UDK 808.63-15/-16 Joie Toporišič Filozofska fakulteta, Ljubljana SLOVENSKA KNJIŽNA TONEMSKOST GOVORA JAKOBA RIGLERJA Leta 1963 sem za svojo raziskavo tonemskosti slovenskega knjižnega jezika posnel tudi govor pokojnega Jakoba Riglerja, nosilca izrazitega in trdnega tonemskega sistema knjižnega malo dolenjsko obarvanega tipa. Skladenjske enote, popolnjene z načeloma samimi akutiranimi oz. cirkumflektiranimi besedami (v dolgi naštevalni povedi pa mešano za eno in drugo) v vseh parametrih raziskave (tako v pripovedni kakor v vprašalni in vzklični intonaciji) - teh parametrov je 6: 1. absolutna višinska realizacija zloga (v poltonih), 2. višinska razlika v realizaciji naglašenih zlogov (ars), 3. tonska razlika med arso in tezo (tj. nenaglašeno zložje za arso), 4. tonska razlika med zaporednima arsama/tezama. 5. oblika arse, 6. njen naklonski kot - v neoksitonično in oksitonično naglašenih besedah razodevajo kot relevantno lastnost slovenskega tonemskega naglaševanja parameter višine: pri slovenski tonemskosti gre torej za korelacijo tonske višine (ne tonskega poteka, kakor sta menila tudi Trubeckoj in Jakobson). For my 1963 research into tonemicity of standard Slovene, I recorded also several utterances by the late Jakob Rigler, a speaker of a distinct and stable tonemic system of the standard-language type, with a slight Lower Carniolan tinge. The utterances consisted of syntactic units filled, as a rule, with words having the same accent, i. e. either exclusively acute or exclusively circumflex (though mixed series of both were used in longer enumerative sentences). Six parameters were taken into account: (1) the absolute pitch height of the syllable (in half steps), (2) the height difference between accented syllables (arses), acute vs. circumflex, (3) the tone difference between arsis and thesis (i. e. the unaccented syllables following the arsis), (4) the tone difference between two consecutive arses/theses, (5) the form of the arsis, (6) its angle of inclination. The relevant feature of Slovene tonemic accentuation, in nonoxytones as well as oxytones, turns out to be the parameter of pitch. Slovene tonemicity, then, is a correlation in pitch (rather than a correlation in tone contour, as Trubetzkoy and Jakobson suggested). Konec leta 1962 sem za svoje takratno delo o fonetiki slovenske tonemskosti in slušne podobe povedi (t. i. stavčne intonacije) posnel na magnetofonski trak (v »črni sobi« Inštituta za slovenski jezik na SAZU v Ljubljani, torej ne v idealnih pogojih) tudi knjižni govor Jakoba Riglerja. Ti posnetki so bili nato preko Inštituta za fonetiko Univerze v Hamburgu (tam sem delal kot Humboldtov štipendist pod vodstvom prof. Otta von Essna) poslani v Braunschweig na Inštitut za komunikacijske raziskave, kjer so mi posnetke slušno analizirali z Grützmacher-Lotermoser-jevo napravo. Zapisi te akustične analize1 ob zaznamovanju časa kažejo število 1 Prim, podobo 1: Levo zgoraj je z roko napisana številka korpusne enote (v našem primeru Rig(ler) 637. Fotografsko zaznamovani so: 1. Čisto zgoraj »zobčki« (razdalja od enega do drugega znaša 2 stotinki sekunde); 2. naslednja vodoravna zaznamba kaže število tresljajev danega zvenečega glasu (samoglasnika, zvočnika, zvenečega nezvočnika); pri nezvenečih nezvočnikih teh tresljajev seveda ni, to pa nam precej pomaga pri razmejevanju glasov; 3. tretja in četrta vodoravna zaznamba kažeta jakost glasov, in sicer prva tako, kot to zaznava uho (logaritmično), druga pa čisto numerično: ti dve zaznambi omogočata nadaljnje razmejevanje posameznih glasov (npr. med zaporniki, priporniki in zlitniki - prim, razliko med l in s), ponekod pa lahko na podlagi teh zaznamb ločimo tudi posamezne faze v tvorbi glasu: tako se za I ki pod z roko zapisano korpusno številko sicer ne vidi zastavek izgovora (vidimo pa ga pri /p/), zato pa se pri zapornikih lepo vidi faza vztrajanja v določenem izgovornem položaju in faza odpore pred drugim soglasnikom (prim, kr, tr)\ pri glasu Irl trenutno glasilčnih tresljajev in (spremne) šume na določeno časovno enoto, dve (logaritemsko in fizikalno) jakostni krivulji ter potek osnovnega tona, zaznamovan na črtkasto podlago treh oktav z zaznamovanimi poltoni (12 + 12 + 12 od spodaj navzgor). Pričujoča raziskava kot 3. del mojih študij slovenske tonemskosti v okviru stavčne intonacije2 se opira na te akustične analize. Metoda (z nekaterimi izboljšavami)3 je ista, ki sem jo uporabljal v razpravi Liki slovenskih tonemov, le da tu ni dela, ki je obravnaval tonskost, zajeto tudi s prostim ušesom, to pa primerjal z rezultati, dobljenimi iz strojne akustične analize.4 •Sili v.iihiffiiiiWili'i'll'NiiHijiiiiiiilil' Podoba 1. zaporo kaže lijaku (Vju) podoben upad jakosti (v 4. vodoravni zaznambi odražen z znižanjem tona); tudi zvočnik lvi v realizaciji [v] povzroči izrazit jakostni dol, prav tako spremljan s tonskim upadom, itn.; 4. zadnja vodoravna zaznamba kaže potek osnovnega tona, pri nezvenečih glasovih pa njegovo odsotnost: v teh primerih (tj. pri nezvenečem glasovju) se pokončne črte (»rese«) temnega trioktavnega pasu (zaznamovanega za vsako oktavo z debelejšimi vodoravnimi belimi črtami) spustijo do začetka najnižje, tj. spodnje oktave (vendar so zaradi različnih šumov - med njimi t. i. belega, ki ga kažejo »franže« pri dnu spodnje oktave - posamezne »rese« teh franž so pognane tudi za celo oktavo višje (kar je tehnična slabost te naprave): prim, franže pri obeh s-ih. Zapis čisto spodaj z roko je ustrezno analizirano besedilo. 2 Prim. J. Toporišič, Pojmovanje tonemičnosti slovenskega jezika, SRL 15 (1967), 64-108 (zasnutek še iz Hamburga v nemščini); Liki slovenskih tonemov, SRL 16 (1968), 315-393 (predobjava tega sestavka pod istim naslovom je v strojepisnem razmnožku za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, SSJLK ZP 3 (1967)); oboje, deloma skrajšano, ponatisnjeno v moji knjigi Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika, ZO Maribor, 1978, 225-229. 3 Zlasti pri večjem številu tipov taktov za izračunavanje povprečkov, npr. potežiščni takti. 4 Tonskost mi je v Likih podal Julij Strajnar. I. Akut in cirkumfleks v pripovedni5 stavčni intonaciji A - Ne na zadnjem ali edinem zlogu naglašene besede 0 Analizirane povedi6 616 Krave se pasejo po lépi travi, kónji pa v detelji. 618 Starček čaka pomladi, šolar pa počitnic.1 613 Krâva se pdse po lépi travi. 614 Starček čaka zdrave pomladi 628 Krâva se pâse po travi.9 629 Starček čaka zdrave pomladi. 637 Krâva se pâse po lépi travi. 638 Starček čaka zdrave pomladi. 655 Krâva se pâse na lépi trâvi. [638 Starček čaka zdràve pomladi.]10 Slušna identifikacija tonemov11 Omahovanja12 v identifikaciji tonemov (identifikatorji Tine Logar - L, Jakob Rigler - R, Jože Toporišič - T) so naslednja:12 5 Strogo vzeto je pripovedna intonacija le tedaj, če ni vprašalna, hkrati pa v povedi ni nič poudarjeno: zato pri analizi vedno ločevanje vsega tega. 6 Kar govorimo, je samo v povedih, in sicer tudi tedaj, ko kaj le naštevamo ali izrazimo tudi le z eno besedo. Ker nam za analizo služijo v glavnem stavčne povedi, govorimo kar o stavčni intonaciji. 7 Povedi načeloma nastopajo v parih: v prvi enoti takega para, so načeloma samo akutirane besede, v drugi cirkumflektirane; kjer tega vendarle ni, se vidi iz onaglasitve, v preglednicah pa je netipični tonem v danem naglasnem vzorcu zaznamovan z oklepajem, npr. vrednost za zdrave v cfl. vzorcu Starček čaka zdràve pomladi. Glasovje toniranih zlogov je, kolikor je šlo, načeloma a-jevsko, da že zaradi različnih samoglasnikov ne pride do dodatnih težav pri razvozlavanju. 8 Isti intonacijski člen (imenovan tudi intonacijski segment ali kar segment - saj gre tudi za drugačno razmejenost, ne samo intonacijsko, npr. s premori) je tu (613/614) podan s kadenčno, v 616/ 618 pa s polkadenčno intonacijsko glavo (o izrazju za pojave stavčne fonetike prim, v moji knjigi Slovenski knjižni jezik 4 (1970) poglavje Stavčna fonetika, 189-200; v bistvu nespremenjeno tudi v SS 1976 oz. 1984). Pri paru 616/618 lahko opazujemo tonsko lego 2. (3.) segmenta iste povedi v primeri s prvim. 4 Polkrepko tiskano pomeni, da je bila ustrezna beseda poudarjeno zaznamovana že v pisni predlogi za govorjenje na magnetofonski trak; pri Rig je pri poudarjanju včasih neko omahovanje. 10 Ta stavek poved je tu ponovljen; za povprečke, kjer je to potrebno, je vendarle računan, kakor da je samostojna enota. Ponovno upoštevanje iste enote govornega dogodka je zaznamovano z oglatim oklepajem. " Poslušali so se tonski zapisi z magnetofonskega traku prvopisa; v Braunschweigu so bili analizirani presnetki s tega prvopisa. Identifikator T. Logar je prvotni govorec horjulskega narečja, Rigler ribniškega, J. Toporišič v svojem prvotnem govoru nima tonemskega izgovora, ampak koli-kostno razločevalni govor za akut in cfl., za knjižno kolikostno nasprotje pa ima razločevanje na podlagi glasovne barve, npr. zima : sina : sèt = zima : sina : sit. V tem primeru je Rig hkrati moj siceršnji 4. identifikator, tj. izgovarjalec besedila. 12 Človek seveda ni stroj, zato imajo njegove uresničitve intendiranih razločevalnih jezikovnih prvin določen razsip okoli povprečka; razsip je včasih tak, da pride celo do nevtralizacije z nasprotnostnim parom, npr. akuta s cfl. in narobe: za take primere pravimo, da se je kdo »zarekel«. 613 4 trâvi R še vedno ' ; L, T ' 618 4 šolar L ' - R, T " (T: vendar šolar nekam nizek) 616 6 detelji T L, R ' 13 Tonski poteki:14 'N 71 N 616 Kra ve s e p d s e j Q P o I ę P i t r d vi _k_o nji p a v d ę t e I j i .__^ л ^ ч ч 616 S tarce k č g k a p o m I d d t' . \ \ \ ž ô I a r papo ć ( t n i c XL - N 613 K r a vas e p d se p o t é pi. 1 r (T vi. ' x ^ 614 S / 5 r č ek C ~a k a z d r a v e p o m i Y d i . 13 Pri različnih identifikacijah se kaže zlasti vpliv prvotne (narečne) podstave identifikatorja, saj nehote vse meri s »svojim vatlom«, kar je lahko hudo narobe. 14 Tonski poteki so prekopirani z izvirnih posnetkov (Grützmacher-Lottermoser) prvotno s svinčnikom na prozorni papir. Nato pa je risar (K. Korošec) »šel čez« s tušem in sicer na pavsapapirne pole, položene čez s svinčnikom prerisane tonske poteke. Tu seveda čista natančnost ni mogoča; na relevantnih mestih se zato razprava vedno opira le na izvirni strojni zapis vseh vrednosti. r N. \ 628 K r â v a se p à se po t r à vi. — X — X ^ \ 6 29 Starć e k У/ /» , c a k a z d r à v \ e p o m t o~ d i . / 637 K r a v a s e p à s e n a / e' p i t r à v i 638 N 5 1 ar čekčcTkazdr 6 v e p o m I d d i. ^ Л . ^ 6 55 K r à v a s e p ó senalé pi tr â vi Naštevalni primeri: 644b po trâvi 646b starček 645a se pâse 645b starček 646a trâve 647a pomladi Tonski poteki:15* 647b zdrave 647c čaka 648b kónji 650a počitnic 649a detelji [650a počitnic] 650b grémo [650a počitnic] 645c lépi 65 lb šolar 15 Tu so naenkrat podane vse podobe, ne glede na tip naglašene besede ali na vrsto naglasa. [Oglati oklepaj zgoraj spet pomeni, da je ista enota navedena ponovno.] Prednost tega je, da se lahko zasleduje razmerje vsake enote glede na njeno predhodno ali naslednjo enoto. Vse skupaj tvorijo eno poved, služijo pa nam lahko za raziskovanje slušne podobe posameznih besed (z morebitno naslonko), ki so hkrati tudi stavčnofonetični segment. * Pri tonskih potekih je nam. 644b po pomoti zapisano 644a 'N 644a 644b 644c k o n č a p o t r d_y i k o n č 8 645 a se pâ s e 645b S45C d a n połę P i 64 6a 646b 646c kri v a star č e k z v e č e r 647a 647b p o ml d d i z d r à v e 6 47c T ~S~ k a 64ва 648b s e v d a k ó n j i 64вС 649a v d ę t e I j i 6 49b j u n 649 C s p 8 r- - 65 Oa po č T t n i c v. ^ 6506 g r e m o 650c 651 a n 651b Г" ~ _2_ 651c z a st- / a r o n j 652a za č n 652b 652c obI a k kovač 1. Absolutna poltonska razmerja ars/tez 616 13,5/1916 14,6/15,5 12,7/13 12' /19'17 12 /16 14 /14,518 618 18 /14,5 14,5/12,5 14,5719,5' 12,5/15,5 15 / 9,5 613 14,5/21 17 /19 14 /16 13 / 9 614 16 /18 15,5/15 (12 /15)19 12 / 7 628 13 /1720 14 /15 11 11,5 629 15,5/15 14,5/14,5 (12 /14) 11 / 8 637 13,2/18 13 /16 13 /14 10,5/ll,52(l 638 15 /16 14,5/15 (12 /14) 13 / 9,5 655 13,7/18 14 /16,1 13,2/15 11 /14 [638 15 /16 14,5/15 (12 /14) 13 / 9,5] Akut NT21 15,2/19 14,6/16,6 12,7/14,4 12 /16 NTP 14 /15 12,5/14 11 /11,5 PK 12' /19' T 13,5/10,2 T 13 /17 10,7/12,7 Cfl. NT 16,3/16,1 14,7/11,8 12,5/15,5 NTP 14,5/14,5 (12 /14) 11 / 8 PK 14,5719,5' T 13,5/ 8,2 T 15,5/15 13 / 9,5 Naštevalni primeri: 644b 12" /20,5" 647b 11715" 650b 12,7715" 646b 14,3716" 647c 14714" 650a 17" /15,2" 645a 12" /17,4" 648b 12714,5" 645c 12" /17" 646b 14,3716" 650a 17715,2" 651b 14,7715" 646a 13,7716,7" 649a 13715,3" 647a 15" /14,6" 650a 17715,2" Akut 12,3716,4" Cfl 15" /15" Merjene so sredine ustreznih tonskih potekov, vrednost Oje tu začetek spodnje oktave: kakor kažejo zapisane vrednosti, se Riglerjeve tonske realizacije v glavnem gibljejo v pasu od kakega 10. do 20. poltona; natančnost je včasih manjša kot sicer; pri povprečkih pod črto je večinoma zapisana le prva vrednost za decimalko, načeloma brez popravljanja dane vrednosti glede na to, ali je druga decimalna vrednost od 0 do 4 ali od 5 do 9. 17 Z ostrivcem (resico) zgoraj je zaznamovan polkadenčni takt (in sicer tako arsa kakor teza); če je polkadenca poudarjena, je hkrati tiskana polkrepko (gl. niže); naštevalne polkadence so zaznamovane z dvojno resico. 18 Navadni težiščni takt ni posebej zaznamovan (lahko pa bi bil s krativcem): prim, tu 616/618 oz. 613/614. 14 Nasprotni tonem v danem (v tem primeru cirkumflektiranem) vzorcu je spet zaznamovan s tem. da je vrednost navedena v okroglem oklepaju. Vrednosti za akutirani vzorec so v arsi načeloma nižje kot za cirkumflektira-nega: 13,9 oz. 13,1 proti 16,3 oz. 15,5. Akut v cirkumflektiranem vzorcu pa je nižji (629) kot v akutiranem (12 : 15). Teze so pri akutu seveda višje kakor pri cirkumfleksu: v 1. taktu približno za 3 poltone, v 2. za slaba 2. Takti se, gledani s stališča arse, v glavnem dosledno znižujejo od 1. takta proti koncu: akut: cfl.: 13,9 16,3 14.5 14.6 13,2 12,7 12,7 Posebno očitno je to v tezi: akut: cfl.: 19,3 16,1 16,2 14,4 14,5 10,6 8,2 To govori za to, da je s stavčnofonetičnega stališča (padanje tonskega gradiva od začetka proti končnemu taktu, ki ni poudarjen) treba upoštevati celoten takt, ne pa morda le arse, v večini primerov res že arse same kažejo padajoče ogrodje segmenta. Sicer pa o tem več v posebnem parametru. 2. Višinska razlika v realizaciji opozicijskih ars Za osnovo je vzeta arsa akuta v ustreznem taktu, razlika do arse cfl. pa je zapisana z vrednostjo plus (brez oznake) ali minus, npr. 3 ali -1. 616/ 618 4,5 0 2,5' 0,5 1 613/ 614 1,5 0 (-2) -1 628/ 629 2,5 0,5 0 637/ 638 1,8 1,5 (-1) 2,5 655/[638] 1,3 0,5 (-1,2) 2 NT21 2,2 0,5 (-1,3) 0,5 0 NTP 0,5 0 PK 2,5' T 0,5 T 2,5 2,2 Naštevalni primeri: 644b/646a 1Д" 647b/647c 3" 650b/650a 4,3" 645a/646b 2,3" 648b/650a 5" 645c/651b 2,7" 646a/647a 1,3" 649a/650a 4" Povpreček: 3" 20 Polkrepko tiskano pomeni poudarjenost; pri paru 613/614 nasproti 637/638 (oz. pri 655/638) lahko opazujemo navadno (= nepoudarjeno) in poudarjeno težišče. 21 Simboli: NT = netežiščni, NTP = netežiščni popoudarni, PK = polkadenčni, T = (nepoudarjeni) težiščni, T = poudarjeni težiščni (tudi polkadenčni). Cfl. je razločno višji od akuta v 1. taktu, če je takt poudarjen in če je polkadenčen. Zelo jasno razliko v višinski realizaciji kaže tudi naštevalna polkadenca, saj je tu večja kakor v 1. taktu segmenta, večja tudi od navadne polkadenčne: 3 : 2,4 : 2,5. Potežiščni zadnji takt ima vrednost 0, posebnost pa je negativnost v 613/614. Razlika v višinski realizaciji akut, arse proti cirkumleksni v 2. taktu ni velika; praktično pa izgine, tj. niha, v zadnjem, če ni poudarjen. Zanimiva je negativna razlika v 3. taktu: da je tu akutirana arsa cirkumflektiranega stavčnega vzorca realizirana nižje od svoje vzporednice v akutiranem vzorcu, je verjetno pripisati vplivu ravno različno toniranega takta pred njo. V 613/614 4 je negativna razlika nekoliko rekompenzirana z obliko tonskega poteka arse, posebno pa z njenim naklonskim kotom in z različnim položajem teze glede na to, ali gre za akut ali cfl. (Prav taki primeri razločno kažejo, kako je vprašanje tonemskosti v bistvu vprašanje lika.)22 Poučno je opazovati tudi rahel razsip višinskih realizacij okrog teoretično trdne točke, in sicer navzgor in navzdol, pri naštevalni polkadenci. Tu se je razlika večala ali manjšala pod pritiskom naravne težnje, da se naštevanje nakaže ali kot nedokončano ali pa nekako samogibno težeče h koncu. (V primeri z Janežičevo v razpravi Liki slovenskih tonemov opažamo pri Riglerju večje naslanjanje na lik takta: Jan je imela trdnejšo višinsko razliko. Morda je to tudi posledica dejstva, da je Rig na začetku pri izgovarjanju za snemanje bil precej nesproščen.) 3. Tonski interval med arso in tezo Spet je podana samo razlika, najsi bo pozitivna ali negativna, teze glede na arso: Akut 616 5,5 0,9 0,3 T 4 -3,5 613 6,5 3,5 2 -4 628 4 1 0,5 637 4,8 3 1 1 655 4,3 2,1 1,8 3 NT 5,3 2,3 1,3 4 NTP 1 0,5 PK T T -3,7 T 4 2 22 Ustrezni takti z ničto razliko imajo naslednje celotne podobe: Naštevalni primeri: 644b 7,3" 647b 4" 650b 2,3" 645a 5,7" 648b 2,5" 645c 5" 646a 3" 649a 2,3" Povpreček: 4" Na splošno se lahko reče, da je pri akutu arsa realizirana nižje od teze oz. da je teza višja od arse. Velike pozitivne vrednosti imamo spet v 1. taktu intonacijskega člena, sledijo težiščni, pa polkadenčni navadni in poudarjeni. Zelo velik je količnik arsa/teza v navadni polkadenci, in sicer skoraj enkrat večji, kakor je v naštevalni. To je razumljivo: pri naštevanju, če je dolgo, pač ni mogoče kar naprej tonsko padati. V naštevalni polkadenci je imel večje vrednosti par 2. Sorazmero majhen je količnik pred polkadenčnim taktom, čeprav je sicer razumljivo, da bo v 3. taktu manjši kakor v 1. taktu int. člena. Če pogledamo povpreček, ugotavljamo, da se manjša od začetka člena proti kadenčnemu koncu, kjer je pri nepoudarjenosti celo negativen. Negativna razlika pri 616 5 je morda povzročila opombo identifikatorja T, da je tonem čuden, za 613 4 pa je R zapisal, da je poseben, čeprav še zmeraj akut.23 Cfl 618 -3,5 -2 5' 3 -5,5 614 2 -0,5 (3) -5 629 -0,5 0 (2) -3 638 1 0,5 (2) -3,5 NT -0,2 -0,6 (2,5) 3 NTP 0 (2) -3 PK 5' T -5,2 T -0,5 -3,5 Naštevalni primeri: 646b 1,7" 647c 0" 65 lb 0,3" 647a -0,4" 650a -1,8" Povpreček: 0' 23 V težiščnih taktih 616/618 in 613/614 je arsa veliko nižja od teze, kar je sicer posledica kadenčne glave. Podoba obeh celotnih taktov pa je naslednja: Razlika je povprečno negativna, celo pri naštevalni polkadenci je v povprečku nevtralizirana. To je pričakovano že iz nasprotnostnih načel. Vendar je treba vedeti, da je razlika arsa/teza tudi pri cfl. včasih pozitivna: tako zlasti v 1. taktu, čeprav je seveda manjša kakor pri akutiranih besedah. Kljub pozitivnosti je torej razlika med akutom in cfl. v tem parametru ohranjena. Tudi pri polkadenci je razlika arsa/teza pri cfl. pozitivna, pri naštevalni polkadenci pa - kakor izhaja iz že povedanega - je to redko. Edini primer, da se v naštevalni polkadenci količnik arsa/teza približa akutovi, je 646b (starček). V zadnjem taktu je razlika seveda negativna, prav velike so njegove negativne vrednosti, tako da razlika med akutom in cfl. ostaja. V posameznih primerih (npr. 613 4 in 616 6) pa razmerje pri akutu vendar kaže skoraj na izenačenje s cirkumfleksom, ker je pri 613 4 tudi arsa realizirana nižje od cirkumleksove, je vprašanje, kaj tu varuje tonemskost. Zelo blizu sta si tu razliki arsa/teza v 1. taktu novega intonacijskega člena (616 5 in 618 4): identifikator L je sicer cfl. besedo slišal kot akutirano (prim, razliko v celotni podobi takta). Primerjava povprečkov: Akut : cfl: NT 5,3 : -0,2 2,1 : -0,3 1,3 : (2,3) 4 : 3 -2,5 : -4,5 NTP 1:0 (2) 0,5 : -3 PK 7' : 5' T -3,7 : -5,2 T 4 : -0,5 2 : -3,5 4. Tonski interval med dvema zaporednima taktoma, tj. arsama/tezama (v prvem taktu so podane absolutne vrednosti): Akut: 616 13,5/19 1,1/—3,5 -l,9/-2,5 -0,774' 0/-3 -2 /-5,5 613 14,5/21 1 1-2 -1.5/-3 -1 1-1 628 13 /17 1 1-2 -3 /-3,5 637 13,2/18 -0,21-2 0 1-2 -2,5/-2,5 655 13,7/18 0,3/—1,9 —0,8/—1,1 —2,2/—1 NT 15,2/19 0,6/-2,3 —1,1/—2,2 0/ 3 NTP 1 1-2 -3 /-3,5 PK -0,774' T -l,5/-6,2 T 13 /17 -2,3/—1,7 Naštevalni primeri: 644b 0" / 0" 645a -1,27-2,8" 645c 0" /-€,7" 646a 1,77-0,3" 647b -2,77-1,3" 648b 1" /-0,5" 649a 1" / 0,8-3" 650b -0,37-0,3" Povpreček: -0,17-0,7" Vsaka naslednja arsa je v okvira segmenta povprečno izgovorjena nižje od svoje predhodnice,24 le v 2. taktu je večinoma nekaj višja: da je arsa 2. takta realizirana višje od prve, je razumljivo le tedaj, če je za poudarjeno predhodno, sicer ne. Vprašanje je torej, ali Rig prvega takta vendarle nehote ni poudarjal (ali pa si je šele z 2. taktom zagotovil možnost za tonsko spuščanje ars v naslednjem taktu). »Nepravilnost« v višinski realizaciji arse 2. takta korigira razlika zaporednih tez: ta je stanovitno negativna. Razumljivo pa je, da je teza polkadenčnega težiščnega takta nad svojo predhodnico. Pri naštevalni polkadenci arse praktično ne padajo, pač pa nekoliko bolj stanovitno teze. Cfl. 618 18 /14,5 —3,5/—2 077' -21-4 2,5/—6 614 16 /18 -0,5/—3 (-3,5/ 0) 0 /-8 629 15,5/15 -1 /-0,5 (-2.5/-0.5) -1 /-6 638 15 /16 -0,5/—1 (-2.5/-1) 1 /-4,5 NT 16,3/16,1 -1.2/-1 (-2,8/-0,3) NTP -1 /-0,5 (-2,5/-0,5) -1 /-6 PK 077' T -1,21-1 T 15,5/15 l/-4,5 Naštevalni primeri: 646b 0 / 0 647c -1/-0.6 65lb -2,3/-0,2 647a 0,7/-l,4 650a 3/ 1,2 Povpreček: 0,l/-0,3 Arse se od leve proti desni realizirajo vedno nižje, in prav tako teze. Prva posebnost je nenavadni polkadenčni takt, ki je v arsi realiziran enako visoko kot predhodni takt, v tezi pa seveda višje. Čudno pa je, da bi bila arsa zadnjega takta realizirana višje od arse v predhodnem taktu; to je razumljivo le za poudarjeni takt, nikakor pa ne za 618 5. Ali je Rig tudi tukaj poudarjal? Predhodni cfl. je Rig realiziral desno pridvignjeno. - Pri naštevalni polkadenci ni padanja arse/teze različnih zlogov: to je pri tako dolgem naštevanju razumljivo. 24 Ta splošna zakonitost pri nepoudarjanju velja tudi za naš slovenski jezik, torej ne velja, da bi bila stavčna melodija v segmentu pretežno ravna. Ta ugotovitev je preverjena tudi z upoštevanjem obširnega slikovnega gradiva slovenskih branih besedil iz korpusa Irmgard Mahnken (tedaj profesorice v Göttin-genu), ki je bilo avtorju dostopno (preko Haralda Jakscheta) na prehodu leta 1962/63. - Sicer je ta parameter upoštevan predvsem zaradi vplivanja stavčne fonetike na tonemskost. 5. Oblika arse in njen naklonski kot25 Akut Konk.26 Ravn. Vij. Konv. Pridvig. Vodor. Poveš. 616 1 2 5 4 3' 6 1 1 3' 2 4 5 6 613 1 2 3 4 1 3 2 4 628 2 3 1 1 2 3 637 1 2 4 3 1 2 3 4 655 1 2 4 3 12 3 4 NT 10 2 3 3 2 11 NTP 2 2 PK 1' 1' T 2 T 2 1 3 Naštevalni primeri: Konk. Ravn. vij. Konv. Pridvig. Vodor. Poveš. 644b 1" 1" 645a 1" 1" 645c 1" 1" 646a 1" 1" 647b 1" 1" 648b 1" 1" 649a 1" 1" 650b 1" 1" 4" 2" 2" 8" Pri Rig nimamo niti ene intonacije, ki bi imela samo konkavne obrise akutira-nih ars. Kolikor tudi so uleknjene (takih je 14), so pri njem dostikrat neznatno, 3-krat so ravne, 3-krat pa celo konveksne. Akut ima večino ars konkavnih (načeloma so zelo plitve), vse te pa so povešene. Konveksnost je posledica soglasniškega okolja. Tonski obrisi ars so sicer načeloma povešeni, vendar so v prvem taktu pogosteje tudi pridvignjeni: tako v 613, 616 in 637. Skoraj ravno črto in vodoravni položaj ima arsna oblika v 616 v polkadenci (o čemer pozneje). Cirkumfleks v enakem položaju ima tonski obris zelo strmo desno pridvignjen, torej je razlika med akutom in cirkumfleksom tudi na tem. 25 Ugotovitve po izvirnih podobah, ne po prepisih le-teh, vendar se obojne pretežno pač zelo prekrivajo. 26 Konk(avno), ravn(o), vij(ugasto), konv(eksno) - pridvig(njeno), vodor(avno), poveš(eno). Namesto konkavno bi lahko rekli tudi uleknjeno, namesto konveksno pa vzbočeno. Naklonski kot je poimenovan (glede na potekanje časa) s stališča začetka tonskega poteka. Namesto pridvignjeno (v pomenu) 'proti desni pridvignjeno' bi lahko rekli rastoče, in namesto povešeno v pomenu 'proti desni povešeno' padajoče, vendar bi se to mešalo z zastarelimi (naravi stvari malo ustrezajočimi) poimenovanji: rastoče za akut, padajoče za cfl. (Če bi hoteli zaznamovati potečnost, bi bilo prvo morda lahko »vzponsko«, drugo »spustno«.) Cfl. Ul, Konk. Ravn. Vij. Konv. Pridvig. Vodor. Poveš. 618 3' 1 2 4 5 1 3' 4 2 5 614 (3) 1 2 4 1 2 (3) 4 629 (3) 2 1 4 1 2 4 (3) 638 (3) 1 2 4 1 4 2 (3) NT 0) 1 d) 3 5 2 (2) NTP (1) 1 d) 1 2 (D PK 1' 1' T 2 2 T 1 1 2 Naštevalni primeri: Konk. Ravn. Vij. Konv. Pridvig. Vodor. Poveš. 646b 1" 1" 647a 1" 1" 647c 1" 1" 650a 1" 1" 651b 1" 1" 2" 3" 5" Večje je število konkavnih oblik arse pri akutu kakor pri cfl.; pri zadnjem sploh ni nobene konkavne oblike, če izvzamemo polkadenco (618 3). V naštevalni polkadenci so arse le rahlo konkavne ali konveksne, le pri cfl. je več konveksnih kot konkavnih, vse pa so pridvignjene, kar je edino pravo razločevalno znamenje. Skupaj s tezo dobimo tu pri akutu vedno konkavne oblike, pri cirkumfleksu pa konveksne. Skladnost tonemske percepcije in akustičnih parametrov Percepcijsko dvomni so bili samo trije primeri. 616 6 dételji: 1. 14/11,5; 2. 1; 3. -3,5; 4. -2/-5,5; 5. konv., poveš. V primeri s parametri je arsa visoka (akut in cfl. imata tu vrednost 12,7); drugi parameter je pričakovan, celo presežen; par. 3 je bliže akutu, par. 4 prav tako, par. 5 pa v obliki bolj cirkumfleksen, v naklonskom kotu pa akutski. - To je akut. 618 4 šolar: 1. 12,5/15,5; 2. 0,5; 3. 3; 4. -2M; 5. vij., pridv. Par. 1 je v arsi malo višji kakor pri akutu, v tezi pa malo nižji; 2. par. govori za cfl., čeprav je oblika sorazmerno skromna za začetek novega segmenta; 3 je nižje kakor pri akutu, vendar glede na druge vrednosti pri Rig. blizu akuta; 4 izrazito drugačno kakor pri akutu; 5. govori bolj za cfl. - Je vendar cfl. 613 4 tràvi: 1. 13/9; 2. -1; 2. -1; 3. -4; 4. -1/-8; 5. ravn., poveš. Param. 1 se v arsi ne vidi dobro, v tezi pa je blizu poudarjenemu cfl.; 2 govori bolj za cfl.; 3. enako; 4 enako, arsa je bliže akutu, teza cfl.; 5. ne pove v primerjavi s parametri ničesar. - To je cfl., slika kaže, da je teza v tej besedi le višja kakor v cfl. vzorcu. B- Besede, naglašene na končnem ali edinem zlogu Analizirane so naslednje povedi in naštevalne enote: 619 Tâk junâk se ne vdâ, ker ve, da bi bilo zastónj. 617 Zvečer se dân konča in grémo21 spät. 615b Tâk junâk se ne vdà. 615a Zvečer se dân konča. 630b Tâk junâk se ne vdâ. 630a Zvecçr se dân konča. 635b Tâk junâk se ne vdâ. 636 Zvečer se dân konča. 653 Tâk junâk se ne vdâ. 654 Zvečer se dân ne konča. 648a se vdâ" 652c kovač" 649c spät" 648c tâk" 644a konča" 651a noč" 649b junâk" 644c konča" 652a začne" 650c Vf 645a dân" 652b oblâk" 65 lc zastónj" 646c zvečer" Slušna identifikacija 615a 1 zvečer: L ' - R netipično - T 615b 3 vdâ: T ' (slab, morda tudi ")-LR ' 635a 1 Tâk: T nedoločno -LR 619 6 zastónj: T '-LR ' Dejansko problematičen je s čisto statističnega stališča 615a 1, za druge tri primere bo pokazala nadaljnja analiza, kaj moti percepcijo T. Podobe tonskih potekov: 619 „. ч •ч - / / / __^ T 6 k j u n a k s e ne v 4 O'. - y ' /■ y — ч k e r v e , d a b i b i 1 б 7 a st ó n j. 27 Tu je Rig verjetno govoril ozki e. 630 b r à k j u n- â k sen e v d ~a , S "N ^___- N 630a Z v e č ę r seda n * 0 n č a . N N. ^ - 63Sa 63 5b ------ t C/ * ju t à K j u n d k s e n e v d à /N \ ^ 63 6 2 y ë cer se d â n k o n č 0 N, »» \ N - 653 Ta k j s-jjnà k s e n e v d à Л- V ^4 654 Z V ę č e r s e d A 0 n neko nia. 1. Absolutna poltonska razmerja arsa/teza 619 16 /16 15 /12 14719' 18716' (13,7/13) 12,5/10 617 18 /15 15 /11 187 8' (12 /15) 12 /10 615b 13,5/18 17 /16 12 /11,5 615a 20 /20 14,5/16 12 /8 630b 13,5/16 15 /12,5 10 /10,5 630a 18 /15 14,5/12 12 /10 635b 13,3/14,5 12,5/13,5 10 /10 636 18 /13 14 /13,5 13 /12 653 13,5/16,5 13 /16 11,5/13 654 21 /15,5 18 /16 14 /14 Akut NT 14 /16,2 14,3/14,3 (13,7/13) NTP 15 /12,5 10 /10,5 PK 14719' 18716' T 11,2/10,7 T 13,5/16 10,7/11,5 Cfl. NT NTP PK T T 19,2/15,9 18 /15 15,3/14,1 14,5/12 18'/ 8' 12 /10 11,2/10,7 13,5/13 Naštevalni primeri: Akut Cfl. 648a 11,3" 651c 12" 644a 17" 649c 15,5" 648c 12" 652c 12" 644c 17" 651a 15" 649b 11,5" 645b 15" 652a 14,5" 650c 13" 646c 15,7" 652b 13" 12" 15,1" V povednih vzorcih je akut tudi tukaj v arsi nižji od cirkumfleksa, v tezi pa je razlika med netežiščnim in težiščnim taktom: v prvem primeru ni znatnejše razlike ali pa je pri cfl. teza celo višja (2. takt), v težiščnem pa je teza pri akutu načeloma res višja kakor pri cfl. Akut se lepo kaže kot nižji tudi pri naštevalni polkadenci. Pri 630b in a je treba upoštevati, da je težišče na prvi arsi. 2. Višinska razlika v realizaciji opozicijskih ars 619/617 2 0 4' 1,7 -0,5 615b/615a 6,5 -2,5 0 630b/630a 4,5 0,5 2 634b/636 4,7 1,5 3 653/654 7,5 5 1 NT 5 1 1,7 NTP 0,5 2 PK 4' T -0,2 T 2 Naštevalni primeri: 648a/646c 2,4" 649b/645 3,5" 651c/652a 2,5" 648c/649c 1,5" 650c/651a 2" 652c/652b 1" 2,1" Stanje je kar ustrezno: arsa je višja pri cirkumfleksu kakor pri akutu. Zlasti se to vidi v končnih težiščnih poudarjenih taktih nasproti nepoudarjenim, še bolj seveda v polkadenci in v 1. taktu, jasno je tudi v naštevalni polkadenci, seveda z razsipom navzgor in navzdol, ker si pri dolgem naštevanju avtor mora popravljati register, saj bi sicer prišel pod spodnjo črto svojega glasu. 3. Tonski interval med arso in tezo Akut 619 0 -2 5' -2' (-0,7) -2,5 615b 4,5 -1 -0,5 630b 2,5 -2,5 0,5 635b 1,2 1 0 653 3 3 1,5 NT 2,2 -0,2 (-0,7) NTP -2,5 0,5 PK 5' T -1,5 T 2,5 0,7 Interval med arso in tezo je pozitiven, pričakovan, v 1. taktu, nekaj večji pa redoma v težiščnem (vendar prim. 635b); rahlo negativen je v 2. taktu (kakor da je ta zlasti šibek), vendar velik razsip (od -2,5 do 3); pri polkadenci je izrazito pozitiven, 2. pa ne, vendar je vmes premor (vsekakor pa gre za položaj pred veznikom da). V 2. taktu je Rig nekoliko zaganjalo. Pozoren je treba biti na negativno razliko v nepoudarnih težišnih končnih taktih nasproti pozitivnemu poudarjenemu; tako tudi na 2. mestu za težiščem. Cfl. 617 615a 630a 636 654 -3 0 -3 -5 -5,5 -4 1,5 -2,5 -0,5 -2 -10' (3) -2 -4 -2 -1 0 NT -3,6 -1,2 (3) NTP -2,5 -2 PK -10' T -3 T 3 -ö,5 Razlika je ves čas pričakovano negativna, posebno izrazita v 1. taktu, več kot pol manjša v 2., v končnem težiščnem nepoudarjenem spet zelo jasna, pa pozitivna pri poudarjenem. Tu so pač težave, ker se kot teza meri sredinska točka druge polovice arse. Posebnost -10' v 617 se razlaga s položajem pred veznikom. 4. Tonski interval med dvema zaporednima arsama/tezama Akut 619 16 /16 -1 1-4 -l'/ 7' 47-3' M,3/-3) -1.2/-3 615b 13,5/18 3,5/—2 -5 /-4,5 630b 13,5/16 l,5/-3,5 -5 1-2 635b 13,3/14,5 —0,8/—1 -2,5/-3,5 653 13,5/16,5 -0,5/-0,5 —1,5/—3 NT NTP PK T T 14 /16 13,5/16 1,2/-1,8 l,5/-3,5 (-4,3/-3) -17-7' 47-3' -5 1-2 —3,1/—3,7 -2 /-3,2 Arsa 2. takta ni zmeraj nižja (615b je torej poudarjeno), drugo je pa pričakovano, če upoštevamo, da je 47-3' začetek novega segmenta. - S tega stališča si je zanimivo pogledati dolgo naštevanje 644a-c, tj. konča, po travi, konča, in sledeči 645a-c, tj. se pâse, dân, po lépi: 11 16,5 - 12 19 - 11 17 I I 13 11,5 18 - 15 - 14 12 17 Iz tega vidimo, da se akutirane arse držijo ves čas nekako enako na višini 12, cirkumflektirane pa na višini 16. Cfl. 617 18 /15 -3 /-4 37-3' (-6/7) 0 1-5 615a 20 /20 -5,5/-4 -2,5/-8 630a 18 /15 -3.5/-3 -2,51-2 636 18 /13 -4 / 0,5 -1 /-1,5 654 21 /15,5 -3 / 0,5 -4 1-2 NT 19,2/15,9 -3,8/-l,7 (-6/7) NTP -3.5/-3 -2,51-2 PK 37-3' T -1,2/6,5 T 18 /15 -2,5/-l,7 Tukaj so arse bolj disciplinirane v svojem spuščanju od 1. do zadnjega takta. Pozitivna razlika v 617 je zaradi visoke polkadence. Če računamo s takti (tj. s seštevki arse in teze), dobimo lepšo podobo. 5. Oblika arse in njen naklonski kot28 Akut Konk. Ravn. Vij. Konv. Pridvig. Vodor. Poveš. 619 3' 2 5 1 4' 6 5 3' 4' 5 1 2 6 615 1 2 3 1 2 3 630b 1 3 2 1 2 3 635b 1 2 3 3 1 2 653 1 2 3 3 1 2 NT 6 3 3 1 2 8 NTP 1 1 1 PK 1 l' 2' T 1 2 T- 3 1 2 Oblika intonacijskega poteka akutirane arse je pri Rig načeloma konkavna ali ravna. Vijugasta je enkrat v polkadenci, 619 1 pa je skoraj ravna, prav tako je zelo !8 Tu se zdi primerno opozoriti na celotni težiščni takt pri besedah s končnim in nekončnim naglasom: blizu ravnosti tudi iz 630b 2. Naklonski kot intonacijskih obrisov ars je dosledno povešen: skoraj vse nekonkavne tonske oblike ars so povešene, s čimer je poudarjena vrednost naklonskega kota; da sta pogredientna vijugasta oz. konkavna pridvignjena, je pač lahko razumeti. Vodoravni obris je vendarle rahlo povešen. - Rig oksitonirani akut je torej glede na naklonski kot povešen, glede na obliko pa konkaven ali raven. Cfl. Konk. Ravn. Vij. Kon v. Pridvig. Vodor. Poveš. 617 5 2 (4) 1 2 3' 3 (4) 1 2 5 615a 2 3 1 1 2 3 630a 12 3 1 2 3 636 2 3 1 1 2 3 654 1 2 3 2 3 1 NT 1 1 (D. 2 4 6 1 (1) 2 NTP 2 1 1 PK 1' T 1 2 2 T 1 2 2 1 Oblike ars so načeloma konveksne. Konkavnost si je težko razložiti pri 615a, ker ni tudi drugega nobenega momenta, ki bi govoril za akutiranost te besede. V 617 5 gre za izglasje, in je akut od cfl. tukaj višji po pričakovanju; 617 3 pa je polkadenčno. Pri tej (tj. 617) stavčni intonaciji gre pri 4 za akut (grémo), pri 2 pa imamo pridvignjeni položaj arse in tipično nizko lego teze. Tako je treba razložiti samo še 636 1 2 3: Tretji zlog lahko izvzamemo, ker gre sicer za vijugavo črto, a razločno konveksno, ostali dve sta pa pridvignjeni, kot cfl. spoznatni po višjem položaju nasproti akutu in po nižjem teznem zložju. - Naklonjenost je načeloma pridvignjena, vodoravna enkrat tudi pri akutu, povešena zlasti v izglasni arsi. Razen 617 5 so ti primeri vsi konveksni (636 3 vijugast). Tako se tudi pričakuje. Za proučevanje tonskih oblik in njihovih naklonskih kotov so v danem gradivu zlasti uporabni posnetki posamezno govorjenih besed v naštevalni polkadenci (644-652), skupaj 27 enot. Polkadenca je t. i. rastoča. Tu nasprotnostne pare za oksitone nudijo npr. enoti 648 a in c za akut (se vdâ, tâk) in 644 a in c za cfl. (konča, konča).24 Akutska tonska poteka sta v prvi polovici svojega trajanja ravna (višina 11,5), v drugi (ta igra vlogo polkadenčnosti, tj. stavčnofonetično) pa se konkavno 24 Prim, tonske poteke pri 648a in c proti 644a in c: 44 —. ✓ 4 £9J>c. иџџс. dvigata (od 12 do 14,5 oz. od 11,5 do 15), medtem ko sta cirkumfleksna poteka praktično v vsej dolžini trajanja ravna in obenem desno pridvignjena (rastoča): v prvi polovici od 15 do 17,5, v drugi od 17,5 do 18. Za nazaj si oglejmo še po dva paroksitona 644b in 645a za akut (po travi, se pâse) in 646b ter 647a za cfl. (starček, pomladi). Oblika tonskega poteka je pri akutu praktično ravna in povešena (na višini od 13 do 11 oz. 10,5), pri cfl. pa desno dvignjena in praktično tudi ravna (prvič malenkostno konkavna, drugič malo konveksna), pa seveda v primerjavi z akutskima na večji višini: starček od 13,7 do 15, pomladi od 13 do 15,5. Tu lahko opazujemo še tezo: ta je pri akutu pri 21 oz. 18, pri cfl. 16 oz. 15. Če tudi pri arsi vzamemo sredino poteka, dobimo za akut razmerje med arso in tezo 12/21 oz. 12,2/ 18, pri cfl. pa 14,3/16 oz. 14,2/15; izraženo v razliki: za akut 9 oz. 5,8, za cfl. 1,7 oz. 0,8. Bistvena razlika je vedno le višinska, o kaki rastočosti arsnega poteka pri akutu in padajočosti pri cfl. sploh ne more biti govora. II. Akut in cirkumfleks v vprašalni intonaciji A - Ne na zadnjem ali edinem zlogu naglašene besede 0. Analizirane povedi 624 Krâve se pâsejo v trâvi, kónji pa v detelji? 626 Starček čaka zdrave pomladi, šolar pa počitnic? 643 Krâva se pâse po trâvi, kónji pa v dçtelji? 642 Starček čaka zdrave pomladi, šolar pa počitnic? 622 Krâva se pâse po lépi trâvi? 621 Starček čaka zdrave pomladi? 634 Krâva se pâse po trâvi? 631 Starček čaka zdrave pomladi? 640 Krâva se pâse v lépi trâvi? 641 Starček čaka zdrave pomladi? Pri 634 po sluhu kakor da ni poudarjeno, pri 640 pa kakor da je na pol. Slušna identifikacija 626 6 počitnic: L ' - R T 631 1 starček: L T '-R " (slabo realiziran) 2 čaka: L ' - R T " 3 pomladi: L ' - R T 642 6 počitnic: L ' - R T ' Kakor je pričakovano, so identifikacijski dvomi le v primerih za cfl., kar govori za pomembnost parametra razlika med arso in tezo, ki v bistvu tudi organizira obliko tonskega poteka. S statističnega vidika je v svoji naravi ogrožena samo realizacija cfl. v besedi starček, v vseh drugih primerih pa je L identificiral na podlagi v bistvu neadekvatnega merila (na podlagi svojega govora ali kaj). Podobe tonskih potekov: N -s \ 624 K r d va sep à se pol e' pi trd vi r k 6 nj i p a v dę te ! j i ? 626 ^ SI Srč e k č a k a z d r d ve pom S I S d i i q t a r papo ( i 1 n i c ? ч Г 643 K r d ve s e p a s e j o v t r dv i , k ó nj t p a v d 4 t e I j i ? " ^ - --- v 642 Sta r č e k č 5 k a z dr d v e p o m~l~8~ ~d \ 4 š ç I a r pa po c i tn i c ? 622 k r H - \ X N va se p d \ sep _ „ A — '—— '—__ o / e' p L f o' ^ i ? — - \ x. 621 Starć e k c a k a zdr 0 v e p o m / a d L ? 6 34 k r a y a s e p à s e p o f r à v i ? N__ -4 6 31 S t л t i a r cek čaka zdrave po mlad < ? 'N \ N. N N. ... / 640 K r a va se p d s e v 1 f p i t r dvi ? ■--V. - V v, ^ v -4 O) -K S . л V . » л t a r c e k c a k a zdrd ve p o m 1 J d i ? 4 - ч N «4 _ 6/2 K r d ve se p o sejo ла / e" p i t r 6 vi? 1. Absolutna številčna razmerja 624 15,5/15 13,5/13,5 13,2/13 12713' 13 /11,5 10 /11,5-14,2 626 17 /15,5 16 /15 (13,5/13) 14712' 13 /10,6 11 /18 643 14,5/14,5 13 /13 11/13 14 /12 10,5/12,8-14,9 642 14,3/13 13,5/13 (12,5/14) 13716,5 15 /12 12,5/17,5 622 14,5/13,5 13 /13 12 /11,5 10 /19 621 15,5/14 15 /13 13 /11,5 10,8/19 634 14 /15,5 18,5/18 16 /16,6 631 14 /18 17 /17,5 17 /17 16,5/16 640 13,5/16 13 /14,5 14,5/14,5 10,5/19 641 16 /14 14 /14 12 /13,5 14 /19 Akut NT 14,5/14,7 13,2/13,5 13,2/13 13,5/11,7 NTP 18,5/18 16 /16,5 PK 12/13 T 10 /14,6 T 14 /15,5 11713 10,5/16,9 Cfl. NT 15,7/14,1 14,7/13,7 12,7/13 14 /11,3 NTP 17 /17,5 17 /17 16,5/16 PK 14712' T 10,9/18,5 T 14 /18 13716 12,2/18,1 Tu so vrednosti za akutirane arse spet nižje kakor za cirkumflektirane, pri tezah pa med akutiranimi in cfl. ni bistvene razlike, se pravi, da pri cfl. niso zmeraj nižje kakor pri akutiranih. Zanimivo je primerjati vrednosti za akut in cfl. v pripovedni in vprašalni intonaciji. Pri akutu so si navadno arse P- in V-intonacije zelo blizu, kdaj višje ali nižje, teze v vprašalni intonaciji pa na splošno znižane, razen v zadnjem taktu. Pri cirkumfleksu so vse arse v vprašalni intonaciji načeloma višje kot v pripovedni, rahla izjema sta tu prvi in zadnji takt. Akutirani težiščni takti so pri pripovedni intonaciji v arsi načeloma nižji od netežiščnih, pri cfl. taktih so težiščne arse v prvem taktu nižje od navadnih, v zadnjem pa višje, hkrati pa v vprašalni intonaciji v 1. taktu nižje; tako tudi v navadni polkadenci, pri poudarjenosti pa so polkadenčni in kadenčni nekaj višje. 2. Višinska razlika realizacije ars akuta in cirkumfleksa 624/626 5 2,5 0,3 2' 0 0,5 643/642 -0,2 0,5 2' 1 2 622/621 1 2 1 -0,8 634/631 0 -1,5 0,5 640/641 2,5 1 -2,5 3,5 NT 2 1,5 -0,4 0,5 NTP -1,5 0,5 PK 2' T -0,1 T/PK 0 2' 2,7 Cirkumfleks je tonsko sicer načeloma uresničen vedno višje kakor akut, vendar tukaj razlike niso tako očitne kakor pri pripovedni intonaciji. Kot že opozorjeno, je Rig imel določene težave z realizacijo vprašalne intonacije, kar je morda povezano s tonemskim govorom (vsaj kje v Sloveniji). Poleg tega so zaradi akustičnih motenj tu posnetki manj jasni in torej merjenje manj zanesljivo. 3. Tonski interval med arso in tezo Akut 624 -0,5 0 -0,2 1' -1,5 4,3 643 0 0 2' -2 4,3 622 -1 0 -0,5 9 634 1,5 0,5 0,5 640 2,5 0 1,5 5 NT 0,25 0 0,2 -1,7 NTP 0,5 0,5 PK 1' T 6,6 T/PK 1,5 2' 4,6 Teza je v povprečku povsod višja od arse, vendar ponekod le neznatno, tj. kakor da se drži le nizko; glede tega je značilen 2. takt, ki torej nikakor ne kaže položaja za tipičnost razmerja med arso in tezo. Zlasti izrazite pozitivne razlike pa imamo v težiščnih taktih, poudarjenih ne na koncu intonacijskega člena ali pa v zadnjih taktih bodisi polkadence ali kadence, tudi poudarjene (ni pa tega seveda v zadnjem taktu, če ima segment težišče na začetku - 634). Prim, velike razlike v končnem antikadenčnem taktu: 0,5 za netežiščnost, 6,6 za navadno in 4,6 za poudarjeno težiščnost. Cfl. 626 -1,5 -1 -0,5 -2' -2,4 6 642 -1,3 -0,5 -0,5 -3,5' -3 5 621 -1,5 -2 -1,5 8,2 631 4 0,5 0 0,5 641 -2 0 1,5 5 NT -1,5 -0,8 -0,2 -2,7 NTP 0,5 0,5 PK -2' T 7,1 T/PK 4 -3,5' 5 Tukaj je razlika v netežiščnih taktih negativna, le v zadnjem taktu rahlo pozitivna, polkadenčna tudi negativna, poudarjena polkadenčna še bolj, pri poudarjenem ali nepoudarjenem težišču pa je izrazito pozitivna. Zanimiva je pozitivna razlika v vseh taktih, če je težiščni prvi (631). V primeri z akutiranim vzorcem je očitna razlika v polkadenčnem taktu, pa tudi sicer so v celoti pozitivne vrednosti pri akutu in negativne pri cfl., kolikor gre za netežiščne takte in (že omenjene) polkadenčne; tu je najizrazitejša razlika prav v tem parametru. 4. Razlika med zaporednimi arsami/tezami Akut 624 15,5/15 -2 /-1,5 -0,3/-0,5 -1,270' 1 /- -1,5 -3 / 2,7 643 14,5/14,5 —1,5/—1,5 2' /0' 3 /- -1 -3,5/ 2,9 622 14,5/13,5 -l,5/-0,5 -1 /1,5 -2 / 7,5 634 14 /15,5 4,5/3,5 -2,5/-2,5 640 13,5/16 —0,5/—1,5 1,5/0 -4 / 4,5 NT 14,5/147 -1Д/-1 -0,1/-0,6 2/- -1,2 .NTP 4,5/3,5 -2,5/-2,5 PK -1,270' T -3 / 4,9 T/PK 14 /15,5 -2' /0' -3,7/ 3,7 Tu arse dosledno padajo tudi pri vprašalni intonaciji, prva potežiščna (tj. za nekončnim poudarjenim zlogom) pa se zaradi vprašalnosti tonsko dvigne, in to zelo krepko. Teze se glede na začetno višino seveda tudi nižajo (razen spet v potežišč-nem taktu) - tu je teza nižja tudi v izglasnem taktu -, po zadnji težiščni arsi pa je teza zaradi vprašalnosti seveda sorazmerno zelo privzdignjena. Cfl. 626 17 /15,5 -1 /-0,5 -2,51-2 0,57-1' -1 /-1,4 -2 / 7,4 642 14,3/13 -0,8/ 10 -1 / 1 1' /2,5' 2 /-4,5 -2,5/ 5,5 621 15,5/14 -0,5/-l -2 /-1,5 -2,2/ 7,5 631 14 /18 3 /-0,5 -0 / 0,5 -0,5/—1 641 16 /14 -2 /0 -2 /-0,5 -2 / 5,5 NT 15,7/14,1 -1 /-0,3 -2,3/-0,7 0,5/-2,9 NTP 3 /-0,5 0 /-0,5 -0,5/—1 PK 0,57-1' T -2,1/ 7,4 T/PK 14 /18 1' /2,5' -2,2/ 5,5 Arse ogrodja intonacije spet padajo z leve proti desni, izjema je nekončnotežiščni 631 2, kjer je razlika pozitivna. Teze so prav tako zmeraj nižje, razen seveda v težiščnih in polkadenčnih taktih, kjer je posebnost le 626 4 z negativno vrednostjo. 5. Oblika arse in njen naklonski kot Akut Konk. Ravn. Vij. Konv. Pridvig. Vodor. Poveš. 624 4' 5' 1 2 3 6 1 2 3' 4 5 6 643 2' 3' 1 4 5 1 2 3' 4 5 622 4 2 1 3 3 1 2 4 634 3 1 2 1 2 3 640 2 4 1 3 12 3 4 NT 3 3 7 1 1 2 NTP 1 1 2 PK l' 1' T 1 1 2 T/PK 1 l' 1 1 3 1' Pri akutu oblika arse pri vprašalni intonaciji ne igra praktično nobene vloge, saj je zelo različna (razen nevijugasta), konkavna ali konveksna (ta zlasti pri e) pa je zelo blizu ravnosti. Pač pa je značilno povešen naklonski kot, tj. ravno nasprotno od kake rastočosti. Cfl. Konk. Ravn. Vij. Kon v. Pridvig. Vodor. Poveš. 626 3 1 6 2 4' 5 1 2 6 (3) 4' 5 642 2 4' 5 6 (3) 1 1 4' 6 2 (3) 5 621 1 4 2 (3) 1 4 2 (3) 631 1 2 (3) 4 1 2 (3) 4 641 2 1 4 (3) 1 4 2 (3) NT 4 (1) 1 (D 2 (1) (3) (i) 3 2 6 (4) NTP 1 (1) 1 PK 1' 1' 1' T 2 1 1 1 2 1 T/PK 1 1' 1 1 1' Tudi tukaj se oblika arse ne zdi odločevalna (tukaj tudi vijugasta), to pa morda tudi zaradi nazobčanega osnovnotonskega poteka); naklonski kot je predvsem povešen, ker gre za vprašalno intonacijo. B- Na zadnjem ali edinem zlogu naglašene besede Primeri so naslednji: 627b Tâk junâk se ne vdâ, j'àz, fàz bi se pâ? 625 Zvečer se dân konča, noč pa začne?30 623 Tâk junâk se ne vdâ? 620 Zvečer se dân konča? 627a Tâk junâk se ne vdâ?... 633b Tâk junâk se ne vda? 632 Zvečer se dân konča? 639a Tâk junâk se ne vdâ? 639b Zvečer se dân konča? Pripomniti je treba, da je 627a nekak polkadenčni člen, ki pa mu je sledil zamolk in govorec je ponovno »vzel zalet« v 627b, da je vprašalno izpeljal celo podredje, vsekakor tudi pri tem z nekim zastojem (prim, dvojni os. zaimek). In še: osnovno-tonski obrisi so tu zelo dobri. 30 Par v 627b/625 daje nekaj prilike za opazovanje razlik med dolgimi in kratkimi naglašenimi zlogi. Podobe tonskih potekov: 627 b T d k j — s unâ k s e n e / / i J v d à , jaz j - - . V à z b i se p à ? 6 25 Zve Č er sedan k one a , n 0 6 p a z a ( n / e ? 6 23 •4 - s / t / T à k j u n d k s e n e v d d ? Л 620 Z v f* ę c e r s e d S n n e k o n c a ? / 4 ч j 627a T d k j u n d k s e n e v d d ? 633 a 633 b u n à k T q k junâk sene vdâ ? s- - --- 632 Z v e čer sedâ nkon č a ? 4 \ 63 9a T 6 k j u n à k s e n e v d o' ? v --- J 639b Z v Џ ć e r s e d 8 n k oni d ? 1. Absolutne vrednosti 627b 15 /15,7 14 /13 11715' (13...) (15 /12,2) (12,2/15) 625 16,5/14 14 /11 14715' 13,5/11 11 /16 623 15,2/14,5 13 /13 10 /14 620 19 /16 15 /15 12 /18 627a 14,5/15,5 14 /13,5 11 /14 633 13 /17,5 18 /18,5 16,5/15 632 12,3/18 17,5/18,2 16,8/16,5 639a 14 /16 16 /13,8 11 /14 639b 16 /14 14 /11,6 12,5/17,5 Akut NT 14,6/15,4 14,2/13,3 (13...) (15 /12,2) (12,2/15) NTP 18 /18,5 16,5/15 PK 11715' T 10,5/14 T 13 /17,5 11 /14 Cfl. NT 17,2/14,3 14,3/12,5 13' 14,2/11,6* NTP 17,5/18,2 16,8/16,5 PK 14715' T 10,5/14 T 12,3/18 12,5/17,5 Arse so pri akutu nižje kakor pri cfl., pri tezah pa je večinoma narobe. • 2. Višinska razlika realizacije ars akuta in cirkumfleksa 627b/625 1,5 0 3' 623/620 3,8 2 2 627/620 4,5 1 2 633/632 -0,7 -1,5 0,3 639a/639b 2 -2,2 3 NT 2,9 0,2 NTP -1,5 0,3 PK 3' T 2 T 0,7 3 Arse so pri akutu nižje kakor pri cfl., v popoudarnih taktih pa oboje zelo zvišane, pri akutu deloma še bolj kakor pri cirkumfleksu (tudi v polkadenci je stanje tako). Arse so pri akutu nižje tudi v nepoudarjenem težišču na koncu povedi, in isto je pri poudarjenih končnih. 3. Višinska razlika med arso in tezo Akut 627b 0,7 -1 4' — (-2,8) (2,8) 623 -0,7 0 4 627a 1 -1 6 633 4,5 0,5 -1,5 639 2 -2,2 -3 NT 0,7 -1 — (-2,8) (-2,8) NTP 0,5 -1,5 PK 4' T 5 T 4,5 — (-2,8) 3 (2,8) * Tu so vračunane tudi vrednosti cfl. iz akutskega vzorca. Pozitivna razlika je v akutiranih taktih načeloma povsod, zlasti pri vseh težiščnih in pri polkadenčnem taktu. Pač pa je 2. takt (razen potežiščni 633) načeloma negativen, zato pa zadnji potežiščni tudi negativen, ker se intonacija po začetnem visokem startu občutneje spusti. Cfl. 625 -2,5 -3 l' -2,5 5 627 -2,8 2,8 620 -3 0 6 632 5,7 0,7 0,3 639 -2 -2,4 5 NT -2,5 -1,8 -2,6 NTP 0,7 0,3 PK 1' T 6,9 T 5,7 5 Teza je načeloma nižja od arse, v težiščnih taktih pa seveda višja; potežiščni takti so kakor še pri akutu rahlo pozitivni. - Tudi tukaj se vidi, kako zelo je dejanska realizacija tonemskega nasprotja odvisna od položaja v stavčni intonaciji in seveda v njenem tipu (pripovednem ali vprašalnem), zato definiranje tega nasprotja po enem samem taktu in intonacijskem tipu ni drugega kot podatek za dotični takt. 4. Zaporedje ars/tez Akut 627b 15 /15,7 -1 /-2,7 -372' (2...) (2/2,8) (-2,8/2,8) 623 15,2/14,5 -2,2/-1,5 -3 / 1 627a 14,5/14,5 -0,5/-2 -2 / 4,5 633 13 /17,5 5 /1 -l,5/-3,5 639a 14 /16 2 /-2,2 -5 / 0,2 NT 14,6/15,4 0,4/-2,l NTP 5 /1 — 1,5/—3,5 PK -372' T -2,5/ 2,7 T 13 /17,5 -5 / 0,2 Arse se dosledno uresničujejo nižje z leve proti desni, izjema je popoudarna 633; nepričakovan dvig arse 2. takta 639a je verjetno posledica kakšne polpoudarjeno-sti. Cfl. 625 16,5/14 -2,5/-3 627 620 19 /16 -4 /-1 632 12,3/18 5,2/ 0,2 639b 16 /14 -2 /-2,4 NT 17,2/14,6 —2,8/—2,1 NTP 5,2 PK T T 12,3/18 074' 074' (-2) (-2) -0,5/-4 2 /-2,8 0,7/-3,4 -2,5/5 -2,8/2,8 -3 /3 -0,7/-l,7 -1,5/ 5,9 -0,7/-l,7 -2,7/ 3,6 -1,5/ 5,9 Tudi tukaj so zaporedne arse dosledno nižje z leve proti desni, izjema je visoko dvignjena potežiščna 632, nekaka posebnost pa neznižana polkadenčna 625. Tudi teze se nižajo (pri 627 nekako popravljena predzadnja zvišana), potežiščna teza 632 je seveda (le malo) zvišana in tipična znižana v izglasju (prim, tudi zgoraj pri akutu). Teze težiščnih taktov so zaradi vpraševalnosti seveda krepko višje od predhodnih. 5. Oblika arse in naklonski kot Akut Konk. Ravn. Vij. Konv. Pridvig. Vodor. Poveš. 627b 2 (6) 3' 1 (4)' (5) 3' (4)' 6 1 2 (5) 623 3 1 1 3 1 2 627a 3 1 2 3 1 2 633b 2 3 1 1 2 3 639b 2 3 1 3 1 2 NT 4 (1) 3 1 2 (1) 9 (1) NTP 1 1 1 PK 1' d') 1' (l') T 3 T 1 1 1 1 Arse so po obliki konkavne ali ravne, prvi takti pa so radi konkavni, vsekakor rahlo. Naklonski kot je predvsem povešen, skoraj dosledno pa pridvignjen v težišču (tudi pri polkadenci). Izjema je v 1. taktu poudarjeni 636b. Za pridvignjenost v težišču je treba reči, da je besednofonološki del tonskega poteka vodoraven oz. celo povešen, stavčnofonetični drugi del pa zatem ustvari desno pridvignjenost celotne podobe. Cfl Konk. Ravn. Vij. Konv. Pridvig. Vodor. Poveš. 625 5 1 2 3' 4 3' 5 1 2 4 627b 6 4' 5 4' 6 5 620 3 1 2 3 1 2 632 1 3 2 1 2 3 639b 3 3 1 2 2 3 1 NT 8 1 1 6 NTP 1 1 1 1 PK 2' 2' T 3 3 T 2 1 2 Oblike ars so pretežno konveksne in temu blizu ravne, konkavne pa do polovice toliko kot konveksne. Naklonski kot je večinoma pridvignjen oz. raven, šele nato povešen. SUMMARY In 1963 (when, as a Humboldt grantee at the Phonetic Institute of Hamburg University, I carried out research into Slovene sentence intonation) I had first to solve the question about the phonetic and phonological nature of tonemes in standard Slovene. To that end I recorded also the standard, though slightly Lower-Carniola tinged speech of my colleague and friend Jakob Rigler, an eminent modern Slovene linguist, born in Ribnica in Lower Carniola. I drew up several monoclausal sentences, composed, as a rule, of words with an identical accent, i.e. either exclusively acute or exclusively circumflex, for instance Krdva se pase po lépi irâvi - Starček čaka zdrave pomladi, the place of accent being either on a nonfinal or on the final syllable (for the latter cf. Tdk jundk se ne vdâ); in order to study semicadence I positioned such units also as nonfinal segments of bisegmental sentences (e.g. Krdve se pdsejo po lépi Irdvi, kónji pa v detelji). My speakers were asked to pronounce such units as statements as well as questions, and with the tonal nucleus at its normal position as well as moved back onto different words of the clause unit (these latter cases in fact involve sentence stress, i.e. they are linguistically marked). The speakers were guided by punctuation and by underlines under the corresponding units in the written text that was to be articulated. An exceptional type of sentence was a long enumerative sentence containing a sequence of diversely toned oxytonic or nonoxytonic units, e.g. ... se pdse, starček, trdve ... The recordings of the acoustic analysis were made at the Communication Research Institute in Braunschweig on a Grützmacher-Lottermoser analyzer, which displayed, besides time, an oscillogram of vocal cord vibrations, the intensity envelope of the utterance (in a logarithmic and normal presentation), and the contour of the fundamental tone (which, taken together, allow a fairly precise delimitation of phonemes and sounds). The individual parameters (six in all) used in processing of the recordings showed the distinctive feature of Slovene tonemes to be the realization of Slovene vowels as low-pitched under the acute accent, and high-pitched under the circumflex (or short) accent; in relation to the intonation contour of the sentence, the acute is always pitched lower, and the circumflex higher (the intonation contour in declarative sentence segments is formed by a sequence of stressed syllables ( = arses) descending in a regular way from left to right). The posttonic syllables (the thesis), when there are any, are higher than the arsis under the acute, and lower than the arsis under the circumflex; when this is not the case (particularly with interrogative intonation or in a rising semicadence, which sends the thesis above the arsis), the interval of the acute is higher than the interval of the circumflex. Sentence stress usually makes these relationships even more distinct. The contour of the arsis is often concave or level in the case of the acute accent, and convex in the case of the circumflex accent; the angle of inclination is usually negative when the accent is acute, and positive when the accent is circumflex (with the expected difference under the interrogative intonation, where the thesis of both tonemes is pushed upwards). The different tone contours of the arsis and thesis, as well as the relationship between the arsis and thesis, are merely a consequence of the fundamental opposition: the low pitch of the acute vs. the high pitch of the circumflex. This is most evident in sentence patterns whose tone units consist of single arses, e.g. Täk mlad fant/kralj/glas dâ vse to. (A tone unit stretches from one arsis to the next or to the pause, respectively; the first tone unit in the intonation segment may have an anacrusis). - Thus, with respect to sentence intonation, the acute is a lowered tone, the circumflex is a heightened tone: Slovene tonemicity involves a correlation in pitch rather than a correlation in tone contour as Trubetzkoy and Jakobson, among others, believed.