/Primorski Št. 242 (16.279) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNr NIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do aptembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Dober-.j" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-.embra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ‘Slovenija’ pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Montecchi 6-Tel. 040 7786300____ GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ POŠTMNA PLAČANA V GOTOVNt 1500 LIR ed iz ione In abbo namerno ! 2, comra 2Gb, legge 66296 > postale 4‘ Fiate d Trte CARSO / \last. Giraldi R. SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 tel. 040/200238 TOREK, 13. OKTOBRA 1998 Edini izhod, ki pa ni izhod Bojan Brezigar Vse kaže, da so v vrho-vih vojaške zveze NATO ^ praktično odpisali mož-n°st, da bi lahko dosegli sporazum o mirni rešitvi kosovske krize. Sinoči so tako iz Bruslja napovedo-vali, da gre samo Se za vPrasanje nekaj ur ali aekaj dni. Množičen beg diplomatov iz Beograda, iskrenega ni bilo niti v Ca-Su najhujse bosansko-her-Cegovske krize, je prav tako zelo zgovoren znak, da so bile morda res izcr-Pane vse možnosti za pogajanja. Vojna je torej bliže kot kdajkoli prej. K temu seveda pripomorejo tudi nekateri zunanji dejavniki. Navesti je treba predvsem dva: izredna Šibkost Clintona, ki bi očitno z napadom pridobil ne ugledu in Predvsem - dva tedna pred Parlamentarnimi vobtva-tei - odmaknil ameriško javnost od škandala, ki je v očeh volilcev osmešil Predsednika edine Se Preostale velesile na svetu. Drugi dejavnik je šibkost Rusije in predsednika telcina, ki je finančno od-v*Sen od Zahoda in ki se v tem trenutku ne more zoperstaviti Zahodu z lastno diplomatsko akcijo, kot se je to nekajkrat zgodilo v casu bosansko-hercegov-ske krize. Ostaja seveda še daljni Vznod s Kitajsko in njeno Pravico veta v Združenih uuui, ve v'ja ne sodi sno sfero: d predvsem v Daljnem vzl Pridobiti ( -Ugodnosti niocju ter balkansko KOSOVO / VSE JE SEDAJ V ROKAH VRHOVNEGA POVELJSTVA NATA Zveza Nato ne naseda zadnjim Miloševičevim »koncesijam« Pristaja na neoborožene opazovalce in na ruski nadzor zračnega prostora BRUSELJ, BEOGRAD, MOSKVA - Zveza Nato je sinoči dala zeleno luč tako imenovanemu »activition order« (aktivacijski ukaz, ki poooblašča vrhovnega poveljnika, da prevzame vodstvo operacij). To pa še ne pomeni, da so se s tem avtomatično odločili za napad, le posebnemu ameriškemu odposlancu za Balkan Richardu Holbrookeu (na sliki AP) so dali dodatno sredstvo pritiska, ker so bile Miloševičeve koncesije nezadoste. Pristal je na prisotnost neoboroženih opazovalcev na Kosovu, kosovski zračni prostor pa naj bi nadzorovalo rusko letalstvo. Tak predlog že meji na tragikomedijo, le da je Miloševič generalnemu sekretarju OZN Anannu telefonsko zagotovil, da bo spoštoval resolucije Varnostnega sveta OZN in da se bo vsestransko zavzel, da ne bi prišlo do napada zveze Nato. Po vesteh iz Beograda in drugih krajev Srbije pa vsi pričakujejo najhujse, druga za drugim zapirajo zahodnoevropska veleposlaništva in informacijski centri, Miloševičev režim pa je že zaCel obračunavati s svojimi »defetističnimi« nasprotniki. Miloševič bo torej moral pristati na večje koncesije, Ce hoCe preprečiti napad. Na 20. strani LJUBLJANA / MINISTER FRLEC SPREJEL PREDSTAVNIŠTVO MANJŠINE Slovenija računa na odprtost tudi nove italijanske vlade LJUBLJANA - Slovenija bo ne glede na vladno krizo v Italiji in ne glede na možnost spremenjenih političnih razmer v sosednji državi preko svojih diplomatskih in političnih predstavnikov pritiskala, da bo slovenska manjšina dobila pravični zaščitni zakon. To je zunanji minister Boris Frlec včeraj zagotovil predstavnikom manjšinskih komponent, ki so ga seznanili s stališči o zaščitnem osnutku poslanca Oljke Domenica Masellija, na srečanju pa je tekla seveda beseda tudi o padcu vlade Romana Prodija ter o skrajno nejasnih političnih perspektivah v Italiji. (Foto BOBO) Na S.strani Koncert v Bazovici v spomin na padle BAZOVICA - Ob 25. obletnici postavitve spomenika padlim v NOB sta SKD Lipa in Mladinski krožek priredila v nedeljo koncert partizanske pesmi. Nastopih so MePZ Lipa, Mladinski pevski zbor, baritonist Damjan Locatelli in godba iz Trebč. Na 6. strani Knjiga Slovenci v Mauthausnu TRST - V gregorčiCevi dvorani so vCeraj predstavili monografsko delo Slovenci v.Mauthausnu, ki jo je napisal taboriščnik, književnik in zgodovinar France Filipič. Delo, ki je izšlo pri Cankarjevi založbi, je pripravljal celih 12 let, v njem so zabeležene zgodbe 257 internirancev, ki jih je avtor zbral širom po Sloveniji. V Mauthausnu, ki je bilo najokrutnejše od nacističnih uničevalnih taborišč, je bilo zaprtih 4153 Slovencev, od katerih jih je veC kot 1500 umrlo. Na 6. strani V Gorici posvet o sodelovanju GORICA - Prihodnji ponedeljek bo v Gorici posvet o sodelovanju na meji v novem tisočletju; pripravljata ga tržaška univerza in senatna komisija za ustavna vprašanja. Posvet je vCeraj v Gorici predstavil senator Mitja VolCiC, ki je tudi napvedal, da ya tem podvetu ne bodo govorili o manjšinah, ker bo temu vprašanju namenjeno srečanje ob koncu novembra. Seminarja, ki bo poskus začetke konkretnega dela na raznih področjih v vidiku članstva Slovenije v EU, se bo predvidoma udeležil tudi podtajnik Fassino. Na 18. strani ITALIJA / POLITIČNA KRIZA Stanje še nejasno Danes še zadnji Scalfarovi pogovori RIM - Predsednik republike Saharo bo danes končal s posvetovanji za rešitev vladne in politične krize. Nekateri njegovi sogovorniki so povedali, da je predsednik zelo zaskrbljen in bi rad Cim-prej razpletel politični vozel in zato ne razmišlja o morebitnem drugem krogu pogovorov s strankami. Oljka je vCeraj ponovila predlog o zopetnem mandatu dosedanjemu premieru Romanu Prodiju. Predlog je podprl Armando Cossutta, zamil pa bivši predsednik republike Francesco Cossiga. Poleg tega je Cossutta spet ponovil, da ne bo sodeloval z zavezništvom, v katerem biu tudi Cossiga. Cossiga, ki se je vCeraj srečal z D’Alemo, je z li-derjem LD soglašal, da bi bile predčasne volitve škodljive in bi morali oblikovati vlado, ki bi omogočila odobritev finančnega zakona. Toda Cossiga meni, da bi to najbolje uresničila vlada, izraz širokega zavezništva, D’Alema pa odpira duri sodelovanju s Cossigo, ne pa z Berlusconijem. Na 2. strani TRST / BARCOLANA POTEKALA V PRECEJŠNJEM BREZVETRJU Riviera di Rimini prva v cilju pred Miramarom Slovenski jadrnici Gaja Legend ni uspel podvig, da bi osvojila že četrto zaporedno zmago TRST - Legendarni posadki Gaie Legend tokrat podvig ni uspel. Ko je bila v vodstvu na nedeljski Barcolani, jo je ustavilo brezvetrje. Zmaga je tako pripadla jadrnici Riviera di Rimini, na drugem mestu pa je na cilj prijadrala jadrnica Esimit s slovensko posadko. Gaja Legend se je morala zadovoljiti s Četrtim mestom. Regato so morali zaradi šibkega vetra skrajšati, tako da je bil cilj že pred Miramarom in da so tekmovalci prejadrali samo dve stranici. To je seveda prikrajšalo navijače na barkovljanski obali, ni pa zmanjšalo napora tekmovalcev in napetosti, saj se je kakih Sest ali sedem jadrnic Se nekaj sto metrov pred ciljem potegovalo za zmago, Osvojila jo je italijanska posadka, kar je seveda dodobra razveselilo tiste Tržačane, ki jim tri zaporedne zmage slovenske jadrnice niso bile preveč pogodu. Na 12. in 13. strani RIM / PREDSEDNIK SCALFARO SKUŽA RAZPLESTI VLADNO IN POLITiCNO KRIZO Danes zaključek posvetovanj že v nekaj dneh ime mandatarja? Oljka še kandidira Prodija, čeprav je dosedanji premier tudi včeraj odklonil ponudbo RIM - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro bo danes končal posvetovanja za razrešitev politične krize. Včeraj je slišal dober del političnih strank, danes se bo sreCal še s predstavniki Oljke in desnosredinskega Pola svoboščin ter z bivšimi predsedniki republike. Nato bo moral odločiti, komu poveriti mandat za sestavo nove vlade. Zelo verjetno se bo Scalfaro odločil dokaj hitro in si si ne bo privoščil dodatnega kroga posvetovanj (ta vtis so imeli včerajšnji njegovi sogovorniki), saj časa za razrešitev političnega vozla ni veliko. Ime mandatarja pa naj bi bilo znano v nekaj dneh. Medtem ko predsednik republike preverja stališča strank in možnosti, da bi mandatar lahko računal na večino, je na italijanski politični sceni zelo aktiven bivši predsednik Francesco Cossiga, ki se je včeraj srečal z Levimi demokrati, danes pa se bo sešel s Silviom Berlusconijem. Oljka vsekakor razmišlja o oblikovanju vlade, ki bi lahko računala na podporo Cossigove UDR in bi s to pomočjo dosegla odobritev finančnega zakona, nato pa vodila državo vsaj na prvih korakih vključevanja v skupno evropsko devizo. Največja zapreka za tako rešitev pa je Armando Cossutta, ki je v nedeljo ob rojstvu nove politične formacije izpostavil in včeraj na srečanju s predsednikom republike spet podčrtal svoj »Ne« dogovoru s Cossigo. Cossutta je poudaril, da je naklonjen ponovnemu mandatu dosedanjemu premi- eru, če pa bi poskus ne uspel, bi bile po njegovem mnenju predčasne volitve neizbežne. Pa tudi med Levimi demokrati so pomisleki o sodelovanju s Cossigo precejšnji. Romano Prodi, ki se je včeraj srečal na. kosilu s tajnikom Ljudske stranke Francom Marinijem, je spet odklonil kandidaturo za premiera, saj po njegovi oceni ni možnosti, da bi v parlamentu prodrl. Zato se mu zdi primernejša tehnična vlada. Pol svoboščin zaenkrat vztraja v zahtevi po predčasnih volitvah, čeprav najbrž ni zelo prepričan o pravilnosti te rešitve. Ni naključje, da je včeraj vodja NZ Gianfranco Fini opozoril, da mora imeti Pol aktivnejšo vlogo in nastopiti z lastnimi predlogi za rešitev krize, če ne "bo dosegel predčasnih volitev. Togo vztrajanje v tej zahtevi namreč poriva desnosredinsko zavezništ-zvo na obrobje in širi prostor Cossigi. Zaenkrat tudi ni jasno, kaj pomeni nov zasuk Umberta Bossija, ki je v nedeljo menil, da mora Severna liga v Rimu ubrati drugačno politiki in se vključiti v vlado. Liderja Lige včeraj ni bilo v Rim, nalogo, da predsedniku republike obrazloži poglede gibanja je prepustil Robertu Maroniju, morda zato, da bo imel proste roke, če se morebiti premisli. Bossijevega zasuka pa zaenkrat' ni komentiral nihče. To je torej gordijski vozel, s katerim se spoprijema predsednik Scalfaro. Razpust parlamenta bi bil škodljiv r KOSOVO / O SODELOVANJU VOJSKE NAJ BI ODLOČAL PARLAMENT - Vlada dovolila Natu uporabo oporišč Njen sklep povzročil nove razpoke v bivši večini in različne reakcije opozicije RIM - Kosovska kriza je prispevala k politični zaostritvi v Italiji. Italijanska vlada, ki po Prodijevem odstopu opravlja tekoče zadeve, je namreč včeraj sprejela sklep, da da na razpolago vojaška oporišča zveze NATO, M se nahajajo na italijanskih tleh, za vojaško posredovanje na Kosovu. To je povzročilo nove razpoke v vrstah bivše levosredinske vladne večine, pa tudi dokaj različne reakcije v opozicijskih vrstah. Ironija pa je hotela, da so se vse te dodatne zaostritve pojavile v trenutku, ko so iz Beograda začele prihajati vesti, da sta Holbrooke in Miloševič dosegla sporazum. A pojdimo po vrsti. Ministrski svet se je včeraj dopoldne sestal pod predsedtvom predsednika Prodija in po daljši razpravi soglasno sklenil, da prižge zeleno luč za uporabo vojaških oporišč NATO v Italiji za vojaško posredovanje na Kosovu. Ministrski svet pa je tudi sklenil, da italijanske oborožene sile ne bodo neposredno sodelovale pri vojaškem posegu, razen če se ne bo za to izrecno izrekel italijanski parlament. S tem sklepom sta predsednik Prodi in zunanji minister Lamberto Dini osebno seznanila predsednika republike Osca-rja Luigija Scalfara, ki ju je sprejel sredi posvetovanj za sestavo nove vlade. Sklep ministrskega sveta sta takoj negativno ocenili obe veji razcepljene SKP. V imenu Cossutto-vili komunistov se je oglasil Lucio Manisco, v imenu Betrinottijevih pristašev pa Alfio Nicotra. Oba sta ocenila, da je Italija na tak naCin klonila pred ZDA. Toda pomembno je, da so se proti sklepu vlade izrekli tudi Zeleni, pa Čeprav imajo svoje predstavnike v Prodijevem ministrskem svetu. Po njihovem bi moral vojaški poseg NATO pooblastiti Varnostni svet OZN. Po drugi strani pa se je z odločitvijo Prodijeve vlade strinjal načelnik skupine Forza Italia v poslanski zbornici Giuseppe Pisanu, medtem ko je namestnik načelnika poslanscev Nacionalnega zavezništva Gustavo Selva dejal, da gre za »bedno« odločitev, češ da je nezaslišano, da Italija ne sodeluje neposredno pri reševanju krize, ki se odvija pred njenimi vrati. RIM - Izogniti se je treba razpustu parlamenta in predčasnim političnim volitvam, oblikovati je treba vlado, ki bo poskrbela za odobritev finančnega zakona in bo vodila vključevanje lire v skupno evropsko devizo evro. O tem sta si bila voditelj Levih demokratov Massimo D’Akema in bivši predsednik republike Francesco Cossiga edina. Razhajala pa sta se o zavezništvu, ki bi podprla vlado, in o imenu mandatarja. DIAlema in Cossiga sta se skupaj s sodelavci sestala na željo bivšega predsednika republike, ki je v teh dneh izredno aktiven (Cossiga se bo danes srečal tudi s Silviom Berlusconijem) in zagovarja svojo tezo vlade s široko pohtično osnovo, ki bi vključevala vse sile od Forza Italia do Levih demokratov. Ta predlog je Cossiga včeraj ponovil tudi D’Alemi in njegovim sodelavcem, vendar pri tem ni naletel na ugoden odziv. »Tudi mi predlagamo, da bi oblikovali vlado, ki bi lahko imela podporo-v dovolj široki pa" leti strank, a ne tako široki, kot si zamišlja Cossiga,« j6 dejal D’Alema. Tudi o imenu morebitnega mandatarja ni bilo soglasja. Oljka je ocenila, da bi bil najprimernejši krmar dosedanji premier Romano Prodi (kar je prizadeti odklonil), vendar ta predlog Cossigi ni všeč. Prav tako je bivši predsednik republike začel bara-žni ogenj proti morebitni kandidaturi dosedanjega ministra za gospodarstvo Carla Azeglia Ciampij3-Sam pa, kot je vCeraj povedal, ni predlagal kandidatov, saj »je to pšravica in dolžnost Oljke kot večinske sile v parlamentu«. V drugih dveh vprašanjih pa sta Cossiga in D’Alema soglašala. Predvsem v ugotovitvi, da bi bile v tem trenutku predčasne volitve škodljive za Italijo, ker bi se država znašla brez proračuna in političnega vodstva prav v času nevarne mednarodne gospodarske krize, ob vstopanju v skupno devizo evro. Potrebna je torej vlada, ki naj skrbi za odobritev finančnega zakona in naj bo v se dlu vsaj do izvolitve nove ga predsednika republike-Novi šef države bo nato preveril, kako je s politično krizo in bo lahko razpustil parlament, če bo ugotovil, da med političnimi silami ni soglasja. Vendar tedaj bo tudi mednarodni okvir jasnejši, predvsem pa Italija ne bo ta izpostavljena kot sedaj. NOVICE APULIJA / PRETRESLJIVI PRIHODI PO MORJU RIM / TUDI V ITALIJI Reggio Calabria: spor med pristaši Bertinottija in Cossutte REGGIO CALABRIA - Najprej so se silovito sprli, nato pa je vsaka stran vložila tožbo proti nasprotni: jabolko spora med nekdanjimi tovariši, do pred kratkim člani iste stranke, SKP, je sedež v Ul. Sbarre centrali. Tako tisti, ki so ostali v Bertinottijevi stranki, kot člani nove Cossuttove formacije so prepričani, da sedež pripada njim. Do spora je prišlo v nedeljo ponoči, ko se je približno 30 pristašev Cossutte vrnilo iz Rima (udeležili so se ustanovnega srečanje nove stranke) in se podalo v prostore v Ul. Sbarre centrali. Iz petega nadstropja poslopja - tako trdijo Cossuttovi pristaši-, v katerem stanuje občinski svetovalec, zvest Bertinottiju, so začeli na njih leteti razni predmeti. Poklicali so policijo, ki je pomirila strani, ki pa so se zaradi spora o sedežu že vCeraj morali zglasiti na sodišču. Romi napadli voditelja gibanja »Sos Italia« VIDEM - Zaradi sporočila, ki ga je objavil neki dnevnik in ki se nanaša na vprašanje nomadskih otrok v šolah, je nekaj Romov včeraj najprej tožilo in potem še napadlo voditelja gibanja »-Sos Italia« Diega Volpeja. V prijavi piše, da je objavljeno sporočilo žaljivo do malih nomadov in da je zaznavna rasna diskriminacija. Ko je Volpe izvedel, da je v središču mesta skupina romskih žensk, ki ga išče, jim je šel naproti. Najprej so ga »obdelale« z besedami, zatem pa še fizično. Nič hujšega ni bilo, pustile so mu nekaj prask. Ko so mu dejale, naj stališča »Sos Italia« obrazloži v nomadskem taborišču, pa je odvrnil, da bo želji ustregel, ker vabil ne zavrača. V centrih vse več pribežnikov Sedaj jih tihotapci z ljudmi pred obalo kar pomečejo v morje »Viagra« juhi v lekarnah Opozorila k previdnosti LECCE - Pristanejo tudi na to, da jih pred obalo vržejo v morje: gre za skupine obupanih pribežnikov, ki se v pretresljivih okoliščinah pretolče-jo do Apulije, od koder upajo, da bodo lahko odšli v druge države. Iz pripovedi nesrečnikov, ki pa so srečni, da so (proti dragemu plačilu) le prišli do Italije, se zarisuje tragedija prebivalcev Kosova, Albanije, Iraka (Kurdov), ki išCejo možnost za preživetje ali boljše življenje. Isat, doma na Kosovu, 31-letni bivši zidar je z ženo in petimi majhnimi otroci sestavljal skupino, ki so jo albanski tihotapci z ljudmi kratko-malo odvrgli v morje blizu kraja Laghi Alimini, prezebli pa so nato le pričakali karabinjerje. Namestili so jih v kontejnerje v Otrantu, vendar so vsa zbirna središča vse bolj zasedena. Na telefoto AP že zelo običajen prizor v Apuliji. RIM - Italijanski državljani, ki imajo težave z erekcijo, bodo imeli vsaj majhno zadoščenje: za tabletko, ki jim bo pomagala rešiti te preglavice, bodo plačali manj kot drugi evropski sotrpini. Poprečna cena bo namreč v Italiji takoj za tisto, ki so jo določili v Veliki Britaniji in ki je naj nižja v Evropi. Za tabletko po 50 gr bo treba odšteti 11, 7 dolarja (okrog 19 tisoč lir, a brez IVA); v Veliki Britaniji 11, 3, v Avstriji pa kar 16, 4, na Danskem 14, 4 itd. Razlike je treba pripisati davku Iva. Prodajali bodo konfekcije po 4 in 8 tabletk po 25 gr (71.000 in 143.100 lir), po 50 gr (83.500 in 167.000 lir) ter po 100 gr (100.400 in 200.800 lir). Strošek bo v celoti v breme pacienta. Viagra bo v prihodnjih dneh tudi v italijanskih lekarnah, potem ko so ustrezno odločitev včeraj objavili v uradnem vestniku. Nakup pa ni tako enostaven (ali vsaj ne bi smel biti): potreben je zdravniški recept, a Ce ima zdravnik pomisleke o zdravstvenem stanju osebe, ki si želi viagro, mora odrediti ustrezne izvide. Pristojno ministrstvo namreč opozarja, da so stranski učinki lahko usodni: ne smejo je jemati Zenske, zdravi moški ali tisti, ki imajo probleme s krvnim obtokoiu ali ki jemljeno zdravila zaradi visokega krvnega pori tiska. V treh mesecih so na primer v ZDA predpisan 3.600.000 receptov, ugotovili pa so 123 smrtnih primerov in 69 je bilo v zvezi z jemanjem viagre. Pravijo, da je okrog 50 milijonov Evropejcev, ki jih mučijo težave z erekcijo. V Italiji so leta 1996 opravili anketo na skupini 2 tisoč moških in ugtovili, da ima 13% težave z erekcijo: 2-5% med 30. in 50. letom, preko 15% med 50. in 60., več kot 25% med 60. in 70. in skoraj 50% po 70. letu. Pravijo pa, da tudi viagra ne dela čudežev in nic ne pomaga, če ni prave želje. LJUBLJANA / MANJŠINSKO PREDSTAVNIŠTVO PRI ŠEFU SLOVENSKE DIPLOMACIJE BORISU FRLECU Slovenija podpira skupne napore za odobritev zaščitne zakonodaje Različni pogledi na predlog poslanca Masellija - V Ljubljani pričakujejo predsednika vlade FJK Minister Frlec: Mi računamo, da bo tudi nova rimska vlada odprta do slovenske države LJUBLJANA - Slovenija upa in pričakuje, da si bo tudi nova italijanska vlada, podobno kot Prodijeva, prizadevala za dobrososedske odnose s Slovenijo in da, kljub težavam, ne bo zastal parlamentarni postopek za odobritev zakonske zaSCite slovenske manjšine. O tem in o drugih vprašanjih je Sef slovenske diplomacije Boris Frlec spregovoril na srečanju z novinarji ob robu včerajšnjega sestanka z manjšinskim predstavništvom. Gospod minister, kako lahko slovenska vlada pomaga zamejskim rojakom v tem trenutku, ko po padcu kabineta Romana Prodija pravzaprav nima pravega sogovornika na italijanski strani? Mi smo z italijansko vlado predsednika Prodija vzpostavili številne mostove in zveze, ki se morajo nadaljevati tudi v bodočnosti. To pomeni, da bo slovenska vlada usmerila svoja prizadevanja, da se zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine spelje v parlamentarnem postopku, kot je zavrtan in kar se da hitro. Seveda v tem primeru s še povečano enotnostjo slovenske manjšine v Italiji. V preteklem razdobju so se manjšine! močno poenotili, kar nam seveda bistveno pomaga pri uveljavljanju tega, bom rekel, zgodovinskega trenutka, da bi po 22 ali veC letih Slovenci v Italiji le dobili tako težko pričakovani zakon, ki njihove pravice opredeljuje na podoben način, kot so že opredeljene pravice Nemcev in Francozov v Italiji. Mi bi si seveda želeli, da bi bile te pravice opredeljene tudi tako, kot jih jih Republika Slovenija priznava svoji italijanski manjšini. 'Brez nove rimske vlade pa bo treba najbrž s tem nekoliko počakati? V tem trenutku bo treba seveda počakati na sobesednika, se pravi na novo italijansko vlado. Vendar v demokraciji, ki vlada v sosednji državi, je pričakovati, da bo tudi ta kriza presežena v razmeroma kratkem Času in da bomo dobili sobesednike oziroma vlado, ki bo nadaljevala gojenje dobrih sosedskih odnosov s Slovenijo. Glede na padec italijanske vlade so morda v nevarnosti tudi kakšni gospodarski projekti, ki so bili dogovorjeni in so že v izvršilni fazi? V sosednji državi so vladne krize bolj pogoste kot sicer, pa tudi razre- ševanje kriz je hitrejše kot v drugih državah, zato sodim, da do kakšnih dramatičnih premikov tudi v gospodarskem snovanju ne bo prilšlo. Republika Slovenija z Republiko Italijo sodeluje na različnih področjih in obisk predsednika FJK Roberta Anto-nioneja, ki ga v Ljubljani pričakujemo v Četrtek, torej samo potrjuje, da ne glede na politično situacijo v Italiji se naši stiki se razvijajo naprej z intenzivnostjo, tako kot smo bili priča v zadnjem letu. V Italiji in v vsej zahodni Evropi se te dni vse intenzivneje razpravlja o možnosti uporabe vojaške sile na Kosovu. Kakšno je staliSCe slovenske diplomacije s tem v zvezi in Se posebno, ali bo potrebna dodatna resolucija varnostnega sveta ZN, v katerem ima Slovenija stalno mesto? Kar zadeva staliSCe Slovenije pri razreševanju kosovske krize je popolnoma identično s s tistim, ki je zapisano v resoluciji varnostnega sveta štll/99. Mi si v teh dneh intenzivno prizadevamo - seveda v okviru naših možnosti - da bi se določila te resolucije uveljavila v polni meri. Upamo, da bodo ti intenzivni diplomatski stiki vendarle rodili rezultate. NihCe si ne želi vojne ali vojnih intervencij, vendar če ne bi šlo drugače, bi verjetno uporaba sile, zato da se odpre pot politični rešitvi problema, bila na nek naCin upravičena. Seveda v najboljšem primeru z novo resolucijo varnostnega sveta ZN. Možnosti za to resolucijo pa so omejene. S.T. LJUBLJANA - Slovenija bo ne glede na vladno krizo v Italiji in ne glede na možnost spremenjenih političnih razmer v sosednji državi preko svojih diplomatskih in političnih predstavnikov pritiskala, da bo slovenska manjšina dobila pravični zaščitni zakon. To je zunanji minister Boris Frlec včeraj zagotovil predstavnikom manjšinskih komponent, ki so ga seznanili s stališči o zaščitnem osnutku poslanca Domenica Masellija, na srečanju pa je tekla seveda beseda tudi o padcu vlade Romana Prodija ter o skrajno nejasnih političnih perspektivah v Italiji. Srečanja na slovenskem zunanjem ministrstvu, ki je potekalo za zaprtimi vrati, so se, poleg ministra Frleca, udeležili državna sekretarka za Slovence po svetu Mihaela Logar, generalni konzul R Slovenije v Trstu Vlasta Valencie Pelikan ter strokovnjak ministrstva Peter Toš. Iz vrst slovenske narodnostne skupnosti so bili navzoči, Giorgio Banchig (Beneška Slovenija), Martin Brecelj (Slovenska skupnost), Miloš Budin (levi demokrati), Sergij Pahor (-SSO), Rudi Pavšič (-SKGZ) in zastopnik Demokratskega foruma Slovencev Igor Tuta. Na srečanju zaradi znanih razhajanj in v pričakovanju notranjega razšci-Cenja ni bilo zastopnika Stranke komunistične prenove, ki je vsekakor predhodno izrazila pomisleke nad umestnostjo takšnega srečanja med vladno krizo v Italiji. Kot beremo v uradni izjavi Službe za stike z javnostjo slovenskega zunanjega ministrstva so predstavniki Slovencev v Italiji enotno poudarili, da se zavzemajo za sprejem zaščitnega zakona, ki je sad kompromisov. V sami manjšini - piše še v komunikeju - že deluje tako imenovana manjšinska komisija za spremljanje postopka sprejemanja zaščitnega zakona, ki redno sodeluje z uradom Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki deluje v okviru Ministrstva za zunanje zadeve. Poudarili so zahtevo po primerljivosti z ostalimi manjšinami v Italiji oziroma z recipročnostjo statusa italijanske manjšine v Sloveniji. Minister Frlec je sogovornikom nadalje zagotovil, da bo ne glede na politično situacijo v Italiji po padcu vlade Romana Prodija, Slovenija preko svojih političnih predstavnikov nadaljevala aktivnosti na področju nadaljnjega postopka za sprejem zaščitnega zakona. Do tukaj uradno sporočilo. Med srečanjem na ministrstvu so vsekakor prišli do izraza že znani različni pogledi manjšinskih komponent do zaščitnega predloga poslanca Oljke Masellija in do zaščite na sploh. NajveC kritik in pomislekov nad vsebino omenjenega predloga je imel predsednik Sveta slovenskih organizacij Pahor, ki je vsekakor izrazil upanje in prepričanje, da bo Slovenija tudi v tem delikatnem trenutku pritisnila na Rim, naj enkrat za vselej izpolni svoje ustavne dolžnosti do Slovencev. Nekaj pomislekov je izrazil tudi Benečan Banchig, medtem ko je deželni tajnik Slovenske skupnosti Brecelj dejal, da je Masellijev osnutek bistveno pomanjkljiv pri vprašanju določitve ozemlja, na katerem naj bi bila manjšina zaščitena in pri problemu njene zastopanosti v izvoljenih telesih. Brecelj je ministra Frleca tudi opozoril, da so dosedanje oblike skupnega nastopanja in zastopanja Slovencev nezadostne in da jih je treba izpopolniti. SSk je za zastopstvo, ki naj bi verno odražalo raznolikosti v manjšini in jo hkrati povezovalo na osnovi načel ter metod demokracije. Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin (LD) je izhajal iz ugotovitve, da nimamo pred seboj še zakona, ampak le osnutek, ki je - kot vsi zakonski predlogi - lahko deležen še izboljšav, vsebinskih dopolnil in popravkov. Predlog poslanca Masellija predstavlja v vsakem primeru zelo konkretno izhodišče za nadaljnje parlamentarno in politično soočenje, za Slovence v Italiji vsekakor začetek in ne konec nekega zgodovinskega procesa. Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Pavšič je rekel, da smo v manjšini glede zakona na dobri poti pri iskanju kolikor toliko skupnega jezika. Ce bo- mo enotni v Rimu in tudi v Ljubljani pomeni, da bomo močnejši, je dodal Pavšič, po mnenju katerega so naša različna gledanja sad zgodovinske danosti. SKGZ ob tem opozarja tudi na problematiko slovenskega državnega proračuna, ki manjšini za prihodnje leto namenja ista sredstva kot letos, kar zna ustvariti precej konkretnih problemov. Sef slovenske diplomacije je predstavnike manjšine seznanil z najavljenim uradnim obiskom predsednika deželne vlade FJK Robertom Antonionejem v Ljubljani. Dejal je, da je Antonione, kljub znani politični pripadnosti, doslej pokazal veliko zanimanje za ohranitev in krepitev dobrih odnosov s Slovenijo. Sandor Tence H CELOVEC / NOV INŠTITUT h Glavni cilj je raziskovanje sodobne koroške zgodovine CELOVEC - Ob navzočnosti najvišjih koroških politikov in deželnih zgodovinarjev so v Celovcu prejšnji teden odprli podružnico dunajskega inštituta Ludvviga Boltzmanna za raziskovanje vojnih posledic. Kot je znanstveni vodja nove podružnice, graški zgodovinar Stefan Karner, ob odprtju povedal, bo glavna naloga celovškega inštituta raziskovati zgodovino Koroške 20. stoletja, še posebej koroške povojne zgodovine. Na to temo načrtujejo številne projekte, od koroškega plebiscita leta 1920, priključitve Koroške k nacistični Nemčiji leta 1938, izseljevanje koroških Slovencev v nemška taborišča leta 1942, prva povojna leta do podpisa Avstrijske državne pogodbe, pogrom nemškonacionalnib skrajnežev nad dvojezičnimi tablami leta 1972, itd. Inštitut bo sodeloval z različnimi znanstvenimi institucijami v Avstriji in alpsko-jadranskem prostora, ki delajo na podobnih področjih. Med dragimi so to celovška univerza (inštitut za zgodovino), koroški deželni arhiv, koroško zgodovinsko društvo, referat za novejšo zgodovino pri koroški deželni vladi in tudi Slovenski znanstveni inštitut v Celovcu. Ustanovitev celovške podružnice Boltzmannove-ga inštituta sta s soglasnim sklepom podprli koroška deželna vlada in mesto Celovec, kar je - poleg dejstva, da je postal znanstveni vodja podružnice Karner, zgodovinar, ki je po naročilu avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve izdelal studijo o nemški manjšini v Sloveniji po drugi svetovni vojni - že privedlo do kritike, da bo inštitut deloval preveč pod okriljem oz. celo vplivom koroške politike. Ivan Lukan ■k ||jjj|| tivivivtvtt-trvr-tTvtTvTtv Privilegirano ravnanje. Tekoči račun namenjen upokojencem. Ste že upokojeni ali nameravate v kratkem v pokoj? Za Vas smo pripravili tekoči račun "Contaci”, kije sad dolgoletnih izkušenj Zadružnih bank. Račun “Contaci ” Vam nudi izredne ugodnosti in privilegije ter posebno zavarovalno kritje po ugodnih pogojih. Seznanite se z novostmi in ugodnostmi, ki smo jih pripravili izključno za Vas. Zasluženo. Nagrajeno. Račun “Contaci’’ Vas nagrajuje! Če boste tudi Vi med novimi imetniki tekočega računa “Contaci”, boste sodelovali na velikem nagradnem žrebanju, ki ima za glavne dobitke; en avtomobil znamke Fiat Brava, dve križarjenji Festival Crociere za dve osebi in več prenosnih telefonov. Želimo Vam brezskrbna pokojninska leta in srečno. Informativne analitične prospekte z vsemi bančnimi pogoji dobite v naših podružnicah. ODPRTA TRIBUNA Pospešiti univerzitetno izobraževanje za slovenske učitelje Večkrat je govor o kvaliteti slovenske Sole v zamejstvu in zgleda, da smo vsega vedno krivi solniki. Pri tem pozabljamo, da je italijnski višješolski sistem zastarel (Gentile 1923), da za poučevanje na osnovnih Šolah v Italiji do leta 2002 usposablja diploma štiriletnega učiteljišča, ki diploma štiriletnega učiteljišča, ki brez dodatnega 5. letnika ni niti zadostovala za vpis na univerzo, da srednje - in višješolski profesorji, razen redkih izjem, nimajo ob vstopu v razred nobene pedagoške in didaktične priprave. Tudi možnost letnega izpopolnjevanja v Sloveniji, ki ga predvideva sporazum Kolenc -Gerin iz leta 1964, nam je bila od šolskega leta 1993/94 do danes odvzeta. Ko so 6. decembra 1994 predstavniki SSS predložili takratnemu namestniku šefa kabineta na šolskem ministrstvu Giovanniju Traini-tu dokumentacijo, ki je bila očiten dokaz o pravici slovenskih šolnikov do štipendije z ohranitvijo plače, je ta sicer izjavil: »Questo taglia la testa al toro!«, vendar je Državni svet izdal pozitivno mnenje za štipendije šele 8. aprila letos. Tako smo v zadnijh petih letih izgubili 40 štipendij, ki bi lahko obogatile 40 učencev in slovensko šolo nasploh z dragoceno izkušjno iz matice. Kar za nas ni malo! Danes je končno napočil čas univerzitetnega izobraževanja za učitelje, naslednje leto pride na vrsto dveletna podiplomska pedagoško didaktična šola za profesorje. Univerzitetno izobraževanje so napovedali delegirani dekreti leta 1974, pred 25 leti. V tej dobi so v Sloveniji že zdavnaj prešli od dveletnega na štiriletni univerzitetni študij za učitelje in več naših učiteljev se je izobraževalo v tem okviru. Sindikat slovenske šole je od vsega začetka s pozornostjo sledil razvoju vprašanja univerzitetnega izobraževanja učiteljev. Kot slovenski predstavnik v Vsedržavnem šolskem svetu je prof. Samo Pahor deželni komisiji za vprašanja slovenskih šol po zakonu 932/1973 že leta 1982 predlagal besedilo v univerzitetnem izobraževanju slovenskih učiteljev. Komisija ga je z nekaterimi popravki sprejela in poslala v Rim. Ko je bil leta 1990 na dnevnem redu v parlamentu zakon o reformi univerzitetnega izobraževanja, so se predstavniki SSS sestali s tajnikom senatne šolske komisije Arduinom Agnellijem in mu predložili glavne zahteve iz Pahorjevega besedila. V zakonu št. 341/1990 je bila sprejeta možnost konvencij s slovenskimi univerzami: »Za izobraževanje učiteljev šol z nemškim, slovenskim in ladinskim učnim jezikom lahko tridentinska in bocenska pokrajina ter dežela Furlanija - Julijska krajina sklenejo konvencije z italijanskimi, nemškimi in slovenskimi uni-vrzami, v soglasju z ministrstvi za univerzo in za šolstvo«. Isto je veljalo tudi za učitelje iz Doline Aoste. V zakonu št. 127/1997 je bila ta možnost potrjena in razširjena na podiplomsko šolo srednješolskih profesorjev in za prilagoditev stvarnosti šol manjšin. Februa- Zivka Marc rja leta 1993 so se predstavniki SSS v spremstvu takratnega vsedržavnega šolskega predstavnika prof. Pina Pečenka sestali v Rimu z medministrsko komisijo, ki je pripravljala izvršne norme za ta zakon. Te bi morale iziti v dveh letih po sprejetju zakona, pravilnik za študij učiteljev in profesorjev pa smo dočakali leta 1996. Odlok predsednika republike št. 471/1996 vsebuje predlog SSS in prof. Tomaža Simčiča, slovenskega predstavnika v Vsedržavnem šolskem svetu, da je pri izdelavi programov in organizaciji študija soudeležena deželna komisija za slovenske šole; v primeru, da »didaktične strukture predvidene v konvencijah« ne upoštevajo mnenja deželne komisije za slovenske šole, pa morajo svoje razloge utemeljiti (besedilo se sklicuje na 8. člen zakona št. 1/1975). Univerze podpisnice konvencij pripravijo med drugim učni načrt in potek študija, ki upoštevata specifične potrebe šol manjšine ob spoštovanju ministrskih smernic. Posvetovalna deželna komisija za vprašanja slovenskih šol po zakonu 232/1973, ki deluje na deželnem šolskem skrbništvu in. ji načeljuje deželni šolski skrbnik, ostaja še danes naš najvišji šolski organ, nimamo odgovornih šolskih funkcionarjev na pokrajinski ali deželni ravni (kot Južni Tirolci in Valdostanci in mnoge druge manjšinske skupnosti v Evropi ob koncu drugega tisočletja) in nismo še dobili intendanta, ki bi danes utiral pot slovenski šoli v bližajoče se reforme. Ostajamo šola brez glave! Po skupnem predlogu Kolegija ravnateljev slovenskih šol na Tržaškem in Sindikata slovenske šole sta bili v okviru deželne komisije za slovenske šole sestavljeni dve delovni skupini. Ena je izoblikovala predlog študija za osnovnošolske učitelje, druga predlog za podiplomsko specializacijo srednješolskih profesorjev. Obe skupini sta zaključili delo letos v zgodnji pomladi. V obeh predlogih sloni izobraževanje slovenskih učiteljev in profesorjev na konvencijah Dežele s slovenskimi in italijanskimi univerzami. Ministrski odlok z dne 26. maja 1998 prinaša še dodatno možnost, da poteka del študija na slovenskih univerzah, za izdajo'končne diplome je vsekakor pristojna italijanska univerza. V naši deželi je bil, po nalogu ministrstva, ustanovljen skupen koordinacijski odbor tržaške in videmske univerze za pedagoški študij učiteljev. V bocenski pokrajini so letos ustanovili zasebno univerzo, na kateri poteka od 1. oktobra dalje pedagoški študij za nemške, italijanske in ladinske učitelje. Obiskujejo ga tudi študentje iz tridentinske pokrajine. Nekaj predmetov je skupnih, večina pa ločenih, ladinski učitelji sledijo delno italijanskim, delno nemškim in delno ladinskim predavanjem. Dežale Doline Aoste je za študij svojih učiteljev spomladi podpisala konvencijo z univerzami v Turinu, v Grenoblu in v Liegu. Polovica ur vsakega predmeta bo potekala v italijanskem, druga polovica v francoskem jeziku, tako da se bodo lahko učitelji polno usposobili za poučevanje na dvojezičnih šolah v deželi. V Furlaniji-Julijski krajini pa še nič novega, kljub dobremu odzivu slovenskih študentov! Na pobudo ravnatelja tržaškega učiteljišča prof. Sama Pahorja je pred dvema letoma deželni ravnatelj za šolstvo Sossi pred upokojitvijo povabil na srečanje rektorja ljubljanske in mariborske univerze, ki pa se kratkoročno nista uspela odzvati vabilu. Sindikat slovenske šole je od leta 1990 dalje imel več srečanj s slovenskimi deželnimi svetovalci, najbrž prav z vsemi, in tudi z deželnimi upravitelji, zato da bi se v pričakovanju izvršnih norm sklenile vsaj okvirne konvencije za univerzitetni študij slovenskih učiteljev. Zadnje čase s slovenskima deželnima svetovalcema Bruno Zorzini Spetič in Milošem Budinom za uresičitev konvencij s slovenskima univerzama je bilo v torek, 22. septembra. V delegaciji Sindikata slovenske Sole sta bili tudi dve didaktični ravnateljici in novi predstavnik slovenske šole v VSS Enzo Pavletič. Vsi prisotni so se strinjali z nujnostjo konvencij. Sindikat je svoje predloge poslal tudi podtajniku za univerzo. Ta se je na pismo takoj odzval, podprl zahteve SSS in poudaril svojo pomoč. Pri tem se je skliceval na že sklenjeno konvencijo Dežele Aoste. Pred iztekom mandata prejšnje deželne vlade (10. junija) je deželni odbornik za šolstvo Roberto Tanfani v pismu potrdil razpoložljivost deželne uprave za sklenitev konvencije s slovenskimi univerzami in povabil tržaško in videmsko univerzo, da predstavita svoje predloge. Do srečanja med njimi je 1. oktobra sicer prišlo, a brez vidnih rezultatov. Cas za začetek univerzitetnega izobraževanja za učitelje pa se nezadržno bliža. Potrebno je strniti vse sile, da do konvencij Dežele s slovenskima in italijanskima univerzama pride čimprej, da je zagotovljen potrebni denar in da lahko steče specifični študij za učitelje slovenskih šol. Potrebno je, da pri pripravi konvencije sodeluje tudi študijska skupina deželne komisije, ki je predlog izobraževanja izdelala - kot jo je zakon zadolžil. V primeru pa, da odgovorni dejavniki ne sprejmejo njenih predlogov, naj po zakonu to utemeljijo. Po pedagoških načelih (in po mednarodnih pogodbah) poteka izobraževanje učiteljev v jeziku poučevanja, delovna skupina deželne komisije je izdelala predlog, ki nudi študentom možnost, da polno obvladajo slovenski in italijanski jezik ter kulturo. Ponuja se nam edinstvena priložnost, da stopimo končno na pot utrditve in bogatenja slovenskega jezika, ki se neizbežno siromaši v razmerah, ko mi samo podlegamo vsakodnevnemu pranju možganov, v javnosti zapostavljamo svoj jezik in s tem sami sebe: suvereno poznavanje jezika je predpogoj za njegovo uporabo, za osebno samozavest in rast in s tem za identiteto. PORDENONE / FURLANSKA SEVERNA LIGA Visentin zmagal na kongresu Lige Manjšina, ki je furlanskemu tajniku očitala »stalinistično« držo, ni prodrla s svojo tezo VIDEM - Na četrtem kongresu furlanske Severne lige, ki je bil v nedeljo v Pordenonu, so delegati z veliko večino podprli pohtično linijo deželnega tajnika Roberta Visentina. Predkongresna klima je bila precej vroča ter v zraku je bila polemika med deželnim tajnikom in skupino Ugaških parlamentarcev in deželnih svetovlacev, v imenu katere je v zadnjem času večkrat nastopal poslanec Rinaldo Bosco, zraven pa sta še parlamentarca Moro in Pittino ter deželna svetovalca Londero in Arduini. Deželi predsednik stranke, poslanec Piero Fontanini je sicer v javnosti skušal omiliti polemiko, češ da gre za bistvena razhajanja, vendar je tudi sam priznal, da potrebuje stranka reorganizacijo, glede Visentina pa je namigoval o njegovem »izjemno dolgem tajniškem stažu«. V bistvu so Visentinu očitali župansko kadi-daturo bivšega predsednika Dežele Cecottija ob novembrskih vohtvah, pri katerih nastopa Seve-na liga v povezavi z drugima dvema avtonomističnim formacijama. Visentin naj bi bil odgovoren za preveč umirjeno pohtiko stranke in tudi nekakšno razprodajo avtonomije Sevene lige. Stranko naj bi vodil na »bolgarski« način, ne da bi upoštevati interno dialektiko in voljo članov. Poslanec Bosco je na kongresu očital Visentinu, da se bodo s Cecottijevo kandidaturo okori- stiti drugi in ne Severna liga. Tajnika stranke je obtožil sprenevedanja in mu pripisal, da skrbno načrtuje svojo politično prihodnost izven Severne lige. Očitke tajniku so nato okrepiti tudi drugi člani omenjene skupine. Kot rečeno pa se je notranja konfrontacija na kongresu izšla v prid Roberta Visintina in to z veliko večino. V uvodnem poročilu je tajnik izpostavil potrebo po soočanju in dialogu s furlanskimi avtonomističnimi političnimi skupinami, ki imajo ligi sorodna stališča. Volilni kartel, ki stoji za Cecottijem kot kandidatom za videmskega župana pa je po Visentinovi oceni rezultat sposobnosti lige, da k svojemu programu pritegne v zavezništvo Se druge politične sile. Visintin je glede svojih političnih stališč postavil kongresu vprašanje zaupnice in je bil v primeru poraza pripravljen odstopiti. Na glasovanju je dobil veliko večino, s tem pa si je tudi utrdil položaj v vodstvu stranke, čeprav interna opozicija, kot je dejal Bosco, ne misli odnehati. Na kongres je v popoldanskih urah iz Bassa-na prihitel tudi vsedržavni tajnik Bossi, ki mu po razhajanjih z Ligo Veneto očitno ni bilo vseeno, ali bo prišlo tudi v furlanski ligi do notranje razpoke. »Videmski primer« pa Bossija očitno ne vznemirja preveč in ga ima za nekakšen eksperiment. (du) Srečanje ob SMetnici 1. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze DDOBRNIC - V Dobrniču so v nedeljo pripravili spominsko slovesnost ob 55-letnici I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze. Ta je eden izmed najpomembnejših mejnikov v zgodovini za enakopravnost žensk v slovenski družbi, ki so ga takrat postavile žene iz Slovenije in zamejstva. Udeleženke kongresa so obujale spomine na čase, ko je 2. svetovna vojna ženam naložila zgodovinsko odgovornost. Slavnostna govornica direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik je med drugim opozorila, da je bila slovenska protifašistična ženska zveza bolj kot politična, nadstrankarska organizacija, ki je združila ženske v boju za obstoj slovenskega naroda. Danes, ko prevladujejo strankarski interesi, pa je vloga žensk tudi v politiki podcenjena. Na srečanju so z razstavo dokumentarnega gradiva spomnili tudi, da so pred 55. leti Slovenke prvič po 100-letnih prizadevanjih uresničile volilno pravico. (STA) Deželni svet danes o potrditvi 60 svetovalcev TRST - Danes se bo spet sestal deželni svet. Prva točka na dnevnem redu je potrditev 60 izvoljenih svetovalcev. Takoj nato bodo svetovalci morali izbrati \Tsto predstavnikov v razna telesa. Predvidena je izbira treh bivših svetovalcev, ki morajo dopolniti predsedstvo sveta, ko moran razpravljati o problemih svetovalcev; izvoliti bodo morali predstavnike Dežele v parite-tični odbor o vojaških služnostih, nato pa se člane nadzornega odbora radiotelevizijske službe. Po koncu seje bodo načelniki skupin skupno s predsednikom Antoniom Martinijem pripravili razpored dela na plenarnem zasedanju. RAZPIS TEKMOVANJA ZA CANKARJEVO PRIZNANJE 98/99 »Naj pesmi govorijo« Tone Pavček, Janez Menart, Kajetan Kovič, Ciril Zlobec Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm vabi dijake slovenskih višjih in nižjih srednjih šol v Italiji, da se tudi v šolskem letu 1998/99 v čim večjem številu udeležijo tekmovanja v znanju slovenskega jezika. Tekmovanje bo potekalo najprej na deželni, potem na vseslovenski ravni. Deželno tekmovanje bo v sredo, 10. februarja 1999, ob 15. uri na Liceju France Prešeren v Trstu in na Liceju Primož Trubar v Gorici. Najuspešnejši udeleženci deželnega tekmovanja se bodo skupaj s tekmovalci iz ljubljanske regije udeležili finalnega slovenskega tekmovanja v Ljubljani, ki bo v soboto, 20. marca 1999, ob 9. uri. V obeh krogih tekmovanja bodo dijaki opravljali: - test iz jezika in književnosti (v Trstu oz. Gorici 60 minut, v Ljubljani 45 minut), - pisno nalogo (v Trstu oz. Gorici 120 minut, v Ljubljani 90 minut). Preizkusa bosta povezana z razpisano temo in predpisano literaturo. Tema letošnjega tekmovanja je umetniško delo štirih slovenskih pesnikov - Toneta Pavčka, Janeza Menarta, Kajetana Koviča in Cirila Zlobca. V pripravah na tekmovanje naj dijaki preberejo in raziščejo njihova dela: I. stopnja (2. in 3. razred nižje in 1. razred višjih srednjih šol): . Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Me- nart, Tone Pavček, Pesmi štirih; . Tone Pavček, Iskanje sveta; Tone Pavček, Majnice. H. stopnja (vsi razredi poklicnih in strokovnih šol): . Kajetan Kovic, Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček, Pesmi štirih; . Janez Menart, Srednjeveške pridige in balade. III. stopnja (2. in 3. razredi višjih srednjih šol): . Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček, Pesmi štirih; . Ciril Zlobec, Dve žgoči sonci; Ciril Zlobec, Ljubezen dvoedina. IV. stopnja (4. in 5. razredi višjih srednjih šol): . Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pavček, Pesmi štirih; . Kajetan Kovič, Pesmi; . Kajetan Kovič, Lestni časi. Seznam strokovne literature za dijake in mentorje je na vseh nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem te v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj najboljšim udeležencem deželnega tekmovanja bo pred koncem šolskega leta 1998/99 v Trstu (Dvorana Zadružne kraške banke na Opčinah). Podelitev zlatih priznanj zmagovalcem finalnega vseslovenskega tekmovanja bo na Vrhniki. POLITIKA / ZNANA RAZHAJANJA V SKR IMENOVAN NOV ODBOR BertinotthCossutta: za sedaj »vodi« tajnik V petek najbrž prvi temelji za novo krajevno KP Prizadevanja za spomenik pri Sv. Ani Zanj si že desetletja prizadevajo domačini iz Skednja, od Sv. Ane ter s Kolonkovca Sodec po prvih skupščinah zlasti mestnih krajevnih sekcij SKP je večina članstva na strani tajnika Fausta Bertinot-tija. Dokocni rezultat, Ce uporabljamo športni žargon, bo vsekakor znan Sele ob koncu tekme, to se pravi konec tedna, do pravega (in dokončnega) merjenja sil pa bo prišlo na seji strankinega pokrajinskega sveta, v kateri naj bi imel Bertinotti večino. Prva sekcija, ki se je opredelila za tajnikovo radikalno politično usmeritev, je bila mestna sekcija; v Miljah se je glavnina elanov krajevnega vodstva SKP tudi opredelila za Bertinot-tija, z izjemo tajnika Diega Apostolija, ki je podprl stališča Armanda Cossutte, rekel pa je, da nasprotuje načrtovani odcepitvi. V Naselju Sv.Sergija je »favorit« Cossutta, zanimivo pa bo videti, kakšna usmeritev bo prevladala na Krasu (tamkajšnja sekcija združuje elane SKP iz zahodnega in vzhodnega Kra- sa) in v močni dolinski sekciji, kjer so se vsekakor mnogi elani že javno opredelili za stališča strankinih parlamentarnih skupin. Razkol je vsekakor na dlani in pred vrati je tudi odcepitev, ki so jo Cossuttovi pristaši napovedali na nedeljski rimski manifestaciji. Slednjo je odprl prav tržaški pokrajinski tajnik Jacopo Venier, ki se vse bolj uveljavlja kot vsedržavni voditelj nove komunistične partije, na Tržaškem pa je - Ce hočemo poenostaviti - istočasno pravzaprav tajnik dveh strank. Venier je, kot znano, že ponudil odstop od mesta sekretarja SKP, to pa bo naredil šele na seji pokrajinskega sveta, ko bodo igre v bistvu že končane ali se bodo šele zaCele. Odvisno paC od zornega kota. Na krajevno politično sceno se znova vrača nekdanji poslanec KPI in kasneje senator SKP An-tonino Cuffaro (na sliki), ki bo na petkovi skupščini Cossuttovih pristašev naznanil rojstvo nove stranke »Italijanski komunisti« (Comunisti ita-liani) s simbolom, ki je zelo podoben simbolu nekdanje KPI. Cuffaro bo skupno z Venierom in s Stojanom Spetičem gotovo eden od vodilnih kadrov novega političnega subjekta. Za kroniko naj dodamo, da je bil tržaški politik po rodu iz Sicilije skupno s Cossutto in s podpredsednico senata Ersilio Salvato prvi podpisnik političnega dokumenta na nedavni seji vsedržavnega sveta SKP, na kateri je prevladala Bertinottijeva usmeritev. Tajnikovi pristaši ne spremljajo križem rok razvoj dogajanj, Čeprav so se doslej izognili frontalnemu in odkritemu spopadu z Venierom in njegovimi. Verjetno so prepričani, da imajo za seboj glavnino članstva, kot dokazujejo prvi sklepi krajevnih sekcij, v vsakem primeru pa dobro vedo, da jim bosta ostala simbol in pokrajinski sedež stranke v Ul.Tarabocchia, Čeprav o tem še ni reCena zadnja beseda. Mnogi v obeh taborih vsekakor upajo, da bo prevladala sporazumna rešitev in da ne bo prišlo, kot marsikje po Italiji, do nočnih zamenjav ključavnic in podobno. TRST / V PRIREDBI ZAVODA ENA1P Tečaj za obnovo stare luke Tečaj podpira Socialni sklad Evropske unije in se uokvirja v Cilj2 Zavod za poklicno izobraževanje ENAIP iz Trsta prireja v tem šolskem letu že drugič zapored podiplomski teCaj za »izvedence v načrtovanju in obnovi urbanih območij«. Tečaj podpira Evropski socialni sklad in se uokvirja v tako unenovani Cilj 2 Evropske unije, se pra-Vl v posebni program, ki je namenjen obnavljanju zapuščenih industrijskih območij. Tečaj so včeraj predstavili v sinji dvorani tržaškega županstva tržaški občinski odbornik za gospodarska vprašanja Fabio Neri, ravnatelj zavoda ENAIP Roberto Conte, predsednik združenja Trst prihodnosti (Trieste futura) Lucio Su-smel, predsednik instituta Ecoistituto Stefano Asquini ter znanstvena svetovalka tečaja Marina Dragotto. Prisotnost združnja Trst prihodnosti (Trieste futura) ni bila slučajna, saj je teCaj dejansko namenjen pripravi osebja, ki naj bi vodilo preureditev območja starega tržaškega pristanišča. Gre brez dvoma za zahtevno nalogo, saj bi morali pri njej upoštevati zelo različne vidike, od gospodarskih do arhitektonskih in ekoloških. Tečaja se lahko udeležujejo univerzitetni diplomiranci iz arhitekture, inženirstva, pa tudi ekonomije, prava in iz političnih ved. TeCaj bo obsegal veC predmetov. V splošnem delu bodo poglobili splošne znanstvene osnove; nato bodo spoznavali znacilnsoti območja starega tržaškega pristanišča; v laboratoriju bodo tečajniki imeli možnost, da se ustvarjalno lotijo reševanja zastavljenih problemov; tečajniki bodo naposled imeli možnost sodelovati v podjetjih, ki delujejo na območju tržaškega pristanišča. Podrobnejše informacije nudi tajništvo zavoda ENAIP v Trtsu. Od začetnih elanov odbora za postavitev spomenika padlim v osvobodilni vojni iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca so ostali samo v treh: odbor je bil namreč ustanovljen leta 1971, čas je neusmiljeno tekel in vzroki za tak osip so povsem naravni. Vsi napori pa niso v skoraj treh desetletjih obrodili sadu, na postavitev spomenika domačini še vedno čakajo. Kljub dosedanjim neuspešnim prizadevanjem pa sta še živi začetni volja in Zelja, da bi na dostojen naCin počastili spomin padlim s tamkajšnjega področja, obeležje bi moralo pričati o vlogi, ki so jo v osvobodilni vojni odigrali tamkajšnji partizani, Italijani in Slovenci, ki so svoje življenje žrtvovali za ideale svobode in demokracije. Prav zato so v Skednju sklicali javno skupščino, na kateri so obnovili odbor, ki ga sedaj sestavljajo; Andrej Berdon, Andrej Debeliš, Roberto Filipaz, Guglielmina Gregori, Jolanda Gustin-cich, Igor Pavletič, Sergio Petaros, Roza Pockar, Alessandro Radovini, Tulilo Raini in Aleksander Volk. Novoizvoljeni odbor se je setal v prostorih kulturnega krožka Ivan Grbec, kjer so si porazdelili funkcije, obenem pa so tudi proučili sedanji položaj in korake, ki jih morajo narediti. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Andrej Berdon, za podpredsednika Roberto Filipaz, za tajnika Alessandro Radovini, za blagajničarko Guglielmina Gregori. Delo novega odbora bo potekalo po dveh poteh: po eni strani si bodo prizadevali za stike s pristojnimi oblastmi, po drugi pa bodo uredili celotno dokumentacijo o tem vprašanju, z zgodovinskega in memo-rialnega vidika, bodisi zgodovino odporništva na tamkajšnjem področju kot dosedanjo dejavnost. V kratkem, in sicer 1. novembra, pa bodo kot vsako leto priredili spominsko svečanost padlim v spomin pri začasnem spomeniku, ki je ob nekdanjem vhodu na pokopališče. Svečanost se bo priCeka ob 11.30, predvideni so spominski govori, polaganje vencev in nastop ženskega pevskega zbora iz Skednja. 20-LETNICA REFORME / ZASEDANJE Psihiatrija in solidarnost Svetovnega kongresa se bo udeležilo 1.500 izvedencev Prihodnji teden bo v Trstu prvo svetovno zasedanje, posvečeno umskemu zdravju, ki ga prirejajo ob 20-letnici zakona 180 o prihiatriCni reformi, reformi ki je zagledala svet prav v Trstu, v svetoivanski umobolnici na pobudo pokojnega prof. Franca Basaglie. Gre za edino temeljito reformo, kar jih je bilo v Italiji, je svojcas dejal filozof Norberto Bobbio, ker ni samo spremenila življenja neposredno zainteresiranih ljudi, ampak je uvedla nove odnose med posamezniki, družbo in zdravstvenim sistemom. To vsaj tam, kjer so reformo zares udeja-nili: tak primer je Trst in prav zato so svetovni kongres sklicali pri nas. Včeraj ga je predstavil javnosti direktor oddelka za umsko zdravje dr. Giuseppe Dall’Acqua, ki je naglasil, da je zakonskim predpisom v brk še 50 umo- bolnic in 40 tisoC mladoletnih »internirancev«. V Italiji je namenjenih umskemu zdravstvu samo 2,5% celotnega zdravstvenega stroška, Veliki Britaniji 9%, na Švedskem pa 14%. Kako naprej, torej? Okrog tega vprašanja se bo soočilo 1.500 izvedencev z vsega sveta, ki bodo zasedali od 20. do 24. oktobra. Napovedana je prisotnost vrste pomembnih gostov, od ministrice za zdravstvo Rosy Bindi, do njenih kolegov z nekaterih držav Tretjega sveta. Prav vprašanje sodelovanja z državami v razvoju bo v ospredju pozornosti in tudi končni dokument meri k ustvarjanju solidarnostne mreže svetovnih razsežnosti za človekov razvoj in za premeščanje družbenega izobčenja, ki sta med poglavitnimi dejavniki za človekovo trpljenje in psihične težave. PRENOVITEV / TA TEDEN OMEJEN URNIK Knjižnica NŠK spet odprta Orehi, mandeljni, leš-Hiki in pinjoli so ob šopku Poljskih cvetic pričakali prve obiskovalce v prenovlje-ftih prostorih Narodne in Studijske knjižnice. Knjiž-nica je včeraj po veC kot štirih mesecih spet odprla svoja vrata, Čeprav le z omejenim, 4-urnim urnikom. Prenovitev je bila potrebna, potem ko je v noči med 3. in 4. junijem letos voda pleplavila vhodni in Se nekatere druge prostore. Uprava se je sicer preselila v prostore Slovenske prosvete v bližnjo Ul. Donizet-ti» kjer so bibliotekarke izkoristile poletne mesece za računalniško obdelavo j^rjig in drugih publikacij. y Štirih mesecih so obdela-6 kar 3 tisoč naslovov, pa jih še obsežno delo: obdelava knjig, ki so še ^Pakirane v kakih 50 do 60 velikih paketih: skupno S® kakih 4 tisoč naslovov. . V prenovljenih prostorih )e včeraj vonjalo po lesu in svežem pleskanju. V vho- du, upravnih prostorih in prvi Čitalnici so namreč postavili lesen parketast pod, ki sega do vhoda v drugo Čitalnico. Ti prostori so bili včeraj tudi odprti javnosti. Druga, študentska Čitalnica je bila zaprta, ker jo je treba še počistiti in urediti. Obiskovalec je včeraj takoj lahko opazil kar nekaj novosti v knjižnici: zavese so nove, nova je dostop iz upravnih prostorov v prvo Čitalnico. Omizje za sprejemanje in oddajanje knjig je sedaj pomaknjeno proti vhodu v prvo Čitalnico. Posebno novost predstavlja otroški kotiček, ki so ga uredili, kjer je bil nekdaj prostor za izposojanje knjig. Na policah so urejene mladinske in otroške knjige ter druge otroške publikacije, ki so bile prej nameščene v nekaj odprtih zabojih ob vhodu v drugo Čitalnico. Včeraj je obiskalo knjižnico deset gostov. NSK bo delovala z omejenim urnikom (od 12. do 16. ure) le ta teden. V ponedeljek bo že stopil v veljavo običajni umik od 9. do 19. ure. Oljka proti omejevanju vloge tržaških rajonskih svetov Tržaški pokrajinski koordinator Gibanja za Oljko Daniele Gouthier je kritičen do predloga Illyje-ve občinske uprave, ki namerava omejiti vlogo rajonskih svetov. Gre za omejevanje možnosti dialoga med občani in inštitucijami, ugotavlja Gouthier, kar vzbuja veliko zaskrbljenost v organih decentralizirane uprave. Za Gibanje za Oljko je demokratično sodelovanje pri upravljanju teritorija in javnih storitev bistvenega pomena. Zato Gouthier vabi občinske svetovalce, ki so bili izvoljeni v okviru levosredinskega zavezništva, naj se zavzamejo za uveljavitev, ne pa za krčenje pristojnosti krajevnih decentraliziranih uprav. Iz tiskovnega sporočila izhaja tudi zaskrbljenost, da ne bi prišlo do Čelnega spopada z Uljevim odborom, vendar Gouthier meni, da ne bi smeli sprejeti omejevanja vloge rajonskih svetov. NOVICE Prerezali so mrežo in zbežali: sedem tujcev na svobodi Iz prehodnega centra v starem pristanišču je v nedeljo popoldne zbežalo sedem tujih državljanov, dva Romuna in pet Alžircev. NaCrt za beg je bil dokaj enostaven, a učinkovit: eden je poklical na pomoC, Ceš da mu je slabo, prihiteli so karabinjerji, kar so ostali izkoristili, prerezali varnostno mrežo prav ob kontejnerju, kjer je policijski inšpektor, in izginili. Eden od karabinjerjev se je sicer kmalu zatem zavedel, kaj se dogaja, opazil je moškega, ki je bežal, vendar je bilo že prepozno: takoj so sprožili alarm, do vCeraj pa niso nikogar izsledili. Romunska državljana so prijeli pred dvema tednoma na železniški postaji, odpeljali so jih v prehodni center, kjer so čakali na izgon. Alžirca pa sta bila v centru že veC Časa, Čakala sta, da razčistijo njun položaj. Tudi ce jih ulovijo, nic ne tvegajo, medtem ko kazen lahko doleti policijskega inšpektorja in karabinjerje. Danes zadnji Lupijev koncert Danes ob 17. uri bo na Trgu Unita zadnji od koncertov na pobudo odbomištva za kulturo tržaške občine, na katerih Umberto Lupi predstavlja tržaške pesmi. Vstop je prost. Po vstopu v sistem Evra V petek, 14. t.m. bo na pobudo pokrajinske uprave v veliki dvorani Trgovinske zbornice javna razprava o problemih, ki bodo nastali po konkretni uveljavitvi skupne evropske valute evro. Predavali bodo univerzitetni profesor in komentator milanskega Corrie-re della Sera Angelo Panebianco, ter univerzitetna docenta Giuseppe Pennisi in Angelo Petroni. Pričetek srečanja bo ob 17. uri, vstop je prost. PREDSTAVITEV / MONOGRAFIJA BAZOVICA / OB 25-LETNICI POSTAVITVE SPOMENIKA Knjiga o Slovencih v Mauthausnu Delo je napisal interniranec France Filipič Ko je gledališka igralka Mira SardoCeva v Gregorčičevi dvorani začela recitirati njegovo Uspavanko, je France Filipič poveznil glavo in zamižal. Bilo je, kot da bi s spominom spet poromal v kraj trpljenja, kjer je pesem nastala, nemško koncentracijsko taborišče v Mauthausnu, v katerem je bil zaprt od jeseni 1944. leta do osvoboditve. Od takrat nosi Filipič Mauthausen v sebi, kot ga nosijo vsi, ki jim je bilo usojeno pretrpeti in preživeti najstrašnejši pekel izmed vseh nacističnih uničevalnih peklov. Franceta Filipiča, štajerskega književnika in zgodovinarja, je v Gregorčičevo dvorano privedla knjiga Slovenci v Mauthausnu, ki je izšla pred kratkim pri Cankarjevi založbi. Na predstavitvi je v imenu organizatorjev (NSK, Zveze vojnih invalidov NOV in Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju) spregovoril ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor, zatem je urednik Cankarjeve založbe Kazimir Rapoša predstavil avtorja in njegovo delo. Monografija je nastajala celih dvanajst let in je prvi celovit prikaz usode Slovencev v nekem koncentracijskem taborišču. Obsežna publikacija s 445 fotografijami, ki ji je predgovor napisal predsedrdk republike Milan Kučan, je razdeljena v tri dele. Prvi zajema zgodovinski opis Mauthausna od ustanovitve taborišča leta 1938 do osvoboditve 5. maja 1945 (bilo je zadnje osvobojeno taborišče). V drugem je avtor zabeležil osebne zgodbe 257 preživelih slovenskih taboriščnikov z 251 njihovimi življenjepisi, tretji del pa obsega prispevke o kulturnem delovanju (med drugimi so objavljeni prispevki Ivana Potrča, Lovra Kuharja-Prežihovega Voranca in samega Franceta Filipiča). Gledališka igralca Mira Sardočeva in Jože Logar sta prebrala nekaj odlomkov iz knjige. Iz njih so pretežno starejši udeleženci na predstavitvi izvedeli, da je bilo v Mauthausnu zaprtih 4153 Slovencev. Od teh je bilo kar 1657 Primorcev. Skupno je v taborišču umrlo več kot 1500 slovenskih ljudi. Avtor je obrazložil, kako je knjiga nastala. Sprva je imel na razpolago le nekaj člankov in spominskih zapisov iz začetka šestdesetih let. Prvotno je bil prepričan, da bo napisal le nekakšen uvod v raziskovanje slovenske prisotnosti v Mauthausnu, s časom pa so se začele izjave kopičiti in nastala je knjiga, kakršne Slovenci še nismo imeli. V dvanajstih letih je Filipič prepotoval podolgo in počez vso Slovenijo in Primorsko še posebej. Prav osebna doživetja preživelih so najpristnejši del monografije. Njihove zgodbe tvorijo rdečo nit, ki se vleče skozi vso knjigo. »Vsak je svojo usodo doživel na svoj način. To je čista zgodovina o Mauthausnu in ljudeh, ki so jo pisali s svojimi življenji,« je poudaril France Filipič. Partizanska pesem v spomin na padle Proslavo priredila KD Lipa in Mladinski krožek Bazovica V Bazovici, zgodovinskem kraju slovenskega protifašističnega upora, je v nedeljo pod večer zanosno zaorila partizanska pesem. Priložnost zanjo je bil koncert v spomin na padle ob 25-letnici postavitve spomenika padlim ob ba-zovski cerkvi. Pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih kulturnih društev sta ga priredili domači kulturni jedri: Kulturno društvo Lipa in Mladinski krožek Bazovica, spored pa so izvedli Mešani pevski zbor Lipa pod vodstvom Tamare Ražem, Mladinski pevski zbor Bazovica pod vodstvom Xenje Brass, solist Damjam Lo-catelli s sodelovanjem Godbenega društva Viktor Parma iz Trebč pod vodstvom Leandra Pegana in gledaliških igralcev Tanje Pečar in Danijela Malalana. Bazovska kinodvorana je bila mnogo pretesna, da bi sprejela vse, ki so se odzvali vabilu bazov-ske mladine, da skupaj z njo počastijo spomin domačih žrtev za svobodo. Ni bilo govorov, še uvodnih besed je bilo malo, a tiste, ki sta jih v pozdrav izrekla Goran Križmančič in Petra Žagar, so bile kot nežne bilke iz zdravega semena preteklosti. Z imenovanjem imen padlih, ki so izklesana na spomeniku in s spoštljivo mislijo nanje, so izzvenele v potrdilo, da je v mladih Bazovcih živ duh narodnoosvobodilnega boja kot častnega dejanja njihovih staršev in starih staršev. Njihovim besedam se je pridružila se tišina zbranosti zato, da bi iz pesmi, ki je sledila, zaživela radost svobodnega življenja, ki ga je hotel simbolizirati tudi venec spomina, ki ga je delegacija mladih odnesla izpred odra k spomeniku. Koncertni program je uvedla godba Viktor Parma s koračnico Prešernove brigade Ivana Tavčarja. Godba je potem v krepko uro trajajočem sporedu zaigrala še Stru-clovo zalostinko Borcu v slovo, ki je spremljala misel mladih, in nato še Učakarjev Venček revolucionarnih pod skupnim naslovom Slovenski partizan, Struclovo koračnico Z ramo ob rami in Savnikovo koračnico Pohod 14. divizije. Mešani pevski zbor Lipa je pod vodstvom Tamare Ražem ubrano in s čustvenim poudarjanjem zapel Gobčevo Stoji tam v gori partizan in Pimiko-vo Smrt v Brdih. Ob ins- trumentalni spremljavi je nato Mladinski pevski zbor Bazovica zapel čilsko udarniško El pueblo unido in Venturinijevo Pozdravljena domovina, Tanja Pečar je s po-doživljano nežnostjo recitirala Minattijevo Pismo materi iz groba in Kajuhovo Pesem matere treh partizanov, Danijel Malalan pa z izbrano dikcijo Kajuhovo Materi padlega partizana in Minattijevo Snidenje. Spored so sklenili vsi sodelujoči ansambli, to je godba iz Trebč, oba zbora in z njimi solist baritonist Damjan Loca-telli, z izvedbo Savnik-Jelinčičeve Balade svobodnega morja, Struclo-ve Moja Dežela ter Ven-turini-Sirok-Struclove Bazoviške, pri čemer je lepo prišel do veljave solist s prijetnim in primerno doziranim glasom. Zaključne skupne točke so izmenično dirigirali Leandro Pegan, Ta- mara Ražem in Xenja Brass. Ko se je z odra sprostil zadnji akord, sta besede zahvale vsem sodelujočim in res številnemu občinstvu izrekla predsednica KD Lipa Dora Žagar in predsednik Mladinskega krožka Bazovica Saša Kralj z zagotovilom, da bo bazovska mladina skrbno bdela nad spomenikom padlim, simbolom zvestobe častnim izročilom boja za svobodo. Koncertna svečanost se je potem končala pred spomenikom, kamor so se podali pevci in godci in kjer je skupaj še enkrat zadonela partizanska pesem. Bazovska kulturna društva, godci in drugi sodelavci, predvsem pa mladi, si zaslužijo vso pohvalo in priznanje za prireditev, ki bo vaščanom ostala v lepem in hvaležnem spominu. j.k. NOVICE Izpopolnjevalni tečaj za ribiče in ribogojce Italijanska zveza ribogojcev prireja 3. izpopolnjevalni tečaj za ribiče in ribogojce, in sicer v sodelovanju s Tržaško hranilnico (CRT) in Navtičnim tehničnim zavodom Tommaso di Savoia Duca di Genova. Tečaj se bo odvijal na sedežu omenjenega zavoda na Trgu Hortis 2 v Trstu. Pričel se bo 9. novembra in končal 13. istega meseca, potekal pa bo od 18. do 20. ure. Tečaj je odprt vsem zainteresiranim ribogojcem in ribičem. Vpisnina znaša 30.000 lir, vpise pa bodo sprejemali za največ 30 mest. Začasna zaposlitev za dva pediatra Tržaško podjetje za zdravstvene storitve obvešča, da bo začasno sprejelo v službo dva pediatra za obdobje do največ 8 mesecev, in sicer na osnovi javnega natečaja po naslovih. Kandidati morajo imeti univerzitetno diplomo iz medicine, biti vpisani v zdravniško zbornico ter imeti specializacijo v pediatriji. Zainteresirani morajo vložiti prošnjo za udeležbo na natečaju do 21. oktobra 1998. Zaprtje Ul. F. Venezian Kot mnoge mestne ulice, tako bodo začeli vrtati tudi v Ul. Venezian. Zaradi tega bodo ulico seveda zaprli za promet, vožnje avtobusov na progi št. 24 pa bodo deležne krepkih spremembi V smeri od Sv. Justa bodo avtobusi vozili na glavno postajo po ulicah A. Canal, Bazzo-ni, Catraro. Vožnje v nasprotni smeri ne bodo imele sprememb. ________MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI_ Pri MOSPu se začenja nova sezona Pri MOSP-u (Mladi v odkrivanju skupnih poti) se pričenja nova sezona! Tudi letos ponujamo zelo zanimive aktivnosti: raznorazne tečaje, izlete, potovanja in predvsem zabavne večere. Tudi letos vam nudimo možnost, da se z nami učite angleščine preko filmov v originalu. Vsak drugi četrtek, s pričetkom ob 20. uri, bodo predvajani najnovejši filmi. Prvi film bo 22. oktobra, seveda na našem sedežu. Pridite tudi vi, imeli boste možnost, da si z majhnim prispevkom ogledate filme v izvirniku kot v pravi kinodvorani! Kaj pa ob četrtkih, ko ne bodo na vrsti angleški filmi? Odgovor na to vprašanje je seveda Kino klub. Morda ste tudi vi med tistimi, katerim so všeč Ku-brickovi filmi, ah radi gledate take filme, ki jih po televiziji redkokdaj ah nikoli ne predvajajo? No, potemtakem, vam bodo Kino-klub večeri res všeč. Začetek bo prav tako ob 20. uri. prvi film pa bo na sporedu 15. oktobra. Vam je všeč igrati šah? Nimate soigralcev, da bi poskusih? Bi se radi naučih? No, potem pa pridite ob petkih zvečer ob 20. uri na naš sedež. Prvič se bomo srečah 16. oktobra: čaka vas večer z naslovom »Sah za res in za hec«. Srečali se boste z drugimi ljubitelji šaha, s katerimi boste lahko vadili, resno igrali in se marsikaj naučih pod vodstvom Mitje Petarosa (drugega nagrajenca v šahu na letošnjih športnih igrah v Nabrežini). Novembra bo še potekal Tečaj lepe govorice, ki ga Radijski oder ogranizira v sodelovanju z MOSP-om. Tečaj bo razdeljen na prvo in drugo stopnjo. Ob koncu tečaja bodo vsi redni obiskovalci dobili priznanje. Tečaj je odprt vsem: študentom, profesorjem, že zaposlenim, upokojencem... in vsem, katerim je slovenski jezik pri srcu. Informativni sestanek bo 4. novembra ob 19. uri na našem sedežu. Če vam je všeč plesati in bi se radi naučili plesov, kot so: mambo, valček, fox trot, cha cha cha... in še marsikatere, se nam pridružite, ne bo vam žal! Novembra se bo začel Plesni tečaj. Razdeljen bo na prvo stopnjo (začetniki) in drugo stopnjo - izpopolnjevalno. Informativni sestanek bo 14. oktobra ob 20.30 v Finžgar j e-vem domu na Opčinah. Morda je med vami kdo, ki ima raje modernejše oblike plesa. Funky ples je kot nalašč za vse! Ste premladi? Ste prestari? To ni važno, tečaj je odprt vsem, ki čutijo v sebi ritem glasbe. Skupaj se bomo razgibali, zabavali in se naučili ta prekrasni ples. Ne mislite, da niste sposobni, poskusite, videli boste, kako je zabavno! Tečaj se bo začel marca ob petkih zvečer. Marca se bodo začela tudi »Plesno-gibalna soočanja«. Tekom teh srečanj boste s pomočjo čutov spoznali svoje telo in razvili nove načine izražanja. Prišli boste v stik z drugimi in z okoljem, na nov, pristnejši način. Izkušnja bo seveda nepozabna. V okviru MOSP-a deluje tudi Mednarodni krožek, ki ponuja razne izlete in seminarje v tujini. V kratkem bomo dobili informacije o novoletnih potovanjih za študente. O tem bomo poročah v tisku. MOSP je odprt vsem, študentom, profesorjem, že zaposlenim, brezposelnim... Naš namen je, da slovenski mladini nekaj ponudimo, da skupaj rastemo in se izpopolnjujemo. Krog prijateljev postaja iz dneva v dan širši, zato pridite tudi vi, povabite tudi prijatelja, skupaj se bomo zabavah. Za vse podrobnejše informacije glede tečajev in pobud ter za prijave lahko kličete na naš sedež, v Ul. Donizetti 3, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, vprašajte po Alenki (tel. 040-370846). (F.S.) Posvet sindikata: Izvajanje novega zakona za zaščito zdravja ostarelih Sindikati upokojencev SPI-CGIL, FNP-CISL in UILP prirejajo v četrtek, 15. oktobra, v v konferenčni dvorani hotela Savoia Excelsior celodnevni posvet na temo: »Novi deželni zakon v korist ostarelih: cilji in sredstva«. Na posvetu bodo govorili o izvajanju zakona za zaščito zdravja in za ovrednotenje socialne vloge ostarelih, ki ga je deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine odobril letos spomladi. Kot beremo v njihovi tiskovni noti, bodo prireditelji na posvetu zahtevali, naj deželni svet nakaže 20 milijard lir v finančnem zakonu za leto 1999 za izvajanje omenjenega zakona. Posveta se bodo med drugimi udeležili deželni odbornik za zdravstvo Aldo Ariis, tržaški občinski odbornik za zdrasvtvo Gianni Pecol Cominotto in ravnatelj zdravstvenega okraja v Vidmu Mario Casini. SDZPI / STEKLI SO POKLICNI TEČAJI ZA MLADE Izredno pestra ponudba poklicnih tečajev V teku vpisovanje - Dežela odobrila 11 od 13 tečajev Te dni se je pričel pouk tudi v prvem letniku tečaja za kuharje pri Slovenskem deželnem gospodarskem zavodu za poklicno izobraževanje in tako so stekli vsi poklicni tečaji za mlade. Medtem pa poteka vpisovanje na ostale tečaje, ki se bodo pričeli, ko bo zadostno število vpisanih. Kar zadeva tečaje iz Evropskega socialnega sklada gre zabeležiti, da je ravno v teh dneh dežela odobrila poleg prvotnih treh Se dodatnih osem tečajev. Od 13 predstavljenih projektov je bilo tako odobrenih 11. To je vsekakor izreden dosežek, ki bo Zavodu omogočil Se nadaljnjo rast in uveljavitev. Se posebej gre podčrtati, da bo v tem sklopu stekel tudi dalj-noročni projekt, ki ga je Zavod pripravil v sodelovanju z Gorsko skupnostjo Nadiskih dolin. Projekt vsebuje 700-urni tečaj podjetniškega usposabljanja na področju turizma, okolja in prostega časa ter enoletno strokovno pomoč za ustanovitev podjetja/zadruge. V Gorici so bili odobreni štirje tečaji, v Trstu pa Sest. Tržaške tečaje bi lahko porazdelili v dve skupini, in sicer tiste, ki so namenjeni brezposelnim absolventom višjih srednjih Sol do 25. leta ter tiste, ki so namenjeni ostalim brezposelnim. V prvo skupino spadajo: upravljanje podjetja (730 ur) s poklicno kvalifikacijo 2. stopnje; marketing na internetu (400 ur); administrator omrežja (400 ur); turistični operater (400 ur). V drugo skupino spadata: tehnike prodaje (380 ur) namenjen brezposelnim ženskam nad 25. letom starosti; Office automation (400 ur) namenjen brezposelnim z opravljeno nižjo srednjo Solo nad 18. letom starosti. Nekatere od navedenih tečajev je Zavod že organiziral v prejšnjih letih, nekateri pa so popolnoma novi. Zato, da bi bil pouk čimbolj kvaliteten, sta bila urejena dva sodobna opremljena laboratorija. Vsi tečaji iz Evropskega socialnega sklada so brezplačni, kot je tudi brezplačen ves didaktični mate- rial. Za vse udeležence je predvidena tudi štipendija (od najmanj 1.330.000 lir do največ 2.550.000 lir). Vodstvo Zavoda pričakuje veliko zanimanja za zgoraj navedene pobude in vabi se zainteresirane, da se čimprej zglasijo v tajništvu, kjer bodo dobili Se nadaljnje informacije. V letošnjem programu zavoda so še nekateri krajši tečaji za zaposlene v različnih sektorjih. Za nekatere je že dovolj vpisanih (sploSno kmetijstvo in agrituri-zem), za druge pa je Se v teku vpisovanje, in sicer: osnovna informatika, upravljanje srednje-malega podjetja, vodenje gostinskega obrata, vinogradništvo in enologija ter varnost in higiena na delu. Ge bo dovolj vpisov pri vseh tečajih bo letos na Zavodu res zelo živahno in se bo celo postavilo vprašanje prostorov. Za vpis in katerokoli dodatno informacijo se lahko zainteresirani obrnejo na tajništvo Zavoda, Ul. Ginnastica 72, tel. 566360 vsak dan razen sobote. _ PRAPROT / OB DOBREM OBISKU IN ZABAVNEM PROGRAMU Uspeh Kraškega Oktoberfešta Z včerajšnjim nastopom ansambla Status symbol in mladih plesalk skupine Shovv chance se je zaključil tudi letošnji 3. Kraški Oktoberfešt. Praz-oik, ki ga po vzoru starejšega miinchenskega brata prireja SKD Vigred je po mnenju organizatorjev popolnoma uspel. Seveda to tudi po zaslugi milostljivega zadržanja sicer nagajivega jesenskega vremena. Po tekmovanju v zobanju grozdja, žaganju ter sobotnem ex-temporu, ki se ga je udeležilo preko štirideset malih likovnih umetnikov sta bila v nedeljo na vrsti tradicionalni pohod po okoliških vaseh ter popoldanski Kraški Muzikfešt. V dopoldanskih urah se je na pohod prijavilo skoraj stodvajset ljubiteljev Krasa, ki so lahko letos med drugim obiskali Zidariče- vo pejco med Praprotom in Samatorco ter umetnostno galerijo gospe Zore Koren-Skerk v Bajti pri Trnovci. Jamo so za to priložnost primerno uredili in umetno osvetlili mavhinjski jamarji SD Grmada, ki so že v preteklosti uspeSno priredili podobne jamarske vodene oglede. Pravi naval navdušene publike je doživel popoldanski Kraški Muzikfešt, saj je raznoliko občinstvo zapolnilo vsak kotiček ogromnega Šotora. Letos se je na festival domače glasbe in vaških godcev prijavilo osem skupin pretežno z bližnje okolice, čeprav je duo Kraška melodija prišel kar s Tre-visa. Zbrano občinstvo je kot najboljše ocenilo Kraške muzikante, medtem ko so po »dvoboju za aplavz« s Fažoleti drugo stopničko zasedli muzikantje ansambla Popolna zmeda. Slovensko kulturno društvo Vigred je v ta praznik, kot običajno, vložilo veliko energije, sami društveni odborniki pa upravičeno pripisujejo največjo zaslugo predvsem desetinam požrtvovalnih domačinov za prostovoljno vloženo delovno silo in navdušenje. Uspeh Kraškega Oktober- feSta in s tem vezan dobiček obenem pomeni dodaten korak v smeri ureditve društvenega sedeža v Sempolaju, kjer mala Stalca že nekaj mesecev rase na novih in solidnih temeljih. Podobno kot vaško družabno in kulturno življenju. (igl>) Glasbena Matica Trst Koncertna abonmajska sezona 98/99 Vpisovanje abonentov - vsak dan, razen sobote, od 10. do 14. ure v pisarni GM, Ul. Manna 29, tel. 040-418605. 1. koncert: Komorni orkester Pro arte V torek, 20. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu LEKARNE SL@W[i(M®(K© SumM® ŠliElAUiB©! v sodelovanju s Kulturnim centrom »S. Kosovel« iz Sežane MALI ODER Fran Milčinski BUTALCI priredba in režija JAŠA JAMNIK PREMIERA v petek, 16. t.m., ob 17. uri Predstava je namenjena otrokom od 9. do 14. leta in odraslim. Zaradi omejenega števila sedežev je potrebno predhodno Ji omejenega števila sedežev je potrebno pret virati sedež, tel. št. 040-362542, od 10. do 14. ure. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 13. oktobra 1998 EDVARD Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 18.24 -Dolžina dneva 11.06 -Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.10 Jutri, SREDA, 14 . oktobra 1998 KALIST VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,2 stopinje, zračni tlak 1011 mb narašča, brezvetrje, vlaga 76-od-stotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Marco Farci, Micol Montenesi, Gaia Butinar, Giovanni Degrassi, Gaia in Alessia Capitanio, Marco Alba-nese. Umrli so: 94-letna Laura Bon, 92-letna Olga Kozina, 87-letni Marcel-lo Viola, 62-letni Giuseppe Zanellato, 79-let-na Valeria Pavan, 91-let-na Maria Rainis, 88-let-na Genedia Missadin, 87-Ietna Antonia Del Giudice, 78-letni Erman-no Lubiana, 80-letni Antonio Isernia, 97-letna Maria Guštin. iilUfT' SumM® ©LiDAue©! Terrence Mc Nally MASTER CLASS Režija Vito Taufer v torek, 13. t.m., ob 20.30 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 040 638454). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. 15.15, 17.40, 20.00, 22.30 »Armageddon« i. Bruce VVillis, Liv Tyler. MIGNON - 16.30, 22.00 - »Experiences -prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Godzilla«, i. M. Brode-rick in J. Reno. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 .»I piccoli maestri«, r. Daniele Luc-chetti, i. Stefano Accorsi in Stefania Montorsi. IZLETI KINO Od ponedeljka, 12. do sobote, 17. oktobra 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprtfe tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 040 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 040 306283), Zavije - UL Flavia 89 (tel. 040 232253). Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom- in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, UL Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 040 416212)- s predhodnim telefonskim pozivom in •/ nujnim rnreptmn. ARISTON- 16.30, 18.25, 20.20, 22.15, -»The Truman Shovv«, r. Peter Veir, i. Jim Carrey. EXCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Elisabeth«, i. Cate Blanchett. EXCELSIOR AZZUR-RA - 17.50, 19.55, 22.15 »Racconto d’autunno«, i. Erič Rohmer. AMB ASCIATORI -16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Delitto perfetto«, i. Michael Douglas. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15, »Sei giorni, sette notti« i. Harisson Ford, Gwyneth Paltrovv. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.00, »La spada magica - Alla ricerca di Camelot« - risani film; 19.35, 21.15, 23.00 »Sli-ding Doors«, i. Gwyneth Paltrovv. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II signor 15 pal-le«, i. Francesco Nuti, Sabrina Ferilli. NAZIONALE 4 - 60-LETNIKI OBČINE ZGONIK prirejamo v soboto, 24. oktobra izlet s kosilom v Čedad in na Staro goro. Večerja bo v društveni gostilni v Gabrovcu, kjer se bomo tudi zavrteli ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. Cena izleta znaša 100.000 lir. Kdorkoli se ga zeli udeležiti, naj pokliče Sonjo na tel. St. 040-225596, vsak dan razen srede, od 16. do 19. ure. UPOKOJENCI ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV prirejajo Štiridnevno Martinovanje na Madžarskem od 11. do 14. novembra. Za vse informacije tel. St. 040-631494. 50-LETNIKI občine Zgonik in Devin-Na-brezina prirejajo 17. oktobra izlet in ogled beneških vil ob reki Pad. Udeleži se ga tudi ti, ne bo ti žal. Pokliči ob uri obedov na tel. St. 040-200522 - Bogomil, 040-200757 - Jožica ali 040-229293 - Gigi. Izlet je tudi za nečlane. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel.-fax 040/370301 posluje ob torkih in četrtkih, od 16. (In j 7 .10. * IDEJA je dobra. EDltiOgti ZMD vabi ustvarjalce vseh narodnosti in generacij, da s svojimi deli počastijo Avgusta Černigoja in prispevajo k razstavi AVGUST ČERNIGOJ ŽAREK USTVARJALNEGA DUHA Ker je bila za Černigoja umetnost dejanje brez meja, bomo uvrstili najrazličnejše umetniške zvrsti (likovna in literarna dela, arhitekturo, v poštev pa pridejo tudi industrijsko oblikovanje, modno kreatorštvo, inštalacije, fotografija, ilustracije, video računalniška umetnost, itd.). Kdor se nam namerava pridružiti, naj predstavi ali najavi svoje delo do 20. novembra v prostorih tržaškega sedeža ZSKD (Ul. S. Francesco 20) ali v ostalih pokrajinskih sedežih v Gorici, Čedadu in Solbici. Razstava bo predvidoma decembra. Vabljeni! fP6i SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi vse elane na OBČNI ZBOR OBRTNE SEKCIJE, ki bo nocoj v veliki dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, Ul. del Ricreatorio 2, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju Občni zbor bo potekal na temo VALORIZACIJA OBRTI IN PRIBLIŽEVANJE MLADIH POKLICU. A SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD /\ ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da je še v teku vpisovanje na sledeče tečaje □ uvod v PC (50ur) □ vodenje srednje-malega podjetja (70 ur) □ upravljanje gostinskega obrata (50 ur) □ vinogradništvo in enologija (55 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure. E3 ČESTITKE Vse najboljše naši SONJI, ki je včeraj praznovala 50. rojstni dan. Zdravja, veselja in vsega, kar si sama želi, ji voščijo Ljuba, Marjan, Aleš, Davorin, Martina, Irene, Jelka in Milan. Včeraj je ugasnil 7 svečk nas dragi ERIK BONETA. Vse najboljše mu iz srca želijo mama, papa, noni in vsi, ki ga imajo radi. Katja je dobila sestrico KARIN. Srečni družini Čestitamo, Karin pa želimo, da bi se kmalu pridružila našemu zborčku. Otroški zbor F. Venturini, Domjo. a PRIREDITVE GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote, od 10. do 14. ure, v Ul. Manna 29, tel. 040-418605. Prvi koncert bo v torek, 20. oktobra, ob 20.30: Komorni orkester Pro SOMPD VESELA POMLAD prireja v Sportno-kul-turnem centru v Zgoniku v nedeljo, 18. t.m., ob 17. uri KONCERT, ki ga oblikujejo ZePZ Glasbene matice - vodi Tamara Stanese, MePZ Lipa - vodi Tamara Ražem, vokalna skupina Musiča noster amor - umetniški vodja Tamara Stanese, DPZ Vesna - vodi Bogdan Kralj, MePZ Jacobus Gallus - vodi Janko Ban. ^3 OBVESTILA TEČAJ ANGLEŠČINE - še nekaj mest je na razpolago v skupini, ki bo sledila tečaju angleščine pod okriljem SKD Valentin Vodnik. Kdor bi rad »ofrišal« svoje šolsko znanje SDZPI.05 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST Šolsko leto 1998/99 Tečaji, ki jih je odobril Deželni odbor in jih finansirajo: ■^9 Evropska komisija ■Sl Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje 1. za brezposelne, ki so dokončali višjo srednjo šolo do 25. leta starosti: □ UPRAVLJANJE PODJETJA (730 ur) □ MARKETING NA INTERNETU (400 ur) □ ADMINISTRATOR OMREŽJA (400 ur) □ TURISTIČNI OPERATER (400 ur) 2. za brezposelne ženske nad 25. letom starosti: □ TEHNIKE PRODAJE (380 ur) 3. za brezposelne z opravljeno nižjo srednjo šolo nad 18. letom starosti: □ OFFICE AUTOMATION (400 ur) • Obiskovanje in didaktični material sta brezplačna; • Predvidena je štipendija (od najmanj 1.330.000,- Lir do največ 2.550.000,- Lir); • V sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 040/566360 vsak dan, razen sobote, od 9.00 do 13. ure ali sploh se v dobri družbi naučil kaj novega, naj se Cim prej oglasi pri Damiani na tel. 040-635626 (med 10. in 16. uro). 60-LETNIKI iz Bazovice, Gropade in Padric se dobijo jutri, 14. oktobra, ob 20. uri, v prostorih Gozdne zadruge na Padricah. ODBOR ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKE-GA PREMOŽENJA PROSEK obvešča vse upravičence, da na sedežu odbora lahko do 20. oktobra 1998, od 19. do 20. ure, predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah. LED - LABORATORIJ DEŽELNEGA DISTRIBUCIJSKEGA GOSPODARSTVA organizira tečaje za podiplomsko izpopolnjevanje. Za dodatne informacije sta vam na voljo tel. št. 040-633170 in oseba za stike Lara Lupine, od ponedeljka do petka, od 9. do 18. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da je ponovno odprta in bo do 16. oktobra poslovala samo za izposojo in vračanje knjig od 12. do 16. ure, od ponedeljka 19. oktobra pa bo ponovno odprta z običajnim urnikom, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 19. ZSSDI obveSCa, da bo urad v Trstu zaprt do petka 16. oktobra 1998 zaradi selitve v nove prostore. OSNOVNA SOLA F. ŠALEŠKEGA FINŽGARJA V BARKOVLJAH organizira v okviru Ljudske univerze tečaj slovenskega jezika za začetnike. Prvo srečanje bo danes, 13. oktobra, ob 19.30, v prostorih osnovne Sole v Ul. Cerreto 19. SKD SLAVEC Ricmanje-Log prireja tudi letos v mesecu novembru kuharski tečaj pod strokovnim vodstvom diplomiranega kuharja. Informacije in vpisovanja v danes, 13. in jutri, 14. oktobra, od 19.30 dd 21. ure, na sedežu društva v Ricmanjih in na tel. St. 040-280808 z istim umikom. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled diapozitivov MED INDIJANCI V ANDIH. Potovanje po Boliviji in Pemju bo predstavila Magda Sturman v jutri, 14. oktobra, ob 20. uri. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi elane in simpatizerje, jutri 14. oktobra, ob 18.30 občinsko knjižnico v Nabrežino in v Četrtek, 15. oktobra v Ljudski dom v Trebče na zborovanje v zvezi z nastalo politično situacijo. SKD TABOR - Prosvetni dom - Vabljene dosedanje in nove ljubiteljice prijaznih pogovorov in ročnih spretnosti v krožku Ob pletenju Se kaj, v Četrtek, 15. oktobra, ob 20. uri. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi v Četrtek, 15. oktobra, ob 20.30 v malo dvorano gledališča F. Prešeren, na predavanje prof. Jožeta Pirjevca KO-MINFORM, KAJ JE TO? (ob 50-letnici spora med Titom in Stalinom). SKD TABOR - Prosvetni dom - Vabimo vas na odprtje razstave tapiserij v petek, 16. oktobra, ob 20.30: razstavljata Liviana Di Giusto in Magda Starec Tavčar. Na večeru bo Andrejka Možina zapela ob spremljavi Aljoše Saksida. Umetnico bo predstavila prof. Gina Morandini. SKD CEROVLJE Mavhinje prireja v nedeljo 18. oktobra 7. Jesenski pohod na Grmado in okolico, od 9. do 10.30 izpod KohiSCa. Delovale bodo tudi okrepcevalne točke. Vljudno vabljeni! ODKRIVAJMO SVOJO TELESNOST (vegetoterapija, bioenergetika, rebirthing) - v nedeljo, 25. oktobra bo v dijaškem domu Simona Gregorčiča, Svetogorska ul. 84 v Gorici, celodnevna delavnica od 10. do 13.30 in od 15. do 18.30. Delavnico bo vodil dr. Gustavo Mariconda, psiholog in psihoterapevt iz Centra W. Reich v Trevisu (inf. na tel. St. 040-220130 Milena). PLESNA SKUPINA SHOVV CHANCE začenja z vajami. Vabljeni mladi, ki bi se radi približali show in jazz plesu. Treningi bodo ob sredah, ob 20. uri in ob petkih, ob 20.30, v-telovadnici CEO v Naselju Sv. Mau-ra v Sesljanu. Podrobnejše informacije Daša, tel. St. 040-362732, ob uri kosila in Marjanka tel. 040-579087 do 15. ure. SKD VIGRED prireja v novi sezoni sledeče teCaje: začetni teCaj angleščine za odrasle, kuharski tečaj za zaCetnice-ke, kuharski tečaj prve stopnje, tečaj vezenja »Stikanja«, in Šivanje nos. Informacije in vpisovanje na 3. Kraškem Oktoberfestu v Praprotu, oz. pri odbornikih društva. V PROSTORIH SKD VIGRED bo v primeru zadostnega zanimanja potekal tečaj Šivanja vseh stopenj. Informacije na tel. 040/225322. TI JE VSEC NARAVA, pustolovščina in zabava? To je tvoj svet, pridi k skavtom v 1. steg. Sestanki so v Nabrežini (župnijsee) in v Križu (osnovna Sola), ob sobotah ob 15. uri. Razdeljeni smo po starostnih skupinah: 7-11 let, 11 - 16 let in 16 - 21 let. ...Ne misli, da si prestar, da o tebi nam ni mar! Pridi, ne bo ti žal! Za informacije poklici na tel. St. 040-220155 (Sara) ali 220518 (Elena). SKD PRIMOREC Trebče ob skorajšnjem praznovanju 100-letnice, vabi vse glasbene, gledališke, plesne in druge skupine, ki se na katerikoli način udejstvujejo na kulturnem področju, da do 31.10.1998 prijavijo svojo udeležbo na kulturnem maratonu, ki bo v soboto, 12.12. in v nedeljo, 13.12.1998, od 14. do 24. ure v velikem ogrevanem Šotoru na vrtu Ljudskega doma v Trebčah. Za prijave in podrobna pojasnila naj interesenti pokličejo vsak dan, razen nedelje, od 12. do 14. ure na tel. st. 040-212811 ter vsako sredo, od 19.30 do 22. ure na tel. St. 0338/4482535. PLESNA SKUPINA VI- GRED obveSCa, da bodo vaje v novi sezoni ob Četrtkih v društvenih prostorih v Sem-polaju od 16.15 do 17.30. Prvo srečanje v Četrtek, 15. oktobra. TPK SIRENA, Miramar-ski drevored 32, vabi ob priložnosti 30. regate Barcolane na ogled razstave RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. St. 040-422696. KD IVAN GRBEC - Ske- denjska ul. 124 - obvešča, da je vpisovanje za tečaj slovenščine ob ponedeljkih in sredah od 20. do 20.30 v društvenih prostorih do 14. oktobra 1998. TeCaj je odprt tudi za začetnike. TEČAJI: ANGLEŠČINA (30 ur) teCaj za začetnike in teCaj konverzacije; ITALIJANŠČINA (20 ur) za vi-sokošolce - sestava spisov, literarne vaje, obnavljanje; SLOVENŠČINA (25 ur) za tujce in za utrjevanje materinščine. SKLAD MITJA CUK - vpisnina in potrebne informacije na tel. St. 040-212289 d 9. d 15. ure. TEZE: SKLAD MITJA CUK nudi lektoriranje tez v slovenskem, italijanskem, angleškem in nemškem jeziku. Za interesente tel. St. 040-212289 vsaj 15 dni pred oddajo teze. UNIVERZITETNI IZPITI: priprava, ponavljanje, utrjevanje, učne tehnike. Pomoč pri SKLADU MITJA CUK. Informacije od 9. do 15. ure na tel. St. 040-212289. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da je na sedežu Sklada na razpolago logopedinja. Tel. St. 040-212289. SKLAD MITJA CUK obveSCa, da vsak dan potekajo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh Šolskih stopnjah. Tel. St. 040-212289. VZGOJNO-ZAPOSLIT-VENO SREDISCE MITJA CUK zbira majhne lesene predmete (omarice, police, pručke, stole ipd.) in blago. Informacije na tel. St. 040-212289. MALI OGLASI tel. 040 7786333 LESTVE za kmetijska dela prodam po zelo ugodni ceni. Tel. 040-575145. MALVAZIJO DOC ’97 prodam po ugodni ceni. Tel. 040-228421 - Raja. PRODAM psičke koker-Spanjel z rodovnikov. Tel. 040-299427 ob uri obedov. GOSPA veSCa vseh hišnih del isce zaposlitev enkrat ali dvakrat tedensko, dopoldne ali popoldne. Tel. St. 0038666-55077, od 19. do 20. ure. PRODAM majhnen, skoraj neviden in malo rabljen siuSni aparat »Piccolo« znamke Starkley po ugodni ceni. Tel. St. 040-637246. BIVALNO VOZILO (Camper) VVestfalia 1600 die-sel, letnik '83, 85.000 prevoženih km, za Štiri osebe, z visoko streho, s klimatizacijo Diavia in centralno kurjavo, v odličnem stanju, vedno v garaži, prodam. Čena po dogovoru. Tel. 040-212359 ali 213779 ob uri kosila ali od 20. do 21. ure. PODARIM lepo malo muco. Tel. St. 040-200079. SLUŽBO dobi pomožna kuharica v Euro restavraciji Palače Hotel v Gorici, Ul. Corso Italia 63 - fax 0481-31658. NUJNO iscem delo kot pleskar. Tel. St. 0481-78188. GOSTILNA na Krasu isce natakarico ali natakarja in kuharja. Tel. 040-200151. PICERIJA VETO - Opčine (tel. St. 040/211629) sprejme takoj v službo 18/25-letno natakarico za večerno izmeno. Interesentke z resnim namenom naj se javijo po telefonu ali osebno na Opčinah, Proseska ul. 37 (g. Ri-no). PODARIM dve volneni žimnici v zelo dobrem stanju. Tel. 040/8320135. TEHNIK INFORMATIKE nudi popravila in vzdrževanje računalnikov tudi na domu. Za informacije tel. St. 040/232151 ali 0335/8045700. LEKCIJE RUŠČINE, tolmačenje, strokovne in tehnične prevode, nudi poklicna prevajalka - nosilka jezika. Tel. St. 040-813161. IŠČEMO izkušeno osebje z lastnim prevoznim sredstvom, za zadrugo za čiščenje. Tel. na St. 040-307391 izključno od 19.30 do 21. ure. FIAT 500 SUITE, julij 1997, 12.000 prevoženih km s klimo in radiom, rdeče barve, prodam zaradi razpolaganja z drugim večjim avtom Tel. St. 040-231685, od 18. do 21. ure. ISCEM ljudi, ki jih zanima preventivna medicina. Tel. na SL 040-327171. 30-LETNO dekle z diplomo učiteljišča isce zaposlitev kot uradnica ali katerokoli drugo resno delo. Tel. St. 040-946393. PRI BIBCU v Križu je zopet odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 040-220722. PRANJE IN LIKANJE - poceni in hitro - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote. FOTOKOPIJE - tudi barvne do formata A3 - List, Ul. Vena 1 - Opčine, od ponedeljka do sobote. FAXI - pošljanje in sprejemanje od 8. do 19. ure od ponedeljka do petka, ob sobotah pa od 8. do 12.30. List, Ul. Vena 1 -Opčine. PRISPEVKI Ob 9. obletnici smrti dragega Franca Abrama darujeta žena in hci 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Ob 13. obletnici smrti drage hcertke Tatjane Tau-cer Biagi daruje mama 100.000 lir za Novo Delo. Namesto cvetja na grob Pinota Granzotta daruje Marija Pečar - Čukova 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici. V spomin na Maksa Kal-ca daruje Fabio Viola 50.000 lir za TPPZ Pinko TomaZiC. Tovariš s Proseka daruje 50.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič. V spomin na Slavo Pahor darujeta Lidia in Rudi 50.000 lir za vzdrževanje kriškega spomenika padlim v NOB. V spomin na Danjo Daneu darujeta Gigi in Karla Stoka 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Danjo Daneu darujeta Pepko in Vesela Starc 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Danjo Daneu darujeta Marija in Anita Furlan 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Danjo Daneu darujeta Mirka in Wal-ter PraSelj 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Danjo Daneu darujejo Dolenčevi (De-vinscina) 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob memorialu Milan Starc daruje oCe Marjan 100.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Danjo Daneu daruje Stana Husu 30.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Danjo Daneu darujeta Lidja in Egidio Castellani 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na Danjo Daneu darujeta Uccia in Slavko Pieri 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob drage Valerije Zidarič roj. Osic darujejo svakinja Zofka in nečakinji 100.000 lir za popravilo cerkve v Sempolaju. V spomin na Danjo Daneu daruje Lidija Starc 50.000 lir za popravilo cerkve na Kontoveiu. V spomin na Danjo daruje družina Lisjak 50.000 lir za SD Kontovel. V spomin na Danjo daruje Žita 100.000 lir za SD Kontovel. t Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni v 97. letu starosti zapustila naša draga mama in nona Marija Guštin vd. Guštin Pogreb bo jutri, 14. oktobra, ob 12.20, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na repentabrsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo sin Pepi, hči Marica z možem, vnuk Danjel, vnukinja Ester, brat Ludvik z ženo in ostalo sorodstvo Repentabor, Trst 14. oktobra 1998 Ob izgubi drage mame Marije izreka občuteno sožalje Pepiju Guštinu SK Devin torkova priloga PRIMORSKEGA DNEVNIKA DANES V PRILOGI Malo golov, še kar dober obračun Nogometne enajsterice naših društev so kljub poraznemu razmerju med doseženimi in prejetimi zadetki dosegli 16 od 36 možnih tc,ck Stran 10 Trenerjev komentar Nastopa združene Jadranovbe ekipe in ostalih naših moštev bo za nas odslej komentiral VValter Vato- vec Stran 14 Četrtoligaši brez večjih ambicij Košarkarji Kontovela La Nuova edile in Cicibone Pref. Marsich se bodo v prvenstveni boj spustili z enim samim ciljem, to je obstankom Stran 14 Bomo imeli tri finaliste? To se obeta v deželnem odbojkarskem pokalu. Med ženskami ga že imamo, ker v polfinalu med sabo (žal) merita moči 01ympia Kmečka banka in Sloga Nuova kredtina, a z dobrimi možnostmi se med moškimi potegujeta tudi SoCa Unitecno in Sloga Mirna Eu-rospin. SoCani so z eno nogo že v finalu, slogašem pa tesen poraz v Pradamanu še omogoča preobrat na povratni tekmi. Stran 15 Pokal UISP osvojila puljska šesterka Hrvaški prvoligaš Istrska banka je osvojil 5. pokal prijateljstva, ki ga je v Trstu priredila športna organizacija UISP. Na 2. mesto so se uvrstile slogašice, 5. pa so bile va- lovke Stran 15 Slovenija Norveška Kaj se je dogajalo na kvalifikacijski tekmi v Ljubljani za nastop na evropskem nogometnem prvenstvu leta 2000. stran 16 V zamejski špici so predvsem dekleta NA SLIKI 30. jubilejni Jesenski pokal v jadranju se je ob rekordni udeležbi preko 1500 jadrnic končal z zmago italijanskega »dream tea-ma« Riviere di Rimini. Slovenska Gaia Legend, ki je zmagala na zadnjih treh izvedbah, se je morala zadovoljiti s 4. mestom, čeprav je bila zelo blizu četrti zmagi, saj je dolgo časa vodila, vse dokler ni zašla v brezvetrju. Po zelo razburljivem finišu je drugo mesto osvojil goriško-novogoriški Esimit, tretja pa je bila ladrni-ca Trappola Kdo so v očeh javnosti junaki vrhunskega športa (z dopingom ali brez)? Skoraj izključno moški. Največ mladih se pri nas navdušuje za nogometaše, vendar je to predvsem italijanski pojav, drugod po svetu pa pridejo bolj do izraza velikani individualnih športov, kot so lahko denimo Carl Lewis, Alberto Tomba, Pete Sampras ali mnogi drugi. V vsakem primeru gre predvsem za moške. Ženske se v tem svetu idolov uveljavljajo bolj poredkoma. V Italiji je na primer zelo znana smučarka Deborah Compagnoni, vendar so v bistvu njeni uspehi manj odmevali od kake Tombove dogodivščine zunaj belih strmin. Vsak boljši poznavalec Športnih razmer vam bo zlahka naštel najboljšega športnika v določeni panogi, ce ga boste vprasah za športnico vam bo težje odgovoril. Vsi vedo, da je kolesarski tour osvojil Pantani, kdo pa je bila zmagovalka zenskega? Tudi glede zaslužkov, so razlike velike. Samo teniškim igralkam je uspelo, da so se glede teh približale moškim (a samo pribUžale), toda organizatorji se pritožujejo, da je iztržek z ženskih turnirjev neprimerno manjši, zato pa »cena« igralk odločno zunaj vsakšne gospodarske logike. Da o zaslužkih, ki jih zagotavljajo sponsorizacije, niti ne govorimo. Tudi odzivi v medijih in na stopniščih dvoran in stadionov so bistveno manjši, ko gre za ženska tekmovanja. Skratka, ženski šport je povsod po svetu v senci moškega, čeprav je to kajpak nadvsem krivično. Slovenski šport v Italiji predstavlja v tem pogledu določeno izjemo. Ko pri nas govorimo o vrhunskih rezultatih, ali vsaj o pomembnejših uveljavitvah, moramo imeti v mislih predvsem zenske. Dvakratna olimpijka Arianna Bogateč, ki predstavlja v našem športnem svetu razred zase, je pravzaprav špica ledene gore. Gotovo ni slučajno, da se je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji na nedavni tiskovni konferenci v Ljubljani predstavilo s tremi športnicami - evropsko kadetsko prvakinjo v umetnostnem kotalkanju Tanjo Romano, evropsko rolkarsko prvakinjo v Sprintu med narašCajnicami Matejo Bogateč in državno mladinsko prvakinjo v jadrabrem razredu europa Johano Križnič - in nobenim športnikoma. Ne bomo izdali prevelike skrivnosti Ce k temu dodamo, da je tudi ob vsakoletnem izboru za nneno-vanje Našega športnika veliko lažje sestaviti kandidatno listo deklet kot pa fantov. Vprašati bi se morali, zakaj je temu tako. Ne vem ali zadošča odgovor, da se fantje pac množično odločajo za ekipne športe, iz katerih potem rasejo igralci kot so Budin, Lokar, Cemic in še kdo drug. MogoCe je res samo to, ampak res je tudi, da se pri nas (kot drugod v Itabji) za šport še vedno odloCa manj deklet od fantov in da je njihova pot v športnem svetu posuta z večjim številom ovir in predsodkov, zaradi cesar je pri njih potrebna večja vztrajnost. Tudi v naši družbi namreč ponekod še vedno prevladuje mnenje, da je za dekleta primernejše spokojno ozračje koncertne dvorane kot pa hrupna telovadnica. Pa se vendar uveljavljajo! Res zanimiv pojav, ki bi ga bilo vredno poglobiti. Aleksander Koren NOGOMET Torek, 13. oktobra 1998 PROMOCIJSKA LIGA / V 4 KOLU Zarja/Gaja in Vesna tesno, toda zasluženo Združena ekipa premagala Caprivo, Križani pa Ponziano Proseško Primorje si poraza v Miljah gotovo ni zaslužilo Zarja/Gaja - Capriva 1:0 (0:0) STRELEC: v 67. min. Giorgi ZARJA/GAJA: Faletti, Dussoni, Štrukelj, Bost-ner, Donaggio, Kariš (Križmančič), Cotterle, Sclaunich (Lorenzi), Kalc. Petarosso (Ispiro), Giorgi. Združena ekipa Zarja/Gaj a je v Bazovici prišla do prve prvenstvene zmage na račun Capri-ve! Ne glede na prikazano igro obeh ekip, ki nista zadovoljili gledalcev, je Se najbolj pomembno, da je naša ekipa osvojilatri točke in tako izboljšala položaj na lestvici. O sami tekmi rahko rečemo, da ni bila posebno zanimiva, saj v prvem polčasu ni bilo posebnih akcij za zadetek in igra se je odvijala na sredini igrišča. Obe ekipi sta grali pedvsem obrambo, tako da sta bila v glavnem oba vratarja brez dela. Proti koncu polčasa so gostje poskušali pospešiti tempo igre toda brez uspeha. Po odmoru je bilo vsekakor bolj živahno. V prvih minutah so bili gostje prizadevnejSi, predvsem so bili nevarni iz desne in leve strani, toda neučinkoviti pri strelih •na vrata. Ko pa je trener Tul izvedel, po našem mnenju, učinkovito potezo, s tem da je zamenjal Sclaunicha z mladim Lo-renzijem, ki se je po skoraj več kot enem letnem premoru spet vrnil v prvo ekipo, je zadel v polno. V lepo izpeljani akciji si je Lorenzi najprej lepo priboril žogo na sredini igrišča, preigral igralca in lepo podal žogo prostemu Giorgiju, ki je z razdalje izpred kazenskega prostora streljal na vrata in dal zmgvoiti gol. Lahko bi rekli: v tretjič gre rado, saj je bil to pra-vi«eurogol«in tudi tretji gol«bomberja« Giorgija v tem prvenstvu. Bil je ta edini resni strel združene ekipe na vrata v drugem polčasu. V nadaljevanju srečanja je bila igra spet v rokah gostov, ki so se podali v napad in bili tudi nevarni, a vratarj Faletti je nekajkrat odločilno posegel. Nekoliko bolj svežine je na sredini igrišča vnesel v nadaljevanju izkušeni Ispiro, ki je zamenjal Pe- tarossa, in tudi mladi Križmančič je prispeval svoje, da so naši na koncu odnesli dragoceno zmago. Se najbolj vroče je bilo na koncu tekme, ko so si gostje zapravili dve lepi priložnosti za izenačenje, ko sta obe žogi iz ugodnega položaja zastreljali visoko nad vratarja Falettija. Treba pa pristaviti, da je bila zmaga povsem zaslužena, tudi zaradi velike požrtvovalnosti in borbenosti, ki so jo gostitelji pokazali predvsem v zadnjem delu igre. (d. gr) Vesna - Ponziana 1:0 (0:0) VESNIN STRELEC: G. Lorenzi: Seveda sem zelo zadovoljen, da sem lahko ponovno zaigral Končno je tudi vzhodno-kraška enajsterica Zarje/Gaje dosegla svojo prvo letošnjo zmago in se nekoliko oddaljila od repa lestvice in priplula v bolj umirjene vode. Zelo pozitivno pa je, da smo od nedelje lahko ponovno na igrišču videli mladega Giorgia Lorenzija (letnik 1979), ki je po več kot enoletni odsotnosti zopet nastopil v članski vrsti »rumeno-modrih«, saj je komaj prebolel poškodbo na kolenu. Tako pa nam je sam dejal o svojem letošnjem krstnem nastopu.«Res nisem pričakoval, da bom sploh stopil na igrišče. Ko me je trener Tul poklical, sem bil nekoliko presenečen. Bil sem zadovoljen, da sem v nedeljo stopil na igrišče, čeprav menim, da nisem še v pravi formi in bo treba še trdo delati, saj je samo prvenstvo še dolgo in upam, da bom imel še veliko priložnosti, da se bom izkazal. O tekmi pa nimam kaj dosti povedati, le to, da sem zadovoljen, da smo končno prišli do treh točk, kar je spodbudno za na-daljni potek prvenstva.« Pellaschier v 35. min. d.p. iz enajstmetrovke. VESNA: Barbato, Ban-del, Giovini, Tomadin (Biagini), Bartoli, Malusa, Pellaschier, Cok, Monte, Sanini (Laghez-za), Grassi. Po treh zaporednih neodločenih izidih je kriško moštvo osvojilo svojo prvo zmago v tem prvenstvu, in to po dokaj ' razburljivem srečanju, ki se je odločilo v zadnjih minutah igre. Vesna si je zaslužila zmago, saj je bila skozi vso tekmo boljši tekmec od gostov. To pa predvsem v prvem polčasu, ko je imela na razpolago veliko število priložnosti za gol, žal pa jih ni izkoristila. Tudi v nadaljevanju so Križani imeli pobudo v svojih rokah in kronali svojo premoč z golom, ki ga je deset minut pred koncem tekme iz enajstmetrovke dal Pellaschier. »Ta zmaga za nas veliko pomeni, predvsem za vzdušje v ekipi. Prvenstvo je sicer še dolgo, toda vse te točke na samem začetku prvenstva so še kako dobro došle. Poleg zmage sem zadovoljen tudi z odnosom do igre ekipe, predvsem pa mladih, «je seveda zelo zadovoljen dejal predsednik SD Vesna Franc Cattonar. (bi) Muggia - Primorje - 2:0 (0:0) PRIMORJE: Spadaro, Bazzara, Crocetti, Auber, Legiša, Stoka (Štolfa), Mislej, Ostrouška, Lando, Tommasi (Bralni). Proseško Primorje je v Miljah doživelo letošnji prvi prvenstveni poraz. Promocijska liga IZIDI 4. KOLA Aquileia - Cividalese 0:2, Maranese - Latinico 1:4, Monfalcone - Gradese 3:3, Muggia - Primorje 2:0, Palmanova - Latte Carso 2:1, San Canzian - Manzano 1:1. Vesna - Ponziana 1:0, Zaija/Gaja - Capriva 1:0. Palmanova Lucinico Cividalese Gradese Muggia Latte Carso Primorje San Canzian Vesna Zarja/Gaja Aguileia Capriva Ponziana Manzano Monfalcone Maranese LESTVICA 4 3 10 4 2 2 0 4 2 11 4 2 11 4 2 11 4 2 11 4 2 11 1 3 0 1 3 0 1 2 1 4 112 4 0 2 2 4 0 2 2 4 0 2 2 2 2 1 3 4:1 8:3 3:1 11:9 4:2 4:3 4:3 4:3 2:1 3:3 4:5 0:2 1:3 4:7 3:6 5:12 1 PRIHODNJE KOLO Capriva - Aguileia, Cividalese - Lucinico, Gradese - Muggia, Latte Carso -Vesna, Manzano - Monfalcone, Ponziana - Zarja/Gaja, Primorje - Palmanova, San Canzian - Maranese. Cok, eden boljših v vrstah kriške Vesne. (Foto KROMA) Zaradi poškodbe so bili odsotni Lovrečič, Pesca-tori in Ušaj, na igrišče pa so se vrnili Peter Stoka in Crocetti. Čeprav je glede igre šlo za korak nazaj v primerjavi s prejšnjimi tekmami, je vseeno Primorje imelo več priložnosti za zadetek kot Muggia, tako da bi se lahko tekma končala s katerimkoli izidom. Kljub prvem polčasu, so se namreč rdeče-rumeni približali nasprotnikovemu vratarju z lepo kombinacijo Dagri - Tommasi. Prvi pa je z ugodne pozicije streljal prešibko. Nekaj zatem pa je streljal Lando, vratar žoge ni zaustavil, nikogar pa ni bilo v kazenskem prostoru pripravljenega na odbito žogo. Domačini so bili neverni le z močnim strelom, ki ga je Spadaro lepo ubranil. Primorje pa je imelo še eno priložnost z Mislejem, ki je lepo podal Stoki v sredino, toda branilec jo je v zadnjem trenutku odbil v kot. V drugem polčasu so imeli gostje dve lepe priložnosti. Najprej z Le-gišo, ki je lepo prodrl v 1. AMATERSKA LIGA / V 4. KOLU Juventina spet imela veliko smolo Slaba predstava Sovodenjcev Massimo Kaus, kapetan Juventine Juventina - Aiello 0:1 (0:1) JUVENTINA: Faggiani, Kaus, D. Trampuš, Sorace, Milotti, Bastiani, Lazzara (Ballaben), Do- • nati (Peteani), Gambino, Kobal (Tabaj), Braida. Standreška Juventina je imela tudi v nedeljo zvrhano mero smole. Domači nogoemtaši so namreč imeli vseskozi premoč, ostali pa so praznih rok. Predsednik SD Juventina Marko Krpan je kar jezen: »Z igro ekipe sem zadovoljen. Igramo in igramo, toda zaželenih sadov ni. Tudi proti Aiellu smo imeli več ugodnih priložnosti za gol, toda na koncu smo izgubili. Vsaka najmanjša napaka v obrambi nas še kako stane. To se je zgodilo tudi na tej tekmi. Aiello je v enem redkih napadov dal gol in tako odnesel tri točke. V soboto nas čaka derbi s Sovodnjami. Položaj seveda ni najbolj rožnnat. Moramo pa takoj reagirati in z dobrim delo tudi rezultati bodo prišli.« Nedeljska tekma se je odvijala ob terenski premoči domačinov. Predvsem v prvem polčasu so gostitelji ustvarili veliko priložnosti za zadetek, toda Lazzara in Gambino nista imela sreče. Gostje so prišli v Standrež očitno z namenom, da odnesejo točko in v tem smislu so tudi igrali: »razbijali« so igro že na sredini igrišča in tako niso dovolili domačinom, da se približali kazenskemu prostoru. Ko je to Juven-tini uspelo, pa je poskrbel odlični gostujoči vra- tar, da je rešil svoja vrata pred gotovim golom. Tudi v drugem polčasu se je nadaljevala premoč gostiteljev, toda do gola ni prišlo: enkrat so gostje rešili svoja vrata na gol črti, drugič se je žoga odbila od vratnice. Gostje pa so v 26. minuti nepričakovano povedli. Jvuentina se je odločno vrgla v napadd, ves njen napor pa je bil zaman. Union 91 - Sovodnje 2:0 (0:0) SOVODNJE: Zoff (Tommasi), Černič (Gondoli), F. Devetak, Interbartolo, M. Devetak, Ce-scutti (Peteani), Zotti, F. Sambo, Marassi, M. Fajt, Florenin. Sovodenjci so proti Unionu 91 gotovo odigrali svojo najslabšo tekmo v letošnjem prvenstvu. V prvem polčasu so sicer držali korak z gostitelji, v drugem delu tekme pa so igrali še bolj lagodno in si poraz povsem zaslužili. Oba gola so Sovodenjci prejeli po hudih napakah v obrambi, tako da vratar Stefan Tommasi, ki je v drugem polčasu zamenjal poškodovanega Zoffa), nič ni mogel, saj so bili domači napadalci povsem prosti v sovodenjskem kazenskem prostoru. Ta spodrsljaj je treba čimprej pozabiti, kajti če bi Sovodenjci igrali, kot znajo, bi gotovo na tem, sicer težkem gostovanju odnesli vsaj točko. Iz splošne sivine se je »rešil« le mladi Manuel Devetak. Sovodenjci se sedaj že pripravljajo na sobotni derbi z Juventino. kazenski prostor, z dobrega položaja pa je streljal nad prečko in z Ostrouško, ki je ga je zaustavil branilec, komaj izven kazenskega prostora, ko se je sam približeval nasprotnikovim vratom. Ko so že vsi pričakovali neodločen izid, je Muggia povedala. V naslednji priložnosti je napadalec storil razviden prekršek nad Auberjem, ki pa ga je sodnik neverjetno spregledal. Kmalu zatem pa je bil še izključen Auber zaradi prekrška, vseeno pa je Primorje skoraj remiziralo s Štolfo, ki je streljal za las visoko. Muggia pa je v zadnjih minutah igre podvojila po prostem strelu in tekme je bilo konec. (Braini) 1. amaterska liga IZIDI 4. KOLA Gonars • Pro Cervignano 12, Isonzo - Pro Romans 1:0, Juventina - Aiello 0:1, Opici-na ■ Edile 3:2, San Giovanni - Pro Fiumi-cello 3:1, San Lorenzo - Futura 2:3, Trivi-gnano - Ruda 1:2, Union - Sovodnje 2:0. LESTVICA San Giovanni 4 3 1 0 8:3 10 Futura 4 3 0 1 8:4 9 Union 4 3 0 1 7:3 9 Isonzo 4 3 0 1 6:3 9 ProCervignano4 3 0 1 7:5 9 Ruda 4 1 3 0 5:4 6 Opicina 4 2 0 2 8:9 6 San Lorenzo 4 12 1 10:9 5 Pro Fiumicello 4 1 2 1 4:5 5 Pro Romans 4 1 1 2 4:3 4 Aiello 4 4 12 4:7 4 Sovodnje 4 1 1 2 3:6 4 Edile Adriatica 4 1 0 3 5:7 3 Gonars Juventina Trivignano 4 1 0 3 7:10 3 3 1 4 1 0 3 3:6 4 0 1 3 2:7 PRIHODNJE KOLO Aiello - Opicina, Edile - Gonars, Pro Cervignano - Futura, Pro Fiumicello - Isonzo, Pro Romans - Union, Ruda - San Giovanni, Sovodnje - Juventina, Trivignano - San Lorenzo. "M4SE" SJBAUi£ ZBIRA B. RUPEL S petimi danimi in petnajstimi prejetimi goli bi bil lahko nedeljski izkupiček naših enajsteric znatno slaš-bi, klub temu pa so iztržile 16 od 36 možnih točk. Medtem ko je v promocijski ligi Primorje (nastopilo je sicer brez svojega bomberja Pescatorija) doživelo svoj prvi spodrsljaj (že lansko leto so Prosečani izgubili proti Muggesani), sta Zarja/Gaja in Vesna slavili svojo prvo prvenstveno zmago. Za bazovsko enajsterico je bil že tretjič uspešen Giorgi. Kaže, da bo odlično nadomestil lanskega najboljšeg strelca Di Donata. Omeniti moramo, da je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe (zadnjo prvenstveno tekmo je odigral 20.4.97) v vrstah naše združene ekipe spet na-sotpil Giorio Lorenzi (letnik ’79). V Križu je prvi gol, sicer iz 11-metrovke, dosegel letošnji nov napadalec Pellaschier. Tekma s Ponziano je bila napeta in na trenutke celo razburljiva, čeprav se je mlada in obetajoča videmska sodnica Mamiella Caisutti dobro odrezala. Njej lahko le očitamo, da ni pokazala nekaj več rumenih kartonov. Spet črna nedelja za obe goriški enajsterici, ki nastopata v 1. AL. Poraz Sovodenjcev je bil morda pričakovan, tretji zaporedni spodrsljaj Juventine, prvi na domačih tleh, pa jasno dokazuje, da je v vrstah Štandrežcev nekaj narobe. Pomislimo le, da je trener Suffiantini doslej poslal na igrišče kar 23 nogometašev, kar se nam zdi odločno preveč. Dobre novice pa prihajajo iz 2. AL. Doberdobci so zmagali z golom Maniaja, ki je bil poznaje izključen, Trebenci pa z zadetkom Srebernicha. Breg pa je že drugič zaporedoma igral neodločeno brez gola. V 3. AL je tokrat zaodovoljila le druga postava Brega, ki je zmagala, praznih rok pa so ostale enajsterice Krasa, Zarje/Gaje B in Primorja B. Pro-seška ekipa je že drugič imela polno mrežo golov. Lestvica strelcev naših ekip: 3 goli: Giorgi (Zarja/Gaja), Vrše (Zarja/Gaja B); 2 gola: Pescatori (Primorje), Gambino (Juventina), Mani a (Mladost); 1 gol: Lando, Tommasi (oba Primorje), Sannini, Pellaschier (oba Vesna), Braida (Juventina), F. Sambo, M. Fajt, Marassi (vsi Sovodnje), Viturelli (Mladost), Srebernich (Primorec), Scibilia, Sila, Blau (vsi Breg B), Srigner (Kras), Calzi, Gombač, Pitacco, Cocevari, Gregori (vsi Zarja/Gaja B). 2, amaterska liga SKUPINA D IZIDI 2. KOLA Chiarbola - Campanelle 1:1, Fincantieri -Breg 0:0, Medea - Poggio 1:1, Mladost ■ Porpetto 1:0, Roianese - Staranzano 2:2, Tore - Torviscosa 2.3, Villa -Turriaco 1:1. LESTVICA Mladost 2 2 0 0 3:1 6 Villa 2 1 1 0 4:1 4 Fincantieri 2 1 1 0 1:0 4 Poggio 2 1 1 0 3:2 4 Torviscosa 2 1 1 0 3:2 4 Turriaco 2 1 1 0 4:3 4 Breg 2 0 2 0 0:0 2 Chiarbola 2 0 2 0 1:1 2 Medea 2 0 2 0 1:1 2 Roianese 2 0 1 1 4:5 1 Staranzano 2 01 1 3:4 1 Campanelle 2 0 11 1:4 1 Porpetto 2 0 0 2 0:2 0 Tore 2 0 0 2 3:5 0 PRIHODNJE KOLO Breg - Porpetto, Campanelle - Torre, Poggio - Fincantieri, Roianese ■ Mladost, Staranzano - Villa, Torviscosa- Medea, Isonzo-Chiarbola. 2. amaterska liga SKUPINA E IZIDI 2. KOLA Azzurra Prem. - Azzurra Go 1:0, Mariano • Piedimonte 2:1, Moraro - Primorec 1:0, Portuale - Medeuzza 1:0, Pro Farra - Sa-vorgnanese 2:2, SanfAndrea Como 1:2, Villanova-Buonacguisto 1:1. LESTVICA Azzurra Prem. 2 2 0 0 4:0 6 Portuale 2 2 0 0 2:0 6 Mariano 2 1 1 0 2:1 4 Pro Farra 2 1 1 0 4:3 4 Azzurra Go 2 1 0 1 2:1 3 Corno 2 1 0 1 3:3 3 Medeuzza 2 1 0 1 1:1 3 Moraro 2 1 0 1 1:1 3 Buonaguisto 2 0 2 0 1:1 2 Villanova 2 0 2 0 1:1 2 Primorec 2 0 1 1 0:1 1 Savorgnanese 2 0 1 1 2:3 1 SanfAndrea 2 0 0 2 1:4 0 Piedimonte 2 0 0 2 1:5 0 PRIHODNJE KOLO Azzurra Go - Piedimonte, Buonacguisto -Moraro, Como - Azzurra Prem., Medeuzza - Farra, Primorec - Portuale, Savor-gnanese - SAndrea, Villanova - Mariano. 2. AMATERSKA LIGA / V 2 KOLU Doberdobska Mladost sama na vrhu lestvice Uspešen je bil tudi Primorec, Brežani izenačili SKUPINA D Mladost - Porpetto 1:0 (0:0) STRELEC: ManiA v 42. min. d.p. MLADOST: S. Gergolet, Fontana, Zin, Gorjan, Sita, D. Gergolet (Sanso), Vittu-relli (MaruSic), Croci, Caiffa, Mania, Fer-letic (P. Gergolet). Doberdobska ekipa je osvojila že drugo zaporedno zmago in je po le dveh kolih sama na prvem mestu lestvice. Nedeljska domača zmaga Doberdobcev pa je bila vse prej kot lahka. Porpetto je dopotoval v Doboerdob z resnim in edinim namenom, da izutrži točko. Gostje so tako igrali zelo obrambno in večkrat tudi grobo. Mladost zato ni imela večjih priložnosti za gol, saj so gostje v glavnem »rabzijali« igro. Najugodnejša priložnost v prvem polčasu se je gosti-tlejem ponudila Vitturelliju, ki pa je ni znal izkoristiti. Tudi v drugem polčasu so gledalci prisostovali izenačeni in trdi igri. Doberdobcem pa je vendarle uspelo uspelo povesti osem minut pred koncem srečanja: Croci je prodrl proti nasprotnikovemu kazenskemu prostoru, podal žogo pred vrata, kjer je bil naj-spretnejši Mania, ki je z glavo usnje poslal v mrežo. Mania je bil malo nato zaradi dvojnega opomina izključen. Fincantieri - Breg A 0:0 BREG: Zemanek, Paoletti, Botteri (Ca-massa), Tedeschi, Doz, Biondi, Buzzi, Olenik (Scaggiante), lurincich, Messina, Canelli (Asselti). Brežani so se s Tržiča vrnili s pomembno točko, saj so bili domačini vsaj na papirju boljši, naši pa so ponovno dokazali, da se lahko enakovredno borijo proti vsakemu nasprotniku. Igra je bila že od vsega začetka umirjena in ekipi se nista spuščali v napad. Tudi v drugem polčasu se slika na igrišču ni bistveno spremenila. Omeniti je treba le, da je bil na polovici polčasa izključen Biondi zaradi dvojnega opomina. Kljub temu da so Brežani igrali v desetih, so naši prevzeli pobudo v svoje roke in se nekajkrat nevarno prikazali v kazenskem prostoru domačinov predvsem z živahnim lurincichem. Na koncu pa so bili seveda v taboru Brežanov še kar zadovoljni s točko, saj niso upali na nobeno presenečenje v Tržiču, saj sodijo domačini med favorite za napredovanje v višjo ligo. SKUPINA E Moraro - Primorec 0:1 (0:1) STRELEC: Srebemich v 20. min. PRIMOREC: Milevoj, Sincovich, Co-rona, Srebernich, Parovel, Pollicardi, Santi, Sorrentino (Giraldi), Porro, Bla-nos, Naperotti (Pagliaro). Trebenci so lahko kar zadovoljni s tremi točkami, saj so v gosteh pokazali res lepo igro in povsem zasluženo premagali solidno ekipo Morara. Tako so se ' Trebenci »oddolžili« za tesen poraz pred desetimi leti, ko jim je Moraro prekrižal račune za prestop v višjo ligo. Primorec je od vsega začetka zaigral odločno in pokazal, da misli resno osvojiti vse tri točke. Moraro pa je dobra in solidna ekipa, ki si ni smela privoščiti poraza. Kot smo pričakovali, smo bili priča res borbeni tekmi, ki jo je Primorec dobesedno imel v rokah, saj je z lepo igro vseskozi spravljal v težave trdožive domačine, ki so se le spuščali v jalove protinapade. V 20. minuti igre pa je prišlo do zadetka, potem ko je Srebernich z lepim strelom tik pod prečko premagal domačega vratarja. V nadaljevanju pa so domačini nekoliko pritisnili, a Primorec je zaigral, kot je treba, in ubranil tesen izid do konca tekme. Trener Corona in igralci pa so lahko povsem zadovoljni, saj so s prikazano igro dokazali, da letos merijo visoko in bodo brez vsake skrbi trn v peti za vse boljše ekipe prvenstva. 3. AMATERSKA LIGA / V 2 KOLU Slaba bera ekip naših klubov Zmagal je le Breg B - Krašovci si poraza niso zaslužili SKUPINA C Breg B - Cus 1:0 (0:0) STRELEC: Blau v 51' BREG B: Gregori, Braico, Luisa, Chermaz (Curzolo), Pines Cavedon, Paoli, Blau, Vuk, Mauri (Marussi), Ba-budri (Delise), Sila. Tudi v drugem prvenstvenem srečanju je druga Bregova postava zmagala. Tekma je bila zanimiva. Domačini so predvajali dobro igro in v Prvem polčasu zadeli tudi vratnico s Silo. Takoj po odmoru pa je padel zmagoviti zadetek: Vuk je podal na desno krilo do Maurija, ki je preigral nasprotnika in odlično podal, tako da je Blau brez težav potisnil žogo v mrežo. Varovanci trenerja Tommasija so nato ostali v desetih zaradi izključitve Braica zaradi dvojnega opomina. Vendar tudi v desetih so Brežani igrali dobro in celo zapravili več priložnosti za podvojitev. Naj omenimo dobro igro Chermaza, ki se je po dolgem okrevanju zaradi poškodbe vrnil na igrišče. (E.B.) Cgs - Zarja/Gaja B 3:0 (0:0) ZARJA/GAJA B: Bellafontana, Ar-gentin, Peric (Carli), Gombač, Pahor (Leban), Umek (Gregori), Calzi, Milkovič (Kalc), M. Metlika (Pitacco), Vrše. Po lepi uvodni zmagi so naši nogometaši izgubili proti enakovrednemu nasprotniku Cgs. V prvem polčasu sta si bili ekipi precej enakovredni in igra Se je odvijala le na sredini igrišča. Edino resno priložnost za naše je imel«bomber«Vrše, a svoj strel se je odbil od vratnice. Nekajkrat je poskusil tudi mladi Co-cevari, a žal ni imel sreče. V drugem Polčasu pa so naši popustili na vsej čr-ii’ tako da je domača ekipa prevzela pobudo v svoje roke in apravila v teža-ve»rumeno-modre«, ki niso reagirali, tako da je bil poraz neizbežen. Poraz s 3:0 pa je bil morda prehuda kazen za združeno vzhodno-kraško enajsterico, ki je vsaj v prvem polčasu pokazala dobro igro, škoda pa je, da je v drugem polčasu padla koncentracija in naši so dopustili nasprotniku po do zmage, (j.g.) Kras - Monfalcone 0:1 (0:0) KRAS: Scrignar, M. Bratovich (Ven-gus), Chies, Rizzitelli, Fratepierto, Ba-stianelli, Mosca, Norbedo (Vascotto), Coccoluto, Scrigner, Floridan. Krašovci si gotovo niso zaslužili poraza, saj so bili večji del srečanja enakovreden nasprotnik gostujoči ekipi, v drugem polčasu pa so bili tudi odločno boljši. Gostitelji so tokrat naleteli na ne preveč razpoloženega sodnika, ki jim je spregledal kar tri več kot očtine enajstmetrovke. Po drugi strani pa so Tržičani dosegli svoj zadetek dokaj srečno iz protinapada. Za prikazano igro si vsi Krasovi no-goemtaši zaslužijo pohvalo. SKUPINA F Primorje B - Pieris 0:6 (0:3) PRIMORJE B: Hrovatin (Murri), Ferfolja, Gherbassi, Luksa, Tence, Bukavec, Bianco, Sardoč, Miliani (Pra-selli), Franzot (Puntar), Emili. «Rumeno-rdeči»so ponovno visoko izgubili tudi proti šibkemu Pierisu. Že v prvem polčasu so nasprotniki spravili rezultat na varno in naši niso imeli moči, da bi reagirali. Le nekajkrat je osamljen Emili skušal ogroziti vratarja gostov, a žal neuspešno, saj ga je gostujoča obramba pravočasno zaustavila. V drugem polčasu pa je Proseča-noim dobesedno zmanjkalo moči, tako da je bil visok poraz neizbežen. Kljub temu smo lahko zadovoljni z našimi igralci, saj so pokazali precejšnjo borbenost in požrtvovalnost, kar je spodbudno za nadaljnje tekme. (j.g.) 3. amaterska liga SKUPINA F IZIDI 2. KOLA Audax-Strassoldo1:1,Grado - Castions 0:3, Malisana - Fossalon prek., Ontagna- nese - Villesse 1:0, Primorje B - Pieris 0:6, Santamaria - Portuale B 4:0, Terzo - Begliano 2:2. LESTVICA Castions 2 2 0 0 10:0 6 Santamaria 2 2 0 0 5:0 6 Audax 2 1 1 0 4:1 4 Ontagnanese 2 1 1 0 2:1 4 Terzo 2 1 1 0 4:3 4 Pieris 2 1 0 1 6:1 3 Villesse 2 '1 0 1 3:3 3 Begliano 2 0 2 0 3:3 2 Strassoldo 2 0 2 0 3:3 2 Fossalon 1 0 1 0 2:2 1 Malisana 1 0 0 1 2:3 0 Grado 2 0 0 2 0:6 0 Portuale B 2 0 0 2 1:6 0 Primorje B 2 0 0 2 0:13 0 PRIHODNJE KOLO Begliano - Santamaria, Castions - Au-dax, Fossalon - Ontagnanese, Pieris -Grade, Portuale B - Primorje B, Stras-soldo ■ Malisana, Villesse - Terzo. 3. amaterska liga SKUPINA G IZIDI 2. KOLA Breg B - Centra US 1:0, Kras - Romana 0:1, San Vito - Venus 2:1, Sagrado - Fo-gliano 1:2, CGS - Zarja/Gaja B 3:0, Union - Montebello 2:6, Vermegliano ni igral. LESTVICA CGS 2 2 0 0 5:0 6 Fogliano 2 2 0 0 4:2 6 RregB 2 2 0 0 3:1 6 Romana 2 2 0 0 3:1 6. Zarja/Gaja B 2 1 0 1 8:3 3 Montebello 2 1 0 1 7:4 3 San Vito 2 1 0 1 3:3 3 Vermegliano 1 0 1 0 1:1 1 Kras 2 0 1 1 1:2 1 Centra US 1 0 0 1 0:1 0 Sagrado 2 0 0 2 2:4 0 Venus 2 0 0 2 1:4 0 Union 2 0 0 2 2:14 0 PRIHODNJE KOLO Centro US - Union, Fogliano - Kras, Montebello - CGS, Romana - Vermegliano, Venus - Sagrado, Zarja/Gaja -San Vito, Breg ne igra. MLADINSKA PRVENSTVA / NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM Primorje in Zarja/Gaja skupno dosegli 20 golov Najmlajši: neroden poraz sovodenjske ekipe NARAŠČAJNIKI NA TRŽAŠKEM Opicina - Primorje 2:10 (1:4) STRELCI: Giraldi 3, Cernjava 2, Pavletič 2, Pahor, Švara, Gregori PRIMORJE: Beličič, Guštin (Gregori), Kapun (Križmančič Ivo), Švara, Zornada, Škabar, Martini (Merlak), Pahor, Giraldi, •Cernjava (Križmančič V.), Strajn (Pavletič). Z nedeljsko zmago je proseška enajsterica potrdila kandidaturo za končno zmago prvenstva. Naša združena ekipa se je pomerila s šibkim moštvom Opicine. Domačini so še povedli po nekaj minutah, reakcija Primorja pa je bila takojšnja, saj je Cernjava takoj remiziral. V prvem polčasu pa je moral vratar Opicine še trikrat povleči žogo iz mreže, saj so za Primorje dosegli gol še Giraldi, Pahor in zopet Cernjava. V drugem polčasu je trener Primorja Babuder opravil nekaj menjav in enajsterica se je ponovno izkazala za zelo solidno. Openska ekipa pa ni bila v pravi formi zato so naši izkoristili situacijo. Z lepimi akcijami in z dobro igro so za nase zadeli Se Švara, Gregori in po dvakrat se Giraldi in Pavletič. Kakorkoli Ze so ru-meno-rdeči z drugo zaporedno zmago dokazali, da so ena boljših ekip prvenstva in resno misli na osvojitev prvenstva. (M.L, S.A.) Ostali izidi 2. kola: Montebello/Don Bosco B - Esperia 1:1, Chiarbola -Zaule 6:2, Muggia - Do-mio 4:0, Latte Carso -Montebello/Don Bosco A 5:4. Vrstni red: Primorje, Latte Carso, Chiarbola 6, Montebello/Don Bosco B 4, Montebello/Don Bosco A, Muggia 3, Esperia 1, Cgs, Opicina, Domio, Zaule 0. Prihodnje kolo: Primorje - Latte Carso. NA GORIŠKEM Corno - Sovodnje 1:1 (1:1) STRELEC ZA SOVODNJE: D. Mauri. SOVODNJE: R. Tomšič, Lavrenčič, Todde, Mauri, Padovanr, S. Tomšič, Pel-legrino, Cotič, D. Tomšič (Stjepanovič), Assi, Pintar. Sovodenjci so si tokrat dejansko zapravili zmago, saj bi lahko »nasuli« domačinom najmanj štiri goloe, zadovoljiti pa so se morali le s točko. Na sploSno pa z igro naših fantov smo lahko zelo zadovoljni, Skoda le, da so bili pri zaključevanju na gol neprisebni. Za požrtvovalnost in tudi za dobro igro je treba pohvaliti vso našo ekipo. NAJMLAJŠI NA TRŽAŠKEM Zarja/Gaja - Montebello/Don Bosco 10:1 (4:0) STRELCI. ■ za ZARJO/GAJO: Kante (5), A. Milič (3), Balde in Strajn; ZARJA/GAJA: Mirko Kante, Franco (Stoka), Gregori, Alexander Kante, Jernej Milič, Balde, Bernetič, Pipan (Vojnovič), Aljaž Milič (Ota), Strajn, Milkovič; Najmlajsi združene ekipe so v tem kolu zabeležili rokometno zmago, saj so nasuli ekipi Montebeila kar deset golov in tako potrdili, da so odlično razpoloženi. Naši fantje so v igri popolnoma presenetili vse, ki so se tokrat zbrali na pa-driskem pravokotniku in tudi samega trenerja Žežlja, ko so s čvrsto uigrano igro popolnoma onemogočili, gostujočo ekipo ter bili v vseh elementih igre za razred boljši tekmec. Akcije za gol so se odvijale kot na tekočem traku. Najprej se je razigral Aljaž Milič z dvema zadetkoma, potem Se Alexander Kante, tako da se je prvi polčas končal že pri izidu 4:0 in tekme je bilo že tedaj konec. Tudi z menjavami v drugem polčasu naši niso ničesar popustili Tržačanom, nasprotno so jim zadali se pol ducata golov. Gostje so se že veselili, ko so dali svoj častni zadetek, saj kaj drugega niso bili zmožni narediti. S tremi osvojenimi točkami so naSi nogometaši po dveh kolih na prvem mestu lestvice in z današnjo prikazano igro bodo v tem prvenstvu bili pravgotovo protagonisti. Pohvalo za uspeh gre vsem igralcem, posebno pa se je izkazal čvrsti Aljaž Milič s tremi goli in seveda Alexander Kante strelec petih golov. Torej res dober start naših najmljsih v tem prvenstvu v zadovoljstvo trenerja Zeželja za njegovo opravljeno delo pri pripravi in sestavi ekipe, (-d.gr.-) Ostali izidi 2. kola: Domio B - Roianese 1:7, Cgs -Muggia 0:2, Ponziana B -Opicina 4:0, Zaule - Chiarbola 8:1, Costalunga - San Luigi B 1:8, Trieste Calcio B - Esperia 1:0. Vrstni red: San Luigi B, Trieste Calcio B, Muggia, Zarja/Gaja, Ponziana B 6, Cgs, Esperia, Zaule, Roianese 3, Costalunga, Chiarbola, Domio B, Montebello/Don Bosco B, Opicina 0. Prihodnje kolo: Domio B - Zarja/Gaja. NA GORIŠKEM Pro Romans - Sovodnje 3:0 (2:0) SOVODNJE: Bernetič, Boris Roner, Visintin, Martin Roner, Cescutti, Špacapan, Ivan Devetak, Tadej Devetak, Santoro, France-scotto, Terpin (Damjanovič). Proti enakovrednemu nasprotniku so Sovodenjci (na sliki s trenerjem D. Frandolicem) na začetku tekme igrali kar dobro. Kljub temu da se je igra odvijala dobro, niso napadalci utegnili ustvariti nobene ugodne akcije za gol. Zaradi tega ni prišlo do nobenega zadetka. Pro Romans je medtem zadel tudi dva posrečena gola, ki so zapečatila rezultat prvega polčasa. V drugem polčasu je bila igra Se slabša, tako da so naši dobili se en gol ter le s težavo prišli do nasprotnikovih vrat. To je za Sovodnje ze tretji zapreden poraz, zato lahko naši igralci upajo, da se bodo rezultati v prihodnjem izboljšali. (P. Špacapan) MLADINCI Izidi 2. kola: Turriacco -Costalunga 1:0, Opicina -Domio 2:0, Zarja/Gaja - Lu-cinico 2:0, Chiarbola - Pro Romans 1:0, Fogliano -Montebello/Don Bosco 2:2, Zaule - Vesna 2:1. Vrstni red: Chiarbola 6, Fogliano, Costalunga 4, Domio, Opicina, Zarja/Gaja, Zaule 3, Vesna, Montebello/Don Bosco 1, Pro Romans, Lucinico, Turriacco 0. Prihodnje kolo: Domio -Zarja/Gaja, Vesna - Turriacco. ZAČETNIKI Breg - CGS v četrtek Zaradi nesporazuma glede datuma tekme začetnikov med CGS in Bregom, sta se vodstvi obeh klubov s privoljenjem nogometne zveze sporazumeli, da bodo tekmo odigrali v četrtek ob 18.15 v Dolini. STRELCI NAŠIH EKIP Mladinci, 1 gol: Biagini, Urdih (Vesna), Ban, Man-zin (Zarja/Gaja). Naraščajniki, 4 gole: Giraldi (Primorje), 3 gole: Cernjava (Primorje), 2 gola: Pauletič, 1 gol: Strajn, Pahor, Švara, Gregori (Primorje), Stjepanovič, D. Mauri (Sovodnje). Najmlajši, 6 golov: Kante (Zarja/Gaja), 3 gole: A. Milič (Zarja/Gaja), 1 gol: Balde, Strajn (Zarja/Gaja), Tadej in Ivan Devetak (Sovodnje). Strelci naših ekip Mladinci, 1 gol: Biagini, Urdih (Vesna), Ban, Manzin (Zarja/Gaja). Naraščajniki, 4: Giraldi (Primorje), 3: Cernjava (Primorje), 2: Pauletič, 1: Strajn, Pahor, Švara, Gregori (Primorje), Stjepanovič, D. Mauri (Sovodnje). Najmlajši, 6: Kante (Zarja/Gaja), 3: A. Milic (Zarja/Gaja), 1: Balde, Strajn (Zarja/Gaja), Tadej in Ivan Devetak (Sovodnje). SKORAJ ČETRTURNA PREDNOST PO DVEH TRETJINAH REGATE NI ZADOŠČALA ZA ČETRTO ZAPOREDNO ZMAGO V brezvetrju konec Gaine legende Riviera di Rimini »odrešila« Tret Toda le malo je manjkalo, da bi Slovenija tudi tokrat slavila s presenetljivim Esimitom Tri zaporedne slovenske zmage »multikulturni in mitele-vropski« Trst težko prebavi in ne preveč prikrito navijanje občil je jasno govorilo, da bi bil že četrti uspeh koprske Gaie Legend majhna tragedija za mesto. Tisto o atentatu niti ni jemati resno, dokazuje pa, da bi bila nova slovenska zmaga nezaželena. Kazalo pa je, da bo tako. Ne samo. Po tretjini regate se je obetala prava katastrofa domačih elitnih jadrnic. Pri Debelem rtiču je imela Gaia Legend (na sliki v sredini) celih 14 minut naskoka pred Riviero di Rimini (na sliki desno) , ki je bila najavljeni kot glavni adut konkurence. Jadrnice, ki so bile med tema ploviloma, na papirju niso imele pravih možnosti. Koprčani so zapluli v drugo stranico trikotnika s polnimi jadri. Mitja Kosmina je stal samozavestno za krmilom kot admiral Nelson. Vidno zadovoljni in sproščeni so bili tudi ostali člani posadke, ki prav tedaj niso imeli posebnih opravil. Nasprotniki so se komaj motali okoli prve in druge zgolj tehnične boje. Na številnih čolnih (očitno iz Slovenije) so gledalci navdušeno mahali s slovenskimi zastavami. Špirit of Slovenia je plula s polnimi jadri, nagnjena na desni bok V teku sta bili dve regati. Prva zgolj paradna in druga tolažilna. Ko so sporočili, da se bo regata zaključila pri Mi-ramaru (torej brez zadnje stranice trikotnika) je na videz marsikaterega spremlejval-ca legel mrak. Druga stranica od Debelega rtiča do Mi-ramara, ki je sedaj postal konCni cilj, je merila 5 milj in pol (10 km). Gaia Legend je plula z brzino kakih 8 milj (slabih 15 km) na uro. V 14 minutah na- skoka je bila torej razdalja dobrih 3 km kar pomeni, da so Koprčani prepluli že tretjino druge stranice, ko je Riviera šele obrnila. Moč vetra pa je upadala in očitno je Gaia zašla skoraj v brezve- trje, kajti kmalu so po radiu začela prihajati obvestila o moCnem fi-nišu zasledovalcev in o očitnih težavah Gaie, ki se je skušala izmazati z raznimi zamenjavami jadralnih načrtov, vendar brez uspeha. Pol milije (900 metrov) pred ciljem je imelo kar 6 do 7 jadrnic realne možnosti, da osvoji prestižno zmago. Poleg štirih iz kategorije »formule 1« tudi dve do tri manjše, avtomobilistično gledano iz kategorije, kjer nastopa Alberto Zenic. Gaia je bila na trenutke povsem ustavljena. Igre vetra, spretnost in tisto kar imenujemo športna sreCa pa so ostale počasi vendarle nosile naprej. Tržažka jadrnica Trappola, ki je dalj Časa vodila trd boj z enakovrednim Angelom Rossom, je bila nekaj minut pred velikim podvigom. Neverjetna gneča vsemogočih plovil je pri Miramaru pozdravila zadnji zmagoviti sunek Riviere di Rimini. Do nesreče med tekmovalci bi pri tako šibkem vetru le težko prišlo, da motorizirani radovedneži na cilju niso trčili pa je bil drugi Čudež dneva. Slovensko jadranje pa je le prišlo do svojega. Manj Čislana 10-metrska jadrnica Esi-mit (krmar Matjaž An-tonac) je dokaj nepričakovano zasedla drugo mesto. Prav preko te jadrnice je prišel do izraza tudi domači jadralni šport. Na njej je bil za jadra zadolžen tudi Peter Sterni, sicer član barkovljanske Sirene. Sterni je tako ocenil regato: »Startali smo dobro, Čeprav nekoliko preveč proti Miramaru. Pri prvi boji smo bili nekje na sedmem do osmem mestu. Drugo stranico smo prejadrali optimalno. Zelo pazljivo smo opazovali vetrovne luknje in se jim s pravim slalomom izogibali. Neposredno pred ciljem smo videli, da je Gaia Legend obtičala. Zavili smo nekoliko na desno in izkoristili minimalno moč vetra. Za Riviero smo zaostali za kakih 20 metrov, Trappolo pa smo prehiteli morda za nekaj centimetrov. Ključen za naš uspeh je bil krmar Matjaž An-tonac, ki je v zelo zahtevnih pogojih vodil Čoln res izvrstno." Zamejski jadralec pa je bil tudi na Trappoli. Paolo Cerkvenic je bil tudi zadolžen za jadra. »Dalj Časa smo se borili z Angelom Rossom, proti koncu druge stranice pa smo se znašli na prvih mestih. Tristo metrov pred ciljem smo celo vodili. Riviera je skoraj -obtičala, mi pa smo jo obšli po desni strani. Esimit nam je tedaj še bolj na desni odvzel zadnje sapice. Drugo mesto smo izgubili takorekoC v fotofinišu.« Lepotica Gaia Legend je končala na četr- Absolutni vrstni red Barcolane 98 Jadrnica Sldpper Razred Uvrstitev v razredu 1. Riviera Cian M 1 2. Esimit Antonac - Štraus 0 1 3. Trappola Bodini 2 1 4. Gaia legend Kosmina M 2 5. Stradivaria Battiston 0 2 6. Aku Aku Scardellato M 3 7. Ottoemezzo Bonifacio 5 1 8. Angelo Rosso G. Benussi 3 1 9. Buste Eco Valerio M 4 10. Nafta VVatch D’Ali M 5 11. Marchingegno Colato 1 1 12. Tritone Ghillin 2 2 13. Kreta Sdnvarz 0 3 14. Metro+Metro Noe 5 2 15. Dragan Corradi 1 2 16. Abacut Boventi 4 1 17. Storm junior Sambo M 6 18. Marisa Spangaro 1 3 19. Yutaje Collina 3 2 20. Cattivik F. Benussi 5 3 Ostali zmagovalci v posameznih kategorijah 6. kategorija Tiburon abs. 26 7. kategorija Best abs. 43 8. kategorija Regina di cuori abs. 116 9. kategorija Zvelta abs. 90 pasere Nibbio abs. 458 tem mestu in po cilju takoj odplula proti Kopru. Regata je vsekakor poglobila prepad med tistimi, ki tekmujejo zares in posadkami, ki le ob tej priložnosti razvijejo jadra. Veter je bil res muhast, ko pa so prva plovila prihajala na cilj je bila skoraj še na startni črti približno polovica jadrnic. Zanje najbrž dokazovanje ja- dralnega Iznanje ni poglavitno. Zadovoljijo se stem, da je barka opremljena in da se bo med naslednjo poletno sezono lahko ponašala z že prilepljeno štartno številko z Barcolane. Tekste pripravil Bruno Križman Fotografije: Foto Kroma BARCOLANA Torek, 13. oktobra 1998 VELIKO VESELJE ZMAGOVITE POSADKE NA POMOLU AUDACE_ Vascotto: Jokal sem zaradi velike zamude in po zmagi Na Rivieri je bil Miljčan Vascotto taktik, ki je ob krmarju ključna oebnost na jadrnici - O zmagi je odločala spretnost v končnici in tudi sreča ____FULVIO MOLINARI ■ Tudi v bodoče ohraniti dva tipična obraza Barcolane Predsednik organi- gospodarskem in turi-zatorjev Fulvio Moli- stičnem področju, nari je po regati pove- Izrazito tekmovalna dal: »Regata je uspešno regata in tista bolj raz-zaključila tridesetletje. vedrilna sta od nekdaj Danes smo imeli tudi značilnost Barcolane. srečo, da je bilo vreme Vedno na njej nasto-lepo, kar je pomenilo pajo uveljavljeni ja-večjo varnost za večino dralci, o katerih po-udeležencev. V vseh ročajo revije iz poteh letih smo izpopol- loščenega papirja, in nili organizacijski apa- množica tistih, ki tek-rat. Ob zgolj tehničnih mujejo za klubski ali rešitvah tudi z organi poklicni primat, za pr-javne varnosti in z vo mesto med jadrni-luškim poveljstvom in cami iste marine ali za ne nazadnje s celim zmago nad čolnom mestom, ki je osvojilo enakih značilnosti. Iz-regato za svojo. V sode- redno važno se nam lovanju z drugimi ja- zdi, da se ta kombni-dralnimi klubi, predv- cija ohrani tudi v bosem z Adriacom, smo doče. Skupen start elit-za oktober uspeli nih in nedeljskih ja-uveljaviti Trst kot evro- dralcev je nekaj edinst-psko prestolnico ja- venega ko gre udeležba dranja. Sem spadajo do takih številk, razna predtekmovanja, Odločitev o sk-ki jih je spremljalo na rajšanju regate je bila tisoče gledalcev. Z ve- težka. O tej stvari se likim ekranom v elit- bomo morali posveto-nem delu mesta smo vati in morebitno odre-dosegli, da je jadranje diti ob istočasnem star-globoko prodrlo v zani- tu dva različna cilja, manj e ljudi. Mislim, da Enega za tekmovalne tak trenutek mesto jadrnice in drugega za lahko izkoristi tudi na ostale.« V SESLJANSKEM PORTIČU NI BILO ŽAROMETOV V taboru Čupe prevladalo zadovoljstvo Barcolana najprej družabni dogodek, če pride še dobra uvrstitev je toliko bolje Po končani regati se je celotno dogajanje v dobri uri preselilo na tržaško nabrežje. Ob pomolu Audace je bila na ogled zmagovita jadrnica. Člani so prejemali glasne čestitke, delili avtograme in nazdravljali k zmagi. Junak je bil Miljčan Vasco Vascotto (na sliki drugi z desne) , sicer znana osebnost v jadralnem Športu. Na Rivieri je bil taktik, torej ob krmarju ključna osebnost. Podvig je Vascotto ocenil tako: »Naša zamuda pri prvi boji ni bila nobena taktična izbira. Vedno je bolje biti v ospredju. Enostavno smo imeli neprimerno jadro. Začeli smo sicer dobro in bili nekaj pred Gaio, nismo pa uspeli priti na čelo pred obratom. Gaia je plula med prvo stranico izredno učinkovito. Priznati moram, da smo ob tem nekoliko izgubili glavo in nismo uspeli nadoknaditi zamude, ki je bila tedaj še sprejemljiva. Imeli so tudi srečo, da so-izkoristili dva močnejša smrka in se korenito oddaljili. Po prvem preplahu smo se ponovno organizirali in se s prepričanjem, da se nas smola ne more držati do konca, pognali v zasledovanje. In res smo imeli z vetrom več sreče in bili v končnici dovolj spretni za zmago.« Kako je na vas vplivala odločitev o skrajšanju regate? »Seveda smo bili zelo jezni. Zasledovali smo uspeš- no, ob sporočilu pa smo zaostajali še vedno za kake pol milije. Sklep za nas zanesljivo ni bil ugoden. Na koncu, torej po zmagi, smo bili seveda veseli, da je bila stvar zaključena. V trenutku sklepa pa je vse govorilo nam v škodo.« Pri skoraj četrturnem zaostanku ste še upali na zmago? »Iskreno lahko povem, da sem imel ob taki zamudi solze v očeh. Obetalo se je izničenje vsega opravljenega dela. Po značaju pa se ne predam nikoli in isto mislim, da velja tudi za ostale člane naše ekipe. Po zmagi sem imel ponovno solze v očeh. Razlogi pa so bili tokrat drugačni.« V sesljanskem por-tiču ni bilo žarometov. Številne posadke Jadralnega kluba Cupa so urejevale in pospravljale opremo. Zadovoljstva pa ni manjkalo. Predvsem na jadrnici Sciu-scia (Pavel Milič) , ki je bila prva od »naših«. Na jadrnici ni ničesar iz »carbonia«, s seboj so vzeli tudi nekaj hrane za prigrizek po regati in pluli so z običajno opremo. Torej brez posebne tekmovalne napetosti. Krmar Miran Guštin, sicer član Sirene: »Regata je bila zanimiva. Najprej je veter pihal iz vzhoda, nato pa je prešel v maestral. Odločilen za uspeh ali neuspeh je bil položaj, v katerem se je jadrnica znašla pri tej zamenjavi. Tisti, ki so v startni raz-• vrstitvi startali bolj proti Barkovljam so ostali skoraj brez vetra. Drugi, ki so se izmotali pravočasno bolj proti Gra-dežu so izkoristili nove pogoje in brez večjih težav dosegli prvo bojo. Priznati moram, da nam je skrajšanje prišlo prav. Za nami in ob nas so pluli pravi orjaki, ki bi nas od Miramara do Barkovelj verjetno prehiteli.« V posadki je bil tudi Iztok Colja: »Naš tekmovalni cilj je bilo prvo mesto med jadrnicami Cupe. Dosegli smo ga že lani vendar s 129. absolutnim mestom. Letos smo uspeh ponovili, vendar z uvrstitvijo nekje okoli 50. mesta«. Cupa je uvrstila jadrnico Five to Six (Bembi-ch) na 95. mesto, medtem ko je bil Andrej Križnič s Kimo 122. Dobra je tudi uvrstitev Sel-ve z mladimi jadralci Sirene na 104. mestu. Pri barkovaljanski Sireni niso imeli posebnih tekmovalnih ambi-cilj. »Nimamo denarja za dobre jadrnice. Pri nas imamo le optimiste«, nam je povedal član, ki je regato spremljal le posredno, »žal pa mi je za Gaio Legend. Mislim, da bi zmagala, če bi regato izpeljali do konca. Torej tudi od Miramara do Barkovelj. In še stavo sem izgubil...« JUTRANJE PODOBE IZ GRLJANA »Salonsko« jadranje in vsemogočni »carbonio« Naparfumirane dame in visoka tehnologija Ob 8. uri sonce še ni doseglo nabrežja grljanskega pomola, 20 metrov visok jambor privezane jadrnice pa se je že bleščal v vzhajajoCem soncu kot Aljažev stolp iz doline Vrat. Pred veliko kajutno jadrnico so se zbirali člani posadke, očitno zbrani od vsepovsod. Celo nekaj 8-10 letnih otrok in dame v »športnih« kompletih, strogo iz garderob velikih znamk. Se eno značilnost je bilo opaziti. Odišavljenost. Očitno so pred odhodom na regato dalj časa prebile pred ogledalom, da bi lepo izglodale in tudi s parfumi niso štedile. Tudi če ne bo vetra jih bo gnal vonj, ki so izžarevale. Očitno je šlo za izlet prej kot za regato. Velika jadrnica ni imela nobene sponsorizacije, ker je imel lastnik verjetno pod palcem dovolj za samostojen nastop. Jadrnica je izplula iz portiča in se lotila razpenjanja jader. Bili pa so v težavah, ker so bili na krovu nevešči v večini. Obstaja slutnja, da regate niso dokončali. Ob tej jadrnici pa je bila na nabrežju prava regatna mrzlica. V vodo je bilo treba spraviti nekaj izrecno tekmoval- L nih plovil, vseh iz drugih italijanskih mest, kot so dokazovale evidenčne tablice prikolic, napisi in govorica članov posadk. Diskretno prisluškovanje razgovorom in izmenjavi mnenj je v ospredje prineslo besedo »carbonio« (karbonska vlakna), ključno za pravo regato. »Aluminijasti jambor smo zamenjali z novim iz karbonskih vlaken«, »Imamo novo krmilo iz karbonskih vlaken,« je bilo slišati z leve in desne. Ce bi te jadrnice, ki so brez vsakega bivalnega udobja, nekaj le-tega le imele, bi bile iz karbonskih vlaken tudi kljuke, umivalnik in stranišče. Vse zaradi kilogramov, ker je ta presneti »carbonio« izredno lahek, pri tem pa se odpornost struktur nikakor ne zmanjša. Kmalu bi prišlo tudi do majhne nezgode. Jadrnico iz Bergama so dvignili s prikolice in jo z žerjavom peljali proti morju, na pomolu pa nekdo ni dovolj umaknil prikolice same. Le malo je manjkalo in krmilo, čeprav iz karbonskih vlaken, bi trčilo ob nosilnik in se verjetno poškodovalo. r KOMENTAR J ADR AN O VEG A TRENERJA n Spremeniti pristop Vsaka avantura zahteva določeno mero sposobnosti, pripravljenosti, sreče in nenazadnje tudi poguma. V le-toaSnji sezoni vam bom po-skuašal s tedenskimi komentarji in predstavitvami tekem približati dogajanje v Jadranovi članski posadki s p er sp ektive « kap itana «. Seveda na samem začetku upam, da bo križarjenje čim uspešnejše in morje čim manj razburkano. Sobotni start Jadranove avanture v letoašnji sezoni se žal ni začel dobro. Nasprotno. V sobotni tekmi bi težko našli sploh kaj pozitivnega. In ko se ti »zgodijo« take tekme, ti preostane leto, da nanje čim prej pozabiš. Vsekakor pa je potrebno predhodno iz njih potegniti bistvo: potrebno je spremeniti pristop. Dejstvo je, da je na tej tekmi odpovedala prav celotna ekipa. Pri tem mislim na vse igralce in tudi nase kot na vodjo posadke. Dejstvo je tudi, da mentalno sploh nismo bili pripravljeni na sobotno tekmo, kar kaže že njen potek. Enakovredno smo se nasprotniku upirali le 14 minut. Pri rezultatu 14:14 so nato domačini povedli za 10 točk in le zaporedni trojki Rauberja ob koncu 1.polčasa sta odhod v slačilnico omogočili z zaostankom šestih točk. Tudi začetek drugega dela tekme ni bil nič kaj obetaven. Začeli smo namreč zelo slabo, saj smo trikrat zapored zgrešili met na koš. Nasprotnik je s protinapadi svojo prednost spet povečal na 10 točk in to razliko tudi obdržal do konca. 8 minut pred koncem smo se sicer uspeli ponovno približati na 8 točk razlike (56:48), vendar smo nato zapravili nekaj dobrih priložnosti (3 zaporedni napadi), ki bi nam omogočile nadaljno zmanjšanje razlike. In tu je bilo tekme konec. Napetost nekaterih igralcev je zaradi lastne nemoči proti koncu tekme vedno bolj naraščala in samo dodatno pripomogla k temu, da smo v Pordenonu, sicer maloštevilni publiki, pustili vtis nehomogenega in razbitega kolektiva, kar me še najbolj moti. In ker je košarka igra številk bomo razliko med nami in Pordenončani najbolje uprizorili ravno z njihovo pomočjo. Naš met je bil domala katastrofalen, saj smo zadeli 21 od 51-ih metov, kar pomeni 41 odstotni met, med- tem ko so nasprotniki imeli 48 odstoten met. Razlika v njihovo korist je bila tudi v skokih: 27 naših, 35 njihovih. Nenazadnje smo bili slabši tudi v razliki med pridobljenimi in izgubljenimi žogami: +3 za Pordenon, -3 za nas. Če dodamo, da nismo v celem srečanju odigrali niti enega protinapada, nasprotniki pa so kar tretjino svojih točk dosegli ravno iz njih, je slika popolna. Edini pozitiven faktor na tej tekmi je bilo razporejanje metov med vsemi igralci in moram priznati, da v napadu ni bilo zaslediti anarhije. Prihajali smo do dobrih metov, žal pa nismo uspeli zadevati. Za naš slab začetek pa imamo tudi nekaj tehtnih »alibijev«. V pripravljalnem obdobju smo v popolni postavi igrali zelo malokrat, Pregare se je ekipi priključil šele pred kratkim, Rauber pa je prejšnji teden zaradi bolezni treniral samo v petek. Zanemariti vsekakor ne smemo dejstva, da smo letos zamenjali kar dve ključni mesti: play-makerja in centra, ki sta nosilna stebra vsake košarkarske ekipe. V lanski sezoni sta to bila Oberdan in Samec, letos pa sta namesto njiju vstopila Černe in Arena. Marsikdo si misli, da je »glava za glavo« že zadostna nadomestitev za dosego lanskega nivoja igranja, vendar boljši poznavalci košarke vedo, da temu ni tako. Ravno zaradi tega bo potrebno še veliko treningov in tekem, predno bomo uspeli dodobra izkoristiti ves naš potencial. V uteho nam je lahko začetek lanske sezone, ki ni bil ravno najbolj vzpodbuden, s trdim delom in veliko potrpljenja pa smo po poti pridobili tisto pravo fiziono-mijo. Poleg trdega dela in potrpljenja je vsekakor potrebno medsebojno spoštovanje in zaupanje med igralci. Brez tega ni kohezije, brez kohezije pa ni rezultatov. Trenutno se po vsebovanosti vseh naštetih lastnosti dobre ekipe nahajamo nekje na polovici. V naslednjem kolu se bomo našemu občinstvu predstavili v tekmi proti Coneglianu, med katero bo torej moralo priti do omenjene spremembe mentalnega pristopa. Upam si trditi, da se bomo predstavili v popolnoma drugačni luči kakor v Pordenonu, saj si to vsi želimo in smo tudi sposobni. Vsi se pa hkrati tudi zavedamo, v kakšno pomoč nam je lahko »naše« občinstvo. Le-to pa privabimo samo z angažirano, borbeno, srčno igro. S tako igro in dobro podporo s tribun težko zapustiš igrišče poražen. In verjamem, da se bo to v soboto »zgodilo«. VValter Vatovec D LIGA / START TA KONEC TEDNA Skrb za obstanek v ligi je glavni cilj naših ekip R. Battilana (Cicibana): »Po možnosti že po prvem delu« C. Store (Kontovel): »Ne smemo ponoviti Ionskih napak« S tem tednom bodo začeli s prvenstvenimi boji tudi D-ligaši, pred-prvenstveni turnirji pa so že dokazali, da bosta imela naša dva predstavnika tudi letos nadvse težko delo. Po napredovanju Bora Radenske sta v D ligi ostala Cicibona Prefabbrica-ti Marsich in Kontovel Nord Est, ki sta se lansko leto rešila pred izpadom šele po drugi fazi. Svetoivančani bodo pod vodstvom potrjenega trenerja Richa Batti-lane skušali ponoviti lanske uspehe (zelo dobro so se namreč odrezali v skupini za obstanek), verjeti pa je, da jim bo to uspelo, saj so tudi letos sestavili popolno moštvo, ki ima že precejšnje izkušnje v tej ligi. Tudi sam Battilana je tega mnenja, saj lahko računa na številčno bogato postavo: »Dobro smo trenirali in na dveh odigranih turnirjih dokazali, da smo dobro pripravljeni na novo prvenstvo. Vključeni smo namreč v težko skupino, v kateri bodo nastopile izrazito kvalitetne ekipe, kot so CUS, Goriziana in Li-bertas. Naš cilj pa je, da se čimprej rešimo pred izpadom, po možnosti že po prvem delu prvenstva. V tem primeru bi lahko v nadaljevanju startali na še ambicioznejše cilje, saj je ekipa solidna«, je dejal potrjeni Cicibonin trener. Drugače je na Kontove-lu, kjer ima novi trener Claudio Starc tkenutno manjšo izbiro igralcev, ekipa pa je tudi začela pozneje s predsezonski- Kontovel Nord Est Matej BUDIN 1982 196cm center Dean ČERNE 1975 188cm krilo Diego DANIELI Ivo EMILI 1976 175cm bek 1974 192cm bek Marko EMILI 1976 184cm bek Denis DOGMA 1982 194cm krilo Jan GODNIČ 1973 194 cm center Pavel KRIŽMAN 1976 185cm bek Igor MALALAN 1976 187cm krilo Roby PAOLETIC 1981 180cm play Borat PERTOT 1971 182cm Sk? Adriano RIZZANTE 1977 178cm Angelo SPADONI 1977 175cm er Boštjan STARC 1978 188cm Stefan TURK 1974 193cm krilo Jan UMEK Trener: Claudio STARC 1978 188cm krilo Claudio Starc (Kontovel) Rich Battilana (Cicibona) mi pripravami. Zaenkrat lahko torej Kontovelova ekipa razmišlja le o čimprejšnjem obstanku v ligi, igrišče pa bo seveda pokazalo realno podobo Starčeve peterke: ■ »Zaradi številnih problemov s sestavo moštva smo s pripravami začeli pozneje kot ostali, po začetnih zastojih zaradi raznoraznih težav pa smo v zadnjem obdobju odločneje poprijeli in predvsem trenirali v popolni zasedbi. Tudi glede na lanske izkušnje je Cicibona Prefabbricati Marsich Mauro BANDI 1970 190cm krilo Christian CASER 1978 183cm bek Paolo CORETTI 1972 190cm krilo Marko DEBELJUH 1973 183cm bek Peter FURLAN 1965 198cm center Vanja JOGAN Marko KRIŽMANCIC 1967 1974 185cm 190cm bek center Andrea MURA 1980 187cm krilo Andrej PAVLICA 1973 178cm play Stefan PERSI 1968 183cm a Alan PORPORATTI 1975 190cm Marko POSSEGA 1974 194cm krilo David STOKELJ 1978 189cm krilo Mitja StEFANCIC 1980 178cm a Marko URSIC 1977 187cm Martin VID ALI 1978 190cm krilo Andrej ZUPPIN Trener: Rich BATTILANA 1971 183cm bek glavni cilj obstanek v ligi, računamo pa, da nam bo to uspelo že po prvem delu. Poletne težave so namreč za nami, zato moramo od sedaj naprej vse napore usmeriti v prvenstvene nastope. D liga namreč letos ne bo lahka«, je izjavil novi Kontovelov trener. V prvem kolu bodo v soboto cicibonaši igrali doma proti nevarni Go-riziani, Kontovelci pa bodo krstni nastop opravili v Gradežu. (nš) MEMORIAL MILANA STARCA / NASI »DEČKI« USPEŠNI Največji pokal so dvignili Kontovelci, Bor Friulexport 3, Žigo Rožem najboljši igralec, Omar Turco po strelec GUGA IZIDU. KOLA Roncade - Verdeta Gallo 74:81, Amid Basket - Jadran N.Kreditna 70:52, Gasparini - Reyer 76:50, Italmonfalcone -Bassano 68:70, Rovigo - Caorle 84:63, Conegliano - Ardita 80:85, Don Bosco -Castelfranco 59:58. LESTVICA Gasparini Rovigo Amid Basket Verdeta Gallo Ardita Go-Bassano Don Bosco Castelfranco Italmonfalcone Conegliano 76:50 84:63 70:52 81:74 85:80 70:68 59:58 58:59 68:70 80:85 Roncade 1 0 1 74:81 0 Jadran N.Kred. 1 0 1 52:70 0 Caorle 1 0 1 63:84 0 Reyer 1 0 1 50:76 0 PRIHODNJE KOLO Caorle - Italmonfalcone, Castelfranco -Amid Pn, Bassano - Rovigo, Reyer - Don Bosco, Jadran - Conegliano, Ardita - Roncade, Verdeta-Gasparini. S slovesnim nagrajevanjem se je v nedeljo popoldne zaključil memorial Milan Starc, ki ga je letos SD Kontovel priredilo v obliki dveh turnirjev, članskega (v sredo in četrtek) in za dečke (sobota in nedelja). O rezultatih članskega dela turnirja, ki si ga je zagotovila Cicibona, smo že poročali, prvo mesto na turnirju dečkov pa je osvojila domača peterka Kontovela, ki jo letos vodi trener Jure Krečič. V finalnem dvoboju so Kontovelci premagali močno peterko Don Bosca, izkazali pa so se tako po dobri obrambi kot po uigranosti, ki so jo prikazali. Tretje mesto si je v malem finalu zagotovila Joganova ekipa Bora Friulexport, ki je kljub močno okrnjeni zasedbi zanesljivo premagala nasprotnika iz Tržiča. Nasploš-no sta obe naši ekipi zadovoljili z nastopom na tur-mirju, saj sta nekaj tednov pred začetkom prvenstva dokazali že zelo dobro pripravo. Finalni tekmi je sledilo nagrajevanje nastopajočih ekip in najzaslužnejših posameznikov, ki ga je uvedel nastop moškega pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka. V imenu organizatorja SD Kontovel sta spregovorila predsednik društva Bogdan Bogateč in podpredsednik Dušan Križman, ki sta obudila Milanov spomin in vodila nagrajevanje. Za najboljšega igralca članskega turnirja je bil imenovan Marko De-beljuh (Cicibona), medtem ko je bil najuspešnejši strelec Stefan Persi (Cicibona). Pri dečkih je nagrado za najboljšega igralca prejel Žiga Ražem (Kontovel), med ostrostrelci pa se je odlikoval Omar Turco (Kontovel). ZA 3 .MESTO Bor Friulexport-Italmon-falcone 112:81 (63:46) Bor: Kneipp 23, Kralj 27, Jankovič, Madonia 33, Jogan 3, Volpi 26. Trener: Jogan PON: Jankovič TRI TOČKE: Madonia 2, Kneipp ZA 1.MESTO Kontovel-Don Bosco 76:54 (42:18) Kontovel: Hrovatin 6, Nabergoj, Briščak, Ražem 17, Turco 32, Colja 1, Guštin, Trampuš 12, Pernarčič 2, Jazbec, Rogelja 6, Bufon. Trener: Krečič TRI TOČKE: Ražem Na slikah: Kontovelovi zmagovalci (zgoraj), z nagrajevanje članskega turnirja (spodaj) C2LIGA SKUPINA A IZIDU. KOLA Codroipese - Staranzano 74:89, Centra Sedia - Dom Kmečka Banka 81:59, Pa-gnacco - Intermuggia 62:49, Barcolana -Porcia 71:74, Acli Ronchi - Gemona 73:68, Intermek ni igral. LESTVICA 110 1 1 0 1 1 o 1 1 o 1 1 o 0 o o 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 Centra Sedia Staranzano Pagnacco Acli Ronchi Porcia Intermek Barcolana Gemona Intermuggia Codroipese Dom Krneč. B 1 0 1 81:59 89:74 62:49 73:68 74:71 0:0 71:74 68:73 49:62 74:89 59:81 PRIHODNJE KOLO Intermuggia - Barcolana, Gemona - Centra Sedia, Intermek - Acli Ronchi, Staranzano - Pagnacco, Dom - Codroipese, Porcia ne igra. C2LIGA SKUPINA B IZIDU. KOLA Tagliamento - Santos 76:75, Libertas -Vis 79:63, Pom - Portogruaro 74:64, Itala S. Marco - Bor Radenska 88:63, Servola-na-Arte 80:68, Robur ni igral. LESTVICA Itala S. Marco Libertas Acli Servolana Pom Tagliamento Robur Santos Portogruaro Arte Vis 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 0 0 0 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 Bor Radenska 1 0 1 88:63 79:63 80:68 74:64 76:75 0:0 75:76 64:74 68:80 63:79 63:88 PRIHODNJE KOLO Bor Radenska - Servolana, Arte - Pom, Portogruaro - Libertas, Vis - Tagliamento, Robur - Itala S, Marco, Santos ne igra. ODBOJKA / DEŽELNI POKAL Kar tri slovenske ekipe bi se lahko uvrstile v finale Ženske: Pri Olympii problem neuigranost pri Slogi pa sprejem Moški: za Sočo v soboto formalnost Sloga še lahko upa Po uspehu 01ympie Kmečke banke v lanskem ženskem deželnem pokalu imamo Slovenci letos možnost, da se uvrstimo v finale tega pokal tako pri ženskah kot pri moških, kar predstavlja gotovo lep uspeh za zamejsko odbojko. V ženskem delu sta se v polfinale uvrstili tako Sloga Nuova Kreditna kot lanski zmagovalec 01ympia Kmečka banka, na žalost pa je žreb določil, da se naši dve ekipi srečata že v polfinalu. Tako je bil v soboto v Gorici na sporedu prvi derbi med našima eki-. parna (v drugem polfinalnem srečanju je Tarcento v goh premagal Porcio s 3:2). Slo-gasice so upravičile vlogo la-voritnj, čeprav nikoli niso igrale z najboljšo postavo, in so z eno nogo že v finalu, saj jim v povratnem srečanju zadostuje že osvojitev enega seta. Na splošno je igrala Sloga v Gorici v glavnem dobro (če izvzamemo nekaj naivnih napak), najbolj pa se je izkazala z agresivno in zelo dinamično obrambo. Manj natančen pa je bil sprejem, katerega bodo morale Cačeve varovanke Se izpiliti, če bodo hotele predvajati nekoliko bolj raznoliko igro. Visoke žoge na krilih in srednje visoke žoge na centru (prvi tempo je igrala samo Barbara Gregori) so bile sicer v soboto proti 01ympii dovolj, toda proti najboljšim ekipam v ligi (01ympie letos menda ne bo med temi) bo gotovo treba predvajati (vsaj na centru) malo hitrejšo igro. Najbolj pozitivno plat sobotnega srečanja pa za slogašice predstavlja dobra igra mladih Co-rettijeve, ki je najbolj perspektivna Slogina igralka, in Furlanove. Obe sta igrali zelo sproščeno in zanesljivo, najbolj pa sta presenetili s tem, da sta mimo kri ohranili tudi v končnici, kar včasih ne uspe niti mnogo bolj izkušenim igralkam. Pomožni trener slo-gašic Martin Maver je nastop svoje ekipe takole komentiral: »Naš cilj na tej tekmi je bil ta, da preizkušamo razne postave, zaradi Cesar je bila naša igra nekoliko nihajoča. Vseeno pa mislim, da smo igrali dobro. Se zlasti pozitivno je dejstvo, da smo znali tako v prvem, Se bolj pa v drugem setu, ko smo se znašli v težki situaciji, odločno reagirati.« Pozitivno oceno si za sobotni nastop zaslužijo tudi igralke 01ympie, pri katerih se trenutno pozna neuigranost, saj je letošnja standardna še-sterka< precej drugačna od lanske. Zaradi tega je v igri 01ym-pie še veliko nihanj. Prav nihajoča igra in pomanjkanje odločnosti v ključnih trenutkih sta trenutno največji pomanjkljivosti varovank trenerke Meulie. Razen v tretjem setu, ko so pasivno spremljale tekmo, so bile stalno enakovredne slogaSicam, dostikrat pa so jih tudi prekašale. Najboljše so zaigrale na začetku drugega seta, ko so pokazale oster servis, dobro povezavo med blokom in obrambo, poleg tega pa so z veliko lahkoto dosegale menjave. V primerjavi s Slogo so Vanja Cemic in soigralke predvajale precej hitrejšo igro, kar jim je nekajkrat dovolilo, da so ukanile nasprotnikov blok. Sobotna tekma pa je tudi pokazala, da bosta lahko Mitrijeva in Ditta, ki ju je videmski Camst dal 01ympii v zameno za Zottije-vo, Goričankam zelo koristni. Pozitivno je igro svojih varovank ocenila tudi trenerka Silva Meulia: »Ze to, da smo tri sete igrali skoraj poldrugo uro, potrjuje, da smo se dobro upirali slo-gašicam, ki bi morale po mojem v prvenstvu ciljati na S sobotnega ženskega derbija v Gorici ODBOJKA / 5. POKAL PRIJATELJSTVA n Pulj v finalu boljši od Nuove Kreditne Valovke so pristala na 5. mestu - Tržaški Volley bo v ligi nevaren konkurent Hrvaški prvoligaš Istrska banka iz Pulja je zmagovalec 5. pokala prijateljstva v ženski odbojki, ki ga prireja pokrajinski odbor športne organizacije UI-SP. Pobuda je hvalevredna, saj kaže na pomen, ki ga UISP pripisuje obmejnemu sodelovanju in vzpostavljanju prijateljskih vezi. Pri UISP na ta turnir vsako leto povabijo ekipe iz Slovenije in hrvaške Istre, nikoli pa ne pozabijo tudi na zamejske ekipe. Letos sta bili povabljeni Sesterki Sloge Nuove Kreditne in Vala Imse, ki sta igrali v isti kvalifikacijski skupini skupaj z ljubljanskim Taborom. Čeprav trener Cač ni bil navdušen nad igro svojih varovank, so slogašice (v nepopolni postavi) v tej skupini osvojile prvo mesto in se zato uvrstile v veliki finale, v katerem so se pomerile s Puljčankami. Hrvaška Sesterka je bila objektivno močnejša in je dvoboj prepričljivo dobila. Slogašice so ji od časa do časa nudile močan odpor, zlasti so se izkazale v obrambi, nagrada za trud pa je bila osvojitev tretjega seta. Valovke so se morale zadovoljiti z igranjem tekme za 5. mesto, šibki Rovinj pa so prepričljivo premagale. Trener Stera je opozoril, da ekipa Se vedno igra v nepopolni postavi, kljub temu pa je s svojim nastopom zadovoljila, posebno v jutranjih srečanjih. Prvič smo v Trstu lahko sledili nastopu nove igralke Lipone, ki zlasti v napadu predstavlja za ekipo solidno okrepitev. Zanimanje je vladalo tudi za to, s kakšno postavo se bo predstavil tržaški Volley po izpadu iz B2 lige. Trener Manzin lahko računa na vse lanske igralke. S svojo izkušenostjo bodo v ligi za vse res trd oreh. Izidi, skupina A: Volley 93 - Rovinj 2:0 (8, 6), Rovinj - Istrska Banka 0:2 (5, 8), Istrska banka - Volley 93 2:0 (10,14). Skupina B: Val Imsa - Nuova Kreditna 1:2 (8, -10,12), Val Imsa - Tabor 0:2 (12, 10), Tabor - Nuova Kreditna 0:2 (12, 13). Za 5. mesto: Val Imsa - Rovinj 3:0 (15:4,15:5,15:9). Za 3. mesto: Volley 93 - Tabor Ljubljana 16:14,15:10,15:6). Za 1. mesto: Nuova Kreditna - Istrska banka 1:3 (6:15, 3:15,15:9, 8:15). napredovanje. Zal pa mi je, da predvsem v drugem setu nismo znali izkoristiti visokega vodstva. Podobno se je zgodilo tudi na prejšnjih tekmah, tako da je naš glavni cilj trenutno ta, da se uigramo in Cim prej odpravimo black-oute v igri.« Pri moških bi lahko ob ugodnem razpletu v povratnih srečanjih lahko imeli celo slovenski finale. Sočani namreč po zmagi s 3:0 ne bi smeli imeti težav z uvrstitvijo v finale, precej možnosti pa imajo še vedno tudi slogaši, ki so v Pradamanu z II Pozzom izgubili šele po petih nizih. (T. G.) Izidi: Soča Unitecno - Itely 3:0 (15:11,15:9,15:8), H Pozzo - Mirna Eurospin 3:2 (12:15, 15:4, 11:15, 15:13, 15:13). Zenske: 01ympia Kmečka banka - Nuova Kreditna 0:3 (10:15, 15:17, 5:15), Porcia -Tarcento 2:3 (15:6, 15:11, 9:15,6:15,11:15) ROKOMET / KRAS V 2, SRL Prepričljivo, končno Dupeljčane strli z dobro obrambo Kras - D rupije 28:17 (12:5) KRAS: Glavina, Nait 6, G. Milič 6, Kovačič 10, Oberdan, Raseni, Costanzo 1, Vremec 4, Bogateč 1, A. milič, Rossi, Vinci, TRENER: Mahnič. Končno so si Kras o vi fantje z dobro igro v obrambi prislužili zmago. V hrpeljski modri dvorani gostom ni uspelo niti za par minut ogrožati domačinov, ne v obrambi, še manj pa v napadu. Že od prve minute dalje so Mahničevi varovanci prevzeli igro v svoje roke, ter z delnim rezultatom 4:1 začeli pohod do končne zmage. Odlično razpoloženi Rossi v vratih, Kovačič z zunajimi streli in mladi Gorazd Milič na levem krilu, so z vsemi svojimi močmi že v klai strli vse upe Gorenjcev. Dupeljčani, kljub spremembam v taktiki igre, niso na noben način uspeli prebiti Kraso-ve obrambe; le proti koncu srečanja je le-ta popustila, vendar so si to tokrat tudi lahko privoščili, saj je bila zmaga tedaj že na varnem. Edina slaba plat tekme sta bili poškodbi Pertota in Costanza, tako da je njun nastop v soboto proti Hrvatinom pod vprašajem. KOŠARKA / DRŽAVNI KADETI Kontovel La nuova edile uspešen, Bor Friulexport pa spet praznih rok Kljub odsotnosti Doglie odlična skupinska igra - Lovriha (Bor) 29 točk Intermuggia-Kontovel La nuova edile 61:78 (34:30) Kontovel: Sibelja n.v., Šušteršič 24 (3:10; 6:12; 3:3), Hrovatin n.v., Kocjančič 15 (6:17; 4:4; 1:2), Nabergoj n.v., Rogelja n.v., Budin 11 (3:4; 4:6; -), Semec 15 (5:7; 5:10; -), Žagar 2 (-; 1:1; -), Gregori 11 (1:3; 2:4; 2:5), Umari n.v.. Trener: Vatovec SON:18 Za dve točki: 22:37 Za tri točke: 6:10 PM: 18:41 TRI TOČKE: Šušteršič 3, Gregori 2, Kocjančič 1 Kontovelci se vračajo iz Milj s prvo prvenstveno zmago. Zasluženo so namreč premagati domačo peterko, ki jim je bila enakovredna le v prvem delu tekme. Po izenačenem uvodnem delu, ko so biti gostitelji uspešni pri trojkah, naši pa preveč naivni pri podajah in prenagljenih zaključkih, se je srečanje odločilo v dragem delu. Z odsotnostjo poškodovanega Doglie so Vatovčevi varovanci zaigrali bolj kolektivno, v obrambi in pri skoku pa res izjemno. Tako so z višinsko in fizično premočjo v drugem delu postartali vse odbite žoge, v napadu pa so dosegli kar 48 točk in povsem strti odpor solidnih domačinov. Za pomembno začetno zmago je tokrat zaslužna celotna ekipa, ki se je med tednom temeljito pripravila na nedeljski nastop in se izkazala z odlično skupinsko igro. Že samo glede na prvo tekmo je bilo videti jasen napredek, čeprav bo treba še popraviti odstotek prostih metov in odpraviti nepotrebne napake v podajah. Izhodišče pa je vsekakor dobro, tako da lahko Vatovčeva ekipa z optimizmom gleda na nadaljevanje prvenstva, ki bo v prihodnjem kolu ponudilo našim težko preizkušnjo proti videmskemu UBC. Don Bosco-Bor Friulexport 90:70 (48:40) Bor: Posar 8 (0:3; 4:4; 0:1), Flori-dan 4 (-; 2:3; -), Miloševič 2 (-; 1:1; 0:2), Gaburro 5 (-; 1:7; 1:3), Stokelj 12 (3:6; 3:5; 1:5), Jevnikar, Premru 8 (2:6; 3:8; -), Družina, Krmec (-; 0:2; -), Sunjerga 2 (2:2; 0:1; -), Lovriha 29 (-; 7:16; 5:7). Trener: Martini PON: Gaburro (38) SON: 18 Za dve točki: 21:47 Za tri točke: 7:18 PM: 7:17 TRI TOČKE: Lovriha 5, Gaburro in Stokelj 1 Borovci so utrpeti dragi zapored- ni poraz, tokrat pa jih je nadigrala tržaška peterka Don Bosca. Marti-nijevi fantje spet zaigrati pod svojimi sposobnostmi, saj so bili pomanjkljivi tako v obrambi kot pri skoku, kjer so domačini izkoristili' predvsem telesno premoč. Kljub temu so bili naši v prvem polčasu povsem enakovredni gostiteljem, saj so organizirano napadati Don Bo-scovo consko obrambo, učinkoviti pa so bili zlasti po zaslugi razpoloženega Emanuela Lovrihe, ki je v samem prvem delu prispeval kar 17 točk in skupno dosegel 5 trojk. Po odmora se je slika na igrišču spremenila, kajti domačini so zaigrali bolj prepričljivo in zagrizeno od naših, tako da so kmalu pridobili visoko prednost 15 točk in pri tem je bilo v bistvu tekme konec. Don Bosco je kljub reakciji borovcev v obrambi po zaslugi Ferluge (26 točk) v zaključku Se nekoliko povišal prednost, naši pa so potemtakem spet zasluženo ostali praznih rok. V prihodnjem kolu bodo naši igrali spet v gosteh proti mlajši ekipi Chiarbole, pričakovati pa je, da bodo s povratkom Boštjana Romana in Emanuel Lovriha razpoložen z boljšo igro vendarle iztržili prvi prvenstveni točki, (nš) OSTALI IZIDI: UBC Videm-Chiarbola 95:64, Alloys Tržič - Spi-limbergo 69:62, Pati. GO-Dentesano Santamaria 54:85, Portogruaro-Fiu-micello 84:80, Pall. TS-Amici del Basket PN 69:60. VRSTNI RED: Don Bosco, Dente-sano Santamaria, UBC Videm in Pall. TS 4, Kontovel La nuova edile, Intermuggia, Arniči del Basket PN, Fiumicello, Portograaro in Alloys Tržič 2, Bor Friulexport, Chiarbola, Pall. GO in Vis Spitimbergo 0. NAMIZNI TENIS / 3. KAT. Irena Rusija in Bortolotti »srebrna« v mešanih dvojicah Uvrstitev med prvo šestnajsterico posamično, drago mesto v mešanih dvojicah, dva ženska para med prvo osmerico ter še dragi dobri rezultati, to je v grobem izkupiček štirih igralk Krasa in dveh moških predstavnikov, ki so jih dosegli na drugem kvalifikacijskem turnirju za tretjo kategorijo pretekli konec tedna v Ter-niju. Turnir je bil vsedržavnega značaja, udeležba na njem pa izredno štvilna, kakor je najsteviljsi tudi blok tretjekategornikov na državnih jakostnih lestvicah. Turnir je eden od štirih preizkusnih kamnov za pristop na člansko državno prvenstvo. Vsi Krasovi predstavniki so se uspešno pebi-ti v začetno skupino, v kateri so imeti v glavnem po štiri nasprotnike. Jasmin Kralj (št. 78) in Irena Rustja (št. 94) sta bili celo zmagovalki svoje. Sreča pa se je nasmehnila tokrat Roberti Ri-dolfi, ki je šla iz skupine za en zmagan set več od druge kandidatke. »Krivica« iz prvega turnirja v Bergamu je bila s tem poravnana. Tabela na direktno izločanje v drugem delu tekmovanja je Stela kar 64 igralk. V prvem krogu sta mlajši krasovki morali priznati premoč nasprotnicam. Martina Tretjak, novinka v tej kategoriji, je z 2:0 zgubila z domačinko Manniccijevo, Roberta Ridolfi pa zelo tesno (-20, -17) proti Tanil Pellegri-ni iz Novare. Veliko smo pričakovati od Jasmin Kralj, drugouvrščene na prvem turnirju, a je tesnemu porazu v 32-tini finala proti Eriki Pinotti (-20, -19) botrovala predvsem poškodba vezi. V osmino finala pa se je prebila Irena Rustja.- Potem ko je svoje nasprotnice v skupini gladko premagovala, je imela nekaj več opravka s Francesco lozzi v 32-tini finala, a je nasprotnico rangirano višje za dobrih deset mest le nadigrala. Pot ji je zaustavila Francesca Gomati (št. 63), novopečena gojenka vsedržavnega centra v Temiju. Z uvrstitivjo med prvo šestnajsterico pa si je Irena Rustja zagotovila še nastop na turnirju druge kategorije. Kakor Ridolfijeva je tudi Bojan Simoneta kot četrtokategomik smel nastopiti na turnirju tretje karte-gorije s priporočilom deželne zveze. Dobro je igral, saj si je izboril drugo mesto v skupini in za tem nadaljeval igro Se dva kroga ter se uvrstil med 64-terico. Izgubil je z Giusminijem (-16, -15), kasnejšim polfinalistom. An-drea Bertolotti je bil nezadovoljen s prikazano igro. Izgubil je v prvem krogu, to je v 128-tini finala. Irena Rustja in Andrea Bertolotti pa sta se izkazala v igri mešanih dvojic, saj sta popolnoma zasluženo osvojila srebrno medaljo. Na strmi poti do drugega mesta sta premagala pet dvojic in v finalu z 2:0 (-16, -Ig) izgubila proti dvojici Abba - Alessandrini. Upamo, da se bosta oba igralca uvrstila na državni finale, kajti to je dvojica, ki bi Krasu lahko prinesla tudi državni naslov. Se ena medalja v Temiju se je izmuznila Krasovemu starejšemu paru Irena Rustja - Jasmin Kralj, čeprav sta krasovki proti nasprotnicam Bonfan-te - Saviola ves čas vodili, sta jima igralki Castellane vseeno preprečile vstop v polfinale. 5./8. mesto mlajšega para Tretjak - Ridolfi je presenetljivo dober. Dekleti obetata. (J.J.) DOPING / AFERE SE NI KONEC Jamstveno obvestilo za Pescanteja Stavke v nogometu ne bo MILAN - Dopinška afera, ki že dalj Časa pretresa vrhove italijanskega športa, je včeraj zahtevala novo žrtev. Predsednik komisije za boj proti nedovoljenemu jemanju poživil pri italijanskem olimpijskem komiteju (CONI) Ugo Longo (na sliki prvi z leve) je včeraj odstopil s svojega položaja. Razlog njegovega odstopa naj bi bile težke delovne razmere. Njegova komisija je bila v zadnjih dneh tarča številnih napadov zaradi razkritja dopinške afere v italijanskem športu, predvsem nogometu. Longov naslednik na Čelu omenjene komisije še ni znan. Longo je predsedoval komisiji, ki je pred meseci raziskovala resničnost obtožb, da številni italijanski nogometaši uporabljajo nedovoljena poživila in sredstva za povečanje mišične mase. Komisija je takrat ugotovila, da so obtožbe neutemeljene, toda preiskava javnega tožilstva je nedavno razkrila, da so bili nekateri testi nepravilno izvedeni, izidi drugih pa prikriti. Zato so v nogometnih krogih resno razmišljali, da bi se na vse skupaj odzvali s stavko. Vendar pa iz tega kot kaže ne bo nič. Na včerajšnji skupščini so se namreč italijanski nogometaši so se odločili, da vendarle ne bodo stavkali. Predsednik sindikata nogometašev (AIC) Sergio Campana je po sestanku kapetanov vseh italijanskih prvo- in drugoligaških moštev v Rimu povedal, da so se nogometaši odločili opustiti stavko, čeprav so bili zaradi dopinške afere precej vznemirjeni. Vendar afer v italijanskem športu očitno še ne bo kmalu konec. Predsednik Conija v odstopu Mario Pe-scant, šef urada za zunanje zadeve italijanskega olimpijskega odbora Ernesto Sciommeri in bivši predsednik pokrajinskega odbora Conija v Rimu Salvatore Gionta so namreč včeraj dobili jamstvena obvestila, v katerih jih bremenijo zlorabe uradnega položaja. Kot se je izvedelo, naj bi šlo za razdeljevanje izkaznic Conija, s katerimi je mogoč brezplačen ogled športnih prireditev, osebam, ki zato niso bile upravičene. ___NOGOMET / PO TEKMI SLOVENIJA - NORVEŠKA Slovenija prijelno presenetila, vendar... Poraz ni zaslužen - Dokaj pogostim predsodkom navkljub je nogomet v Sloveniji zelo priljubljen šport Končalo se je prav tako, kot se je začelo. To se pravi slabo, čeprav je marsikaj kazalo, da zna vse, zlasti seveda rezultat, biti veliko boljše. V pričakovanju tekme leta, kot so o dvoboju med Slovenijo in Norveško bobnali slovenski mediji že od začetka tedna povsem v slogu Gazzette, se je celo ljubljansko vreme izjemoma popravilo na dokaj zadovoljivo raven. To je pripomoglo k masovnemu obisku gledalcev, saj je bil stadion za Bežigradom prvič po šestih letih (Olimpija - Milan v pokalu prvakov) razprodan. Zakaj torej slab začetek, boste dejati, pa vendarle. Slovenska himna pred tekmo ni izzvenela le iz inštrumentov policijske godbe, temveč tudi iz grla Vilija Reznika, kot če bi Fratelli dTtalia pel Eros Ramazotti. Njegovo izvajanje je bilo samo za odtenek boljše od tistega, ki so ga popoldne na Prešernovem trgu uprizarjati najbolj vroči navijači z ma-riskaterim titrom pod kapo. Sama tekma je postregla s krivičnim rezultatom. Slovenija je igrala 80 minut, Norveška pa samo prvih 10. Razen 27 visokih podaj proti Toreju Andreju Ploju, Norvežani niso naredili skoraj nič. Ni naključje, da so prvi gol dosegli po zanje dokaj neobičajni akciji - hitrem protinapadu in predložku s krila. Vse skupaj pa je delovalo stoodstotno predvidljivo in obupno dologočasno. V dveh besedah, nogometni neandertel. Presenetila pa me je Slovenija, ki je igrala izredno raznoliko. Tehtnico je na koncu nagnil na napačno stran povprečen slovenski vratar, ki je bil pomanjkljiv prav pri edinem adutu Norvežanov: to je pri visokih žogah. Svoje pa je dodal sodnik, ki sicer velikih napak ni napravil, a je v vsakem kontaktu zasledil prekršek glovenije. Dolgoročno, vključno s prostim strelom pred zmagovitim norveškim golom, se je .to zelo poznalo. Ne glede na izid pa je tekma pokazala, da je tudi v Sloveniji nogomet najbrž šport številka 1. O tem priča šest tisoč gledalcev na derbiju med Olimpijo in Maribo- rom pred dvema tednoma in skoraj deset tisoč v soboto. Težko je razumljiv v Ljubljani še posebej pogost predsodek, da je nogomet samo stvar »južnih bratov«, in da ga itak tudi igrajo le oni. Tega očitka pa ni slišati za košarkarje Olimpije, pri katerih je naturalizi-ralih Slovencev več od pravih. Najbrž zato, ker je ob parketu dvorane Tivoli shajališče ljubljanske smetane, začenši z najvišjimi političnimi osebnostmi. Vtis ob tekmi slovenskih nogometašev je bil izredno lep, predv-sm zaradi tega, ker sem imel občutek, da gre za praznik. Navijači so se zbrati ob vsepovsod. Od Murske Sobote do Nove Gorice in Metlike, kot so pričali transparenti na tribunah. Koreografija s kartončki in 100 metrov veliko slovensko zastavo je bila v slogu rimskih derbijev med Romo in Laziom. Praznika ni kronala potiho pričakovana zmaga ali vsaj remi. Skoda, kajti takega zvenečega nasprotnika zdaj še dolgo ne bo. Camensind svetovni prvak VALKENBURG - S cestno dirko v kategoriji elite se je v Valkenburgu končalo svetovno kolesarsko prvenstvo. Zadnji in hkrati najpomembnejši svetovni prvak je postal Švicar Oskar Camenzind, ki je imel v zadnjem krogu več moči od petih kolesarjev, s katerimi je pobegnil tri kroge pred koncem 258 kilometrov dolge proge (15 krogov). Drugo mesto je zasedel Belgijec Peter Van Petegem, tretje pa Italijan Michele Bartoli. Martin Hvastija in Gorazd Stangelj sta v cilj prišla v glavnini, ki je zaostala 14 minut in 46 sekund, zasedla sta 18. oznoma 28. mesto. Branko Fihp je odstopil. Najuspešnejša udeleženka SP je bila Nemčija z dvema zlatima, eno srebrno in dvema bronastima kolajnama, Italija pa je najuspešnejša po številu kolajn (1 zlata, 2 srebrni, 4 bronaste), vendar pa ji manjka tista, ki bi jo najbolj cenili, in sicer zlato s cestne dirke, kjer je bil Bartoli po precejšnji smoli na koncu le tretji. Maekinen vodi po prvem dnevu SANREMO- V Sanremu se je končala prva etapa relija Sanre-mo, 13. letošnje preizkušnje za svetovno prvenstvo. Po osmih od 24 hitrostnih preizkušenj je bil najhitrejši aktualni svetovni prvak Finec Tomi Maekinen (Mitsubishi). Drugi je bil Italijan Pietro Liatti (Subaru), tretji pa Francoz Didier Auriol (Toyota). Izidi 1. etape (po 8 od 24 HP): 1. Tommi Maekinen/Risto Manni-senmaeki (Fin/Mitsubishi) 1:22:45, 6; 2. Piero Liatti/Fabrizia Pons (Ita/Subaru) 1:22:49, 3; 3. Didier Auriol/Denis Giraudet (Fra/Toydta) 1:23:06, 7; 4. Carlos Sainz/Luis Moya (Spa/Toyota) 1:23:16, 3; 5. Francois Delecour/Daniel Grataloup (Fra/Peugeot) 1:23:22, 1; 6. Bruno Thiry/Stephane Prevot (Bel/Ford) 1:23:37, 7... itd. Adriavolley praktično izločena iz pokala TRŽIČ - Po porazu z Oderzom z 2:3 (15:12; 5:15, 15:12, 12:15, 11:15) so odbojakrji Adrievolleyja praktično! izločeni iz italijanskega pokala. Tudi za ta poraz je bil odločilen slab sprejem, kar je nasprotnik vešče izkoristil. Do konca sta še dve koti. VRSTNI RED: Oderzo 9, Adria-volley 8, Futura 6, VBU 2. Dimitrij Križman Jeza zaradi pristranskega sodnika, zadovoljstvo ob podpori s tribun Zakuska skupaj z Nizzolo, Morattijem in Berlusconijem? Nepojmljivo. V Mali Sloveniji pa je tudi to zelo enostavno. In po tekmi se tudi na pol lažni novinar, (tekmo sem namreč spremljal s prijatelji v dokaj nenovinarskem vzušju) znajde v takem položaju, seveda z osebami, ki imajo podoben položaj kot italijanska trojica tukaj v Sloveniji. Se zlasti vidneje izstopal Ivan Zidar veliki šef gradbenega podjetja SCT in predsednik NK Olimpija, ki je v teh dneh na udaru, ker naj bi izrekel izredno hude grožnje enemu od najbolj znanih slovenskih politikov. No, morda je tudi to razlog, da politiki zahajajo raje v Tivoli, kot za Bežigrad. Nekateri novinarski kolegi (tisti pravi) so slabo zakrinkani skušali zakriti svoje navijaške strasti: eden je imel besedni spopad z nor- veškim trenerjem, drugi pa se je raje potolažil s kozarcem. Bolj jezni kot žalostni obrazi so bili vsekakor upravičeni, skupni imenovalec vseh izjav igralcev je bil »kraja«. Sodnik je bil v očeh vseh edini grešni kozel. Džoni Novak, najboljši iga-lec tekme, je bil pri tem zelo trd. »Igrali smo enakovredno in celo boljše kot nasprotnik, ki je pred tremi meseci premagal Brazilijo. Žal pa v vrhunskem nogometu odločajo tudi zunaji faktorji. Temu primerno je bilo sojenje, s katerim nam res ni bilo usojeno zmagati«. Da ne bi bilo vse slabo, pa so bili vsi več kot zadovoljni s podporo, tako številčno kot vokalno, občinstva. Leteči Prlek Milan Osterc je najbrž pravilno ocenil: »Hvala navijačem, mislim, da so lahko kljub vsemu zadovojni z našo igro«. (D.K.) NmusKt m Ne&eusK! m mstm m Neomia m NBoetm mt Treviso ponovno sam na vrhu nogometne B lige IZIDI 6.KOLA NOGOMETNE B LIGE: Atalanta -Ravenna 1:1, Brescia - Cosnza 0:0, Cesena - Napoti 0:0, Fidelis Andria - Lucchese 1:0, Genoa - Pescara 3:2, Reggiana - Lecce 2:1, Temana - Monza 2:1, Torino - Chievo 2:0, Treviso - Cremonese 3:1, Verona - Reggina 3:1. VRSTNI RED: Treviso 14, Brescia 12, Verona, 'Ravenna in Cosenza 11, Torino 10, Temana, Napoti in Pescara 9, Reggiana, Lecce, Cremonese in Atalanta 8, Genoa 7, Reggina in Monza 6, F.Andria 5, Lucchese in Chievo 3, Cesena 2. Triestina drugič uspešna Triestina - Gubbio 1:0 (1:0) STRELEC ZA TRIESTINO: v 8. min. Criniti (llm) TRST- S strelom z bele točke Crinitija po osmih minutah srečanja je Triestina pospravila nove tri točke in se prebila na tretje mesto. Pri Tržačanih je prvič zaigral napadalec Gallicchio, ki je dobro opravil svojo nalogo (prav on si je prislužil enajstmetrovko). Gubbio je dalj časa napadal, a zadel je le prečko, Triestina pa je v protinapadu zamudila nekaj dobrih priložnosti. TRIESTINA: Vinti, Beltrame, Teodorani, Bordin, Zola, Sala, Goti (od 73. min Bambini), Casalini, Tomassini (od 70. min. Loprieno), Criniti ( od 80. min. Modesti), Gallicchio. OSTALI IZIDI 6. KOLA: Baracca - Faenza 2:0, Ca-stel S. Pietro - Giorgione 0:0, Mestre - Teramo 1:0, Sandona - Rimini 1:1, Torres - Sassuolo 0:0, Trento - Tempio 0:0, Vis Pesaro - Maceratese 3:0, Vi-terbese - Fano 1:0. VRSTNI RED: Torres in Mestre 13, Rimini, Vis Pesaro, Viterbese, Triestina in Sassuolo 9, Gubbio, Maceratese in Sandona 8, Teramo bi Faenza 7, Castel S. Pietro 6, Fano, Trento, Baracca, Gior- gione in Tempio 5. PRIHODNJE KOLO: Maceratese - Triestina. V košarkarski Al ligi Goričani praznih rok Pall. Gorizia - Muller Verona 71:82 (32:42) GORICA - Goričani so doživeli tretji zaporedni poraz in tako ostajajo na dnu lestvice. Zmaga gostov ni bila nikoli v dvomu, saj so stalno voditi, slaba igra Goričanov pa jim je še olajšala delo. Najboljši igralec tekme pa je bil nedvomno Lon-dero, ki je dosegel kar 31 točk. PALL.GORIZIA: Pecile 7, Timinskas 17, Mian 19, Payne 12, Pol Bodetto 2, Tonut 8, Nobile 6, Lokar, Spangaro, Bellina. MULLER: Etisma 4, luzzotino 22, Gnad 6, Londe-ro 31, Keys 10, Boni 4, Jerichov 1, Hansel 6. PM: Gorica 20:25, Verona 21:26. TRI TOČKE: Gorica 5:14, Verona 5:17. OSTALI IZIDI 3. KOLA: Teamsystem Bologna - Be-netton Treviso 75:60, Varese - Termal Imola 93:80, Zucchetti R.Emilia - Kinder Bologna 60:79, Pom-pea Rim - Mabo Pistoia 82:72, Sony Milan - Pepsi Rimini 60:54, Polti Cantu - Ducato Siena 86:56. VRSTNI RED: Varese, Pompea, Kinder in Team-system 6, Zucchetti 4, Termal, Polti, Benetton, MUller, Ducato, Sony in Pepsi 2, Mabo in Pall. Gorizia 0. A2 liga: domača zmaga Tržačanov Pall. Trieste - Žara Fabriano 86:79 (41:43) TRST - Viden napredek v igri, kjer je ponovno izstopal Laezza, je popeljal Tržačane do prve domače zmage proti solidni Žari iz Fabriana. Prvi polčas so bili gostje boljši tekmec, toda z večjo natančnostjo pri metu je tržaško moštvo le osvojilo dragoceni točki. PALL.TRIESTE: Laso 4, Bullara 9, VVilliams 18, Viannini 9, Shorter 21, Laezza 17, Semprini 8, Ansaloni. ŽARA FABRIANO: Forti 13, FumagaUi 14, Cambridge 16, Bucknall 16, Pelle 16, Morena, Benini 1, Mulvey 2. OSTALI IZIDI 3. KOLA A2 LIGE: Snai Monteca-tini - Bancosardegna Sassari 79:59, Montana Forli - Scavolini Pesaro 68:81, Sicc Jesi - Popolare Ra-gusa 78:87, Select Avellino - Serapide Pozzuoli 65:71, Cordivari Roseto - R. Calabria 85:80 p.p., Fila Biella - Biniviaggi Livorno 60:70. VRSTNI RED: Biniviaggi in Cordivari 6, R.Cala-bria, Scavolini, Pall. Trieste, Ragusa in Snai 4, Serapide, Fila, Žara, Montana in Bancosardegna 2, Sicc in Select 0. PRIHODNJE KOLO: Bancosardegna - Pall. Trieste. V odbojkarski Al ligi le Cuneo še nepremagan CUNEO - Po zmagi nad Valleverdejem iz Ravenne je Alpitour ostal sam na prvem mestu, saj je Sisley izgubil doma proti Juckerju iz Padove. Končno je zmagala tudi Modena in že v soboto tudi Conad iz Ferrare, kjer je dlično zaigral Matej Černič. IZIDI 4. KOLA: Lube Macerata - Piaggio Roma 1:3, Domino Palermo - Conad Ferrara 2:3, Alpitour Cuneo - Valleverde Ravenna 3:1, Gabeca Montichiari - Sira Falconara 3:0, Sisley Treviso -Jucker Padova 2:3, Časa Modena - Carifano 3:0. VRSTNI RED: Cuneo 12, Treviso 10, Macerata in Roma 9, Montichiari 8, Palermo 7, Padova in Modena 5, Falconara 3, Ferrara in Ravenna 2, Fano 0. Totocaldo PRAVILNA NAPOVED: XX XI1111111X1 DOBITKI: 13 (806 dobitnikov) 6.865.600 tir; 12 (15079 dobitnikov) 365.500 lir.. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 1 -3-4-21 -23-25-28 -29. DOBITKI: 8 (8 dobitnikov) 454.097.000 Ib; 7 (674 dobitnikov) 4.042.400 lir; 6 (27217 dobitnikov) 99.300 Ib. Totosei PRAVILNA NAPOVED: 1:1, 0:0, 1:0, 2:1, 2:0, M:l. DOBITKI: 6 (9 dobitnikov) 38.614.700 Ib; 5 (396 dobitnikov) 656.400 lir; 4 (8597 dobitnikov) 29.900 Ib. Totip PRAVILNA NAPOVED: XIIX IX XX 21 XX; DODATNA DIRKA: 3-11. DOBITKI: 14 (ni dobitnikov, jackpot 1.507.226.000 Ib); 12 (2 dobitnika) 150.846.000 lir; 11 ( 110 dobitnikov) 2.742.000 tir; 10 (1323 dobitnikov) 228.000 tir. Na štartu 1. slovenske odbojkarske lige Olimpija presenetila Salonit IZIDI 1. KOLA: Žužemberk - Fužinar 0:3, Šoštanj Topolšica - Stavbar IGM 0:3, Olimpija - Salonit Anhovo 3:2, ELVO Bled - Krka Novo mesto 3:0, Titan Kamnik - Pomgrad neodigrano. Pri odbojkaricah zmagi Koprčank in Novogoričank IZIDI 1. KOLA: Šentvid - Ljutomer Zavarovalnica Maribor 1:3, TPV Novo mesto - Marsel Ptuj 3:1, Krim - Kemiplas Koper 0:3, Špecerija Bled - HIT Nova Gorica 2:3, Infond Metal prost. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE / SEZONA 98- 99 Postavitvi Ibsnove drame manjka nujna intenzivnost Režiser Jablanovec je Heddo Gabler prilagodil današnjemu času SSG - Trst: Henrik Ibsen, Hedda Gabler, prevod Bogomil Fatur, priredba Jože Faganel in Bojan Jablanovec. Režiser in scenograf Bojan Jablanovec, kostumograf Alan Hranitelj, skladatelj Mario Marolt, lektor Jože Faganel. Igrajo: Lučka Počkaj, Gregor Geč, Mira Sardoč, Barbara Cerar, Vladimir Jurc, Janko Pe-trovec, Vesna Pernarčič. Premiera 9.10.1998. Hedda Gabler je komaj poročena žena, vendar s samo seboj ni zadovoljna. Mlademu in nadarjenemu možu Jorgenu Te-smanu se obeta zanimivo raziskovalno delo, ženi bo dal vse, kar si želi, ne opazi pa njene notranje razrvanosti. Zrasel je namreč v okolju, ki ga predstavlja njegova ljubeča teta in ne more razumeti, da Hedda ni pripravljena živeti po običajnih meščanskih kalupih. Tudi asesor Brack spada v svet ustaljenih odnosov: prijazen in ustrežljiv bo ob uce-njakarskem Tesmanu lahko sam udobno prisedel k lepi Heddi. V to situacijo se vplete bivša Heddina sošolka Thea Elvsted. S svojo predanostjo bližnjemu je dosegla, da je neurejeni in genialni Lovborg spet zaCel uspešno delati. Realizacija njegovih načrtov osmišlja njeno življenje. Od vsega začetka odrskega dogajanja je torej jasno, da je Hedda drugačna od vseh ostalih. Ona je predvsem hčerka generala Gablerja in ne Te-smanova žena. Očetov komplet pištol, ki ga skrbno hrani, simbolizi- ra njeno vzojo in posledično tudi pričakovanje junaških gest. Namigi na vlogo žene ali celo matere vzbujajo v njej odpor in krepijo v njej negotovost glede bodočnosti. Poleg tega duši njeno ne-potešeno ljubezensko slo in posesivnost strah pred škandalom. Kar jo obdaja ni njen svet, njeni načrti pa so v enoličnem okolju neuresničljivi in življenjski cilj je nedosegljiv. Veliko in odločno dejanje, o katerem sanja, je lahko samo še samomor. Heddina odtujenost okolju, v katerem živi, sprošCa v njej nadutost in brezobzirnost, njeno obnašanje pa ustvarja v gledalcu odpor. Mojstrsko zgrajeno dramo je Ibsen objavil decembra 1890 in spada torej v njegovo zrelo obdobje. Režiser Bojan Jablanovec je tekst prilagodil današnjim razmeram: Heddo je postavil med sodobne junake, ki mislijo samo nase in na dosego svojega cilja. Pri tem je izpostavil nekomunikativnost današnje družbe in posameznikovo željo po uspešnosti. V tej priredbi postanejo vsi junaki enako odbijajoči in Lovborgova smrt in Heddin samomor sploh ne izstopata kot izjemna dogodka. Tudi znanstveno rigoroznost Tesmana in njegov spoštljiv odnos do tovariševega dela zabriše želja po lastni uveljavitvi. Prav tako se zdi Bračkovo dvorjenje moteče vmešavanje vsiljivca in celo teta Ju-liane, ljubeCa in požrtvovalna tetka, je preteče vpadljiva. Radikalni režiserjev poseg je v delo vnesel ploskost, ki je nedvomno uglašena na današnji Cas, ko se vse nagiba k pdplitvenju. Zal se pri standardiziranju čustev zabriše kompleksnost problemov, s katerimi se junakinja sooCa in odrsko dogajanje je zdolgočaseno. Ibsen gotovo ni »lahek« avtor in Hedda Gabler ni tekst, ki bi gledalcem posebno ugajal, težko opredeljiva zve-riženost Heddinega značaja pa je odbijajoča in privlačna obenem, tako da to Ibsenovo delo kljub vsem pomislekom najpogosteje uprizarjajo. Zanimivo je, da si velike igralke izbirajo to vlogo v zrelem obdobju svojega ustvarjanja, kot bi jim poglobitev v psiho te junakinje pomagala za bo-doCo rast. Najbolj znana Hedda ostaja tista v interpretaciji Eleonore Duše, ki je ta lik hotela dognati do potankosti in ga je zato večkrat obdelala. Toda to so bili Časi, ko je tudi v tržaškem Narodnem domu Augusta Danilova potrjevala svojo sposobnost in škandali-zirala občinstvo ter soigralke z Ibsenom. V SSG je vlogo Hedde vešče odigrala Lučka Počkaj (na sliki z GeCem in Jurcem). Z izpostavljanjem notranje nelagodnosti je ustvarjala mrzlo odrsko napetost. V neprijetnem okolju je bila njena odmaknjenost utemeljena in pomembni odtenki nelahke vloge so se porazgubili v enoličnosti. Celo pomen generalovega kompleta pištol je potonil v zdolgočasenem dialogu. Ob Heddi je bil Gregor GeC (Jorgen Tesman) na trenutke brezobziren povzpetnež, čeprav je iz govorjenega teksta silila v osprednje podoba pravega znanstvenika. Janko Petrovec (Ejlert Lovborg) je s svojo igro nakazal junakovo razklanost, toda v določenem trenutku ni imel potrebne opore, da bi prikazal krivuljo, po kateri ponovno zdrkne v brezizhodno stanje. Barbara Cerar je liku Thee Elvsted vdihnila predanost in človečnost, ki ju vloga predvideva. Mira Sardoč je vlogo tete Ju-liane odigrala dostojanstveno in s svojim jasnim podajanjem replik poudarjala razklanost današnje družbe. Vladimir Jurc je asesorja Bračka uskladil z režijskim konceptom, vendar je prevladala igralčeva odmaknjenost, ki ni dovolila, da bi lik zdrkznil v brutalnost. Vesna Pernarčič je vlogo služkinje Berte odigrala vestno in tako kot ostali sodelavci sledila režiserjevim napotkom. Predstava pa žal ni zarezala v živo. Manjkala je intenzivnost, ki vzbuja pričakovanje gledališkega dogodka. Morda ni nezanemarljivo poudariti, da je to otvoritvena predstava nove sezone. Bogomila Kravos r LJUBLJANA / CANKARJEV DOM -i Trideset uspešnih let New Svving Suarteta V razprodani Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je v sredo zvečer nadvse slovesno praznoval svojo 30-letnico umetniškega delovanja New Svving Quartet. VeCno mladi fantje Dare He-ring (tenor), Tomaž Kozlevčar (bariton), Oto Pestner (drugi tenor) in Marjan Petan (bas), so dveurni revijski program do konca izpeljali razigrano, z velikim zanosom in na visoki kakovostni ravni ob odlični spremljavi jazz ansambla Ratka Divjaka. Posrečen je bil tudi nastop hrvaškega kvarteta Divas, ki ga sestavljajo štiri izvrstne mlade pevke, Ivana in Marija Husar, Martina Pongrac in Maja Vučič. Višek veCera je bila nedvomno praznična Oh, Happy Day, ki jo je za to priložnost sestavljeni New Svving Quartet skupno zapel. New Svving Quartet je zaCel svojo umetniško pot pred 30 leti v Šentjurju pri Celju, ko so trije mladeniči na televiziji videli znameniti Črnski ansambel Gol-den Gate Quartet in se odločili za slovensko verzijo gospela. Prvič so zapeli leta 1968 na Radiu Celje pod imenom New Svving Quar-tet. Od takrat je njihova umetniška pot samo rasla, jih popeljala križem po svetu in kot-smo se prepričali na slavnostnem koncertu-, njihova zvezda še ni zašla. Doma in v tujini so izdali približno 40 posnetkov z različnimi programi. V naših krajih bomo New Svving Quartet poslušali s približno enakim slavnostnim revijskim programom v nedeljo, 20. decembra. (HT) GLEDALIŠČE VERDI Pester izbor skladb ruskih avtorjev v dobri izvedbi Leonardova malo znana »Dama« od jutri na ogled v Rimu Četrti koncert jesenske sezone gledališča Verdi je predstavil tržaškemu občinstvu pester program. Večer se je pričel s Sinfonijo Psalmov Stravinskega; to so trije psalmi, ki jih je ruski skladatelj napisal za zbor in orkester v »verskem in glasbenem navdušenju«, kot je sam pravil. Dirigent Julian Kovatchev je, po našem mnenju, zelo skrbno obdelal instrumentalni del in ga lepo združil z zborovskim (zbor tržaškega Verdija je kot ponavadi pripravil Luigi Petrozziello), še posebno je bila slišna pazljivost pri skladanju dveh zvokovnih mas. Nato je prišel na vrsto znani bas Ferruccio Furlanet-to, ki je oCaral publiko s Pesmimi in plesi smrti Mu-sorgskega. Izbral jih je štiri: Trepak, Uspavanka, Sere-nata, General. Original je za klavir in glas, v tem primeru pa smo prisluhnili priredbam za orkester Glazu-nova in Korsakova. Furlanetto je odlično zapel interpretativno zahtevne skladbe, pri katerih je izbral zelo lepo ravnovesje med vokalnostjo in »deklamacijo«, le ritmičnih del ni popolnoma prepričal, občinstvo pa je kar ponorelo za interpretacijo basa. Manjše navdušenje (oziroma skoraj hladnost) pa je vzbudila prva Sinfonija »Zimski sen« Čajkovskega, ki pa jo je Kovatchev izpeljal s čistočo in osebnostjo. V glavnem je bolgarski dirigent zelo solidno vodil, publika pa ga ni sprejela z zadovoljstvom, morda zaradi zadržanosti v interpretaciji morda, ker se ni spuščal v pretirano poznoroman-tiCno pačenje. Odziv bi verjetno bil navdušen, Ce bi si dovolil to, kar si ponavadi dovoljuje večina dirigentov, jokavo in sentimentalno mrcvarjenje avtorjev, medtem ko je po našem mnenju Kovatschev izbral težjo, ampak tudi plemenitejšo pot ravnovesja, ne da bi zato pozabil na katarticne izbruhe energije in ekspresivnosti. Marko Sancin Dama s hermelinom, eden najlepših in najmanj znanih portretov Leonarda da Vincija bo od jujri na ogled v eni dvoran Kvirinala. Delo, ki po vsej verjetnosti predstavlja Cecilio Gallerani, je nastalo v letih 1489-90, v Italijo pa je prišlo na osnovi dogovora med italijanskim in poljskim ministrom za kulturo, ki predvideva tudi, da bodo v Krakov poslali Raf-faellovo in Tizianovo mojstrovino. Leonardova »Dama« je namreč del zbirke Czartoryski, ki jo je poljska država leta 1989 vrnila istoimenski plemiški družini. Po Rimu, kjer bo na ogled do 14. novembra, bodo mojstrovino, ki so jo zavarovali za sto milijonov dolarjev, razstavili še v Milanu (v Pinac’koteki Bre-ra od 19.novembra do 13. decembra) in v Firencah (v PalaCi Pitti od 16. decembra ’98do 24. januarja ’99). ______GLEDALIŠČE_____ Židovsko ironičen pogled Monija Ovadie na svet Od sinoči nastopa v Trstu s svojo novo predstavo V Trstu se v teh dneh mudi ena najzani-mivejsih gledaliških figur italijanskega prostora. Pravzaprav že sama omejitev tega prostora na neko strogo državno enoto je krivična. Moni (Salomon) Ovadia ali, kot mu piše na bolgarskem rojstnem listu, Ovadia, v resnici predstavlja človeka, o katerem bi Cioran pisal, da "živi v jezikih in ne v domovini". Življenjska pot, ki mu je bila namenjena, je bila Ze od samih začetnih korakov usmerjena v svet. Očetove korenine so segale v grško-turški svet, mati pa je imela v krvi avstrijsko in slovansko kulturo. Pravzaprav edino resnično pripadnost je predstavljalo ži-dovstvo, tista nede-finljiva mešanica različnih komponent: narodnosti, religije, tradicije. Moni Ovadia je danes živ izključno zaradi svojih anagrafskih podatkov, družinski beg iz oddaljenega bolgarskega Plovdiva v Milan pa mu je že od otroških nog vcepil instinktivno ljubezen do svojega naroda, ki je v stoletjih postal paradigma izgnanstva. Veličina tega posebnega gledališčnika je v spoznanju, do katerega se je dokopal po desetletjih najrazličnejšega iskanja samega sebe in svoje umetniške (in življenjske) poti. Ovadia je uspel, ko se je publiki razgalil v svojem bistvu. Svoje ži-dovstvo je postavil na odrske deske in izjavil: "tu sem, Zid. Spoznajte me, smejte se na moj račun, vendar z mano in ne brez mene". Pa ne samo to. Ovadia ni goli kabaretist, ki na briljanten in nevsakdanji naCin pravi vice in se norčuje iz (lastnih) židovskih napak in stereotipov. Njegovo predstavljanje tistega vzhodnoevropskega židovskega sveta, ki je že izumrl, pomeni predvsem raCun, ki ga Ovadia predstavlja modernemu svetu. Na odrske deske postavi nekaj, kar so zgodovinski dogodki povsem zabrisali: nepomembnega vzhodnoevropskega zida in njegov svet. Pomen tega dejstva je prav v tej relativni nepomembnosti figure, ki jo Ovadia predstavlja modernemu svetu. Mali svet, trdi in obenem nežni vsakdanjik, navade, ki te formirajo v pripadnika določene skupnosti, človeški odnosi: vse to je postavljeno kot protiutež spersonificirani moderni družbi, še bolj pa težnji po poveličevanju herojskih figur in mitov kot edinih važnih točk v zgodovini. Biblija govori o Zadnjih, Ovadia pa je eden redkih, ki slednje povzdigne v glavne protagoniste svojih gledaliških sporočil, ker verjame v njihovo dostojanstvo. Svoje pesmi poje v jeziku, katerega je nacistom uspelo skoraj v celoti zbrisati iz svetovnega zemljevida. Danes se ta jezik postopoma spet oživlja v osrčju ortodoksnih zidovskih skupin v Ameriki in Izraelu, sveta, ki ga je ta jezik izvorno predstavljal, pa ni več. Ovadiev pogled ni obrnjen izključno na preteklost, le-ta pa prevzame vlogo sredstva, preko katerega lahko spoznaš samega sebe in lahko v resnici postaneš to, kar si. Veliki židovski rek govori o Gospodu, ki je nekega rabina okregal: "Nisi spoštoval samega sebe in si drugače živel". Biti, to kar si v resnici in nic drugega. Ovadia postavlja to naCelo kot osrednje sporočilo svojih predstav, pa tudi svojega celotnega življenja. Dogme se razblinjajo, vse, na kar smo stoodstotno prisegali, je v njegovih predstavah postavljeno v dvom in to v dobro Človeka. Bistvena razlika med krščanstvom in židovstvom je v kančku konfliktualno-sti, ki jo imajo zidje z Bogom. Ovadia predstavlja to ironično zbadljivost kot sestavni del odnosa. In še nekaj: Moni Ovadia daje poseben pomen nečemu, ki v zadnjih desetletjih brez dvoma izgublja na važnosti: zvoku. V našem vizuelnem svetu se nam vtisnejo v spomin predvsem slike, obrazi, barve, veliko manj pa šumi, zvoki, ton glasu. Ovadia pa daje vsem tem sestavinam novo dostojanstvo. Igra se z besedami, ne samo z njihovim pomenom, pač pa tudi v zvočnosti j ki jo imajo. Nekako tako kot se otrok, ki se ga ni dotaknil še racionaliziran način razumevanja sveta, ki ga obkroža. Ta Čistost je prisotna že v bistvu tistega časovnega pasa, ko se postavi pred publiko. Ovadia ne igra, ne postane nekdo, pac pa je. Ovadia je stari rabin, ki govori v prisrčni mešanici raznih jezikov, je Čustveno pretreseni Zid kakega vzhodno-evropskega Stetla, ki v pesem in glasbo izlije svojo bol, je nervozni Zid, ki se jezi z Bogom. Vse to je prisotno vnjegovih genih in z njimi Ovadia obračunava dan za dnem, veCer za večerom. Predstava ni vec predstava, je del tebe, del tega, kar imaš v svoji notranjosti. Vida Valencie GORICA 18 Torek, 13. oktobra 1998 GORICA / NA MEJI NA GORIŠKEM V NOVEM TISOČLETJU ŠTANDREŽ / OBČNI ZBOR PD "ŠTANDREŽ Posvet o možnostih stvarnega sodelovanja 19. t.m. v organizaciji senatne komisije in Univerze iz Trsta Pregled dejavnosti in odobritev statuta Ugodna ocena sodelovanja med društvi Pomembna vloga dramskega odseka NOVICE Tečaj za ”evrokonzulente” Pri ustanovi Informest bodo letos že četrtič priredili poseben teCaj za strokovnjake na področju investicij in koriščenja sredstev Evropske unije. Tečaj je posebej prilagojen za majhna in srednja industrijska podjetja, ki želijo dejavnost razširiti v države srednje in vzhodne Evrope. Število mest je omejeno (20), rok za predložitev prošenj za sodelovanje-pa zapade 15. t.m. Za udeležbo lahko zaprosijo diplomanti mlajši od 27 let. Podrobnejša pojasnila nudijo na sedežu Informesta v Ul. Gadoma 39 v Gorici, tel. 0481/597411, telefaks 0481/537204. Severna liga predlaga oporečnike za rajonske redarje Severna liga se v Gorici že dalj časa zavzema za uvedbo ti. rajonskih redarjev, ki bi dan in noč skrbeli za mir in varnost po mestnih in predmestnih predelih. Občinska uprava okleva, zato so na sestanku z rajonskimi predstavniki SL predlagali, naj bi kot rajonske redarje uporabili mlade oporečnike. Potrebovali bi vsaj 50 oporečnikov, stroške zanje pa bi krila država. Liga zahteva, naj občinska uprava stopi v stik z obrambnim ministrstvom za dodelitev oporečnikov. Slednje bo treba ustrezno pripraviti, za kar se ponuja sama Liga preko»združenja padanskih juristov«. Prijeli še 37 pribežnikov Val priseljevanja se na Goriškem stopnjuje sorazmerno z napetostjo na Kosovu, od koder prihaja večji del beguncev. Ob koncu tedna so jih policija, karabinjerji in financčni stražniki izsledili kar 37. V veliki večini gre državljane ZRJ albanske narodnosti s Kosova. Nekateri so zaprosili za azil in so jih pospremili v zbirne centre, druge so raje zavrnili čez mejo. Med priseljenci je tudi pet Makedoncev, 6 oseb iz Bangladeša, Nigerijec, nekaj Albancev: vse so izgnali.Fi-nančni stražniki in policija so tudi ovadili slovenskega državljana in mu zaplenili avto, s katerim je spremljal 3 pribežnike s Kosova, enako pa so postopali proti dvema italijanskima državljanoma, ki sta prav tako delovala vzdolž meje in špekulirala na račun tragedije beguncev s Kosova. Posvet o sodelovanju lesarjev V Novi Gorici bo danes posvetovanje o sodelovanju podjetij lesne stroke iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Srečanje prirejata Gospodarska zbornica v Novi Gorici v sodelovanju z Ministrstvom za zunanjo trgovine, Goriško pokrajino, združenjem malih industrijcev iz Gorice (API) podjetjem Alten d.o.o. iz Nove Gorice in podjetjem Slavonija iz Slavonskega broda. Posvetovanje se bo odvijalo v prostorih gospodarske zbornice, Kardeljev trg 3 s pričetkom ob 9. uri. Pojasnjeno ozadje nesreče Preiskovalci so ugotovili okoliščine nesreče 31-let-nega Holandca Vincenta Pierrota pri mejnem prehodu Miren, 27. septembra. Pierrota so našli ob državni cesti v globoki nezavesti. Preiskovalci so ugotovili, da je Pierrot potem ko so ga na mejnem prehodu kamor se je pripeljal s prijateljema zavrnili, nameraval ilegalno prekoračiti mejo. Ob tem pa ga zadela strela. Pierrot je še zmeraj na zdravljenju na Katinari. Komisija za zunanje zadeve senatne zbornice ter Tržaška univerza prirejata v ponedeljek 19. t.m. celodnevno posvetovanje o sodelovanju v goriškem prostoru ob italijansko-slovenski meji v novem tisočletju. Posvetovanje je prvi poskus opredelitve posameznih vprašanj iz sicer široke palete možnosti gospodarskega sodelovanja in integracije, poskus globalne obravnave problematike s pretežnim doprinosom predstavnikov gospodarstva in institucij, je na včerajšnji predstavitvi pobude pojasnil senator Mitja Volčič. Poskus, da začnemo delati na konkretnih vprašanjih. V skladu z navedenim ciljem je bil začrtan tudi potek posvetovanja ob udeležbi italijanskih in slovenskih predstavnikov, pa tudi funkcionarjev, ki delajo v uradih in raznih službah Evropske unije. Udeležbo na posvetovanju je do zdaj potrdilo preko trideset udeležencev, ki bodo predstavili svoja stališča do enajstih sklopov vprašanj. Na prvo mesto so organizatorji postavili področje univerzitetnega izobraževanja in raziskovalnega dela, sledijo vprašanja povezana z vlogo Evropske unije pri pospeševanju prekomejnega gospodarstva, vprašanja s področja kreditne politike (zlasti kar zadeva financiranje gospodarskih pobud), jamstev za tuje naložbe v Sloveniji, sodelovanja na področju kmetijstva in vinogradništva, sklop vprašanj glede uresničevanje čezmejnega pakta in urejanja skupnih vprašanj (n.pr. odvodnja- vanje), problematika v zvezi s postopkom demilitarizacije in opuščanja vojaških objektov, prilagajanja in usklajevanja slovenske zakonodaje evropski, problematika povezana z izvajanjem schengenskega sporazuma, deželna problematika. Vsakdo od govorcev naj bi bistvo vprašanja, ki ga bo obravnaval predstavil v kratkem posegu, ki naj ne bi bil daljši od pet do sedem minut. Ob koncu posegov o posameznem sklopu bo krajša razprava. "Računamo da bodo posega kar se da stvarni in jedrnati. Pričakujemo si tudi kritična stališča, saj bomo lahko samo tako bliže cilju, ki smo si ga zastavili. To je razumeti, kje je meja med besednim sodelovanjem in voljo načrte in pobude uresničiti. Ko bomo sestavili lestvico prednosti, bo to pomembna osnova za graditev na-daljnega sodelovanja”, pojasnjuje senator Volčič. Sklop vprašanj s področja manjšinjske problematike zavestno niso vključili v program posvetovanja, ker bo ta problematika predmet specifičnega mednarodnega srečanja, 26. in 27. novembra, prav tako v Gorici, pod pokroviteljstvom UNESCA. Posvetovanje o možnostih gospodarskega sodelovanja bo v predavalnici Tržaške univerze v ulici Alviano 18. Vsi posegi, ki jih bosta usklajevala senator Volčič in časnikar An-tonino Barba, bodo v italijanščini. Predvidena je tudi udeležba podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve Piera Fassina. Prosvetno društvo "Standrež” je prejšnji teden (8.t.m.) sklicalo redni občni zbor, kjer so predstavili obračun dela v približno enoletnem razdobju, nakazali naloge, ki jih nameravajo uresničiti v bližnji prihodnosti in tudi sprejeli sklep o prilagoditvi društvenega statuta novim predpisom. Ob tem velja povedati, da je novi statut, ki so ga odobrili soglasno, napisan v slovenščini in italijanščini. Zasedanje je bilo v mali dvorani župnijskega doma, kjer so udeleženci najprej prisluhnili poročilu predsednika dr. Damjana Paulina, ki je ugotovil, da je bilo delovanje društva in skupin na različnih področjih društvene dejavnosti živahno in uspešno. Dr. Paulin je pozitivno ocenil sodelovanje z društvi in ustanovami v domačem kraju in poudaril, da je treba po tej poti nadaljevati. Enega od stebrov društvenega delovanja predstavlja dramska skupina, ki deluje že tri desetletja. Pomemben dogodek je izid publikacije o novejši zgodovini štandreške skupnosti, od nastopa fašizma (oziroma razpusta samosto-ne občine) do konca zavezniške vojaške uprave. Po predsednikovem poročilu je bila na vrsti obravnava spremembe statuta. Temeljno listino so odobrili soglasno. Po podrobnem poročilu tajnice Martine Nanut iz katerega smo izvedeli, da je društvo v letu dni pripravilo ali sodelovalo na več kakor tridesetih pobudah, so odgovorni za posamezna področja predstavili še svoja poročila. Silvan Zavadlav je predstavil pevsko dejavnost, pri kateri se spoprijemajo s podobnimi težavami kakor pri vseh zborih, kjer občutiti zlasti odsotnost mladih. Božidar Tabaj je poudaril, da je dramska skupina v celoti izpeljala zastavljeni program in napovedal novo premiero že v januarju, glede mladinske skupine pa predlagal naj bi začela delovati povsem samostojno. Eno od vprašanj, ki zaviralno vplivajo na delo skupine, so visoki stroški. Stanje blagajne je predstavil Lucijan Pavio. Udeležence občnega zbora so pozdravili Franka Žgavec v imenu KG "Lojze Bratuž”, Mitja Gaeta v imenu KD O. Zupančič, Mirjam Pahor v imenu PD Rupa-Peč. Anka Černič v imenu ZSKP, Marko Terčič, v imenu zbora Lojze Bratuž, Franka Padovan, v imenu društva Sedej in predsednik rajonskega sveta Mario Breščak. Na občnem zboru so izvolili petnajst članov novega odbora (Marko Brajnik, Dimitri Brajnik, Tiziana Zavadlav, Marjan Breščak, Martina Nanut, Daniela Puia, Damjan Paulin, Silvan Zavadlav, Lucijan Kerpan, Božidar Tabaj, Lucijan Pavio, Viktor Selva, Jordan Mučič, Alessandra Schettino, Marko Tabaj). V nadzorni odbor so bili izvoljeni Ivo Ceščut, Irena Nanut, Joana Nanut, v razsodišče pa Dušan Brajnik, Pavel Marušič in Ljudmila Šuligoj. (Foto Bumbaca). UPOKOJENCI / SODELOVALE SO EKIPE Z OBEH STRANI MEJE Z memorialom Milana Paulina uspešno sklenili letošnjo balinarsko sezono Tekmovanje na pokritem v Btarancanu - Zmagala je ekipa iz Šempetra Letošnje tretje balinarsko Šempetra in Solkana. V Staranca- Nova Gorica 6-7. Za prvo mesto Sledilo je nagrajevanje ekip, srečanje med upokojenci za me- nu so odigrali izločilna srečanja sta se zato pomerila Sempter in prisotna je bila hčerka Milana morial Milana Paulina se je žara- in polfinalisti so bili društvo Nova Gorica, ki sta zaključila ča- Paulina, Nadja, in predsednik di vremenskih prilik vršilo v upokojencev Gorica, Nova Gori- sovno razdobje balinanja pri Društva upokojencev Gorica, Mi' dveh dneh. V soboto, 5. septem- ca, Šempeter in Solkan, ki so v enakem .rezultatu 6-6. Zato sta se ladin Čeme in sledila je zakuska, bra, so se zaradi dežja v Staranca- torek, 22. septembra zaključili odločila za bližanje. Zmagala je Na slikah: levo ekipe, ki so somi na pokritem balinišču srečale tekmovanje. Rezultati so bili na- ekipa iz Šempetra, ki je s tem pri- delovale v finalnem delu turnirja; ekipe iz Renč, Standreža, Vrha, slednji: Šempeter - Društvo dobila 4 točke in si prisvojila v desno: balinarke na ženskem tur- Sežane, Gorice, Nove Gorice, upokojencev Gorica 9-7, Solkan - trajno last tudi pokal memoriala. nirju, ki je bil julija v Sovodnjah. GORICA / NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Vsi odločno proti selitvi bolnišnice Valenti: Stroška za odkup ni nihče predvidel Crocetti: Raje obnovimo sedanjo bolnišnico Nedavno stališče ravnatelja Zdravstvene ustanove Barattija v prid selitvi splošne bolnišnice v poslopje bolnišnice Janeza od Boga je razvnelo uvodni del sinočnje seje občinskega sveta. Z interpelacijami so se oglasili svetovalci Mazzoni (Cit-tadini per ITsontino), Romano (SKP J in Crocetti (Oljka). Prvi je zahteval srečanje z Barattijem in deželnim odbornikom Romolijem, ki naj enkrat za vselej razčistita namene dežele in zdravstvenih upraviteljev glede bolnišnice v Gorici. Romano je postavil vrsto vprašanj o stališčih zdravstvenih upraviteljev, informacij, ki jih ima občina in njenih namenih. Menil je, da je načrt nove bolnišnice le pesek v oči goriški javnosti, medtem ko imajo na deželi jasen načrt dodatnega krčenja in selitve k Janezu od Boga. Predlagal je, naj uprava skliče konferenco županov in zahteva odstop Barattija, ki se je očitno izneveril leta ’96 sprejeti odločitvi za novo bolnišnico, česar kot funkcionar ne bi smel'na-rediti. Valenti v izčrpnem odgovoru ni izključil te možnosti in bil zelo kritičen do Barattija in vseh na deželi, ki zagovarjajo selitev namesto nove bolnišnice, češ da je cenejša. »Pri tem pa nihče ne omenja, da je treba bolnišnico Janeza od Boga prej odkupiti: ta strošek ni nikjer naveden«. Take namene je Valenti pripisal nekdanjemu odborniku Fasoli, kar je izzvalo spor s Tavagnuttijem (Liga), ki mu je odvrnil, da Romoli misli prav tako. Crocetti je predlagal, naj bi resneje vzeli v poštev možnost temeljite prenove sedanjega kompleksa splošne bolnišnice, saj je ta edina realistična. Denarja za novo najbrž nikoli ne bo, selitev k Janezu od Boga pa bi pomenila ohranitev le polovične bolnišnice s kvečjemu 150 ležišči. Zupan bi moral prevzeti pobudo v to smer, saj bi obnova sedanje bolnišnice edina omogočila sodelovanje s Šempetrom in torej pridobitev sredstev EU za čezmejni načrt sodelovanja, kar je danes morda edina perspektiva, da ohranimo dostojno raven zdravstvene oskrbe v Gorici. SEJEM / OD PETKA DO PONEDELJKA »Mitielmoda expo« bo predstavil novosti modnih ustvarjalcev KRONIKA / UMOR GIOVANNIJA COVINIJA V ozadju dogodka ljubosumlje Danes bo sodnik za predhodne preiskave zaslišal morilca Očitni vzrok za sobotni umor 67-letnega upokojenega častnika vojaškega letalstva Giovannija Covi-nija v Ul. Laipacco v Vidmu je ljubosumlje. To naj bi priznal morilec, 68-let-ni Giorgio Nisbet, ki je kakih petnajst let živel z Elviro Rodriquenz. Njuna zveza pa se je pred kratkim zrahljala, tako da sta šla vsak po svoje. Ro-driquenzova si je s Covi-nijem skušala ustvariti novo družinsko skupnost in se konec avgusta z njim tudi poročila. Nisbet tega ni mogel preboleti in je prav v tem iskati razlog nasilnega dejanja. Nisbet je na Covi-nija in na Rodriquenzovo streljal v stanovanju v ulici Laipacco. Covinija sta v glavo zadeli dve krogli, vendar je imel še toliko moči, da se je iz stanovanja zavlekel proti vhodu, kjer se je zrušil. Rodri-quenzova je bila ranjena v glavo in roko s katero si je zaščitila obraz. Morilec se je zatem zaprl v stanovanje in se po daljšem prigovarjanju končno predal in izročil pištolo znamke beretta, ki jo je kupil pred dobrim mesecem. Umorjeni Giovanni Co-vini (foto Bumbaca) je živel v Podturnu. Zapušča hčerko Cristiano, ki živi v Gorici in sina, ki živi v Avstriji. Upokojil se je pred 18 leti. Včeraj so na truplu opravili obdukcijo. Pevec Maurizio Van-delli in subretka Alessia Mertz bosta glavna gosta 15. sejma»Mittelmoda exp6«, ki bo od petka, 16., do ponedeljka, 19. oktobra, v Gorici. Po uspehu mednarodnega natečaja za mlade stiliste gre za drugi del modnih prireditev, ki jih prireja Goriška sejemska ustanova. »Natečaj Mittelmoda Premio je izpostavil zlasti mondeno in umetniško vsebino, tokrat pa bo v ospredju komercialno-ekonomski aspekt modne ponudbe«, je na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci povedal predsednik sejemske ustanove Lucio De Rocco, ki je pristavil, da je goriški modni natečaj imel odličen odmev tudi v Milanu, kjer so modele tukaj nagrajenih mladih ustvarjalcev predstavili v okviru sejma »Milanomoda«. Na sejmu mode, ki ga bodo odprli v petek ob 18.30, bodo skušali zadovoljiti tako razstavljalce kot občinstvo. Med prvimi bodo predvsem obrtniki - krojači iz Furlanije -Julijske krajine in trgovci. Na ogled bodo oblačila, od preprostejših do krznenih plaščev in poročnih oblek, pa novosti za make-up, pričeske in drugo. V modo sodijo tudi pojavi kot je kultura»new age«, ki ji bodo namenili kotiček z glasbo, jedmi in drugimi značilnostmi tega kulturnega pojava konca tisočletja. Poseben kotiček bo namenjen tudi preprodaji in izmenjavi rabljenih oblek. Obiskovalce bodo skušali privabiti z defileji, promocijami in družabnimi srečanji. Med vabe so- KULTURA / V NEDELJO V STANDRE2U, VČERAJ V GORICI Koroški dnevi so se začeli z gledališkima gostovanjema Včerajšnjo lutkovno igro sočasno prvo iz Goriškega vrtiljaka Koroški kulturni dnevi, ki jih prireja ZSKP iz Gorice s Slovensko prosveto iz Trsta in Krščansko kulturno zvezo iz Celovca, so se na Goriškem začeli v nedeljo z gostovanjem gledališke skupine Planina iz Sel na Koroškem, ki je v župnijski dvorani A. Gregorčiča v Standrežu uprizorila igro Lepa Čevljarka. Včeraj smo spet imeli med nami koroške gledališčnike, tokrat mladinsko skupino Buba iz Šmihela, ki je v Bratuževem centru v sporedu Goriškega vrtiljaka predstavila lutkovno igro Brat-je, škrat-je, tat-je za otroke slovenskih vrtcev in osnovnih šol. Koroški dnevi se bodo nadaljevali v četrtek in petek po osnovnih Šolah, kjer se bosta predstavili pesnici Lenčka in Nika Kupper. Z včerajšnje lutkovne predstave za učence slovenskih osnovnih šol (foto Bumbaca) di tudi žrebanje oblek med obiskovalci, ki bodo s posebnim kuponom ocenili modele z nedavnega natečaja mladih stilistov. Prvi gost bo v petek ob 20.30 pevec Maurizio Vandelli, ki bo nastopil s sporedom pesmi Lucia Battistija. Ob 22.30 bodo odprli »Fashion night -open bar«, nočni bar z glasbo in drugimi zanimivostmi. Defileji bodo v soboto (ob 21. uri firme Vidus-si, ob 22. Kookai - Arteni) in nedeljo (ob 15.30 krzna Sossi, ob 16.30 poročne obleke, ob 19. Vidussi), ko bo ob 16. uri prisotna tudi napovedovalka oddaje »Nonsolomoda« Afef. Ponedeljkov spored bo 18.30 ponudil poklicni miting firme »L’Oreal«, ob 21. pa izbor Miss Alpe Adria in-temational. Na večeru bo sodelovala Alessia Mertz, ki se je na modnih dnevih v Milanu »proslavila« s kopeljo v prozorni kadi polni mleka. Na sliki (foto Bumbaca) modeli, ki so prejeli 1. nagrado na natečaju »Mittelmoda premio« SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA prireja v šolskem letu 1998/99 naslednje tečaje: ■ začetniški tečaj angleščine (80 ur) ■ fiskalne novosti za srednja - mala podjetja (65 ur) ■ uvod v PC (50 ur) Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826 vsak dan razen sobote, od 9.00 do 13.00 SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE GORICA Šolsko leto 1998/99 Tečaji, ki jih je odobril Deželni odbor in jih finansirajo: Evropska komisija ■BI Evropski socialni sklad Ministrstvo za delo in socialno skrbstvo [7] Avtonomna dežela Furlanija-Julijska Krajina Up J Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje za brezposelne absolvente višjih srednjih šol do 25. leta starosti; O UPRAVLJANJE PODJETJA (730 ur) □ TURISTIČNI OPERATER (400 ur) za brezposelne ženske; □ URADNICA V INFORMATIZIRANEM OKOLJU (650 ur) za brezposelne z opravljeno nižjo srednjo šolo nad 18. letom starosti; □ OFFICE AUTOMATION (400 ur) • obiskovanje in didaktični material sta brezplačna • predvidena je štipendija • v sklopu tečajev bo organizirana večtedenska delovna praksa Vpisovanje in ostale informacije v tajništvu Zavoda v Gorici, Ul. della Croce 3, tel. 0481/81826 vsak dan razen sobote, od 9.00 do 13.00 KINO GORICA VITTORIA 1 17.45-20.00-22.15 »City of an-gels«. I. Nicholas Gage in Meg Ryan. VITTORIA 3 17.00-18.50-20.40-22.30 »Sel gior-ni e sette notti«. Harrison Ford. CORSO Rdeča dvorana: 20.00-22.15 »Sliding doors«. I. Gwineth Paltrovv. Modra dvorana: 20.00-22.15 »Truman show«. I. Jim Carrey. /jj PRIREDITVE KD SKALA GABRJE prireja v sodelovanju s SKUPINO 75 srečanje ob projekciji diapozitivov v četrtek, 22. oktobra, ob 20.30 na sedežu. Ob tej priložnosti bo govor tudi o predlogu za organizacijo tečaja fotografiranja. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja Martinovo večerjo z divjačino 15. novembra v restavraciji Al fogolar v Ga-glianu pri Čedadu. Prijave do 28. oktobra na sedežu in pri poverjenildh. SPDG prireja 15. novembra tradicionalno martinovanje v Kobaridu. Dopoldne ogled zgodovinskih znamenitosti. Ob zadostnem številu prijav bo tudi avtobusni prevoz. Prijave na sedežu društva v sredo od 11. do 12. ure in četrtek od 19. do 20. ure. Društvo nadalje obvešča, da bo v nedeljo, 18. oktobra, od 12. ure do mraka, pri Stekarju praznik kostanja. PARTIZANSKI PIKNIK sekcije VZPI Dol-Jamlje bo 25. oktobra, ob 16. uri v prostorih nekdanje OS na PalkišCu. Za veselo glasbo bo poskrbel harmonikaš. Prijave sprejemajo Ettore Moro, Ferfolja Jožef in Mario Croselli do 19. oktobra. 7! OBVESTILA KD BRIŠKI GRIČ prireja tečaj sprostilne telovadbe v domu na Bukovju. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra, ob 20. uri. Prijave pri Maji (tel. 884187). KD O. ZUPANČIČ prireja tečaj telovadbe za ohranjanje telesnih funkcij. Starost ni omejena. Informacije pri Barbari tel. 33122 in Sari tel. 537525. ^_____________IZLETI DRUŠTVO UPOKOJENCEV SPI-CGIL - sekcija Doberdob prireja 7. novembra izlet v Caorle. Informacije pri Mili, tel. 78398. [ ] LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - BASSI RITA, Ul. don Bosco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. , DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU - Al Lago -Pri jezeru, Vrtna ul. 2, tel. 78300. POGREBI Danes: 10.00, Luigi Don-covio iz splošne bolnišnice v Faro; 10.45, Giuseppe Concma iz hiše žalosti v Ul. Seminario 13 v stolnico in na pokopališče v Ločniku; 13.15, Antonio Maghet iz splošne bolnišnice v Knnin; 14.00, Romano Visintin iz splošne bolnišnice v Faro. SVET Torek, 13. oktobra 1998 KOSOVO / PO HOLBROOKEOVEM POZITIVNEM POROČILU AKTIVIRALI VOJAŠKO POVELJSTVO Zveza Nato še stopnjuje pritiske, da bi omehčala Slobodana Miloševiča No Kosovo somo neoboroženi opozovoici, zročni prostor po noj bi nodzorovole ruske sile BRUSELJ, BEOGRAD, MOSKVA - Potem ko je ameriški odposlanec Richard Holbrooke o pogovorih z jugoslovanskim predsednikom Slobodanom Miloševičem v Bruslju zeznanil veleposlanike šestnajsterice in generalnega sekratarja Solano, pa je ta na predsinočnji tiskovni konferenci dal zeleno luč za »activition or-der« (pooblastitev vojaških teles za posredovanje v krizi). »Act order« kot mu skrajšano pravijo pooblašča vrhovnega pobelj-nika zavezniških sil zveze Nato za Evropo Westleyja Clarka, da prevzame poveljstvo nad silami, ki so jih sestavile posamezne članice zveze Nato. To še ne pomeni avtomatičnega pooblastila za napad, a je nedvomno še dodaten pro-tisk na jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Holbrooke je na sedež Severnoatlantske zveze v Bruselj prišel neposredno po večkratnih maratonskih pogovorih z Miloševičem. Priznal je, da je prišlo do premikov, da je Miloševič nekoliko popustil, a še ne dovolj. Prav zato je včerajšnji sklep podkrepil Holbrookeova prizadevanja in vojaški grožnji dal ustrezno kredibilnost. Ce Beograd ne bo nemudoma izpolnil zahtev mednarodne skupnosti in če bodo vsa ostala sredstva izčrpana, bo preostalo edinole vojaško prizadevanje. Po vesteh, ki jih je dal ruski obrambni minister Igor Sergejev, naj bi Miloševič pristal na prisotnost 1.500 mednarodnih opazovalcev na Kosovu, rusko letalstva pa naj bi nadzoro- valo zračni prostor nad Kosovom. Drugi viri navajajo številko 5.000 neoboroženih opazovalcev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Na kaj takega pa Holbrooke ne more pristati, ker bi ti ljudje z lahkoto postali talci srbskih sil, kot se je pred leti zgodilo v Bosni in Hercegovini. Holbrooke, ZDA in zveza Nato pristajajo na prave mirovne sile in ne na opazovalce. Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN Fred Eckhart je včeraj novinarjem potrdil, da je Miloševič Kofiju Anna-nu zagotovil, da se prizadeva za mimo rešitev kosovske krize pred grozečimi letalskimi napadi zveze Nato. Predsednik ZR Jugoslavije naj bi Annanu zagotovil, da dela vse kar more, da do vojaškega po- Strateški bombniki B-52 z manevrirnimi raketami so že prispeli v Veliko Britanijo (AP) sredovanja mednarodne skupnosti ne bi prišlo. Vesti, ki prihajajo iz Beograda in drugih krajev Srbije, pa ne potrjujejo tega optimizma, draga za dragim zapirajo zahodnoevropska veleposlaništva. Informativni in kulturni centri ZDA, Nemčije, Velike Britanije in Francije v Beogradu so od včeraj zaprti za javnost. Tudi osebje informativno-kulturnega centra ZDA v Kosovem polju pri Prištini je zapustilo ZRJ in odpotovalo v Skopje. Lufthansa in Briti-sh sta že odpovedala vse polete za Beograd, pred srbskimi trgovinami pa so se ob napisih, da je vstop prepovedan psom, pojavili tudi napisi, da ne bodo več prodajali blaga Američanom in državljanom EU. Da bi bila mera polna, so inšpektorji zveznega ministrstva za telekomunikacije že v soboto v spremstvu policije zaplenili opremo Radia Indeks, ki je po izgonu iz prostorov RTV Beograd začel oddajati na novi lokaciji. Včeraj so sodelavci tega radia našli »pribežališče« v prostorih RTV Studia B, od koder naj bi začeli pripravljati oddaje na novi frekvenci in pod imenom Radio Plus. Tudi draga zelo poslušana beograjska radijska postaja B-92 je poročala o motenju njenih oddaj. V nekaterih delih Beograda je sprejemanje Radia B-92 še vedno otežkočeno. Pod pretvezo skorajšnjega napada zveze Nato je torej Miloševičev režim že začel obračunavati z vsemi svojimi »defetističnimi« nasprotniki, ki pa imajo glede Kosova njemu sorodna mnenja. Izjema so le »žene v črnem«, ki so že izgubile svoje otroke na Hrvaškem in v BiH. Jugoslovanska vojska je najmočnejša sila Balkana BEOGRAD - Jugoslovanska vojska šteje 500.000 mož, ki se lahko v primera splpšne mobilizacije zvišajo na več kot 2 mihjona vojakov, in je po mnenju izvedencev najmočnejša sila na Balkanu, ki sta jo seveda okmilna tako razpad nekdanje Jugoslavije kot huda gospodarska kriza. Se vedno pa bi lahko jugoslovanska vojska povzročila sive lase morebitnim napadalcem. Vse skrbijo predvsem najsodobnejše raketne protiletalske baterije zadnje ruske generacije Sam 6, ki bi jih v bistvu prvič uporabili. To pa še ni vse. Jugoslavija razpolaga s 1.500 tanki in 980 oklepniki. Ze res, da je to predvsem »staro železje« nekdanjih sovjetskih tankov T-54 in T-55, a Jugoslavija ima tudi najsodobnejše tanke svoje proizvodnje M-84. Po nekdanjem nekoliko omiljenem sovjetskem konceptu ima kar 200 samohodnih topov, število ostalega to- pniškega »železja« ni znano, a bi moralo biti precejšnje. Prav tako bi morali imeti ogromno večcevnih protiletalskih topov. Poleg tega ima 20 raketnih balističnih sistemov scud in frog ter sodobnejše raketometalce oganj in plamen, ki prav tako skrbijo zaveznike. V zadnjem času je Jugoslavija kljub embargu kupila nekaj novih ruskih ju-rišnih helikopterjev MI-24 in 16 lovskih bombnikov mig-29. Poleg tega ima še 60 letal mig-21, pa 60 orlov in 80 galebov domače proizvodnje. Zahodnim silam se lahko uspešneje postavijo po robu le migi-29, saj so vsa ostala letala zastarela. Jugoslovanska mornarica je precej okrnjena saj ima 10 zastarelih podmornic, štiri fregate, dve korveti in 60 raketnih čolnov, ki predstavljajo s svojimi raketami morje-morje največjo nevarnost. Zveza Nato lahko napade s najsodobnejšim orožjem BRUSELJ - Proti najmočnejši balkanski vojski zveza Nato lahko pošlje 430 najsodobnejših letal. Po podatkih instituta za strateške študije bo glavnina odpadla na ameriške sile, in sicer 260 letal (60 odstotkov vseh sil). Med temi je šest strateških bombnikov B-52, ki imajo na krovu vsak po 20 manevrirnih raket, dva strateška nevidna bombnika B-2, ki bi lahko doživela ognjeni krst, dvanajst nevidnih lovskih bombnikov F-117 stealth, še več lovcev F-15 in F-16 v italijanskih oporiščih ter F-14 na letalonosilki Ei-senhovver. Poleg tega naj bi ZDA dale na razpolago radarska letala in leteče tankerje ter izvidniška letala. Francija je že dala na razpolago 40 letal (mirage in jaguar), ki se nahajajo v Italiji in na letalonosilki Foch. Velika Britanija ima v Italiji že štiri lovske bombnike harrier. Nizo- zemska bo dala na razpolago šestnajst F-16 in dve transportni letali KDC-10. Nermčija je obljubila 14 tornadov, Belgija deset F-16, Norveška osem F-16, Kanada šest F-18, Spanja štiri F-18 in transportno letalo, Danska štiri F-16, Portugalska tri F-16, Italija je za sedaj obljubila le svoja oporišča, na kar je navsezadnje prita-la tudi Grčija, ki edina med šestnajsterico odločno nasprotuje napadu. Kot je že pred dnevi sporočil Pentagon naj bi se morebitni napad na ZR Jugoslavijo začel s pravo točo manevrirnih raket z bombnikov B-52 in z ladij šestega ameriškega bro-dovja. Te rakete naj bi popolnoma »oslepele« jugoslovansko protiletalsko obrambo in jo onesposobile. Po krajšem premoru, ki naj bi spametoval Miloševiča, naj bi se začel pravi letalski napad na srbske položaje na Kosovu. DUNAJA / OB ODSOTNOSTI ITALIJANSKEGA IN SLOVAŠKEGA PREDSEDNIKA Predsedniki srednjeevropskih držav pozivajo k evropskemu združevanju DUNAJ - S sprejetjem skupne deklaracije o procesu evropskega združevanja ter izjav o Kosovu in Slovaški se je včeraj na Dunaju končalo izredno zasedanje šestili predsednikov srednjeevropskih držav, na katerem je sodeloval tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Predsedniki Avstrije, Češke, Madžarske, Nemčije, Poljske in Slovenije, Thomas Klestil, Vaclav Havel, Arpad Goencz, Roman Herzog, Aleksander Kvvasnievvski in Milan Kučan (na sliki AP) , so poudarili, da je proces širitve Evropske unije neobho-den, ter se zavzeli za trdno vsidranje evropske zamisli v srca Evropejcev. Zavzeli so se za priznanje skupnih duhovnih in kulturnih korenin Evrope ter za varovanje in promocijo raznolikosti evropskih kultur, jezikov in tradicij, obenem pa pozvali k nasprotovanju etnični nestrpnosti in predsodkom. Predsedniki so se zavzeli za močno in združeno Evropo, ki bo temeljila na načelih prava, demokracije, temeljnih svoboščin in socialne pravičnosti in v kateri ne bo prostora za kršitve osnovnih človekovih pravic. Poudariti so, da je enotnost, ki temelji na enakopravnosti, vključevanju in preseganju ločnic preteklosti, ključ do varnosti, stabilnosti in blaginje nove Evrope. V skupni deklaraciji so še pozvali vse državljane, naj sodelujejo v tem podvigu, saj »ima le Evropa državljanov prihodnost«. Predsedniki so pozvati k takojšnji prekinitvi nasilja na Kosovu in od jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča zahtevati, naj nemudoma izpolni zahteve kontaktne skupine. Izrazili so tudi prepričanje, da je potrebno zagotoviti vračanje beguncev na njihove domove ali jim vsaj zagotoviti varno prebivališče, hrano in medicinsko oskrbo, tako da bi pred bližajočo se zimo preprečiti humanitarno katastrofo. Predsedniki so tudi pozdraviti demokratične izide parlamentarnih volitev na Slovaškem in izraziti podporo pogajanjem za sestavo stabilne vla- de v tej državi. Podprti so tudi prizadevanja Slovaške, da čimprej izpolni potrebne pogoje in se pridruži državam, ki so že na poti vključevanja v EU in zvezo Nato. Nemški predsednik Herzog je poudaril, da je za Nemčijo širitev Evropske unije ena najpomembnejših nalog njenega predsedovanja EU, ki ga bo prihodnje leto prevzela od Avstrije. Ta naloga bo ostala prednostna tudi po zamenjavi nemške vlade, je poudaril. Izrazil je še prepričanje, da bo Evropa po širitvi stabilna in ena najmočnejših svetovnih sil, tako gospodarskih kot političnih. Poljski predsednik Kvvasnievvski pa je napovedal, da bo prihodnje predsedniško srečanje potekalo v ukrajinskem Lvovu. Na včerajšnje srečanje je bil povabljen tudi italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro, ki je zaradi vladne krize v Italiji udeležbo odpovedal, pa tudi predsednik Slovaške, ki pa ga slovaški parlament še vedno ni imenoval. Polona Stekar/STA Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/8069191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. HI O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 TRGI / PO SPREJETJU UKREPOV ZA SANACIJO JAPONSKIH BANK EVRO / MESEČNI ECOFIN Veter iz Tokia nepričakovano napel jadra vseh svetovnih delniških trgov Ne meneč se za vladno krizo je Mibtel v Milanu zrasel za rekordnih 6, 7% Drevi na Opčinah občni zbor obrtniške sekcije SDGZ TRST - Obrtniška sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja bo imb-la drevi ob 20.30 v openskem Prosvetnem domu svoj redni občni zbor. To bo seveda v prvi vrsti priložnost za pregled dosedanjega dela in za določitev glavnih smernic bodoče dejavnosti ter hkrati za izvolitev novega sekcijskega vodstva, bo pa tokratni občni zbor predvsem tematskega značaja, saj bo njegova tema »Valorizacija obrti in približevanje mladih poklicu«. Kot že sam naslov pove, bo skušala drevišnja razprava v prvi vrsti odgovoriti na vprašanje, kako ukrepati, da bi se čim večje število mladih usmerilo v obrtniške dejavnosti. Obrt je namreč tista panoga, ki ima v današnjem času, z razliko od drugih dejavnosti, še največje možnosti razvoja. Poleg tega bo danes tekla beseda tudi o prizadevanjih sekcije, da bi čimprej prišlo do obrtne cone v zgo-niški občini. MILAN - Z Japonskega je zapihal veter gospodarskega oživljanja in nepričakovano napihnil jadra vseh mednarodnih delniških trgov, od Daljnega vzhoda (Tokio +5, 2%, Hongkong +5, 7%), prek Evrope do New Yorka. Prvi znaki izboljšanja razmer na finančnih trgih so se pokazali že konec preteklega tedna, včeraj pa je prišlo do vzleta trgov po ugodnih vesteh iz Japonske, kjer je zgornji dom parlamenta končno odobril dolgo pričakovane ukrepe za sanacijo tamkajšnjega bančnega sistema in za reševanje ogroženih bank pred bankrotom, za kar je vlada namenila tak finančni zalogaj, ki presega tudi najugodnejša pričakovanja. Zdaj je na vrsti še proračun, ki bi moral vsebovati take ukrepe za porabo, ki bi jo bili sposobni pospeševati in s tem relansirati notranjo gospodarsko rast. Na tej osnovi so svetovni trgi začeli upati, da je najtežja faza najhujše japonske povojne gospodarske krize presežena in da je zdaj možno le še izboljševanje razmer. Izjemen porast so včeraj doživeli tudi vsi indeksi evropskih borznih trgov, primat pa pripada švedski borzi v Stockholmu, ki je pridobila kar 11, 65%; Frankfurt je napredoval za 7, 49%, Ziirich 5, 88%, Amsterdam 5, 70% Pariz 5, 51%, London 4, 44% in Milan za kar 6, 66% (indeks najboljših 30 delnic Mib-30 pa je napredoval za 7, 22%). Piazza Affari, ki je pretekli teden izgubila ves letošnji zaslužek in se vrnila na raven lanskega leta, je doživela največji dvig svoje telematske dobe, torej od leta 1994, ko je bil uveden indeks Mibtel. Poskok za 6, 7 odstotka pomeni virtualni zaslužek 43.000 milijard lir, s čimer je borzni trg nadomestil del tistih tisočev milijard, ki so pogorele zaradi padanja borze v zadnjih tednih. Tisto, kar je pri vsej stvari še najbolj presenetljivo, pa je dejstvo, da je milanska borza povsem ignorirala vladno krizo in se v dokaz svoje naraščajoče integriranosti v mednarodni okvir gibala v popolni sintoniji z ostalimi evropskimi in svetovnimi trgi. Najboljši rezultat so včeraj dosegle delnice Olivetti, ki so prislužile 17, 87%, sledi pa cela vrsta bančnih in zavarovalniških delnic, ki so te dni v ospredju pzornosti zaradi taktiziranja okrog novih strateških povezav. Vzrok za val nakupov na borzi je med drugim tudi novo znižanje stopenj donosnosti državnih obveznic na včerajšnji dražbi. To je že peto zapovrstno znižanje, raven donosnosti pa je že tako nizka, da je investicijska privlačnost državnih obveznic skoraj zanemarljiva. Po letu 2002 nič več deficitov v proračunih EU LUXEMBOURG - Do konca leta 2002 bodo morale imeti vse države iz območja evra javne proračune v ravnovesju ali s presežkom. To je sklep včerajšnjega mesečnega sestanka gospodarskih in finančnih ministrov evropske petnajsterice (Ecofin), s katerim so udeleženci srečanja v bistvu rešili tudi rebus interpretacije »srednjeročnega cilja«, ki je večkrat omenjen v besedilu pakta o stabilnosti. Zdaj ima ta srednjeročni cilj o sanaciji javnih bilanc tudi rok, ki za Italijo pomeni, da mora brez omahovanja nadaljevati s politiko strogosti v javnih financah in doseči leta 2001 že zastavljeni cilj 1-odstotnega primanjkljaja na bruto domači proizvod. Leto potem bo morala uresničiti še en korak in povsem odpraviti deficit, če ji že ne bo uspelo priti do presežka. Italijanski gospodarski minister Ciampi je evropskim kolegom zagotovil, da bo Italija spoštovala svoje obveze ne glede na krizo vlade, kajti v zadnjih letih izvedena sanacija je resna stvar, kar dokazujejo tudi najnovejši podatki o javni porabi, ki je nižja kot je bila oktobra leta 1997. Toda priti na prag evra (do katerega manjka še 80 dni) brez odobrenega finančnega zakona bi bilo za Italijo škodljivo, je priznal Ciampi, ker bi izgubila zaupanje trgov in verodostojnost, ki si ju je v zadnjih letih s težavo pridobila. Včerajšnji Ecofin je bil med drugim v znamenju slovesa nemškega finančnega ministra Thea VVaigla, ki po volilnem porazu Helmuta Kohla zapušča ministrstvo, ki ga je vodil dobrih devet let, skozi burno obdobje združevanja Nemčije in Evrope, pa vse do evra. MALPENSA / RIM IN BRUSELJ IŠČETA REŠITEV Kinnock odlaša z odgovorom BRUSELJ - Medtem ko tehniki transportnega ministrstva v Rimu preučujejo nove pripombe Evropske komisije na Burlandov drugi dekret o Malpensi 2000, se čas za včeraj napovedanega odgovora komisarja Kinnocka podaljšuje. Vse kaže, da je kriza rimske vlade stvari le še zapletla, negativno pa je nanje učinkovala tudi Prodijeva polemika, češ da se je ošibila pogajalska moč Italije v odnosu do Evropske komisije. Krogi okrog komisarja za transport Nei-la Kinnocka so včeraj še enkrat ponovili, da je zanje pomembno preveriti, ali dve točki, ki ju preučujejo strokovnjaki, ne ustvarjata diskriminacije med italijanskimi in ostalimi letalskimi prevozniki Evropske unije, da ne govorimo o Švici, ki v teh urah zaradi svojega statusa države zunaj petnajsterice tvega resnično diskriminacijo svoje letalske družbe Svissair. Omenjeni dve točki, nad katerimi je Bmselj izrazil pomisleke, zadevata v prvi vrsti prepoved zamenjave letal (v smislu kapacitete) za proge, ki jih tuje letalske družbe vzdrčujejo z letališča Linate; druga točka pa zadeva 34 odstotkov poletov letalskih prevoznikov EU in ne celotnega prometa, kar bi pomenilo močan padec števila potnikov, ki bi ostah za Linate. Ta ukrep pa bi najbolj prizadel prav Svissair. Konnock je v takem položaju pred vprašanjem, ali naj podpise sporazum, pri katerega ostalih točkah vlada popoln konsenz, ali pa naj ga zavrne in tako pusti prostor za konflikt, ki bi se utegnil sčasom poglobiti. Od tod torej zavlačevanje za včeraj napovedane odločitve, če pa do kompromisa med komisarjem in Burlan-dom ne bi prišlo, potem bo imela zadnjo besedo Evropska komisija v svoji celoti. To pa bi gotovo trajalo tako dolgo, da za 25. oktober napovedanega odprtja Mal-pense ne bi bilo. UMETNOSTNA OBRT / NA NATEČAJU FRIULI DOC V VIDMU Uveljavitev Ireh slovenskih udeležencev To so P. Hrovatin, A. Gulič in G. Osbicheva - Pri organizaciji je sodelovalo tudi SDGZ VIDEM - Na videmskem županstvu so včeraj podelili nagrade oziroma priznanja udeležencem natečaja Premio Friuli DOC, ki so ga letos že drugič razpisali v okviru istoimenske prireditve Fruli DOC (Furlanija z zaščitenim poreklom), katere organizatorja sta bila deželni zavod za razvoj obrti ESA in Občina Videm. Sodelovala so tudi vsa tri stanovska združenja obrtnikov iz dežele, in sicer deželna federacija obrtnikov FJK (Federazione Regionale Artigiani FVG), CNA (Confederazione naziona-le delPartigianato e delle piccole imprese) in Slovensko deželno gospodarsko združenje s svojo obrtniško sekcijo. »Umetnost rokodelstva in še posebno na žlahtna umetnostna obrt je sad ne samo zelo visoke ročne spretnosti, ampak tudi človekove ustvarjalnosti,« je v uvodnem nagovoru podčrtal predsednik zavoda ESA Silvano Pa-scolo, navzoči pa so bili tudi komisarka na videmski občini Giuliana Spo-gliarich, pokrajinski predsednik obrtnega združenja CNA Denis Puntin, podpredsednik furlanske zveze obrtnikov (Unione artigiani) Sergio Zamirato in organizator prireditve Friuli DOC Gu-glielmo Biasutti. Natečaja se je udeležilo veliko umetnostnih obrtnikov iz Furlanije - Julijske krajine, med njimi pa so bili tudi slovenski, ki so se kot ponavadi dobro odrezali. Dela treh naših umetnostnih obrtnikov, in sicer Paola Hrovatina (ki ustvarja v kamnu), Aleksija Guliča (zlatarstvo) in Gabrijele Osbich (keramika), je strokovna žirija izbrala za razstavo, ki je bila od 8. do 11. oktobra na ogled v palači d’Aronco. V katalogu, ki je spremljal razstavo umetnostne obrti, je predstavljen izviren skupen izdelek Paola Hrovatina in Aleksija Guliča - par uhanov, izdelanih iz črnega kraškega kamna in zlata, povzetih po tipični kraški luknjičasti zajemalki za skuto. Ars Crea-tia, delavnica Gabrijele Osbich, pa je v katalogu zastopana s keramičnim krožnikom, navdihnjenim z lončarstvom 17. in 18. stoletja in z dekoracijami na starodavnih bakrenih vedrih (na posnetku). 12. OKTOBER 1998 v URAH m valuta nakupni prodajni 5E c ameriški dolar 1605,00 1631,00 03 n nemška marka 981,00 997,00 funt Sterling 2645,00 2800,00 S 0 švicarski frank 1217,00 1242,00 <0 N1- belgijski frank 46,91 48,91 ^ (B tf\ francoski frank 289,00 299,00 oc m iv danska krona 254,00 264,00 %> v' Ul ~ n * norveška krona 212,00 222,00 ■J Um švedska krona 198,00 208,00 z -o kanadski dolar 1030,00 1070,00 N (C portugalski eskudo 9,15 10,05 2 n nizozemski gulden 861,00 886,00 oc avstrjski šiling 138,40 142,75 Q Španska pezeta 11,13 12,23 S grška drahma 5,39 6,19 irski Sterling 2426,00 2506,00 japonski jen 13,39 14,29 d fmu avstralski dolar 947,00 1017,00 madžarski florint 7,00 8,50 r hrvaška kuna 255,00 275,00 L. VV slovenski tolar 10,25 10,45 12. OKTOBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1617,00 1647,00 nemška marka 982,00 1000,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 862,00 887,00 belgijski frank 47,10 48,90 funt Sterling 2715,00 2805,00 irski Sterling 2421,00 2516,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,50 5,99 kanadski dolar 1050,00 1085,00 švicarski frank 1209,00 1234,00 avstrijski šiling 138,50 143,00 slovenski tolar 10,15 10,48 hrvaška kuna 260,00 280,00 MILANSKI BORZNI TRG 12. OKTOBER 1998 INDEKS MIB 30: +7,22 delnica cena var. % delnica cena var. % 12. OKTOBER 1998 v URAH valuta povprečni ameriški dolar 1633,960 EKU 1962,71 nemška marka 989,980 francoski frank 295,280 funt Sterling 27764,170 nizozemski gulden 877,950 belgijski frank 47,987 španska pezeta 11,647 danska krona 260,400 irski Sterling 2469,570 grška drahma 5,741 portugalski eskudo 9,650 kanadski dolar 1060,260 japonski jen 13,827 švicarski frank 1222,570 avstrijski šiling 140,710 norveška krona 217,300 švedska krona 204,890 finska marka 325,170 Alleanza Ass. 16.851 +2,87 Bca di Roma 2.663 +6,30 Bca Fideuram 6.655 +5,50 Bca Intesa 7.166 +5,67 Compart 889,85 +4,96 Comit 9.707 +4,79 Credit 7.111 +8,30 Edison 12.643 +2,03 Eni 9.331 +2,79 Fiat 4.406 +5,28 Generali 50.977 +2,49 Imi 24.133 +5,27 Ina 4.306 +4,61 Italgas 7.714 +1,04 Mediolanum 29.919 +2,53 Mediaset 10.408 -2,08 Mediobanca 14.850 +6,76 Montedison 1.525 +4,02 Olivetti 2.847 +7,27 Parmalat 2.415 +4,95 Pirelli Spa 3.910 +6,85 Ras 16.605 +4,59 Rolo 33.070 +5,25 San Paolo To 23.171 +5,61 TIM 8.996 +4,12 Telecom Ita 9.341 +2,86 O ljubljanska banka Podružnica Milano Torek, 13. oktobra 1998 PRIREDITVE Master Class drevi zadnjič v tržaškem Kulturnem domu Danes, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu zadnja ponovitev predstave Master Class Terrenca McNallyja v režiji Vita Tauferja. Z eno najuspešnejših predstav v lanski sezoni, v kateri nastopa v naslovni vlogi Bogdana Bratuž, bo SSG v naslednjih dneh gostovalo v Mariboru na Borštnikovem srečanju. V predstavi so briljantno izpeljali svoje vloge tudi Vesna Pernarčič, Danijel Malalan, Barbara Cerar, Franko Korošec in pianist Aleksander Vodpivec. Na fotografiji sta Bogdana Bratuž in Barbara Cerar. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA ___________KRAJINA______________ TRST Slovensko stalno gledališče V sredo, 14. okt. ob 20.30, v četrtek 15. okt. ob 20.30 in v petek 16. okt. ob 20.30", Henrik Ibsen: »Hedda Gabler«. Danes, 13. oktobra ob 20.30, ponovitev predstave »Master Class« Terrenca Mo Nallyja v režiji Vita Tauferja. Vpisovanje abonentov vsak delavnik od 10. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4, tel. 040/362542. Gledališče Rossetti • Do 18. oktobra bo na sporedu predstava .Moni Ovadie »Trst, židje... in okoliš«. Igra: Moni Ovadia in TheaterOrchestra. Predstava spada v sklopu prireditev Salom Trst. V sredo, 21. v četrtek, 22. in v petek, 23. okt. ob 20.30, v soboto, 24. okt. ob 16.00 in ob 20.30, v nedeljo 25. okt. pa ob 16. uri, A. de St. Exupery »Wings on rock, režija Bob VVilson. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 13. oktobra ob 16.30, Tullio Ke-zich »L’americano di San Giacomo«; 14. 15. 16. in 17. okt. ob 20.30, v nedeljo, 18. okt. pa ob 16.30. Dvorana Tripcovich Gledališče Verdi prireja do 31. oktobra Mednarodni festival plesa. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V sredo, 21. oktobra ob 10.30, bo v ve- liki dvorani, v okviru Goriški vrtiljak za mladino, nastop Primorskega dramskega gledalčišča z delom Kralj v časopisu. PORDENON V gledališču Verdi potekajo do 17. oktobra 17. dnevi nemega filma. SLOVENIJA SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V ponedeljek, 26. oktobra ob 20. uri, gostovanje PDG Nova Gorica z delom F. Molnarja »Liliom«, režija Dušan Mlakar. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 17. oktobra ob 20.00, Ljubiteljsko gledališče Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana, R. Paghi in L. Ravalico: »Va Piran ... quasi 100 an-ni di storia piranese«. LJUBLJANA EXODOS Festival sodobnih odrskih umetnosti • 21. in 22. oktober: Scena Plastyczna, Krščanska univerza Lublin (Poljska): »VVrota / Pristop«. Režija: Leszek Mad-zik, Vizualno gledališče. Rog (stara tovarna koles - Trubarjeva ulica) ob 20.00. Mestno Gledališče Ljubljansko -Veliki oder Danes, 13. oktobra ob 15.30 in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Jutri, 14. in 15. oktobra ob 11. in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V petek, 16. oktobra ob 19.30, Boštjan Tadel »Policija, d.d.«. V soboto, 17. oktobra ob 19.30 J. B. P. Moliere »Tartuffe«. Mestno Gledališče Ljubljansko -Mala scena V sredo, 14. oktobra ob 20.00, Aleksander Jurc in Mojca Turk: Dvigni rožo. V četrtek, 15. oktobra ob 22.00, Patric Siiskind »Kontrabas«. Cankarjev dom - Štihova dvorana V soboto, 24. oktobra ob 20. uri, Bernard Slade »Ob letu osorej«, komedija, režiser Boris Kobal. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 13. oktobra ob 11.00 v mali dvorani - M. Logar: Kralj v časopisu, ob 20.00 P. Barnes: Ni tako slabo kot zgleda. Jutri, 14. in v četrtek, 15. oktobra ob 10.00 - F. Molnar: Liliom, ob 11.00 pa M. Logar: Kralj v časopisu. V petek, 16. oktobra ob 10.00 - F. Logar: Kralj v časopisu. V soboto, 17. oktobra ob 11.00 in 16.00 -M. Logar: Kralj v časopisu, ob 21.00 na gostovanju v Kopru - P. Barnes Ni tako slabo kot zgleda. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Jesenska simfonična sezona V petek, 16. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 18. oktobra ob 18. uri (red B), koncert orkestra Verdi. Dirigent John Neschling. V petek, 23. oktobra ob 20.30 (red A) in v nedeljo, 25/oktobra ob 18. uri, koncert orkestra Verdi. Dirigent VVolfgang Božic. V četrtek, 15. oktobra bo ob spremstvu orkestra ■ Kočani nastopil Vinicio Capossela. Glasbena matica - Kulturni dom V torek, 20. oktobra ob 20.30, v okviru abonmajske koncertne sezone, bo nastopil Komorni orkester Pro arte iz Ljubljane. Glasbena matica - Trst vpisuje abonmaje za koncertno sezono 98/99 vsak dan razen sobote od 10. do 14. ure, Ul. Manna 29, tel. 040/418605. OPČINE Prosvetni dom 18. oktobra ob 18. uri, nastopa Sofia Ristič - (harfa). 8. novembra ob 18. uri, Ensemble Claviere. 22. novembra ob 18. uri nastop Trobilnega kvinteta RTV Slovenija. ZGONIK Športno kulturni center V nedeljo, 18. oktobra ob 17. uri, koncert pevskih zborov, ki ga prireja SOMPD Vesela pomlad suvan Stivanska cerkev V soboto, 17. oktobra, ob 20. uri koncert MePZ iz Sel in. ansambla Drava s Koroške. Zbor vodi Roman Verdel, ROJAN Župnijska cerkev V nedeljo, 18. oktobra ob 9. uri, sodeluje pri sv. maši MePZ iz Sel na Koroškem. NABREŽINA Župnijska cerkev sv. Roka V nedeljo, 18. oktobra ob 16. uri, koncert MePZ iz Sel na Koroškem. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V petek, 16. oktobra ob 18.30, bo v komorni dvorani Srečanje in nastop gojencev glasbenih šol. V četrtek, 22. oktobra ob 19.30, v komorni dvorani, »Metastasio in glasba v Benetkah v 18. stoletju«. Izvaja orkester Alpe Adria. _______________VENETO___________________ TREVISO PalaVerde Villorba V soboto, 17. oktobra nastop Carlosa Santana. _______________SLOVENIJA________________ NOVA GORICA Kulturni dom V četrtek, 15. oktobra ob 20.15 Moskovski simfonični orkester. PORTOROŽ Avditorij V četrtek, 22. oktobra ob 20.30, koncert Orkestra slovenske policije. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V sredo, 21. oktobra ob 20. uri koncert SF in Slovenskega komornega zbora s solisti. Dirigent Marko Mu-' nih. Zborovodja dr. Mirko Cuderman. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Danes, 13. in v soboto, 17. oktobra ob 19.30, B. Smetana: Prodana nevesta. Jutri, 14. oktobra ob 19.30, L. Delibes: Coppelia na Montmartru, dirigent Marko Gašperšič. Abonmaji za sezono 1998/99 Za študente vpis možen do konca oktobra. Cankarjev dom - Gallusova dvorana V petek 16. oktobra ob 20. uri, nastopajo simfoniki RTV Slovenija, dirigent Anton Nanut. Dvorana Slovenske filharmonije Danes, 13. oktobra ob 20. uri, bo v okviru »Večeri komorne glasbe«, nastopil Godalni kvartet Tartini. V petek, 16. oktobra ob 19.30, Zvoki šestih strun, Eduardo Isacc, kitara. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure. Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. Muzej Revoltella: do 2. novembra bo na ogled razstava Your action world Davida Byrna. Ob torkih je muzej zaprt. V Poštnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, poštne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 14. novembra, druga razstava »Srečanje umetnikov.« Hotel Savoia excelsior, Riva del Mandracchio, 4: do 5. novembra razstava z naslovom »Chromatic way«. Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Mandracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure. BARKOVUE TPK Sirena, Miramarski drevored 32: ob priliki 30. regate Barcolane je na ogled razstava RIBIŠTVO SKOZI STOLETJA V TRŽAŠKEM ZALIVU. Urnik: vsak dan od 16. do 20. ure. Razstava, ki jo je pripravil in uredil kap. Bruno Lisjak Volpi, bo odprta do 25. oktobra. Za morebitne informacije pokličite na tel. št. 040-422696. SKEDENJ V škedenjskem muzeju so na ogled stare razglednice in slike Petra Conestaba. Umik: vsak torek in petek, od 15. do 17. ure. PORDENON Do 30. oktobra razstavlja v galeriji La Roggia (Tržaški drevored 19) Franco Vecchiet. Razstava je odprta od torka do sobote od 16. do 19.30. _______________VENETO_________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. V beneški galeriji Contini (San Marco 2765, Čampo S. Stefano) so na ogled tuši Zorana Mušiča. Razstava bo odprta do 16. oktobra, in sicer vsak dan od 10. do 13. in od 15.30 do 19.30. LOMBARDIJA GORICA Galerija Kulturni dom v Gorici Do 17. oktobra, bo odprta razstava goriškega fotografa Silvana Pittoli iz Steverjana. Umik: ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00, ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. MILAN Knjižnica v Ulici senata 14 - Do 25. oktobra, razstava »Botteghe di editoria, libri, arte e cultura tra Monte-napoleone e Borgospesso, Milano 1920 - 1940«. Razstava je odprta vsak dan izključno ob ponedeljkih in sicer do 10. do 18. ure. ARS galerija - Katoliška knjigarna na Travniku: razstava tržaške slikarke Annamarie Ducaton. Razstava bo ob urnikih knjigarne odprta do 31. oktobra. Kulturni center Lojze Bratuž: v četrtek, 15. oktobra ob 18. uri, odprtje razstave Sodobna umetnost ’98 Arhitektura in industrijski design devetdesetih let. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled razstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. SLOVENIJA NOVA GORICA Razstavišče Paviljon Do 2. novembra razstavlja svoje slike Rafael Nemec. PORTOROŽ Avditorij Od sobote, 17. oktobra, razstavlja Marko Stevelič. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. SEŽANA Kosovelova knjižnica - Do 30. oktobra, bo na ogled izbor najlepših ilustracij Marjance Jemec-Božič. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. AJDOVŠČINA Pilonova galerija - Prešernova ulica 3 Do 22. oktobra razstavlja Edi Selhaus. Umik: od torka do petka med 10. in 12. ter 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Spodnji prostori Moderne galerije Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom - Mala galerija: do 23. oktobra, razstavlja Bojan Sedmak pod naslovom Narava slika strupene akvarele. RAI 3 slovenski program © RAI 1 Euronews Dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Paola Saluz-zi, Pino Strabioli), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut Film: Primo appaluso (kom., It. ’57, i. Claudio Villa) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre (vodi Raffaella Carra) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Nan.: Komisar Rex (i. Tobias Moretti) Dok.: Kvarkov svet -Krokodili, morski volkovi Mladinski variete: Poletni Solletico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Charlotte, Heidi in. nan. Zorro Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Kviz: La zingara Aktualna odd.: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Dnevnik Glasbena oddaja v živo: Taratata (vodi Enrico Sil-vestrini) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: II grillo, 1.15 Aforizmi : RAI 2 7.00 9.20 9.50 10.50 11.10 11.30 13.00 14.00 14.30 16.00 18.10 18.40 19.05 20.00 20.30 20.50 22.40 23.45 Variete za najmlajše, vmes risanke Nan.: Lassie Nad.: Quando si ama, 10.15 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Predstavitev odd. I fatti vostri, 12.00 I fatti vostri - VaSe zadeve Dnevnik, 13.30 Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Nanizanka TV film: II silenzio del tradimento (dram., ZDA ’95, i. Kate Jackson) Variete: La vita in diret-ta, vmes (16.30, 17.00) kratka poročila Vreme, dnevnik, šport Oddaja o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Telesna straža Loto ob 8-ih Dnevnik Film: Trappola in alto mare (pust., ZDA ’92, i. S. Seagal, T. Lee Jones) Aktualna odd.: Pinoc-chio (vodi Gad Lerner) Dnevnik, 0.20 Danes v parlamentu, 0.30 vreme 'Mk RAI 3 6.00 8.30 9.00 10.30 12.00 12.15 13.00 14.00 14.50 15.00 15.30 17.00 18.30 19.00 20.00 20.45 22.30 22.55 0.00 0.30 1.10 Jutranji dnevnik, vreme Aktualno: 30 let pozabe Film: Santiago (pust., ZDA ’56, i. Alan Ladd) Aktualni odd.: Tempo, 11.00 Umetnost Dnevnik, 12.05 Šport Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Aktualno: Infinito futu-ro, 13.30 Media/Mente Deželne vesti,dnevnik Tgr Leonardo Nanizanka: Kaj ti roji po glavi? Športno popoldne Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole (i. Samuela Sardo) Dnevnik, deželne vesti Nan.: Superman Aktualna odd. o izginulih osebah: Chi Pha visto Dnevnik, deželne vesti Dokumenti: Col cuore fcoperto di neve Nan.: Erotic tales Dnevitik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario gg RETE 4 ITALIA1 fr* Slovenija 1 {t- Slovenija 2 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Ultraman Vremenska panorama 0.10 Teletekst Guadalupe Otroški variete, vmes Napovedniki Vremenska panorama Pregled tiska Ciao Ciao mattina in ri- TV prodaja Napovedniki Nad.: Zingara, 9.45 sanke Tedenski izbor: Rado- Matineja. Alen, 10.45 Febbre d’ Nan.: Alta marea vedni Tacek: Ježa, 9.50 Nanizanka: Trdno v sed- amore Film: La foresta di sme- nan. Pustolovščine (Nova lu (N. Zel., 19. ep.) njP Dnevnik raldo (pust., ZDA '85, r. Zelandija, 5. epizoda) Nan.: Pacific Drive (Av- Aktualno: Forum J. Boorman, i. Powers Recept za zdravo stralija, 75. ep.) Kru Dnevnik Boothe, Meg Foster) življenje Tedenski izbor. Kviz: Kolo sreCe Šport studio, 12.25 Odpr- Po domače Nan.: Okus po zločinu Nad.: Sentieri - Steze ti studio, 12.50 Fatti e Nan.: Komisar Rex (Av- (VB, 8. epizoda) iBfij Film: Vacanze ad Ischia misfatti strija, i. Tobias Moretti, Studio City (kom., It. ’57) Kviz: Caccia alla frase 6. epizoda) Sobotna noC Kviz: OK, il prezzo 6 giu- Risanke Poročila, vreme, šport Euronevvs sto Varieteja: Colpo di fulmi- Vremenska panorama TV prodaja Dnevnik in vreme ne, 15.00 Fuego! tedenski izbor: Dosje, Film: Otroci laži (Fran- Risanke Nan.: Beverly Hills 15.10 Dosje, pogovor cija) Film: Una časa tutta per Variete za najmlajše, Prisluhnimo tišini Nanizanka: Gospod in noit (dram., ZDA ’93, i. vmes risanke Obvestila gospa Smith (ZDA, 4. Kathy Bates, C. Lassing) Nan.: Robin Hood Obzornik, vreme, šport ep.) Film: Mediterraneo Odprti studio, 18.55 Po Sloveniji Oglasi (kom., It. '90, r. G. Salva- Šport studio Oglasi TV igrica: Kolo sreče tores, i. D. Abatantuono) Risanke Otroška nanizanka: Nina Videoring Pregled tiska Nan.: La Tata in Ivo (Ela Peroci, 7. del) Najstniške viže s Tanjo Film: Decamerone proi- Variete: Sarabanda (vodi Nna.: Waynove dogo- Košarka: Pivovarna bitissimo (kom., It. ’72) Enrico Papi) divscine (Avstral., 20.) Laško - Partizan (pokal Variete: 11 brutto anatroc- Izobraževalna oddaja Saporta) colo (vodita M. Balestri Risanka Film: Kot voda za Cokola- 8 CANALE 5 in Amanda Lear) TV dnevnik do (Mehika, 1991, r. Film: Bound - Torpido Vreme, šport, oglasi Alfonso Arau, i. Lumi inganno (thriller, ZDA Nan.: Nostromo (VB, 5. Cavzos, Marco Leonardi) '96, i. Jennifer Tilly, Jo ep.) Svet poroCa Na prvi strani, vreme Panotliano) Oglasi, Dobro je vedeti Nočni pridih. Nanizanka; Jutranji dnevnik Tg5 Odprti studio, 1.05 Fatti Made in Slovenia VeCni sanjač (ZDA, 22. Oddaja o dobrem e misfatti, 1.10 Šport Odmevi, kultura, vreme ep.) počutju: Vivere bene be- Šport, oglasi Nan.: Lazar (ZDA, i. Ro- nessere Dok. oddaja: Marguerite bert urich, Natalija Nogu- Variete: Maurizio Costan- TELE 4 Yourcenar (Fr.) lich, Wayne Grace, 7. zo Show Izobraževalna oddaja ep.) Kviz: Tira & Molla Napovedniki Napovedniki Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti- 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 diani Dogodki in odmevi Nad.: Beautiful Košarka SU Koper Aktualna odd.: Uomini e Rokomet: Generali-Brati- donne - Moški in ženske slava (vedi Maria De Filippi) tm; Konjske dirke TV film: Un nuovo amo- $ Tržaška univerza Euronevvs re (kom., ZDA '93, i. John I Barcolana Risanke: Mala Neli Ritter. P. Draper) E Film: Fine di un sogno Dokumentarna oddaja Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) TV PRIMORKA Na naslovni strani (pogovor vodi T. Juratovec) Variete: Superboll (vodi (•) MONTECARLO , Evropski kulturni maga- Fiorello) zin: Aliča Dnevnik TG 5 16.00 Videostrani Program v slovenskem je- Variete: Striscia la noti- Videospot dneva ziku: Evropa in mi zia (vodita Ezio Greggio 19.30, 22.30, 1.40 Dnev- Razkrinkajmo prevare Primorska kronika in Enzo lacchetti) nik, 13.00, 19.50 Šport Športni ponedeljek Vsedanes - Tv Dnevnik, TV film: Amil '50 (kom., Film: La spada di Ali Hitova šola nogometa vreme, šport It. '98, r. Carlo Vnazina, Baba (pust., ZDA ’64) Risanka: Skratek in prin- Otroška odd.: Ecchecci- i. Ezio Greggio, A. Fassa- Nan.: Quincy ceska (2. del) manca, risanke Mala Neli ri, E. Cannavale, 1. del) Film: La collina della fe- Dnevnik, vreme Igre naših babic in dedkov Variete: Maurizio Costan- licita (kom., ZDA ’51) Policija svetuje Zgodbe o živalih zo Shovv Variete: Tappeto volante Klepet o glasbi z J. Svete: Globus NoCni dnevnik Nan.: SuperVicky M.Cerar in Lidija Kodrič Pogovorimo se o... Striscia la notizia Film: Yentl (dram., ZDA Nad.: Sosedje (79. del) Vsedanes - TV dnevnik Nan.: N.Y. P. D. - Izginu- '83, i. B. Streisand) Oddaja za zamejce v Ita- Košarka: Pivovarna la deklica (i. Jimmy Film: Taras il magnifico liji: Med Sočo in Nadižo Laško - Partizan, Pallaca- Smits, N. Turturro) (ZDA '62, i. T. Curtis) Dnevnik TV Primorka nestro Gorizia - Mueller "N Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pop spozna moje straše; 8.50 New Age; 9.15 Odprta knjiga: Pot v Trento (K. Kovič, prip. A, Valič, r. M. Sosič, 12. del); 9.30 Revival; 10.00 Poročila, nato koncert komorne glasbe; 11.00 Prosti čas in turizem (pripr. A. Lupine); 12.40 MePZ Mačkolje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi. Ob ognjišču (pripr. A. Blažič); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val: Rock obrok - Slov,-eter; 17.00 Kulturna kronika, nato Mi in glasba; 18.00 Igra: Letališče (S. Mattioni, r. B. Kobal); 18.45 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.15 Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8,00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Modri val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 do 19.00 Iz kulturnega sveta; 20.00 Pocestne zgodbe (D. Mislej Met); 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke R K. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 10.33 Giro d' aria; 11.00 O manjšinah; 12.55 Pesem tedna, 13.00 L' una blu; 14.45 O manjšinah; 18.00 Jurassic pop; 18.45 Klasična glasba; 19.25 Sigla single; 20.00 Maribor. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,-9.00,10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Otroški zbori; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.50 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 1'3-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Fiesta latina; 18.00 Vroče hladno 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, poslušalnica; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Vokalna glasba; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.55 Glasba za konec dneva, napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP st. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 44 6%l DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 18.24. Dolžina dneva 11.06. Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 15.10. N* ■J PLIMOVANJE Danes: ob 5.21 najvišje 17 cm, ob 12.18 najnižje 3 cm, ob 16.25 najvišje 8 cm, ob 23.55 najnižje -27 cm. Jutri: ob 7.27 najvišje 25 cm, ob 13.42 najnižje -7 cm, ob 18.41 najvišje 11 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 18,8 stopinje C. BIOPROGNOZA '5^r Vremenski vpliv je ugoden, le spanje vremensko občutljivejših ljudi bo v noči na sredo motena. (vremenska napoved Hidrometeorološkega moda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C °C 500 m . 14 2000 m... -1 1000 m 8 2500 m . -4 1500 m 3 2864 m... -6 VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Alr\lfvilčilA DANES GRADEC 8/14 S M. SOBOTA o 10/15 CELOVEC o 9/15 6/13 KRANJSKA GORA A O TRŽIČ 9/14 CEDAM^SK o 13/18 O O VIDIM 13/18 s-m^N. GORICA 12/17 GORICA^ o O S. GRADEC 10/14 10/15 O PTUJ KRANJ CELJE ° 10j LJUBLJANA 11/16 12/17 TRST 13/19 PORTOROŽ O POSTOJNA O 10/15 KOČEVJE o N. MESTO 11/15 o mmm ZAGREB 11/15- UMAG PdPEC •>«'« ___________0 Po nočnih padavinah bo sončno in ponekod vetrovno vreme. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne od 17 do 19 stopinj C. SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi v sosednjih pokrajinah se bo delno zjasnilo. Ob Jadranu bo zapihala burja. JUTRI TRBIŽ n 'X| | < 1/15 CELOVEC O 2/15 ° GRADEC 4/15 ČED 9/19 O OVIDEM 9/19 O KRANJSKA GORA q TRŽIČ 3/16 O KRANJ