Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska iz<ki ja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
Teleloni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2')%. 2904 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cck. račun: Ljnb< Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo št*. 7563, Zagreb štv. 39.011, Pratra-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Vil. manjšinski kongres
Danes se sestane v Ženevi VII. manjšinski kongres, organiziran v okviru Zveze narodov. Kongresu bo predsedoval dosedanji predsednik dr. Josip Wilfan; kot predstavnik naše narodne manjšine v Italiji se ga bo udeležil tudi dr. Engelbert Besednjak, predsednik društva manjšinskih časnikarjev. Spričo težkih dni, ki jih preživlja del našega naroda pod fašističnim gospodstvom in glede na to, da bosta na kongresu zastopani nemška in madjarska manjšina v Jugoslaviji, bo naša javnost gotovo z veliko pozornostjo sledila razpravam v Ženevi.
Takojšnjih koristi od manjšinskih kongresov narodne manjšine ne pričakujejo, ker predstavljajo ti sestanki samo moralno silo. V dobi nadvlade materializma, zapostavljanja osebnega dostojanstva in pravic, ki pripadajo po naravnem pravu vsakemu zemljanu, v tem ozračju, nasičenem s strastmi skrajnih nacionalizmov, je borba za pravice narodnih manjšin, oprta samo na moralne sile, vprav obupna; danes klonejo države edino sili, materialni sili in pred zlatom. Že na mirovnih konferencah so se nalagale obveznosti napram narodnim manjšinam v razmerju z močjo posameznih držav; velesile so jih naprtile šibkejšim državam, predvsem nasledstvenim, z grožnjo, da jih sicer ne priznajo, medtem ko so se jih same previdno otresle, sklicujoč 6e na svoje liberalne tradicije. Povojna leta so pokazala, da bi bile predvsem manjšine, ki so ostale v mejah velesil in živijo ob robu velikih narodov, najbolj potrebne manjšinske zaščite. Kaj je ostalo slovanski in nemški manjšini v Italiji oo obljub, ki so jih dali najvišji predstavniki italijanskega naroda? In naša manjšina nima niti pravice, pritožiti se na Zvezo narodov, ker ni Italija na mirovni konferenci podpisala nikakih obveznosti napram njej. Že pri kodifikaciji temeljnih pravic narodnih manjšin se je uzakonila razlika med velikimi in malimi državami, majhni narodi so bili prepuščeni dobri volji, reci asimilaciji velikih, in tako se je že spočetka prekršilo načelo naravnega prava, iz katerega izvirajo manjšinske pravice same.
Če kljub vsemu temu manjšinski kongresi v svetu uživajo tak sloves, je to dokaz, da je bilo treba mnogo vztrajnega dela, preden so dosegli to višino. Okoli 40 milijonov ljudi, ki žive kot narodne manjšine v raznih državah, pride po teh kongresih pred svetovno javnostjo do besede. Da države z narodnimi manjšinami pozorno sledijo razpravam na teh kongresih in da so občutljive za njihove resolucije, lahko sklepamo iz tega, da se nekatere države, ki nimajo čiste vesti, z vsemi silami upirajo pripustitvi predstavnikov svojih manjšin h kongresom ali pa kratkomalo ne dajo potnega lista njihovim zastopnikom. Na kongresu v Ženevi se bo letos prvič pojavil odposlanec madjarskih Slovakov, profesor Ljudevit Hrdličky, ki ga je poslala na kongres »Kulturna jednota Slovakov na Madjarskem«. Madjarom to ne bo dobro delo. Čeprav so se madjarski Slovaki že zdavnaj dobro organizirali v kulturnih društvih in s tem pokazali svojo samobitnost in voljo do lastnega narodnega življenja, se že pet let zaman trudijo za dovoljenje, da bi smeli poslati svoje odposlance na manjšinski kongres; Madjarom se je vselej posrečilo s spretnimi intrigami izpodkopati tla Slovakom in danes se celo »Pragai Magyar Hirlap«, glasilo Madjarov na Slovaškem, drzne oporekati to pravico madjar-skim Slovakom. Na letošnji kongres bi morali priti tudi predstavniki grške manjšine na Dodekanezu; vprašanje je, ali jih bo Italija pustila v Ženevo.
Na dnevnem redu ženevskega zasedanja so razprave o položaju evropskih narodnih manjšin, o zadovoljivi rešitvi manjšinskega vprašanja v Estoniji, ki je dala Nemcem popolno kulturno avtonomijo, ter končno o tesni zvezi manjšinskega problema z razorožitvijo. Med udeležnike kongresa bo razdeljena knjiga z naslovom »Poročilo o jjoložaju evropskih narodnosti«, ki vsebuje podatke o 40 narodnih manjšinah, katere pripadajo 14 narodom in žive v 14 različnih državah. Na podlagi tega poročita se bo vršila razprava o splošnem položaju manjšin. Glede zadnje točke dnevnega reda bodo zborovalci dokazali, da ni manjšinsko vprašanje tako ozkega obsega, kakor trdijo to nekatere prizadete države, ki bi se tega problema rade odkri-žale s tem, da ga kratkomalo zanikajo, temveč da je vprašanje, ki zadeva usodo 40 milijonov ljudi, ki žive razdeljeni v 20 različnih državah. Oboroževanje ogroža mir, toda prav tako so miru nevarne krivice, ki se gode tlačenim manjšinam, ker še poostrujejo napetest med sosednjimi narodi. Z vprašanjem razorožitve je treba rešiti tudi manjšinski problem.
»Češke Slovo« trdi, da so spočetka manjšinski kongresi plavali po ozračju zgolj teoretičnega razpravljanja, nadalje, da so bili v prvih treh letih predstavniki nemških in madjarskih manjšin v večini ter da so bile politične smernice te ustanove pristranske; šele v zadnjih letih so prišle do besede slovanske narodne manjšine. Ta očitek je padel večkrat tudi pri nas. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da nemške narodne manjšine številčno in po organizaciji prekašajo ostale in da so Nemci bili prvi, ki so uvideli važnost teh kongresov in manjšinskega vprašanja sploh ter se tudi niso ustrašili žrtev zn njihovo organizacijo, medtem ko so druge države spale. Nemci pač niso pozabili, kako usode-polno je zanje med vojno učinkovalo geslo: -»Enakopravnost in samoodločba narodovi«, ki so ga vrgli v svet zavezniki. Zgrabili so takoj za manjšinski problem z vzklikom: »Pravice narodnim manjšinam!«, dobro vedoč, da s tem koristijo svojim rojakom, ki so ostali izven nemških državnih mej, in da na drugi strani pritegnejo nase 40 milijonov ljudi, ki so jih mirovne pogodbe odrezale od lastnih narodnih držav. Stresemann je vedel, kaj dela,
Anglija najela ogromno posojilo
5 milijard da Franciia — 5 Amerika
Longon, 28. avg. Francija in Amerika sta zopet na tem, da intervenirata v svrho vzdržanja angleškega šterlinga. 26. t. m. zvečer sta priletela v Pariz z največjo tajnostjo sir Friderik Ross in g. Siephman, eden izmed direktorjev Angleške banke. Istega večera sta bila oba sprejeta od finančnega ministra Flandina. Sir Ross je prinesel sporočilo angleškega finančnega ministra Snovvde-na francoskemu tovarišu. Argleška vlada želi, da bi ji Francija otvorila nov kredit, podoben kreditu 50 milijonov šterlingov, ki jih je Francoska banka dovolila pred enim mesecem in ki so v svrho vzdržanja tečaja šterlinga skoro izčrpani. Višina tega posojila znaša, kakor se zanesljivo izve, 80 milijonov funtov šterlingov.
Obenem se je pa zvedelo, kakšen je prav za prav namen potovanja Montague Normana, ki se je nedavno odpeljal v Ameriko. Norman je obenem z Rossom in Siephmanom dobil instrukcije za pogajanja z ameriškim finančnim ministrom g. Mel-lonom, da naj bi se Amerika skupaj s Francijo udeležila omenjene kreditne operacije. Pogajanja so dospela že tako daleč, da se smatra podpis tozadevne pogodbe za gotovo dejstvo. Obenem se Francoska banka in Federalna banka v Newyorku pogajata glede tega, da bi prevzeli vsaka polovico posojila, ki se dovoli Angliji. Tudi to posojilo bo enako kakor prvo kratkoročno, ker se emisijske banke ne morejo vezati za daljšo dobo, nego za tri mesece.
Pogajanja zaključena
Pariz, 28. avg. tg. Kakor javlja olicielni komunike francoskega finančnega ministrstva, se je dosegel danes zvečer dogovor med zastopniki Francoske narodne barke in zastopniki angleškega finančnega ministrstva in Angleške narodne ban-
ke, po katerem se dovoli Angleški narodni banki kredit 5 milijard frankov. Obrestna mera je določena na 4%%. Pogodba se je takoj predložila francoskemu finančnemu ministru Flandinu in angleškemu finančnemu ministru Snovvdenu, ki sta jo oba potrdila. O podrobnostih smo zvedeli nastopno: Celotna vsota posojila znaša 10 milijard frankov. Polovico bo dala Amerika, polovico Francija. Od francoskih 5 miljard bo dala Francoska narodna banka na razpolago samo polovico, 2 in pol miljardi, za drugo polovico pa se bodo izdala angleška nakazila za eno leto % \Vk% obrestmi. Stroške plasiranja posojila, ki se cenijo na okoli 2%%, nosi angleška vlada. Boni se bodo glasili na francoske iranke. Posojilo bo razgrnjeno najbrže prve dni prihodnjega tedna.
„Lo aina opozicija Nj. Veličanstva kralja44
London, 28. avg. Pismo, katerega je bil naslovil MacDonald članom delavske stranke, ni imelo velikega učinka. Velika večina stranke bo izvajala proti takozvani nacionalni, vladi energično opozicijo, dočim bo podpiralo vlado v parlamenlu komaj kakih 40 laburistov. Zato se previdevajo S. septembra v parlamentu burni prizori. Čeprav je MacDonald trdno sklenil, da bo brez ozira izvajal novo politiko, mu gotovo ne bo prijetno, utemeljevati svoj novi kurz pred svojimi bivšimi tovariši, ki mu bodo tem hujše oponirali, čim bolj so bili še do včeraj privezani nanj. Vendar se ne smejo od Angležev, ki se znajo obvladati in imajo vedno pred očmi interes driave, pričakovali tak bi i prizori, ki bi se v podobnem slučaju brez dvoma zgodili v francoskem ali v nemškem parlamentu. Skupna seja sveta strokovnih zvez, izvršilnega od-
bora stranke in parlamentarnega kluba laburistov je sklenila, da naj se klub v parlamentu formalno konstituira kot parlamentarna opozicija, Značilno pa je, da se noben govornik ni osebno obračal proti MacDonaldu, iz česar se more sigurno sklepati, da bo opozicija laburistične stranke varovala običaje angleškega parlamentarizma, lo je, da bo lojalna opozieija Nj. Veličanstva kralja- .
Henderson -šel delavske stranke
London, 27. avg. tg. Danes so imeli konservativci, liberalci in socialni demokratje seje, katerih so se udeležili vsi poslanci in člani zgornje zbornice. Na seji konservativcev je Baldvvin pojasnil vzroke, zakaj je vstopil v novo vlado, ki je nastala v hudi stiski in bo malo časa trajala. Stranka je soglasno odobrila postopanje svojega šefa. Na seji liberalcev je lord Reading objavil, da Lloyd George odobrava dosedanji razvoj. Stranka mu jc obljubila svojo podporo. Na seji socialnih demokratov pa so razpravljali o nasledniku MacDonalda kot šefa stranke ter je bil z veliko večino izvoljen za novega predsednika bivši z..nanji minister Ar-tur Henderson.
Snotvden je truden
London, 28. avg. tg. Danes je podal finančni minister Snovvden izjavo, da bo potem, ko izvrši svojo nalogo glede ureditve proračuna, prosil, da se odpusti kot finančni minister. Za to mesto se ne bo več potegoval.
Stimson zapušča Evropo
London, 28. avg. tg. Stimson je danes iz Londona odpotoval v Newyork.
Sv. oče napoveduje spravo
Nove določbe glede Katoliške akciie
Rim, 28. avg. tg. Papež je sprejel danes sto udeležencev liturgičnega kurza katoliških vseučilišč v Rimu in Milanu z rektorjema na čelu. Imel je nagovor, s katerim je očividno hotel pripraviti javno mnenje na to, da se bo poravnal spor s fašizmom radi Katoliške akcije. Papež je namignil, da se bo izvršila poravnava z ita'ijansko vlado najbrže na ta način, da se bodo spremenile določbe konkordata o udejstvovanju Katoliške akcije, Sv, oče je naglasil, da lahko gledamo zaupno
v bodočnost v kateri bodo tudi sedanji težki trenutki življenja koristili. Potrebna je bila pavza, ki pa je pripravljala uro Boga in izravnala novo pot. Četudi ta pot na kak način ne odgovarja prejšnji poti, so nas dogodki mnogo naučili za bodočnost. Važno je v glavnem to, da se ne stremi po nemogočem, temveč da se od dneva in od ure do ure stori vse, kar je mogoče. Šli bomo na novo pot, ki bo prišla, kadar in kakor bo Bog hotel.
Tovarna s irdtn pogorela
V, It ugledno podjetje brača Mardešic poslalo plen ognja
Split, 27. avg. ž. Danes okoli polnoči je zgorela v Kamiži na Visu zrana tovarna sardin Brača Mardešič. Požar se je širil s strahovito naglico. Najprej se je vnela lesena konstrukcija tova-nc, nato pa še olje. Vsled velikega vetra je bilo gašenje zelo otežkočeno in tovarna je izgledala v noči kot ogromna baklja. Šele zjutraj se je posrečilo gasilcem po napornem delu pogasiti požar, bilo pa je prepozno in ostalo je le še pogorišče. Vzrok požara ni znan. Škoda znaša 6 milijonov Din, tovarna pa je bila zavarovana te za 4 milijo-
ne. Leta 1927 so montirali v tovarno najmodernejše stroje. Tovarna je izdelovala najboljše vrste sardin in se je njen izdelek plasiral tudi na inozemskih trgih. Letna produkcija je znašala preko 20.000 zabojev. V tovarni je bilo zaposlenih 200 delavcev. Tovarna je imela svojo električno centralo. Škoda je tem večja ker je tovarna pogorela v najživahnejši sezoni in bodo trpeli razen lastnikov škodo tudi delavci in ribiči na srednjem Jadranu, ki so imeli lep zaslužek s prodajanjem sardin tovarni.
Mussolini zaključil zračne vaje
„Fašizem je na vse pripravljen44
Milan, 27. avg. tg. Po končanih zračnih manevrih nad Spezio je imel Mussolini nagovor, v katerem je proslavljal ogromni porast italijanskega letalstva, ki ga je po vojni izvršil fašizem, ter je klical prebivalce v Speziji za pričo, da je italijansko letalstvo pripravljeno na vsak dogodek Najvišji zakon zahteva, da je država pripravlena k obrambi domovine in revolucije, obenem pa se s tem preskrbuje prilika za delo na.odu, iz katerega Mussolini sam izhaja in kateremu hoče ostati zvest vse svoje življenje. Edini cilj njegovega režima je blagostanje in moč naroda.
Likvidacija
agrarne reforme
Čutih, 28. avg. tg. Švicarska zvezna vlada je predložila parlamentu v odobritev mednarodne pogodbe o ustanovitvi agrarnega fonda in specialnega fonda v Baslu. Agrarni fond znaša 219.5 m lijo-nov zlatih kron in ima namen, prevzeti obveznosti Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije nasproti madjarskim optantom. Specialni fond pa znaša 100 milijonov zlatih kron in bo reševal spore tned 1 madjarskimi državljani ter romunskimi, češkoslovaškimi in jugoslovanskimi državljani v zadevah, ki niso v zvezi z agrarno reformo.
Nemško veleletalo za Italijo
Friedrichshafen, 27. avg. tg. Po nalogu italijanskega zrakoplovnega konzorcija Aero Italiano so Dornierjeve tovarne v Altenrheinu izgotovile novo letalo »Do X 2«, ki je danes startalo v Spezio. Na krovu je bilo 18 mož posadke. Letalo ima 12 italijanskih Fiat motorjev. Truplo letala meri 40.05 metrov, krila imajo razpetost 48 metrov v dolžino in 9.5 metrov širine. Nosilna ploskev obsega 490 kvadratnih metrov. Dornierjevo letalo je ob 13 gladko pristalo v Speziji.
Krati Alfonz na Češkoslovaškem
Marjanske Lažne, 28. avg. tg. Bivši španski kralj Alfonz je danes popoldne ob 5 z avtomobilom dospel na grad Konigsvvart. Sprejel ga je knez Metternich.
Za'eski v Parizu
Pariz, 28. avgusta. AA. Po svojem prihodu v francosko prestolnico se je poljski minister za zunanje zadeve Zaleski napotil na Quai d'Orsay, kjer je imel dolgo konferenco z generalnim direk-I torjem francoskega ministrstva za zunanje zadeve Berlhelotom o rusko-poljskem incidentu glede i predloga o paktu medsebojnega nenapadanja.
drugi pn so držali roke križem, ako niso celo udarili na drugo plal zvona. Čigava je torej krivda?
»Češke Slovo« pripominja, da se je pozneje z dotokom slovanskih narodnih manjšin paraliziral nemški vpliv na kongresih. Če pa se je Slovanom i kdaj zgodila kaka krivica, je zdaj dana prilika, da se popravi. Položaj naše manjšine v Italiji, ki prinaša krivice, kakršnih gotovo še noben narod so-
razmerno s svojo kulturo ni trpel, in zdaj v masi zapušča svojo zemljo pred tujcem, ni samo znan predstavnikom te manjšine, temveč tudi vplivnim inozemcem, ki igrajo na kongresih važno vlogo; saj so ga proučili na mestu. Znana jim je tudi usoda polagoma umirajoče Koroške, medtem ko dobro vedo. da je Jugoslavije dala svojim Nemcem vse pravice,
Odmevi
portugalske revolucije
Madrid, 28. avg. tg. Danes popoldne kmalu po 16 je bil izvršen v Madridu bombni atentat na portugalsko poslaništvo. Dva mlada moška sta dalj časa sedela na klopi pred poslopjem, v katerem se v pritličju nahajajo prostori Mellon-Bar-retoa. Poslanik, ki je sedel v sobi s svojo soprogo, je imel še pred eksplozijo bombe čas, da je zbežal v sosedno sobo. Pisarna je bila popolnoma porušena. Človeških žrtev ni bilo. Atentatorja sta zbežala in sta neznana. Domneva pa se, da sta izvršila atentat radi simpatij s portugalskimi revolucionarji.
Ogromen požar v Hanhovu
Hankov, 28. avg. Dne 27. avgusta je izbruhnil požar v petrolejskih skladiščih Oil Texas Companv. Ogenj je izbruhnil v laboratoriju direkcije in se je hitro razširil na skladišča in na rezervoare nafte. Ogenj je napravil škode za najmanj cn milijon dolarjev. Eksplozija rezervoarjev je povzročila, da se je goreča nafta razlila po vodah Jangcckjanga in tižgala nad stotino hiš in džunk, na katerih prebivajo ljudje, katerim je poplava uničila hiše, in pa bežcnci iz doline Jangcckjanga. Goreču nafta se razlivu na kilometre daleč. V skladišču kompanije so eksplodirali sodi in jih je zračni pritisk odnesel 70 metrov daleč. Vročina je tako velika, da se gorečim skladiščem sploh ni mogoče približati. Požar traja dalje.
Litvinov na banketu v Berlinu
Berlin, 28 avgusta. AA. Davi je prispel v Berlin sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov, Na postaji so ga sprejeli visoki uradniki nemškega zunanjega ministrstva in nemški poslanik v Moskvi. Litvinov je imel daljši sestanek z nemškim ministrom za zunanje zadeve Curtiusom. Razpravljala sta o poljski ponudbi Rusiji o paktu nenapadanja in o raznih drugih vprašanjih Rusije in Nemčije.
Opoldne je bil Litvinov na banketu, ki ga je priredil dr. Curtius. Po banketu je Litvinov popoldne sprejel zastopnike časopisja in jim raztolmačil podrobnosti o sovjetskem stališču napram Poljski.
XVI. ZAGREBŠKI VELESEJEM
29. VIII—7. IX. 1931
SPLOŠNI MEDNARODNI VELIKI UZORfNI SEJEM S SPEClELNIlil SEJMI
Stavbarstvo
Hotel - hiša - kuhinja Prehranbena industrija Poljedelstvo Mala domača obrt
Razstava in sejem volno in prediva Tekstil
Krzno in usnje Papir
Higijenska razstava
5. in 6. IX.
RAZSTAVA DOMAČE IN SEJEM INOZEMSKE PLEMENSKE ŽIVINE
Z naprej kupljeno velesejmsko legitimacijo na jugoslovanskih železnicah in jadranskih parobrodih 50%, v sosednih državah 25—30°/„ popusta
Tujski promet
Jesenske prireditve ljubljanskega velesejma ^»tajajo vedno bolj zanimive. Lani smo imeli lepo taokroženo gozdarsko in lovsko razstavo, kt nam je pokazala, kakšno bogastvo leži v našem gozdu. Letos pa imamo na jesenski prireditvi celo vrelo posebnih razstav, ki zaslužijo vso pozornost.
V mnogoiem se razlikuje jesenska prireditev od spomladanske. Dočim prevladuje pri spomladni prireditvi trgovski značaj, ki skrbi za propagando našega gospodarstva pri nas samih in v ostali državi, so jesenske razstave predvsem prireditve kulturnega zuaiaja. Let03 imamo razstavo slovenskih mest, obsežno kmetijsko razstavo in par drugih jpecialnih razstav. Največjo pozornost pa zasluži tujskoprometna razstava.
Tujskoprometna razstava ima predvsem namen, opozoriti našo širšo javnost na važnost tujskega prometa. Tujski promet postaja namreč vedno bolj važna panoga našega gospodarstva. V milijone gredo dohodki tujskega prometa. Kako velike vsote že sedaj prihajajo v našo državo, je razvidno iz sledečih podatkov: leta 192G so cenili dohodke od inozemskega tujskega prometa ua 338 milijonov Din, prihodnje leto se je ta vsota zvišala na 427 milijonov Din, leta 1928 pa je padla na 301 milijonov Din. Kljub temu pa so dohodki v tem letu od uašega tujskega prometa bili večji kakor izdatki, ki so jih napravili naši državljani-ti;risti v inozemstvu. Bilanca našega tujskega prometa je postala aktivna. Za leto 1929 so cenili dohodke od inozemskega tujskega prometa v naši državi na 410 mil. D. Seveda so vse te statistike le povprečen račun in gotovo je, da so bili izdatki tujcev v resnici večji, prometa v naši državi na 410 milijonov Din. Seveda so vse te statistike le povprečen račun tn gotovo je, da so bili izdatki tujcev v resnici večji, kakor pa jih izkazujejo navedene cenitve. Upamo, da bomo sčasoma dobili točnejse podatke, ker se prav sedaj dela na boljši organizaciji tujskopromof-ne statistike. V letu 1930 ceni družba »Putnike, da se je dotok tujcev povečal za približno 15%, mogoče celo za 20%. Ne motimo se torej, Če računamo, da nam je v preteklem letu prinesel tujski promet najmanj pol milijarde dinnrjev, kar je lepa, vsega spoštovanja vredna vsota. In na tej vsoti je udeležena Slovenija z velikim odstotkom.
Vprašanje tujskega prometa postaja za naše gospodarstvo vedno bolj važno. Slovenija je kmetijska dežela in niso več daleč časi, ko 6mo mislili, da bo industrializacija v znatni meri rešila naša osnovna gospodarska vprašanja. Sicer imamo mnogo predpogojev za industrializacijo, toda ugotoviti moramo, da je nastal v njej nekak zastoj in nade se niso popolnoma izpolnile. Treba bo za naše ljudstvo poiskati še novih virov dohodkov in te naj mu daje tujski promet. S tem nikakor ne mislimo zmanjšati važnosti pomena ostalih panog našega gospodarstva, pokazati pa je treba, da so pri razvoju
tujskega prometa dane še velike možnosti.
Zadnje Čase postaja tujskoprometna propaganda pri nas vedno intenzivnejša in dobre posledice se že kažejo. Za našo banovino je bil ustanovljen tujskoprometni svet, ki naj bi koncentriral vse tuj-skop^omotuo delo. Seveda moramo ugotoviti, da se tudi druge korporacije, katerih naloga je, pospeševati tujski promet, dobro zavedajo svojih nalog in da veliko narede. Omenjamo samo Zvezo za tujski promet, katere obširno delo je pokazalo že tako lepe rqzultate. Tudi inerodajni faktorji pri oblasteh vedno bolj podpirajo delo teh korporacij.
Tujskoprometna razstava ima namen pokazati, kaj smo doslej na tem polju naredili. Pokazala nam bo, kaj nam še manjka, zlasti pa bo opozorila široko javnost na pomen tujskega prometa. Izpolnila pa bo gotovo svoj namen tudi v tem, da bo dala interesentom pobudo za nadaljnje uspešno delo iu pokazala vsem smernice, katerih izvršitev bo privedla do zaželjenih uspehov: povečanju našega narodnega dohodka z večjimi dohodki iz tujskega prometa.
Imamo mnogo predpogojev za to, da postanemo izrazito tujskoprometna dežela. Kakor ima Dalmacija svoje morje. Kras in historično romantičnost, lako imamo v Sloveniji naše gore. Naše gore niso privlačne samo poleti, temveč misliti moramo na to, da izkoristimo tudi zimski čas, tako da bo naša hotelska industrija imela skozi celo telo do-hedke. V tem oziru obeta postati najvažnejši faktor zimski spori, katerega moramo z vsemi silami pospeševati.
Toda, kaj nam koristijo vse naravne lepote, če nimamo ostalih predpogojev za uspešen razvoj tujskega prometa. Zato moramo misliti na to, da spo-polnimo našo tujškoprometno organizacijo z ozirom na to, kaj moremo dati tujcem. Za to pa so seveda potrebne velike investioije, pri katerih naj bi ne sodelovala samo privatna iniciativnost. Velika dela se dajo izvršiti le z velikimi sredstvi, katerih ne zmorejo posamezniki. Nadalje obstoja še cela vrsta vprašanj, katerih ureditev bi bila v svrho pospeševanju tujskega prometa nujno potrebna. To so n. pr. naše ceste, železniške zveze, hoteli, postrežba itd. Veliko dela nas še čaka na tem polju. Kajti pomisliti moramo, da so druge dežele že pred desetletji mislile na V3e to in se orientirale v zmislu potreb tujskega prometa. Imajo za seboj bogate izkušnje in veliko kapitalno moč. Mi Slovenci tega nimamo. Zato se moramo učiti pri drugih narodih in z lastnimi sredstvi pripravljati vse potrebno za ugoden razvoj tujskega prometa.
Iniciatorji in prireditelji tujskoprometne razstave so storili veliko delo, s katerim opozarjajo vso javnost nase, in upamo, da njih trud ne bo ostnl nepoplačan, kajti tujskoprometna razstava bo gotovo pripomogla k zboljšanju vseh predpogojev, ki so potrebni za uspešen razvoj tujskega prometa.
Danes premiera „8hala" lilma
Na Portugalskem revolucija še ni zadušena
Krvavi boji se nadaljujejo tudi na deželi
Lisbona, 28. avgusta. Revolucija proti diktaturi nikakor še ni potlačena. O puču, ki je izbruhnil, kakor znano, 26. t. m. rano zjutraj, se izve, da so ga zanetili častniki, ki 60 nasprotniki diktatorskega režima. Ko so vstaši obkolili vojašnico 3. topničarskega polka, so se jim vojaki takoj pri-družilL Puču pa so se pridružili tudi nekateri oddelki strojnih pušk, nekaj gojencev vojaške akademije ter častniki in vojaki aviacijskega parka v Alocrani. Vstaši so svoj glavni stan postavili na trgu Pompal, ki je najboljša strategična točka mesta. Tukaj so otvorili s topovi 3. topničarskega polka ogenj na trdnjavo Sv. Jurija. Vladne čete so bile spočetka popolnoma presenečene in so premagale 3. topničanski polk in druge vstaše šele proti večeru. Vstaši so ce pa utrdili na drugih krajih in nadaljevali obrambo s pomočjo strojnih pušk. 3. topničarski polk se je udal šele preti ve-čeru. Bitka na trgu Pcmpal je zahtevala 50 mrtvih ia 260 ranjenih. Koliko jih je padlo oziroma bilo ranjenih v spopadih na drugih točkah mesta, pa še ni ugotovljeno. Vladni topničarji so bombardirali tudi mesto Cobes pri Liaboni. Med ranjenci je tudi minister za mornarico. Mnogi v&taški aviatiki »o zbežali na aeroplanih v Španijo. Vlada jc odre-
dila, da sc ima na lica mesta ustreliti vsak, ki ga najdejo z orožjem. Vlada je poklicala v Lisbono polk iz Oporta.
Dočim so včeraj mislili, da je vstaja popolnoma zadušena, se sedaj izve, da se jc 27. t. m. znova začela. Okoli 100 civilistov in vojakov jc zgradilo barikade in začelo streljati na vladne vojake in orožnike. Potem, ko je vlada poslala na te vstaše večji oddelek, so se umaknili proti Caidasu, kjer očividno mislijo organizirati večji odpor. Proti Caidasu prodirajo zdaj čete infanterije, strojnih pušk in orožništva. Borbe pa 60 se tudi ponovile po ulicah mesta. Angleško poslaništvo je polno inozem-ccv, ki iščejo tam zaščite.
Lisbona, 28. avg. ž. Nad mestom jc proglašeno obsedno stanje. Število mrtvih ob priliki zadnjega upora znaša 62, dočim je ranjenih preko 300 oseb. Veliko število državnih poslopij, med njimi tudi predsedniška palača, je zelo poškodovanih. Aretiranih je btlo preko 500 revolucionarjev. Po zadnjih vesteh je včeraj ponovno prišlo do nemirov. Zunanje ministrstvo je dobilo vest, glasom katere se vodijo v bližini španske meje ogorčene | borbe. Po drugih vesteh se čuje, da bo te dni v J Južni Portugalski proglašena generalna stavka.
Zagreb šiedi
Zagreb, 28. avg. ž. Na okrožnico banske uprave je mestno načelstvo v Zagrebu izdalo danes svoje okrožnice, s katerimi uvaja dopoldansko in popoldansko delo. Radi tega pišejo zagrebški listi, du občina ne bo prihranila prav ničesar, ker bo morala plačevati drago razsvetljavo ter kuriti prostore ves dan. Podaljšanje dela v začetku zimske sezone ue bo imelo zaželjenega efekta. Varčevanje se lahko doseže z redukcijo odvisnega uradniška, r, upokojitvijo nesposobnih oseb in z zaposlitvijo vseh mestnih nameščencev. V nasprotnem slučaju pa zna mesto zgubiti najsposobnejše uradnike, ki bodo sigurno iskali boljša mesta. Mestno načelstvo je na-
POTOVANJE
Da Vam bo
s parobrodom, autom, vlakom i. t. d.
vzemite- seboj na pot 1 steklenico
!
»ALGA« Vas obvaruje vsake slabosti!
»ALGA« dobiva se povsod ] steklenica Din 16'—.
dalje sklenilo, da se ukine blagajna za odkupnino kuluka. Radi tega je odpustilo 27 mestnih uslužbencev in prepustilo pobiranje kuluka mestnemu davčnemu uradu. Istotako namerava mestno načelstvo oddati vse mestne davčne uradnike državi, ki naj sama pobira davke iu tako zuiža mestni proračun.
Popust za brezposelne
na železnicah
Belgrad, 27. avg. ž. Včeraj se je v ministrstvu socialne politike in prometnem ministrstvu pričela konferenca o vprašanju izdelave pravilnika za prevoz brezposelnih delavcev po železnicah. Dosežen je sporazum, da se v lažjih slučajih dovoli brezposelnim 50% popust, v težjih slučajih pa, da se izda brezplačna vožnja.
Bethlen obišče Otona Habsburškega
Budimpešta. 28. avg. ž. Tukajšnji madjarski list A Napt piše, da bo bivši predsednik vlade grof Bethlen, ki »e sedaj nahaja v Gradcu, odpotoval v Švico, kjer se bo najbrž sestal z bivšo cesarico Žito in Otonom Habsburškim. V političnih krogih vlada prepričanje, da je ta sestanek v zvezi s kraljevim vprašanjem v Madjarski. Golovo je, da le-gitimistl delajo na tem, da se povrne na madjarski prestol habsburška dinastija in jim jc uspelo pridobiti za to politiko tudi krščansko stranko.
Zeppefin poleti v Južno Ameriko
Frietlrirhshafen, 23. avg. AA. Zrakoplov ?Grof Zeppelin« bo v soboto zvečer odplul na svoj prvi letošnji {»let v Južno A meriko. Zrakoplov bo vodil dr. Krkener. Potnikov bo 19. Med niimi bo ludi kot gost dr. Weickmann, ki se je udeležil arktičnega poleta kot metereoloc.
Ljubljana, 28. avgusta.
V soboto zvečer ob 8 bomo videli na platnu prvič filmsko delo slovenskih rok, slovenski film z domačimi igralci. Se več! Videli bomo našo zemljo, krasote v nebo štrlečih gorskih velikanov, lepote in mičnosti naših vasi, skrilih dolin in jezer. Ne samo vsi člani lurislovsltega kluba >Ska-la , ki so vsi po svojih močeh prispevali, da se jo zaključilo ogromno delo, ampak ludi mi vsi bomo z navdušenjem in ponosom gledali ta gran-diozni film. Veletilmov smo sicer navajeni, zalo bi za.-iužil ta film vso drugačno ime. Poleg vseh drugih bo imel »Skala« film še en rekord, namreč, <la je kot prvi film lastne produkcije eminentno kulturen. Kateri od bogatih in mogočnih narodov ie začel s kulturnim filmom? Povsod je zrušila ta 1 sijajna panoga moderne tehnike 20. sloletjn na polju, M ie tako silno dišalo po bueainesU. Skalaži pa so napravili narobe, ne zaradi gmotnega pro-speha, iz ljubezni do rodne, grudo so si nadeli to-žavno nalogo — in uspeli. To dejstvo bo ostalo zapisano z zlatimi črkami v zgodovini naše kulture.
Nesebično delo r,3t.aSasev"
Ob tej priliki je prav, da damo največje priznanje vsem tistim, ki so s svojo velikansko požrtvovalnostjo, delavnostjo in žilavosljo omogočili izvedbo tako težavne, a lepe naloge. Gmotno jc sicer turistovski klub »Skala prejel okoli 90.000 Din podpore, vendar so te podpore malenkost v primeri s tem, da so morali delati in vzdržati vse težave in napore polnili treh lel, v katerih se je suemal in izdeloval film, brezplačno, česlo z izgubo lastnega zaslužka. Ce ne bi imela »Skala« svojega očka predsednika Janka Ravnika, konservatorij-skega profesorja, bi Slovenci še dolgo časa no dobili lastnega filma. Prav tako pa bi ga še danes gotovo ne gledali, če mu ne bi bili stali ob strani z vso požrtvovalnostjo tovariši g. Plaaiinšok, načelnik foto-odseka »Skale* in njen tajnik g. Khani. Prav tako bi mogoče za dolga leta ostal slovenski lilm le pobožna želja, če ne bi vsi položili vanj svojega brezplačnega dela, za katero so mnogi žrtvovali počitnice ireh let in nešteto zimskih večerov v laboratoriju. Skupno idealno delo. puder/ano z zanosom in velilco ljubeznijo do domače grude, pa nam je dalo film, ki bi sicer ves plačan in napravljen s tujimi močmi in strokovnjaki slal milijone in milijone. Vrh lega pa bo po kvaliteti ta film kulturni film, kakršnih še nismo videli in kakršnih tudi bogati narodi ne premorejo skoro nič.
Falfn je dolg 2900 metrov
in ima 5 dejanj. Pelje nas iz Ljubljane do Jesenic, pokaže hkrali z mogočnimi gorami zastraženo dolino Save Dolinke, nas vodi čez Pokljuko na Triglav iu naprej mimo Triglavskih jezer v sltriv-noslno Bohinjsko dolino. Iz zatišja Bohinjskega jezera nas popelje skozi Sotesko na Bled, kjer se glavni igralci in naši trije junaki Joia čop. Mika 1'oloinik in llcrbert Drofenik poslovijo. Film nam ne bo pokazal le mogočnega Zlatorogovega kraljestva, ampak tudi življenje ob vznožju gora. Videli bomo kmeta pri trdem delu na polju, drvarja v bogatih gozdovih Pokljuke, planšarje na visokih planinah in celo mogočno tovarno Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Alpinistični del nas vodi po krasnem Triglavskem pogorju in tudi napetih plezalnih partij mu ne manjka. Posnetki se vsi odlikujejo po svojih izrednih krasotah in po čudoviti estetiki. Na kratko, film ne zaostaja v ničemer za najboljšimi inozemskimi filmi, pač pa jih v marsičem prekaša. Seveda najnovejši zahtevi mode ne odgovarja. Ni namreč tonfiJm. Snemanje v naravi namreč onemogoča, tudi če bi klub »9ka-la< hotel, istočasno snemanje tonov in je zalo iak film celo za sedanje stanje toDfilmske tehnike nemogoč. Kljub temu ]>a seveda film niti najmanj ne trpi zaradi svoje otiemelosli, saj (tovori mnogo bolj in topleje kol skoraj vsi dosedanji plehki tonfilmi. Govori tako glasno, da bo seglo vsakemu do dna srca.
Sladkosti sneman'a
KakSuo jo bilo delo, ki nam jc rodilo ta film? Težko, naporno in mnogokrat tudi brezuspešno. Saj si je n. pr. polem, ko je bila že dobra tretjina filma posnetega, zlomil nogo eden izmed igralcev, tov. Kajzelj. In 1000 metrov posnetega filma je romalo v arhiv in začeli je bilo treba z novim igralcem. č'e so bila dela v laboratoriju mučna in naporna, kar je razumljivo, Če pomislimo, da je bilo treba razvili nad 4000 melrov negativnega filma in napravili dvojno kopijo, kar da zopet nad 0000 metrov pozitivnega filma, je jasno, da so bili večeri v laboratoriju kluba »Skale« naporni in dolgi. Še več truda, čeprav mogoče več peslrosli in zadoščenja, pa je zahtevalo snemanje filma. Ker so bili napravljeni vsi posnetki v naravi pri dnevni luči, jo razumljivo, da je diktiralo čas in prilike snemanja solnce. Ce ni bilo zadosti svetlo, ni bilo mogoče snemati, kajti operater, prof. Ravnil?, ni mogel reči kol kak režiser v Ho!ly\voodu ali Neu-babelsbergu: Ni zadosti svetlo! Primaknimo še 10.000 sveči« Našim delavcem je stal filmski atelje pod milim nebom v vročini in solncu, v dežju in viharju. Če je šlo. je šlo, če ni šlo, pa je bilo treba pospraviti aparat in vse drugo nazaj v nahrbtnike in romati pravkar zastonj prehojeno pot nazaj. Tako se je n. pr. zgodilo, da je prof. Ravnik hotel fotografirali pogled na Triglav iu bližuje vrhove z Draškega vrha. štiri ure se vleče pol^ na vrh. Iiorajžno jo jc mahala ekspedicija v višino in po dolgi turi, ko je bilo vse pripravljeno, so začeli s snemanjem. Vendar svetlobne prilike niso bile prav najboljše in prof. Ravnik je sklenil: s Sem gor bomo šli še enkrat, ko bomo imeli bol jšo svetlobo.« In res, šli so še drugič in ko so prišli ua vrh, je bila megla. Pa so šli še tretjič, pa je bil samo dež. Pu so šli še četrtič in zopet ni bilo nič. Pred dobrim tednom pa je šel profesor petič. Na vsak način je hotel izsiliti še boljše slike, kot jih je imel, dasi so prav lepe. In tudi to pol je šel zastonj. Ko bomo sedeli v nabito polni uui-onski dvorani in bo švignila mimo nas par sekund trajajoča slika Triglava z Draškcga vrha, najbrž nihčo ne bo verjel, koliko truda in polu je zahteval ta posnetek. In tak i h slučajev ni malot
V filmu bomo tudi videli prav lepo večerno nastrojenje. Turist gleda mimo Jalovca v solnčni zahod in uživa oh cigareti čarobni večer. Ne bomo videli več kakor obraz, ki bo žarel v skladu z vso okolico. In v resnici? Ko so snemali ta prizor, so delali s prvo filmsko kamero, ležko nad 10 kg, ki je stala vedno na mogočnem stalivu. Tega pa ni bilo mogoče postaviti tako, da bi pri snemanju igralec lahko stal ali sedel na tleh. Pa so mu podložili — drugega ni bilo pri roki — na oba kraja prccej osler, kratek količek, na katerega se je moral vsesti, tako da jo prišel v pravo višino z obrazom. In med lein, ko je moral s prijaznim obrazom gledali svoje mogočne gorske prijatelje, ga jc količek z vso nagajivostjo in hudomušnostjo na \,so moč zbadal. Posnetek je bil vreden trpljenja!
Otovorjeni ho S mezgi!
Pa ne smemo misliti, da so bile tc filmsko
ekspedicije mogoče samo v lakih slučajih težavne.
! Nikakor ne! Saj so se opremili na pohod za svoje . filiuaJte ekaoediclie. kot da bi &li na lIuu<Jaw. V
začetku so namreč hoteli — da bi prihranili čim več — napraviti vse posnetke v Triglavskem gorovju, ne da bi pri tem obiskovali koče SPD. kjer so kljub temu, da so cone zmerne, za večjo udužbo nabere vendar precej veliko izdatkov. In tako so jo odrajžali v hribe s kompletno kuhinio, z lonci in pislter&ki, z vso potrebno hrano in šotorom za luborenje. Vrh tega so vlekli s1 seboj cele sklade filmov, kasel, težki stativ s še težjim aparatom itd. Zuto so si najeli v pomoč šo enega nosaču, sami pa so vlačili skoraj vsak čez 40 kg ležali nahrbtnik. Vsak je imel celo s seboj svoj lastni nož, vilice in žlico. Seveda so kljub temu kmalu uvideli, da brez obisika koč ne bo šlo in si tako vsaj deloma olajšali nekatere ture. Saj je. zahto\alo že snemanje samo včasih lako velikanskih naporov, da so bili povsem izčrpani in da nikakor ne bi mogli vlačiti še vse potrebno za prehrano in spanje s seboj. Izredne težave jo imel zlasli operater, prof. Ravnik pri snemanju plezalnih partij. Tako so ga za kratek prizor morali spustiti nekoč z aparatom in stativom v roki in na vrvi navezanega'navzdol po steni, kjer se je polem postlral, stoječ z eno nogo ua polici. Prav tja je postavil tudi aparat in vrtit vrele no z vso previdnostjo, čeprav je pod njim zevalo par sto metrov prepada.
Več luči f
Kot smo ze omenili, jo bila elementarna zahteva pri snemarju tega filma zadostna svetloba. In kljub temu, da ni imel operater nikakršne pomožne razsvetljave na razpolago, vidimo v filmu r.elo krasne posnetke iz notranjosti tovarne K ID na Jesenicah in iz bohinjske sirarne na planini. Snemanje v tovarni je slo, v sirarni pa je bilo v resnici nemogoče, In kaj so napravili naši junaki, da so prišli do svellobe? Potrebna je bila in dobili so jo. Ker ni šlo drugače, pa so odkrili pol strehe, lako d a je sijalo solnce skozi streho v notranje prodore in posnetki so se posrečili. Ko bomo gleiali to slike, se nam ne bo niti sanjalo koliko truda je bilo treba za (e res zanimive slike.
Rn s m o'a?
Mogočo bo kdo vprašal, če je imela ta ekspe-dic!ja na svojih pohodih mnoge smolo in če je pokvarila mnogo filma. Saj smo navajeni Citati, kako porabijo velike tvrdke za 2000 metrov filma, ki ga na koncu predvajajo, na desettisoče metrov prvotnih posneikov, iz katerih potem iarežeio le najboljše odlomke. Operaterju na čast povemo, da je bilo le izredno malo posnetega fiima nerabnega iu še ta je posla! včasih neraben zaradi tako nepredvidenih nezgod, kakor je n. pr. tale: Lansko leto so se v hudi zimi odpravili na Koprivnik nad Bohinjem, da bi posneli še par lepih zimsko-sportnih prizorov. V silnem mrazu so pri spel i ponoči na Koprivnik in komaj zbudili kmeta, da so vsaj osiali de! noči prenočili j>od slreho. Zgodaj zjulraj pa so šli na delo. Nebo je bilo popolnoma jasno in solnce je na belem snegu bliščalo, da je jemalo vid. Kljub temu pa je toplomer kazal 1(1 do 17 stopinj Celzija pod ničlo. In v letn mrazu so napravili naravnost prekrasne posnetke. Ko so drugi dan razvijali v laboratoriju v Ljubljani zadnjo pridobitev svojega lova na Koprivnik u, pa zapazijo, da ima skoraj vsaka slilia v filmskem negativu čudne črne vijugaste trle, ki kaze negaliv. Odkod lo? In končno so jo pogruntuli. Ker jo bil zrak pri s-nemaniu izredno suh in je poslal film zaradi hudega mraza izredno krhek, se je v aparatu sam zaradi trenja močno na<*]eklril, nakar se je pri gibanju filma skozi kino aparat mimo kovinskih dolov zopet razelektril, tako da so švigate po filmu majhne električne iskre, ki eo pustile seveda svoje sledove. Film pa je tnoral ua žalost kot kuriozum v arhiv.
l'a so je zgodilo šc hujše, kar je spravilo če«to cpsraierja, prof. Ravnika skoraj iz kože. Poleni, ko so nabrali krasen plen lepih slik in je profesor Ravnik vrtci zadnje metre, se mu jo naenkrat nudil še lepši prizor, aparat pa je sumljivo zaškrlal in s tom povedaL, da je filma konec. In tako so lahko na vso jezo lepi prizor le gledali, ker je filma zmanjkalo. Frav posebno marljivo je vzel prof. Ravnik na piko Črno jezero nad K »marcu. Nekajkrat ga je obiskal, a vedno so mu nagajivi oblaki zmešali štreno in pokvarili svetlobo. Ko je šel zadnjikrat po Dolini triglavskih jezer proti Črnemu jezeru, pa je bilo vreme naravnost idealno. Zo uaprej se jo veselil, kako krasno bo Črno jezero. Ko je prišel do bele skale pred jezerom, je zavrtel še zadnje meire predzadnje filmske, kasete. Pred Črnini jezerom pa je hotel vložili v apara! -zadnjo kaseto s 25 me.lri svežega filma. Ko vlaga film v aparal, zapazi, da noče nič kaj dobro teči. Nekaj časa poskuša, vleče vedno močneje, film ne gre iu ne gre. Potegne še močneje in vidi: iz kasete leze solata (izraz za v pentljah zvit in zapleten film, ki je povzročil že nebroj jeze vsem operatorjem.)
Peemiiera - pfačč?o za vse!
Tal-.o so torej Skalaši med smehom in jezo delali in dovršili svoj film, in vsaka slika, vsak' prizor ima svojo zgodovino, svoje prijetne in resne spomine. Za ves trud in požrtvovalnost pa bodo poplačani z uspehom, IU ga bo njihov film bre/. dvoma žel. Njih blagajna je danes* zopet obložena z mogočnimi pasivi, saj jih stanejo zadnje priprave ogromno denarja. Tako so morali plačati državno takso, ki znaša poldrur; dinar od metra in vrh tega se jim obeta še zbirka taks in davščin od vstopnic. Te bido znašalo menda celih 33% inkasa. Režijski stroški za predvajanje filma so tudi ogromni in presegajo žc sedaj 50% vsole, ki jo vrže razprodana >Uniouska« dvorana. Da ne bo kdo mislil, da je v tem že vračunana izdelava filma! Zato je ludi vstopnina izredno nizka in vsak, kdor si bo ogledal ta film, bo rekel: >To grem pa gledat še enkrat!« Naj omenimo še, da bo pri krsini predstavi igral orkesler 12 oseb, pri vseh ostalih predstavah pa bo igral prav tako dober orkesler z nekoliko manjšo zasedbo nalašč za to izbrano glasbene komade.
Upamo, da ta film ni zadnji film turislovskagn kluba »Skale* in da bo po tem prvencu dobila vSkula* še račjo pobudo in nadaljevala v tem pravcu. l)a bo njihovo požrtvovalno in nesebično delo rodilo mnogo lepili sadov in našlo posnemovalcev, smo prepričani. Ljubezen do domače remije je uMvmila la film — o tem bo priial film satu in propagiral v tujini za našo lepo domovino, in upamo, tla ne šaman. Pionirjem, ki so dovršil' to ras težavno nalogo in ustvarili ta film, pa vsa naša zahvala!
Dan počiShtt
Današnji dan so mojstri počivali, jutri v soboto i>a se bo vršilo peto kolo, v katerem igrajo: dr. Tartakower:Spicbnann, dr. Aslaloš:Sloll/., dr. Vid.mar-Kostič, Colle: dr. Aljehin. Niemoo»ič-Ma-roczy. Plrc:Kashdan in Flohr:Bogoljubov. Neir.nni-mivejša ho vsekakor partija PirciKashdan. v tej partiji bo imel Pire bele figure.
Dunajska vremenska napoved. V Avstriji večinoma oblačno, od časa do časa deževno, zelo hladno, naraščajoči sevcrozauaJm vetrovi
Ljubljana v jeseni
LJubljana, 38. avgusta.
Zopet se odpirajo vrata ljubljanskega velesejma za jesensko razstavo. Številne se nam zde prireditve ljubljanskega velesejma, pa jih je vseeno še premalo. Kajti ljubljanski velesejem si je nadel hvalevredno pa težavno nalogo, da polagoma pritegne vse panoge slovenskega udejetvovanja k svojim razstavam. Ni njegov namen samo propagirati slovensko gospodarstvo in mu pridobivati kupcev v ostalih delih države in v inozemstvu. Njegov delokrog postaja razumljivo vedno širši, ker se noče in ne more omejiti samo na pridobitno plat našega življenja. Vedno bolj se uveljavlja tudi za ostale panoge našega narodnega udejetvovanja.
Tako raznolike razstave kakor je letošnja prireditev ljubljanskega velesejma še nismo imeli. Pa tudi sodobna je ta razstava kakor malokatera druga pri nas v državi in drugod. Lansko leto nam je pokazal jesenski velesejem vse naše gozdno gospodarstvo v najlepši luči. Videli smo, kako velike zaklade ima naš gozd in kaj vse predstavlja v našem gospodarstvu. Letos pa imamo na velesejmu razstavo slovenskih mest. kjer bo podana popolna slika naših mest, ki dobivajo vedno večji pomen radi naraščajočega števila svojega prebivalstva in svojega kulturnega pomena. Razstava
Letošnji jesenski velesejem
mest pa ne bo samo sodobna, ampak nam bo pokazala tudi razvoj naših mest. Naša mesta so naraščala organično in njih razvoj je šel roko v roki z razvojem vse naše dežele. Zato tudi nimamo pri nas tako velikih nasprotij med mesti in deželo, kar se težko občuti v drugih državah, kjer milijonska in ostala velemesta izkorenjujejo deželo in ji jemljejo najboljše moči. Pri nas razvoj še ni prišel tako daleč, čeprav se kažejo že obrisi urbanizma, kakor ga poznamo drugod.
Spomladna prireditev velesejma ni bila toliko namenjena našemu kmetijstvu kakor je temu posvečena jesenska prireditev. Kmetijska razstava obeta biti izredno zanimiva in važna. Danes se nahaja naše kmetijstvo v težki krizi in je prav, če iščemo smernic za nova pota našega kmetijstva. Tu morajo pomagati kmetijske razstave. Letošnja razstava bo obsegala vse panoge našega kmetijstva: mlekarstvo in sirarstvo, čebelarstvo, zelenjadarstvo, vinarstvo, perutnina rstvo in kunce-rejo. Seveda ne bo manjkala razstava kmetijskih strojev in orodja, da bo naš kmet lahko videl napredek moderne pridelovalne tehnike, ki se izpopolnjuje od leta do leta, od. dne do dne.
Važna bo tudi razstava novodobnega gespo-: dinjstva, ki bo pokazala, kako more biti kuhinj-i ski obrat ekonomičen in kako daleč je že prišla
60 let nesebičnega delovanja za bližnjega
Slavje mariborskih gasilcev in reševalcev
Maribor, 28. avgusta.
Jutri se prično tukaj velike slavnosti. ki so združene s proslavo 60-letnice obstoja tukajšnjega gasilskega in reševalnega društva: slovesna služba božja na Glavnem trgu, svečana blagoslovitev Magyrusove motorne lestve, s katero se ponaSa v naši državi samo še dvoje drugih gasilskih društev, ter odlikovanje zaslužnih mož. ki so s požrtvovalnostjo stali v službi bližnjega. Mariborsko gasilno in reševalno društvo gre lahko s ponosom nazaj na svoje veliko poslanstvo, ki ga je bilo v teku šestih desetletij izvršilo. Brrz nadaljnjega lahko trdimo, da so mariborski gnsMci in reševalci med najnesebičnejšimi ter na;strumneje iz-vežbanimi v Sloveniji in celi državi
n»l ir
Ivan Voller,
poveljnik mariborskih gasilcev.
Mariborska požarna hramba se je ustanovila 17. marca 1871 in sicer na ustanovni skupščini v nekdanjem hotelu »Wien«; ustanovitelja sta bila telovadni učitelj Rudolf Marki in gasilski višji ravnatelj Hueber iz Gradca; prvega poveljnika so si izvolili mariborski gasilci 20. julija 1871 v oeebi Julija Reiterja. V treh etapah je sedaj šel razvoj mariborskega gasilstva; početno organizatorično delo, spopolnitev samaritanskega delovanja z ustanovitvijo reševalnega oddelka ter modernizacija v zinislu novodobnih potreb in zahtev.
Začetno organizatorično delo: bilo je treba •priti do gasilskega orodja. V to svrho so mariborski meščani podpisali neobrestljiva dolžna pisma z zneski 5, 10 in lo goldinarjev, tako da se je moglo pričeti organiziranje mariborskega gasilstva na podlagi nekega ustanovnega kapitala v znesku 2800 goldinarjev. S tem denarjem se je nabavila tako zvana Jaukova brizgalna s potrebnim cevnim ma-teriialom, lestvami in drugimi gasilskimi pripo-
močki. V letih 1872 do 1875 se je potem gasilski inventar spopolnjeval. Leta 1870 se je nabavila prva velika parna brizgalna. Tedaj mesto Maribor še ni imelo svojega vodovoda in se je voda za gašenje morala tedaj črpati iz Drave.
Leta 1P08 se je ustanovil mariborski reševalni oddelek kot potrebno dopolnilo tega ogromnega sa-marilanskega dela; pri tem so si pridobili največje zasluge tedanji povelini' Josip Reitzer, šef-zdrav-nik dr. Urbaczek in tainik Leyrer Velikansko reševalno delo, ki ga izvršuje mariborski reševalni oddelek, ie precej r:'7.vidno ob dejstvu, da ie samo v letih 1014 do 1018 prepeljalo preko 100 000 ranjencev v r.izne vojaške bolnišnice. Po vojni je reševalni edd°lek z nabavo novih reševalnih avtomobilov zadobil še prav poseben razmah in pomen.
Inventarna modernirnciia mariborskega gasilstva s"sa v dobo poveljnikovnnin blagopokojnega Karla Rnbavsa in Ivana Vollerja. Pričela se je avtomebilizacija mariborskega pr< stovoljnegn ga-silstva. Leta 1013 ž» se ie nabavil prvi požarni avlo: velik požar Frmzovega mlina 1922 je dal povodi k nahavi avtmrobPBkp brizgnlne, ki io je dobavila tvrdka Knnustin nn Dunaju. Ta modernizacija v gasilskem Inventarlu ie šla v višek za po-velinikovania sednniega načelnika Ivana Vollerja, ki le prevzel vodstvo mariborskega easPstva dne 12 septembra 1923 Leta 1924 se je nabivila dvo-kolesn" nintoma brizmlna. Potem pa je šlo naorei: leta 1925 drugi reševn'ni avto. lastna avtnmobUsVn ponnvliilnica z električnim motorjem, bencinsko skladišče, poseben avlo za podeželske požare, tretii reševalni avto itd do končne nabave velike Mktv-rusove lestve, ki se bo blagoslovila iutri ob priliki velike proslave 60 letnice obstoja mariborske požarne brnmbe.
Vzporedno s to zunanjo orean>zaciio ie šla čvrsta notranja organizacija v pogledu raznih potrebnih preureditev v G"siloV«>m domu ter discipline in novodobno tehničnega napredki moštva. Hvalevreden ie zlnsti sklep iz leta 1°29. ko se je za celokupno izvrševalno moštvo uvedlo kolektivno nezgodno zavarovanje, s katerim so ti zavarovani za slučaj nezgod in smrti. Leta 1930 pa ie moštvo tukajšnjega reševalnega in ff^sMnega društva pristopilo k Jugoslovanski trasilski zvezi.
Od nnčetki do dines so nnčelnvi'i mariborskemu gasPstvu: Rudolf Marki. Julij Reitter, 7ettel, F/lunrd Janschitz. Kari Zeitelberper. Dominik Fa-lesklnl. Josip Martini. Ferd!nand Sehoschteritsch. Gustav Sc''Prh,mm Franc Auer, Aloizij Hors-hi-nof. Jesip Raček, Alojzij Hey, Kari Robaus in Ivan Voller.
Blagoslovljeno, plodonosno in občudovanja vredno je bilo delovanje mariborskih gasilcev v prvih šestih deceniiih: neverjetne so žrtve, ki so jih doprinesli v službi bližnjega in blagor mariborskega meščanstva in prebivalstva. Za vse to gre danes iavna zahvala celega Maribora, pa tudi podeželja. Obenem pa zaslužijo toplo nriznanje vsi oni, ki so z ljubeznijo, požrtvovalnostjo in zgled-nnstjo stali tem vzvišenim človekoljubnim stremljenjem na čelu. Da bi tudi v naslednjih dekndnh kakor v dosedanjih rosil božii blagoslov na delo, žrtve in plemenita stremljenja mariborskih gasilcev in reševalcev!
. ■ ............. ....v.	.....i^či.,-:.- ■"."
Motorna Magjrus lestva mariborske požarne hrambe, ki bo v nedeljo slovesno blagoslovljena.
Stari in novi grehi
Tatvina pred tremi leti in sedaj.
M. Sobota, 27. avgusta.
V puconski opekarni so pred tremi leti prišli na sled večji tatvini. Odnesenega je bilo nekaj ključavničarskega orodja. Vzlic neumornemu prizadevanju storilcu niso mogli priti na sled. Sedaj so spet odkrili večjo tatvino. Izginilo je spet orodje. Zadevo so prijavili orožnikom. Pod vodstvom komandanta g. Zdolšeka se je začelo zasledovanje, ki je kmalu vodilo do uspeha. Osumljen je bil neki delavec C. Iz Šalamenee. Orožniki so nn domu priredili hišno preiskavo. Nato so šli na dom njegovega tovariša F. Pri hišni preiskavi so našli ukradene predmete. Med ukradenimi predmeti je bilo tudi kovaško nakovalo, ki je bilo ukradeno na Bledu.
Vlomilca sta še mlada. Tatvino sta priznala,
nakar sta ju orožniki odvedli v sodnijski zapor. Kakor se sliši, sta ptiča osumljena tudi drugih tatvin, ki so bile v Puconcih izvršene.
LJUBLJANSKI VELESEJEM
V NEDELJO 30. AVGUSTA
TEKMA
HARMONIKARJEV
novodobna tehnika, ka je tako napredovala na
vse poljih.
Letos bomo imeli na velesejmu drugi del higijenske razstave. Higijenske razstave na ljubljanskem sejmu so se že popolnoma udomačile in so imele vedno dovolj obiskovalcev, pa tudi na tej prireditvi bodo vzbudile dovolj pozornosti.
Vesejem ni pozabil tudi naše domače obrti, kateri je namenjen poseben prostor. Priključena bo tudi industrijska in obrtna razstava po vzorcu spomladne prireditve.
Največji del prostora pa je odmerjen tujskoprometni razstavi, ki je najvažnejša jesenska prireditev. Razstava bo obsegala: propagando, strokovno poučni oddelek in tujsko-prometni oddelek. Razstava nam bo pakazala, kaj je tujski promet, za katerega pospeševanje in gojitev so tla pri nas ugodna. Pokazala nam bo vse delo, ki smo ga doslej na tem polju opravili in kaj nam je še narediti, da bo tujski promet postal važen in vedno dotekajoč vir dohodkov za naše gospodarstvo.
Jesenska velesejmska prireditev je pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra in ho trajala od 29. avgusta do 9. septembra. Slavnostna otvoritev prireditve jc danes v soboto, 29. avgusta ob 10 dopoldne na sejmišču.
Slavnostni gostje ob 10 letnici Golnika.
(Foto F. Jug, Kranj.)
Rešena turista s severne stene
Mojstrana, 28. avg.
Ponesrečena turista v severni triglavski steni, o katerih smo poročali včeraj, sta dimnikarski mojster Fritz Tliunn in slikar Karol VVolschitz iz Graza Ko sta plezala v takozvani nemški smeri v sleni, je Thuni spodrsnilo in je zdrčal kakih 10 m navzdol, ter obtičal na polici. Dasi je bil potolčen, vendar pa je še mogel splezati do VVoIsc.hitza, nakar sta morala oba počakati na varnem mestu nn stezi. Po slovenski smeri po steni pa so plezali sedaj neki Dunajčani, ki jih je vodil dr. Pfristerer. Ti so nesrečo opazili in ko so steno preplezali, so obvestili o nesreči turiste v Kredarici, odkoder so ti avizirali reševalno ekspedicijo v Mojstrani. Druga ekspedieija pa se je odpravila z Jrsenic. Reševalna ekspedicija je dosegla ponesrečene turiste v četrtek ob pol 3 popoldne ter ju našla še čila, čeprav sta prebila zelo mrzlo noč v stalni nevarnosti, da ne zdrkneta navzdol. Reševalci so obema turistoma pomagali črez steno ter ju spravili na Kredarico. Tam sta ponesrečenca prenočila. Davi pa so Thuno, ki je potolčen po nogah in ima poškodovana rebra, spravili v Mojstrano. Zvečer pa ga odpeljejo v ljubljansko bolnišnico.
Nesreče
Ljubljana, 27. avgusta.
Ljubljanska bolnišnica je sprejela več ponesrečencev.
Davi je na Sv. Petra cesti neki Ivan V. povozil s kolesom 9-letno Marijo Čehovo, hčerko krojaškega pomočnika iz Male vasi pri Ježici. Deklica je pri padcu dobila resne notranje poškodbo.
Iz Žiri je prišel 23-!etni Josip Košir mizarski pomočnik v Košakovi delavnici Pri delu si je poškodoval prste nn desni roki
Snoči se je pri sokolskem prednjaškem tečaju v Narodnem domu ponesrečil 26-letni Ignac Vodnik, učitelj, stanujoč v Sneberjih 72 pri D M. v Polju. Vodnik je skočil črez konja, pri tem pa je padel in obležal nezavesten. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je nekoliko pretresel možgane. Sedaj se je Vodnik že zavedel ter se mu je zdravje nekoliko že obrnilo na boljše.
Nenavadna nezgoda se je pripetila včeraj 14-letni Reziki Arharjevi iz Predtrga pri Radovljici. Ta je delala na polju med delom pa je naletela nn gada, ki jo je silovito pičil v desno roko. Radovljiški zdravnik ji je nudil prvo pomoč, nakar je
MOČ
močne mišice, mirni živci, ravnotežje v organizmu razvijajo v človeku ono samozavest in delavno silo, ki ga usposabljata za izredno delo današnjega načina življenja. Izrabljene moči se morajo nadomestiti pri telesnih in duševnih naporih. Če nadrgnele svoje ude pred počitkom s par kapljicami pristnega
DIAMA
FRANCOSKEGA 2GANJ\
si zagotovite krasno osvežujoče spanje, zbudili se bodete zjutraj odpočiti in in lahko in brez utrujenosti delali. Mnogi vlivajo v umivalno in kopalno vodo par žlic >DIANA< francoskega žgama in opažajo enak dobrodejen občutet. — Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. CENA: mala steklenica I)in 10'—, srednja steklenica Din 2t>-—, velika steklenica Din 52 —. | | Pazite na ime »D1A\A< in varujte se pred ničvrednimi ponn-redbami. j 48 letni obstanek »DIANE< daje dovoljno jamstvo. | Razstavljeno na ljubljanskem velesejmu PA.VILJ0N E 530-531 | | | Oglejte si izložbo. Trgovci zahtevajte engros cenik.
morala deklica v ljubljansko bolnišnico. Sedaj je že izven nevarnosti.
25-letni Franc Perko, posestnik v Tržiču se je peljal včeraj s kolesom ter je med vožnjo padol s kolesa. Poškodoval si je levo roko.
Pri eksploziji bencina sta se ponesrečila 37-letni Milan Kren in 27-letna Antonija Penič na Krekovem trgu. Dobila sta opekline na nogah.
Cerkveni shod mladeničev pri Sv. Treh kraljih v Slov. gor.
Kljub dežju in blatui poti so prišli fantje k Sv. Benediktu v Slov. goricah iz vseh župnij Št. Lenartske dekanije: iz Št Lenarta, od Sv Trojice, iz Negove, od Sv. Antona, Sv. Ane, Sv. Ruperta, Št. Jurja, da celo od najsevernejše točke od Marije Suežne. Posamič in v skupinah, s šopki in znaki in družbenimi svetinjami, navdušeni in slavnostno razpoloženi, da proslavijo v cerkvi 150O-Iet-nico cerkvenega zbora v Efezu, zunaj cerkve pa 10 letnico vladanja Njegovega Veličanstva kralja. Ob 10 se je vsa velika četa krog 400 fantov zgrnila v veličastni podružnici Sv. Treh kraljev, zbranim mladeničem je ognjevito pridigal g. Marko Kranjc.
Med službo božjo, ki jo ie ob asistenci č. g. Valuca in Bošteleta daroval č. g. dekanijski upravitelj Gomilšek, je krasno prepeval moški zbor. Prav posebno je vžgala zbrano fante ob koncu službe božje himna »Povsod Boga;. Po službi božji je č. g. dek. upravitelj Gomilšek sporočil, dn je dovoljenje zborovanja pred cerkvijo preklicano.
Popoldne so se fnnt. vrste zopet zgrnile v cerkvi Sv. Treh kraljev. Č. g. dek. upravitelj Gomilšek je v krasni pridigi fante navdušil za apo-stolstvo lepega vzgleda, molitve, sv. zakramentov, dobrega tiska in krščanske izobrazbe v okvirju katoliških organizacij. Slovesne večernice s petimi litanijami so zaključile veličastno cerkveno pro slnvo.
Luekmanovo hišo
podiralo

Luckmannova hiša v Gradišču je bila silna prometna ovira, saj je nastajala skoro dan za dnem v ozki ulici ob njej prometna zagata. Ko so spelja-vali tramvaj, je ta moral prav skozi to ozko žrelo, seveda po enem samem tiru. Ko bo hiša padla, bodo pa ta sedanji tramvajski tir odstranili in napeljali nov dvojni tir. S tem bo tudi tramvaj pridobil na hitrosti, varnost osebnega in vozovnega prometa pa bo neprimerno večja kot doslej.
V HOTEIU BELLEVUE
Dunes koncert, jutri komarjeva nedelja, prireditev glasb, društva „Zarja".
Južna Srbija se obnavlja
Skoplje, 27. avg.
Katastrofalne posledice velikega potresa, ki je na pomlad porušil na tisoče stavb in opustošil mesta in vasi na širokem kompleksu obeh bregov reke Vardar, so še danes deloma vidne. Imenovani potres je bil ena največjih elementarnih nesreč zadnjega časa na Balkanskem polotoku. Diameter prizadetega ozemlja znaša več ko 70 km.
Iz podrtin starih, preprosto grajenih in nehi-gijenskih hiš in drugih gospodarskih poslopij vstajajo nove, lepše in bolj praktične zgradbe. Delo na obnavljanju prizadetih krajev je vzela v roke državo, ki bo najlaže izvedla restavracijska dela. Že več ko štiri mesece se z največjo naglico gradi. V Južno Srbijo je bilo poslanih precej inženjer-jev in drugegn tehničnega osobja. ki vodi nove graditve. Kot delovna inoč so v nrvi vrsti vaeti
vojaki. Pomagajo pa seveda tudi domačini. Tre-notno se gradi v vaseh Udovo, Pirava, Brajkovica, Karadjordjevo, Gradec, Grčište. Mravinci, Smo-kvioa, Konjsko, Gabrovo in Valinci, ki bodo do zime pod streho. Isti slučaj je z mestecem Valan-dovo, ki je bilo najbolj prizadeto. Ponekod, n. pr. za Konjsko je moralo vojaštvo celo nova pota graditi ,ker ni bilo mogoče spraviti gradbeni materijal na lice mesta.
Te dni so začeli z obnovitvenimi deli v De-mir Kapiji, Crničanah. Rabrovu, Čestovu, Petrovu in Kovancima. Tudi v teh krajih bodo ljudje do zime, ki tu doti malo kasneje nastopi, zavarovani pred mrazom. Razen privatnih hiš grade tudi poslopja zu državne urade, cerkve v Pržavi in Kara-djordjevu, šole in železniške (»staje. V Piravi je zgrajena nova bolnišnica. Tudi higijenski zavod iz Skopija jc angažiran pri obnovitvenih dolih
Ljubljana Sgrafiti na magistratu
Delu pri renoviranju magistralnega poslopja naglo napredujejo in delavci vneto zatrjujejo, da bodo najmanj do B. septembru prav gotovo dovršili vsa dela. Morda najlepše delo na preuovljenem magistratu pa jo že gotovo. To so prekrasni sgrafiti na dvoriščnem pročelju magistrata. Sgrafiti so posebna dekorativna tehnika; umetnik namreč v {rt a v omet okraske, kakor ornamente in ludi prizore Magistrat je take sgrafite že imel, pa so pozneje, ko je omet razpadel, izginili z omelom tudi sgrafiti Neznani umetnik, ki je leta 1710 te sgrafite napravil, pa je zapustil risbe z. načrti teh sgrafilov in natančno po teh risbah je mojster
Sternen v našem času vnovič na isto mesto včrtal
do pike enake sgrafite. Tako je duh te lepe umetnine po 200 letih vnovič oživel in z njim tudi delo neznanega umelnikn, ki nam je pač pustil načrte svojega dela, ni nam pa zapustil svojega imenn. TI sgrafiti jasno kažejo velik okus, ki ga je tedanja patricijska Ljubljana imela in velik smisel, ki ga je gojila za umetnost. Da, pred 200 leti je bila Ljubljana bogato mesto, eno najbogatejših v Avstriji lu mestni očetje so tedaj mogli mnogo žrtvovati za umetnost in olepšanje mesta, kar nam pričajo tudi drugi kulturni spomeniki iz tedanje dobe.
Dela v Ljubljanici se nadaljujejo
Ljubljana, 28. avgusta.
Najbolj živahno je zdaj na Galusovem nabrežju. kjer bodo v prihodnjih tednih zbelonirali zadnji del obrežnega zidu. Pod košatimi kostanji je vse od mostu pri Sv. .lakobu pa do tam, kjer so končali pred vojno z obrežnim zidom, je napeljana poljska železnica, po kuteri prevažajo vozičke sem iu tja. Na vaej tej fronti sloji vse polno stro-jev, nekaj na obrežju, nekaj pa v tajni strugi Ljubljanice. Tovorni avtomobili dovažajo gramoz, v lesenih barakah je nakopičenega polno cementa, stroji na obrežju neumorno mešajo beton, ga sip-) je jo za opaže, ki jih tvorijo mogočni piloti, zabiti v dno Ljubljanice. Nu delu jo več desetin delavcev, vsled lega dela prav hitro napredujejo. Zid ob strugi vidno raste, nu drugih mestih hite delavci z zabijanjem piiolov za opaž Na drugi strani strug« nino^o materijala ter ta'-o ž" večinoma •zravnali teren. Z deli seveda pridno nadaljujejo. Tam zraven no se pojavili tudi že delavci, ki klešejo kamen, da ga bodo lahko potem rabili pri nadaljevalnih delih ob 1 jubljanici.
Vidno »o napredovala tudi dela onstran Cojzo-vega mo>!u. ob Krakovski ulici in Grudnovem nabrežju. Po »drugi se ž«- dolgo tedne sprehaja ve-lika zver — žerjav z bagerjem. ki se premika s pomočjo verižnih kole« — ler dan za dnem neutrudno grabi in dviga bluto « ku|»ov v slrugi ter ga prenaša in >ir. -a nu oba bregova, kjer ga delavci ziavuuvujo * posebnimi vlačiluimi napravami. Zlasti Grudnovo nabrežje je že .sko;ai popolnoma zasuto od novo zgrajenega zidu do vrha. Delavci bu lo z uravnavanjem kmalu končali. Zdaj stresa žerjav velike kupe blala na ono -tran slruge, na obrežje nb Krakovski ulici, delavci pa malerijal
Ccdbe pri odhritfu spomenika kralja Petra I.
Da more odbor sestaviti razvrstitev pri sprevodu ob priliki odkritja spomenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, dne ti. septembra t. I. udeleženih društev iu organizacij, je neobhodno potrebno, da »e tudi godbe p. -ameznih društev prijavijo.
Ker je po številnih prijavah raznih druMev, org miza c I j itd. oklepati na ogromen obseg spre-vod.i, je nujno potrebno, da m- ima dovoljno šte-\ilo godb na ruzpolago za uvrstitev v sprevod.
Vabimo zalo vse godbe, ila prijavijo čimprejo svojo udeielbo odboru, in sicer najkasneje do 1. septembru. Od te prijavo »o izvzete one godbe, ki so svojo soudeležbo že prijavile.
Pripominjamo, da tem godbam ne bodo potrebne posebne izkaznice, marveč zadostuje zanje •amo legitimacija za četrtinsko vožnjo, katero pa dobe pri svojih občinah.
Zbirališče godb bo na Vodnikovem trgu — natančnejša novodila »-lede.
Odbor zu postavitev »pomenikn Kralju Petru 1. Velikemu Osvoboditelju /	v Ljubljani, Kongre.-ni trg 1/1L
Kai bo danes?
V«-lr»ejpm: Otvoritev ob 10.
L'ni ob: Krstna predstava velefilmu -V kraljestvu Zlatorogn . Ob 8 zvečer.
>a-tnp domačih akrohutov v Vegovi ulici ob C zvečer.
Nečim sluiho imata lekarni: mr. Susuik, Marijin trg o in mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10.
Danes preinijera >Skala«-lilma.
0 Minister za narodno zdraTje r bolnišnici.
Včeraj ob 8 zjutraj jo obiskal ljubljansko bolnišni-eo minister za narodno zdravje in socialno politiko dr. K o s t r e n č i č. Spremljala sla ga načelnik minislrslva Hofmauovič in sanitetni inšpektor pri banski upravi dr. Mayer. V bolnišnico Jih je pripeljal avlo banske uprave. Minister in nje-
sproli razmetavajo in ravnajo. Nenavaden stroj ima seveda še vedno vsak čas dovolj gledalcev na obeh bregovih.
Zelo živahno je ludi pri regulacijskih delih v Gradaščici. Delavcev mrgoli po vsej strugi iu bregovih od izliva v Ljubljanico pa daleč tja skoraj do novega mostu na Mirju. Desni obrežni zid je napravljen od izliva Gradaščice v Ljubljanico pa daleč Ija skoro do novega mostu na Mirju. Desni obrežni zid je napravljen od izliva Gradaščice v Ljubljanico pu do lesene brvi nasproti konzuma v Cerkv. ulici. Levi zid je izvršen od te brvi dalje do slarega Trnov, mostu. Zdaj izdelujejo opaž za desni obrežni zid od Trnovskega mostu do omenjene lesene brvi, deloma ludi že betonirajo tamkaj. Višje od Trnovskega mostu delavci planirajo bregove, odmetavajo prsi ter nu ovinkih uravnavajo sani'* strugo. Med Gorupovo in Kmotuko cesto je ob strugi Gradaščice navoženega celo gore kamenja, ki ga bodo rabili za mešanje z betonom, ko bo^o tu pričeli deluti obrežno zidovje. človeku se le čulno zdi, da Gradaščictno struge ob Dobrilovi ulici popolnomu ne zravnajo na novi most nu Mirju, kal;or jc vsak brezlvomno sodil. To bi sc tudi lahko zgodilo, Čeprav bi bilo seveda prekopati cel travnik v dolžini skoraj 2K) ine'rov. Bilo pa bi potem opravljeno delo, ki bi,ta del mesla močno jKjlepšalo. 'luko pu bodo, kakor se vidi, izravnali le najoatrejše ovinke sedanje struge Gradaščice, s čemer bo opravljeno lo polovično delo Za stavbišča zdaj ne bo poraben nili levi niti desni breg, medlem ko bi po |>opalni izravnavi nu obe h straneh lahko tekla cesta, ob njej pa bi bilo dovolj prodora za stavbišča. Zdaj bo treba napraviti primerne nasade, drugače bo prostor ris I o izgubljen.
govi spremljevalci «0 si v*e dopoldne ogledovali bolnišnico, ki je bila v zadnjem Času, kakor emo ravno včeraj poročali, povsem preurejena in modernizirana. Minister se je zelo laskavo izrazil o stanju ljubljanske bolnišnice in o njenem nrpredku.
0 Krrkoin prosvrtn. zveza nradnir in treov-skih nnstavljenk, ima jutri izlet na Turjak. Odide-mo iz Ljubljane z vlakom ob 7.25 in se peljemo do Grosupljega.
0 Delavska godba rZarjn« t Ljubljani priredi jutri 30. avgusta na vrtu hotela »Bellevue- veliko \rluo prireditev. Na sporedu so koncertne torke celotne godbe -Zarje«, bogat arečolov z mnogimi dobitki, šaljiva posta s tremi lepimi darili za liste, ki dobe največ razglodnic (med darili živo jagnje). Začetek ob Iti. Pridile!
© Vpisovanje v otroški rrlrr nn dr. Krekovi mi sran*ku-gu*podin>ki bfli v Zgornji Siiki pri Ljubljani bo 1. iu 2. septembra.
0 Na državni manjšinski o<noini šoli (z nemškim učnim jezikom ter poukom v slovenščini iu srbohrvaščini bo naknadno vpisovanje učencev
in učenk zn 1__8. Sol. leto dne 1. in 2. septembra
od 11. do 12. ure na Cojzovi resli ?t. 5 v I. nadstropju, desno. Šolska maša bo dne 3. septembra, pričetok rednega pouka jm -t. seplembra. Olroci se zbero dne 8. septembra v razredu ob pol !>. uri.
(J Za slavnostno, krstno predstavo filma V kraljc-tvn Zlatnrimne je oficiclen sprejem gg. predstavnikov oblastev, organizacij in častnih goslov od 10.40 do 20 — Odbor.
0 Za krstno predstavo filma »V kraljestvu Zlatoroza«. ki to vrši danes ob 20 v veliki dvorani hotela Union, so morajo rezervirane vstopnice dvigniti nnjkosneje do 4 popoldne pri dnevni blagajni v vetdibulu hotela. — Odbor.
0 Vsi pomočniki sedlarske, torhnrske, livarske in jermenarike stroke se vabijo na zelo važen razgovor, ki se vrsi v nedeljo, dne 30. t. m., ob 10 dopoldne, v stranski sobi gostilne pri Jer-nejiK, Sv. Petra ccsla.
0 Prrjkrhn prenočišč v hotelih ali privatnih ' stanovanjih za obiskovalce jesenskegu ljubljansko-j ga velesejma od 20. avgusta do 0. septembra bo I prevsel letos Stanovanjski urad velesejma, ki bo ' posloval na glavnem kolodvoru nepretrgoma noč
in dan. Posebna komisija stanovanjskega urada bo pregledala vse prijavljene sobe, tako da bodo obiskovalci dobro in poceni preskrbljeni s čistimi in udobnimi prenočišči.
O Stanovanjski odsek vclescjinskega urada je od danes naprej na glavnem kolodvoru. Uradne ure od 7 zjutraj do polnoči. Telefon 27-20.
© Obvestilo. Zadnja skupina deklic iz počitniške kolonije na Homcu se vrne v Ljubljano v ponedeljek 31. avg. popoldne z vlakom ob 17.35. Stariši se prosijo, da pričakujejo deklice ob tej uri na glavnem kolodvoru. Slovenska krščanska zveza, Ljubljana.
© Sadjarska podružnica na Viču priredi v nedeljo dne 30. I. m. predavanje iu obenem ogled nekaterih vrtov v Kožni dolini, Zbirališče ob 9. uri dopoldne pred restavracijo (cesta II). Predava sadjarski nadzornik v p. g. Kt rekel j.
© Zo prihajaj« — žeparji namreč. Zanesljivo znamenje, kadar je kuj velikega v Ljubljani, je, da se tu prično zbirati razni žeparji. Zlasti jug jih prav dosti dobavlja. Ali v Ljubljani imamo policijo, ki nič kaj rada ne gleda to sumljivo zalege. V četrtek zvečer je policija že ujela eno žeparko, brž ko je prišla v Ljubljano. Iz Crikve-nice je namreč prišla v Ljubljano 35 letna Marija Gravoac. Pri izhodu iz kolodvora je naglo izmaknila neki svoji sopotnici torbico z denarjem in
zbežala po Mr.sarykovi cesti. Ali hilro so jo ujeli. Policija ni pri preiskavi našla pri njej niti vinarja, kur jo najbolj gotovo znamenje, da je prišla v Ljubljano krast ter da jo poklicna žeparka. Brez denarja namreč človek ne gre kar tako po svetu.
© Hacija, Včeraj je ljubljanska policija zopet uprizorila veliko racijo na razne brezposelneže ter na pohajkovalce, ki se brez vsake utemeljene potrebo nahajajo v mestu ter nadlegujejo ljudi z beračenjem. Med lemi je največ takih, ki bi ne hoteli pošteno delati, tudi čo bi mogli dobiti delo, tako so že demoralizirani, kar jo ludi žalostna posledica njihove brezposelnosti. Policija je včeraj aretirala \se polno takih pohajkovalcev, samo v Trnovem jih j« aretirala 25. Med aretiranimi 60 največ štajerski delavci, dalje. Bosanci in od drugod. Vsem lem je policija dala prisilni potni lisi in jih izgnala iz mesta.
© Vesela vcs| ztt prijatelje dobrega piva, Po dolgih letih prihaja zopet Prazdroj« — jdlzensko pivo v Ljubljano. Toči ie od sobote najirej na ve-lesejmu v posebnem paviljonu.
© Novo gostilno je otvoril v lastni hiši na Vi-dovdauski eesli J(i g. Jakob Zupančič, bivši gostilničar pri Dolenjcu v Kapiteljski ulk'i. G. Zupančič je znan, da toči samo pristna donmča vina po nizki ceni, zato ga toplo prijioročuiuo. Več v današnjem oglasu.
Iz seje magistralnega gremija
Ljubljana, 28. avgusta.
Seja sc je vršila danes popoldne v dvorani mostnega magistrata. Na poročilo mestnega eko-nomata se sklene oddati 40. pešpolku Triglavskemu v zakup uporaba zemljišča in železniškega tira med vojašnico pešpolka in Grubarjevim prekopom v dolžini ca. ;0 m proti letni zakupnini 50 Din. — Ob poti, ki drži od Ižanske ceste proti me&temu kopališču ob Ljubljanici je nastala eela kolonija hiš, katerih prebivalci prosijo, da se jim napravi perišče ob mestnem kopališču vzdolž Ljubljanice. Prošnja se odloži ter se potom gradbenega odseka razpiše komisijonalni ogled na licu mesta. — Prosvetni oddelek mestnega načelstva ima sedaj svoje pisarniške prostore v hiii OUZD, Gradišče št. 2. Ker «c je pričela podirati dr. Luckmanova dvonadstropna hifa v Gradišču, v kateri imata trgovca Dercnda in Udovič evoji trgovini, morata svoje poslovne prostore prenosti kam drugam. Nameravata te vselili v hišo OUZD in sta se dogovorila s Prosvetnim oddelkom, da bi prevzela njegove pisarniške prostore. Prosvetni oddelek pa bi se preselil v palačo Viktoria na Aleksandrovi cesti. Trgovca sta pripravljena plačevati mestni občini diferenco v najemnini za toliko ča-a, dokler ne bo zgrajena nova Luckmanova hiša, kamor se bosta pozneje priselila. Tozadevni dogovor te odobri.
Na poročilo mestnega gradbeno pravnega referenta so bila podeljena sledeča stavbna dovoljenja: &ti-!anu Žigonu ra hišno kanalizacijo, Cesta v Kožno dolino, tvrdki Triuriphauto za spremembo načrtov lesenih provizoričnih garaž v Žibertovi ulici, pod pogojeni, da sc garaže umaknejo 3 m za ttavbno črto in da stranka napravi ob Celovški cesti že predpisano ji obcestno ograjo. — Alojziju Vodniku za gradnjo delavnice v Kolodvorski ul ci. — Zadrugi hotelirjev in gostilničarjev za gradnjo enonadttronnega dvoriščnega stanovanjskega po-slopia na Privozu izza dvonadstropnega gostilni-čarikega doma. Stavba bo »lužila za prenočišča vajencev iu «;doh obrtnemu goalilničarskemu naraščaju, ob priliki, ko bo obiskoval razne tečaje. —
Posestniku Ivanu Marovtu na Vidovdanski cesti št. 24, Vulgova gostilna pri Možini se principielno dovoli prezidava in cnonadslropni nazidek imenovane hiše v obstoječi stavbni črti. Izprositi pa si mora stavbno dovoljenje posebej. — Kmetijski družbi za gradnjo provizoričnega skladišča v Sa-lendrovi ulici. — Hranilnica dravske banovine bo gradila še letos 5nadstropno palačo na vogalu Igriške in Simon Gregorčičeva ulice. Kakor emo že včeraj poročali, bo ta paiača v okras in lep zaključek lamošnje skupine že obstoječih poslopij.
—	Francetu Ahlinu, trgovcu na Celovški cesti 56 sc dovoli adaptacija trgovskega lokala in izložbe pod pogojem vknjižbe kavcijske hipoteke za 15.000 dinarjev. — Frani Rome za gradnjo provizorične ie«ene iopc na Celovški cesti. — Avgustu Magistru za visokopritličro hišo na bivšem Kušarjevem svetu v bližini erančnih smodnišnic. — Glasbeni M«, tiči adaptacija fasade njene hiše na Vegovo ulico.
—	Dr. Josipu Fakinu adaptacija hiše ob Emoiuki cesti. — Učiteljski tiskarni adaptacija in naprav« izložbenih oken v Frančiškanski ulici, — Otmarju Kcinerju se dovoli povračilo kavcije za trotoar.
Podelijo sc uporabna dovoljenja aledečim: Amaliji Stehi zn nazidek verande in terase pri njeni hLi ob Mišičevi eesli. — Josipu Dolinariu za enonadstropno hišo v Verslovškovi ulici. — Fran-cclu Skrliu za napravo balkona v Apihovi ulici. — Andreju Rožmancu za pritlično hišo na Ilovici. — Prof, Josipu Pavliču za enonad«tropno hiio ob Zeleni poti, — Antonu Urbančiču zn enonadstropno hiio v Oražnovi ulici. — Hotelu Union za lilmsko kabino. — Zidarskemu mojstru Ivanu Viiintinu za enoncd«tropno skladišče in stanovanisko poslopje v Močnik ovi ulici. — Lovru Pečniku za cnonad-stropno hiio ob Vodovodni ccsti. — Fli Bizovi-
čar za enonadstropno h šo v Ribarjevi ulici. _
Mihaelu črnetu za visokopritlično hišo n« Dolenjski cesti.
Posestniku in mesarju Ivanu Breskvariu sc naroča, da podre brez »lavbnega dovoljenja napravljeni podaljšek tvoje iupc proti aosedu Francetu Breskvarju.	n •«
Maribor
□	Nakradeno grozdje In sadje ua trgu. Ker
so tržnemu nadzorstvu dosl« pritožbe, da so prodaja na trgu nakradeno aadjo in grozdje, odreja mestno načrUtv o v smislu določbe {j 10 tržnega reda, du sc mora vsak prodajalec sadja in grozdju izkazati na zahtevo tržnih organov n provenienc-nim certifikatom občine, da j'- prodajalec upravičen lastnik »adja ali grozdja. Proti osebam, katere ne bodo imelo predpisanih certifikatov, se bo postopalo po obstoječih predpisih. Kontrola so bo točno izvrševalo.
(j lz ieleiniake slu/he. Nu svoje novo službeno mesto je odpotoval včeraj acilni mariborski prosvetni delnvec višji železniški uradnik Ivan : Wurzinger; kot marljiv delavec v raznih strokov- ' nili iu kulturnih organizacijah si jc pridobil obilo prijateljev, ki so vedeli ceniti njegovo izredno po-žrtvovaluost. nesebičnost in gorečo nnrodno in državno zavest. Nn novem službenem mestu mu želimo obilo uspehov in napredovanja.
[j Proračun ukrajnega ccstnoga oilljora odobren. Banska uprava je odobrila 32odslol. proračuna mariborski mi okrajnega cestnega odbora. S tem bo omogočeno nadaljevanje raznih nujnih cestnih del, ki so predvidena v proračunu.
□	Nova ater« nn vidiku. Mariborski in okoliški varnostni organi so priSli nn aled nevarni družbi: rezultali jireiskave so držijo zaenkrat v strogi tajnosti. S leni v zvezi »o bili aretirani ter predani sodišču: krojaški pomočnik Slavko Z., Dragoliu G. in Ivan M., pekovska pomočnika Ro-
bert S. in Franc V., delavec Franc mehanična pemočuika Franc M. in Bojomir W., tapetniški pomočnik lidmund A., posestniški sin Franc M., delavec. Henrik W., klepar Emerik š.. kleparski pomočnik Rajniuud š., mizarski pomčonik Ferdinand K., brivec Motila G, rudur Anton G., zaseb-nic« Ana J., mehunik Frauc L. ter ključavničarja Maks K. in Franc J.
□	Vafno /a kostanjarje. Kostanjarji, ki bo-Čcio v letu 1031-32. peči kostanje v območju mariborskega meslu, so vabijo, da predlaže koleko-vane prošnje najkasneje do P. septembra mestnemu načelstvu. Na poznejšo prošnjo sc nc br> oziralo.
□	V Zgnru;rni Rnihnnju je umrl v starosti 72 lel obče spoštovnni posestnik Ivan Kolniau; pogreb blagega pokojnika bo jutri ob 17 i/, hiše žalosti na radvnnjsko pokopališče. Svetila mu večna luč. žalujočim nnie rloboko sožalje!
□	Hoirl Hallnviill v Mariboru v srrdiui mesta, zbirališču vseh slojev. Ob nedeljah jutranji in večerni koncert. Lepe zračne sobe za tulce.
i^j'T,S7 (TL zaVnsJc, dani presno kiiputcto *	" "'tla o ii v,, o ojiuu kuufo*
oljski otl ioIi- i paviljon
I. Tomšič
Preprlfatt ?r t>o<Ma c <•«•• ah tn kvnlitetl daieihih,
otroških taftccT in cbljk.

Kivtmm obzornik
GLASBENE VESTI IZ ROGAŠKE SLATINE.
Nekaj let sem vodi v Rogoški Slatini g. dr. Cerin koncertc v tamkajšnjem zdravilišču.
Letos je dajal z dvaintrideaeiirai godbeniki dnevno po tri koncerte. Na programu so bili poleg običajnih promenadnih točk (med temi nika-kega šunda) tudi zelo resni komadi Korngolda, Regcrja, Karastianova, Rahmaninova itd. Gostje iz tu in inozemstva so zelo navdušeni in trd jo, dn takšne godbe nimajo zlepa v katerem zdravilišču. Dne 17. t. m. je bil v dvorani zdravilišča Simfonični koncert, ki je imel na prog-amu Biničkega uverturo Iz moje domovine, Schubertovo Simfonijo št. 2 v B-duru, Padoukovo Parafrazo na ogrske pesmi in Michelijevo Tretjo suito (Večer, Se-renada pri mesečini, Zora, Triumf solnca). Navdušenja je bilo več ko dovolj, po simfoniji je bil dirigent dr. Čcrin osemkrat klican na oder.
Prav želeti bi bilo, da bi dr. čerin prihodnjo koncertno sezono v Ljubliani zopet nastopil s svojim simfoničnim delom tudi v Ljubljani, kjer se že več časa ni pokazal na koncertnem odru. Bolj ko kdaj rabimo danes prave glasbene orientacije in resničnih kvalitet, ko se širi med občinstvom dan za dnem bolj apatija za vse lepo in dobro, tudi za umetnost,
ZBORNIK ZA UMETNOSTNO ZGODOVINO X. letnik, it. 3-4.
Pravkar je izšla obsežna nova, dvojna številka Zbornika za umetnostno zgodovino, ki ga urejuje univ. prol. dr. I. Cankar in izdaja Umentnost-
no zgodovinsko društvo v Ljubljani.
Ta številka je posvečena spominu Edvarda in Karla Strahla, gra|ščakov v Stari Loki, ki sta ustanovila prvo domačo galerijo umetnosti in na-
gromadila vanjo neprecenljive zaklade demače in tuie umetniške tvornosti, s čemer sta storila veliko in velckorislno delo tudi v pogledu naše kulture in umetnostne zgodovine. G. d-. Janko Polcc objavlja najprej biografije E. in K. Strahla. omenjajoč njune posestne prednike, dalje prvega lastnika »taroloskega gradu, iz rodbine Slrahlov, Friderika Anzelma, potem opisuie življenje in delo Edvarda, slovitega juricla. ki je po svoji uookojitvi začel zbirati stare umetnine in umrl 1 1884, nalo pa še zadnjega Strahla, dr. Karla, ki jc umrl leta 1930. Ta je bil rojen v Trebn em 1. 1850, je službo-val pri dež. sodišču v Ljubljani, Novem mestu, Mokronogu, Dobrlivasi, Brežicah, Ptuiu, radi očesne bolezni pa se je dal kmalu upokojiti in se naselil v gradu Stara Loka, kjer je katalogiziral po očetu nabrana dela, sc kakor on močno kulturno udejstvoval in končno omogočil, da sta po njegovi smrti ljubljanska Narodna Galerija in Narodni muzej dobila vsa važnejša dela zbirke v svojo last. V drugem delu objavlja dr. Polec Karla Sirahla Zgodovino starološkega gradu in svojo avtob;ogra-fijo, v tretjem pa točen katalog Strahlovc galerije slik. 7. dr. Polčcvo razpravo ie izvršen lep kos dela, ki je bilo silno potrebno in baš danes aktualno, ko gre za lo, da se agnoscirajo, ureic in opredele umetnine iz Strahlove zbirke, ki j h sedaj hrani zlasti Narodna Galerija v Ljubljani. Razprava je tudi lep donos k domači kulturni zgodovini.
Bibliografijo za 1. 1929 in 1930 jc to pot za umetnost sestavil dr. J. Šlcbinger.
Zborniku je priložena ena pola M. Marolto-ve Vrhniške topografije z mnogimi lep:mi reprodukcijami. Tudi dr. Polčeva razprava je opremljena z uspelimi reprodukcijami.
Zbornik stane na leto 60 Din in sc naroča pri UZD v Ljubljani.
Osnovna na"~la kršča ;kega socializme. Letos smo praznovali 401etnico znamenite okrožnice Leona XIII. "-Rerum novarum«, ki je položila temelje za krščansko preso o socialncga in gospodarskega vpraašnja v sedanjem kapitaPstičnem družabnem redu. Ni«o daleč ti čas', pa smo vendar že mnogo pozabili in potrebno je bilo. da je izčla sedaj delavska okrožnica Leona XIII. v prevodu dr. P. Angelika Tominca. Okrožnica je sedaj bolj aktu-alna kot kdajkoli, saj je pisana na podlagi nad-časovnih vidikov in oznanja večne resnice krščanstva, katere so tako rade. pozabljene v teh časih. Posebno dobro bo služilo čitaleljem, da ima knjižica lep uvod in da je opremljena z razlago. Vsakemu, ki so zanima za socialna vprašanja, ie knjižica nujno potrebna, pa jo bodo s pridom brali vsi: naši delavci, kmetje, inteligenca itd. Odkr la jim bo nove vidike, podkrepila stara prepričanja in jih utrdila v neomajni veri v bodočnott krščanskega socializma, katerega osnovna načela izpoveduje knjižice.
»Bogoljub« za september ima zopet bogato in mnogovrstno vsebino:
1, Dvojno slavje na Brezjah. — 2. Marija, Mati božja. (Ob prelavi 15001etnicc efeškega kon-cilja — govoril na Brezjah dr. Karel Capuder.) —
3.	Za Marijino rojitvo. (Pesem. Fr. Neubauer.) —
4.	Friderik Baraga. (Govoril o priliki Baragove svečanosti pri zborovanju Katoliške akcije na Brezjah Ivo Peršuh.) — 5. Mati božja, (Marija med Jezusovim trpljenjem. L Z.) — 6. O božji previdnosti. Dr. Fr. Jaklič. — 7. Vsakdanje izpraševanje vesti. A. KoSmerl), — 8. Na Marijinih potih: Naše delo IX. Ivan Langerholz. — 9. Na cilju: Delavec Malej Talbot IX. — Iv. Puceli.
Iz živlfenja Cerkve. (Vrsta zanimivih notic iz verskega življenja po svetu, po domovini, iz Marijinih dru 'n), — Dobre knjige, odilovori itd.
Med sliltnml v bakrotisku, ki jih je osem, je »lomilec« v stranice zamenjal podpisa na str. 204
in 205. (Slike sc namreč izdeluiejo ločeno od tega oddelka, pa ima lomilec označeno samo veliko«t slik.) Naročniki in citntelji bodo to neljubo po-moto lahko popravili, ker jc očividna. Pod malo sličico .-pada podpis Kristus — Učenik«, pod več. jo («tr. i05) pa padpis -Sv. Hieronim-.
Arhiv ra hemiju i larmaciju, godina V. br. 4, urejuje dr. V. Njegovan, Zagreb, Maroličev trg 20. Vsebina: Maks Samec ob SOlctnici. W. Pauli: Znanstveno delo Maksa Sanica. E. Votoček in F. Va. lent in: Iz kemije sladkornih hidrazonov in osazc-nov. J. Heyrovsky: Določevanje kisika s polaro. grafično metodo, J. Hadži: Kalcijeve seli kot ske« letni materijal avertebratov v zvezi « prehodom živolinj iz morja v oladko vodo. V. Nikitin: Src. brni kršci kot kristalne raztopine. M. Rebek: Fner, gija vezav (CC) in (CH) v nasucnih ogljikovodikih S. Jenčič: Prispevki k raziskavatiju snpokrcsolov. L. Guzelj: Določevanje svinca v rudah, ki vscbuio barit, L. Kline: Določitev acetona poleg acetal. dehyda. M. J. Mikuličič ml.: Prispevek k tehniki barvanja retikulocitov. M. Karschumin: Spektro* gralska raziskavanja johimbina. B. Solaja in V. Ma. tovinovič: O nadaljnjih možnostih uporabe živo« srebrnih 6pojin v kvantitativni kemijski analizi. D. Barkovič: Prispevek k kvalitativnemu dokazovanju antimona s kositrom. M. Krajčimovič: O predelavi sirovih žitaric za človeško hrpno. V. Nje, tfovan in V. Marjanovič: O kvantitativnem določevanju magnezija v obliki magnczium-piroloslata. Iz znanosti in tehnike, Gospodarske vesti, Osebne vesti, Knjige in časopisi, Popis jugoslov. znanstvenih del, Jugoslovansko kemijsko društvo.
Ali sle že poravnali naročnino?
Dnevna kronika
Požar na Bohinjski Beli
Boh, B<?la, 28. avg.
Ta četrtek zjutraj ob treh je nastal velik ftgenj sredi zgornje vasi Boh. Bele. Gorelo je veliko gospodarsko poslopje pri feflarju Ogenj so domači opazili, ko je bilo že vse v plamenu. Nn pomoč je prihitela skoraj vsa vas in domače ter kup-Ijenjsko gasilno društvo. Z novo motorko ter skrajnim naporom se je posrečilo končno požar omejiti samo na goreče poslopje. Nadvse požrtvovalno so ves čas delali in skrbeli za red pri gašenju orožniki z Bleda. Izvanredna sreča za vso zgornjo vas, ki je bila v največji nevarnosti, da v>ded silnega ognja pogori, je bila, da je prej deževalo, bilo popolnoma brezvetrovno vreme in da jo bilo še dosti vode na razpolago radi dežja.
Do tal je pogorelo celo gospodarsko poslopje, '10 voz sena, mnogo slame, edino žilo, ki so ga ob letošnji slabi letini pridelali, nekaj prefcičev, najbolj pa je tarnal gospodar radi izgube gospodarskega orodja, ki mu je dobesedno vse pogorelo. Skoda je zelo velika in brez tujo pomoči ne bo mogel gospodar tega udarca preboleti, saj kje naj danes kaj dobi, poleg tega pu še cela tropa majhnih otrok. Kes ubogi ljudje! Kako jo ogenj nastal, se ne ve; sumi se zločinska roka.
Ta nesreča naj opomni tudi merodajne fak-torie na prepotrebni iu nam že obliubljeni vodovod za Boh. Belo. Naj se vend*r kaj kmalu začne z delom. Saj bodo stroški za vodovod mnogo manjši, kot bi bila škoda, če bi morda kdaj pogorela vsa vas, ker ne bi bilo potrebne vode. Trata v Poljanski dolini.
Kolecf p*
Sobota, 29. avgusta: Obglavljen je Janeza Krstnika; Sabina, mučenica.
Os*bn«» vesti
_ = Vpis v odvetniško zbornico. V imenik odvetnikov Advokatske komore v Ljubljani sta vpisana odvetnika dr. Brajše Stojan s sedežem v Novem mestu in dr. Fornazarič Sbvko s sedežem v Mariboru. Dr. Ahazhizh. odvetnik v Ljubljani, se je 13. avgusta 1931 preselil v Skofjo Loko; njegovo ljubiiansko pisarno je prevzel dr. Pire Makso, odvetnik v Ljubljani.
—	Upokojen je Braun Vilim, višji carinski kontrolor pri carinarnici v Ljubljani.
—	Viteza francoske častne legije sta postala 'lana Jugosl. Sokolske zveze gg. dr. M u r n i k in S m c r t n i k.	•
Ostale vesti
—	Vlada na Bledu. Na Bledu se že delj časa nahaja ves kraljevski dvor t vso rodbino N'). Vel. kralja. Pred tremi dnevi ie dospel na Bled ini-nisterski predsednik general Zivkovič, ki se je nastanil v vili Melita. Na Bled so med tem dospeli
ministri dr. Srskič, dr. Liotič, Nikola (Jzunovič, Stanko Sibenik in Nikola iVeka. Te člane vlade je »prejel v avdijenci tudi Nj. Vel. kralj. Ministra inž. Dušan Sernec in Radojčič sta že poprej dospela na Bled. Na Bledu se tnude tudi bivši ministri dr. Svrlju^a, Demetrovič, dr. Gri*ogono in dr. Svetislav Popovič, dalje pa tudi naš poslanik v Pragi dr. Kramar.
—	Največji nastop slovenskih pevcev ho na
praznik, dne 8. septembra popoldne ob pol 3 na Kongresnem trgu. Ta dan nastopi v skupnem zboru 2408 pevcev, ki bodo izvajali razne moške, mešane in ženske zbore. Opozarjamo, da se bodo dobile vstopnice od torka dalje v Matični knjigarni. Za slučaj slabega vremena je »krbljeno. da se bo vriil koncept v dvorani in se bodo dajale za to dvojne vstopnice: za Kongresni trg in za dvorano. Zunanja naročila sprejema Matična knjigarna.
—	Otroci naših izseljencev iz Nemčije in Hn-Inndije, k! so dospeli dne 5. avgusta t. 1. na 4-tedensko letovanje v domovino, se vrnejo k svojim Btnriem v Nemčijo in HoUndlJo dne B. septembra t. I. z brzovlakoni. ki odhaja iz Ljubljane ob '20.50 zvečer. Nrdzorovatelji in sorodniki teb otrok se 4cm potom naprošajo, da te otroke pripeljejo pravočasno. vsnj pa do 18. ure navedenega dne ua gl. kolodvor v Ljubljani. To objavlja vodja transporta f(. Deielif. Prijatelji otrok se naprošajo, da jim prinesejo kak*en prigrizek zn na pot.
—	Učence škofijske gimnazije v St. Vidu nad Ljubljano ponovno opozarjamo, da ee morajo 1. ali 2. septembra javiti ravnateljstvu za vstop v gimnazijo, ako dotlej se niso poslali pismenih prijav. . . .
—	Vnanja uršnlinska osnovna šola v Ljubljani fina 5. septembra šolsko sv. mašo. 7. septembra sc prične pouk.
—	Pouk na Dr. Krekovi meščansko-gospodinj-ski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani se prične dne I. oktobra 1931. Prijave sprejema vodstvo pismeno nli ustnieno.
—	Na državni meščanski Soli na Viču pri Ljubljani bo vpisovanje 30. in 31. avgusta, obakrat od 9 do 12; dne 2. septembra ob 8 šolska maša in 3. septembra pa redni šolski pouk. — Ravnateljstvo.
—	Vpisovanje na drž. konservatorij v Ljubljani bo v dneh L, 2. in 3. septembra vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 17. Vsi gojenci morajo izpolniti uradno prijavo, ki mora biti kolkovalia s Din 5.—. Prijava se dobi pri slugi in stane Din 3.—. Poleg tega morajo predložiti novi gojenci zadnje šolsko izpričevalo /avoda. ki ga sicer obiskujejo in krstni list. Stari pa lanski indeks in lansko spričevalo. Pri vnisu mora vsak gojenec plačati Din 40.— uko-vine in Din 20.— za zdravstveni fond. izpitna taksa znaša Din M.— in se mora vplačati tudi pri vpisu. Sprejemni izpiti so 4. in 5. septembra, redni pouk pa 7. septembra.
Motoh kava — Telefon 25-77
—	Na meščanski šoli pri Sv. Lenartu bo vpisovanje v ponedeljek in torek, dne 31. avgusta in 1. septembra od S do 12. Otvoritvena služba božja bo v sredo, dne 2. septembra, v četrtek, dne 3. septembra pa se prične redni pouk.
—	Vpisovanje na šolo Glasbene Matice bo v dnsh 1., 2.. 3. in 4. septembra vselej od 9. do 12. in oJ 15. do 17. v pisarni Olasbene Matice. Vpisnina znaša Din 40.—, plačati je pa tudi ukovitio za mesec september. Gojenci naj se zglase k vpisu v spremstvu staršev ali njih namestnikov. Pred vpisom morajo izpolniti stanovski izkaz, kateremu prilože krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Razdelitev k učiteljem bo v soboto. 5. septembra popoldne, nakar se začne redni pouk. — šolsko ravnatelistvo.
—	Za predstave »Slehernika« in »Gorenjskega Slavčka«, ki bodo odigrane dne 6., 7. in 8. septembra na prostem, se bodo dobivale vstopnice od torka dalje v vezi dramskega gledališča. Zunanje posef-nike prosimo, da si takoj naroče vstopnice po do-
pisnici. Za slučaj slabega vremena je skrbljeno, da bo predstava mesto na prostem, v dramskem gledališču in bodo vsi zunanji posetniki, ki že v pred-prodaji kupijo vstopnice, dobili po dve vstopnici in sicer za predstavo na prostem kakor tudi za gledališče, tako da jim je obisk absolutno zasiguran. Cene so izredno nizke, ljudske, od 26 Din navzdol.
—	Ocenjevanje in povrnitev škode, ki jo napravi vojska na vojaških vežbah. Da bodo mogli lastniki in najemniki zemljišč, na katerih je vojska povodom svojih vežb napravila kako škodo, pravočasno zahtevati odškodnino, se opozarjajo na tozadevne predpise, ki jih je izdal minister vojne in mornarice. Pojasnila, kako se ocenjuje in plačuje škoda, so razvidna iz razglasa, ki je sedaj objavljen na občinski deski. Važna je zlasti določba, da je treba v primeru, ako kdo hoče zahtevati, takoj sestaviti komisijo iz dveh oficirjev in enega zastopnika občinske oblasti, ki takoj v navzočnosti oškodovanca ali njegovega namestnika izvrši oceno in jo naznani pristojni komandi in oškodovancu.
—	Odboru za postavitev spomenika Kralju Petju I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani prihajajo od organizacij, društev in posameznikov prijave za dostop na slavnostni prostor brez navedbe imen. Ker je pisarna odbora preobremenjena z delom, ne more nikogar pozvali posebej, naj navede točno ime; zato poziva tem potom vse prizadete, naj naknadno sporoče imena. Nadalje obvešča odbor, da ne daie železniških legitimacij za četrtinsko vožnjo v komisijsko razorodajo. Zato ne bo vračal denarja za vrnjene legitimacije. Na odbor prihajajo tudi prošnje posameznikov in kornoracij za dostavo železniških legitimacij; /ele/niške legitimacije se redoma dobe pri občinah, ki so prejele od odbora vsa poiasnila. Ako pa se bodo posamezniki, društva itd. vendarle obračali na odbor za železniške legitimacije, jim bodo poslane le proti povzetju stroškov za železniško legitimacijo in poštnino. — Odbor za postavitev »|>oinenika Kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg MI.
—	Razid društva. Izseljenska liga je na občnem zboru dne 13. juliia 'l031 sklenila razid društva.
— Mizarii. kovači, ključavničarji kleparji, mesarji, krojači, čevljarji naj ne naročajo sirojev, ki jih potrebujejo za svoje delavnice preje, dokler si .il?o ogledali strojev In orodja, ki bodo v'bogati izbiri razstavljeni na letošnjem jpsenskem ljubljanskim velesejmu od 20. svguala do 0. septembra. Najmodernejše stroje in orodje z« v«e te stroke razstavljajo prvovrstne domače in tuje tvrdke. Z nabavo teh strojev si vsak obrtnik olajši svoje delo in doseže izdatne prihranke na času iu denarju.
—	Perntninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska kniigarna v Ljubljani. Cena Din 40 v platno vezana Din 60.
V umljivi besedi opisuje pisatelj, kako vzgajamo perutnino, da se perntninarstvo povzpne do večje dobičkonosnosti tudi v n»*ih krajih. V knjigi se vidi, da je sestavljena z veliko marljivostjo po raznih virih in po bogatih izkušniah pisateljevih.
—	Huth-H»nssivo dekliško v.ja:«'i»če naznanja vsem cenjenim staršem, da jc ukinilo svoje obratovanje ter sc jim tem potom zahvaljuj« za
Grozen roparski umor oh severni
meji
STARKA 8 PREKLAN0 LOBANJO NAJDENA V SADOVNJAKU MRTVA. - KDO JE MORILEC?
V6e zaupanje in naklonjenost napram zavodu. Obenem pa obvešča p. t. starše, da daje učiteljstvo še nadalje posebrc ure v slovenščini, francoščini, nemščini in klavirju. Nsulov do 1. oktobra je še Poljaiukn cesta 6, potem pa TaHor 3.
— IIuth-HanssoTo dekliško vzgnjališče naznanja vsem cenj. staršem, da je ukinilo svoje obratovanje ter se jim tem polom zahvaljuje za vse zaupanje iu uakloujcnokt napram zavodu. Obenem pa obvešča p. 1. starše, da daje učiteljetvo še nadalje posebne ure v slovenščini, francoščini, nemščini in klavirju. Naslov do 1. okl. jc te Poljanska cesta 0, potem pa Tabor 3.
—	Tovarna Jos. Reich »prejema mehko in ^krobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
—	Pri težkočah v želodcu, gorečici, zmanjšani slasti do jedi, zaprtju črevesa, pritisku na jetra, tesnobnih pojavih, tresenju udov, zaspanosti, povzroči čaša naravne »Franz-Josef<-grcnčice, točno poživljenje v zaostali prebavi. Zdravniška sporočila iz tropičnih dežel hvalijo »Franz-Josef« • vodo kot važno pomožno sredstvo proti griži in obolenju želodca, ki nastopata v družbi mrzlice. »Franz-Josel-gren-čica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Rogaška slatina
Glavna sezona zdravilišča poteka. S prvim septembrom prične posezona. Od ajajo mednarodno nifšani gostje glavne sezone, da napravijo prostora domačemu svelu, urudnišlvu, sploh takim, ki iščejo ali uspešnega in cenega zdravljenja, ali prijetnega oddiha. Rogaška Slatina, prelestna v jesenskih čarih svoje okolice, smehljajoča sc, vabi vsakogar; bogataš in siromak najde tu sebi primerno zavetišče, dočim so mineralna voda in druga zdravila vsem dostopna, za vse enak lek. Uprava zdravilišča jo znatno znižala cene za letošnjo posezouo. Splošno velja izza 1. septembra 25% popust pri vseb cenah; za državne uradnike, njih soproge in nepreskrbljeno deco, za preč. duhovščino pa znaša ta popust 50%. Isto velja za vse magistralne in občinske uradnike osebno. Zdravniki, žene in nepreskrbljena deca imajo v posezoni 50% popusta pri stanovanju, oproščeni so taks, kopelji pa imajo brezplačno.
Veliko prednost ima vpeljani pavšal popolne celotedenske preskrbe. Stroški so naslednji: splošno 530—655 Din za državne uradnike 40« 000 Din po osebi tedensko. Za ta pavšal dobi gost dobro, tečno (tudi dletellčno) hrano, v štirih obrokih dnevuo, stan, postrežbo, tedensko enkratno zdravniško ordinacijo ter zdravilna sredstva s kopnimi; s pavšalom so poravnane tudi vse takse. Ob povratku uživa vsak gost. ako je bil najmanj 10 dni nepretrgoma v zdravilišču, 50% popust na železnicah.
Ob teh ugtfclnoslili je privlačnost Rogaške Slatine, stopnjevana z učinkovitostjo zdravljenja, ki po svojem načinu in predvsem po uspehu ne zaostaja zn inozemskimi zdravilišči istih indikacij, razumljiva in prav to Je tudi nje najboljše priporočilo. — J. S.
Sv, Jurij ob Sčavnici
Tukajšnjo agilno bralno društvo ponovi v nedeljo, dne 30. t. m., v Pergerjevi dvorani krasno spevoigro »Darinka*, ki je žela ob priliki fantovskega tabora tako lep uspeh. Pridite ludi iz sosednjih žuoniil
Maribor, 28. avgusta.
V Gačniku št. 57 pri Jnrenini stoji nizka hišica z majhnimi okenci, kar ji daje posebno tujin-stveno obeležje. V ozadju sloji hlev poleg sadovnjaka, daleč naokrog pu nobene žive duše. Tukaj v tej samoti jo stanovala sama s 07 let starim hlapcem Petrom Spelce, 70 letna jioseslniea J u 1 i j a n a H e r i č. Davi ob pol 4 sla jo v njenem sadovnjaku, kakih 70 korakov daleč od hiše našla posestnika Štefan K u h t a in Frane Trčak Iz Gačniku, ki sta šla v ranih urah kosit. Našla sta jo ob poti, ki pelje skozi sadovnjak, na tleh ležečo. V prvem trenotku sta menila, da je pijana, ali j>a da je tamkaj zaspala. Ko pa jo nista mogla prebudili, sla se nagnila iu v polmraku odrpvenela od groze, kajti videla sta, da je njena lobanja pre-klaua in pod njo z roso pomešana množina krvi, koščki razbite lobanje in drobci možganov pa so ležali nu okrog. Obtipala sta jo in skozi njune roke je šla mrtvaško ledena mrzlota.
Kuhta se je takoj podal k posestniku Šraju, lil je v bližini ter ga obvestil o dogodku, šli so takoj vsi trije po hlapca Spelca, ki so ga našli spečega v hlevu. Takoj so o dogodku obvestili orožniško postajo v ftt. Ilju, a o lem so bili obveščeni tudi tuk. orožnlštvo in policija. Na mesto umora je takoj odšlo orožništvo iz Maribora in Špilja s kapetanom Djemidjlčem čelu. Od mariborske mestne policije pa je takoj prihitel v Gač-nik daktiloskop Ivan Grobine s policijskim psom Egonom. Posrečilo se mu je ua neki omari izvršiti posnetke prstnih odtlskov.
Kdo je morilec?
Zanimivo je, kako je policijski pes Egon ubral sled. Najprej so gn peljali v sobo, kjer je spala ! pokojnica. Takoj je zavohal sled, stekel proti veži i ter ubral sled v smeri proti hiši, kjer stanuje | oskrbnik utnorjenke, 10 letni Viktor Bnfmann. Bnf-. munna so na podlagi tega in pa okolnosti, da se j sledovi v sadovnjaku krijejo z dolžino njegovih | čevljev ter z obliko in podkovanostjo istih areti-i rali in zvezali. Bufmann je takoj od vsega začetka I tajil vsako krivdo, četudi so se na drugi strani j našlo priče, ki izpovedujejo, da je bil Bafmnnn šo včeraj zvečer pri umorjenki lleričevi, s katero da se je spri, nad njo vpil in ji v trenotku razdra-ženosti grozil, dn jo bo ubil. Tudi pred komisijo, ki je prišla danes popoldne na mesto umora, je Bafmann slej ko prej tnjil vsako krivdo. Jokal je ko majhen otrok, vendar pa ga bodo spričo raznih okolnosti, med drugim, da so našli pri njem vžigalice iste vrste, kakor so jih našli danes zjutraj na tleh pred hišo umorjenke, in s katerimi sj je menda zločinec v temi pomagal, pridržali v zaporu. Bafmann Jo bil odpeljan v mariborske sodne zapore, kjer se bo ugotovila njegova krivda ali j nedolžnost.
Ni izključeno, dn bodo v zvezi s celo zadevo ' aretirali še njegovo ženo.
Celje
i C> Redna javna seja občinskega oilhora Celje-mestn bo predvidoma v polek 4. septembra ob običajni uri v sejni dvorani mestuega magistrata.
° danes ob 6 in 9 zvečer |
0 Nesreča pri igri. Dne 27. avgusta proti večeru so odrasli fantje v št. Juriju ob Taboru igrali neko družabno igro. Pridružil se jim je ludi 40 litini posestnik Jelen Fcrdo. Ko je moral med igro bežati, je padel in oni, ki ga je inoral loviti, mu je stopil tako nesrečno na drsno nogo, da mu jo Je zlomil pod kolenom. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
0 Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v čelrtek 27. avgusta Etna Stare, lOlelna rudarjeva hčerka, doma v Hudi jami 1. — 28. avgusta je umrla v javni boln:Jnici 42 letna zasebna natne-ščenkn Marija Kuw iz Celja. Naj v miru počivata!
0 Rešilna posaja opozarja, da se prevažajo člani OUZD z rešilnim avtom samo, ako je prevoz odredil zdravnik OUZD. V nasprotnem slučaju mora nr*ltf stroške z« prevoz oseba, ki jo Jc treba prepeljati, odnosno oseba, ki je pozvala rešilni avto. (To velja za primer bolezni, ne pa glede večjih nesreč.) To se objavlja, ker je bilo v zadnjem času več primerov, da se je OUZD branil plačati prevoz. — Ponovno se opozarjn, da se bolniki s kako nalezljivo boleznijo ne prevažajo z rešilnim avtom, ampak da se mora pozvoti v tem primeru izolirni voz Zdravstvenega doma. — Taksa zn prevoz z rešilnim avtom zna?a T-0 Din In za vsak kilometer izven mesta 8 Din skupno tja in nazaj.
0 Šport. Dirka kluba slovenskih kolesarjev Celje, ki so ni vršila preteklo nedeljo znrndi neugodnega vremena, se bo vršila v nedeljo 80. avgusta na progi Celje—Teherje—Ljubefna—An lin— Celje (trikrat) Slart ob 9 pri Gamsovi trgovini v Gaberju. cilj isfolam okrog 11. — Danes ob 20 sestanek dirkačev v hotelu : Hubertu« v Gp.-j>oski ulici. — Odbor.
rtovo mesto
Ob priliki 10-letnice vladanja Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1 je naklonila Vlncencljeva konferenca v Novem mestu tukajšnjim revnim otrokom znesek 200 Din.
Odlikovanje za zasluge. Dvorni svetnik gosp. Fr. 6uklje Je bil pred kratkim odlikovan s Češko krono lil. razreda.
Tenis. V nedeljo. 30. avgusta priredi nn svojem igrišču prvi Tenis-lurnir. Prišli bodo igrači SK Ilirije iz LJubljane, ter bo ta elitna prireditev ki je pri uas prva te vrste, gotovo s strani novomeške publike sprejeta z velikim zanimanjem.
Prosvetno društva na Trati bo proslavilo v nedeljo, dne 30. avgusta 1031 ob treh popoldne v Društveuem domu na Trati 25-letnico svojega obstoja in delovanja! Zn vzgojo in izobrazbo ljudstva v Poljanski dolini si je Prosv. društvo na Trati pridobilo mnogo zaslug, zato se veseli svojega srebrnega jubileja! Vesele pa se tudi vsi tisti, ki znajo ceniti pravo verskonravno vzgojo in izobrazbo in bodo zato v častnih zastopstvih vseh okoliških Prosv. društev proslavili 30. avg. t. 1. 25-letnico Društva na Trati.
Trbovlie
Beda rudarjev. Jesen je tu, bliža se zima, a praznovanja šihtov pa še ni konec. Zn mesec september Je napovedala TPD., dn se praznuje 6 dni. tnko bodo napravili 20 šihtov pri že reducirani plnči. Kako bo živel rudnr 5—8 člansko družino z I 25o Din na 14 dni. presoditel
Kaj je ugotovila komi»iju,
Danes popoldne se je odpeljala na mesto umoru komisija, v kateri so bili sodni izvedenec dr. Florjan, preiskovalni sodnik dr. Grmoviek, drž. pravilnik dr, Deu, orožniškl kapetan Djemidjič Ier narednika Moric Žgan I č in Ivan Kostnuč. Pri tem so ugotovili, da ima Heričeva zadaj prebilo lobanjo, obraz je bil ves krvav, na levi roki pa jo opaziti praske, iz čegar se da sklepati, da se Je starka najbrže branila. Sodeč po poškodbah, si Dili udarci absolutno smrtonosni ter prizadejnnl j nekim topim železnim predmetom, morda topim delom.sekire. Poškodbe so bile tako težko, du je morala smrt nastopiti takoj.
Domači hlapec ne re ničesar.
Hlapec Peter Spelec spi navadno v hlevu. I udi včeraj se je jiodal spal ob navadni uri, ko je legla noč na zemljo, ter želel pred odhodom lleričevi kakor po navadi, lahko noč, nakar mu je ona odvrnila, da pride danes zjutraj molzt. Vo izpovedati le to, da ga je prišel firaj zbudit ter mu sporočil strašno vest. Pravi, da ni slišal nobenega' krika in vpitja, in da je kmalu ko je legel, zaspal, ter se ni zbudil, dokler ga ni poklical Šraj v hlevu.
Popolno razdejanje. — Roparski umor?
V	oboli sobah in kuhinji je bilo vse razmetano in pretaknjeno. Ravno tako tudi v predsobi. Zločinec jo vdrl celo v shrambo ter zapičil topo-rišče sekire v zaseko ter se bržčas z njo mastil. Ali je zločinec kaj nesel in kaj je odnesel, so ne da dognati. Ljudje pravijo, da je bila pokojna Heričeva bogata in da je Imelu najmanje 100.000 dinarjev gotovine pri sebi, o čemur pa ni bilo danes pri preiskavi nobenega sledu. Našli niso nitj dinarska, kar je tembolj sumljivo, in kar kaže na lo, da je nujbrže v ozadju roparski umor. Pač pa so je našla hranilna knjižica na 2.250 Din.
1 Kje je pokojnica imela denur in koliko ga je imela, ludi hlujtec ne ve ničesar povedati in je vsa zadeva v tem oziru zakrita v popolno temo. ter bo šele preiskava dognala, kdo je krivec in kakšen namen ga je provzaprav napeljal na ta grozovit zločin.
Kako se je zločin iirršil?
Kako je izvršen zločin pravzaprav ne ve nihče, vendar pa domnevajo, du je zločinec potrkal nu zaklenjena vrata in izvabil starko s kakšno pretvezo, da mu jo odprla vrata, nakar jo je ubil. Ti zaključki slede iz dejstva, da po vsej sobi ni bilo nikjer krvi, pač pa so so krvavi sledovi m čeli pri vratih, odkoder je zavlekel zločince st»rk»i v sadovnjak, kjer sta jo potem našla omenjma dva posestnika.
Kakšna je bil« pokojnica.
Sosedje vedo povedati, da Je živela Heričeva vedno sama za se, ni ji bilo zu družbo, rada pa se je tnžarlla. Sorodnikov nima nobenih, rvtven brata, ki živi menda od leta 1918. nekje v Avstriji. Kje je sedaj, niso mogli ugotovili.'
Šišharii slave
Agilni Hermcs, o katerem je znano, da ima tovarno: z« igralce, s katerimi zalaga naše nogometno klube, ni je zgradil lastno nogometno igrišče. Od Mihetčiča, Plešov, Dolinarja, Zmnljaka. Uršiča do novih zvezd, bratov Sv el i rov, vse to je zraslo pri Hermesu. Naši najboljši nogometaši ho so učili brcati žogo v šiški! Zo pri 10 letnici miki ujiolovili, da jo llormos klub. na kaierega srn«, lahko ponosni, pa čoprav sam kot tak ni dosegel posebnih mjtehov izven meja Ljubljane.
Toda Herme* ne počiva. Zgradil si je lastno igrišče na prostoru mod Gorenjsko in Kamniški, železnico. Ob tej priliki bodo Hiš-karji priredil zanimiv nogometni turnir, na katerem bodo sodelovali železničarji klubi iz Subotice, Belgrads. najbrž tudi llnšk in ljubljanska Ilirija. Torej k<>t vse kaže, je llennes pripravljen proslavili olv<, rilev svojega igrišča na zelo svečan način. Pri redltev se bo vršila v nedeljo 0. in v torek 8. sepl. To novo igrišče bo pa HenMM |>oningalo, da bi vzgojU še več prvovrstndi igralcev, ki bodo v Dos našega mesta, t) turnirju in sodelujočih moštvih bomo |>a še spregovorili. Opozarjamo pa ž-danes na to zanimivo prireditev.
Razne spodne vesti
V Zagrebu se mrzlično pripravljajo nn -Tcča-nje z Madridom. Kot smo že [Kirocali. se tekma vrši ponoči iu imajo pripravljene žaroniele, ki bodo svetili s 00.000 svečami. Take močne razsvetljave v Zagrebu še niso imeli. Na zadnji seji Je pa ZNP izvolil novega podzvezuo<fa kape lana, slareua reprezentančnega igralca Concordiaša Dasoviča. G. Dasovič je že »e.-tavil reprezentančno moštvo, ki bo igralo proti Madridu v naslednji sestavi: Mihelčič-Bivec, Rajkovič-Kaiič, Premrl, Sinkovič-Stankovič. Ilitrec, Zivkovič, CindriČ. Kokolovič. Mestna elektrarna ji' p n stavila vse telmično pripomočke brezplačno ZNP na razpolago. Sama bo na svoje stroške montiral a žaromete in ludi elektrika bo zu-stonj. Tako namreč i»odpira zagrebška občina šport!
Nada Lamprelova ludi pri hrbtnem plavanju ni imela več sreče. Pri hrbtnem plavanju 100 metrov jo prišla četrta na cilj v času 1:80:4. Toda ker pridejo samo prve tri v finale, je Lamjvretova izpadla.
Kamniško \vaterpoln-moštvo nastopi v nedeljo popoldne v kopališču Ilirije proti juniorjem Ilirije.
Za Balkanijado, katero prirede Bolgari v Sofiji, sc zelo pripravljajo; lo bo gotovo do sedaj ena največjih prireditev, ne samo na Balkanu, temveč tudi v Srednji Kvropi.
Prireditev S. 0. Borca
V	nedeljo 30. avgusta priredi S. O. Borec, lah-koatletski miting. Prva točka mitinga se vrši ob pol 10 dopoldne iu sicer ženska štafeta na jirogi 5X00 m t. j. od kolodvora do poti, ki pelje v Krekov dom. Zatem lahkonlletske tekme posameznikov iz sledečih panog: Skok v višino z zaletom, v daljavo, v višino ob palici, metanje krogljo in tek ltX)m, ter tekme v petoboju iz zgornjih panog. Popoldne se pa vrši bazenska tekma med Krnnj-čankami in hazenašicami Borca, ki so dosedaj najmočnejša družina na Jesenicah. Ker bo borba nu lahkoatletskein mitingu, kot pri bazenski tekmi zelo zanimiva, vabimo občinstvo, da v velikem številu poseti obe prireditvi.
S. K. Ilirija. Ponovno opozarjam vse interesente za sabljaški ali florelski tečaj, ki ga priredi S. K. Ilirija, da izvolijo javiti svoj naslov do najkasneje 3. septembra 1031. Tečaj za začetnike v floretu se bo pričel sredi septembra meseca. Koncem meseca se pa nadaljuje lanski tečaj s priključitvijo začetniškega. Naslove nai se VDOšljo ua: julij Bur, Mestni trg 5-L
Hamburški parnik »R. (J. Rickmers«, iu je bil pripeljal na Kii.	a kantonsko vlado tri letala
in 54 zabojev pušk, pa ga je nankinška vlada v Šangaju z vsem luvororn zaplenila. Zaradi tega dogodita je začelo prebivalstvo Južnega Kitaja nemško blago bojkotirati. Nemčija je vložila ugovor.
Belo pleme v A mer ,ki nazaduje
perje za valenje. S štirimi leti so noji do-raščeni; njihova peresa — če je sploh po tem blagu povpraševanje — dosezajo bajne cene. Pred dvajsetimi leti je dobil rejec za 1 funt peres (120 do 180 komadov) do 2000 zlatih frankov. Umljivo, da se je reja nojev hitro širila.
I^eta 1865. so imeli v vso i "-ki koloniji 80 udomačenih nojev, leta <75. jih je bile že 39.000. Iptn 1004 300 000	letn
sto pred ogledalom, britev, čopič, milo, toplo vodo, brisačo ... Obril sfe bo sam, ker je brivec danes v Moskvi luksuz.
Velika redkost je postala v Moskvi tudi ščetka za zobe. »Večer. Moskva« piše: »Mne-j nja smo, da je treba poklicati na najstrožjo f ; odgovornost osebe, ki niso pravočasno poskrbele za to, da bi zagotovile moskovskemu pro-1 letnrintu ?idostno število ščetk za zobe.. .« —
Uspeh letošnjega ljudskega štetja v Združenih državah je prvič v številkah pokazal nazadovanje belega plemena. Vzrok je v omejitvi doseljevanja, pa tudi v padanju rojstev pri belopoltem prebivalstvu. Dočim je celokupno prebivalstvo Združenih držav v zadnjih desetih letih naraslo za 16.1 odstotka, znaša po višek beleča prebivalstva °nmo 15
Obnovljena Čcrninova palača v Pragi, v katero se je te dni preselilo čehoslovaško zunanje ministrstvo.
Nojeva peresa
zopet v modi
Reja nojev — Najdragocenejša peresa
gosto morete videti, kako kak paglavec fl I
pračo meri na žarnico. Takoj se zbero okrog njega odrasli, ki z zanimanjem opazujejo, ali bo pogodil cilj ali ne? »Aa! pogodil je!...« V Moskvi se na ta način pobije na stotine cestnih luči in cela okolica ostane po cele tedne brez razsvetljave, ker uslužbenci električne centrale niso tako urni z nameščanjem novih žarnic.
V Moskvi se moreš danes komaj obriti ali ostriči. Če hočeš to na vsak način opraviti, potem se pripravi, da boš izgubil eno, dve ali še več ur. Število brivnic je majhno, še manj je brivcev. Marsikdo bi se rad bril doma. A to ni lahka stvar, kajti britve so zelo redke in žiletne nože je mogoče kupiti le v najred-kejših slučajih. Zato je neki šaljiv trpin predlagal, da naj se otvorijo brivnice »Brij se sam!« V teh brivnicah naj dobi naročnik nte-
čini nad grozno smrtjo soproga se pridružuje pekoča zavest prevarane ljubezni in oskrunjene časti in dostojanstva. Tisti, ki so grešili, so mrtvi, žene pa čakajo črni dnevi žalosti in bolesti nad uničeno srečo. Te tri vdove, katerim posvečamo te vrstice, imajo v svojem gorju nešteto sestra, o katerih uič manj grenki usodi ne pride v javnost nobena beseda: to so brez lastne krivde ločene žene, ki so jih verolomni možje zapustili, da bi si poiskali nove sreče v civilnem zakonu. To so ženske tragedije v času, ko se svetost zakona tako malo spoštuje. Marsikak mož ne bi šel tako daleč, ako javno mnenje ne bi bilo tako prizanesljivo nasproti zakonski nezvestobi, ako je ne bi celo odobravalo in pospeševalo. Račun za moralno ohlapnost mož morajo plačevati poštene zakonske žene. To je treba enkrat z vso jasnostjo povedati.«
Čez noč milijonar
V zakotnem mestecu Grobzig na Anhalt-skem živi mož, ki je v teh težkih časih postal skoraj čez noč milijonar. To je tamkajšnji urar Eilfeld, ki zna vrtati najmanjše luknjice na svetu: 0.05 milimetra v premeru. Ta mož je dal industriji umetne svile cedilca iz zlate platine, skozi katera precejajo ali »predejo« tekočo snov za umetno svilo. Tako nastajajo svilene niti. Eilfeld dobavlja svoje izdelke vsemu svetu in v doslej pozabljeno mestece prihajajo Japonci, Francozi, Italijani itd. Mož se v bogastvu ni prevzel in zahaja slejkoprej v svojo krčmo med priproste domačine. Izkazal se je pa tudi že. ko je dal na lastne stroške zgraditi ljudsko kopališče.
Blizu dvajset let je tega, odkar je svetovna vojna izključila iz mode nojeva peresa. Zgodilo se je to nekaj zaradi splošnega obu-božanja, nekaj zaradi razbitih trgovin, zvez, v veliki meri pa zato, ker je bila moda sploh krenila na čisto nova pota. Danes se vrača moda iz svoje zadnje skrajnosti, ko je žensko skoraj docela slekla, v drugo skrajnost in uvaja zopet dolge, dostojanstvene obleke in paradne klobuke z nojevimi peresi in drugim ptičjim nakitom. Čas za to menda ni ravno najbolje izbran, saj bo ta moda za 100 in več odstotkov dražja nego dosedanja, a morda bo treba zato manj izpremembe v ženski gar-, derobi?
Za začetek so si modne trgovino topot pomagale s starimi zalogami nojevih peres, ki so dvajset let ležala v naftalinu po škat-ljah; prišle so pa že tudi prve nove pošiljatve iz Afrike in Kalifornije.
žen ju zapno noje v tesne lesene zaboje, v katerih se ne morejo ganiti in morajo stati pokonci. Najlepša peresa niso v repu, marveč v perutih. Dober samec da 20 do 40 belih in nekaj črnih peres.
Ko je noj star približno pol leta, mu prvič postrižejo peresa. Striža se potem ponavlja v določenih presledkih; le začasa gnezdenju nrizn^-šajo živalim ker potrebniejo
Msgr. Fraiiccsco Borgongini — Dura, papežev nuncij na italijanskem dvoru, ki bo po vsej priliki imenovan za Ciriacijevega naslednika v Pragi.
„ Najlepša peresa so vedno prihajala iz Afrike. Ko je moda sredi minulega stoletja izačela uvajati ta nakit, so gospodarski krogi organizirali proizvodnjo in jeli rediti noje na posebnih farmah. Iz južne Afrike se je razširila tn panoga v Somalijo. Senegalijo, Alžir in Maroko. Tudi v Kaliforniji so redili noje, in ko je povpraševanje po nojevih peresih nehalo, so uničeni farmarji noje enostavno izpustili na svobodo. V kratkem času si je mogel na zapadnih pustinjah Združenih držav vsak sam preskrbeti nojevih peres, kolikor je hotel.
Sedaj zopet povsod hite ustanavljati vzre-jevališča za noje. Tako vzrejevališče je zelo priprosto in poceni. Nojem je treba dati le vsak dan dovolj vode in zelenjave in od časa do časa nekoliko mrčesa, martinčkov ali kač, pa izvrstno uspevajo. Vrhu tega jim je treba natresti kamenčkov, ki jih potrebujejo zaradi prebave (tudi kokoši in druga perutnina ter
Tiamaguri, bivši japonski ministrski predsednik, na katerega je bil lani izvršen atentat. Hainaguči je sedaj na jx>sledicali umrl.
ptice žro pesek, da morejo krmo v želodcu bolje zmleti). Treba je samo paziti, da ne pridejo nojem pod zobe« kosi železa ali drugih kovin ali pa steklene črepinje. Vne to bi noji pohlepno pogoltali. toda njihov želodec taki »krmi« ni kos — kljub slovesu, ki ga uživa.
Nojeva samica znese v pesek približno deset jajec; vali večinoma samec. Včasih noji jajca tudi enostavno zakopljejo v pesek ;n prepuste solncu, da jih izleže. Mladi se izvale v teku 6—7 tednov.
Noji so zelo boječi in se počutijo dobro le v družbi zeber, žiraf in antilop. Človeku ne zaupajo in neradi prenašajo ujetništvo. Da lii noj v nevarnosti vtaknil glavo v pesek, je bajka.
Včasih so v vzrejevališčih z noji zelo kruto ravnali: dragocena peresa so jim enostavno izpulili. Sedaj živalim peresa odstri-žejo; korenina se potem v par mesecih sama odloči in jo brez bolečin odstranijo. Ob stri-
750.OOU. Se leta 1013. je izvozita juznu Afritia za en milijon funtov šterlingov nojevih peres Potem je prišla vojna. Sedaj Afričani in Kalifornije! zopet hite z rejo nojev.
Sličice iz Moskve
Nikjer ni ljudem tačas z rožicami postlano in marsikaj nerodnega in neverjetnega je tudi po zapadnih državah in v Ameriki. A 13 let po svetovni vojni smo na izredne razmere zn-
Enako manjka vilic in žlic. Isti list piše: »Vilic, navadnih kovinastih vilic ne morete tako izlahka dobiti po moskovskih menzah. Gostje se jeze, ko stoje v vrsti in čakajo na vilice, nož in žlico ali pa kolnejo, ko sede za mizo brez jedilnega orodja in gledajo, kako jim postaja kosilo mrzlo. Pritožna knjiga je polna , pritožb zaradi pomanjkanja nožev, žlic in vilic, ! a vilic ni in ni...«
odstotkov. Zaradi doseljevanja se je zvišale število Mehikancev za 103 odstot. in število Filipincev za 706 odstotkov; potem slede Indijanci s 36, Korejci in Japonci s 25 odstotkov vsak, Indijci s 24 in Kitajci z 21 odstot; samo črnci so zaostali za belci s 7.1 odstot. Kljub nazadovanju predstavlja belo pleme še danes 88.7 odstot. od 108.884.207 prebivalcev (1. 1921. 89 odstotkov). Črncev je 11,891.143 ali 9.7 odstot., Mehikancev 1,442.533 ali 1.2 odstot. in Indijancev 332.397 ali 0.3 odstot. Od ostalih narodnosti je: 138 834 Japoncev, 74.954 Kitajcev, 45.208 Filipincev, 3130 Indijcev, 1860 Korejcev in 780 pripadnikov vseh možnih plemen. — Še drugo zanimivo dejstvo kažejo številke ljudskega štetja: selitev prebivalstva v toplejše kraje Združenih držav. Florida izkazuje 51.6 odstotkov prirastka in države ob Tihem morju 47.2 odstotka, dočim se je zvišalo število prebivalstva v no-voangleških državah samo za 10.3 odstot
Doli z uradnimi avtomobili
Madžarska vlada je sklenila, da ukine vsem ministrom njihove službene avtomobile. Tako začenja grof Karolyi hraniti na pravem mestu.
Letalo na Molčanovi polarni sliki
Curiškeniu fotografu Bosshardtu se je posrečilo odgenetiti tajno neznanega letala na polarni sliki profesorja Melčanova. Ugotovil je, da je prišlo letalo pri napačnem osvetljevanju z neke druge slike pomotoma na Molčanovo sliko.
»Ali je gospod Kljuka doma?«
»Da,« — je dejala služkinja — »vstopite, prosim in vzemite si stol.«
»Hvala, a bojim se, da stol ne bo zadostoval. Sem namreč eksekutor.«
Vendar je šofer največji sovražnik električne mreže za razsvetljavo mesta. Kajti šoferji porušijo letno do 600 kandelabrov s svetilkami. Približno 10.000 avtomobilov in 600 razbitih luči! — Kaj čaka električne drogove šele tedaj, ko bo vozilo po ulicah na stotisoče avtomobilov? — Pa še druga nevarnost je za ulične svetilke: otroci, ki se igrajo po ulicah. Po-
je to v kratkem času že tretja tragedija lju-bavnih razmerij zakonskih mož: neki drug delodajalec in njegova tajnica sta šla skupno v prostovoljno smrt in v Simmeringu je vodja podružnice umoril svojo ljubovnico in samega sebe. Dunajski »Kleiner Volksblatt« piše ob tej priliki: »Najtežji del pri teh tragedijah morajo nositi prizadeto zakonske žene. Bolfv
»I kaj pa tako tečeš, fant?« »Domov moram, mama me bo nabila.« »Zato tečeš? Ali si tako rad tepen?« »Ne, ampak kmalu ho tudi oče doma in če ne pridem pred njim, me bo namesto ma | me nabil onk
*
»Ali nam ne bi hoteli kaj zapeti, gospodična Deračeva?« je prosil gostitelj.
»Rada,« se je hotela dati prositi, »toda : pozno je že. Saj gostje že odhajajo...« »Seveda, toda nrepočasi odhajajo .. .c
Isidoro Ayora, predsednik države Ekvador, ki je s celokupno vlado odstopil.
Tvorci tropa k ta med Francijo, Poljsko in Kusijo, Ua se inedseDojuo ne bodo napadale: Laval, Pil-
sudski in Stalin.
časa vojne vendarle že povsod pozabili in se nam zde danes nemogoče. V prestolnici sovjetskega carstva so pa še danes na dnevnem redu stvari, ki nas živo spominjajo obupnih vojnih dni. »Centroprcss navaja dobesedno po moskovskih listih naslednja poročila o moskovskih dnevnih dogodkih, ki so tiskana z drobnimi črkami:
»Večernjaja Moskva« piše: Ponoči je za šoferje važno, da so ulice dobro razsvetljene.
Uboge žene!
V Apollokinu na Dunaju je bivša tajnica ustrelila ravnatelja Leopolda Aleksandra in nato še sama sebe. Ravnatelj je bil imel s tajnico ljubavno razmerje, dasi je bil ože-njen. Obljubil ji je, da se bo ločil od žene in potem njo civilno poročil. Mož se je pa dekleta kmalu naveličal in jo enostavno pustil. Konec smo navedli zgoraj. — Na Dunaju
ftrizgalnn z,a gašenje ognja » prahom. Brizgalno bodo uporabljali tam, kjer bi voda napravila veliko škodo: v trgovinah z manufakturo, papirjem itd.. Gasilna mešanica sestoji iz ogljikove kisline in natrona.
Razpored jesenske razstave
Ljubljanski mednarodni velesejem je priredil
pod imenom »Ljubljana v jeseni« veliko kulturno, tujsko, prometno in gospodarsko razstavo, katere otvoritev bo danes ob 10 dopoldne v prisotnosti odličnih gostov.
V infrinacijo naših čitateljev in interesentov podajamo kratek pregled razporeda posameznih razstav, o katerih poročamo na drugem mestu.
Paviljon E. V tem paviljonu se nahaja bogata razstava pohištva in stanovanjska oprema. Nadalje so v tem paviljonu razstavljene: preproge, muzika-!ije, sodi, čevlji in hladilne naprave.
Paviljon F. Tu je nameščena Češka industrija, industrija kovinskih izdelkov ter pletilnih strojev. Razstavljeni so tudi plinski štedilniki in peči.
Paviljon G je posvečen kmetijstvu. V njem je zastopano mlekarstvo in sirarstvo, čebelarstvo, ze-lenjadarstvo, vinarstvo, perutninarstvo in kunce-reja. V tem paviljonu jc razstavljen tudi med in jajca.
Paviljon H je zasebna trgovina in so v njem zastopani: pletenine, kožuhovina, šivalni in pisalni stroji, kosmetika, farmacevtični in ikrurgični oddelki.
UVOZ V JULIJU.
V	juliju je znašal naš uvoz 100.786 ton v vrednosti 3S8.1 milj. Din. V primeri z julijem lanskega leta je naš uvoz padel po vrednosti za 52.8%, po količini pa za 28.6%. Iz tega se jasno vidi, da so zlasti nazadovale cene: v mesecu juniju je znašal naš uvoz 384.7 milj. Din in je torej julijski uvoz 1b malo narastel, dočim je bil dvig v juliju lanskega leta večji.
Glavni predmeti našega uvoza v juliju so bili naslednji (v oklepajih podatki za junij, vse v milj. Din): bombaž sirov 7.8 (6.8), pred vo 29 (23.4), Ikanine 26.1 (23), volna, predivo 7.7 (5.3), tkanine 12.2 (9.1), železo predelano in polpredelano 7.4 [7), pločevana 7.5 (6.2), cevi 6.4 (3.9), popolnoma 'zdelani predmeti 22.5 (8), svil. predivo (5 8 (5.4), ;kanin.e 3.5 (11.9), nafta 0.01 (4.6), kože dom. živali, nepredelane 8.1 (10.9), kava 7.5 (6.8), premog 12 14,3), rastlinska olja 3.1 (3.8), stroji in aparati
36.2	(26.8), elektrotehnični predmeti 20 2 (12.5), prevozna sredstva 14.1 (16.6), tiskar, papir 2.9 (5.4).
V	mesecu juliju je bila trgovinska bilanca pasivna za 36.6 milj. Din, v mesecu juniju pa za
34.3	milj. Din.
Skupno je v prvih sedmih mcsecih tekočega leta 662.911 ton za 2.969.7 milj. Din. V istem času lani 6mo uvozili 874.249 ton za 4.055.5 milj. Din. Iz tega sledi, da je uvoz letos padel po teži za 24.2%, po vrednosti pa za 26.8%.
Trgovinska bilanca je bila v prvih sedmih mesecih zaključena g pasivnostjo 302.5 milj. Din, v primeri s 179.3 milj. Din za prvih sedem mesecev 1931. Pasivnost se je torej skoro podvojila. V posameznih mesecih je bila letos in lani naša zunanja trgovina sledeča (vse v milj. Din):
Kranj
Uvoz
januar
februar
marec
april
maj *'
junij
julij j*,
1931 410.3 388.3 S13.2
461.6 393.5
384.7 388.1
1930 560.9* 521.1 658.5 624.5 608.5 504.7 577.4
Izvoz
1931	1930
384.1	616.2
333.1	4SO. 8
441.9	599.0
429.5	615.8
376.9	542.5
350.3	508.0
351.3	513.9
Brezposelnost v naši državi. Belgrad, 28. avg. AA. Po podatkih delovnih borz je bilo stanje brezposelnosti v mesecu juliju tole: iz prejšnjega meseca oetalo 4685, v Juliju na novo prijavljenih 1831, ponudbe iz prejšnjega meseca 272, ponudbe v juliju 1486, posredovanje v juliju 1325, ostalo v juliju 560, oetalo konec meseca julija 4431. Na 100 prijavljenih pride posredovanj 27.4, na 100 ponudb pride posredovanj 75.3, na 100 ponudb pride prijavljenih 356. Rednih podpor je dobilo 279 oseb v iznosu 78.736 Din, izrednih pa 231 oseb v iznosu 18.010 Din. Podpor za potovanja je bilo izdanih za 819 oseb 3893 Din, v naravi je 13 oseb dobilo Din 998.50, znižano vožujo pa je imelo 25 oseb v iznosu 1553 Din.
Tovarna žarnic v Pančevu je pred davnim fcačela z delom.
Povečanje kapitala. Bračko-amerikanska banka j« sklenila zvišati svojo glavnico od 2 na 2 in pol milijona dinarjev.
Nova koruza na trgu. Zaradi velike suše je koruza prišla zgodaj ua trg. Te dni so prodajali novo koruzo v storžih v Vukovaru po 30—35 Din za sto. Kmotje zahtevajo 5—6 Din pri stotu več »jinj. Vendar se ta cena da doseči le za šremsko koruzo, dočim se za slabše kakovosti plačuje manj.
Nova pivovarna v Belgradu. Jagodinska pivovarna Mih. Kosovljaniua, pri kateri je udeležen češkoslovaški kapital, namerava zgraditi v Belgradu novo pivovarno. Sedaj že ima v Belgradu v zvezi s sarajevsko pivovarno veliko skladišče. Vako bo ta pivovarna tretja v Belgradu (dosedaj »ta dve: Vajfert in Bajloni).
Prevoz sliv in grozdja. BelgTad, 28. avgusta. AA. Prevoz sliv in grozdja, tako za notranjo potrošnjo, kakor za izvoz v inozemstvo, se je ie pričel. S prevozom sliv so pričeli 8. julija, s prevozom grozdja pa 2. avgusta. Do danes |e bilo nato-vorjenih 331 vagonov sliv in 80 vagonov grozdja. Železniška uprava prevaža to sadje s posebnimi vagoni. Vozovi imajo rešetke na vratih in posebne ventilatorje. S tem so ti vozovi popolnoma zračni in se blago ne more pokvariti.
Konferenca o voznem redu. Belgrad, 28. avgusta. AA. Dne 20. t. m. je bila konferenca direktorjev železniških direkcij o ukrepih za izboljšanje in izpopolnitev blagovno - železniškega prometa leta 1932-33. Na konferenci so razpravljali tudi o predlogih o izboljšanju mednarodnega prometa, ki bo o njem sklepala mednarodna konferenca v Bernu. Ta konferenca bo od 8. do 20. oktobra t. I. in bo določila mednarodni red vožnje. Udeležili se je bodo tudi zastopniki naše železniške uprave, ministrstva za trgovino in industrijo, Putnika in spalnih voz.
Madjarsko-avslrijska trgovina. Dunaj, 23. avg. AA- Pogajanja zadnjega časa o trgovinskih vpra--.anjili z,Madjarsko so dovedla do tega, da bo ma-jjarska Narodna banka izvršila izplačila v smislu irgovinske pogodbe z Avstrijo, čeprav obstoji prepoved denarnih pošiljatev v inozemstvo. V pri-nodujih 2 tednih bo banka avstrijskih upnikov dala ia razpolago polovico saldo-zneska madjarskega uvoza iz Avstrije v zadnjih 6 tednih. To bo znašajo približno 7 in pol milijonov šilingov.. Znesek bo zadostoval, za praktične terjatve avstrijskih državljanov. Nadalje bo banka za izredne potrebe in terjatve stavila na razjiobgo 2 in pol milijona šilingov.
Stanovanjski odsek ljubljanskega velesejma
*)o ludi ob jesenskem velesejmu od 29. avgusta do y septembra permanentno posloval na glavnem Kolodvoru v Ljubljani. Vsi posetnikl velesejma, kateri žele pretiočišča, naj se obrnpio uri prihodu v Ljubljano ua la odsek.
Pavoljin J. Tu je nameščena tujsko-prometna razstava, katero je priredil Tujsko prometni svet dravske banovine. V tem paviljonu je tudi razstava i slovenskih mest.
Paviljon K. Razstava »Novodobno gospodinjstvo« in del tujsko-prometne razstave.
Paviljon M je zasedlo gostilničarstvo in hotelirstvo, kjer so razstavljeni zanimivi modeli objektov, ki prihajajo v poštev za moderne obrate.
Paviljon N. Tu je razstava Ljubljane, ki je najobsežnejša med vsemi slovenskimi mesti.
Paviljon L. V tem paviljonu imamo drugi del lanskoletne higienske razstave.
Paviljon Zbornica za TOI. Tu nameščena razstava Maribora je le manjša, kakor razstava naj-večjeg slovenskega mesta Ljubljane.
Avstrijsko pomorska pogodba. Bukarešta, 28. avgusta, ž. Nedavno sklenjena romunska avstrijska trgovinska pogodba stopi v veljavo L septembra. Pogodba stopi v veljavo brez odobritve parlamenta le z dekretom ministrskega sveta. S to po-godbo je zagotovljen izvoz romunske živine v Avstrijo.
Konec poravnalnega postopanja. GajSek Lu-dovih, trgovec v Sp. Hudinji pri Celju; Pollak Josip, trgovec v Dolnji Lendavi; Žerak Franc, trgovec na Vranskem.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ameršek Josipa, trgovca, Loke št. 109, p. Trbovlje L, roka: 17. sept. in 23. sept., ponuja 40% v enem letu.
Občni zbor d. d. Cominerco v Ljubljani se vrši 22. sept. ob 10 v poslovnih prostorih (bilanca 1930 in volitve tako uprave kakor nadzorstva, zui-žanjo delniške glavnice). Glavnica znaša sedaj en milijon Din (bivša Volka*:, ust. 1923).
Tudi Švedska je rnaks:mi ala cene žitu. Švedska vlada je določila za nakup po švedski uradni družbi tc-le cene žitu: pšenica 18.50 kron, rž 16.50. S tem jc švedska vlada pomagala kmetu, ki ima sedaj zasigurano ceno za pšenico v našem denarju 280 Din in za rž 250 Din.
Borza
Dne 28. avgusta 1931.
Denar
Ljubljana. Amsterdam 2285.38—2202.22, Bruselj 790.48—792.84, Curih 1103.25—1100.55, Dunaj 796.53—798.93, London 275.45—270.27, Nevvvork i 5656.92—5673.92, Pariz 222.22—222.88, Praga 167.80 I —168.30, Trst 206.43—297.33.
Zat/reb. Amsterdam 2285.38—2292.22, Dunaj 796.53—798.93, Bruselj 790.48 — 792.84, London 275.45-276.27. Milan 296.43—297.33, Nevvyork kabel 5667.92—5684.92, ček 5656.92—5673.92, Pariz 222.22— 222.88, Praga 167.50—168.30, Curih 1103.25 —1106.55. — Skupni promet brez kompenzacij 4.7 milij. Din.
Belgrad. Danes borza radi praznita ni poslovala.
Curih. Belgrad 9.06, Pariz 20.145, London 24.965, Nevvyork 513.75, Bruselj 71.65, Milan 26.88, Madrid 46 50, Amsterdam 207.10. Berlin 121.80, Dunaj 72.20. Stockholm 137.525, Oslo 137.40, Ko-penhageu 137.40, Sofija 3.72, Praga 15.21, Varšava 57.55, Budimpešta 90.025, Atene 6.65, Carigrad 2.435, Bukarešta 3.0575, Helsingfore 12.95.
Vrednostni papirji
Tendenca za vojno škodo je bila danes neiz-premenjena. Agrarji so danes bili slabejši. Dolarski papirji so bili neizpremenjeni. Promet je bil srednji. Bančni papirji beležijo običajen promet po neizpremenjenih tečajih v delnicah Union, Jugo-in Zemaljske banke. Nadalje je bila zaključena Srbska po 189. Industrijski papirji so bili v glavnem neizpremenjeni, do zaključkov je prišlo v delnicah Drave in Vevč po neizpremenjenih tečajih.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 80 bi., 7% Bler. pos. 70 bi., Celjska 150 den., Lj. kred. 120 den.. Prašle-diona 950 den., Vevče 120 den.. Stavbna 45 den.. Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 72—75, agrarji 40—43.50, vojna škoda ar. 339 -840, kasa 339-340 (389.340), 12. 3-15-348, 8% Bler. pos. 78 —80, 7% Bler. pos. 69—70 (70), 7"7» pos. Drl hip. banke 70.60—71, 6% begi. obv. 55.50—50.50 (56) Bančne delnice: Hrvatska 50 den., Poljo 53.50—55. Kreditna 121—126, Union 150—155 (150), Jugo 07 —68 (67), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 68 d., Narodna 5450 den. Obrtna 36 den.. Praštediona 957.50—965. Srbska 189.50—190.50 (189), Zemalj-ska 115—116 (115). Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Gutlmann 110 den, Slaveks 25 30. Na.ši-ce 800 bi., Danica 65—70, Plvara Sar. 205 den., Drava 212.50-216 (212.50), Šečerana Osjek 210— 216. Osj. Ijev. 729 bi., Brod. vag. 20 - 30. Union 40 —00, Vevčo 120-122 (120), Isis 41 M., Ragusea 300—320, Jadr. plov. 480 bi., Trboveljska 220—226.
Belgrad. Danes borza radi praznika ni poslovala.
Nolatije driavnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 66—07. Newyork: 8% Bler. po«. 72 -73.50, 7% Bler. pos. 05.75—66, 7% jk>s. Drž. hip. banke 68—65 50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 89.05, Wiener Bankverein 14, Escompleges. 149. Živno 76 30, Union 17, Mundus 70, Alpine 12.07, Trboveljska 20.55, Kranj. ind. 41.
Žitni tre
Dovi Sad. Danes borza radi praznika ni poslovala.
Sombor. Danes borza radi praznika ni poslovala.
Budimpešta. Tendenca: za koruzo slabša, za ostalo ustaljena. Promet tih. Pšenica dec. 10.54— 10.61, zaklj. 10.53—1054 marec 11.75—11.96, zaklj. 11.83—11 81, rž dec. 10.77-10.82, zaklj. 10.75-10.77. marec 11.73-11.92, zaklj. 11.85-11.87, koruza maj 12.63-12.68, zaklj. 12.55—12.60.
Hmelj
Savinjska dolina. Obiranje hmelja je v glavnem končano iu se obiravci Že vračajo domov. Letošnji pridelek je v splošnem dobre kakovosti, gladko-zciene barve, izredno bogat na lupulinu iu prav prijetueg.1 in blagega aroma. Obiralo se je ie brezhibno blago in je ostalo skoraj v vsakem nasadu nekaj hmelja neobranega, semtertje pa tudi celi naeadi. — Kupčija se le polagoma razvija. Predvsem se prevzema točuo do zadnjega kilograma vse predprodano blago, pa tudi nakupovanje se po'agoma pričenja in plača po 8 do 10 Din za kg. Povpraševanje in zanimanje za naš letošnji pridelek, ki je bilo v začetku sezone precej elabo, zadnji čas vidno narašča. (Slov. hmeljar.)
NOrnberg, 28. avg. tg. Danes je bilo pripeljanih 50 bal hmelja, prodanih pa je bilo 70 bal, ter se je dosegla za hallerlauski kmelj cena 55—58 mark, za tetnanški hmelj pa 62—68 mark. Za tuji in stari hmelj ni bilo kuDČiie. Razpoloženje ie 5o vodno mirno.
Dražha poštne vožnje. Ponovna dražba poštne vožnje ua progi Kranj—Šenčur pri Kranju—Cerklje pri Kranju in obratno se bo vršila v pisarni mestnega županstva v Kranju dne 3. sept. ob 11 dopoldne. Izklicna cena 13.100 Din, kavcija 650 Din.
Ogled elektrifikacijskih naprav. Elektrnrna Mayer in drug je zaprosila: 1. za kolavdacijo prostovodov nizke napetosti na raznih progah, predvsem k novim hišam iz zadnjih lel. 2. a za odobritev instalacije kabla, ki bo Mayr-jevo elektrarno vezal z Majdičevo centralo, b) za postavitev dveh tranformatorskih postaj pri Fidru na pare. št. 886 in na državnem svetu okrajnega načelstva in 3. za odobritev vodov nizke napetosti na raznih progah. Bolj natančen opis vseh del je na vpogled pri občini. V lo svrho se bo vršil komisijonalni ogled in obravnava v soboto dne 29. avgusta t. 1., s sestankom komisije ob 8.45 zjutraj pred Narodnim domom v Kranju. Interesenti, ki hi bili s projektom elektrarne tangirani, naj načrt proufe in vlože pritožbe najkasneje pri komisiji. — Kot kronisti sklepamo, da projektirana, deloma pa že izvršena dela Mavr-jcve elektrarne merijo na razširjenje omrežja in modernizacijo elektrifikacijskih napram, kar je treba predvsem pozdraviti.
Radio
Stara loka
Po dveh mesecih smo dobili novega kaplana v osebi g. Veidra Ivana. Upamo, da bo g. kaplan v naši fari zadovoljen in želimo, da bi imelo njegovo delo med nami obilo božjega blagoslova.
Farno cerkev že zopet popravljajo. Letos so popravili orgije, pretekli teden veliki zvon, sedaj je pa prišel na vrsto še slikar, ki je nekoliko preslikal stene.
Fantje, ki vas zanima šport, pridite kaj pogledat na športno igrišče, ki ga je odprlo katoliško prosvetno društvo iz Škofje Loke za »Krevsovim jezom«. Lahko boste vadili nogomet, rokomet in volebal.
~ " mca
V nedeljo 30. avgusta priredi Prosvetno društvo svojo prvo predstavo v novi sezoni: igra pevskega zbora. Hkrati se bo izvršil blagoslov nove zgradbe posojilnice, za katero si je pridobil g. župnik Ilohnjec velike zasluge.
Dne 22. avgusta je zanetila strela požar pri posestniku Cencu v Cadramu. Leseno poslopje je kljub naporu gasilcev pogorelo do tal. Uničeno je žito, orodje in vsi letošnji pridelki.
Dne 23 avgusta se je vršila v Oplotnici slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne. Blagoslovitev je izvršil domači g. župnik Ilohnjec, ku-movala pa je gospa dr. Lautnerjeva, sojiroga člana gasilnega društva g. dr. Lautnerja.
Rečica ob Savinji
"mrl je Franc Tesavnik, pd. Slatinšek v starosti 70 let. Bil je vzoren gospodar. Naj počiva v mini! Preostalim naše sožalje!
Dei, dei! Tako je šlo od ust do ust zadnje dni, ko je začelo deževati. Vsi veseli so se pripravljali splavarji na odhod, veseleč se zaslužka, ki ga jo danes tako težko dobiti. Veseli pa so bili tudi les. 'rgovci, da so lahko svoje blago odpeljali v južne kraje naše države. Ponedeljek, torek ln sredo je šlo po Savinji najmanj 400 1'Iosov.
Rudarski olroci iz Trbovelj, ki so bili na j>o-čitnicah pri dobrih rečiških tržanih, so s težkim srcem zopet odšli domov. Omenimo naj še, da je bilo vedenje leh otrok vzorno. Zato se tem bolj j čudimo, da slikajo gotovi krogi te ljudi tako črno. 1 — Nam pa se zdi tole: Dobri otroci, dobri starši! 1 Kaj pravite?
Murska Sobota
Himen. V soboto zvečer sta se poročila g. Ferjan Milan, učitelj, in gdč. Barbarič Manclka, uslužbenka v Prekmurski knjigarni. Poroka se je izvršila jako slovesno ob igranju orkestra. Priljubljenemu mlademu paru izrekamo iskrene čestitke!
Novi župnik. Za župnika v Bogojini je imenovan g. Banko Jožef, kaplan v D. Lendavi. Novi g. župnik bo 30. t. m. slovesno inštaliran.
Poroka. Poročila sta se znani javni delavec g. učitelj Ferjan Milan in gdč. Barbarič Manci, uslužbenka v Prekmurski knjigarni. Priljubljenemu mlademu paru iskreno čestitamol
Požar. V noči od pondeljka na torek Je gasilska trobenta vzbudila ljudi iz spanja. Proti >Hidvegur je bilo nebo ožarjeno. Vse je hitelo ua oni kraj. V plamenih je bil kozolec slaine.
Naliv — toča. Zadnje dni smo dobili toliko dežja, da ga je kar preveč. V sredo popoldne je bil sileu naliv. Padala je tudi toča.
Iz raznih krajev
Polzola. Romarski shod na Gori Oljki se bo obhajal v osmini Povišanja sv. križa, 17. pobin-koštno nedeljo 20. septembra.
Iz društvenega zivVienic
»Fantovski odsek« kat. izobr. društva v Dolu pri Ljubljani, naznanja vsem interesentom, da priredi v nedeljo, 30. avgusta ob 4. popoldne štafetni tek na 3 km dolgi progi: izpred društvenega doma skozi vas Kleče na Podgoro in nazaj do cilja Za prve tri so pripravljena darila. Pridite pogledat naše mlado stremljenje. Bog živi!
Programi Kadio-Liabljana i
Sobota. 29. avgusta: 11.00 Prenos otvoritvo ! razstave »Ljubliana v jeseni« — 12.15 Plošče ---| 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče — 18.30 . Saloiuki kvintet — 19.30 Plošče — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v
slovenskem, nemškem in francoskem jeziku _
20.30 Operni večer. Gdč. Zupanova in g. Burger
pojeta s spremljevanjem salonskega kvinteta __-
21.00 Slovenska glasba, izvaja salonski kvintet — 22.00 čas, dnevne vesti. — 22.15 Salonski kvintet.
Nedelfa, 30. avgusta: 9.00 Jože Okorn: O čebelarstvu — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 Plošče — 10.30 Versko predavanje, p. dr. An-gelik lominec — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Dnevne vesti in plošče — 15.30 Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma) — 10.15 Veseloigra »Te modre oči* (Št. Jakobski gled. oder) — 16.45 Tekma harmonikarjev in ansamblov (prenos z velesejma) — 20.00 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslov. prvak in velemojster dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku — 20.30 Revija ljubljanskih baritonov. (Sodelujejo baritonisti gg. Žagar, Deržaj, Premelč, Petrovčič Tone in Roman, Rus, Jug.) — 21.30 Salonski kvintet. Vmes časovna napoved in poročila.
DrugI programi i
Nedelja, 30. avgusta.
Belgrad: 11.00 Ciganska glasba. 12.30 Radio orkester. 18.00 Narodne pesmi. 20.00 Vokalni koncert. 21.00 Operetne arije. — Zagreb: 11.00 Plošče. 20.30 Radio orkester. — Buuapcst: 16.15 Radio orkester. 17.45 Poljudni koncert. 20.15 »Peer Gyunt«, drama, nato koncert. — Dunaj: 11.05 Koncert simfon. orkestra. 13.05 Ljudski kvartet. 19.50 Pesmi iz Orienta. 20.45 »Magdalena«, 23.00 Plošče. — Milan: 10.50 Religiozna jdasba. 12.14 Pestra glasba. 19.05 Pestra glasba. 19.45 Plošče. 20.45 »Vstajenje«, opera. — Oslo: 20.00 Radio orkester. 22.05 Petje. — Praga: 19.55 Poljudna glasba. 21.00 Večerni koncert. — I^ngenberg: 20.00 Zdraviliški koncert iz Haaga. 22.10 Plesna glasba. — Rim: 10.15 Religiozna glasba. 13.00 Lahka glasba. 21.00 Pester koncert. 22.30 Plesna glasba — Berlin: 20.00 Operetni program. 22.05 Plesna jilas-ba. — Katovicc: 10.15 Religiozna glasba. 12.1o'Po-ljudni koncert. 13.20 Poljudni koncert. 20.15 Lahka glasba. 22.30 Koncert. — Toulouse: 12.30 Religiozna glasba. 13.00 Plesna glasba. 20,00 »Ma-non«, komična opera. 21.00 Večerni koncert. 23.30 Koncert simfoničnega orkestra. — Stuttgart: 12.00 Klavirski koncert. 12.30 Plošče. 19,45 Pester program. 22.35 Zabavni koncert.
priznano dobre kakovosti i/, DEZIDER FORGACS-evega mlina. Bačka Topola, zopet stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani
Pohištvo 1
priprostoin najmodernejše Vam nudi tvrdka po izredno nizki ceni
KREGAR m SIN©VA
Št.Vid nad Ljuhljaun — nasproti kolodvora
OT¥OKifl¥ GOSTILNE
Vljudno naznanjam, da sem otvoril v lastni hiši
Vido v d a n s k a testa is t. 10
GOSTILNO
Postregel bom vedno s pristno domačimi vini po najnižjih cenah. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. — Sprejnu-m tudi abonente na hrano. Za obilen obisk se priporočam
J a k o b Z u p a 11 č i f-
saMBaM*. -fc. ju>MMiiaaaa«a ~
!l
kolesni $elodca. slabo prebavo
in nepravilno vre',it urejuje „F/GOL". F IGO L" pospešuje tek. cisti in osvežuje kri. krepi telo. — Priporoča se odraslim in otrokom.
Figo! se dobiva v vsaki lekarni, r>o pošli ga razpošilja proizvajalec: Lekarna Dr. Semclič, Dubrovn k 214-1, 3 StelU s poštnino It/5 Din. S sukltnic 2-15 Din. 1 steklenica 10 Dir.

m ntismrn nn »w»iiMUiMia
•zttsas
Meštansky pivovar
zai- PLZEH '=42.
Zastopstvo za Dravsko banovino v Ljubljani
Lojze iClasek, Dunaska c. 2. Telefon 26 45.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica I-50 Din al] vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas • 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — No vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Službe iičejo
Pekovski pomočnik
samski, vešč vsakega dela, išče službo. Leopold Cesnik, Maribor-Pobrežje, Nasipna 35.
Strojnik
zmožen tudi električnih popravil, odslužil vojaščino, prosi službo. Dopisi pod »Strojnik« štev. 9866 na upravo »Slovenca«.
Šofer-mchanik
išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Absolvent« št. 9899.
Kuharica
Katera gospa namerava opustiti kuhinjo ali odpotovati in bi iz prijaznosti nasvetovala pridno, pošteno kuharico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »500 Din nagrade«.
Dekle z dežele
srednjih let, dobra kuharica, vajena gospodinjstva, bila je že dalj časa kuharica v župnišču in zdravilišču, išče mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj ali pozneje« št. 9914.
Učenca
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme na triletno učno dobo. Hrana v hiši, Naslov v upravi pod št. 9892.
Dobro kuharico
katera bi hodila kuhat samo kosilo in večerjo, iščem za 3 mesece k boljši rodbini v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobro plačilo« št. 9917.
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast koncesijonirana Proso«1)*, št 16 zastoni Pišite ponil
Gojko Pipenbacher
koncesijon. šoferska šola, Liubliana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije.
Dijakinjo
z vso oskrbo sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9821.
Dijake
dva ali tri sprejmem na stanovanje. Cerkvena ulica št. 19, II. nadstropje.
Dva dijaka
iz boljše družine se sprej-
IlCSISU]
BMMUMm
Poslovni lokali
na Dunajski cesti št. 29, I. nadstr., so se 1. sept. na razpolago. Poizve se istotam.
Lokal
manjši oziroma srednji, po možnosti v centru Ljubljane, se išče. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Lokal za knjigarno« št. 9905.
Oddam lokal
obrtniku tudi za stanovanje. Valentin Vodnikova št. 15, Moste.
meta na stanovanje in po- Valjčni ali kmečki mlin polno oskrbo. Klavir in
kopalnica v hiši. Vprašati na stalni vodi vzamem v je pri podružnici »Slo- najem. Naslove pošiljati venca«, Celje.
Sobi
v vili »Kras«, Pleteršni-kova 24, odda dr. P.
Iščem stanovanje
tri- do štirisobno, z večjim prostorom za garažo, najraje v šentpeterskem okraju, Vodmat, Kodelje-vo, Moste. Naslov v upravi »Slovenca« pod 9909.
na podružnico »Slovenca« v Novem mestu.
Vsled družinskih
razmer se odda v Ljubljani trgovina z mešanim blagom in vso zalogo. Po dogovoru se odda istotam 'di cela enonadstropna liša. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovina se odda« št. 9918.
ritaite in širite »S! ovenen«!
Tapetnika
pomočnika in vajenca — sprejme I. Černe, Dunajska cesta.
Učenko
sprejme fotoatelje Josip Pogačnik, Mestni trg 17, Ljubljana.
Služkinjo
pridno in pošteno, od 16 do 18 let, kot pomoč gospodinji sprejme Polonica Goljar, Bled — Mlino 51.
Ključavničar. vajenca
sprejme Anton Kremžar, St. Vid nad Ljubljano.
Prodajalko
pridno in pošteno, mlajšo moč, sprejme v trgovino z mešanim blagom, z vso oskrbo v h vi, takoj večja trgovina na Gorenjskem. Pop"dbe pod »Agilna« št. 9908 na upravo »Slovenca«.
Pietilke
sprejme takoj tovarna pletenin Joško Vidic — Radovljica.
Učenec
s primerno šolsko izobrazbo se sprejme v Špecerijsko trgovino T. Ter-dina, Ljubljana.
Dekle
pridno in poštsno, vajeno vseh hišnih del ter kuhanja, sprejme takoj v službo Ciril Gašperin, trgovec, Begunje — Lesce.
Š\
VM^1

v VODO
2A
^eVelon
VODO
časa Ve\ese^a v\VioTV
tt
Parcelo za vilo
za Gradom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 9922.
Kupimo
v Ljubljani ali na peri-[eriii hišo do 250.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Gotovina takoj« št. 9921.
Prodam hišo
novo zidano, enonad-stropno, 7 sob, 3 kuhinje, velik vrt, 20 minut od centra Ljubljane — za 275.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 9848.
Kupim hišo
v Ljubljani ali okolici v bližini cerkve. Plačam ob prepisu. Lastnik in drugi najemniki lahko obdrže stanovanje v sedanjem obsegu. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana in okolica« št. 9851,
Naprodaj je hiša
v mestu. Prikladna za stanovanje in eventuelno obrt. (Dosedaj strojno mizarstvo.) Stanovanjski del stavbe je enouadstropen, delavnica pritlična. Odda se tudi samo stanovaniski del stavbe. Stavba blizu železniške postaje. Interesenti naj se javijo na naslov: Josip Lampret, mizarstvo, Šoštanj.
DOSCK SERVICE« (g)
Specljalna delavnica za instalacijo in popravila, ter zaloga magnetov, dinanio, električnih svetilk za bicikle in avtomobile, maznike, smernike, brisače za steklo, trobil, vseh vrst svečic ter akumulatorjev. Delavnica je opremljena z najmodernejšimi Bosch-stroji in aparati, ter jo pod vodstvom v tvornici izvežbanih strokovnjakov. Največja solidnost dela in zmerne cene.
»BOSCH-SERVICE« ELEKTROINDUSTRIJA, D. D.
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 13
Vrtne zaklopne stole
prodaja pisarna Tribuč na Glincah. Telefon 2605.
Kopalne obleke
od 45 Din naprej Vam nudi »LUNA«, Maribor, Aleksandrova cesta 19. Poštna naročila točna.
ivrdfca A. VOLIH
I (uhlja na Kesljeve cesta 24. nudi on te« neie trge vrste D$emfno moko »n rirace mlevske izdelke
Zahtevajte cenik!
OPEKA
se zopet dobi: zidna, mala strešna in tlakovec v poljubnih množinah po najnižji ceni. Se priporoča F. JERKO, opekarna ČRNUČE.
M)
šclavio s
P ANINI!
Svetovnih znamk kup:te po globoko znižanih cenah pri
MUSICA
Sv. Petra cesta štev. 40 -Najceneje izposojuje, popravlja in uglašuje!
Prodamo
»Privatna nastava«
(prej šola »Hajdukovič«) sprejema za vs» razrede gimnazije. Pejjsion. Pisati na: Njegoševa ulica 29, Beograd.
Šoferska šola
oblastveno koncesijonirana. I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpile, Ljubljana, Dunajska
Sobo
takoj odam solidnemu gospodu. Jegličeva cesla 9.
Stanovanje
dvosobno, za oktober ali november — išče mirna stranka. — Ponudbe pod »Točno plačilo« št. 9904 na oglasni oddelek »Slovenca«.
Vila
blizu centra naprodaj. Ponudbe pod »Sv. Krištof 1931« št. 9082 na upravo »Slovenca«.
Hišo z gostilno
Pohištvo
spalnice vseh vrst
ter
hrastove pisalne mize nudi po izredno nizkih cenah Ivan Kuhar, mizarstvo, Vižmarje 69, Št. Vid nad Ljubljano.
Voz brek
na vzmeteh, na oljnate osi. v najboljšem stanju, po utfodni ceni naprodaj Petkovšek Franc, Drenov grič 28, Vrhnika
Auto Chrysler
zadnji 66 model, karo serija Fisher Sedan, pet sedežni, skoraj nov, 6000
pue, L,].iDi)ana, uunaisKa _ ,	,	. in trgovino kupim na pro- kilometrov, naprodaj. Ve-
ces»a 31 Prihodnji redni Uvosohno Stanovan|e metnem mestu v bližini lika Drj1o*nost. Pojasnila
tečaj 1. septembra.
Dva manjša dijaka
sprejmem na stanovanje in hrano. Vestno nadzorstvo. Zmerna cena. Gosposka ulica 10. Naslov v nritličiu.
prazno, iščem v Mariboru ' cerkve in želez, postaje. pri Auto-klub, Ljubljana v sredini mesta (približno Ponudbe z natančnim opisom prosim na: Cecilija Fuis, Aleksandrova 18, Murska Sobota.
med glavnim trgom in glavnim kolodvorom), s popolnoma ločenim vhodom. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru,
aBonnBBinBasas
kitajte in širite
»Slovenea«! ■ ■BUHaaHensas
Kupim žago
v Ljubljani ali ljubljanski okolici. Natančne ponudbe s popisom, ceno in kje se nahaja, na upravo Slovenca pod »Plačilo v gotovini« št. 9916.
veze sliive
debele, namizna jabolka in hruške, kg po 3-75 Din razpošilja v košarah po 30 kg franko vsaka že lezniška postaja G. DRECHSLER, TUZLA
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana • Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Morske ribe!
Danes in jutri sveže pošiljke! Vina prvovrstna dalmatinska samo iz lastnih vinogradov! Čez ulico znižano. Črno, belo in rdeče po 10 Din. V go- ! stilni na dvorišču hotela \ Tratnik. Sunara.
Misrfa očesa
Najboljše sredstvo proti curjini očesom CLAVEN je mast
Dobite v lekarnah. dr©» ■erijah ali naravnost ic
'vornice in glavnega skladišča
m. umuih
ehnrnar - «ISAH
Varujte se potvorb
Širile »Slovenca«!
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR bo oddala v najem več
v svoji novozgrajeni palači na najprometnejšem mestu na oglu Slovenske in Gosposke ulice v Mariboru. | Interesenti dobijo potrebne informacije pri ravnateljstvu hranilnice in so naj javijo do 5. septembra 1931
OTVORITEV GOSTILNE
Podpisani naznanjam cenj. občinstvu, da sem prevzel gostilno' dd g. Sedeja na vogalu Kolodvorske in Slomškove ulice, jo prerenoviral in <)tt otvoril danes v soboto 29. t m. pod znanim imenom gostilna
„LJUBLJANSKI DVOR«
Točil bom prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov Jesenice pri Splitu, kakor tudi izborna štajerska vina. Postrezal bom z izborno domačo in primorsko kuhinjo in izbiro morskih rib. Cene zmerne.
Za obilen obisk se priporoča	Matej čepič.
Zahvala
Ker nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej za izraženo sožalje povodom smrti naše nepozabne, dobre mame, gospe
Alte Poderžaj
se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Vsem in vsakomur najiskrenejša zahvala!
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL

fc? -i p ce C_ 1> f r- i: t>
-s T . s i?
•S.3aJ ScoS ■5. B c .X
J s j S —
EIŠnS S*
jN i£ a f — S
Bfi® . v ffia
IS
• «Q m .O
S	c
i i o irj
m 1 rt ' Q o o a ■ jh " d o S d g
>2 S n ..o! c n > ® a f
M ti N > - D OB , ,Q» ra C
s.Šw2aU So I - w
.. _ . 55:2 i
= 60 _ S » o
« a tf a g »
Sssž I
Josip Lavtižar:
led in Briksen
Zgodovinska povest iz 17. stoletja.
Ta vitka rdečelična deklica je pa tudi tako prijazno gledala v svet, da se je morala vsakemu prvi hip prikupiti. Bila je preprosta Gorenika, modrega vedenja in brez priučenih manir, edino taka. kakršna je vzrasla ob dobri vzgoji staršev na divnih jezerskih bregovih. Imela je bogastvo brez denaria: lepoto in nedolžnost. Ni se je še dotaknila slana, ki zamori mlado cvetje. Razvijala se je kakor vijolica, skrita v grmič ju. Ni pa se zavedala svoje lepote, saj je deklica le tako dolgo lepa, dokler sama tega ne ve. Najlepša je roža, ki nič se ne baza. In kako krasen dan meseca maja! Pesnik bi bil zaklical:
Čez zlato pogorje, čez rosno ravan privriskal, prismčjal se mladi je dan, in rožice vže so iz sanj zadehtele, in ptičice vse na čast maju zapele.
Drugi dan je bila nedelja. Miklavž je prišel po jutranji božji službi domov in vzel s police knjige, da je prečital še enkrat, kar je razlagal župnik Orehar v cerkvi na podlagi evangelija tretje nedelje po veliki noči. Takrat je znal malokdo čitati. Naučili so se le tisti, ki so hodili prostovoljno v župnišče, kjer sta jim župnik ali njegov duhovni pomočnik kazala črke in jih navajala k zvezi črk v besede. Ribič je imel že od mladosti veliko veselje do izobrazbe. Prisvojil si je gladko tekočo sestavo besedi v stavke. Knjiga, njegova last, je imela naslov »Evangelia inu Listuvi«. Spisal jo je leta 1613. jezuitski pater Janez Čandik,
roien v Višnji gori. Škof Tomaž Hren je knjigo pregledal, tu ali tam kaj popravil in jo izročil v natisk ljubljanskim jezuitom. Po vseh cerkvah ljubljanske ško ije so duhovniki veliko let iz nje čilali vernikom liste in evangelije ob nedePah in praznikih. V ti knjigi nahajamo precej čist slovenski jezik — da — najlepši, kar so ga pisali v prvih dveh stoletjih slovenskega slovstva. Jezuit pater Janez Čandik, pisatelj te knjige, je poučeval pri sv. Jakobu v Ljubljani mladino v verskih resnicah. Spoznal je, da ne zadostuje samo poučevanje brez knjige, temveč da morajo imeti duhovniki tudi knjigo, po kateri naj bi ljudstvu razlagali evangelij. Prva izdala je izšla v 3000 izvodih in bila pozneje večkrat ponatisnjena. Tako je prišla v roke tudi Miklavžu Cvetku, ki jo je z veseljem pregledoval in večkrat na glas čilal iz nje. Njegova sestra Mina je bila že nekoliko prestara /.a tako učenje; z velikim veseljem pa se je popri-jela abecede mlada Rezika. Nenavadno hitro jo je naučil oče Miklavž, tako da ga je hčerka kmalu prekosila v ti znanosti.
Tisto nedeljo se je prav pogosto oglašal iz stolpiča jezerske cerkve »zvon želja«. Ta naslov so mu dali zalo, ker je imel vsak romar, ki je zvonil ž njim, neko določeno željo z upanjem, da se mu bo spolnila. Miklavž je imel to nedeljo prav malo časa za čitanje. Že štirikrat sla peljala z Reziko božjepotnike na otok in se vračala zopet s polnim čolnom nazaj. Šele popoldne so odšli po blagoslovu zadnji obiskovalci domov.
Meri temi se je pripeljal k Ribičevim tudi Škan-larjev Jaka z Rečice. Bil je nekoliko slaboumen, pa se ni zavedal svoje duševne omejenosti, ki mu je bila prav zato vir dobrih dohodkov.
»No, Jaka, kako se je obnesla danes tvoja cerkvica?« so ga izpraševali pri Ribičevih.
»Ni bilo slabo.« je odgovoril iu postavil štiri-oglati zabojček na klop pred hišo.
Jaka je namreč nosil na hrbtu cerkvico, sestavljeno iz štirih deščic ler poslikano zunaj, še živahnejše pa znotraj z raznimi podobami. Lična so bila tudi vratca, ki so imela ključavnico kot varstvo Jakove zakladnice. Na notranjih stenah so bili naslikani zavetniki blejske župnije. Najlepši prostor je zavzemala jezerska Mati božja z Jezusom v naročju. Poleg nje je bij župnijski patron sv. Martin na belem konju. Sv. Martinu so sledili: sv. Štefan na Kupljenku in na Blejski Dobravi s kamenjem v roki, sv. Jakob v Ribnem kot romar, sv. Lenart v Bodešicah z verigami in sv. Andrej na Rečici razpet na Icrižu. Slike niso bile umetniške, vendar pa dostojne. Nad cerkvijo je stal stolpieek, v katerem »ta visela dva zvončka. Jaka je zvonil ž njima, ila je bila stvar bolj slovesna. Prazni prostor na stenah je bil ozaljšan s' suliimi venčki v najbolj živahnih barvah. Kadar se je zbralo več gledalcev okrog cerkvice, je prižgal Jaka v njej tudi drobno svetilko. Vse skupaj je bila to ljubka stvar, ki jo je vsak rad pogledal, nekoliko težka sicer, toda Jaka jo je nosil tako potrpežljivo, kakor bi mu bila v največjo zabavo.
»Poglej, kako sta dva venčka že stara.« je rekla Rezika Jaku. »Saj se že nič več ne pozna, kakšne barve sta bila.«
»Rezika,« je odvrnil Jaka, »ti si me vedno rada imela. Zato vem, da mi bos dala dva druga, čisto nova. Ti jih imaš dovolj v skrinji.«
»Kar malo počakaj, brž ti prinesem dva prav lepa.«
Za Jugoslovansko tiskarno • Uubliani: Karal <">č.
Izdaiuteli: Ivan liukovec.
Urednik: Franc Kremžar.