Posamezne številka stene 30 yinarjei?.
Štev. 23.
Radgona, dne 13. septembra 1919.
Leto L
Murska
fSisisi© obmejnih Sieweneew«
Uredništvo in upravnišivo v Radgoni, Murska ulica štev. !84. — Telefonska štev. 31. ===== Rokopisi se ne vračajo. ======
Izhaja vsako soboto zjutraj iu stane s poštnino vred za vse leto 15 K, za pol leta 7 K 50 v., za četrt leta 3 K 80 vin.
INSERATI: Ena petstolpna petitvrsta 40 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust.
Proisstjslovenske Radgone.
»Morituri vos salutant«.
(Mrtvi vas pozdravljajo).
Nepričakovani odlok pariških mogotcev, da se slovenska Radgona s slovensko okolico priklopi avstrijski republiki, je izzval nepričakovano uspeli protestni shod obmejnih Slovencev, ki se je vršil na Malo gospojnico, dne 8. t. m. v Radgoni. Kljub oviram, ki so se stavile s strani, od katere smo jih najmanje pričakovali (o stvari bo še govorila javnost), so prihajali Slovenci iz vseh obmejnih krajev in Prekmurja, da skupno z prodanimi rojaki onkraj Mure dvignejo svoj glas proti onim, ki nam hočejo iztrgati nove tisoče in jih vpreči v vsenemški jarem. Protestnega shoda v jahalnici, se je udeležilo 350C— 4000 ljudi, torej več nego šteje Radgona prebivalcev. Shod je otvoril ob 10. uri vladni tajnik g. K1 o b č i č, ki je v daljšem govoru pojasnil naš položaj, opisal narodnostne razmere v Radgoni in okolici, posebnopa je omenjal zlobno delo Slovenca dr. Kamnikarja, kateremu je bilo vsako sredstvo dobro, da je škodoval Slovencem, narodu, iz katerega je sam izšel. Če Radgona pripade Nemški Avstriji, ne bo to zasluga Nemcev in tudi ne v njihovo posebno korist, marveč je to izključeno delo tistih, ki so iz nizkotnega samoljublja in častihlepja odpadli iz naših vrst in katerim je svoboda našega naroda trn v peti, ker vedo, da je v Jugoslaviji konec nemčurske slave in moči. Zborovalci so z navdušenim ploskanjem in »živijo-klici« pritrjevali izvajanjem priljubljenega govornika, ki ima največjo zaslugo, da se je ta protestni shod sploh mogel vršiti. Za njim je nastopil č. g. dr. Leop. Lenar d iz Maribora, ki je dokazoval z vzgledi iz naše zgodovine, da je moral slovenski narod prestati najhuša nasilja, a je vendar ostal živ in čvrst do današnjih dni, dočim so imena njegovih tiranov, kakor Samarov, Obrov le malokomur znana, ker že davno ni sledu po teh mogočnih, samoljubnih narodih. Tako slovenski narod tudi danes ne priznava mogotcev, ki ga delijo kakor mrtvo stvar; tudi tem tiranom bo konec, naš narod pa bo ostal in živel, ker hoče in mora živeti. Nikdar pa se ne sme več zgoditi, kar se je zgodilo sedaj: da je na mirovni konferenci Slovenec dr. Kamnikar nastopal z naj-strupenejšim sovraštvom proti Slovencem. (Klici: »Doli z Kamnikarjem!« »Fej!«.) Govornik je bodril obmejne Slovence, raj ne obupajo, če bi nam zopet odtrgali kos naše zemlje; nemško-avstrijska država je na tako slabih nogah, da se ne bo mogla dolgo vzdržati. Navdušeni »živijoklici« in dolgotrajno ploskanje je pričalo, kako globoko je ljudstvo razumelo krasni govor g. govornika. — Na to je obmejni komisar g. dr. Radovan Brenčič razpravljal o Radgoni z gospodarskega stališča; omenil je, da nas ona veže z Prekmurjem in obratno ter da je gospodarski nesmisel in za Radgono naravnost uničujoče, če re cdtrga cd ozemlja, ki je to mesto dyignilo in ohranilo in katero spada k njemu narodnostno, zemljepisno, zgodovinsko in gospodarsko. Končno je prebral nastopne resolucije tega protestnega shoda, ki so jih navzoči enodušno sprejeli in pozdravili:
1.	Danes na protestnem shodu zbrani Slovenci pod nikakim pogojem ne zapustijo Radgone in slovenskih vasi Puterna, Žetinci, Dedonjci, Zenkovci, Slovenska gorca, Stara-nova vas. Obračajo se z zaupanjam na pravičnost konference, v Parizu in na moč naše vojske.'
Apeliramo obenem na vrhovno zapovedništvo naše vojske, da takoj vse potrebno ukrene, da se tudi proti volji krivičnih sodnikov entente Radgono vojaško brani.
2.	Radgona je ključ Prekmurja, ker sta tu edina dva mosta, ki vežeta skoraj celo Prekmurje s Slovenijo. Brez Radgone ostane celo severno Prekmurje za dolgo časa v oni gospodarski stiski, v kateri so je zapustili bolj-ševiki. Vsa prekmurska trgovina teži od nekdaj v Radgono in nima nobenega svojega trgovskega središča.
3.	Kakor Prekmurje, tako teži tudi gornje Mursko polje in Slovenske gorice k Radgoni ter je Radgona naravno gospodarsko, jezikovno in geografično središče celega ozemlja, v katerem žiyi en narod, ki govori en jezik. Radgona pod Jugoslavijo bo mogočno se razcvitajoče mesto, katerega procvita bo deležena tudi okolica, Radgona pod Memško Avstrijo pa bi propadla v vsakem oziru, otežkočeno pa bi bilo tudi gospodarsko življenje Prekmurja in vse okolice.
4.	V najzadnjem trenutku, ko se gre za biti ali ne biti mesta Radgone in popolnoma slovenskih vasi Potema, Žetinci, Dedonjci, Zenkovci, Slovenska gorca in Stara-nova vas, kjer prebiva 10.000 Slovencev, ktere se hoče izročiti vsenemškemu žrelu, obračamo se z največjim zaupanjem na najvzvišenejši simbol našega narodnega ujedinjenja, Vašo kraljevsko visokost prestolonaslednika Aleksandra ter Vas prosimo, da se z vso ynemo in z vsemi Vam pristoječim vplivom zavzamete za zadnji kos Jugoslovanov. Trdno zaupamo na Vašo kraljevsko besedo, da ne sme biti izgubljen niti najmanjši del našega ujedinjenega naroda, posebno pa ne Radgona, kjer so padle še pod roko avstrijskih Germanov že maja leta 1918 prve jugoslovanske žrtve za našo narodno svobodo.
Po govoru g. dr. Brenčiča so pevci zapeli »Hej Slovani« in »Lepo našo domovino«.
Shod je zaključil uradnik Gospodarske zadruge g. Jerebič, ki je povedal, da nam je obhod po mestu »iz višjih ozirov« sicer zabranjen, toda nikdo ne more prepovedati, da bi si ne smeli skupaj še enkrat ogledati Radgone. Navzoči so njegovim izvajanjem živahno pritrjevali in na to se je množica okrog 3000 ljudi z dvema slov. zastavama na čelu podala na Glavni trg. Med potom je bilo slišati mnogo vzklikov proti radgonskim nemčurjem, zlasti proti izdajalcu dr. Kamnikarju. Odhod je pozdravljalo tudi naše jugoslovansko vojaštvo, ki »iz višjih ozirov« ni smelo zapustiti vojašnice. Na Glavnem trgu so zapeli pevci še enkrat naše narodne himne in tisočglava množica je še enkrat poslala za zaprta okna slovenskih odpadnikov, katerih je polno mesto Radgona, ogorčeni klic: »Doli z nemčuri!« Na to se je obhod nadaljeval po Dolgi ulici do murskega mostu, kjer so se množice mirno in spodobno razšle. Nikjer se ni kalil mir in red; ves potek protestnega shoda dokazuje, da med našim ljudstvom ni barab in brezvestnih hujskačev, marveč da smo zrel narod,
ki se ne izpozabi tudi takrat, ko mu pišejo smrtno obsodbo.
Vsekakor je ta protestni shod uspel nepričakovano lepo. O ovirah, ki so se nam stavile na pot, smo govorili, a glavno besedo še spregovorimo. V pondeljek je vedel vsak »Nemec« v Radgoni slovenski. Trunoma so hodili po ulicah in odvračali naše ljudi od shoda, »ker je prepovedan«. Vse to je bilo brez uspeha. Na smrt obsojeni radgonski in okoliški Slovenci so na veličansten način pokazali svojo voljo in pravico do življenja, brez ozira na to, je li to komu ljubo ali ne.
ab. Pe. Ke.
Vzgoja mladine in naše šolstvo.
(Tehtne besede v pomislek našemu ljudstvu).
Dalje.
Le takrat smemo od naše mladeži kaj pričakovati, če se stariši v polni meri zavedajo svojih dolžnostij. Toda, kaj potem, če morajo otroci zapustiti dom? Tu ni nikdar dovolj pazljivosti na mestu. Izročajte svoje otroke v na-daljno odgojo in izobrazbo le poštenim, dobrim, krščanskim in zanesljivim ljudem]
Kaj pa izobrazba? V vsakemu stanu je je treba čim največ. Nepotrebno bi bilo dokazovati, da si zna gospodarsko izobražen kmet iz zemlje dvigniti več zakladov, ko nazadnjak, da v umnem gospodarstvu izobraženo kmetsko dekle obeta kot bodoča gospodinja trdno oporo ne samo treh, ampak vseh štirih oglov hiše. Vojakom utegne biti znano, kako se je godilo našim neukim mladeničem v bivši cesarski službi. In vsak obrtniški pomočnik zna upoštevati obsežno znanje tujih jezikov. Manjka nam v vseh različnih strokah dobro izobraženih ljudi, ki bi s svojim delom dvignili blagostanje našega ljudstva ter mu pridobili ugled pri zavistnih sosedih, ki nas hočejo izsesavati še sedaj, ko smo na zunaj neodvisni.
Skrajni čas je, da izpolnimo vse vrzeli z mladim naraščajem. Priti moremo konečno vendar do prepričanja, da za mladino nobena žrtev ni previsoka. Res je, da širšim slojem vpričo današnje draginje skoraj ni mogoče vzdrževati šolanja svojih otrok, toda pomislite, da še bije pod marsikatero irhasto srajco dobro srce, da še se pri vsej pokvarjenosti in sebičnosti najdejo usmiljeni ljudje, ki pomagajo požrtvovalno kolikor morejo in znajo. Pri mladini velja: dobro srce, veselje do učenja in talenti. Začeti je treba, pa gotovo gre. Iz izkušnje bi mogel svoje trditve prav dobro podkrepiti, a pričakujem, da najdete pravi vzrok, vsled katerega se ne morete odločiti za višjo izobrazbo svojih otrok namreč izgovor: Za nas velja vse, kaj bi si delali prevelike stroške! Ne dajte se obvladati od tega neumnega predsodka.
V sledečem hočem podati kratek seznam našega šolstva in nekaj praktičnih navodil.
1.	Višjo izobrazbo, ko ljudske šole podajejo meščanske šole (deške in dekliške v Mariboru, Celju, Ptuju in Žalcu).
2.	Humanistične gimnazije (poučujeta se razven modernih jezikov tudi latiničšina in grščina)
so v Mariboru, Ljubljani Novem mastu in Kranju, j V škofijsken zavodu sv. Stanislava v Št, Vidu nad Ljubljano imaio dijaki humanistično gimnazijo zdrženo s konviktom (stanovanjem in vzgojo),
3.	Realne gimnazije (mesto grščine se poučuje francoščina ali angleščina) imamo v Ptuju, Celju in Ljubljani,
4.	Priporočljivi ste realki (predšola za visokošolsko tehnično izobrazbo) v Mariboru in Ljubljani.
5.	Moško in žensko učiteljišče imamo v Mariboru in Ljubljani. Znameniti sta zasebni ženski učiteljišči združeni z internatom (vzgojnim zavodom) pri šolskih sestrah v Mariboru in pri Uršulinkah v Ljubljani.
6.	' Srednješolsko izobrazbo nudi ženski mladini dekliški licej v Ljubljani.
7.	Glasbena Matjca v Ljubljani otvori z prihodnjim šolskim letom razven pevske in glasbene šole jugoslovanski glasbeni konservatorij (učna doba 6 let).
8.	Zelo važna je ljubljanska obrtna šola, ki se deli na sledeče stroke: stavbeno, strojno, kamnoseško, mizarsko z umetnim mizarstvomrin obrtnim risanjem elekrostrojno stroko. V obrtni šoli so ženski tečaji za vezenje in druge stroke domače obrti.
9.	Trgovska šola je za razvoj naše trgovine velike važnosti (Ljubljana).
10.	V Ljubljani (in v drugih mestih) se otvorijo zadružni tečaji.
11.	Vinorejska šola je v Mariboru.
12.	Kmetijski šoli ste v Št. Juriju ob južni železnici in v Grmu na Kranj.-.kem.
18. Gospodinjske šole so: «Vesna» v Mari-aoru, gospodinska šola v Ptuju, pri Uršulinkah in Kmetijski družbi v Ljubljani (z internatom)
15, Pletarska šola v Strnišču pri Ptuju izdeluje raznovrstne pletenine.
Dijaška domova^sta v Mariboru (za gimnazijce, realce in učiteljišnike) in v Ptuju (sprejemajo se dijaki meščanske šole in gimnazije).
«Mladika» v Ptuju sprejema gimnazijke, učenke meščanske, gospodinske in višje deklške šole. .
Konečno naj omenim še podkovski tečaj za kovače v Ljubljani od 1. oktobra 1919 do 1. aprila 1920 združen s poukom v ogledovanju klane živine in mesa Natančnejša pojasnila dajejo posamezni zavodi. Čas hiti, skrbimo za našo mladino!
ab. Pe. Ko.
Radgona v zgodovini.
Stare izkopine v radgonski okolici izpričujejo,, da je mesto bilo že Rimljanom znano. Mogoče, da je bila tu njihova postaja «ad vicezimum». V bližini je moral biti staroslovanski Dudlejpin, ker sta razširjala krščanstvo sveta brata Ciril in Metod. V starih listinah se imenuje Radgona: Ratkoys, Rategoisburg, pozneje Radkersburg. Ime je bilo prvotno brezdvoinno slovensko. V poganski dobi je stal morda tukaj tempel, posvečen bogu veselja in gostoljubja — Radegostu, ali je pa imel tu slovenski župan Radegoj svoje gradišče. Prvič se imenuje Radgona leta 1129, v štajerskem «Kammerentenbuch» odleta 1265 je še trg, a štajerski zgodovinar Otokar je naziva leta 1286 za mesto. S pomočjo deželnih knezov in s kupčijo si je kmalu opomogla. Leta 1362 je dobila Radgona iste pravice, kakor jih je imel Gradec. Leopold III., štajerski vojvoda, jej je podaril pravice skladišča (Stapelrecht), t. j. vse blago, ki se je prevažalo mimo, se je moralo za nekaj časa razložiti in ponuditi meščanom na prodaj. Mesto je veliko trpelo pot madžarskimi in tuškimi napadi. Sultan Amurat pošlje nad Radgono leta 1418 večjo vojsko. Štajerski vojvoda Ernest Železni se pripravi na Lipniškem polju na resen odpor (grof Frankopan privede 1000 Hrvatov, grof Turjaški 1000 Kranjcev, koroški deželni kapetan 2000 peščev in 700 konjenikov), in se sprime s Turki na Crnečkem polju pri Apačah ter jih po vročem boju premaga. Radgonski meščani razkropijo zadnje turške čete, Odsihdob je veljala Radgona za močno obrambno trdnjavo proti Turkom. Ogrskemu kralju Matjažu se je mesto 1480 hrabro branilo, vendar je prišlo za nekaj časa v njegovo oblast.
V	protestantski dobi je bilo popolnoma protestantsko.
V	zapisnikih protireformacijskih komisij, ki so le s silo in vojaško pomočjo zatrlo protestantizem, se izrečno imenujejo tudi slovenski meščani in celo slovenski svetniki. Kjer je dandanes mestno gledališče, so se naselili leta 1614 kapucini in bili tu do Jožefovih časov, ki je med drugimi razpustil tudi njihov samostan. Leta 1650 je mesto do tal pogorelo, sredi 18. stoletja do polovice. Radgonski meščan je bil bogati Ulrih Eggen-berger. Njegov sin Baltažar je bil bankir cesarja Friderik III. Grad in trg Eggenberg pri Gradcu nosi ime tega moža. Slovenski pisatelj in slovničar Peter Dajnko, rojen v radgonski okolici, je dal v tem mestu tiskati svoje knjige.
Politični pregled.
Pariška mirovna konferenca , je določila avstrijski republiki definitivne mirovne poboje, ki deloma spreminjajo znani načrt z dne 20. jul «j a t. 1. Iz uradnega izvlečka te mirovne pogodbe je razvidno, da je vrhovni svet odklonil vse j ugovore nemškoavitrijske delegacije glede obmejnih vprašanj, le pri Radgoni je spremenil mejo v toliko, da pripade mesto Radgona in na levem bregu Mire ležeče občine Avstriji. Ponovno je tudi priznal Avstriji zapadn® Ogrsko, ne da bi zahteval 1 ju iško glaso vanje. O l gospodarskih in finančnih določil je omeniti, da ; se ustanovi na Dunaju posebna sekcija zavemiš- j kih držav, ki bo skrbela, da bo Nemš<a Avstrija i izpolnila že znane odškodninske in financijelne j zahteve. Tudi živino bo morala od lati v množini, j ki se je že prvotno določila. Posebna določila j so posvečena dolgovom, prometu in odnošajem j med novonastalimi slovanskim' državami, Naj- ; važnejše vprašanje, ki je povzročilo zlasti v naši i državi živahen odmev, je varstvo m anjšm. ki je j nov udarec za male slovanske d-žive. Jugoslavija, j Gehoslovaška, Poljska in Rumunjska bi se j namreč morale zavezati, da bodo dale narod- j nostnim manjšinam one pravice, ki jih bodo j določile velesile. V tem vmešavanju v naše j notranje zadeve, ki si ga dovoljujejo panski mogotci, se opaža ona zahrbtnost, ki je rodila zone in plebiscit na Koroškem in ki ovira rešitev reškega vprašanja. Varstvo narodnih in .j verskih manjšin bi se moralo zastgurati tudi v j Nemški Avstriji, Italiji, Angliji in drugod. Z tem, j da si velesile pridrž‘jo odločilen vpliv na ureditev naših notranjih razmer, na rešitev problemov in vprašanj, za njih popolnoma tujih in deloma j nerazumljivih, ovirajo konsolidacijo mladih držav j in ogrožajo njihovo suverenost. V Beogradu je j imel ministrski svet važno posvetovanje, kjer j se je sklepalo o vprašanju, se li naj podpiše mirovna pogodba ali ne. Sklep do danes še ni znan, vendar je pričakovati, da bo naša država podpisala mirovno pogodbo in vesti, ki so se razširile zadnji čas, da ne bo podpisala, najbrž niso resnične.
Podpis mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo bi se moral izvršiti v sredo dne 10. t. m. Ko pišemo te vrstice, še ni znano, ali je d-*. Renner že podpisal. Kakor se poroča, je avstrijska skupščina sklenila z večino glasov, da se z protestom podpišejo izročeni definitivni pogoji.
O jadranskem vprašanju moramo še vedno poročati, da ni rešeno in bo najbrž eno poslednjih, ki jih bo z težavo rešila utrujena j pariška konferenca. Najnovejža vest pravi, da so i se trije zavezniki zedinili v nastopni »rešitvi« : | Vsa Ist;ra pripade Italiji. Reka bo z zelo majh- ! nim teritorijem svobodno mesto. Vsa D ilmacija pripade Jugoslaviji, otok Vis pa Italiji. Zader dobi avtonomijo posebne sorte.
Madžarska je pričela zopet kazati svojo bahavo trmo. Izjavila je, da ne priznava nemšlco-avstrijske mirovne pogodbe iri da hoče imeti tudi nadalje v svoji oblasti zapadnoogrske Nemce. Na drugi strani ji delajo težave Rumu ni, ki so tako predrzni in neubogljivi, da jim je morala antanta staviti strog ultimat, ako ne ugode njenim zahtevam glede zasedbe madžarskega ozemlja. Ker mirovna pogodba z Madžarsko še ni izdelana, bomo morali biti tudi mi Jugoslovani zelo oprezni in pripravljeni na vse slučaje, zlasti če bi- nam hoteli iztrgati Baranjo in Prekmurje. Slučaj Radgone dokazuje, česar je zmožna pariška konferenca in kako nepričakovano nastajajo spremembe, ki pomenijo za mal narod bolestno in nenadomestljivo izgubo.
tedenske novice.
Realna gimnazija v Ptuju. Sprejem v 1. razred se vrši dne 22. septembra od 8. do 10. ure v ravnateljski pisarni. Starost najmanj 10 let dovršenih do konca leta 1919. Sprejemni izpit je istega dne pismeno od 10. do 12. ure, ustno popoldne po potrebi. Nemščina se ne zahteva'; Učenci, ki so že bili na zavodu, se spremajo dne 23. septembra od 9. do n. ure vsak v tistem razredu, v katerega pride. Učenci, ki pridejo iz drugih srednjih šol, se javijo dne 23. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Prijave za stanovanje na vodstvo dijaškega doma v Ptuju.
Kapela—Radenci. Bralno društvo kapelsko ponovi v ned el jo dne 21 t. m. gledališke igre „Tri sestre.“, „Pianšarice“ in „Ža letovišče“ v prostorih g. Vogierja (Rosenberger) v Radencih.. Predstava se vrši o vla-cetn vremenu. Vabljeni so zlasti Prekmurci. Isti dan po rani maši pri Kapeli sestanek orlovskega oiseka.
Sv. Andraž v Slov. Goricah. V nedeljo,
14. t. m, priredi «Slov. izobraževalno društvo»' pri sv. Andražu v S:ov. Goricah o priliki otvoritve «Krekovega doma» ob po' 3. uri popoldne petdejansko narodno igro «Deseti brat» s petjem in tamburanjem ter veliko ljudsko veselico (srečoloV, šaljiva pošta, licitacija itd.) Sosedi in vsi ljubitelji pošte te zabave dobrodošli 1
Mladika V Ptuju. Gojenke internata lahko obiskujejo gimnazijo, ki je od 1 —3 razreda realna, meščansko šolo, gospodinjsko šolo (starost 16 let) in višjo dekliško šolo. Prijave, se naj takoj pošlejo na vodstvo M adike v Ptuju.
Dijaški d p m v Ptuju, Scnriš', ki želijo
dati svoje sinove v zavod, nat se čim prej javijo, dx dobijo pravočasno obvestilo o sprejemu in gojencev! številki, s katero morajo biti označeni vsi gojencev! predmeti, zlasti perilo. Vpis v gimnazijo (od t —3 razreda je realni gimnazija), pripravljeni razred trgovske šole, v meščansko in event, ljudsko šolo oskrbi vodstvo djaškega doma, ako se mn vpošlje zadnje izpričevalo, krstni list in izpričevalo o cepljenjih kozah.
Za deklice, Vodstvo dekliškega zavoda «Vesna» v M inborn naznanja, da ne more nobene učenke več sprejeti v internat, ker so vsa mesta že oddana. Pač pa še sprejema zunanje učenke v sledeče šole, ki se nahajajo v omenjenem zavodu:
1.	Višja dekliška šo^a s posebnim ozirom na gospodinjske poklice.
2.	Ž enska obrtna šola (r. letnik).
3.	Kuharsko-gospodinsjka šola.
Obiskovalke višje dekliške šole lahko vstopijo
po dovršenem drugem letniku v peti razred realne gimnazije, tretji ietnik te šole pa izvežba učenke' temeljito v gospodinjstvu.
V prvem letniku obrtne šole se izvežbajo učenke v šivanju perila.
Civilni komisar za Prekmurje, ki je
imel dosedaj svoj sedež v Radgoni, se je vsled novonastalih razmer preselil dne 6. t. m. v Mursko Soboto.
Zamenjava kronskih bankovcev se bo
najbrž pričela pri velikih bankovcih po 1000 in 100 kron. Za zameno teh bankovcev je že tiskanih v Beogradu okrog 600 milijonov državnih dinarjev. Razmerje zamenjave še ni določeno, bržkone bo ostalo pri 1 : 3. (Za 3 krone 1 dinar))
Deputacija Prekmurcev v Beogradu.
Te dni so se vrnili iz Biograda pooblaščenci prekmurskega narodnega sosveta, ki so pod vodstvom č. g. kaplana Lejka in g. Viktorja Kukovec predložili osrednji vladi upravne in gospodarske zahteva slovenskega Prekmurja, ter zlasti zahtevali, da se prekliče znani odlok glede delitve Prekmurja, ter uvede za celo Prekmurje enotna avtonomna uprava Deputaciii je izjavil notranji minister Pribičevič da ni vedel ničesar o uvedbi hrvaške uprave v spodnjem delu Prekmurja in da je pripravljen ugoditi upravnim zahtevam prekmurskih Slovencev. V resnici je izšel takoj na to odlok osrednje vlade, s katerim se celo Prekmurje podredi civilnem komisarju dr. Lajnšiču, kateremu da uradništvo na razpolago deželna vlada za Slovenijo. Odposlanstvo se je oglasilo tudi pri vojvodi Mišiču in v vojnem ministrstva, da seznani vojaške kroge zlasti s vprašanjem železniških zvez v Prekmurju. Sprejem je bil povsod prijazen, le med potom domov je čakalo Prekmurce veliko iznenadenje : usoda Radgone in okolica. Deputacija je vložila takoj pri predsedstvu deželne vlade za Sloveuijo energičen protest.
Železniške zveze v Prekmurju. Dolgoletni načrt, da se zveže Murska Sobota z Radgono, je vsled novonastalih razmer pokopan. Pripravlja se nova zveza, ki bi dala tudi spodnjim velikim vasem Belatincem, Adrijancern, Bistrici in Črenšovcu dohod k železnici in ki bi odgovarjala strategičaim zahtevam. Dne 9. t. m. se je vršila v Ljutomeru anketa o tem vprašanju, katere se je udeležil tudi vojaški zastoonik. Natančneje o tem prihodnjič.
Pred dvajsetimi leth Prejeli smo sledečo j •zanimivo sličico iz preteklosti »nemške* Radgone: j Pred dvajsetimi leti se je zgodilo, da je zbolel j duhovnik, ki je imel v radgonski Marijini cerkvi j službo božjo s slovensko pridigo. Ni še preteklo j štirinajst dni, odkar ni bilo slovenske maše, pa pride od škofijstva v Gradcu brzojavno povelje, da mora eden izmed duhovnikov dvakrat maše--vati, samo do ne izostane slovenska služba božja. Kdo je pri škofijstva tako odločno branil slovensko mašo, ki je izostala vsled odredbe takratnega dekana ? Nikdo drugi, kakor gospod župan pl. Kodolič. ki je v resnici vnet za blagor svojega mesta. Vsi obrtniki so namreč zahtevali, da se slovenska maša redno vrši, ker sicer gredo ljudje v slovenske cerkve onstran Mure, mesto pa trpi vled tega ogromno škodo, ker se zmanjša promet. Tako se je pa izrecno zahtevo »nemškega» meščanstva zopet uvedla slovenska maša v Marijini cerkvi.
\ General Majster o Radgoni. General Majster je poslal vladnemu tajniku g. Klobčiču nastopno brzojavko: »Žalost, ki vas je vsled vesti o izgubi Radgone in slovenske okolice trdo in nepričakovano zadela, padla je tudi nam s polno težo. Shoda se žal ne morem udeležiti, zato pa tern srčneje želim, da bi vaš obupni krik rešil ta lepi kos slovenske domovine. General Majster.
Francoski gost. Dne jo. t. m. ss je peljal skozi Radgono v osvobojeno Prekmurje odlični prijatelj našega naroda, dopisnik pariških listov, grof Begouen, ki je bil v Radgoni že aprila tega leta.
Za konjerejce. Konjerejski odsek II. slov. kmetijske družbe (za Spodnještajersko in Prekmursko) priredi sejme za žrebčeke izključno mrzlokrvnih pasem v starosti do 18 mesecev, to je lanskih in letošnjih in sicer 22. t. m. v Radincih, 23. t. m. v Ormožu. 24 t. m. v sv. Jurju ob južni železnici in 25. t. m. v Žalcu, na tamošnjih sejmiščih. Odsek je za te sejme zainteresiral inozemske kupce in ima upanje, da bode vlada do tega časa vse potrebno glede izvoza tega konjskega materijala, za katerega v drugih pokrajinah našega kraljestva ni uporabe uredila. Bode toraj najbrž to edina priložnost te žrebčeke letos prodati, priženite toraj vsi konjerejci, kateri ste primorani odprodati. Kateri pa imate dovolj klaje in prostora pa Vam svetujemo, da redite dalje. Pridite pa tudi domačini, kateri želite take žrebčeke kupiti. Trgovanje konj vsake druge vrste, kakor omenjenih žrebčekov bode na teh sejmih strogo zabranjeno. Predpisi glede živinskih potnih listov veljajo kakor za vsaki drugi sejem.
Kako poznajo naše kraje. Beogradska »Demokracija« poroča v 110. številki o spremembi meje »što grad Radgona i opština Štajemark, koja leži na levoj obali Mure, ostaja Nemačkoj. Austriji«.
Prleški visokošolci priredč veliko ljudsko veselico dne 21. septembra 1.1. v velikem gradu v Belatincih, začetek točno ob 3. uri popoldne (po večernicah). Spored veselice: 1. Pozdravni govor. 2. Petje narodnega pevskega društva iz Radgone (več točk). 3. Trije tički (burka v treh dajanjih) 4.* Stotnik in njegov sluga (barka v enem dejanju). Vstopnina: Sedeži I. vrste 6 K, Ij. vrste 5 K, III. vrste 3 K, Stojišče 2 K. Čisti dobiček je namenjen za jugoslovanske akademične menze. Po sporedu je na istem prostoru prosta Nabava s šaljivim srečolovom, šaljivo pošto, konfetijem in cigansko godbo. Z ozirom na dobri namen prireditve je p. n. občinstvo naprošeno, naj daruje dobitke za srečolov. Veselica se vrši o vsakem vremenu. K obilni udeležbi vabi Priredbeni odbor.
Ustanovitev trgovskega premija za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice se vsled novonastalega položaja v Radgoni preloži na nedoločen čas. Franc Čeh, sklicatelj.
Radgonskega protestnega shoda se ni udeležilo nebeno telovadno društvo z Murskega polja. «Murski Sokol» je poslal brzojavno sporočilo, da se pridružuje protestu glede Radgone.
Krajevna imena v Prekmurju.
Pri tem vprašanju hočem opozoriti vodilne kroge in jezikoslovce na poseben pojav, ki ni domač samo v Prekmurju, temveč tudi v Slovenskih goricah in sicer,
da se pluralna krajevna imena rabijo v nominativu v moškem in ženskem spolu, v genitivu imajo le ženski spol, v lokativu pa nimajo množine, marveč samo ednino. Kako to ? Ali je to provincijalizem ali pa skvarjenost jezika? Napr.: Sodišinci—e, Petanci—e, Beltinci—e, Bodonci—e, Puconci—a, Petrovci—e;genitiv: z Sodišinec, z Petanec, z Beltinec, z Bodonec, z Piiconec, zPetrovec; lokativ: v Sodišinci (pravilno u), v Petanci, na Petanci, v Beltinci, v Bodonci, v Puconci, v Petrovci. — Nekateri pišejo tudi: v Beltincih, na Petancih, v Petrovcih itd. in hočejo na ta način rešiti plural, vendar je to napačno, ker bi v pluralu moralo biti: v Beltincah, na Petancah, v Petrovčah itd. Podobno je tudi v Slovenskih goricah (na Štajerskem); Črešnjovci—e, iz Črešnjovec, v Črešnjevcu; Lukavci—e, iz Lukavec, v Lukavcu; Slabotinci—e, iz Slabotinec, v Slabotincu; Trnovci—e, iz Trnovec, v Trnovcu; Mihalovci, iz Mihalovec, v Miha-lovcu. Ali bi kdo trdil, da imajo ti lokativi obliko: v Črešnjevcih, v Lukavcih i. t. d.? To bi tudi ne bilo pravilno, ker je v pluralo pravilno le: v Crešnjevcah, v Lukavcah i. t. d. Kaj pa, če je ta plural krajevnih imen sploh neprevilen, samo provincijaiizem ? V Medji-murju so krajevna imena podobne oblike znan le v edinini: Čakovec, Bukovec, Dekanovec, Draškovec, Mihalovec, Palovec, Pribislavec, Vidovec, Vratišinec. Pri prekmurskih krajevnih imenih druge oblike ni nikake dvojine; vsak Prekmurec jih izgovarja enako. Vsa so v ednini in moškega spola: Dobrovnik, Koprivnik, Senik, Rakičan; ženskega spola: Bistrica, Bogojna, Cankova, Sobota, Tišina ; srednjega spola: Gradišče, Turnišče, Dokležovje, Kobilje.
Ko bomo zopet uvajali stara slovenska krajevna imena, moramo paziti, da ne bomo ovekovečili imen, skvarjenih po provincijalizmu ali vsled humora.
Vindex.
Vinarski ravnatelj Puklavec:
IIsmeri o uinoreji.
Naše štajersko vinarstvo imelo je pod bivšo našo mačeho, staro Avstrijo, težko staiišče. Trpelo je vsled konkurence južnih pokrajin, posebno pa Ogrske, ki so proizvajale pod mnogo ugodnejšimi klimatičnimi razmerami mnogo ceneje in prepaviie s svojim cenim blagom naše naravne odjemalne kraje, apške dežele. Da si je naš vinogradar v drugi polovici vojske gmotno primerno opomogel, je pripisati odpadu te konkurence in je bil začasen pojav.
Stališše našega vinarstva pa tudi danes, pod novimi državnimi razmerami na prvi pogled nikakor ni posebno nadepolno. En del konkurenčnih dežel (del Ogrske, Goriško in Primorje) je sicer odpadel, računih pa moramo z dejstvi 1. da Jugoslavija prideluje več vina, kakor ga sama potrebuje; 2. da bo izvoz v Nemško Avstrijo, katera dozdaj % do 3/« našega vinskega pridelka, tudi za slučaj, da se izvozne razmere urede za nas kar najbolj ugodno, kolikor toliko otežkočen; 3. da bodo proizvajalni stroški pri nas vedno višji, kakor v ostalih vino-rejskih pokrajinah Jugoslavije, ki pridaljujejo pod ugodnejšimi vremenskimi razmerami.
Predpogoj za ostanek našega vinarstva je, da nas država primerno ščiti pred inozemsko konkurenco in da nam omogoča izvoz v današjo Nemško Avstrijo, katerega začasno ne moremo pogrešati, dokler se naše vinarstvo ne preustroji.
Ce se ta predpogoj izpolni, se mora upoštevati konkurenca, ki nam jo bodo povzročale naše jugoslovanske pokrajine in vprašanje je, če nam bo mogoče pod danimi razmerami vspešno tekmovati z vinarstvom Dalmacije, Slavonije in Bačka-Banata.
Na prvi pogled b; se moralo to vprašanje zanikati, že iz vidika vremenskih razmer, ki so v navedenih pokrajinah vinarstvu pač mnogo bolj ugodne, nego pri nas in ki zdatno olajšajo in pocenijo proizvajanje. Ce se pa razmere vsestransko ogledajo in upoštevajo vse mogoče činjenice, se pride do čisto drugega zaključka.
V prvi vrsti je finost in žlahtnost cvetlice (bukeja), v drugi vrsti finost in žlahtnost klslobe, ki so lastna le našim vinam v tak visoki meri in bi se dale izkoristiti v naše svrhe. V tretji vrsti je uporaba svežega grozdja, ki vsaj deloma lahko mnogo pripomore k večji rentabilnosti vinarstva. In te tri činjenice nam nudijo podlago, na kater.» brez pomislekov lahko zgradim n našo vino-rejo dobičkanostno v okvirju Jugoslavije.
Ne da bi hotel vprašanje v dosego navedenega smotra izčrpljivo obravnavati, usojam si v naslednjem podati le nekatere smernice za postopanje v prihodnji dobi, prepuščaje končno rešitev vsem merodajnim krogom v nadaljni preres in posvetovanje.
Če hočemo izrabiti finost in žlahnost cvetlice, ki jo dosežejo nekatere vrste naših vin, moramo pred vsem posvetiti večjo pozornost pridelovanju kvalitetnih vin, kakor je zahteva svetovni trg; kar sicer ni novo, pa vendar do sedaj premalo upoštevano. Znano je, da so nekatere vrste zbornih iz ljutomer-radgonskih, pekrskih in haložkih goric lahko že do sihdob vspešno tekmovale z najbolšimi spodneavstrijskimi, renskimi in drugimi vini in da so njim večkrat pri razstavah in drugih priložnostih najboljši poznavalci dajali prednost. Manj ali pa . nič znano je pa dejstvo, da Šampanjo (penečo vino), proizvoje iz one ali druge vrste burgundca (posebno iz modrega burgundca), ljutomer-radgonskega alt slovenje-goriškega izvora večkrat presega v kakovosti celo pravega šanpanjca iz francozke Šampanje (Champagne). Kdor šampanjca kolikor toliko pozna in ve, kaka razlika je kvalitativno med pravim šampanjcem iz vina iz Šampanje in iz vin drugega izvora, bo vedel ceniti velikansko važnost tega dejstva za našo štajersko pokrajino, posebno če omenim, da burgundec v celih ormožko-ljutomer-radgonskih in celih slovenskih goricah (približno na kakih 6000 hektarjih) enako dobro uspeha in
Najnovejša poročila.
Nemška Avstrija je podpisala mir v sredo, dne 10. t. m. ob 11. uri dopoldne. — Iz Pariza poročajo, da delegatje narodnostnih držav bivše Avstro-Ogrske najbrž ne podpišejo miru.
daje izboren «cuvee» (kiivč—vino iz katerega se izdeluje Šampanje), ki se ne doseže v enaki kvaliteti razven Šampanje.
V duhu vidim naše krasne slovenske gorice ob-sajene izključno le z modrim burgundcem, preprečene z mnogobrojnimi, dobro oskrbovanimi cestami in železnicami. Skoraj jih ni več spoznati! Pred brespomembne vasice, reprezentirajo se kot majhni, čedni trgi z modernimi stavbami. Iz našega Ljutomera, Ormoža, Radgone, Sv. Lenarta, Ptuja in Maribora pa so nastala središča svetovno pripoznane jugoslovanske šampanjske industrije. Povsod opažaš velepoteznost, red in blagostanje !
Tako nekako bi lahko bilo med Muro in Dravo, Središčem ob Dravi Lučanami v 15 do 20 letih, če razumejo zanimani krogi pravilno tolmačiti klic časa.
Društva in prireditve.
Telovadnemu društvo „Sokol“ v Radgoni so darovali: IpnacZamuda, Gornja Radgona 100 K, Karl Genur, Radgona 50 K, Fanica Kosi, Gornja Radgona 40 K, Maks Miiler, vojak v Radgoni 30 K, dr. Kloper, Radgona 20 K, Arnold Arnuž, postajenačelnik, Gornja Radgona 20 K, Chloupek, Radgona 20 K, Jurij Majcen, Radgona 20 K, Jožef Ristl, Radgona 10 K, Braunseis ml., Gornja Radgona 10 K, Micika Domža, Radgona 10 K, Anton Sapač, Radgona jo K, Marica Belak, Radgona 10 K, Anton Jančar, Radgona 10 K, Karl Lah, orožnik, Gornja Radgona 10 K. Ta denar je nabral br. Menhart in izrekamo darovalcem kakor tudi nabiratelju iskreno zahvalo. Načelstvo.
V nedeljo dne 31. avgusta seje ustanovil orlovski odsek za župnijo Radgona in Sv. Peter. V odbor so bili izvoljeni: Schreiber Jakob, Radgona, predsednik; Jerebič Franc, Sv. Peter, podpredsednik; Milan Slajč, Sv. Peter, tajnik; Irgolič Joško, Sv. Peter, namestnik; Vinkovič Matija, Radgona, blagajnik; Vreča Lojze, Šv. Peter, namestnik; Husjak, Sv. Peter, namestnik; Plegan Jožef, Radgona, namestnik; Veberič Franc, Sv. Peter, odbornik. Z ustanovitvijo »Orla« se je izpolnila že dolgo časa negovana želja naših mladeničev obeh županij, ki so si poleg drugih organizacij želeli tudi take, v kateri bi si lahko krepili in urili tudi telo. Mladeniči! Orla imamo, hitite pod njegova krila!
Prometna zveza Sobota-Ljutomer-Ormo^.
Računajoč z dejstvom, da je Radgona za nas zgubljena in z mestom samim tudi tamošnja dva mosta čez Muro, je treba nujnih ukrepov, da se za vzdrževanje, oziroma vpostavitev ne-motnega prometa s Prekmurjem poskrbi za zvezo preko Mure. V to svrho se je vršil y Sršenovih prostorih v Ljutomeru dne 9. t. m. sestanek zastopnikov ljutomerskega, gornje radgonskega okraja, in Prekmurja ter vojaškega zastopnika dravske divizije.
Na predlog poslednjega se je sklenilo, v Slov. Bistrici sedaj ležeči demobilizacijski stavbeni materijal sestoječ iz 16 km. tračnic in nekaj tisoč pragov, prvotno namenjen za gradbo poljske železnice iz Radgone v Soboto, ki sedaj odpade, porabiti za napravo poljske železnice kot zveze Sobote z Ljutomerom preko Belatinec.
Kot poznavatelju terena ob reki Muri, se nam zdi potrebno opozoriti veščake, katerim bode se poverila gradba tek poljske železnice na značaj reke Mure, ki tam, kjer ni regulirana, neprestano po vsaki večji ali manjši povodnji spreminja tok svoje struge in da bi bil naravnost v vodo vržen denar, če bi se gradil most čez Muro na takem mestu, kjer reka še ni regulirana. Edino za zgradbo mostu primerno mesto pride v poštev odsek med Vržejern in Dokležovjem, na onein mestu, kjer je zdaj brod, odnosno kake 3 km nižje tega broda, kjer so ¡žekovski mlini. Do za_lnjeimenovanega torišča vodi iz Belatinec najkrajša pot, koder bi se železna cesta lahko gradila, proga, ki bi bila ravna kot črta, neprestano po posestvu grofa Zichy-ja, tako, da bi ostala kmetska posestva nedotaknjena.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
Delniška glasnica K 15.000.000—	Centrala V Ljubljani	Rezervni fondi nad K4,000.000 —
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun s ¿->-|0 brez odpovedi, proti trimesečni odpovedi s C3* 'U 01o čistih
SSaje frgo¥Ske ire apravizacsjske kredite izvršuje «se bančne transakcije —
išče se
služkinja Bara Božič, ki zopet lahko nastopi službo pri Marku Tibat, Pristova pri Ljutomeru.
Proda se
Acetylen-aparat pri Karolu Schmid, Gornja Radgona, hiš. štev. 3.
Sladkorja
je treba manj, če se rabi
„Congo"
surogat	kava
praženo, semleto, mešano z pravo kavo. 1 originalni 63 kg zaboj, sortirano, ukusno, v 1/5, l/10, V,o kg paketirano, franko zaboj K 756-—. Poštna pošiljatev 15 kg sortirano franko K 200*—. Odprava : denar naprej ali povzetje.
Lang & Comp., Osijek.
Brzojavi: Langcomp.
Na Lapovem zasebnem učilišču
V MARIBORU
se prično S> oktobra 8919 novi tečaji za stenografijo, strojepis, pravopis in poslovni sestavki, računstvo v zvezi s temeljnimi pojmi navadnega knjigovodstva, lepopis ter slovenski in nemški jezik. Vpisuje se in daje pojasnila vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne
3asebno učilišče LEGfit ffiSRiBORlI,
Vetrinjska ulica 17, I. nadstropje. Prospekti brezplačno.
Vinogradniki!
! Gostilničarji!
fm« 11 ¡ 111111 rir in 111 i i h 11 i 111 r i u iti) ú f i f 11 f 11111111 ir n u i
IlUllilHlil

K&RBID
prodaja v vsaki množini Ivan Kovačič, trgovina s steklom v Radgoni.
Sliši - Podgane
stenice — ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 6*—, za podgane in miši K 6*—, za ščurke K 6*—, posebne močna tinktura za stenice K 6’—, uničevalec moljevj prašek za nši v obleki in perilu, proti mravljam, proti ušem pri perutnini K 3-—, prašek proti mrčesom K 5*—, mazilo proti ušem pri Ijndeh K 3’—, mazilo za nši pri živini K 3*—, tinktnra proti mrčesu n a sadju in zelenjadi (uničeval-eev rastlin) K 3-—. Pošilja po povzetju Zavod za eksport
K. Jfinker, Zagreb 46, PetrlDjska nlica3.
Samo 40 vinarjev
stane petstolpna petitvrsta za male oglase v »Murski Straži«, najbolj razširjen slovenski list v Prekmurju, Murskem polju in Slovenskih goricah, zato ima tudi oglašanje največji uspeh.
Slavnemu občinstvu iz Gornje Radgone in okolice naznanjam, da sem mojo trgovino v Gornji Radgoni prodal novo ustanovljeni Gospodarski zadrugi za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice, ter se pri tej priliki zahvaljujem vsem mojim odjemalcem za zaupanje, katero sem tukaj kot trgovec užival.
S spoštovanjem
Anton Krempl.
Gornja Radgona, dne 2. septembra 1919.
Prva siovesiska weietrgowioa z vinom ist
sadjevcem
Janko Čirič * Vekoslav Rajh
v Gornji Radgoni !, v Ljutomeru
naznanje, da kupuje po poštenih cenah vino in sadjevec ter ga prodaja gostilničarjem v vsaki množini od 50 litrov naprej.
priznano najboljše aparate in steklenice za vkuhanje sadja in sočivja itd. ima v zalogi
iniiiumiiiimiiiiiiiiinmiimHHHnnMiiiiii
'lliliülüllllllüf
! i i ¡ t.H i IH i H i I i IHI (i 11 i IH TH
Posestniki mlinov v Prekmurju!
Izdelujem najnovejše stroje za izdelovanje prosenega pšena. V 24 urah naredi vsak stroj en vagon čistega prosenega pšena! Tudi sem na razpolago za vsak popravek pri mlinih in za napravo umetnih mlinov. Kdor prekmurskih bratov želi kako popravilo ali nove mline naj se obrne na
Ivana Standeker v Ljutomeru štev. 170.
trgovina s steklom v RADGONI
.	:	flfc
Veliko izbiro manufakturnega blaga vseh vrst Nakup vseh poljskih pridelkov priporoča
Franjo Senčar
: trgovec
MALA NEDELJA.
les (rezan) in deske
v vsaki množini, najbolje cele vagone, kupi
Gospodarska zadruga
za tfrekmnrje, JVCursko polje in Slov. Sorice
Trgovci mešane
stroke, drogisti, kramarji itd. sijajno zaslužijo s prodajo Mastin-a (redilni prašek za živino in perutnino) pri kmetovalcih. — Treba pisati dopisnico na naslov i lekarnar Trnkoczy, Ljubljana (Kranjsko) na sledeči način: »Pošljite mi 15 zavojčkov (po V* kg) Mastin-a, obenem veliki lepak, oboje z povzetjem K 32*50 franko poštnina in omot.«	30—13
r. z. z o. z.
Garje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku in živini mazilo zoper srebečico. Brez duha in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo 6 K. Po pošti 7 K, poštnine prosto. Prodaja in razpošilja s pošto lekarna Trnkoczy v Ljubljani, Kranjsko.	30—15
Zamenja se
dva orala obsegajoča posestvo, v dobrem stanu nahajajoča zidana hiša in gospodarsko poslopje, z enakim posestvom in poslopjem v Radgoni ali nje okolici na levem bregu Mure. Vpraša se pri
Leopoldu Haberl,
Trattenstrasse 33, desni breg Mure.
govejski hlapec, konjski hlapec in žena, ki se razume v vrtnarstvu. Plača po dogovoru* Vprašati pri upravništvo »Murske Straže.«
posojiLnica v m Ransom
HranilflP	ul n n O fP?jeTa,od ™ake|a “ obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila
III allllllC	VIUUC b kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da
urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni da"Jek	P° ^ S° Strankam “ razP0,ag° P0,0Žnice kr* Poštnega kovnega
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
Posojila
1 Uradne I Roja
iS5=l__________________
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni.
“iU/°dD,ei!imi P.u^0P ’j.,s’cer na vknj<žbo po 4 %» na poroštvo po 4 l/t %• Izposujuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev ri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
lira 1° VSak- i0rek in p,et5k. od 9' do 12- ure dopoldne. Ako pa pride na ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob uradnih dnevih Ul C	e sprejem* m izplačuje denar. Posojilnica posreduje tudi izplačevanje obresti vojnih posojil brez vsakega odbitka. Sicer pa lahko
opravijo stranke vsak dan vse uradne posle in so veljavni, ako njib podpišeta dva v to upravičena funkcionarja.
se dajajo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni posli izvršujejo vsak	71 ««J««#	so v lastni hiši
delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.	Uf&utll pfOSfOli Gornji Oris štev. 8!