Slovanska-skfadišče
6S ČS
G 308/1963
66009630121,1-12
tiau u

GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITO

M

LETO IV.
LJUBLJANA, JANUARJ& 1963

ŠTEVILKA 1
^ Je)«?
o
T\
la T 436;
lo z
Proizvodni plan za leto 1963 praksa in znanost
S PERSPEKTIVNIM PETLETNIM PLANOM SI JE LITOSTROJ ZADAL NALOGO, DA BO DO LETA 1965 DOSEGEL ZA CA. 20 MILIJARD DIN VREDNOSTI BLAGOVNE PROIZVODNJE, TO JE DA BO V DOBI PETIH LET PODVOJIL LETNO VREDNOST USTVARJENE PROIZVODNJE
Pogoje za tako nagel razvoj smo pričeli ustvarjati že leta 1960 z razširitvijo proizvodnje maloserijskih izdelkov in z uvedbo dvoizmenskega dela v mehanski obdelavi. Uvedba dvoizmenskega dela mehanske obdelave pa ni pomenila le pocenitve proizvodnje zaradi večjega izkoristka zmogljivosti, ampak spremembo strukture proizvodnje v korist osnovni fi-
nalni proizvodni (črpalke, žerjavi, talna transportna sredstva itd.). Tako je bilo leta 1961 izdelano 34 °/o osnovne finalne proizvodnje, ostale proizvodnje pa 66 ”/o. Naslednje leto je bilo razmerje med osnovno finalno proizvodnjo 38 "/o proti 62 °/o. Za leto 1963 pa naj bi bilo to razmerje 43 ”/o proti 57 °/o.
Tudi struktura proizvodov osnovne finalne proizvodnje se je
V četrto leto
O našem časopisu, njegovem razvoju, njegovih dobrih ali slabih plateh, njegovih prednostih ali pomanjkljivostih se že dolgo — pravzaprav že celo leto dni — nismo pogovorili z našimi bralci. Zato nam najbrž ne bodo zamerili, če vsaj ob vstopu v novo leto izhajanja povemo nekaj besed tudi o sebi.
Družbeni pomen glasil delovnih kolektivov je bil tudi lansko leto potrjen na nekaterih republiških in zveznih posvetovanjih, ki so nudila priložnost za izmenjavo izkušenj ne le na področju urejanja tako imenovanih tovarniških časopisov, temveč tudi v povezavi s širšim področjem uspešnega informiranja delovnih kolektivov sploh. Lahko celo ugotovimo, da se je težišče razprav premaknilo z ožjega časopisnega kroga na vprašanja organizacije zajetnejših informacijskih središč kot novih oblik dela pri obveščanju kolektivov o vsem perečem, pri čemer naj bi bil časopis samo eno, čeprav zelo pomembno sredstvo. Ponekod se je to širše področje notranjega dela za obveščanje kolektiva o vsem tekočem in perečem imenovalo »notranja propaganda«, drugod »informativni center«, ponekod spet »dopisniški oddelek« ali »oddelek za medsebojne in zunanje odnose« itd. Imenovanja navsezadnje niso važna, pomembno je le to, da je bilo vprašanje sprotnega obveščanja kolektivov o vsem, kar jih lahko zanima, pa tudi mora zanimati, postavljeno močno v ospredje vseh lanskoletnih razprav o tem, pri čemer je bil ponovno močno poudarjen tudi pomen samih glasil delovnih kolektivov.
Potemtakem lahko rečemo, da smo z občih družbenih vidikov storili prav, ko smo pred tremi leti začeli izdajati ta naš časopis. Prav t-embolj, ker smo potrebo po izdajanju takšnega časopisa občutili predvsem sami, saj bi časopis brez naše volje, da ga imamo, brez te notranje pogojenosti navsezadnje izgubil tudi svoj pravi družbeni pomen. Po treh letih izhajanja lahko ugotovimo, da je ogromna večina članov našega delovnega kolektiva sprejela naš »Litostroj« kot svoje glasilo in da bi ga močno pogrešala, če ga ne bi več bilo. To nam je dokazala tudi lanska anketa, ki so jo izvedli med našim kolektivom zunanji interesenti — sodelavci znanstvene ustanove.
Tudi pobude in predlogi, da bi naš časopis izhajal bolj pogosto, nam zgovorno dokazujejo, da ga je rodila potreba. Željam po pogostejšem izhajanju smo se lansko leto skušali spet nekoliko pribli-
žati, za sedaj s tem, da smo izdali nekaj »Vmesnih številk«, enkrat pa smo dodali redni številki še »Tehniško prilogo«. Brez posebnih obljub lahko rečemo, da bomo šli vsaj po tej poti naprej. Tako upamo, da bo sčasoma naša »Vmesna številka« redno izpolnjevala vrzeli med mesečnim izhajanjem redne izdaje »Litostroja«. Prav tako bomo tudi tehniškim zanimivostim posvečali že nadalje vso pozornost. Upoštevali bomo tudi pobudo, da bi tudi v tem letu poskrbeli za občasno povezavo z našimi poslovnimi zvezami v tujini, morda v obliki posebne izdaje v tujem jeziku, kakor smo to storili ob konferenci neangažiranih držav v Beogradu.
Naj še izrazimo svoje veselje nad vedno širšim krogom naših sodelavcev, pri čemer lahko še s posebnim zadovoljstvom ugotovimo, da so nam vodstva ekonomskih •enot že lani — in upamo, da nam bodo letos še bolj — pomagala pri zbiranju vseh tistih drobnih informacij, ki zanimajo vsakogar, in da smo od vodilnih oseb v podjetju prejeli lani mnogo več prispevkov kot v prvih dveh letih. Menimo pa, da bi se dalo na straneh našega časopisa tudi po tej liniji še marsikaj koristnega napisati.
Posebej se zahvaljujemo vsem neštetim skromnim sodelavcem, podpisanim ali nepodpisanim, ki so nas vse leto zalagali s svojimi poročili, kritikami, nasveti in pobudami. Od vseh teh sodelavcev pričakujemo zanesljivo pomoč tudi v novem letu. Trdne vezi želimo seveda tudi v prihodnje obdržati z našimi »vojaki« in upokojenci, ki s svojim vnetim prebiranjem našega časopisa in dopisovanjem ne pozabljajo na delovni kolektiv, ki so ga — bodisi začasno ali trajno — zapustili.
Spominjamo se s hvaležnostjo tudi vseh tistih neštetih bralcev našega časopisa izven našega delovnega kolektiva, pa naj gre samo za prijatelje ali poslovne zveze, člane drugih delovnih kolektivov ali raznih ustanov, ki se nam pogosto zahvaljujejo za prejemanje časopisa in nas tako spodbujajo pri našem delu.
Nazadnje se na tem mestu zahvaljujemo tudi vsem uredništvom drugih glasil delovnih kolektivov v vsej državi, ki nam pošiljajo svoj list v zamenjavo, saj si tako najbolj neposredno izmenjavamo med seboj vse naše izkušnje. Želimo, da bi takšno sodelovanje ostalo trdno tudi v prihodnje.
Uredniški odbor
bistveno spremenila. Medtem ko je znašala turbinska proizvodnja v preteklih letih okoli 30 do 35°/o proizvodnje, znaša za leto 1963 nekaj manj zaradi manjših tovrstnih naročil doma. Povečana pa je proizvodnja črpalk, žerjavov, diesel motorjev itd. Tudi struktura ostale proizvodnje se bistveno menja. Izpadla je proizvodnja ingotov, zmanjšana je proizvodnja sivega surovega železa, v livarni sive litine pa prehajamo na specialne litine, ki so jih doslej v glavnem uvažali.
Za leto 1963 smo planirali 15.030 ton blagovne proizvodnje v vrednosti nad 14 milijard 200 milijonov. Če smatramo, da smo v letu 1961 dosegli v količini blagovne proizvodnje indeks 100, znaša indeks blagovne proizvodnje za leto 1962 118,5, za leto 1963 pa 142,5.
Težišče dela odpade na osnovno finalno proizvodnjo, ki se v primerjavi z letom 1961 poveča za 55%, odnosno v primerjavi z letom 1962 za 35 °/o. V porastu je še proizvodnja orodja, odkovkov, kisika, zvarjencev, jeklene litine, medtem ko je proizvodnja sive litine, sivega surovega železa v upadanju. V livarni sive litine bomo proizvajali specialno litino, ki bo zaradi višje cene dala ugodnejše finančne rezultate.
Planirana količina za leto 1963 še ni v celoti pokrita z naročili, vendar pričakujemo, da bo do konca februarja.
Razpoložljiva sredstva za proizvodnjo ne zadoščajo ter nastopajo ozka grla tako na proizvodnem prostoru kot na strojih in orodju, za kar bo potrebno še posebnih prizadevanj, da bomo plan v celoti izpolnili.
CTB
STA SI PODALI ROKE
PRVI »LITOSTROJSKI TEDEN« NA UNIVERZI — TO POT NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO — JE USPEŠNO UTRL POT ZA NADALJNJE SODELOVANJE MED NAŠIM PODJETJEM IN NAJVIŠJIMI ZNANSTVENIMI USTANOVAMI
Z organizacijo prvega »lito-strojskega tedna« na univerzi, ki smo ga za začetek našega nadaljnjega sodelovanja s to najvišjo znanstveno ustanovo priredili v dneh od 7. do 12. januarja t. 1. na fakulteti za strojništvo, smo se želeli vključiti v sodobna prizadevanja, ki izhajajo iz potreb našega družbenega razvoja po čim tesnejšem sodelovanju med prakso in znanostjo. Pri tem nam je bil kot prvi stik na tej poti že sam po sebi nakazan stik s fakulteto za strojništvo, kjer smo za to našli najbolj pripravljena tla.
O pomenu tega stika je dekan fakultete za strojništvo prof. inž. Albert Struna že 19. decembra lanskega leta dejal v pogovoru z novinarjem »Dela« med drugim: »Fakulteta za strojništvo se loteva nove oblike za to, da bi dobila kar najbolj ustvarjalen stik s prakso. Kmalu bo na fakulteti tako imenovani litostrojski teden. Tedaj bodo predavali na fakulteti strokovnjaki iz Litostroja... Fakulteta bo takrat zvedela, kateri strokovni problemi najbolj tiščijo ljudi v tem podjetju, ali vsaj to, kateri jih najbolj zanimajo; o tem jim bodo potem predavali profesorji strojne fakultete. Razen tega. pa bodo med takim sodelovanjem tudi spoznali strokovni kader iz podjetja, da bi ga potem, ko se fakulteta razširi, lahko pritegnili predavat na fakulteto. — Ob stikih fakultete
Lanski prodajni rezultati
Ob pričetku novega leta je uredništvo našega lista zaprosilo komercialnega direktorja inž. ZVONIMIRA BIRSO, naj posreduje kolektivu nekaj glavnih podatkov o rezultatih naše prodaje v preteklem in o perspektivah v letošnjem letu. Inž. Birsa se je vabilu ljubeznivo odzval.
Uspeh naše prodajne službe v preteklem letu je zadovoljiv in nas navdaja lahko z optimizmom. Dobri obeti pa so podprti tudi z bilanco prejetih naročil iz leta 1962, ki nam narekujejo, kje in kako moramo pospešiti delo v letošnjem letu.
V lanskem poslovnem letu smo zaključili skupno za 13,5 milijarde novih naročil, kar predstavlja 12,5 °/o več kot leta 1961. Pripomniti pa moram, da nam ta številka ne da popolnoma točne podobe poslovnega uspeha, saj je nekaj velikih zaključkov praktično že tik pred podpisom. Gornja, že tako ugodna številka je torej dejansko še višja!
Zanimivo si je ogledati grobo analizo po posameznih panogah proizvodnje. Vrednost zaključenih poslov za jekleno litino je za 60°/o večja kot v preteklem letu in to kljub temu, da smo za ta proizvod znižali prodajno ceno. Vrednost naročil za ulitke sive litine se je v primerjavi z letom 61 povečala za 12 °/o. Izredno se je povečal priliv naročil za industrijske žerjave. Letos je za polnih 95 ”/o večji kot 1961. leta. Naročila za hidravlične stiskalnice so narasla za 40 °/o, za vozila z mehanskim pogonom pa za 17 °/o. Zaradi nekoliko mrtve sezone v
gradbeništvu (cementarne, opekarne) je bil dotok naročil bistveno manjši kot prej. Za lansko poslovno leto smo imeli za mili-lijardo tristo milijonov naročil, za letos pa samo za 100 milijonov dinarjev. Večja naročila za take stroje pričakujemo za domače in tuje tržišče v prvih mesecih letošnjega leta. Pri naročilih za črpalke so rezultati že dve leti zaporedoma enaki — dve milijardi in pol. Najočitnejše je letos pomanjkanje naročil za vodne turbine, kjer nam je zaradi objektivnih razlogov uspelo realizirati le 1/3 lanskih naročil.
V nasprotju s tem pa se kažejo ugodne perspektive pri naročilih za Dieslove motorje, saj smo s prizadevanjem naših komercialistov dobili za skoraj dve milijard-di novih naročil. Položaj na tržišču pa daje polno upanje, da lahko pričakujemo še bistveno povečanje naročil za ta naš proizvod.
Če primerjamo in vzporejamo delež domačega tržišča s tujim, lahko ugotovimo, da je v letu 1961 participiral izvoz z 42 *7i> v celotnem prilivu naročil, medtem ko je letošnji izvoz participiral s 26 »/o. Izredno visok odstotek pri izvozu v letu 1961 je pripisati kreditnim aranžmajem, ki jih je v (Nadaljevanje na 2. strani)
z Litostrojem moramo omeniti še, da bo fakulteta organizirala za podjetje izredni študij zaprtega tipa za najmanj 25 ljudi,- podjetje pa bo pomagalo pri instruktaži in s pripomočki. Natisnilo bo tudi vsa potrebna — in že pripravljena — skripta, a ne samo za svoje študente, marveč tudi za potrebe fakultete.«
Hkrati je bila v tem pogovoru poudarjena tudi potreba po novih kadrih, ki jih podjetje seveda lahko dobi samo s fakultete. Tudi s tega vidika je sodelovanje med industrijo in univerzo kar najbolj utemeljeno, saj se le tako študent lahko usposobi za proizvodnjo, oziroma se začne neposredno zanimati za svojo vključitev vanjo.
Z organizacijo prvega litostroj-skega tedna na fakulteti za strojništvo smo uresničili samo eno izmed raznih mogočih oblik konkretnega sodelovanja med industrijo in univerzo. Izbrali smo za prvi stik nekaj predavanj naših strokovnjakov, predvajanje filmov in skioptičnih slik, razdelitev razne strokovne literature, sproščen družabni stik z zakusko in podelitvijo nagrad najboljšim študentom, hkrati z izročitvijo indeksov prvim vpisnikom na izredni fakultetni študij v Izobraževalnem centru podjetja. Z nekaj panoji in fotografijami naših proizvodov v avli in na stopnišču, s tiskanim programom tedna in razdelitvijo naše strokovne literature študentom smo že pred samim začetkom tedna skušali vzbuditi zanimanje študentov za posamezne prireditve.
Teden se je začel v ponedeljek,
7.	t. m. ob 20. uri, s predvajanjem filma »Giganti na Cetini«, ki je prikazal gradnjo in izgradnjo dveh naših največjih hidroelektrarn — HE Peruče in HE Split, vtem ko smo z diapozitivi prikazali nekaj naših najpomembnejših proizvodov. Filmski večer smo ponovili v sredo, 9. t. m., s predvajanjem prejšnjega filma in dveh filmov iz proizvodnje dicselskih motorjev (iz serije filmov tvrdke Burmeister & Wain), v soboto dopoldne pa smo tretjič predvajali film »Giganti na Cetini«. Vmesne dneve smo izkoristili za predavanja, ki so bila vključena v redni učni program fakultete. Predavali so: inž. Leopold Šole o vlogi in nalogah inženirja v turbinski proizvodnji, inž. Marko Kos o industrijski opremi, ki jo izdeluje Litostroj, inž. Vlado Jordan o znanstveno-raziskovalnem delu v industriji, inž. Kazimir Ermenc pa o naši proizvodnji črpalk. Zanimanje študentov za ta predavanja je bilo izredno; ogreli sta (Nadaljevanje na 5. strani)
MARŠAL TITO IN JOVANKA BROZ STA SE ZAHVALILA
Te dni smo prejeli dve zahvalni pismi, ki sta nam ju poslala predsednik republike maršal Tito in njegova soproga Jovanka. Oba želita našemu kolektivu, Jovanka Broz pa aktivu žena, srečno in uspehov polno novo leto.
Tudi komunisti so odgovorni za višjo produktivnost
Aktiv članov ZK je na sestanku dne 19. 12. 1962 obravnaval niz vprašanj v zvezi z izpolnjevanjem sklepov prvega aktiva in zaključkov letne konference ZK. Nadalje so bila obravnavana stališča plenuma sindikalne podružnice o nadaljnjem razvoju samoupravljanja, ki jih je tudi TK posredoval osnovnim organizacijam. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je potrebno pristopiti k odločnejšemu izvajanju teh stališč v prakso, tudi- preko samoupravnih organov v EE/S. Posebno pozornost pa smo posvetili obravnavanju problemov v zvezi z izpolnjevanjem planskih nalog v letošnjem letu in perspektivnih nalog v naši gospodarski politiki za 1963. leto.
Na aktivu sta govorila tudi predsednik sindikalne organizacije Vinko Kožuh in generalni direktor Ivan Kogovšek. Med drugim je generalni direktor govoril o odnosih Litostroj — mednarodno tržišče, o obsegu poslov za leto 1962—63 in ocenil realizacijo čistega dohodka v tem obdobju. Opozoril je udeležence aktiva, da bomo morali posvetiti, večjo pozornost znanstveno-raziskovalne-mu delu, ureditvi že obstoječih obratov in postavitvi novih, o krepitvi pozitivnih organizacijskih in drugih oblik dela, poudaril je, da bo treba letos še bolj kot doslej skrbeti za večanje življenjskega standarda naših delavcev in razložil, kje je Litostroj pri integracijskih procesih.
Naša obveznost, da v letu 1963 ustvarimo 14 milijard bruto dohodka, je povezana z mnogimi napori. Zavedajoč se tega, moramo člani ZK končno pričeti odigravati močnejšo vlogo, zlasti pa pri odpravljanju vseh subjektivnih faktorjev, ki zavirajo hitrejši porast naše proizvodnje. Večjo proizvodnjo je potrebno doseči ne z večanjem števila delovne sile, temveč s povečano produktivnostjo dela in boljšo organizacijo priprave proizvodnje. Posvetiti je treba večjo pozornost kvalitetnemu dvigu kadra tako v EE kot sektorjih, kar nam bo omogočilo na osnovi strokovno pripravljenih analiz pristopiti k uspešnejši rešitvi vrste tehničnih in ekonomskih problemov. Člani ZK moramo zato z enotnim stališčem, izkristaliziranim na sestankih osnovne organizacije, pristopiti k reševanju vseh teh problemov, tako na svojih delovnih mestih kakor tudi v samoupravnih političnih organih v podjetju.
Aktiv članov ZK sprejema naslednje zaključke:
1.	Ker ugotavljamo, da nekateri zaključki, sprejeti na zadnjem aktivu, kakor tudi zaključki letne konference ZK niso do-
SKLEPI
delavskega sveta
Delavski svet podjetja je na svojem zadnjem zasedanju razpravljal med drugim tudi o predlogu proizvodnega plana. O tem s predhodno razpravljale že posamezne proizvodne enote. Letošnji plan je povečan na 14,235 milijonov, kar je za 1,794 milijonov več, kot je bilo po proizvodnem planu za preteklo leto. S povečanjem proizvodnega plana pa bo potrebno poskrbeti za nova produkcijska sredstva, povečati obstoječe montažne prostore, posebno še za montažo talnih transportnih sredstev ter zagotoviti zadostno delovno silo.
Po nadaljnji razpravi, v kateri so bili podani podrobni razlogi in ukrepi, da bo delovni kolektiv storil vse, da bo proizvodni plan tudi dejansko izpolnjen, ga je delavski svet sprejel.
Delavski svet je nadalje razpravljal o osnutku pravilnika o uporabi rešilnega avtomobila podjetja in odločil, naj o njem razpravljajo obratni delavski sveti ter podajo svoje eventualne pripombe. Nadalje je DS odobril nakup poslovnih prostorov za predstavništvo podjetja v Sarajevu.
Delavski svet je tudi potrdil poročilo glavnega direktorja o službenih potovanjih v tujino za III. tromesečje in odobril predlog komisije za nabavo, prevzem in izločitev osnovnih sredstev glede nabave novih strojev, teleprinterja in osebnega avtomobila ter odpis neuporabnih osnovnih sredstev.	S-e
sledno izpolnjevani, bomo člani ZK na sestankih osnovne organizacije ponovno pregledali vse sprejete zaključke tako svojih sestankov kot tudi sej TK ZK in letne konference. Pri tem bomo ugotovili, katerih nalog iz preteklega leta nismo izpolnili ter bomo na neizpolnitev opozorili zadolžene tovariše in TK ZKS.
2.	Zaključki razširjenega sindikalnega plenuma predstavljajo prispevek vseh političnih faktorjev v podjetju, zaradi česar jih morajo vsi politični faktorji tudi sprejeti kot svoja stališča. Dosledno si moramo prizadevati, da bodo stališča izvajali v vsakodnevni praksi, za kar smo člani ZK tudi odgovorni.
3.	Glede na to, da plan za leto 1962 ne bo v celoti izpolnjen, bomo člani ZK v osnovnih organizacijah preanalizirali razloge, ki so negativno vplivali na izpolnjevanje proizvodnih nalog v letu 1962, ter na osnovi ugotovitev subjektivnih razlogov začeli izvajati dolo-
čene ukrepe za odpravljanje subjektivnih slabosti v letu 1963. Osnovne organizacije so dolžne posredovati TK subjektivne slabosti, ki so jih pri teh analizah ugotovile, kakor tudi mnenja o potrebnih ukrepih za njihovo odpravljanje.
4.	Znatno povečane proizvodne naloge za leto 1963 bodo terjale od kolektiva večjo prizadevnost pri izpolnjevanju. Da bi kolektiv spodbudili v večji prizadevnosti, je treba voditi tako politiko delitve OD, da bo z njo stimuliran celotni kolektiv, predvsem pa tisti, ki za večjo realizacijo največ prispevajo. V sistemu delitve OD mora priti jasno do izraza prizadevnost posameznika, obračunske (ekonomske) enote in podjetja kot celote, vendar le takrat, kadar je to prizadevanje prišlo do izraza pri končnem finančnem rezultatu podjetja. Analitska ocena in sistemizacija delovnih mest mora vključevati element osebnega ocenjevanja prizadevnosti tudi za tisti del kolektiva, ki do sedaj ni bil deležen osebne stimulacije.
5.	Sistem delitve OD je v dosedanji praksi že toliko dozorel, da bi na uspehe posameznih EE stimulativno vezali že tudi določene skupine delavcev izven EE, ki pa delajo za te enote. Osnovne organizacije ZK v tistih sektorjih, ki so s svojo dejavnostjo ozko povezani z neko EE, so dolžne to
stališče preko samoupravnih organov tudi izvesti.
6.	Glede na sedanji tehnični nivo našega podjetja in naših konkurentov na zunanjem trgu je potrebna poleg drugega tudi takojšnja organizacija močnega študijsko-raziskoval-nega centra. Člani ZK na vodilnih položajih naj se za ta problem močneje angažirajo.
7.	Upravni organi in vodstvo tovarne naj še nadalje težijo k temu, da se z integracijo ene ali druge vrste pospešuje rast proizvodnje v Litostroju.
8.	Povečane naloge v proizvodnji imajo določen vpliv na odnose med posamezniki kakor tudi med enotami in sektorji. Člani ZK smo dolžni izvajati načelo jasnega in doslednega razčiščevanja spornih problemov, kjer naj pride do izraza osebna odgovornost posameznikov. Člani ZK bomo s svojim zgledom dokazovali, da probleme lahko ugodno rešimo le, če se z njimi spoprimemo, ne pa z zbiranjem dokaznega gradiva za opravičevanje.
9.	Tudi komunisti so odgovorni za urejanje medsebojnih odnosov. S svojim vzgledom naj vplivajo na zaostrene odnose in predvsem kot zreli ljudje rešujejo nezdrave pojave.
10.	Člani ZK ugotavljamo, da je za čim večji dvig kvalitete naših proizvodov treba energično podpreti vsa prizadevanja vodstva tovarne, da okrepi kontrolno službo. Ko pa bi
bila kontrolna služba že ustanovljena, morajo komunisti skrbeti, da ne bo pri tem pomembnejših odklonov.
11.	Novo sprejete člane, člane sekretariatov osnovnih organizacij, a tudi stare komuniste je treba šolati. Ideološka komisija naj v prvi fazi čimprej organizira večerno politično šolo, novo sprejeti člani pa naj začnejo študirati program in statut ZKJ.
Lanski prodajni rezultati
(Nadaljevanje s 1. strani)
tem letu naša država sklenila z Indijo in Egiptom. Omeniti pa je treba, da so letos izostala naročila za vodne turbine na domačem tržišču in da bo vse, kar bomo proizvedli turbin, le za tuji trg. V nasprotju s tem pa so pri črpalkah in vozilih z mehanskim pogonom izvozni rezultati izredno visoki in zadovoljivi in predstavljajo približno 50 °/o doseženih prodajnih uspehov letošnjega leta. Pri industrijskih žerjavih je znašal priliv naročil iz inozemstva ca. eno četrtino vseh naročil.
Prodajno-projektivni biro je izdelal lani za 62 milijard dinarjev ponudb, kar je približno dvakrat več kot leta 1961. Dejstvo, da smo uspeli izdelati toliko ponudb, in splošen položaj na vseh tržiščih nas navdaja z optimizmom in upamo, da bomo lahko tudi v letu 1963 zadovoljili hitro rastoče zmogljivosti Litostroja z novimi naročili, kar bo pa zahtevalo povečanje zmogljivosti PPB.
Neopravičena bojazen
Polnih osem mesecev je že minilo, odkar je delavski svet podjetja sprejel sklep o prehodu na obračun osebnih dohodkov po PE/S. Že poskusni obračun prvih štirih mesecev leta 1962 nam je pokazal realnost osnov za obračunavanje vseh treh faktorjev, ki vplivajo na uspeh PE/S in na trdno podlago za nadaljnji obračun.
Če danes, ko so nam znani rezultati enot, medsebojno primerjamo njihovo razliko, vidimo, da so odstopanja minimalna in opazimo lep plod prizadevanja posameznih enot. Vsekakor pa je dosedanja praksa pokazala tudi manjše težave pri posameznih enotah, ki jih je možno z nekoliko več volje odpraviti. V PE MO je delno vplivala na faktor nekoliko slabša zasedba kapacitet sive litine, kar je imelo za posledico večanje upravno-prodajne režije, ki je bila postavljena na predviden
plan, ki pa ni bil dosežen zaradi premajhnega dotoka naročil za sivo litino. Ravno tako so bili vzrok nekoliko manjšega faktorja v enoti OO »sušni« poletni meseci. Glavno delo tega obrata je razbremenitev v zimskih dneh, ko je v pogonu kurilnica in ko oddajajo toplo vodo in komprimirani zrak. Ravno v tem pa vidimo nasprotje enote s podjetjem. Uspeh enote je večji, če se porabi več premoga, vode, komprimiranega zraka ter električne energije, kar pa je ravno v nasprotju z uspe-
hom celotnega podjetja. V enoti bo potrebno izdelati nekoliko drugih notranjih pokazateljev za izračunavanje njihovega notranjega uspeha, čeprav je vezan samo z 20 °/o njihovo udeležbo. Urediti bo potrebno tudi nagrajevanje večjemu delu tega kolektiva, ki mu je edina stimulacija faktor. Nekoliko je popravljena tudi situacija projektantov, konstruk-terjev in komercialistov v enoti PPB, ki delajo za posamezne PE, s tem ko lahko po sklepu upravnega odbora uživajo faktor enot, za katero delajo, vendar iz plačnega fonda enote PPB.
Priložena tabela po enotah in mesecih ni izraz zaslužkov posameznikov, temveč prikazuje procent udeležbe na njihovo lastno osnovo. Prikazana tabela nam zaradi enomesečnega obračuna za nazaj ne prikaže končne situacije leta 1962, kar bo pa razvidno ob letni bilanci. Sedaj, ko smo pričeli že z delom v novem plan-
skem letu 1963, je prav, da vemo, kako bomo obračunali prvi mesec novega leta. Ker bo za ta mesec izračun faktorjev še nemogoč, bodo le-ti akontirani po metodologiji, ki jo bo določil upravni odbor, ne glede na dejansko realizacijo, ampak na primerjavo od 12 do 14 milijardno proizvodnjo.
Sprejeta stališča, da se osnove za osebne dohodke ne povišujejo, nam dajejo jamstvo za bolj stimulativno delo. Povišan 20°/o proizvodni plan nam lahko z ekonomično proizvodnjo prinese tudi za isti procent povišane osebne dohodke, kar pa zavisi od nas samih. Izkušnje »sušnih« mesecev v preteklem letu pa narekujejo enotam, da že takoj mislijo na svoje neobvezne rezervne sklade po enotah.
Vsaka bojazen, da se bo kje bistveno zataknilo, je torej odveč.
Predsednik DS
Milan Vidmar
DOSEŽENI FAKTORJI OSEBNIH DOHODKOV 1962
		REMO		P E K		P E	H S	PE	SN	P E	D T	PE	O O	Podjetje	
Mesec	Faktor		Faktor za izplačilo		Faktor za izplačilo		Faktor za izplačilo		Faktor za izplačilo		Faktor za izplačilo		Faktor za izplačilo		Faktor za izplačilo
I	Enote Realiz.		100.00		100.00		100.00		100.00		100.00		100.00		100.00
II	Enote Realiz.	93.62 100.00	100.00	93.93 100.00	100.00	97.73 100.00	100.00	100.03 100.00	100.00	114.88 100.00	100.00	119.39 100.00	100.00	100.58 100.00	100.00
III	Enote Realiz.	99.01 100.00	104.99	142.29 100.00	104.99	101.68 100.00	104.99	109.99 100.00	10499	121.08 100.00	104.99	120.51 100.00	104.99	109.89 100.00	104.99
IV	Enote Realiz.	101.13 100.00	103.31	124.33 100.00	103.31	103.06 100.00	103.31	118.43 100.00	103.31	133.52 100.00	103.31	109.82 100.00	103.31	106.61 100.00	103.31
V	Enote Realiz.	107.28 100.00	103.64	121.92 100.00	100.96	109.29 100.00	104.65	103.16 100.00	101.58	117.64 100.00	108.82	105.94 100.00	102.97	107.50 100.00	103.75
VI	Enote Realiz.	105.52 100.00	102.76	128.97 100.00	114.49	102.05 100.00	101.03	109.24 100.00	104.62	113.56 100.00	106.78	106.22 100.00	103.11	107.85 100.00	103.93
VII	Enote Realiz.	108.38 97.18	102.78	141.62 97.18	119.40	102.63 97.18	99.18	110.61 97.18	103.90	108.11 97.18	102.65	105.54 97.18	101.36	107.41 97.18	102.30
VIII	Enote Realiz.	109.56 101.28	105.42	75.99 101.28	88.64	97.40 101.28	99.34	103.59 101.28	102.44	100.61 101.28	100.95	99.67 101.28	100.48	100.95 101.28	101.12
IX	Enote Realiz.	69.62 105.46	87.54	124.53 105.46	115.00	97.04 105.46	101.25	106.17 105.46	105.82	105.44 105.46	105.45	97.30 105.46	98.38	90.65 105.46	98.06
X	Enote Realiz.	105.97 111.06	108.52	74.22 111.06	92.64	105.68 111.06	108.37	115.54 111.06	113.30	113.24 111.06	112.15	101.16 111.06	106.11	101.48 111.06	106.27
XI	Enote Realiz.	99.84 103.39	101.62	127.18 103.39	115.28	115.51 103.39	109.45	124.43 103.39	113.39	116.89 103.39	110.14	107.25 103.39	105.32	107.23 103.39	105.31
XII	Enote Realiz.	101.56 117.57	109.57	107.56 117.57	112.57	111.19 117.57	114.38	107.56 117.57	112.57	114.26 117.57	115.92	104.48 117.57	111.03	104.20 117.57	110.89
Skupaj:		100.14 103.27	102.51	114.78 103.27	106.44	103.93 103.27	103.83	109.89 103.27	105.54	114.48 103.27	105.93	106.48 103.27	103.09	104.03 103.27	103.33
NOVE METODE KONTROLE
izboljšujejo kvaliteto in prod aktivnost
Hiter porast produktivnosti in izboljšanje kvalitete dela bosta v naslednjih letih osnovna zahteva gospodarskega razvoja našega podjetja. Od povečanja produktivnosti dela, od izpolnitve predvidene planirane proizvodnje, od stanja kvalitete je odvisna razdelitev družbenih dobrin in porast realnih osebnih dohodkov delavca.
Produktivnost je tisti faktor, ki lahko prinese največ denarja v naš sklad za osebne dohodke. Da bi svojo visoko produktivnost lahko izkoristili, moramo imeti dovolj naročil. Kvaliteta proizvodov pa je eden glavnih faktorjev, ki privablja naročnike.
Povečanje skladov pa pomeni višji standard predvsem za kolektiv Litostroja, delno pa tudi za vso družbo, saj Litostroj s svojo štirina j strnili j ardno	proizvodnjo
predstavlja v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu dokaj pomemben element.
Izboljšanje kvalitete proizvodov je izredno pomemben faktor za povečanje produktivnosti dela. Le-ta direktno in indirektno vpliva na različne načine na nivo in dinamiko produktivnosti.
Z energično skupno akcijo, v kateri bi moral vsak posameznik odigrati odločilno vlogo, bomo prišli do postopnega zviševanja produktivnosti dela in kvalitete, s tem pa do višjega standarda.
To spoznanje je vodilo upravo podjetja pri odločitvi, da smo tudi pri nas pričeli uvajati moderne statistične metode -kontrole kvalitete (SMKK).
ZAKAJ UVAJAMO STATISTIČNE METODE KONTROLE KVALITETE
Za razliko od klasičnih metod kontrole, pri kateri je težišče na finalnem proizvodu, je prednost nove metode v tem, da spremlja izdelavo proizvoda v vseh fazah nastajanja. Na ta način vpliva nova metoda kontrole na kvaliteto in na ekonomičnost proizvodnje.
Podatki statistične kontrole so osnova za oceno ekonomičnosti proizvodnje, so baza za projektiranje in korekcijo tehnološkega procesa in pomemben sestavni del za vzgojo kadrov. Razen tega je velika prednost te metode v sposobnosti, da daje hitro podatke o gibanju kvalitete, tako da vodstvo podjetja lahko pravočasno p odvzema potrebne ukrepe v po-
gledu izboljšanja kvalitete in ekonomike proizvodnje.
OPERATIVNE SLUŽBE STATISTIČNE METODE KONTROLE KVALITETE
Pri statistični metodi kontrole kvalitete ločimo v bistvu tri operativne službe:
TEKOČO KONTROLO, PREVZEMNO KONTROLO in SU-PERKONTROLO.
Prevzemna kontrola bo dolžna storiti vse, da pride v podjetje in iz note v enoto samo dober material, slabega mora zavrniti. To dolžnost bo opravila tako, da bo prekontrolirala in prevzela na primer:	polfabrikate,
ulitke, odkovke, zvarjence, posamezne obdelane strojne dele itd. ter dala pristanek za njihovo nadaljnjo predelavo ali montažo. Tudi rezultati te kontrole bodo statistično zasledovani.
Tekoča kontrola bo morala zasledovati potek obdelave in predelave materiala v podjetju. Vsako odstopanje od zahtevane kvalitete bo zabeležila, nadaljnjo obdelavo pa preprečila, in to v tisti fazi, kjer je bila slaba kvaliteta ustvarjena. Tak način zasledovanja kvalitete nudi naslednje prednosti:
prihranek stroškov za nadaljnjo obdelavo izmetnih komadov; prihranek strojnih kapacitet — stroji, ki bi sicer obdelovali izmetne komade, bodo na razpolago za izdelavo dobrih komadov, katere podjetje lahko proda; boljše izpolnjevanje rokovnih obvez — strojne in urne kapacitete bodo bolje izkoriščane; povečan ugled pri kupcih zaradi dobre kvalitete in pravočasnih dobav; ustvarja solidne osnove za uvedbo avto-kontrole.
Poleg pravkar omenjenih prednosti ne smemo mimo dejstva, da nam statistična kontrola omogoča zbiranje dragocenih strokovnih podatkov in njihovo analiziranje. To pa pomeni zbiranje pisane tradicije, ki je velikega pomena za vsako podjetje. Vse to pa bo prispevek v prizadevanjih našega kolektiva, da se uvrsti v mednarodno delitev dela, da postane močnejši v borbi z naraščajočo mednarodno konkurenco.
Šuperkontrola bo obsegala dosedanjo funkcijsko kontrolo, ki pa bo razširjena tako, da bodo določene važnejše končne kontrolne operacije ponovno preverjene na preskok.
OSTALE SLUŽBE KONTROLE
Statistično - analitični biro: operativne službe kontrole kvalitete lahko opravljajo svoje naloge v celoti samo na osnovi izdelanih predpisov, kaj, kako in s čim je treba kontrolirati.
Prva naloga statistično analitskega oddelka SAB je, da izdela te predpise in vnese v formularje statistične kontrole, ki spremljajo material od prve do zadnje operacije; druga naloga SAB je zbiranje, urejanje in analiziranje podatkov ter dajanje poročil o kvaliteti. Ta poročila bodo obsegala na primer tele podatke: 1. procent slabe kvalitete — defekt, popravilo, izmet; 2. vzroki za slabo kvaliteto; 3. pogostost in ponavljanje napak; 4. Usklajenost dokumentacije z delom v delavnici; 5. kvaliteta izdelave pri kooperantih in dobaviteljih materiala.
Poleg podatkov take vrste, kot so tu našteti, bo SAB lahko celo dajal n. pr. nekatera poročila o zasedenosti strojnih kapacitet.
Ti in drugi podatki, ki nam jih lahko nudi SAB, bodo tako koristni tako za vodstvo PE, kakor tudi za TB in direktno vodstva v proizvodnji. Omenjeni podatki pa bodo služili tudi v pogledu določanja pravih toleranc, ki bodo ustrezale zahtevi po kvaliteti in ekonomičnosti proizvodnje. To pa pomeni, da bomo na osnovi točnih podatkov ponekod lahko razširili toleranco, kar pomeni pocenitev proizvodnje, drugje spet ugotovili, da je tolerančno področje preširoko in ga je treba zato zožiti, da bi dosegli zahtevano kvaliteto.
Kmalu bomo tudi v naši obde-lovalnici videli na vsakem delovnem stroju statistični kontrolni list, kakršne imajo že mnoge napredne domače in tuje tovarne.
Laboratoriji: Naloge laboratorijev so kolektivu več ali manj poznane, ker imamo laboratorije že od ustanovitve podjetja. Te naloge se bodo samo razširile z razvojem operativnih služb kontrole. Razširitev že tako zahteva tržišče, uvidevamo pa tudi sami, da se kaže vedno večja potreba po najrazličnejših laboratorijskih preiskavah. Cilj teh preiskav je naiti vzroke slabe kvalitete kakor tudi dajanje koristnih napotkov proizvodnji v pogledu kvalitete.
Statistična kontrola metode kvalitete ni nepreizkušena novotarija. To metodo s pridom uporabljajo tovarne v inozemstvu, v zadnjem času pa tudi podjetja v
Jugoslaviji, kot na primer TAM, TORPEDO Rijeka, TOMOS Koper, ISKRA itd. Kljub temu pa bi rad poudaril, da je uspeh statistične metode kontrole kvalitete v našem podjetju odvisen od tega, v kolikšni meri si bomo prizadevali izpolniti zahteve te kontrole. Pri tem mislim na vzajemno sodelovanje kolektiva kontrole in ostalih kolektivov v proizvodnji ter drugih službah v podjetju.
Ker so cilji SMKK v prid vsakega posameznika našega delovnega kolektiva in v prid našega podjetja, sem prepričan, da bomo naleteli pri uvajanju naših metod dela povsod na vzajemno in tovariško sodelovanje, na razumevanje in pomoč.
Inž. Adrijan Kumar
Kljub obravnavanju nekaterih obrobnih problemov, ki morebiti celo niso sodili v okvir tako širokega posvetovanja, kakršno je bilo prvotno zamišljeno, so se vsi diskutanti in bralci referatov strinjali, da so stvari v zvezi z decentralizacijo samoupravljanja vsem
vložena sredstva znašala 3,652.125 dinarjev, letos pa 3,490.663 dinarjev. Zanimiv je podatek, da smo največji skok naredili prav v zadnjem letu, ko so se že močno uveljavile ekonomske enote.
Kako stimulativno deluje novi sistem, je dokazal tudi primer
Prvi dan posvetovanja proizvajalcev
Posvet samoupravljavcev
Dne 19. decembra je bilo v Litostroju v mali kino dvorani dvodnevno posvetovanje proizvajalcev o samoupravljanju in delitvi dohodka. Posvetovanje je bilo organizirano na okrajni ravni in se ga je udeležilo 17 predstavnikov različnih podjetij.
Novi sarajevski vodovod
— nov uspeh Litostroja v gradnji črpalnih naprav
•	Dne 29. novembra je bila v Sarajevu otvoritev novega vo-
•	dovoda. Za mnoge samo novica, ki so jo mimogrede zasle-
•	dili v dnevnem časopisju. Za prebivalce Sarajeva pa je 0 pomenila mnogo več. Pomenila je, da mesto s skoraj
•	200.000 prebivalci ne bo več trpelo zaradi desetletnega po-
•	manjkanje vode, da ne bodo več prebivalci samo ob dolo-
•	čenih urah nestrpno pričakovali na »česmah« vode ali pa
•	celo v višje ležečih legah samo za najnujnejše potrebe do-
•	bivali vodo iz prevoznih cistern.
Komaj dobri dve leti sta minili, odkar je delavski svet Vodovoda sprejel odločitev, da bodo stari vodovod razširili in rekonstruirali. Nekaj mesecev za tem, v začetku leta 1961, so nas že obiskali predstavniki Vodovoda, s katerimi smo se začeli pogovarjati o možnosti naših dobav za planirano razširitev. Začetno več ali manj nezaupljivo gledanje predstavnikov Vodovoda na naše podjetje se je sčasoma sprevrglo v iskreno sodelovanje. Od prvega naročila, ki je vsebovalo samo črpalne agregate z armaturo, so sledila še ostala, ki so zajela vso strojno opremo razširjenega vodovoda, vključno elektromotorje.
Projektant razširjenega Vodovoda se je moral podrediti naslednjim osnovnim načelom:
1. Izkoristiti velike vodne rezerve Ilidžanskega polja. 2. Izkoristiti vse možnosti, ki jih dopušča konfiguracija terena, za uporabo gravitacijskega sistema. 3. V cevovodih obdržati tlak pod 10 atm, ki ne povzroča prevelikih izgub v v stikih. 4. Opremiti črpalne postaje z napravami, ki dopuščajo naknaden prehod na avtomatsko delo.
Vodnjaške črpalke, postavljene posamično ali po dve v globoke vodnjake, dovajajo vodo v rezervoar črpalne postaje Bačevo, ki stoji v sredini Ilidžanskega polja, t. j. v neposredni bližini samih vodnjakov. Iz te postaje dovajajo centrifugalne črpalke vodo v nekaj km oddaljeno črpalno postajo Alipašin Most; tu se tok vode razdvaja. Večji del vode se črpa
naprej v zadnjo postajo, ki stoji v sredini mesta Sarajeva — Center, ostalo pa začasno v vodovodni sistem Tilava, v končni fazi pa v rezervoar Moj milo. Črpalke črpalne postaje Center napajajo z vodo rezervoarja Črni vrh in Bje-
načeloma jasne, da pa se v mnogih podjetjih še vedno javljajo toki elementi, ki bi radi »konstruktivno« in »dobronamerno« zavirali tok časa. Med drugim so ugotovili, da na take pojave ne morejo več gledati s takega stališča, ki bi lahko kakorkoli bistveno vplivalo na razvoj samoupravljanja in delitve dohodka.
Prav litostrojska razprava ter seveda naši rezultati so zgovorno pričali, da smo na pravilni poti. Dosežena realizacija se je od leta 1956 pa do letos povečala od 2,289.726 na 3,706.420 dinarjev na enega zaposlenega, vtem ko so
rudnika v Kočevju, kjer so bili lani tik pred likvidacijo, a jim je preko decentralizacije samoupravljanja uspelo dvigniti produktivnost, da so letos v desetih mesecih dosegli z 29 %> manj zaposlenimi za 8 odstotkov višji dohodek.
Na posvetovanju so kritizirali tista podjetja, kjer so ekonomske enote uporabili za lastne koristi. Tako so v Gradisu nekatere ekonomske enote skrivale gradbeni material pred drugimi enotami in niso imeli razumevanja za potrebe drugih.
Razpravljali so tudi o smotrni organizaciji dela in o nagrajevanju po delu. Nekatere gospodarske organizacije so na teh področjih naredile že zelo veliko, druge pa sam položaj na tržišču in nizka proizvodnost silita k temu. Zelo daleč so v tem prišli v ljubljanskemu Rogu, kjer so s sodobno organizacijo proizvodnje in spodbudnim nagrajevanjem dosegli, da se je produktivnost od leta 1958 do letos zvišala kar za 125 odstotkov, tako da napravijo zdaj kolo ne več v dvanajstih, pač pa v štirih urah, ne da bi se pri tem poslabšala kvaliteta.
Zastopnik Iskre iz Kranja je govoril o gospodarski in politični problematiki njihovega podjetja, zastopnik Agrokombinata pa o kmetijskih proizvajalcih in delavskem samoupravljanju. Sodelovali so še delegati iz Bresta pri Cerknici, Saturnusa iz Ljubljane, Titana iz Kamnika, rudnika iz Trbovelj, Gozdnega gospodarstva iz Ljubljane, ŽTP, Prehrane, Tehnike in Slovenija ceste.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Naši žerjavi med montažo
Litostrojska politična šola
V DRUGI POLOVICI JANUARJA SO SE PRIČELA PRVA PREDAVANJA NA LITOSTROJSKEM ODDELKU VEČERNE POLITIČNE ŠOLE. OBISKOVALI JO BODO ČLANI SEKRETARIATOV OSNOVNIH ORGANIZACIJ. KI DOSLEJ ŠE NISO ABSOLVIRALI NOBENEGA PODOBNEGA TEČAJA ALI ŠOLE
»ZDAJ SEM VAREN PRED GRIPO,« je gotovo rekel tale Litostrojčan, ki je s kislim obrazom vdihnil nekaj milijonov oslabljenih virusov gripe. Naša ambulanta je te dni zaključila tretje cepljenje in tako prispevala pomemben preventivni korak proti gripoznim obolenjem.
Novoletni obiski pri naših sodelavcih
Zdravnik, socialni delavec in predstavnik tovarniškega sindikata so decembra obiskali sodelavce, ki jih v naši sredi pogrešamo več kot štiri mesece. Ob tej priložnosti smo vsakemu obiskanemu sodelavcu izročili kuverto s skromnim prispevkom sindikalne podružnice Litostroj v znesku od 5.000 do 20.000 din
Namen tega oddelka je, nuditi članom ZK Litostroja ustrezno družbeno - politično znanje, ki je potrebno za uspešno opravljanje odgovornih funkcij v družbenih organizacijah in organih upravljanja.
Vsebina programa bo zajemala: družbeno ekonomsko ureditev in družbeno-politično ureditev.
Predavanja bo poslušalo 30 slušateljev v več zaporednih ciklusih.
Ciklusi predavanj bodo zgrajeni po funkcionalnih potrebah organizmov upravljanja in družbenih organizacij v Litostroju, komuni, republiki in v federaciji. Šola bo imela tudi svojega upravnika.
Predavateljski kolektiv bo izdelal za posamezne teme razpored snovi po didaktičnih principih. Gb koncu predavanj bodo prejeli slušatelji posebna priznanja, del predavateljev pa bo izdal skipta, katerih izvleček bomo verjetno objavili . tudi v našem listu.
MLADINCI LITOSTROJA NAJBOLJŠI
V počastitev dneva JLA je občinski -komite LMS Ljubljana— Šiška organiziral šahovski turnir, katerega so se udeležili tudi mladinci Litostroja. V finalnem srečanju so mladinci Litostroja v postavi Bučer, Poje, Kljun in Kunst premagalo ObLO Ljubljana—Šiška z rezultatom 4:0 in osvojili prvo mesto. Uspeh mladih šahi-stov je vsekakor vreden pohvale. Za osvojeno prvo mesto so prejeli za nagrado dve šahovski garnituri.
PODPRLI SMO ROKOMETAŠE
Mladi rokometaši Litostroja, ki tekmujejo v okrajni rokometni ligi, so zaprosili TK LMS Litostroja za finančno podporo. Tovarniški komite je odobril rokometni sekciji 25.000 din za nakup najnujnejše opreme. Hkrati bodo igralci malega rokometa zastopali mladinski aktiv Litostroja na vseh tekmovanjih.
Pot nas je vodila najprej v Mursko Soboto, kjer smo obiskali Štefana Kovača in njegovo družino. Pogovor je bil živahen in Štefan je želel izvedeti vse, kar je pri nas novega. Ob slovesu nam je zaupal, da mu bodo zimski dnevi po tem obisku veliko krajši in prijetnejši.
V Laškem smo se pomudili pri treh sodelavcih. Povedati smo si
imeli veliko, a kaj, ko čas tako hitro beži. Slovo je bilo tu in spomin je ostal na prisrčno snidenje in želja, naj jih še kdaj obiščemo.
V naslednjih dneh smo obiskali še sodelavce v bolnišnicah, zdraviliščih in domovih v Ljubljani oziroma v bližnji okolici. Srečanje je bilo povsod prisrčno in slovo povsod povezano z željo po ponovnem obisku.	D. B.
Naš novoletni dar bolnim otrokom
•	Nabiralno akcijo za zgraditev otroškega zdravilišča na De-® belem rtiču je v Litostroju uspela — Nabrali smo 751.230
•	dinarjev — Najbolj široko srce so imeli v DT, najmanj pa
•	v livarni jeklene litine — Pohvala predsednikom sindikata ® — 100.000 dinarjev zasluži, a ni prispeval niti dinarja — ® Tudi tvoj otrok bo lahko potreben pomoči zdravilišča na © Debelem rtiču
Pred meseci se je Rdeči križ Slovenije obrnil na sindikalno podružnico Litostroja s prošnjo, da bi z denarnimi prispevki omogočili izgradnjo edinega slovenskega mladinskega okrevališča na Debelem rtiču pri Kopru. Bolni otroci so se sedaj zdravili delno v Kraljeviči, delno pa so gostovali v šotorih na Debelem rtiču.
Z izgradnjo novega okrevališča bi se možnosti zdravljenja bolnih otrok močno povečale, kot ste že lahko brali v našem časopisu.
Rdeči križ je preračunal, da bi poleg drugih sredstev vsak zaposleni v Sloveniji prispeval ca. 2 delovni uri, kar bi zadostovalo, da bi se nabralo dovolj sredstev.
Naša sindikalna podružnica je organizirala med svojimi člani akcijo, da bi vsak posameznik odstopil zaslužek dveh delovnih ur po osebni kategoriji.
Udeležba članov, ki so se odzvali, je po posameznih podružnicah, izraženo v odstotkih, naslednja:
Splošni sektor 90°/o, GRS 90 »/o, MB 91 °/o, Modelna miz. 91"!«, CTB 89 °/d, HS 94 »/o, SN 96 »/o, PK 92 «/o, OO I 93 %, OO II 74»/o, OO III 91«/», DT 95 %, PPB 93 %, Kadrovski sektor 67 %, livarna sive litine 72 °/o, jeklolivarna 62»/o in IŠL 84 ”/o.
Najboljši uspeh je dosegla sindikalna podružnica DT, najslabši pa livarna jeklene litine in kadrovski sektor.
Pri udeležbi niso bili upoštevani vsi člani sindikata, ki niso prispevali, bodisi da niso bili prisotni, ali pa so se izrekli, da ne bodo prispevali.
Pohvaliti je treba vse predsednike podružnic, ki so z dobro organizacijo povečali odstotek udeležbe.
Posamezniki ali skupine, kot n. pr. skupina konstruktorjev iz SN, je odstopila zaslužek sedmih delovnih ur.
Iz podatkov je razvidno, da so člani našega sindikata pokazali za to humano akcijo, ki je bila organizirana na prostovoljni bazi, veliko razumevanje.
Izvršni odbor sindikata izreka vsem, ki so se nesebično odzvali, vse priznanje in zahvalo, saj so pravilno pojmovali svojo moralno dolžnost. Na žalost pa imamo precej takih članov kolektiva, ki se akciji niso odzvali in kljub intenzivnemu obveščanju preko časopisov, letakov, zvočnikov itd. niso našli poti do zbirateljev, ki so požrtvovalno opravljali svoje delo. Nekateri člani pa so celo izjavljali, da ne dajo nič.
Po spiskih se da ugotoviti, da so za akcijo prispevali tudi vsi, ki jim tovarna zaradi njihovih nizkih prejemkov (pod 18.000 din) daje dotacijo.
Po drugi strani pa smo imeli primere, da niso mogli odstopiti niti 1 delovne ure ljudje kot n. pr. mlad inženir, ki zasluži tudi nad 100.000 dinarjev, dolgoletni član Izvršnega odbora sindikata itd. Lahko jih spomnimo, da bodo lahko tudi njihovi otroci, kot vsi ostali bolni otroci, nekoč potrkali na vrata otroškega zdravilišča, ki je pripravljeno sprejeti vse otroke, ne glede na podporo, ki so jo njihovi starši nudili za to humano akcijo Rdečega križa.
Skupno smo nabrali 751.230 dinarjev, ki smo jih kot novoletno darilo izročili Rdečemu križu.
Sindikalna podružnica
VSAK SEDMI LITOSTROJČAN JE BIL OSEM DNI V STALEŽU
Analiza za oktober
V primerjavi z mesecem septembrom, ko je bilo 849 bolnikov, se je število bolnikov zmanjšalo v oktobru, kar je 14 manj kakor v oktobru na 835, kar je za 14 manj kakor v septembru. Povečalo pa se je število staležnikov od 348 v septembra na 359 v oktobru, to je za 11 več, kar je skupaj 1,1 »/o. Povečalo se je tudi število izgubljenih delovnih dni, in sicer od 2537 v septembru na 2888 v oktobru ali za 351 delovnih dni.
Prav tako se je povečalo število poškodb. Zvišalo se je od 237 na 263, torej za 26 ali za l,6°/o. Zaradi tega se je povečalo tudi število izgubljenih delovnih dni. V mesecu septembru jih je bilo 959, v oktobru pa se je število povzpe-
Novi sarajevski vodovod
(Nadaljevanje s 3. strani)
lave, od koder dobiva mesto vodo s pomočjo gravitacije.
Naša dobava v teži okrog 500 ton je poleg črpalnih postaj zajela tudi opremo obeh omenjenih rezervoarjev. Ker pomenijo za vsak vodovodni sistem črpalke srce pogona, naj navedemo osnovne podatke o njih:
Vse črpalke so naše standardne izvedbe, z izkoristki od 80 °/o navzgor. Elektromotorje nam je dobavila deloma danska firma Thri-ge, deloma pa domača tovarna Rade Končar.
V vseh treh postajah imamo ročne tekalne žerjave naše proizvodnje. Vsa armatura je izdelana v Litostroju, prav tako tudi vse cevi znotraj črpalnih postaj. Tu velja posebej omeniti izvrstno delo naših monterjev in našega varilca, ki je pri montaži sodeloval. Kljub kompliciranosti sistema cevovodov ter odstopanjem v merah zgradb v skladu z načrtom je naša skupina zunanje montaže izvedla cevovode prvovrstno in lahko služijo kot vzor.
Posebno pozornost smo pri projektiranju črpalnih postaj posvetili problemom hidravličnega udara. Zaradi sorazmerno dolgih cevovodov in znatnih količin vode je bilo potrebno — razen pri vod-njaških črpalkah — računati hidravlični udar za vsako črpalno postajo ter za vsako smer črpa-
lo na 1158, kar je za 199 več kot v preteklem mesecu.
Skupno število ljudi, ki so v bolniškem staležu, je bilo takrat še vedno precej visoko (492), kar pomeni, da je bil vsak sedmi Litostrojčan v staležu 8 dni. V primerjavi z mesecem septembrom se je povečalo tudi skupno število izgubljenih delovnih dni od 3496 na. 4045 oziroma za 550 delovnih dni. Zaradi bolezni 359 več, zaradi poškodb pa 199 dni več.
Spodnji tabeli prikazujeta gibanje bolezni, poškodb in izgubljenih delovnih dni v oktobru.
Tabela 1
Prišlo v ambulanto (prvič) bolnikov	835
1098
poškodovancev Tabela 2
263
nja posebej. Ustrezno proračunom ter osnovnemu projektu črpalnih postaj so tudi rešitve za zmanjšanje udara različne. Medtem ko je v ČP Bačevo in Alipašin Most najdena rešitev s povezovanjem sesalnih in tlačnih cevovodov ter z vgraditvijo dodatnih povratnih loput, je rešen problem v ČP Center za oba rezervoarja z dvema tlačnima kotloma, v Alipaši-nem Mostu za sistem Tilava pa z dodatnimi zamašnimi masami. S tem v zvezi čaka našo skupino za študij in raziskave zanimiva in
Izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni	2888
zaradi poškodb	1158
Izguba delovnega časa je še vedno odločno prevelika. Bolezni so v tem letnem času še nekako razumljive, drugače pa je s poškodbami. Več kot 1150 izgubljenih delovnih dni predstavlja veliko trpljenja za naše ljudi in milijonsko izgubo. Torej je bilo v podjetju zaradi zmanjšanja števila poškodb v mesecu septembru naše veselje prezgodnje.
Pripombe in opozorila, ki smo jih zadnjič objavili, ostanejo še vedno v polni veljavi. Z več pazljivosti in pozornosti pri delu, z uporabo zaščitnih sredstev, z dosledno vzgojo nepoučenih se ta izguba lahko zmanjša za polovi-
co. Z zmanjšanjem izgube delovnih dni ne bi plačevali samo nadomestila plač, ampak ne bi plačevali tudi kazenskih prispevkov, ker prekoračimo ustaljeno in dovoljeno povprečje, kakor smo že omenili, preko 30,000.000 din.
Če primerjamo med seboj ekonomske enote, opazimo, da so med njimi velike razlike tako zaradi obolelosti kot zaradi poškodb. Najvišji odstotek obolelih je v SS 30,6 %>, HS, OO 27 °/o, najmanj pa v DT 20,3 °/o. Poškodovanih v DT 9,8 %>, PK 9,6 °/o, OO 7,4 %>, najmanj pa v SN 7 %>. Prav tako so velike razlike v izgubi delovnega časa. Tako je bilo v mesecu oktobru izgubljenih 12 delovnih ur na zaposlenega v PK, 11 v SS, v DT SN 6,4 %>.
Niha tudi odstotek poškodb, in sicer med 9,8% v DT in 7,4% v OO. V ostalih EE. pa je odstotek poškodovanih v MO 5 %, v SN 7,7 %, v HS 9,2 % in v PK 9,6 %. Razumljivo je, da vpliva število poškodb tudi na vrsto in težavnost dela v posameznih obratih. Razlika med SN in DT znaša kar 2%. Poraja pa se tu vprašanje, če je tudi razlika v težavnosti dela v takem razmerju.
Bližamo se novim predpisom v zdravstveni službi. Ti bodo nekoliko globlje posegli v vprašanje bolezni in na prvem mestu poškodb. Tudi zaradi tega moramo proučiti stanje pri svojih ljudeh in v obratih in ugotoviti, kako naj zmanjšamo tako visoko število poškodb.
Upravnik obratne ambulante dr. Ljubimko Mijatovič
DEDEK MRAZ MED KOMI
Ob koncu leta je delavski svet našega podjetja določil milijon dinarjev, ki naj bi jih razdelili med ustanove v naši občini oziroma naj bi porabili denar za novoletno obdaritev naših otrok
lepa naloga, da svoje teoretične izsledke preveri z meritvami na terenu.
Ko pišemo ta članek, vemo, da novi vodovod že dela. Vemo tudi, da naš trud ni bil zaman. Vsi, ki smo pri tem objektu sodelovali, smo se marsičesa naučili. Te izkušnje bomo prenesli naprej, pri tem pa ne bomo pozabili, kdaj smo jih pridobili, za kar nam je kolektiv Vodovoda dal tudi svoje priznanje in zahvalo.
Kovačič
Plenum sindikata je prejel vrsto prošenj terenskih organizacij in od teh dodelil RK Dravlje 20 tisoč, RK terena Litostroj 50.000, DPM Litostroj 25.000, vrtcu Litostroja 50.000, zvezi DPM občine Šiška 150.000 dinarjev, za preostali denar pa je dedek Mraz kupil 1300 paketov, ki so jih prejeli naši otroci od 1. do 7. leta starosti.
27. in 28. decembra 1962 so se v prostorih nove menze zbrali na-
ši malčki v spremstvu svojih mamic in očkov. Nestrpno so se presedali in oprezali, od kod in kdaj se bo prikazal dedek Mraz s svo-lim spremstvom. Ni bilo potrebno dolgo čakati in dedek Mraz je prišel z medvedom in harmonikarjem. Vsakega malčka je ogovoril in mu podaril zavitek dobrot iz svojega velikega koša. Kljub skromnemu darilu, ki so ga prejeli, bo ostalo malčkom srečanje z dedkom Mrazom v prijetnem spominu.	D. B.
V izobraževalnem centru v Litostroju
TUDI Tl LAHKO POSTANEŠ IZ DELAVCA - INŽENIR
TIHO, BREZ POSEBNEGA HRUPA JE PRIČEL Z DELOM ŽE PRED DOBRIM LETOM DNI LITOSTROJSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER. PRAVZAPRAV NI PRIČEL Z DELOM KOT POPOLNOMA NOVA USTANOVA, TEMVEČ JE INDUSTRIJSKA ŠOLA PREVZEMALA NAJRAZLIČNEJŠE NOVE NALOGE, KATERE JE PRED NJO POSTAVLJALO PODJETJE LITOSTROJ. TE NALOGE JE SKUŠALA REŠEVATI NA NAČIN, KI JE NAJBOLJ USTREZAL RAZMERAM. SEVEDA ŠOLA NI MOGLA VSEGA TEGA OPRAVLJATI NA STARI, KLASIČNI NAČIN IZOBRAŽEVANJA; ZATO JE OB VSAKI NOVI NALOGI MORALA NAJTI NOVO OBLIKO IN UPORABITI DRUGAČNE PRIJEME. TAKO JE IZ ŠOLE NASTAJAL CENTER. NO, IN SEDAJ JE TU!
ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA JE DANES TAKALE:
Ustanovitelj: Titovi zavodi Litostroj.
Upravni' odbor izobraževalnega centra: predsednik Aton Levstek, člani: inž. Vinko Čižman, inž. Anton Kovič, Vinko Helcl, Miro Završnik, Vinko Kožuh, Jože Kožuh, Vinko Škerl, Rafael Pečirer,
Ob koncu lanskega leta je na strojni fakulteti diplomiral Leopold Šole. Objavljamo naslovno stran njegovega diplomskega dela. Ob pomembnem dogodku mu iskreno čestitamo
Jožica Selakovič in učenca Boris UratarJč in Adi Slabe ter Pavel Perko po službeni dolžnosti kot direktor izobraževalnega centra.
Po upravni liniji je izobraževalni center organizacijsko povezan s podjetjem prek kadrovskega sektorja.
ODDELKI
IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA:
Šolske delavnice, vodja Anton Režek. Šolske delavnice so namenjene praktičnemu pouku učencev poklicne šole (industrijske šole), priučevanju nekvalificiiranih delavcev, praktikantom itd.
Poklicna šola za mladino, vodja Hrabroslav Premelč. V okvir dela spada teoretični pouk v povezavi s praktičnim poukom v šolskih delavnicah. Oba oddelka, t. j. šolske delavnice in poklicna šola sta hrbtenica izobraževalnega centra.
Dom učencev za mladino po-plicne šole, upravnik Lojze Šušteršič. Že sam naslov pove, da ima oddelek namen predstavljati drugi dom vsem, ki prebivajo v njem.
Oddelek za odrasle, vodja inž. Valentin Bizjak. V ta oddelek spadajo vse vrste izobraževanja,
kot n. pr. tečaji in podobno. Oddelek za odrasle (šola za odrasle — ŠZO) obsega:
a)	večerno poklicno šolo (VPŠ),
b)	tehniško srednjo šolo (TSŠ) in sedaj še
c)	strojno fakulteto ljubljanske univerze (SFLU).
Večerna poklicna šola je na-
namenjena vsem tistim, ki so si z dolgoletnim delom na delovnem mestu pridobili take izkušnje, da pravzaprav že obvladajo svoj poklic, manjka jim le še teoretično znanje in .izpit.
Da bi omogočili zadostiti vsaj do neke mere želji nekaterih po nadaljnjem študiju, obenem pa jih zadržati v proizvodnji, je bil osnovan oddelek ljubljanske tehniške srednje šole v sklopu našega izobraževalnega centra.
Zadnje dni je v šoli za odrasle pričel z delom nov odsek, in sicer strojna fakulteta ljubljanske univerze. Ta odsek izobraževalnega centra ima namen, tako kot večerna poklicna šola in tehniška srednja šola, omogočiti interesentom iz prozvodnje nadaljnji študij, ne da bi jim bilo potrebno prekiniti delovno razmerje ali pa zamujati čas s hojo v precej oddaljeni predel mesta, kjer je matična šola te vrste. Namen izobraževalnega centra je le, približati v fizičnem in vesbinskem smislu fakulteto proizvodnji. Interesentom iz podjetja se prilagodita torej čas in kraj, mogoče včasih še celo način podajanja snovi in nič več. 'Strojna fakulteta v Ljubljani, ki bo izvajala predavanja, bo
tudi skrbela za to, da bo nivo našega oddelka primeren reputaciji matične ustanove. Vsaka sumničenja in razne govorice o »milejšem« kriteriju so le plod nepoznavanja razmer.
Oddelek za izredno izobraževanje, vodja Marjan Prosen. Namen tega oddelka je nuditi odraslim vse tiste vrste izobraževanja, ki se ne izvajajo s klasičnimi oblikami šolanja, temveč je občasno in se prične lahko kadarkoli, traja po potrebi, izvaja pa se drugače kot je v navadi itd.
V ta oddelek spada organizacija in izvedba tečajev, predavanj, ekskurzij, izdajanje strokovne literature, štipendiranje, razmestitev praktikantov, pouk jezikov, skratka sploh vse, kar se lahko pojavi v podjetju kot potreba po nekem določenem znanju, ki se ga ne da pridobiti z nobenim že obstoječim rednim načinom izobraževanja. Raznovrstnost potreb narekuje izvedbo najrazličnejših vrst in načinov izobraževanja.
To je današnja organizacijska oblika izobraževalnega centra v Litostroju. Rast in preobrazba izobraževalnega sistema v Litostroju sta potekali z uspehom. Zahvaljujoč dejstvu, da je Litostroj vedno dal za izobraževanje na razpolago potrebna sredstva, in tesni povezanosti izobraževanja s prozivodnjo, je naša ustanova ena izmed boljših ustanov te vrste v državi.
Razmere, predvsem pomanjkanje prostorov, nam onemogačajo razviti delo izobraževalnega cen-
tra v širino. Kljub temu pa je že danes jasno, da je v izobraževalnem centru mogoče izvajati strokovno izobraževanje na vseh stopnjah.
Za lažje razumevanje objavljamo shemo izobraževanja po stopnjah.
Iz sheme se prav razločno vidi, kako je v izobraževalnem centru Litostroj poskrbljeno za izobraževanje na vseh stopnjah. Ni pa prikazano izredno izobraževanje, ki zajema izobraževanje na vseh stopnjah v obliki tečajev, predavanj itd.	Pavel Perko
PRAKSA IN ZNANOST...
(Nadaljevanje s 1. strani)
jih zlasti prvi dve, ki sta jim odprli nešteto povsem novih pogledov na snovanje in delo naše tovarne, še posebej tudi na naše uspehe na zunanjih trgih, o čemer so vedeli doslej le malo; vsem predavanjem pa so priznavali visoko raven in poučnost. Že to, da so obžalovali, ker ni čas dopuščal tudi diskusij o posameznih temah, najbolje dokazuje njihovo zanimanje in prizadetost. Nedvomno bodo informacije, ki
so jih dobili od predavateljev, in novi pogledi na delo in ustvarjanje inženirjev v tovarni spodbu-
Srečanje z gigantom naše težke industrije
Ze dolgo sem si želel ogledati velikansko tovarno Litostroj, vendar doslej še nisem imel te priložnosti. Bil sem prijetno presenečen, ko sem zvedel, da bomo učenci, ki obiskujemo osme razrede na naši šoli, obiskali to podjetje, in to ne le v enem dnevu, kajti to bi bilo za ogled take zanimivosti res premalo, marveč v treh dneh.
Vsak določen dan smo bili točno ob 14,50 pred glavnim vhodom v Litostroj.
Prvi dan smo odšli v malo litostroj-sko kino dvorano, kjer so nas seznanili z delom v tovarni in z obrati, ki si jih bomo ogledali. Nato smo se napotili v prvi obrat, v modelno ml-zarno. To je bila le šolska delavnica, vendar je bilo tam dovolj pripomočkov, da nam je predavatelj lahko nazorno pokazal, kakšna je pot od risbe, ki jo napravi inženir, do modela, ki
mora biti zelo natančno izdelan, kajti modelni mizar mora upoštevati, iz kakšne litine bo izdelek, katerega model bo izdelal, kajti vsaka litina se pri ohlajanju drugače krči. Da pa bi livarji vedeli, za katero litino je izdelan model, ga morajo mizarji še pobarvati z ustrezno barvo, ki predstavlja določeno litino. Potem nam je predavatelj pokazal še mnogo strojev in nas poučil o njihovi uporabi. Naš naslednji cilj je bila livarna. Ker pa v Izobraževalnem centru tovarne nimajo svoje livarne, smo odšli v livarno, ki redno obratuje v sklopu tovarne. Tam nam je predavatelj pokazal, kako se dela kalup. Ker je to delo zanimivo, pa tudi zelo zamudno, smo se z njim zamudili več kot polovico predvidenega časa. Nato smo si ogledali še talilne peči in druge priprave v tem obratu. Delo je tukaj zelo težavno, posebno pa je še zoprn
Brez kvalifikacije
prah, ki se ob iztresanju ulivkov iz kalupov pojavlja v pravih oblakih. Naslednji dan smo si ogledali kovino-strugarsko delavnico v Izobraževalnem centru. Tam smo videli množico stružnic in drugih priprav za obdelavo kovin. Predavatelj nam je prikazal postopek struženja nekega kolobarja iz aluminijeve litine. Vendar se je žal stružnica pokvarila, tako da celotnega postopka nismo mogli videti.
Istega dne smo si ogledali tudi ključavničarsko šolsko delavnico. Tam smo se seznanili z uporabo raznih meril od navadnih lesenih do najnatančnejših mikrometrov, s katerimi smo lahko izmerili premer lasu. Naučili smo se uporabljati sekač in pilo, vrezovati navoje in vrtati luknje z vrtalnim strojem.
Zadnji dan pa so nas v kino dvorani seznanili z ustrojem podjetja, z dolžnostmi in pravicami uslužbencev in z vlogo Litostroja v našem gospodarstvu. Povedali so nam, kaj vse izdelujejo v Litostroju. Ti izdelki so: viličarji, razni bagri in žerjavi, Dieslov! motorji, ladijski vijaki in druga ladijska oprema te vrste. Najbolj znane pa so litostrojske vodne črpalke in turbine ter druga oprema za hidroelektrarne, kajti z namenom, da bi v tovarni gradili opremo za HE, so Litostroj tudi ustanovili. Turbine in oprema pa predstavljajo tudi najvažnejši izvozni artikel tovarne. Odjemalci v tujini pa so Indija, ZDA, ZAE in številne druge države po svetu.
Nato so nas popeljali po vseh obratih tovarne, to so: modelna mizama, livarna, strugarski obrati, ključavničarski obrati itd.
Našo pozornost pa je vzbudilo tudi to, da v njej nismo opazili žensk kot delavk pri strojih. Pojasnili so nam, da je to delo zanje pretežko in jih zato ne nameščajo.
Bilo je res zanimivo, le škoda, da nismo smeli tudi delati, seveda pod nadzorstvom, kajti tako bi se še več naučili. Vendar smo si tudi tako obogatili svoje znanje.
Zelo smo hvaležni vodstvu šole in tovarne, da sta nam omogočila ta koristen in zanimiv pogled v del naše težke industrije.
Ze od nekdaj sem želel postati inženir. Ob ogledu tovarne pa se mi je ta velika želja še povečala. Z mislijo, kako rad bi bil zaposlen v tem gigantu naše industrije in kako z veseljem bi tukaj delal v korist naše lepe domovine, sem zapustil podjetje.
ADOLF KUŽNIK,
učenec 8. a razreda Osnovne šole Angele Ocepek Ljubljana
dili marsikoga izmed njih, da bo konkretneje lahko razmišljal o svoji zaposlitvi po študiju.
Za nemoten in uspešen potek vseh prireditev se moramo tudi na tem mestu kar najlepše zahvaliti dekanu in prodekanu fakultete, ki sta vsepovsod pomagala in tako olajšala naše delo. Vso pozornost pa so našim prireditvam izkazali tudi profesorji fakultete, ki se jim za sodelovanje prav tako zahvaljujemo.
Ob koncu tedna je na zakuski spregovoril najprej dekan fakultete prof. inž. Albert Struna, ki je hkrati uporabil to priložnost za slovesno izročitev indeksov prvim vpisnikom v izredni študij fakultete v Litostroju — 19 našim tovarišem, ki so se kljub svoji zaposlenosti odločili za nadaljevanje študija na visokošolski stopnji. Za njim se je v imenu Litostroja zahvalil dekanatu fakultete, profesorjem in študentom generalni direktor Ivan Kogovšek. V imenu univerze je pozdravil pobudo Litostroja sekretar Piškur, v imenu študentov pa se je prirediteljem zahvalil Miro Noč. Sledila je razdelitev knjižnih nagrad, ki jih je Litostroj namenil najboljšim študentom fakultete za strojništvo. Obdarovanih je bilo 35 študentov.
V nevezanem pogovoru in prijetnem razpoloženju so udeleženci slovesnega zaključka litostroj-skega tedna na fakulteti za strojništvo izražali želje po nadaljnjih stikih našega podjetja s fakulteto, pri čemer smo zabeležili mnogo novih pobud za nadaljnje oblike stikov med prakso in znanostjo, ki jih bomo v prihodnje z veseljem upoštevali, saj nam že te prve izkušnje dajejo mnogo koristnih napotkov za nadaljnje delo. S stiki v tej smeri bomo nadaljevali ne le na fakulteti za strojništvo, s katere bomo že v marcu ali aprilu povabili predavatelje v Litostroj, študente pa na ogled tovarne, vtem ko bomo ob zaključku šolskega leta priredili krajši program, s predavanji in diskusijo tudi na fakulteti, temveč tudi na drugih fakultetah in šolah, od koder lahko pričakujemo novih kadrov za naše podjetje.	Dr. B. V.
Prof. inž. Albert Struna n h. litnstrn iskrim trdnn
Posebna pohvala monterjem HE Peračica II
Ker je montaža HE Peračica — H. faza prvi večji objekt, ki ga je samostojno montirala montažna grupa Litostroja, se nam zdi primerno, da vas obvestimo tako o splošnem vtisu kot tudi o komercialnem uspehu, ki ga je ta montaža imela.
Predvsem moramo poudariti, da je bil' investitor z opravljenim delom izredno zadovoljen in ni skoparil z moralnim priznanjem montažni grupi. Vse obdobje montažnih del odlikujejo izjave o izredno uspešnem sodelovanju, ki ga ni skalil noben pomembnejši spor ali druga nevšečnost. Prav take so pohvalne izjave ostalih montažnih vodstev predvsem R. Končarja, ki je večkrat izjavilo, da si takih skupnih montaž še želi, ne samo zato, ker dajejo tako lepe rezultate, ampak so obenem tudi pomemben činitelj združevanja kolektivov dobaviteljev opreme brez posrednika: ni jim razumljivo, da se je Litostroj šele tako kasno odločil za samostojno montažo turbinske opreme.
Tako moramo kljub prvotni bojazni o finančnem izidu ugotoviti, da je montažna ekipa več kot zadovoljivo rešila svojo nalogo in s tem pripravila podjetju lepo referenco tudi v tovrstni dejavnosti. Če analiziramo ta uspeh, ne moremo mimo dejstva, da je vse člane montažne ekipe prevevala zavest, da opravljajo pomembno in odgovorno delo. Posebej pa velja to za glavnega organizatorja in šefa gradbišča Marka Debe-
ZANIMANJE ZA PROIZVODNJO
Mladinci PE HS so imeli proizvodno konferenco, na kateri je šef proizvodne enote inž. Da Da-mos seznanil mladince o planskih nalogah za leto 1963 in nakazal smernice za bodoče delo. Posebno pozornost so posvetili tekočim nalogam.
ZDAJ JE PA ŽE ČAS, DA UREDITE CESTE!
Ne bomo naštevali, katere ceste so v občini Šiška v najbolj obupnem stanju. O tem je bilo že veliko govora na sestankih vseh stanovanjskih skupnosti in zborovanjih SZDL. Naj omenimo samo nemogoče stanje Kebetove in Obirske ulice, Vodnikove ceste, pota okrog novega kina in občinske zgradbe, ulice v Korotan-skem naselju itd. Občani se upravičeno pritožujejo, da bi bile ceste videti lahko z malo več dobre volje popolnoma drugačne kakor doslej, saj so bila za to določena primerna sredstva. Še posebej pa je treba kritično oceniti vsa tro-lejbusna postajališča, kjer brizga po čakajočih potnikih blato ter snežna brozga.
Do sedaj so v Zgornji Šiški za posipanje cest skrbeli cestarji v okviru stanovanjske skupnosti, ki pa je prav na zadnjem zasedanju sprejela sklep, da bo v letu 1963 skrbelo za ceste komunalno podjetje. Bomo videli, če bo sedaj bolje?	S-e
Ijaka, ki je s precizno, smotrno in učinkovito organizacijo vodil montažo in evidentiral vse podatke tako, da je bil obračun lahak in nanj tudi investitor ne bo mogel po administrativni strani utemeljeno ugovarjati.
Upravni odbor je skupaj z upravo podjetja montažni skupini HE Peručica izrekel priznanje in pohvalo za posebej vestno in prizadevno delo.
Gospodarstvo
Na zadnjem zasedanju je občinski ljudski odbor razpravljal o gospodarskem položaju v naši občini. Iz poročila je razvidno, da je bil plan celotnega dohodka v naši občini v devetmesečnem obdobju dosežen z 71,2 °/o, medtem ko je bil v prvem polletju izkazan s 44,7 °/o.
Gospodarske uspehe v lanskem devetmesečnem razdobju so analizirali s stališča delitve dohodka po fakturirani realizaciji, da jih je bilo mogoče primerjati s planom in realizacijo v preteklem letu. Periodični obračuni gospodarskih organizacij pa so biii izdelani na podlagi delitve celotnega dohodka po vnovčeni realizaciji. Če analiziramo izpolnjevanje plana po vnovčeni realizaciji, ugotovimo, da je bil lani dosežen le z 61,3 "/o, medtem ko je bila realizacija v letu 1961 izražena z 72,1 °/(M
Stanje vnovčene realizacije ni povsem ugodno, saj podjetja z vnovčeno realizacijo ne dosegajo predlanske fakturirane realizacije. Ker večina podjetij izplačuje osebne dohodke po fakturirani realizaciji, se postavlja vprašanje višine skladov gospodarskih organizacij in s tem skladov politično teritorialnih enot.
Število zaposlenih se je povečalo v tem devetmesečnem razdobju za 5,5 °/», produktivnost pa za okoli 14°/o, medtem ko se je v prvem polletju le za 9 °/o. Porast produktivnosti dokazuje tudi primerjava ustvarjenega celotnega dohodka na zaposlenega, ki se je v lanskem letu povečal za 16 °/#, in porast dohodka na zaposlenega, ki se je povečal za 8 "/o.
Produktivnost pa bi bila lahko še ugodnejša, če se ne bi še nadalje povečala nedovršena proizvodnja.
Gospodarske organizacije so pri gibanju osebnih dohodkov večinoma upoštevale skladnost med produktivnostjo in osebnimi prejemki. Povprečni osebni dohodki so se namreč v primerjavi s povprečjem v letu 1961 povečali za 6,7 °/o, medtem ko se je produktivnost, merjena z dohodkom, povečala za okoli 14 */o.
Stroški poslovanja gospodarskih organizacij znašajo v strukturi celotnega dohodka v lanskem letu 67,8 "/o, kar pomeni, da podjetja niso poslovala tako ekonomično kot v predlanskem letu.
Poročilo je zelo obširno zajelo še ostala vprašanja, ki vplivajo na nadaljnji razvoj gospodarstva v naši občini. Posebno pa je bilo
Nova čitalnica v DZTK Ilirija v Zgornji Šiški
Proizvajalec - občan
Še nekaj besed o naši novi ustavi
v naši občini
poudarjeno intenzivno vključevanje našega gospodarstva v mednarodno trgovinsko sodelovanje. Naši dosedanji delovni rezultati so pokazali, da so naši kolektivi sposobni uveljaviti se tudi na mednarodnih tržiščih.
S-e
USPEŠEN NASTOP ZA PRIPADNIKE JLA
Mladinska kulturno prosvetna sekcija Litostroja je v vojašnici Borisa Kidriča v Šentvidu priredila veseli večer. Pripadnike JLA je predvsem navdušil zabavni ansambel Pavšič iz IŠ Litostroj in folkloristi. Pester program so pripadniki JLA toplo pozdravili in zaželeli več sodelovanja na kulturnem področju.
Proizvodnja ni edina funkcija družbe. Ko delavec proizvaja in ustvarja na svojem delovnem mestu kot član podjetja, ustvarja ne samo za sebe, za svojo družino, temveč tudi za družbene potrebe. Delavec gre po končanem delu domov, kjer šele lahko uživa sadove svojega dela in tudi_v prostem času sodeluje pri družbenem upravljanju. V okviru njegove komune se lahko udejstvuje kot občan v raznih službah in v tem njegovem delu se izraža njegova pravica do samoupravljanja tudi v komuni.
Samoupravljanje delavca-obča-na v občini pomeni torej sodelovanje vseh delovnih ljudi v raznih skupnostih. Prav tako kakor v podjetju je delavec-občan tisti, ki odloča, svetuje, predlaga, da se politično in družbeno delo vrši v njegovo korist in v korist družbe. Od vsakega posameznika in od njegove dejavnosti je odvisen socialni in kulturni razvoj v komuni.
Delovno ljudstvo je edini nosilec politične oblasti in upravljanja družbenih zadev.
Občani v občini neposredno ali po svojih organih družbenega samoupravljanja uresničujejo temeljne funkcije družbene skupnosti, zlasti pa zagotavljajo materialne in druge pogoje za razvoj poduktivnih sil in za delo
ljudi v skladu z razvijanjem socialističnih družbenih odnosov. Nadalje usmerjajo in vsklajajo razvoj gospodarstva in družbenih služb ter samostojno razpolagajo z družbenimi sredstvi občine. Nadalje ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje življenjskih, kulturnih, socialnih, komunalnih in drugih skupnih potreb.
Vse te naloge, ki jih morajo uresničevati organi družbenega samoupravljanja, pa imajo torej dvojni namen:
Zagotoviti pravico proizvajalcu-občanu, da sam neposredno sodeluje pri tem družbenem delu oz. da v njegovem imenu to izvršujejo organi družbenega samoupravljanja in zagotovijo proiz-vajalcu-občanu vse koristi, ki mu jih nudi družba.
To pomeni, da je komuna skupnost ljudi, kjer se srečujeta ter vsklajujeta »dva« človeka oziroma dve dejavnosti delovnega človeka kot proizvajalca in kot občana potrošnika. Komuna mora izvajati torej vse funkcije, ki so nujno potrebne za normalno življenje občana in širše skupnosti državljanov. Za vse to delo pa morajo imeti ustrezni samoupravni organi dovolj materialnih sredstev, sicer bi bilo tako družbeno samoupravljanje precej okrnjeno. Ta družbena sredstva ustvarjajo proizvajalci-občani v svojem kolektivu, ki jih potem dodeljuje podjetje občini za določene njene dejavnosti. Občina namreč uporablja taka sredstva za vse tiste službe, ki so v korist delovnega človeka, kot na primer za gradnjo zdravstvenih, prosvetnih ter kulturnih ustanov, za komunalno ureditev, za delovanje stanovanjskih in krajevnih skupnosti itd.
Občan se lahko tudi udejstvuje pri izvajanju ljudske oblasti v komuni. Sam neposredno in posredno sodeluje v raznih organih ljudske obiasti. Neposredno sodeluje z volitvami, z odpoklicem, referendumom in na zborih občanov in kot izvoljen predstavnik ljudstva v skupščinah in v svetih ter drugih družbenih organih.
Vse te pravice in dolžnosti občanov so sedaj napisane v osnutku zvezne ustave in tudi v osnutku naše republiške ustave. O njih obširno razpravljajo občani na svojih sestankih po terenu. Zato je naša dolžnost, da se teh razprav udeležujemo in na njih predlagamo eventualne dopolnitve in popravke, če menimo, da je to v korist proizvajalca-občana.
S-e
Leningrajski graditelji turbin - Litostrojčanom
/belimo vam čudovito novo
Dragi tovariši in prijatelji!
Toplo vam čestitamo k novemu letu 1963. Od vsega srca vam želimo velikih uspehov v izgradnji socializma, v borbi za mir in mnogo sreče v osebnem življenju.
Z veseljem vam sporočamo, da je naš tovarniški kolektiv do roka izpolnil letni proizvodni plan.
Število delavcev našega podjetja je v enem letu naraslo. Mnogi so dobili priznanje kolektivov in udarnikov komunističnega dela. Prav tako smo dosegli nove uspehe v izboljšanju življenjskih pogojev delovnih ljudi.
Vse svoje najboljše misli bomo posvetili predvsem našim glavnim ciljem: krepitvi miru in prijateljstva med narodi, povečanju svojega neposrednega doprinosa za uresničitev veličastnega programa izgradnje komunizma, ki ga je sprejel XXII. kongres partije. Izražamo svoje globoko prepričanje, da bo novo leto 1963 prineslo tudi vam mnogo velikih uspehov pri utrjevanju miru in izgradnji socializma, pri uresničevanju plemenitih ciljev in upov. Bodite zdravi in srečni, dragi tovariši in prijatelji!
Želimo vam čudovito novo leto in leto trdnega miru. V imenu kolektiva, dvakrat nagrajenega z redom Lenina Metalnega zavoda XXII. kongresa KPSS. Predsednik tovarniškega komiteja sindikata.
A. B. Ščemeljev
ZANIMA VAS
PRIŠLI
Tatjana Petkovšek, inž. Slavko Ljubič, Stanislav Novak, Pavel Križnik, Fahrudim Negovanovič, Alfred Kunst, Mehmed Kitanič, Francka Štrucl, Andrej Košan, Mevludim Bekrič, Ciril Flander, Franc Miklavčič, Pavla Smolej, Emilija Grivec, Bruno Faraguna, Milan Zalar, Avgust Rus, Jože Potočar, Ivan Mandlin, Štefan Gene, Janez Stopar, Jože Avbelj, Jože Kaker, Jožef Havalič, Janez Hrovat, Ivan Posedi, Vlado Lugarič, Štefan Vogrinčič, Stanislav Slana, inž. Branislav Gospodžinački, Ivica Cubela, Jože Štrus, Franc Podmiljšak, Anton Fur-di, Peter Jelenc, Milan Čadež, Anton Kralj, Vladimir Weis, Jože Papež.
ODŠLI
Janez Kenk, Franc Pugelj, Jože Jel-šnik, Dragica Zore, Anton Štimac, Jože Zajc, Marjan Zore, Jože Letnar, Slavko Tomažič, Marija Černe, Marija Šutlič, Milan Udovič, Vincencij Kraševec, Štefan Simonič, Vinko Sever, Miroslav Kaisercberger, Tončka Eržen, Franc Usenik, Ivan Papež, Marjan Borštner, Franc Lovšin, Emanuel Žagar, Elizabeta Kocjančič, Sebastijan Piskar, Janez Založnik, Anton Škarja, Zvonko Žvokelj, Jurij Vdo-vič, Jože Urbančič, Janez Drnovšek.
ŠTEFAN KOVAČ SE JE ZAHVALIL
Ob novem letu nam je pisal naš delovni invalid Štefan Kovač, ki živi v Murski Soboti. Iz njegovega obsežnega pisma povzemamo samo nekaj najznačilnejših misli:
Predvsem opozarja Kovač zdrave delavce, naj pazijo na zdravje in uporabljajo zaščitna sredstva, da ne bodo doživeli njegove grenke usode. Iskreno se zahvaljuje dr. Marici Maroltovi, Dani Berčičev! in Anteju Bu-riču za obisk. Dragim tovarišem iz Litostroja se zahvaljuje tudi za darila, ki so jih njegovim otrokom prinesli za dedka Mraza. Zahvaljuje pa se tudi tovarišu Vinku Kožuhu in Milanu Vidmarju, ki sta se zavzela za to, da je dobil dolgoročno posojilo.
Tov. Kovač želi ob novem letu vsemu delovnemu kolektivu mnogo sreče pri delu in delovnih uspehov.
OJ, TA VOJAŠKI BOBEN ...
Iz Tetova v Makedoniji je pisal Ignac Konte, ki je bil zaposlen v DT. Rad bi bral časopis, ki ga izčrpno informira o dogajanju v Litostroju. Kolektivu želi srečno novo leto, polno proizvodnih uspehov.
Dušan Lindič se nam zahvaljuje za redno pošiljanje časopisja in nam želi uspešno leto 1963. Lepo pozdravlja kolektiv pločevinarne.
ČESTITKA
Naš nekdanji sodelavec Feliks Blatnik želi kolektivu livarne jeklene litine mnogo uspehov v letu 1963.
ČESTITKA
Znani novinar Radia Beograd Ivan ščekič se nam ob novem letu najlepše zahvaljuje za redno pošiljanje »zelo zanimivega lista Litostroj«, ki mu koristi pri njegovem delu.
OBISKALI SO NAS
Dne 15. januarja nas je obiskala delegacija vlade SZ, ki jo je vodil namestnik predsednika državnega komiteja ministrskega sveta za izkoriščanje atomske energije Levš.
Dne 16. januarja nas je obiskala delegacija deželnega komiteja KPI za Piemont pod vodstvom deželnega sekretarja in člana CP KPI D’Amica.
Dne 12. januarja nas je obiskal minister za elektroindustrijo republike Gvineje.
REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE
Vodoravno: I. GK, b, s, 1, p. 2. srečno novo leto. 3. obramba, ekces. i. Laau, Erato, Abe. 5. AN, m, srake, stik. 6. dostaviti, voliti, a. 7. Henrik, kuloar, no, at. 8. dekli, Amid, dvomiti. 9. EM, Asa, ocepek, Ave. 10. kos, Lj, Ribar, stena. 11. MG, Aida, jed, spored. 12. Ren, Nama, lakt, LI, I. 13. galeba, papirnato, OP. 14. Z, PL, VE. OM, JN, golo. 15. preveril, piknik, Z. 16. gladine, omega, Jože. 17. Ar, V. RA, masa, ravan.
Številke označujejo vrsto, v kateri so besede.
REŠITEV REBUSOV Zobnik, Ključavničar
REŠITEV POSETNIC Ivan Kogovšek, Manganove litine
Živela sta Ona in On. Mlada sta bila, ljubila sta se, pa sta se vzela. Bila sta srečna, razumela sta se in skupaj sta preživela lepe in hude čase. Doživela sta tudi najsrečnejši dogodek: dobila sta sina. In bila sta še srečnejša. On pa je delal še pridneje, da bi Ona in mali Marko in On živeli čim lepše. Življenje je teklo daljre, Marko je bil že cel fant in vse bi se lepo izteklo, če ...
... če se ne bi pričela vojna. On je vedel, kam mora. Objel je Njo in Marka in s trdnim korakom odšel v gozdove. Kmalu za tem so Njo in Marka odpeljali v taborišče, hišico pa zažgali. To so bili hudi, hudi časi; kvišku jih je držala le vera, da bodo spet skupaj, da bo spet lepše. Vrnila sta se z edinim upanjem v srcu, da bi bil On živ. Nista upala zaman. On je bil živ in našel ju je. »Kaj bova zdaj?« ga je vprašala Ona. »Kaj bova zdaj, me sprašuješ?« je odgovoril On. »Živela bova, delal a bova, zaslužila sva si življenje, lepše bo, o, še bo lepše... šla bova v mesto, tam bodo gradili tovarno in potrebovali bodo pridnih rok...«
Pa sta šla in s tisoči drugih gradila tovarno. Ko je bila tovarna zgrajena, je dobil On delo v njej. Bil je dober delavec in nekega dne so ga poklicali v pisarno in rekli: »Dobro delaš. Izkazal si se. Boljše delo dobiš. Postal boš monter.«
Postal je monter. Dober monter. Nekje daleč v Makedoniji se
TURBINE IZGUBLJAJO NA TEŽI
Moč, izmere in teža sodobnih hidravličnih strojev čedalje bolj naraščajo. Zniževanje njihove teže in cene je zategadelj nadvse važno. Včasih gre za prihranek več sto ton materiala. Zniževanje teže pa mora biti osnovano. Samo točna metoda pri izračunavanju originalnih konstrukcijskih rešitev ne zadostuje. Tudi v praksi je treba preizkusiti, ali stroj brezhibno deluje pod vsemi delovnimi pogoji.
je pri montažah nekaj zataknilo in poslali so njega. Odlično je opravil in prihranil tovarni denar »in od sedaj boš povsod, kjer bomo montirali, delal ti!« Od tega dne dalje je montiral...
... po vsej Jugoslaviji in tudi v tujini. Potoval je z gradbišča no gradbišče. Trdo je delal in bil često v življenjski nevarnosti. Najhuje pa mu je bilo, ker je bil sam, ker ni imel Nje in otroka ob sebi, kakor je bil navajen toliko let. Nikogar ni imel, da bi se mu zvečer potožil, in še huje mu je bilo, ko je bral Njena pisma: »Težko mi je, ko sem z otrokom sama. Ne vem, kako je tebi, kako živiš, kaj delaš, kdo ti pere in kdo ti zašije nogavice. Rada bi prišla enkrat k tebi. Tudi druge
je bila deset let sama. Preveč sama. Toliko sama, da se je grenko zaprla vase in se navadila samote. V teh urah ji je zaledenelo srce. Tudi pisala mu je vse manj. Ker ji je tudi On pisal vse manj, jo je to grizlo. Ker je bila tako sama in obupana in jo je On tako zanemarjal, s-e je v Njej, še sama ni vedela kdaj, porodil sklep: »Ločim se ... tako se mu najbolj maščujem za vse. On lepo živi, potuje iz kraja v kraj in se ne zmeni več zame, jaz pa sem sama, že deset let sama. Da, ločim se.« In živela je s to grenko mislijo...
Leta so minila in On se je vrnil. V tovarni so pričeli pripravljati njegovo upokojitev. In vse bi se lepo končalo, če bi mu Ona ne povedala svoje odločitve. Ni mogel verjeti, da je to mogoče, saj On vendar ni kriv, saj bo sedaj vsega hudega konec in bosta skupaj, da, do konca skupaj. Ni vedel, kaj bi, vse je povedal to-
V kratkem bodo v HC XXII. kongresa KP SS na Volgi montirali agregat, s pomočjo katerega bodo preverjali novi lažji tip. Od serijskih agregatov se ta razlikuje po tem, da je stator hlajen z vodo pod tlakom, vtem ko je rotor hlajen zračno. Konstrukcija turbine je prav tako spremenjena. Lopate gonilnika so votle, drsne ležaje pa so zamenjali nihalni ležaji; uporabljeni so direktnoos-ni servomotorji, ki so razmeščeni na pokrovu turbine. Generator nima svoje lastne gredi. Turbinska gred spaja telo pesta gonilnika s pestom rotorja generatorja. Na ta način je turbina »shujšala« za skoraj 150 ton.
žene bi rade obiskale svoje može in morda bi vi to lahko povedali v tovarni in morda bi oni pomagali. Meni sami je namreč tako zelo hudo ...«
Večkrat se je odločil, da ne bo več potoval, toda kaj, ko je bil tovarni potreben. Pa tudi doma ni bilo več kot včasih. Ona je jokala in mu očitala, da živi svoje življenje, da živi le zase in za tovarno. Nič ji ni odgovoril, v sebi pa je računal: »Se nekaj let in upokojen bom ... potem bova vedno skupaj...«
Ni šlo vse po njegovih računih. Leta so dolga. V petnajstih letih
varišem v tovarni in razumeli so ga, pa ne samo razumeli, tudi pomagali so mu. Tista iz pisarne, tista, no, socialna delavka, ali kako ji že pravijo, je šla in govorila z Njo in z Njim in potem z obema tolikokrat, da sta oba vedela, kaj nista storila prav, da je prišlo vse to med njiju in sta si znala vse odpustiti in sta sklenila ...
... da ostanejo vse dni skupaj. Res je bila Njena zgodba drugačna od Njegove zgodbe, toda obe zgodbi sta bili njuno življenje, življenje Njega in Marka in Nje in velike tovarne.	Geno
KULTURNO-PROSVETNA IN ŠPORTNA DEJAVNOST V NAŠI OBČINI
ali zdrav duh v zdravem telesu
V naši občini delujejo S v o b o -d e in kulturno-prosvetna društva v Spodnji in Zgornji Šiški in v Šentvidu, v Bukovici, v Vodicah, na Skaručni, v Tacnu, v Gameljnah in v Dravljah. Razen tega deluje še godba Litostroj, kulturni klub v Šentvidu, Ljudska knjižnica v Šiški, klub družbenih organizacij v Zgornji Šiški in končno v vojašnici Borisa Kidriča v Šentvidu, kjer je med pripadniki JLA vsestransko razvita kulturna dejavnost.
Ljudska knjižnica v Šiški ima 16.862 knjig, od tega le 1905 mladinskih. Knjižnica v Šentvidu ima 4.100 knjig, v Dravljah okrog 2.000 knjig, v petih potujočih knjižnicah 500 knjig, po šolah pa jih je več kot 14.700, tako da razpolagajo vse knjižnice z več kot 40.000 knjigami.
Tudi veselje do učenja glasbe je v naši občini precejšnje, saj ima šišenska glasbena šola več kot 1100, šentviška pa preko 140 rednih učencev. Na svoji zadnji seji pa je sprejel občinski ljudski odbor sklep, da se združita obe glasbeni šoli v eno, ki se imenuje Franc Šturm Šiška-Bežigrad z enotnim vodstvom, ki bo imela svoje oddelke v Spodnji Šiški, Zg. Šiški, Dravljah, Šentvidu in Vodicah.
Tudi za filmsko vzgojo je v naši občini precej preskrbljeno, kar dokazujejo številna stalna in občasna kino gledališča.
Ne smemo pozabiti še na izredno dejavnost Delavske univerze v naši občini, ki ima več sektorjev izobraževanja. S svojim delom
ROKOMETAŠI LEPO NAPREDUJEJO
Z uvrstitvijo v okrajno ligo so se pričele pri naših rokometaših nove težave. Nasprotniki so sami boljši klubi, zato nismo od naših mnogo pričakovali. Pa vendar nas niso razočarali. Že ko smo jih gledali na tekmovanju proti SD Trbovlje, so zaigrali izredno lepo in s tem pokazali, da bodo trd oreh na tekmovanju v okrajni ligi.
Trenutno teče v okrajni ligi četrto kolo. Naši rokometaši imajo po treh kolih 6 točk in 27 golov diference, kar pomeni izreden uspeh. Če pomislimo, da je bil prvi nasprotnik Olimpija B, katero trenira odlični trener in igralec Papež, je zmaga vsekakor uspeh.
Žal pa ne moremo naštevati samo lepih stvari. Z boljšo disciplino igralcev bi se dalo doseči še več. Zgodi se, da le-ti menjajo klube in tako nastane med njimi vrzel in nesoglasje. V bodoče se mora to odpraviti in uspeh ne bo izostal. Naj omenim še, da bi ŠD Litostroj lahko tudi malo bolje pomagalo rokometašem kakor do sedaj.	Miklavčič
skrbi Delavska univerza za družbeno ekonomsko izobraževanje v delovnih organizacijah, strokovno izobražuje njene člane, poljudnoznanstveno izobražuje občane ter prireja razne tečaje za tuje jezike, tečaje za knjigovodstvo itd.
Prav uspešno pa je organizirala Delavska univerza skupaj z občinskim odborom SZDL študij osnutka zvezne in naše republiške ustave po delovnih organizacijah in med občani.
Iz obširnega poročila sveta za telesno vzgojo lahko ugotovimo, da se šišenski športniki še posebej pridno udejstvujejo v orodni telovadbi, nogometu, košarki, namiznem tenisu, kegljanju, smučanju, balinanju, odbojki, rokometu in tako dalje. Občinski ljudski odbor je dodelil za gradnjo športnih in telesno-vzgojnih objektov 37,000.000 din. Zelo uspešno je bilo v preteklem letu delu TVD Partizan, društva za telesno kulturo Ilirija, športnega društva Ljubljana in šolskih športnih društev. Gradnja novih športnih objektov pa nam zagotavlja, da bo športno udejstvovanje zajelo še več naše mladine.	S-e
REŠITEV NAGRADNE »SKRIVALNICE«
IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
Časopisa »Litostroj«
Uredništvo našega lista je prejelo 176 rešitev »skrivalnice«. Pravilno jo je rešila Irena Ramšak , ki bo prejela 1000 dinarjev. Razen tega pa smo se pozneje odločili, da podelimo še dve tolažilni nagradi po 500 din. Prejmeta jo Zvonka Hren in Jože Rakun. — Pravilna rešitev se glasi: Šuštar, Bolha, Kovač, Kolar, Vrana, Škof, Molek, Papež, Balon, Mesec, Fuss, Sokol, Kralj, Komar (ali Muha), Sever, Šparovec, Gregorčič, Vodnik, Prešeren, Cankar, Finžgar, Vesel, Bradač, Tavčar, Struna, Pajk, Podboj, Kožuh, Pust, Martini, Maček, Miška, Vrabec, Gosak, Volk, Oven, Smeh, Keber, Junc, Sluga, Bokal, Hlebec, dr. Vrčon in Likar, Kralj, Turk, Mlaka (ali Megla), Ribič, Kuhar, Oblak, Koren, Grahek, Orehek, Čebular, Česen, Hren, Ščuka, Šoln, Dimnik, Požar, Pevec, Godec, Jager, Medved, Boben, Skala, Mravlja, Rep, Golob, Strah, Klun, Klobasa, Zajc, Jurček, Duh, Grm, Jazbec, Mak, Metulj, Hrast. Čuk, Blatnik, Seme.
Skupaj 82.
Uredništvo časopisa ti bo hvaležno, če mu boš sporočil svoje predloge Za izboljšanje in popestritev lista. Telefonirajte na številko 583.
oooooooooooooo<x>oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo>ooo<x>ooooooooooooooooooc»ooooo<x>ooooooooooocooooooooooooooooooo
5§»! S potovanja po Poljski
Poljski sem potoval s sku-pino mladincev, ki se je od-_L. z vala vabilu študentov z LICEJA PEDAGOGICZNE-GO IN G. PIRAMOWICZA W BIELSKU-BIALEJ.
Prve dni našega potovanja smo namenili ogledu Slezi j e. Šlezija — ŠLONSK, kot jo nazivajo Poljaki — je sedaj v celoti vključena v poljsko državo, medtem ko je pred drugo svetovno vojno meja razpolavljala to najbolj strnjeno industrijsko območje. Mesta Ka-tovvice, Chorzow, Sosnowiec, Za-brze (nekdanji Hindenburg), By-tom in Gliwice imajo od 100.000 do 200.000 prebivalcev. S sosednjimi industrijskimi kraji sestavljajo eno samo koncentrirano, urbanizirano pokrajino, v kateri se drug ob drugem vrstijo rudniki črnega premoga, veliki metalurški kombinati in drugi objekti težke in lahke industrije. Daleč naokrog, kamor seže razgled, se vali dim iz visokih dimnikov železarn in jeklarn. Sliko panorame izpolnjujejo značilni stolpi nad rudniškimi jaški in stožčasti grički jalovine. Obrisi zakajenih naselij, siva prevleka na hišnih pročeljih, ozračje nasičeno z dimom in sajami, množice delavcev, ki hitijo z dela in na delo. To je najzgo-
vornejša priča mogočne industrije v tem bogatem premogovnem bazenu Evrope.
Prijetno spremembo so nam pripravili naši poljski prijatelji, ko so nas popeljali iz tega okolja na sprehod v razsežni, čudovito urejeni »Park kulture in oddiha«. Razprostira se na velikem prostoru med predmestji Katowic in Chorzowa. Lepa sprehajališča in drevoredi, skrbno negovani cvetlični nasadi, umetno jezero, po katerem vozi motorni čoln radovedne turiste. Velike zelene površine so res osvežujoče nasprotje ob primerjavi s sivimi naselji, velikanskimi koksarnami, topilnicami in jeklarnami, ki so noč in dan zavite v oblake dima, iz katerih pobliska vaj o žareče iskre. Nekoliko stran od parka je naj večji stadion na Poljskem. Na tem stadionu je bila odigrana kvalifikacijska tekma v nogometu za svetovno prvenstvo med Jugoslavijo in Poljsko. Stadion je bil zgrajen
šele pred nekaj leti lin sprejme več kot 100.000 gledalcev.
Ogledali smo si tudi znameniti planetarij, kakršnih je na vsem svetu le kakih 20, v Evropi pa se uvršča med prve po najmodernejših Zeissovih optičnih aparaturah. Imenuje se po rojaku, velikem znanstveniku Nikolaju Koperniku.
Čeprav ima Šlezija v tem delu tako izrazit pečat industrijske pokrajine z vsemi nevšečnostmi, ki jih povzročata umazanija in trušč, sem se kar dobro počutil v črnih in zakajenih Katowicah. Vsakdanji, slučajni razgovori z mladimi delavci in študenti so nas prepričali o iskrenih simpatijah do Jugoslavije. Tako čustveno neposredni in prisrčni so bili ti trenutki. Omenil bi le prizor z ulice. Ko sem v Katowicah pri kiosku kupoval časopis, se mi je pridružil mlad Poljak. Ob slovesu mi je krepko stisnil roko rekoč: »Zelo, zelo cenimo vašega Tita in Jugoslavijo.« Nedaleč od Krako-
wa, bivše prestolnice Poljske, je bilo po vojni zgrajeno mesto No-wa Huta. V Krakowu kaj radi poudarjajo, da šteje njihovo mesto skupaj z Nowo Huto že pol milijona prebivalcev. V Krakowu ni bila v zadnji vojni porušena niti ena hiša. Mesto slovi po številnih cerkvah, ki jih je 87.
Ogledali smo si tudi največji in naj starejši solni rudnik v Evropi Wieliczko, ki je v bližini Krakowa.
Nekaj dni pred odhodom iz gostoljubne Poljske smo se seznanili tudi z nenavadnim muzejem bližnje preteklosti — Oswieci-mom. Že samo ime vzbuja grozo. Danes je v stavbah nekdanjega koncentracijskega taborišča muzej z dokumenti nacističnih zločinov. Eden izmed očividcev in veteranov Oswiecima, ki je danes vodnik po muzeju, nam je s tresočim glasom tako pretresljivo pripovedoval, da so se pred nami znova zvrstile podobe strašnega gorja. Zastave z žalnimi trakovi,
med katerimi je tudi jugoslovanska, nemo opozarjajo, da je dalo v Osvviecimu krvni davek 28 narodov ... Tu je umrlo in bilo pobitih nad 4 milijone ljudi. Ponavljam: 4 milijone! Štiri milijone — to je skoraj ves narod!
Zapuščali smo Poljsko. Vožnja do Zebrzydowic, zadnje postaje na Poljskem, je naglo minila in kmalu smo se poslovili od naših poljskih prijateljev. Odkritosrčni stiki z njimi so nas prepričali, da je med nami marsikaj, kar nas povezuje in utrjuje naše medsebojne vezi.
Poljska je bila za nami. Od nje nas je spet ločila temeljito zaprta meja na češkoslovaški ' trani. Neprijeten občutek pa je še zoprnejši, ko ni ne konca ne kraja dolgoveznih formalnosti na če-škoslovaško-avstrijski meji...
Gozdna poseka ob meji in sistem žičnih ograj, nabitih z električnim tokom, pa visoki stražni stolpi z žarometi — vse to nas preveč spominja na nekdanja taborišča ... Te žice ograjujejo seveda tudi Poljsko od ostalega sveta. In vendar mi bivanje na Poljskem ni vzbujalo vtisa, da sem za žično ograjo.
»Znam tipkati, voditi knji...	Kar prevesten delavec —
»Že prav, že prav — sprejeta«!	Oprostite, ta prostor je rezerviran za mojega šefa
Mi smo pa res napredna tovarna. Se kranjskih pesmi ne znam vseh, pa me že učijo pesmi z vseh kontinentov ...
POSETNICA JOVO KLAVDA
Danes bomo končno študirali varnostna pravila. (Avtorja te karikature prosimo, da bi se oglasil na uredništvu, kjer bi se dogovorili glede nadaljnjega sodelovanja)
Ob novoletnem rajanju so si tudi miši v poslopju kadrovskega sektorja privoščile svojevrstno »zakusko«. Naredile so pravo invazijo na različne pravilnike, profile in dokumente in naredile precejšnjo materialno
škodo
— Joj, kako lepo si umijem čevlje na litostrojskih cestah.
— Pa naj še kdo kritizira našo občino, da ne zasipa jam
»Ste zagledali plen?«
»Ne, ne, samo na razpravo o delitvi osebnih dohodkov se pripravljam«
Iz nekega obrata
Ko je nekega večera čistilec livarne jeklene litine vrgel čez ograjo kar 25 m gumijaste cevi, dva sekača in težko kladivo, si ni mislil, da mu ta »akcija« ne bo uspela. V trdi noči je dobil toliko poguma, da bi nakradeno odnesel domov. Toda streli našega vratarja, ki je to njegovo »akcijo« le opazil, so ponovno omogočili, da skupnost ni
bila oškodovana
TEHNIKA
Časopis »Tehnika«, organ Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, izhaja vsakega prvega v mesecu.
Obsega:
1.	Splošni del tehnike
2.	Naše gradbeništvo
3.	Rudarstvo in metalurgijo
4.	Strojništvo in elektrotehniko
5.	Kemično industrijo
6.	Prehranjevalno industrijo
7.	Promet
8.	Organizacijo dela
9.	Obvestila industrijskih podjetij o njihovih proizvodih in tehničnih dosežkih
Vsaka številka obsega približno 25 strani velikega formata 21X29 cm.
Letna naročnina: 12.000 dinarjev.
Posamezna številka: 1250 dinarjev.
Naročila pošiljajte na naslov: DIREKCIJA ZA IZ-DAVAČKU DELATNOST »TEHNIKA«, Beograd, Kneza Miloša 7/II; telefon 30-106, 30-057 in 30-024
— Ampak žena, verjemi, da sem delal nadure
RAZPIS za prednaročilo »MATEMATIČNEGA PRIROČNIKA«
Založba »Življenje in tehnika«, Ljubljana, Lepi pot 6 opozarja na subskripcijo knjige
J.	N. Bronštejn —
K.	A. Semendjajev MATEMATIČNI PRIROČNIK
Za inženirje, tehnike in študente tehniških šol. Priročnik, ki bo izšel v 1.1963, stane v prednaročilu 4.200 din. S prednaročilom si boste zagotovili dobavo priročnika, ker je naklada omejena, cena v prosti prodaji pa bo znatno višja. Naročila pošiljajte na naslov Založba »Življenje in tehnika«, Lepi pot 6, Ljubljana.
LITO STROJČANI !
#	Berite in širite nedeljsko % izdajo
#	»LJUBLJANSKEGA
#	DNEVNIKA«!
% Mesečna naročnina ® 100 dinarjev
STROJNIŠKI
VESTNIK
glasilo oddelka za strojništvo, inštituta za turbo-stroje, društva strojnih inženirjev in tehnikov LR Slovenile.
Prinaša aktualne članke iz strojništva, pregled domače in tuje strokovne literature, društvene vesti, poročila o delu in uspehih vseh vodilnih tovarn strojne industrije.
Izhaja dvomesečno v nakladi 3000 izvodov.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Aškerčeva 16.
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5000 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Odgovorni urednik Peter Likar — Telefon uredništva 33-511, telefon glavnega urednika 586, odgovornega 583 — Cena posamezni številki v prodaji 20 din
—	Poštnina plačana v gotovini
—	Rokopisov ne vračamo —
Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru