Ameriška Domovi ima SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R MONDAY MORNING, AUGUST 18, 1952 LETO Lin — VOL. mn Pregled važnih novic preteklega tedna * PESIMISTIČNI KRALJ. -■^Padi monarh Irana je že zaig-ral svojo avtoriteto in zadnjo Priliko, ko se je bal podpreti drastične mere svojega bivšega premierja Ahmeda Quavama proti Nacionalistom. Zdi se, da šah vidi, da se konec naglo bliža. — Njegova .sestra, princesa Ašraf, le že odpotovala z letalom v Zdr. države, kamor je vzela s seboj ^ kosov prtljage. * OPTIMITIČNI KRALJ.—Ibn ^aud, kralj Saudi Arabije, ki je ^°gata na olju in ki si je že nabavil dvajset velikih ameriških avtomobilov, opremljeih z napravami za ohlajevanje zraka, m “auto-trailer” ali hišo na ko-^esih, ki se jo priklopi avtomo-bllu, za katero je plačal 20,000 dolarjev, si je zdaj .domislil, da Potrebuje še moderno veliko letalo. Transoceanska družba je Naznanila, da preureja veliko ^C-4 letalo v moderno zračno Palačo za- Njegovo Puščavsko Veličanstvo. Preuredba in oprema bo stala $100,000. Med ostalimi “potrebščinami” bo v letalu tudi prestol, velika spalnica _ °Palnico, dvigalo ali lift in 14 razkošnih naslanjačev. * BEG IZ RAJA. — Tekoči me-Sec je že pribežalo iz komunistične Vzhodne Nemčije v zapad-Nl Berlin nad 7000 prebivalcev, 1 so zaprosili zapadnonemške oblasti za politično pribežališše. Ogleda, da bo število pribežni- ^ °v ta mesec, ki ga je komaj po-°vico v kraju, še prekosilo re-v0rd meseca julija, ko je pribe-j-alo v zapadni Berlin 13,000 pre-Nalcev Vzhodne Nemčije. J Nevarno orožje. — Kdor °če imeti in lastovati v Romu-^il pisalni stroj, mora imeti za ° Policijsko dovoljenje. Kršilci e Naredbe so prav tako strogo aznovani kot oni, ki imajo strel-510 orožje brez policijskega do-v°ljenja. Režim si prizadeva Zatreti protikomunistične okrož-Ce- Policija zapira vse od de-®etletnih dečkov do sedemnaj Stonih mladeničev, ki jih drži °t talce ali pa jih zaslišuje gle-Njihovih družinskih članov, , ! s° osumljeni protkomunistič-dejanj. ^ 2A OHRANITEV STALINA. egunci iz Sovjetije poročajo, a skupina sovjetskih znanstve-_1 ov eksperimentira že od leta človeškimi “poizkusnimi d da bi našla način za po-. a jšanje Stalinovega življenja, kijevskem biološkem institu- 1938 g ,u le kakih 30 mož, večinoma v etov iz Georgije, ki so pribli-N° Stalinove starosti (72 let), ^ateri so tam tako rekoč jetniki. 1 ti žive v posnemanju Stali-navad in znanstveniki jim Nzgavajo serum, ki naj jim življenje. Enajst od teh ie že umrlo. q NlacARTHUR v novi vlogi. — tekv ^ac'^I‘tl1ur je postal pre-1 teden predsednik odbora (S.^dNgton Rand korporacije s ^0o»000 plače na leto. — Letni ^rorriet te korporacije,, ki operi-st.,v ^dr. državah 22, v petnaj-državah inozemstva pa 23 Varn, znaša $227,000,000. Te to-varne strni izdeluiei° lr°le, od vsakovrstne pisalnih in računskih r°jev, strojev za britje itd. pa g^.do velikih najpreciznejših oLr do velikih do]0'*eV’ kateri stanejo milijon nera^;V vsak. Poleg tega bo ge-ra še vedno prejemal svojo s.?eralsko plačo, ki znaša $19,- 548 Na leto. NOVI GROBOVI Frank Pierce Po težki, šestmesečni bolezni je umrl v nedeljo zvečer na svojem domu, 1382 E. 123 St., Frank Pierce, star 43 let. Zapušča ženo Alice, roj. Mismas, in štri otroke: Alice Osborne, Frank, James in Nancy, očeta in mater, Frank in Agnes, roj. Prišel, sedem bratov: Martin, Joseph, John, Louis, Frederick, Edward in Anthony, ki je član reda Salvatorijskih očetov in je poznan kot Father Justin, ter 2 sestri, Agnes Sargi in Anna Grosel. Čas pogreba še ni bil določen. Pogreb bo v oskrbi Grdinovega pogrebnega zavoda na 17010 Lakeshore Blvd. Vincent Gnidiza Po enotedenski bolezni je u-mrl v soboto zjutraj v St. Alexis bolnišnici Vincent Gnidiza stanujoč na 3998 E. 80 St., v starosti 82 let. Doma je bil iz fare Boštanj na Dolenjskem, odkoder je j prišel pred 50 leti. — Bil je dobro poznan in je imel več let čistilnico oblek ter je bil po poklicu krojač. Spadal je k društvu Slava št. 173 SNPJ. Tukaj zapušča strica John Stau-tiharja, svakinjo Mary Udovič ter več sorodnikov.. Pogreb se bo vršil iz Louis Ferfolia zavoda v torek zjutraj ob 8:30 v cerkev sv. Lovrenca in'od tam na pokopališče Kalvarija. \ Jennie Mišmaš Po deset let trajajoči težki bo-.ezni je v soboto zvečer umrla Jennie Mišmaš, roj. Hočevar, stara 66 let, stanujoča na 1404 53 St. v svojem domu. Zapušča moža Josepha, doma iz iste fare namreč Ambrusa na Dolenjskem. Dalje zapušča sina Josepha in Engelberta ter hčer Alojzijo Godec in dva vnuka, starem kraju pa sestro Terezijo Hrovat. Pripadala je društvom Carniola Hive 493 Macca-aees, Marija Magdalena št. 162 KSKJ, SŽZ 25 in k Oltarnemu društvu. Pogreb je določen za sredo.. Truplo bo položeno danes ob 4. popoldne na mrtvaški oder v Grdinovem pogrebnem zavodu, odkoder bo pokopana v sredo ob 9:30 na Kalvarija pokopališču John Trček Po enoletnem bolehanju je u-mrl v soboto zvečer ob 10 na domu svoje hčere Mrs.JoeZa-rajšek, 1083 Addison Rd. John Trček. Doma je bil iz Rovt pri Logatcu. Skoraj 40 let je delal težka dela v tovarni Atlas Bolt and Screw Co., zadnjih devet let je bil v pokoju. Bil je vdovec zadnjih 27 let. Zapušča že omenjeno hčer Mrs. Zakrajšek, sina Williama in hčer Jean Fad-lovich v Gilbertu, Minn. ki je dospela k umirajočemu očetu ravno pred njegovo smrtjo v so-30to zvečer. Pripadal je društvu sv. Vida št. 25 KSKJ, sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ in dr. sv. Antona Pad. K. O. Ohio. Truplo bo položeno na mrtvaški o-der v torek ob štirih pop. v Grdinovem pogrebnem zavodu, — pogreb pa bo v četrtek ob 9 uri v cerkev sv. Vida in od tam v družinsko grobnico na Kalvarijo- Mary Zilinskas Umrla je Mary Zilinskas, roj. Burgar, stara 43 let, stanujoča na 10014 Euclid Av. Pokojna zapušča moža Josepha, sina Johna, in brata Franka ter Lawrence Burgar. Pogreb bo iz Della Ja-kubs and Sons pogrebnega zavoda v sredo 2. avgusta ob 9:30 v St. George’s cerkev in od tam na Kalvarija pokopališče. Gornji pogrebni zavod je na 6621 Edna Ave. Joe Kastelic Ponoči je umrl Joe Kastelic, stanujoč na 3576 E. 81 St. Pogreb bo oskrbel Ferfolia pogrebni zavod. Podrobnosti jutri. Nov sovjetski avto kopija Fordovega avta iz leta 1939 LOS ANGELES. — S parnika, ki je priplul iz Finske, so raztovorili med drugim tudi siv avtomobil, ki je izgledal kakor ameriški Ford sedan prejšnjih modelov. Avtomobil je prispel iz' Helsinkov, kjer ga je kupil Ame-rikanec Stanley F. Slotkin. To je prvi sovjetski model, ki je prišel v to deželo izza železne zavese. Avto si bodo prišli ogledat uradniki državnega depart-menta in inženirji raznih avtomobilskih družb. LEWIS JE ODREDIL ZASTOJ DELA Predsednik premogarjev je odredil, da ima od 23. avgusta do 1. sept. delo v rovih počivati. WASHINGTON. — United Mine Workers organizacija je naznanila, da bo vsa produkcija premoga ustavljena od 23. avgusta do 1. septembra. To bo v “spomin” članom, ki so bili ubiti ali pohabljeni v rudniških nesrečah. John L. Lews, predsednik or-ganizaciže, je odredil ta zastoj v postnem naznanilu vsem, ki se jih tiče, rekoč, da industrija še vedno krši pravila, ki so bila sprejeta in uveljavljena za varnost premogarjev. Tekom enega tedna, ko bo počivala produkcija premoga, naj spravijo' lastniki rovov “premogovnike v red, da bodo odgovarjali varnostnim zahtevam” je izjavil Lewis. Z delom bodo prenahali v vseh rudnikih trdega in mehkega pre-mogač kjer so uposleni člani te organizacije. Vse drugo potrebno delo v rudnikih, za vzdrževanje rudnikov in tako dalje, pa se bo brez prekinjen j a vršilo. Konvenciji Ameriške bratske zveze! Danes se prične v Clevelandu konvencija Ameriške bratske zveze, spoštovane slovenske bratske podporne organizacije, ki ima svoj glavni urad v mestu Ely, Minn. Časi, v katerih se vrši konvencija te ojganizacije, so silno resni tako za posameznike kakor za vse naše gospodarske, bratske in druge ustanove, ki se imajo za svoj procvit in razmah zahvaliti predvsem ustavnim svoboščinam in pravicam, ki jih priznava ta velika demokratična dežela tako svojim državljanom kakor vsem njihovim organizacijam in ustanovam. Uverjeni smo, da se bosta vodstvo organizacije kakor tudi spoštovana delegacija v polni meri zavedala teh neizpodbitnih dejstev pa tudi svoje velike odgovornosti do članstva, ki si je ustvarilo v tej deželi svoj dom in življenjsko eksistenco, in do dežele, katere državljani smo in ki nam je omogočila doseči vse to, kar imenujemo danes naše. Ob spominu na nekatere burne konvencije Amerikan-cev jugoslovanskega porekla, ki smo jim bili priča in o katerih je mnogo poročalo ameriško časopisje, upamo in želimo, da bo ta konvencija sklenila vse to, kar bo delalo čast njenemu lepemu in pomembnemu imenu in kar bo v ugled vsemu članstvu te dične organizacije. Ker je glavni odbor duša in srce organizacije, smo prepričani, da bo delegacija izbrala iz svoje srede ter postavila na vodilno mesto za prihodnja štiri leta može, ki se bodo zavedali, da so predvsem Amerikanci in kot taki obvezani delovati za veličino in slavo dežele, kateri so prisegli vdanost in zvestobo in v kateri se je razmahnila ta hvalevredna organizacija do svoje današnje velike moči in moralnega ugleda. S to željo pred očmi želimo1 spoštovani delegaciji Ameriške bratske zveze naj lepše uspehe pri njenem važnem zborovanju. — Uredništvo. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 ŠOLA (slovenska sobotna). Višja skupina ima nalogo: Berilo “Voda” (str. 46) s svojimi besedami. Sklanjati v stavkih besedo “cerkev” v ednini, dvojini in množini. — Nižja skupina napiše pet besed z začetno črko “s” in sicer v vsako vrstico isto besedo tolikokrat, da bo vrstica polna. SESTANEK staršev, otrok slovenske sobotne šole v sredo zvečer ob pol sedmih v Slovenski pisarni. Pridite točno in bo sestanek do pol 8. gotovo končan. ŠOLSKI ZLET slovenske sobotne šole bo v slučaju lepega1 vremena v četrtek. Odhod,izpred tovoril na parnik. Za avtomo- stalo, je že povzročilo redukcijo pisarne ob pol devetih zjutraj, bil je plačal $1,500 s carino vred. totalne proizvodnje v tem letu Otroci se vrnejo ob osmih zvečer Pet milijonov novih avtov v letu 1953 WASHINGTON. — Vladni uradniki in izdelovalci avtomobilov si bodo prizadevali doseči' Kako je spravil avto iz Helsin-j pr0jZV0C}nj0 pg^h milijonov no-kov, Slotkin najprej ni hotel po- ^ avtomobilov prihodnje leto. vedafi, potem pa je dejal, da jei Uradniki National Production pripeljal v Helsinke Ford angle-1 Authorithy so izjavili, da je to škega izdelka, nakar je v zabpj minima]no gtevilo novih avtomo-v katerem je bil angleški Ford, bilov, ki jih potrebuje dežela, spravil sovjetski avto ter ga na-j Pomanjkanje jekla, ki je na- Vozilo je zelo slično ameriškemu Fordu iz leta 1939. Bodi previden in pazljiv, pa na 4,200,000 vozil. Rekord je dosegla avtomobilska industrija leta 1950, ko je iz- Vremenski prerok pravi: se boš izzognil marsikateri ne- delala 6,600,000 novih avtomobi-sreči! I lov. pred pisarno. Poj demo z busom. Na cilju gremo v hrib skoz gozdove in čez trate. Otroci torej ne bodo potrebovali kopalnih oblek. Vožnjo plača šola. Sedmi napad rdečih na krvavi hrib je bil odbit Marini smatrajo, da imajo komunisti 3,735 mož izgub. SEOUL. — Na krvavem Bunker Hillu je zavladal v nedeljo zjutraj nervozen mir, ko so čete Zdr. narodov odbile napad komunistov, ki je bil že sedmi v enem tednu. Zadnji napad je bil najhujši izmed vseh. Borci so se tolkli dobesedno s pestmi ter se klali z bajoneti po bunkerjih in jazbinah. Veliko vlogo so igrale tudi ročne granate, ki so trgale borce na obeh straneh na kose. Ameriški marini menijo, da so izgubili komunisti pri teh napadih 3,735 mož. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice K molitvi— Članice dr. Sv. Marije Magdalene št. 162. K. S. K. J. so vabljene, da pridejo v torek ob 2. uri popoldne v Grdina pogrebni zavod, k molitvi za sestro Ivano Mišmaš, v sredo se pa udeležite’ pogreba ob 9:30. K molitvi— ičlanice podružnice št. 25 S. ž. zveze so prošene, da se udeležijo skupne molitve danes večer ob 7:30 za pokojno Jennie Mišmaš v Grdina pogrebnem zavodu na 62. St. V bolnišnici— Mr. in Mrs. Joe Mohar, 6721 St. Clair Ave., sporočata iz Chinook, Mont. kjer se mudita na počitnicah, da je morala Julija Mohar nevarno bolna v bolnišnico. Njen mož Jože je bil prvi raznašalec Ameriške Domovine. Se priporoča— S. Liberman, 1446 W. 3 St. se priporoča konvenciji ABZ za naročila volnenega blaga za moško in žensko obleko, prikladno posebno za one, ki pošiljajo v staro domovino. Kadar se ne brigate za opozorila, dokler ni prepozno, ste krivi svoje nesreče sami. Ameriški Slovenci odklanjajo importirano rdečo “svobodo Danes deloma oblačno in toplo. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 18. avgusta 1834 je bil rojen Marshall Field, ameriški trgovec in človekoljub. Umrl je eta 1906. PRETEKLI TEDEN smo ponatisnili v našem listu članek iz “Slov. poročevalca” v Ljubljani, v katerem komunistični časnikarji sami sporočajo o škandaloznih razmerah, ki vladajo v nesrečni Sloveniji in ostali Jugoslaviji pod trdo pestjo komunističnih birokratov, ki gnjavijo brezpravno ljudstvo, kakor ga: ni še gnjavil nikoli noben tiran. Razmere v naši rojstni domovini so danes tako temeljito in splošno znane, da o njih ne bomo več izgubljali besed. Znane so nam od poročevalcev svetovnega tiska; iz pisem naših domačih; iz poročil naših rojakov, ki so obiskali domovino, odkoder so se razočarani, ogorčeni in zagrenjeni vrnili, — zdaj pa iz poročil ondotnega komunističnega lista samega, ki je potrdil vse to, kar smo vedeli, in povedal še mnogo drugega, kar ni bilo tako na splošno znano. i Well, nekaterim je res dolgo vzelo in so se morali šele na lastne oči prepričati o duhovnih in materialnih “blagrih” ljudstva v tej pavliharski “ljudski demokraciji”. Kakor iz sovjetske “dik- turo gara in životari!), tako se je tudi iz Titovine pod velikim geslom: Smrt fašizmu — svobodo narodu! širila v svet Velika Laž o ljudski osvoboditvi, dočim je prišlo v resnici ljudstvo — z dežja pod kap! Tej Veliki Laži je naselo mnogo naših ljudi v Ameriki, ki pa so kmalu spoznali vso bridko resnico in velikansko potegavščino teh novih rdečih prerokov, ki so predstavljali kolektivizem ali zadrugar-stvo za liberalizem, individualizem ali lastno voljo posameznika pa za reakcijo, fašizem, gnilobo, ki ni vredna in sposobna življenja! Ni časa ne volje, da bi se na tem mestu spet spuščali v problematiko teh vprašanj, ker je bilo teh polemik že mnogo in ker so dejstva zdaj dovolj zna-ha vsem, ki pred njimi ne miže. Zato bomo to poglavje zaklučili s preprostim argumentom naših povprečnih, preprostih, pa duševno zdravih in razsodnih ljudi, ki jim ni do raznih “dialektik” in “ideologij”, temveč i-majo za titovsko propagando a-meriških slovenskih propagandi- tature proletariata”, (kar pa nejstov tale preprost in vsakemu pomeni, da proletariat diktira, marveč da proletariat pod dikta- razumljiv komentar: “Presiti so! Ce je tu tako slabo, tam pa tako dobro, — le zakaj ne gredo tja in če so že tam, le zakaj tam ne ostanejo?! Čemu se jim tako mudi s prvim eroplanom ali šifom nazaj!” Kratek in lakonski argument, ki več pove ko vse dolgovezne “učene” polemike! Pa dovolj o tem! Naj rečemo nekaj bolj aktualnega. Tole: Usoda svobodnega sveta je danes na kocki! Predvsem usoda Amerike, ker je ona najmočnejše in glavno obzidje v obrambi zapadne civilizacije ter vsega o-nega, kar je civiliziranemu in kulturnemu človeku dragega in za kar se splača živeti! Kar se je zgodilo Rimu petega stoletja, ki so ga prevalile in razdejale barbarske horde, to se utegne zgoditi svobodnemu svetu dvajsetega stoletja, če se ob času ne zave velike nevarnosti, ki mu preti! Ozrimo se samo na Baltik, kjer je izginilo v sovjetsko komunistično malho troje neodvisnih in suverenih držav; v velik del Nemčije, v vzhodno in srednjo Evropo, v Azijo. . . Ogromni polip steza svoje sluzaste tipalke po vsem še svobodnem svetu, pri čemer mu pridno pomagajo domače Pete kolone! V teh nevarnih časih je dolžnost vsakega državljana in vsake politične, kulturne ali bratske podporne organizacije, da nastopi v obrambi vsega tega, kar je omogočilo njemu kot posamezniku, njegovi družini in njegovi organizaciji procvit in razvoj: SVOBODA, s katero so oblagodarjeni državljani te dežele! Ne igrajmo se z njo! Ne zapravljajmo je! Za obrambo svobode in vseh državljanskih svoboščin so pred vsem poklicane bratske organizacije, ki izvajajo svoj vpliv nad stotisoči članstva. Zlasti te naj poskrbe, da ne bodo ponavljale neodpustljivih in nehvaležnh dejanj nekaterih nemških in italijanskih bratskih organizacij za časa druge svetovne vojne, ko so bili nekateri njihovi naj višji predstavniki v tej deželi, agenti Hitlerja in Mussolinija ter so bili mnogi pošteni državljani’ nemškega in italijanskega rodu odvisni od muh teh “ambasadorjev brez portfelja,” dokler niso njihovi vzori storili konca, kakršnega so zaslužili! Svobodo in demokracijo, kakršno izvaža Tito in kakršno širijo po tej deželi njegovi agenti, vohuni in ovaduhi, ameriški Slovenci odločno odklanjajo! AFL bo indorsirala letos predsedniškega kandidata To bo storila na svoji konvenciji, ki se bo pričela 15. septembra v New Yorku. ATLANTIC CITY. — Ameriška delavska federacija bo zdaj prvikrat v 28 letih indorsirala predsedniškega kandidata. To je bilo razvidno iz dejstva, ker je odbor Labor’s League for Political Education, ki je politična veja AFL organizacije, odločno zavrnil predlog, da bi AFL ostala pri svoji stari tradiciji in da ne bi indorsirala ter svojemu članstvu priporočila nobenega kandidata. Nekaj ur pozneje je eksekutiv-ni koncil AFL, ki je tukaj zboroval, sklenil, da povabi kot govornike na svojo konvencijo, ki se bo pričela 15. sept. v New Yorku, predsednika Trumana, D. Eisenhower j a kakor tudi governor ja Adlai Stevensona. Angleško vojaštvo bo ostalo v Koreji SEOUL, Koreja. — Angleške čete bodo najbrž ostale v Koreji tudi potem, ko bo sklenjeno premirje. Tam bodo ostale v obrambni službi. Vpoklic 19-letnikov? WASHINGTON. — Neki uradnik Selective Service urada je izjavil, da je povečana potreba po vojaštvu ustvarila možnost skorajšnjega vpoklica 19-letnikov. NAJNOVEJŠEVESTI MOSKVA. — V nedeljo zvečer je prispela v Moskvo kitajska vladna delegacija, obstoječa iz petnajstih mož, ki jih vodi premier Čou En-Lai. Kitajci bodo imeli važne razgovore s sovjetskimi voditelji. LYNMOUTH, Anglija. — V tukajšnjih krajih je deževje povzročilo povodenj, v kateri je utonilo do 34 oseh. AKRON, O. — United Rubber Workers unija je pozvala na štrajk 13,000 delavcev pri B. F. Goodrich Co., v raznih njenih tovarnah po drugih krajih pa utegne zastavkati vsega skupaj 30,000 delavcev. Ameriška Domovina v v* ■ ■»■o/« i%i—■aor%<*i dustrijski družbi mogel dostojno uveljaviti kot enakovreden član človeške družbe. 8117 Cla*r Aye. HEnderson 1-0628 Cleyeland 3, Oblo Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta Za Zed $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Murray je gentlemen, kakor ga je imenoval njegov nasprotnik v jeklarski borbi Mr. Fairless. Borbo delavstva vodi na dostojen način, ki upošteva pravičnost tudi napram podjetniku. Kaki izgredi so se vršili včasih tu in posebno v Evropi med takimi velikimi delavskimi štrajki, ko so delavstvo hujskali rdeči demagogi! Tekom 55 dni trajajočega ogromnega štrajka jeklarjev ni bilo nikjer najmanjšega razgrajanja in ne nasilja, zato je predsednik jeklarske industrije imenoval ta štrajk “najbolj prijazen štrajk.” To je znamenje, da ima ameriško delavstvo vodstvo, ki se sicer odločno bori za delavske interese, toda na gentlemenski način, brez nasilja, brez demagogije in brez sovraštva, ki je sad socialističnega razrednega boja. M Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. Mnenja in vesti IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA No. 161 Mon. Aug. 18, 1952 Delavski voditelj Kaj takega se ni še nikdar zgodilo, kakor se je ob za ključku jeklarskega štrajka, da je predstavnik kapitalistov Ben Fairless pred zborom delavskih zaupnikov pokazal na njih voditelja, Mr. Phil Murray-ja, rekoč: “To je dostojen mož in velik Amerikanec.” Med največjimi in najznamenitejšimi sedanjimi Ameri-kanci je danes gotovo Phil Murray, voditelj velike delavske armade, ki je organizirana v C. I. O. Časi so se spremenili Nekdaj so slavili velike kralje, vojskovodje, ki so zmagovali v silnih bitkah, danes pa svet slavi upravičeno može, ki vo dijo delavske množice v borbi za njih pravice. Veliki delavski voditelj Phil Murray je bil rojen 1. 1886 na Škotskem od katoliških irskih staršev. Njegov oče je bi predsednik krajevne organizacije premogarjev. Ko je bi mladi Phil komaj star šest let, je že doživel prvi premogar-ski štrajk na Škotskem in vse bridkosti takega štrajka. Štiri leta nato je nehal hoditi v šolo in je moral kot deček že na delo v premogokop. Takrat so vladale na Angleškem žalost ne socialne razmere in so morali celo otroci na delo v rud nike, da se je mogla preživljati delavska družina. Leta 1902. pa se je vsa družina Murray preselila v Združene države mladi Phil je prišel na delo s svojim očetom v Keystone Coal & Coke Co. v Westmoreland County, Pa. Leta 1904 je neki tehtničar mladega Murrayja prikrajšal pri tehtanju Fant se je razburil in udaril tehtničarja, radi tega je bil odslovljen iz službe in mu je bilo celo ukazano, da se mora izseliti iz okraja. Toda predno se je izselil iz Keystone, so ga tamkajšni premogarji izvolili za predsednika svoje krajevne unije in s tem se je pričela življenjska pot Murrayja kot delavskega voditelja. Najprej je deloval v uniji premogarjev, ki jih je vodi John Lewis, nato pa je prešel k uniji jeklarjev, kjer je postal predsednik velike zveze delavskih unij C. L O., ki šteje danes kake 17 milijonov delavcev. Murray je izmed vseh dosedanjih delavskih voditeljev v Združenih državah pokazal največ sposobnosti. Mož je pravi delavski general, odličen taktik, vojskovodja, ki je dobil že mnogo bitk v borbi za delavske pravcie. Zadnji njegov veliki uspeh je vodstvo in zaključek ogromnega štrajka jeklarjev. Njegov uspeh je, da so danes zastopniki ameriškega delavstva kot enakovredni člani ameriških diplomatskih misij po vsem svetu zaposleni kot svetovalci v delavskih in socialnih zadevah. Njegova sodba je merodajna v marši kaki važni zadevi v Washingtonu. Za ljudi, ki so izšli iz delavskega stanu na odgovorna mesta, je velika nevarnost, da se prevzamejo in postanejo domišljavi demagogi. Murray je ostal skromen delavski voditelj, ki se drži čim bolj v ozadju, toda mož je spreten, da vedno ohrani svoj vpliv in svojo moč. Kaj je podlaga njegovemu družabnemu nazoru in kakšni so cilji njegove socialne borbe? Stari delavski organizator v U. S. Sam Gompers je bil še zelo pod vplivom socialističnih idej. Njegov cilj je bil: “Več, vedno več.” To se pravi, da naj se delavske unije bore za to, da bi delavec vedno več koristi dosegel od podjetnikov. Murray ne govori dosti. Toda jasno je, da so njegove socialne ideje in njegovi cilji širši in globlji. Ideološke smernice za njegovo delo so papeške okrožnice “Rerum novarum” in “Quadragesimo anno,” ki jih ima vedno pri rokah na svoji mizi v uradu v Pittsburghu. Na podlagi teh se Murray izraža glede socialne pravičnosti. Nekoč je rekel: “Moji pradedje^ so že poznali te ideje, predno jih je napisal Leon Jasno je, da se Murray zaveda, da papeških socialnih okrožnic ni mogoče v Združenih državah uveljaviti kar čez noč, na to je treba pripravljati vso ameriško družbo, delodajalce in delavstvo. Tudi je socialni položaj pri nas drugačen v marsičem, kot je v drugih državah ali v Evropi. Toda njemu stoji pred očmi cilj organizirane človeške družbe, ki naj 'oi bila urejena po poklicih, po stanovih, po zaposlitvi, ne pa na podlagi soseščine ali predmestja. Torej neke vrste sta-novski družabni red, ki naj bi ne bil zgrajen na socialistični ideologiji razrednega boja, marveč na podlagi prepričanja, da sta tako podjetnik, kakor tudi njegov delavec člana in sicer enakovredna člana človeške družbe in istega stanu. Jeklarski podjetnik in jeklarski delavec tvorita isti stan in bi morala imeti pred seboj tudi isti cilj in skupaj delati v isti diužbi in sporazumno za skupne naloge. Jeklarski delavec in jeklarski podjetnik ne smeta biti dva sovražna razreda, tudi ne samo soseda v novi boljši družbi, marveč člana istega stanu, iste družine in istega družabnega organizma. Tudi Murray se bori kot nekdaj Gompers, da bi delavci, organizirani v njegovih unijah, dosegli vedno več, vedno boljše plače in boljši položaj. Toda plače še niso same na sebi zadnji smoter. Dobre delavske plače so po njegovem pravilnem pojmovanju potrebne radi tega, ker dajejo delavcu stalnost, primerno dostojanstvo in ugled v človeški družbi. Unije niso potrebne delavcem le radi tega, da jim izvo-jujejo le boljše plače, marveč da bi se delavec v moderni in- Piše Andrejček Duluth, Minn. — V “Heraldu” sem bral oni dan o dveh ameri ških političnih voditeljih, o illi-noiškem guvernerju Adlai Stevenson in o zveznem senatorju Richardu B. Russell iz Georgije, kakšna mnenja imata o veri v Boga. Poročevalec je vprašal glede tega illinoiškega guvernerja Ste-vensona in ta je odgovoril takole: “The foundations of our nation were laid by men and women who believed in God and in His influence in human affairs,” says Governor Stevens. “The leaders who brought our country through its times of gravest danger were men of faith. From the earliest days religious influences and spiritual aspirations have been vital forces in American life. “In these times comparisons are continually made between America and Russia ... I would say that the one supreme difference, dwarfing all others, is this: America and its leaders believe in God; the rulers of Russia have turned their backs on God and deny His very existence.” Nato je vprašal zveznega senatorja Russella iz države Georgia in ta je podal naslednjo izjavo: “A living faith in a living God has characterized the spiritual life of America,” says Senator Russell. “It is true that man shall not live by bread alone,’ and it is possible that the very bread of material prosperity which we enjoy depends more upon our appetite for and diet from the other rich blessings of God than it does upon any other consideration.” Guverner je/po veri unitarija-nee, senator Russell metodist. Značilno kajne, za državnike naj bogatejše dežele na svetu, da se ne sramujejo priznati, da vse dobrine na svetu prihajajo od srečnega notranjega razpoloženja, ki ga more dati človeku edi- Boste rekli, kaj pa to navajaš? Zakaj ? Zato, ker je v teh izjavah dobra duševna hrana za vsakega, ki zna zdravo misliti. Baš to dobro, da sodobni ljudje o takih zadevah vse premalo mislijo, am. pak se dajo kar voditi lažikaži-potom, ki jih vidijo v zmede. Kam je pripeljal toliko sloven skih ljudi v Ameriki socialisti čen nauk? In zakaj jih je zapeljal? Zato, ker niso mislili z last no glavo, ampak so dovolili, da' so na Lawndale mislili za nje Čas je že, da si slovenski delavci zastavimo vprašanje: Kam nas vodijo taki kažipoti, kakor so pri Prosveti, pri Glas Naroda, pri Enakopravnosti in Novi Dobi? Kdor ima zdravo pamet, mu težko priti do pravega odgovora in pojasnila. Pa še drugič kaj tem. Farmarji po severo-zapadu to žijo, da je zadnje tedne cena žitu padla. Navajajo, da jih pomoč pri delu, gnojila in poljedelsko orodje in drugo več stane, kakor pa prinesejo noter sedanje cene žita. Ko bo žetev končana sluti jo, da bo padanje cen še večje. Čudno, ko pa stopiš v pekarne ali v prodajalne peciva pa vidiš in čutiš v žepu, da je cena v zadnjem letu poskočila kruhu in drugemu pecivu. Farmarske organizacije so poslale na vlado apel, naj zniža vpoklicevanje farmarskih mladeničev v vojaško službo, ker dal manjka delavcev pri žetvi in drugih poljedelskih delih. Omenjajo, da je v zadnjih dveh letih do šest milijonov delavcev manj za farmarska dela, kar se hudo* čuti. Sinovi farmarjev, ki so doma pri delu pomagali, so v vojaški službi, farmarji pa morajo starejše ljudi najemati za dela in jih drago plačevat. Vlada bo baje znižala rekrutiranje farmarskih mladeničev tekom poletnih mesecev. Predsednik Truman je imel načrt za vpostavitev stalnega di- . . . v plomatskega zastopstva pri Va- n° ™ir’ ^ človek sploh ^ikanu y protestantovskih kro- gih, posebno še v masonskih je završalo in protesti so deževali ne more drugje najti kakor v Bogu, ki je njegov stvarnik in gospodar. Kakšen odgovor bi poročevalec dobil, če bi kaj takega vprašal recimo šumarskega “maršala” Tita? Kaj še le, če bi pobaral “nezmotljivega” rdečega papeža Stalina? In kaj so mislili Stevensonu in Russellu ured niki pri Prosveti, kot Medvešek in njegov sedanji pomočnik Vit kovič? Slednji je, kakor pravijo po prepričanju Titov misijonar. kak odgovor bi nato dal elastični Boštjančič, ki piše G. N o katerem pravijo, da mu v jasli polaga krmo Titova vlada? Ej, kaj bi odgovorili? Da sta Stevenson in Russell mračnjaka, če! tudi sta šla skozi višje šole in študije, kakor bodo kedaj Titovi sopotniki pri Prosveti in G. N. šli, ali pa morda celo samo slišali o njih. Kdor veruje v Boga, je pri naprednih sopotnikih pra-znoglavec! To sklepajo sami poi sebi. Praznoglavec vsak sodi, da je tudi vsak drug človek na svetu praznoglavec, posebno še oni, ki niso- njihovega duha, ki so jim ga nalili v glavo taki učeniki, ki so urejevali Prosveto in druge, brezverske liste v Ameriki zadnji par desetletij. v Washington. Korenine usodnega razkolništva in nasprotstvai Ribničani pravijo takim, da proti Rimu še niso usahnile. Duh prevzetnega Henrika VIII. je še tu. žalostno za krščanski svet! Še bo treba dosti moliti za edin-stvo med kristjani. V Gospodarskem glasilu sem bral pred nekaj dnevi, da je kanadski dolar dosegel višino vrednosti v ameriški valuti $1.03. Tako je dolar naših sosedov na severu pustil zadaj naš dolar za tri cente. Poročilo omenja dalje, da ameriški investorji zadnje, mesece močno vlagajo svoj kapital v industrijska podjetja Kanade. V čem tiči vzrok? Ali se bli- let. žarno vojni? Ali so krivi visoki V Chisholmu je preminula'do-davki? bropoznana slovenska pijonirka Pravijo, da je v Italiji ameri- Marjeta Kordež, star 76 let. Bila ško maslo ceneje, kakor pri nas,je pri dr. sv. Ane, KSKJ. in pri Ameriki in ameriška moka tu- SŽZ. Pokopana je bila iz cerkve di. To je pa težko spraviti v so- sv. Jožefa na Chisholmu. ko doplača? Nekaj bo posredi! Meni to ne ugaja, da je naš stric do Lahov bolj dober, kakor pa* do nas njegovih otrok. Vojna v Koreji ni nobeno igračkanje. Ameriške izgube na mrtvih, ranjenih in pogrešanih že segajo do blizu 112,000. Mec 25. junijem in 1. julijem so zgube znašale 965. V enem samem samem tednu blizu 1000. In 1000 ljudi in to najboljših mladih zga biti v enem tednu je grenka pilula za vse nas. Čemu? Zakaj? Razumemo, da komunizem zaustavljamo. Ampak, tako ga sla bo zaustavljamo. Nasvet generala MacArthurja je bil boljši, smo v vojni, tedaj udarimo, bo kaj zaleglo, kaj bi slepe miši igrali in dajali priložnost komw nistom, da se njihova moč jači?! Demokrati kot republikanci imeli težave na svojih konvenci j ah glede civilnih pravic in svoboščin (Civil Rights). To so bolj zadeve juga. Južne države imajo razna določila, ki delajo razlike med črnci-in belci. V par državah imajo tako imenovani “poll-tax,” da smejo voliti le sti, ki plačujejo davek in ker imajo belci veleposestniki v zakupu skoro vso zemljo, ne pridejo ta črni, ki tvorijo le služinčad vpoštev in ne smejo voliti. To je seveda zapostavljen j e in zvezni zakoni so proti temu, ampak južnjaki se upirajo, da bi smela zvezna vlada posegati v njihove lokalne zadeve in zahtevajo, da so doma sami svoji gospodarji. So še druge zadeve, ki delajo ovire črncem in jim ne dovolj u jejo enakopravnosti z belci. Ker se pa črnci hitro množe in baje že tvorijo skoro 14% prebivalstva in da po drugih severnih krajih dobijo njihove glasove, so kajpada razni kandidati na njihovi strani in se bore za njihovo enakopravnost. Politične težave za stranke in njihove kandidate so pa v tem, da če nastopajo odpravo postav in določb, omejujejo civilne pravice in svoboščine črncem v nekaterih državah na jugu, s tem zgubijo glasove južnih belcev. Ako so pa tiho radi tega in se ne postavijo na branik črncev, pa zgubijo naklonjenost črnskih volilcev po vsej deželi, ker slednji se bolj bolj organizirajo tudi politično. Politikar pa saj veste, je pa kakor akrobat in če potreba, radi glasov stori vse, tudi ogenj je in ne samo muhe, kakor v sili vrag. Tako je pri tej zadevi. Kakšnih krščanskih načel pa menda ni dosti zraven, ampak politike je pa dosti. . . Še par novic iz naših slovenskih krogov. Gašparjeva Francka Čizma se je srečno vrnila še pred tedni iz potovanja. V Kali fornijo je šla tolažit “Big Tonya,’ ker ga je nekdo po zadnji našeškal radi neuljudnih izpadov proti katoličanom. Ubogi Andrejček pa pravi, da bi bilo na svetu dosti boljše in lepše, ko bi ljudje ne vtikali svojih nosov v zadeve, ki jih prav malo razumejo. Brihtni vo- s svedrom derejo” . . . Eh, kako so zadeli! Bela žena smrt je hudo zapps-Ijena med nami po železnem okrožju. Zadnje čase so odšli v večnost: V Mountain Iron je preminula 65 let stara rojakinja Mrs. Polonija Burja. V Breitung Township je umrl Ameriki rojen 38 letni John Plantan. V Nashwauk je umrl znani hr-vatski rojak Štefan Grahovak, star 71 let. Tu je bival nad 50 go let na Šparti blizu Eveletha. Na Chisholmu je dalje preminul rojak Lovrenc Kovač, 89 let stari slovenski pijonir. V Ameriko je prišel iz starega kraja še leta 1887. in sicer na Tower. Potem je bival nekaj let v Mountain Iron in na Hibbingu. V Buhlu pa je umrl 86 let stari slovenski pijonir Frank Perhaj. V Ameriko je prišel leta 1890. Bil je član KSKJ. in fare Presv. Srca na Buhlu. V Kelly Lake je umrla te dni 64 let stara Marija Debelak. V Ameriko je prišla pred 44 leti in je bivala na Hibbingu. Na Gilbertu je umrla tu rojena Slovenka 47 let stara Frances Bayuk. Vsem umrlim želimo večen mir in pokoj. Sorodnikom pokojnih pa iskreno sožalje! Tako vidite lega v grob ameriška Slovenija. Nič veselo poročilo ni to. Vsem iskreno pozdrave z obal gornjega jezera! Takrat ste nam jo pošiljali zastonj Bridgeport, Conn. — Ameriško Domovino sem že v Nemčiji rad bral. Takrat ste jo nam pošiljali zastonj in nam tako pomagali vzdrževati zvezo s svobodnim svetom. Koliko lepih uric sem prebil ob čitanju AD v taborišču Unterjettingen na Nemškem. Vedno znova je budil list v nas pojemajoče upanje, na lepšo, bodočnost. Naj Vam Bog tisočero povrne Vašo dobroto. List se mi je priljubil. Navadil sem se nanj in ga ne bi mogel več pogrešati. Vsak nekomunistični Slovenec v tej deželi bi moral po mojem mnenju naročiti in redno brati AD. List prinaša toliko zanimivega branja in toliko novic iz vseh področij življenja ter nas tudi stalno spominja na našo staro domovino in razmere v njej. Živimo v težkih časih in kdor res ni prav trden, kaj lahko zaide na stran pota. Skušnjav in preiskušenj je veliko, zato je nujno potrebno, da imamo nekoga, ki nas na nje opozarja. To -nalogo Ameriška Domovina prav lepo vrši. Tolmači nam politične in gospodarske ter socialne razmere v svetu in vsak čas pokaže na vzroke težav in na pravo pot, ki naj bi jo hodil vsak pošten katoliški slovenski Amerikanec. Urednikom želim obilo božjega blagoslova pri njih težkem delu. Josip Skubic. Slovenski katoliki dijaški dom glasje? Da bi na Laškem lažje ceneje naše produkte prodajali, Morda.nismo še nikoli v zgodovini tako zelo potrebovali poštenih in sposobnih izobražencev kot prav danes in jutri. Moralne in materialne razvaline naravnost kriče po čvrsti katoliški in slovenski skali, temelju srečnejše bodočnosti. In vendar — kakšna je slika! Cvet naše mladine je padel meč vojno, ostale zastrupljajo komunisti s satansko vnemo. Ali sveta verska in narodna dolžnost Slovencev v svobodnem svetu, da skušajo po svojih močeh pomagati ohraniti in poživeti za vero in narod vsaj tiste dijake, ki jih ni pobil sovražnik ail zastrupil komunizem? In te dijake bomo mogli naj bolje rešiti s pomočjo “KATOLIŠKEGA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA” v Z. D. A. Le tako naši študtntje ne bodo več raztreseni po vseh mogočih mestih in prepuščeni vsem mogočim kvarnim vplivom, ampak bodo živeli, delali in študirali skupaj v duhu svetih katoliških in slovenskih načel. DIJAKI SE BODO VZDRŽE VALI SAMI. Z delom bodo sku šali zaslužiti za šolnino in hrano in preostali čas bodo s toliko večjo vnemo posvetili študiju. Toda združil in vezal skozi več let jih bo EDINO dijaški dom vjer bodo stanovali in kjer si bodo ustvarili tudi svojo skupno ceneno kuhinjo. Potrebna je torej hiša, čeprav majhna in skromna. Za to pa naši dijaki ne zmorejo; še za šolnino in hrano bo šla marsikomu bolj trda. Ali bi jim mogli in hoteli pomagati do skupne strehe Vi? Toliko veličastnih narodnih domov Slovenci v svoji požrtvovalnosti zgradili, ali bi ne mogli VSI SKUPAJ kupiti vsaj staro poslopje za vzgojo naše mladine?! Koliko revnim slovenskim viso-košolcem, današnjim in pozneje tistim, ki so sedaj še v srednjih ali ljudskih šolah, bi tako omogočili študij! Koliko dobrega bi tem storili — in koliko slabe-prerpečili! — za vero in narod! Kar danes vzgajamo, to bomo jutri imeli. In kar danes zanemarjamo, to se nam bo jutri bridko maščevalo. Zato, če želi- ga ŠKEGA DIJAŠKEGA DOMA” v Z. D. A. Vsi tisti, ki bodo poklonili za dom sto dolarjev ali več, bodo tako vstopili v zgodovino kot ustanovitelji našega prvega akademskega zavoda v tujini. 2. Zraven plošče bo imenik vseh “DOBROTNIKOV KATOLIŠKEGA SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA” v Z. D. A., to je, vseh tistih, ki bodo s svojim darom, čeprav enim samim dolarjem, pomagali kupiti hišo. 3. Ustanovitelji in dobrotniki bodo vedno še prav posebno dobrodošli gostje v dijaškem domu. S svojim darom bodo že danes olajšali študij svojim otrokom. 4. Imena ustanoviteljev in dobrotnikov bodo objavljena v tu-kajšnem časopisju. 5. Najbolje pa bodo vsem dijaki izkazali svojo hvaležnost z vestni študijem, dokler bodo v domu in s požrtvovalnim delom .za vero in narod, ko doštudirajo. Prosimo, POMAGAJTE! ZAČNITE PRI VZGOJI! ZGRADITE TEMELJ! Dijaki in morda vsi Slovenci Vam bodo hvaležni in Bog bo nekoč Vaš dobri Plač nik! Vse prispevke za dijaški dom hvalženo sprejema Pripravljalni odbor za Kat. slov. dij. dom 1349 East 79th Street Cleveland 3, Ohio. mo Duhovniki — bolniki v Lurdu Med najslavnejšimi romarji v Lurd je bilo romanje 435 duhovnikov bolnikov iz Italije, med katerimi 93 na posteljah. Pravijo, da še niso videli v Lurdu podobnega prizora. Pred lurško votlino so postavili 100 oltarjev, kjer so se duhovniki vrstili za sv. rftašo. Težje bolni so maševali kar na postelji. Nekateri so držali prenesljivi oltarni kamen na prsih, da so bili njih bolni udje v tesni bližini z relikvijami mučencev. Izmučena tleesa novih mučencev so služila za oltar. Še bolj ganljiv prizor je bil, ko 25,000 francoskih vojakov poromalo v Lurd in ni bilo dovolj spovednikov. Ponudili so se tedaj bolni duhovniki, ki so na svojih ležiščih poslušali obtožbo in delili odvezo. Zadnjega dne se je pa zgodilo svojemu narodu srečnejšo bo- Inekaj nepričakovanega. Bolni du- kakor tu doma? Ali vožnja pre-j Frank Božič. V Ameriki Na Gilbertu, Minn. je premi- TOLIŠKI SLOVENSKI nul slovenski pijonir 80 let stari ŠKI DOM! dočnost, začnimo pri korenini, to je, pri vzgoji: ZGRADIMO KA- DIJA- hovnik,' ki je že prej na potovanju večkrat izrazil željo, da bi ko 4 tisoč stane, ali družbe še plačajo, je bili Svojim blagim dobrotnikom se milj daljave nič ne; blizu 53 let. Umrl je v duluthskijbodo slovenski dijaki skušali iz-pa morda prevozne ( bolnišnici. Več let preje je bival kazati hvaležne na sledeče nači- da smejo te' na Evelethu. produkte ‘slavnim” Lahom voziti? Ali pa morda Stric Sam po V Aurori je umrl 64 let stari Frank Kazin. V Ameriki je bivalf ne: 1. V hiši bo na častnem mestu visela plošča z imeni in zneski načrtu gospoda Marshalla razli- okrog 40 let. Preje je bival dol- “USTANOVITELJEV KATOLI- umrl v Lurdu in vedno ostal v Marijini bližini, je nenadoma umrl. želja se mu je izpolnila. A na njegovo mesto je že nastopil drugi. Mlad bogoslovec iz zdravilišča v Arku je bil istega dne v Lurdu posvečen v mašnika. Število duhovnikov se torej ni spremenilo. ^ Josip Gruden Rodovina slovenskega naroda a^i deželni zbori so bili leta v št. Vidu na Koroškem, pozneje v Brežah, leta 1474. , ^olšpergu, za posamezne de-e Pa v raznih mestih. Vsa pri-^2vanj a papežev, knezov in Revščine, izpodbuditi Fride-^a na veliko križarsko vojsko toti Turkom, so bila zaman, tožene dežele niso dobile ni-državne pomoči. Le toliko Jaštva, kolikor so ga same ja°gle, so postavile na mejo v ^arnbo domačije. 1 fu^a, qe je Š • ob 1. marsikatero trpko besedo 2 deželnih stanov. Kolika ne-j.a Ov°ljnost je vladala med otn Vorn’ sPoznamo iz nekega ^ 'ca, ki so ga v Gradcu javno j[ li in ki je bil stroga, sva-s a Pridiga za cesarja: “Dvigni j v!? sPanja, v katerem že dolgo . ls po svojem poželjenju,” kli-j. Oznani pisec cesarju, “tvo-v^^iožniki iz plemstva in pre_ stega ljudstva v vojvodini ^ranjski in Metliki te že več nv,°r pol leta s hrepenečimi Sm:: iurke” moral Fride-toliki brezbrižnosti sli- kličejo na pomoč zoper ^ otem spominja cesarja sve-jj^^ege, ki jo 'je storil pri Vj, nanju in slavnih del njego-je Prednikov. Očita mu, da i^^-dovoljnosl svojih podlo-jj, °v povzrcčil s poslabša-kov flenaria> zvišanjem dav-gj ’ -arine in drugih bremen, tj; arijič mu stavi pred oči zgled itlie^0Vsga očeta Ernesta, ki ni H, deseti del Friderikovih °dkov in se je vendar slavno >val zoper sovražnike. — l2 zanimiv vzgled, kako ^ °slodušno sc umeli presojati ^^srednjern VCgu cejo najodlič-osebe v državi. svq-68*0 Friderik zbral vse H ^ sil'2 in jih postavil naspro-Se Pr°^iranjočemu polumesecu, s^e Pa zapletel v nesrečno voj-z ogrskimi kraljem Mati-^orvinom. Korvin je znani “kralj j)6s •'az” slovenskih narodnih Ostal je pri ljudstvu v "• rertl spominu. Vq 0j6ga Toda slave imena nima zahvaliti ta^S * s Friderikom, čeprav je Uavrat morda postal znan po sv .. krajih, temveč pred vsem viteškim bojem s Turki. ei'e med cesarjem in kra-sta , 3° bile vedno napete, ker Pet l1'a kekmeca. Friderik je o-grg?Vai:i0 poizkušal pridobiti o-^at'° b'ron°) dočim si je tudi b0t.Ja- odkar je veljal za prvo-k0fti elJa krčanstva proti Tur-st0j ’ Cielal upe na cesarski pre- 1476. sta si drug dru-°čitala, da si bunita pod- 1 e- Ko je Friderik spre-sebi Korvinovega na-Škofa ^a, ostrogonskega nad-SkW,.Iva^ in zoper njega kf^j.1 ^ zvezo s poljsko-češkim Vladislavom, je kralj d6t,j^a udaril z vojsko na Fri-ga °ve disžele. le šel preko Litve in Du-sta. "^a gozda in zavzel me-bnr ^osterneuburg, Korneu-Štaf’ ’ruln in Št. Hipolit. Na Voj,;61^0 pa je prodrl iz Sla- ^ Vitovca. jiit0 0ltl,2r in oplenil vso pokra-bjskc/3 d° Maribora. Na Kra-sta udarila iz Hrvatske tije Ste^an D. Frankopan in °v sin Bernardin. zagorski knez Juraj, sin Požgal je trg 'esar ^ se ni upal v bran posta. na odprte m polju, ampak se v Krems, potem V viti den stajer, naposled v Gmu-bretil Urabi naval, ki je zopet je ]yj ’ J6 slednjič povzročil, da je dat sblenil mir. Cesar mu Cekin0^^S^° °uškodnino: 100,000 fevd vV mu moral pustiti v hm, .feraljestvo češko. — Toda ]e.trajal za nadškofa, a ta se je obrnil na ogrskega kralja za pomoč. Matrfa Korvin je sedaj nastopil kot zavetnik in varuh solnograške cerkve proti Frideriku. Že 1. 1479. je zopet napadel avstrijske dežele, zavzel Ptuj, Lipnico in druge solnograške in sekovske gradove na Štajerskem; tudi Radgona in Kostanjevica sta Se mu morali udati. Njegov vojskovodja, Čeh Panisko, je v jeseni leta 1480. prodrl na Koroško, zasedel Bre-žie in gradove po okolici, dočim se je druga ogrska četa pod vodstvom Črnahora polastila gradu Sovodnje (Gmund). Vse te vojske so se vršile hkrati s strašnim turškim navalom leta 1480. Od dveh sovražnikov so bile slovenske dežele poplavljenje in opustošene. Ogrske čete s j hodile po deželi in ljudem izžemale hude davke v denarju in živilih, češ, da jih hočejo varovati pred turškimi roparji. Turki sami pa so po stari navadi plenili in požigali, dočim so se Ogri poskrili za varnim zidovjem. Kar je še preostalo, so oropali sami. Iz te tuzne dobe je zlasti spomina vredno obleganje Gospe Svete pri Celovcu. Matijev poveljnik Hans Haugwitz je prišel meseca septembra leta 1480. od Št. Vida pred utrjeno Gospo-sveto in razpostavil svoje topove okoli cerkve. Obrambo je vodil gosposvetski kanonik in župnik iz Čjanč po imenu Rad-haupt. Haugwitz je sprožil nekaj strelov proti cerkvi. Do najnovejšega časa je bilo videti tamkaj obešeno tako kamenito ogrsko krogljo. — Naenkrat pa strel razžene top in ubije vojaka, ki je stal ob njem. Haugwitz še ni odnehal, ampak je u-kazal s puškami in loki streljati na branitelje. Toda le eden izmed njih je bil od puščice malo ranjen, Ogri pa so izgubili mnogo vojakov. Sramotno je moral stotnik o-diti in se je iz jeze znesel nad revnimi kmeti po gosposvetski okolici, katerim je požigal hiše. (Dalje prihodnjič) Tovarna "letečih krožnikov1 Ženske dobijo delo ŽENSKA da bi čistila urade ob sobotah, navadno od 7 zj. do 1 pop. Plača od ure. Crawford Fitting Co. 884 E. 140 St. (164) Ženska za Bench Assembly Lahko delo. Plača od ure, 40 ur na teden. Majhna firma. Crawford Fitting Co. $4 E. 140 St. (164) MALI OGLASI Hiša naprodaj 2-družmska hiša na 1197 E. 173 St., 5-4. Plinsko gretje, garaža. Kdor si želi hišo ogledati, naj se zglasi na naslovu pri stranki, ki stanuje zgoraj. —(163) Naprodaj Naprodaj je delikatesen z C2 lioenco v slovenski naselbini, 5 sob in kopalnica z najemno pogodbo. Blizu E. 55 St. in St. Clair. Pokličite EN 1-4131...... (161) f1: VsUiU komaj dve leti. jel begi solnograškemu kapitlju ^derijj , , ^ je hotel begunca Ivana Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1 -0034 Cleveland, O. — Dragi gospod urednik! Z velikim zanimanjem sem bral Vaša poročila o letečih krožnikih. Zdaj res ni nobenega dvoma več o obstoju teh pošastnih pojavov, časopisi pišejo o njih, očividci pripovedujejo in jaz sam sem enega videl v živahnem “sa-loonu” pri osmi časi traminca. Vkljub temu domnevam, gospod urednik, da niso leteči krožniki nič drugega kot najnovejša uresničitev človeške želje po posnemanju ptičev. Odkar je poskušal Ikarus le teti s pomočjo perja kot ptič, pa vse do danes si ljudje prizadevajo, obvladati ozračje. Baloni, ki jih je vzgon segretega zraka oziroma lahkih plinov dvigal v višine, so bili odvisni od vetra. Iznajdba letala pomeni veliki napredek. Propeler ali zračna turbina (pri “jet” letalih) na motorni pogon ga žene, sesalna sila zraka na gornjo površino kril pa ga drži nad zemljo; z raznimi krmili mu dokaj neodvisno določamo višino in smer. Za dosego velikih višin in hitrosti so pričeli za vremenoslovne in vojaške namene uporabljati rakete. Reakcijska sila vrste zaporednih strelov da raketi, ki ima po navadi obliko ošiljene letalske bombe, veliko hitrost, čie raketa ni vodena, sledi ob startu dani ji smeri ter končno podleže sili zemeljske privlačnosti. Potovanje z raketo bi bilo zelo neprijetno, ne le zaradi velike hitrosti, marveč še v večji meri zaradi naglega starta in težkega pristanka. Zato so prišli na misel, voditi rakete s pomočjo radija. Sedaj v Ameriki živeči W. von Braun je to idejo uresničil v zadnjih letih pretekle svetovne vojne. Nemci so imenovali to vrsto raket povračilno (“V”) orožje, danes pa Jo poznamo pod nazivom “guided missiles.” Pri vseh načinih letenja je sila zemeljske privlačnosti — težnost — bistveni faktor. Dolgo so si ljudje belili glave, kako premagati to naravno silo, ki ji še pred 10 leti praktično nihče ni vedel pravega vzroka. Fiziki so se izogibali vprašanju z drugim prav tako praznim izrazom: privlačnost mas. Opazovanja v naravi in vsakdanja izkušnja uči, da se telo pri naglem vrtenju uspešno upira težnosti. Zemlja sama in pretežna večina vsemirskih teles so take vrtavke. Če opremimo disku slično telo z nekaj raketnimi cevmi, ki so pritrjene tangenci-jalno na obod, dobimo zelo uspešno vrtavko. Drugi dajejo prednost obliki pokončne cigare, ki se sestoji iz dveh v nasproti smeri se vrtečih plaščev, tako da človek, ki se nahaja na nevtralni osi v notranjosti, vrtenja ne občuti. S takimi in podobnimi stvarmi so poskušali časopisni poročevalci z bogato fantazijo-tolmačiti leteče krožnike, ko so se prvič pojavili. Vsi dosedaj omenjeni načini letenja temelje na uporu zraka. človeštvo pa je že vedno sanjalo na polete v vsemirje. Kako sel gibati v brezzračnem prostoru, kako premagovati silo težnosti tam, ti dve vprašanji sta vedno znova postavljali problem gravitacije v ospredje. Napori novej- Toda vesela gospodična je zatrjevala, da ni šala. Seveda gre za miniaturne krožnike, igrače, za katere pa je genijalni izumitelj našel toliko možnosti praktične uporabe, da je uspešno vzdrževal tovarno z 200 delavci. Zaspanost me je minila in zamislil sem se. Spomnil sem se, kako sem si pred 25 leti brusil bose pete po tratah, da sem spra- Hoški dobijo delo Moški dobijo delo šib naravoslovcev niso ostali brez uspeha, kajti končno se je le po- vil papirnatega zmaja na vrvici srečilo, priti težnosti do jeter in 50 sežnjev v zrak. Moderni otrok obisti. Pred kakimi 15 leti je finski fizik Leiri objavil vrsto razprav, kjer daje novo tolmačenje Einsteinovi relativnostni teoriji in dela vrtenje subelektronov elementarnih magnetov odgovorno za težnost. Vkljub neverjetnosti njegovih izvajanj so poskusi potrdili njih pravilnost. Tik pred koncem druge svetovne vojne so izdelali na poseben način ovite tuljave, ki se postavljene pod napetost odtegnejo vplivu težnosti. Izgubljena vojna je prekinila serijo zanimivih poizkusov. Toda subelektroni so ostali v zraku. Brž ko so raziskovanja na, pa bo sedel k elektronskemu aparatu ter bo poslal svojega “zmaja” — miniaturni leteči krožnik okoli zemlje ter bo istočasno opazoval aligatorje ob izviru Amazonke, igro japonskih otrok, vse, o čemer mu bo pripovedoval učitelj v šoli. Njegov leteči krožnik bo namreč opremljen s TV oddajnikom in še marsičem. Da, časi se naglo spreminjajo. Kar je bila včeraj utopija, bo jutri igrača. Zelo napačno bi bilo, če bi v vsakem nebesnem pojavu videli pošastni leteči krožnik. Znano je dejstvo, da je naša zemlja izpostavljena neprestanemu vsemir- območju energije atomskih jeder skemu dežju. Delci materije pripeljala do serijske produkcije plavajo po vsemirju in ko pride-atomskih bomb, so se vodilni jo v območje zemeljske atmosfe-znanstveniki posvetili vprašanju re, zažare zaradi trenja v zraku. gravitacije. Einstein je dal onemu Fincu prav in subelektroni eo stopili daleč v ospredje, že itak težka predstava elektrona, pod katerim smo prvotno razumeli delec mase, ki potuje okoli atomskega jedra liki planet okoli sonca, pozneje nekak oblak in končno enostaven elektromagnetni val, ta predstava je bila za navadnega zemljana še bolj otežko-čena. Zanimivo je le to, da so teoretska razpravljanja spremljali dejanski pojavi letečih krožnikov — degravitiranih teles z veliko gibčnostjo. Tukaj naj omenim zanimiv dogodek. Ko sem se pred 2 leti zadrževal v zapadni Nemčiji, sem se nekega popoldneva vozil po ponosni veliki cesti od Frankfurta proti Muenchenu z nemško dvoživko. Pod dvoživko razumejo tam avto, kojega trup ima obliko čolna, tako da more vozilo ob potrebi tudi plavati. Naše-vozilo samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi bil njegov lastnik zamenjal poškodovanega motorja z drugim, ki ga je vzel iz sestreljenega športnega letala. Avto je tako delal mnogo večji hrup, kot ga je skromnost njegova dovoljevala. Vkljub groznemu ropotu sem se trudil, da bi zaspal, kar je hušknil mimo nas zadnji model Buicka s hitrostjo kakih sto milj na uro. Videz je bil, da je naše vozilo lastnika Buicka zelo zanimalo, kajti pred nami je ustavil vožnjo in nam pomahal. Toda ko je prišel bliže, je samo omenil dami na našem vozilu, da je naslednji večer pri njem party in jo povabil, da kot običajno prevzame dolžnosti gospodinje. Dama se je po čudnem naključju usode čutila dolžno, dati mi pojasnilo o vihravem vozaču. “To je A.”, je dejala, “lastnik tovarne za leteče krožnike,” “Dobra šala,” sem odgovoril. Teža teh delcev — kometov — se giblje od ulomkov grama do nekaj ton. Zvezdoslovci so ugotovili, da je utrinkov več ko sto-tisoč na dan. Po mnenju znanstvenikov izvira ta vsemirski dež od razletelih se zvezd. Nobenega dvoma ni, da bo naša zemlja povzročila novo ploho vsemirskega dežja, če ne bodo ljudje prav kmalu ozdravljeni od atomske epidemije. Na drugi strani je treba upoštevati, da morejo biti številne razstrelbe atomskih bomb vzrok še neznanih posledic. Oblaki ioniziranih plinov se dvignejo v velike višine, nekontrolirano potujejo po atmosferi, povzročajo spremembe vremena, neurja in morda še kaj drugega. Tudi moramo upoštevati;a da moderna tehnika odkriva vsak dan množico novih stvari, ki nas bodo vedno znova presenečale. Zanimivo je vprašanje, ali so v zadnjem času opazovani svetlobni pojavi v zvezi z letečimi krožniki ali ne. Če smatramo, da je severni magnetni pol odgovoren za polarni sij, je kaj lahko mogoče, da magnetni viharji letečih krožnikov povzročajo’ podobno svetlobo. Na odgovor moramo nekoliko počakati, zaenkrat so to pač vojaške skrivnosti. Mnogo ljudi se je ob branju poročil o letečih krožnikih po nepotrebnem razburjalo. Vsi vemo, da si človeštvo neutrudljivo prizadeva uničiti samo sebe. Danes ko elektronsko vodene rakete prepotujejo oceane in kontinente v nekaj urah, noseč neizbežno smrt za vsa živa bitja na teritoriju 10 ali 20 kvadratnih milj, pač malo pomeni, če dobimo še en krožnik na glavo. Ko s ponosom opazujem gigantski tehnični napredek naše velike in lepe dežele — moje nove domovine, sem popolnoma siguren, da bodo naše oblasti in naši znan- ssaf? pis * H0W JAPONSKI PREDSTAVNIKI REDA — Oddelek osaške policije na Japonskem, katerega naloga je miriti komunistične razgrajače, se je, kot kaze slika, opremil s posebnimi aluminijastimi ščiti in palicami, da bo lažje kos vročekrvnim razgrajačem. Sposobni Forge Shop učenci Ali hočete J—najboljše delovne pogoje prilike za napredek p—načrt za pokojnino £—življenske stroške poravnane nadurno delo Prinesite dokaz državljanstva Morate delati katerikoli šift. THOMPSON PRODUCTS, ING. 23555 Euclid Ave. Cleveland Transit Bus No. 28 FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. zdaj preišče sposobne može za sledeča dela CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN TINSMITHS PIPEFITTERS LABORERS Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd. (163) "OLIVE R" potrebujte operatorje za RADIAL DRILL PRESSES SMALL SINGLE SPINDLE DRILL PRESSES . PRESS HELPERS POTTER & JOHNSON LATHE LIBBY LATHES TURRET LATHES LARGE TURRET LATHES — SMALL LO-SWING LATHES VERTICAL MILLING MACHINES DIE STORAGE OXYGRAPH-CAMOGRAPH BLANCHARD GRINDER HANCHETT GRINDER BULLARD OPERATORS Incentiven zaslužek od začetka na incentivnem delu. Plačane počitnice in prazniki; točka glede živ-Ijenskih stroških avtomatičen povišek do srednje mezde. Mora biti pripravljen delati prvi, drugi ali tretji šift; 5%» poviška za delo na 2. šiftu; 10% na 3. šiitu. Employment urad odprt dnevno od 8 do 4:30 pop. The Oliver Corporation 19300 Euclid Ave. KE 1-0309 1 (163) Delo za moškega Priletnega moškega bi radi, da bi pometal in čistil urade. Delo je 40 ur na teden, 5 dni v tednu. Oglasiti se pri John Drenik. 23776 Lakeland Blvd. tel. RE 1-3300. (X) Milling Machine and Turret Lathe Operators Morajo znati postaviti svoj “setup”; precizno delo. Plača od ure in visoki dodatni zaslužki. LeRoiCo. Cleveland Rock Drill Division 12500 Berea Rd. (162) MALI OGLASI Hiša naprodaj Na Beckford Ave., v Eucli-du pri cerkvi sv. Kristine, 4 sobe in kopalnica in ena ne-zgotovljena soba v drugem nadstropju. Za podrobnosti pokličite Matt F. Intihar 630 E. 222 St. Teh: RE 1-6888 ali IV 1-0678 Naprodaj Lesena stanovanjska hiša za 5 družin na 1008 E. 64 St., blizu St. Clair Ave. štiri stanovanja sestoje iz štirih sob in kopalnice, eno pa iz dveh sob. Na mesec $142 stanarine. Cena ugodna. Kličite GA 1-1414; Steve Szalai, 10701 Buckeye Rd. (162) Stanovanje iščejo Družina z odraslimi člani išče dvo ali več sobno stanovanje. Kličite HE 1-0628. — (162) stveniki storili vse za varnost dežele ter zasigurali zmago principov miru in svobode za ves svet. John Kf-1 Farma naprodaj v Hartgrove Township—Rome, Ohio, 50 akrov, 7-sobna hiša, skedenj (barn), obe zgradbi imata nove strehe. Nov traktor s cultivator) em, disk in plug. Cena zelo ugodna. — Zamenjava možna. Gostilna naprodaj Gostilna s stanovanjem, D-l in D-2 license, ima nov inventar vkjjučno bar, backbar, hladilnik, mize, stoli, sink iz nerjavečega jekla, 3 sobe zgoraj, garaža za dva avtomobila. Gostilna Se nahja na IVi akra zemlje v East Trumbull, Ohio. Zamenjava možna. Delikatesna trgovina naprodaj na Lake Shore Blvd,—inventar ima nov hladilnik, rezalo za meso, tehtnico in za okoli $2,000. zaloge. Stanovanjski prostori od zadaj trgovine —neobvezno. Povprečen tedenski izkupiček $900.00. KOVACH REALTY 960 E. 185th St. KE 1-5030 LI £ . L ... <16°) HENRIK SIENKIEWICZ: Z opjem in mečem Zagloba je navzlic strašnem položaju, v katerem se je nahajal, nastavil ušesa. “Na ženitovanje?” je zamr-ral. “I kaj pa si mislil?” je govoril Bohun “ali sem mari kmet, da bi jo prisilil brez popa, ali mi mari ne gre, da se poročim v Kijevu? Ti je nisi odvedel v Bar za kmeta, temveč za ata-mana in hetmana . . “Dobro!” je pomislil Zagloba. Potem je obrnil glavo k Bo-hunu: “Veli me razvezati!” je rekel. ‘Poleži, poleži, pojdeš na pot, ti pa si star in je treba, da si odpočiješ pred potjo.” “Ti si moj prijatelj, zato te odpeljem k drugemu svojemu prijatelju, h Krzivonosu. Midva že poskrbita, da ti bo tam dobro.” “Toplo mi bo” je zamrmral slahčič in iznva so mu začele mravlje laziti po hrbtu. Naposled je začel govoriti: “Vem) da se srdiš name, a po krivici, po krivici — Bog ve! Midva sva živela skupaj in sva v Čehrinu izpila marsikak vrček, ker sem gojil do tebe očetovsko ljubezen radi tvojega viteškega mišljenja, kakršnega ne dobiš v vsej Ukrajini. In kaj? Ali sem ti jaz hodil na pot? Da nisem tedaj s teboj jezdil v Roz-loge, še dandanes bi živela v dobrem prijatelstvu, — in čemu sem šel, če ne iz naklonjenosti do tebe? In če bi ti ne bil zbesnel, če bi ne bil moril onih nesrečnih ljudi — Bog vame gleda — bi ti ne bil hodil na pot. Kaj se mi je treba mešati v stvari tujih ljudi! Rajši bi, da bi bilo dekle tvoje nego koga drugega. Toda poleg tvoje tatarske zdivja-nasti se mi je zbudila vest, da je vendarle plemiški dom. Sam bi tudi drugače ne bil postopal. Saj bi te bil lahko radi večje varnosti spravil s sveta; pa čemu nisem storil tega? Ker sem slahčič in me jis bilo sram. Sramuj se tudi ti, saj vem, da se CE HOČETE PRODATI VAŠE POSESTVO Mi imamo kupce z gotovino. Za hitro postrežbo pokličite JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th Street HE 1-6607 Prijaters Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave in E. 68 St. hočeš nad menoj maščevati. Deklico imaš itak v svojih rokah kaj hočeš od mene? Ali je ni sem varoval, kakor oko v gla vi? Da si ji prizanesel, znači da je v tebi viteška čast in vest toda kako ji boš podal roko, ki si jo oskrunil z mojo krvjo? Kako ji poveš: ‘Tega človeka, ki je te- prepeljal skozi kme-tiško in tatarsko drhal, sem mu čil?’ Sramuj se m izpusti me iz teh vezi in iz tega robstva, katero si me izdajniško ujiel! Mlad si in ne veš, kaj te lahko še zadene — a za mojo smrt te bo Bog kaznoval s tem; kar ti je naj ljubše.” Bohun je vstal s stola, blec od togote, se približal Zaglobi in začel govoriti z zamolklim glasom* “Marsajec nečisti, pasove dam rezati raz tebe. na ognju te se žgem, z žezlji nabijem, raztrgam na kosce!” In v blaznosti je segel po nož, ki mu je visel ob pasu. Nekaj hipov ga je krčevito stiskal v roki, že, že se je ostrina zasvetila gospodu Zaglobi pred očmi, a četnik se je premagal pahnil nož zopet v nožnico in zakriknil: “Molojci!” Šest žaporožeev je planilo v izbo. “Vzemite to laško mrho in jo vrzite v hlev, a pazite nanjo kot na oko v glavi.” Kozaki so pograbili gospoda Zaglobo, dva za roke in dva za noge, eden zadaj za lase — in so ga vlekli iz sobe, ga prenesli črez vse dvorišče in ga naposled vrgli v bližnjem hlevu na gnoj. Potem so se duri zaprle in u-jetnika je obda!a popolna tema — le zkozi špranje med stebri in skozi luknje v deskah je tu-patam prodirala bleda nočna svetloba. V kratkem so se oči gospoda Zaglobe privadile temi. Oziral se je okoli in zapazil, da v hlevu ni niti svinj niti mo-lojcev. Razgovore teh poslednjih pa je bilo čisto razločno čuti skozi vse štiri stene. Očividno je bilo vse poslopje pazno zastraženo, a navzlic stražam si je gospod Zagloba oddahnil Predvsem je živel. Ko je Bo-.hun nad. njim blisnil z nožem, je bil gotov, da mu je odbila zadnja ura — in Bogu se je priporočal — kar je res, to je res-z največjim strahom. Toda Bohun je očividno sklenil ohraniti ga za neprimerno grozovitejšo smrt. Hrepenel je ne le, da bi se maščeval, marveč da bi se tudi nasitil z maščevanjem nad tem, kateri mu je iztrgal krasotico in mu prikratil njegovo moloj-sko slavo in ga osmešil, ker ga je povil kakor malo dete. Bila je torej za gospoda Zaglobo žalostna 'perspektiva, -toda zaenkrat ga je vendar potolažila misel, da še živi, da ga najbrž odvedejo h Krzivonosu in ga šele tam začno mučiti — da ima torej še nekoliko, morda še več dni pned seboj. Medtem pa leži, evo, v hlevu, samoten, in lahko sredi nočne tišine pomišlja o ukanah. To je bila edina dobra stran. A ko je začel misliti o slabih straneh, mu je začelo na tisboe mravelj lezti po hrbtu. Ukane! . . “Čte bi ležal merjasec ali svinja v tem hlevu,” je mrmral gospod Zagloba, “bi jih imela več nego jaz, ker bi ju ne zvezali navzkriž na lastno sabljo. Ako bi celo Salamona tako zvezali, ne bi bil modrejši od lastnih hlač ali od mojega podpetnika. O Bog, Bog, čemu me tako kaznuješ! Izmed toliko ljudi na svetu sem samo temu' zlodeju želel utiti, a moja nesreča je taka, da ravno njemu nisem u-šel. Kožo bom imel tako’ izčesano kakor sviebodzinsko sukno. Če bi me bil kdo drugi ujel, bi izjavil, da pritegnem k vstaji in bi jo potem odkuril. Toda še drugi ne bi verjel, kaj šele ta. Čutim, da mi srce umira. Hudiči so me prinesli le sem—o Bog, Bog, ni z roko ni. z nogo se ne morem premakniti, o Bože, Bože!” V kratkem pa je gospod Zagloba pomislil, da bi se laže domislil kakih ukan, če bi imel proste roke in noge. Kaj, če bi poizkusil? Če bi se mu le posrečilo preriniti sabljo izpod kolen, potem bi šlo laže. Toda kako bi jo porinil? Ali bi se preobrnil na stran? Slabo. — Gospod Zagloba se je globoko zamislil. Nato se je začel premetavati na lastnem hr Otu čimdalje hitreje in hitreje — in z vsako tako kretnjo se je pomaknil za pol palca dalje. Postalo mu jie vroče, lasje so se mu spotili bolj nego pri plesu in včasih je prenehal in počival, včasih pa je prenehal, ker se mu je zdelo, da gre kdo molojoev k durim—-in iznova je začel z novo silo; naposled se je prinil do stene. Potem pa se je začel drugače premetavati, ne od glave k nogam, temveč s strani na stran, tako da je vsakokrat polahko sunil v steno s koncem sablje, ki se je pri tem umikala izpod kolen m nagibala vedno bolj na notranjo stran, kjer je bil ročaj. Srce je začelo biti v gospodu Zaglobi kakor s kladivom, ker je videl, da to ravnanje utegne imeti uspeh. In delal' je dalje, trudeč se udarjati kar na j tiše, in le takrat, ko je razgovor molojcev glušil lahke udarce. Naposled e prišel trenutek, ko je bil konec nožnice v eni vrsti z laktjo in kolenom in ko ga nadaljne suvanje ob steno ni moglo več ipahniti. Zato pa je na drugi strani že molel znaten del sablje iz nožnice in sicer precej težji, če se pomisli, da je bil ročaj. Na ročaju je bil križec, kakor navadno pri karabelah; gospod Zagloba je računal na ta križec. In v tretje se je začel preme-vati, a sedaj je bil cilj njego- vega truda, pririniti se z nogami k steni. Jzvršivši tudi to, s je jel porivati vzdolž. Sablja je še tičala med podkolenki in rokama, a ročnik se je vsak čas zadeval ob vegasta tla — naposled se je križec zadel silneje— gospod Zagloba se je zadel zadnjikrat in črez hip ga je radost priklenila na mestu. Sablja se je popolnoma izmuznila. Slahčič je vzel takrat roke izmed kolen in dasi je imel dlani še zvezane, je zagrabil z njimi sabljo navzdol. Nožnico je pridržal z nogami — in potegnil železo. Razrezati vezi na nogah je bilo sedaj stvar enega trenutka. Težavneje je bilo z dlanmi. Gospod Zagloba je moral na gnoju sabljo obrniti s hrbtom navzdol, z rezilom navzgor ter z vrvjo drgniti po rezilu, dokler je ni prerezal. Ko je storil to, je bil ne le o-svobojen vezi — marveč tudi o-borožen. Oddahnil se je globoko, potem se je prekrižal in začel Boga zahvaljevati. Toda od osvobojenja vezi pa do osvobojenja iz Bohunovih rok je bilo še zelo daleč. “Kaj dalje?” se je vprašal gospod Zablogba. In odgovora ni našel. Hlev naokoli je bil obdam od molojcev; bilo jih je skupno sto, niti miš se ne bi mogla neopažena izmuzniti, kaj šele človek take debelosti, kakršne je bil gospod Zagloba. “Vidim, da z mano ni nič več,” je rekel samemu sebi, “in moj dovtip je toliko vreden, da bi mogel z njim mazati škornje, dasiravno bi lahko kupil boljšega mazila pri Ogrih na sejmu. Če mi Bog ne pošlje kake misli, pojdem vranam za pečen-čko, toda če mi jo pošlje, obetam, da bom živel v čistosti kakor gospod Longinus.” Glasnejši razgovor molojcev za steno je pretrgal nadaljne razmišljevanje, poskočil je in prislonil uho na špranjo med stebri. Izsušeni smrečji stebri so odbijali glasove kakor podstavek teorbana — besede so prihajale razločno. “In kam pojdemo odtod, oče Ovsivuj?” je vprašal neki glas. “Ne vem, gotovo do Kamien- je oglasil prvi glas tiše nego ca,” je odgovoril drugi. “Ba, konji komaj vlečejo noge — ne dospejo.” “Radi tega tudi stojimo tu; do rana se odpočijejo.” Nastalo je molčanje, potem se prej: “A meni se zdi, oče, da krene atamana izpod Kamienca na Jampo!” Zagloba je pritajil sapo v prsih. 1952 AUG. 1952 SB®®® El® IM io]IT mmmwwM KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV AVGUST 30. — Modern Crusaders No. 45 SDZ imajo celodnevno zabavo na SNPJ’farmi. SEPTEMBER 14. — Pevski zbor Triglav priredi piknik v Domu zahodnih Slovencev na Denison Ave. OKTOBER 5. — Društvo sv. Lovrenca št. 63 KSKJ priredi proslavo 50-letnice združeno z banketom v SND na E. 80 St. ob 5. uri popoldne. 5. — Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ slavi 25-letnico z banketom ob enih pop. v dvorani sv. Pavla na 1369 E. 40 St. 11. — Društvo Soča št. 26 SDZ priredi veselico v Domu za-padnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 12. —Pevski zbor “Zvon” priredi svoi redni jesenski koncert v Slov nar. domu na E. 80 St. 18. — Podružnica št. 10 Slov. žen. zveze praznuje v Slov. domu na Holmes Ave. 25-let-nico svojega obstoja. 19. — Pevsko društvo “Planina” priredi v počastitev 15-letnice obstoja ob 7. uri zvečer koncert v Slov. nar. domu na Maple Heights, Ohio. 26. — Skupna oltarna društva praznujejo desetletnico obstoja v Slov. domu na Holmes Ave. z igro Dramatskega društva “Lilija.” NOVEMBER 15. — Društvo “Kras” št. 8 SDZ praznuje 40-letnico s posebno prireditvijo. DECEMBER 7. — Pevski zbor “Slovan” priredi v AJC, Recher Ave. svoj običajni jesenski koncert. . LETEČI ČLOVEK — Theo Wied iz Stuttgarta na Nemškem zgleda, kot da bi visel v zraku, v resnici je pa po dovršeni vaji na drogu le odskočil in bo skoro “pristal” na tleh. Wied je eden izmed članov nemške telovadne vrste, ki se bo udeležila letošnje olimpijade v Helsinkih na Finskem. LEPA PRILOŽNOST ZA VAS HIŠNI POSESTNIKI! Sedaj imate priložnost, da zamenjate vaše sedanje stanovanjske razmere za dosti BOLJŠE. Mi imamo veliko izbiro novih in starih hiš za prodajo ali zamenjavo. CENE novih hiš so od $15,750 navzgor. Vse se nahajajo v EUCLID. Te nove in zelo privlačne hiše imajo krasno in mo--derno izvršeno notranjo ureditev. Če pdsedujete staro hišo, pa želite imeti udobno novo hišo, ki vas bo popolnoma zadovoljila, se ustavite pri nas, da se pogovorimo radi zamenjave, kar vam bo prihranilo sitnosti okoli prodaje vaše stare hiše. NE ODLAŠAJTE! Pridite takoj SEDAJ! Te hiše prodajamo hitro iz dneva v dan. K 0 V A G REALTY 960 East 185th Street KEnmore 1-5030 (v: N0VICE--zvse8asve,a N-0VICE--ki iih P0,rel),,ie,e i N 0 VIC E - -ki iih dobi(e k sveže NOVICE-P°l,0,noma nepristranske N 0 VIC E—ko^or m090