MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradnlitvo ta upravci Maribor, Ooopoofcooltl / Trtafon uradnUtva 3440, uprav« 2465 Uhaja raaaa nadalja ta praanikav vaak dan ob 10. uri / Valja maaaEno prajaman v upravi a* pa pat« 10 Din, doatavljan na dam 13 Din / Oglasi pa sanik« / Oglasa sprajama M oglasni oddaiafe .Jut«" v Ljubljani r Postni eokaval raSun it 11400
JUTRA
Mariborsko Narodno gledališče
KATEGORIČNA ZAHTEVA VSE NAŠE JAVNOSTI.
I* Beograda je prispela neverjetna Vest, da je stavilo prosvetno ministrstvo Predlog, naj bi se z novim proračunskim ejom ukinila vsa pokrajinska gledališča* da bi ostala samo še takozvana prednja, t. j. beograjsko, zagrebško in .poljansko. Državne subvencije, ki so "Jj Prejemala doslej pokrajinska, bi se p tem predlogu pridelile osrednjim za *boljšanje njihovih slabih financ, zato bi morala prevzeti del njihovega an-^tibla in prirejati v njih stalna gostoma. Da je dejansko to popolnoma ne-rtiiselno in napačno, je povedala že re-"°toCija, ki smo jo objavili včeraj, ven-
dar
se nam zdi še vedno potrebno opo-
*?riti na vsaj nekatera nepobitna dejstva, ‘tosti ona, ki bi nastala v primeru uki-ai{ve našega gledališča v Mariboru. To »ase gledališče prejema sedaj 350.000 Din Pbvencije na leto, ljubljansko pa bi predalo po sedanjem načrtu po ukinitvi Mariborskega 300.000 Din. Če torej pomislimo, da bi moralo prevzeti samo 10 wslh igralcev, bi biia že s tem več kot »•črpana nova subvencija. Kaj bi potem ®sta!o za draga in nerentabilna redna gostovanja v Mariboru? In kaj in kako bi 6 izboljšalo finančno stanje ljubljanske. ?a? Nasprotno, zabredlo bi še v večjo *rizo, Maribor bi pa ostal prej ali slej ®toz svojega gledališča in brez Ijubljan-pih gostovanj. Finančni efekt bi torej postal, namera gostovanj bi bila neiz-•dljiva, In naše mesto bi popolnoma po "•Potrebnem izgubilo svojo najvažnejšo *Wt«rno ustanovo!
Maribor je bil vsa leta po vojni, zlasti zadnja, tretiran mačehtnsko. Izgubil M celo vrsto važnih ustanov, in vse kar to« je še ostalo in ga dviga nad mala povincionaltia mesta, Je gledališče. In edaj naj bi tako po nepotrebnem Izgubil to to. Izgubil v trenutku, ko bi bilo nujno Potrebno, da še podvoji svojo kulturno j1 nacionalno delo v prospeh kulturnega 'lviga in renacionalizaclje dežele, kateri to določen kot edino naravno središče.
Naše
Ir 'on™!?*0 z natožjo okolico pre-o 50.000 duš, spada torej med največja „„V. ugoslaviji, in če je kulturno in
udi nacionaluo-politično poslanstvo kare?«* našega> mesta važno, potem Je pohištvo Maribora vsa| trikrat toliko!
morda ne P02"« razmer, kn	Maribora v isto vrsto z Osije-
S’	f	Sarajevom!	Maribor
na meji tuje države, ki še vedno **ja o nadaljevanj« nemška kulturne ™netracHe nn bivšem Soodujem gtaier-•kem, kateri bi potem sledila fig politična !fo,a- Vs«ka slabitev Maribora pomeni
zato nevarno slabitev naše nacionalne ta državne moči, razvoja in stabilnosti.
Mariborsko gledališče pa tudi ni kakšna nova povojna ustanova. Naše mesto ima svoje stalno redno gledališče že 70 let, do osvobojenja nemško, po osvobo-jenju pa slovensko. In že dejstvo, da so Nemci z velikimi žrtvami vzdrževali v dosti manjšem predvojnem Mariboru stalno redno gledališče, dokazuje, kako zelo so se zavedali njegovega pomena Prt delu za ponemčenje prebivalstva. Prav tako in še bolj se moramo sedaj zavedati pomena slovenskega gledališča v slovenskem Mariboru. Ukinitev tega gledališča b! pomenila izpolnitev največje že-Ue tukajšnjih Nemcev, ki jim je naše gledališče trn v peti in komaj Čakajo, da bi mogli svoj sedanji diletantski oder zopet dvigniti v nemško redno gledališče. In to bi se lahko zgodilo takoj, čim bi se ukinilo slovensko, ker bi v tem trenutku odpadel tudi zakon, ki prepoveduje sedaj osnovanje zasebnega gledališča v Mariboru. Sredstva zato bi jim že dali tisti, ki skrbe za nemško akcijo za mejami Nemčije in Avstrije. Zato bi morala skupaj z parni protestirati proti tej nameri tudi Ljubljana in vsa Jugoslovanska javno?t v državi.
Mi vidimo v načrtu za ukinitev našega gledališča samo akt nepoznavanja naših razmer, pa tudi akt nepoznavanja celotnega položaja jugoslovanskih gledališč. Razumeti bi ga mogli kvečjemu tedaj, če bi pomenil okrepitev osrednjih in olajšanje državnih izdatkov, dasi ga tudi tedaj ne bi odobravali, tako pa vidimo, da je namera docela in z vseh vidikov absolutno zgrešena. Podobna je raznim drugim aktom, ki so bili storjeni samo zato, da se Je prav kmalu pokazalo, da so nemogoči in kvarni za naš normalni nemoteni kulturni in nacionalni razvoj. Zato nismo samo prepričani, da bo namera opuščena, temveč upamo tudi, da se nikoli več ne bo ponovila. Potrebno !e, da se enkrat za vselej ugotovi, da Maribor ne more biti brez narodnega gledališča in da nima nihče praviee ukvarjati se s kakršnokoli mislijo spremenitve tega stanja! Ne podpirajmo še sami nevredne akcije onih, ki bi radi izkoristili sedanje težke čase v temne politične naklepe! Zato apeliramo v imenu vse nacionalne in patriotične Javnosti Maribora lil podeželja na našo vlado, na narodpe •»oslance in senatorje, da store absolutno vse, kar Je treba, da ostane Mariboru 'ilegova naivažneiša kulturna institucija, «*e«ovo redno, poklicno narodno gledališče;
Japonska in tihooceanski mandat
V PRIMERU IZSTOPA IZ DRUŠTVA NARODOV BI MORALA VRNITI BIVŠE NEMŠKE KOLONIJE.
BERLIN, 34. januarja. Po vesteh iz Ženeve se tamkaj zatrjuje, da bi Japonska v primeru Izstopa Iz Društva narodov avtomatično izgubila mandat nad bivšimi nemškimi kolonijami v Tihem oceanu, ki Jih tvorijo Mariansko, Karolinško in Maršalsko otočje. Te vesti so vzbudile v tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje, kajti Nemčija bi v tem primeru odločno zahtevala, da se Japonski odvzeti mandat podeli njej in bi tako dobila nazaj vsaj del svojih obsežnih pred-
vojnih kolonij. Znano Je namreč, da Id Nemčija v tihooceanskih kolonijah investirala precej kapitala in so pričele zlasti zadnja leta pred svetovno vojno lepo prospevati in napredovati. Z vrnitvijo teh kolonij bi dobila Nemčija vir za razne sirovine, kar bi znatno dvignilo njeno prekomorsko trgovino in trgovsko paro« plovbo. Anglija in Amerika se tej vrnitvi tihooceanskih kolonij Nemčiji baje ne bi protivili.
Sibirski mraz po vsej Evropi
V FRANCIJI 21 STOPINJ POD NIČLO. _ SNEG NA POLJSKEM IN MADŽAR-SKEM. — PROMETNE OVIRE V LIKI.
PARIZ, 24. januarja. Po vsej Franciji imajo Izredno ostro suho zimo brez snega. Predvčerajšnjim je bila zabeležena letošnja najnižja temperatura 21 stopinj Celzija pod ničlo.
LVOV, 24. januarja. V Mali Poljski in Vzhodni Poljski trajajo že nekaj dni strašni snežni metežl. Visoki snežni zameti so popolnoma prekrili ceste in poti. Br-zovlak, ki je prispel v nedeljo iz Bukarešte, je imel 8 ur zamude. Zračna temperatura znaša 20 stopinj pod ničlo.
ZAGREB, 24. januarja. V prometu z našim Primorjem so se zaradi ostrega mraza pojavile prve ovire. Pri Liču je predsinočnjim skočila s tira lokomotiva brzovlaka in je tako ves promet s Suša-kom začasno ustavljen. Lokomotiva je skočila s tira naibrže zato, ker so zaradi
hudega mraza na več krajih počile tračnice. Na progi pri Križevcih je obtičal v snegu osebni vlak Zagreb—Osijek. Železniška uprava upa, da bo še danes promet na vseh progah normalno vzpostavljen.
BUDIMPEŠTA, 24. januarja. Zaradi nenavadnega mraza je Donava pri Gyoru zmrznila, česar ne pomnijo ljudje že več desetletij. V županiji Szomogy je več naselbin in vasi zaradi snežnega meteža popolnoma odrezanih od ostalega sveta. Čeprav je na delu cela brigada delavstva z lopatami In lokomotivami, železniška proga doslej še ni očiščena. Zato zaenkrat še ni mogoče govoriti o rednem železniškem prometu proti zapadu. V Budimpešti se boje, da bo ostalo iz navedenih vzrokov mesto brez potrebnih živil.
Italijanska politika v francoski luči
SPORAZUM Z ITALIJO NI VREDEN.
8LAVIJO. ČLANKI V
.PARIZ, 24. januarja. A, A, V zvezi s jnincosklm poskusom, d« M se doseglo 'Nižanje med Francijo In Italijo, objav-to tednik »Crlz de Pariš« dolg članek naslovom »Politika ptiča noja«, v »aterem dokazuje, da Je Italija v zadnjih toflh grmadila obtožbe proti Franclji le da bi ipog'a postaviti ob koncu čim ®$e zahteve, V članku se omenja tudi "ek! članek »Manchester Guardiapa«, v ”terem se med drugim pravi, da Je Ita-zahtevala od Franclje, naj zapusti h°|° zaveznico Jugoslavijo. »Crfx de ;*r.a« nastopa proti takim italiianskim zahtevam in pravi; »Prepustiti Jugosla. ,'Jo na milost fn nemMost Itaiiie. ki se Je *e “gnezdMa v Albaniji, one Italije, ki je **vcznlca TurčHe, ki nudi roko Bolgar-
DA BI FRANCIJA ZAPUSTILA JUGO-»CRIX DE PARIŠ«.
«ki in ki neprestano podpira madžarske aspiracije, bi pomenilo povzročiti konflikt, v katerem bi morale sodelovati vse države prav tako, kakor leta 1914., če bi ilm bilo to všeč ali ne. Prijateljstvo Italije pač ni vredno toliko.« Isti tednik objavlja članek o italijanski zunanji politiki in opozarja v n!em tudi na italijansko željo, da bi dobila Italija od Francije posolilo, ki ga nujno potrebuje, ker ji Združene države Severne Amerike nočejo več dati nlkakega posojila. List Pričakuje, da se bo Dalija posiužlla glede dosege francoskega posojil« celo strahovanja, Ob koncu pa pravi; »Denar Je živec vojne. Brez denarja nas bo Italiia pustila v miru!«
Obisk kralja in kral;ce v Sinaji
BUKAREŠTA, 24. januarja. Iz Sina je poročajo, da je prispel tjakaj včeraj dopoldne s posebnim dvornim vlakom jugoslovanski kraljevski par, kralj Aleksander In kraljica Marija z mnogoštevilnim spremstvom, med katerim je bil poleg mnogih generalov tudi zunanji minister dr. Jevtič. Na kolodvoru je bil pripravljen Izredno svečan sprejem. Goste so pričakovali romunski kralj Karol, prestolonaslednik Mihael, bivša grška kraljica, vsa romunska vlada s predsednikom Vajdo Voevodom na čelu, maršal Presanu 1. dr. Dočim je bil romunski kralj v obleki poveljnika po njem imenovanega jugoslovanskega polka, je nosil kralj Aleksander uniformo polkovnega poveljnika 9. romunskega lovskega polka, ki nosi njegovo ime. Sprejem med visokimi sorodniki je bil zelo prisrčen. Kraltevski par bo stanoval v gradu Felešu. Za časa kralje vega bivanj« v Romuniji bo imel dr. Jev tič važno konferenco z romunskim zu nanjim ministrom Titulescom.
Odmevi brnsbega pu£a
PRAGA, 24. januarja. V zvezi z uporom v Žldenlcah so bile danes v Pragi aretirane še 3 osebe in postavljene v smislu zakona o zaščiti republike pod obtožbo, V vsej državi so bile izvršene mnogoštevilne hišne preiskave, P« oti krivcem, posrednim alj neposrednim, se bo postopalo po najstrožjih določbah zakona*
BRNO, 24, januarja. Semkaj Je bil pri-veden iz Slovaške bivši minister general Gajda, ki le bil aretiran v zvezi z napadom čeških fašistov na vojašnico 43. pehotnega polka v Židenicah. Izredno natančna preiskava in zasliševanje sta trajala vse včerajšnje dopoldne.
Razpust grškega parlamenta
ATENE, 24. januarja. Predsednik Zaitnis je podpisal odlok, s katerim se razpušča grški parlament.
ATENE, 24. januarja. Skupina 80 opozicijskih poslancev ie izdelala spomenico, v kateri očita predsednika ZaLmisu zaradi razpusta parlamenta kršitev ustave in zafiteva, da se ga po stavi pred najvišje atensko sodišče. Ta spomenica seveda ne bo imela nlkakega praktičnega pomena vse dotlej, dokler ne bo opozicija eventuelno zmagala pri novih volitvah.
MALA ANTANTA V SVETU D, N.
PARIZ, 24. januarja. Po Informacijah tukajšnjih češkoslovaških krogov bo zastopal malo antanto pri posvetovanjih sveta Društva narodov pariški poslanik Osuskv, kj je pravkar .v ta namen odpotoval v Ženevo. Kakor znano, se zastopnik male antante v svetu Društva nawv dov meniš in zastopa letos češkoslovaški delegat tudi Jugoslavijo In Romunijo.
ROMUNSKO POSOJILO PRI D. N,
BUKAREŠTA, 24. januarja. Po informacijah romunskega tiska so bila sinoči v Ženevi končna pogajanj« glede finančne pomoči Romuniji. Predlog je bil že ppdpjsati in bo predložen v sobota svetu Društva narodov.
GALSWORTHY NEVARNO BOLAN.
LONDON, 24. januarja. Znani angleški pisatelj John Galsworthy, ki že dalje časa boluje za anemijo, je resno obolel na svojem stanovanju v londonski Četrti HamPsteadu. Odlični pisatelj je star 68 let. Zaradi nepričakovane bolezni najbr-že tudi ne bo mogel oditi v Stockholm, da bi osebno sprejel Noblovo nagrada
VESTE, KDAJ VAM BOMO VERJELI, da Vaša narodna zavednost ni le prazna fraza? Kadar boste oglašali vse in iskali vse, kar rabite v MALIH OGLASIH edinega dnevnega glasila Slovencev v Mariboru in na Štajerskem, našega »VE-ČERNIKA«. Tedaj bomo imeli vsak dan .vsaj eno stran malih oglasov. Da ne pozabite: NAŠI MALI OGLASI SO TAKO POCENI, DA JIH ZMORE PRAV VSAKDO! In ne pozabite dalje, da je naša uprava, ki jih sprejema, v GOSPOSKI ULICI II.
Proračunska seja mestnega občinskega sveta bo v torek 31. t. m. ob 18. uri v mestni posvetovalnici.
Duhovniška vest. Za provizorja pri Sv. Ožbaltu je imenovan kaplan Janez Kru-šič od 'Sv. Marka niže Ptuja.
Ljudska univerza v Mariboru. Danes v torek 24. januarja ob 20.15. uri francosko predavanje ge. Th. Anthoine o veličastnih Daupliinejskih alpah. Skioptične slike. Nato film o damski modi 1933. V petek 27. januarja predava g. primarij dr. J. Dernovšek o pravilni negi in ohranitvi naših oči, ušes, nosa. in vratu. Predavatelj se bo bavil med drugim tudi z vprašanjem, kako vplivajo različni športi na navedene prevažne človeške organe.
Predavanje o fotografiji. Fotosekcija Sokolske župe Maribor priredi v četrtek 26. t. m. v mali dvorani Narodnega doma predavanje o fotografiji s praktičnim kazanjem vseli modernih postopkov in slik. Predava g. Rogulja iz Zagreba. Vabimo vse prijatelje amaterske fotografije, da posetijo to predavanje. Vstopnine ni. Začetek ob pol 9. uri zvečer.
Važno predavanje za obrtnike. Kakor smo že objavili, priredi drevi tukajšnja poslovalnica zborničnega dbrtnopospeše-valnega zavoda poučno predavanje za obrtnike o sestavljanju davčnih napovedi. Davčne napovedi za pridobnino se morajo vložiti najkasneje do konca januarja in bo pouk za sestavo napovedi v tem času vsakemu obrtniku dvakrat dobrodošel. Predavanje, katero je prevzel strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s tem referatom, bo pa dobrodošlo tudi drugim davčnim zavezancem, dasi je v prvem redu namenjeno obrtnikom, ker bo vsakdo mogel dobiti navodila za sestavo napovedi v katerikoli stroki. Predavanje bo v lovski sobi hotela »Orel«. Opozarjamo, da se predavanje začne točno ob 20. uri zvečer, in naj bi med predavanjem ne bilo nobenih nepotrebnih motenj. Vprašanja, ki se nameravajo staviti referentu, naj se vnaprej pripravijo in v najkrajši obliki prijavijo po končanem poročilu, da se predavanje preveč ne zavleče.'
Občni zbor pevskega društva »Enakost« v Studencih. V soboto je bil v dvorani g. Špureja v Studencih redni občni zbor pevskega društva »Enakost«, na katerem je bil podan rezultat dela v preteklem letu. Društvo obstoja od 1. 1923. in je bil to že 10. redni občni zbor. Desetletnico bo društvo obhajalo pozneje najsvečanejše in podalo tudi celotno bilanco dosedanjega dela. Društvo se mora v teh težkih časih boriti z financami, kajti dohodki so zelo majhni, a izdatki zelo veliki. Odličen je pevovodja, ki je napravil iz delavcev tako dobre pevce, da lahko nastopijo tudi na vsakem večjem koncertu. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor, in sicer za predsednika Franc Spitaler, za podpredsednika Jurij Sagadin, za tajnika Franc Raner, za blagajnika pa Franc Lorber.
Za Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora so darovali: »Humanik«, trgovina čevljev, 8 parov copat; I. Trpin, trgovec, 14 m blaga trikot; Feliks Škrabi, trgovec, 6 moških srajc; Mirko Feldin, trgovec, 16 kosov konfekcijskega blaga in Ferdo Greiner, trgovec, 5 kg kristala in 54 kg kave. Vodstvo Pomožne akcije se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje!
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal barometer pri 12.5 stopinjah 746.5, reduciran na ničlo 745; toplomer je kazal davi ob 7. uri 11.2 stopim' pod ničlo: minimalna temperatura je znašala davi 11.4 stopinje pod ničlo; relativna vla-a 80; sne^a je nadin v nre^kli noči 12 milimetrov in še dalje sneži.
e vesti
Mariborski »Ogenj« sprejema že tudi nad 70 let stare člane. Po dosedanjem pravilniku o dajatvah mariborskega društva za upepeljevanje mrličev »Ogenj«, so se lahko sprejemali člani le do starosti 70 let. Po novi pogodbi, ki jo je sklenilo društvo »Ogenj« z graškim bratskim društvom »Flamme«, pa je mogoče sprejemati tudi nad 70 let stare člane kot redne. Razlika je le ta, da bo društvo v vsakem primeru sprejema posebej sklepalo in določilo pogoje, t. j. višino pristopnine in sprejemnine, ker znaša članarina za vsakega rednega člana na mesec enako, t. j. le 15 Din. Za člane, ki imajo premoženje pa bo tudi v tem primeru upepelitev njih trupla, vštevši vse stroške, ki so v zvezi s tem, s pogrebom, prevozom itd., še vedno cenejša kakor pa ceremonialni pogreb. Podrobnejše informacije daje ustmeno ali pismeno društvo »Ogenj«, Maribor, Koroščeva ul. št. 8. Za odgovor se morajo priložiti znamke. Ob tej priliki pa opozarjamo ponovno one, ki jim je simpatičnejša upepelitev po smrti kakor pokopavanje na pokopališčih, kjer se grob že po 10. letih razdere* da hite z vstopom v društvo »Ogenj«. Do 50 let starosti znaša namreč sprejemnina komaj 40 Din, pristopnina 12 Din, in nato članarina le 15 Din ua mesec, s čemer ima umrli član plačano vpepelitev, prevoz v graški krematorij in nazaj itd., tako da g,a pogreb ne stane prav nič več, kar-je vendar za rodbino velikanska olajšava. Posebno mlajši ljudje imajo torej največji interes, da čimpreje stopijo v društvo »Ogenj«. Po 50. letih se sprejemnina zvišuje od leta do leta. vendar le tako, da znaša n. pr. s 60 leti še vedno komaj Din 640.—. Točnejša tarifa je razvidna iz pravilnika, ki ga društvo vsakomur radevolje pošlje.
Pevski koncert v Studencih. Pod tem
naslovom je nekdo ugovarjal v »Večer-niku« proti poročilu o prvem studenškem pevskem koncertu, trdeč, da smo imeli v Studencih koncert tudi že pred nastopom »Enakosti«. Res je, tudi Sokol je že nastopil s koncertnim sporedom, vendar pa niso bile na programu samo pevske točke, temveč tudi telovadne, deklamacije, recitacije itd. Kar se pa tiče nasto-nov tujih zborov, niso bili to koncerti studenški, kajti razen »Enakosti« ima tu pevski zbor samo še Sokol. Ker pisec menda ni dobro poučen, mu navajamo v informacijo vsaj nekaj ugotovitev. Očitki, ki se slišijo proti »Enakosti«, češ, da je v njej večina nemčurjev, so popolnoma neutemeljeni. Dejstvo je, da poje to delavsko društvo samo slovenske pesmi in govore tudi vsi člani na občnih zborih, sejah in povsod drugod le slovensko. Na neki seji je bilo celo sklenjeno gojiti izključno slovensko in slovansko pesem. Tako je društvo »Enakost« morda bolj zavedno kakor marsikatero drugo kje pri nas, ki vedno zatrjuje, da je nacionalno, v njegovih vrstah se pa ob vsaki potrebni in nepotrebni priliki nemškutari!
ALPSKI RAJ. Pustolovščina v Enga-dinu. Leto za leto pričakuje kinematografska publika novega filma iz visokega gorovja od dr. Arnolda Francka. Po znanih filmih »Bela opojnost«, »Viharji nad Moivtblancem« in »Pekel na Piz Palu« pride sedaj veseli zabavni in sijajni film o športu in ljubezni: »Pustolovščina v Engadinu«. Ta film, poln krasnih naravnih posnetkov, nam kaže vratolom-•v) smučanje, sankanje in sijajno drsanje. Vsebina je polna častihlepja za rekordi in ljubeznijo. Očarljivo mlado dekle je v središču vesele ljubezenske zgodbe. V tem filmu sodeluje tudi telesno največji evropski smučar, znani avstrijski mojster Walter Rimi. Dolg je 2.05 m. Doslej še nevideno športno delo nam pokažeta smuška akrobata Guzzi Lantscher in Walter Rimi. Oba tekača tekmujeta z berlinskim ekspresom in vozita za vlakom skijoring. To pa ni vse, še marsikatere umetnosti zimskega športa nam pokaže zares senzacionalni film »Pustolovščina v Engadinu«, ki ga bo predvajal Grajski kino od četrtka 26. t. m. do vključno torka 31. januarja. Za povzdigo zimskega športa, ki prinaša vsakomur mladost in zdravje, bo vodstvo kina darovalo 26. in 27. t. m. pri vsaki predstavi enemu obiskovalcu lepo š^rtno darilo, kar je razvidno tudi z lepakov
Devetmesečni tečaj za vinarstvo, kletarstvo in sadjarstvo bo v času od 1. marca do 30. novembra t. 1. v banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli, pošta Slatina Radenci. V tečaj se sprejmejo dovolj razviti in zdravi mladeniči v starosti od 16 let naprej. Pouk je praktičen in teoretičen. Gojenci dobe prosto stanovanje, popolno prosto oskrbo in mesečno po 50 Din za nabavo potrebnih učil in drugih malenkosti. Lastnoročno pisane in primerno kolkovane prošnje, katerim je priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo in nravstveno spričevalo, ter za mladoletne izjavo staršev, da puste svojega sina v tečaj, naj reflektanti predložijo osebno do srede februarja pri upravniku navedene banovinske ustanove.
Važna seja Mariborskega smučarskega kluba bo drevi ob 20. uri v kavarni »Jadran«.
1. FEBR. 1933
(® ) PLANINSKI PLES
V S V UNIONU
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 25. januarja t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin, 1000 kg sode, 20 sirkovih metel in 50 steklenic sidola; do
1. februarja t. 1. pa glede dobave 1000 kosov kremenjakov za bencinske varnostne svetilke, 12 m medenine v palicah, 3 msnesmanove cevi, več raznega orodja, 16 m gumijevih spiralnih cevi, 600 pol smirkovega platna, 100 žagic za kovino, 20 kg bele krede, 8000 kg ovsa za konje in 100 kg žveplene kisline. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Nekaj številk iz svetovnega gospodarstva. V Kanadi so sežgali 5400 vagonov pšenice, v Avstraiiji so pobili 800 000 ovc in jih zakopali, v Mehiki so vojaški oddelki uničili ogromne množine banan, v Egiptu so sežgali 150.000 ton bombaža, v Braziliji so izsuli v morje stotisoče vreč kave, v Bretaniji pa so ribiči uničili 509.000 slanikov in jih vrgli v morje. Milijoni ljudi pa so umrli in umirajo od gladu.....
Kino Union: Do vključno torka filmska opereta »Noč v raju« z Anny Ondro in Hermannom Thimigom. Od srede dalje velika vojaška veseloigra »Huzarji gredo«; v glavnih vlogah Fritz Schulz, Uršula Grabley, H. v. Schletto\v, in 51et-ni Petra Unkel. Pripravlja se Straussov valček z Gustavom Frohlichom.
Grajski kino. Do vključno srede »Scam polo«, krasen film z Dolly Haas in Paulom Horbigerjem v glavnih ulogah. V četrtek se začne športni in ljubavni vele-film »Alpski raj« (»Ljubezen v snegu«, ali kakor se v Nemčiji reklamira ta film »Pustolovščina v Engadinu«). Opozarjamo na ta film krasnih naravnih posnetkov, lepe, napete z mladostjo in ljubeznijo prežete vsebine in zdravega humorja. »Alpski raj« prikazuje zdrav zimski šport, mlado, bujno dekle v sredini veseleča ljubezenskega dogodijaja. Za povzdigo športa podari Grajski kino 26. in 27. t. m. pri vsaki predstavi enemu obiskovalcu krasno sportnO darilo. Vse natančnejše je razvidno z letakov.
Ponesrečeni smučar. Pri smučanju se je včeraj ponesrečil šolar Stanko Černe, stanujoč na Betnavski cesti. Zaletel se je v neki jarek in padel ter si zlomil desno nogo pod kolenom. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
Poskušen samomor. Včeraj popoldne si je 21 letni posestnikov sin Ivan G. v Selnici ob Dravi v samomorilnem namenu prerezal vrat. Domači so še pravočasno opazili njegovo obupno dejanje in poklicali mariborske reševalce, ki so ga z avtom prepeljali v bolnišnico.
Ukradene sanke in smuči. Krojaškemu mojstru Rudolfu Štibercu je včeraj nekdo ukradel 300 Din vredne sanke, ki jih je pustil za hip pred Arbeiterjevim skladiščem v Vojašniški ulici. Učenki meščanske šole Slavki Klavorovi pa je neznani dolgoprstnež odnesel z dvorišča v Kopališki ulici nove smuči, vredne 200 Din.
Na cesti se Je zgrudil včeraj popoldne 201etni delavec France Sluršak. Nezavestnega je našel policijski stražnik, in obvestil reševalce, ki so ga prepeljali z avtom v bolnišnico.
V sredo 25. specialni večer gospoda Svengalija v Veliki kavarni.
»Franz Joseiova« grenčica, izvrstno sredstvo proti prebavnim motnjam in go-rečici.
Narodno gledališče
Repertoar.
Torek,,24. januarja ob 20. uri: »Grofica
Marica«. Red A.
Sreda, 25. januarja. Zaprto.
Četrtek, 26. januarja ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Red B.
Iz gledališča. Kot naslednja diramski novost se študira drugi del »Dobrega vojaka »Švejka«, ki je bil svojčas najbolj privlačna predstava mariborskih dram* skih sezon. Drugi del je nadaljevanje pr* vega ter se godi v ruskem ujetništvu. Režira J. Kovič, kot Švejk bo nastopil priljubljeni komik Daneš. Na splošno željo občinstva pride revijska opereta »Pri belem konjičku« še enkrat v abonma. Prva predstava bo v četrtek 26. t. m. za red B.
Grofica Marica
Emerika K a 1 m a n a opereta »G r o» fica Marica«, ki je doživela v ne* deljo zvečer novo premiero v našem gledališču, je našemu občinstvu že znana iz prejšnjih let, je pa še vedno privlačna, kar je pokazal tudi obisk. V novi režiji in izvedbi zaostaja sicar nekoliko za pristnostjo one pred leti, v celoti pa ogreva. Jezikovno je, žal, še vedno slaba. Germanizmi so uprav neznosni« Ce nima gledališče prav nikogar, ki bi vedel razsoditi kaj je slovensko in kaj ni, naj si najde koga izven svojih vrst! S takim postopanjem se kvari še bolj že itak slab jezik naše javnosti in krepi se nemški duh, ki nas itak že duši.
Režijsko in inscenacijsko smo zasledili nekaj napak, ki bi se dale kaj lahko popraviti. Sicer pa je predstava splošno dobra, tudi zbori, balet in orkester pod vodstvom g. Herzoga skušajo dati vse kar morejo. Zasedba je dobra. Ljubka in sijajna je grofica Marica gdč. U do-vičeve, prijetna komtesa Lia gdč Barbič e ve, ljubezniva starka kneginja Kuddensteinova ge. S a v i n o v c, dobra ciganka gdč. Cepičeve in Uka gdč. Starčeve. G. Sancin je kot grof Tasilo boljši pevsko ko igralsko. Pogoden je knez Popesou g. Skrbinška, madžarsko razposajen baron ZsU* oan g. Harastoviča, dočim so ostale vloge odigrali Penižka g. T o v o r n i k, slugo Čeka g, Pavle Kovič, cigani Berka g. RasbergeF, ritmojstra Gro-savesca pa g. D a n e š.	_r.
Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Joselove« grenčice urejeno prebavo. Specialni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ožini. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah,, drogerijah in speceriiskih trgovinah.
Smiiiar ali V0Š, da je najboljše okiep-čilo Jatfa pomara ca. Dooe se v vseh špecerijskih trpovinah. — Glavna zaloga
Miloš Oset, Karieor
Obsodba mladega podeželskega apa*
ša. Veliki kazenski senat pod predsedstvom okrožnega sodnika g. dr. Tomba-ka je včeraj razpravljal o deloma izvršenih, deloma le nameravanih zločinih in prestopkih 24letnega delavca Josipa Kodra iz Ješence pri Framu. Obtožnica slika Kodra kot rafiniranega fanta, kj bi rad živel brez dela na tuj račun, seveda nepošteno. To svojo ljubo navado je pokazal ob sleherni priložnosti, kjerkoli se mu je le zahotelo. Popival je po podeželskih gostilnah, ko pa so gostilničarji ali natakarice zahtevali zapitek, se je raz-iezil in jih navadno še krepko pretepel. Na vesti ima tudi več poneverb, pripravil pa je tudi nekaj razbojniških oziroma roparskih napadov na avtomobile, ki bi iih pričakal nekje na cesti med Mariborom in Slovensko Bistrico. Pri tem je seveda potreboval pomočnike, ki se pa njegovemu nagovarjanju niso hoteli odzvati, temveč so črne namene Kodra prijavili orožnikom. V Framu se je izdajal tudi za detektiva in je ob neki priliki neki ženski »zaplenil« razna živila. Svoje pustolovske grehe je priznal le deloma« Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, na rdnčilo denarne kazni v znesku 420 Din in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let. S sodbo se ni zadovoljil in je prijavil revizijo procesa.
K borbi okoliških občin proti inkorporaciji
PROTEST IZ KRČEVINE PROTI POBREŠKI RESOLUCIJI.
V četrtkovi številki »Večernika« z dne
19.	t. m. smo čitali poročilo o posvetovanju zastopnikov okoliških občin in iz tega poročila izvedeli, da so se vsi zastopniki izjavili proti priključitvi k mariborskemu mestu. Gospod župan Pobrežja, ki je vodil to posvetovanje, je četa trdil, da govori »v imenu 20.000 obča-n°v, ki so z majhnimi izjemami odločno vsi proti nameravani priključitvi k mestni občini mariborski, ki jim danes ne toore nuditi nobenih ugodnosti«. Ta trditev se mi ne zdi povsem točna. Spo-mta>'am tu le na borbo, ki se je leta 1927 vnela v Krčevini za in proti priključitvi ^devinske občine.
Občinski odbor v Krčevini se je na svojih sejah večkrat posvetoval o zadevi in končno se je večina odbornikov iztekla za priključitev! Da pa dobe davkoplačevalci možnost, ta sklep občinskega odbora ovreči, je županstvo za dan 25. julija 1927 odredilo o predmetu splošno glasovanje, takozvani plebiscit bloki industrijski krogi, ki imajo s svojega materiialističnega stabšča interes na tem, da se Krčevina ne priključi k mestu, So tedaj započeli strastno agitacijo; z avtomobili so spravljali svoje ljudi na vobšče in so res dosegli, da se je od 553 Volilnih upravičencev 143 izjavilo proti Priključitvi, na kar je županstvo razglasita, da je sklep občinskega odbora, naj se občina priklopi mestni občini od volil-<*v potrjen s 410 proti 143 glasovom.
Tako je bilo z zadevo priključitve v Krčevini 1. 1927.1 Ne vem, če se je gospod, ki je zastopal občino Krčevino na onem sestanku na Pobrežju, v svojem teferatu proti priključitvi na stanje leta 1^27. kai oziral ali ne? In da mestna ob-oina danes ne more nuditi okoliškim občinam »nobenih ugodnosti«? Ali ni to ‘Ugodnost, da. otroci iz okolice lahko po-sečajo mestne osnovne, meščanske in razne strokovne šole in so tam deležni Podpor, ki jih v obilni meri daje mestna občina potrebnim učencem? In razne kulturne naprave, n-, pr. gledališče, kino. kopališče, klavnica, ali niso te naprave tadi okoličanom v prid?
Pokret. kakršnega so započeli zastopniki okoliških ubčirr na sestanku na Pobrežju. bi bi! razumljiv morda pred prevratom, ko so imeli še naši narodni nasprotniki mesto Maribor v svoji oblasti, toda sedaj, ko gospodarijo tudi v mestu možje naše krvi, mora ta afront proti
mestni občini javnost frapirati! Mislim pametneje bi bili gospodje zastopniki okoliških občin storili, da bi se bili z zastopniki mestne občine poprej pogovorili. pod katerimi pogoji bi se mogla in-kcrporacija izvesti (kakor je glede Krčevine leta 1927. storil takratni župan g. Škof), predno so izrekli svoj katego-
rični: ne!
Okoličan iz Krčevine.
Sokolstvo
Seja zbora društvenih
načelnikov
Mariborske sokolske župc bo v nedeljo, dne 29. januarja ob pol 9. uri v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Radi važnih vprašanj je seja za vse načelnike 'n načelnice odroma njih zastopnike obvezna ter so zadevna vabila že razposlana!
Razpis smuške tekme Sokola Maribor-matice
Sokol Maribor matica razpisuje smuško tekmo v teku za člane, članice, moški in ženski naraščaj v vseh kategorijah za nedeljo de 29. t. m. Start bo ob 14. uri popoldne pri Lovskem domu za Tremi ribniki, kjer morajo biti vsi tekmovalci zbrani že pol ure prej. — Članska proga je dolga 12 km in tekmujejo na njej Člani v dveh razredih. V razredu A. člani od
20.	leta naprej, v razredu B. pa člani od 18. do 20. leta.
Članice tekmujejo na 6 km, razmeroma lahki progi.
Moški naraščaj ima 6 km dolgo progo in tekmuje tudi v dveh razredih. Od 16. do 18. leta v razredu A., od 14. do 16. leta pa v razredu B.
Ženski naraščaj in nižji moški naraščaj od 12. do 14. leta tekmuje na 2 km progi.
Pravico do tekmovanja imajo vsi pripadniki Sokola iz Mariborske sokolske župe, ki so najmanj 3 mesece člani kakega društva. Trije prvoplasirani v vsakem odde'ku diV-iio dmlome. Posamezna društva lahko ob tej priliki tudi izvedejo svoia društvena prvenstva.
Prijave za tekmo mora vposlati vsako društvo, skupno s točno navedbo starosti nosameznega tekmovalca, naikasneje do sobote 28. t. m. do 18. ure zvečer na Smučki odsek Sokola Matice, Narodni dom. Žrebanie N> v soboto ob 20. uri v društveni sobi.
Smuška tekma dece
priredi Sokol matica v nedeljo 29. t. m. ob 11. uri dopoldne pri Treh ribnikih. Na progi, ki bo približno 300 m dolga, se bodo merili naši mali v dveh skupinah. V prvi bo deca do 9. leta, v drugi pa od 9. do 12. leta. Zbirališče za tekmovalce, ki bodo pod nadzorstvom svojih voditeljev, bo ob 10. uri pri paviljonu v parku, odkoder bo skupen odhod na start. Tekmovalce prijavijo njih voditelji na startu.
Sokol Studenci. Dodatek k poročilu občnega zbora. V poročilu občnega zbora studenškega Sokola je pomotoma izostalo poročilo gospodarja br. Vilka Šinkovca, ki že dolga leta vodi gospodarstvo v Sokolskem domu. Njegova zasluga je, da je telovadnica kakor tudi ves telovadni in drugi inventar v najlepšem redu, da funkcionirajo vse prireditve in poskrbi_večkrat za humor med članstvom. Bratu Šinkovcu kot vestnemu sokolskemu delavcu polagamo na srce: Le tako naprej! — Zdravo!
Foto-sekciia Sokolske župe Maribor
vabi vse prijatelje amaterske fotografije, da se udeleže predavanja g. Rogulje iz Zagreba, ki bo v četrtek 26. t. m. v mali dvorani Narodnega doma s pričetkom ob pol 9. uri zvečer. Vstopnine ni. Zdravo!
Sela predn!akov in predn!ač'c Sokola matice bo v sredo 25. t. m. ob 18. uri v društveni sobi. Pridite vsi in točno!
Soort
Trening na skakalnici MZSP. Za trening je skakalnica Mariborske zimskošportne podzveze na razpolago vsem skakalcem vsak dan od 10. do 16. ure. Za upravnika skakalnice je določen g. Bratuša, ki mora skrbeti za red in za vsak primer nezgode tudi za prvo pomoč. Razen v navedenem času je skakalnica zaprta.
Občni zbor SK Raplda je bil v nedeljo 22. t. m. pri Halbwidlu. Po poročilih posameznih funkcionarjev je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik: dr. j Blanke; podpredsednik: dr. Brandstatter; I društveni vodja: Franki; tajnik I: Hošic; i tajnik II: Weltzebach; blagajnik I: Wei-P.er, blagajnik II: Amon; načelniki sekcij: nogomet Kasper, lahkoatletska in gimnastika dr. Jettmar in Biidefeldt, tenis Felber, zimskošportni Eylert, gospodar Klippstatter. Odborniki: dr. Wiesthaler, dr Thalman, Peteln, Pirich, Hermann, inž. Kiffmann, Hausmaninger, Holzinger, Ehrlich in Šimonc.
Ruski Sokoli na Kitajskem in v Ameriki
Na Daljnem Vzhodu, katnor so že dalje časa spričo krvavih bojev med Kitajci in Japonci uprte oči vsega sveta, obstoja dvoje močnih sokolskih društev: »Ruski Sokol« na Kitajskem (v Šanghaju in Tientsinu) in Sokol v Harbinu (Mandžurija).
Ruska sokolska zveza v Pragi je prejela te dni zelo zanimive vesti o življenju in delovanju ruskega Sokola v Tientsinu. Pošta iz Tientsina v Evropo potrebuje precej časa in so zato vesti o veliki sokolski slavnosti, ki je bila 9. oktobra v Tientsinu, prispele šele sedaj. Slavnosti je prisostvovalo mnogo tujcev, ki so tokrat šele prvič v življenju videli sokolsko telovadbo. Ruski Sokoli v Tientsinu so telovadili na orodju, izvedli pa so tudi več zletnih prostih vaj s kopji. Prva javna telovadba ruskega Sokola v Tientsinu je imela velik materialen in moralen uspeh. Po tem javnem nastopu je število članov močno naraslo. Ustanovljen je bil tudi poseben ijaraščajski odsek, v katerega vstopajo mladi Rusi, ki obiskujejo francoske in angleške šole v Tientsinu.
Najnovejše rusko sokolsko društvo se je ustanovilo v Združenih državah. Ruski Sokol v Newyorku je pričel delovati šele v lanskem poletju in ima sedaj že nad 200 članov, večinoma telovadcev. Ruski Sokol v Ameriki razpolaga s krasno ure« ieno telovadnico 244. artilerijskega polka, ki jo je odstopilo ruskemu Sokolu vi uporabo vrhovno ameriško vojaško poveljstvo. Zanimanje za Sokola med ruskim prebivalstvom v Severni Ameriki neprestano narašča. Na bodočem desetem zletu ruskega Sokola bodo sodelovali tudi ruski Sokoli iz Združenih držav.
»Halo. Ali je tam telefonska centrala! Tukaj številka 1347. Ljuba gospodična, rada bi obiskala svojo prijateljico. Položil* bom slušalo na mizo, in če boste Culi, d* moj mali joka, me, prosim, pokličite na številko 1988.«
M. Ahnari:
.Malo proti zapadu!
Ne bi bila prava Mariborčanka, če ne bi čutila včasih tudi jaz neodoljive želje, da pohitim iz vsakdanjih mestnih ulic tnalo proti zapndu, tjakaj, kamor drži soinca svetla cesta, kamor izginjajo tu pa tam neverjetno lepi, zlati oblački kakor tadjice, ki odpljujejo z našim nesmrtnim 1'repenenjem po luči za žarkim solncem..
Malo proti zapadu! šla sem tudi včeraj, dasi mi solnce ni hotelo pokazati pote: sive koprene, ki so zavijale položne hrbte Pohorja in Kozjaka, so utajile daljne podrobnosti in poenostavile pokrajinsko sliko v medjobarvni črtež, ki je vendar močno učinkoval po lepoti oblik in 'zbranih odtenkih perspektive.
Malo proti zapadu! Zavila sem na le-Po pešpot proti Mariborskemu otoku. Pravljično samotna je bila. Neslišno so se obotavljale posamezne snežinke po mirnem ozračju; ena se mi je na trepalnicah strnila v svetlo kapljico, še ena se •ie hladno dotaknila ustnic, druge pa so se — dale na gole veje. na blede bilke, na mrko kamenje, na suhe, trmaste liste gabrov in hrastov, ki se niso marali ločiti od rodnega debla...
Spomnila sem se pripovedbe o hrastu: Vrag, ubogi, vsega lepega oropani vrag hi rad imel gozd zase, toda Bog ga je bil že poklonil sanjavemu človeku. »Pa vsaj potem mi ga daj, ko bo zadnji hrast 'zgubil zadnji list!« — »Pa naj bo!« — Lahko si mislite, kako se je vrag rado-val jesenske in zimske burje. ki je neusmiljeno trgala liste raz sive utrujene veje! .. Toda zima je bila že prešla, v nopkih je že kipelo živbenje. hrast pa je držal deset listov — deset upornih zastavic! •• Nekega dne je zatrepetalo °zračje, kakor da so zadonele zmagoslav-
ne pozavne pomladi: topli valovi južnika so prihrumeli čez gozd. Kako je vrag hitel proti njemu! Pa mu je že vihar prinese! menda zadnje usnjene liste nasproti — preštel jih je: deset! Juh!! V dolgih skokih je bil hitro pri svojem hrastu — toda ta je bil že ves zelen. Divja besnost ie tedaj popadla vraga: s svojimi kremplji je razcefral vse nežne liste, da so še danes krpasti... Smehljaje jih gledam — in se veselim njihovega žilavega odpora.
Tudi rdeči borovci spremljajo mojo pot. Njih resna temina se po malem zrcali v svinčeno sivih Dravinih valovih, ki so se stisnili proti sredini struge, kjer romajo polglasno klepetajoč proti mestu, puščajoč ob obeh bregovih širok trak svetlega proda.
Kaj hitro sem pri golem klancu, kjer je nekaj nasadov dvomljive kakovosti, ki sem jih v svoji prirojeni hudomušnosti označila kot »viseče vrtove lepe Semira-mide«. Seveda se mi njih gospodarica in vladarica male hišice na vrhu klanca še ni prikazala. — Zahvaljujem usodo. Bog ve, koliko podobnosti ima z ono slovito
orientalko!
Nekoliko dalje pa stoji bajtica, ki je menda ^nastala tako, da so se po naključ-iu znašli z zrjavelim železnim brakom povezan plot, omet, slepe šipe in temna streha. »Za prodati« je napisano na črni tablici. Bog ve. kdo bo to »lepo vilo« kupil? Morda kako društvo, ki si je zapisalo zaščito nravstvenosti na svoj prapor, za svojega čuvaja, da lahko opazuje zadnje, od kopanja se vračajoče parčke ali pa da lahko poljublja svoje dekle na kraiu, kjer je zavarovan pred bistrim pogledom radovednih zvezd... Mogoče pa 'ma celo mariborska občina usmiljenje in ■Videli te- "	'tvoru en,iko usodo kot že
drugim	: okras' m y mestu sa-
mem ..
»Ti, ti!« začivka sinica v bližnjem grmu. Glej ga, meniščka! Pa še svoje črne kapice ne sname, ta mali sivorjavček! Kaj praviš? Jaz jo naj kupim?! Veš, ti, ti, moja vila mora imeti veliko okno proti jugu, da se vsak čas napijem solnca po mili volji!
Naprej, še malo proti zapadu, mimo mostiča, skozi grmičevje, kjer je še nekaj pozabljenih rdečih darov jeseni, na sivo cesto suhega proda. Jelše, ki so jeseni še poljubljale vodno gladino, zaman sklanjajo svoje veje; zaman obetajo sicer še trde. toda že precej dolge mačice bogato življenje: valovi se sramujejo otožnega kovinskega bleska in so se umaknili proti sredini struge...
Naenkrat se slika spremeni:	temni
škriljevci se dvigajo ob bregu. Krasijo jih večje in manjše ledene sveče, da, mestoma celo bele ledene zavese in prosojno stebrovje. Pred par dnevi so se morali najmočnejši stebri zrušiti: njih kosi z že topimi prelomninami se gromadijo med škriljastimi odkruški. Z višine pa se spuščajo venci temnozelenega bršljana v najbližji soseščini s hladnim ledom; mladike se ne bojijo morečega mraza: varčevati znajo z življenjskimi soki in s sledovi toplote v trdih, drobnih, skoraj rdečkastih listih...
Se malo proti zapadu! Dospela sem do Dravinih brzic. Kje so bele krone peneči# se valov? Kamnite plošče, nad katerimi so se še jeseni zibale, se dvigajo gole iznad nemirne vode. Tako se mi zdi, kakor da bi mogla priti po njih na nasorotni breg. toliko jih je!
Poizkusim. Pod mano buči vrtinec. Globina požira brze vode, jih pozdrav'ja z motnimi, grgrajočimi zvoki in jih po^ tem podi mimo skal, jezno sikajoče. Oči in misli sledijo tej silni razgibanosti temnih vatov, sl&diio ii in se potapljajo va-
njo... Ali ni tudi nam tako, da iščemo s vso dušo dno v brezdanjosti — v resnici pa le hitimo naprej, neprestano na« prej, neznanim, nepriznanim ciljem naproti? Gorje človeku, ki ga zajemajo vrtinci trmastih misli — gorje mu! Kajti skale so neizprosno trde...
Zdrznem se; saj stojim ob robu vrtinca — ne, dveh vrtincev — plošča je gladka od oledenele rose — in voda ie črna, tako črna. Mrzel dah niraka in požrešne globine mi udarja v obraz. Pročj hitro proč, preden je prepozno!
Najdem si pot čez plošče in prod, skozi grmičevje in čez polja na glavno cesto. Nekje v Bresternici zopet srečavam vaščane, ki hitijo v svoje domove. Od časa do časa obiiyajo reflektorji kakega avtomobila cesto in bližnje klance.
Tedaj se zavedam samote. Bojim se je. Zato bežim pred njo,— kar po bližnjici čez polja.
V Kamnici zvoni angelovo češčenje, ko stopam po beli gazi. Frrr — Kar zgrabilo me je za srce. Ah — nič, jerebice! Smejem se. Ako sem vas jaz prestrašila, ste ve tudi mene, pa smo si bot! Lahko noč, le mirno spite, jaz moram naprej, naprej.
Čudna je prav za prav ta nočna svetloba na snežnih poljanah. Kakor da jo belina sama izžareva. Lahko sem opazovala tu pa tam sledove športnih čevljev, smučk, zajcev, psov — pa tudi neko elegantno sled, ki je ne poznam —. eden naših malih četveronožnih krvo-lokov?
Bližina mestnih svetilk mi jemlje vid. Zato težko stopam, da, včasih se celo spotaknem — Pa kaj za to, kmalu sem spet na cesti in tam za prvimi žarnicami me čaka toplina vprašujočih oči, me ča* kajo ljubi zvoki človeške govorice...
Vrsta 7047
Po dnevnem naporu se .počutite najbolje v teh udobnih domačih čevljih iz volnene tkanine. Damski Din 29.—, otroški Din 25.—.
8tr*n ?
Mariborski »VEČERNIK« Jntra
snegu in deiiu
nosite naše tople levile iz lumiia in sukna. Varovali Vam bodo noge pred v\mo m pre-hlaienjem, Vaš dom pa pred vodo in blatoir
Vrsta 9891-60 Nepremočljivi otroški škornji iz lakastega gumija, v katerih otrok lahko hodi tudi po največjem snegu in blatu. Vel. 19—26 Din 59.—, 27—34 Din 79.—, 35—38 Din 99.—. nvoški za štrapac Din 129.—, lakasti Din 149.-.
Vrsta 1865-01
Praktične gumijaste snežke bodo obvarovale Vaše noge pred vlago, stanovanje pa pred nesnago. V teh čevljih nosite čeveljčke iz satena za Din 59.—.
Vrsta 9817-61
Te lahke galoše iz najboljšega gumija Vam bodo obvarovale čevlje; ohranile Vam bodo noge suhe in tople tudi v najhujšem dežju. Ženske galoše za isto ceno.
Vrsta 9897-84
Zajamčeno nepremočljivi gumijasti škornji ** delo v vodi, na zgradbah. Operejo se v na* vadni vodi. Isti lakirani za Din 149.—.
Mali o
Rasno
KDOR JE SLUČAJNO
našel včeraj žensko usnjeno rokavico, se naproša, da io odda proti nagradi v pisarni »Zvonoglas«, Tattenbachova ulica 14.	267
Prodam
DVE HIŠI ZA DIN 230.000.-
sredi mesta z 10 stanovanji na prodaj, deloma tudi z vlogami. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Glavni trg«.
271
. 1	SOBO.
perilo novo opremljeno z dvema po v zelo dobrem stanju. Vpra-1 steljema, suho, čisto, solnčno,
toplo, s posebnim vhodom, električno lučjo oddam s L februarjem za Din 260.— mesečno. točnemu plačniku. Ko-cesta 101.	273
NA PRODAJ
omara za obleko in
šatl v Dr. Karl Verstovškovii ulici št. 6, II. nadstr. vrata 19 I 1931
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO.
solnčno, separirano z eiektrič no lučjo oddam s 1. februarjem. Stritarjeva ul. 5, I. 269
roška
OPREMLJENO SOBO
oddam v centru mesta. Nasi. v upravi Usta. 	270
GOSPODA
sprejmem v celo oskrbo. Naslov v upravi lista. 264
Stanovanie
ODDAM V NAJEM
stanovanje. Stritarjeva ulica 7, Maribor._______________274
Sobo išie
VEČJO SOBO
s štedilnikom iščem za takoj,
Pouk
ENGLISH LESSONS Miss Oxley. Krekova uL 18/11 165
NEMŠČINA
brez učenja posameznih besed. konverzacija, začetni po* uk. trgovska korespondenca«
če je mogoče v Magdalenskem Hiter, siguren uspeh. Poskus* predmestju. Betnavska c. 39.'na lekcija Din 10.—. Naslov * gostilna.	268 upravi.	432»
Konjice
Protestno zborovanje Sokolskega društva Konjice proti napadom na Sokolstvo v pastirskem listu je bilo v sredo, dne 18. t. m. v dvorani Narodnega doma, ki jo je napolnilo sokolsko članstvo in četniki iz Konjiške vasi. Brat starešina dr. Mejak je po prečitanju pastirskega lista obširno komentiral njegovo vsebino in s prepričevalnimi dokazi pokazal, kako krivičen je ta napad na elitno nacionalno organizacijo. Sprejela se je soglasno naslednja resolucija: »Z ogorčenjem zavračamo klevetniške napade v pastirskem listu katoliškega episkopata, čitanega 8. januarja 1933 po cerkvah, ki so hram božji in so namenjene nauku ljubezni, ne pa sejanju mržnje in razdora. Trdno prepričani, da zmaga vedno dobro nad zlim, resnica nad lažjo in da premaga prava ljubezen zlobo in mržnjo, bomo Sokoli s podvojeno silo nadaljevali svoje nesebično delo za dobrobit našega troimene-ga naroda ln domovine. Živel naš viteški kralj Aleksander I.J Živela večno naša lepa domovina Jugoslavija!« Po viharnem odobravanju resolucije je celokupno članstvo vstalo s sedežev in navdušeno odpelo »Hej Slovani«.
Glavna skupščina Sokolske čete v Konjiški vasi je bila v torek, dne 17. t. m. v gostilni brata Kolariča. Iz poročil posameznih funkcijonarjev je razviden izredno razveseljiv uspeh enoletnega dela te najmlajše sokolske edinice v Dravinjskem sokolskem okrožju. Brat starešina matičnega društva Konjice dr. Mejak je pozdravil skupščino in v daljšem govoru pobijal klevetniškl napad na Sokolstvo v pastirskem listu, dal četnikom razne nasvete za njihovo delo in jih vzpodbujal k delu s podvojeno silo. Brat prosve-tar Nemec iz Konjic, je imel na zbrane četnike lepo zasnovan idejni govor, v katerem je še posebej poudarjal delo Sokolstva na vasi. Po teh govorih ge je sprejel soglasno sklep za novo četno upravo, ki jo tvorijo sledeči bratje: starešina Franjo Ajdnik, podstarešina Jože Kovačič, tajnik Franjo Klinc, načelnik Anton Pavlič, podnačelnik Jožef Pukl, blagajnik Ignac Kronekar, prosvetar Jožef Straka, odbornika Martin Mlakar in Franc Levart, revizorji Ivan Kolarič, Janko Leskovar in Franjo Berglez, Sokolsko društvo Oplotnica pri Konjicah je imelo glavno skupščino v soboto, dne 14. t. m. v sokolski dvorani. Iz poročil posameznih funkcijonarjev izhaja,
da je bilo društveno delo zelo težavno, toda pri obstoječih razmerah prav uspešno. Župni delegat br. dr. Mejak je pozdravil skupščino v imenu župe in uprave in nato poročal o napadu na Sokolstvo v pastirskem listu ter dokazoval na vsakomur umljiv način neresničnost obdolžitev v tem listu. Soglasno se je sprejel predlog za novo društveno upravo, ki jo z nekaterimi spremembami tvori stara s starešino br. Francetom Petelinškom, podstarešinom Ivanom Jeranom, načelnikom Julijem Hmelakom, tajnico s. Jermanovo in prosvetarjem Jarcem. Želimo novi društveni upravi mnogo uspeha v bodočem delovnem letu!
Iz delovanja JRKD. Ta mesec so glavne skupščine krajevnih organizacij v okraju. V Oplotnici je skupščina že bila. Skupščine ostalih krajevnih organizacij bodo v Ločah 22. t. m. ob 16. uTi v gostilni Valand, v Vitanju 22. t. m. ob pol 8. uri v gostilni Pirh, v Stranicah 24. t. m. ob 16. uri v gostilni Sivec, v Zrečah 29. t. m. ob 15- uri v gostilni Kračun in v Konjicah 29. t. m. ob 9. uri v Narodnem domu. Skupščina okraine organizacije je določena na dan 25. marca t 1. ob 10. uri v Narodnem domu v Konjicah. ‘
Druga vinska razstava za konjiški okraj, ki jo priredi okrajni kmetijski odbor, bo otvorjena 25. marca in bo tra* jala do 27. marca t. J., in to v prostorih Okrajne hranilnice v Konjicah. Na to izredno važno gospodarsko prireditev opozarjamo že sedaj naše vinogradnike, ki so imeli že lani priliko spoznati, ka* ko velike koristi in važnosti je priredi* tev za konjiški okraj.
lz Sv. Kunlgunde pri Konjicah. Akademija z živo sliko, gledališko predstavo in s petjem 15. t. m. v šoli pod vodstvom šol. upravitelja g« Voglarja in župana Merčnika je uspela izredno razveseljivo. V tesnih prostorih šole je bilo zbranih 124 oseb, veliko ljudi je pa odšlo brez vstopnic, ker ni bilo več prostora. Prireditev sama je domačinom tako ugajala, da bi bili vztrajali se nekaj ur v šoli, kakor so se sami izrazili. Skupnih prejemkov je bilo 452 Din, izdatkov 241.50 Din, čisti dobiček v znesku 210.50 Din gre v fond za obdarjenje revnih šolarjev za Božič 1933. Neverjetno in vendar resnično je, da se je vkljub človekoljubnemu namenu prireditve z neke strani delalo na vse kriplje zoper udeležbo, pa brezuspešno, kar je najboljši odgovor hujskačem.
Ridlifav Rudan
Rod na razpotiu
ffNHHMfJ
Tako ali podobno je modroval France, ko je s široko razprtimi očmi strmel v vretenje velikega kolesa, in zdelo se mu je, kakor da mu stroj pritrjuje io soglaša ž njim.
•In napočil bo čas,« je nadaljeval, »ko bodo stroji povsod, na slehernem kraju, v sleherni vasi in hiši in ko se bo življenje vrtelo z blazno hitrico in bo leto minute ta stoletje ura.«
Kakor fant, ki se vrača od dekleta, je šel France H kamnoloma ta v glavi mu je pela pesem koles o sladki tajni borbe in zmage bodočih rodov. Tako je bil zaverovan v njeno melodijo, da ni videl pomladi, ki je stopala iz doltae gori v breg do Rebrnic in do sivega skalovja mogočne Grmade, Samo eno je videl: pot, ki mn je bila neizprosno usojena in s katere mu ni več bilo mogoče kreniti v stran. Vrata nazaj so bila zaprta, staro življenje je bilo mrtvo, privezanost na košček zemlje, na kateri so se porajali ta so umirali njegovi pradedi, dedi in očetje, je bila premagana. On,
potomec njihov, zadnja ih najdaljša veja njihovega debla, je bil prestavljen v vesoljstvo zemlje in človeštva, povsod ta nikjer doma, vsem brat in vsem tujec.
Tako je stopal iz kamnoloma ta tako je mislil. Nič več ni občutil bolečine in nič več grenkobe zaradi odločitve, ki Je bila prišla sama po sebi. Le zaradi očeta mu je bilo žal, ker vedel je, da se je prepozno zadel ob novo življenje, da bi se mogel pobratiti ž njim ta «topiti na tista neskončna pota, kamor so gledale njegove mlade in pogumne oči. Hudo mu je bilo, da bodo kolesa voza, na katerem je sedli, zdrobila tistega, ki ga je rodil in ki je v urah neskončne samote s trdo ljubeznijo mislil nanj, na sina edinca, naido in oporo starih dni.
In ko je stopa! tako proti oglodani bajti pod stoletnim hrastom, ga je nenadoma zagledal pred seboj vsega starega ta slabotnega in vsega zaprašenega. Skoraj s strahom mu je pogledal v oči in ni mogel razumeti prečudnega odseva, ki je žarel iz njih.
»Saj to ni on. ni moj oče, ni kamenar Caharija!« je vzkliknil v mislih in obstal. »Tuj človek je, ves drug in drugačen od tistega, ki se Je bil davi napotil na dolgo pot preko Rebrnic in Pivke. Kaj je videl in kaj je spoznal, da mu je luč posijala v oči, da mu je na-
smeh zaigral okoli ustnic in da je^ ves jasen in svetel, kakor d® bi se z ženitovauja vračal?«*
Caharija je spoznal začudeni® njegovih oči, naslonil se na palico in dejal;
»Zdaj lahko greš!«
»Kam?« se je začudil France.
»Za kruhom, za srečo...« je rekel Caharija. »N« potrebujem te več. Sam hočem biti, ker le v samoti bom varen pred kugo, ki se je razširila po zemlji. Dovolj moči imam, da si bom mogel zapisati lastno postavo, ki je neznana ljudem, po Antikristu premamijo* tlim. Glej,« je dodal ta pokazal s palico proti cesti, »tako bela je ta tako široka; na desno vodi in na levo... Kakor se odločiš, tako lahko pojdeš, nikjer te ne bodo zadržali, ker taka je postava nove dobe, da so ljudje kakor ptice pod nebom, ki sl vsako leto gradijo nova gnezda.«
»In vi?« je vpraital France, ki se ni mogel načuditi očetovemu miru in sijaju v očeh.
»Zame se ne brigaj!« je odgovoril. »Nihče na svetu mi ne more pomagati, so dejali, samo sam si lahko « Tedaj je jedka bolečina pretisnila Francetu srce, da je v trenutku spoznal, česar se poprej ni mogel domisliti.
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja^^n^|uednlk:^AR v Mariboru' Tiska Manburbka tlska,na dd- P^stavnlk