Številka 354 Trst. v torek 25. decembra f9Q6. ai XXXI. va&bl dan ni v3 setfani 12 namili i. in. ob foirtiitfli ob 9. lil xiin«. _ i^Lcifne Številke je orocajajo po 3 nv6 (6 stotink; onogih tohak«ni:-h v Tr ta ;n okolici, Ljubljani. Gorici, rt. Petri-., Sežar.i. JCebreiini. Sv. Luciji, Tolminu, •ijdovSfini. Postojni, Dorabertu, Solkanu itd. oglasov se lačonajo po vrntr-h (Široke 73 mm, visoke njml; za trgovinske in obrti.e oglase po 30 stot. ; .. Jtmrtmce. zahvale, poslanice. ogiase denarnih zavodov > "<0 ptot. Zr oglase v tekstu !iata do 5 vrst K 20. vsaka nabira r ta K Mali orla^i po :* «t. he°eda, najmanj na ' — Oclene r] 'r-n i! ! feretri ,-tićf-lek •ivrv- f- «-. — ?Ih Č!iU- se iskl];i':P' \z .jjfiiow'r-, Edinost J treni-rar.G z sa vse leto ti A K., tn>i iti*. i - K. > .eaiice 6 li. — s * naroćb«* brer riopu?kne .aro^-ioe -« uprava ue izirfi Vsi dopisi nai se pobijajo hk .:redni*tvo lista. Nefrankovnr = pisma se tie aprejc-Hiitjo i:i rokopisi no ae vračajo. Naro£ninrv. U67. Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK". Božič 1906. Tu so veliki prazniki vesoljnega krščanstva. Harmonično pojo zvonovi in njihovi /voki prinašajo harmonijo v duše človeštva. Vtisom te poezije se ne more odtezati 110-J.ena čuteča človeška duša. < 'utstvovanje se ^ dviga nad vsakdanji trusč, nad vsakdanjo ■ bedo, nad vsakdanje borbe in srca se posve-1 r.jo velikemu spominu na veliki dogodek ; rojstvo Njega, ki je prinesel človeštvu luž krščanske prosvete. Sosebno je naš verni •tovenski narod pod ntisom spominov na ta veliki dogodek. In vendar ! Naš narod doživlja toliko1 bridkosti, tolike krivice, da tudi v tem posvečenem času ne more pozabiti niti za tre-notek na bedno svoje stanje, v katero ga tišči sovraštvo, ki ga obdaja od vseh strani. Izlasti ogreneva naša čutstva misel na bedne naše koroške brate, ki jih je zadel ivrut udarec tik pred tem svetim božičnim • .asom. V harmonijo božične poezije lirešči hml disakord... ! Nedavno temu se je širila vest, kako živa želja da je na najvišjem mestu, da bi božični prazniki prinesli avstrijskim narodom elik, razve=eljiv. historično-znamenit božičen al-macije in — o groza! — celo iz Bosne Razpravni zapisniki, da se morajo vsled višega ukaza sestavljati v slovanskih jezikih, ako je tožba slovanska in v Trstu tudi v nemškem jeziku. Na tem da se slovanski odvetniki okoriščajo v obilni meri s tem, da ulagajo skoraj vedno slovenske tožbe. Nedavno temu, da se je zgodil s i-čaj, daje pri tukajšnjem okrajnem sodiši i uložil odvetnik slov. tožbo, da je pa tožitelj govoril (menda znal govoriti) italijansko, toženec in njegov odvetnik da ni znal drugega jezika, nego italijanski, a isto-tako, da mnogo prič ni govorilo drugega, nego italijanski jezik. Govorilo da se je vsled tega na obravnavi italijanski, a zapisnik, da se je vodil slovenski. Dokler se je zapisovalo izjave strank, da je potrpel tožencev odvetnik, ko se je pa zapisavalo izpovedbo italijanskih prič v slovenskem jeziku, da je protestiral tožencev odvetnik, knjti v smislu § 343 civilnega postopnika, da ima priča pravico pregledati zapisnik ter si ga dati prečitati, ker je za svoje zapisane izpovedbe odgovoren eventuelno kazensko ter bi v slučaju tožbe radi krive izpovedbe zapisnik, katerega ni razumel, služil v dokaz proti njemu. Vsled tega protesta toženčevega odvetnika, da je sodnik odgodil obravnavo, da se informira pri predstojniku — kar ne bi bil smel kakor neodvisen sodnik — ter daje pri novi obravnavi iziavil, da se mora zapisnik voditi v jeziku tožbe. V tem slučaju, da se ne gre toraj za jezikovno ravnopravnost, marveč za nezakonito zapostavljanje italijanskega jezika, vsled česar so stavili italijanski poslanci na pravosodnega ministra to-le prašanje : »Hoče-li Njeg. Eksc. ukreniti hitre in stroge odredbe, da se v okrožju višega sodišča tržaškega vzdrži raba italijanskega jezika, kakor je ista obstajala „od pamti-veka~ ter da se, kakor v drugih deželah, tako tudi tukaj ne uvede nobene spremembe prej, nego potem zakona določi raba jezikov na sodiščihu. Tako interpelacija! Evo naš odgovor, ne da bi čakali, kaj poreče interpelirani pravosodni minister. Ni res, da se zmiraj bolj utesnuje rabo italijanskega jezika na primorskih sodiščih, v kolikor je ista opravičena. Italijanske stranke imajo istotako pravico vlagati italijanske tožbe, kakor slovenske stranke slovenske ter se o italijanskih tožbah istotako sestavlja samo-laške zapisnike, tudi če so stranke, odvetniki in priče slovenske narodnosti ter se poslužujejo le slovenskega jezika. Pravica, ali ako se hoče i krivica, sta toraj enaki za Italijane, kakor za Slovence. Kar se pa dostaje uradnikov ne le, da je iz trte izvito, kar trdi interpelant Bar toli, nego res je ravno nasprotno. Število italijanskih uradnikov od najvišega do najnižega, ali, da se izrazimo bolj točno, uradnikov, ki ne poznajo slovensko-hrvatskega jezika je j še vedno preveliko, dočim je število slo-| vensko-hrvatskih uradnikov ne lc v Tr-jstu, nego tudi na slovanskih okrajnih j sodiščih na deželi še vedno premalo. Mi i ne zahtevamo pa, da mora biti uradnik [Slovenec, zahtevamo pa, da uradnik, ki občuje z našim narodom, pozna docela naš jezik. Na okrajnem sodišču tržaškem uraduje sodnik (načelnik VI. oddelka), ki je Italijan, katerega pa radi njegovog i temeljitega poznavanja slovenskega jezika, v katerem dosledno občuje sč slov. strankami, in radi ryegove pravičnosti in z motnosti spoštujejo slovenske stranke in sln-venski odvetniki. Naj se ravnajo po njem vsi drugi italijanski uradniki in uživali bodo isto spoštovanje od naše strani. Ažalibog, da temu ni tako. Na tržaških civilnih in kazenskih sodiščih je še velika večina takih uradnikov, ki ne poznajo slovenskega jezika in ki so vsled tega ovira za zakonito slovensko uradovanje. Tako n. pr. imamo na okrajnem sodišču v spornih stvareh le enega sodnika (gori omenjene^n) razun voditelja, ki pozna slovenski jezik : v nespornih stvarčh imamo le za okolico sodnika, ki se je s pridnostjo in trudom priučil toliko slovenskemu jeziku, da že prilično v istem uraduje, dočim se v nespornih stvareh za mesto moramo vedno boriti sh sodnikom, sicer prijaznim, ki pn ne pozna slovenskega jezika, tako da se vsi zapuščinski in varuštveni spisi za mesto sprejemajo v italijanskem jeziku, proti kateri praksi se moramo skrajno pritoževati. Na deželnem sodišču v civilnih stvareh smo na dobrem le v prvem senatu, kjer se obravnava o slovenskih tožbah, dočim sede v drugem senatu sodniki, ki ne umejo niti besedice slovenskega jezika akoraviio se tudi v tem senatu dogaja, da ima posla s& slovenskimi strankami in pričami. Kaj pa naj porečemo o praksi v kazenskih stvareh i Na okrajnem sodišču za kazenske stvari je vkljub pritožbam naših odvetnikov ostalo še vedno pri starem. Niti enega slovenskega sodnika ui tam, ki bi znal slovenski! To je pač naravnost škandalozno ! In kakor se čuje ostanejo tudi za bodoč-• leto iste razmere, kajti v razdelitvi poslov, ki se vrši po zakonu pred koncem leta, ni duha ne sluha o kaki spremembi v tem oziru. Na deželnem sodišču je malo bolje, a tudi tam se dogaja pogostoma, da sede v kazenskem senatu sodniki, ki ne poznajo slovenskega ali hrvatskega jezika. 0 trgovinskem okrajnem sodišču in <• trgovinskem sodišču kakor takem pa sploh ne moremo govoriti, da nas ne zgrabi sveta jeza. Tam ni niti govora o slovenskem ali hrvatskem razpravljanju. Ediu<> kar se dobi so slovenski menjični plačilni nalogi, eksekntivni odloki in vpisi v zadružni in trgovinski register in to je vse! Nesramno je torej, ako trdi Bartoli, da «?<* slovansko uraduje na škodo Italjanov. Italijanske stranke in odvetnike razumejo vsi sodniki, tudi če se tu pa tam z Italijani na podlagi slovanskih vlog, sestavlja slovanske zapisnike, dočim imajo sloven-sko-hrvatske stranke pogostoma opraviti se sodniki, ki jih niti ne razumejo. Tako izgleda v praksi zapostavljanje Italijanov! Kar se pa tiče navedenega od gosp. B a r-tolija, da se je za italijanske priče sestavil slovenski zapisnik, ker je bila tožba i slovenska, moramo pripomniti, da se istotako dogaja slovenskim pričam, da se njih izpovedbe zapisujejo italijanski, samo z o? -teževalno okolnostjo, da mnogokrat dotični sodniki le za silo ali s pomočjo zapisnikarjev zazumejo slovenske priče. Sicer smo pa tudi mi proti temu, da se zapisuje izpovedbe prič v drugem jeziku, nego se ga je posluževala priča. Za italijanske priče naj se zapisuje njih izpovedbe italijanski, a za Slovence slovenski, tako v civilnih, kakor v kazenskih stvareh. In PODLISTEK. Srce mu je počilo! (Povest iz neke vasi.) a i K«* ver Šandc r-Ojalskl — Prevel m. c a. „Vidim, kaka nevarnost grozi selu in liieuiu imetju, kličem ljudi — pripovedujem jim vse — ali oni me ne umejo, niti mi ne ?Iede ! Poguba bo — poguba" —je klical obupno in vpraševal se ie zastonj, kaj naj j-tori, kako naj pomaga njim, ki potrebujejo pomoči, a je ne iščejo. Mej tem je bil že določen dan, ko je imel priti vlastelin z Re-najeni v selo. Vlastelinska gojzdna hišica se >e čistila in kitila. Nedeljkovir je kupil kravo ■ tele, da ju zakolje na dan gospodskega "biska in je govoril seljakom, da bo pečenka aatonj, ako se z vlastelinom pogodijo in ga lepo Tsprejmejo. Učitelj je učil deco po- zdravne govore in pesmice, a žena gozdnar-jeva je zbirala deklice, ki so imele gospodo vsprejeti v praznični obleki. Bujna jej fantazija je izmislila cele vrste slavolokov in je že v duhu razvrščala ljudi, kje naj kdo pozdravi „presvetlega", pridržavši, seveda, sebi naj-častneje mesto. j Timotija je skoro ginil od žalosti in jeze. In ničesar mu ni hotelo priti na misel, kako bi si pomagal. Hodil je po vrtu kakor izgubljen — popolnoma brez glave. Vsaki hip je kaj pozabil, vsaki hip kaj izgubil, razjezil seza vsako malenkost. Nič ni pazil, kaj se dela ni jedi se je komaj dotikal. Le kadil je — kadil silno. Na idico ali k oknu se niti blizu ni primaknil. — Kaj res pripravljajo parado ? je r vpraševal nemo. Ko mu je sel javil, da bo sestanek kmetov in ga pozval, naj pride, ker pride gospod „podžupanu s spaiiijo, tedaj je prijel starček palico v kotu in šel nad sela. Komaj da se mu je le-ta izvil. Določeno je bilo, da se bo razprava vršila najprej na kraju 9ela, v vlastelinski mali gozdnarski hiši, ki je bila kakih sto korakov pred selom. Na dan razprave same je bil stari nekoliko mirneji. Ali vendar sem se odločil, da ga pospremim v gozdnarsko hišo. Na koncu sela sva morala pod slavolok, ki ga je priredil gozdnar iz jelovine še precej ukusno ter ga okitil z vlastelinskimi in narodnimi in ; raznimi drugimi, — zdi se — turškimi za-| stavami. Timotija je raje preskočil jarek, nego da bi šel pod slavolokom. Ko sva dospela do gozdnarske hiše, bili so tam že vsi zbrani. Pod starim vejnatim hrastom je bila postavljena miza. Tu je sedel gospod „podžupan-* — plešast dolgolas gospod v lovski obleki; poleg njega „spahija", lep mlad človek, na videz milega, ali objestnega in ponosnega obraza. „Podžupan" je čital nekaj, a mej tem je spahija čistil svojo puško s kožnato krpo. Onkraj mize, podžupanu nasproti, je stal Remaj. Bil je to velik, visok človek, okrogle glave s kratko rezanimi lasmi. Obraz mu ie bil koščen in žolt. Mali sivozeleni očesci sta mirno in pozorno pogle- dovali okolo sebe. Kratke brčiće je nosil visoko zavihane v lica, kar je Še bolj delovalo, da mu je bil obraz ohol in trd. V r ki je držal ogromno madjarslco pipo. sreli nkovano. Obleka mu je bila moderna in skrbno čista. Ko je podžupan duvršil čitanje, začel je še nekaj ustmeno govoriti. No — kakor da ga ni mkdo razumel* Kmetje se ostali tihi kakor somi. Sedaj je začel Remai govoriti. Glas mu je bil trd, a naglašanje je zavijalo po tujiu>ko. Jel je tolmačiti iz načrtov inži-nirskih in čitati iz spisov. Razlagal je, kako da vlastelinstvo silno škodo trpi vsled vode, a mora plačevati velike, ogromne davke, kako da je v dolžnost vsem „v to poki ca-nim faktorjem", da se nekaj stori. On pa misli, da se more storiti samo tako, kakor predlaga vlastelinstvo v svojih načrtih, ki da so napravljeni od prvih inžiniriev na Dunaju in Pešti. Od tega bo imelo vlastelinstvo še najmanje koristi, ker bo odvajanje vode še več koristilo narodu, ker se podnebje in zrak popravita in ponehajo mrzlice. (Pride še.) Stran II >EDINOST« štev. 354. V torek, dne 25. decembra I90t> tukaj moramo še omeniti, da so slovenski zapisniki sč slovenskimi obdolženci in pri-r-ami v kazenskih stvareh, kjer se gre to-raj za čast osebno svobodo in tudi za življenje obdolžencev le bele vrane, redka izjema. In isto tako obstoji v Trstu anomalija, da sodijo o slovenskih obtožencih ne le iz Trsta, nego tudi iz Čisto slovenskih okrajev okrožja višega sodišča le italijanski porotniki ter da se vsim naporom naših odvetnikov še ni posrečilo odpraviti to kulture države nevredno stanje. A prošnje za delegacijo drugih porotnih so-lišč konsekventno odklanja više in najviše sodišče. Tako izgleda torej napredovanje slavizacije na primorskih sodiščih! Kes drzno čelo ima gosp. B a r t o 1 i, ko robi v parlamentu take neumnosti! Našim poslancem priporočamo, da z vso odločnostjo pozovejo vlado, naj naredi konec tem turškim razmeram ter naj pokaže energično zobe gosp. posl. Bartol ij u iti pajdašem, ki tako nesramno varajo svet in impertinentno izzivajo slovansko prebivalstvo Primorske z drznimi svojimi lažmi. POLITIČNA BOŽIĆNICA HRVATSKE. ZAGREB, i 2. decembra. Naj mi dovole cenjeni čitatelji, da jim predstavim politično božićnico Hrvatske v velikih potezah — ali jasno in nedvoumno. Svoje upotrebim samo za voditelja, a kompetentno utrjena dejstva v originalu podajo obetano predočenje. Ko se ie imel minolega leta z „reško resolucijo'- postaviti temelj in konkretna opora .. novemu kurzu " v Hrvatski, priobčilo je ..Hrvatsko pravo", organ „Starče viceve stranke prava" — dra. Josipa Franka, vrsto člankov, iz katerih posnemamo dobesedno nastopne pasuse: r...izrod. ki za perišče srbskih dinarjev, italijanskih lir in madjarskih forintov blati, kaluži, napada, omalovažuje, obrekuje, insinuira uajprosteje prepire proti vsem in vsakomur, ki se samo čuti neomadcževanim hrvatskim patrijotom". „...vse njegove mračne in zakulisne 0 dno saje z Beligradom, Budimpešto in Rimom, a posebno z B e- 1 i g r a d o mM. „...dokler je bil g. Nikola Pašio minister za vnanje stvari, je Fran Supilo redno dobival subvencijo in za to obstoje dokazi v arhivu istega mi-nisterstv a". „Mi smo že rekli in pri tem ostajemo, da je „Novi 1 i s t" p 1 a 5 a n iz B e 1 e-g a g r a d a za svojo protihrvatsko katilinar-sko politiko, a glavna podpora mu prihaja od Ungaro-Croate, subvencijonirane od Ma-djarov ; ...mi smo trdno uverjeni o tem. d a je „Novi list" v službi naših narodnih sovražnikov". „V našem listu je dopisnik ArgUS pozitivno zatrdil, da je Fran Supilo plačan iz beligrajskega tajnega fonda, a potem hoče še povedati, kako Fran Supilo dela, kako trguje, po čega vem navdahnenju in komandi piše proti hrvatskim rodoljubom, hrvatskim svečenikom, hrvatski veri, Zagrebu itu." „To naj vzamejo za sedaj na znanje vsi tovariši Frana Šupila v klevetanju in podpiranju srbizma kakor protihrvatske struje. Kar se nas tiče, more nas tožiti vsa ta malopridna družba ter nas sodno pozvati, da dokažemo resničnost trditve, da je Fran Supilo plačanec Belegagrada. Mi nismo odvisni samo od A r g u s a, tu je tudi še drug m o č-n e ji vi r" — itd. itd. itd. Takimi podtikanji in neštevilom rineš take vrsti so pretkani vsi oni članki. Prozorno prikazovanje in na videz resnično navajanje — spretno prirejeno — prevarilo je mnogo njih. Te članke je pisal in podpisal ..Argusu. drugače (poprej le ugibani, a -etiaj dokazani) „profesor" S i me Pjero-t i r, znani pustolovec, — Namen je jaseu. Trebalo je uničiti in politično onemogočiti S u p i 1 a, glavnega prvo-b'ritelja reške resolucije in najenergičnejega i ■ ritelja proti staremu režimu. Argus je to „veieizdaj stvo m", a navzdolu z narodnim izdajicom in plaćen-c o m. Navzdolu se je vspeh pokazal slabim, ali na vzgori je prišel v primeren čas. Madjaroni, if?i'e Khueno\ci so bili že občutili, kako jim znrmjlnge tal pod nogami. Oklenili so se tort; čvrsto prilike, ki jim jo je nudil samo vršenim činom in se primerno pripravljati za prihodnje spremembe — za novi položaj. Pridodati je še, da je gospodska zbornica pustila in suspenso podrobno debato 0 zakonu, ki se tiče spremembe temeljnega zakona; to pa le kakor nekako jamstvo, da poslanska zbornica vsprejme predlogo o od gospodske zbornice zahtevanem numerus clausus, na čemer ni đvomiti. Volilno reformo je smatrati torej kakor perfekcijonirano. Boj med eerkvijo in državo na francoskem. Iz Pariza poročajo, da so kardinal-nad-škof parižki Bichard in drugi francoski škofje odredili, da se radi položaja, navstalega v sled zakona o ločitvi cerkve od države o božičnih praznikih ne bodo vršile slovesne službe božje. Dalje javljajo iz Pariza, da je odredbi kardinalovi vzrok bojazen pred izgredi. Ta odredba da je napravila velik utis na katolike v Parizu, ki bodo težko pogrešali službe božje o polunoči, ki se je vsikdar vršila z veliko slovesnostjo. V vladi prijaznih krogih pa menijo, da je hotel kardinal s svojo odredbo v širokih slojih prebivalstva vzbuditi mnenje, da vlada hoče preprečiti to tradicij o-nalno božjo službo ter da se vzlic vsem izjavam ne more bogosluženje svobodno vršiti. Isti vladi prijazni viri zatrjajo, da nikdo ni mislil na kake izgrede. Če tudi bi se bila 0 polunočna služba vršila, bi bil mir popoln, ker vlada da vedno strogo pazi na to, da nikdo ne moti božje službe. Črnogorska skupščina. V črnogorski skupščini je izrekel predsednik Vukovič znamenit govor v katerem je v prvi vrsti govoril o vnanji politiki Črnegore in njenih odnošajih do evropskih držav. Na-glašal je potrebo dobrih odnošajev do Rusije, ki je z nezaupanjem gledala črnogorske obiske v Londonu, Carigradu i 11 B e r o 1 i n u. To izgleda kakor da se hoče ostaviti Balkan pod zaščito druzih vlasti, dočim ga ni bolj n o-in te resi ranega zaveznika in zaščitnika nego je Busija. Skupščina se ima nasloniti na program prejšnjih vlad, ki je stremil po negovanju zveze in prijateljstva z Busijo, Srbijo in Bolgarsko in ostalimi slovanskimi narodi. V podlago zvezi mora biti zaščita itnteresov Črnegore. > Ozirom na prestolni govor je izjavil Vukovič, da ne odgovoja sedanjem odnos a-jem Črnegore do evropskih držav. Tako n. pr. ne omenja Francoske, ki je trajna zaveznica Rusije, a ni zainteresirana tu, marveč le iz simpatije pokazuje prijateljstvo. Manjka tudi hvala Italiji, ki je od leta 1879 mnogo koristnega storila Črnigori, kakor tudi hvala kralju Edvardu, ki je kneza in njegovo rodbino obsul veliko ljubeznivostjo. Nadalje ni omenjena bratska država Srbija, a niti Bolgarska. Predsednik Vukovič je zvrsil naglasivši, da Črnagora ima postopati skupno z Busijo in Srbijo. Poročilo iz Cetinja zatrja, da jc ta j govor vzbudil veliko senzacijo v političnih krogih Črnegore. Ali je to tudi znamenit 1 • i • • • ; politični pojav, ki si ga morda tudi na ! Dunaju ne vtaknejo za ogledalo. Kdaj jih ! pouči logika dejstev, da so na krivem potu ; s svojo balkansko politiko ? I ! Drobne politične vesti. v Poljska „Šolska Matic a1'. — Poljska „Šolska Matica" se zelo naglo raz-j vija. Sedaj ima že 800 podružnic z nad 200.000 členov. V njenih šolah se poučuje ; 75.000 otrok. Naslednik nadškofa S ta -blejskega. „Czas" poroča, da utegne biti imenovan nori nadškof za Poznanj : okolo 7. januvarja. Kakor kandidatje se imenujejo : posvečeni škof Likows ko, prelat P. Poniwski in kanonik P. Vanj ura. Pruska vlada sili, naj bi se to vprašanje čim prej rešilo. ____— Domače vesti. Čitateljem! Radi božičnih praznikov ; izide prihodnja številka „Edinosti" v četrtek ^ zjutraj ob navadni uri. Ker so danes vse to- 1 bakarne zaprte, se ».Edinost" danes prodaja i le na obeh kolodvorih in pri vratarju „Na- tino zasnoval in oklevetal: navzgoraj z „načelni opozicijonalec", odprši predale „Hrvatskega prava" enemu — Argusu! Glasoviti Chavrak — ta menda najodurneja pojava izza Khuenove strahovlade v Hrvatski — seje takoj vrgel najžilaveje na delo ; a to mu je kronano z nastopno okrožnico : „Presvetli gospod! Strogo zaupno. „Bosansko-herc. odbor", kateremu je namen spuntanje zasedenih dežel, si prizadeva v no veji čas, da z večo agitacijo doseže svoj cilj. Pripravljalna dela sestoje v nabiranju zaupnikov, prireje vanj u proklamacij in brošur ter slednjič v vtihotapljanju orožja". „Predsednik tega odbora je dr. Cvijić v Belemgradu, a zaupniki v področju Hrvatske in Slavonije : Zagreb : dr. Bogdan Meda* ković, Svetozar Pribičević in Grčič; Brod na Savi: dr. Nikola Gjurgjević, Aleksander Bogdanović : Gunja: krčmar Tomić ; Kore-nica : Stevo Kalember, Jovan Tišma : Ruma : dr. Milan Stojaković, dr. Žarko Mladinović ; Šid: trgovec Gjorgje Medaković, dr. Emil Kostić, dr. Jovan Stajic in Simonovic; Vukovar : Sandor Peremac, Rade Paunović in Dušan Čekić". „Te osebe, ki stoje v dogovoru in dotiki z d.rom Franom Potočnjakom, ki brez lastnih sredstev mnogo potuje ne samo j v notranjih mejah Hrvatske in Slavonije, ! marveč tudi preko teh mej, in z drugimi tu-j zemskimi organizacijami, kakor so „Privred-: nikif, „Srpsko kolo" in „Srpske zemljoradne zadruge", naj drži Vaša Presvetlost (Poglavi-tost) strogo zaupnim, primernim, nenadejanim načinom pod trajno pažnjo in naj neposredno meni sporoča o svojih opazovanjih, od slučaja do slučaja, po okolnostih I tudi brzojavno, natanjko in obrazloženo". „V svrho č m vspešnejega opazovanja moram pozornost Presvetlosti (Poglavitosti) ! Vaše obrniti tudi na osebne, oziroma pismene zveze gori omenjenih oseb z ose-j bami, živečimi, ali prebivaj očimi izven pod-j ročja Hrvatske in Slavonije. Te osebe so: Reka : Fran Supilo in Milan Tasovac (urednika „Novega lista"); Obrovac : Stevo Desnica ; Sinj : Bruno Tripalo (sin župana), dr. Mazzi, dr. Potočnjak ; Spljet: dr. Smodlaka ; Metković : Ant jn Gappari; Dubrovnik : dr. Dimitrijević in Kobasica (urednika „Srpske rieči) ; za tem bosanski podaniki : Kočić (eden glavnih agitatorjev), paroh Trifković, Nikola Kašiković (urednik „Srpske vile") in Šerif Arnautović. Slednjič srbski podaniki: dr. Govedarica in Ribnikar v Belemgradu, trgovca z lesom Trifković v Gr. Brodu in Rajka Mat-ković v Svinjarovcu". Zagreb 24./H. 1906. Za bana : Chavrak. Veliki župan: N. N." j£ Tej okrožnici so imeli pasti kakor žrtev najugledneji rodoljubi križem Hrvatske i n da ni nastopil preobrat, danes bi jih davila proganjanja in ječe. Seveda: khuenovščina bi se rešila najnevarnejih in khuenovci in žnjimi „najra-dikalneji" opozicijonalci okolo Franka bi slavili zmago!! Narod bi bil rešen — „izdajte". (Zvršetek pride). Voliina reforma — perfekcijonirana. Consumatum est I Dovršeno je ! Pozno v noči je bilo — blizu o polunoči — ko je padla odločitev tudi v gospodski zbornici volilni reformi v prilog. Ne, nismo prav rekli: odločeno je bilo že poprej po dogovoru med vlado in voditelji strank. Velezanimiva, visokovspenjajoča se in tu pa tam zelo oistra debata ni imela torej več pomena borbe za in proti volilni reformi, ampak velmožnim gospodom členom te zbornice je dala le priliko, da povedo, kar mislijo, da dado izraza svojim čutstvom v3pričo usodnega sklepa, ki ga jim je storiti. In kar je rekla velika večina njih. ni izražalo navdušenja za volilno reformo. A ravno v okolnosti, da so se mogočni in ponosni gospodje uklonili, da so se svoji zahtevi po pluraliteti z ogromno večino odpovedali in da so skoro enoglasno vsprejeli vso predlogo, kakor jo je sklenila poslanska zbornica, v tej okolnosti leži pouk: da je volilna reforma morala priti! Kaj sedaj ? O stvari govorimo na uvod uem mestu. Tu bodi le pripomjeno, da sedaj ne pomorejo več nobene rekriminacije proti krivicam. Treba marveč sprijazniti se z do- - rodnega doma". Jutri se bo dobivala po vieh tobakarnah. Ob tej priliki želimo vsem našim čitateljem vesele božične praznike ! Volitve v predstojništvo in razsodišče delavske zavarovalnice proti nezgodam V Trstu. — Tržaški odbor za skupno slovensko-hrvatsko volilno akcijo vabi nujno vse narodno misleče podjetnike, da pošljejo takoj glasovnice pravilno podpisane na naslov odborovega predsednika g. dr. Edvarda Slavika, advokata v Trstu, ulica Galatti Št. 18. — Volitve so dne 29. t. m. ; glasovnice moraj« biti v svrho ureditve že nekaj dni pred volit-vijo v odborovih rokah. Odlikovanji. Namestniški svetnik Aloj/. Fabiani je dobil red železne krone III. razreda. Viši finančni svetnik Jurij Sablić v Trstu je povodom umirovljenja prejel naslov dvornega svetnika. Tržaški deželni zbor je sklican uu dne 27. t. m. ob 10. uri predp. Dnevni red prve seje obsega te-le točke: 1. Otvore»je zasedanja. 2. Predloženje vsporeda del in po poročilo deželnega odbora o svojem delovanju (tiskano poročilo). 3. Predloženje zakonskega načrta o uvedenju občinske doklado na pro-nosnino fiepremakljin vsled pogodb mej živili: (tiskano poročilo). 4. Predloženje zakonskega načrta o povišanju obstoječih prispevkov deu-ščin za ljudske šole (tiskano poročilo). J>. Predlog deželnega odbora, da se da ugod«*» mnenje k ustanovitvi obrtnega sodišča v bh-šem mestu (tiskano poročilo). (5. Imenovanji dvanajstih efektivnih členov in dvanajstih mi mestnikov v prizivni komisiji za osebni dn-vek. 7. Imenovanje štirih efektivnih členov in štirih namestnikov v deželni komisiji za pri-dobninski davek. Naročbe časniških uredništev na te-lefonične pogovore. Glasom odloka c. ki trgovinskega ministerstva od 26. listopada <. 1. št. 64,713 ex. 1905. sprejemale so bodo odslej v smislu čl. LXVUL H mejnarodnega brzojavnega pravilnika naročbe časniškil: uredništev na telefonične pogovore v določenih nočnih urah. Ti naročniški pogovori morejo se vršiti od 9. ure zvečer do G. ur« zjutraj, smejo se pa tikati le osebnih zadev dotičnega naročnika ali zadev njegovega podjetja. Naročba traja za dobo celega meseca in se podaljšuje od meseca do meseca, če se naročbe ne odpove osem dnij preje, nego ta poteče. Naročniški pogovor traja najmanje dve govorilni jednoti, to je 6 minut. Podaljšanje pogovora za 2 daljni jednoti more se dovoliti le tedaj, če ni prijavljen za isti čas pogovor drugega naročnika. Naročbe se sprejemajo vsacega poljubnega dne v mesecu, vendar pa teče naročniška doba le od 1. ali 16. dne vsacega meseca. Za del meseca plačati je primerni znesek naročnine zajedno pa tudi naročnino za celi prihodnji mesec. Naročnino računiti je za povprečno dobo 30 dnij in jo je plačevati vnaprej. Naročena zveza se prekine uradoma, ko preteče dovoljeni čas. Za neizkoriščeni del časa tekom pogovora dovoljuje se naročniku kompenzacijo in sicer še tekom iste noči in za isti čas le v slučaju, če se tega časa radi tega ni rnogh izkoristiti, ker je bila proga prekinjeua. Če se pa kompenzacije ne more dati, tedaj je povrniti naročniku na njegovo zahtevo trideseti del mesečne naročnine po razmerji vsakw izgubljene jednote Pristojbina za pogovor v nočnih urah znaša polovico pristojbine za i-avno toliko časa trajajoč pogovor po dnevu. C. kr. avstrijske državne železnice Dne 1. grudna 1906. se je med postajo Ttr-reblestie in postajico Berlince v 10.006 kn«. proge Hliboka-Sereth nove bukovinske družbe krajevnih železnic napravljena osebna posta jica in prekladališče Berlince-Meierhof izročila občnemu prometu. Osebe in prtljago od imenovane postaju -odpravlja potom doplačila vlakovodja n vlaku. Blago in žive živali se sprejemajo iu oddajo samo kakor tovori po vozovih Prekladališče Berlince-Meierhof podrejeno jc postaji Fereblestie, katera se od 1. grui»a 1906. naprej otvori za občni promet. Na progi Linc-Kirchdorf, Pirnske železnice, vozita od 6. grudna 1906. naprej vl»ka štev. 515 in 520 pravilno vsaki daa in si«e: odhaja prvi iz Linca ob 7. uri 45 m. zvefce; in prihaja v Kirchdorf ob 9. uri 34 »in Veliki koncert „3(ola" bo na dan Jfovega leta V torek, due 25. decembru 190K »EDINOST« štev. 354 Ibtraii lil zvečer: zadnji odhaja iz Kircbdorfa ob 12. uri 55 min. popoludne in prihaja v Line ob i. uri popoludne. Preureditev peš-pošte Šmarje-Ajdov-ščina v poštno vožnjo. Pešpošta med Šmarje in Ajdovščino preuredi se s 24. dnem grudna t. 1. v vsakdanjo enkratno poštno vožnjo s sledečim voznim redom : 10*45 odhod iz Šmarij prihod 3*30 po zimi. 6*15 po leti. 12.15 prihod v Ajdovščino odhod 1*30 po zimi 4.14 po leti. Žepni tat! A' neki tolerančni hiši v ulici dell'Arcata je predsinočnjim 30-letni težak Aleksander C., stanujoči pri sv. Jakobu, ukral Florindu Lazzarini srebrno uro in verižico. Ko je kmalu na to Lazzarini opazil, da sta mu ukradeni ura in verižica, je poslal takoj po redarje, a sam se postavil mej vrata, z namenom, da ne pusti nikomur oditi, dokler ne pridejo redarji, ki naj navzoče preiščejo. To videči, je Aleksander C. sam vrnil Lazzaiiniju ukradeno uro in verižico. No, redarji so ga vseeno vzeli seboj na policijo, kjer je bil vzet na zapisnik in potem izpuščen. Za poldrugi liter vina je bil aretovan včeraj v jutro 42-letni soboslikar Vincenc P., -tanujoči v ulici Pantilo Castaldi. Redarji so •^a našli na postaji južne železnice. Imel je pri sebi steklenico, v kateri je bilo poldrugi liter dalmatinskega vina „opolo", ki je bilo vredno komaj 9U stotink. Na vprašanje, kje da je dobil ono vino, jim je dejal, da mu je iu dal neki njemu nepoznani težak. Vsled tega nejasnega odgovora, so ga redarji are-tovali in ga tirali na policijo, kjer so mu zaplenili steklenico z vinom, vzeli njega na zapisnik in ga potem izpustih. Ni bil tat, ampak berač. Neka gospa, stanujoča v III. nadstropju hiše štev. 4 v ulici della Barriera veccl ia. je predsinočnjim ob 8. uri videla v hiši nekega človeka, ki je od vrat do vrat ter trkal na vsaka vrata. Sinila jej je takoj v glavo misel, da je to najbrže tat. Sla je torej na okno svojega stanovanja in od tam vpila na ulico klicaje na pomoč proti tatu. Prihiteli so seveda redarji in sli iskat tatu. Mej tem je pa oni človek po nesreči pal po stopnjicah in se precej občutno pobil na glavi. Gospa iim ga je pokazala označivša ga za tatu, ki je skušal udreti v kako stanovanje. Redarji so ga odvedli na stražnico, a tam je nesrečnež povedal, da ni še nikdar kral, ampak da berači. Trkal je na razna vrata proseč miloščine. Ime mu je Anton V. in stanuje v ulici di Riborgo. Videči, da je na glavi ranjen, so pozvali na stražnico zdravnika se zdravniške postaje, ki je dal berača - - potem ko mu je podelil najnujnejo pomoč — prenesti v mestno bolnišnico. Društvene vesti in zabave. ..Božičnica pri sv. Ivanu bode na dan sv. Štefana ob 4. uri pop. Na programu ^o deklamacije, prizorčki in petje. Med točkami bode sviral domači tamburaški zbor. V ta namen je daroval znani rodoljubni trgovec irosp. Schujidt škatljo šokoladnih bombonov. Silvestrov večer. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" in „Dramatično društvo" priredita na zadnji dan leta običajni „Sil x estrov večer". Odbor Sokola se je trudil, da napravi s primernim programom — ki brao ga že priobčili — si ivnemu občinstvu večer čim zaba\neji. Brate društvenike in njih prijatelje opozarjamo zopet na to prireditev. književnost in umetnost. Koncert rSlav. Čitalnice1. Krasen večer je slavila muzikalna umetnost dne 18. t. m. v „Slav. Čitalnici". Priredil se je namreč umetniški koncert, ki je obsegal izvajanja na klavirju, iu to četvero- in osme-roročno. dalje na rog in violončelo s sprem-jevanjem klavirja. Reči moramo že v naprej, da smo imeli Še redko doslej toliko umetni-:kega užitka, kakor ravno ta dan. Že melodijozni kvartet Schubert Poppov, vijolino. čelo za rog in klavir nas je prese-til. Splošno, z velikim zanimanjem pa seje 'ko- -lo izvajanje točke, \Veber, uvertura " per." Frei&chnuz4*, ki so jo imeli izvajati ■^-ročno na 2 klavirjih gčne. Krstnikova in LavrenCičeva in gospoda Mandič iu Ček. No, nismo se varali v pričakovanju. Krasno izva-lanje je popolnoma vspelo iu nikdar ne bi mislili. da imamo v svoji sredini tako izredne moči. Dolgotrajno ploskanje in šopka, podarjena gospicama Krštnikovi in Lavrenčičevi je dokazovalo, da je občinstvo umelo čuvstveno proizvajanje ter bilo hvaležno na ponujenem mu krasnem vžitku. Biser celega večera pa je bilo brez-dvomno izvajanje Reineckeve balade in krasne Mozartove D-dur sonate. Izvajala je prvo ^ospica Elia a drugo, že poznano kakor ve-lekrasno sonato, štiriročno na dveh klavirjih gospica Elia in g. Mandič. O poslednjem znamo že zdavno, da je muzikus skoz iu skoz. Na novo pa se nam je predstavila gonpica Elia. in to s popolnim vspehom. Pokazala se je naravnost virtuozinjo iz mojsterske šole. Svojim preciznim izvajanjem, svojim krepkim vdarjanjem ter briljantno tehniko si je na mah osvojila občinstvo, ki je dajalo duška svojemu oduševljenju dolgotrajnim ploskanjem. Tudi tej simpatični go>pici je bil poklonjen »opek v znuk priznanja in zahvale. Naša iskrena želja je, da bi se z mlado umetnico kmalu zopet sešli na istem mestu. Nastopil je še g. Šimek z čelo-solom. Tudi on je jako povoljno rešil svojo nalogo ter žel obilo pohvale. Srečno je bila izbrana točka rog-solo, katero je izvajal g. Zuccon. Prav zato, ker so rog-soli na koncertih redki se nam je zdela ta točka dobro izbrana. Posebno lepo in čuvstveno je g. Zuccon izvajal Schubertov slavospev „Solzam". Koncert je otvoril in zaključil vojaški orkester na njemu lasten spreten način. Zahvaliti se moramo posebno še našemu delavnemu Mandiću, ki je vse tako lepo angažoval in skoro pri vsaki točki sodeloval spremljevanjem na klavirju. Vsem dražestnim sodelovalkam in gosp. Mandiću : „Hvala in na skorajšnje svidenje". Č. Javna ljudska knjižnica vNabrežinl. V nedeljo dne 30. decembra 1906. bo v dvorani klesarskega društva v Nabre/.iui predaval dr. Dragotin Lončar, prof. iz Ljubljane člen Akademije, o predmetu: Slovenci in njih narodni preporod. Začetek ob 3. in pol uri popoludne. Važnost predmeta o katerem bo predavatelj razpravljal nam zagotovlja velike vde-ležbe od strani vseh tistih, ki se zanimajo za politično zgodovino Slovencev. Zvonijo božični zvonovi... Črtica. Spisal Ivo TroAt. Sam samcat je sedel v sobi in >trmel v sajasti plamen petroljke. Od peči se je širila blagodejna toplota. Sploh pa ni kazala soba prav nobenega znaka, da je nocoj sveti večer, sveta noč.. . Zunaj po ulicah so stopali ljudje, pokašljevali in hiteli nakupovat še to in ono, pa se zopet vračali k svoji družini. Tam je nocoj najlepše. On, Lovro, je sedel sam pri mizi, obloženi z nekoliko časopisi in knjigami, sam s svojimi spomini in z britko zavestjo, da mu doslej ni vspela niti polovica prizadevanj v življenju. Koliko let že je minilo, ko so bih božični večeri drugačni, ne morda srečni in veseli, a vendar ne takšni kakor nocojšnji. Vsako leto se je Lovro poglabljal ob teh večerih v resne misli vsak večer sestavljal glasen kontiteor svojega življenja in prepričanja, sestavljal, a ne sestavil. Zakopal je že mnogo ljubezni \ brezno pozabljivosti, zabil mnogokatero srce, o ka-rem je mislil, da bo bilo in žilo zanj, pa ni; zakopal je svojega življenja lepšo polovico v dvome in prazna razglabljanja o sreči, o Bogu, 0 vesoljstvu, pa zopet o morali, pravici in pravičnosti ter vse to primerjal z zgodovino, neizprosno kronistinjo vseh dogodkov, ki niso nič druzega nego posledice raznih sil in nasprotnih sil. Samega sebe ni mogel nikdar vplesti v to neclogledno mašinerijo. Človek je atom, a človeštvo je faktor, sila, ki pa zopet potrebuje gonilne moči. V takem razmišljanju mu je postajalo srce vedno bolj prazno, vedno bolj mehaničen ustroj, najmočnejša mišica v našem organizmu. In čim dlje je razglabljal temelje svojega modroslovja, tem bolj si je želel nazaj onih časov, ko je šele začel ali komaj začenjal presojati vse vesoljstvo s stališča svojih dvomov, ki so se pa tudi preminjali, kakor se preminja človeku obzor, ko se dviga višje in višje nad zemljo. Zaželel si je slednjič nazaj prvotnih dvomov vere svoje mladosti, a zaman. Strmel je v plamen svetilke pred seboi kakor v pogorele, izpuhtele nade minilega življenja, ki se ne vrne več, kakor ne vzplamti več prazna petroljka. Zunaj so pa zvonili božični zvonovi. Milo in ljubeznivo -je donel glas preko zasneženih streh v slehrno sobico k bogatinu in siromaku, vztrajno znaneči veselo novico : Veselite se ! konec jc dvomom'! Sedaj so strte tisočletne vezi dvomov in zmot. Veselite se ! Lovro je sklepal obračun s svojim življenjem sestavljal svoj kontiteor, ki se je končaval v eden sam stroj. Vesolj stvo stroj, človeštvo stroj, človek tudi enak stroi, njegovo srce — stroj. Vse sami stroji kakor na razstavi najnovejših izumov. Njihova zveza tudi stroj. Zastonj se jt trudil, da bi poiskal tem strojem gonilno moč in njen logičnih vzrok. Ljubki so mu bili spomini iz mladosti, ko je še z bratci in sestricami doma sestavljal jaslice, prepeval otroško-naivne božične pesmi in molil iz vsega srca za lastno srečo iu za srečo svojih roditeljev in dobrotnikov. Tedaj se ni praševal: ah je to tudi le mehanično delo — navade, stroja. Uoga ni in ljubezni ni. To mu je že davno pokazalo njegovo raziskovanje. Vsaka ljubezen jc se-! bična in Bog bi bil tudi največji egoist, ko 1 bi je zahteval od nas. .,Precej trd nauk — ' izdelek neobčutnih strojev!" Tako so mu ' prigovarjali znanci, prijatelji in zastonj ka-i zali njegovo lastno življenje, ki vendar ni ! samo skrajna posledica gotovih sil, marveč v svojih posamičnostih rezultat nesebične ljubezni. ki biva zato v stvarstvu, da se giblje vse z neko lahkoto in dviga duha gori, gori nad zvezde, kjer je nesebične ljubezni prvi vzor. „Imaš dekle", so mu zatijali prijatelji, o u se je samo nasmehnil: ,.Hw, noč, ki se je močno nagibala na sveto jutro, j Tudi Slavki se je zdelo, da v kratkem i zagori veseli dan njene popolne zmage. Zaupno je pogledala Lovra, tako zaupno da se je kar prestrašil njenega pogleda. Čutil je, da je ta pogled sedaj vse bolj goreč in ljubeznjiv. ko odsevajo izza njegovega ozadja milijoni. Seveda. Pogledala ga je torej in mu dejala : „Torej, ti ljubček niti ne bi maral bogate soproge, ko bi bila tista bogatin ka tudi — prav jaz V" „Bogastvo samo bogast\ ..Bogatsvo in ljubezen : ali ni najbolje oboje V" Kaj je hotel sedaj odgovoriti tilozof Lovro ? Nekaj je zaječal kakor sporazumnost, duševno soglasje, pa ga je prehitela Slavka: „Ali sem ti ljubša brez ameriških milijonov ?" V tej ženski je danes pravcati satan, si je mislil. Čemu me draži. „Ljubša, veliko ljubša nego milijonarka". „Pa ostanem torej nekdanja tvoja Slavka, bogastvo pustim ostalim sorodnikom : hvale ni mi bodo. Nehlinjena ljubezen..." Lovro se je že nemirno premikal na sedežu, kakor da čuti pod seboj Vezuv in Etno obenem. „Reci, duša, kdaj bova sama svoja? (ilej, vse sem zapustila zastran tebe!" Nedotakljivi kerub se mu je približal, I preveč približal, sicer bi bil modrec Lovro navzlic svojim vzorom prav nejunaški zbežal iz sobe. Čutil je, da zanj ni več rešitve, pa je začel prav po domače kramljati o ameriških milijonih in dedičih. Naslednje jutro ga je zelo bolela glava.--— Še je slišal, kako zvonijo božični zvonovi : on je pa čutil, da je zapravil vzore in milijone. Zvonijo, zvonijo Slavkinemu samstvu poslednji predpust, a Lovni nov dokaz, da je bila njegova Slavka modrejša, ker ga je prikovala na-se z milijoni, ki jih ni nikdar dedovala. Še vedno zvonijo božični zvonovi nesebični ljubezni nov slavospev, naj ga zvonijo! brezuspešno poskušali izstop na obrežne livade ter se zopet otožno žuboreče izlivali nazaj v neizmerno morsko vodovje. Čez dol in plan razlil se je nočni mir, lc tam od katedrale se je Culo zamolklo mrmranje božičnih zvonov. Sveta noč ! Izza arenskeg-a ozidja stopil je na ulico visok in simpatičen mlad mož. Postal je ter dolgo nemo zrl tja čez širno morsko plan. „Daleč, daleč tam si,..... daleč - od mene proč !u vzdihnil je. Globoko brezdno zija mej nama, .... ločena sva za vselej! — — Ali srce moje. to neutehljivo srce. hrepeni po tebi in te ljubi neizmerno. — In ti m me tudi ljubila .....Leskcčeš se sicer v zlatu in biserih, ali srečna nisi, kajti moža imaš, ki ga ne ljubiš, ki te ne more osrečiti. — Z bleščečega okna druzega nadstropja zreš tja doli pred doževo palačo, tja na pisano vrvenje na Markovem trgu. A jaz te gledam v duhu iz daljave ... in srce mi koprni ljubezni. — Spomini, Spomini ! Vedi Bog, se li kedaj spominjaš onega, ki te tako brezmejno ljubi ? ! Ti-li stopi kedaj pred oči podoba moja ? ! Oh, tega ne vem, in to me boli in muči ! . . . Ali nocoj, na sveti večer, čul sem, da se po nenaravnih potih dado doznavati Dalje na 5. strani. Izšel je težko pričakovani koledar kmetovalce 1907 ■ i Uredil dež. nadz. J. L e g v a r t. II. zelo popolnejši letnik z vsebino : Kratek opis umno živinoreje ; zlatu pravila živinoreji, krmljenje goveje živine in prašičev. Prašičjereja, mlekarstvo, preiskovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje travnikov. naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna »nojila. Sadjereja, naprava sadovnjaka. Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetov, zakoni. Hmeljarstvo. Prerač. v kilog., orale in hektarje. Koledar, sejmi in še mnogo druzega. Vezuu ju leto« v posobno uiotSiiu platno. Con* s pošto K 1-80. in se naroča pri Ivanu I3or.nč v LJubljani. Vslsd pribnuiitve Jragegu povzetja. Jesenice— Beljak— Monakovo. 0 Opčine Gorica (iu medpostaje) (Pnačina— Ajdovščina : Jesenice—Celovec. 3-15 B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice-Beljak-Celovcc-Praga 0 do Gorice in mcdpostajc. 7**-j 0 Opčine Gorica (P vačina—Ajdovščina : Jescnice—Beljak- Monal-ovo._ Ob nedeljah in praznikih : * 0 uo Gorice (Piva-čina—Ajd"vSčina : ______ ODHOD iz Gorice v Ajdovščino: o-15, 9'gj}. Prihod v Trst. Pula— Rovinj-- (Dunaj) 7*45 0 z Dunaj a--Divače—Herpelj in medpostaj. 9*46 P iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 1105 0 z Dunaja—Divače—llerpelj in mecipo»taj. 6-3^ 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj in mi dpestaj. IO**5 B iz Pult-, Rovinja (Divače-Dunaja) Herpelj. Ob pedeljah in praznikih : 9'g* iz Herpelj in Divače. Portč—Buje—Trst. rr20 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 12'*6 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. Monakovo— Praga—Celovec—Jesenicc— Ccrica—Trst V— 0 iz MouakoTa, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin itd. 7-15 0 iz Gorice in medpostaj, 12.— 8 iz Prpge, Dunaja, Celovca Gorice. 12.°* 0 iz Ce'ovca, Trbiža (Ajdovščine) Gorice, Opčin. 6'*4 0 iz M onako va. Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčiu. B"2'' B iz Prage, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine 1 Gorice. | 0 iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin._ Ob ued< Ijah in praznikih : 9*40 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino) in mejpostajami. Južne železnice. Odhod Iz Trsta (Piazza della Stazione) V .«i«ijo i_reko Červ ajasa in Benetk $■50 B preko Ćervinjana v Benetke, Rini, Milan, Videm, Pontebo, Čedad in B do KOrraina (Cor-monsj preko Nabrežine. 1 150 0 preko Ćervinjana v Benetke—Milan (se zvezo na Vjuem in Čedad). 5""'J B preko Cervirjana v Benetke, Milau. Rim (s* zvezo ra Videm). V It2M o preko Kormina in Vidma. >"-5 B preko Nabrežine v Kormilu V ' Milan, Rim. 8*55 0 v Koi :iin (se zvezo na Červnijau in Ajdovščino) Videm, Ben ke. 0 v Kormin (i=c zvezo v Ajdovščino) Vi'cm Milan itd. Do Cor ce—Kormina—Ćervinjana. 6*25 0 <'0 Goiice, preko N?l>rf čine ise zvezo v Ajdovščino) I J® 0 do Kormina preko Biviu. 9*0^ B do Kormina (se zvezo na Ćei \ injun;- Trst—Ljubljana - Duu: j (Reka-Zagrfb-Budimpešta) Ostende. 7'55 B v Ljubljano, 1 >un..Reko Zagreb, Budimpešto 9*55 0 v Ljubljano, Dnu;j, Zagreb, itudimpesto. 50» 0 v Ljubljano, Du^. Reko. 6'jjj B v Ljubljano, Dunaj. Ostende, Reko. g-jjO B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, 0 v Ljubljana, Dunaj, Zagreb. Budimpešto. Ob nedeljah in praznikih : 20 preko Bivia do Kormina i:i medpostaje. 4 "J® 0 Mir ama r, Grinjan, sv. Križ Nabrežina. Prihod v Trst. Iz Italije preko Ćervinjana in Kormina. 8 40 0 iz Kormina ja Cervimaua preko Bivia. 9-— B Iz Kormina preko Nabrtžine. 10-38 B iz Kormina (zveza z Ajdovščino) iu iz Ćervinjana. 1 1*28 0 iz Kormina preko Nabrežine. 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino in iz Cer- v injana. 0 iz Ćervinjana. 7B iz Kormina (zveza z AjdovŠč.) preko Nabrežine. B iz Korttna (zveza z Ajdovšč.) preko Nabrežine. tO** 0 iz Kormina in B iz Ćervinjana. Ob nedeljah in praznikih : 11*^7 0 iz Kormina iu medpostaj preko Bivi«. Z Dunaja Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Bu impeš e in Reke. 6'3( Z z Dunaja, Ljubljane, Ostende in Londona. 7*2 i 0 z Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Budimpešte. T- B z Dunaja. Ljubljane, Zagreba, Budimpešto in Reke. 10 25 o z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5 -J5 Oz Dunaja, Ljubljane, Zagreba, buuimpeite. 8'gg B z Dunaja, Ljnbljane, Zagreba, Bdpst in Reke. Ob nedeljah iu praznikih : 10-35 0 iz Nabrežine, sv. Križa, Griojana in iz Miramara. Opazke: Debele in podčrtane številke značijo popoludne. 0 = Oseb: i vlak in B — Brzovlak. Vozni red parnikov. ODHOD in PRIHOD. Istrska proga. (Pamiki odpotujejo vsaki dan) TRST-M1LJE: (par. „Epulo* in „Gianpaolo") 8—, I2-1'', 2*30. 4'10, *) g, MARC7> MILJE r(ob"edeljnh in praznikih) 8 --. 12 —. 2-3«, 64\ M1LJ£-TRST:Toft, S-30, I*™, 3™, 5*j»o. MILJE S. MARCO: (ob nedeljah in praznikih) 7 05, 8*30. 1-30, TRST-KOPER : (par. „čartorio1*, „S. «iustou in „Ca-podistria") 7 20. 1&-—, 12'*, 2 4*30. (on ne-nedeliah in praznikih); 7-50, » 1 —, I2<£. 5. KOPER-TRST: 6 45, 7-45, 9-—, |-so. 3"i£. (ob nede- 'jiib rn prnzn.) : 6*15, 7'45, 9*—, r—■, 4*—. TRST-1-OLA PIRAN 10 30, 4*—. PIRAN TRST: 6 30. 12-30. TRST-UMAG: (samo ob delavnikih) 3'^. UMAG-TRST: 6*—. TRSI-ROVINJ: (Vstavi se: v Izoli, Piranu, Umagu, Cittknovi Poreču in Versuru) torek, četrtek in soboto : 6-—. ROVINJ TRST: v ponedeljek. Fredo in petek 7-30. TRST-PULJ: Poštni parn k. (Vsta i se: v Piranu, Salvore, Umagu, CittŽtnovi, Porefu in Ver«nru. yh ki dan ; 7*30. PULJ-TR v torek ceu tek, soboto o*—) * Event elno. Furlanska proga. TRST-MIRAMAR GRINJAN : vs*ki dan 9.30 in 3 -. GRiNJAN-MIRAMAR TRST: I —, 6 —-TRST-SESLJAN-1 RŽIČ (Monfalconei: 3" TRŽIČ-(Monf.)-TRST: 7 —. TRST-GttADEŽ: (parnik „Magdala1') v torrk, četrtek in -obnto : 12* GRADEŽ-1 RST : ponedeljek, sredo, petek 7—. Dalmatinska proga. Avstrijski Lloyd. TRST-KOTOR: (Brzoparn^k „Gnsf Wurmbraud-> v četrtek: 8"—, vstavi se: v Pulju, M LoSinjn, Zadaru, Spljetu. Gružu. V Koiorn v petekli* >. Nazaj iz Kotora v p»-tek 1— v Trst v *o >oto 4'45. V Pulju zveza z dunnjskiui brzovlakom, ki pride v Pulj c.b 945. V Kotoru sveza s črto v Bari. TRST-KOTOR-KORFU : v torek 8 —, vstavi ee:yv Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu. Zadru, Si beniku. Spljeru Miluu. Hvaru. Korčulu. Gružu, EreegU' vi, Teodu, Ris:.uu, Kotoru Dulcinju Medui. Durazzt, Ss. Quarauta. V Korlu drugo sredo 9"30. Nazaj iz Korfii v četrt«k 8-— in pride v Trst v sredo 6*—. T RST-M ETK O VIČI (Ai: v sredo 8-30. (Dotiče vse večje luke) v Mt tkovič v petek 4 30 Nazaj i'. Metk-vi^a v nedeijo 8 i;0 ; v Trat v torek 130. V Metko vi čih pripravna zvez.i po železnici z Mostarjetn. «'dli-.-d z Metkovičev ob 5 04. TRST- METKO VIČI (B»: v Soboto 8 30, v Metko-vič v ponedeljek 430. Nrzaj iz M. v sreuo 8 30; v Trst petek 6'—. Z^o z Most. k. g. Dubrovačko parob. društvo. TRsT-KOTOR: (p. „Petkau) v ponedeljek 4*30 vstavi se : Puliu Zadarn, Spljetu. i orčtilu, 1'ubrov-uiku, Ercegnovi .molo Giuseppina) 4 30. TRI5T-KOTOK: (p. „Dn rovuik") v petek 4 30 vstavi se: Zndru. .^pljetu, Trstcniku, Dubrovniku. Kamenari in Khsm. Zvezo v Dubrovniku (par. , Bojana") z OboUi (Skudar). 1RST-KOTOR: (Ug.-Lrv. pur. družtvo i». Salona ) v soboto 6'—; vstavi se : Zadru, Spljetu, Korčulu. Gružu, Ercegnov. Nazuj v Trst v 4"50 TRST REKA >:ETKOVIĆl-KOTO ■ : četrtek 1-'*— (opoldne (p. dru»t. To; ič), vstavi se: Ižolu, Pimnu. Rovinju, Reku. Zadru i od Zadra do Kotora vse najglavnije kopi>eue mke in otoka Visa. Nazej v Trst v ponedeljek 11 — T RST-M ET KO VIČ I: (hism nd-) (poštni) » četrt^k 4*—. Nazaj v Trst v Četrtek 8"i5. Beneška proga. TRST-BENETKE: (Llov a.> iz Trota ponedeljek ta čeirtek o polnoči; iz Beneik v torek in soboto ob 12. Carigradska prnga TRST-SM1UNA-CARIGBAD : VsaVo drugo ul-leijo ipoČem^i 1 okt ) iz Trsta ob 4—, čez Reko; v Korfu pride sredo 3" —. Pireus v soboto 0" — (zveza z nagličem Trat-Carigrad) v Catigral v četrtek ob 0-—. Iz Carigrada (po I okt.> vsaki drugi ponedeljek ob 8"30 in pride v Trst v nedeljo 11"—. Ataksandr jska pre-ga. TR8T-ALEKS\NDRIJA: (brzoparnici vsak t d n iz Trsta v četrtek 11*30, v Brf di-i pride pet.:'. I —, v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. I/. Alek-sandrije soboto 3"—, Briu iidi t rek 5*— v v Trst sredo 11*—. Ta parnik itna zv< z > z ekspresnim : rzovlakom Ostenda Trst. (Llovdovi parniki vožjo tudi nv 1 Carigradom iu Odeso vsako soboto ob G okt.; uied Carigradom in Košranco vsak teden. Trst-Reka-Cari^rad vsako drugo soboto -jd i t 14 okt. med Carigradom in Brailo vnuk drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA: Debele iu podčrtane Številke značijo po-poludne. MALI OGLASI. I Muli oglasi računajo rp po 3 stot. besedo; mastnotiskane besede s? računajo enkrat več. Najmanja pristojbina 40 stotink. _ i : Plačk se takoj. - k A ——————— Konsumno in Kmetijsko društvo v Gabrovcu pri Prošeku liče krčmarja. Pismene ponudbe na društvo do L januvarjn._15-6 Odda se vrata 9. met«l rana s dia z eno ali dvema posteljama v ulici Belvedere $tev. tM. 1527 Preiliio Jcupite zlataniiio in dragi eenosti, oUiSč.te delavnico zlatnin in dragocenostij Josip Pompilio TRST, Corso št. 49 (nova palača) NaJUi bodete dragocenosti po i».kib cenah da se ni bati konkurence. Kr se potrebuje zlatu pri delu. se kupi staro zlato o pravi rednost'- Kupu e in menjava dragocenosti. Vsako v to srho spadajoče delo ~ se takoj izvrši. _ ■ . —. izkušena proda a že zgotovljene ebgantne klobuke iu prenareja. Ulic* Firneto Štev 60 III, nad- _l-^-'S Prva slovenska zaloga ™„h~ A.NDRE) JUG — Trst, ulica sv. Lucije St 18 (za leŽ^lntin aodiSčcn). Cena brez konkurence. — >voji k svoiim ' Modistinja Električna železnica. ODHOD iz TRSTA : b.02**, 7.20^,8, 8.42,9.07*% 9.50 10.44. ii-3°> 12.20, I2-52**. 1.32* 1.26, 2.12* 2.2**, 2,44, 3.08*, 3.32**, 3.56*, 4.32*», 5.07 5.56, 6.28*, 6.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9 56**, 11.20 ODHOD iz OPČIN: 5.30, G.26, 6.51**, 6.56, 7.36 8.19, 9.07, 9.50", 9,56, 10.44, 11.42**, 11.47 i2.2u, 12.44*, 1.32*, 1.44**, 1.49, 2.04* 2.20', 2.44, 3,08% 3.56, 4.26**, 4.32, 5-t>7.5-3i* 5.59", 6.04, 6.44, 7.32, 8.07'% 8.12, 9.07, I0.39**. 10-44. Amerikanska proga: Trst-Hew-York Austro-Auierieaua Delniško parnlško društvo Parnik Dan odhoda: „ERNY"...........J9. decembra 1906 .,GERTY;*..........12. Januvarja 1907 „FRANCESCA*'.......29. ..GIULIA4'.......... 6. Februvarija t, .jSOFIA HOHENBERG" ... lt>. „ Piomene ni»o iz^jučene. Koncem meseca fehruvarja in aprilu 1907. bosta stavljena v službo dva najmodernejša tran»a-tlanta z dvojno vrtenico, katera se sedaj gradita v naj prvih bro lograonjih. Razpored odhodov imenovanih najmodernejših parnikov bode tem preje naznanjen. Zaloga dalmatinskih vin last..i |»i idelek v Kuni pii Trpanju Marko Orhanović Trst — via della Šanita štev. 18 Prodaja na debelo: v sodčkih, damižanah in steklenicah. Pristno olje. — ■ samo ob ueCt-ij^ij pru-iukih ter ob it-icm vretuenu. '* Do kolodvora ilržHvc^ ' ' 'iiice orir. odhod z i«e postaj«. ššt Mii #**####£ #MMM!MW# llotlHnpla? vseh vrst fini italijauski sadni mallUliriai niandorlat M at rda ter razno južno sadje, Mandarini, Pouiorauče itd priporoča trgoviua Fran Vertovec ulica Caserma 14. Razpo-šiljatev na deželo v postnih zabo čkih po 5 klgr. proti povzetju. Postrežba točna in poštena. ( 4«4 Traltoria Colombo ulici San Frar.cesco cT Assisi, nasproti „Guardia Medica". Slavnim društvom se priporočam za se sta * o letnih računov iu bilanc, revizijo zadružnih knjig, predpriprave za občni zbor. npr^membe pravil, vkujiženje sprememb odbora v zadružni register, ustanovljnje-uovili društev, Iikvid cijska posiopanja in i/.brM društev iz t'goviusfce>r:i reg stra, reševaT>j" vseh 'ruštve-nih zadev nasproti da-včnim in t> litič nm oblastnijam i u vsakovrstne nasvete r zadružnih stvareh. Večletno moje delovanje v zadružnih stvareh j4 porok da vsako delo žvršim hitro v popolno zndovoljnost. Mnoga laskava priznmja in spričevala n;i zah evi J.-.nko Trošt, Sko-kiju 471 tuad rojansko c i':vijo) pri Trstu.__ J____13-1 Ifinnnrarlnilfi kuijite Jnko trte 3 !lluyi dUlIIr.f vsake vrs e po nuki ceni. dokbr jih je 5e kaj. Cenik na zahtevo. — F o r č i č iV P i p h u - Komen-Preserje.____ Pohištvo svetlo ali temno, ?e prodaja ; popolne sobe in nfsimezni komadi. Izbera stolic. Cen^, da se ni bati tekmovanja. Ulica Torrente M. A. G u i 1 i e h. kjer to^i raznovrstna vina ter marčno pivo. Refošk, Moškat. Vermouth, Maršala po zmernih cenah in prve vrste, Kuhinja je vedno preti bi:ena iP^"" z Korkitu? f21 mrzlimi jedili. Za obilen obisk se priporoča GREGOR IT A B TA N. Luka Ijiikič pri sv. Jakobu, ulica S. Marco št. 12 priporoča slav. občinstvu za božične praznike svojo ZALOGO VINA najboljših vrst ""^jfcfš cer Istrsk (ra 11SS iu sicer Istrsko beio la 6-no in Dalmtlnsko potem vJirro, Mersala in Wermuth po najnižjih c ni h. Radi odporovana r'"--! nov z 30 kovinskimi pložčami ; izbrani, večirioma ruski komadi. Isira mehko in Larmonično. primeren za f diuStvo i a rodbino. — Cena 35 gld, vreden 90 gld, j Via Nuov* St. ti. \ V. rad., de^no _ 1 : m® Ulica Ponterosso štev. 10 C CiMo Baroni Velika izbera blaga za gospe od 45 novč. naprej. Zimske odeje za postelje o (i gold. 2 50 naprej Fuštanji velour lantenis od IJž novč. naprej. Maje in nogovice, perilo po cenah, da se ni bati konkurence. VELIKA ZA-LOGx\ klobukov, rokavic po 90 nvč. — in nogovice po 40 novčičev. — Man tscnr najbolj i o vrst cep.j*-mh h v u s k. V Clr UdUU jabolk ia č r e 5 e 11 j odda po nizki ceni takoi .Vinr.r^ko sad irsko druStvo" Rihenherku (postaja dr^. železnice. Sta erska v :5o*2 jabolka lepe debele po 2$ novč. kilogram. — 1« 0 klg. 2<5 g ldin. Prodaja Frau Vertovec, trgovina jestvin, ulica Caserma 14.____[463 SraririfanJG sobico' kuhinjo, vodo valluV^ll^v plia) jićeiu ne daleč od ka v^rne Fabris._____________ n.ia fin^r-oft.'Ort? Pri u^le'lp« družini. Uve y0*p0ltlCna staooranje in hrano. -Naslov In^eratui oddelek ..Edinosti" pod St. 1523. I Šivalni stroj je za Božie najbolje darilo za soprogo, i čer ali z tročnico Ako se dostavi še je s tem j-oTedsno vse V vseh prodaialnicah ki imajo to znamko. je možno kupiti S1NGER & Co.. deln. družba šivalnih strrjev. Trst, Corso 24 Podružnica v vioh važnejib mestih. -i'f'^-'r«?1'' Prihranitev na plinu do '"t ^ Podjetje G1as*s5>ar po z Istemu W«iiwerman Ha!bmayr & Co., Dunaja Izključni zastopnik /. zalogo za Tr»t: B RUDAM, Via s-ol^r. št. 3 — Telef. 1889 MASDOKLAT«!w Vsakovrstno sadje .... K 2'80 kilog. Sunevento.........2'80 » Pelvini 3'20 Bianco Coinunc.........2*20 » Basta reale.......j p]2^ *t Marsiglia 3*20 „ Mafalda.........3*20 ., Martine...........» Cedro tenero....... Mostarda Cremona .... K 2 40 kilog Datelji iz Barbe rij u . . . . „ 2'20 ., Sadje glace........ 3*20 „ Grozdje sveže španisko . . 2"80 „ Mandole francoske .... v 2*80 „ Grozdje Malaga.........„ Smokve smirnske 1*20 „ • «oa*oeooooo*o v prodajainici deiikates ANTuNIO FURLAii ulica Cavana Odpošilja poštnine jjrosto tudi na d t želo. t i i, i Izbrani likvorji v butoljkali po izvirnih cenah smatmm V torek, dne 25. decembra 1906 »EDINOSTc štev. 354 Stran čudne reči .... Brrrr! Mraz me stresa. Milostljivi Bog, oprosti mi, ako zaidem to »oč na ta pota, v to družbo. — — Miru nimam. ne pokoja, dokler ne izvem resnice : misli li Se kaj name ona — B . . . Brrrr l4* — Stresel se je zamišljeni mož . o vsem životu, ter dolgih korakov krenil proti sredini mesta. 5*! * * Pri »Porta Aureac bilo je okoli desetih zvečer živahno vrvenje različnega udstva. Preko oken raznih nadstropij razlival se je na ulico svit božičnih drevesc, a tu pa tam so udarjali na uho pri-etni glaski ubranega glasovirja. In tu-le e je od vseh Štirih vttrov zbirala nocoj leka tajinstvena družba. Nemo so si po 'ajali roke. K većemu se je čul kak potihni: T,Servus". Na dano znamenje suhega Omobradega in zlatimi očali oboroženega čiovečeta pomikala se je ta čudna družba, sestoječa iz sedmero oseb različnih tipov in starosti navzgor proti obzidju sivega kaštela ter tajinstveno izginila pri vratih ivonadstropne hiše. V eksotično opravljeni sobi, obdani rudečimi stenami, na katerih so visele kaj mične venerine in druge slike, sedela je okoli okrogle mize prej opazovana užba. Nad mizo je visela — obkrožena c vencem čudovitih cvetlic — svetilka ki e razlivala svojo zeleno svetlobo po ru-iečih stenah in bledo-resnih obrazih. »Deset je preč, še malo počakajmo«, -ekel je potihni m glasom črnobradec. — »Dobro predsednik«, odzvala se je družba, ogledala v zeleno luč in globoko vzdih- ------ »Prasnik, si li do ro razpoložen ? Čaka r.s skušnjava, huda noče ! je vprašal črnobradec — bil je predsednik in vodja — na levi sedečega mu, karikaturi podobnega človečeta, upadiih lic širokih ušes, iibke, nizke in zelo čudne postave, tako, ia bi nad njim sam Darvvin dvomil, jc li naslednik opice, ali le kak potomec onega / arhaični periodi živečega žabjega ple-Tiena. — Tn to človeče je bilo — m e-1 i u m. »No, upam, da pojde; poskusimo, jaz mam sicer korajžo ali. ..« šepnil je Pras- ter nekako boječe zabliskal z očmi. »Tovariši ura je prišla ! Na delo torej jpom in dobro voljo.« pozval je predsednik navzoče molčeče obraze. — Roke ■odmerili oseb so se sklenile ; resni, Švigajoči pogledi so se menjali. — Mediumu ^o osteklenele oči in kmalu je izgubil zavest. Miza se je zavrtela in dvignila; šipe v oknih in steklenic omari so zabrenkale irv po vratih je zahrsknilo. — Duhovi so prihajali.................... KLedo si?« je vprašal črnobradcb na tresočim glasom. — Jezik mediuma se jč preobrnil in slišal se je nek votel ne--azumljiv glas. — po trenotnem odmoru so e stisnile roke še tesneje in na ponovno rašanje ; »kedo si?!« začul se je razločen tanek glas: »B.......« In na vpra- ap.je: kje si? sledila je beseda: »Veneziac. Mej mučnimi intermezzi vršila so se . ;-.ia vprašanja in odgovori. Trudne roke 3 obnemogle, seja je bila zaključena in - amen dosežen. - Bolno srce je bilo trenutno ozdravljeno in duša je dobila po-irebne moči za nadaljnje mukotrpno živ- ■enje......Miza je postala mirna in ^edium se je prebudil. Bil je vidno izmučen in zaspan. — Steklovina je ponovno iivenketala......Tajinstvena družba e odhajala. — Oddahnili so se. — Vse na okoli je mirno. — Nad mestom in okolico, kakor tudi nad morsko gladino ležala je gorka megla ter nekako neprijetno vplivala na ves organizem. V da-1 avi je vdarilo na zvon — ena ura. —-Opremljajoči duhovi so zbežali ter so mej -pojavnimi in telefonskimi žicami, z rez-Vm brizganjem dajali duška svoji jezi. Skrivnostni elementi so se pomikali urno Augustovega templja do obrežja. Zmenil se ni nikdo za pomorski signal, ki jć neprenehoma dajal znamenje, v pomoč ladiji, ki je v nedogledni bližini zašla v megleni noči na plitvo inje vsled tega v nevarnosti. Kakor sive sence, so se izgubili -špi-:tisti" v megleno noč. -Vera mu je pomagala! ni hotel Barili več vzdržati. Raztrgal je verige ter je pričel vse okolu sebe uničevati. Razdrl je plote in hišico za slone, in š'irje sloni so jo udrli za njim. ter je tako vsa petorica prišla na ulico. Nastala je na ulici silna zmešnjava, tramvaj se je ustavil, konji so se splašili, a sloni so uničevali vse, kar je bilo okolu njih. Čuvaji so stekli za sloni in z njimi več tisoč ljudi, katerim se je po več urah posrečilo uloviti slone ter jih pripeljati nazaj v zoološki vrt. * Solnčni žarki pokvarijo barve finih kožuhovin in neki veščak zatrjuje, da bi dragocen soboljni kožuh, ki je vreden okolu 2000 kron, izgubil polovico na svoji vrednosti, ako bi bil skozi mesec dni izpostavljen solnčnim žarkom. * Po nedolžnem obglavljen. Leta iSgjje sodišče v Flensburgu obsodilo nekega Deppu na smrt, češ, da je posodil neko mlado deklico ter jo potem umoril. Zann-sljivili dokazov sicer ni bilo, temuč je sodišče sodilo le na podlagi indicijev. Deppu ni nikoli priznal svoje krivde in tudi pred krvnikom je zatrjeval, da je nedolžen Toda sodišče je ostalo pri svojem izresu in Deppr je bil obglavljen. Po devetih letih se je dokazalo, da je bil nesrečni Deppu nedolžen. Morilec fe bil neki epi-leptok, imenovan Tresnov, ki je priznal, da je razun omenjene deklice, umeril še tri druge žrtve svoje pohotnosti. Tresnova so nedavno obsodili na smrt. Denarna posojila stvu, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko na osebni kolikor na hipotekami kredit, pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, v vsakem znesku se dajejo po želji strank proti primernim obrestim oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na j OSIPA ZIOAUo ulica detla Caaerma it 14, I. nadat od 9.—12. predpol. in od 3.-6. popoludne. Kdor ISfe službo aH kakoršno-koli zaposlenje ; kdor Išče uradnike ali službeno osobi ; kdor Ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev ; kdor ima za prodati faifie, polja, dvorce ; kdor 2eli posojila, vknjižbe Itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh raMjece predmete itd. itd. taj *e posluži MALIH OGLASOV v „£ d I n o s 11", ki so najeeneji, največ čitani in najbolj pripravni t dosego namena. t -lOliCrlo::u v tamošnjem zoološkem vrtu so morali amputirati rep. Taslon jc namreč pred nekoliko dnevi slavil svoj devetdeset in peti rojstni dan. O tej priliki so g a na-hranili z obilico kolaćev in drugih slaščic. ?Jek drugi slon je bil radi tega nevoščljiv iri ruu je odgriznil kos repa. Vsled tega se je zastrupila kri in potrebna je bila ope-acija. Ravnateljstvo je vprašalo nekega travnika mestne bolnišnice za svet, in ta e izjavil, da je treba slonu amputirati rep. Operacijo je imel izvršiti živinuzdravnik. D ji so slona umirili, dali so mu kolačev in liščic, a med tem so g-a zvezali na nogah močnimi verigami. Ko je p* ži vinoz lrav-nik prerezal slonu rep je isti prekinil svoj obed, vzdignil rilec in hotel se je, ves be->er, osvoboditi. Ko je pa živinozdravnik ' razbeljenim železom pritiskal na rano, se Uslijed zaključka sjednice potpisanog kuratorija od 15. decembra o. g. razpisuje se ovime natječaj za mjesto drugoga učitelja „Delavske škole" (obrtničke učione) u Kastva, u privremenom svojstvu sa godišnjom plaćom od K 1800 isplativom u mjesečnim antecipatnim obrocima opazkom, da ima izgleda, te će sc ova plaća s* vremenom povisiti. Prednost kod imenovanja imati će oni molitelji, koji se budu izkazali, da su svršili kakvu obrtnu školu ili njoj sličnu i pučki učitelji, koji su vješti u risanju, te žele da se u ovom predmetu usavrše. Molbe, obložene školskim svjedočbama, svjedočbom ponašanja te inim eventualnim prilozima, neka se dostave podpisanomu najdalje do 15. jenara godine 1907. uz dokaz hrvatskoga ili kojeg drugog slavenskog jezika u govoru i pismu. Možebitna razjašnjenja u stvari pripravan je potpisani dati na zahtjev. Kuratorij „Delavske škole" KASTAV, 21. decembra 190«. Predsjednik : Jelušić Mnenje gospoda dra. R. R. Samsona zdravstvenega uradnika - Nieuw-Nickerie - (Suriname, holandska Cuyana) Gospod J. SERRAVALLO TRST Podpisani jt samoga!, "potr tbljaje ŽELJEZNATO KINA'VINO SERRAVALLO (Vino di Chino Ferrugi-tioso Scrravallo), konstatovati, da je isto izvrstno oJrrepčajoće sredstvo za slabotne in konvalescente. NIEUJV-NICKEME, 22. marcu 1906. Dr. A. R. Samson. Zlate kolajn« : SUKAJ - TUB. 13» FALEB3CJ L Ma gr ini & Figlio Zlate kolajne : DĐIAJ-TUSIV PALEHMl TRST, ulica S. Giovanni št. 2 (Palača Salem) Telef. 1354 ODLIKOVANA TOVARNA !N ZALOGA »LASOVIKJET Specijaliteta priznanih in najboljih pianinov. Zaloga klavirjev. — Izključno zastopstvo dvorne tovarne glasovirjev Frledrleh Eturbar n& Dunaju. Koncerni ilavirji EHroar si n rzpalaio u ^oncenisto?. - HARMONIJI, ELEKTR. AUTO MATIČNI PIANINI, PfiONOLA. Dajft v najem, t zameno, na obroke. Popravlja, akordira. Cone zmerne. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH 3e TEKOČINA GODINfl revmatizmu m pi*®tinn prirejena v Trstu Rafaela godiaa, lekarna JVSaDouna della Salnte" pri od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa Godina, lekarna Igea% farneto 4. i Steklenica slane K 1'40. Iz Trsu ee ne odro5iIja uianje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti amicipatni poSiljatri zpe-^ba 7 K franko požfcnute ia zavoja V toiek dne 25. decembra 1906. »EDIKOST« št. 354 fctr: ?1 ' . . , j2 Sle star da di Crcnaoaa) po kron 2 40 klg., Pravi ruski kaviar (v škatljicah 10. 15, 25 buikSse, Planinski o-.oji s r ia vsak dan pristno mi^v Sjcn l.i, iauer gnmirau. Vsak d.m sveže čajno maslo, postrežbe očne. P.»Žilja se cenj. obiteljem v Trstu na zalite o ca dom brez vsaceg.i troska. _______________________________________- _______ _______ Zaloga obavalaJfcJHadrjg Najboljša reklama za trgovce,; obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLAS!'- v ..Edinosti" 9 0 0 I C C Vsako zobobol, vsako neprijetno sapo ust odstranjuje hitro in trajno brlzamično-eterična voda za usta, čisteča istočasno zo"r*», osvežujoča zobno me^fo, učvr-čujora iu zubranjujoča votlost sob. 1 Btekleničicn 40 nvč., m pošto 20 nč. omot. Dobiva se «amo v lekarni PSAZMABER (,Ai d u e mor i*') TRST, Municipalna palača. C Telefon štev. 72.--------- A v* TRST — ulica S. Caterina štev. 6 — TRST Zadnje novosti moških in ženskih čevljev PmMasjo se naročila pg mn. Sisec jaliteia čevlje? n potvarjene noje J^ajacveji dohod amerikanskih, francoskih in italijanskih vzorcev. - pete iz gemija. - Velika izbera angl. „Creme". iJ:. , Guermo Mareo ulica Tivarnelia štev 3. Priporoča svojo zalogo oglja \i\ ki je vedno preskrbljena z ^ kranjskim blagom. Prodaja na <•.-•: I • drobno. Pošiljanje na doi::. Telefon štov. 1664-. VELIKA ZALOUA praznih buteljk TRST ulica delle Ombrelle štev. 5 Guido e $Cogo Coen 100.000 buteljk od Šampanjca za refošk Prodajejo iu kupujejo se buteljke vsake vrste za refosk, šampanjc, bordeanx rensko vino, konjak itd. itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra, 1 litra in i iu pol litra. Damjane iz stekla oplelene. prevzamejo se doposiljatve na deželo. Kupuje se razbito steklo vsake vrste. ecoocooooooeoooo flnloDio Alberti izdelovanje in barvanje kožuhovine Trst, ulica Fonziana 656 Prevzema uaroobe in vsako povpravljanje Cisti in m vsato vrst ttdnhe. Na zahtevo prihaja tudi na dom. 3 ; Kinematograf Falli© Freris ki posluje v FON DO C0R0NE0 (polog gledališka Minerva) Pf" je absolutna priznan Imkor edini kar se tiče netresljivost! in tehniške popolnosti (ni smeti zamenjati z drugimi Kinematografi, ki se Jih je doslej videlo) Četrti velikanski program. ftJizke cene. (Menažerija KludskeganaFondo Coroneo M^ Predstave vsaki dan s sloni, levi, tigri, leopardi ter krmenje ob 5. uri pop. in 7. zvečer. Ob nedeljah Iu/praznikih so 4 predstava: ob H. uri predpo!., ob 3. in 5. uri popol. in ob 7. ri zvečer ' USTOPNI^A I mesto 1 krono, na galerijo 50 stolink (25 uvč.) ■ --Otroci in vojaki plačajo polovico. — — BOGOMIL P\m bivši urar v Sežan 'flf-Zi? javlja svojim cenjenim •>•] janu ta da je o.ij.rl svojo novo _— . prodajaimo® ur t TBSTU. nlica Viaseazo Bell bi šlt. i nasproti cerkve sv. Antona novega. Prodaja vsakovrstne ure in popravlja isu po zmernih cenah in z jamstvom. V dobroznani prodajainici jestvin in koionija Petra Feiernel v ullol diulla Stev. 7 6 je vdobiti vsakovrstne jest vinc. kakor : riz, testenine (napeljske), sladkor, tur.* u belo moko, naravno maslo, sveče milo. «iih; olje prve vrste. — Blago vedno sveže Z malim kapitalom se zasluži obilo denarja, ako se z mojimi izvlečki (Ekstrakti) izdeluje žganje in likere na mrzli poti. Kdor z mojimi izvlečki (Ekstrakti) manipulira, mu jamčim za najboljši vspeh. Kdor se te izvrstne tvrdke hoče udeležiti naj pošlje svoj natančni naslov pod imenom: ,.PBVA SLOVENSKA TVEDKA 8040G" sa anončno ekspedicijo EDVAEĐ BRAUN, DUNAJ I-, Rotenturznstrasae 9 Velika zaloga koles (biclkfjev) Ge&*mania in ^azso^^ie mi na iciicin motociMlet) E033LER & JAUEi pri kolesih in raotocikletali potrebnih p-.t;*-!'- mehanična Belalnica koks?.rsk3 c'ci, GIUSEPPE EGGER TRST — Piazza della Caserma Ste'. Na prodaj so : Za božične praznike -«.- i novo leto!i VELIKA ZALOGA i zlatih, »rebrnih in kovinskih ur. vert-! žic vsako vrste. — j Kegolatorji in budilke najtigled-1 iiejiii švicarskih tovaru. Prodaja in m®jsje z ralsLjeiiimi predmeti Popravlja po nizkih cenah s poroštvom., Carlo Cavesso9 urar i TRST, Corso štev. 19. akcijska = „ALLIANZ" = družba za zavarovanje na življenje in rente na Dunaju ===== Ustanovijo s a leta 1G90. i Družba vsprejema zavarovanja na življenje v tedenskili obrokih od 10 stotink naprej. Zavarovanja za vse sloje z zdravniškim spričevalom ali brez njega. I>ne 31. decembra 1905. je bilo v prometu 24S/J3S polic z Z2varova3ao glavnico ........ . . K 7<>,251.975 tiO (■tarancijsbi fondi znašajo po bilanci letti 1^05 .... „ 'J,512.i5/5*33 Za informacije in prospekte obrniti se je na glavno agencijo „ALUANZ" TEST, via della Oaserma šteir. 13. ———— (Vsprejemajo se lokalni agenti) -----— ■ - ena hiša v ulici 3. Ciiino s (50 seznji zemljišča ; dve hiši v isti uiici z 200 sei^ji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča ; zemljišče v ulici del Eremo. voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za I \ 'et. vrt veda, plin. ob glavni cesti. - Ohrn ti se . > nn EIlFAE I.SS BIZ2S .. TRST, Corso št. 22, ii. nar! r. Prihajajt ■ i*tipovati vsakovrstne jc sivine v prodaja nico kolonijalnima _ blaga in i :i Francesco lanie* ulica Cecilia 14 (ogel ulice Ruggero F"ara; kjer najdete vedno sveže blago. SLOMI! i^ngelo lizse slikar, dekorater, slika izveske itei., laklr i Trst — ulica Paduir.a št. O (rocal nliea Ct lozrS). \'sprejema vsakovrstno dekoracijsko, i- -niško delo, kakor sobe izveske in laki r «.ja Via Farneto štev. 3t V novi prodajainici igrač in drobnarij ; Jj se nah»ja vedno • j^T VELIKA IZBERA ^^ elavi ikor, torbic, roenih torhlo, raznih iišpor. predmetov za darove, finih dišav po nizki crnl, ter pisarniških predmetov fn Izbrana zaloga krasnih razglednic za == bo?iČ in novo leto. == 4-' * t * Via Farneto štev. 3 * Fratelli Rauber ^Lladii^e ustrojenih kož koše za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornj h kož itomaje}. — Izvrfuje nsročbe za vse krnje v pokrajini, Civilna in vojaška krojačnica Bogata zaloga tu- in inozemskega blaga in vseh pred-===== metov spadajočih v krojaško obrt. 1 Odlikovan dne 5. aprila 1 S06 na XXVII. me narodni razstavi v P«rizu s častno diplomo, Častnim križcem in zlato koiajao in nit LL- modaarodni razstavi v Bruxe!les-u z nnjvečo odliko „GRAND 1JKIXU diplomo Maročbc se izvršujejo točno in se dostavljajo na dom Z od ion i m spo&tovanjem w avgust stular Trst — ulica Caserma Stev. 4 — Trst Delavnic t so nahaja v isti ulici št 6. I. nadst. Lifliment Capici C°. i'ntloru .'U k z.i Anker-Pain- E.\peller Pri nakuporanju tea« prlznauo najiz»r.ttnfj.gii, holablaiajoćoga mazila, ki ®e dt>i>i t vs-ehlekarnah m- --" . naj jo vedno razi na znamko „SIDRO '. "i * Lekarna \ lj. dr.FJCHTEEJA v PRAGI. Foflpirajm Dijaško podpjrno društvo v TR5TL Slovenci! Podpirajmo „Dijaško pcSporno 3ruštvo4< v J; sin ^^mamt^g* t Kabira'.ni vagoni n4 v»e vHŽne postaje sred»je Kvropc in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre- ' jeina vsakovrstne transporte od vsake strani in na tako stran. Ulaga blago, uplaćuje eariuo in dajn posojila na blago. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik : Fl-elier & Reehsteiner na si Zastopstva : Benetke, Milan, Busto Arsizio, Veronn, Como, Cbiasso. —- — — — Turin, Luino. Mannheim- —--— wm- SDloia aamciia mmt a oSiosats lo?ana iilaic ia iuB jrafiistas iz cementa ^ Criuseppe Horetti vS1 s« nahaja v Srstu, Riva Grumula štev. 6, kjer je tudi permanentna zaloga okirjev (gole). ■■ Les prirejen za stavbe, m Podi ia in debelih, desk. — Plošče iz cementa itd. Proračuni !n tekoče cene zastonj.