i86
Listek.
stopi združenih »Matičinih« sil merilo, koliko vzmoremo Slovenci v umetnostni glasbi najširšega pomena. — Naj bi vrli pevci po Ljubljani, ki še niso pristopili k društvu, uvažili »Glasbene Matice« plemenito nalogo in združeno delovali, da dospe pevski zbor tem prej  od dobrega namena do — gotovega pomena !                                           —¦/*
Iz muzejskega društva. G, prof. Julij Wallner je meseca prosinca predaval o ljubljanskem mestu pred 300 leti, in sicer na podlagi nekaterih računskih knjig in zapiskov mestne uprave, oziroma magistrata ljubljanskega z leta 1590. in leta 1591. Govoril je o uredbi mestne uprave pred 300 leti, primerjal tedanjo denarno vrednost de-našnji vrednosti in potem nav.jal dohodke in troške, kakor jih kažo ohranjene knjige. Povedal je dokaj zanimivih črtic o denarnem gospodarstvu, katere pričajo, da niso tedanji mestni očetje naši kkr nič skoparili pri nekaterih prilikah. Bodi omenjeno še to, da so trdne platnice navedenih računskih zapisnikov popisane srednjevisokonemški, na jednih se čitajo  celo" starejši zapiski.  — Nekoliko obširneje prihodnjič.
Prebivalstvo ljubljansko po občevalnem jeziku. O ljudskem štetji v Ljubljani podajamo bralcem svojim za sedaj samo podatke o občevalnem jeziku; obširnejšo splošno studijo nam je za jedno prihodnjih številk obljubil na podlagi uradnih izkazov spisati magistratni konceptni pristav g.  E.  Lah.
Doba	Mestni oddelki	Občevalni   jezik								Tujci1)	Prebivalstvo sploh
		00 as	OD	>co >C3	C3	CO           CO >     t     C= C------             '-------¦		3Z	CO =3		
oŠ a s * _" d 00	Šolski  oddelek    .... Sentjakopski  oddelek   . Dvorni  oddelek  .... Železniški oddelek   . Skupina predkrajev Aktivno vojaštvo	33l6 53^7 062S 5957 1397 1535	535 839 1079 153« 21 5'5	18 27 53 23 2 56	35 '5 77 19 2 19	2 I I I 4 9	2 10 1	2 I		i°5 155 250 233 11 35	4011 6406 8710 7774 1433 2171
	Sploh	24200	5127 U79		167	27	13	3	—	789	30505
31. grud. 1880.	Sploh	18845	5058	136	172	5	7	-	I	1400	26284
*) Prebivalci, ki v Dolitaviji nimajo svojega domačinstva in zategadelj po predpisih o ljudskem popisovanji pri občevalnem jeziku ne smejo biti upoštevani.
Dekoracijska dela za novo gledališče ljubljansko, to je za prospekte, kulise, zaveso i. t. d., razpisal je deželni odbor v minulem meseci. Prospektov je namenjenih osemnajst; med njimi bode bleško jezero, mestni trg ljubljanski, pogled na kako kranjsko mesto,  vas na Gorenjskem, notranjost kmetske hiše i.  t.  d.
Slovensko gledališče. — Dne" 2. svečana se je ponavljala z lepim uspehom gluma »Čevljar baron«, dne 8. svečana pa burka »Slovenec in Nemec« To poslednjo predstavo upravičuje vsekakor jedino to, da je bila na pustno nedeljo, sicer pa je skrajni čas,  da za vselej izgine s pozorišča slovenskega.
Predstava dne" 15. svečana: »Debora«. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal dr. S. H. Mosenthal. Poslovenil Fr. Cegnar. — »Debora« je sicer že davno prebila najlepšo dobo svojo, vender i dandanes ni najslabša med novejšimi dramami. Navzlic raznim nedostatkom (zlasti konec je motiviran precej slabo) nahajamo v tej igri dokaj pesniških lepot in zanimivih prizorov, kateri so velikega gledališkega učinka. Naslovna naloga je jako hvaležna, ali tudi težka, vender jo je gospž Borštnikova pogodila prav dobro, ako odštejemo posamične negotovosti zlasti v prvem dejanji. Dober je bil gosp. Danilo kot Jožef, dasi je igral nekoliko pretirano; gosp. Jenič, kateri je iz posebne prijaznosti prevzel nalogo župana Lovreta,   igral je primerno, seveda bi bi bili   časih   želeli   živahnej-