Družbeni dom v Bohinjski Bistrici V Bohinjski Bistrici se pripravljajo na prvomajsko slavje delavcev Gorenjske. V novem družbenem domu, ki se imenuje po predvojnem revolucionarju, komunistu in borcu Jožetu Ažmanu, bo slavnostna seja CK ZKJ, pred domom pa delavski Prvomajski tabor. Vsa Bohinjska Bistrica je v pričakovanju slavja, še posebno pa hitijo z izgradnjo doma in njegove okolice. Dom Jožeta Ažmana, kjer bo pozneje središče političnega, kulturnega in družbenega življenja Bohinja, so začeli graditi lani 12. oktobra, odprli pa ga bodo 1. maja — Foto: F. Perdan Leto XXXII. Številka 30 Ti iui;:. občinske konference SZDL r~Waii.. Kranj. Radovljica, Škofja Loka • Trto* - Izdaja Časopisno podjetje ChiKraaj - Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Andrej Zalar Kranj, torek, 17.4. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik oh sredah in sobotah, od julija 1974 pa oh torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Potres v Črni gori Va*tvu predsednika republiškega Zveze sindikatov Slovenije delavci iz Crne gore so ti ob obisku na Gorenjskem ogledali tudi ^b»oproizvodni*pohištva vAJplesu v Železnikih. - Foto: D. D. Marsikateri uvoz bi lahko rešili doma flbsfL Loka, 13.- aprila — V lektivu, solidarnosti med temeljnimi • •'. -----ui:xl.«„q organizacijami, informiranju, nagrajevanju inovatorjev in sindikalni organiziranosti. Ogledali so si tudi proizvodnjo hladilnih naprav. To dopoldne so gostje iz Crne gore obiskali tudi našo največjo tovarno pohištva v Sloveniji, Alples Železniki. Tu so se največ pogovarjali o investicijah, izobraževanju in nagrajevanju, o akciji zaključnih računov, tehnični varnosti v podjetju, izostankih z dela in povezavi delovne organizacije s krajevno skupnostjo. Ogledali so si tudi proizvodne obrate in Alplesov zadnji veliki dosežek, nov salon pohištva, ki ga bodo odprli te dni. Gostje so bili navdušeni nad izredno urejenostjo te naše lesne tovarne in predlagali izmenjavo izkušenj z njihovo Industrijo namještaja »Marko Radovič« Titograd. Nasploh so gostje pri obisku obeh delovnih organizacij ugotovili, da se naša industrija vse premalo pozna med seboj in da bi s pravo delitvijo dela med jugoslovanskimi delovnimi organizacijami marsikateri uvoz lahko resili doma. D. Dolenc ''— i"~------ Zveze sindikatov Hafnerja in predsednice med-sindikalnega sveta Zveze rr za Gorenjsko Ivanke Sul-o v petek Gorenjsko obiskali ii delavci črne gore, Emin pač, predsednik republiškega Zveze sindikatov Crne gore in sodelavca Dragoljub Obra-Gojko Stojović. To je bil ?J*prvi daljii obisk v Sloveniji in "Gorenjskem. V četrtek so bili "9* na pogovorih na republiškem 2* Zveze sindikatov Slovenije, na Jjfrjfaem komiteju ZKS jih je ^W tovarH Franc Popit, obiskali * todi delovno organizacijo De v Ljubljani m- Litijo. JJ* Gorenjskem so pa danes najprej Loške tovarne hla-^7*. ki so jih posebej zanimale ^J** podobne hladilne industrije, 'mm njihov Obod Cetinje. S orni delavci Loških tovarn mov so se pogovarjali največ dohodkovnih odnosov v ko- DOGOVORILI 8tje občinskih skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj ****ijie«, Škof)a Loka in Tržič bodo 23. in 24. aprila v Kranju S. strani objavljamo povzetke gradiva za seje skupščin občin-■ skupnosti za zaposlovanje. Posebej opozarjamo na podatke 25* števila zaposlenih v posameznih občinah in rasti produktivni jih zajema poročilo o delu posameznih skupnosti za zapo-ter na predlog finančnega načrta posameznih skupnosti. -~ »hinj pred slavjem Uuniski Bistrici in v okoliških vaseh se vsi 5£%i pripravljajo na P^majsko Mesec ob družbenem domu J°ze%*™aZe7ec akci, čiščenja, pospravljanja, mesec orcij Mesec •anja, m dela Nadaljevanje na IS. str. Katastrofa, kakršne ne pomnimo V nedeljo ob 7.21 je Crnogorsko Primorje in južni del Crne gore zajel katastrofalni potres, katerega moč je znašala 7,2 stopnje po Richterjevi oziroma 9 stopnje po Mercallijevi lestvici. Epicenter potresa, za 1,2 stopnje močnejšega od onega leta 1963 v Skopju, je bil SO kilometrov za- r Vsi moramo pomagati! Izjava predsednika Tita ob katastrofi, kije prizadela Crno goro k. Igalo, 15. aprila — Potem, ko je obiskal kraje v Hercegnovem in okolici, je predsednik Tito izjavil za televizijo Titograd: »Potres, ki je prizadel to območje je bil zelo močan. Kraji, ki sem jih obiskal in nekaj strahovitih ruševin, ki sem jih videl, dajejo srhljivo sliko. Ogledal sem si ladjedelnico v Bijeli. Tam je 70 metrov obale, skupaj z delavnicami in vsem ostalim, potonilo v morje. Sreča je, da danes ni delovni dan, zato je bilo tam le malo ljudi, tako da ni bilo mnogo žrtev. Toda od vodilnih ljudi iz Črne gore, ki so bili v Baru, Ulcinju, Budvi in Kotorju, sem zvedel, da je bilo tam razdejanje mnogo hujše. Doslej je bilo mogoče videti to, kar je na obali. Verjetno pa so v hribovskih vaseh stare hiše vse porušene. Črna gora je torej utrpela ogromno škodo. Mislim, da mora biti vsakomur jasno, da mora solidarnost, ki se je pri nas vedno izkazala, priti tokrat do izraza. Vsi narodi in narodnosti, vse republike in pokrajine morajo pomagati črnogorskemu narodu, da bo lažje premagal posledice nesreče. Prepričan sem, da bodo to kar najbolje opravili, tako da gmotna pomoč sploh ni vprašanje. Toda človeških življenj ni mogoče vrniti. Številne družine so doživele tragedijo — teh izgub jim ne more nihče nadomestiti. Treba pa jim je to tragedijo vsaj ublažiti,« je med drugim dejal predsednik republike Josip Broz-Tito. Predsednik Tito je tudi zahteval, da ga o vseh dogajanjih na prizadetem področju sproti obveščajo in poudaril, da mora biti pomoč skupnosti čimhitrejša, da bi lahko posledic« potresa kar najbolj učinkovito odpravljali. Potres, ki je zamajal tla Črnogorskega Primorja in južni del Crne gore je bil najmočnejši, kar smo jih v naši državi zabeležili v zadnjih sedemdesetih letih — Več kot 90 ljudi izgubilo življenje, več sto je huje ranjenih, porušena pa so mesta in vasi, prekinjene prometne in telefonske zveze ter potrgani vodovodi — Ponovno se je izkazala solidarnost, saj pomoč prihaja z vseh koncev države hodno od Titograda in 30 kilometrov od Ulcinja. To je najmočnejši potres, kar smo jih zabeležili v zadnjih sedemdesetih letih v naii državi, saj je bila njegova rušilna moč enaka detonaciji 10 milijonov ton klasičnega razstreliva. Se hujše posledice je omililo žarišče v morju, kljub temu pa je po podatkih štaba za odpravljanje posledic potres terjal nekaj čez 90 življenj in povzročil velikansko škodo. Najbolj sta prizadeti južni mesti našega Jadrana, to sta Ulcinj in Bar. Po prvih podatkih, ki so seveda še nepopolni, je bilo v Ulcinju 20 mrtvih in več kot 200 ranjenih. Porušenih je veliko poslopij, starega dela mesta pa skoraj ni več. V Baru je bilo 24 mrtvih, ranjenih pa je Še precej več prebivalcev. Poleg drugih objektov sta se sesula tudi hotel »Agava« in sodno poslopje. V vasi Crmnici pri Vizpazarju na obali Skadarskega jezera se je do tal podrlo 60 hiš, pod ruševinami pa je umrlo 15 ljudi. Hudo so prizadeti tudi okoliški kraji Ostros, Šestani in drugi. Stari Kotor je skoraj v celoti porušen. Porušeni sta tudi bolnišnici v Kotorju in Risnu, veliko škode je še v hotelih »Fjord« in »Markov rt«. Po nekaterih podatkih je bilo v mestu 12 mrtvih in več kot 400 ranjenih, velik del obale pa se je posedel v morje. Tudi v Hercegnovem je potres terjal žrtve. Podatki, ki so jih zbrali pvi dan, omenjajo, da so bili mrtvi štirje. Skoda pa je ogromna. Med drugim sta precej uničena hotela »Boka« in »Tamaris«, predvsem pa večina starejših poslopij. V predmestju, v Zeleniki, je morje zalilo pristanišče. Enaka usoda je doletela tudi 200 metrov jadranske magistrale v Kamenalih. Zaradi poško- Nadaljevanje na 13. str. STANE DOL AN C V BOHINJSKI BISTRICI - Sekretar predsedstva C K ZKJ Stane Dolanc je minuli petek obiskal Bohinjsko Bistrico, kjer sije ogledal nov dom družbenopolitičnih organizacij Jožeta Ažmana in spominski muzej Tomaža Godca. Pri ogledu doma, ki ga bodo odprli 1. maja, ko bo v njem slavnostna seja CK ZKJ, je pohvalil delavce Gradisa, temeljne organizacije združenega dele Jesenice, ki so v tako kratkem času zgradili dom ter vse druge delavce, ki so sodelovali pri izgradnji doma, ki so ga začeli graditi 12. oktobra lani. Staneta Dolanca so spremljali sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina, predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš, sekretarka komiteja občinske konference ZKS Radovljica Vlasta Vidic, predsednik speta krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica Ivan Cerkovnik ter drugi. (D. Sedej) - Foto: F. Perdan 28. aprila 1179 od 20. do 2. ura bo na razstavišču Gorenjskeaa sejma igral veliki plesni orkester pod vodstvom mojstra Jožeta Privafca. Pela bosta Oto Paatnor in Moni Kovacič. Vstopnice po 1 50 din so v prodaji v komerciali GS v Savskem logu NASLOV: naiBEPITEU 8 PLESOfTI Izvolitev Vladimirja Bakariča Delegati hrvaškega sabora so na petkovi skupni seji soglasno izvolili dr. Vladimirja Bakariča za člana predsedstva SFRJ iz SR Hrvatske. V obrazložitvi kandidature je zapisano, da je opredelitev vseh družbenopolitičnih organizacij rezultat dosedanjega dela predsedstva SFRJ in osebnega prispevka Vladimirja Bakariča pri dejavnosti tega pomembnega državnega organa. Štafeta prek zasnežene Šar planine Tretji dan bivanja na Kosovu so štafeto mladosti sprejeli v starodavnem Prizrenu. Tu se ji je pridružilo dvajset lokalnih štafet. Na pot proti zasneženi Šar planini so jo pospremili s petjem in plesom, prebrali so pozdravno pismo tovarišu Titu v treh jezikih — v albanščini, srbohrvaščini in turščini. Kurirčkova pošta v mariborski občini Do včeraj je kurirčkova torba po skrivnih poteh, varno v rokah mladih, a požrtvovalnih kurirjev potovala po mariborski občini. V petek popoldne je prispela na »osvobojeno ozemlje« v središču Maribora — na Trg svobode. Pionirji so se uspešno izmikali postavljenim zasedam, na dvoriščih šol, ob spomenikih in v vojašnicah — kjer imajo osvobojeno ozemlje — pa so pripravljali mitinge. Včeraj popoldne so kurirčkovo torbo v Framu pri spomeniku v Gaju predali pionirjem slovenjebistriške občine. Osrednja slovesnost ob dnevu železničarjev Številni Ljubljančani in gostje iz vse Slovenije so se v petek pred spomenikom na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer je pred 59 leti vzplamtela iskra upora in revolucionarnega gibanja železničarjev, poklonili spominu na žrtve, ki so jih pokosili streli žan-darjev. Slavnostni govornik na osrednji republiški slovesnosti ob dnevu železničarjev Jože Borštnar, sam nekdanji železničar, se je spomnil temnih, a hkrati svetlih dni prebujene revolucionarne zavesti slovenskih železničarjev. Kdaj se prične in konča vikend Vest, da zvezni izvršni svet pripravlja sklep o omejitvi hitrosti vožnje na cestah in o prepovedi vožnje ob določenih dnevih v tednu glede na parno ali neparno številko registrske tablice, je vzbudila veliko pozornosti najširše javnosti. Med zanimivimi podrobnostmi, ki jih bo sklep natančno določil, je tudi vprašanje, kdaj se začne in konča vikend. Po vsej verjetnosti se bo začel v soboto opolnoči in končal v ponedeljek ob 6. uri. V »Sori« izdelajo predsobo v šestih urah Kolektiv medvoške »Sore&, ki dela v okviru Slovenija lesa, izdela pohištvo za pred sobo v šestih urah. To je seveda svojevrsten rekord v izdelavi pohištva. Tako so pred petimi leti potrebovali za izdelavo garniture kar 32 ur. Uspeh so dosegli pred vsem z dobro organizacijo dela in učinkovitim izkoriščanjem časa. 30 let vzgoje mladih za SLO V petek orientacijski pohod Na Gorenjskem tekmovanju v orientacijskem pohodu in drugih spretnostih bo v petek nastopilo 35 ekip učencev osnovnih in srednjih šol ter mladih delavcev in kmetov — Popoldne ob 15. uri osrednja slovesnost v domu JLA ekip, sestavljenih iz mladih delavcev in kmetov. Tekmovanje je zamišljeno v obliki orientacijskega pohoda, na katerem bodo mlade čakale številne zahtevne preizkušnje. Začelo se bo ob 8. uri pred osnovno šolo ranceta Prešerna, nakar se bodo osnovnošolci najprej pomerili v streljanju z zračno puško, starejši pa z malokalibrsko. Med pohodom bodo tekmovalci preizkušali svoje znanje in sposobnosti v dajanju prve pomoči, v topografiji, odgovarjali bodo na vprašanja o narodnoosvobodilnem boju ter splošnem ljudskem odporu, razstavljali in sestavljali puške, ter metali bombe. Ekipe, vsaka bo štela po pet članov, bodo štartale v razmaku petih minut. Zadnja bo prišla skozi cilj predvidoma okrog enih popoldne, ko bodo že znani rezultati najboljših v vsaki od treh tekmovalnih skupin. Te bodo razen pokalov, medalj in priznanj predvidoma dobile še skromne praktične nagrade, najuspešnejše pa se bodo udeležile tudi republiškega tekmovanja. Osrednja slovesnost ob 30. obletnici vzgoje mladih za splošni ljudski odbor bo ob 15. uri v domu JLA. Pred tem si bodo mladi tekmovalci v domu ogledali še zanimivo razstavo o nastanku in razvoju oboroženih sil Jugoslavije. O pomenu praznovanja bo na slovesnosti govoril Ljubo Kržišnik, komandant pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Gorenjske, v kulturnem programu pa bo sodelovalo 200 učencev gorenjskih šol in godba na pihala iz Tržiča. H. Jelovčan Kranj — Mladost ni le brezskrb-nost; je tudi zagnanost, delavnost, prizadevanje za boljši skupni jutri, za razvoj in napredek naše družbe, ki so ji dale osnovo pridobitve zadnjih desetletij. Letos mineva trideset let od začetka načrtnega usposabljanja in vzgoje mladih za splošni ljudski odpor, ene od najmnožičnejših oblik skrbi za ohranjanje in obrambo naše svobode. Jubilej bodo mladi počastili predvsem s tekmovanji, ki naj bi prikazala njihovo znahje iz obrambne vzgoje. Šolska tekmovanja so že mimo, prav tako so do konca tega tedna spravili pod streho tudi vsa občinska, gorenjsko tekmovanje pa bo v petek, 20. aprila, v Kranju. Sodelovalo bo 35 najboljših ekip iz vseh petih gorenjskih občin. Največ jih bo iz osnovnih šol, po nekaj manj pa bo ekip učencev srednjih šol in Mladi o aktualnih nalogah Jesenice — V četrtek, 12. aprila, so se sestali delegati občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije z Jesenic na svoji 4. seji. V osrednji točki dnevnega reda so spregovorili o najpomembnejših nalogah mladincev iz jeseniške občine v prihodnosti. Med obvezami, ki se jih bodo mladi morali kar najhitreje in čimbolj odgovorno lotiti, so še posebej izpostavili organizacijsko in akcijsko krepitev osnovnih organizacij na vseh rvneh. Tako bodo pristopili k organiziranem združvanju mladih komunistov v aktive, ki naj bi postali idejno-akcijska jedra osnovnih celic mladinske organizacije. Obenem bodo tudi uskladili svoje delovne načrte s programi drugih družbenopolitičnih organizacij, pri čemer naj bi osnovne organizacije Zveze komunistov in Zveze sindikatov ter krajevne konference Socialistične zveze in krajevne organizacije Zveze borcev spodbujale aktivnost mladih v tistih okoljih, kjer ne delujejo zadovoljivo. Gorenjski Kidričevi nagrajenci V sredo so v Ljubljani podelili Kidričeve nagrade, nagrade sklada Borisa Kidriča in nagrade za izume in izpopolnitve. Med nagrajenci sklada Borisa Kidriča sta tudi doc. dr. Marko Lavrič in prof. dr. Jelka Bergant-Dolar, ki sta nagrajena za delo s področja fiziologije in patologije funkcije dojke, zajeto v 18 publikacijah. Po svoji originalnosti se odlikujejo predvsem tiste publikacije, ki obravnavajo problem galak-toreje. To raziskovalno delo prinaša pomembne prispevke k fiziologiji in patologiji dojke in nekatere nove ideje, ki so pomembne za nadaljnje delo na tem področju. Nagrado sklada Borisa Kidriča je prejel tudi prof. dr. Ernest Petrič za delo »Mednarodnopravno varstvo narodnih manjšin«. Avtorjeva knjiga prinaša nove ideje, ki so pomembne za nadaljnje delo na obravnavanem področju in se primerno vključuje v prizadevanja za čimvečjo pomoč pripadnikom slovenskih narodnostnih skupnosti v Avstriji in Ita- liji. Franc Oman pa je dobil Kidričevo nagrado za izume in izpopolnitve za »Neprekinjen proces proizvodnje od vlaken do gotovih izdelkov v I BI Kranj« in izdelavo lastnih žakard-skih strojev. Njegova izuma sta izrednega pomena za dvig produktivnosti v tekstilni industriji. L B. Kot pomembnejše bodoče naloge so si začrtali tudi konkretne akcije za povečanje produktivnosti pa osebne in tehnološke discipline, za racionalizacijo proizvodnje in druge oblike napredka v združenem delu. Prav tako si bodo prizadevali za aktivno prisotnost mladih v delegatskem sistemu, okrepljeno delovanje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, idejnopolitič-no izobraževanje in usposabljanje novih kadrov ter načrtno kadrovsko politiko, ki bo osnova za prehod na kolektivno vodenje organizacije mladih. Ob koncu so poudarili, da bo v prihodnosti treba več storiti za tesnejšo povezavo mladincev z družbenimi organizacijami in društvi. Zato bodo v njih pričeli z ustanavljanjem mladinskih aktivov, obenem pa bodo iskali nove možnosti za organizirano interesno povezovanje mladih. Ena najpomembnejših konkretnih nalog mladincev v prihodnosti bo priprava na republiše in zvezne mladinske delovne akcije. Kot so ocenili, pri njih že uspešno poteka prek lokalnih delovnih akcij, kjer se bodo potrdili vsi možni kandidati za širš delovne akcije. Da bi mladi iz jeseniške občine vse načrtovane naloge uresničili, so spregovorili tudi o odpravljanju pomanjkljivosti pri delu. Tako bodo v bodoče predvsem zaostrili osebno in kolektivno odgovornost članstva. S. Saje Tito-revolucija-mir Cerklje - Danes ob 16. uri se bo v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah začelo tekmovanje učencev osnovnih in srednjih šol ter mladih delavcev in kmetov z vse Gorenjske v znanju Tito-re-volucija-mir, ki letos nosi naslov SKOJ-ZSMJ (1919-1979). Tekmovanje je posvečeno 60. obletnici mladinske organizacije in predstavlja svojevrstno mladinsko politično Šolo marksističnega izobraževanja. Hkrati s tekmovanjem, ki se ga bo udeležilo dvajset ekip oziroma 200 mladih, bo v Cerkljah tudi osrednja svečanost v počastitev 60. obletnice ustanovitve mladinske organizacije. O pomenu praznovanja bo spregovoril Zdravko Krvina, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko, v kulturnem programu pa bodo sodelovali učenci osnovnih, srednjih in glasbenih šol z Gorenjske. H J Djuro Pucar-Stari Onemelo je njegovo Grahovo, njegova Bosanska Krajina, onemela Bosna in Hercegovina in vsa Jugoslavija. Djura Pucara-Starega, velikega revolucionarja, narodnega heroja, dvakratnega junaka socialističnega dela, preprostega človeka in plemenitega tovariša ni več. Pripadal je vrsti prekaljenih revolucionarjev jugoslovanskega delavskega in komunističnega gibanja; polnih šestdeset let svojega življenja je bil v prvih vrstah revolucionarjev in svetal primer ne-omajnosti, junaštva, nesebičnosti. Več kot štirideset let je bil eden najbližjih sodelavcev tovariša Tita pri vodenju partije, narodnoosvobodilnega boja in povojne izgradnje naše domovine. Rodil se je 13. decembra 1899 v revni kmečki družini v vasi Kesići pri Bosanskem Grahovu. V Baranji in Pecsu se je izučil za kovača. 2e tedaj se je priključil delavskemu gibanju. Leta 1920 je postal član SKOJ, dve leti kasneje pa član KPJ. Vedno je v prvih sindikalnih in partijskih vrstah. Julija 1929 so ga zaradi revolucionarnega dela prijeli in obsodili na osem let ječe, zatem pa ie na dve leti. Deset let nepretrgane ječe v Sremski Mitrovici in v Lepoglavi. Od tu tudi njegov vzdevek »Stari«. Ko je namreč prišel iz zaporov, so komunisti, ki so delali v strogi konspiraciji, govorili le, da bo na sestanek prišel star zapornik. S časom so tistega »zapornika« pozabili in ostal je le »Stari« . . . Po napadu Nemčije na Jugoslavijo je kot član pokrajia-skega komiteja KPJ za BiE vodil priprave za oborožene vstajo v Bosanski Krajini. Nt Sehitlukih pri Banjaluku jt pripravil posvet vodstva partijskega aktiva, kjer so se as-govorili o pripravah za vstaja. Ustanovil je prvi štab partizanskih odredov za Bosanski Krajino. 2e ob koncu leta 1941 je na njegovo pobudo ■"it*** prava mreža okrožnih parnj-skih komitejev, partizanski* odredov in štabov narninsss vobodilnih odborov in mas-žičnih protifašističnih organizacij. Konec leta 1942 je postal politični sekretar pokrajinski^ komiteja KPJ za Bosno is Hercegovino, na II. lasrirtssji AVNOJ v Jajcu pa so ga n-volili za člana predat dati> AVNOJ. Bil je tudi eden od ar ganizatorjev ustanovne slap ščine ZAVNO BiH in njege* predsednik. Po osvoboditvi je Djuro Pecar opravljal visoke parttjsfc* in državne dolžnosti. Do starca 1995 je bil sekretar p »kis jinskega komiteja, kaanejeCn KP, predsednik prezidija Jjad-ske skupščine Bosne in H« govine in podpredsednik zidija ljudske skupščine Jugoslavije. Od 1948. do 1993. Isti je bil predsednik vlada F republike Bosne in Hi vine, od 1953. do 1991. leta pt Sredsednik ljudske si iH. Štiri leta je bil tudi sednik ZZB NOV Jugoslavija Na 5. kongresu KPJ je bil ia bran za kandidata za člsat politbiroja CK KPJ, na šestem, sedmem in osmem ksa-gresu pa za člana komiteja CK ZKJ. Večkrat' bil član glavnega in zv« odbora ljudske fronte, ki SZDL Jugoslavije. Vrsto visokih odlikovanj v svojem bogatem žii dobil Djuro Pucar: odlik« je bil z redom jugoslovanske velike zvezde, z redom ji socialističnega dela, z ljudske osvoboditve, partimas-ske zvezde z lento in slana vencem, z redom zaslug aa narod z zlato zvezdo, bratstva ia enotnosti z zlatim vencem is še in še. Bil je tudi narodni ke-roj. Ugasnilo je veliko in življenje človeka, ki je i jo svoje preproste besede is veličino svojih del pokaš* novim generacijam, kake treba živeti in delati. JESENICE Danes, 17. aprila, ob 12. uri se bo sestal izvršni svet občinske skupščine. Člani sveta bodo obravnavali informacija nju gospodarstva v letošnjem letu ter pregledali poročilo o ui__ vanju politike cen v lanskem letu in programskih izhodišč za kw** leto. Poleg tega bodo razpravljali tudi o premoženjsko pravnih občanov ter obravnavali delegatska vprašanja. (S) RADOVLJICA — Za ponedeljek, 16. aprila, je bila sklicana seja izvršnega skupščine občine Radovljica, na kateri so obravnavali predlo« benega dogovora o sanaciji Blejskega jezera, predlog sklepa s razgrnitvi urbanističnega načrta Radovljica-Lesce-Begunje. pes poročilo o nadaljevanju pripravljalnih del izgradnje repubeH izobraževalnega centra v Poljčah ter obravnavali nekaj fiaasči* zadev: sofinanciranje nakupa prostorov Časopisnega podjet j -: v" sofinanciranje srečanja tehnikov ter sofinanciranje za postavil* menika Planinskega društva Srednja vas v Bohinju. Za ponedeljek, 16. aprila, je bila sklicana redna seja ohčinskf ference ZKS Radovljica, na kateri so razpravljali o gospo*** v občini za lansko leto, še posebej o akciji zaključnih ra«.\ o razvoju in povezovanju gostinstva in turizma, razpravljal-tarnem sklepu občinske konference ZKS, o poslovniku občinska renče ZKS Radovljica ter o nekaterih kadrovskih zadevah. Pohod po poteh I. slovenske brigad« Družbenopolitične organizacije in pripravljalni odbor i/ IvanČne gorice organizirajo v počastitev BO. oblet -niče ustanovitve ZKJ in SKOJ tekmovalni in množični pohod po poten I slovenske brigade II g"ipe odredov Pohod, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo svet za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski skupščini Grosuplje, bo tudi preverjanje obrambnih sposobnosti občanov Pohod, ki bo 21 in 22. april« * /bornim mestom v Ivančn. goru.. ><> imel dva dela. 1'm. tekmovali., del se bo začel 21. aprila, predvidoma oh fl uri. udeležili pa s«' g» ,,0(,° >'««»«. šol delavci organizacij združenega del«, člani rtriiMevI ' ck.pc w*H teritorialne ..I.»-.m.!..- Ml .-...-t 'I * Šolarji bodo tekmovali t metrov dolgem pohodu. w. bodo prehodili od 12 d, metrov dolgo progo t«-i sta malokalibrsko puško Množični pohod, ka , lahko udeleže ekipe katt-r« s nizanje, bo 22. aprila sVfrt Dolg bo 10 kilometrin T.i tekmovalnem kot mi.«' pohoda bo zmagovalna i-kipaprv pokal, prvih pet ekip pa i Vsi udeleženci pohoda pu slovenske brigade II grupr m bodo dobili spominske /na.si V nedeljo. 22. aprila, popni po ulicah Ivančne gonet-spominov za mladinki ter članice m člane klubov r Celovito urejanje dohodka V triiški občini podpirajo stališča slovenskih sin-- dikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela družbenih potreb ter nenazadnje tudi osebnih. Premalo govora je ponavadi tudi Trti* — Se ta mesec naj bi do-potrdili stališča slovenskih »tov o pridobivanju in razpo-iju dohodka ter uveljavljanju delitve po delu in rezultatih Razprave naj bi stališča dopol-zlasti tam. kjer so premalo ••»cena ali jasna. 2rnm naslov stališč pove. da gre a pridobivanje in razporejanje do-kflAa. Kljub temu pa je razprava atjvfčkrat živahna le v drugem I Le peščica razpravljavcev I anueni več pozornosti tudi prido-***nju dohodka, čeprav je znano, > Ir z večjim ustvarjenim do-aaftom. lahko zadovoljimo več gozdarskih, skupnih in splošnih Vojko Novak LJUBLJANA - Slovensko al jugoslovansko časnikarstvo je spet osiromašeno. Iz-fahfli smo kolega komaj dva-iaaetdeeetletnega Vojka No-•sata. Vojko Novak se je rodil na Jesenicah. Komaj petnajstletni fanti« se je že vključil v aase osvobodilne vrste. Po vajni je prijel za novinarsko aero in tega je sukal vse do •vaje smrti. Ni bil samo novinar temveč tudi publicist, in aražbenopolitični delavec. Vedno je ostajal zvest svojim revolucionarnim težnjam. Vojko Novak je bil od 17. april* leta 1969 do 1. februarja kta 1999 tudi urednik Glasa Gorenjske. »Moja želja je, da ki letošnji jubilej petindvajset letalca izhajanja Gla sa pomenilo tudi nove načrte za prisada je dni. Glas naj na svojta področju v sodelovanju s •vejimi bralci najde še po-■essbnejso družbenopolitično ki življenjsko mesto,« je zapihal ob srebrnem jubileju naše-9B časnika leta 1972 Vojko fcevak. razporejenju dohodka za akumulacijo, to je za obnovitev proizvodnje in za širjenje materialne osnove dela. Akumulacija je največkrat le ostanek, ki caplja za vsemi drugimi oblikami porabe. Sindikati so zato v stališča jasno zapisali, naj bi se delavci odločili za tak obseg akumulacije, ki bo tesno povezana z obsegom in strukturo uporabljenih poslovnih sredstev. - V tržiških organizacijah združenega dela so ob obravnavi stališč slovenskih sindikatov ocenjevali tudi lastne vsebinske rešitve v samoupravnih splošnih aktih in se v večini primerov tudi jasno dogovorili o bodočih nalogah v zvezi z njihovim dograjevanjem. Predlogov za dopolnitev ali spremembo stališč iz osnovnih organizacij zveze sindikatov, ki so skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami vodile razprave, ni bilo. Pogosto pa so bile izražene zahteve, da se morajo osebni dohodki v negospodarstvu gibati skladno z uspehi v gospodarstvu oziroma da v družbenih službah osebni dohodki ne smejo hitreje naraščati kot v gospodarstvu. V razpravah so največ pozornosti posvetili dohodkovnim povezavam med temeljnimi organizacijami in področju planiranja, kjer so postavili odločne zahteve po realnem in celovitem planiranju v organizacijah združenega dela in še posebej v samoupravnih interesnih skupnostih. Zelo podrobno so razčlenili delitev osebnih dohodkov in ponekod zahtevali temeljiti pretres sedanjih sistemov norm, ki bi morale vsebovati tudi faktor nagrajevanja kakovosti dela in ne le količinske in časovne normative. Podali so še zahteve po jasnih merilih za nagrajevanje režijskih delavcev ter menili, da je nekatera izplačila iz sklada skupne porabe oziroma iz materialnih stroškov le potrebno usklajevati vsaj v okviru občine, če ne širše. H. Jelovčan Nove mladinske organizacije Mladi želijo pestrejšo klubsko dejavnost in tesnejše sodelovanje s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami - V kraipi? ni skupnosti odrinjeni od odločanja, nimajo pa niti svojih prostorov Kranj — Občinska konferenca ZSMS Kranj je lani decembra začela z akcijo, naj bi vsaka temeljna organizacija združenega dela in krajevna skupnost, kjer pač vladajo pogoji za to, organizirala mladino v osnovne organizacije. Akcija je naletela na velik odziv in danes že lahko govorimo o njeni uspešnosti. Sindikalni obveščevalec Tržič — Konec marca je izšla prva številka Sindikalnega obveščevalca, ki jo je pripravila komisija za informiranje skupaj z občinskim svetom zveze sindikatov Tržič. Glasilo med drugim vsebuje važnejše naloge opravljene v zadnjem obdobju, oceno o delu osnovne organizacije zveze sindikatov pri uresničevanju zakona o združenem delu ter oceno akcije zaključnih računov, predstavlja osnovno organizacijo TOZD Mreža v Peku kot najbolj delavno v tem času, zapisan pa je tudi program dela občinskega sveta zveze sindikatov za 1979. leto. Sindikalni obveščevalec bo odslej izhajal večkrat, zlasti tedaj, ko bo potrebno temeljitejše obveščanje o uspehih in nalogah tržiškega občinskega sveta in osnovnih organizacij zveze sindikatov. H. J. Tako imamo vrsto novih osnovnih organizacij, med drugim tudi v Naklem, Bitnjah pa v kranjskem Kmetijsko živilskem kombinatu in Alpetouru. Mladi so sprejeli akcijske programe, ki so usklajeni z njihovimi možnostmi. Iz njih je moč razbrati, da mladi želijo pertrejšo klubsko dejavnost, ki naj bi jih združevala v interesnih dejavnostih kot so na primer razne komisije, klub OZN in druge oblike mladinskega organiziranja. Želijo pa razviti tudi tesno sodelovanje s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v sredini, kjer delajo ali živijo. Prav pri tem pa največkrat naletijo na trd oreh. Med organizacijami namreč še ni primerne povezave, ki bi omogočala obveščenost in s tem enakopravno udeležbo pri odločanju. To je še posebej značilno za nekatere krajevne skupnosti, kjer mladinsko organizacijo še vedno ne pojmujejo za enako pomembno. Mladina v takih sredinah ne more uveljavljati niti svojih stališč, kaj šele, da bi sodelovala pri odločanju v krajevni skupnosti. Razen te imajo na novo ustanovljene mladinske organizacije v krajevnih skupnostih še drugo težavo. To so prostori. Ne rabijo jih zgolj za sestankovanje, ampak tudi za zadovoljevanje širših interesov. In če nimajo pogojev za delo, potem jim ostane edino gostilna, ki vedno bolj postaja dom mladih. M. Erzin >t ustanovne seje CK KPJ v Bohinju Jože Ažman Bohinjska Bimtrica — 1. maja 99 v Bohinjski Bistrici slavje, v ••časti tev jubilejev partije: petnice ustanovne seje CK "J in 90-letnice Komunistične Partije Jugoslavije. Ob tej prllož-9"ti bodo odprli nov dom Jožeta •Baana ter muzej Tomaža God-**• Kako so delovali bohinjski '■auuisti v času pred vojno? KOMUNISTIČNA STRANKA Ob koncu prejšnjega stoletja je bil Jskaij eden od centrov železarstva ** Gorenjskem, po propadu fužin pa JtpriUo v Bohinj precej delavcev, ki * gradili bohinjsko železnico in bo-»■jski predor. Zaradi delavske tra-•*ije je bila socialna demokracija '• Bohinju precej močna, posebno z "tankom nove države in ob tem, *° »o se vesti o ruski revoluciji Sirile *di po Bohinju. Poleti 1919 je bila na zborovanju ' Mmtilni pri Kosu v Bohinjski Bi-*fici ustanovljena Socialistična de-•Hata partija Jugoslavije. Na zbo-**vanju je bilo 40 domačinov, izvo-i*i so Matevža Polajnarja za pred-**dnika in za sekretarja Joža Medja. Zaradi svojega programa je postala *ranka znana in je komunistična •ta dobila na občinskih volitvah *** 1920 111 glasov in s tem tudi ' odbornikov v občinskem odboru. Bih »o: Franc Kenda, Franc Polak, hnez Malej. Matevž Polajnar, Ja- kob Cerkovnik, Jože Ažman in Jernej Iskra. Aprila leta 1920 so se veliki stavki železničarjev pridružili tudi železničarji iz Bohinjske Bistrice. Ustanovili so stavkovni odbor, med stavko pa so se zbirali pri komunistu Jožetu Ažmanu iz Nomnja in pri Kosu v Bohinjski Bistrici. Stavka se ni uspešno zaključila, z dela so odpustili 17 stavkujočih železničarjev. Po obznani in zakonu o zaščiti države je prenehala legalna dejavnost komunistov, zaradi stalnega preganjanja se je število tudi zmanjšalo. Kljub preganjanju pa je v Bohinju ostalo močno jedro komunistov, pod vodstvom Jožeta Ažmana. J02E AŽMAN Bohinjski komunisti so se stalno povezovali z jeseniškimi komunisti, od jeseni leta 1921 pa do leta 1923 so vzdrževali stike s Trstom in Gorico, od koder je prihajal preko Bohinja po Gorenjski časopis Delo. Jože Repinc. ki je vzdrževal to zvezo, je kasneje kot kurir delal pri CK KPJ in se udeležil španske državljanske vojne. Precej Bohinjcev se je vozilo na delo na Jesenice in ti delavci so se povezovali z naprednimi jeseniškimi železarji. Zaradi teh stikov so zgodaj ustanovili Nezavisno delavsko stranko, v katero so se vključili vsi komunisti Bohinja, delovala pa je do leta 1924. Organizator naprednega gibanja in komunistične stranke v Bohinju je bil Jože Ažman iz Nomnja. Bil je mali posestnik in prevoznik ter je težko vzdrževal družino. Ves svoj prosti čas je izkoristil za študij napredne literature, izobraževal pa je ostale na številnih sestankih, ilegalnih in javnih, kjer je pojasnjeval vlogo in pomen partije. Vse svoje prihranke je namenil za literaturo, ki jo je preko svojih sodelavcev širil med mladino. V Bohinju je organiziral rdečo pomoč, za organizirano zbiranje denarja in ostalih prispevkov pa je skrbel Matevž Polajnar. Ažman je organiziral pomoč za lačne v Rusiji in pomoč za družine preganjanih in stavkujočih. Bil je v stalnih stikih s komunisti z Jesenic, zato so v Bohinju organizirali vrsto sestankov. DRUŠTVO KMEČKIH FANTOV IN DEKLET Število članov komunistične stranke je po objavi zakona o zaščiti države upadlo, vendar so leta 1926 organizirali v Bohinju štiri celice z enajstimi člani: v Bohinjski Bistrici, v Nomnju in dve na Poljah. Istega leta je bil organiziran SKOJ na Poljah, sekretar je bil Alojz Tišov, člana pa Franc Zalokar in Jakob Zalokar. Komunisti so podpirali Delavsko kmečko stranko in pri zadnjih volitvah so se v Bohinju pojavili letaki s komunistično vsebino. 2andarmerija je poostrila nadzor: ker so se bali, da bi izlet Javorniške Svobode postal politična manifestacija, so žandarji zaprli vse udeležence, ki so prispeli v Bohinj in tudi nekatere domačine. Skupna odgovornost za velike prireditve Predsedstvo skupščine gorenjskih občin obravnavalo osnutek sporazuma o skupnih obveznostih pri organizaciji in sofinanciranju športnih in drugih prireditev širšega družbenega pomena na Gorenjskem Kranj — Dolgo pričakovani osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih obveznostih pri organizaciji in sofinanciranju športnih in drugih prireditev širšega družbenega pomena se je znašel na zadnji seji predsedstva skupščine gorenjskih občin. Vedno več je bilo v preteklosti pobud, da je organizacija velike športne ali druge prireditve širšega pomena za eno občino ali le za organizatorja prehudo breme, prav tako pa je Gorenjska sprejemala organizacijo najrazličnejših prireditev brez predhodnega dogovora. Prihajalo je do drobljenja sil in sredstev, do težav pri pokrivanju stroškov prireditev in drugih nevšečnosti. Osnutek sporazuma torej prinaša red in dogovarjanje tudi na to področje. Čeprav samoupravni sporazum še ni dogovorjen, smo se vseeno lani in letos na Gorenjskem že ponašali na teh osnovah. Primer je dogovor za svetovno prvenstvo v veslanju, ki bo letos na Bledu. Gorenjske občinske skupnosti brez Radovljice, kjer prvenstvo je, bodo prispevale 500.000 dinarjev, in sicer Jesenice 120.000 dinarjev, Kranj 220.000 dinarjev, Skofja Loka 100.000 d inarjev in Tržič 60.000 dinarjev. Enak ključ je veljal za zadnje svetovno prvenstvo v smuških poletih v Planici, Tržičanom pa so druge gorenjske občine pri organizaciji lanskega svetovnega prvenstva v motokrosu pomagale s 100.000 dinarji. Jeseničani so prispevali 20.000 dinarjev, Kranjčani 41.500 dinarjev. Radovi jičani 22.000dinarjev in Škofjeločani 16.500dinarjev. Osnutek samoupravnega sporazuma je že posredovan v razpravo izvršnim svetom občinskih skupščin in konferencam SZDL ter samoupravnim interesnim skupnostim. Gre za športne prireditve svetovnega, evropskega in balkanskega značaja ter najrazličnejše vnaprej dogovorjene prireditve, ki presegajo meje posamezne občine ali Gorenjske. Za vsako od njih se bo treba vnaprej dogovarjati. Organizator bo dolžan še pred kandidaturo za takšno prireditev seznaniti predsedstvo skupščine gorenjskih občin s predračunom in načinom pokrivanja stroškov. Enakega postopka bo deležen tudi obračun po prireditvi, pa naj si gre za višek denarja, manjko ali izravnavo stroškov z izdatki. Le tako bo mogoče tudi na tem področju, ki je vezano na precejšnja sredstva, uveljaviti red in dogovarjanje ter vključiti tudi samoupravne interesne skupnosti, ki morajo v svojih planih upoštevati tudi tovrstne prireditve. J. Košnjek Usposabljanje delegatov Radovljica — V skladu z dogovorom med občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami, skupščino občine in samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine bo začela Delavska univerza Radovljica uresničevati program usposabljanja delegatov delegacij družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. Po programu bodo usposabljanje pripravili v dveh delih. Letos bodo v seminarje vključili okoli 13.000 delegatov oziroma polovico vseh delegatov, prihodnje leto pa še ostale. Seminarji bodo na Bledu, v Radovljici in v Bohinju. Delegati bodo na seminarju poslušali predavanja v petek in soboto, skupaj 17 ur. Na seminarju bodo razpravljali o osmih temah: o smereh razvoja političnega sist ma socialističnega samoupravljanj o delovanju delegatskega in skuj ščinskega sistema, o nalogah p uresničevanju zakona o združenei delu in družbenoekonomskega pob žaja delavca v združenem delu, vlogah in nalogah samoupravnih ii teresnih skupnosti, o vlogi krajevr skupnosti in občine, o vlogi subjel tivnega faktorja v naši družbi, o si moupravnem družbenem planiranj ter o informiranju in komuniciranj v delovanju delegatskega sistema, seminarji za prve skupine so že zt čeli, z njimi bodo končali 15. junij ter z drugo skupino delegatov nad* ljevali letošnjo jesen. ^ g Teror se je kasneje, s šestojanuar-sko diktaturo, še poostril. Bohinjska organizacija je izgubila vse stike s Pokrajinskim komitejem v Ljubljani in na Jesenicah in šele leta 1931 so ponovno vzpostavili stike. Komunisti so kmalu spoznali, da bodo lahko širili napredno miselnost le preko legalnih društev. Ze spomladi leta 1933 so povabili na sestanek na predlog Jožeta Ažmana Toneta Cu-farja z Jesenic. Dogovorili so se o nadaljnjem delu Društva kmečkih fantov in deklet, sklenili, da bo vsako leto zborovanje tega Društva, komunisti pa bodo v njem aktivno delali. Največja manifestacija s politično vsebino je bila proslava Društva kmečkih fantov in deklet 2. septembra 1939. Začetek je bil v Stari Fužini, nato je bil sprevod, na Poljah tekmovanje koscev in politično zborovanje, ki ga je pozdravil v imenu društva Vojko Nemec, predstavnik jeseniškega delavstva pa je bil Edo Giorgioni. Društvo kmečkih fantov in deklet je organiziralo še več množičnih manifestacij. USTANOVNA SEJA Leta 1939 so organizirali skojev-sko organizacijo, mladi so bili predvsem aktivni ob 1. maju in ob raznih drugih akcijah. Bohinj je postal zbirališče številnih komunistov, v Bohinj so pogosto prihajali Stane Žagar, Vencelj Perko in drugi. Najpomembnejši sestanek in obenem priznanje bohinjskim komunistom pa je bila ustanovna seja CK KPJ v Godčevi hiši leta 1939 ter izvolitev Tomaža Godca in JožetA Ažmana za delegatana peti državrlP konferenci v Dubravi pri Zagrebu. Vse delo komunistov iz Bohinja bilo usmerjeno v utrjevanje enoti fronte proti izkoriščanju in zatir nju. Člani Društva kmečkih fant« in deklet so ostro protestirali tedi ko so zaprli Tomaža Godca, obla. pa je zaradi demonstracij razpusti društvo. Komunisti so bili tako i okupacijo pripravljeni... GODEC NADALJUJE IZROČILO JOŽETA A2MANA Italijanski okupatorji so se iz B hinja kmalu umaknili, za njimi prišli Nemci. Orožniške postaje postavili v Bohinjski Bistrici, i Bohinjski Beli, v Srednji vasi, kasn je pa še v Stari Fužini. Komunisti so se 20. apri zbrali pri kmetu Matavžu Voli na Slamnikih. Pogovorili so se pripravah na upor, v začetku ji nija pa je bil ustanovljen vojn« revolucionarni komite za jesen ško okrožje, vanj pa je bil vklj čen tudi Jote Ažman. Zaradi n varnosti pred aretacijami so konec junija umaknili v ilegf prvi bohinjski ilegalci, Jc Ažman, Janez Zupan, Lojze Pi tar in Tomaž Godec. Svoje tat rišče so imeli nad Nomnjem. Delo Jožeta Ažmana pa se končalo z njegovo prezgodn smrtjo. Zaradi izdaje 8. avgus 1941 so Nemci obkolili taborišf Ob napadu je bil Ažman ubit, J neza Zupana so ujeli in ga v Go jah ustrelili kot talca. Po Ažm novi smrti pa je predvsem Tom Godec s še večjo vnemo na dal val delo zavednega sodelav< bohinjskega borca, revoluc narja in komunista Jožeta Ažn na. D.S S kmečkim turizmom zadržati kmete v hribih Kamnik — Razmere na trgu kmetijskih pridelkov so bile lani za kmetijske proizvajalce izrazito neugodne. Vendar se je kamniško zasebno kmetijstvo kljub tem težavam razvijalo skladno s sprejetimi programi. V zadnjih dveh letih so kmetje obnovili 22 hlevov s skupno 364 stojišči in postavili 33 silosov. Pri tem je pomembno, da so se za gradnje odločali tudi kmetje v hribovitih predelih, kjer se zaradi težjih pogojev dela modernizacija kmečkih gospodarstev počasneje uveljavlja. Nadaljevalo se je intenzivno opremljanje kmetij s sodobno mehanizacijo in vse bolj se uveljavlja skupinska nabava in raba kmetijskih stro- Dosežki na področju kmetijstva zadovoljivi — Ustrezno organizirati in okrepiti pospeševalno službo — Dosledno izvajati odlok o prostorskem planu za potrebe kmetijstva jev. V občini imajo kar osem strojnih skupnosti, v katerih združuje svoje delo in sredstva 39 kmetijskih proizvajalcev. Vendar pa si ta oblika skupnosti še ni utrla poti v vse predele občine. Za gradnjo živinorejskih objektov in odkup kmetijske mehanizacije so bili v preteklih dveh letih odobreni krediti v višini 5,300.000 dinarjev. V kamniški občini ima med kmetijskimi panogami najpomembnejše mesto živinoreja, ki predstavlja glavni vir dohodka, zato je razumljivo, da je bilo delo kmetijske pospeševalne službe usmerjeno predvsem v to področje. Med kmetijskimi proizvajalci je bilo posebno veliko zanimanja za nakup kvalitetnih plemenskih telic simentalske pasme z območja kmetijsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota, kjer je bilo odkupljenih 154 plemenskih telic. Ta oblika izboljšanja proizvodnih lastnosti krav se je izkazala kot koristna, kar dokazuje odkup mleka: leta 1977 je znašal 1,864.723 litrov, lani pa 2,013.000 litrov, kar pomeni povečanje za osem odstotkov. Nekateri rejci so letno oddali tudi prek 40.000 litrov mleka. Za izboljšanje pogojev odkupa mleka sta bili lani zgrajeni zbiralnici v Mostah in Mot-niku. Odkup mesa je težje oceniti, ker nastopa v občini več odkupoval-cev. Največji delež odpade na delovno organizacijo Emona — kmetijska kooperacija, ki je leta 1977 odkupila 366.500 kilogramov, lani pa 406.000 kilogramov žive teže, kar pomeni povečanje za 11 odstotkov. Lani so bili storjeni pomembni koraki pri načinu zagotavljanja sredstev 7« pospeševanje kmetijstva. r~-\ 52 odstotkov zaposlenih žensk Radovljica — V občini je bilo lani povprečno zaposlenih 12.000 delavcev, od tega kar 52 odstotkov žensk. Zaposlenost je porasla za 3,4 odstotka in so tako prekoračili občinsko resolucijo, ki predvideva rast zaposlenosti za 2 odstotka. V industriji je zaposlenost porasla za 3,2 odstotka, več pa so zaposlovali še v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu in turizmu ter v stanovanjsko-komunalni dejavnosti. V negospodarstvu se je zaposlenost povečala predvsem v zdravstvu in v socialnem varstvu ter v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih interesnih skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih. Zaposlenost žensk je porasla za 3,5 odstotka. Brezposelnih je v občini povprečno 140, od tega polovico žensk. Nezaposlenost raste le v radovljiški občini — v primerjavi z gorenjskimi občinami - za 2,2 odstotka. Vendar pa nezaposlenost ne predstavlja večjega problema. Organizacije združenega dela in skupnosti so lani potrebovale okoli 1900 delavcev ali za 8 odstotkov več kot leto prej. Delovno razmerje je prekinilo skupaj 691 delavcev in je tako fluktuacija dosegla 4 odstotke. D. S. Prej je bil edini vir občinski proračun, lani je bil podpisan samoupravni sporazum, s katerim udeleženci združujejo sredstva za pospeševanje kmetijstva v višini 0,10 odstotka od doseženih osebnih dohodkov, kar za letos predstavlja približno milijon dinarjev. Pospeševalna služba bo letos posvetila največ pozornosti povečanju pridelkov krmnih rastlin, saj kvalitetna domača krma lahko najbolje nadomesti draga kupljena krmila. Ob tem pa se pospeševalna služba otepa s kadrovskimi težavami, saj je en pospeševalec za celo občino premalo. Zato bo treba zaposliti še enega, ki bo skrbel predvsem za odročnejše, hribovite predele. Hkrati pa bo treba pospeševalno službo ustrezno organizirati, razmisliti o tem, ali je smotrno ustanoviti skupnost za pospeševanje kmetijstva kot nosilke razvoja kmetijstva v občini ali naj to vlogo še naprej opravlja kmetijska zemljiška skupnost. • V skrbi za hribovite predele bo moral pomembno vlogo odigrati kmečki turizem. Zanimanja kmetov za to dopolnilno obliko dela na kmetiji je dovolj. Lani je bilo ugotovljeno, da ima sedem kmetij vse pogoje za kmečki turizem. Začeti bo treba le delati pod strokovnim vodstvom. V Kamniku so lani sprejeli odlok o prostorskem planu za potrebe kmetijstva, ki predstavlja pomemben napredek v prizadevanjih za ohranitev najboljših kmetijskih površin. Z njim so zemljišča, namenjena za potrebe kmetijstva razvrščena v območja, ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo in se njihova namembnost ne sme spreminjati ter območja, kjer je sprememba dovoljena. Kamniška občina je med redkimi občinami v Sloveniji, ki je sprejela tak odlok. Treba ga bo le dosledno izvajati. M. Volčjak KOMUNALNO, OBRTNO IN GKADBKNO PODJETJE Z n. sol. o. TOZD OBRT b. o. KRANJ, PRIMSKOVO KOMUNALNA CONA Cenjene stranke obveščamo, da bomo od srede, 18. 4., od 6.30 dalje prodajali ostanke raznega materiala, in sicer: talne obloge, tapete, razne opaže, ultrapas, mizarsko okovje in drugo. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Stipendije po starem in novem (o Beseda štipendija pomeni plačevanje prispevka. Pri štipendiranju gre dejansko za denarni prispevek, i katerim se učencem oziroma študentom omogoči ali vsaj izboljša gmotni položaj. Z druge strani je podelitev štipendije prva poteza, ki zagotavlja kader. Štipendiranje je torej sestavni del kadrovske politike in hkrati najtrdnejša pot za načrtno, premišljeno in usmerjeno pridobivanje kadrov. Približno sto šolskih razredov bi napolnili z vsemi štipendisti z Gorenjske. Morda je številka videti presenetljivo visoka, a v resnici ni tako. Delež kadrovskih štipendij med vsemi zaposlenimi je pod republiškim poprečjem, ki znaša 3,3 odstotka, na Gorenjskem pa 2,8 odstotka, kar je okroglo 15 odstotkov manj kakor v SR Sloveniji. Poleg kadrovskih štipendij poznamo še štipendije iz združenih sredstev. Ta se zberejo tako. da združeno delo mesečno nakaže na poseben sklad 0,5 bruto osebnega dohodka. Prav štipendije iz združenih sredstev ali solidarnostne štipendije — kakor jih poenostavljeno imenujemo _ so doživele dokaj burno zgodovino, ki je imela verjetno svoj vrhunec novembra leta 1976, ko je republiška skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju skušala z vrsto sklepov razčistiti nakopičene probleme. Kmalu zatem se je začelo štipendiranje iz združenih sredstev umirjati, čeprav so ostala številna vprašanja odprta in so vseskozi klicala po rešitvah. Del teh problemov so urejali samoupravni organi s področja štipendiranja, vendar je postajalo jasno, da se starega ne da neprestano krpati in da je potrebno »sešiti novo obleko«. To je izredno skopa in nepopolna slika dogajanj na področju štipendijske politike v bližnji preteklosti, ki se je zaključila z dvema novima družbenima dokumentoma. Januarja leta 1979 sta namreč končno prišla na dan predlog družbenega dogovora 6 štipendijski politiki v Sloveniji ter osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Stekla je javna razprava. Za začetek si oglejmo nekaj poglavitnih pripomb na družbeni dogovor, ki so se izoblikovale v gorenjskih občinah in so bile posredovane oktobra 1978 republiški komisiji in hkrati tudi odziv na pripombe. Nosilci planiranja in še bolj konkretno - pripravljavci nujnih preglednic poklicnih presežkov in primanjkljajev so bili opredeljeni ohlapno in nejasno. Osvojena je bila gorenjska zahteva po natančni opredelitvi nosilca in zato določena strokovna služba skupnosti za zaposlovanje. Predlagali smo, da se poleg kadrovskih štipendij (kar je že bilo urejeno) tudi višina štipendij iz združenih sredstev veže na učni uspeh štipendista. Predlog je bil sprejet in podrobno urejen v osnutku samoupravnega sporazuma. Osrednja pripomba pa se je nanašala na združevanje in višino sredstev. Združevanje sredstev za štipendiranje v višini 0,5 bruto osebnega dohodka namreč postaja vprašljivo. Prav določila družbenega dogovora izrecno poudarjajo kadrovsko štipendiranje in s tem (postopno) upadanje potreb po denarju iz združenih sredstev. Znano je tudi, da so štipendiranje iz združenih sredstev mnogi razumeli napačno in so ^>a celo izrabljali. Menili so, da je z odvajanjem prispevka njihova skrb za kadre zaključena. Analiza, ki je bila pred leti opravljena v jeseniški občini, je na primer pokazala, na odstotek kadrovskih štipendij v organizacijah upada z naraščanjem osebnih dohodkov. Za tem verjetno tiči naslednja logika, razdelimo denar za osebne dohodke, zakaj naj bi razmetavali za kadrovske štipendije, saj bomo kader dobili na račun štipendistov, ki se šolajo i/, združenih sredstev. Na osnovi teh spoznanj smo predlagali dve možnosti: po prvi, enostavnejši, bi višino prispevka (0..r> odstotka) ohranili, denar pa vrnili združenemu delu po morebitnih ostankih, ki bi se pokazali pri redni bilanci. Po drugi, zahtevnejši, bi morali za združena sredstva prispevati tisti z nižjim deležem kadrovskih štipendij in manj oni. ki imajo glede na število zaposlenih večji delež ali odstotek kadrovskih štipen dij. Upoštevana je bila prva različica, s katero pa mnogi že po začetnih mnenjih niso zadovoljni. Ali bo širša javna razprava prodrla z boljšo rešitvijo? F. Helčič Za potrošniška posojila manj denarja Tudi dohodkovni odnosi ponujajo rešitev Gospodarska banka Ljubljana omejila sredstva za potrošniška posojila, kar povečuje pritisk na Temeljno banko Gorenjske — Mar sikaj bi lahko razrešili urejenejši dohodkovni odnosi — Ponovna ocena letošnjih poslovnih usmeritev KRANJ — Vse več je znakov, da se bo politika potrošniških posojil proizvajalcem in trgovskim organizacijam zaostrila. Lani je Temeljna banka Gorenjske na »šalterjih« odobril« 316 milijonov dinarjev potrošniških posojil, proizvajalcem in trgovskim organizacijam pa je bilo razen tega odobrenih še aa 470 milijonov dinarjev posojil. Skupno gre torej kar za 786 milijonov dinarjev posojil. Letošnja poslovna politika gorenjake temeljne banke predvideva za 30 odstotkov več potrošniških posojil, odobrenih na šalterjih, in le 13-odstotno povečanje posoja trgovskim in proizvajalnim organizacijam združenega dela. Številčno to znese največ 150 dodatnih milijonov dinarjev. Položaj je še zapletenejši z odločitvijo Gospodarske banke iz Ljubljane, ki je zaradi likvidnostnih težav obdržala raven sredstev za posojila trgovskim organizacijam na lanski ravni. Ukrep posega tudi na Gorenjsko, še posebno pa ga utegne občutiti lesnopredelovalna in pohištvena industrija. Lesnina in Slovenija-les, ki sta največja kupca izdelkov gorenjskih lesarjev in izdelovalcev pohištva, sta člana Gospodarske banke. Le-ta ne zvišo-je sredstev za posojila, zato na primer Lesnina in Slovenijales ae moreta kreditirati prodaje Zlita iz Tržiča, Alplesa in še nekaterih drugih, ki so sicer člani gorenjske temeljne banke. Gospodarska banka je zato pozvala gorenjsko bančno ustanovo k odobravanju kreditov tudi tem organizacijam združenega dela. To pa terja dodatnih 250 milijonov dinarjev, ki jih gorenjska banka nima. Rešitev je poseg v sredstva za investicije, kar pa ni v interesu članic Temeljne banke za Gorenjsko. Taksen položaj se je pojavil že lani, vendar ga je skušala gorenjska banka po svojih močeh reševati. Problem opozarja na številne pomanjkljivosti v sedanjem sistemu potrošniških posojil in na nepopolno oblikovane dohodkovne odnose v večjih sestavljenih in trgovskih organizacija* združenega dela. Sistem potrošniških posojil ne omogoča kupca, da bi se lahko svobodneje odločal pri izbiri upoštevajoč c dobavne roke in kakovost. Sistem potrošniških posojil ne škodovati proizvodnim in trgovskim organizacijam, prav pa ne odvračati občanov od nakupa s pomočjo posojil. Takšne ga mnenja je bilo tudi predsedstvo skupščine gorenjskih občin. Ravnanje gospodarske banke ni najbolj sprejemljivo, saj gre konec koncev tudi za prizvok izsiljevanja. Problematiko pa ki lahko učinkoviteje reševali dohodkovni odnosi, če bi bili v tek organizacijah takšni, kakršne želimo. Umestno je vprašanje, če je sploh smiselno v takšnih razmerah in primerih ostajati član neke sestavljene organizacije le na papirju. Stališča predsedstva skupščine gorenjskih občin so bila jasna. Denar z Gorenjske ne sme več tako množično odtekati, v primeru pomanjkanja denarja za posojila pa so na potezi gorenjski lesarji in gozdarji skupno s sestavljenimi organizacijami, katerih člani so, banke in zbornica ter medobčinski organi. Le tako bodo rešitve celovite ob ponovni proučitvi letošnje poslovne usmeritve Temeljne banke za Gorenjsko. Sicer se utegne lep del zaposlenih Gorenjcev znajti v neprijetnem položaju. J. Košnjek Težak kmečki vo Včasih je krava redila družino, kmalu bo druži redila kravo, je na četrtkovem posvetu o druži noekonomskih odnosih v kmetijstvu in gozi stvu v tržiški občini dejal eden od hribov kmetov — Prihodnost je v lesno-kmetijski lavi ter v pravičnejših dohodkovnih odnosih kmeti, zadrugo, grosisti in trgovino — Še nedorečenega Tržič - V tržiški občini kmetijstvo ni posebno razvita niti množična dejavnost. Obstaja namreč le okrog 170 do 180 kmetijskih gospodarstev, katerih lastniki imajo tudi sklenjene kooperantske pogodbe s kmetijsko zadrugo. Na javni razpravi, ki jo je v četrtek sklicala občinska konferenca SZDL Tržič, je bilo govora predvsem o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in njegovem vključevanju v sistem samoupravnega združenega dela. Od 250 vabljenih se je razprave udeležilo žal le okrog 40 kmetov, ni pa bilo niti predstavnikov kmetijske zadruge in gozdnega gospodarstva, ki bi prav gotovo lahko veliko pripomogli k učinkovitejši obravnavi. Ko so govorili o samoupravnem organiziranju, so ugotovili, da so kmetje med seboj še veliko premalo povezani, da bi lahko vplivali na izenačenje z delavci v združenem delu, da pa imajo prav zaradi tega tudi premalo besede pri oblikovanju dohodkovnih odnosov. Neurejeni dohodkovni odnosi namreč najbolj bremenijo kmete pa tudi potrošnike, saj gre izdelek iz rok v roke, preden pride do kupcev. Precej dohodka poberejo predelovalci oziroma kmetijska zadruga, nato pridejo še grosisti pa maloprodaja in končna cena. ki jo potrošnik plača, je od odkupne ponavadi višja kar za nekaj deset odstotkov. V občini tudi še ni zaživela samoupravna interesna skupnost za kmetijstvo, ki jo sicer ustanavljajo in jo nameravajo združiti s kmetijsko-zemljiško skupnostjo, precej naporov pa jih še čaka tudi I oblikovanjem načina zbiranja denarja za njeno delo. ,. Zlasti pereče vprašanje v UMSKI občini predstavljajo hribovske kme- tije, ki imajo za uspešno delo š»( slabše pogoje kot ravninske. VI je krava redila družino, kmalu \ morala družina kravo, je dejal od kmetov in s tem slikovito p zal težave na hribovskih kmet Njihova prihodnost je zato vs v kombinirani pridelavi 1< živine. Podobno bi morali biti an* bovški kmetje deležni večjih ois!*1 zlasti pri nakupu krmil in fessat kazalo pa bi čimprej razmisliti tat o zbiralnici mleka, saj ga »MiSr? zdaj voziti par kilometrov daleč dolino. Spregovorili so še o (prerris kih prispevkih za starostno zai vanje, za socialno in pokojninsk validsko zavarovanje ter za dt\ ki rastejo precej hitreje kot izdelkov, ki jih prodajajo. Zaradi skromne udeležbe so koncu sklenili, da bo občinska k< renca SZDL čimprej sklicala . o možnostih razvoja kmetijstva gozdarstva v tržiški občini, spe pa so tudi pobudo za republiško | blemsko konferenco o položaju bovških kmetov. H. JelovCat V. Rušenje črnih gradenj RADOVLJICA - Izvršni svet skupščine občine Radovljica je odobril sredstva za rosen je črnih gradenj. Urbanistična inšpekcija oziroau ustrezna gradbena podjetja bodo tako lahko opravila predvidena rušenja. Stirj« investitorji so že sami podrh* štirim pa bodo porušili K< nsla Bohinj, Gorenje Ra Ijica ter gradbeno podjetr Grad Bled. D. S občinske skupnosti Ia zaposlovanje Jesenice, kranj, Radovljica, iiofja loka in tržit S. *eje -kupščin občinskih "kupnosti za zaposlovanje Jesenice. Kranj, Radovljica, Škofja Loka 1 ■ Tržič SEJE BODO 23. IN 24. APRILA 'ura in prostor bosta objavljena v gradivu, ki ga bodo dobile delegacije) Največ za nezaposlene in usposabljanje invalidov Občinske skupnosti zaposlovanja prehajajo letos na samostojno finančno poslovanje in je bilo zato potrebno izdelati finančne načrte po občinah r Dnevni red * mHHev zapisnikov prejinjih sej • porodilo za leto 1978 _ finančnega načrta za leto 1979 ^»■••fl sklepov o sprejemanju "••■iti uenib planov občinskih •^paeeti za zaposlovanje za obdob-■* 1191 — 1986 in predlogi progra-dela za pripravo planskih do-*—ratov občinskih skupnosti za ■»aslovan je za obdobje 1981 - 1985 •■•jake namere gorenjskih matu-v primerjavi z vpisom v prve **ik* vitjih in visokih il ter s ka- s **rskimi štipendijami Ravnava gradiva za 2. sejo Zveze L —V**' zm **P°*l°van.ie Slovenije : PMlsff za delegiranje delegatov a *eja skupščine Zveze skupnosti v ■■■puiiovanje Slovenije •Sffatska vprašanja *VnCMA OBČINSKE 8KUPNO-*H ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ v »OBRAVNAVALA SE: avdlsa; za oprostitev plačevanja ■"»•»likov za zaposlovanje za Mladi "■KSeiranje mnenja o možnosti pokanj« potreb po kadrih ob **htovanili investicijah — Iskre Ckktromefaanike Kranj Predlog finančnega načrta vsake od občinskih skupnosti za zaposlovanje temelji na dogovorjenih izhodiščih med skupnostmi za zaposlovanje v SR Sloveniji in upošteva anekse k samoupravnim sporazumom o temeljih planov zaposlovanja za obdobje 1975-1980 za leto 1979, samoupravnem sporazumu o enotnih standardih in skupnih nalogah skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji, samoupravnem sporazumu o združitvi v zvezo skupnosti za zaposlovanje v SR Slovenije in financiranju skupnih nalog ter solidarnostnega prelivanja sredstev. Splošne značilnosti finančnih načrtov in njihove priprave ob novi samoupravni organiziranosti pa so glede na načrte v prejšnjem obdobju naslednje: V preteklih letih je skupnost planirala regijsko in je prelivala sredstva med občinami, če so tako narekovale potrebe. Letos pa prehajajo na samostojno finančno poslovanje po občinskih skupnostih in je bilo zato potrebno izdelati finančne načrte po občinah in v njih zagotoviti enake izhodiščne možnosti za realizacijo programov glede na dogovorjena sredstva v aneksih k samoupravnim sporazumom o temeljih plana. Občinske skupnosti bodo letos financirale socialno varstvo nezaposlenih, pripravo nezaposlenih za zaposlitev, usposabljanje in zaposlovanje invalidov, prispevek Zvezi skupnosti za dogovorjene skupne naloge, obveznosti sprejete po sa- moupravnih sporazumih, solidarnostno prelivanje denarja v okviru republike in regije ter rezervo in poslovni sklad. Denar za materialne stroške in osebne dohodke zaposlenih ter sklad skupne porabe strokovne službe pa bodo občinske skupnosti za zaposlovanje prispevale po posebnem ključu in sicer: Jesenice 17,7 odstotka, Kranj 40,9 odstotka, Radovljica 16,3 odstotka, Škofja Loka 17,4 odstotka in Tržič 7,7 odstotka. Ključ je izdelan na osnovi deležev posameznih občin v realizaciji prispevka za zaposlovanje v zadnjih treh letih. Jesenice Občinska skupnost za zaposlovanje bo imela letos 5.448.674 dinarjev prihodkov. Za socialno varnost nezaposlenih bo porabila 616.000 dinarjev, za strokovno usposabljanje nezaposlenih planira 123.900 dinarjev, za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb predvideva 957.090 dinarjev, ker se letos program razširja, voljenim in imenovanim funkcionarjem bodo izplačali 54.0000 din bruto osebnega dohodka, dogovorjena sredstva za pokrivanje stroškov medobčinske skupnosti za zaposlovanje znaia 8.850 dinarjev, materialni stroški za izvajanje programov 389.400 dinarjev in za delo skupnih strokovnih služb bodo prispevali 1.190.502 dinar- orenjska je zaposlovala skladno s plani H^ovno poročilo gorenjskih občinskih skupnosti za zaposlovanje l^fa pregled celotnega dela skupnosti kot tudi uspehe pri prizade-^lia za produktivno zaposlovanje. Pokazatelji kažejo, da se zdimit delo na Gorenjskem, seveda od občine do občine različno, pri-mksptje produktivnemu zaposlovanju. Naj za začetek povemo le to, da ■ O* Gorenjska zaposlovala skladno s slovensko resolucijo, in sicer je I V^ienost porasla lani za 2,7 odstotka, v Sloveniji pa za 4,2 odstotka, "t trapa seje brezposelnost .ia Gorenjskem celo znižala. k£*»etkih bomo na kratko p-egledali le gibanje zaposlenosti, ker je ^^•io prostora, da bi obdelali vse vidike zaposlovanja in pokriva-Cptreb po delavcih. Pra v tako ni prostora za opisovanje dela skup a^i« njihovih strokovnih služb. Zaposlenost je porasla is 2,7 odstotka A»jska občina je imela leta 1978 %>*no 30.715 zaposlenih. Med nji-V* bilo 48 odstotkov žensk. V go-Viatvu je bilo 25.873 delavcev m bN5Tv ^dustrijT 16.749 delavcev 1»Nm 63.4 odstotka. V primerja-KStem letom je »P^]6"™* te V primerjavi v 2*°°č»ni porasla za 2,7 odstot-/■^"aknost žensk pa za 3,2 od-^■Stopnja rasti zaposlenosti \*\pj* Pa Je dosegla le 1,2 od-temu pa se je v kranj-***ni lani zaposlilo več novih '• kot je predvidevala resolu-predvidela povečanje šte-ienih za 2 do 2,5 odstotka. — največja rast zaposlenosti "« trgovini in fmančno-tehnič-Poslovnih storitvah, v nego-:vu ter zdravstvenem in so-v*ntvu. >*ka občina ima tudi najbolj Mrokovno izobrazbo, čeprav cev z visoko izobrazbo le sla-rittotke, z višjo jih je 3,7 od-kar je manj kot znaša slo-Poprečje, je pa zato 15 od-deiavcev s srednjo izobraz-rxlatotka delavcev pa je kva-kar je bolje kot drugod ■ Zelo malo —10,6 odstotna** pa je brez kvalifikacije. Produktivnost gospodarstva ■ občine je nad produktiv-drugih občinah v regiji, kar i v tem, da je edino kranj-arstvo lani povečalo svoj razporejenem družbenem Mu regije. Več zaposlenih žensk poprečno 14.753 zaposlenih, in sicer jih je bilo v gospodarstvu 12.825, od tega 6391 ali slaba polovica v industriji. Število zaposlenih se je lani v primerjavi z letom 1977 povečalo za 1,8 odstotka. V gospodarstvu je lani delalo 1,6 odstotka več delavcev, v družbenih dejavnostih pa 3,6 odstotka več. Poprečna stopnja rasti zaposlenosti ni dosegla občinske planirane, ki je znašala 2,2 odstotka, niti dosežene regijske, ki je bila 2,7 odstotka. Zaposlenost je v industriji porasla za 2,6 odstotka. Relativno najvišje stopnje rasti zaposlovanja so bile v prometu, gostinstvu in turizmu ter stanovanjsko-komunalni dejavnosti in urejanju naselja in prostora. Žensk je bilo lani v jeseniški občini zaposlenih 5422 oziroma 36 odstotkov vseh zaposlenih, število delavk pa se je povečalo za 2,2 odstotka. Izobrazbena struktura zaposlenih je v jeseniški občini slabša kot v drugih občinah. Tudi produktivnost gospodarstva občine Jesenice je pod produktivnostjo regije. Prekoračen plan zaposlovanja v cev M^iilka imela lani zasebnem sektorju V radovljiški občini je bilo lani poprečju zaposlenih 12.186 delav-/, od tega 52,3 odstotka žensk. , gospodarstvu je delalo 10.580 delavcev, od tega v industriji 6720 oziroma 63,6 odstotka. Število zaposlenih se je povečalo za 3,4 odstotka, v gospodarstvu za 3,2 odstotka, v negospodarstvu za 5,6 odstotka. Občinska resolucijska stopnja rasti zaposlenosti, ki je predvidevala le 2 odstotka več delavcev, je bila prekoračena in je dosegla skoraj 4 odstotke. V industriji se je število delavcev poyečalo za 3.2 odstotka. Večja povečanja od poprečnega občinskega so bila v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu in turizmu, stanovanjsko- komunalni dejavnosti ter finančno-tehničnih poslovnih storitvah. Struktura zaposlenih po višini strokovne izobrazbe — višje in visoke — je slabša od regijske in republiške. Delež delavcev s srednjo izobrazbo in kvalificiranih delavcev pa je višji, Indeks produktivnosti je v radovljiški občini nižji v primerjavi z ostalimi občinami. Večjo produktivnost, kot jo je doseglo celotno gospodarstvo v občini, so dosegli v gozdarstvu, prometu in obrti. Največji porast v negospodarstvu V občini Škofja Loka je bilo lani poprečno zaposlenih 13.956 delavcev, od tega 47 odstotkov žensk. Število delavcev se je povečalo za 3,8 odstotka, kar je nad planiranim povečanjem. V gospodarstvu je bilo zaposlenih 12.641 delavcev, od tega v industriji 9407 delavcev oziroma 74,5 odstotka. V negospodarstvu se je število zaposlenih povečalo za 6,9 odstotka. Število zaposlenih žensk pa se je v občini povečalo za 3,1 odstotka. Delavcev z visoko in višjo izobrazbo je manj kot znaša republiško poprečje, medtem ko je kvalificiranih več. Produktivnost gospodarstva v občini Škofja Loka je bila nad poprečno produktivnostjo gorenjskega gospodarstva, vendar pa ta produktivnost ni zadostovala, da bi v letu 1978 prispevali enak delež razporejenega družbenega proizvoda kot leta 1977. Manj kot v planu V tržiški občini je bilo lani poprečno 5972 zaposlenih. V gospodarstvu je bilo 5470 delavcev, od tega v industriji 4343 oziroma 79,4 odstotka. Število zaposlenih se je povečalo za 1,7 odstotka, v gospodarstvu za 1,3 odstotka in v negospodarstvu za 5,1 odstotka. Resolucijska stopnja povečanja je znašala 2 odstotka, vendar je niso dosegli. Struktura zaposlenih po stopnji strokovne izobrazbe je najslabša v regiji in tudi delež nekvalificiranih delavcev je največji. Indeks produktivnosti gospodarstva pa je nad regijskim. ja. Za skupne naloge zaposlovanja v SR Sloveniji pokriva vsaka občinska skupnost 12 odstotkov planiranega prispevka — to je za jeseniiko 494.538 dinarjev. Poleg tega skupnost pokriva nekatere obveznosti do skupnosti socialnega varstva, za solidarnostno prelivanje v okviru republike in 1 odstotek od planiranega prispevka za rezervo. Kranj Občinska skupnost za zaposlovanje Kranj letos planira 10.422.000 dinarjev prihodkov. Za socialno varnost nezaposlenih bo porabila 1.500.000 dinarjev, za posamez'ne nezaposlene delavce brez poklica in delovnih izkušenj oziroma njihovo usposobitev 286.300 dinarjev, za usposabljanje invalidnih oseb 2.211.582 dinarjev, za osebne dohodke imenovanih in voljenih funkcionarjev 126.790 dinarjev, za delo medobčinske skupnosti za zaposlovanje 20.450 dinarjev, za materialne stroške, ki so povezani z izvajanjem programov 899.000 dinarjev in za delo strokovnih služb 2.750.934 dinarjev. Letos predvidevajo povečanje števila programskih nalog za dva -delavca srednje strokovne izobrazbe. Za zvezo skupnosti bodo prispevali 1.142.746 dinarjev, obveznosti po samoupravnem sporazumu znašajo 204.500 dinarjev in prispevki za solidarnost v okviru regije znašajo 537.049 dinarjev in v okviru republike 286.709 dinarjev. Poleg tega bodo del denarja namenili za rezervo, nekaj denarja pa bo ostalo nerazporejenega, nekaj pa ga bodo namenili za poslovni sklad. Radovljica Radovljiška skupnost za zaposlovanje letos planira 4.886.513 dinarjev prihodkov in ravno toliko odhodkov. Denar bodo porabili za socialno varnost nezaposlenih v višini 570.500 dinarjev, za pripravo delavcev na zaposlitev bodo potrošili 114.100 dinarjev, za usposabljanje in zaposlovanje invalidov 881.388 dinarjev, za osebne dohodke imenovanih in voljenih funkcionarjev 50.530 dinarjev, materialne stroške 47.000 dinarjev, za delo organizacije medobčinske skupnosti za zaposlovanje 8.150 dinarjev, za materialne stroške, ki so povezani z uresničevanjem programov 358.600 dinarjev, za delo skupnih strokovnih služb 1.096.339 dinarjev, za Zvezo skupnosti Slovenije bodo prispevali 455.422 din, za obveznosti po samoupravnih sporazumih 81.500 dinarjev in za ostale izdatke 114.263 dinarjev. Škofja Loka Škofjeloška skupnost za zaposlovanje bo imela letos 5.581.558 dinarjev. V enaki višini planira tudi odhodke. Za socialno varnost nezaposlenih delavcev bo namenila 543.497 dinarjev, za usposabljanje delavcev za zaposlitev 121.800 dinarjev, za usposabljanje in zaposlovanje invalidov 940.869 dinarjev, za osebne dohodke imenovanih in voljenih funk- Sklep o pripravah novega srednj ero č nega programa Vse občinske skupnosti za zaposlovanje že pripravljajo nove srednjeročne plane, ki bodo opredelili razvoj in dejavnost od leta 1981 do 1985. Da bi delo potekalo v skladu z dogovorjenimi roki in po dogovorjenih metodah, bodo vse skupnosti na seji sprejele dva sklepa, in sicer sklep o pripravah za sprejem srednjeročnega plana in sklep o programu dela za pripravo planskih dokumentov. cionarjev 53.940 dinarjev, za materialne stroške organizacije občinske skupnosti za zaposlovanje 47.000 dinarjev, za delo org. medobčinskih skupnosti za zaposlovanje 8.700 dinarjev, za materialne stroške za izvajanje programov 382.800 dinarjev, za delo skupnosti strokovnih služb 1.170.324 dinarjev, za Zvezo skupnosti 486.156 dinarjev, obveznosti po samoupravnih sporazumih 87.000 dinarjev in za ostale izdatke 121.974 dinarjev. 1 rzic Tržiška skupnost za zaposlovanje bo imela letos po planu 2.625.312 dinarjev prihodkov in toliko odhodkov. Za socialno varnost nezaposlenih planirajo 269.500 dinarjev, za pripravo delavcev na zaposlitev 53.900 dinarjev, za usposabljanje in zaposlovanje invalidov 416.361 dinarjev, za osebne dohodke voljenih in plačanih funkcionarjev 23.870 dinarjev, za materialne stroške organizacije občinske skupnosti za zaposlovanje 47.000 dinarjev, za delo medobčinske skupnosti 3.850 dinarjev, za materialne stroške za izvajanje programov 169.400 dinarjev in za delo skupnih strokovnih služb 517.902 dinarja. Zvezi skupnosti bodo prispevali 215.138 dinarjev, obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih znašajo 38.500 dinarjev in za druge izdatke 53.977. Pripombe na gradivo Strokovna služba zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije je pripravila povzetek gradiva, ki ga bodo delegati obravnavali na 2. seji skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje Slovenije z namenom, da bi skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske oblikovale enotna stališča do gradiva za delegate, ki bodo delegirani na to sejo. Pripombe in stališča, ki so jih pripravile posamezne občinske skupnosti, se nanašajo na zaključni račun, program skupnih nalog in finančni načrt skupščine, na priprave novih srednjeročnih programov in druge dokumente, ki jih bo skupščina sprejemala. Gorenjci imajo več pripomb na predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v Sloveniji in na predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v Sloveniji. Tudi na sporazum o socialnih delavcih in tolmačih, ki v tujini nudijo pomoč jugoslovanskim državljanom na začasnem delu, imajo več pripomb Po gradivu pripravila L. Bogataj J iem in DOGOVORIMO SE DOGOVORIMO SE SEJE ZBOROV JESENIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V ponedeljke, 23. aprila, oh 16. uri se bodo sestali delegati družbenopolitičnega zbora, v torek, 24. aprila, ob isti uri pa delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Seji družbenopolitičnega zbora in zbora krajevnih skupnosti bosta v konferenčni sobi jeseniške občinske skupščine, seja zbora združenega dela pa v sejni dvorani skupščine. Delegati družbenopolitičnega zbora bodo v osmih točkah dnevnega reda med drugim obravnavali predlog dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o osnovah družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1976—1980 in predlog sklepnega računa davkov prebivalcev jeseniške občine za 1978. leto. Razpravljali bodo tudi o poročilu lanskoletnega dela družbenega pravobranilca samoupravljanja ter obravnavali predlog dogovora o usklajevanju meril pri določanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in predlog dogovora o ustanovitvi skupne urbanistične inšpekcije za jeseniško in radovljiško občino. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo poleg tega obravnavali poročilo železarne Jesenice o pripravah na izgradnjo nove elektrojeklarne, predlog odloka o spremembi urbanističnega načrta Vrba, pjedlog odločbe o razglasitvi javnega interesa za obnovo ceste Žirovnica —Vrba ter predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javnem redu in miru v jeseniški občini. O DELU DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA Poročilo o delu družbenega pravobranilca samoupravljanja občine Jesenice v lanskem letu je med drugimi konec marca obravnaval tudi izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Kot je ugotovil, se je glede na 1977. leto lani število obravnavanih problemov povečalo. To še posebno velja za tiste primere, za obravnavo katerih je dal pobudo pravobranilec. Največ predlogov za postopke še vedno dajejo posamezniki zaradi prizadetosti glede kršitev pravic, zelo redko pa so pobudniki za obravnavo spornih primerov organi samoupravne delavske kontrole. Ker poročilo navaja enake in podobne primere kršitev samoupravnih pravic kot v prejšnjem letu, člani izvršnega sveta upravičeno domnevajo, da kršitelji niso bili kaznovani oziroma da pristojni organi prizadetih organizacij združenega dela niso razpravljali in sklepali o odgovornosti za posamezne kršitve. Zato člani izvršnega sveta menijo, da bi o slehernem vprašanju, ki ga obravnava družbeni pravobranilec samoupravljanja ali sodišče združenega dela, morali razpravljati delavski sveti oziroma drugi ustrezni samoupravni organi v organizacijah združenega dela. Za lažjo in plodnejšo razpravo so delegatom vseh zborov poleg poročila družbenega pravobranilca samoupravljanja in menja izvršnega sveta posredovali tudi sklepe in predloge predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic. PRIPRAVE NA IZGRADNJO NOVE ELEKTROJEKLARNE Delavci železarne Jesenice so se že ob sprejemanju srednjeročnega razvojnega načrta za obdobje 1976—1980 odločili za izgradnjo dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo jekla ter postopno opuščanje tehnološko zastarelih in ekonomsko neutemeljenih postopkov za pridobivanje jekla na Jesenicah. Na osnovi te odločitve so v jeseniški železarni izdelali tehnično ekonomske študije o ustreznosti in možnostih takšnega tehnološkega postopka ter potrebnih ukrepih za uresničitev naloge. Načrtovana investicija v elektrojeklarne) kasni že na začetku, in sicer zaradi obsežnih pripravljalnih del, prav tako pa zaradi razgibane dejavnosti pri uresničevanju investicije v novo hladno valjamo. Fizična dela za izgradnjo elektrojeklarne bodo namreč lahko začeli šele konec letošnjega leta oziroma na začetku prihodnjega leta, s tem pa bodo velik del investicije in njeno dokončno uresničitev prenesli v naslednje srednjeročno obdobje. Takšno dinamiko predvidevajo tudi dokumenti o kontinuiteti razvoja naše republike in države na področju črne metalurgije. Pred obravnavo v zborih občinske skupščine so o predvideni izgradnji elektrojeklarne razpravljali samoupravni organi jeseniške železarne in slovenskih železarn, Zveza inženirjev in tehnikov pa izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Razpravljala so dali odgovore na nekatera kritična vprašanja in potrdili pravilnost usmeritve jeseniške žejezarne. Ker pa investicija ni pomembna le za železarno, ampak tudi za širšo družbeno skupnost in se njeni vplivi širijo izven železarne na področje transporta, energetike, ekologije in prostorske ureditve, bodo delegati zborov jeseniške občinske skupščine razpravljali o usmeritvi, ki je prikazana v poročilu železarne o pripravah na izgradnjo nove elektrojeklarne, in stališčih izvršnega sveta do investicije. Kakor poudarja železarna kot predlagatelj poročila, je prav, da se o načrtovanem razvoju delegati odločajo predvsem glede na predlagane prostorske rešitve. S. Saje DOGOVORIMO SE Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA o. o. Delovne skupnosti za skupne zadeve o. sub. o. JESENICE, Titova 1 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge pravnega referenta s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: visoka ali višja izobrazba pravne smeri, dve leti delovnih izkušenj, .{-mesečno poskusno delo Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: ABC Po-murka — Trgovsko proizvodna organizacija GOLICA Jesenice Kadrovska služba, Jesenice, Titova 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni 15 dni po opra vije-, nem postopku. ZASEDANJE ZBORA ZDRUŽENEGA DELA KAMNIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V četrtek, 19. aprila, ob 16. uri se bodo sestali delegati zbora združenega dela skupščine občine Kamnik. Na dnevnem redu bo analiza gospodarjenja in ocena razprav o zaključnih računih za preteklo leto ter informacija o izvajanju investicij, predvidenih v resoluciji za letošnje leto. UPADANJE GOSPODARSKE RASTI V kamniškem gospodarstvu se je upadanje gospodarske rasti iz leta 1977 nadaljevalo tudi v lanskem letu. Ker nekatere organizacije združenega dela že dalj časa poslujejo na meji rentabilnosti ali pa z izgubo (med zgubaši sta obe temeljni organizaciji Tovarne usnja in Viatorjeva temeljna organizacija Hoteli in žičnice Kamnik), se to odraža v skupnih poslovnih dosežkih. Gospodarstvo se je srečevalo še z neustrezno politiko cen, vedno večjo konkurenco na tržišču ter z izvozom pod lastno ceno. Gospodarstvo lani ni realiziralo planirane vredosti izvoza in ni doseglo višine izvoza leta 1977. Za 4,8 odstotka več je izvozil Donit, za 1,4 odstotka Titan in za 24,6 odstotka Živilska industrija. Planska predvidevanja sta uresničila le Titan in Kemijska industrija. Medtem ko je gospodarstvo leta 1977 z izvozom pokrivalo 63 odstotkov uvoza, ga je lani s 86,4 odstotka. V uvozu, ki je bil višji za 26 odstotkov, prevladuje delež reprodukcijskega materiala s kar 81,7 odstotka. Lani so prišle do izraza tudi nekatere dlje časa prisotne negativne tendence, ki se kažejo v neustrezni delitvi dohodka, kar se odraža v naraščanju vseh oblik potrošnje nad realno razpoložljivim dohodkom. K slabšemu poslovnemu uspehu je pripomoglo tudi pomanjkanje kvalificirane delovne sile in nizka delovna storilnost. IZBOLJŠATI RAZMERE V GOSPODARSTVU Obravnavi analize zaključnih računov bo na seji posvečena osrednja pozornost. Oceniti bo potrebno, kako so uresničene programsko zastavljene naloge in se hkrati dogovoriti, kaj je treba storiti. Občinska konferenca zveze komunistov je že obravnavala poročilo občinskega sindikalnega sveta o akciji zaključni računi in jo ocenila kot uspešno. Hkrati pa meni, da se morajo vse družbenopolitične organizacije lotiti dela za izboljšanje razmer v gospodarstvu. Razprave so namreč pokazale na mnoge težave kamniškega gospodarstva, tudi na mnoga sistemsko nerešena vprašanja. Gospodarstvo v povprečju ne dosega potrebnih uspehov, tržne in tehnološke razlike med posameznimi organizacijami združenega dela so zelo velike. V poročilu so razdeljene v tri skupine: s primernim ali celo dobrim uspehom (Svilanit, Eta, Alprem, Graditelj, Zarja, Menina, Kočna); ki delajo v slabih razmerah, vendar ne prikazujejo izgub (Kemijska industrija, Titan, Stol, temeljne organizacije Donita, Rudnik kaolina Črna); ki prikazujejo izgubo (Utok, Viatorjevi Hoteli in žičnice). NI DOBRIH RAZVOJNIH PROGRAMOV Izvršni svet in družbenopolitične organizacije so marca ugotovili, da obstaja nevarnost, da ne bodo doseženi cilji resolucije za obdobje 1979 do 1980. Ugotovitev izhaja iz spoznanja, da lanska gospodarska gibanja in rezultati niso ugodni in da se bo to ponovilo tudi letos. Minilo je prvo četrtletje, vendar kamniška enota Ljubljanske banke ni dobila predloženega nobenega kvalitetnega razvojnega programa. Nekatere organizacije združenega dela bodo svoje programe predložile aprila in maja, nekatere so že premaknile začetek investicij v prihodnje leto. To že pomeni spreminjanje občinskih načrtov in nedoseganje planskih ciljev. NOVI VZORCI ŽIVE BARVE LEPO PADAJOČI MATERIALI to so zahteve letošnje mo de. dobite jih lahko v IN FORMATIVNO PRODAJ NEM CENTRU v hotelu CREINA v Kranju TEKSTILINDUS KRANJ DOGOVORILI SMO SL Zoper prostorsko razsipništvo Zbori kranjske občinske skupščine sprejeli tajlne urbanistične rede za krajevne skupn Besnica, Visoko, Trstenik, Tenetiše, Velesovo Trboje KRANJ - Predlogi detajlnih urbanističnih redov za Besnico, Viaoko, Trstenik, Tenetiie, Velesovo in Trboje so povzročili na sredinem zasedanju zborov kranjske občinske skupščine največ razprave. Na skupščini je bilo o tem obilo razprave tudi zaradi tega, ker se je najprej v zboru združenega dela nato pa v zboru krajevnih skupnosti oglasil občan, ki že sedem let čaka na ugodno rešitev prošnje za zidavo počitniške hišice nad Povljami, delegat krajevne skupnosti Trstenik pa je pomotoma zašel v zbor združenega dela in tudi tam sodeloval v razpravi o tej problematiki. Še posebej v zboru krajevnih skupnosti, to je bilo pričakovati, je bila razprava o predlogih urbanističnih redov živahna. Visočani so celo predlagali, naj se sprejem urbanističnega reda za to krajevno skupnost umakne, ker bi bilo medtem treba uskladiti nekatere stvari predvsem z Olševkom in Hotemažami, vendar je na koncu zbor vseeno predloge detajlnih urbanističnih redov sprejel. Na dan je izbila vsakdanja, vendar nepomembna komunalna in urbanistična problematika krajevnih skupnosti, pred katero ne moremo zatiskati očesa. Tudi zato so delegati zborov v sredo soglasno potrdili ugotovitve, stališča in sklepe ob sprejemanju in izvajanju detajlnih urbanističnih redov. Predloge ugotovitev, stališč in sklepov sta pripravila posebna delovna skupina predsedstva skupščine in družbenopolitični zbor, v njih pa je posebej poudarjena odgovornost vseh na tem področju in ugotovitev, da je načrtna urbanizacija del prostorskega planiranja. Temu daje kranjska občina velik pomen. Leta 1975 je bil sprejet urbanistični program občine, iz njega pa izhajajo urbanistični načrti Kranj, ki posega tudi izven mesta. Cerkelj, Pred- Volitve in imenovanja Novi sodniki Temeljnega sodišča v Kranju - Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je predlagala delegatom v izvolitev tri nove sodnike temeljnega sodišča v Kranju. Skupščina je s predlogom soglašala in za sodnike izvolila: Franca Jamnika, rojenega leta 1951, Nevenko Kralj, rojeno leta 1952, in Danjo Pretnar, rojeno leta 1951, z Bleda. O kandidatih so razpravljali tudi koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja pri občinskih konferencah SZDL. Sodniki združenega dela - Zaradi preteka mandata so bili skupščini predloženi predlogi za 28 novih sodnikov združenega dela v Kranju. Postopek evidentiranja je vodil in usklajeval medobčinski svet SZDL. Skupščina je s predlogom soglašala in za nove sodnike združenega dela izvolila Iztoka Federla, Milana Polaka, Srečka Zimo. Mihaela Kersnika in Stanislava Pretnarja iz jeseniške občine, Jova Damjanoviča. Ivana Torkarja, Lada Humra. Mileta Milivojeviča. Janeza Osoj-nika, Načeta Pavlina, Lojzko Planinšek in Janjo Jenšterle iz kranjske občine, Franca Skodlar-ja Jožeta Ješeta, Janeza Konca, Janka Repeta, Ljuba Meglica in Blaža Jakopiča iz radovljiške Občine, Miro Bračko, Bojana dr Petriča, Nevenko Krelj, Braneta Koželja in Vido Thaler iz škofjeloške občine in Marjana Markiča, Marjana Pernuša. Ignaca Franka in Ivano Strajner iz tržiške občine. Razrešitev namestnika javnega tožilca - Zbori občinske Skupščine SO zaradi odhoda na novo delovno dolžnost razrešili Staneta Boštjančiča, namestnika lavnega to|ilcS Temeljnega javnega tožilstva v Kranju. Razrešitev sta predlagala javni tožilec SKS in komisija za volitve, imenovanja in administrativne /a deve. i dvora, Šenčurja, Goric, in Krvavca. Detajlni uru ni redi ao bili potrjeni za Brnik, Mavčiče in Duplje pa še za Besnico, Visoko. r nik, Tenetiie, Velesovo in je. Do konca leto pa bo h sprejeti še urbanistični načrt Jezersko in detajlni urbanisti redi za Voklo in Voglje. Jo*t log, Poženik, Kokro in Podat ter posebni urbanistični načrti brniško letališče. Številni problemi se poja' pri tem. Pri izdelovanju ar! stične dokumentacije ao psu na številna usklajevanja is glasja, kar pogosto roke za izdajo lokacij. K je, da detajlni urbanistični vsebujejo tudi komunalno , urejevanja prostora. Težav* pojavljajo tudi drugje. UgeaK ve, stališča in sklepi zbore*1 činske skupščine terjajo nitev še nerešenih doku-cijskih vprašanj do konca njega leto, ker je to vse nadaljnje načrte. K nje vseh prizadetih lahko ši izdelavo urbanistične mentocije. Izvršnemu skupščina priporoča o« naj bodo soglasja za koi.. opremljenost zazidalnega pleksa veljavna tudi kot za lokacijska dovoljenja morajo skrajšati, za vsa v nja pa morajo biti razlogi -ljeni. Ponovno kaže oceniti stvo kmetijskih površin in davo poiskati druge po\ Tudi pri odstopanjih od det-M urbanističnih redov morajo . delovati krajevne skupnosti. 1 so soodgovorne tudi za ur vanje teh načrtov. Skut morajo biti obveščene o ia lokacijskih dovoljenjih. I*., svet naj sprejme prednostni opravil geodetske uprave, i ški komunalnega opremljam naj bodo čim enotnejši. J. Košn' Spreje na skupšči Kranj - 0 dnevnem redu »! blematiki, predlagani za sejo : kranjske občinske skupščine, bila v sredo, 11. aprila, smo že neje pisali, skrajšano grad bilo objavljeno tudi v rubrik: tUT vorimo se« pred sejo. Z^i objavljamo v skrajšani obliki mente, sprejete na sredini skuj Zbori so dopolnili in spre v vo o informiranju za deleptt**' ločanje, ki analizira dosedanji ~* žaj in obseg obveščenosti v krt občini in med drugim načrtuje ustanovitev osrednje infonnat službe, organizirane v INDOK ^ tru. Delegati so nadalje odlok o ustanavljanju in c ciji enot in štabov civilne n so pomemben člen splošne d: samozaščite. Skupščina je osnutek odloka o določitvi za katere velja posebna u reci dedovanju. Osnutek bo šel v razpravo in vsi prizadeti so p k njej. V kranjski občini na S zaščitenih 1307 od skupno v>V l t i j. To so v glavnem kmetije k: jo nad tri hektare obdelov vršin in so primerne za preirtl in smotrno ter gospodarno šivanje. V javno razpravo K1 V osnutek odloka o določitvi in a| Ijanju lokalnih in nekategonsal cest v kranjski občini. Os::;:-*, pomemben, ker opredeljuje odi nost za vzdrževanje teh cest f ni kriteriji so tudi že \ vendar na osnovi razprave I krajevnih skupnosti lahko s\ da na osnutek pripomb in p« ne bo manjkalo. Skupščina je' la družbeni dogovor o racion ' stanovanjske graditve v SkN za podpisnika določila pral občinske skupščine Staneta a brez pripomb pa je bil potrjen dopolnjen odlok o podelil znanj v kranjski občini. orak nazaj — dva naprej inska konferenca ZKS v Tržiču je pripr ;/a ?ino gradivo o uresničevanju samoupravnih zbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem spodarstvu v tržiški občini — Ob njem se bodo javne razprave oblikovala stališča in rešitve d»č - Predsedstvo centralnega *"ja ZKS je na osnovi razprav v 4^yi mesecih ugotovilo, da se-Hr**em pridobivanja stanovanj ■"olj učinkovit, saj stanovanja objekte gradimo drago in i Ugotovilo je tudi. da je —i vpliv na načrtovanje grad-•tanovanj in spremljajočih oh-* prešibak, da je za vzdrže-*■ obnavljanje in širjenje sta-!*kega fonda pomembna uve-ekonomskih stanarin in da ^premajhen tudi vpliv delavcev iJfcčitev o teh vprašanjih. ^fiwka konferenca ZKS v Tržijo pripravila obširno gradivo •fevanju samoupravnih druž-ooomskih odnosov v stano-**«n gospodarstvu v tržiški Gradivo že nakazuje bistvene * spremembe na področju ^ekonomskih odnosov v sta-em gospodarstvu, ki bodo razpravi uveljavljene že v »ti pa v prihodnjem sredin obdobju. 0 pa tudi jasno kaže, da v Tržič v tem srednjeročnem močno zaostajajo za spre-•ednjeročnim planom stano-graditve. zlasti pri družbeno 1 blokovni gradnji. Zato konferenca predlaga, naj bi gradnjo na Že pripravljenih ih kompleksih v Bistrici, predvidena gradnja več kot novanj. Gradnja blokovnih nj v Bistrici je bila v pre- namenjena zlasti nezna-kupcu. in to z dragimi —ii sredstvi, kar je vplivalo na «no stanovanj in pripeljalo tako daleč, da je bila gradnja tega večkrat prekinjena. 1 bi morali letos v okviru pravne stanovanjske skup-Tržič izoblikovati jasno smer »tanovanja, ki jih gradijo za most kot za temeljne orga-' združenega dela in druge 'J* skupnosti. Jasno bo moralo tj*u. koliko stanovanj je potreb-J** kdo jih bo odkupil, saj se bo le [(•^ način gradnja v Bistrici lahko »•j^fevala. Z dograditvijo teh «X\*an' °> ietos in prihodnje leto omilili ogromen izpad pri I i^rfevanju srednjeročnega plana. ■■^V^iti bo treba tudi nadaljnja okviru revitalizacije starega l^ta jedra. S preureditvijo ^Dfrve hiše na Trgu svobode 23 ^■"bili 14 stanovan j. Na velik primanjkljaj stanovanj v tržiški občini vpliva tudi izrazit razkorak med zaposlovali jem novih delavcev in zagotavljanjem bivališč zanje. Za naprej bi moral resnično veljati dogovor, naj organizacije združenega dela ne zaposlujejo V tem srednjeročnem obdobju naj bi v tržiški občini zgradili skupaj .142 družbenih stanovanj: prvo leto bi, drugo 71, tretje 77. letos 66 in prihodnje leto 67. Dejansko pa je bilo v treh letih zgrajenih le 140 stanovanj in 57 stanovanj iz sredstev družbene pomoči. Stanovanjski primanjkljaj v občini je očiten, saj bi rabili najmanj še 358 stanovanj. Toliko je namreč vlog prosilcev, ki živijo kot podnajemniki ali v neprimernih pogojih bivanja. Največ prošenj so vložili podnajemniki (175), mlade družine, ki živijo v skupnih gospodinjstvih (32), samohranilke (19), vlog občanov, ki bivajo v neprimernih stanovanjih, pa je 119. novih delavcev, zlasti iz drugih krajev Slovenije in drugih republik, če jim ne morejo zagotoviti tudi stanovanj. Nekatere od teh. ki v Tržiču že. so. bo mogoče rešiti z gradnjo samskega doma. za katerega naj bi že letos določili velikost in začetek gradnje. Gradivo nadalje tudi nakazuje, da je za bodočo usmerjeno blokovno in zasebno gradnjo v občini dovolj primernih zazidljivih površin, ki pa še niso komunalno opremljene. Zato je ena od osnovnih nalog enote pri samoupravni komunalni interesni skupnosti, ki bo letos ustanovljena, da čimprej pristopi h komunalnemu urejanju zazidljivih površin. Bodoča gradnja naj bi bila usmerjena zlasti na manj kvalitetna zemljišča, na ž urbanizirana, vendar ne dovolj izkoriščena območja in v prenovo oziroma dopolnitev mestnega jedra. H. Jelovčan Prizidek k jeseniški bolnici, v katerem bodo že letos odprli nove specialistične ambulante, službo za nujne primere, laboratorij, lekarno in kuhinjo. — Foto: S. Saje Izgradnja specialističnih ambulant na Jesenicah Težko rojena investicija Jesenice — Ideja za izgradnjo oddelka specialističnih ambulant pri jeseniški bolnici je nastala že 1971. leta. Z gradbenimi deli so pričeli tri leta pozneje. Čeprav ao načrtovali, da bodo objekt predali svojemu namenu VAS ZANIMA Il^J sinjem obisku podpred iJO*0 republiškega sindikalne-I Mirana Potrča i Skofji M bilo govora tudi o tem, *hceiati seje: dopoldne i ajf^o dragocen delovni čas. KW pa nergamo. ne priha K*Wjie/f Tovariš Potrč je IrTj-* da bi bilo najbolje spro-tiR£*>jati pomen sestankov. m£ udeležencev, vpliv, ki naj ^reievanje teh vprašanj za potem pa odločati, ali je Bmt+Mne ali za med delom^ tudi marsikateri sestanek ^"Političnih organizacij, samoupravnih organov, Momi sestanek. Vsaj na X Po glejte, da jih ho dopol-■*n manj P l d v del notranjosti novega oddelka specialističnih ambulant jeseniške bolnice, kjer urejajo sodoben laboratorij. Družba jih je priznala V Sloveniji deluje 6 medobčinskih društev civilnih invalidov vojne in 1600 članov — 60-odstotni in težji invalidi uživajo polovične bonitete vojaških vojnih invalidov — 6. april Dan civilnih invalidov vojne Kar težko človek včasih razume, da smo tako trdi, in nedostopni in ne-dojemljivi za težave posameznika. Pravzaprav ni šlo za posameznika. Slo je za celo vrsto naših občanov, ki jih je prizadela vojna vihra, telesno poškodovala tako ali drugače, niso bili organizirani aktivisti vstaje. Posamezniki so se uvrstili med vojaške vojne invalide. A večina ne. Ti so se potem oklepali društev slepih, paraplegikov in drugih, vendar še naprej terjali pravice. Vsaka republika je ta problem reševala po svoje. Slovenija in Vojvodina sta bili tu najbolj prizadevni. Sele leta 1968 je civilnim invalidom vojne, kot se imenujejo, uspelo »izboriti« zakon, ki jim je prinesel olajšave, ki jih imajo invalidi. 8. ap- 1976. leta, pa niti danes še ni dokončno urejen. Na vprašanje, kje so vzroki za tolikšno zamudo in kako investicija poteka, smo dobili odgovor pred dnevi, ko smo obiskali pomočnico direktorja bolnice na Jesenicah in predsednico gradbenega odbora Ivico Tautovič. Takole je tekel pogovor! »Za kakšno investicijo gre in kako ste jo doslej uresničevali?« »Gradimo nov objekt, v katerem bodo specialistične ambulante — kirurška, internistična, okulistična, otološka, ginekološka, endoskopska in posvetovalne ambulante — služba za nujne primere, centralni laboratorij pa lekarna in kuhinja za potrebe bolnice. Te dejavnosti imamo ' v jeseniški bolnici v glavnem že sedaj, vendar zaradi neprimernih prostorov in ustesnjenosti potekajo dokaj improvizirano. V novi stavbi bo prostor racionalno izkoriščen, oprema ambulant pa bo sodobnejša. Od ideje za izgradnjo novega poslopja specialističnih ambulant, ki se je porodila na začetku tega desetletja, do končne faze, v kateri trenutno potekajo dela pri urejanju in opremljanju notranjosti stavbe, je minilo kar osem let. Lopato smo zasadili v zemljo že februarja 1974. leta in še pred zimo je bila stavba pod streho, vendar pa so se poznejša dela močno zakasnila.« »Kateri so bili osnovni problemi, s katerimi ste se srečevali ob uresničevanju te investicije?« »Ves čas, razen zadnjih dveh let, smo imeli težave zaradi primanjko-vanja potrebnih finančnih sredstev. Vrednost projekta je bila ocenjena na 4,8 milijarde starih dinarjev. Sredstva naj bi zagotovil gorenjski zdravstveni sklad, ki so ga 1972. leta ustanovili prav v ta namen. Potem so se pokazale potrebe po novih zdravstvenih objektih še v drugih krajih na Gorenjskem. Tako smo imeli v letih 1973-1976, ko naj bi bil objekt že dokončan, skupno zago- tovljenih le 1,8 milijarde starih dinarjev, med izgradnjo pa so se dogovori za financiranje spremenili kar osemkrat. Postopno dotekanje sredstev je narekovalo izgradnjo v etapah,ki je vsestransko neracionalna in zato tudi draga. Investicija bo tako v celoti veljala 9,6 milijarde starih dinarjev, saj se je v tolikih letih vse večkrat podražilo. Glede na postopen dotok denarja za izgradnjo pa so seveda tudi dela potekala bolj ali manj ovirano.« »Kdaj bodo dela predvidoma končana in kaj bo odprtje tega novega oddelka specialističnih ambulant pomenilo za vaše delavce pa za vse občane?« »Kot izgleda, bomo prostore za medicinsko dejavnost lahko odprli v prvi polovici letošnjega leta, kuhinja in drugi prostori pa bodo nared proti koncu leta. Prav gotovo je, da že vsi težko pričakujemo preselitev specialistič -nih ambulant v nove prostore. Potem bo v stari bolnici nekaj več prostora za ležeče paciente, delo pa bo moč bolje organizirati. Velika prednost bo tudi v tem, da zunanji pacienti ne bodo v stiku z ležečimi. Splošna pridobitev za občane bodo primernejše čakalne površine, najpomembnejše pa bo predvsem to, da bo urnik ambulant prilagojen potrebam prebivalstva. Tako bodo zdravstvene usluge ne le kvalitetnejše ampak tudi hitrejše. Za delavce bolnice novi prostori pomenijo možnost za sodobnejši in kvalitetnejši način dela, saj kirurška ambulanta, na primer, zdaj deluje kar v avli bolnice, in še to le popoldan. Mnogo lažja bo tudi prva oskrba pacientov v nujnih primerih, ker sedaj urgentne ordinacije sploh nimamo. Bolnica prav tako potrebuje sodobnejšo lekarno in kuhinjo. Ne nazadnje, pa bo velika pridobitev tudi helikoptersko pristajališče na strehi nove stavbe.« S. Saje rila lani pa je izšel nov Zakon o civilnih invalidih vojne, ki je že izboljšan in vključuje vse civilne invalide vojne, ki jim je priznana nad 60-od-stotna invalidnost. Vsi ti uživajo polovico bonitet, ki gredo vojaškim vojnim invalidom. V Sloveniji deluje danes šest medobčinskih društev civilnih invalidov vojne, ki so povezani preko Invalidske koordinacije pri republiškem odboru SZDL in združuje tudi slepe, gluhe, paraplegike, delovne in telesne invalide in druge. Nujno je za vse prizadete, da se združujejo, saj tako veliko laže prenašajo težave, se organizirajo pri kulturnem rekreacij- pripravijajo tovariška trov — Prepoved vožnje za potniške avtomobile: čenči in mladi delavci o marsičem Varčevati z gorivom Omejitev hitrosti na avtomobilskih cestah na največ 100 kilometrov, na drugih na 80 kilome-r«io tovariška trov — Prepoved vožnje za potniške avtomobile: skem delu in pripravljajo tovariška «" ( r v r , , srečanja, ki jim veliko pomenijo. Za za registrske stevuke, ki se končujejo na parno ST^jffi"^ Številko ob ponedeljkih in ob koncu prvega tedna v mesecu, za neparne ob četrtkih in ob koncu zadnjega tedna v mesecu - V četrtek, 5. aprila, je bil fan1>0*ovor rned predstavniki Si^* mladimi iz delovne orga-f Iskre Elektromehanike in ^"'ki konference mladih v n izobraŽevanju pri občinski ZSMS Kranj. Beseda je C^ojih šolanja v ŠC Isk ra, o toljanju v šoli in vključe-končani ~ladih v delo po 'khnični ali poklicni šoli. *: 'enter je že nekaj let v Pfostorski stiski in z upom ^točetek graditve nove .šole. flfl »o že več načrtov, k^tno povezava z v tem primeru najboljša. Po-"V* prostorov močno vpliva le na redni Precej vprašanj je bilo tudi v zvezi z obvezno prakso, ki za nekatere poklice ni najbolj primerna. V usmerjenem izobraževanju bo šolske programe sestavljal strokovni svet, v katerem bodo tudi delegati združenega dela, odobril pa jih bo republiški zavod za šolstvo. Zdaj so programi za vse šole iste stroke enaki. Razprava je odgrnila tudi drugo plat: kaj naj šola učencu da. Naj bo to zelo specializirano znanje n popolna strokovna usposobljenost ------------~„w.9 toda združenim z Iskro Planiko, ni j* Pro*torov ^ «Wo krožkov *' sistem po btscdah ^y:f'ev pogovora v šoli živi. f\? J*" le, ker med učene i ni V0;a Za samoupravljanje, tako 5-*»jo /. njimi ali pa boli splošno, osnovno znanje Učence in delavce je zanimalo tudi vprašanje tej sni da se učenec mentorstva, vendar - tej smeri ni poglobila. sam vlogo ob« kdaipakdai se razprava Ugotovili so le prevečkrat postavlja v jekta, ki ga mentor ne utegne o vsem noučiti. Ce sprašuješ, delaš, potem akse odneseš največ, pravijo, koncu so opozorili še ne plačevanje šolnin študentov ob delu in na vprašanje pripravništva, T. Dolžan pou od pi Ob stev nameni jugoslovanska loterija, nekaj pa prispevajo tudi samoupravne interesne skupnosti. 1600 civilnih invalidov vojne ima priznanih Slovenija. Medobčinsko društvo civilnih invalidov vojne Kranj pa ima danes okrog 170 članov. Zagotovo so še po Gorenjskem, pa morda za to društvo sploh ne vedo. Zato pozivajo vse civilne invalide vojne, ki še niso uveljavili svoje invalidnosti, da se ob priliki oglase v prostorih njihovega društva v Kranju v Domu borcev in invalidov. Vsako sredo od 16. do 19. ure imajo uradne ure. Nekako v tri skupine bi lahko razvrstili civilne invalide vojne: kot žrtve fašističnega terorja (tudi internacija), žrtve bombnih napadov in težkih bolezni, ki bi se jih dalo ozdraviti, če bi ne bilo vojne ter žrtve vojnega materiala, kot so bombe in druga eksploziva, ki so ob koncu vojne obležala pri nas. Torej vsi tisti, ki so postali civilni invalidi vojne, od 6. aprila 1941, ko so padle na Jugoslavijo prve avionske bombe, in do zadnjih nesrečnih primerov z vojaškim materialom po vojni. In prav 6. april, prvi dan vojne, ko smo dobili prve civilne žrtve vojne, je bil letos januarja določen za Dan civilnih invalidov vojne. D. Dolenc Poraba bencina in vseh naftnih derivatov se povečuje, v zadnjih treh mesecih se je nafta podražila za 26 do 28 odstotkov v primerjavi z decembrom lani. Zvezni izvršni svet je sklenil uvesti posebne omejitve v cestnem in mestnem prometu, da bi omilil težave v zvezi s plačilno bilanco države. Odlok, ki bo vseboval več omejitev in prepovedi, bo predvidoma objavljen v zadnjih desetih dneh tega meseca in bo začel veljati osem dni po objavi, torej v prvih majskih dneh. Hitrost potniških avtomobilov na avtomobilskih cestah naj bi omejili na največ 100 kilometrov, na drugih cestah na 80 kilometrov. Potniške avtomobile z registrsko številko, ki se končuje na parno številko, naj bi izključili iz prometa ob ponedeljkih in ob koncu prvega tedna v mesecu, na neparno številko pa ob četrtkih in ob koncu zadnjega tedna v mesecu. Ničla velja za parno številko. Prepoved ne bo veljala v dneh državnih praznikov, pa tudi ne za vozila SNZ. JLA in diplomatskih predstavništev, za vozila, ki imajo prednost v prometu in za vozila s tujo registracijo. Omejitve bodo veljale tudi za tovorna vozila v družbeni lastnini, ki niso namenjena javnemu potniškemu prometu. Radij gibanja teh vozil naj bi omejili na 200 kilometrov. Izjema bodo le vozila, ki prevažajo pokvarljivo .blago in podobno. Hkrati naj bi z odlokom zveznega izvršnega sveta prepovedali ustanovitev novih prog v cestnem prometu, daljših kot 100 kilometrov. Kazni bodo ostre in prometniki jih bodo izrekali na kraju samem. Za posameznike bodo znašale tisoč dinarjev. Organizacije bodo morale plačati od 30 do 500 tisoč dinarjev kazni, odgovorne osebe od 5 do 30 tisoč dinarjev, zasebni prevozniki od tisoč do 10 tisoč dinarjev. Z omejitvami, ki bodo veljale do konca tega leta, bomo predvidoma prihranili okoli 300 tisoč ton bencina in okoli 500 tisoč ton dizelskega goriva. G LAS 8.STRAN Bohinjska Bela praznuje Krajam Bohinjske Bele praznujejo svoj krajevni praznik v spomin na začetek oborožene vstaje proti okupatorju — Odkrili ' bodo spominsko ploščo Bohinjska Bela - 20. aprila bodo občani vseh naselij krajevne skupnosti Bohinjska Bela že tretjič praznovali svoj krajevni praznik v spomin na ta dan leta 1941, ko je bil na Slamnikih v hiši Matevža Volfa sestanek komunistov iz Bohinja, Gorij, Bleda in Jesenic, na katerem so sprejeli sklep o začetku oborožene vstaje proti okupatorju. Po dogovoru vseh krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev je skupščina krajevne skupnosti sklenila, da bo osrednja proslava letos na Kupljeniku, odročni, a vendar prijazni vasici na območju Jelovice, ki je bila že od začetka vstaje 1941. leta do osvoboditve prava partizanska trdnjava, varno zatočišče borcem in ranjencem, javka partizanskih kurirjev in prvo zbirališče osemčlanskega skojevskega aktiva Bohinjske Bele, ki so ga ustanovili spomladi 1944. leta. Praznovanje se bo začelo v sredo, 18. aprila, ko bodo domači gasilci in pripadniki civilne zaščite uprizorili posebno vajo, na kateri bodo pokazali črpanje vode iz Save Bohinjke za gašenje požara na Kupljeniku. * Osrednja slovesnost bo prazničnega dne v petek, 20. aprila, zvečer v dvorani kulturnega doma, ki jo pripravljajo skupaj z DPD Svoboda v3e organizacije in društva. Po slavnostnem govoru bodo najbolj za- služnim krajanom podelili krajevna priznanja SZDL in bronaste značke OF. Razen domačih kulturnih skupin bo nastopil tudi komorni zbor Stane Žagar iz Krope. V nedeljo, 22. aprila, se bodo udeleženci proslave zbrali na Kupljeniku, kjer bodo ob 9. uri dopoldne svečano odkrili spominsko ploščo na Strgarjevi domačiji, v kateri je bila 1941. leta partizanska javka, zatočišče borcev Cankarjevega bataljona po Dražgoški bitki, od začetka 1944. leta pa glavna javka za partizansko bolnišnico »Š-Stol« na Jelovici. Na prireditvenem prostoru, kjer bodo zbrani nekdanji borci aktivisti, domačini in pripadniki JLA," bodo tudi gasilske enote iz vse radovljiške občine. Ob tej priliki bodo razvili nov prapor krajevne organizacije ZB NOV in prapor gasilskega društva Kupljenik. K spominskemu obeležju prvih dveh padlih partizanov, domačina Janka Tonejca in Leopolda Heberla z Bleda, bodo položili venec. Za kulturni program bo tokrat poskrbela domača Svoboda ter godba na pihala DPD Svoboda Lesce. Pozneje bo v vasi tovari-ško srečanje, ko bo igral ansambel Nika Kraigherja. V teh dneh vsi krajani delajo in se pripravljajo na praznovanje. Urejajo naselja, poti, še posebno pa cesto na Kupljenik. V priprave so se vključili tudi vojaki, ki bodo skupaj z Kupljenik nad Bohinjsko Belo — V okviru praznovanja krajevnega praznika Bohinjske Bele bodo v nedeljo, 22. aprila, na Primožčkovi hiši, kjer je bila med vojno partizanska javka, odkrili spominsko ploščo. — Foto: F. Perdan Program Turističnega društva Radovljica — Turistično društvo Radovljica si je za letos pripravilo obsežen program akcij, o katerih so se pogovarjali na zadnji seji sveta Uspešni reševalci iz Mojstrane Dovje-Mojstrana - Člani postaje Gorske reševalne službe so na občnem zboru ocenili uspešno preteklo delo. Lani so se morali kar dvanajstkrat odzvati klicu na pomoč. V dolino so prinesli osem ponesrečenih gornikov in pet mrtvih. Vsa reševanja so bila tvegana in naporna. To še posebej velja za zimsko akcijo pod Kredarico in v steni Sfinge. V teh akcijah so uničili skoraj vso opremo. Nekaj so si jo morali izposoditi. Težave jim je uspelo premostiti, pomagala pa jim je tudi postaja GRS iz Kranja. Pomoč jim je obljubila tudi republiška Gorska reševalna služba. Postaja GRS Dovje-Mojstrana združuje sedaj 23 reševalcev in pri-, pravnikov. Vedno" večjo pozornost posvečajo preventivnemu delu in vzgoji obiskovalcev gora. Njihovo delo je tudi dežurna služba na smučiščih, del dejavnosti pa so tudi vaje v najrazličnejših razmerah. Postaja prireja tekmovanje za Koflerjev memorial v Vratih, lepe uspehe pa dosegajo člani postaj GRS iz Mojstrane tudi na tradicionalnem smučarskem tekmovanju reševalcev v Ziljski dolini. Na zadnjem občnem zboru so podelili priznanje Francu Lakoti za 25-letno delo v GRS. J. Rabič krajevne skupnosti Radovljica. V poletnih mesecih, ko je v Radovljici največ gostov, bodo v graščinski dvorani ponovno postavili dokumentarno razstavo gradiva ob 70-letnici delovanja Turističnega društva in razvoja turizma na radovljiškem območju. Za goste in domačine bodo pripravili dve večji kulturno-zabavni prireditvi, na katerih bodo predstavili izvirne domače plese, pesmi in glasbo. Ob tej priložnosti bo Turistično društvo svečano podelilo darila stalnim gostom, ki že deset in več let prihajajo v Radovljico. Zanje pa načrtujejo tudi več poučnih izletov v bližnjo in daljno okolico. Upravni odbor Turističnega društva bo še pred začetkom sezone nabavil deset vrst novih razglednic v nakladi 5000 izvodov. Natisnil bo 6000 vložkov k prospektu Radovljice z zgodovinskim in topografskim opisom mesta z okolico v slovenskem in v treh tujih jezikih. Izdal bo tudi 4000 izvodov vsakoletnih turističnih informacij o cenah storitev, sob in najnujnejših podatkov za turiste v slovenščini, srbohrvaščini in v treh tujih jezikih. Skupaj s krajevno skupnostjo bo Turistično društvo organiziralo akcijo čiščenja ulic, parkov, zelenic, urejanja sprehajalnih poti. Prepleskali bodo 55 javnih klopi. Za uresničitev vseh nalog bodo potrebovali okoli 160.000 dinarjev. Turistično društvo je predlagalo krajevni skupnosti, da bi letos namensko zagotovili vsaj 80 odstotkov od turistične takse. Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo odstopil le 70 odstotkov teh sredstev, zadržal pa bo 30 odstotkov denarja za urejanje kraja. JR Kupljenik nad Bohinjsko Belo — Partizanski Kupljenik, ki je veliko prispeval za osvoboditev, ima danes dva spomenika. Tik ob cesti stoji spomenik padlemu partizanu, Janku Tonejeu iz Bohinjske Bele. Spomenik so pred praznovanjem krajevnega praznika lepo uredili. — Foto: F. Perdan mladino sodelovali na delovnih akcijah. Na predvečer bodo zagoreli po vrhovih kresovi, z vrha stene Babje-ga zoba pa bo visela dolga partijska zastava, v pozdrav prazniku in v počastitev 60-letnice ZKJ, SKOJ ter jubilejne 40-letnice ustanovne seje CK KPJ v Bohinju. Nedvomno bo slavje na Kupljeniku za vse izredna priložnost, da bodo spoznali prelepo vasico in njene prijazne in gostoljubne ljudi, ki jih še vedno 40 vztraja na domačijah. Ostali so trdni na svoji zemlji, kljub včasih težkemu življenju, v svoji planinski odmaknjenosti. Odtod vodijo prijetne steze v tihe jelov-ške gozdove in v mogočno kraško jamo pod Babjim zobom, največjo v Julijskih Alpah. Organizatorji so se odločili, da bodo v primeru slabega vremena slavje prestavili na nedeljo, 29. aprila. Jošt Rolc Obnova soteske Vintgar Gorje — Svetovno znana soteska Vintgar pri Bledu je bila odprta že 26. avgusta leta 1893, po zaslugi tedanjega gorjanskega župana Jakoba Zumra-Leskovca iz Spodnjih Gorij. Vsa leta privablja številne obiskovalce in ljubitelje naravnih lepot. Mostovi, galerije in prehodi skozi sotesko so leseni in jih je treba vsako pomlad obnavljati, še posebej, ker snežni plazovi pozimi napravijo precej škode. Letošnjo pomlad pa so začeli menjavati vse nosilne lesene grede z železnimi. Delo je zelo nevarno in težko, saj delajo delavci nad deročo in globoko reko Radovno in vsak napačen gib ali korak je lahko usoden. Delavci so pripeti z varnostnimi vrvmi. Vsa ta obnovitvena dela pri mostovih že vsa leta od 1920 opravljajo Zalokarjevi tesarji — Kroparjevi iz Spodnjih Gorij. Generacija Zalokarjevi h tesarjev že sega v tretji rod, dela pa financira turistično društvo Gorje. Letos bodo končali do prvomajskih praznikov, odprta pa bo tudi restavracija Vintgar pred vhodom v sotesko. Jože Ambrožič Obnovili bodo ljubenski spomenik Ljubno — Minulo soboto je bila v domu TVD Partizan v Ljubnem delovna konferenca članov ZZB NOV Ljubno. Spregovorili so o svojem delu, ki je bilo v minulem obdobju zelo uspešno. Člani odbora so zbrali dokumentacijo in denar za obnovo spomenika padlim v Ljubnem, vse člane Zveze združenj borcev so obiskali na domu. Borci so pomagali obnoviti šolo v Ljubnem in so na šoli tudi predavali. Organizirano so se udeležili vseh partizanskih prireditev v bližnji in daljni okolici. Na konferenci so sprejeli program dela za naslednji dve leti. Spomenik padlim v Ljubnem bodo obnovili ter organizirali partizansko srečanje. Povečali bodo sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami, društvi in krajevno skupnostjo, predvsem pa bodo posvetili večjo pozornost ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Borci so se seznanili s programom dela dispanzerja za borce NOV, ki ga od leta 1976 uspešno vodi dr. Marijan Zilič v Radovljici. Ciril Rozman Jesenice - Učenci osnovnih šol in dijaki srednjih šol z Jesenic st do komisij za urejanje okolja v krajevnih skupnostih, občinske l\ ■! wf skupnosti in podmladkov Turističnega društva pričeli z očiščei jami, ki bodo na Jesenicah in v okolici potekale ves april. Po delu bodo šole prejele pohvale in nagrade, akcije pa bodo prut za tekmovanje, ki ga je razpisala komisija za podmladek pri Gor stični zvezi. Na sliki: učenci osnovne šole Prežihov Voranc pred čiščenja osrednjega dela Jesenic. — B. B. Lesce - Čeprav so v Lescah že poskrbeli za varnost pešcev, ko so i pred trgovskim podjetjem Murko in zapornicami železniškega p/vhodu, nike, je bilo cestišče neurejeno med Lescami in Radovljico. V teh položili asfalt in uredili pločnike še na tem kraju, tako da bodo prša pred prometom, kije na tej cesti precej gost. - Foto: F. Perdan Lovišče se krč Šenčur — Lovska družina Šenčur je bila ustanovljena leta 1954 in dobila v upravljanje 3011 hektarov lovne površine, od katere je kar 1500 hektarov njiv, ostalo pa so gozdovi, pašniki in sadovnjaki. Meje lovišča potekajo od Kranja ob Savi do Trboj, Voklega, Šenčurja, Luž, Olševka in Tupalič ter od Preddvora do Kranja ob Kokri. Zaradi gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov ter komunalnih naprav je lovišče iz leta v leto manjše, največji poseg v lovišče Lovske družine Šenčur pa bo brez dvoma načrtovana gradnja avtomobilske ceste. Nekajkrat so že šenčurski lovci pozvali gojitveni zavod Kpzorog iz Kamniku, Gorenjsko lovsko zvezo in kranjsko občinsko skupščino, da bi dobili del Kozorogovega lovišča od Možjance do Kokre, vendar skoraj dvajset srečanj še ni rodilo sadov. Pridobitev dodatne lovne površine je za šenčur-ske lovce nujna, saj je prisotnost lovcev v naravi nujna tudi z obrambnega stališča, prav tako pa družina zaradi premajhnega lovišča niti novih članov ne more več sprejemati. Ob ustanovitvi je bilo članov 16, sedaj pa jih je 56. Zajci, srnjad in fazani so glavni prebivalci lovišča šenčurskih lovcev. Letno je lovišče bogatejše za okrog 300 fazanov, kljub temu šteta*: in zajcev upada. Letos lova nt J prav zaradi tega ne bo, pa tudi' teklih letih so bili odstreli redkejši. Leta 1967 so šenčurski i uplenili 150 zajcev, 55 jerebic fazanov, lani pa le 28 zajcev. skih jerebic in 161 fazanov. V i** ku letošnjega marca se je poj** lovišču divji prašič. To je za del nenavadno, saj so pogoji z nje divjega prašiča v tem slabi. Prašič je blizu Šečurja čez glavno cesto in povzročil čo. Poškodovanega so ga lovci, na vozilu pa škoda xar*h navadnega srečanja ni bila Člani Lovske družine S< ponosni na vse, kar so naredili višču. Zgradili so lovsko koče. njej pa žično voljero za kebčke I bj terimi, ko odrastejo, obogatijo ' šče. Neodgovorno odlaganje ličnejših odpadkov je velika za lovce. Odpadki kvarno na divjad, nesnage pa je vednc in ji lovci kljub očiščevalnim jam niso kos. Tudi drugi. odge< za red na tem področju, jim morali pomagati. Junija bo di razvila prapor, del vsakdanje nosti članov Lovske družine pa je že vsesplošna akcija *N:Č ne sme presenetiti«. V začetku marca se ,,, lovišču pojavil divjipraM, NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO Dobrava - Nova cesta od Blejske Dobrave Poljan do Zgornjih Gorij je vsekakor velika pndo yaut vse prebivalce, ki prebivajo na tem območju. *metponjej že poteka, zdaj pa delavci Cestnega pod-Kranj urejajo še pobočja med Poljanami in Dobra-V Predvsem bodo morali urediti še bankine. Zasip — Ker sta se naselji Rečica in Zasip v zadnjih letih precej povečali, je postala stara cesta preozka in preveč nevarna. Delavci obrtnega gradbenega podjetja Grad Bled jo širijo od mostu čez potok Rečica v smeri proti Zasipu. Pozneje jo bodo delavci Cestnega podjetja Kranj še asfaltirali. — Foto: B. B. metalka 30iet PRODAJALNA KAMNIK »no kvalitetne ploščice tovarne TKP UN PROGRES za oblaganje vseh no-ijih prostorov vam nudimo marca Halie do tovarniško znižanih »ice dimenzije 20 x20 stanejo 5,20 din. *ice dimenzije 10x20 stanejo 2,60 din. jice so kvaliteta VS. Bled — Delavci Vodne skupnosti Gorenjske urejajo v Zaki na Bledu obalo in njeno okolico. Ze so kanalizirali studenec, ki priteče z zahodne strani, kjer je kamp, razen tega pa urejajo vso obalo od regatnega centra do sodniškega stolpa v Zaki. — Foto: B. B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRA ves o prometu — V soboto je bilo v Kranju občinsko tekmovanje Kaj J*Q prometu, ki se ga je udeležilo 64 tekmovalcev iz osrednjih osnovnih šol Totali so prometne teste ter sodelovali v ocenjevalni in spretnostni vožnji s 2**'- Najboljši iz vsake skupine bodo odšli na republiško tekmovanje v Slo-Gradec. Obenem je bilo v Kranju tudi srečanje pionirjev prometnikov ki ^'tekmovali v reševanju testov in v orientacijskem pohodu po kranjskih uli-Podobno kot za osnovnošolce je bilo organizirano tudi tekmovanje učen *" 'rednjih šol. - Foto: F. Perdan KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA ŠKOFJA LOKA Danes ob 18. uri bodo knjižničarji pripravili literarno srečanje 1 avtorjem Pustote, rojakom Vladimir jeni Kavčičem. V sredo, 18. aprila, ob 18. uri bo France Planina vodil predavanje £ diapozitivi o Selški dolini. V četrtek. 19. aprila, ob 17. uri se bodo najmlajši v uri pravljic večali s pesnico Sašo Vegri. V petek, 20. aprila, ob 9. uri bo v prostorih knjižnice spomladanski plenum Društva bibliotekarjev Slovenije na temo: Knjižnice in splošni ljudski odpor. Alpinistične novice Kranj — Program alpinistične šole obsega tudi nekaj skupnih tur. na katerih tečajniki v praksi preverjajo teoretično znanje. Na prvi turi so se udeleženci alpinistične šole povzpeli na Kalški greben. Smučarski spust je zaradi nevarnosti plazov odpadel, vendar je vzpon vseeno koristil. Tečajniki so se seznanili z načinom gradnje zasilnih bivakov v snegu in z ustavljanjem s pomočjo cepina v primeru padca na strmem snežišču. Ker se je po naključju sprožil manjši plaz in zasul nekaj opreme, so tečajniki spoznali tudi sondiranje in reševanje izpod plazu. Vzpon je bil zaključen v zavetišču GRS. Vršič — Vršič pod Prisojnikom, Razor-jem, Mojstrovko, Slemenom, Špikom in Skrlatico nikdar ni brez obiskovalcev. Tudi pozimi, ko je cesta zaprta in je možno na Vršič le po gazi, ne manjka planincev. Erjavčeva koča nudi vsem prijetno zavetišče. Upravlja jo Planinsko društvo Jesenice. Od koče so še posebno prijetni spusti in turni smuki. Velika vršiška nevarnost pa so plazovi. Dokler novi sneg ne zgrmi v dolino, je vsak vzpon na okoliške vrhove nevaren. D. Maretič Turna smuka KRANJ — Planinsko društvo Kranj namerava letos prirediti 30 turnih smukov z vrhov Slovenije, Koroške in Julijske Krajine. Nekaj turnih smukov je bilo že organiziranih, nalsednji pa bo v soboto, 21. aprila. Smučarji se bodo spustili z 2434 metrov visokega Rosen-nocka v Avstriji. Odhod ljubiteljev spomladanske turne smuke iz Kranja bo v soboto ob treh zjutraj izpred hotela Creina. -jk iKf)FJA LOKA - V petek je bila i galeriji na Loškem uradu odprta četrta kt<4nja razstava. Z izbranimi deli zadnjih treh Je/ se predstavlja H KRMA S ('VARLXJASČlC ki živi in dela v Retečah pri Skofji Loki Sedanja razstava * pridružuje bogatemu seznamu samostojnih in skupinskih razstav, kt jih je r*i slikar od leta /96M naprej, ko je diplomiral na Akademiji za likovno -'nos/ r L/ubliani. čez dve leti pa'konča/ specia/ko za slikarstvo pri Repertoar Prešernovega gledališča Kranj TOREK, 17.4.1979. ob 16. uri S. Makaro-vič: »SAPRAMlSKA«. Predstava za šolo Simon Jenko. ČETRTEK, 19.4.1979 ob 16. uri S. Makaro-vič: »SAPRAMlSKA«. Predstava za šolo Simon Jenko. PETEK, 20. 4. 1979, ob 11. uri in ob 19.30 P. Kozak. »AFERA« Gostovanje v Krškem. (14. zapis) Ne bilo bi prav, če ne bi ob pripovedi o Radomljah omenil še dva nekoč tako imenitna gradova, ki pa ju ni več. Dobesedno: niti kamen na kamnu .. . Seveda ne gre za kako žalovanje za izginulo grajsko romantiko, še manj za njihove gospodarje — fevdalce. Pri Volčjem potoku imam v mislih bolj čudovit park — arbo-retum kot grad, ki ga ni več. Pri Kolovcu se mi motajo v glavi misli na Jurčič-Kersnikove rokovnjače, saj sta blizu gradu imela domačiji poglavar Groga in zvijaški Blaž Mozol. Pa še nekaj se mi je kar nehote vsililo v misel: v Rovih, vasici na polpoti do Kolovca, imajo cerkvico, v kateri naj bi se po tradiciji dogodila nesreča s srečnim koncem, ki jo je pesniško povedal mladi France Levstik. Res je utegnil Rova poznati, saj je bil večkrat v gosteh na bližnjem Brdu, pri Kersnikovih. še malo . .. Gradiča ne bo nikoli več, le prelep arboretum (na 79 ha) bo ohranjal staro ime (O tem parku je strokovnjak inženir Ciril Jeglič napisal posebno knjigo.) STARI KOLOVEC Kot stari Volčji potok, se je tudi stari Kolovec moral preseliti v dolino. Valvasor je videl le še razvaline starega gradu Kolovca po nemško: Gerlachstein. Brumni bakrorezec je pripisal še »kranjsko« ime: Star Kollovecz. Stari Kolovec je bil zares star, saj ga listina omenja že v začetku 13. stoletja, četudi utegne njegov nastanek segati tja v 12. stoletje. V 16. stoletju je stari (zgornji) grad pogorel in je odtlej v razvalinah. — Njegovi gospodarji Hohenvvarti so postavili novo graščino. A tudi ta je pogorela in tako je bil 1683 sezidan tretji grad ... Od 1. 1870 je bila grajska posest v slovenskih rokah, lastniki so ji postali mengeški Stareti. Spodnji (novi) grad Volčji potok; zgoraj, na hribu, so vidne razvaline starega Volčjega potoka. VOLČJI POTOK Brž moram priznati: segam že na področje Kamniške občine — a tako pri rokah mi je, morda le dober kilometer severno od Radomeli. Najprej ime: tudi v nemškem imenu gospodari volk — VVolfsbUhel, po starem celo VVolfspUchell. Valvasor je pod nemško ime zapisal tudi »kranjsko«: Vucsvpotok. V gorenjskem izgovoru je to seve Vovčji potok, prebivalci vasi pa so Vovčani. Prej majhna vasica, je zdaj velika. Saj ima več kot enkrat toliko prebivalcev kot pred sto leti. 363 šteje vas domačinov, po večini priseljencev. Prvotni grad Volčji potok je stal na 523 m visokem hribu. Zdaj le mah prerašča borne ostanke zidovja gradu, ki se v listinah prvič omenja že leta 1220. (Cerkev sv. Katarine v vasi je mlajša — iz leta 1526. — 2e v času Valvasorja je bil stari grad na hribu v razvalinah (poglej sliko!). Zadnji fevdalni lastniki starega gradu Bonhomo so v začetku 17. stoletja postavili nov grad v ravnini. Lepo renesančno stavbo sredi čudovitega parka. Od 1. 1882 je bil novi grad last ljubljanskega trgovca Sou-vana, ki je posebno park razširil in zasadil z domačim in eksotičnim drevjem kar novih 12 ha. — No, to je današnji arboretum Volčji potok! Čeprav danes tudi spodnjega gradu ni več, saj je bil 13. aprila 1944 po žgan. Po osvoboditvi so razvaline odstranili in nameravali na mestu nekdanjega gradiča postaviti umetniško visokovredno hišo, ki so jo zaradi prometa morali podreti v Ljubljani (v nekdanji Šelenburgovi ulici). Vsi kamni, vsa okna, vsi podboji so bili oštevilčeni in prepeljani v Volčji potok. — Čas (in domačini!) je tudi tu storil svoje: zdaj ie tistih oštevilčenih kamnov le Partizani so 30. aprila 1943 grad požgali in s tem preprečili naselitev nemške posadke. Po osvoboditvi so domačini kamenje iz razvalin razvozili in uporabili za zidavo svojih hiš. Polja in travnike je prevzela ljubljanska Emona, gozdove pa GG v Ljubljani. Načrti so lepi (načrti, načrti .. .): na mestu nekdanjega Kolovca naj bi nastal rekreacijski center s hotelom, počitniškimi hišicami, športnimi napravami, avtocampin-gom, jahalnimi stezami ipd. Kolovški grad je imel zares lepo lego: na koncu gozdnate doline Rov-ščice. Kdor je bral imenitno povest o rokovnjačih, se imena gradu gotovo spominja. — Nad gradom je stala (zdaj opuščena) kmetija — Mozolo-vina, še više gori pa Paleževina, njen lastnik je bil rokovnjaški poglavar Groga (Nande). Tudi ta kmetija je že propadla (Še pred drugo svetovno vojno). Kolovški gozdovi so bili dokaj varno zavetje za partizanska skladišča hrane in opreme. Tudi dve zasilni bolnišnici sta bili tu postavljeni. Ti pa nista imeli sreče. Kar dvakrat sta bili izdani. Prvič so Nemci pobili 13 ranjencev (19. aprila 1943). Dne 6. maja 1944 pa so Nemci napadli podzemeljsko bolnišnico Triglav, jo požgali in pobili 43 borcev. — Belogardisti ne bi zaslužili svoje žalostne slave, če ne bi segli z umori tudi v to tiho dolino: 26. januarja 1944 so zažgali kmetiji Jernejevec in Bun-ček, domačine pa do zadnjega pobili. Ne morem si kaj, da ne bi spet porezoniral: ko smo čakali v belo-gardističnem bunkerju na razrešitev svoje usode, je neki tovariš — trpin rekel, da razume Lahe in Švabe. Saj so to naši sovražniki že več kot 1000 let — tudi mi smo jih vedno le sovražili; toda da so slovenski rojaki sposobni takih zločinov, tega ne razumem. Takrat, v onih dneh, v zimi 1944/45 je bila morija pri Urhu v svojem višku. GkrLACHST EVA e starega gradu Kolovec. kot'jih(je videl Valvasor/ei bakrorezec. Prvenstvo SFRJ v plavanju za st. pionirje Triglavani osvojili vse moštvene naslove KRANJ — Starejši pionirji in pionirke Triglava iz Kranja so na letošnjem državnem prvenstvu za to kategorijo v domačem bazenu osvojili vse moštvene naslove. So državni prvaki v skupnem moitvenem seštevku, prve so pionirke, prvi pa tudi pionirji. Lepšega zaključka dvodnevnih borb se ni nihče nadejal. Res, da so računali, da bodo prvaki, vendar so bili na vseh treh frontah res nepremagljivi. Ta rezultat moštvene uvrstitve bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovini jugoslovanskih zimskih prvenstev. Je prvorazreden uspeh. Iskrene čestitke. ZAKLJUČEK V PRID DOMAČINOM Dvodnevne borbe v kranjskem zimskem bazenu so končane. Za moštvene in posamične naslove se je borilo sto petdeset starejših pionirjev in pionirk iz šestindvajsetih jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Pri tem so največ dobili gostitelji, saj so osvojili vse moštvene naslove. 2e po prvem delu so povedi i v skupnem moitvenem se-itevku, pa tudi pionirke so si pripravile lepo prednost pred zasledovalci. Crvena zvezda iz Beograda je bila prva pri pionirjih. Takoj za njo pa te dobimo domaće pionirje. Ti so zadnji dan prvenstva prekosili sami sebe. Prednost »Zvezde« je kopnela iz discipline v disciplino in na koncu so slavili triglavani. Član Triglava iz Kranja Marko Celar je bil najuspešnejši udeleženec dvodnevnega državnega prvenstva v plavanju za starejše pionirje v Kranju. Zmagal je tudi z dobrim časom na 100 m kravi. Od leve roti desni — Ko-lene (2) iz Rudarja, Celar (1) iz Triglava in Beslač (3) iz Crvene zvezde. — Foto: F. Perdan Alpsko smučanje Bojan in Anja SORIŠKA PLANINA - Za zaključek letošnje alpske smučarske sezone sta ŠD Železniki in SZ Slovenije pripravila drugi paralelni slalom. V vseh konkurencah, od mlajših pionirjev in pionirk do članov in članic, so nastopili vsi najboljši slovenski smučarji. Na odlično pripravljenem slalo-mitču in ob ugodnih snežnih pogojih in lepem pomladanskem sobotnem dopoldnevu smo videli lepe in zagrizene spopade. Zaključek je bil res tak, kot smo si ga želeli vsi. Vsi naii alpski tekmovalci niso pozabili v teh dneh na vse napore, ki so jih vložili v to sezono. Vse kategorije so bile zanimive. Nihče ni popuščal, vsaka dvojica je dala vse od sebe. Za konec so hoteli biti vsi zmagovalci. Pri mlajših pionirjih je slavila Koprolo-va iz Olimpije. Jeseničan 2an pa je imel dostojne nasprotnike v kategoriji mlajših pionirjev. Pri starejših je pri fantih zanesljivo zmagal član ljubljanskega Novinarja Petrovič, pri dekletih pa njegova klubska kolegica Leskovškova. Tržičanka Polona Pehare je osvojila prvo mesto pri mlajših naiadinkah, pri mladincih pa je naslov od-š i v Celje. Zmagal je Klakočer. Manja K klič iz Branika je bila prva pri starejših n".adinkah. Alpetuorovec Kreačič pa pri n-.iadincih. Pri članih ni nastopil le Mišo Magušar. 2e v prvem nastopu je Ločan Boris Strel napravil napako. Toda v povratnem dvoboju z mladenom Frankom je bil tako hiter, da bi Mladena kmalu izločil iz nadaljnjih borb. borisu je primanjkovalo za ta podvig le borih par tisočink sekunde. 2e v pol finalni vožnji sta se udarila Križaj in Kuralt. Bojan je bil izenačen vse do padca Kuralta. Vendar je bil Jožetov zaostanek za Bojanom minimalen. A tudi v drugi je napadalni Ločan naredil nekaj napak, tako da se je moral zadovoljiti le s tretjim mestom. V finalni vožnji Križaj — Cerkovnik je bilo vse odločeno. Vendar se je nadarjeni Cerkovnik dobro spoprijel s Kri-žajem. Čeprav je nato moral priznati njegovo premoč, je dokazal, da je odličen tekmovalec. Tudi pri članicah je šlo za srdite spopade. A na koncu je imela še največ sreče Anja Zavadlav iz Olimpije, ki je v finalnem obračunu le za malenkost prehitela Nušo Tome iz Alpetourja. Vrstni red — ml. pionirke — 1. Koprol (Olimpija), 2. Hafner (Alpetour), 3. Zaje (Olimpija), 4. Dežman (Triglav), ml. pionirji — 1. Zan, 2. Robič (oba Jesenice), 3. Peneš (Triglav), 4. Košir (Alpetour); st. pionirke - 1. Leskovček (Novinar), 2. Žvokelj (Triglav), 3. Mihelič (Alpetour), st. pionirji — 1. Petrovič (Novinar), 2. Knific (Alpetour), 3. Matičič (Novinar), 4. Čiiman (Olimpija); ml. mladinke - 1. Pehare (Tržič), 2. Ravnikar, 3. Porenta (obe Alpetour), 4. Ve-sek (Jesenice), ml. mladinci — 1. Klakočer (Izletnik), 2. Peternelj, 3. Grašič, 4. Flajs (vsi Alpetour); st. mladinke - 1. Koklič (Branik), 2. Kolenc (Alpetour), 3. Ruparčič (Tržič), 4. Črnko (Branik), st. mladinci — 1. Kreačič (Alpetour), 2. Ribnikar, 3. Markič (oba Tržič), 4. Horvat (Alpetour); članice — 1. Zavadlav (Olimpija), 2. Tome (Alpetour), 3. Dornig, 4. Jerman (obe Olimpija), člani - 1. Križaj (Tržič), 2. Cerkovnik (Olimpija), 3. Kuralt (Alpetour), 4. M. Franko (Olimpija). D. Humer Ob zaključku letošnje alpske sezone so se naši najboljši alpinci in alpinke na Soriški planini pomerili še v paralelnem slalomu. V konkurenci članov so bile najboljši Andrej Cerkovnik (2) iz Olimpije, Bojan Križaj (1) iz Tržiča in Jože Kuralt (3) iz Alpetourja. Foto: -dh Košarka Tokrat le Jeseničani KRANJ - V slovenski moški super ligi je Triglav iz Kranja tokrat gostoval v Metliki Vendar je moral po težki igri priznati premoč. Domačini so bili le za dva koša boljši. V slovenski ligi zahod pa so Jeseničani d6ma iztržili oW tbčki,' medtem ko je Lokainvest bil" slabša od gostov it Kopra. Izidi - Beti : Triglav 92:90 (61:53), Loka-invest : Tomos 85:97 (42:45), Jesenice : Lesonit 92:82 (41:31). Pari prihodnjega kola - Triglav : Jezica (»red« ob £0.3»), Gostol : Jesenice*, Lesonit : Lokainvest. V posamični konkurenci je največ spet dosegla vedno boljša domačinka Vesna Praprotnik. Vesna je dvema naslovoma prvi dan dodala drugi dan še dva. Tako je s štirimi prvimi mesti bila najboljša posameznica v obeh konkurencah. Le za eno prvo mesto je za njo zaostal Marko Celar iz Triglava. Marko je bil trikrat prvi, dosegel še dve drugi mesti in bil tudi član svoje zmagovite štafete na 4 x 100 m kravi. Ta je postavila tudi nov slovenski rekord za starejše pionirje. Enak uspeh je dosegel tudi Ljubljančan Drnač. Sicer je potrebno pohvaliti celotno moštvo Triglava. Dekleta in fantje so se za klubske barve borili tako, da so na koncu ostali zmagovalci. V posamični konkurenci so osvojili lepo kopico zlatih, srebrnih in bronastih kolajn, za nameček pa so skoraj vsi popravili svoje osebne rekorde. Moštveni vrstni red — pionirke — 1. Triglav 9802, 2. Crvena zvezda 7900, 3. Ljubljana 0638, 4. Fužinar 5883, 5. Primorje 3941; pionirji — 1. Triglav 9689, 2. Crvena zvezda 7782, 3. Ljubljana 6100, 4. Mladost 6731,5. Jug 2343; skupno - 1. Triglav (Kranj) 19.371, 2. Crvena zvezda (Beograd) 15.662, 3. Ljubljana 12.378, 4. Mladost-Oki (Zagreb) 8266, 5. Fužinar (Ravne) 6816. Rezultati - pionirji - 1500 m kravi — 1. Celar (Triglav) 17:22,32, 2. Kolenc (Rudar) 17:56,45, 3. Veličkovič (Triglav) 18:00,42, 200 m prsno — 1. Šepcenko (Crvena zvezda) 2:44,27, 2. Jocič (Triglav)2:46,67, 3. Rumboldt (Mornar) 2:47,06, 200 m hrbtno - 1. Drnač (Ljubljana) 2:25,09, 2. Marušič (Medveščak) 2:30,22, 3. Mandič (Dinamo) 2:30,76, 200 m delfin - 1. Beslać (Crvena zvezda) 2:23,99, 2. Alfirevič (Mladost) 2:29,51, 3. Jocič (Triglav) 2:30,03, 400 m mešano - 1. Drnač (Ljubljana) 5:02,98, 2. Celar 5:13,36, 3. Kadoič (oba Triglav) 5:23,87, 4 x 100 m kravi - 1. Triglav 4:10,42 (rekord SRS za st. pionirje), 2. Crvena zvezda) 4:10,65, 3. Mladost 4:13,30; pionirke — 800 m kravi — 1. Praprotnik 9:37,09, 2. Dvoršak (obe Triglav) 9:47,05, 3. Djurdjulov (Crvena zvezda) 9:51,27, 200 m prsno - 1. Tisanič (Mladost) 2:51,66, 2. Vavič (Crvena zvezda) 2:54,89, 3. Rosso (POSK) 2:57,27, 4. Rakovec (Triglav) 2:57,79, 200 m hrbtno - 1. Cesnik (Fužinar) 2:32,76, 2. Lorenci (Branik) 2:35,38, 3. Apro (Crvena zvezda) 2:38,93, 4. Poljka (Triglav) 2:39,12, 200 m delfin - 1. Praprotnik (Triglav) 2:31,95, 2. Kos (Fužinar) 2:42,88, 3. Lenarčič (Primorje) 2:45,26, 400 m mešano - 1. Dvoršak (Triglav) 5:23,32, 2. Tisanič (Mladost) 5:32,90, 3. Apro (Crvena zvezda) 5:41,18, 4 x 100 m kravi - 1. Crvena zvezda 4:25,46, 2. Triglav 4:32,23, 3. Ljubljana 4:33,92. Sonja Dvoršak iz Triglava se je dobro kosala z ostalimi konkurent-kami na državnem plavalnem prvenstvu v zimskem bazenu v Kra nju. Sonja je bila prva na 100 m kravi in 400 m mešano ter druga na 800 m kravi in 100 m delfin. - Foto: F. Perdan VODSTVO PREVZEL TRIGLAV V skupnem moštvenem seštevku letošnjega državnega prvenstva v plavanju za starejše pionirje in pionirke je po prvem dnevu vodstvo prevzel domači Triglav. Prve so tudi pionirke Triglava, pri pionirjih je v vodstvu Crvena zvezda iz Beograda, pred Triglavom iz Kranja. V posamični konkurenci je prvi dan dva naslova osvojila Vesna Praprotnik iz Kranja. Z enakim uspehom pa se ponaša tudi klubski kolega Vesne, Marko Celar. Marko je namreč magal z odličnim časom na 100 in 400 m kravi. Štafeta pionirjev Triglava je s časom 4:47,39 na 4 X 100 m mešano postavila nov slovenski rekord. Edini državni rekord za starejše pionirke pa je postavila Cesnikova iz Fužin ar j a na 100 m hrbtno. Moštveni vrstni red po prvem dnevu — pionirke - 1. Triglav 4925, 2. Crvena zvezda 3932, 3. Ljubljana 3391, pionirji — 1. Crvena zvezda 5104, 2. Triglav 4280, 3. Ljubljana 3006; skupno — 1. Triglav 9206, 2. Crvena zvezda 9066, 3. Ljubljana 6397. Rezultati - pionirji — 100 m kravi — 1. Celar (Triglav) 59,38, 2. Kolenc (Rudar) 59,59, 3. Beslač (Crvena zvezda) 1:00,71, 100 m prsno — 1. Sejčenko (Crvena zvezda) 1:14,81, 2. Rumboldt (Mornar) 1:17,02, 3. Jocič (Triglav) 1:17,38, 100 m hrbtno -1. Drnač (jubljana) 1:08,25, 2. Kandić (Dinamo) 1:09,89, 3. Marušič (Medveščak) 1:10,04, 100 m delfina - 1. Beslač (Crvena zvezda) 1:05,56, 2. Drnač (Ljubljana) 1:07,02, 3. Jocič (Triglav) 1:09.23, 400 ml kravi - 1. Celar (Triglav) 4:25,18. 2. Kolenc (Rudar) 4:35,81, 3. Bučar (Ljubljana)/ 4:39,59, 4 X 100 m mešano - 1. Crvena zvezda I 4:37,06, 2. Triglav 4:47,39 (rekord SRS za st. pionirje), 3. Mladost 4:50,81; pionirke — 100 m kravi — 1. Dvoršak (Triglav) 1:03,23, 2. O. Avbelj (Ljubljana) 1:04,33, 3. Androvič (Partizan) 1:06,15, 100 m prsno — 1. Tisanič (Madost) 1:20,02, 2. Rosso (POSK) 1:21.46, 3. I. Avbelj (Ljubljana 1:21,87, 100 m hrbtno - 1. Cesnik (Fužinar) 1:09,48 (rekord SFRJ za st. pionirke), 2. Lorenci (Branik) 1:12,69, 3. I. Apro (Crvena zvezda) 1:14,68, 100 m delfin - 1. Praprotnik 1:08,97. 2. Dvoršak (obe Triglav) 1:09,88. 3. Kos (Fužinar) 1:13,99, 400 m kravi - 1. Praprotnik (Triglav) 4:39,46, 2. Djurdjulov (Crvena zvezda) 4:48,84, 3. O. Avbelj (Ljubljana) 4:46.79. 4 x 100 m mešano - 1. Triglav 4:55,61, 2. Crvena zvezda 5:06,18, I. Ljubljana 5:10,66. I) MllIIMT Seja IO TKS Kranj Najmlajši v letu otroka KRANJ - »Otroka je treba varovati pred običaji in navadami, ki pospešujejo rasno, versko ali katerokoli drugo obliko diskriminacije. Vzgajati ga je treba v duhu razumevanja, strpnosti, prijateljstva med narodi, miru in občega bratstva ter zavesti, da naj bodo vse njegove sile in njegova nadarjenost v službi človeštva.« Tako je zapisano v desetem načelu besedila Deklaracije o pravicah otroka. Letos je mednarodno leto otroka. Osrednja točka dnevnega reda seje izvršnega odbora TKS Kranj je bila zato namenjena telesni kulturi otroka in vsem športnim prireditvam, ki naj bi bile v letu otroka. Člani izvršnega odbora TKS so si bili soglasni, da je treba otroku dati več kot so dali doslej v telesni kulturi in športu. Vendar ne samo v mednarodnem letu otroka, temveč bo potrebno to varovati vsa leta. Res je, da imamo šolska športna društva, da tudi v vrtcih skrbe za pravilni odnos do telesne kulture, da imamo klube in športna društva. Vendar v vseh niso vključeni otroci. Vsi tisti, ki ao brez varstva, so prevečkrat prepuščeni sami sebi. Prav je imel predsednik IO TKS Kranj Vili Planinšek, ko je dejal: »Šport med otroci je razvit samo v urejenih družinah.« Za tiste, ki so prepuščeni »cesti«, je premalo posluha za športno aktivnost. Na seji je bil podan predlog, da bi maja za vse k ran jake vrtce in vrtce v občini organizirali manifestativen pohod na Jošta. V ta pohod nnj bi vključili tudi otroke, ki niao v vrtcih. Zanje bodo poskrbeli za zborna mesta. To naj bi bila prva akcija. Organizirali naj bi še pobo-de in izlete, planinske in kolesarske ture. V mednarodnem letu naj bi bili tudi tečaji plavanja in smučanja ter tečaji drsanja in drugih športnik zvrsti. Organizirana naj bi bila tekmovanja v zimakik športih ter tekmovanja v atletiki, rokometu, nogometu, košarki ter plavanju in drugih športih. Preverjali naj bi znanje plavanja in spretnostne vožnje s kolesom. Telesnokal-turni delavci pa naj bi odgovorno in prizadevno sodelovali pri uresničevanju dogovorjenih aktivnosti ter tudi samoiniciativno prispevali k bogatejšemu programu. »Ne samo v tem mednarodnem letu otroka, temveč tudi v bodoče,« smo zapisali. Preiti je treba od besed k uresničevanju. Dokler bomo samo govorili in sklepe pisali, ne bomo naredili velikot D. Humer Udeležence smučarskega prvenstva Kliničnega centra in Medicinske falui* tete je pozdravil pokrovitelj in glavni direktor centra Franc Sifkovič — Fi J. Kofol Zdravstveni delavci na smučeh VISEVNIK - Konferenca sindikatov Kliničnega centra iz Ljubljane je priredila konec marca tekmovanje v veleslalomu za prvenstvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete. Tekmovalci so bili razdeljeni v sedem skupin, pokrovitelj tekmovanja pa je bil glavni direktor Kliničnega centra Franc Sifkovič. Razen organizatorja so praktične nagrade za najboljše prispevali Lek, Krka, Pliva, Bayer Pharma, Tosama, Saluds in Sanolabor. Tekmovanje je bilo zaključeno s podelitvijo medalj in diplom ter zabavnim srečanjem. Rezultati - ženske nad 40 let: 1. Marjeta Povše-Trojar, 2. Andreja Arhar, 3. Jasna Muler; ženske od 30 do 40 let: 1. Vera Riedl, 2. Maca Matičič, 3. Tončka Berce; ženske do 30 let: 1. Irma Karničar, 2. Meta Fettich, 3. Hilda Vrhunec; moški nad 50 let: 1. Jože Turk. 2. Janez Ahačič, 3. Ciril Zupan; moški nad 40 let: 1. Borut Pire. i Mitja Dolan, 3. Borut Pust; moški od 30* 40 let: 1. Marijan Fortuna, 2. Frane k Dr> mene, 3. Davorin Zupane; moški do 36 tac 1. Rajko Kenda, 2. Janez Zore. S. Jaft Fettich; prvenstvo študentov medicine«* fakultete — ženske: 1. Lili Koreni Irena Muster; moški: 1. Aleš VnkaatL Ratko Tatalovič, 3. Matej Mis; Ekipno so bile najboljše tehnične si*4k* v postavi Janez Subelj, Jurij Prevc. Jana* Ahačič in Alenka Crtanec. Draga je M» Stomatološka klinika, za katero ao —ta li Franek Klemene, Milan Dolinar. ffinšN Franken in Andreja Arhar, tretji pa Getašk v postavi Marjan Fortuna, Stanislar Beae-dik. Jože Jereb in Irena Kališnik. Ska> Zavod za transfuzijo krvi, Onkološki inštitut in Nevrofiziologija. -at Sezona krosov se je začela KRANJ - šolsko športno društvo Luci-jan Seljak iz Kranja in komisija za atletiko pri ZTKO Kranj sta pripravila na Strupi-jevih jasah spomladanski kros za učence in dijake šol kranjske občine. Kljub slabšemu vremenu je bila udeležba izredna, kljub temu, da je bila zarHdi varnosti tekmovalcev udeležba omejena. Vsako šolo je lahko zastopalo le pet tekmovalcev. Zadnji kros je pokazal, da je treba v Kranju urediti posebne za to namenjene proge in steze, varne in zavarovane. Rezultati - peti razredi učenke: 1. Joži Kuhar (Davorin Jenko), 2. Suzana Sajevic Zmajarji s Kriške gore KRIZE - V počastitev dneva tabornikov bodo taborniki i/ Krizev V nedeljo, 22. aprila ob 11. uri organizirali veliko mednarodno demonstracijo poetov z zmaji. Nastopilo bo nad sedemdeset imajsrjev i/, tujine in domovine. Vsi bodo poleteli h Kriške gore V Krize, kjer bo pred osnovno Aolo pristanek. I red nMtapom bodo svoj program imeli tudi padalci in letalci AIX Leace. V pomoč organizatorju bo tudi ekipa, ki je lani organiziralo državno prvenstvo I poletih / /maji v Drazgošah ter domač.- planinsko društvo, gasih-i m IVI) Partizan Krize ter krajani krajevne skupnosti Krize. To bo prva tovrstna prireditev v •«»■- ■OSlaviJi. Taborniki Krizka goni M U petek pripravili tudi •IgnsIlSSClJO II Krizke K«rr V Krize. V soboto bo akcija Ilegalec, v večernih urah pa bo taboru, ogenj. Pred nedeljskim nastopom padalcev in zmajarjev bodo tabornik, imeli tudi SVOJ propagandni tabor. (Stanko in Janko Mlakar), 3. Milena Sk«d-lar (Janko in Stanko Mlakar); ačeaci: L Igor Rus (Lucijan Seljak), 2. Primož Drak-sler (Lucijan Seljak). 3. Gregor Ursnkar (J B. Tito); šesti razredi učenke: 1. Mar««* Erbežnik (France Prešeren), 2. Zvonka Vojsk (Davorin Jenko), 3. Majda Preacor (JS Mlakar); učenci: 1. Miro Petrevč* (France Prešeren), 2. Sandi Pogačnik (Lucijan Seljak), 3. Peter Kukovica (Stan* Žagar); sedmi razredi učenke: 1. Damjan« Šter (JB Tito), 2. Marija Ahčin (Malija Valjavec), 3. Mojca Klemene (Matija Vajja-vec); učenci: 1. Tomaž Kepic (Matija Valjavec), 2. Marko Mazi (Lucijan Seljak K 1 Jurij Vrhovnik (JS Mlakar); osmi razredi učenke: 1. Simona Krničar (JB Titok * Julijana Senk (JB Tito), 3. Milica Tišier (Matija Valjavec); učenci: 1. Bogdan vic (Stane Žagar), 2. Boris Jaklič (Suasa Jenko), 3. Darko Tunič (Simon Jenke* mlajše mladinke: 1. Staša Rus (Gimnu i 2. Draga Korošec (Gimn.), 3. Sonja Rihur-šič (Gimnazija); mlajši mladinci: l Bo jas Lipovšek (SCI), 2. Ciril Roblek (SCI Aleš Jurančič (SCI); starejše mladinke Jeli Jelovčan (SK Triglav), 2. Ivanka Pelene (Gimnazija), 3. Dragica Potočni* (SCBG); starejši mladinci: 1. Tomaž Knia (AK Triglav), 2. Milan Hudobivnik (ŠO Hrastje). 3. Filip Murnik (SCI); članice Marjeta Pogačnik (Triglav), 2. Zdenk. Korbar, 3. Ema Vogrin (obe Gimnazij«* (lani 1. Branko Božnik (AK Triglav Albin Krek (AK Triglav), 3. Franc Stira (SD Hrastje); ekipni vrstni red učenke Matija Valjavec Preddvor, 2. Davorin Jenko Cerklje, 3. Janko in Stanko Mlakar Šenčur, 4. Lucijan Seljak Kranj, 5. Francu Prešeren Kranj, 6. Stane Žagar Kran Josip Broz-Tito Predoslje, 8. Simon Jenko Kranj, 9. Helena Puhar Kranj; učence I Lucijan Seljak Kranj, 2. Matija Vali.«* Preddvor, 3. Janko in Stanko Mlakar Sea-čur, 4. Stane 2agar Kranj, 5i France Pw šeren Kranj. 6. Simon Jenko Kranj, 7. ^ sip Broz-Tito Predoslje in 8. Helena PnkW Kranj. Hlada* TOREK. 17. APRILA 1979 13.STRAN G LAS Gorenjska pripravlja pomoč V vseh gorenjskih občinah so se že v nedeljo ali včeraj sestali občinski štabi za civilno zaščito in pripravili pomoč za Črno goro — Iz Kranja je odpotovala v nedeljo tudi skupina geofonistov, ki pomagajo iskati ponesrečence v ruševinah »Ko zadene neki kraj, pokrajino ali republiko nesreča, se izkaže solidarnost naših ljudi, ki je del naše moči,« je izjavil predsednik Tito. Titovo prepričanje, da črnogorskemu prebivalstvu ne bo primanjkovalo gmotne pomoči, se je že potrdilo v vseh delih naše države. Ob izrazih sočustvovanja prihaja iz vseh republik in pokrajin pomoč v hrani, medicinskih pripomočkih, zdravilih Potres v Črni gori Katastrofa, kakršne ne pomnimo Popravek V petek, 13. aprila, smo v rubriki Nesreče objavili vest pod na-aovom Avtobus v pešca in napačno zapisali, da je voznik avtobusa hie Longar z Golnika prehitro »oz« od avtobusne postaje proti križišču na Bekselnu, kjer je neprevidni pešec prečkal cesto V resnici je voznik avtobusa pripeljal s 30 kilometri na uro. torej s povsem primerno hitrostjo. Ža neljubo napako se vozniku •praviču jemo. *D0 SE ME BO USMILIL - Pro-%*U znakvržen za živo mejo pri TVD Partizan na Jesenicah -ZToddokazov za našo nizko Umetno in varnostno M'"™- % **to - J. Rabič Nadaljevanje s 1. strani dovane piste in kontrolnega stolpa so zaprli letališče v Tivatu, zato je treba vse pošiljke pomoči za potresno območje pošiljati prek Titograda. Porušeno je tudi poslopje ladjedelnice v Bijeli. ■ . Potres je prizadel tudi srednji in severni del Crne gore. V gorskem kraju Grahovo je približno 400 družin ostalo brez strehe, porušenih pa ie tudi več javnih objektov. Prizadeto je tudi glavno mesto Titograd m se je veliko meščanov zateklo v vasi. Ker se tla še neprestano tresejo, saj je bilo do ponedeljka zjutraj celo nekaj močnejših sunkov, so prebivalci Crne gore, zlasti pa krajev, ki so najbolj prizadeti, preživeli noč na prostem. Se sreča, da je vreme za ta letni čas dokaj toplo. Na prizadeto območje je že v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah začela prihajati pomoč. Najprej so nomoč poslali prebivalci Skopja, ki so s helikopterji začeli dovažati zdravila in drugo najnujnejšo pomoč Do večera je "na prizadeto območje prispelo že veliko pošiljk iz vse države. Predvsem so v njih zdravila sanitetni material, odeje in šotori Pomoč je prihajala tudi včeraj in prihaja še naprej. Iz sredstev zvezne direkcije za rezerve so na ISKRA industrija za telekomunikacije in elektromehanike KRANJ, n. sol. o. vabi k sodelovanju več čiščenje prostorov v montažah, obdelovalnicah, Slađih in drugih prostorih ^K, „orajo , . .li nepopolna osnov na soi stil|0st nad 20 let. - popolna al. n*P00 din. Stanovanj« ni, fctoai dohodek bo /nas« kratkim opisom dosedanjih a »t«, naj pismene Pr"av^ ' na«|0v: ISKRA Klektromeha- področje, ki ga je prizadel potres, poslali 12.000 odej, tisoč kg apna za razkuževanje, 3000 steklenic krvne plazme, 600 šotorov ter nekaj deset velikih skladiščnih šotorov. V nedeljo je poletelo tudi z brniškega letališča posebno letalo, s katerim je republiški štab za civilno zaščito Slovenije poslal pomoč v porušena mesta Črnogorskega Primorja. Tja so odpotovale tudi tri kirurške ekipe s popolno opremo prve pomoči, sanitetnim materialom in potrebno opremo. Z istim letalom je tudi štab za civilno zaščito mesta Ljubljane poslal na potresno območje tri ekipe geofonistov s popolno opremo za iskanje ponesrečencev v ruševinah. Prizadeto območje je že v nedeljo obiskal predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovid, da bi v okviru zveze lahko čimprej sprejeli kar najbolj učinkovito pomoč prizadetim prebivalcem. -lb Jamarji opozarjajo V Sloveniji delujejo jamarska društva in klubi. Ukvarjajo se z raziskovanjem, odkrivanjem, merjenjem jam in jih registrirajo. Vsako od teh društev deluje predvsem v svoji okolici. Društvo za raziskovanje jam Bled raziskuje predvsem na planotah Jelovice in Pokljuke. Na svojih akcijah pa so že večkrat naleteli na brezna, ki so zatrpana s smetmi, odsluženimi avtomobili in ostanki poginulih živali. Zdaj so živali v nevarnosti zaradi stekline, zaradi nje je poginilo že precej živali. Ljudje pa jih ne zakopljejo^ temveč odvlečejo do najbližje jame in jih tam od vržejo. Voda, ki jo je v jamah in v breznih dovolj, odnaša s seboj klice te bolezni. Nihče pri tem ne pomisli, da prihaja voda potem spet na površino, pijejo jo živali in ljudje. Star pregovor, ki pravi, da voda priteče čv/. sedem kamnov pa je spet čista, ne drži popolnoma. Določene stvari res ostajajo v zemlji, vse pa nikakor ne. Sploh pa je že skrajni čas. da ljudje prenehajo metati v brezna odpadke, kajti nikoli se ne ve. kdaj bodo sami začeli piti okuženi) vodo. ..1. K. in na pomoč prihajajo tudi cele ekipe. Tudi Gorenjska se je takoj odzvala. Ze v nedeljo popoldne je v Kranju zasedal štab civilne zaščite, seje so se deležili tudi predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta Stane Božič in Drago Štefe ter predsednik pokrajinskega odbora Aci Puhar. Še isto popoldne je odpotovala po nalogu štaba v Crnogorsko Primorje tričlanska ekipa geofonistov - Sašo Ažman, Aleksander Slavec in Milan Žepič, ki bo pomagala iskati ponesrečence v ruševinah. V ponedeljek pa je bila izredna seja izvršnega sveta kranjske občinske skupščine, na kateri so se dogovorili o ukrepih za zbiranje pomoči, da jo bodo po potrebi lahko pošiljali na prizadeta območja. Hkrati pa so pozvali delovne kolektive in posameznike, da pc svojih močeh pomagajo potresni-kom. Tudi v radovljiški občini so na ponedeljkovi seji izvršnega sveta obravnavali zbiranje pomoči in so se dogovorili, da mora biti takoj pripravljena, da jo na zahtevo republiškega štaba civilne zaščite lahko nemudoma pošljejo v Crno goro. Enako so se dogovorili tudi v jeseniški in škofjeloški občini, kjer ima štab za civilno zaščito že pripravljene odeje, šotore, spalne vreče in drugo pomoč. Hkrati so obvestili tudi krajevne skupnosti in delovne organizacije, da zbirajo pomoč za prizadeto prebivalstvo. Štab za civilno zaščito v Tržiču je že v nedeljo zvečer pripravil odeje, šotore in drugo pomoč. Hkrati pa so tudi evidentirali gradbene in komunalne ekipe, ki bodo lahko po potrebi takoj odšle v Crnogorsko Primorje in pomagale pri odstranjevanju ruševin, popravilu vodovodov in električnega omrežja. Ravno tako so v pripravljenosti vsa gradbena pod JetJa- L. Bogataj NESREČE Zbil kolesarja GODEŠIC - V soboto, 14. aprila, okrog šeste ure popoldne je vozil voznik osebnega avtomobila Milan Jovovič iz Ljubljane, star 39 let, od Jeprce proti Skofji Loki. Na preglednem desnem ovinku na Godešiču je na svojem voznem pasu zadel kolesarja Jožeta Fuketa, starega 72 let, iz Škofje Loke. Zbil ga je po cesti. Zradi poškodb so ga prepeljali v ljubljanski Klinični center. Neznani povzročitelj nesreče POLICA PRI KRANJU - V soboto, 14. aprila, opoldne se je na magistralni cesti na Polici pri Kranju pripetila težja prometna nesreča, ki jo je povzročil neznani voznik osebnega avtomobila. Gmotna škoda znaša 30.000 dinarjev, ena oseba pa je bila huje poškodovana. Voznica osebnega avtomobila Vera Petrovič z Jesenic, stara 25 let, je vozila od Naklega proti Kranju. Na Polici je zapeljala desno in se prevrnila. Voznica je namreč skušala preprečiti čelno trčenje z neznanim osebnim avtomobilom, ki je neprevidno prehiteval tovorni avtomobil. Miličniki povzročitelja nesreče, najverjetneje voznika fička, še iščejo. Z motorjem v jarek ZMINEC - V ljubljanskem Kliničnem centru se zdravi 41-letni Albin Jeraša iz Jazbin pri Gorenji vasi, ki se je huje poškodoval v sobotni prometni nesreči. Jeraša je v soboto okrog poldneva vozil motorno kolo od Škofje Loke proti Gorenji vasi. V Zmincu je najverjetneje za- radi vinjenosti zapeljal desno na bankino in travnik, nato pa nazaj na cesto, od koder je omahnil v jarek, motorno kolo pa nanj. Sopotnik umrl GORENJA VAS - V soboto, 14. aprila, zvečer se je na cesti proti Žirem v Gorenji vasi pripetila hujša prometna nesreča s smrtnim izidom. Nesreči je botrovala neprimerna hitrost, gmotna škoda pa znaša 25.000 dinarjev. Voznik osebnega avtomobila Branko Cadež, star 23, iz Gorenje Dobrave pri Skofji Loki je vozil od Hotavelj proti Gorenji vasi. V levem nepreglednem ovinku v Gorenji vasi pri hiši številka 70 se je srečeval s tovornjakom, ki ga je upravljal Marjan Lapajne, star 40 let, iz Govejka nad Idrijo. Tovornjak je vozil pravilno po desni, Cadež pa z neprimerno hitrostjo. Da bi prepričil trčenje, je zapeljal na neutrjeno bankino in se prevrnil na travnik pod cesto. Sopotnik Srečko Trček iz Gorenje vasi, star 27 let, je bil huje poškodovan. Prepeljali so ga v Klinični center Ljubljana, kjer pa je naslednji dan umrl. Nepreviden otrok SEBENJE - V nedeljo, 15. aprila, okrog šeste ure popoldne se je na lokalni cesti v Sebenjah pripetila proemtna nesreča, v kateri je bil poškodovan 5-letni Mišo Radovanče-vič iz Bistrice pri Tržiču. Pri cesti se je igral s skupino otrok in izza hiše nenadoma stekel na cesto. V tem trenutku je po cesti počasi in pravilno pripeljal osebni avtomobil. Otrok se je zaletel v bok avtomobila in se poškodoval. J. Košnjek Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil SREĆKO TRČEK Dolgoletnega zaslužnega člana bomo ohranili v trajnem spominu Društvo Partizan Gorenja vas Gorenja vas, lb. aprila 1979 Sporočamo žalostno vest. da nas je zapustil nas dragi mož. ocY stari oče. stric JOŽE MARINŠEK Jakobov ata iz Strahinja Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v sredo. 18. aprila l1*:«!. izpred hiše žalosti na pokopališče v Naklo. Žalujoči: žena Marija, sinova Franci in Jože ter hči Marija /. družinami ter ostalo sorodstvo Strahinj. Šk. Loka. Ljuhljana-Polje. 16. aprila 197» G LAS 14.STRAN TOREK, 17 APRUA Gorenjska oblačila Kranj TOZD KONFEKCIJA JESENICE na podlagi sklepa delavskega sveta in razpisne komisije razpisuje prosto področje dela vodje TOZD Konfekcije Jesenice Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati se naslednje posebne pogoje: — da ima višjo ali visoko izobrazbo tekstilne stroke - konfekcijske smeri, — da ima 5 let praktičnih izkušenj na delovnem mestu, kjer je lahko dokazal svoje organizacijske sposobnosti, — da je moralno neoporečen in družbenopolitično aktiven, — da je dokazal svoj političen odnos do razvoja samoupravljanja. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti in dosedanjem delu pošljejo v 15 dneh od dneva objave na GORENJSKA OBLAČILA TOZD KONFEKCIJA JESENICE, Savska c. 1 /b. Delovno razmerje se sklene za 4-letno mandatno obdobje s polnim delovnim časom. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izibiri v 8 dneh po sklepanju na delavskem svetu. Komisija za medsebojna razmerja delavcev pri Osnovni šoli FRANCE PREŠEREN KRANJ razpisuje delovne naloge in opravila HIŠNIKA Pogoji: — elektro stroka, vozniški izpit B kategorije Razpisni rok valja 15 dni po objavi. Služba družbenega knjigovodstva SRS Slovenije PODRUŽNICA 51500 KRANJ objavlja prosta dela in naloge za: 1. 2 delavca v kontroli priprave dokumentov za računalniško obdelavo Delo je v izmenah in za določen čas. 2. 3 delavce za razvrščanje dokumentov in to 2 za določen čas in enega za nedoločen čas Delo je v popoldanskem delovnem času. 3. 1 delavca za čiščenje poslovnih prostorov Delo je v popoldanskem delovnem času za nedoločen čas. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod L: srednja strokovna izobrazba (ESS ali gimnazija) in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod 2.: osemletka in leto ustreznih delovnih izkušenj; Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Služba družbenega knjigovodstva v SRS — podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, kadrovska služba. murha srna CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH dr. Antona Kržišnika ŠKOFJA LOKA popravek k oglasu z dne 13.4.1979 Pod točko 2. razpisanih prostih del oziroma nalog je pravilno: KURJAČ - VRTNAR REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE vabi k sodelovanju mladince in mladinke, ki jih zanima delo miličnika Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da niso starejši od 25 let — da imajo končano poklicno šolo ali uspešno zaključene na 3 razrede srednje šole — da obvladajo slovenski jezik — da imajo ustrezne psihofizične lastnosti — da so moralnopolitično primerni za delo v milici — da izpolnjujejo pogoje 106. člena zakena o družbeni samou varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku ■* niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje, storjeno iz nca* nih nagibov) — da imajo mladinci odslužen vojaški rok. Kandidati opravijo tudi zdravniški pregled in preizkus znanja iz * venskega jezika, družbenopolitične ureditve ter telesnih zmoajjivat Sprejeti kandidati pričnejo z delom v milici kot pripravniki; priprt«! ško dobo pa zaključijo po uspešno končani šoli za miličnike. Pna* ljeno znanje je šteto za srednjo strokovno izobrazbo. Z nadaljaai izobraževanjem, ki ga nudi in organizira RSNZ pa lahko vsakdo znanje razširi tudi na druga področja dela organov za notranje Kandidati, ki jih zanima in veseli delo miličnika ter izpol. navedene pogoje, naj oddajo vlogo z dokazili na Driatoii STAJI ALI ODDELKU MILICE. H 3 Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenne bombažna predilnica in tkalnica tržič razpisuje naslednje proste naloge in opravila na podlagi 6. čl. Pravilnika o delovnih razmerjih in v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih: IZDELAVA RAZVOJNO EKONOMSKIH ANALIZ 1 oseba za nedoločen čas Pogoji: visoka šola ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovski oddelek 15 dni od dneva objave. Turistično društvo Begunje IŠČE NAJEMNIKA ZA HONORARNO DELO V BIFEJU KRPIN. Med tednom je delovni čas od 14. do 23. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9. do 24. ure, ob ponedeljkih zaprto. Zaželene so prijave iz bližnje okolice, ker nimamo stanovanja. Pismene ponudbe sprejema društvo do 25. 4. 1979 na naslov Turistično društvo Begunje na Gorenjskem. proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o. Ljubljana, Titova 51 vabi k sodelovanju po sklepu komisije za delovna razmerja TOZD Notranja trgovina prodajna mreža n. sul Ljubljana, sodelavca za področje del oziroma nalog VOZNIKA VILIČARJA za poslovno enoto Kranj — Les, Primskovo (trgot z lesom, lesnimi izdelki, stavbenim pohištvom, skimi ploščami, gradbenim materialom itd.) Pogoji: kvalificirani ali polkvalificirani delavec, želena praksa opravljen izpit za voznika viličarja. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. P< delo 2 meseca. Kandidate vabimo, da pošljejo .svoje ponudbe z opisom o njevanju pogojev in rezultatov dosedanjega dela na LESNINA Kranj - LES, 64000 Kranj, Primskovo do vi 3. 5. 1979. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po pristojnega organa. Socialistična republika Slovenija Skupščina občine Tržič Svet delovne skupnosti upravnih organov Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge komunalnega redarja Pogoji: dokončana srednješolska izobrazha ustrezne smeri, eno leto delovnih izkušenj ali nedokončana srednješolska izobrazba ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovaiai časom. Kandidati naj vlože pismene prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh od dneva objave, komisiji za delovna razaiarj* skupščine občine Tržič. Kandidate bomo obvestili o ii«n v 30 dneh od dneva tega razpisa. ISKRA TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA KRANJ, Savska loka 1 objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1 K V KUHARICE za dela v kuhinji za nedoločen čas 2 PK GOSTINSKE DELAVKE za pomožna dela v kuhinji ali bifeju za nedoločen čas 3 KV GOSTINSKE DELAVKE za dela v bifeju obrat Lipnica za nedoločen čas 4. KV KUHARICE za dela v kuhinji obrat Blejska Dobrava za nedoločen čas 5. PK GOSTINSKE DELAVKE za pomožna dela v kuhinji in bifeju obrat Blejska Dobrava za nedoločen čas Poskusno delo 3 mesece. Pismene prijave sprejema Odbor za medsebojna razmerja delavcev TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA Kranj, Savska loka 1, do 3. maja 1979. priložnost] Izkoristite ugodn« TOVARNA USNJA KAMNIK obvešča, TOZD USNJARMA • TOZD USNJENA KONFEKCIJA- da bo v aprilu prodajala v svojih prodajalnah v Kamniku in na Bledu izdelke usnjene konfekcije na prvi anuitetni kupon obveznic za ceste SRS. -—r ----■---7 - i ALPETOUR Popravek k oglasu z dne 6. 4. 1979 za TOZD Gostinstvo Kranj Za vsa dela se delovno razmerje sklene za nedoločen čas. razen pod tč. 1. kjer se delovno razmerje sklene za določen čas zaradi nadomeščanja delavca na odsluženju kadrovskega roka in pod lč. 8. kjer se delovno razmerje sklene za določen čas zaradi nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu. KLADIVAR 64226 ŽIRI YUGOSLAVIA TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO _£_0_ Odbor za delovna razmerja Tovarne elementov za avtomatizacijo Kladi var Žiri objavlja prosta dela in naloge vodenje splošnega sektorja Poteg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - visojtošolska izobrazba tehnične, pravne ali organizacijske smeri. - •"> let delovnih izkušenj na odgovornejših ali vodilnih nalogah v gospodarstvu, - kandidat mora imeti družbene, politične in moralne vrline ter pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidat bo izbran za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi. kbira kandidata bo opravljena v 30 dneh po preteku objave. 0 izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh od •prejema sklepa o izbiri. in razglaša prosta dela in naloge ' 2frezalcev Pogoj: končana poklicna šola za frezalce in 1 leto delovnih izkušenj: strojnega ključavničarja Popravljanje del in nalog v montaži hidravlične opreme Pogoj: končana poklicna šola za strojne kijučavničarje in 1 leto delovnih izkušenj; 2brusilcev P°goj: končana šola ustrezne usmeritve in I leto delovnih izkušenj: 4 pomožnih vrtalce v Pogoj: končana osnovna šola in .'J mesece delovnih izkušenj; ličarja [ Pogoj: končana šola ustrezne usmeritve in 1 leto delovnih izkušenj: i orodjarja I p°goj: končana poklicna šola za orodjarja in 1 leto delovnih izkušenj: finančnega knjigovodje pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in ') leta delovnih izkušenj: Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev prejema splošni sektor 51 dni po objavi. kbira kandidatov bo opravljena v 30 dneh po preteku kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za ^določen čas. MALI telefon OGLASI 23 341 PRODAM Ugodno prodam 2600 kosov STREŠNE OPEKE kikinda, od tega 1100 kosov nove, ostala malo rabljena. Vprašati: Nomenj 47, Boh. Bistrica 2689 Prodam mladega BIKCA. Dvorje št. 44, Cerklje 2707 V juniju in juliju bom prodajal dva meseca stare JARČKE, rjave in grahaste, odlične nesnice. Sprejemam naročila. Stanonik Jurij, Log 9, Šk. Loka 2769 Prodam SIMENTALKO po drugem teletu, dobro mlekarico. Blejska Dobrava 87 2874 Prodam POROĆNO OBLEKO, belo, št. 38, Kern, Srednja vas 3, Šenčur 2875 Izredno poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Zalaznik, Janeza Pu-harja 10, Planina 2876 Prodam semenski KROMPIR igor. Pipanova 40, Šenčur 2877 Prodam večjo količino rabljene STREŠNE OPEKE (špičak, folc) po 1 dinar za kos in ZIDNE OPEKE po 2 din za kos. Jež, Utik 29, Vodice nad Ljubljano 2878 Prodam KAMERO bolex. Ogled popoldne. Česen Anton, Britof 332, Kranj 2879 Prodam KRAVO po prvem teletu. Arh, Sp. Gorje 159 2880 Prodam KOBILO sedem let staro z ZREBIČKOM. Dornice 10, Vodice 2881 Prodam RADIO z dvema zvočnikoma po 10 voltov, star 7 mesecev. Kupim manjši AVTO v vrednosti do 50.000 din. Plačam s čekom. Durako-vič Arif, Hrastje 49, Kranj 2882 Prodam semenski KROMPIR saški in dezire, vsakega po 300 kg. Srednja vas 45, Šenčur 2883 Punte in BANKINE prodam. Praprotna polica 1, Cerklje 2884 Prodam OTROŠKO POSTELJO z jogijem. Ogled po 15. uri. Kristič, Gradnikova 3, Kranj 2885 Dva meseca stare JARČKE, odlične nesnice, dobite pri Bidovec, Srednja vas 7, Golnik 2886 Prodam KRAVO, osem mesecev brejo. Zg. Brnik 45, Cerklje 2887 "Prodam 160 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Bukovica 19/a, Vodice 2888 Prodam TRAKTOR deutz s kosilnico in kabino, registriran, 25 KM. Povšnar, Kokra 5, Preddvor 2889 Prodam: TELEVIZOR iskra panorama za 1000 din in POMIVALNO MIZO emo. Kovor 74 2890 Prodam električno GRADBENO DVIGALO. Noč Vinko, Kočna 24, Jesenice. Ogled popoldan 2891 Prodam nov elektro VARILNI APARAT vareks 160/180 S, 220 do 380 V s priborom za 4500 din. Telefon 064 50-177 2892 Prodam semenski KROMPIR dezire. Mavčiče 55, Kranj 2893 Prodam STROJ za ročno izdelavo strešne opeke. Čadež Franc, Stara vas 118, Žiri 2912 Prodam ŠOTOR za 4 osebe. Partizanska c. 13, Kranj 2913 Prodam VOLA 450 kg težkega. Stare Miha, Leše 45, Tržič 2914 KUPIM Kupim NERJAVEČA VRATA za krušno peč. Jerič, Tatinec 1, Preddvor 2907 VOZILA Prodam OPEL REKORD karavan 1900, letnik 1976. Ogled vsak dan razen v sredo, Križe 24, pri Benku 2722 ZAHVALA Ob tragični izgubi najdražjega očeta TONETA PRESTORJA diplomiranega veterinarja iz Tržiča izrekamo zahvalo vsem, ki so mi v najtežjih trenutkih pomagali. Obmejni in carinski službi na Ljubelju, Postaji malice Tržič, dr Andreju Robiču in gorskim reševalcem iz I ržiča. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, mu nosili cvetje, meni pa s toplo besedo dajali poguma kakor tudi govornikom: dipl. veterinarju Benuhču iz ZVZG Kranj, prof. dr. Va-lentinčiču iz Biotehniške fakultete v Ljubljani, ing. Sašlu iz Zavoda za gojitev divjadi Kozorog Kamnik, tovarišu Laknerju iz Strelske zveze in tovarišu Cvenklu iz LD Kovor. Hvala njegovim stanovskim kolegom iz vse Slovenije in lovcem iz vseh LD Gorenjske ki 3 so ga spremili na njegovi zadnji poti. V globoki žalosti: dr. Marija Prestor z otrokoma Prodam R-4 special, letnik 1977 november s prevoženimi 22.000 km. Bergant, Zminec 37, Šk. Loka 2799 Ugodno prodam FIAT 850 po delih. Praprotna polica 1, Cerklje 2894 Prodam SPAČKA furgon, letnik 1969, s prevoženimi 49.000 km, komplet ali po delih in 4 nove GUME 6,00-16T. Janez Plevnik, Grosova 29, Kokrica, Kranj 2895 Prodam BMW 2002, letnik 1974. Ogled 18. aprila 1979. Novak Olga, Janeza Puharja 10, Kranj 2896 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971 po delih. Motor po generalni. Pipanova 24, Šenčur 2897 Ugodno prodam novo SKLOPKO in kontaktno KLJUČAVNICO za R-12. Telefon 064 26-690, 24-896, 27-315 popoldne 2898 Prodam VW 1200, starejši letnik, dobro ohranjen. Cesta Staneta Žagarja 55, Kranj 2899 Prodam ŠKODO, letnik 1970, tudi na posojilo. Mače 4, Preddvor 2900 Prodam KATRCO R-4, registrirano, v voznem stanju, skupaj ali po delih. Glinje 10, Cerklje 2901 Prodam ZASTAVO 750, let. 1969, registrirano do avgusta. Cerklje 35 2902 Ugodno prodam TAM 5000. Tre-ven Rado, Naniše 11, Sovodenj 2903 Prodam PEUGEOT 204; celega ali po delih. Klančar Miloš, Cankarjeva 2, Radovljica 2904 Kupim OPEL MANTO, starejši letnik. Informacije vsak dan po telefonu 064 77-541 od 15. do 16. ure 2905 Prodam ZASTAVO 750, let. 1971. Ogled od 14. ure dalje. Britof 49 2906 VW KOMBI transporter, registriran do konca leta, prodam. Jalen, Huje 23, Kranj 2915 TZE NAKLO Valilnica prodaja enodnevne piščance rjave in bele barve, vsak torek, od 6. do 12. ure. Obveščamo vas tudi, da prodajamo enoletne kokoši'-''v vzrejališču Pod-brezje. TZE NAKLO Takoj zaposlimo kvalificiranega ali priučenega NATAKARJA ali NATAKARICO za prevzem in vodstvo bifeja pri Kegljaškem klubu na Podreči. OD po dogovoru. Zglasite se osebno ali pismeno pri naslovu kluba ali telefonsko na številko 40-000, Kranj 2909 Iščem žensko za enkrat tedensko ČIŠČENJE STANOVANJA v bloku na Planini. Pomoč nujno potrebujemo zaradi bolezni. Mlada družina. Naslov v oglasnem oddelku 2916 OBVESTILA STANOVANJA Iščem nujno GARSONJERO, oziroma ENOSOBNO STANOVANJE v Kranju- ali Radovljici. Nudim predplačilo. Oddati ponudbe pod Uslužbenka 2669 V najem vzamem STANOVANJE za dobo 3 let v Kranju ali okolici. Predplačilo. Plačam dobro. Telefon 26-551 2840 ZAPOSLITVE! Sprejmem KAKRŠNOKOLI DELO na dom, tudi ročno PLETENJE po naročilu. Oddati ponudbe pod Oblikovalec 2908 Natakarski vajenec išče popoldansko honorarno ZAPOSLITEV v gostinstvu. Oddati ponudbe pod Relacija Kranj-Bled 2910 TRIO igra na porokah in manjših zabavah. Oddati ponudbe pod Na-rodnozabavna glasba 2191 Popravljam PRALNE STROJE. Pegan Ljubo, Zupanova 5, Šenčur 2662 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 2666 MONTIRAM CENTRALNE KURJAVE hitro, solidno in konkurenčno, z večletno garancijo. Priporoča se obrtnik Kiadnik Marjan, Vo-povlje 5, Cerklje 2736 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja obvešča, da začne z vpisovanjem v začetni in nadaljevalni tečaj 16. aprila ob 15. uri in 18. aprila 1979 ob 7. uri v Kranju, Delavski dom, vhod 6 2853 NAJDENO Našla sem ZAPESTNICO. Smled-niška 93, Čirče, Kranj . 2911 SGP GRADBINEC Kranj DS — Družbeni standar Jesenice za obrat v Kranju objavlja prosta dela in naloge: KV KUHARICE s poklicno gostinsko šolo in 2 leti delovnih izkušenj PU KUHARICE z nepopolno osemletko in najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj 3 NK ČISTILK sobarice za delavsko naselje Kranj in Tržič z nepopolno osemletko in 6 mesecev delovnih izkušenj Za navedene naloge in opravila se delo združuje za nedoločen čas. 2 NK DELAVK za pomivanje posode in čiščenje v menzi, z nepopolno osemletko in 6 mesecev delovnih izkušenj Delo se združuje za določen čas. Ponudbe z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: SGP GRADBINEC Kadrovsko socialna služba Jesenice, Cesta maršala Tita 16, 64270 Jesenice. Planinsko društvo Tržič išče sodelavce za opravljanje dela in naloge OSKRBNIKOV: 1 KOČE NA DOBRČI 1520 n/m v letni sezoni stalno oskrbovana od 15. maja do 30. septembra. Od ceste oddaljena 75 minut. 2 DOM NA ZELENICI 1536 n/m v zimski sezoni (december — april) stalno oskrbovan, v letni sezoni junij — oktober z zmanjšano zasedbo. Žičnica (hoje 75 minut). Interesente, ki imajo voljo in sposobnost za delo v gorskem svetu, vabimo, naj pošljejo pismene prijave do 5. maja letos na naslov: Planinsko društvo Tržič. Trg svobode 18. V prijavi navedite poklic, starost, dosedanja udejstvovanja na razpisanih ali podobnih mestih, morebitna priporočila in lastne pogoje. V poštev pridejo pari in tudi upokojeni delavci (delavke). Bohinj pred slavjem Nadaljevanje s 1. strani Bohinjska Bistrica - Bohinj ska Bistrica je v teh dneh pravo mravljišče: ob novem družbenem domu Jožeta Ažmana v Bistrici delavci Gradisa, temeljne organizacije združenega dela Jesenice opravljajo še zadnja nujna gradbena dela ter urejujejo okolico; v Bistrici gradijo V četrtek osrednja proslava KRANJ - Družbenopolitične organizacije kranjske občine pripravljajo v četrtek, 19. aprila, ob 19.30 v dvorani kina Center osrednjo proslavo v počastitev 60. obletnice-komunistične partije Jugoslavije, zveze komunistične mladine Jugoslavije, enotnih sindikatov Jugoslavije in socialističnega gibanja žensk. Slavnostni govornik bo Jože Kavčič, sekretar komiteja občinske konference ZKS Kranj, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Akademski komorni zbor in recitatorka Bernarda Oman. Ob 13. uri, prav tako v četrtek, bodo v domu JLA v Kranju odprli razstavo Nastanek in razvoj oboroženih sil SFRJ, ki je posvečena jubileju 60. obletnice KPJ. H. J. novo samopostrežno restavracijo, ki jo nameravajo odpreti 27. aprila; pročelja hiš ob muzeju Tomaža Godca so vsa bela in na novo ometana, v samem muzeju je vse pripravljeno za eksponate, ki jih bodo vanj prinesli; na vsakem koraku je čutiti delovni utrip, obrezujejo drevje, napeljujejo telefonsko in kanalizacijsko ter vodno omrežje, skratka. Bohinjska Bistrica je pravo delo-višče. Vendar pa se na prvomajsko slavje, ko bodo l.maja odprli nov družbeni dom in muzej Tomaža Godca in ko bo v domu slavnostna seja CK ZKJ, ne pripravljajo le delavci gradbenih in drugih podjetij, ki morajo dokončati nove objekte in omrežje. Sami prebivalci, združeni v lovskem, turističnem, gasilskem in drugih društvih ter organizacijah, posebno v mladinski organizaciji, že ves mesec skrbijo za lepši izgled svojega kraja. Lahko bi rekli, da ni niti enega domačina, ki se ne bi vključil v delovno vzdušje in po svojih močeh pomagal pri urejanju Bohinjske Bistrice in njene okolice in ne vaščana po številnih vaseh bohinjske Spodnje in Zgornje doline, ki ne bi poskrbel za lep izgled svojih vrtov, polj, travnikov, naselij. Mladina iz osnovne šole dr. Janeza Mencingerja je še posebno aktivna, tako kot vedno tedai. ko se načrtujejo akcije po Bohinju. Nešteto prostovoljnih ur so mladi že prispevali, nešteto udarniških akcij so že organizirali. Krajani krajevne skupnosti Bohinjske hinjska Bistrica so torej po- 27. aprila bodo v Bohinjski Bistrici odprli novo restavracijo, ki pomeni za kraj precejšnjo pridobitev ... N«vi most čez Bohinjko — Delavci Gradbinca so ie postavili nov, visok most čez Savo Bohinjko na Bohinjski Beli, po katerem bo tekla nova cesta Bled— Bohinj. Tako bo s cesto in novim, mogočnim mostom vožnja do Bohinja hitrejša in bolj varna, saj se bodo vozniki izognili sedanjemu ozkemu grlu. — Foto: F. Perdan Bohinjci niso Bohinj čani... Zdaj veliko pišemo in veliko slišimo o Bohinju in njegovih prebivalcih, kar je razumljivo, saj bo prav v Bohinju, v Bohinjski Bi strici, največje gorenjsko prvomajsko slavje, ki mu bo dala po sebno pomembno obeležje slavnostna seja CK ZKJ. Ob tem pa so nekateri preimenovali Bohinjce v Bohinjca ne, o lepi bohinjski dolini pa govorijo kot o bohinjskem kotu. Vsi smo občutljivi na to, kako drugi izgovarjajo ime našega kraja, vsi smo nekako jezni, če nam ime kraja pačijo, ogorčeni so tudi Bohinjci. Vedno so bili in za vedno nameravajo ostati le Bohinjci in nikakršni Bohinjčani, ne živijo pa v nikakršnem bohinjskem kotu, temveč v Spodnji in Zgornji bohinjski dolini, v številnih prijaznih in slikovitih bohinjskih vasicah ... D. S. steno poprijeli za delo, veseli in ponosni, ker bo prvomajsko slavje prav v Bohinjski Bistrici. Lepi sončni aprilski dnevi jih vabijo na vrtove, pred hiše, tudi pred stanovanjske bloke, katerih okolica ne sme biti zanemarjena. Tako kot Alojzu Ribaricu s Trga svobode 7, delavcu Gozdnega gospodarstva ni odveč, da s svojim sinom okopava zelenje okoli bloka, tako ni odveč tudi neštetim drugim prebivalcem, ki so se tako prizadevno vključili v splošno akcijo, da bi kar najlepše in najbolj praznično pričakali letošnji praznik dela in veliko slavje delavcev vse Gorenjske. D. Sedej Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR: 21-860 KOTOR - Črnogorske primorj«, ki ga je v nedetjo prizadel potres, se &e vedno tres«. Včeraj je bilo se 120 novih potresnih sunkov, od katerih jih je kar pet imelo več kot pet stopenj. Najhujši je bil ob 11.06, ko je imel kar sedem stopenj. Včeraj dopoldne sta potresno območje obiskala tudi podpredsednik predsedstva SFRJ Fadil Hoxha in član predsedstva Branko Mikolič. Na potresnem področju so še vedno najbolj potrebni šotorov ter krvne plazme. Pomoč prihaja iz vse države. Največ je zdravniških ekip, saj je pod ruševinami smrt našlo več kot sto ljudi, več kot petsto pa je ranjenih. Zbiralna akcija teče tudi po vsej Sloveniji. Štabi civilne zaščite in rdečega križa stalno zasedajo. Žiro račun za pomoč potresnemu območju - 50101-678-51679 s pripisom »Za pomoč Crni gori«. KAMPALA - Strmoglavljeni šef ugandske vlade Idi Amin Dada je po vesteh agencije France Press pobegnil iz hišnega zapora. Po še nepotrjenih vesteh je menda v Libiji ali Iraku. Isto pot so ubrali tudi ministri v Aminovi vladi in njegovi visoki oficirji. Štiri afriške države so že priznale novo vlado. TETOVO - Mladinci Kosova so včeraj ob 10. uri pri vasi Globočica predali štafet no palico mladincem Makedonije. Letošnja ftafetna palica b» tak« Svojo pot nadaljeval« v teh dneh po SR Makedoniji. 2ABNICA, 8UTNA - V Zabnici in v Šutni so v nedeljo na referendumu glasovali o uvedbi krajevnega samoprispevka za asfaltiranje krajevnih cest in priključkov. Glasovati.je je izredno uspelo. V Zabnici in v Šutni bodo samoprispevek plačevali pet let, ceste in priključke pa bodo asfaltirali že letos. To ie bila ena največjih akcij zadnjih let v Zabnici in v Šutni. D. Humer Na cesti proti jezeru je treba zakrpati cesto BORNI ASFALT Bohinj-jezero - V Bohinju pravijo, da so bili marsikdaj in za marsikaj prikrajšani, v svoji odmaknjenosti pozabljeni. Da je to res, priča tudi cesta od zaprtega hotela Jezero tja do postaje gondolske žičnice na Vogel, da niti ne govorimo o nadaljnji makadamski poti do najbolj obiskanega slapa Savice. Cesta ob jezeru je pravi pravcati obup. Res je, da je asfaltirana, a je kot taka slabša od vsakega makadama. Pravi zgled in vzor krpanja je postala, na vsakih pet centimetrov je drugačna, da avtomobil hudo poskakuje. Domačini in Gorenjci smo na tako flikanje sicer navajeni, kdo pa ve, kaj si mislijo številni tujci, ki prihajajo v Bohinj. Kaj lepega in dobrega prav gotovo ne ... Posebna osnovna šola Radovljica — V začetku apraa« delavci SGP Gorenje Radovljica * čeli z zemeljskimi deli pri izgraav novega objekta posebne osnoaf šole, ki bo stala poleg zgradbe osa**-ne šole Anton Tomaž Linhart v dovljici. Gradnja poteka na oa*t* samoupravnega sporazuma o p*-gramu izgradnje vzgojno varsrvecč in izobraževalnih objektov za s* dobje 1975 do 1980, srednjeročaa? programa izobraževalne skupna* Radovljica in programa razvoja p> sebnega šolstva v radovljiški oač» Z izgradnjo objekta bodo piiiiat sodobne učne prostore za Buloohaf ne otroke z motnjami v dušrva* razvoju. Ti so se doslej šolali v stat no neprimernih prostorih na Bh* in v Radovljici. V novi Šolski sa# načrtujejo prostore za 110 da đ učencev iz vse občine, ki bodo naF rejeni v 2 oddelkih, primernih *a> nji njihovega razvoja. Predračunska vrednost Bahat znaša okoli 16 milijonov i|Jasni" Sredstva se zbirajo ie štiri leti P prispevni stopnji 0,58 od la# osebnih dohodkov za vzgojno varstvenih in izobi_ objektov v sklad pri oočišVoau ščini Radovljica. NA KRVAVCU FURLANOV MEMORIAL - Pred desetimi leti m4 Krvavcu med vajo gorske reševalne službe smrtno ponesrečit tedanj* Ški sekretar za notranje zadeve Slavko Furlan, borec, revolucionar „, zagovornik vključevanja delavcev milice v gorsko reševalno službo. Sjnm* njegovim idejam v spomin prirejajo vsako leto republiški sekretariat zrn mt tranje zadeve, Uprava javne varnosti iz Kranja in postaja GRS iz Krax* Furlanov memorial, na katerem se miličniki iz vse Slovenije usposabljajo* delo v GRS. Letošnjega memoriala, kije bil zaključen včeraj (ponedafrek -je udeležilo 30 miličnikov. Komemoracije so se med drugim udeiežilr 1» mandant teritorialne obrambe SRS Branko Jerkič, podpredsednik P& Franc Ekar, sodelavci pokojnega repuliškega sekretarja in številni pianmc in reševalci, o delu Slavka Furlana pa je govoril namestnik republiškega W kretarja za notranje zadeve Franc Bajt. (jk) Foto: F. Perdan Delavci Gradisa, temeljne organizacije združenega dela Jesenice, urejujejo še okolico doma Jožeta Ažmana v Bohi nju. Tako pri novi restavraciji kot tudi pri domu je treba napeljati električne VOde... „ a a a a a . * * Alojz Ribarič, delavec Gozdnega gospo darstva, se je odločil za lepše okolje svo- j___.......- Da bi bil Bohinj za prvi maj še lepiL* treba obrezati drevje... jega bloka