopisi, predavanja v izobraževalnih društvih. Po knjigah, časopisih in predavanjih nam govore možje, ki dotične vede goje in se s takimi vedami natančneje pečajo. Na nje se zanesemo, da nas bodo prav poučili n. pr. o raznih pravicah, o raznih narodih, o raznih rastlinah, o raznih zvezdah in drugo. Ni mogoče, da bi vsak človek vse sam preiskoval ; nimamo ne časa, ne sposobnosti. Moramo se zanesti na strokovno izobražene može. Med resnicami je pa vrsta resnic, katere mora vsakdo znati, ker si mora po dotičnih resnicah svoje življenje vravnati, in sicer koj od otroških let. Ne more čakati, da jih sam preišče; potrebuje zanesljivega učitelja, ki mu jih obrazloži koj, ko se začne zavedati. Katere resnice pa mislim? One o Bogu, o večnosti, o stvarjenju, o naši duši, o našem časnem in večnem namenu, o naših nalogah na zemlji. Kaj ne, o teh resnicah moram biti poučen koj od malih nog, točno, nezmotno! Kdo me bo poučil? Zgodovina priča, da so se vedno med vsemi narodi trudili najbolj plemeniti ljudje, da bi o teh za celo življenje preimenitnih vprašanjih našli resničen, zanesljiv, nezmotljiv odgovor. Trudili so se, toda resnico so našli le deloma in o tem niso bili popolnoma brez dvoma. Ako možje plemeniti in nadarjeni niso mogli najti popolne resnice, akoravno šo se ves čas svojega življenja za to prizadevali, kako bi mogli najti vso resnico mi sirote! In vendar ne bi mogli živeti, ko je ne bi vedeli! Moramo imeti učenikov, zanesljivih učenikov.* Ali imamo takih učenikov? Morda so nam v teh življenskih vprašanjih zanesljivi učeniki razni časnikarji? Morda naši ljudski učitelji in b) Naša volja. Zraven uma imamo tudi prosto voljo in v sebi čujemo glas vesti, da moramo dobro storiti, hudega se pa varovati. Mi se tega zavedamo. Prosta volja in pa vest sta nam jasen dokaz, da imamo neumrjočo dušo in da živi nad nami najvišji Gospod, pred katerim smo odgovorni za vsa svoja dejanja. Kdor srednješolski profesorji? Morda naši višji in nižji uradniki? In ako ti ne, morda profesorji na visokih šolah, ki samo za vednost žive in debele knjige pišejo? No, ti nas morejo poučiti o raznih slovnicah in jezikih, o raznih ljudeh, narodih in državah, o raznih postavah in pravicah, o pri-rodnih zakonih in silah, o zvezdah in solnčnih sestavih: v teh tvarinah raziskujejo, najdejo ß0ga taji, tajiti mora prostost volje in tudi .....tisti novih resnic, popravljajo stare zmote in po manjkljivosti ; mi jih poslušamo, priznamo, o čemer nas z dokazi prepričajo, mnogo tega jim tudi na besedo verjamemo. Toda, kaj pa o večnih resnicah: o Bogu, o stvarjenju, o duši, o večnosti, o našem namenu? Kaj pa o teh naukih, po katerih se mora vse naše življenje ravnati? Ozir teh resnic so pa gospodje sami jako nevedni, po temi tavajo, ponujajo nam razne nasprotujoče si odgovore. Na visokih šolah je veliko število sovražnikov krščanstva, premnogi taje samega Boga, veren učenjak komaj, komaj more po stati profesor na vseučilišču ! Kje torej dobimo potreben pouk o večnih nespremenljivih resnicah ? Imamo katoliško Cerkev ; njo je ustanovil Jezus Kristus ; On ji je dal nalogo in dolžnost „naj uči vse narode in jim deli milost odrešenja." To nalogo in dolžnost je dal sv. Petru in apostolom ter njihovim zakonitim naslednikom, to je rimskemu papežu in škofom, glas vesti. In zares, prosto voljo taji kdor taji Boga in neumrjočo dušo in vesti ne priznava. Mi obžalujemo može, ki so v svojem odporu proti Cerkvi in proti Bogu zabredli v zmote, katere so kar naravnost proti naši notranji zavesti in ostanemo zvesti svojemu notranjemu preglobokemu prepričanju o prostosti naše volje in o glasu naše vesti. Zakaj pa imamo prosto voljo? Zato, da smo za vsa svoja dejanja sami odgovorni. Namreč, kar storimo ali opustimo, storimo in opustimo, ker hočemo ; ko bi hoteli, bi se drugače odločili: zato se pa vsa naša dela nam uštevajo v zasluženje, če so dobra, v kazen, če so slaba. Starši karajo ali hvalijo otroke, sodnik predse kliče zločince in jih kaznuje in vsi čutimo, da je tako prav, da mora tako biti. To velja tudi v oziru na Boga ; ker imamo prosto voljo, zato smo pred njim za svoja dela odgovorni; že vest, ki je božji glas, nas ... .......„ graja ali hvali; Bog pa nas bo sodil, ko po JTL-i™!6™?!:., 5Ü1 1 - J!: Uha: smrti- P° dokončanem življenju in po izvršitvi naloge, nam od Stvarnika za življenje naložene, prestopimo prag večnosti ; v tem trenutku nas bo Bog sodil in prisodil vsakemu, kakor je z življenjem zaslužil. Naša večnost je torej v naših rokah. Kaj pa iz tega sledi? Ako hočemo sebi dobro, sledi dolžnost, da svoje življenje uravnamo po volji našega Stvarnika, po zapovedih našega najvišjega Gospoda. To velja za vse ljudi brez izjeme: za mladeniča in starčka, za Duha resnice, ki naj jih uči vse resnice in jih varuje zmot; njim je obljubil, da tudi sam ostane pri njih do konca sveta v pomoč, da njegove Cerkve tudi peklenska vrata ne bodo mogla premagati. Kako moramo Bogu za to napravo hvaležni biti ! V tej Cerkvi se zadosti našemu umu, ki hoče spoznati večne resnice. Zato pa iščimo resnice pri njej, edino pri njej. Visoko čislajte katekizem in radi ga prebirajte ! Radi hodite -Ävsr nckrBeži,e siromaka ta^T^uTr* cerkvene na'ulte l^erTL«'^ " "Uh°Vnika " " ™ stanove. Kaj pa hoče Bog od nas? On hoče, da verujemo, kar nam je razodel; da izpolnjujemo zapovedi, katere nam je dal, in da vporabljamo sredstva milosti, potrebna za vero in za izpolnjevanje zakonov božjih. Torej, naipoprej moramo verovati, kar je On razoJel. Mi smo rojeni v katoliški Cerkvi, pa se nam, hvala Bogu, razodeti nauki že od mladih nog primerno našemu razumu razlagajo; ko smo dorasli, se nam je dokazalo, da seje Bog res razodel, da je Kristus edini Sin božji, da nam po katoliški Cerkvi govori. Kar smo popred verovali le na vdjavno besedo svojih staršev in svojih duhovnih učenikov, sedaj sami znamo, naša vera postane še bolj razumna: mi znamo dokazati, da se nam je Bog razodel in kaj nam je razodel in sklepamo, da moramo Bogu verjeti, pa mu tudi res verjamemo. Od te razumne vere nas ne bo mogel odvrniti nihče, naj bi tudi prišel z visokih šol; saj ga ni učitelja zoper Boga, in kdor drugače uči, ta je gotovo v zmoti, ali se nam kar naravnost laže. Ker je pa takih krivih prerokov prav mnogo, ki ali sami prihajajo k Vam, ali Vam svoje spise pošiljajo, zato boste prav oprezni in se jih boste varovali. Spise in knjige pošljite nazaj, ali v peč z njimi; krivih prerokov, pa naj si bodo v počitnicah dijaki ali visokošolci, ali tudi kak uradnik, tak trgovec ali kdorkoli, ne poslušajte. Oni sami pouka potrebujejo; in odkod imajo pravico in oblast, nam svoje zmote vrivati in slepiti nas v najbolj važnih zadevah našega življenja! Dalje moramo izpolnjevati, kar nam je Bog zapovedal ali naravnost v svojih desetih zapovedih ali posredno po svoji C«.rkvi, ki je tudi po njegovi oblasti izdala pet cerkvenih zapovedi. Tudi te zapovedi vežejo vsakega človeka, nihče ni izvzet, saj smo vsi stvari božje in nam vsem je Bog najvišji Gospod. In zapovedi božje? Ali nam niso naravnost potrebne? Saj brez njih ne bi mogli mirno živeti! Ali ni potrebno, da otroci starše ubogajo, da starši otroke lepo vzgajajo? ali ni potrebno, da premagujemo jezo, nevoščljivost, sovraštvo, zmerjanje, prepire, kletve, pretepe, pohujšanje? Ali ni potrebno, da živimo trezno, čisto, da se varuje zakonska zvestoba? Ali ni potrebno, da ne goljufamo, ne krademo, ne delamo škode, ne lažemo, ne pričamo po krivem, ne natolcujemo, ne obrekujemo? In ker je Bog nad nami, ali niso potrebne prve tri zapovedi b žje? In ali Cerkev ni prav določila, da posvečujemo nedelje in zapovedane praznike, da poslušamo besedo božjo? Ali ni prav, da si včasih pri jedi kaj pritrgamo, da se učimo brzdati nasilno poželjivost? Kdo bi si upal tem zapovedim se upirati? Grešil bi zoper Boga in zoper njegovo Cerkev! Grešil bi pa tudi zoper svojo lastno zdravo pamet, zoper svojo korist, da, grešil bi zoper skupno življenje v družini in v družbi sploh In vendar koliko se greha stori ! Kako se ponižni veri, pokorščini do Cerkve in njenih poglavarjev, zapovedim božjim in cerkvenim protMjo naše strasti! Temelj vseh strasti je samoljubnost, ki se pokazuje posebno v prevzetnosti in pože-Ijivosti. Prevzetnost in ošabnost ne mara za gospodarja nad seboj, posebno Cerkve se hoče otresti. Poželjivost pa zahteva, da se počut-nosti. ugaja, da se telesni nasladnosti vstreza. Te strasti kličejo po svobodi in po razbrzda-nosti. Odtod sovraštvo do cerkvenih oblasti, do Cerkve, do Kristusa, do samega Boga, sploh do vere. Saj jim vera omejuje svobodo poljubnega zmotnega mišljenja in poljubnega strastnega življenja. Odtod na sestanku svo-bodomiselcev v Pragi klic, da se Bogu ne bi podvrgel, ko bi se tudi tako jasno dokazalo, da je Bog, da se več tajiti ne bi moglo; odtod v slabih časnikih ne le samo nesramne povesti, ampak tudi naznanila, ki kar naravnost uče in priporočajo greh. In vse to -v imenu svobode ! Kaj ne, kako se sveta svoboda grdi, in z gnjusno razuzdanostjo zamenjuje ! Da mi v tako Bogu zoperno svobodo ne zabredemo, marveč se na potu krščanskih čednosti ohranimo, moramo se posluževati sredstev milosti, ki nam iih našZveličar ponuja. Taka sredstva so molitev in sv. zakramenti. Pos\ečujoča milost nas očisti smrtnih grehov, podeli duši novo nadnaravno življenje in ji vlije tudi božje in dejanske čednosti, to je sposobnost za vero, upanje in ljubezen, sposobnost za modrost, pravičnost, srčnost in zmernost. Na temelju teh novih sposobnosti se razvija v duši lepo krščansko življenje. No, za tak razvoj je pa še potrebna dejanska milost, ki razsvetli um, da spozna dobro in hudo ter vžge in pokrepi voljo, da dobro ljubi in stori, hudo pa sovraži in premaguje. Te prepotrebne milosti, katere nam je Gospod Jezus na križu zaslužil in brez katerih se izveličati ne bi mogli, pa dobimo po molitvi in po sv. zakramentih. B' g nam je pripravljen dati vsako potrebno pomoč za čednostno življenje: le prositi ga moramo. Jezus pravi: „Kdor prosi, prejme; kdor išče, najde; kdor trka, se mu bo odprlo." (Mat. 7, 8.) Prosimo pa, kadar molimo. Z molitvijo dosežemo vse potrebne dejanske milosti, da se spreobrnemo, ako smo v grehih, da ostanemo stanovitni, ako smo še čednostni, da premagamo izkušnjave in strasti, kadar nas bolj ali manj silno napadajo. Z molitvijo dosežemo tudi milost, da radi in vredno prejemamo sv. zakramente, po katerih edino se nam podeljuje posvečujoča milost božja in zraven tudi pravica do posebnih dejanskih milosti, da moremo kot otroci božji, kot vojščoki Kristusovi v ljubezni do Boga in do bližnjega živeti, pa svoje stanovske dolžnosti točno izpolnjevati. Resničnost teh trditev nam pottjuje vsakdanje življenje. Kaj ne, kako se boje greha, kako natančno izpolnjujejo svoje dolžnosti,' kako odločno se bojujejo zoper svoje strasti' kako krotko, prijazno, čisto in sramežljivo si pnzadevajo živeti oni, ki radi molijo in večkrat k sv. zakramentom pristopajo; kako strastni sovražni, jezljivi, pohlepni in poželjivi, kako brez strahu pred Bogom, brez prave skrbi za svojo dušo in za svojo večnost so pa oni ljudje, ki ne molijo, ki sv. zakramentov ne prejemajo! Zgoraj omenjene strasti, namreč samoljubnost, iz katere izhaja prevzetnost in poželjivost, jih popolnoma podjarmijo. Ako torej sebe ljubimo in hočemo, da nam bo naša volja čednostna, moramo pridno in goreče moliti ter sv. zakramente radi in prav pogosto prejemati. To priporočam vsem, posebno pa mladeničem in dekletom, ki so radi mladosti in neizkušenosti v največjih nevarnostih. No, hvala Bogu, da radi molite doma in v cerkvi, posebno pred sv. Rešnjim Telesom; hvala Bogu, da tudi sv. zakramente vedno bolj pogosto prejemate in to ne le žene in dekleta, katere posebno pohvalim, marveč tudi možje in mladeniči vsaj v mnogih župnijah. Upam, da kmalu pride čas, ko tudi nobenega možaka ne bo, ki sv. zakramentov ne bi vsaj štirikrat v letu prejemal, in ko tudi nobenega mladeniča ne bo, kijih ne bi vsaj na dva meseca prejemal. Kako nesrečni so pa oni, ki ne molijo, ki v cerkev ne hodijo, ki sv. zakramentov ne prejemajo! Milost božjo izgube, um jim za spoznanje večnih resnic otemni, volja jim za čednosti opeša, samo zgolj naravno življenje žive, življenje svobodno od molitve, svobodno od Cerkve, svobodno od sv. zakramentov, svobodno od krščanskih čednosti. Ali je čudno, da so v nevarnosti v imenu svobode zavreči cerkev, zavreči Jezusa, zavreči Boga in razodetje sploh; ali je čudno, da poizkušajo tako svobodno življenje tudi zagovarjati in braniti; ali je čudno, da si hočejo za tako svobodo tudi pristašev dobiti z raznovrstno agitacijo in organizacijo, ker s tem mislijo pomiriti in zadušiti nemirno svojo vest? Kaj ne, mi pa na to pot ne gremo za njimi, saj vemo, kaj smo svoji duši dolžni. 2. Kaj smo dolžni svojemu telesu? „Zdrava duša v zdravem telesu" so že stari modrijani trdüi. In res! duša in telo sta tesno združena v eno človeško naravo; telo prejema od duše svoje življenje, pa tudi duša je na telo navezana. Ako je telo zdravo in dobro, sebi primerno razvito, duša bolj lahko dela, bolj lahko misli, bolj določno hoče in bolj lahko premaguje razna telesna neurejena poželenja; ako pa telo ni dovolj razvito, ako mu je izpridena kri, ako so živci preveč razdražljivi, ako je domišljija pretirana in morda že umazana, potem duša ne more prav delovati, ne more dobro misliti, volja ji opeša, čutnost jo pritegne na svojo stran, domišljija jo premaga in nazadnje ne more, pa tudi noče strasti več premagovati. Dolžni smo torej skrbeti za to, da se naše telo lepo razvija in zdravo ostane; to je važno ne le za telesno lepoto in moč našega rodu, ampak tudi za čednostno življenje. Zato naj Vas na nekatere dolžnosti v tem pogledu opozorim. a) Otrok. Najpoprej morate, dobri starši, na to paziti, da se bo otrokovo telo lepo razvijalo in ne zaostajalo. V to je potrebno, da mati pazi in se varuje, še preden se otrok rodi. Ako mati pretežko dela, ako se nezmerno jezi in žalosti, je popolno zdravje njenega otroka v nevarnosti; da, celo življenje otrokovo bi se moglo uničiti. Jako škodljivo bi tudi bilo, ko bi mati ljubila opojne pijače, ljubila vino ali morda še celo žganje. Vse to škodljivo vpliva na telesni razvoj otroka; pa tudi duši bi škodovalo in ji po telesu vsadilo nagnjenje na razne strasti. Izkušnja uči, da se podedujejo strasti, vsaj nagnjenja do njih, pa se otrok rodi v dvojnem grehu, v izvirnem in v podedovanem od staršev. Starši, zlasti mati ne sme zanemarjati otrok v nežni mladosti. Mati mora skrbeti za čist zrak v hiši in za telesno snago otrokovo. Mati, ki bi pustila otroka v umazanosti, samega sebi prepuščenega, ne bi kazala materine ljubezni. Pa tudi za tečno hrano skrbite. Tu naj Vas opozorim na dva huda pogreška, ki se žalibog vedno bolj med nami razširjata. Čujem namreč, da se na mnogih krajih otrokom ponuja in sili vino ali celo žganje. Otrok se izpočetka brani, potem se privadi in nespametni starši se smejejo, ako otrok dobro potegne! Opojna pijača je za otrokov telesni razvitek škodljiva; posebno škoduje razvitku možgan, ki so duši za mišljenje neobhodno potrebni. Kaj ne, ako preveč piješ, se ti v glavi zmeša, in pijanec iz navade ima kratko pamet, skoraj bebec postane, pa tudi telesno hira in mnogo jih umrje prezgodnje smrti. Ako škoduje opojna pijača odraslemu človeku, ki ima telo in možgane že razvite, ali ne bo toliko bolj škodovala otroku, pri katerem je v telesu in v glavi še vse nerazvito in jako nežno, pa zato alkohol še bolj lahko pokaže svojo razdiralno moč; tudi obstoji silna nevarnost, da otrokovo telo, otroški možgani te razdiralne moči ne premagajo, ampak se pokvarijo, v razvitku zaostanejo, pa ostane otrok telesno slab, slab na umu, slab na pameti. Tudi čujem, da se ponekod širi pogubna razvada, da se zjutraj otrokom in sploh vsej družini daje čaj, v katerega se vliva žganje, ali celo špirit. V tej razvadi je dvojna nevarnost. Prvič dobi otrok pa tudi odrasli premalo redilne hrane, kakor jo telo potrebuje, da raste in da si nadomesti, kar pri delu potroši. Čaj namreč nima redilnih moči, ampak le bolj živce razdraži; kar še v večji meri velja o žganju in špiritu. Kako bi se torej otrok mogel razvijati, ako ne dobi dovolj redilnih snovi ? Telesni razvoj mora zaostati, mišice in živci ne morejo postati krepki in močni, tudi kri se kvari in ni čuda, ako so otroci telesno slabotni, bledih in upadlih lic. Ko delim zakrament sv. birme, sem silno žalosten, ker se vedno bolj zmanjšuje število otrok lepih rdečih lic in bistrega razuma. Starši, prosim Vas, opustite omenjene pogubne razvade! Saj vendar svoje otroke ljubite, saj vendar želite imeti zdrave in brihtne sinove in hčere! In ali se ne bojite Boga? Kaj pa pravi peta zapoved božja? Zoper njo se ne greši le z ubojem, ampak tudi z vsakim de- Kako važno je torej, da si domišljijo ohranimo čisto in neomadeževano, da si hudega poželenja v telesu ne vzbujamo! Laglje bomo živeli, laglje se bomo varovali grehov, laglje si bomo ohranili sveto čistost in nepokvarjeno sramežljivost. Kaj nam pa v tem oziru najbolj škoduje! Na to kratek odgovor. Opozoriti hočem na tri nevarnosti. Najpoprej škodujejo domišljiji in po domišljiji tudi telesu nesramne misli, nesramno govorjenje in petje in nespodubna dejanja. Kdo ne pozna teh nevarnosti? Kaj ne, misli vzbude domišljijo k dotičnim podobam, domišljija pa razdraži telesne živce, po katerih se vzbuja meseno poželenje. Grde m;sli so pa le prepogostokrat posledice nespodobnih govorov in pesmi, ki torej po domišljiji razdražujejo in kvarijo telo. Kako hudo pa so šele nespodobna poželjiva dejanja! Odtod mnogo grehov, mnogo pohujšanja, pa tudi mnogo telesne pokvarjenosti vsaj v tej smeri, da se telo ne more strastem tako odločno in uspešno ustavljati. Bolnišnice in norišnice nam pa pokazujejo prežjlostne sadove pri onih, ki so se temu grehu dolgo časa pogostokrat in strastno prepuščali. To je splošen, resničen nauk. No, ne zadostuje; moram še na one prilike opozoriti, pri katerih je največ nevarnosti, da se izpridi raja v takem človeku mnogo hudih ukušnjav mladenič, izpridi dekle, ker je tam dosti slabega in tudi domišljija se omadežuje. govorjenja, mišljenja in dejanja. Domišljija je prekoristna moč v človeku, Sem spada pijančevanje in ponočevanje. Kaj dokler je urejena in cista; gorje pa m'adeniču se po gostilnah in pri ponočevanju govori, kaj in dekletu, ako se domišljija pokvari, omadežuje! prepeva, kaj misli in kaj dela? Ali ni le pre-Pri vsaki priliki, naj bo sama po sebi tudi ne- mnogo nespodobnosti? Ali se ne omadežuje dolžna, predstavlja omadeževana domišljija rada domišljija ? Ali se ne vzbuja mesena poželjivost? prav živo razne nespodobnosti. Ali ni to mučno? Ali se posledice ne poznajo vse poznejše dni? ali ne napeljuje na greh? To posebno ako se preyeč M,adenič Pa ne samo mučno, tudi za popolno te- zapravlja denar, kri mu zavre, v glavi se mu lesno zdravje je škodljivo. Saj vsakdo sam ve, — " «..... janjem, s katerim se zdravje bližnjega kvari. Torej ne dajajte otrokom ne vina, ne žganja, marveč jim vzbujajte v srcih gnjus do teh opojnih pijač; ne dajajte zjutraj ne sebi, ne otrokom čaja z žganjem, ali z rumom, ali s špiritom! Uživajte domačo hrano! b) Mladenič in dekle. Kar sem rekel o hrani in pijači za otroke, to velja tudi za mladeniče in za dekleta. Hrana naj bo navadna, domača; ker ta ima v sebi onih snovi, katere potrebuje telo za dobro kri in za vzdrževanje svojih moči. Ako greš na delo, pa imaš zjutraj črno kavo, čaj z žganjem ili žganje s kruhom, to ni dobro, ne daje novih moči, ne nadomestuje moči izgubljenih pri delu; saj nimajo redilnih snovi, pa samo živce razdražujejo. Zato pa ludi taki delavci niso vztrajni, hitro opešajo. Takj pravijo zdravniki, tako uči izkušnja. Ker pa v mladeniču in dekktu strasti postajajo bolj silovite, ker se posebno poželjivost razvija in je zmagonosna borba ravno od telesnega zdravja mnogo odvisna, moram o tem nekoliko več izpregovoriti. Človek trdnega zdravja in krepko razvitega živčevja se mnogo laglje ustavlja poželji-vosti, kakor pa človek, ki ima izprideno kri, ali mu je živčevje opešalo. Posebno hudo je, ako se telo navadi na poželjivost in so dotični živci razburjeni, naglo razdražljivi: zato se po- da je domišljija v tesni zvezi s telesom in z njegovimi živci, pa zato grda domišljija hitro vzbudi v telesu hudo poželenje, razdraži živce, kateri prepogosto razdraženi pešajo. zvrti, želodec kvari in več ne ve, kaj govori in kaj dela. Drugega dne mu je v telesu jako slabo. Starši ga karajo, on se sramuje, togoti, pa je surov in morda še domače preklinja. Kako ga mora boleti, ko se zave, da je grešil, da je nedeljo ali praznik oskrunil, da je Boga razžalil, da je dušo umazal, da je morda nebo izgubil in pekel zaslužil. In posledice? Morda telesno ne peša posebno — ker če pijančuje navadno le enkrat v tednu se močno telo kmalu popravi —, toda poželjivost je zmeraj silnejša, odtod mnogo skrivnih grehov, vest ga peče; odtod nemir, razdražljivost, surovost, kletve. Ali so te posledice za telo zdrave ? za veselo življenje koristne? za dušo srečne? Kaj pa, če je s popivanjem in ponočeva-njem združeno grešno znanje in mladenič išče ponočne prilike, da zadosti svoji strasti, katero so pijača in umazani govori še bolj razvneli? O teh dejanjih moram molčati. Le Vas, krščanska dekleta, prosim in rotim, spoštujte svojo dekliško čast, varujte svojo deviško čistost, varujte svoja telesa v nežni sramežljivosti, ne izpostavljajte nevarnosti svoje največje lepote, svoje nedolžnosti! Potem boste ostale zdrave na duši in na telesu, ostale boste srečne in zadovoljne, pripravile se boste za srečen zakonski stan, pa boste dobre žene svojih mož, zdrave matere zdravih otrok. Razen pijančevanja in ponočevanja naj omenim še plese. Ko bi bil ples samo to, da se nekoliko poskoči, bi mu nihče ne ugovarjal. Toda, kaj pa na ples tako silno vleče? Huda, bolj ali manj skrivna poželjivost! Kaj se pa pri plesu navadno godi ? Kaki so pogovori in kake šale? Kake strasti in kaka dejanja v lahkomišljeni družbi mladeničev in deklet? Ako se zraven še precej pije in so plesavke predrzne ali se ples more vršiti brez smrtnih grehov? In ali vse te okolnosti ne kvarijo telesa, ali mu ne vžigajo ognja strastne poželji-vosti, ki potem v njem ostane in tli in ga razjeda? Prosim Vas, očete in matere, od mladih nog vsajajte otrokom v srce sovražnost do pijače, do nezmernosti indo razuzdanega plesa! Ko iz otroka postane mladenič in dekle in se jim začno razvijati razni hudi nagoni, z ljubeznijo jih poučujte in svarite ter jih odločno odvračajte od posedanja po krčmah, od ponočevanja in plesa. Otroci Vaši naj bodo v Ma- rijini družbi, naj pristopijo našim izobraževalnim društvom, kjer bodo čitali dobre knjige in časnike, čuli mikavnih govorov in se tudi sami vadili v govorjenju; zapišejo naj se mladeniči v naša telovadna društva, da dobe sebi primernega razvedrila in se telesno okrepe. Mladeniči in dekleta naj si napravijo „Čebelico", da se zgodaj nauče prepotrebne varčnosti in bodo mogli kdaj biti dobri in zdravi gospodarji, dobre in zdrave gospodinje. Zraven Vas prosim, molite, častite prečisto Devico in božje Srcejezusovo, pa prejemajte radi sv.zakramente! c) Odrasli. Vkljub vsej skrbi za telo v otroških in mladih letih, jih bo vendar že v tej dobi mnogo umrlo. Daj Bog, da bi vsi srečno in v milosti božji odšli iz časnosti v večnost! Marsikatere prav nedolžne pokliče Bog k sebi, ker jih ima rad; pa jih reši iz nevarnosti zapeljevanja, da se ne bi izpridili in pogubili; marsikateri so si pa sami nakopali bolezen in so sami zakrivili smrt in daj Bog, da bi se bili v tem času spokorill in zveličali. Kdor pa doseže popolno starost, postane mož ali žena, ali živi kot samec v deviškem stanu ali vsaj spokorjen v čistosti, naj pazi na telesno zdravje, in naj se varuje, da si ne oslabi in pokvari živčevja uporabljajoč ona ista sredstva in varujoč se istih nevarnosti, kakor mladenič in dekle. Ako si zdrav, živi trezno, zmerno in čisto, pridno in mirno delaj v svojem poklicu v hiši, na polju, v gozdu, v tovarni, v rudokopih, pri svojem obrtu, pa si ne boš po lastni krivdi nakopal bolezni, premagoval boš telesno razburljive strasti in mirno pričakoval dneva, ki ti ga je določil Bog, da se preseliš k njemu uživat plačilo za zvesto službo na zemlji. Ce si pa v mladosti morda sam sebi kako bolezen nakopal, ali si z razuzdanim in nerodnim življenjem svojo domišljijo omadeževal, v svojem telesu poželjivost razvnel, pa radi tega veliko bolečin in še več skušnjav trpiš, potrpi, oziraj se na križanega Jezusa, bolečine in skušnjave \ daruj njemu za pokoro, zahvaljuj se mu, da te ni poklical v večnost o času tvojega grešnega življenja, moli in prejemaj sv. zakramente, pa se boš prav lepo pripravil za srečno in mirno smrt. Odrasle vse še prosim, bodite mladini lep zgled čistega in treznega življenja ! Očetje in matere, nikar ne dopustite grdega govorjenja v vaši hiši ali pri skupnem delu, nikar ne puščajte otrok v slabe tovarišije ali k ponočnim delom! Bodite trezni! Kako lepo bi bilo, ko bi mnogi odrasli, posebno očetje, s popolno zdržnostjo od opojnih pijač dajali lep zgled mladini, lep zgled svojim sinovom ! Bog daj! Prav po domače in na drobno sem vam razložil, kaj je človek, kaj smo dolžni svoji duši in kaj svojemu telesu, ako hočemo sami sebi dobro, zdravje na duši in na telesu, časno in večno srečo, ako se hočemo zveličati in se udeležiti vsega zasluženja in vsega odrešilnega dela našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. K temu naj vam pa pomorejo tudi trije jubileji, tri slovesnosti, katere bodemo praznovali letos. Kateri so ti jubileji? 1. Lurd. Najpoprej je jubilej lurški. Dne 11. februarja je ravno petdeset let, odkar se je prečista Devica Marija prikazala mali Bernardki v Lurdu. Ni sicer verski nauk, da so ta prikazovanja resnična, vendar jih pa vsa petdesetletna zgodovina tako dokazuje, da bi bilo prav nespametno o njih dvomiti. Preveč se je čudežev dogodilo in to pri belem dnevu, pred mnogo-brojnimi množicami, pred vernimi in nevernimi zdravniki, ki so jih preiskovali in od katerih se je mnogo stotin izpreobrnilo. In koliko tisočev ljudi vsako leto tja zahaja počastit Brezmadežno, prosit jo pomoči v dušnih in telesnih potrebah ! Toliko število čudežev je prav za prav slabo znamenje ; dokazujejo namreč, da živimo v časih poganskih, za pravo krščansko vero nevarnih; ker le taki časi potrebujejo tako izrednega razodetja božjega. Časi so pa res taki, kakršne nam slika Gospod, ki pravi, da pridejo časi, v katerih bi se še izvoljenci mogli zapeljati. Kako dobra mati je torej prečista Devica Marija, ki nam za naše versko nevarne čase toliko čudežev od Boga izprosi. Njej na čast smo sklenili meseca majnika iti v Lurd. Jaz pojdem z vami ; le mnogo naj se vas oglasi, da bo prvo slovensko romanje častno za nas in za prečisto Devico in Mater Marijo. Na veliki Šmaren bomo pa v Ljubljani priredili veliko lurško slovesnost za može in mladeniče naše škofije. Slovesnost bo dvojna: v cerkvi in zunaj cerkve. Razpored se bo o pravem času naznanil. Upam, da se tega dne prav mnogo častivcev nebeške naše Matere zbere v beli Ljubljani. 2. Sv. Oče Pij X. Sv. Oče Pij X. pa bodo praznovali 18. septembra svojo zlato mašo. Rojeni so leta 1835 v Riese na Laškem od preprostih staršev ; v mašnika pa so posvečeni 1. 1858., torej ravno pred petdesetimi leti. Naš sv. Oče so namestnik samega Jezusa Kristusa, naslednik sv. Petra, glavar svete katoliške Cerkve : zato se bomo tudi mi veselili, ko bodo v krogu premnogih škofov imeli svojo zlato mašo, pri kateri, kakor upam bom pričujoč tudi jaz. Pri nas doma imamo dvojno praznovanje. Prvič so se nekatere odlične gospe zavzele in so nabrale prispevkov, da napravijo cerkvene obleke in sv. posod; vse se bo po želji sv. Očeta poslalo v misijonske kraje, kjer pomanjkanje trpé. Za ta namen so mnoge župnije darov poslale. Gospe same so za podarjeni denar kupile platna in drugih potrebnih stvari, skro-jile in sešile in okrasile so vse. Prav lepa je bila izložba vseh izdelkov 9. in 10. februarja v Ljubljani. Blagim gospem, pa tudi vsem dobrotnikom in dobrotnicam po deželi naj ljubezen in spoštovanje do sv/Očeta poplača dobri Bog. * Po sklepu škofovskega odbora na Dunaju se bo zlata maša sv. Očeta slavila med 18. sep- tembrom. in 16. novembrom, med dnevi njihovega posvečenja v mašnika in njihovega posve-čenja v škofa. Način, kako in čas, kdaj bomo pri nas to slavnost priredili, bom pravočasno naznanil. Pri shodih Marijinih družb, pri sestankih izobraževalnih društev se tudi sv. Očeta spominjajte; posebno pa prosim, spominjajte se sv. Očeta v molitvah. Ali smem upati, da se jih böte spominjali pri vsaki večerni molitvi, pri vsaki sv. maši, pri vsakem sv. obhajilu? 3. Naš vladar Franc Jožef I. Naš cesar pa imajo še bolj izreden in nenavaden jubilej dne 2. decembra. Tega dne namreč bo minulo ravno 60 let, odkar vladajo našo. Avstrijo kot vreden naslednik slavnih cesarjev iz prestare habsburške rodovine. Koliko so v teh dolgih letih delali, koliko pretrpeli, koliko grenkih ur preživeli! Živeli niso zase, marveč edino za svoje narode, da, za narode, od katerih jim niso ravno vsi vedno hvaležni bili. V teh letih smo imeli več krvavih vojska; ustava seje spreminjevala, dokler nismo dobili splošne in enake volilne pravice ; večkrat se je poizkusilo podreti stebre sv. katoliške cerkve; da se to ni zgodilo, so preprečili naš cesar, ki so veren in bogaboječ mož; ako pa imamo vendar več cerkvi krivičnih postav, krivi so narodi sami, ker so v dunajsko zbornico poslali kot svoje zastopnike može Cerkvi in Bogu sovražne. To šestdeset letnico presvetlega našega vladarja bomo tudi v naši škofiji slovesno praznovali. Saj smo zvesti Avstrijanci, saj vidimo v cesarju od Boga nam danega najvišjega svetnega poglavarja, kateremu moramo, pa tudi hočemo biti pokorni ne le na videz radi kazni, ampak tudi v vesti radi Boga. Cas in način tega praznovanja se določi in oznani bolj na jesen. Sedaj pa za svojega vladarja molimo in v vsem svojem nastopu pokazujmo, da smo mu kot verni Slovenci zvesto vdani. Sklep. Tako bo tekoče leto polno živahnega, spodbudnega in plemenitega gibanja. Prosim Boga, naj nas Slovence obvaruje pred organiziranimi zapeljivci; naj nam ohrani največo od vseh milosti, namreč milost sv. vere, katere se hočemo vredni izkazati z gorečo molitvijo posebno pred tabernakeljnom, s pogostim in z vrednim prejemanjem svetih zakramentov, s pravim, bogoljubnim, treznim in čistim krščanskim življenjem, s presrčno ljubeznijo do prečiste Device Marije in z globokim češčenjem božjega Srca Jezusovega, V to ime naj vas blagoslovi troedini Bog, Oče, Sin in Sv. Duh. Amen. V Ljubljani na Svečnico 2. februarja 1908. t Anton Bonaventura, knezošlcof. KATOLitKA TISKARNA, LJUBLJANA. Postna postava za ljubljansko škofijo. Pooblaščen od svetega Očeta dné 14. junija 1906 morem za našo škofijo dopustiti tudi za tekoče leto gledé posta mnoge polajšave od splošne cerkvene postave. Vsi verniki naj pazijo na sledeče določbe : I. Dnevi strogega posta t. j. dnevi, o katerih se ne sme meso jesti in je dovoljeno samo enkrat se nasititi, so: 1. Pepelnična sreda in zadnji trije dnevi velikega tedna. 2. Petki v štiridesetdanskem postu in v adventu. 3. Srede, petki in sobote v kvaternih tednih. 4. Vse od cerkve zapovedane vigilije, t. j. dnevi pred binkoštmi, pred praznikom svetega Petra in Pavla, vnebovzetja Marijinega, vseh svetnikov, brezmadežnega spočetja in pred božičem. II. Dnevi nekoliko polajšanega posta, t. j. o katerih je dovoljeno le enkrat se nasititi, zraven pa dovoljeno opoldne jesti meso, so: 1. Vsi ostali dnevi štiridesetdanskega posta razen nedelj. 2. Srede v adventu III. Dnevi same sdr&nosti od mesa, t. j. dnevi, o katerih je dopuščeno večkrat se nasititi, ni pa dovoljeno mesa jesti, so: Vsi ostali petki celega leta. IV. Ob Bgoraj (pod I. in III.) prepovedanih dnevih je vendar dovoljeno meso jesti: 1. V vsej škofiji, kadar na prepovedan dan pride cerkveno zapovedan praznik. 2. V onih krajih (ne v celih župnijah), kjer se slovesno obhaja praznik cerkvenega patrona, ali pa je semenj. 3. Nekaterim osebam in sicer: vsak dan smejo meso jesti delavci v rudo-kopih in v tovarnah, sprevodniki po železnicah, popotniki, kadar morajo jesti v železniških gostilnah ; vsi, ki so z družino in po-strežniki zavoljo zdravja v kopelih ; vsi, ki so po okolnostih primorani jesti v javnih gostilnah in oni, ki so od drugih odvisni, pa si ne morejo oskrbeti postnih jedi. V. Vse postne dni je dovoljeno postne jedi zabeliti s svinjsko ali sploh tudi živalsko maščobo. VI. Ob dnevih posta in ob nedeljah v štiridesetdanskem postu se pri istem obedu ne smejo jesti ribe in meso. Kar se tiče večerje o dneh nekoliko polajšanega posta, prosim in želim, da se zvečer meso ne bi jedlo ; vendar pa zavoljo dosedanje navade dopuščam nekoliko mesa tudi pri večerji vsem, razen duhovnikom svetnim in redovnim, katerim tudi ni dovoljeno uživati pri večerji mesne juhe. Vse one, ki se bodo danih polajšav po-posluževali, opominjam, naj si pomanjkanje v postu nadomeste z drugimi dobrimi deli, na primer z molitvijo, ako izmolijo dotične dneve po petkrat „Oče naš" in „Češčena Marija" na čast petim ranam Jezusovim, ali pa z obilnejšo miloščino potrebnim siromakom. Gospodje župniki in spovedniki so pooblaščeni, da smejo v slučajni resnični potrebi prepoved o zauživanju mesa še bolj zlajšati, vendar pa ne več, kakor samo na eno leto. Kdor méni, da mu je stalne dispenze ali polajšave potreba, naj se zastran tega obrne na kn.-šk Ordinariat. t Anton Bonaventura, knezoikof.