^eto 1887.
373
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 23. junija 1887.
77.
Postava od 13. junija 1887,
o poroštva in investicijah za Prvo ogersko-gališko železnico.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Da se založč troski za svrhe navedene v členu II gledč avstrijskih kosov Prve ?§crsko-gališke železnice, poskrbeti je s predstvenim zajmom v nominalnem 1Znv08« °d 11,400.000 gld. avstrijske veljavščine v srebru, ki se bode poobrestoval 8 irimi odstotki v srebru avstrijske veljavščine in so odplača v 75 letih. Vladi naje oblast, po naslednjih določilih zagotoviti povišbo letnega čistega donosa, ® ne katerega je država prevzela poroštvo za zgoraj imenovano železnico, do g*ote> enake lotnini od 481.410 gld. 60 kr. avstrijske veljavščine v srebru, ki potrebuje za obrestovanje in odplačevanje tega zajma.
^aßini, kakd naj se omenjeni predstveni zajem oddâ, z minimalnim kursom > po katerem se sme oddati, podvrženi so odobrenju državne uprave.
Člen II.
j roški novih zadolžnic (titres) smejo so opravljati iz skupila po členu I Pri,)etega zajma, in vrhu tega naj se to skupilo uporablja v naslednje svrhe:
(Jri v poplačilo troškov za razširjalne stavbe (gradnje), za pomnožbo vozil in p JSe nabave, ki so bili opravljeni na dolg vršbenega računa avstrijskih kosov Ve ogersko-gališke železnice do konca 1886;
Vsi rl^ V P°pla^il° gotove ponapredščine za 1,800.000 gld. dodeljene družbi Zajev,P08tave od 5. junija 1875 (Drž. zak. št. 92), katere namen je bil nekoliko žel^14,1 utanjek (nedostatek) napravne glavnice nastavši pri Prvi ogersko-gališki
(Slov,
•nl«oh.)
71
3.	v trdno založitev troškov za postavljene v Zagorzi hiše naselbinam delavcev in za nabavljeno zalogo gradiva; naposled
4.	v založbo troskov za investicije v letu 1887 in v sledečih letih (razšir-jalne stavbe, nabave, pomnožbo vozil in dr. t.) po meri odobrenja državne uprave, za katero bode treba poprej poprositi.
Člen III.
V členu I omenjena povišba letnega čistega donosa, ki ga je država zaporo-čila Prvi ogersko-gališki železnici, pridi v moč po meri, kakor se oddâ novi predstveni zajem.
Ostanek izkupila iz novih predstvenih obligacij, oddanih z odobrenjen' državne uprave, ki kdaj se ni potrošen, naj služi kot stavbinski pričuvni zalog za svrhe, navedene v členu II, ter naj se pod prigledom državne uprave koristo-nosno naloži takö, da se s tem doseženi donosi v dobro pripišejo vršbenemu (p°' rostvenemu) računu avstrijskega kosa Prve ogersko-gališke železnice, a kak6 razlike v kursu zaračunjajo na korist ali v dolg stavbinskega pričuvnega zaloga-
Člen IV.
Vladi se daje oblast, privoliti v to, da se v členu I omenjeni predstveni zajem sè zajmom enake vrste, ki bi se utegnil izdati za investicije na ogersken* kosu Prve ogersko-gališke železnice, zedini v enoten predstven zajem, ki ga bodc na obeh kosih Prve ogersko-gališke železnice knjižno zavarovati.
V takem slučaji naj se določila členov I do vštevši III te postave prl' memo uporabljajo na delež enotnega predstvenega zajma, ki je v iznosu 0(1 11,400.000 gld. namenjen za investicije na avstrijskem kosu Prve ogersko-gališke železnice.
Člen V.
Za dogovor, ki ga v zmislu zgornjih določil vlada ukrene s Prvo ogerskO' gališko železnico, in za izdatbo in vknjižbo v členu I v misel vzetih predstveidk obligacij, po tem za spise in listine o tem povodu narejene z listino vred, s katero se zastava daje, dodeljuje se pristojbinska in kolkovna prostost, in pa oprostiti od kuponskega kolka v oziru na prej omenjene predstvene obligacije.
Ta pristojbinska in kolkovna prostost sme se tudi raztegniti na enotni predstveni zajem, ki se utegne po členu IV vzprijeti, ako kralj, ogerska vlada zag°' tovi pristojbinsko in kolkovno prostost za vknjižbo skupnega zajma v ogersk1 osrednji zemljiški knjigi.
V oziru na železnocestne naprave, v misel vzete po členu II, št. 4, dodeljuJe se oprostitev od pristojbin in kolkov za vse pogodbe, vloge in listine za nakup zemljišča, za gradnjo in opravo omenjenih železnocestnih naprav, in pa od pre snemsčine, kar se jih nateče pri kupovanji zemljišč.
Člen VI.
Nared bi v členu III, st. 3, odstavku 2 postave od 20. maja 1869 (Drž. za^j št. 83) primerno določilo, stoječe v členu 18, odstavku 2 dopustnega pisma °
v ' 8eptembra 1869 (Drž. zak. st. 180), po katerem je tedaj, kadar čisti donos eznice preseza zaporočeno letno vsoto, samö polovico prebitka oddati državni Magajni v vračilo državnih ponapredščin z obrestmi vred, izpreminja se v tem u, da bode v taksnem slučaji ves dotični prebitek uporabiti v imenovani
Člen VII.
la postava pride v moč z dnem razglašenja, in nje zvršitev je naročena Mo-Jemu ministru za trgovino in Mojemu finančnemu ministru.
V Ischlu, dne 13. junija 1887.
Franc Jožef' s. r.
Taaffe s. r.	Mimajewski s. r.	Kacquelivm s. r.
IH.
Razglas ministerstva za trgovino od 18. junija 1887,
zarad premene od več določil v dopustnem pismu Prve ogersko-gališke železnice.
Na podlogi postave od 13. junija 1887 (Drž. zak. st. 77) in v zmislu dogo-v°r°v ukrenenih z delničarsko družbo Prve ogersko-gališke železnice razglašajo k« naslednje premene dopustila (koncesije) za avstrijski kos imenovane železnice, k J® predmet Najvišjega dopustnega pisma od 11. septembra 1869 (Drž. zak.
1- Gledé tega, kar je Prvi ogersko-gališki železnici storiti za vojaško Opravo, naj se namesto ukazil ustanovljenih v členu 10 uporabljajo ona določila, a °ra zastran tega vsak čas veljajo na stičnih državnih železnicah, v 2. Določilo v čl. 18, odstavku 2, po katerem je tedaj, kadar čisti donos ezrfice preseza zaporočeno letno vsoto, samö polovico prebitka oddati državni agajni v vračilo državnih ponapredščin z obrestmi vred, izpreminja se v tem
fCll8lu, da bode v takšnem slučaji ves dotični prebitek uporabiti v imenovani Konec.
. 3. V čl. 23 ustanovljena devetdesetletna doba, v kateri ima trajati dopustilo, k J Se računi od dne, katerega se je začela vožnja po kosu od Komanče^v Lup-°v (18. decembra 1872), ter prestane torej dne 17. decembra 1962. do ^ • ^>remenjaje dotična določila v čl. 25 ustanavlja se, da, kadar prestane nj PUstilo, in v slučaji njenega odkupa ima dopuščena železnica z vsem nepremič-Čilo ln Prem^n*m pristoj8tvom, v prvem slučaji brezodplatno, v drugem za izpla-o dopustilu primerne odkupne rente preiti na državo. A ta premena se ne 1*a določil stoječih v čl. 25, poslednjem odstavku.
ßacquehem s. r.
70.
Razglas ministerstva za finance »d 14. junija 1887,
da se poslovi Drogobiškega pnncevališča, katere je doslej oskrbovala solinska oprava v Drogo-
biči. prenašajo na ondnkajšnji davkovni nrad.
Z odnosom na razpis od 30. junija 1869 (Drž. zak. št. 124) daje se na znanje, da se poslovi Drogobiškega puncevališča, katere je doslej oskrbovala solinska uprava v Drogobiči, prenašajo, počenši od 1. dne julija meseca 1887, na ondukajšnji davkovni urad.
l>iiiiiijewski s. r.
80.
Ukaz ministerstva za finance v poraznimi z vsemi c. kr. ministerstvi od 16. junija 1887,
o tem, koliko smejo zaračnnjati državni uradniki, ki se — potnjoč kam na komisijo — poslu žnjejo parnih žlebovk in električnih železnic, in katerih vozil se smejo služabniki v svojih služ-
benih opravkih posluževati.
Bodoč da službeno potujoči državni uradniki imajo dolžnost, izbirati izmed več cest in voznih prilik ono, katera ne oviraj e namena poti najmanj troška prizadeva državni blagajni, izdaje se z odnosom na ministerijalne ukaze od 10. mar-cija 1849 (Drž. zak. št. 158), 3. julija 1854 (Drž. zak. št. 169) in 23. aprila 187*1 (Drž. zak. st. 47) v porazumu z vsemi ministerstvi naslednja naredba:
V vseh onih slučajih, kjer je državnim uradnikom, elevom, aspirantom, praktikantom in avskultantom mogoče, potujoč na kako komisijo po vsi daljavi, ki jim jo je prehoditi, ali tudi samo po nekem kosu poslužiti se parne žlebovke (tramway) ali električne železnice, smejo oni v imenu voznine zaračunjati samo toliko troškov, kolikor se jih je za porabo teh vozil v resnici nateklo, in sicer tam, kjer bivata samo dva vozovna razreda, voznino po prvem razredu, a kjer biva več vozovnih razredov nego samo dva, smejo državni uradniki do vštevši sedmega činovnega razreda zaračunjati voznine po prvem, a ostali državni uradniki, elevi, aspiranti, praktikanti in avskultanti po drugem razredu.
Služabniki smejo za svoje službene, pravico na hodnino dajoče opravke, pr1 katerih jim je moči vseskozi ali po nekem kosu voziti se na parni žlebovki ab električni železnici, zaračunjati samo toliko voznine, kolikor je res prihaja na dotično daljo, in sicer drugi razred, kjer bivata samo dva, odnosno tretji razred, kjer biva več vozovnih razredov. Kjer je moči voziti se po konjski železnici) v omnibusu ali dostavniku, naj se služabniki vozijo po njih ter namesto hodniu6 zaračunjajo opravljeno voznino.
Ta ukaz pride v moč 1. dne julija 1887.
DuiiajewNki s. r.
81.
Postava od 17. junija 1887,
s katero se dajo določila za napravo lokalnih železnic in za vršbo vožnje po njih.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
. , Vladi daje se oblast, dopuščajoč nove lokalne (drugotne ali sekundarne, finalne in t. v.) železnice ne samo gledé pripravljalnih del, gledé same gradnje la gledé oprave vse mogoče polakšice dajati, nego tudi — kar se tiče vožnje po QJih, — odpuščati vse v redu železnocestne vožnje od L(j. novembra 1851 (Drž.
.	• 0(1 k 1852 Št. 1) in dotičnih dodatnih določilih propisane varnostne naredbe
10 prometne propise, kolikor se bode z ozirom na posebne razmere prometa in Vr®be, zlasti na ustanovljeno manjo brzino vožnje trgovinskemu ministerstvu Uvidelo dopustno in kolikor se s tem ne krati samoupravnim združbam (korpo-raciJam) pristoječa pravica, v lastnem področji izdajati propise z ozirov na
varnost.
. , Enake polakšice smejo se po izprevidenji trgovinskega ministerstva dopu-tudi onim uže obstoječim železnocestnim kosom, po katerih se vvede sekunda vršba z znižano vozno brzino.
ölen II.
1'akisto se vladi daje oblast, odvezati podjetja lokalnih železnic dolžnosti T §• 68 reda železnocestne vožnje, odnosno v §. 10 lit. j) postave za dopuščanje Zeleznic od 14. septembra 1854 (Drž. zak. št. 288) izrečene, pošto voziti, kakor (ti zaveznosti osnovanih v §. 89 reda železnocestne vožnje gledé povračila večjih °skov, ki se jih nabere vsled policijskega in dohodarstvenega nadzora in pa 8 edé brezplačne naprave in vzdržbe uradnih prostorij.
Člen III.
. . Vladi daje se oblast, ustanavljaje tarife lokalnim železnicam dodeljevati 1ZlQike od določil postave, dane iö. julija 1877 (Drž. zak. št. 64) — o rnaksi-. n*h tarifah za vožnjo ljudi po železnicah, kakor tudi od drugih zakonitih pro-pl8ov o tarifstvu.
Člen IV.
^ Pogodbe, knjižni vpisi, vloge in druge listine, s katerimi se uvetno za slučaj, lit 86 narec^ namišljena lokalna železnica, njej na korist odstop zemljišča, dode-stvarnih (realnih) pravic, dobava tvarine za gradnjo in za vožnjo, oprava k tv S°tovem novci s prevzetjem delnic ali brez takega prevzetja ali drugi k 1 °rsn^ koli prispevki zagotovljajo, uveti za porabo javnih cest postavljajo ali a dolžnost poroštva prevzema, ali naposled dogovori v zavarovanje glavnične v ave, gradnje ali vršbe lokalne železnice, izimši razprave sodnega postopka Pravdah, uživajo prostost od pristojbin in kolka.
člen V.
Podelujoč dopustilo za kako lokalno železnico smo vlada dajati naslednje ugodnosti (polakšice):
a)	oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetništvo lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, za vse listine, kijih naredi, dalje za vse knjižne vpise, ki jih je na podlogi teh pogodeb in listin napraviti, naposled za druga uradna djanja in uradne izdatke za katero izmed naslednjih svrh, namreč:
1.	do časa, ko se začne vršba vožnje, za nabavo glavnice, zavarovanje obresti od glavnice in zavarovanje vršbe same,
2.	do konca prvega vršbenega leta, za pridobitev zemljišča, za gradnjo in opremo železnice.
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopka v pravdah;
b)	oprostitev od kolkov in pristojbin za izdatbo delnic in predstvenih obligacij namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopustilu primerno opremo dopuščene lokalne železnice z interimalnimi listi vred, in za vknjižbo zastavne pravice na železnično-knjižne enote določene v zavarovanje predstvenih obligacij, ali na druge nepremičnine, in tako tudi oprostitev od presnemščine, kar se je o nakupu zemljišča nabere po izteku prvega vrsbenega leta (lit. a, št. 2), izimši pristojbine, ki po veljajočih postavah pr1' stojé občinam ali drugim samoupravnim združbam ter jih je o tem povodu treba opraviti ;
c)	oprostitev od pristojbin in taks, dolžnih za podeljeno koncesijo in za izdatbo dopustnega pisma ;
d)	oprostitev od pridobnine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih (štempelj' skih) pristojbin kuponom in tako tudi od vsakega novega državnega davka, kateri bi se utegnil vvesti s prihodnjimi postavami, na trideset (30) let največ od dneva podeljene koncesije računeč;
e)	pretvorbo kolkovne pristojbine, ustanovljene v t. št. 47 e) postave od 13. decembra 1862 (Drž. zale. št. 89) od vozovnic za osobe v odstotno pristojbino, ki jo bodo s tremi odstotki vozne cene s prikladom nadavka odmerjati, po železnocestnem podjetništvu od popotnih ljudi pobirati in vsak mesec po iztečaji v dohodarstvene blagajnice oddajati.
Pod e) navedena ugodnost sme se tudi uže obstoječim lokalnim železnicam pritegniti.
Člen VI.
Vladi se daje oblast, v oziru na one uže obstoječe ali stoprv v prihodnje zgraditi se imajoče lokalne železnice, ki se iztekajo v glavne železnice, na katerih država za svoj lasten račun vožnjo vrši, odpuščati podjetništvu lokalnih železni0' povračilo ali dajanje prispevka za soporabo obstoječih naprav glavne železnice za postajno službo, ki jo na stičnih kolodvorih oskrbujejo organi državne železnice-Upravam takih železnic, ki jih je država zaporočila, sme se dopustiti, d® istovrstne polakšice pritegnejo lokalnim železnicam, ki se stikajo z njimi.
Člen VIT.
Bode li moči za posamične lokalne železnice, ki je njih potrebnost ali ko-istnost nedvojbena, a gledé katerih je vendar dokazano, da dotičniki (udeleženci) ne zmorejo nabrati vseh potrebnih novcev, sč strani državne uprave morebiti poleg ali namesto omenjenih v členu V. in VI. polakšic, pritegniti še kake druge Qancijalne podpore, ki ne bivajo v upravnem področji, kakor bi sosebno bilo, če ®e dodeli prispevek iz državnih sredstev, če se država udeleži glavnične nabave, 6 država prevzame voditev vršbe na račun države a nasproti zagotovi neko trdno Zakupno rento itd , to določi v vsakem posamičnem slučaji posebna postava.
Tù naj veljâ to načelo, da morajo popred, nego država dodeli taksne finan-^jalne podpore, dežela, občine in drugi, katerim je kaj do tega, udeležiti se pod-JetJa lokalne železnice. Udeležba ta je pa mogoča s tem: da kdo brezodplatno it stopi podjetništvu lokalne železnice kaj zemljišča, odnosno da prevzame troške, ' J1*1 °no uporabi na pridobitev zemljišča, da brezodplatno daje gradivo, da se oeleži dobave glavnične, da zagotovi poroštvo za donos ali obresti itd.
Člen VIII.
Podjetništvom lokalnih železnic s pravilno raztečino, katerim so se pritegnile v členu V, a) do vštevši d) ali v členu VII navedene financijalne ugodnosti, treba je — ne krateč pravice, ki jo je podeljujoč dopustilo pridrževati državni upravi, namreč da sme dopuščeno železnico, ko se dodela in v službo dene, vsak čas odkupiti pod uveti ustanovljenimi v dopustilu, — nalagati dolžnost, rzavni upravi na njen zahtev vsak čas za promet med železnicami pod državno poslovršbo stoječimi, ki uže zdaj obstojé ali se stoprv v bodoče napravijo, dopustiti soporabo lokalne železnice takö, da ima državna uprava pravico — svo-°dno ustanavljajo tarife — za plačano primerno odškodbo cele vlake ali posamične vozove odpraviti ali odpraviti dati po soporabljani lokalni železnici.
V dopustnem pismu naj se ustanavlja, kakö bode izračunjati odškodbo, ki se
hod
e opravljala. Ta odškodba naj se odmerja po razmeri deleža, ki ga ima
rzavno-železnična uprava soporabnica na skupnosti po soporabljanem kosu Železnice v dotičnem letu opravljene vožnje, ter obstoji v plačilu, ki se bode, "°kler traja soporaba, vsako leto opravljalo podjetništvu soporabljane lokalne
Železnice.
Soporaba bodi samö v tej meri dopuščena, kolikor se z njo ne ovira lastna pravilna poslovršba soporabljane lokalne železnice.
Kadar bi nadzorno oblastvo menilo, da bi prehajanje tujih vozil na lokalno 6 eznico ne bilo skladno s polakŠicami, ki so ji dodeljene v oziru na napravo, opremo in vršbeni sostav, treba je podjetništvu lokalne železnice povračati, kar lnrla Več troškov odtod.
Člen IX.
Predstvene obligacije smejo sluti (glasiti) samö na avstrijsko veljavščino in •hh izdatba je izključena dotle in toliko, dokler in kolikor jim ne bode po izka-1 b H naj jih vlada pretehta, obrestovanje in odplačevanje za stalno zagotovljeno. Zeleznocestnim podjetništvom, pri katerih knjižni vlog v zmislu postave od • maja 1874, Drž. zak. št. 70, ni dopuščen, ker nedostaje zakonitih predpolog, Zaprta je izdatba predstvenih obligacij.
Člen X.
Dopušča se poraba državnih cest za naredbo lokalnih železnic, kolikor se ne vzvidi, da bi železnocestna vožnja bila v Škodo varnosti cestnega prometa.
Kdaj in pod katerimi uveti se sme katera cesta uporabiti v to, določa cestna uprava v dogovoru z oblastvi železnice nadzirajočimi.
Nekrateč zavoznostî, kar jih izhaja iz cestninskega dohodarstva, ne opravlja se nikaka posebna odplata za porabo ceste.
Troškovi redne vzdržbe rabljenega cestnega kosa, in kar bi bilo morebiti vsled dotične porabe več troškov od vzdržavanja ceste sploh, takisto tudi troškovi za vse posebne poskrbe, potrebne v to, da se odvrača vsak narušaj (motež) m vsaka nevarnost za cestni promet, zadevajo podjetje lokalne železnice.
Druge javne ceste moči je uporabiti za napravo lokalnih železnic, samö ako privolijo v to tisti, kateri so dolžni vzdržavati jih, odnosno ona oblastva ali oni organi, ki imajo po veljajočih postavah pravico, privoljevati v to, da podjetništvo lokalne železnice porabi cesto.
Člen XI.
Ta postava pride v moč tist dan, ko bode razglašena, ter prestane z 31. dnem meseca decembra 1890.
Ölen XII.
Zvršitev te postave je naročena Mojemu ministru za trgovino, Mojemu ministru notranjih reči in Mojemu finančnemu ministru.
V Ischl u, dne 17. junija 1887.
Franc Jožef s. r.
Taufte s. r.	l>unajewMki s. r.	Bacquehem s. r.
)9
8*.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 18. junija 1887,
da naj sodni okraj Dnbiecki ostane v okoliši Premiseljskega okrožnega sodišča v Galiciji-
Na podlogi Najvišje pooblastitve od 16. t. m. ukazuje se z delovito premeno ministerijalnih ukazov od 9. julija 1886 (Drž. zak. št. 11.4) in od 3. marcija 188? (Diž. zak. št. 18), da naj Dubiecki sodni okraj tudi po tem, ko začne Sanoško okrožno sodišče uradovati, ostane odkazan pod okoliš Premisoljskega okrožnega sodišča.
Prazàk s. r.