PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, SREDA, 6. JANUARJA 1971 LETO XIII. - ŠTEVILKA 3 - CENA 80 PAR
»DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1939 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC
{prva izdaj x]

Pogovori Zahedi — T epavac
Izjava iranskega zunanjega ministra zastopnikom tiska in RTV
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug) — Dopoldne *je prispel na uradni obisk ▼ Jugoslavijo zunanji minister iranskega cesarstva Ardešir Zahedi. Na letališču v Surčinu ga je sprejel in pozdravu Mirko Tepavac. Skupaj z ministrom sta pripotovala tudi Homajun Samii, generalni direktor iranskega zunanjega ministrstva, in Ahmad Ardalan, načelnik politične uprave tega ministrstva za vzhodno Evropo.
»Stiki med našima državama in narodi so zelo tesni in prisrčni, in to velja tudi za odnose med jugoslovansko in iransko vlado,« je po svojem prihodu izjavU Zahedi. Pri nas bo imel Zahedi pogovore z Mirkom Tepavcem in drugimi osebnostmi, upa pa, da ga bosta sprejela tudi predsednik Tito in predsednik ZLS Mitja Ribičič.
»Vsekakor bomo govorili o stikih med našima državama. Ker se vaša in naša vlada zavzemata za miroljubno politiko, pa je razumljivo, da bomo spregovorili tudi o raznih drugih stvareh, ki bodo prispevale h krepitvi miru v svetu,« je minister Zahedi izjavil zastopnikom jugoslovanskega tiska in RTV.
Visoki gost iz Irana je položil venec na grob neznanega junaka na Avali, nato pa je skupaj s sodelavci začel z Mirkom Tepavcem pogovore o vprašanjih iz mednarodnega življenja in o dvostranskih odnosih.
Zvečer je Mirko Tepavac v poslopju ZIS priredil na čast svojemu gostu večerjo, med katero sta izmenjala zdravici. Jutri se bodo pogovori nadaljevali.
Jože Smole veleposlanik na Japonskem
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug) — Z ukazom predsednika SFRJ je bil za novega izrednega in pooblaščenega jugoslovanskega veleposlanika na Japonskem imenovan Jože Smole, dosedanji predsednik komisije CK ZK Slovenije za mednarodna gospodarska in politična vprašanja.
ministra Ardešira Zahedi j a državni sekretar za zunanje zadeve Mirko Tepavac.
Draga izkušnja
Ukrepi našega elektro gospodarstva za odstranitev vseh ovir za normalno preskrbo z električno energijo
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug). V elektro gospodarstvu si nadvse prizadevajo, da bi še nadalje zagotovili čimbolj redno preskrbo z električno energijo in odstranili težave, ki jih je povzročilo neugodno vreme prve dni januarja, je poudaril generalni direktor skupnosti jugoslovanskega elektro gospodarstva inž. Lazar Ljubiša v izjavi Tanjugovemu novinarju v zvezi z nenadno škodo v elektroenergetskem sistemu.
V zadnjih dneh je prišlo do hudih motenj na prenosnem omrežju. Led je potrgal več 220 in 110-kilovoltnih daljnovodov v BiH in Dalmaciji. Zaradi tega so nastale težave pri delu in »ločili« so zahodni in vzhodni del elektrogospodarskega sistema- Medtem je ’ tudi termoelektrarna »Plomin« morala v remont, prav tako tudi agregat hitroelektrame »Senj« in celotna hidroelektrarna »Tikveš«. Pokvarjeni so Se agregat HE »Rama« in celotna TE »Trbovlje«.
Ljubiša so vprašali, kaj so ukrenili v tekih razftierah. »Da bi vsaj nekoliko uredili elektroenergetske razmere, smo agregat HE »Trebišnji-ce« priključili na sistem Srbije. agregata HE »Zvomik* jn HE »Potpeč« pa smo izločili ig tega elektroenergetskega sistema in priključili na bosanski.
Termoelektrarna »Sisak« je dobila potrebno gorivo in sedaj obratuje s polnimi zmogljivostmi, ukrenili pa so tudi vse, da bi vsaj en agregat HE »Rame«, kjer so spet ok-
vare, začel čimprej obratovati. Prizadejva j o si tudi, da bi termoelektrarni »Tuzla« in »Trbovlje« dobili dovolj premoga, uvažamo pa tudi vse več električne energije. Za popravilo daljnovodov bodo potrebovali vsaj mesec dni.
Dosedanje izkušnje iz vseh
teh težav je Ljubiša opisal takole. »Vse to potrjuje, da je treba čimprej začeti graditi prenosno omrežje jakosti 380^ voltov; tako bi se-tesneje povezali proizvajalci električne energije s potrošniki v našem sistemu ter s sosednjimi državami.«
Zadovoljiv finiš
Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila lani za 9,3 odstotka večja
LJUBLJANA, 5. jan. Tudi ob _ koncu lanskega leta ni oslabela konjunktura v industrijski proizvodnji Slovenije, o čemer pričajo najnovejši podatki za december. Vse preteklo leto pa je bila industrijska pfroizvodnja Slovenije za 9,3 odst- večja kakor leta 1969.
Po rahli oslabitvi v poletju je aktivnost v industrijski proizvodnji v zadnjem četrtletju znova oživela. Kljub manjšemu številu delovnih dni je bila zlasti visoka v novembru. Zdaj objavlja republiški zavod za statistiko oceno za december, po kateri je bila industrijska proizvodnja Slovenije v tem mesecu za 15,5 odst. nad mesečnim povprečjem prejšnjega leta. V primerjavi z decembrom 1969 je bila decembrska proizvodnja večja za 9,3 odst., kar hkrati ustreza stopnji povečanja za vse preteklo leto. Nasproti prejšnjemu letu je namreč industrijska proizvodnja Slovenije narasla za 9,3 odst.; v letu 1969 je znašala stopnja povečanja celo 14,1 odst., v prejšnjih letih pa manj.
V decembru se je proizvodnja zmanjšala nasproti novembru le v elektro gospodarstvu zaradi manjše proizvodnje hidroelektrarn ter v
nekovinski in živilski industriji, sezonsko pa v industriji gradbenega materiala. V proizvodni bilhnci za vse preteklo leto pa izkazujeta zmanjšanje le dve panogi, namreč premogovniki za 2 odst. in barvasta metalurgija za 1 odst. Največji vzpon pa zaznamujejo v tobačni industriji za 23 odst., v kemični industriji za 19 odst., v elektroindustriji za 16 odst., v živilski industriji za 13 odst., v kovinski predelovalni industriji za 11 odst. ter v lesni industriji in v industriji gradbenega materiala za 8 odstotkov.	F. S.
Trgovina s ČSSR
PRAGA, 5. jan. (Tanjug) — Uradni predstavniki Jugoslavije in ČSSR so danes začeli pogovore o sklenitvi novega dolgoročnega sporazuma o blagovni menjavi in načinu plačevanja v obdobju 1971 do 75.
Novi poskus
Odposlanec OZN Gunnar Jarring poročal o svoji misiji in začel pogajanja
NEW YORK, 5. jan. (Reuter). Mirovni odposlanec OZN za Bližnji vzhod Gunnar Jarring je danes poročal varnostnemu svetu o svoji doslej jalovi misiji. Orisal je obdobje od decembra 1967, ko je prevzel dolžnost odposlanca, do konca leta 1970, ko je Izrael privolil v obnovitev posrednih pogajanj z ZAR in Jordanijo.
Jarring je danes znova začel pogajanja. Najprej se je pogovarjal z izraelskim poslanikom Tekoahom, pričakujejo pa, da se bo še nocoj sešel tudi z egiptovskim poslanikom Muhmadom el Zajatom.
Ameriški zunanji minister Rogers je po sinočnjem sestanku z U Tantom rekel, da so ti pogovoru povezani z mnogimi težavami, vendar obstoje tudi »stične točke, kar nam je v spodbudo.« Rogers se je zavzel za »tiho diplomacijo«.
Seveda pa so odgovorne za položaj na Bližnjem vzhodu tudi ZDA in SZ, kajti če arab-sko-izraelskega spora ne bi bilo mogoče rešiti po mirni poti, je verjetno, da bi se spopad močno razširil in da bi se vanj neposredno vključili tudi omenjeni velfesili. Uvodničar današnje številke New York Timesa, ki piše o tem, omenja, da je Nixonova administracija priznala. nevarnost takšnega spopada in da je pripravljena »konstruktivno delati za mir«. Po uvodničarjevem mnenju je zdaj Sovjetska zveza na vrsti, da stori vse za obnovitev Jamtagove misije.
»Na Jarringove pogovore je treba gledati z vso resnostjo, ker predstavljajo morda zadnjo možnost za sklenitev miru na Bližnjem vzhodu,« piše današnji manchestrski Guardian. Po mnenju tega lista je spor med Izraelom In arabskimi državami na isti točki kot lani. Bistveni razloček je le v tem, da sta nasprotnika dobila nova, popolnejša orožja.
Stalni egiptovski predstavnik v OZN Hasan el Zajat je sinoči po prihodu v New York
izjavil, da bi mir sklenili lahko že jutri, če bi bilo to odvisno samo od Arabcev.
Ameriški predsednik za sestanek s Sovjeti
Nixon ima za-največji uspeh svoje vladavine dejstvo, da je »popeljal ZDA na pot, ki drži iz Vietnama« - Ugoden čas za pogovore o Bližnjem vzhodu
WASHINGTON, 5. jan. (Reuter). Richard Nixon je sinoči izjavil, da bi bil pripravljen sniti se s sovjetskimi voditelji, če bi presodil, da bi tak sestanek »na vrhu« utrl pot do ureditve problemov, kot sta omejitev tekmovanja v strateškem atomskem oboroževanju in bližnjevzhodna kriza. V nasprotnem primeru pa bi sestanek voditeljev obeh velesil ustvarjal samo vtis lažne varnosti, je dejal Nixon.
Predsednik Nbeon je to izjavil, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev pred televizijskimi kamerami in mikrofoni ameriških radij-
skih postaj.
Kakor se je pohvalil Nizom, je največji uspeh njegove dveletne vladavine v tem, da je »popeljal ZDA na pot, ki drži iz Vietnama«, toda »na način, s katerim bi dosegli časten mir«. Ko je opisoval to pot, opozoril Severni Vietnam, da bodo obnovili bombardiranje, če se bo infiltracija s severa na jug povečala ali če bo Hanoi oviral izvidni-ške polete ameriškega letalstva nad sevemovietnamskim ozemljem. Infiltracija na jug po njegovem »ovira proces umikanja« ameriških sil. »Vietmamizacija« se nadaljuje, je rekel Nixom, saigonske čete »bodo sposobne, da se v primeru napada same branijo, potem ko se bodo ameriške čete umaknile do konca 1972. leta«.
Nixon pa je skušal nekoliko ublažiti svoj^ grožnje z besedami, da bi bilo ponovno bombardiranje Severnega Vietnama naperjeno »samo proti vojaškim objektom, obnovili pa ga bodo ie, če bo na--rekovala potreba«. Vietnamsko politiko svojega predhodnika je Nixom označil kot neuspešno.
Kar zadeva odnose med Vzhodom In Zahodom, je Ni-xon rekel, da računa z ame-riško-sovjetshšmi .pogovori v prihodnosti. Vendar je pripomnil, da so gledišča Wa-shingtona in Moskve zelo vsaksebi, posebno glede Bližnjega
Čile in Kitajska navezala stike
HONG KONG, 5. jan. (Reuter). Pekinški radio je danes objavil, da sta se LR Kitajska in čile sporazumela o navezavi diplomatskih stikov.
V znak protesta je tajvanski veleposlanik že zapustil čilsko prestolnico.
Riad v Londonu
LONDON, 5. jan.-(DAP) — Egiptovski zunanji minister Riad je danes ob uradnem prihodu v Veliko Britanijo izrazil upanje, da bodo našli pot za sklenitev miru na Srednjem vzhodu. Dejal je, da bo ZAR storila vse, da bi podprla Jarringovo mirovno misijo. Opozoril je, da se namerava v Londonu pogovarjati tudj a britanskem sodelovanju pri gradnji velikega naftovoda, ki ga bodo speljali iz Sueškega zaliva do Aleksandrije in ki bo stal 83 milijonov funtov.
vzhoda, Vietnama in pogajanj v Helsinkih (SALT). Po njegovem pa ni treba obupavati,
RICHARD NIXON
saj je obema velesilama do tega, da se obroževanje ne bi spremenilo v drago in katastrofalno stopnjevano atomsko tekmo.
Glede Bližnjega vzhoda je Nixon izrazil pripravljenost za miroljubno ureditev. Rekel je, da je »napočil trenutek za pogovore«, pri čemer je očitno mislil na Jarringovo misijo.
Nixon je potem navezal splošno na probleme, ki se neposredno tičejo sovjetsko-ameriških odnosov. Upa, da bodo dosegli sporazum na pogajanjih v Helsinkih, da se bodo sporazumeli zastran Kube oziroma postavljanja ofenzivnega orožja na Kubi, kjer — kakor je dejal — ni bilo nobenih kršitev. Kar pa tiče zbolješevanje odnosov z Moskvo, je Nixon dejal, da se tu ne bo odmikal od normalnih diplomatskih poti. Za pogajanja o Bližnjem vzhodu je
najbolje, če so tajna, ker le tako si je mogoče obetati uspeh.
S Čilom ZDA niso pretrgale odnosov kljub temu, kar se je v tej deželi zgodilo. ZDA bodo ostale v stikih z Allen-dejevo vlado, je rekel Nizom.
ALEKSEJ KOSIGIN
oljaki v Moskvi
Na sovjetsko povabilo so bili včeraj uradni razgovori med partijskima in vladnima delegacijama obeh držav
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 5. jan. Sekretar PZDP Edward Gierek ta predsednik poljske vlade Peter Jaroszewicz sta dopoldne na vabilo sovjetske partije ta vlade priletela v Moskvo. Na letališču Vnukovo so ju sprejeli Leonid Brežnjev, Aleksej Kosigta m druge sovjetske osebnosti.
nesovjetskih virov so govorila o velikih dobavah sovjetskih surovin in sovjetskega žita za Poljsko. Nemara pa gre še za druge gospodarske olajšave in širše rešitve v okviru SEV.
Gierek in Jaroszewicz sta se danes vrnila v Varšavo.
TIT -VIDMAR
EDWARD GIEREK IN LEONID BREŽNJEV NA VNU-KOVSKEM LETALIŠČU.	Telefoto: UPI
Obisk dveh najbolj vidnih predstavnikov novega poljskega vodstva prav gotovo ne preseneča. Tvarine za razgovor s sovjetskimi voditelji najbrž ne manjka. Med opazovalci v Moskvi prevladuje mnenje, da je sestanek v Kremlju posvečen zelo konkretnim vprašanjem. K temu
navaja tudi forma obiska, ki je za zdaj dobil prav skopo publiciteto.
Na dne-Vnem redu so gotovo tudi sovjetsko-podjski gospodarski odnosi, in to ne glede na novo trgovinsko pogodbo, ki jo je sovjetski minister Patoličev pred dnevi že podpisal v Varšavi. Poro-
ZMAGI NAPROTI — na Pohorju.
Francozinja Francoise Mačehi,
zmagovalka v veleslalomu Foto: Čerin
»Zlate
lisice"
Avstrijke
Osmo tekmovanje najboljših alpskih smučaric na Pohorju končano
MARIBOR, 5. jan. — Osmo tekmovanje najboljših alpskih smučark sveta za »Zlato lisico« je končano. Drugi dan, ko /e bal na sporedu veleslalom, je sicer minil v manj ugodnih vremenskih razmerah, navzlic temu pa je splošni vtis o prireditvi odličen.
V veleslalomu so se Francozinje — zmagala je Macchije-va — Avstrijkam sicer nekoliko oddolžile za včerajšnji poraz, velike zmagovalke Pohorja 71 pa navzlic temu ostajajo naše sosede, ki so danes zasedle drugo do četrto mesto, v kombinaciji za »Pohorske lisice« pa so jim celo pripadle vse tri najžlahtnejše. Najboljša Jugoslovanka je bila tudi danes Mariborčanka Cizejeva — na 53. mestu med 74 tekmovalkami iz 12 držav.
(Podrobnosti o tekmovanju berite na športni strani.)
E. B.
Deževje
prizadelo
Malezijo
Življenje je izgubilo nad 30 ljudi, na desettisoče pa je evakuiranih
KUALA LUMPTTR, 5. jan. (Tanjug) — V Maleziji divjajo povodnji, kakršnih tam ni bilo že 40 let. Vlada je zato razglasila izjemno stanje. Ustanovila je poseben odbor, ki vodi reševanje prebivalstva na poplavljenih območjih in skrbi za dobavljanje živeža in zdravil tistim krajem, ki jih je voda odrezala od sveta.
Tudi prestolnica Kuala Lum-pur je pod vodo. V nekaterih ulicah v središču mesta stoji voda meter visoko. Samo iz okolice tega mesta so evakuirali 10.000 ljudi, skupaj pa je moralo zapustiti domove že
70.000	Malezijcev.
V povodnjih je izgubilo življenje najmanj 30 ljudi. Materialne škode še ne morejo oceniti. Dež še vedno lije, tako da se poplave širijo.
Ameriški senator Muskie
pojde v Moskvo
WASHINGTON, 5.	' jan.
(UPI). Senator Edmund Muskie, glavni pretendent za kandidata demokratske stranke na ameriških predsedniških volitvah 1972. leta, bo 14. januarja odpotoval na dvodnevni obisk v Moskvo. Rekel je, da bi se ob tej priložnosti rad sešel z Leonidom Brežnjevom ali premieram Kosiginom. Vendar za zdaj še ni znano, ali bo prišlo do teh srečanj.
Senator Muskie je bil ravnokar na obisku v Londonu. Danes potuje v Tel Aviv, od tam v Kairo, potem pa v Moskvo. Ko se bo vračal v Wa-shdngtan, se bo v Bonnu sestal s kanclerjem Brandtom.
Vrhovi
Med odstavki Nixo-novega pogovora z novinarji, ki so ga oddajale združene ameriške RTV mreže, bo bržkone vzbudil največ pozornosti oni, v katerem je predsednik malone predlagal, da bi se sestal s sovjetskimi voditelji — če bi to po njegovem prispevalo k brzdanju strateškega o-boroževanja ali bližnje-vzhodne krize. Sedanja popoli ideja o novem vrhu pa se od mnogih prejšnjih idej-in vrhov razlikuje.
Obe velikanki svojega splošnega odnosa do sveta nista še nikoli tar ko ozko in trdo merili po tem, kako celovitost tega odnosa vpliva na njuno pozicijo v zvezi z glavno nasprotnico ali partnerko, še nikoli nista imeli tako stvarnih; poslovnih izkušenj druga z drugo. Njuno skupno prioritetno zaporedje medsebojnih vprašanj ni bilo še nikdar začrtano tako jasno — SALT, Bližnji vzhod, Evropa, itd. kitajska ni še nikdar tako občutno vstopala v igro, kot zdaj. Podobnega bi- lahko našteli še mnogo, toda natančneje je morda vredno premisliti vsaj še eno njuno skupno pozicijo in težavo.
Ta pozicija in težava se ne skriva v tem, da je težko obvladovati in smotrno nadzirati, denimo, razmerja strateškega orožja in stroške zanj, dejanske in možne razsežnosti bližnje-vzhodne krize, ali pa neštete možnosti, ki se odpirajo v trojni igri s Kitajsko.
Ta glavna in skupna težava je v tem, da je biti sila velikanka vsaj tako težko kot lepo. Sleherna nova pozicija, ki jo osvojiš, se v odnosih moči spremiti j a v profit in hipoteko hkrati; sleherna kriza, ki se nanovo odpre, vabi z možnostmi in grozi z bremeni. Razen'tega sleherna nova akcija v mednarodnem prostoru terja svojo ceno v domačem in narobe.
Pa tudi to je le del vse resnice. Precejšnje območje odnosov med velikankama sloni na pojmu ravnotežja sil in pojmu statusa quo. Ravnotežje sil in status quo pa sta statična odnosa, ki ju dinamični družbeni razvoj vsak dan načenja in terja popravljanja, dopolnjevanja in novih opornikov.
Spričo vsega tega sta se velikanki znašli pred le navidez nedolžnim vprašanjem: do kolikšne mere naj nastopam kot velikanka, da bom velikanka, tudi v resnici ostala? Kaj je »potrebna trdnost« in kaj »smotrna zadržanost«? In naposled: ali je mirna koeksistenca (ne »miroljubna in aktivna«, to bi bilo zdaj še preveč) cilj ali sredstvo, je to strategija ali taktika?
To so vprašanja, ki v ozadju tekočih problemov zaposlujejo Belo hišo in Kremelj. Zdi se, da ta vprašanja dozorevajo in vsaj nekatera že terjajo daljnosežnih političnih odločitev. Kvaliteta teh odločitev je tisto, kar je pomembno in kar moramo pri snovanju svoje politike in graditvi pozicije upoštevati tudi mi. Sami vrhunski sestanki ali zamisli zanje pa so lahko nomagala, a ne dosti več.
DUŠAN DOLINAR
2. »tran DELO
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Sreda, 6. januarja 1971
Kulturna
perspektiva
Včeraj je »Delo« objavilo pomembno kulturno vest. Delavski svet Gorenjske predilnice iz Škofje Loke je pozval razne delovne organizacije k neposrednemu podpiranju gledališke umetnosti. Predlagal je, naj se ustanovi sklad Staneta Severja, ki bi stimuliral kvaliteto gledališke ustvarjalnosti na Slovenskem. Loški tekstilci so s pol starega milijona že položili prvi temelj za ta sklad. Prav gotovo bo zato njihov apel našel primeren odmev.
Sklep delavskega sveta loških tekstilcev odraža neko zavest, ki nam je danes še kako potrebna! In prav gotovo ne samo zavest samoupravnega organa, ampak vsega kolektiva, ki ga ta organ predstavlja. To je spoznanje, da je kultura sestavni del našega vsakodnevnega dela in snovanja, vsakodnevna potreba delovnih ljudi, toliko pomembnejša danes, ob izredno hitrem vzponu civilizacije, ki naj ob človekovih vse večjih sposobnostih in možnostih za ustvarjanje materialnih dobrin plemeniti njegov duh, ki mu naj oblikuje smisel za spoznavanje in vrednotenje lepega. Kulturno ustvarjanje je lahko močno zrcalo naše vsakdanjosti in nas samih. Ce se bomo dovolj ozirali vanj, se bomo bolje spoznali in se bolje oblikovali — našo zavest, naše medsebojne odnose. Našo človečnost.
Loški tekstilci so s svojim sklepom tudi pokazali, kako dobro razumejo uveljavljanje novih, samoupravnih odnosov v naši družbi. Povsem konkretno so pokazali, naj ne bo kultura le skrb pristojnih državnih organov, ampak vseh ljudi. Tako so tudi loški tekstilci iz- načela že izoblikovali prakso, ki nakazuje svetlejšo perspektivo ne le kulturnemu ustvarjanju, ampak samoupravljanju nasploh. Le-to se ne more omejiti le na urejanje praktici-stičnih vsakodnevnih vprašanj v okviru delovne organizacije ali samoupravne skup. nosti, ampak bo vse bolj zajemalo vse življenje, ki ga živimo.
Prav sedaj, ko se bo po novem zakonu o kulturnih skupnostih kultura samou- , pravno organizirala, so takšne odločitve toliko spodbud, nejše za vse kulturne ustvar- j jalce. Takšni sklepi bodo tudi , kulturne ustvarjalce prepri- j čalt, da so uspehi njihovega i dela sestavni del vseh naših j delovnih uspehov in da so ■ njihova prizadevanja in iška- j nja sestavni del vseh prizade- i vanj in iskanj po boljšem, \ plemenitejšem in lepšem ju- I tri.
Takšne odločitve proizva- j jalcev materialnih dobrin,- j njihova, skrb in prizadetost I za naš kulturni razvoj, bodo I prav gotovo našle svoj od. I mev v samih kulturnih usta- | novah in tistih organih, ki so po ustanoviteljstvu doslej še dolžni zanje skrbeti. Da bodo hitreje urejali svoje notranje probleme, kot je to primer v ljubljanski Drami, ki še doslej ni uspela dobiti ravnate. Ija in statutarno izoblikovati nekaterih notranjih odnosov, ki sedaj hrome njeno delo.
SERGEJ VOSNJAK
Kritično o resoluciji Izračuni na pamet?
Začetek razprave v zvezni skupščini o osnutku resolucije 197,1 - Nikola Džu-verovič: »Predvideni zunanjetrgovinski deficit je izračun na'pamet!« - Dalibor Kovačevič: »Cilji v resoluciji niso novi, ker jih razglašamo že leta.«
OD. NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug). V zvezni skupščini se je danes začela, jutri pa se bo nadaljevala v več odborih poslanska razprava o osnutku resolucije, ki se nanaša na družbenogospodarsko politiko za letos, s stabilizacijskim programom, ki ga je zvezni izvršni svet predložil z zamudo iz znanih razlogov. Prva je danes to razpravo začela komisija zvezne skupščine za revizijo in kodifikacijo zakonov s področja deviznega, carinskega in zunanjetrgovinskega sistema.
Predsednik te komisije, poslanec Sveto Kobal, je najprej seznanil poslance s tem, kako bodo predvidoma potekale razprave in kakšne naloge čakajo komisijo. Nekaj poslancev je potem postavilo vprašanja in izreklo svoje pobude glede besedila predlagane resolucije. Kakor je poudaril član komisije dr. Stane Pavlič, ljudje pričakujejo, da bo resolucija bolj konkretna, »še tem prej, ker smo že doslej sprejeli toliko resolucij«. Zahteval je, da je treba določiti postavke negativne plačilne bilance, in menil, da je treba opredeliti, »kaj je to: prva faza stabilizacijskega programa?« Pripomnil je, da predlagano besedilo resolucij ne predvideva ostrejših ukrepov za zmanjšanje investicij. Zavzel se je za to, da bi iž resolucije izločili nedoločene izraze, da bi določili roke in da si moramo biti na jasnem o tem. kdo bo odgovoren, če resolucije ne bodo uresničevali.
.Poslanec Cedo Borčič je hotel, da mu pojasnijo, kaj pomeni formulacija »uvedli bomo sodobnejše mehanizme za spodbuditev izvoza«, češ glede tega se tudi v tej komisiji najbolj zapletamo.
Obvestilo
Bralcem sporočamo, da bomo od petka, 7. januarja, dalje objavljali Obvestilo republiškega zavoda za zaposlovanje o potrebah po delavcih v petkovih številkah »Delg« v prilogi Pisani petek.
Imel je pomislek, da predlagana večja pooblastila, po katerih bi Narodna banka Jugoslavije lahko imela večji nadzor nad poslovnimi bankami, »ne bi ogrozila učinkovitosti in poslovnosti poslovnih bank«.
Član te komisije inž. Prvo-slav Rakovič (generalni direktor »Zastave«) je predlagal da o tem ne bi razpravljali na široko, ker »ni časa za veliko razpravljanja, gospodarstvo pričakuje odločitve«. Rakovič je potem dejal: »Ne bi smeli zabresti v prejšnje napake in prvega pol leta razpravljati o tem, kaj bomo delali, drugega pol leta pa razpredati o tem, kaj smo delali — na koncu leta pa bi se potlej pokazalo, da je šlo vse spet po starem.«
Nekaj stvari je na vprašanja poslancev pojasnil direktor »Zastave«) je predlagal, dr. Dušan Anakioski, ki je med drugim dejal, da »bistveno zmanjšanje primanjkljaja v izmenjavi s tujino« pravzaprav pomeni predvidevanje, da bo v tem letu od lanskih 360 milijonov dolarjev skupnega deficita letos deficit zdrknil na samo SO milijonov dolarjev in da se ne smemo preveč zanašati na devizna nakazila naših delavcev iz tu-iine.
Poslanec Nikola Džuvero-vič je rekel, da je v skrbeh zaradi restriktivnih ukrepov za zmanjšanje uvoza, medtem ko je član komisije dr. Nikola šušnjar pripomnil, da v resoluciji ni govora o življenjskem standardu delovnih ljudi, češ »predvideni deficit 90 milijonov dolarjev je izračunan na pamet«. »Bolje bi
bilo, če bi računali z zmanjšanjem deficita za 50 odstotkov, sicer nas bo stvarnost postavila na laž.« Podvomil je o tem, da bomo možnosti za prehod na konvertibilnost domače valute zares lahko ustvarjali tako, kot predvidevamo, meneč, da je tisto, kar je predvideno v resolu-
ciji, »dirigirana konvertibilnost, ki nima veliko skupnega z našim razvojem«. Član komisije Dalibor Kovačevič je pripomnil, da »na splošno inflacijo v gospodarstvu reagiramo z — inflacijo resolucij«, rekoč, da so »cilji v resoluciji jasni, niso pa novi, ker takšne cilje razglašamo že leta, a jih zmeraj zgrešimo«.
Zvezni izvršni svet je prevzel obveznost, da prouči vse te in druge kritike in pripombe poslancev k resoluciji 71, preden bo nekje pred koncem tega meseca predložil skupščini dokončno besedilo.
ZDRAVKO ILIČ
Sporazum
med proizvajalci
sladkorja
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug). Proizvajalci sladkorja bodo 11. januarja podpisali v zvezni gospodarski zbornici sporazum o usklajevanju programa proizvodnje, politiki razširjene reprodukcije in skupni prodaji sladkorja. Namen tega samoupravnega sporazuma je, kakor je dejal inž. Mi-lorad Džomba, direktor poslovnega združenja sladkorne industrije Jugoslavije, določiti temelje in načela za medsebojno načrtno proizvodnjo, razširjeno reprodukcijo in prodajo celotne jugoslovan- j ske industrije sladkorja.
Naša vojaška delegacija v Alžiru
AL2IR, 5. jan. (Tanjug). Na povabilo alžirskega ministrstva za narodno obrambo je danes prispela v. Alžir jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom generalpolkovnika Viktorja Bubnja. načelnika generalnega štaba JLA.
Jugoslovansko delegacijo je sprejel polkovnik Sabu, član sveta revolucije in generalni sekretar ministrstva za narodno obrambo.
Ne nad in ne mimo zvezne skupščine
Komisija srbske skupščine za ustavna vprašanja o spremembah v ustavi
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug). Na današnji seji komisije za ustavna vprašanja SR Srbije so obravnavali funkcije federacije na področju političnega sistema, razmerje med federacijo, republikami in avtonomnimi pokrajinami, ekonomske tunkcije federacije in status njenih organov.
Pravice
delovnim
enotam
Konferenca Zveze sindikatov BiH o odnosih v integriranih podjetjih
SARAJEVO, 5. jan. (Tanjug). Konferenca Zveze sindikatov BiH se je na današnji seji zavzela za to, da bi delovnim enotam v združenih gospodarskih organizacijah omogočili neokrnjeno uveljavljanje pravic, ki jih imajo glede na svoj samou-p ravno- gospodarski položaj. Na tem zborovanju, ki je posvečeno razvoju samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah, je bilo namreč izrečeno mnenje, da v nekaterih integriranih delovnih organizacijah tega načela ne spoštujejo in ga delovnim enotam po integraciji odtujujejo, čeprav so ga ustvarile s svojim delom.
V dopoldanski razpravi so s pridržki ocenjevali najnovejše sklepe ZIS o osebnih dohodkih.
Cene 1970: rekord
Lani.cene na drobno večje za 9,6 odstotka - Izvoz večji za 14 odst., uvoz za 34 odstotkov večji kot 1969. leta
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 5. jan. Cene proizvajalcev industrijskih izdelkov so se lani v primerjavi s prejšnjim letom zvišale za 9,3 odstotka, za največ v zadnjih 18 letih; tako so izjavili na današnji redni tiskovni konferenci v zveznem zavodu za statistiko.
Glede prve teme so v razpravi poudarili, da mora biti v besedilu bližnjih sprememb zvezne ustave pri oznaki nove narave federacije zapisano, da je SFRJ socialistična, samoupravna in federativna skupnost narodov in narodnosti, delovnih ljudi in državljanov, hkrati pa tudi
UREJA
UREDNIŠKI ODBOR:
Mitja Gorjup (glavni urednik). Jak Koprivc (odgovorni urednik), Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo), Miran Šuštar (zunanja politika), Sergej Vošnjak (kultura), Miro Zakrajšek, Matija Dermastja (dopisništvo, lokalna kronika), Evgen Bergant (šport). Dušan Trebše (centralna redakcija)
Osnutki
ustavnih
amandmajev
Dogovor koordinacijske skupine komisije za ustavna vprašanja o delu
LJUBLJANA, 5. jan. — Na današnji seji je koordinacijska skupina skupne komisije vseh zborov slovenske skupščine za ustavna vprašanja pregledala dosedanje delo in se dogovorila glede dela.
Koordinacijska skupina je predvsem pregledala, kako so bila v že sestavljenih osnutkih amandmajev k zvezni u-stavi uveljavljena stališča, za katera se zavzemajo tako politična kot skupščinska telesa Slovenije. O tem so poročali posamezni člani delovnih teles zvezne ustavne komisije iz Slovenije. Osnutki ustavnih amandmajev pa so oblikovani glede funkcij federacije na področju političnega sistema in odnosov med federacijo, republikami in avtonomnimi pokrajinami, glede ekonomskih funkcij federacije in glede organov federacije. V posebnem gradivu pa so razložena vprašanja, glede katerih naj bi odločali ob soglasju vseh /epublik, oziroma po posebnem postopku.
Sedanji osnutki amandmajev se nanašajo na tiste spremembe zvezne ustave, ki naj bi jih sprejeli letos spomladi. Predsedniki posameznih delovnih skupin republiške ustavne komisije pa so povedali, da vzporedno že oblikujejo predloge, kaj bi bilo treba v prvi fazi spremeniti v republiški ustavi. V. J.
zvezna država, kar je izraz državnosti republik in avtonomnosti pokrajin. Takšna oznaka federacije bi natančneje določila ustavni položaj republik kot izvirnih državnih družbenopolitičnih skupnosti in sestavnih delov SFRJ.
Glede položaja avtonomnih pokrajin je bilo slišati mnenje, da v sosednji fazi ustavnih sprememb niso predvidene spremembe ustavnopravnega položaja avtonomnih pokrajin v zvezni ustavi, vendar bo treba na temelju sedanjih izkušenj zagotoviti nadaljnji razvoj socialističnih avtonomnih pokrajin v okviru SR Srbije.
Člani ustavne komisije SR Srbije so nato govorili o uvajanju novih družbenih razmerij, o pravicah in obveznostih federacije, republik. avtonomnih pokrajin in občin na področju narodi;0 obrambe, mednarodnih odnosov. notranjih zadev, pravosodja in družbenih služb.
V zvezi z ustanavljanjem predsedstva SFRJ je bilo iz-raženo stališče, da bo treba njegov položaj določiti v duhu predloga predsednika republike in da naj njegove pristojnosti ne bi segale nad zvezno skupščino' ali mimo nje.
Najbolj sp med proizvodnimi cenami lani poskočile cene materala za reprodukcijo — za 11,8 odstotka, zatem blaga za osebno potrošnjo — za 7,4 odstotka, in delovnih sredstev — za 5.4 odstotka. Za največ so se zvišale cene pri proizvajalcih papirja — za 23,5 odstotka, in v lesni industriji — za 22,5 odstotka.
Lani so, se zvišale cene na drobno za 9.6 odstotka, življenjski stroški za 10,6 odstotka in gostinske storitve za 16,1 odstotka. Po današnjih podatkih zveznega zavoda za statistiko so bile cene proizvajalcev industrijskega blaga decembra v primerjavi z novembrom višje za 0,3 odstotka, cene na drobno za 0,5 odstotka, življenjski stroški za 1 odstotek in gostinske storitve za 0,2 odstotka. Vsi ti indeksi višjih cen v decembru pa zaostajajo za naraščanjem cen v istem mesecu leta 1969.
Izvoz je decembra znašal 2 milijardi 390 milijonov dinarjev, za 21 odstotkov več kot istega meseca leta 1969, decembra leta 1970 pa je izvoz na konvertibilna tržišča upadel za približno 2 odstotka povečal pa se je na vzhodnoevropska klirinška tržišča. Precejšen delež pri izvozu odpade na ladje — izvozili smo šest ladij v vrednosti 327 milijonov dinarjev. Uvoz pa se decembra ni zmanjšal, čeprav je bil uveden obvezen polog: v tem mesecu je znašal uvoz 3 milijarde 536 milijonov dinarjev, za približno 35 odstotkov več kot decembra predlani. Najbolj se je povečal uvoz s konvertibilnega ob-
močja. v primerjavi z decembrom 1969 za 46 odstotkov.
Celoten jugoslovanski izvoz v letu 1970 je znašal 20 milijard 958 milijonov dinarjev, za 14 odstotkov več kot 1969 (izvoz na konvertibilna tržišča je bil tedaj večji za 13 odstotkov)'. Vrednost uvoza je lani dosegla 35 milijard 870 milijonov dinarjev (od tega s konvertibilnih tržišč 25 milijard 960 milijonov dinarjev). kar je za 34 odstotkov več kot leta 1969. V lanskem letu je znašal celoten trgovinski primanjkljaj v zunanjetrgovinski menjavi 14 milijard 890 milijonov dinarjev (oziroma' približno 1 mi-
Novo mestno naselje pri Prištini
FRISTINA, 5. jan. (Tanjug). Lani so v glavnem mestu Kosova zgradili 400 stanovanj, letos- pa jih nameravajo še 450. Tako bo naselje Ulpiana z več kot 10.000 prebivalci končano.
Letos je v načrtu tudi predvideno, da bodo dokončali o-krog 3 km cest ter uredili o-krog 40 lokalov za potrebe trgovine in gostinstva.
Izdelali bodo več tekstilnih strojev
VALJEVO, 5. jan. (Tanjug). Največje valjevsko podjetje Krušik namerava letos povečati proizvodnjo za 30 "Z# in to najbolj (39%) v delovni enoti tekstilnih strojev, ki je za 90 % letošnjih izdelkov že sklenila pogodbe.
lijardo 200 milijonov dolarjev). Na deficit s konvertibilnimi tržišči odpade 91 odstotkov celotnega primanjkljaja, 4 odstotke na vzhodnoevropska tržišča, 5 odstotkov pa na druga klirinška območja.
ZDRAVKO ILIČ
Dolžniki bodo dobili gorivo le za gotovino -JAT prvi na vrsti
ZAGREB, 5. jan. (Tanjug). Avio-servisi INA na letališčih v Zagrebu, Dubrovniku, na Krku, v Splitu in Zadru bodo od jutri lahko prodajali gorivo letalom JAT le za gotovino. Tega se bodo morali držati tudi vsi drugi, ki so podpisali sporazum med glavnimi podjetji jugoslovanske naftne industrije, na primer »Jugopetrol«, »Hena« in drugi. Sporazum določa, da morajo v primeru, če eden od podpisnikov noče več prodajati na kredit, enako ravnati tudi vsi drugi.
Za ta skrajni ukrep se je INA odločila zaradi tega, ker se zam^n trudi, da bi izterjala za 800 milijonov dinarjev nad leto dni starih dolgov. JAT dolguje INI 350.000 dolarjev in 2 milijona dinarjev.
Tudi zagrebški »Agrokombinat«, ki je dolžan 33 miiijo-■nov dinarjev, ne bo več dobil goriva, čez nekaj dni pa se bo enako godilo še transportnima podjetjema iz Labina v Istri m Metlike ter nekaterim drugim.
Pisma bralcev
Nekaj misli o nezgodah v cestnem prometu
K pisanju me je spodbudila vrsta prispevkov o na-' slovni temi v tejle rubriki. Želim pa povedati samo to, kar čutim ob poročilih o raznih prometnih nezgodah, spremljam pa tudi vzgojo voznikov in predloge za zboljšanje varnosti v cestnem prometu.
Leta 1965 je bil razveljavljen predpis o obvezni strokovni izobrazbi (kvalifikaciji) poklicno zaposlenih voznikov motornih vozil. Posledica je bila, da so mnogi vozniki sedli za kr. mila tudi najtežjih vozil in avtobusov, a niso imeli pojma, kako delujejo -varnostne naprave na vozilih itd. Skratka, ni bilo 'predpisa, da mora biti poklicno zaposleni voznik v stroki pismen! Isti zakon je sprostil poučevanje kandidatov za vozniški izpit. Tako je bil tudi ukinjen neke vrste monopol za poučevanje voznikov, ki so ga imele nekatere organizacije in šole. Cena inštruktaže se je takoj znižala, poučeval je lahko vsakdo, ki je imel vozniško dovoljenje tri leta, in vsi so učili, če so znali ali niso znali, tekmovali so, kdo bo več kandidatov »usposobil« za samostojno vož. njo.-.
Pred izidom noveliranega zakona o cestnem prometu leta 1969 je bilo izredno živahno. Prometne nezgode, ki so naraščale s porastom števila motornih vozil in voznikov začetnikov, so bile razlog za predlog, da se uvedejo strogi inštruktor-ski izpiti, češ da to terjajo žrtve na cestah. In tako imamo danes inštruktorje/ mnogi si manejo roke, a kaj je s tem varnost v cestnem prometu pridobila, je za sedaj zavito v tančico. Moje mnenje je: NIČESAR, NASPROTNO, STANJE SE JE POSLABŠALO. Zakaj? Cena inštruk-taži se je povečala, kot se to spodobi po ponudbi in povpraševanju! Povsem se strinjam z ugotovitvami, da mnogi inštruktorji učijo kandidate za vozniški izpit po »stezah izpitne komisije«, o prometni etiki pa pri mnogih inštruktorjih ni duha ne sluha. Zakaj? Učili so se samo za izpit, večletne prakse v vožnji, ki edino usposobi voznika za inštruktorja, pa niso imeli.
Idealisti z bogatimi izkušnjami so pošteno mislili in predlagali inštruktor-ske izpite, da bi tako izločili voznike, ki nimajo v prometu izkušenj in niso karkoli nuditi. Vmes so posegli specialisti m izločili vse, strokovnjake in analfabete. Danes ne morejo poučevati svojca niti visokokvalificirani vozniki, ki so prevozili sto tisoče kilometrov z najtežjimi vozili, to so morgli prepustiti tistim, ki so napravili inštruktorski izpit! Ta predpis avtomatično izključi tisoče sposobnih voznikov, ki so občasno poučevali svojce; ker ni bilo vprašanja, kako plačati inštruktorja, se je vožnja pod nadzorstvom izkušenega voznika opravila tudi na več tisoč kilometrih, mnogokrat po najtežjem tere. nu, in tako so ti vozniki začetniki pričeli voziti samostojno s kar precejšnji-
mi izkušnjami. Danes takih začetnikov z vozniškimi izkušnjami na težkem terenu in pri največjih hitrostih ni — in rezultat: prometne nezgode se bodo še in še vrstile — zaradi nezadostne izkušenosti voznikov.
V osnutku republiškega zakona o cestnem prometu je bilo predvideno, da bi lahko vozniki motornih vozil B kategorije, ki so prejeli plaketo »vzorni voznik«, poučevali vožnjo brez in-štruktorskega izpita. Ko sta zastopnika organizacije združenja šoferjev in avtomehanikov postavila predlog, da se taka ugodnost prizna tudi voznikom profesionalcem, ki so prav tako prejeli plaketo »vzorni voznik« in v svoji praksi prevozili sto in sto tisoče kilometrov, je predlagatelj odgovoril: Ne, tem voznikom tega ne moremo priznati!
Vrnimo se k prometnim nezgodam in se vprašajmo, ali smo res storili vse, da bi prometne nezgode zmanjšali. Mnogim, prometnim nezgodam botruje alkohol. Selekcija bi se morctla pričeti pn kandidatih za vozniški izpit. Večkrat vsa soseska ve, da ta ali oni ne pozna meje pri uživanju alkohola, pa vendar dobi voz-niško dovoljenje! Pri zdravniškem pregledu sicer nekatere odkrijejo, praksa pa kaže, da mnogih ne spoznajo. Nerazumljivo je tudi, kako to, da zavarovalnica še kasko zavaruje vozila lastnikom, ki' so imeli večkrat na leto »smolo« m raz-bili svoj avto!
Ocenjevanje sposobnosti voznika je brez dvoma odgovorno, pa tudi do skrajnosti nehvaležno delo. Najtežje je takrat, kadar član komisije ni mojster b prometni stroki, kar bi sicer moral biti osnovni pogoj za tako delovno mesto. Pri teoretičnem delu izpita naj bi ločili ono, kar mora vedeti graditelj vozil, in tisti, ki vozila opremlja, ter končno osebje pri tehničnem pregledu vozil. Kandidati pa naj se učijo in vedo tisto, kar sami nameščajo in urav. navajo na vozilu. Spominjam se, kako so nekega kandidata za motocikel (A kategorija) vprašali, kako mora biti cisterna za prevoz goriva v notranjosti pregrajena!
Mnogo se med vozniki tu. di razpravlja, zakaj je v Sloveniji samo ena izpitna komisija za inštruktorske izpite. Radi bi vedeli, zakaj . ni izpitne komisije tudi v Mariboru, Celju in Kopru. Organizacija ZŠAM je predlagala, da se v republiškem zakonu o varnosti cestnega prometa predvidi, da se ustanovi komisija, ki naj bo pristojna za obravnava-nje pritožb zoper delo in zoper odločbe izpitnih komisij.
Iz prakse sem nanizal nekaj misli iz te pereče prob. tematike z edino željo, da bi v nastopajočem novem letu na pravem kraju in pravilno sprejemali premišljene ukrepe za večjo varnost v cestnem prometu.
IVAN KOČEVAR, Ljubljana.
Prešernova 16
Unitas, hvala!
Februarja leta 1970 sem kupil SO-litj-ski bojler TIKI. Ker sem nato moral za šest mesegev v bolnišnico, sem garancijo nekam založil. Bojler mi je priklopil neki zasebnik, ki pa ni nastavil termostata. Tako je bil boj-
ler vklopljen nepretrgoma pol leta na maksimum (120 stopinj). Sele potem je varnostni ventil očjoovedal hkrati z vso baterijo: cev je pregorela zaradi pregretosti. Kupil sem nov ventil tipa »borac«, vendar se je izkazalo, da je zanič. Reklamiral sem ga v »Fe-rumu« na Trgu Maria in Engelsa, kjer sem ga kupil. Ker pa mi prodajalec ni izpolnil garantnega kupona in me na to sploh ni opozoril, moje reklamacije niso upoštevali. Kupil sem nov ventil »borac« in tokrat so mi dali garantni list. Istega dne mi je mojster ventil vgradil, toda napaka se je ponovila. Spet se mi je začela segrevati dovodna cev za mrzlo vodo. razen tega pa mi je pri ventilu uhajala nar a. Neverjetno, toda resnično! Za dva ventila po 37,50 dinarja in za delo sem plačal 120,00 dinarjev
„Pisma
bralcev"
so vaša tribuna
SODELUJTE
— za prazen nič!
Nazadnje sem sedel in napisal pismo podjetju UNITAS v Ljubljani. Razložil sem jim, da sem garantni list izgubil, in jih poprosil, naj mi na moj račun Po povzetju pošljejo originalni varnostni ventil. Pomislite, pošiljka je prispela že tretji dan, in poštar ml je zaračunal samo poldrugi dinar! Nad ažurnostjo bratov Slovencev sem kar osupnil. Razen tega so me v spremnem nismu zaprosili. naj jim pošljem v Ljubljano originalni ventil, da bodo ugotovili, zakaj je odpovedal!
Hvala vam, tovariši iz podjetja UNITAS, da ste pokazali tako visoko poslovno moralo, naša podjetja pa naj vidijo, kaj je- evropska trgovina!
MILORAD RADOSAVLJEVIČ Brača Baruh, 2129 Beograd
Odgovori na vprašanja
Nadomestilo osebnega dohodka
C. J., V. — V yaši delovni organizaciji ima del delavcev tedenski počitek v nedeljo, drugi del pa v ponedeljek. Zanima vas, ali tistim delavcem, ki bi morali delati v nedeljo 1. novembra, torej na dan mrtvih, pripada nadomestilo osebnega dohodka?
ODGOVOR: Tisti delavci, ki imajo kot dan tedenskega počitka določen v splošnem aktu delovne organizacije ponedeljek, imajo po našem mnenju v smislu člena 74 temeljnega zakona o delovnih razmerjih pravico do nadomestila za nedeljo, ko bi morali delati, če ne bi bila nedelja slučajno tudi državni praznik.
Kupon za pravno posvetovalnico
..DELA"
Licitacija — na škodo delavcev
Delavci, najeti v Srbiji za polaganje koaksialnega kabla do Kopra, so zaradi nemogočih delovnih in življenjskih pogojev zapustili delo in odšli domov
KOPER, 5. jan. 2e nekaj časa polagajo od Ljubljane proti Kopru koaksialni kable. Investitor ijubljanski Vegrad je to delo poveril na natečaju najcenejšemu ponudniku, podjetju Inženiring—Progres iz Beograda. Ta je za to delo najemal delavce v južni Srbiji.
Borcem Zidanškove brigade
Valbimo vse borce XI. SNOUB »Miloša Zidanška«, da se udeleže proslave ob 27 obletnici ustanovitve brigade. Proslava bo v soboto, 9. januarja ob 10. uri v vojašnici »Franca Rozmana« (kadetnica) v Mariboru. Ob 11.30 uri bo v domu JLA odprta razstava »Po poteh Zidanškove brigade«, ob 12. tiri pa bo partizansko srečanje.
Zaradi pomanjkljivih naslovov ne bomo pošiljali posebnih vabil.
ODBOR XI. SNOUB »MILOŠA ZIDANŠKA«
2e nekajkrat je bilo slišati, da ti delavci delajo v nemogočih razmerah, vendar se ni nihče zavzel, da bi se kaj spremenilo. Zato ni bilo nič čudnega, če konec decembra delavci niso hoteli več delati.
Zastopniki Inženiring-Pro-gresa so obiskovali vasi v južni Srbiji in ponujali ljudem zaposlitev pri polaganju kabla. Obljubljali so jim, vsaj tako trde delavci, 42 dinarjev dnevno ter hrano in stanovanje. Dejali so jim, da bodo lahko zaslužili mesečno 1500 do 2000 dinarjev
Zadnja skupina delavcev, okoli 140 ljudi, je prišla konec novembra. Nastanili so jih v zapuščeni baraki v Kozini. Spočetka so imeli le ležišča na tleh. V sobe so spravili tudi do 40 ljudi, tako da so morali stopati drug čez drugega, šele ko je pritisnil mraz in s« premočeni delavci niso imeli kje ogreti, so poskrbeli za nekaj peči.
Zaposlenim na burjevitem področju so dajali hrano dvakrat dnevno. Dopoldne so jim enolončnico pripeljali na delovišče, popoldne pa so jo dobili, ko so se vrnili z dela. Mnogi izmed njih so .prišli sem brez denar j g in so seve-
da ostajali tu le pri pičlih dveh obrokih hrane.
Za hrano m prenočišče so jim zaračunali dnevno 12 dinarjev. Ko je nekaj delavcev zbolelo, so videli, da sploh niso mogli dobiti zdravniške pomoči, ker jih podjetje ni zavarovalo.
O predlogu resolucije vsi odbori ta mesec
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug) Od jutri pa do konca tedna bo v zvezni skupščini zasedalo sedem odborov gospodarskega zbora. Na dnevnem redu je predlog resolucije o temeljih družbenogospodarske politike za leto 1971 s stabilizacijskim programom.
Pojutrišnjem bo o tem predlogu razpravljal tudi odbor za družbenogospodarske odno. se pri prosvetnokultumem zboru zvezne skupščine. Ta zbor bo imel prvo letošnjo sejo 12. januarja in bo na njej obravnaval resolucijo.
Pričakujejo, da bodo do konca meseca razpravljali o omenjenem predlogu tudi v vseh drugih pristojnih zborih zvezne skupščine.
Vse to je pripeljalo do tega, da so se čutilj delavci prevarane Zahtevali so, naj jim 25. decembra izplačajo zaslužek in jih pustijo, da odidejo domov. Toda zaslužka niso dobili niti še dva dni kasneje, ko so prekinili delo in zahtevali, da jim omogočijo povratek domov. Izplačilo je bilo šele 30. decembra, ko so delavci že odšli domov.
šef gradbišča Keco Krkovič je povedal, da imajo pri teh delih že do zdaj okoli 220.000 dinarjev izgube. Zatrjeval je da so v skupini slabi delavci, da so delavci sami zahtevali, naj jih ne zavarujejo, ker bi tako več zaslužili in da so tudi sami soglašali s hrano dvakrat dnevno, ker bi jim podjetje tako manj odtegovalo.
Inženiring—Progres iz Beograda je bil najnižji ponudnik za polaganje kabla od Postojne do Kopra. Toda to najnižjo ponudbo so skušali doseči tako, da so stiskali na račun delavcev tudi za tisto, kar bi jim bili po zakonskih določilih dolžni dati. Presenetljivo je, da niti inšpekcije za delo, niti sindikat niso že prej posegli vmes, saj ni bila nobena skrivnost, v kako bednih razmerah živijo delavci na tem gradbišču.
Skupina delavcev- pri polaganju koaksialnega kabla je zapustila delo. Vprašanje je, ali je to ljudi pri Inženiring— Progresu spametovalo. Pravzaprav pa je to, kar so doslej delali z delavci, nekaj,
za kar bi moral nekdo odgovarjati, in to pred sodiščem.
GUSTAV GUZEJ
Število
rojstev
upada
Natalnost v letu 1970 nižja za 1 odst. in blizu evropskega povprečja
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug) Zvezni zavod za statistiko je v svoji »statistični bilanci« o lanskoletnih gibanjih v naši državi navedel nekaj zanimivih podatkov o gibanju rojstev, sklepanju zakonskih zvez in o številu prebivalcev.
Visoka stopnja naravnega prirastka prebivalstva, ki je posebno izrazita v nekaterih območjih Jugoslavije, se je začela dokaj naglo zniževati k evropskemu poprečju. Po statistiki se je natalnost v letu 1970 zmanjšala kar za cel odstotek, tako da je prišlo na vsakih tisoč prebivalcev 17,6 živorojenih otrok. Tako se je prirastek prebivalstva zmanjšal na 8,4 promile, ker se stopnja umrljivosti ni zmanjšala.
pralni stroji, hladilniki, tv črnobeli in
niki renomira-ne firme
PHILCO @
se odlikujejo po kvaliteti brezhibnosti in sodobni obliki
t
ZA VAŠ DOM
ekskluzivna prodaja z sl slovenijo
©
metalka
ljubljana
prodajalna
Titova 24
prodaja za devize
obidite nas !
/
\ •
Kako je z reformo
Centralni komite ZKS bo na svoji 18. seji, ki bo v drugi polovici januarja, •med drugim tudi ocenil, kako poteka dosedanje uresničevanje reforme
CK ZKS je vključil v svoj program razpravo in oblikovanje stališč o izvajanju reforme, stabilizaciji in ekonomskem sistemu v povezavi s spremembami v političnem sistemu. To je štoru z namenom, da ZK natančneje opredeU svoja stališča do dogajanj, ki so zdaj v središču naše pokornosti. Posebna komisija je že prejšnji mesec pripravila teze za javno razpravo, iz katerih povzemamo nekaj misli. (Teze so bUe v celoti objavljeno v Komunistu, 18. XII. 1970.) Komisija pričakuje, da bo dobila pripombe in predloge ne samo od organizacij ZKS, temveč tudi od drugih organov, delovnih organizacij in posameznikov. Pripombe in predloge sporočite komisiji za pripravo 18. plenuma CK ZKS, Ljubljana, Tomšičeva 5. Tokrat povzemamo le tisti del tez, ki govori o uresničevanju refomfe.
Zveza komunistov Jugoslavije je začrtala nadaljnji razvoj družbenoekonomskih odnosov in upravljanja procesa družbene reprodukcije na VIII. kongresu leta 1964. S tem je sprejela idejnopolitična izhodišča družbenoekonomske reforme. Gospodar-i
Atest
Zvezna skupščina bo kmalu obravnavala predpis o uvedbi obveznega a-testa za uvožene tekstilne izdelke in surovine, da bi preprečili razmetavanje deviz za uvoz nekakovostnega blaga in surovin. Morda ne bi bilo napak, če bi podoben preventivni ukrep uvedli tudi pri uvozu tujih licenc, saj tudi na tem področju marsikdaj ugotavljamo, da uvažamo v svetu že zastarele tehnologije in proizvode.
Perspektiva
Jugoslovanski izdelovalci in sestavljalci osebnih avtomobilov, ki so lani dali na trg 125.000 vozil, predvidevajo, da jih bodo 1975. leta izdelali že 435.000. če bodo naši izdelovalci in sestavljalci v naslednjih petih letih spet potrojili obseg proizvodnje in če bi povrh še združili svoje proizvodne zmogljivosti, utegne 1980. leta naša proizvodnja avtomobilov postati e-konomsko rentabilna tudi v evropskem merilu ...
Ravnovesje
Po podatkih statistične službe občine Požarevac v delovnih organizacijah v Kučevu niti v delavskih svetih, niti v upravnih odborih ni nobenega mladinca. Zato pa je po podatkih tamkajšnjega zavoda za zaposlovanje na njihovem spisku nezaposlenih precej mladih strokovnjakov ter visokokvalificiranih in kvalificiranih delavcev!
Kompromis
Sklep ravnateljstva banj aluške gimnazije, da bodo odslej dovolili dijakom-kadilcem kajenje v posebej za to določenem prostoru, je sprožil v javnosti zelo različne komentarje: medtem ko nekateri odobravajo legalizacijo kajenja kot ukrep, ki bo vplival na zmanjšanje števila kadilcev med dijaki, drugi obtožujejo ravnateljstvo, da je sokrivo »zastrupljanja« mladine. Morda bi bilo najmanj zamere, če se ravnateljstvo odloči za kompromis in dovoli dijakom kajenje — vendar samo na skrivaj_
ski ukrepi, do katerih je prišlo julija 1965, so pomenili zakonsko osnovo sprejete smeri družbenoekonomskega razvoja.
Prvim ukrepam na gospodarskem področju bi bili morali slediti nadaljnji ukrepi, ki naj bi bili v razmeroma kratkem času uveljavili delovne skupnosti kot temeljne nosilce procesa družbene reprodukcije. Pričakovani nadaljnji ukrepi, zlasti sproščanje cen, razvijanje tržnih odnosov in poglabljanje ek o-nemških odnosov s tujino, pa so izostali — v veliki meri zaradi nevzdržnih materialnih obveznosti federacije, ki so bile prenesene v srednjeročni načrt. Zaradi tega se je reforma že od začetka odvijala v konfliktu med močno zakoreninjenimi elementi etatističnega sistema gospodarjenja in samoupravno tržno usmeritvijo.
Analize so pokazale, da smo se oddaljili od refonpne smeri zaradi prepočasnega uveljavljanja njenega izhodišča, ki je bilo: razpolaganje delovnih skupnosti z rezultati svojega dela in samostojno
upravljanje procesa družbene reprodukcije, skupaj in v povezavi z drugimi delovnimi skupnostmi. Zaradi zaostrenih družbenih in ekonomskih protislovij So se pojavljale vedno ostrejše kritike in zahteve po prelomnih ukrepih, ki bi zavrli negativne pojave ter vzpostavili reformno usmeritev in miselnost.
Dejavnost ZKS je bila sicer ves čas usmerjena k uveljavljanju reforme, o čemer priča tudi vrsta dokumentov, vendar ZKS ni bila dovolj učinkovita pri prvih odklonih od reformne smeri; ni zmogla usposobiti in organizirati sama sebe in delavnih ljudi za dosledno izvajanje reforme.
Zato je sedaj posebno pomembno, da poleg vsebinskih nalog opredelimo tudi način in sredstva politične akcije za izvajanje nadaljnje faze družbenoekonomske reforme. Pri tem velja- med drugim upoštevati naslednje okoliščine:
Družbeno bogastvo je znatno večje kakor leta 1965, torej se je povečala tudi materialna osnova samoupravlja-
nja, a samo po obsegu, ker se ni povečal delež delovnih skupnosti v narodnem dohodku. Deloma smo preusmerili, razširili in modernizirali proizvodno, vendar poteka to prepočasi, uvajanje sodobnih metod, tehnologije in organizacije dela pa zadeva na ovire zaradi pomanjkanja denarja, pomanjkljivega znanja in subjektivnih slabosti. V delovnih skupnostih je že veliko mladih strokovnjakov, prodrlo je spoznanje, da je treba znanje stalno izpolnjevati m uporabljati dosežke raziskovalnega tudi v praksi, vendar s premiki na tem področju še ne moremo biti zadovoljni. Zaradi negativnih izkušenj zadnjih dveh let se je poglobila zavest delovnih ljudi, da so protiinflacijski ukrepi .uravnovešenje gospodarskih tokov in dosledno uresničevanje izhodišč reforme nujni za zavarovanje njihovih življenjskih koristi.
Razvoj samoupravnih odnosov in povezovanje delovnih skupnosti sta mogoča samo, če bodo organi federacije -opravljali ie tiste funkcije in razpolagali le s tistimi sredstvi, ki jih nanje prenesejo republike in samoupravne delovne skupnosti. V takih razmerah se bo uveljavilo budi dogovarjanje in sporazumevanje kot sredstvo in način upravljanja procesa družbene reprodukcije.
M. J.
Jutri:
Stabilizacijska politika
PERO
— Vendarle imamo hišnih svetov!
zdaj priložnost, da dokažemo upravičenost obstoja
Izhod: samostojno zavarovanje
Odgovori podpredsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Vinka Hafnerja na vprašanji poslancev republi-s ega zbora Vlada Crneta in Ivana Krefta glede odpravljanja razlik v višini pokojnin naših vojaških upokojencev
Poslanca republiškega zbora Vlado Črne in Ivan Kreft sta vsak zase postavila izvršnemu svetu vprašanje v zvezi z usklajevanjem pokojnin vojaških upokojencev. Ker se obe vprašanji nanašata na isto zadevo, je Vinko Hafner odgovoril hkrati v imenu IS.
Med drugim je Vinko Hafner dejal, da mora najprej nekoliko natančneje pojasniti način določanja in usklajevanja pokojnin vojaških upokojencev.
V Sloveniji je 2400 vojaških upokojencev, katerih pokojnine so urejene enotno za vso državo. Njihova višina znaša ob upokojitvi 85 odst. zadnje decembrske plače zavarovanca. Te pokojnine so bile zadnjikrat v celoti uskladene v letu 1969, in to na raven novo določenih pokojnin za enake' vojaške čine od plače v decembru 1967. Te pokojnine so bile nato v letu 1969 valorizirane še za porast življenjskih -stroškov z enotnim odstotkom 5,4 odst.
Občutne razlike v pokojninah vojaških upokojencev med našo in drugimi republikami so nastale šele v letu 1970 zaradi različnega načina valorizacije pokojnin z življenjskimi stroški. V vseh drugih republikah so bile valorizirane vse pokojnine z enotnim odstotkom, v naši republiki pa so bile valorizirane po tako imenovani degresivni metodi. To pomeni, da sp bile valorizirane nižje
pokojnine z višjim odstotkom, višje pokojnine pa z nižjim odstotkom od poprečnega odstotka povečanja življenjskih stroškov v letu 1969, ki je znašal v našj republiki 10,5 odst.
Degresija je bila izvedena tako, da so bile vse pokojnine povečane najprej za 4 odst., nato pa še z enotnim zneskom 40 din. Tako je bila ob poprečnem povečanju pokojnin za 10,5 odst. povečana npr. pokojnina 500 za 60 din ali 12 odst., pokojnina 3.000 din pa za 160 din ali le za 5,2 odst. Ker pa se uvrščajo vse pokojnine vojaških upokojencev iznad meje 630 din, pri kateri začne delovati degresija, so bili vsi bolj ali manj prizadeti pri takem načinu valorizacije pokojnin. Pri tem pa vojaški upokojenci niso nikakšna izjema, temveč nosijo enake posledice tudi vsi drugi upokojenci z enako • višino pokojnine. Razlika je le v tem, da so pokojnine vojaških upokojencev odrejene enotno za vso državo in so zato nastale razlike med našo in drugimi republikami pri teh upokojencih zelo očitne, mddtem.
ko za druge kategorije upokojencev zaradi različnih osebnih dohodkov in pokojnin ni ustreznih primerjav.
Torej ne gre s strani republiške skupnosti socialnega zavarovanja, ki odloča o načinu valorizacije pokojnin, za ni-kako posebno obravnavanje -vojaških upokojencev, temveč gre v bistvu za oporttrnast degresivne metode valorizacije pokojnin, ki zadeva vse upokojence, ene v pozitivnem, a druge v negativnem smislu. Opozarjamo na to, da je tak način valorizacije podpirala tudi skupščina SR Slovenije v svojih izhodiščih za financiranje družbene potrošnje v letu 1970. Res je, da je bila uporabljena degresija zelo ostra in da bi trajna uporaba tako ostre degresije postopoma privedla do neustreznega izenačevanja pokojnin in s tem do izkrivljenja osnovnih načel pokojninskega sistema.
Druga, še občutnejša razlika v višini pokojnin vojaških upokojencev y naši in v drugih republikah pa je nastala zato, ker so bile v vseh drugih republikah že med letam povečane vse pokojnine za 5 °/o kot akontacija na ra-
čun valorizacije pokojnin z življenjskimi stroški v letu 1971. Republiška skupnost socialnega zavarovanja Slovenije takega povečanja ni izvedla ter je prihranila razpoložljiva sredstva za učinkovitejše usklajevanje pokojnin v letu 1971.	“
Po že sprejetem sklepu te skupnosti bodo tudi v letu 1971 valorizirane pokojnine za porast življenjskih stroškov v letu 1970 po degresivni lestvici, vendar znatno blažji kot v letošnjem letu.
Ker bodo pokojnine v drugih republikah usklajevane z
ljene razlike, ki so nastale zaradi različne valorizacije pokojnin v letošnjem letu. Poleg tega se v federaciji pripravlja zakon, s katerim bi bile v letu 1971 vse pokojnine vojaških upokojencev povečane na raven pokojnin, določenih od plač za enake vojaške čine v decembru 1969. V primeru, da bo ta zakon tudi sprejet, kar je zelo verjetno, bodo pokojnine vojaških upokojencev v letu 1971 povečane poprečno 23 %.
Mislim, da sem s to obrazložitvijo večji del že odgovoril tudi na konkretna vpraša-
nižjim odstotkom, bodo na j n ja tovarišev poslancev. Med
ta način v letu 1971 tudi pri vojaških upokojencih v Sloveniji skoraj v celoti odprav-
ugotovitvami IS je nedvomno najvažnejše, da izvršni svet podpira ukrepe, s katerimi
bodo omenjene razlike v letu 1971 odpravljene ali vsaj bistveno ublažene. V tem smislu podpira tudi zvezno akcijo za popolno uskladitev pokojnin vojaških upokojencev v prihodnjem letu.
Izvršni svet tudi meni, da je definitivna odprava razlik v pokojninah vojaških upokojencev, kakršne bi tudi v bodoče, lahko izhajale iz različnega usklajevanja pokojnin po republikah, mogoča le z izdvojitvijo pokojninskega zavarovanja vojaških zavarovancev v samostojno zavarovanje z lastnimi viri financiranja, kar je v skladu tudi z že sprejetimi stališči skupščine SR Slovenije o izpopolnitvi pokojninskega sistema.
Urnim špekulacija
Izredna podražitev krmil povzroča novo krizo v živinoreji in preskrbi z mesom - Namesto na novosadski borzi, sklepajo kupčije kar v bližnji kavarni
Se pred potekom dveh mesecev po objavi odloka o zamrznjenju cen so se zvrstili razni zahtevki po izjemni odobritvi zvišanj, pri čemer se predlagatelji sklicujejo na to, da pomeni zamrznjenje cen v bistvu le ukinitev prostega oblikovanja cen tam, kjer je bilo sproščeno, in ponovno vzpostavitev 'dosledne kontrole cen v smislu veljavnih predpisov. Zvezni izvršni svet pa je pred dnevi sklenil, da do sprejetja trajnih sistemskih rešitev ne pride v poštev kakršno koli zvišanje cen proizvodov in storitev.
Zvišanje cen zahtevajo predvsem nekatere komune
: pa ndu-
razna podjetja živilske int Btrije, sklicujoč se na višje cene kmetijskih pridelkov, ki so tudi po odloku o zamrznjenju cen nadalje prosto oblikujejo. Podražila se je predvsem koruza in z njo tudi druga krmila. Pri koruzi se je razvila* špekulacija velikanskega obsega. V času, ko se je druga leta začenjal živahnejši odkup koruze, skoraj ni ponudbe na trgu. cena pa se je povzpela na borzi v Novem Sadu že na 1,20 din za kg. Prav v času, odkar velja odlok o zamrznjenju cen, je cena koruze narasla za skoraj eno četrtino. Ob tem položaju na trgu postavljajo vprašanje, kje se skriva milijon ton tržnega presežka koruze.
Res je bila letos slaba letina koruze, ki je po zadnji
cenitvi dosegla le 6,96 milijona ton nasproti lanskim 7,82 milijona ton. Ta pridelek res ne dopušča, da bi koruzo izvažali. pač pa zadošča 'za normalne domače potrebe brez ambicij za bistveno ekspanzijo prašičereje. Pri sedanjih visokih cenah koruze, ki so vplivale tudi na ceno drugih krmil, pa se ne splača nadaljnje pitanje živine. Zato napovedujejo novo krizo.
Spekulacija s koruzo se ni začela šele ob slabi letini, začela se je že mnogo prej, približno pred enim letom. V novembru 1969 se je borzna cena gibala le malo nad garantirano ceno 0,63 din za kg.
Da bi preprečila špekulativno dvigovanje cene, je Zvezna direkcija za rezerve spomladi začela ha borzi intervencijsko prodajati koruzo iz rezerv federacije: Te prodaje so trajale od februarja do julija, ko so bile izčrpane
rezerve direkcije. Do tedaj, torej še preden je bilo mogoče govoriti o dobri ali slabi novi letini, so ceno koruze navili na 0,85 din. Ta podražitev od 0,65 na 0,85 din je bila rezultat široko zasnovane špekulacije, ki se je posluževala za svoje namene novosadske produktne borze.
Novosadska borza je bila svoj čas ustanovljena, da bi dosegli koncentracijo ponudbe in povpraševanja na enem mestu, s tem pa hkrati tržnim razmeram ustrezajoče oblikovanje realnih cen. Te vloge pa borza nikoli ni dosegla, ker je postala instrument ozkega kroga predstavnikov trgovine, ki na borzi sklepajo kupčije le v toliko, kolikor je potrebno, da vplivajo na oblikovanje cen v lastnem interesu. Na borzo sicer prihajajo, kupčije pa sklepajo v kavarni, tako da se ne registrirajo. Bistvo
borznega poslovanja pa bi moralo biti prav v tem, da se kupčije sklepajo javno in pod kontrolo oziroma da se registrirajo. Le v takem primeru je borzna cena odsev resničnih tržnih odnosov. Cene na novosadski borzi pa so vse drugo kakor rezultat konfrontacije ponudbe in povpraševanja na trgu, ker so pogosto manipulirane s formalnimi kupčijami majhnega obsega in s težnjo po stalnem zviševanju cene. Zato je tudi promet na borzi tako majhen, da ta institucija niti ne zasluži imena borze. Zato tudi njene cene ne morejo biti merilo tržnih odnosov. Le tako si lahko razlagamo, da se je koruza v dobrem letu podražila za več kot 80 odst., kar povzroča novo krizo v naši živinoreji in v preskrbi z mesom.
V zvezi s stabilizacijskimi ukrepi bi kazalo preučiti tudi poslovanje in vlogo novosadske borzne ustanove in razmišljati o ustrezni reformi njenega poslovanja v smislu realnega oblikovanja cen, da bi ta borza opravljala svojo nalogo tako, kakor je bila zamišljena ob ustanovitvi.
FRANCE SEUNIG
Za enoten nastop
Kaj bodo prinesli štirje samoupravni sporazumi cestnih podjetij Slovenije - Že pred podpisom ukrepi v podjetjih
»Podpis samoupravnih sporazumov med cestnimi podjetji Slovenije, poslovnim združenjem cestnih podjetij Slovenije in republiškim odborom sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije je velik korak naprej v reševanju in urejanju razmerij med cestnimi podjetji, v urejanju enotnejših pogojev gospodarjenja in bolj skladnem razvoju v delitvi dohodka in osebnih dohodkov pa tudi v izboljševanju delovnih in življenjskih" razmer zapbslenih,«' je poudaril pred dobrim tednom Janko Kušar, predsednik republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. Bilo je to pred podpisom štirih samoupravnih sporazumov med slovenskimi cestnimi podjetji.
Predstavniki samoupravnih organov in odgovorni vodilni delavci vseh sedmih slovenskih cestnih podjetij in predstavnika poslovnega združenja cestnih podjetij Slovenije ter republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije so podpisali sporazum o postopkih za samoupravno dogovarjanje in načelih za izvajanje samoupravnih dogovorov, sporazum o osnovnih kriterijih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, sporazum q kriterijih za kalkuliranje in izplačevanje terenskih dodatkov in sporazum o najnižji obračunski osnovi za delitev osebnih dohodkov in vrednotenje dela v kalkulacijah.
Kaj bodo prinesli delavcem v slovenskih cestnih podjetjih pred nedavnim podpisani samoupravni sporazumi, če se jih bodo podpisniki držali?
Med določili podpisanih samoupravnih sporazumov so najbolj zanimiva naslednja: cestna podjetja razporejajo svoj dohodek na sklade in osebne dohodke v razmerju, 10: 90; za poslovni sklad namenjajo 10 % ustvarjenega čistega dohodka; naj nižje vrednoteno delo bo v kalkulacijah zajeto z osebnim dohodkom 4,40 dinarjev na uro; za izobraževanje delavcev se izloča 2,5 % sred-
dohodka; terenski dodatek je za vse delavce 1 dinar (neto) na uro.
Zanimivost samoupravnih sporazumov med cestnimi podjetji v Sloveniji je široka javna razprava o njih v vseh delovnih organizacijah — podpisnicah. Po temeljitih razgovorih, ki jim je prisostvovala večina zaposlenih, so se izoblikovala ne samo osnovna načela vsakega izmed štirih sporazumov, ampak tudi vsa številna določila. Ocene in analize so pokazale, da so se že pred podpisom sporazumov v vseh podjetjih lotili temeljitih organizacijskih ukrepov. Predstavniki cestnih podjetij so povedali, da se bodo lahko držali vseh podpisanih določil. To je prav gotovo spodbudno in še en dokaz več, da institut sporazumevanja in dogovarjanja ni -ie modna muha enodnevnica. Cestna podjetja so za usklajevanje in urejanje medsebojnih razmerij, zato so pobudo RO sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije ter priza-
Nova tržišča
1 Tekstilna Industrija »Timo-čanka« iz Zaječara, ki je lani izvozila za 350.000 dolarjev svojih izdelkov v Avstrijo, CSSR in ZSSR, je za letošnje prvo
devanja svojega poslovnega združenja po sklenitvi ustreznih sporazumov vzela resnO.
D. R.
SZDL Jugoslavije sinteza republiških organizacij
Delovanje organov socialistične zveze na zvezni ravni mora v prihodnje temeljiti na dveh osnovnih komponentah: Biti mora izraz hotenj republiških in pokrajinskih organizacij in pa ^interesov vseh organizacij ter združenj občanov.
Ker se pravkar zaključuje serija republiških in pokrajinskih konferenc SZDL, se z njimi zaokrožajo razprave, povezane z nadaljnjo usmeritvijo razvoja in delovanja te organizacije, ki bo bržčas zahtevala tudi nekatere statutarne spremembe, predvsem v konstituiranju zvezne konference in njenih organov. Tudi sicer lahko rečemo, da je socialistična zveza bolj kot katerakoli druga družbenopolitična organizacija v praksi tudi doslej dejansko izražala zahteve republiških in pokrajinskih organizacij * Socialistična zveza, oziroma zvezna konferenca in njeni organi se ne morejo zavzemati za karkoli, ki v bistvu ni ali ne bi moglo biti sprejemljivo za organizme socialistične zveze v republikah in pokrajinah.
če bi SZDL pod firmo avantgardizma začela zagovarjati rešitve, ki bi bile sprejemljive samo za eno ali dve republiki, bi bilo to dovolj, da izgubi svoja osnovna obeležja, je izjavil v razgovoru z novinarji Tanjuga predsednik zvezne konference socialistične zveze Veljko Milatovič.
Dogovor 6 zaposlovanju
Industrijski center vzhodne Srbije — Pirot bo letos in v prihodnjih letih, kot poroča Tanjug, reševal brezposelnost na povsem nov način, ki bo materialno in moralno obvezoval delovne organizacije, občinsko skupščino in zavod za zaposlovanje, da bodo spoštovali sprejeta načela in kriterije. Pobudniki za družbeni dogovor pri zaposlovanju so občinska sindikalna organizacija, svet delovnih organizacij občinske _ skupščine in zavod za zaposlovanje. Te tri ustanove so predlagale, naj bi vsi zainteresirani podpisali družbeni dogovor o merilih pri zaposlovanju. Prednost pri zaposlitvah bodo tudi odslej imele posamezne kategorije občanov, na primer udeleženci NOV, invalidi, otroci padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, odločilna pa bo.tudi kvalifikacija, ki nezaposlenim daje največ točk.
, Pomembno je tudi, da v osnutku tega sporazuma predvidevajo izredno ostre kazni za vse, ki ne bodo upoštevali družbenega dogovora o zaposlovanju. Delovne organizacije bodo morale plačati tudi do 300.000 dinarjev kazni, odgovoren uslužbenec pa do 3000. Seveda delovnih organizacij ne more nihče prisiliti, da podpišejo ta sporazum, če pa se za to odločijo, se bodo mo-” rale sprejetih določil državi vsaj tri leta.
Skromna bilanca turističnega prometa
Po predhodnih podatkih in ocenah zveznega zavoda za statistiko je bilo v preteklem letu v Jugoslaviji 11,8 milijona turistov ali 3 odstotke več kot leta 1969. Domačih obiskovalcev je bilo 7,5 milijona ali 6 odstotkov več, tujcev pa je bilo 4,7 milijona, kar je približno isto število, kot v predlanskem letu. Prenočitev inozemskih gostov je bilo 22,5 milijonov, ali za en odstotek več, prenočitev domačih gostov pa je bilo 25,6 milijona ali za 4 odstotke več kot leta 1969.
Skupen obseg prometa v gostinstvu je za .7 odstotkov večji kot predlani, medtem, ko je njegova'vrednost porastla za 24 odstotkov. Vrednost prometa v gostin-stvu je dosegla skoraj 9 milijard dinarjev.
Leta 1970 je, prispelo v našo državp 14,4 milijona motornih vozil s tujo registracijo, kar je za 17 odstotkov več kot predlanskim. Z njimi je prispelo 42 mili-^ j ono v potnikov, ali za 14 odstotkov več kot leta 1969. V tovornem avtomobilskem prometu so zabeležili padec, kar za 12 odstotkov.
Televizor v vsakem tretjem gospodinjstvu
Televizijski sprejemniki si še vnaprej prav hitro utirajo pot v domove Jugoslovanov. Leta 1970 se je število naročnikov povečalo za 16 %. Glede na to, pravijo v zveznem zavodu za statistiko, da je zdaj naročnikov že 1,8 milijona, lahko rečemo, da ima televizor vsako tretje gospodinjstvo v Jugoslaviji.
Lastnikov radijskih sprejemnikov je pri nas že 3,4 milijona, a kljub temu tudi tukaj zanimanje ni čisto usahnilo, število novih naročnikov narašča iz leta v leto za kak odstotek.
Izreden porast potrošniških kreditov
Kljub omejitvam, ki so sicer konec lanskega leta I prizadele kredita željne potrošnike, se je ta oblika denarnih dohodkov prebivalstva po podatkih zveznega zavoda za statistiko neverjetno razmahnila. Statistiki trdijo, da so se v vsem letu 1970 potrošniški krediti povečali za 42 odst. Tako so državljani konec leta dolgovali bankam in drugim upnikom skoraj 6 in pol milijarde dinarjev.
Toda skupni saldo kaže, da je aktiva vseeno na strani prebivalstva, ker so tudi hranilne vloge narasle za rekordnih 31 odst. Zadnji dan decembra je bilo po približnih ocenah na hranilnih knjižicah več kot 15,5 milijarde dinarjev. Tako so banke pravzaprav dosti več dolžne državljanom kot državljani bankam. Zato ni gospodarske osnove za zahteve po zmanjšanem kreditiranju.
polletje že sklenila pogodbe štev od bruto dohodka pod- [ za izvoz svojih izdelkov v
jetja, za stanovanjsko gradnjo 4,0 % od bruto dohodka in za rekreacijo delavcev
2,0	% od doseženega bruto
vrednosti 200.000 dolarjev, med drugim tudi v Švico in nekatera druga zahodnoevropska tržišča.
I
Fatah v ilegali
»■SotJt nisem je bil naša na poka. Naia revolucija je del arabske revolucije. Treba je določiti fronto za bitko, iz. hod pa je v vrnitvi v ilegalo. Ohraniti moramo orotje, življenja, pa tudi samo revolucijo.e To je izjavil Abu Ijad, eden od voditeljev palestinske organizacije al Fatah. ko je pojasnjeval sklep svoje or. , ganizacije. da se umakne v ilegalo. Ta sklep, ki so ga pospremili z ukinitvijo vseh predstavniitev v arabskih dr. Žanah in z obljubo, da poslej ne bodo napadali z libanonskega ozemlja, je prišel povsem nepričakovano in zanj sa zdaj ni določnejšega pojasnila. Ce se ozremo po dogodkih zadnjih mesecev, pa si lahko to odločitev al Fata-ha pojasnjujemo z željo, da bi očistili, reformirali in predvsem obvarovali svoje gibanje, kot je precej nedvoumno poudaril tudi Abu Ijad.
Do letošnjega poletja so palestinski komandosi jezdili na valu popularnosti, ki se mu niso mogli pa tudi ne hoteli upirati tudi voditelji večine arabskih držav. Pale. stinske organizacije, ki so se v zadnjih letih močno namnožile, so delovale popolnoma javno, odpirale so svoja predstavništva v arabskih državah in tudi drugod v tujini, sklicevale so kongrese in voditelji PLO, al Fataha, Ljudske fronte in drugih organizacij so se udeleževali konferenc in potovali po sve. tu v državniškem stilu. Škrat, ka, palestinsko vodstvo se je precej zbirokratiziralo.
Javnost dela je Palestincem velo koristila, dokler je šlo le za propagando. Ko pa so udarile na beli dan tudi slabosti, • predvsem velika razcepljenost in srditi notranji spori in ko so se začele slasti ekstremnejše organizacije odkrito vtikati v pristoj. nosti zakonitih državnih oblasti m kršiti veljavne zakone, so Palestincem marsikje začeli obračati hrbet.
V Libanonu so v aprilu in oktobru 1969 in , aprila lani izbruhnili krvavi obračuni med prebivalstvom in komandosi. Rezultat tega je, da danes komandosi ne morejo tvegati, da bi z orožjem na. stopali po ulicah libanonskih mest, ker jim to zamerijo celo muslimani.
Državljanska vojna v Jordaniji, ici so jo podkurile v dobrini meri tudi ekstremne organizacije z izzivanjem dvora m beduinske vojske, je bila za Palestince hud vojaški udarec. Hkrati se je med to vojno pokazalo, da Irak ni pripravljen vojaško podpreti gverilcev, čeprav je bil to bučno obljubljal.
Sledila je Naserjeva smrt. spremembe v Siriji in usta-novitev četverne federacije. Sirija, Sudan in Libija očitno podrejajo svojo zunanjo po-liriko ZAR ali pa vsaj ne želijo ovirati Kaira v njegovih akcijah. Egipčani pa vsaj sa zdaj še gradijo na Jarrin. govih pogovorih in na Roger-sovem načrtu. V času, ko se pripravljata obiska demokratskega prvaka Edmunda Mus. kieja in zunanjega ministra Rogersa v Kairu in ko so se obnovili pogovori v Neui Yor. ku, v Egiptu ne vlada ne prebivalstvo nista naklonjena ekstremizmu v palestinskih krogih.
Al Fatah je* po sklenitvi sporazuma z jordanskim dvorom pokazal jasno željo, da potlači notranja nasprotja v gibanju, ki so bila Palestincem v veliko škodo. V začetku decembra so na zasedanju centralnega komiteja palestin. ske osvobodilne organizacije ustanovili enotno vojaško poveljstvo z Jaserjem Arafatom na čelu. Ni pa jasno, kako to poveljstvo deluje in kaj je s političnimi razlika, mi med posameznimi organizacijami. Ne vemo tudi, kako gledajo ostale organizacije na sklep al Fataha, da se umakne v ilegalo.
Zdi pa se, da je vodstvo al Fataha ocenilo, da se v sedanjem položaju na Bliž. njem vzhodu ne kaže še na. prej bosti z arabskimi režimi m tudi ne neposredno kli. eati izraelske jeze na arabsko prebivalstvo. Zato je pričakovati, da bodo v dogledni prihodnosti posvečali skrb pred. vsem obnavljanju vojaških in političnih kadrov, organi. zaciji odpora na zasedenih ozemljih in akcijam proti Izraelu z redkeje naseljenih jordanskih hribov (te akcije so se v zadnjih tednih že okrepile). Bo pa to najbrž dolgotrajen in težaven pro. ees; prav gotovo ga bo ovirala jordanska vojska, ki ne kaže posebne želje po spravi, morda pa mu bodo cokla tudi nesoglasja med palestinskimi organizacijami samimi.
A NOVAK
Polovica Bolgarov na vasi
SOFIJA, 5. jan. (Tanjug). List »Oteče« veni front« je objavil, da ima Bolgarija približno 8,5 milijona prebivalcev, od katerih polovica *tvi na vasi. Sofija je bila le ta 1984 edino mesto z več kot Mo tisoč prebivalci, po podatkih iz leta 1969 pa je Mezim, te približno 868.000 ljudi- Lata 1969 se je število prebivalstva ▼ bolgarskih mestih povečalo za 58.000,, to Je sa 3000 manj od povprečja w državi. Kot piše Ust, so k večjemu Številu novorojenčkov pripomogli državni uk-Mfl aa povečanje natalitete.
MAliLDIN:
OCI IN UŠESA


»Tole je mornariška obveščevalna služba, senator, vojaška je tamle zgoraj.«
»International Herald Tribune«, Pariz
V Singapur odhaja Heath na poslušanje
Konferenca premierov Commonvve-altha bo 14. januarja v Singapuru
OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA
LONDON, 5. jan. (Po telefonu). Britanski premier Edvard Heath bo jutri odpotoval na konferenco premierov Commovvealtha, ki se bo začela šele 14. januarja v Singapuru. Toda Heath bi se rad pred konferenco pogovoril z nadškofom Makariom na Cipru, z Jahia Kanom v Pakistanu, z Indiro Gandhi v Delhiju (takrat bo v indijski prestolnici tudi kanadski premier Tru-deau) in z malezijskim premierom Tunkom Razakom.
Poslej previdneje
Lani NDR ni dosegla gospodarskega, načrta — Odstraniti bo treba razna neskladja — Zvišali bodo najnižje plače
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
BERLIN, januarja — V Nemški demokratični republiki se že dolgp ni nabral tolikšen kup novic kot zdaj. Te novice tako ali drugače zadevajo vsakega državljana, tistej ki so »zgoraj«, in tiste, ki so »spodaj«, politike in delavce, a tudi posameznike, o katerih ne bi mogli reči, da bi lahkega srca dali roko v ogenj za nekatere izmed dosedanjih gospodarskih oblik.
»Glede na to, da se je Heath že odločil, vsaj kar zadeva prodajo orožja Južni Afriki,« moti današnji »Guardian«, »je morda dvomljivo, ali ima dosti smisla, da odhaja v Singapur samo zato, da bi se tam prepiral.«
Britanska vlada je baje danes potrdila premierovo odločitev o »delni« prodaji orožja Pretoriji in to navzlic dejstvu, da so britanske uradne argumente zavmtle skoraj vse članice Common-wealtha, predvsem Indija in celo Kanada, še več, med nedavnim obiskom v Pakistanu, so Heathu povedali, da je Nixonov svet za socialno varnost tudi zavrnil britanske argumente.
Premier Heath je v včerajšnjem govoru med drugim poudaril, da ima Britanija prav tolikšno pravico prodajati orožje Pretoriji, če je to v njenem interesu, kakor imajo številne članice Com-monwealtha pravico biti neuvrščene. Dvomljivo je, ali bo ta argument kaj prida zalegel, ker ne gre samo za prodajo orožja Južni Afriki.
Uradni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je na primer opozoril ne samo na Južno Afriko, ampak tudi na angloameriške načrte za graditev komunikacijskih oporišč v oceanu, ki se navsezadnje imenuje Indijski in na posledice pristopa Britanije k EGS za Indijo.
Kakšno stališče bodo imele afriške članice Commonwe-altha do prodaje orožja Južni Afriki, je že tudi znano. Celo nigerijska vlada, ki ji je Britanija izdatno pomagala med secesijsko vojno z Bi-afro, je v tem pogledu nepopustljiva.
Današji »Guardian« takole svetuje premieru Heathu: »Vojaška pomoč belim rasistom je nemoralna, vrhu vsega pa je še slaba kupčija. Gospod Heath bo moral v Singapuru potrpežljivo poslušati. Sklep, da nikomur ne dovoliš, da bi ti ukazoval, je občudovanja vreden. Toda, če kdo noče poslušati razumnih nasvetov, se izjJo-stavlja nevarnosti.«
BOŽIDAR PAHOft
Gospodarski načrt za letos prinaša vsakomur kaj novega. Ko so ga sprejeli, so hirati objavili sklep o spremembah, kii bodo več kot petini skupnega števila zaposlenih zagotovile večji družinski proračun, druge obremenile z večjimi davčnimi in še nekaterimi dodatnimi dajatvami, tretji pa se bodo ob njih zamislili nad vprašanjem, zakaj ni na voljo več denarja, tako da bi bili povišanja deležni vsi.
To pa še ni vse. Že tradicionalni hvali gospodarskih uspehov se je zdaj pridružilo še neko novo spoznanje in prav netradicionalno priznanje: načrta za lansko leto niso v celoti izpolnili. »Hkrati z veseljem nad doseženim napredkom je treba odkrito in jasno povedati, da nekaterih visokih ciljev našega gospodarskega načrta nismo dosegli,« je konec leta 1970 sporočil politbiro CK enotne socialistične partije Nemčije.
Po sedanjih uradnih cenitvah se industrijska proizvodnja leta 1970 hi povečala za 8 »V, kot je bilo določeno, temveč samo za 6"/0. Tudi s stanovanjsko gradnjo so v zaostanku. Res pa je, da je tako razvito gospodarstvo — NDR je kot industrijska država na devetem mestu v svetu — lahko zadovoljno tudi z doseženim porastom, čeprav ni izpolnilo pričakovanj.
V sporočilu politbiroja, pre branem na decembrskem plenumu, je bilo rečeno, da »nekateri tovariši, med njimi tudi gospodarski funkcionarji, zastopajo mnenje, da se ekonomski sistem ni obnesel«. Sporočilo takšnih pojmovanj ni skušalo ovreči z dokazi, temveč jih je zavrnilo z lakoničnim odgovorom: »Takšno mnenje je zmotno.« Zato bi bilo neutemeljeno pričakovati kakršnekoli bistvene spremembe sistema, le nekatere konkretne želje (da bi postavili na primer ta ali oni objekti bo treba prilagoditi možnostim in napraviti natančne predračune. Torej se namesto spremembe obeta »izpopolnjevanje« upravljanja, načrtovanja in bilanciranja.
Ta nauk je sad izkušenj, zlasti lanskih. Zato bo odslej tempo nekoliko počasnejši. Tudi stopnja rasti industrij-ske proizvodnje ne bo več tako visoko postavljena. Letos naj bi se industrijska proizvodnja povečala v primerjavi z lanskim letom za 5,6 •/», narodni dohodek pa za 4,9 %, torej manj, kot je bilo predvideno za leto, ki se je ravnokar končalo.
S tega stališča se zdi novi načrt stvamejši od prejšnjega. Premier Willi Stoph je na decembrskem plenumu CK poudarjal ravno potrebo po »stvarnih načrtih in bilancah«. Kljub temu pa se -bo moralo gospodarstvo še dolgo otepati s težavami, ki so na stale med dosedanjim razvo jem. Odpraviti bo treba pred vsem razna neskladja. V drža vi primanjkuje zlasti električ
ne energije ter raznih surovin in artiklov za predelavo. Tehnologija je v celi vrsti podjetij nezadovoljiva, zato m čudno, da izdelki ne ustrezajo potrebam. Stoph je v svojem referatu dejal, da se težav ne bo mogoče otresti kar na hitro, temveč bo za to potrebnih nekaj let. Obenem je nakazal, da bodo v prihodnje sistem bolj izpopolnjevan v praksi.
Izpopolnjevanje bo verjetno nekoliko odvisno tako od
Novi procesi proti sovjetskim Židom?
Kakor pojročajo tuj-i dopisniki iz Moskve, se bosta danes in jutri začela v Leningradu še dva sodna procesa proti sovjetskim Židom, pripravljajo pa tudi podobna procesa v Kišinjevu in v Rigi-
Dopisnik AFP piše, aa bo vojaško sodišče v Leningradu začelo danes soditi 31-let-nemu poročniku prve rezerve Vulfu Salmansonu, bratu Silve in Izraela Salmansona, ki sta bila obsojena na 10 oziroma 8 let zapora na prvem procesu. Jutri pa naj bi začeli soditi še 9 osebam židovskega rodu, ki so jih aretirali v Leningradu 15. junija v zvezi z nameravano ugrabitvijo letala.
Dopisnik pariškega Monda Alain Jacob pa piše v dopisu iz Moskve, da pripravljajo procesa proti obtožencem, ki so zvečine Židje, tudi v moldavskem mestu Kišinjev.
Vzgled
Zoper uradni portret in frak
SANTIAGO, 5. jan. (Tanjug) — Čilski predsednik Salvador' Allende je vladnim tjstanovam v Santiagu in vsem drugim mestnim in občinskim središčem prepovedal' izo-bešati svoje uradne fotografije. S to prepovedjo je opustil zakoreninjeno navado in »modo« večine šefov držav. Allende sodi, da bi s tistimi vsaj 50.000 uradnimi portreti, ki bi jih bilo treba natisniti, preveč obremenili tako osrednji kot vse lokalne proračune.
V nasprotju s pričakovanjem večine je- Allende prišel k slovesni predsedniški inavguraciji, ki je bila v kongresu 3. no-vebra lani, v skromni temni konferenčni obleki, ne pa v fraku, kakor ga je sprejel dotedanji predsednik Eduardo Frei. Allende velja zdaj za edinega šefa države v Latinski Ameriki, ki nosi konfekcijske obleke.
Resnice o umazani vojni
(2)
Molitev za vojno
Richard Dow pripoveduje, kako so zravnali z zemljo neko vas, koliko ranjencev je ubil in kako jih je zasliševal
Druga izmed prič, ki jih je izprašal odvetnik Mark Lane, je vojak Ed Treratola iz New Yorka. To morebiti ni njegovo pravo ime. Sam avtor namreč pravi: »V celi vrsti primerov sem imena izprašanih vojakov zamenjal z izmišljenimi imeni. Povrhu tega sem spreminjal tudi imena nekaterih ljudi, ki so v teh pogovorih omenjeni.«
Lane: Kako so pa vas urili?
Treratola:	___Morali smo
tekati naokoli in prepevati o pokončevanju »Gookov« (tako ameriški vojaki zasmehi ji vo kličejo Vietnamce) in vietkongovskih vojakov.
smo
sploh
morali, preden smo spl lahko začeli jesti, trikrat zatuliti iz vsega grla »kili«
(Ubij!) ...
Lane:	Katero pesem ste
morali peti?
Treratola: To je bila pesem, ki je nastala sama od sebe. Tekli smo okoli in kričali: »VC, VC, kili, kili,'kili. Gotta kili, gotta kili, 'cause it's fun, 'cause it's fun« (Viebkong, Vietkong, ubij, ubij, ubij. Moram ubiti, moram ubiti, ker je smešno,
ker je smešno).
Lane: Ker je smešno?
Treratola: Da, to smo morali reči.
Lane: Ali ste morali prepe-. vati še kakšne druge reči?
Treratola: Na steni je visela molitev, kakršna visi po vseh vojašnicah marincev na Parris Islandu. To je molitev za vojno. Vsak večer ob devetih smo morali pred spanjem moliti, da bi bila vojna. Tole je molitev marinca: »V senci smrti po dolini hitim, — pa se nobenega hudiča ne bojim, — ker sem najmočnejši, ker sem najstrašnejši, — ker sem prih Mother-Fucker dolin. — Ko je ura za spanje prišla, —
ČAKAJOČ NA MUČENJE
molim boga, da se vojna ne konča,, — da bomo vojaki prišli iz nje junaki, — in da mi mojo prekleto plačo da. — Naj bog blagoslovi Združene države, — naj bog blagoslovi naše zastave, — naj bog blagoslovi vse marince prave.«
Na vprašanja odvetnika Lana odgovarja Richard Dow iz Idaha.
Dane:	Ste kdaj doživeli
kakšen primer, ko so ubili nedolžne ljudi?
Dow: Da. Bilo je to v heki vasi severno od naše postojanke. Dobili smo ukaz, naj gremo tja poizvedovat, ker da se v ondotni okolici skrivajo Vietkongovci. Šli smo tja in smo se obrnili na vaškega starešino. Ta pa je podpiral Vietkong in nam je ukazal, naj odidemo iz vasi. Mi smo se umaknili, potem pa smo se vrnili z okrepitvijo in zravnali vas z zemljo.
Lane: Kako?
Dow:	Z napalmom, mož-
narji, s težkim topništvom, z jurišanjem, s tanki, skratka s totalnim napadom na majhno vas.
Lane: Koliko ljudi je tam živelo pred napadam?
Dow: Kakšnih 400.
Lane: Koliko jih je napad preživelo?
Dow: Eden.
Lane: Koga vse ste ubili?
Dow: Vse. ženske, otroke, govedo, kokoši, koze, vse.
Lane: Je bila to neobičajna akcija?
Dow:	Ne. že prej smo
opravili podobne akcije, pri katerih so nam ukazali, naj vas popolnoma požgemo, ne pa tudi tega, da naj vse pobijemo. In kasneje je bilo še več primerov, da smo pobili ljudi.
Lane: Kako se je imenovala vas?
Dow: Bau Tri.
Lane: Kje pa je. oziroma kje je bila?
Dow: Kakšnih 240 kilometrov severovzhodno od Saj-
izkušenj kot od gibanj v drugih vzhodnoevropskih državah. zlasti v Sovjetski ’ zvezi. Za NDR bo na tem področju morda veliko pomenil bližnji kongres KP SZ, ki bo konec marca. Pričakujejo, da bo nekaj mesecev pozneje tudi kongres enotne socialistične partije Nemčije, čeprav uradno ni bilo še nič objavljeno. V domačih krogih je že zdaj o paziti, da se ljudje živo zanimajo za ta kongres, in sicer ne samo zaradi morebitnih kadrovskih sprememb v partijskem vrhu (nekaj visokih voditeljev je že precej v letih), temveč tudi zaradi ocen najvišjega partijskega telesa o celotnem razvoju države.
Pred tem, 1. marca, se bedo v NDR povečale minimalne plače s 300 na 350 mark. Za ljudi, ki stanujejo v manjšem ali starejšem stanovanju, bo to povečanje tolikšno kot mesečna stanarina. Večje plače bodo dobili tudi tisti, ki Imajo nizke, a ne minimalne dohodke.
Ustrezni vladni sklep« so bili objavljeni že decembra, štirinajst dni pred božičem. Zanimivo je, da so bile v sosednji Poljski ravno takrat sprejete odločitve z nasprotnim učinkom — o povečanju cen. Seveda pa bodo morali tudi nekateri posamezniki v NDR odslej bolj paziti na denar. bolje gospodariti in delati, ker bodo plačevali višje davke. Večji davek na dohodek bodo po novem letu plačevali zasebniki, lastniki kakih 3600 podjfgij, in solastniki kakih 5600 polzasebjaih podjetij, obrtniki, ki so večji proizvajalci, trgovci, nekateri zdravniki, umetniki in publicisti. Povečal se je tudi prispevek za socialno zavarovanje. Toda te kategorije državljanov so v manjšini in jim denarja ne primanjkuje preveč.
Tako v planiranju kot tukaj so tokrat prišle v poštev želje, ki jih bo tako ali drugače mogoče uresničiti.
SAVO BOSANAC
Romuni
»okreolieni«
BUKAREŠTA; 5. jan. (Ager-press). Romunija ima danes 20 milijonov 400 tisoč prebi-valoev. V zadnjih petih letih je število prebivalstva naraščalo za približno 1.3 odstotka na leto. V obdobju 1966-70 se je v Romuniji rodilo 2,9 milijona otrok, v prejšnjem obdobju (1961-65) pa 1,5 milijona.
Hkrati z večjim prirastkom prebivalstva se v Romuniji veča tudi starost na meja. Leta 1932 je dosegala komaj okrog 42 let, 1961 približno 66, leta 1967 pa 68,5 let.
Razvoj romunske industrije je spremenil tudi razmerje v strukturi zaposlenega prebivalstva. Tako je sedaj v industriji zaposlenih 22 odstotkov (leta 1950 12 odstotkov), v kmetijstvu p® 51 odstotkov (leta 1950 71 odstotkov).
BOJKOT ŠPANSKIH IN SOVJETSKIH LADIJ V GENOVI — Vse tri sindikalne centrale pristaniških delavcev (CGIL, CISL in UIL) so 29. decembra minulega leta s kratko stavko in bojkotom španskih in sovjetskih ladij v pristanišču protestirale proti smrtnim obsodbam v Burgosu in Leningradu. Dogodek ne bi bil novost, če ne bi sindikati, ki so pod političnim patronatom KPI in PSI (CGIL) prvič na tak način protestirali tudi proti ukrepom, ki so jih storile sovjetske oblasti. Sekretar CGIL za pristaniške delavce v Genovi Alessandro Dacca je v zvezi s protestno stavko proti obsodbam ,v Leningradu in 24-urnim bojkotom sovjetskih ladij v genovskem pristanišču izjavil, da je to »politično stališče«, in da si sindikat kot delavska organizacija pridržuje pravico, avtonomno zavzemati stališča do dogod-, kov, naj se zgodijo kjerkoli. Protesta sta bila formulirana različno. Medtem ko so v primeru Španije vsi trije sindikati pozvali vse demokratične sile na svetu v boj proti frankističnemu režimu, so v primeru Sovjetske zveze v protestu, ki je bil izročen sovjetskemu konzulu v Genovi, protestirali proti proceduri, ki so jo uporabili na leningrajskem procesu, in proti kaznim, ki so se jim zdele nesorazmerno visoke v primerjavi z obtožnico (dva sovjetska Žida sta bila obsojena na smrt zaradi namena, da ugrabita sovjetsko letalo; pozneje sta bila pomiloščena), hkrati pa je bilo v dokumentu poudarjeno prijateljstvo do sovjetskih narodov in priznanje Sovjetski zvezi za njen odločilni delež v boju proti .fašizmu m nacizmu. Na sliki: španska ladja »Calafiguera« (zgoraj) in sovjetska »Fajzabad« (spodaj.)., v genovskem pristanišču.
Deset »belih ovc“
Predlog predsednika Slonokoščene obale po razumnem dialogu ž Južno Afriko je pozdravilo devet afriških držav
Vtem ko proglaša OZN novo leto 1971 za »mednarodno leto boja proti rasizmu in rasni diskriminaciji«, se oglaša iz Abidjana predsednik Slonokoščene obale Houphouet-Boigny: »Afrika ne more s silo ničesar pridobiti. Potreben je dialog. Vsi naši diplomati bi morali oditi v Južno Afriko.«
gona.
Lane: Ste kdaj dobili ukaz, da ujetnikov ne vodite s seboj?
Dow: Da.
Lane: Od koga?
Dow: Od poročnika, pa od vodnika.
Lane: Več kot enkrat?
Dow: Da.
Lane: In kaj se je potem zgodilo? »
Dow: Ujetnikov nismo vlačili s seboj.
Lane: Kaj to pomeni?
Dow: Ubili smo vsakogar, ki smo ga našli.
Lane: Pa ranjence?
Dow: Tudi ranjence. ,
Lane: Pobili ste ranjence?
Dow: Da.
Lane- Kako ste jih pobili?
Dow: S pištolami, puškami, strojnicami, bajoneti.
Lane: Ranjence, ki so ležali na tleh?
Dow:	Da, takšne, ki niso
bili več sposobni, da-bi se branili. Bili so nesposobni za boj Nič več niso mogli.
Lane: Ste to sami doživeli?
Dow: Pri tem sem sodeloval.
Lane: Zakaj?
Dow: Cez čas postaneš žival,* vse skupaj počneš nagonsko, vse jemlješ, kot da ni res.
Lane: Koliko ujetnikov ali ranjencev ste pobili? Bi lahko približno ocenili?
Dow: Bi rekel, da jih je bilo kakšnih 250.
Lane: Vi osebno?
Dow Da.
Lane: In koliko takšnih primerov ste videli na lastne oči, po približni oceni?
* Dow: Morebiti 2000 , 3000.
Lane: Ranjencev, ki so jih ubili?
Dow: (Jh, da, ranjencev in civilistov, ki so jih ubili brez pravega vzroka. Može. ženske, otroke, vse.
Lane: Ste bili priča pri zasl iševanjifo?
Dow: Da, pri nekaterih zasliševanjih ujetnikov sem sam sodeloval in tudi pomagal. Bil sem priča pri kakšnih
25 do 30 zasliševanjih,
Lane: Bi lahko kašnega opisali?
Dow: Prav, našel sem fanta, starega kakšnih 17 let. Ustrelil sem ga v nogo. Padel je na tla. Bil je oborožen., Najprej sem ga razorožil, potem sem mu nudil prvo pomoč, poklical helikopter in odpeljal fanta v postojanko naše čete. Tam je zanj poskrbel zdravnik, potem pa so ga zasliševali.
Lane: Ste bili sami pri zasliševanju?
Dow: ‘ Da, bil sem zraven. Vietnamski strokovnjak za zasliševanje je začel. Fant je bil ranjen v gornjo golenico, zašili so ga bili in mu dali transfuzijo krvi. Med zasliševanjem sem videl, kako je Vietnamec strgal s santove noge obvezo in udaril po nogi s puško, tako da je znova zakrvaveia. Fant je izgubil precej krvi. Rekli so mu,'da ga bodo spet obvezali, če bo spregovoril. Fant je molčal. Potem je Vietnamec izvlekel bajonet in je še bolj razširil rano. Pa ni nič pomagalo. Tako so nadaljevali in ga ubili.
Lane: Kako?
Dow:	Z mučenjem.
Lane: Kako so ga mučili?
Dow: Odsekali so mu prste, členek za členkom. Zabadali so vanj nož in sicer tako globoko, da je začel krvaveti.
Lane:	Koliko časa je to
trajalo?
Dow: Približno tri ure. Na koncu je fant omedlel. Ampak k zavesti ga niso več mogli spraviti. Vietnamec je izvlekel pištolo in ga ustrelil v glavo. Ko je bil mrtev, so mu odrezali moda m mu jih prišili na usta. Potem so pustili fanta na sredi vasi, za svarilo — kdor bi se ga dotaknil, bi se mu zgodilo isto. Nihče se ga ni dotaknil. Z ženskami smo ravnali na podoben način.
Jutri:
Izpoved Jima Robersona
Pravzaprav se je Afrika že navadila, da je »afriški modrec«, kot pravijo Houphouet-Boignyju na Zahodu, hladnokrvno in kot nekaj povsem normalnega ponujal nenavadne predloge za razreševanje afriških navzkrižij, vendar tako pisane lestvice reakcij kot tokrat še ni bilo. Zvečine so afriške države odgovorile z bolj ali manj odločnim »ne«, ki je bil ponekod — v Tanzaniji, Maliju, Zambiji in Nigeriji — pobarvan z ogorčenjem.	(
Bilo pa je tudi devet držav, ki so predlog predsednika Slonokoščene obale pozdravile. Gabonski predsednik Bongo je pobudo imenoval kot »pametno«, ganski premier Busia je med evropskim popotovanjem izjavil v Zahodni Nemčiji novinarjem, da se zavzema za »razumno pot«, podobno so odgovorili v Volti, Nigru, Dahomeju, Togu, Madagaskarju, Malaviju in Lesotu. Madagaskar že dlje časa živahno trguje s Preto-rijo, Malavi pa ima diplomatske stike z Južno Afriko že tri leta in predsednik Hastings Banda je ondan celo sprejel na državniški obisk južnoafriškega premiera Johna Voersterja.
Madagaskar in Malavi nista osamljena v svojih tesnih -stikih z južnoafriško vlado. Z Voersterjem trguje, respa bolj skrivoma, kakšen ducat afriških držav, in to ne samo tiste, ki veljajo za bolj »umirjene«. Voerster se je sam pohvalil, da pričakuje v bližnji prihodnosti navezava diplomatskih stikov z vrsto afriških držav.
Vse bolj. kaže, da Južna Afrika še zdaleč ni tako izolirana od preostalega kontinenta, kot se običajno misli. Pa tudi z ostalim svetom jo vežejo precej čvrste finančne vezi. Predvsem z Američani: kakšnih sto velikih ameriških družb je prisotnih v južnoafriškem gospodarstvu, kot n. pr. General Motors, Goodyear, Ford, US Steal, Standard Oil, Esso, General Electric itd. In tudi Britanci so, kljub
embargu, na skrivaj še naprej pošiljali v Južno Afriko orožje:	lani 200 tankov, 9
bombnikov, 30 lovcev in več vojnih ladij. Zdaj pa, kot obeta Heath, nameravajo Britanci početi to povsem javno.
Sicer pa tudi afriške države ne vedo povsem trdno, kaj naj bi v boju proti Južni Afriki dosegle: naj bi 4 milijone južnoafriških belcev vključile v Afriko ali naj jih vržejo v morje? Ali naj bi belci in črnci živeli v Južni Afriki v enotni, za vse enakopravni državi, ali pa v federaciji? Marsikatere afriške države so jele spoznavati, da boj zvodeni, če nima trdne podlage in ciljev.
Res je, da večina izmed desetih »belih ovc« črnega kontinenta velja v Afriki za konzervativne in da je v njih zelo močan zahodni vpliv, vendar pa njihova želja po dialogu z rasistično Južno Afriko kaže tudi na .to, da se je Afrika začela trezniti od prvega navdušenja zaradi pridobljene svobode, neodvisnosti in enakopravnega sožitja z ostalim svetom. Začela je zlagoma spoznavati, da so Velike besede eno, življenje pa drugo. In tudi to, da barva kože ni dovolj, da bi dosegli afriško enotnost in da je prihodnost vsake države predvsem v rokah njenega ljudstva samega. In končno tudi to, da njeni prijatelji niso samo tisti, ki so svoje prijateljstvo krepili predvsem z besedami, ampak da je za dokaz prijateljstva potrebno več.
Sčasoma se bo treba navaditi, da za poznavanje afriških držav ne bo potrebno samo poznavanje njihovih meja, temveč bo treba pobrskati tudi globlje v pjihovo notranjost. Tedaj tudi ne bo več tako bolečega razočaranja, kot ga je bilo marsikje čutiti ob zadnji pobudi desetih afriških držav. Pravzaprav je prišla pobuda iz razočaranja teh držav: že dlje ni bila več Južna Afrika tista, ki jo je obdajal resnični zid osamitve, ampak afriške države same, ki so začenjale čutiti, da jih zunanji svet s papirnatimi resolucijami izigrava, kot je dejal sam Houphouet-Boig-ny.
TIT DOBERŠEK
Novice
LJUBLJANA:	gostovanje španskih gledališčnikov —
Denes in jutri gostuje v Ljubljani špansko študentovsko gledališče »TUC — Teatro universitario de Camara de Barcelona. V Mali Drami bodo uprizorili delo An tanina Artauda »Los Cenci« in recital španske poezije, jutri pa bodo nastopili še v Študentskem naselju. Gostovanje je pod pokroviteljstvom Radia Študent in Foruma tar v okviru Študentskega kulturnega festivala. Gledališče, ki so ga ustanovili pred petimi leti, je z velikim uspehom sodelovalo -že na več festivalih študentovskih gledališč, med drugim v Palmi de Malcrci, Valenpiji, Madridu pa tudi ▼ Franciji, Italiji in Švici.
LJUBLJANA: prireditev v Francoskem kulturnem cen. tru — Danes bodo v tej kulturni ustanovi predvajali celovečerni film režiserja Jeana Delannova »Pastoralna simfonija« z Miciiele Morgan, Pierrom Blancharom in Jeanom Desailljrjem v glavnih vlogah.
LJUBLJANA: o varstvu narave — 17 organizaciji slovenskega Pen kluba bo jutri ob 20. uri v dvorani društva pisateljev predavanje prof. dr. Franceta Avčina o svetovnem letu varstva narave in slovenskem deležu v teli prizadevanjih.	*
NOVO MESTO: uspešen zaključek — Oder mladih pri amaterskem gledališču v Novem mestu je pred kratkim počastil spomin na pokojnega slovenskega gledališkega igralca Staneta Severja s celovečerno kulturno prireditvijo. V prvem delu so prikazali novoletno pantomimo »Igrače opolnoči«, v drugem pa izvedli recital iz lirike F. G. Lorce »Pesem hoče biti luč«. Oba dela je Oder mladih pripravil pod vodstvom gledališke igralke Kristine Piccolli-Barlove, ki pomaga tudi pri Klabundovem »Krogu s kredo«, ki ga bodo uprizorili predvidoma 15. januarja. Novoletna pantomima »Igrače opolnoči« je bila hkrati tudi zaključna prireditev ob koncu dvomesečnega tečaja iz mirne in pantomime. ki ga je v Novem mestu vodila Barlova. Obiskovalci so to celovečerno prireditev v Severjev spomin zelo lepo sprejeli. Zlasti so pozorno spremljali pantomimni nastop, saj do zdaj na domačem odru še niso imeli priložnosti videti te gledališke zvrsti.
LJUBELJ: filmsko snemanje — V teh dneh snemajo tu film »Osamljen medju borovima«. Snema podjetje INEX iz Beograda. Film »Osamljen medju borovima« režira Radi voje Lola Djukič. nosilci glavnih vlog pa so: Ljuba Tadič, Milena Dravič in Ružiča Sokič. Prizorišče za ta 'film so našli na Ljubelju takoj za Kompasovim hotelom.
MARIBOR: novo v pionirskem oddelku mestne knjižnice — Čeden plakat vabi po dolgih letih bralce-pionirje v okrilje mestne knjižnice. Tukaj si odslej ne bodo sposojali
Arno knjig, temveč bodo tudi ob strokovnem vodstvu uživali v živi besedi in slikah mladinskih pisateljev. Z njimi bodo tudi razpravljali in si tako širili svoja literarna obzorja. Prvi literarni dopoldne bodo pripravili v soboto, 9. januarja ob 10. uri ter bo posvečen Oskarju Hudalesu’
SKOPJE: zbornik o Gocu Delčrvu — Ob stoletnici rojstva tega makedonskega revolucionarja bo založniška hiša Kultura iz Skopja izdala zbornik zapisov o Gocu Delčevu. Avtor zbornika, ki bo -v več pogledih osvetlil vlogo in pomen tega revolucionarja, je dr. Poljanski, profesor na skopski univerzi.
PRIŠTINA: slikarji — Združenje likovnih umetnikov Kosova se je nepričakovano znašlo v težavah, saj je ostalo brez razstavnih prostorov. Prvi prostor, kjer so razstavljali doslej, je zdaj v rokah trgovine, foyer pokrajinskega gledališča pa so preuredili za gledališke potrebe. Nič bolje ni z ateljeji, urejen prostor za delo imata le dva slikarja od 38 članov Združenja. Zato je ta organizacija dala iniciativo za gradnjo likovne galerije v Prištini.
Ciril Kosmač v ukrajinskem prevodu
Kijevska založba umetniške literature »Dnipro« je pravkar izdala v knjigi na 136 straneh ukrajinski prerod znane povesti Cirila Kosmača »Balada o trobenti in oblaku«, ki je v ukrajinščini dobila naslov »Balada pro surmu ta pmarinku«. Kosmačevo mojstrovino, kt je bila doslej prevedena že v več jezikov, je prevedel iz slovenskega izvirnika Vili Grimič. Prevajalec je že s prejšnjimi prevodi in sestavki o slovenski književnosti pokazal, da obvladuje slovenščino in da je tudi razgledan po naši literaturi. Zato smemo sklepati, da njegov prevod Kosmačeve proze ustreza izvirniku in da je dobil v modemi ukrajinščini tudi s stilistične strani ustrezno obliko. Knjiga je izšla v nakladi 50.000 izvodov in bo potemtakem na široko popularizirala pripovedno umetnost Cirila Kosmača	B. B.
miitiiiiiMiiiiimiiiiHiiiiiiiHiiuuiNiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuuiiiiuiiiiiiiiiiuiiniiiitmnnnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiitiiMimiir;
AVTOSERVIS DOMŽALE
z	=
s	=
i	želi vsem svojim sodelavcem	|
1	in poslovnim prijateljem	§
I	mnogo uspehov v noVem letu	1971.	=
i	I
|	Namesto novoletnih	voščilnic smo denar	|
i	namenili za izgradnjo	Onkološkega inštituta	|
i	v Ljubljani.	95	i
ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiimiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMT
iimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČGP»DELO«
PODRUŽNICA LJUBLJANA
sprejme takoj
raznašalce
ČASOPISA »DELO«
za teren Brdo, Bokalce, Vevče, Vižmar-je. Dolenjsko cesto in središče mesta
Delo v zgodnjih jutranjih urah, primerno za študente. gospodinje in mlajše upokojence.
Zaslužek dober.
Interesenti naj še zglase takoj v pisarni podružnice v Ljubljani, Šubičeva ulica 1.
Javno sporočilo republiške komisije za pregled filmov
V zvezi z informacijama v Ljubljanskem dnevniku z dne 31. decembra 1970 z naslovom »Prepovedana Maškarada« in v Delu z dne 5. januarja 1971 z naslovom »Novi film Boštjana Hladnika prepovedan« o prepovedi javnega predvajanja novega slovenskega celovečernega barvnega filma »Maškarada« v režiji Boštjana Hladnika meni republiška komisija za pregled filmov, da mora širšo javnost obvestiti o svojem stališču.
Komisija v sestavi predsednika Vitka Muska in članov Rada Bordona, Stanke Godnič, Igorja Pretnarja in D j ura Smicbergerja (odsotni so bili člani Stefan Kališnik, Franci Pivec, Tanja Premk in Dimitrij Rupel) sl je dne 30. decembra 1970 v prostorih podjetja Viba film
ASTRA
VELETRGOVINA, LJUBLJANA, Titova 77
razpisuje na podlagi 95. člena Zakona o sredstvih delovnih organizacij Ur. 1. SFRJ št. 10/68 in nadaljnjih sprememb ter dopolnitev
LICITACIJO za prodajo kompletne opreme za obratne gostinske dejavnosti in sicer:
pult hladilni LTH
3700 x 900, letnik izdelave
1968
hladilnik HO 260 litrov, letnik Izdelave 1968 retropult IGO 3700 i 600 x 850, letnik izdelave 1968
Licitacija bo za delovne organizacije in privatne osebe v prostorih veletrgovine »ASTRA«, 3 dni po objavi.	70
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
» razpisuje
javno licitacijo
za karambolirano vozilo znamke WARTBURG, letnik 1968, prev. km. 40.792, dne 8. januarja 1971 s pričetkom ob 15. uri na dvorišču Postaje milice v Domžalah.
Vozilo si je možno ogledati prav tam.
Istočasno razpisuje Zavarovalnica Maribor še eno licitacijo in sicer za karambolirano vozilo znamke ŠKODA 100 S, letnik 1970, prevoženih km 16.000 dne 8. januarja 1971 s pričetkom ob 15. uri v Zg. Doliču 71 pri Smonker Ferdu, p. Mislinja. Vozilo si je možno ogledati prav tam.	69
v Ljubljani ugledala čmo-bo-lo kopijo filma »Maškarada« in soglasno sklenila, da se javno predvajanje filma v Jugoslaviji ne ' dovoli, prav tako pa se ne dovoli tudi izvoz filma v tuje dežele.
Komisija utemeljuje svoj sklep z naslednjim:
Film »Maškarada« vsebuje takšne prizore s področja seksualnega življenja in takšne dialoge, ki nedvomno hudo žalijo splošni čut za moralo, predvsem pa bi javno prikazovanje takega filma povzročilo pri nedozorelih gledalcih, zlasti pri mladini, hude psihične' šoke, toliko bolj zato, ker so v film vpleteni tudi hudo opolzki prizori, v katerih nastopajo celo otroci.
Komisija se je pri svojem sklepu zavedala, da gre za izreden in skrajno nepriljubljen ukrep, ter je 'razmišljala tudi o tem, ali bi se takemu sklepu lahko izognila, če bi ustvarjalcem filma priporočila, da vsaj delno izločijo nekatere prizore in dialoge iz filma, vendar je menila, da bi bila s tem zgradba filma popolnoma porušena, 'ker je film do skrajne mere prepleten s takšno motiviko in s svojim speoifičnim načinom filmskega izražanja.
Komisija bi se morda odločila drugače, če bi v okviru svojih pravic in zakonskih predpisov imela možnost, da bi sicer dovolila javno prikazovanje filma, vendar z omejitvijo, da prikazovanje za mladino ni dovoljeno. Komisija zato meni, da bi morali naši zakonodajni organi čimprej sprejeti ustrezne predpise, s kakršnimi bi bilo zagotovljeno (kakor Je tudi v večini držav po svetu), da mladina ni izpostavljena manipulacijam, ki bi utegnile rušiti njeno moralno in življenjsko ravnovesje. Tako pa se je komisija mogla in morala opreti zgolj na člen 189 v SFRJ veljavnega kazenskega zakonika.
Ljubljana, 5. januarja 1971

GOSTOVANJE TRŽAČANOV — Jutri zvečer gostuje v Drami Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani tržaško Slovensko gledališče. Uprizorilo bo dramo Leva Nikolajeviča Tolstoja »Moč teme«. Z uprizoritvijo so tržaški gostje odprli letošnjo sezono ter hkrati proslavili petindvajsetletnico neprekinjenega delovanja svojega odra. Predstavo, ki je tako pri kritiki kot pri občinstvu doživela lep uspeh, je režiral Jože Babič na prizorišču Svete Jovanoviča in v kostumih Anje Dolenčeve, scensko glasbo pa je prispeval Ignacij Ota. Nastopajo: Silvij Kobal, Bogdana Bratuževa, Miranda Caharijeva, Mira Lampetova, Anton Petje, Rado Nakrst, Leli Nakrstova, Mira Sardočeva, Marija Oficija, Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Stane Raztresen, Alojz Milič, Stane Starešinič, Livij Bogateč, Danilo Turk in Ornela čuk. Predstava bo ob 19.30.
Kaj želijo v ljubljanski Drami?
V želji, da bi celoten umetniški ansambel v ljubljanski Drami pritegnili k iskanju stališč, kako urediti organizacijo dela in medsebojne odnose, je svet Drame - pred koncem preteklega leta izvedel anlvto med urpetniškim osebjem te gledališke hiše. Prevladalo je mnenje (29 anketirancev) naj bi bila ljubljanska Drama republiška institucija in naj še nadalje ostane v sklopu SNG (21). Na polovico (14:14) so bila delje-, na mnenja, ali naj bo Drama povsem samostojna finančno organizacijska umetniška enote. Osemindvajset igralcev je menilo, naj bo ansambel Drame sestavljen iz večinskega jedra stalno nameščenih članov, poleg njih pa naj občasno honorarno nastopajo še drugi. Za režiserje pa je večina menila
(21) nj bi bili vsi v svobodnem delovnem odnosu, ne pa redno zaposleni v Drami. Sc več (24) pa jih je bilo proti temu, da bi imela Drama več staln0 angažiranih režiserjev, od katerih bi naj bil eden vodilni režiser. Prav vsi an-ketiranoi (31) so menili, da potrebuje Drama napisano utemeljitev sporeda in zasedb, predvsem pa, da potrebuje dolgoročno reperto a mo in uprizoritveno usmeritev. S 30:1 so bili gledališčniki mnenja, da zahteva gledališče spričo svoje posebnosti določene spremembe nekaterih zakonov, samoupravljanje, kakršno je sedaj pa ne ustreza razvoju teh ustanov (282). Direktor, ki je tudi umetniški vpdja, bi naj dobil več pooblastil za samostojno vodenje (31). Niti režiser niti igralec Pa ne
smeta odkloniti dodeljene režije ali vloge (26:4). Dosedanja uradna kategorizacija igralcev ni več ustrezna (30:1), pri zasedanju igralcev pa doslej v Drami ni veljalo načelo kvalitete (21:5).
Za umetniške kriterije posameznih predstav naj bo pristojno mnenje gledališke ga vodstva (16:8), ne pa jav-i na kritika (15:8) in še manj posamezni kritik (24:1). Pomembnejši je odziv publike (16:8), najbolj merodajno za ugotavljanje umetniških kriterijev pa je upoštevanje vseh navedenih dejavnikov (21:6).
V Drami naj bi veljal princip kolektivne igre z osnovnim namenom, da predoči občinstvu gledališko delo in šele drugotnega pomena naj bo predstavljanje izrazitih igralskih osebnosti (30:1). Dra-
Clasbeni dogodki
Močnejši Grieg in osiromašeni Mahler
Elio Boncampagni je pričel svoj nastop v Slovenski filharmoniji (21. decembra 1970), prav spodbudno, saj se je dokaj dobro znašel v »Mouve-ments concertants« Uroša Kreka, medtem ko je igra izvajalcev gibčno prešla iz suitne lahkotnosti prvih dveh stavkov v simfonično tehtnost in lirsko širino drugih dveh. Skladba je zaživela kot eno najbolj bogatih del Krekove zgodnejše ustvarjalnosti.
Druga točka je bila po pianistovi zaslugi velika predstava. Aci Bertoncelj se je lotil Griegovega koncerta kot bi šlo na življenje in smrt, v kolosalnem virtuoznem slogu, z brezprimemo premočrtnostjo udarca in s temperamentom, kj mu zlepa ne zmanjka moči in zagona. Iz kadence je napravil odo klavirskemu zvoku, izžel iz viškov menda prav vso možno učinkovitost in se bojevito spoprijel s takti, kjer se skladatelj nevarno bliža cenenosti. Kljub vsemu Griegu ni napravil medvedje usluge: Zanimivo da je izhajal iz dovolj značilno romantičnih »izraz-I nih« sredstev (svobodni tem-
po, vzhičena dinamična lestvica, poetična zaključenost detajla), vendar jih je uporabil tolikanj mojstrsko in muzikalno zrelo, da je interpretacija izvenela v kar zmagoslavno in drzno pomiritev avtentičnega in živo sodobnega. Vsekakor dosežek, s katerim lahko Bertoncelj uspe na razvajenih koncertnih odrih (za vsak primer bi morda tu in tam lahko zgladil kakšen ostrejši rob, da bo tudi za rahločutnejše estete vse lepo in pravi.
Dirigent je spremljal solista s poprečno spretnostjo, igra orkestra pa je zadovoljila. Tudi pri Mahlerjevi Prvi simfoniji so filharmoniki več kot primemo uresničili zahteve vodje in zato niso prav nič krivi, če je glasba večkrat zdrsnila v neugledno dolgočasje (Mahlerjev opus je namreč odločno nasprotje skladbam, ki jih dober orkester lahko in mora spodobno odigrati tudi ob psihično odsotnem dirigentu).
Boncampagni je svoje delo izpeljal z zadovoljnostjo — češ, nisem kriv, če je Mahler slab Skladatelj. Ker pa sem
Sodelovanje med zagrebško in ljubljansko univerzo
Vseučilišče v Zagrebu razpisuje natečaj za podiplomski študij: Strukturna biofizika. v sodelovanju s predavatelji Univerze y Ljubljani in s pričptkom v letnem semestru šolskega leta 1970/71.
Namen študija je, da z interdisciplinarnim pristopom posreduje znanje o strukturi ter funkciji makromolekul in sestavnih delov celic v živih organizmih.
Vpišejo se lahko kandidati, ki So končali študij fizike, kemije, biologije, medicine ali farmacije. Vsi kandidati morajo predložiti tudi potrdilo o znanju angleščine.
Vsakemu kandidatu bo individualno določena literatura, ki jo mora pregledati zaradi izpopolnitve znanja na področjih, ki ne sodijo v njegovo ožjo stroko. Iz te snovi morajo kandidati opraviti kolokvij v prvem letu študija.
Predavanja bodo v okviru dveh tritedenskih šol seminarskega tipa, pri čemer bo del časa na razpolago za diskusijo in konzultacije med slušatelji in predavatelji. ("Alji predavatelji bodo preda-
vali v angleščini).
Prva šola b0 v juniju 1971 v Novem mestu. Snov bo obsegala osnovne raziskovalne tematike na področju strukturne biofizike in metode, ki prihajajo za te raziskave v poštev (O času in kraju druge šole na kateri bodo predavatelji govorili o najnovejših, večidel svojih raziskovanjih bodo kandidati obveščeni med študijem).
Predavanjem v okviru šol bodo lahko prisostvovali tudi slušatelji, ki ne bodo redno vpisani, v kolikor bo to dopuščal prostor. V poštev prihajajo raziskovalci iz univerzitetnih in znanstvenih ustanov, kakor tudi raziskovalci iz gospodarskih organizacij.
Redni slušatelji bodo lahko nrejeli v primeru potrebe finančna sredstva za kritje stroškov bivanja v letnih šolah. Ostali udeleženci bodo morali plačati kotizacijo in sami kriti stroške bivanja.
Kandidati naj bi čim prej začeli z raziskovalnim delom v okviru magisterija, ker razen prej omenjenih šol drugih predavanj n® bo.
Svet predavateljev za strukturno biofiziko bo v posebnih primerih na kandidatovo prošnjo odločal, če je mogoče magistrsko delo opraviti izven univerzitetnih središč v Zagrebu in Ljubljani.
Izpiti, magistrsko delo in zagovor tega dela bodo v srbohrvaščini ali slovenščini. Po predhodnem dogovoru in s pristankom mentorja bo lahko magistrsko delo napisano tudi v kakem drugem jeziku.
Celokupni študij, vključno z zagovorom magistrskega dela, traja glede na kandidatove možnosti dve do štiri leta. Po uspešno opravljenem študiju podeli Vseučilišče v Zagrebu magistrsko diplomo.
Predhodne prijave za redni podiplomski študij, -kakor tudi za udeležbo na podiplomskih šolah je treba poslati tajništvu Vseučilišča v Zagrebu, Center za podiplomski študij *do 25. januarja 1971.
Kandidati bodo prejeli potrdilo o prejemu prijave in dodatne tiskane informacije.
Vpisovanje kandidatov bo v februarju 1971 na Univerzi v Zagrebu.
Prvo simfonijo že večkrat slišal kot veliko muziko, bom poizkusil najti nekaj vzrokov »Mahlerjevega neuspeha«.
Uvod je . ria primer kazal, da dirigent pozna način tonskega mišljenja kakšnega Vivaldija:	s kapelniško goto-
vostjo je obdelal motive v smislu nekakšnega panteistič-nega sožitja. Tako je bilo res vse lepo urejeno in izglajeno: pedalni ton, sunki trobil, klic kukavice in pojoči melodični drobci, vse si je podalo roke v baročno stiliziranem vencu. Kar težko si se pri tem spomnil, kako je že resda preprosti klarinetov klic domala presunljiv, bleščeč dogodek, če ga izvajalec — tako kot skladatelj hoče, vrže med druge motive (v part.: »klarinet naj se ne ozira na tempo (Ji, igra v ospredju«). Sekvence pred nastopom D-dura so bile pravo nasprotje skladateljeve zahteve: »ne razvlečeno«, sama tema pa je bila bledo znamenje besed, ki spremljajo isto melodijo v Pesmih sopotnika: »Pojdi zjutraj čez polje.«
Potek celotnega stavka je že kazal, da dirigenta posebni način Mahlerjevega tonskega mišljenja, pri katerem je marsikakšno »pravilo« postavljeno na glavo, preprosto moti ali pa da ne ve, kaj bi počel z edinstveno »čudaško« gibljivostjo skladbe. Skušal ji je vcepiti »klasično logični« in enotni ritem. Tega pa partitura ni prenesla. Zato je drugi stavek izzvenel v sentimentalno in robato razglednico iz dunajskega in podeželskega življenja. Tretji začne s »prisiljeno«, hlinjeno žalostjo (Kanom »Mojster Jakob« v molu), groteskno dimenzijo dobi s porogljivim motivom v pihalih, ki mu je interpretacija, vzela vso zajedljivo ostrino. Tokrat je začel. v izbrani bellinijevski »morbidezzi« in se razvil v burkasto in hladnokrvno parodiranje, ki nima nič skupnega z ironično obsedenostjo parodiranja, ki ga hoče imeti Mahler. Finale se je osredotočil na dva ali tri zmagovite viške, s čimer je bilo zadoščeno želji, da se mora dobra simfonija končati z zmago svetlobe nad temo/ druge teme pa so se sijkale v vzdušju Italijanskih verističnih junakov, s katerimi noče imeti Mahler nobenega opravka.
Pri tej interpretaciji je bilo predvsem očitno nepoznavanje ali vsaj nepriznavanje skladateljeve osebnosti. V kratkih vrsticah ni mogoče oovedati, kaj vse je razvnemalo in mučilo tega avstrijskega in židovskega intelektualca s konca stoletja. Pri njegovi tonski »človeški ko-
mediji« (prvotni naslov tretjega stavka) se zdi. kot da je ustvarjalčeva domišljija »razdeljena« na samostojne in kapriciozne protiigralce, ki »matijo« drug drugega, kadar so si najbliže in »pomagajo« drug drugemu, kadar so najbolj oddaljeni, bolje rečeno nepričakovani. Mnoga »razpoloženja« imajo po klasičnih merilih »napačen« cilj, kontrastni motivi se srečujejo na kupu in silijo v različne smeri. Za vsemi je čutiti dovolj resno osebno doživetje, le da se tisti hip, ko postanejo predmet tonskega oblikovanja, dvignejo na raven duhovite, poetične in mojstrsko domišljene igre, ki ima čisto svoja, pravzaprav sanjska ne-pravila. Ce odvzamemo nasprotjem posebno barvo dn ostrino, potem je tudi njihov novi skupni učinek v poteku nezanimivo čudaški in banalen, in poslušalec je pripravljen ob mikavnosti te drzne in bogate muzike, ki je kljub »neopti-mistični« snovi že komedija zoper žaloigro: skladatelj je iz živih nasprotij napravil nov svet in jih tako že presegel in obvladal.
Recital Uje Popova
Izredno slab obisk na koncertu, ki ga je pripravil violinist lija Popov, je znova pokazal, da je število •ljubljanskih glasbenih prireditev kar preveliko, ali pa so njihovi datumi neusklajeni (istega večera je bil koncert tudi v Ateljeju). Dva komorna reoitala sta bila torej le preveč,, čeprav je nastop vi-dlinista pri nas dokaj redek dogodek in bi tudi mikavna barva glasbila in spored lahko pritegnila več poslušalcev.
Skromna literatura za »pravo« violo je soliste prisilila, da je izbiral med skladbami, ki zahtevajo v originalu druge, toda po barvi, obsegu in ustvarjalni pretenziji violi ustrezne instrumente. Prvi del je obsegal baročne mojstre: Ecclesa, Bacha in Fre-scobaldija, drugi Schubertovo »A rpeggi one« sonato in Farkasovo priredbo Bartokovih Romunskih plesov. Zal se je domala prazni dvorani pridružila še izredna nerazpoloženost izvajalca, tako da tokrat ne morem prav oceniti njegovega tehničnega znanja in muzikalnih sposobnosti, saj se je hude treme nekoliko fttresel šele v sklepni točki svojega recitala.
PETER KUŠAR
ma se naj zavzema na kvaliteto, vendar naj nudi v načelu vsem članom enake možnosti kreiranja (29:2), pri delitvi vlog pa se naj upoštevajo izključno maksimalne kvalitete igralcev (17:11), pa tudi skrb za umetniško rast članov (32).
V umetniškem svetu Drame naj ne bodo le člani iz lastne hiše (18:11), ampak ga naj sestavljajo zunanji in notranji predstavniki (20:10). Notranji člani naj bodo voljeni, ne pa imenovani (26:6). Svet- delovne skupnosti Drame pa potrebuje dve volilni enoti, eno za igralce in eno za tehnično osebje (26:4).
To je nekaj podatkov iz ankete, ki je obsegala 25 temeljnih vprašanj z več pod-vprašanji. Vsekakor dragoceno gradivo, ki kaže, o čem ho moral razmisliti sam kolektiv Drame, kakšne sklepe bo moral sprejeti in jih tudi dosledno izvesti. Morda bodo ti odgovori spodbudili tudi ljudi izven gledališke hiše, da bodo s svojimi nasveti pomagali temu umetniškemu kolektivu, kako najuspešnejše najti poti k ureditvi notranjih odnosov v Drami in k prilagoditvi njene organizacije dela današnjim družbenim odnosom in kulturnim potrebam.	V.
Televizija
Opomin iz muzeja
Za komaj dvodimenzionalnim TV skečem angleškega avtorja Noela Cowarda z šla-slovom »Temna hrastovina«, ki naši igralski skupini (Lojze Rozman, Duša Počkajeva, Jasminka Skodlar, Vida Juvanova; režija Janez Drozg) ni nudil več kot šablono za rutinsko igro, je bila na sporedu oddaja iz nove serija umetnostne zgodovinarke Brede Kovičeve in režiserja Jožeta Klobovsa. Gledalcem, ki televizorja po omenjeni družinski tragikomediji, razvozlani po poenostavljenem hitrem postopku,' niso nemudoma ugasnili, je bilo s prikazom slovenske alpske hiša torej vendarle izpolnjeno kulturno pričakovanje.
Slovenska alpska hiša ▼ arhitekturnem pa zgodovin« skem in socialnem prerezu je bila prva nova tema v prizadevanju, za katerim ja tako prijetno in vzpodbudno čutiti resnično zagretost. Prizadevanje njenih avtorjev resda mogoče meji na nostalgijo sodobnega esteta za izgubljenimi ali izgubljajočimi se vrednotami kulturne" in umetnostne preteklosti, vendar pa je v svoji pristni prizadetosti tudi kritično in uporno, torej tudi za današnjo rabo. Opominja nas, če nič drugega ne in če o splošno izobraževalnem učinku niti ne govorimo, na dejstvo, da so naši predniki imeli svoj duhovni svet, svoj odnos do lepega dn plemenitega, in da je kakršnakoli inačica tega odnosa potrebna tudi nam. Daje na voljo na-ši zavesti, da iz tradicije izberemo in nanjo navežemo, kar ustreza našim dojetjem in spoznanjem.	. • , *
Narodopiščev sprehod skozi alpsko starožitnost so spremljali narodna pesem, melodija in kamera, ki je bila po snemalčevi in režiserjevi zaslugi zares doma ,v naši pokrajini.
Literarno oblikovana spremna beseda, idilika minulega, pejsaž — vse to neogibno zgrabi za srce še tako ciničnega Slovenca. Seveda pa se le-ta, ker je pač morda še pretirano streznjen, hkrati zaveda sentimenta in bi ga najraje kot poglavitni očitek opoifesel oddaji, če se ne bi komentatorica v zadnjem trenutku sama zoperstavila ' svojim čustvom. In sicer z ugotovitvijo, da življenje neusmiljeno normalno spreminja staro po svojem trenutnem kopitu. Da ne bi preveč slepo in brezčutno čevljarilo z nami, pa-bodo morda le odpomogle kulturne osveščevalne akcije, kakršnih ena je bila tudi ta o slovenski alpski hiši, sedaj že muzejskem eksponatu.
JOŽE SNOJ
Koroške refleksije (1)
Na Koroško sam šel.s snegom. Takrat so se drugi Koroški kulturni dnevi že iztekli v svoj prvi dan. Reči hočem, da tisti prednovoletni sneg, ki je prekrival dan in poti v njem, z ničemer ni prekril »koroške zareze«, kot sam zase imenujem dogajanja zadnjih mesecev onstran.
Nekaj se mora zgoditi. Ne bom miroval in pustil, da o meni govorijo, kot da sem mrtev. Ne bom pustil, da nad mano gradijo trdno plast svojih sanj. Ne, tako ne more ostati.
Nekaj dni pred- to potjo je prišla na mizo v uredništvu zbirka pesmi Andreja Kokota »Ura vesti« s temi verzi v uvodu. Ne prisegam na tako poezijo, in tudi na nekakšno vnaprejšnjo svetost Koroške ne, kakršna naj bi vselej' in ob vsakem času bivala v nas, toda po desetih, dvajsetih urah mojih koroških poti mi postajajo te besede domače.
Ko odidem, so moje.
Navsezgodaj drugega dne drugih Koroških , kulturnih dni, zanje mi zatrjujejo, da so pomembni že samo zato, ker so, poslušamo predavanji Ericha Prunča z naslovom »Windisch - slovvenisch« ter Brede Pogorelec »Narečje ali knjižni jezik v drugi polovici 19. stoletja«. Prunč dokumentirano spremlja prevrednotenje oznake	»w in-
či is ch«, ki je dobila zaradi socioloških, svetovnonazorskih in drugih vzrokov od jznake za ljudstvo kasneje izrazito drugačen pomen. Psovko, če hočete. Njegovo predavanje je ekspoze za diskusijo, je bolj predavanje ad hoc in v večji meri izpoved prizadetega, ki potegne za sabo še predavateljico Bredo Pogorelec iz Ljubljane. Z njo se srečujem že deset, dvanajst let. Njena predavanja na ljubljanski univerzi so mi bila dostikrat tuja; in najbrž je moralo preteči toliko časa, da sedaj, ob temi »Windisch - stowenisch<#' prvič spoznavam njeno anga žiranost, njeno načelnost.
Moral bi, vidite, večkrat na Koroško.
Popoldne predava Bogo Grafenauer o farsi, ki so bila dosedanja ljudska štetja na Koroškem. Vojna, kuga ali kakšna druga ujma niso v zadnjih sto letih v Evropi tako kosile kot tu, pod Karavankami. V pdpisih Izginjajo Slovenci. V razdobjih desetih, dvajsetih let So izpuhteli ti-
soči. Kasneje, v pogovoru, je Bogo Grafenauer pristavil, da bi morali imeti koroški Slovenci izračune in podatke vedno pri roki. To bi bila ena izmed nalog znanstvenega inštituta, ki bi moral poskrbeti za nepogrešljivo vedenje o koroških Slovencih.
Mladi Korošci, ti so še drugačni. In po eni strani del vsega mladega sveta v Evropi, ki se prebuja (mladi svet,, ne Evropa). Biti mlad koroški intelektualec se pravi: bita kritičen do ponižujočih sprav, govoriti z enakopravnega in. ne slovensko uklanjajočega se stališča, biti kritičen do dogajanj v zadnjem času in do oblik njihovega interpretiranja. Ta krog je bil najprej krog literatov.
Pa naj kdo reče, bi zatrdili morda tisti od Heimatdien-sta, da literati niso za v la* ger.
Snežilo je ves drugi dan drugih Koroških kulturnih dni in pravzaprav moram poročati o njih in na o tistih, ki se boje slovenizacije področja okoli Pliberka. Strah je namreč odveč, kajti tistega področja ni treba slovenizira-ti, ker je od nekdaj slovensko. Snežilo je torej drugi dan drugih Koroških kulturnih dni, ko se je začel prebujati celovški časopis Kleine Zeitung. Pripisi, ki jih . dodaj a uredništvo prispevkom o znanstvenem zborovanju koroških Slovencev, so ena izmed poti k tisti nelagodnosti, kakršno sprožajo deseto-’ oktobrski krogi na Koroškem. Zvečer pošljem v Ljubljano poročilo o Zborovanju. Izgubilo se bo v prednovoletnem vzdušju Ljubljane, vem. Naslovim ga Poti k osveščanju. Pišem strpno, kajti urednik časopisa Kleine Zeitung se je predstavil na zborovanju šele naslednjega dne. Pa tudi izrazito glasen ni bil tega dne nihče. Vse je bilo bolj ali manj akademsko, kot so to besedo večkrat uporabljali. Vendar sedaj razmišljam, da je veljal naslov Poti k osveščanju bolj meni samemu kot tem ljudem, o katerih poročam. Kajti jaz nisem od tu in ne živim te dežele. Osvestiti se moram jaz sam. Oni tu so se že. Tudi o narodni zavesti v novejši zgodovini koroških Slovencev vedo. O tem, kar je predaval Fran Zwitter. In o najnovejfli zgodovini slovenske narodne zavesti. PETER BREŠČAK
V nekaj vrstah
MARIBOR
Delovni uspeh — Na starega leta dan je mestna hranilnica praznovala pomemben delovni uspeh. Dvomesečna Mojca Ridel iz Maribora je namreč postala 50.000 vlagatelj Mest' ne hranilnice in ob tej priložnosti je prejela lepo darilo. GORNJA RADGONA
KI rad sprejel svoje štipendiste — V podjteju Elrad so v torek, 29. decembra pripravili sprejem za svojih 27 štipendistov. Najprej je vodstvo podjetja seznanilo mlade sodelavce o svojih nalogah in načrtih, nato pa so. si ogledali proizvodnjo- Za zaključek pa so štipendistom pripravili zakusko.
V občini okrog 300 nezavarovanih oseb — V gomjeradgon-ski občini, ki ima 20.063 prebivalcev, je po zadnjih podatkih kakih 300 ljudi, ki niso socialno zavarovani. Med temi so tudi delavci, ki se priložnostno zaposlujejo v Avstriji, mladoletni, ki niso dobili zaposlitve po osnovni šoli, socialno ogroženi in drugi. O tem je pred dnevi upravni organ občine obvestil člane sveta za zdravstvo in socialno varstvo, ki bo poiskal rešitev.
Rekonstrukcija v opekami — Gomjeradgonska opekama, ki je ena izmed najstarejših v Pomurju s težavo zadovoljuje potrebe trga. Zanimanje za opečne izdelke je namreč tolikšno, da njene zmogljivosti ne zadostujejo. Tako so se t podjetju odločili za preureditev in za spremembo v tehnologiji proizvodnje. V ta namen gradi gradbeno podjetje Pomurje veliko proizvodno dvorano. Dela bodo veljala 5000 dinarjev. Predvidevajo, da bodo tako že letos proizvodnjo povečali za približno 20 odstotkov.
Volilna konferenca mladine — Drugo nedeljo v mesecu januarju bo volilna konferenca iftladine lendavske občine. Poleg izključno mladinskih problemov bodo obravnavali položaj mladih na šolah, vprašanje kmečke mladine in mladih v delovnih organizacijah.
RFMSNIK
Kaj bo z zadružnim domom? — Vaščani Remšnika se sprašujejo, kaj bo z njihovim zadružnim domom? Tu je bila namreč edina dvorana,- ki jim je služila za sestanke ln kulturne prireditve. Sedaj pa jo uporablja trgovsko podjetje za skladišče blaga. Čeprav so predstavniki pod jetja na zboru volivcev vaščanom obljubili,. da bodo poskrbeli za drugi prostor, so na obljubo očitno pozabili. PTUJ
Živinski sejmi — V občini so se še iz starih časov obdržali živinski in kramarski sejmi. Z občinskim odlokom so zdaj določili, da so živinski sejmi vsak prvi in tretji petek v mescu, za svinje in drobnico pa vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Na novo pa so določili tudi kramarske sejme, ki bodo 23. aprila, 5. avgusta in 25. novembra v letu. Ce je ta dan nedelja ali praznik, je sejem naslednji delovni dan.
MARIBOR
Poročili so se — Krnil Topolovec, strojni tehnik in Majda Golub, gospodinja; Jožef Verblač, razvazač in Marijana Karič, gospodinjska pomočnica; Anton Fras, črkoslikar -soboslikar in Vera Lorber, priučena natakarica; Viljem Stober, ključavničar m Katica Dioši, gospodinja; Ivan Dru-že, ključavničar in Marija Skela, čistilka; Anton Stelca, zidar in Marija Horvat, čistilka; Stefan Koletnik, strojni delavec in Ana Janžekovič, čistilka; Franc Deučman, strojni ključavničar in Alojzija Pečar, gospodinja; Jožef Obreza, upokojenec in Elizabeta Kramberger, gospodinja; Anton Štromajer, ključavničar in Marija Valjak, kuharica; Adolf Auer, strojni tehnik in Vitoslava Pušnik, absolvent pedagoške akademije; Jakob Zalar, ključavničar in Marija Pučko, kuharica; Jože Flajsinger, avtoklepar in Marija Be-ber. slaščičarka; Rudolf Potrč, ključavničar in Ana Podgaj-ski, avtoličarka; Miran Pušnik, trgovski pomočnik in Zofija Hrašovec, trgovska pomočnica; Zdenko Ličen, obratni električar in Danica DeirOlivo, pletilja; Stanimir Nemec, avtomehanik in Jožica Hrašovec, trgovska pomočnica; Pavel Polančič, tekstilni mojster in Alenka Hanžič, vzgojiteljica; Ivan Cerče, livar in Romanija Habjančič, avtobusna spre-vodnica; Vladimir Sme, ključavničar in Milena Purga j, krojačica; Drago Ornik, PTT uslužbenec in Frida Cep, administratorka; Alojz Gobec, mesar in Silva Murko, natakarica; Rudolf Knap, ključavničar in Magdalena Kampi, trgovska pomočnica; Rajmund Črko, jedrar in Albina Podgoršek, kmečka hči; Jožef Horvat, oblikovalec in Ana Prša, sobarica; Rudolf Danko, mojster in Krika Polanec, trgovska pomočnica; Branimir Roj ten, elektrovarilec in Silva Kumer, natakarica; Krnil Čelan, ključavničar in Lidija Žvi-kart, delavka; Todor Stankovič, delavec in Štefka Gajski-Jurinjak, pletilja; Branko Vivod, kleparski delavec in Martina Miglič. čistilka; Georg Hans-Bader, študent in Silvija Grbič, ekonomist.
Pogreb danes — Jožef Zakrajšek, 39 let, uslužbenec; Marija Beranič, 72 let, gospodinja.
Občanov^ barometer Hvaležen sem zdravniku
Sredi prazničnega vrveža v Gosposki ulici v Mariboru smo srečali Franca Ribiča, poslovodjo v veleblagovnici Dom trgovskega podjetja Vena. Čeprav se mu je mudilo, smo srečanje izkoristili za pomenek o nekaterih zadevah. Poznali smo ga tudi kot športnika, ki je rad igral namizni . tenis in nogomet.
•	V zadnjem času vas ni videti na igrišču?
»Odkar sem doživel prametrv, nesrečo, sem moral
šport opustiti.«
•	Kaže, da ste si že dobro opomogli?
»Bil sem »obsojen na smrt«, saj sem imel zapleten zlom stegna in hude opekline po telesu. Do smrti bom hvaležen celotnemu osebju poškoabenega oddelka mariborske bolnišnice, zlasti pa dr. Maksu Penu, požrtvovalnemu zdravniku N*jemu se imam zahvaliti, da nisem ostal brez noge.«
•	Ste bili dolgo v bolnišnici?
»leto dni. Prasenečen sem bil na skrbjo, nego in odnosom do vseh bolnikov.«
•	Kaj delate v prostem času?
»Se vedno igram pri godbi KUD Pošta Maribor. Tam sodelujem že 20 let kot godbenik. D0 resreče sem bil tudi predse dni« KUD Pošta.«
•	Ce bi se spet odločali za poklic, ali bi ostali zvesti trgovini?
»Vsekakor, čeprav v trgovini ni vedno rožnato.«
•	Zakaj*
»Rad delam v trgovini. Na ta poklic sem se navadil, saj me komercialni posli že od nekdaj veselijo.«
•	Ali mislite, da je naša trgovina v redu?
»Vse v trgovini pri nas ni v redu. Marsikaj bo treba še urediti. Ponekod bo treba zboljšati postrežbo in odnos do kupcev.«
•	Ali imajo kupci vzroke za nakup blaga v Avstriji?
»Priznati moram, da je tam v večjih središčih večja izbira. Včasih pa ljudje kupujejo tudi stvari, ki bi jih doma bolje in ceneje kupili. Sicer pa tudi Avstrijci precej kupujejo v naši trgavini.«
•	Kaj bi vprašali javnega delavca?
»Vprašajte predsednika občinske skupščine Maribor
Mirita Žlendar, kdaj ln kako bomo v Mariboru dokončno uredili slab finančni položaj nogometnega kluba Maribor?«	|
XXX
Predsednik Mirko Žlender je na' vprašanje odgovo-ril: »Znebiti se moramo predvsem iluzij, da lahko predsednik skupščine da zadovoljiv odgovor na vprašanja, ki jih morajo v našem šistemu urejati za to pristojni organi. V mislih Imam svet za telesno kulturo in upravni odbor sklada za financiranje telesne kulture. Kolikor mi je znano oba organa pripravljate ustrezna stališča s sklepi, ki bodo predloženi v odločitev občinski skupščini. Ne morem reči, kakšne so rešitve. Razumljivo pa je, da je enkrat treba dokončno reči, kako finančno sanirati klub če ga imamo. Ta odločitev mora biti sprejete v enem mesecu, kako pa naj povedo strokovni organi, skupščina in gospodarstvo, ker teko urejajo to vprašanje v vseh jugoslovanskih mestih, kjer imajo opravka s profesionalnim športom.«
M. KOS
SREČNO VSEM 'AMATERJEM — V soboškem radioklubu, ki združuje v osmih sekcijah v Murski Soboti in na podeželju kar 234 aktivnih radioamaterjev, je po nekajdnevnem premoru ob novoletnih praznikih poslal 17-letni Franc Fujs iz Murske Sobote v eter prve čestitke radioamaterjem vsega sveta, številni odzivi z vseh delov Evrope so potrdili, da bo tudi letos za radioamaterje bogata letina. Na sliki: mladi radioamater, dobiva navodila od neumomgea mentorja Toneta Grčarja, vodje pomurskih radioamaterjev.	Foto: B. Borovič
Vprašanja odbornikov
Kdaj šola pri Marjeti?
Prebivalci te vasi na Dravskem polju hočejo razveljaviti referendum, če ne bodo začeli graditi šole — Pogodba z gradbenim podjetjem še ni sklenjena
'	-i
Snežni plugi orjejo
V Sloveniji imajo delavci cestnih podjetij povsod še dovolj dela — Na Primorskem je začela pihati burja
LJUBLJANA, 5. jan. V notranjosti Slovenije je danes skoraj ves dan povsod rahlo snežilo, tako da so delavci cestnih podjetij še vedno imeli dovolj dela. S Primorske pa poročajo, da ovira promet burja, ki je po nekajdnevnem premoru danes spet začela pihati.
Strokovna služba mariborske občinske skupščine je dostavila odborniku Dragu Koserju odgovor na vprašanje, ki ga je postavil kot odbornik na seji občinske skupščine, kako daleč je sedaj z dokumentacijo in s podpisom pogodbe z gradbenim podjetjem Krivaja za zgraditev šole v Marjeti na Dravskem polju, ker hočejo občani razveljaviti referendum, kolikor ne bodo začeli delati.
Odgovor: Za graditev montažne šole v Marjeti na Dravskem polju se je skupščina občine Maribor zavezala, da bo iz svojih sredstev v obliki posojila prispevala 500.000 dinarjev. Po ponudbi podjetja Krivaja, ki se ukvarja z graditvijo montažnih objektov, bi znašala vrednost te investicije 800.000 dinarjev. K temu znesku je treba prišteti še sredstva za 10 odstotni garancijski polog, stroške nadzora in druge manjše izdatke. Razen prispevka občinske skupščine v višini 500.000 dinarjev so bila na razpolago za to investicijo še sredstva krajevnega samoprispevka okoli 20.000 dinarjev ter prispevek podjetja Pinus Rače 80.000 dinarjev. Skupaj je bilo zagotovljenih sredstev samo 600.000
Avtobus trčil v osebni avtomobil
MARIBOR, 5. jan. — Vče raj se je primerila na cesti prvega reda v Razvanju huda prometna nesreča. Kulič Franc iz Mačkovcev je vozil avtobus iz Maribora piCti Slovenski Bistrici. V Razvanju je zadel s prednjim delom avtobusa v avtomobil Franca Kranjca, ki je stal na desni strani cestišča. Pri nesreči je bil laže poškodovan Mariborčan Franc Kranjc, huje pa njegova sopotnica Verden Marija iz Zgornjih Hoč, ki so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. S. M.
Hud padec mopedista
MURSKA SOBOTA, 5. jan. — Včeraj popoldne se je na cesti med Mursko Soboto in Tišino hudo ponesrečil mopedist, 16-letni Drago Kiseljak iz Gradišča pri Murski Soboti. Kiseljaka je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levem ovinku na • poledeneli cesti in je močno padel. Pri tem se je hudo ranil in se zdravi v soboški bolnišnici.
E. B.
dinarjev. Zaradi tega z investicijo niso mogli začeti v skladu z veljavnimi predpisi, po katerih morajo, biti sredstva ob začetku gradnje v celoti zagotovljena.
Glede na nerešeno konstrukcijo finanoixanja je pristojna služba občine začela preučevati možnosti za zagotovitev preostalih, še manjkajočih sredstev, v ta namen je zaprosila bodočega izvajalca, to Je podjetje Krivaja, za delno kreditiranje. Podjetje je z dopisom z dne 8. julija 1970 sporočilo. da je pripravljeno počakati s plačilom do 30. 4. 1971. hkrati pa je zvišalo ponudbeno ceno na 860.000 di-
narjev. To pomeni, da bd bdlo treba imeti na razpolago za celotno investicijo skoraj milijon dinarjev.
Z namenom, da bi se graditev montažne šole začela že v letu 1970, je upravni odbor sklada na seji 29, 7. 1970 sklenil, da sprejme ponudbo podjetja Krivaja ter da zaprosi Kreditno banko Maribor za izdajo garanoijske izjave s predpostavko, da bo sklad zagotovil v finančnem načrtu za leto 1971 manjkajočo razliko. To pa praktično pomeni, da bi sklad moral v letošnjem letu zagotoviti celotna potrebna sredstva, razen že omenjenega podjetja Pinus, ter zbranih sredstev krajevnega samoprispevka. Po izstavitvi garancijske izjave banke z dne 16. 10. 1970 je pristojna služba občine v pripravah za sklenitev pogodbe s podjetjem Krivaja ugotovila, da to podjetje zaracfi prezasedenosti in potrebnega časa za izdelavo glavnega projekta ne
bi bilo v stanju začeti z delom že lani. Zlasti pa se podjetje ni hotelo pogodbeno vezati za postavitev montažne šole v Marjeti za fiksno ceno 860.000 dinarjev brez določbe v pogodbi o možnem zvišanju cene za objekt, kolikor bi prišlo v letu 1971 do podražitve gradbenih del. Zaradi tega pogodba o graditvi montažne šole v Marjeti zaenkrat še ni sklenjena, ker ni točno znana niti predračunska vrednost, niti višina manjkajočih sredstev in bo moral upravni odbor sklada za negospodarske investioije padeva ponovno obravnavati.
Pripominjamo, da je že na računu krajevnega samoprispevka po stanju dne 26. decembra lanskega leta zbranih 51.254,30 dinarjev in bi krajevna skupnost Marjeta v letu 1971 z intenzivnejšim pobiranjem krajevnega samoprispevka lahko zagotovila kritje manjkajoče razlike ob morebitni podražitvi.vTARJAN KOS
Zdomcem obetajo delo doma
V Murski Soboti odpirajo številna nova delovna mesta
MURSKA SOBOTA, 5. jan. Na včerajšnjem pogovoru z delavci, ki delajo na tujem, v Rogaševcih na Goričkem je Franjo Sonaja, direktor komunalnega zavoda za zaposlovanje v Murski Soboti, presenetil zdomce s podatki o nenavadno velikem številu novih delovnih mest v domači občini. Ta napoved, ki je predvsem sad naglega razvoja tekstilne in kovinske industrije v Murski Soboti, pomeni začetek tolikanj pričakovane odjuge v zdomstvu, ki je pognalo v zadnjih letih v Pomurju globoke korenine.
Po teh podatkih bo samo tovarna perila in oblačil Mura sprejela blizu tristo priučenih šivilj in krojačev, skoraj neomejeno število novih delovnih mest pa napovedujejo v združeni kovinski industriji, ki je pred sklenitvijo velike - naložbe v nove proizvodne obrate. Velja poudarili, da sta združeni podjetji Panonija in Ločilka v Murski Soboti že pred časom vkalkulirali v svoj razvojni program zaposlitev velikega števila zdomcev, ki so sedaj na delu v tujini v sorodnih podjetjih.
Seveda ni mogoče pričakovati, da se bo armada zdomcev prelila čez noč nazaj v domovino, zato na letošnjih pogovorih 'dobijo naši delavci
tudi izčrpne informacije o politiki zaposlovanja v Avstriji in zahodni Nemčiji, kjer je komunalnemu zavodu za zaposlovanje uspelo koncentrirati večino delavcev iz Pomurja v desetih velikih podjetjih. Kolikor bo tudi letos med občani zanimanje za delo v tujini, jim bo zavod pomagal po uhojeni poti X ta podjetja, med katerimi velja omeniti posebej tovarno Avto-Union v Ingolstadtu v ZRN, kjer dela več kot tisoč Pomurcev.
Zdomcxi so dobili tokrat tudi izčrpno informacijo o aktualnih gospodarskih in družbeno političnih vprašanjih v Jugoslaviji ter njene odnose s sesednjimi deželami. Na sestanku v
LJUBLJANA — Na območju Ljubljane je danes padlo sam<> nekaj centimetrov snega, tako da so vse ceste prevozne. Delavci cestnega podjetja plužijo sneg ter posipajo ceste s peskom m soljo, le ponekod ne dovoljujejo prevoza s prikoličarji in vlačile;.
MARIBOR — Tudi na mariborskem območju so bile danes vse glavne ceste prevozne. Največ snega je doslej zapadlo na območju Ribnice na Pohorju ter na območju od Ptuja do Stoperc. Klanci med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami so za za zdaj še prevozni, če pa bo še naprej snežilo, bodo morali na njih spet ustaviti promet s prikoličarji m vlačilci.
MURSKA SOBOTA — V Pomurju se je p* sinočnjem hudem mrazu (minus 20 stopinj ) temperatura precej dvignila, tako da je bilo davi samo še minus 10 stopinj Celzija. Kljub ponovnim snežnim padavinam so vse glavne in krajevne ceste v Pomurju prevozne. Tudi promet čez mejne prehode na meji z Avstrijo in Madžarsko se normalno odvija. Delavci cestnega podjetja iz Murske Sobote s stroji sproti čistijo novozapadll sneg ter posipavajo ceste s peskom. Vsi avtobusi na medkrajevnih in mednarodr.dti progah vozijo brez zamud.
CELJE — Tudi na celjskem območju sproti čistijo sneg in posipavajo ceste. Stalne zapore veljajo za ceste med Šentvidom in Savodnjami pri Šoštanju ter na odseku ceste od planinskega doma do slapa Rinka v Logarski dolini. Neprevozni pa sta tudi cesti od Podplata prek Kostrivnice v Rogaško Slatino in iz Rogatca v Žetale.
KRANJ — Na Gorenjskem je ves dan po malem snežilo, vendar sneg v prometu ni povzročal večjih težav. Očiščena je tudi cesta proti mejnemu prehodu na Ljubelju. Največ snega je doslej na-melo prek Vršiča (229 cm).
NOVO MESTO — Na Dolenjskem so bile danes vse glavne ceste prevozne, tudi cesta čez Gorjance v Beio Krajino. Na Otočcu pa so ustavljali vlačilce in prikoli-čarje, ki so bili namenjeni proti Postojni.
POSTOJNA — Na postaji milice v Postojni so nam povedali, da so bile danes ves dan tudi planinske ride prevozne za vsa lažja vozila, pre-
VISOKA CENA ZA NEPREVIDNOST — V prazničnih dneh se je v Pomurju ponesrečilo največ zdomcev (skupaj dvanajst), ki so se dokaj nevešči vožnje v zimskih razmerah preveč razposajeno podili po pomurskih cestah. Večina jih je plačala, dokaj visoko ceno za lastna ali celo za izposojena vozila, bilo pa je tudi več ranjenih, kot na primer na cesti med Mursko Soboto in Martjanci (na sliki), kjer so iz razbitin potegnili kar tri ranjence. Se huje je to, pravijo soboški miličniki, da se ob praznikih podi po pomurskih cestah veliko delavcev, ki delajo na tujem, ki sploh nimajo vozniškega izpita. To pa nedvomno zahteva še večji nadzor prometnih organov. ,	Foto: B. Borovič
Rogaševcih	je	več kot
petdesetim- zdomcem včeraj govoril o teh	vprašanjih
predsednik občinskega sindikalnega sveta Stefan Sreš.
Udeleženci pogovorov dobijo tudi odgovore na razna nejasna vprašanja, ki še vedno žulijo naše ljudi v tujini. Zlasti prihaja med delavci in delodajalci do nesoglasij zaradi nepojasnjenih odtegljajev in celo zaradi nespoštovanja s konvencijo zagotovljenih pravic, kar vnovič dokazuje, da so naši delavci še vedno premalo seznanjeni z določili mednarodnih pogodb, o zaposlovanju.
Večina zdomcev tudi meni, da so v tujini še yedno dokaj osamljeni in da pogrešajo predvsem kulturne stike s domovino ter domače časopise. Tako jim pomenijo oddaja radia Ljubljana in radia Koeln, ki ima posebno oddajo v slovenščini, pogostokrat edino vez z domovino.
B. BOROVIČ
VELENJE
Potrjena pripojitev
Na skupni seji so člani upravnega odbora in centralnega delavskega sveta tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje pregledali gospodarjenje v letu 1970. Ob tej priliki je generalni direktor Gorenja Ivan Atelšek obširno spregovoril o rekordnih dosežkih našega največjega proizvajalca strojev in opreme za gospodinjstva in pa o nalogah, ki so pred 6.000 članskim kolektivom v letu 1971.
Centralni delavski svet TGO Gorenje Velenje je na zadnji seji tudi soglašal z odločitvijo delovnega kolektiva tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta, da se z novim letom 1971 pripoji h Gorenju.	M. L.
Roparski napad
BELTINCI, 5. jan. — Miličniki iz Beltinec so kmalu izsledili nasilneža, ki sta ponoči v tem kraju napadla 50-letnega Antona Kavaša, ga ranila ter mu odvzela denarnico z nekaj gotovine. Napadalca sta bila domačina, 20-letni Avgust Smej in 17-letni A. š., ki se bosta zagovarjala pred sodiščem.	B. B.
povedali pa so promet z vlačilci in prikoličarji. Na območju Postojne je po malem snežilo in pihala je burja.
NOVA GORICA — V Novi Gorici je bila danes verjetno zima najmimejša, saj ni niti snežilo niti deževalo. Snega pa je samo toliko, kot da bi padla slana. Več dela imajo delavci na cestah okoli Tolmina, kjer je' približno pol metra snega.
KOPER — Davi je na Primorskem spet pričela pihati burja. Kot so povedali na cestnem podjetju v Kopru, je začela na odsekih med Senožečami in Divačo spet nanašati zamete, prav tako pa tudi na drugih krajih, zlasti med Postojno in Rupo ter med Kozino in Rupo. Ekipe cestnega podjetja nenehno plužijo sneg. Navzlic temu pa so morali danfes ponovno izločiti iz prometa tovornjake s prikolicami. Najtežje je na odseku Senožeče—Divača. Na vsem tem območju je danes začelo dopoldne spet snežiti. Toda snega je zapadlo malo, pač pa veter raznaša snežinke ter ustvarja na cestah zamete. To je tudi poglavitni razlog za ovire, ki so danes ponovno nastale na vseh cestah Primorske.
Prevoznost cest v tujini
Vse naše zdomce, ki se te dni s svojimi avtomobili vračajo na delo v tujino, gotovo zanima kakšne so ceste na tujem po tolikšnem snegu. Tisti, ki se peljejo na sever, lahko gredo čez štajersko ali pa čez Gorenjsko’ Gorenjski poti sta le dve: skozi predor Ljubelj, ali pa po ovinku čez Jesenice, Trbiž in na Beljak. Ceste skozi Avstrijo na Bavarsko in naprej po zvezni republiki Nemčiji so prevozne.
Kdor pa služi kruh v Švici naj se pelje čez severno Italijo skozi Como ter naprej do Luga-na. Ker je prelaz St. Got-thard zasnežen, je treba avto naložiti v kraju Air-olo na vlak. Ta ga bo prepeljal skozi predor na drugo stran, odkoder je potem prosta pot v Bern, Luzern, Ziirich ali' drugam. Draga možna pot, ki pa je daljša, je pot čez severno Italijo, po dolini Aosta, skozi predor Mont Blanc do Cha-monixa, od tam pa v Ženevo in naprej.
I. P.
Strahoten zločin
DOBOJ, 5. jan. (Tanjug) — V vasi Lončari (v občini Te-šanj pri Doboju) se je danes j dopoldne pripetil hud zločin Mato Mandič je umoril svojo ženo in dva otroka, potem pa je naredil samomor. Zakaj in kako se je to zgodilo, še ni znano, ker se skupna komisija okrožnega sodišča, tožilstva in sekretariata za notranje zadeve v Doboju zaradi zametov še nj vrnila.
II Mii V
SMUČANJE V AVSTRIJI
NASSFELD
VSAKO NEDELJO ZA VES DAN ZA 80 DINARJEV
7 dni
hotel A kat. 900.-
hotel B kat. 850.-
PRIJAVE
INFORMACIJE
globtour
LJUBLJANA
HOTEL SLON, TEL. 20-029 VVOLFOVA 1/111, TEL. 24-841
TtDBiSMmBUM
Zastave na ladjah
Ladji Postojna in Portorož plujeta pod slovensko zastavo za japonsko firmo NYK. Splošna plovba ju je dala v najem. Za naše podjetje sta pluli z zgubo, Japonci pa so nadvse zadovoljni. Na devetih straneh je glasilo japonske ladijske družbe zapelo našim pomorščakom tudi tak slavospev:
»Ladja Postojna je zelo lepa, posadka pa je odlična in se razume na trgovino z Južno Ameriko. Zadovoljen sem z njihovim delom pod nadzorstvom njihovega poveljnika. Upam, da bomo s to čudovito ladjo in posadko imeli v prihodnosti še več tovora in potovanj,« govori mr. Komoda, šef linije za Karibsko morje in Južno Ameriko.
Našim ladjarskim podjetjem so domači predpisi Scila, svetovno tržišče pa Karibda. Doma ne morejo kupiti ladij niti za devize, ker jih domače ladjedelnice raje gradijo za tuje družbe, zato jih morajo kupovati v tujini. In plačevati za uvoz ladij carino! Potem morajo vsako leto plačati še deset milijonov novih dinarjev (velja za Splošno plovbo) prispevka za energetiko, tuje dražbe (in tudi nekatere jugoslovanske), pa tega izdatka sploh ne poznajo. Naša ladjarska podjetja morajo konkurirati svetovnim dražbam, voziti morajo tovor za enako ceno kot dragi, čeprav plačujejo več prispevkov.
Nekatera jugoslovanska ladjarska podjetja so se že znašla: registrirala so lad.ie v Panami in tako so postala enakopravna tujim družbam.
Vprašali smo generalnega direktorja Splošne plovbe Gregorja Tršarja:
»Zakaj pa ne bi registrirali ladij v tujini, kot so to že storiie nekatere jugoslovanske pomorske družbe? Ce bi pluli pod panamsko zastavo, bi se Izognili mnogim dajatvam, posadko bi lahko bolje plačali, o pri-snevkih za energetiko in. o carini pa ne bi imeli več skrbi.«
Odgovor v današnji Tedenski tribuni.
Gore
Bajta pri viharniku
Pogled v delavnico mojstra fotografije in ljubitelja slovenskih gora Jaka Čopa
Njegov »rollreflex« je tudi za vse nas po mestih In vse tiste, ki so na tujem, ujel in »konzerviral« toliko lepote naših gora, da se nam je globoko vtisnil v srce. Slovencem pač ni težko uganiti, o kom teče beseda. Jeseničan Jaka Cop nam je že leta 1962 v fotografiji predstavil »Svet med vrhovi«, leta 1969 »Raj pod Triglavom«, pred kratkim pa je pri Državni založbi Slovenije izšla Jijegova tretja knjiga »Viharniki«.	i
' Jakec, tako ga imenujejo skoraj vsi njegovi številni prijatelji in znanci, dela v kopimici jeseniške železarne. Letos bo star 60 let.
— Imate še vedno dovolj časa in volje, da hodite po gorah?
»Včasih, ko m bilo še prostih sobot, je balo več ve-
Pomoč
sel j a. človek se pač vedno najbolj veseli tistega, kar stežka doseže!« ~
— Vaj oče in strici so bil* gorniki. Kdaj ste se pa sami prvič napotili v gore?
»Še kot otrok sem odšel na svoje prve počitnice k teta, ki je bila oskrbnica koče na
Gobci. 2e od takrat sem zapisan goram.«
— Kdaj se je v vas izoblikovala zamisel o prvi knjigi, o »Svetu med vrhovi«?
»Ko sem po vojni preba-ral Kugyujeve »Julijske Alpe v podobah«. Žaželel sem si, da bi sam zase zbral zbirko lepih gorskih podob. Tako
sem začel sestavljati najprej mesečine in nato tedenske koledarje in sčasoma zbral toliko posnetkov, da sem začel misliti na knjigo. »Svet med vrhovi« sem snoval petnajst let, »Raj pod Triglavom« osem let, »Viharniki« pa so nastajali ve6 ta čas. Zadnjih šest let sem posvetil samo njim.«
— Kaj je viharnik, kaj vam pomeni?
Viharnik je drevo, obsojeno na pogin, ki pa se vendar z vso močjo bojuje za življenje. Iz njega pa zmeraj zraste nova rast. Viharnik je zame živo bitje v go rali. gele takrat zares umre, ko je povsem na tjeh!«
— Kako ste prišli do zamisli o knjigi »Viharniki?«
»Nekoč me je na Vrtaški planini zalotil vihar. Zatekel sem se v zavetje k nekemu viharniku. Stisnjen ob njegovo skorjo sem poslušal, kako divja veter okrog vej m zdelo se md je kot bj igral furioso velikanski orkester. In takrat, v tisti uri, sem sa
Netiskanje
Srbski pesnik Slobodan Markovič je povabil prijatelje na kosilo v 6<tst desetletnice netiskanja njegovega romana »Pot do 'emnega vrta«, v katerem je »odkrito spregovoril o Beogradu med okupacijo«. Roman so odkupile založbe Prosveta, Veselin Mo-sleša in Stožer, niso pa ga natisnile. Pisatelj je sedaj spremenil sedem poglavij in napisal enajst novih, spremenil pa je tudi naslov. Roman se sedaj ime nuje »Poroka z Eleonoro«. Na slovesnem kosilu je Markovič gostom povedal, da bo v najkrajšem času v nekem tujem filmu ,igral vlogo Hermana Goringa, in sicer v trenutku, ko so ga leta 1945 ujeli!?
zaželel, da bi to občutje upodobil. Ker ga nisem znal z besedama, sem skušal s fotografijo. Na stotine posnetkov sem napravil, v končni izbor pa jih je prišlo — sedemdeset.«
— Snujete načrte za novo delo?
»Ne upam si skoraj misliti na kaj takega. Za dober izbor fotografij gre ogromno časa in naporov v vsakem vremenu, tudi v najhujših nevihtah, v globokem snegu . ..«
— Vsepovsod na teh svojih gorskih poteh ste se srečevali tudi z ljudmi?
»Neko zimo. ko sem hodil od Baške grape do Kanina in ni bilo nikjer nobenih gostišč in koč, sem dobil prenočišče pri kmetih, ge zdaj lih vsako leto obiščem. Take prijatelje imam tudi pod Rakitovcem, nad Baško grapo, pod Krnom pa tja gor do Mangarta Vsem sem hvaležen za njhovo. dobro srce«.
— Zakaj ste to tretjo knjigo, »Viharnike«, posvetili svojemu stricu Joži Cernu?
»Zato, ker je zame najbolj podoben viharnikom. Nje: govo življenje v gorah je bilo kot njihovo.«
— Kdaj boste šli spet na pot v gore?
»Ko je zima <n so gore globoko v snegu, ostanem v nižinah in v gorskih vaseh, kot je dejal dr. Kugy, »kdor ne pozna ljudi pod gorami, ne pozna gora«. Ko se sneg uleže, se pomikam za njim vse više pod vrhove . ..«
— Veliko ste obrusili čevljev po naših in tujih gorah. Kje so najlepše?
»Re=> je, bu sem marsikje. Zdaj pa sem vesel, da sem spoznal, kako zelo so lepe naše gore Najlepšj pa so pogledi na Julijske Alpe!«
Tako vrača Jaka Čop svoje »dolgove« našim vršacem. Sam pravi, da je »poskušal marsikomu, ki hodi slep mimo teh lepot, odpreti oči, drugim pa pokazati pot med čudesa, ki jih je Izoblikoval čas«, želimo mu v novem letu, naj bi še dolgo v zadovoljstvu živel v gorenjski vasici Rodne v hišici, kn si jo je zgradil na kraju, od koder ima čudovit razgled na vse naše vrhove in ki jo je imenoval po vojnih prijateljih viharni kili »Bajta pri viharniku«.	ZVONKA PELC
Kozjanska
sarabanda
KOZJE, 5. jan. Neurejene razmere na Kopjanskem so zahtevale svojo prvo žrtev to zimo. V kašči zapuščenega gospodarskega poslopja so namreč našli zmrznjenega 63-letnega Martina Flfša iz Do-bležeč.
Starčku se je pred tem podrla hiša in se je moral preseliti v staro gospodarsko poslopje. Občinska skupščina v Šmarju mu je sicer za novo leto dodelila 300 dinarjev pomoči, vendar jih še ni prejel. Ker ni bil več sposoben za delo, se je starček zadnje čase preživljal s prosjačenjem.
Js
Dobrota je sirota
»Poravnajte, sicer bomo delali skozi sodišče!«
Prijatelj, ki je geodet, rekel bi mož s ceste, mi je na starega leta zadnji dan pripovedoval prečudno zgodbo o dobroti-siroti, o ljudeh današnjih dni. Kot po navadi je 12. marca lani premerjal zemljico slovensko podolgem in počez. Zena mu je drugovala. Na Podplatnem, proti Mariborski cesti, je opazil na cesti temno gmoto. Zavore so zaškripale. Zdaj je razločno zagledal moškega, ki je ležal na cestišču, z glavo v mlaki krvi. »Nič ne premikaj!« je zaklical ženi, ki jo je bilo strah. »Počakaj, da pokličem milico in pomoč.«
Ženo je bilo preveč strah, da bi ostala sama pri ranjencu. Tako je ostal on, žena pa je odhitela do pošte. Zdaj so se ob ranjencu začeli zbirati tudi drugi. Najprej voznik tovornjaka, ki je — izkušen — svetoval, naj z moko označita natančen položaj ranjenca na cesti. To sta storila. Potem so pribrzeli miličniki.
Dva sta bila. Eden je govoril bolj na glas, drugi pa je v rokah sukal beležnico. Zapisovanja. Pričevanja. Po-datki.
Neka avstrijska zdravnica je ponesrečenca za silo obvezala.
»Piši: dal sem mu prvo pomoč,« je naročal govoreči mož postave.
Prijatelj je počakal, da so ranjenca odpeljali, da so miličniki končali delo. Prijazno, nadvse, so se mu zahvalili in teku, da je ravnal tako, kot narekujeta zakon m srčna kultura.
•
Zajel je sapo. »No, kaj?« sem se oglasil. »Bi zdaj rad,
da te še jaz hvalim?! Hočeš pločevinasto medaljo za dobroto?«
Ni zinil nobene. Le iz žepa je potegnil pismo. Oddano 21. decembra na pošti v Podplati. »Spoštovani gospod Peter! Prosim, javljam se vam, ki ste me povozili letos 12.
marca na Podplatnem proti Mariborski cesti na levi strani ceste, želim, da se lepo zmeniva, da mi poravnate stroške bolnice in bolečine ter rešilni avto; in sicer, če pa ne, bomo delali skozi sodišče, imam 3 dobre priče. Vas pozdravlja Ignac.« Pristavil je: Prosim, odpišite mi takoj.
Zdaj sem jaz zajemal sapo. Prijatelj pa je sebi v brado nekaj momljal. Zdaj, nekaj dni po srečanju z njim, me je strah, da prihodnjič še meni ne bi ustavil. Upam pa, da le ima tako dobro srce, da ga en udarec ne bo predelal v otopelo gmoto.
Kdo je že zapisal tisto: dobrota je sirota?
IVAN VIDIC
Morija na sodišču
Krvavo obračunavanje med sprtimi Romi
VRANJE, 5. jan. (Tanjug). Na hodniku občinskega sodišča v Vranju se je včeraj okrog 13. ure, medtem ko je trajala glavna obravnava, odigral tragičen dogodek. Spopadle so se priče obeh sprtih strani Romov (Ciganov). Eden je obležal mrtev, dva pa sta dobila hude poškodbe.
S kroglami iz pištole je bil ubit 40-letnd Isman Ibraimo-vič iz vasi Lukova pri Vranju. Idriz Sačirovič, ki so ga takoj prepeljali na kirurški oddelek
Baograjska kronika
Mož zadavil ženo tik pred Silvestrom
BEOGRAD, 5. jan. Samo 156 prometnih nesreč, štirje mrtvi, 13 ranjenih in 53 ukradenih avtomobilov — je beograjska novoletna prometna bilanca. To pomeni, da so bili vozniki disciplinirani in so upoštevali zimi prirejene cestne prometne predpise. »Izposojevalci« avtomobilov pa niso praznovali.
Prometne patrole so do zdaj našle 13 avtomobilov. Ukradeni so bili v glavnem tistim lastnikom, ki so praznovali doma ali pri prijateljih.
Dobrivoje Petrovič Je malo zgodaj začel praznovati prihod novega leta. Podrl ga je osebni avtomobil, rešilni pa ga je odpeljal v mrtvašnico. — Zakonca Evina m Dušan Zarič sta v fičku z veliko hitrostjo izsilila prednost iz neprednostne ulice in naletela na drug avto. Takoj sta bila mrtva. — Dve uri pred začetkom novega leta je izgubila življenje dvajsetletna Dragana Baljaševič v materinem stanovanju. Zadavil jo je lastni mož z robcem — malo pred polnočjo.
Prepir med dvema taksistoma se je končal s pretepom. Uroš Sčepanovič je pljunil v obraz Ignjatu Coriču, ker je le-ta narobe parkiral. Zaradi prijateljskega prepričevanja je dobil Corič zlomljeno rebro in še nekaj drugih poškodb, vendar ne tako hudih, da ne bi mogel zasledovati prijatelja do doma. Ko pa je zasledovani izvlekel sekiro z namenom, da jo preizkusi na prijateljevi glavi, je bilo temu, dovolj:	sodišče naj odloči,
kdo ima prav.
Sodišče je Sčepanoviču odmerilo 6 mesecev pogojne kazni in 100 dinarjev za nošenje orožja (sekire), pri obsodbi pa je upoštevalo tudi pljunek.
M. DRASCIC
medicinskega centra v Vranju, pa se še vedno bori s smrtjo. Ranjen pa je bdi še nekdo, čigar ime ni še znano.
Spopad se je vnel medtem, ko je pred sodnico občinskega sodišča Ljubdnko Sentdč potekala glavna obravnava, na kateri sta se zagovarjala Be-čiri Bektaši in Bečiri Meme-tovič, Roma iz vasi Lukova, zaradi lažjih telesnih poškodb, prizadejanih Radetu Ibraimo-viču. Priče, ki so čakale na hodniku, so se zapletle v prepir. Ismaili Memetovič (20 let) iz vasi Lukova pri Vranju je potegnil revolver in trikrat ustrelili v Ismana Ibraimovi-ča, ki se je zgrudil mrtev. Is-mail Memetovič, ki so mu ostale v revolverju še štiri krogle, bi streljal še na druge, če ga ne bi razorožili. Preiskovalni sodnik Milivoje Zlat-kovič in organi sekretariata za notranje zadeve so našli na hodniku tudi dva velika kuhinjska noža, dva pa so navzočim pričam odvzeli.
Ogenj v Internatu
ZAGREB, 5. jan. (Tanjug) — Davi je v dekliškem internatu v dvorcu Bedekovšči-na blizu Zagreba izbruhnil iz neznanega vzroka velik požar. Okoli 70 deklet panika ni zajela in tako so vse pravočasno nepoškodovane zbežale na prosto.
Učinkovitemu posegu gasilcev gre zasluga, da ni prišlo do večje škode.
RAZBITO LETALO SE VRAČA — Poročali smo že o novoletnem zasilnem pristanku' štirisedežnega avstrijskega letala tipa piper Cherokee blizu Iške Loke, ki se je k sreči končala le z lažjimi poškodbami potnikov. Letalo, ki je bilo sicer namenjeno iz Graza v Benetke, je nad Ilirsko Bistrico zašlo v snežni vihar in skušalo doseči Brnik, a ga je nad Barjem rrehitel mrak. Zdaj pa je skupina graških pospravljalcev letalskih razbitin s pomočjo ljubljanskih gasilcev letalo že demontirala in odpeljala nazaj v Graz.	Fotografija in tekst: E. ftelhaus
gglg&fggg
■ ^
-


VIHARNIK — »To drevo je izzivalo usodo«. Na robeh, kjer gozd prodre v višavo, se drevje in viharniki plaho stiskajo drug k drugemu in se skušajo s skupnimi močmi upirati. Tisti, ki zapustijo gozd, se ne morejo več vrniti vanj. Visoko so. Tu ni sekir, žag in ne grmad.
Vsi so kot eden. Kadar zadene enega, zaboli vse. Nebo je pogrnilo čeznje mrtvaško plahto. Nihče ne ve, kdo bo na vrsti prvi in kdo naslednji.
ALI SE SL1SIŠ JOK IN SMEH DREVES IN VIHARNIKOV V STOLETJU STROJEV? ALI VES ZA POT? KAM GREŠ? ALI 2E BLODIŠ V MEGLI? V BREZIZHODNEM KROGU?	Slika in beseda: JAKA OOP
V
Pogovor z bralci
bvekova tretja di
a
Franc Šetinc: »Osvajamo .tretjo dimenzijo’: človekovo težnjo po urejanju skupnih zadev«
Franc Šetinc, dolgoletni urednik in sobesednik te rubrike, prepušča pero nekomu drugemu. Zakaj, je vprašanje na mestu, zakaj tako nenadoma po malone polnih petih letih urednikovanja vsem in vsakomur dobro znanega kramljanja z bralci!
»Pravzaprav ne nenadoma, saj sem že nekaj časa odpovedoval,« odgovarja Franček Šetinc, »obremenjen z različnimi dolžnostmi se<m pač moral spoznati, da človekova tretja dimenzija zahteva celega človeka, če ne celo poldrugega«.
Vsak človek ima dve dimenziji — prva ga oblikuje na delovnem mestu, druga ga priklepa na domače ognjišče, ljudje pa počasi in vse hitreje osvajajo še tretjo dimenzijo — ta je nadosebna, nagiba k človekovi potrebi,
Jasminka
1971
Letošnja najlepša jugoslovanska najstnica je postala Dunja Ercegovič, dijakinja z Reke. Izvolili so jo v organizaciji »Pla-vega vjestnika« na prehodu iz starega v novo leto. Ta mlada Rečanka nas bo predstavljala letos na svetovnem izbiranju »Miss Teen«, na katerem so imele doslej naše predstavnice dokajšen uspeh.
Avantura
Zgodilo se je v teh novoletnih dneh v Boru. Dva dečka, eden star enajst, drugi pa trinajst let, sta najprej ukradla tranzistor, ga prodala, si za denar kupila vina in se napila. Na parkirišču, sta našla nezaklenjen avtobus.
Šofer je bržčas *topil . na kozarček, pri tem pa ni samo pozabil zakleniti avtobus, ampak je tudi pozabil izvleči kontaktni ključ.
Fantička sta se takoj lotila dela. Prvi je prijei volan z leve strani, drugi z desne, pritisnila sta na plin in se peljala. Na sre čo je bila ulica prazna. Na četrtem kilometru je »pijani avtobus« oplazil nekega pešca, ki je zapisal njegovo številko.
Miličniki so uspeli avtobus zadržati v pred. mestju Bora. Avantura se je končala srečno. Lahko pa bi se končala vse drugače!
da bdi nad početjem širše družbene skupnosti, da tej skupnosti svetuje po lastni presoji, da jo graja, da ji priznava dobre plati in odklanja njene slabosti. V samoupravnem sistemu, kot ga imamo in kakršnega razvijamo, postaja tretja dimenzija vse pomembnejša.
»Sentimentalnost«
Ko smo začeli z rubriko »Pogovor z bralci«, smo sprva prejemali le pisma, ki so nam jih pisali ljudje z izrazito osebnimi problemi. Naši prvi odgovori na vprašanja materinstva, nepreskrbljenih otrok, pozabljenih invalidov, so nam prinesla očitek, da smo »sentimentalni«. S sentimentalnostjo pa nihče ne pride daleč.
Da smo se lahko otresli sentimentalnosti, so nam pomagali bralci s svojimi pismi, ki so bila iz tedna v teden manj osebna, bolj pogumna ter so se začela lotevati občutljivejših družbenih problemov, najpoprej socialnih, pokojnin, pozneje gospodarskih, reformnih podr-sljajev, samoupravnih, skratka za naša pojmovanja — občečloveških.
V odgovorih na takšna pisma smo se zlahka znebili sentimentalnosti. Skupno z braloi smo začeli posegati v zanimiva družbena dogajanja, pomagali smo potiskati na vzvode, ki naj bi preusmerili družbena početja širšega
Vsak tretji Slovenec
Samo iz poslednjih treh, štirih mesecev, je prišlo na naslov rubrike okoli pet tisoč pisem!
»Vsak tretji Slovenec bi bil lahko novinar,« pravi Franček Šetinc!
Bralci pišejo dobra, skrbno sestavljena pisma. Njihov jezik je lep, domač. Misea je običajno jasna, na dlani. Mnoga pisma smo lahko v celoti objavili- Ob mnogih pismih bi se lahko učili poklicni novinarji. In mnoga pisma bi morala spodbuditi zlati tiste na raznih družbenopolitičnih položajih, ki bi se moraJd ukvarjati tudi s pisanjem.
Birokratitis
Živo nasprotje pisem bralcev so včasih uradni odgovori prizadetih naslovov. Neverjetno, kakšno nasprotje med živo, vsakdanjo besedo in uradniško togim izrazoslovjem. Še zlasti smo togi in ledeno uradniški z odgo-
FRANC ŠETINC
vori na navidez nerešljive probleme. Denimo o pokojninah smo navadno objavljali neprizadeta pojasnila z obvezno »tolažbo«, češ, »se bo že uredilo.« Podobno se obnašamo, kadar pojasnjujemo stanovanjska vprašanja, politiko štipendij, socialne zadeve ...
Ravno ta togost, ki nas seznanja z uradniško birokracijo, trdovratno in neodtujljivo, četudi bi jo radi pregnali, dostikrat razburja javnost in posameznika.
»Potem'" ni čudno, da dobivam na svoj naslov,« — pripoveduje Franc Šetinc — »včasih ogorčena, bržčas »e do kraja premišljena pisma.«
V človeku rado prekipi! In človeško je, da takšen človek zlije svoj srd na nekoga, da da duškg svoji prizadetosti, morda užaljenosti, v pi-* sinu bralcev ali v rubriki Pogovor z bralci.
Ob vročih pismih pa jih je vendarle na stotine dobrohotnih, pošteno iskrenih, svetuj očih in prav nič žaljivih. Ravno v tem, za kaj se ljudje vse zanimajo, kaj jih teži, na kaj bi hoteli vplivati s svojim glasnejšim raznrišlja-fijem, prihaja do izraza in že tudi do veljave talko imenovana tretja dimenzija v človeku.
Maričina misel
»Poglejte,« nadaljuje sobe- ' sednik, »kolikšen uspeh je dosegla zamisel Mance Star
iz Bleda, ki je' ravno s pismom na naslov pričujoče rubrike pred malone petimi leti sprožila človekoljubno akcijo zbiranja denarja za izgradnjo novega onkološkega instituta. Danes se je steklo na naslov novega instituta že na milijone dinarjev in bržkone bomo kmalu dočakali dan, ko bomo pričeli z gradnjo «
Most z bralci
Vrsta bralcev je, ki je vseskozi opogumljala:	Slavko
Hodko iz Žužemberka, Franjo Hovnik iz Ptuja, Vlado Artnik iz Ljubljane, Anton Komar iz Šentruperta, Dušan Kajfež iz Kopra.. . Vrsta jih je, ki so iz leta v leto zvestejši rubriki! Za nekatere nam je žal, ker so prehitro omagali s svojim pogumnim pisanjem. To so pač takšni, ki jim nismo mogli bolj zadovoljivo odgovoriti na zastavljena vprašanja. Pustili smo jih na pol poti. Za nekatere pa preprosto nismo utegnili, da bi raziskovali zadevo, o kateri so nam sporočali in smo se včasih malce prenagljeno zavzeli za napačno sodbo, za napačno mnenje.
Prav ob tem je upravičena domneva, da je pravzaprav kanček bodočnosti časnika, da vse bolj širi omrežje dopisovanja s svojimi bralci, da povezuje novinarsko delo s težnjami ljudi, da še bolj pozorno spremlja nagibe, ki jih bralci izražajo v svojih pismih.
Tretja dimenzija
Zdaj smo ponovno pri tretji dimenziji! Ce namreč govorimo o samoupravnih težnjah pri naših ljudeh, potem jim moramo odpreti vrata na stežaj na oder uveljavljanja lastnih samoupravnih teženj pred ljudmi m v ljudeh. Samoupravljanje je širok pojem. Ce smo ga utesnili v tovarniške zidove, v zakajene prostore družbeno političnih organizacij, če nismo vsem in vsakomur dali nepreglednih možnosti. da lahko o vsem. kar je po nje-govi sodbi pošteno in za razvoj družbenih odnosov vredno, govori in piše, se javno pogovarja, nismo storili ničesar v prilog nadali-nega poglabljanja samoupravnih odnosov v najširšem pomenu besede.
Čigava last?
Morda ni odveč razmišljanje še v eni smeri: časopis je bili nekoč nekakšna »last-
nina« peščice ljudi, imenit-nejših denamikov, svojevrstnih monopolistov. Takšen časopis smo si mi že kmalu po osvoboditvi prizadevali zamenjati za časnikarsko poročanje na resnično demokratičen način. Uključevali smo med novinarska poročanja prispevke uglednih politikov, gospodarstvenikov, kulturnikov. Vendar pa je število osebnosti, ki so se in se seveda še oglašajo v časniku več ali manj redno, do neke meje omejeno, ker ta krog ljudi le prepočasi rasle. Danes imamo mnogo ljudi na odgovornih družbeno političnih ‘funkcijah, na pomembnih mestih v gospodarstvu, vendar' pa večina teh ljudi nima za nujno, da ne rečemo celo za neodložljivo. oglašanje v nekem javnem glasilu Ti ljudje ali večina teh ljudi je preprosto gluha za vzpodbujanja časnikarskih hiš, da bi se uključevali s pisano besedo v .oblikovanje naše vsakdanjosti, v oblikovanje naše • prihodnosti. In vendar ne moremo reči. da so ti ljudje »nepismeni«. So najbrž le preveč obremenjeni z vsakdanjim delom in ne utegnejo sesti za pisalni stroj, vzeti v roke pero.
Hotenje časopisa pa je vsekakor, da povečuje krog tistih, ki živo sodelujejo pri vsakodnevnem nastajanju njegove vsebine, ki se uklju-čujejo v javne razprave, ki skratka glasno in zmerom glasneje razmišljajo o skupnih zadevah. Ce je na žalost krog tistih, od katerih smo sprva pričakovali več pisem, naslovljenih na ime javnosti, nekoliko zatajil ali pa se še ni čisto prebudil, potem je tolikanj bolj razveseljivo, da pa se krog ljudi, manj znanih ali pa sploh neznanih v javnem življenju, hitro širi. 7, uključevanjem tega kroga ljudi v javno življenje s pomočjo časnika, časnik in družbena skupnost dosegata cilj. Tako postajajo znani poprejšnji neznanci, tako njihova misel prodira med ljudi, njihove težnje na tako svojevrsten način pomagajo oblikovati politiko našega življenja, ki ni bila nikdar domena neke pesti izbrancev.
»Vsak tretji Slovenec je pismen,« zaključuje Franček Šetinc, »in nič popolnejšega ne bi bilo, če bi dosegli, da bi se resnično vsak tretji ukvarjal s pisanjem. Držimo se stare modrosti, da več glav več ve!«
DUŠAN KRALJ
S POHORJA POROČAJO: Evgen Bergant, Jože Dekleva in Zdeno Vahtar, fotografije: Bogo Čerin
DUŠAN SENČAR
V treh vlogah
MARIBOR. 4. jan. — Dušan Senčar je bil tudi tokrat ena izmed najbolj zaposlenih ose-bnosci na pohorskem tekmovanju. In seveda najodloč ilnejših. Za razgovor smo ga naprosili v vseh treh njegovih vlogah.
Kot predsednik organizacijskega komiteja je dejal: »Zelo zadovoljni smo s prireditvijo, saj nam je povsem uspela. Seveda je bilo tudi nekaj drobnih pomanjkljivosti, ki pa vsekakor niso bile odločTne. Po izredno neugodnem vremenu je bilo le s skrajnim naporom sploh mogoče izvesti tekmovanje. Novozapadli sneg nam je pri tem še oteževal položaj. Ob pomoči vojakov smo namreč veleslalomsko progo pripravili že prej in če te podlage ne bi balo. proga danes navzlic novozapadlemu snegu ne bi vzdržala. Vsi tuji udeleženci so bili z organizacijo tekmovanja in bivanjem pri nas zelo zadovoljni ir tudi uradni delegati FIS so nam izrekli same pohvale.«
Kot ugleden mednarodni strokovnjak in član komisij. FIS je Dušan Senčar dejal: »Tekmovanje na Pohorju, ki Je v obeh disciplinah štelo za svetovni pokal, je pokazalo, da premoč Francozinj ni več tako velika, kot je kazalo ob začetku sezone. Avstrijke. Američanke in Kanadčanke so poskrbele. da bo letošnje tekmovanje za svetovni pokal izredno zanimivo. Kar zadeva posameznice, je treba poudariti. da vse vozijo izredno zagnano in borbeno, kar tudi pojasnjuje veliko število diskvalifikacij v slalomu. Vsaka tekmovalka juriša samo na najvišja mesta . ..«
Kot zvezni kapetan Jugoslovanskih alpskih smučarjev pa je bila njegova ocena taka: »Brez poškodovane Žurajeve je bila naša ekipa zelo oslabljena. Cizejeva se je vsekakor izkazala, mladim pa še manjka izkušenj. Sicer pa naj svoje mnenje pove še trener Milan Bernik.«
In ocena tega: »Več skorajda nismo mogli pričakovati. Seveda smo si želeli, da bi čimveč naših tekmovalk doseglo mejo 80 točk, ki je goj za nastopanje na tekmah za svetovni pokal, a če se je to posrečilo samo Cizejevi, je to nazadnje tudi realno.«
Drugič: Francozinja
V veleslalomu na Pohorju zmagala Macchijeva pred tremi Avstrijkami - Popoln uspeh avstrijskih smučark v kombinaciji • Cizejeva 53. v veleslalomu
MARIBOR, 5. jan: Z zmago 20-letne Francoise ‘Mačehi na današnjem pohorskem veleslalomu so francoske smučarke vendarle popravile vtis po včerajšnjem porazu v slalomu. Toda -največji uspeh na 8. tekmovanju za »Zlato lisico« na Pohorju pripada avstrijski reprezentanci, ki je osvojila vse tri lisice: zmagovalka slaloma Proll je bila prva v kombinaciji, se pravi, da odhaja iz Maribora prvikrat z zlato lisico, Rauterjeva je druga, njena je srebrna lisica, Gablova pa je za tretje mesto v kombinaciji dobila bronasto. Najhitrejša med domačimi reprezentantkami je bila tudi danes Mariborčanka Tanja Cizej, ki je zasedla v konkurenci 74 tekmovalk iz 12 držav 53. mesto.
Po včerajšnjem prekrasnem vremenu, ko je Pohorje sijalo v zimskem soncu, je danes spet začelo snežiti. A to ni niti za trohico vplivalo na bojevito razpoloženje med najboljšimi alpskimi smučarkami na svetu.
Napetost pred začetkom zadnje tekme letošnje pohorske prireditve je bila tem večja, saj je bil na vrsti prvi veleslalom letošnje sezone za točke svetovnega pokala.
Nove možnosti v maratonskem boju za točke! Prav zato so si tekmovalke kar najbolj skrbno ogledale 1400 m dolgo progo, na kateri je Branikov trener Filip Gartner zasadil 54 vratič. Žreb je bil tokrat naklonjen Gablov! s prvo štartno številko, in naprej Mačehijevi, Mittermaierjevi, Galici, Cliffordovi. Barbari Cochran, Rauterjevi in ProIlovi, ki so imele najboljše številke. Na dlani je bilo, da bosta uvodna časa Gablove — 1:32,81 in Macchijeve — 1:32.23 težko dosegljiva. Zakaj, presmučati progo hitreje kot izvrstna Francozinja Mačehi, ki je imela vrh tega še prednost ugodnega štartnega mesta, bi bil že velik uspeh, prav za prav že kar presenečenje.
In presenečenja ni bilo. Nemka Mittermaier, ki se ji je včeraj nasmihala slalomska zmaga. je imela že več kot dve sekundi zaostanka za vodilno Francozinjo. Angležinja Galica s četrto štartno številko je bila na prvem delu proge sicer izredno hitra, a na odločilni strmini si je nabrala še za spoznanje več zaostanka kot Mittermaierjeva. Svetovna prvakinja v veleslalomu in zmagovalka prvega slaloma letošnje* sezone v Val dTseru, Kanadčanka Betsy Clifford, ki je bila tudi da Pohorju ena poglavitnih kand.datk za naj več ji uspeh, z doseženim časom ni mogla več misliti na eno izmed najboljših mest. Tako je šlo tudi naprej: Barbara Cochran je še bolj zaostala, Bern: Rauter se je sicer približala vrhu. še bolj pa zmagovalka slaloma Annemarie Prhli, toda Mačehi in Gabi sta prepričljivo vodili. Vse je kazalo, da bo tako tudi ostalo.
Toda zmagovalka Mačehi, bronasta kolajna v veleslalomu na SP v Val Gardeni, je še vedno zmajevala z glavo. Že so bile na cilju vse tekmice iz prve jakostne skupine, a Francoise še vedno ni marala seči v roke, ki so ji hotele čestitati k zmagi.
»Ne še. nisem še zmagala. Na Startu čaka s številko 28 še Isa-belle Mir«, je Macchijeva odklanjala vse čestitke.
Bolj ko so ji kolegice in drugi v njeni bližini dopovedovali, da s tako visoko štartno številko Mir ne more upati na kaj posebnega, bolj je zmagovalka vztrajala pri svojem. Sele ko je rdečelasa francoska reprezentantka »Mirabelle«,
VPIŠITE SPLOŠNO POSOJILO!
■ (. M
tm
KIKINDA
■toza markovit-
POGOJI:
letne obresti 10 odst.
obresti tečejo od dneva vplačila
realizacijo obveznic se lahko izvrši tudi po 13 mesecih z obrestmi 7,5 odst.
delovne organizacije lahko vpisani znesek posojila vplačajo naenkrat v 90 dneh po vpisu ali v treh obrokih.
VPLAČILA:
poslovalnica PUTNIK, Ljubljana, Trg OF 16
poslovalnica PUTNIK, Maribor
KREDITNA BANKA, Koper
GARANT
GOSPODARSKA BANKA V BEOGRADU
kakor pravijo Mirovi, prišla na cilj s časom 1:35,60, je Macchijeva tudi sama sebi pripisala zmago v veleslalomu.
Veleslalom se Je končal takore-koč po pričakovanj ih. Nobenega posebnega presenečenja. Med 15 najboljšimi je izpadla samo Francozinja Michele Jacot, ki je na polovici proge v ostrem tempu izpustila vrata in je bila diskvalificirana. Med tekmovalkami nižjih skupin je bilo nekaj padcev, a seve veliko manj kot včeraj na slalomišču.
V jugoslovanski reprezentanci je naredila zelo dober vtis 19-letna članica mariborskega Branika Tanja Cizej: ne samo z razmeroma majhnim zaostankom za zmagovalko, temveč tudi z lepo in zagrizeno vožnjo.
Cizejeva je bila na cilju zadovoljna. zavedala pa se je, kakor je tudi sama povedala, da bi bila morda lahko še hitrejša.
Druge jugoslovanske zastopnice so za najboljšo precej zaostale, kar je bilo od mladih tekmovalk navsezadnje tudi pričakovati. Bar. bara Pikon in Maja Kocmut se nista uvrstili.
'Rezultati
VELESLALOM: 1. Mačehi (F) 1:32,23. 2. Gabi 1:32,81. 3. PToll 1:33,14. 4. Rauter (vse A) 1:34,30, 5. Mittermaier (ZRN) 1:34,31, 6. Clifford (Kan) 1:34,45, 7. Galica (VB) 1:34,64, 8. Rouvier (F) 1:34,71, 9. GfOlner (A) 1:34,96, 10. Steurer (F) 1:35,38, 11. Kaserer (A) 1:35,43. 12. Mir (F)	1:35.69,	13. Drexel
(A) 1:35,81, 14*Famose (F) 1:35,96, 15. Poulsen (ZDA) 1:36,16, 16. B. Lafforgue (F) 1:36,32, 17. Speiser (ZRN) 1:36,41, 18.—19. B. Cochran in M.,Cochran (obe ZDA) 1:36.44, 20. Fasolis (I) \1:36,67. 21. Culver (Kan) 1:36,69. 22. Spettel (A) 1:36.77. 23. Ln&bnit (Svi) 1:36.79, 24. Treichl (ZRN) 1:36,80 . 25. S6-rensen (Nor) 1:37,42. 26. Deber-nard (F) 1:37,46, 27. Moret (Svi) 1:37,93 . 28. Northrup (ZDA) 1:38.19, 29. Good (Svi) 1:38,91, 30. Tot-sching (A)	1:39,15... 53. Cizej
1:42,95, ... 56. Pirnat 1:47,09, 57. Pirnar 1:47,86, 58. Gazvoda 1:49,17, 59. Jež 1:50.41. 60. Cerpez 1:50,67, 61. Jocif 1:52,87, 62. Lužar (vse Ju) 1:56,56.
KOMBINACIJA ZA POHORSKE »LISICE«: 1. Proll 7,10. 2. Rauter 21,30. 3. Gabi (vse A) 27,30, 4. Steurer (F) 30,07. 5. B. Cochran (ZDA) 36,75 , 6. B. Lafforgue (F) 38,42, 7. Rouvier (F) 49,89 , 8. Ga, lica (VB) 54.18, 9. Gfolner (A) 55,74, 10. Debemard (F) 60,18; Jugoslovanki: 24. Cizej 146,69. 25. Gazvoda 218,51. skupno 25 uvrščenih tekmovalk.
Annemarie Proll vodi v svetovnem
pokalu
Po končani pohorski prireditvi, kjer sta obe tekmi, tako ponedeljkov slarom kot današnji veleslalom veljala za svetovni pekal. Je v vodstvu za svetovni pokal med posameznicami Avstrijka Annemarie Prhli, v razporeditvi za veleslalom pa vodi Francozinja Mačehi, med ekipami pa Francija.
•	VELESLALOM: 1. Mačehi (F) 25, 2. Gabi 20. 3. Froli 15. 4. Rauter (vse AT 11. 5. Mittermaier (ZRN) 8. 6. Clifford (Kan) 6, 7. Galica (VB) 4, 8. Rouvier (F) 3. 9. Gfhlner (A) 2. 10. Steurer (F) 1.
•	SKUPNI VRSTNI RED:	1.
Pran (A) 68. 2. Mačehi 65. 3. Mir in Steurer (vse F) 40. 5. Dre-xel 39, 6. Rauter (obe A) 37, 7. Clifford (Kan) 31. 8. Gabi (A)
27.	9. B. Cochran (ZDA) 23, 10. Jacot 21. 11. B. Lafforgue (obe F) 19. 12. Galica (VB) 15. 13. Rouvier (F) 12, 14. Mittermaier (ZRN) 9. 15. Perillat (F) 6. 16. Hathom (VB) 4, 17. Boydstun (ZDA). Crawford (Kan) in Debemard (F) 3, 20. Famose (F), Kaserer (A), Roland (F). Corroc (ZDA) in Gftt-Iner (A) 2.
•	EKIPNI VRSTNI RED ZA ZENSKE: 1. Francija 210, 2. Avstrija 175, 3. Kanada 34. 4. ZDA
28.	5. Velika Britanija 19. 6. ZRN 9.
Portreta
najboljših
• FRANCOISE MACCHI, rojena 12. 7. 1951 v Chatelu, je svojo* prvo veliko mednarodno zmago dosegla v veleslalomu v Val dTseru. To je bilo leta 1969, odtlej pa je vitka in visdka Francozinja (170 cm) prav v tej disciplini zabeležila še veliko uspehov. Leta 1969 je bila druga na Pohorju, leta 1970 pa je v tej disciplini osvojila na SP bronasto kolajno, zmagala pa je v Val d'Iseru, tlekaj visokih uvrstitev pa .je dosegla tudi v smuku. Na lestvicah FIS za veleslalom je letos prva, zmagala pa je tudi v skupnem seštevku veleslaloma aa svetovni pokal le-
ta 1970. V generalnem plasmaju SP je bila lani za Jaootovo druga.
»Proga v Mariboru je bila zelo težka. Ne toliko zaradi dolžine — kot zaradi številnih vrat. Bilo je torej treba res dati vse od sebe. Zelo sem vesela te zmage, saj sem zdaj v tekmovanju za svetovni pokal spet samo tri točke za vodilno Prollovo«.
• GERTRUD GABL je doma iz St. Antona na Arlbergu. stara pa je 22 let in po poklicu gospodinja. Največjd uspeh je dosegla leta 1969, ko je zmagala v tekmovanju za svetovni pokal, letos pa se po lanski krizi znova vzpenja med najboljše na svetu. Na lanskem SP * v Val Gardeni je bila Četrta v slalomu in peta v ve.e-sl&lomu.
Halo, Pohorje!
Nemke Mittermaier slalomski spodrsljaj ni niti najmanj prizadel. »Tega sem že vajena«, je pripovedovala. »»Že na mnogih tekmah sem po odlični prvi vožnji v drugi klonila. Ne znam se prav zbrati, koncentracija mi hitro popusti.«
Najboljši v veleslalomu sta v intervjuju složno zatrjevali, da se imata za uspeh zahvaliti tudi najugodnejšima štartnima številkama 1 in 2. Se dodaten »bravo« zato za Mačehi jevo in Gablovo!
»Draga Žuraj je navzlic hudi poškodbi dobre volje in komaj čaka, da se bo spet lahko smučala« je povedala njena klubska tovarišica Pirnatova, ki jo večkrat obišče na domu in je z rešilnim avtomobilom tudi potovala po Drago v Innsbruck. Vsekakor vesela novica. Dragi, ki je morala letošnjo pohorsko tekmo spremljati po televizijir—vsi želimo čimprejšnje okrevanje.
Franci Cop, direktor pohorske vzpenjače, se ni_ niti najmanj jezil zaradi včerajšnjega tiskarskega škrata, ko smo z njim napovedali, da bo posebna proga za ogrevanje na Pohorju nared šele ob 19. »Lisici« in ne že ob 9., torej prihodnje leto. »V turizmu mnogokdaj tudi naj lepši načrti ostajajo neizpolnjeni. Seveda pa upam, da v tem primeru ne bo tako,« je obrazložil svojo mirnost.
Novinarji so bili z delom ti--skovnega središča, ki ga * je vodil mariborski novinar Manfred Meršnik, zelo zadovoljni. Delovni prostor je bil dovolj velik, rezultati so prihajali hitro, tudi telefonske zveze so vzpostavljali brez dolgega ča- » kanja, med teleprinteristkami pa je bila tudi državna prvakinja v tej specialnosti Jerica Jančar, kar pove vse. Novinarsko središče je s pijačami založila renomirana tovarna Tališ, lična darila pa so prispevali še Zlatorog. MM marke* . Sloveni j a-vino. Emona in Ko-loniale.
Med desetimi Jugoslovuika-mi, ki so tekmovale na Pohorju, so bile tudi štiri člani-ce prireditelja — Branika. Zanimivo je. da so vse tudi rodbinsko povezane s klubom. Starša Cerpezove, inž. Vanči Kocmut in Dušan Cizej so prizadevni odborniki.	Milenki n
brat pa je znan tekmovalec.
Čeprav je bila mariborska smučarka Tanja Cizej te dni
razpeta med študijem na visoki ekonomski komercialni šoli v Mariboru in tekmovanjem na Pohorju, je vseeno postala najhitrejša Jugoslovanka na osmem tekmovanju za pohorski pokal. V ponedeljek, po slalomu, je delala izpit na visoki šoli, pred veleslalomom pa kolokvij. Takoj, ko je končala kolokvij, so jo z avtomobilom odpeljali na Pohorje. da si je še lahko ogledala progo pred Startom.
Letošnje pohorsko žensko tekmovanje v alpskem smučanju je spremljalo 69 domačih in tujih novinarjev. Zadnji se je prijavil Sepp Barwisch iz Le-obna, ki je prišel v Maribor kako uro po končanem veleslalomu, se pravi, ko je bila zadnja tekma osmega pohorskega pokala Že zdavnaj končana.
»Miss Pohorja«, ki jo vsako leto voli posebna žirija novinarjev, dopisnikov z marihor skega tekmovanja, je letos po stala Norvežanka Gyri Soren sen, 19-letna študentka iz Os la. Poleg zvenečega naslova je mlada norveška smučarka dobila ob proglasitvi tudi 20 rdečih nageljnov.
Osmemu mednarodnemu ženskemu t ekmovanju za »pohorski pokal« sta ob podpredsedniku izvršnega sveta inž. Tonetu Tribošonu prisostvovala tudi predsednik smučarske zveze Slovenije Niko Belopavlovič, tekmovanje pa si je ogledal tudi predsednik tehnične komisije smučarske zveze Jugoslavije Gregor Klančnik.
Za konec letošnje pohorske prireditve na navišji svetovni rami Je SK Branik priredil v domu JLA v Mariboru smučarski ples. na katerem so razdelili tudi lovorike za najboljša mesta v veleslalomu in zlato. srebrno ter bronasto lisico najbolje uvrščenim v kombinaciji. Slovesnosti ob koncu pohorskega tekmovanja se je udeležila večina reprezentantk, ki so tekmovale na Pohorju, le nekatere so takoj po končanem tekmovanju odpotovale naprej na nadaljnje tekmovanje v Oberstaufen.
Pohorsko priredite! so naj-izdatneje podprli mariborski delovni kolektivi. Kot je povedal generalni direktor nr ari-borske Metalne inž. Slavko Belina lahko prireditelji tudi v prihodnje računajo s podporo mariborskega gospodariva, kar je seveda dragocen obet tudi za naprej.
Lepi uspehi AMTK Koper
Slovesnost ob 20-letnici obalnega kolektiva
KOPER — Po uspešni sezoni ter v počastitev 20. letnega delovanja AMTK Koper je bila pred dnevi slovesnost, s katero so zaključili lansko tekmovalno sezono. Najboljšim športnikom in športnim delavcem so podelili priznanja, plakete in pokale. Posebna priznanja sta športnikom koprskega AMTK izročila zastopnika VOXSONA iz Milana in AUTO ŠPORTA iz Trsta. Zbrane je pozdravil še podpredsednik skupščine občine Koper, tovariš Furlan, ki je poudaril, da redno spremlja uspehe društva, ki so čedalje večji.
Podpredsednik kluba ing. Marko
PLANINE IN LJUDJE
JI
Modernizacija planinskih postojank
Planinska društva, ki oskrbujejo naše planinske postojanke, se vedno bolj zavedajo, da brez modernizacije in boljše opremljenosti ne bodo mogle več dolgo nuditi turističnih uslug. Ne samo zadovoljitev zahtev sanitarnih inšpekcij in povečava kapacitet, tudi boljša oskrba — to so problemi, ki žulijo večino gospodarskih odborov.
Ena od možnosti za boljšo oskrbo, ki pa stopa v ospredje predvsem tedaj, ko se pokaže možnost za novogradnjo ali vsaj adaptacijo, ' so tudi tovorne žičnice. V Sloveniji jih imamo zaenkrat le štiri, za peto pa je vse pripravljeno, da jo zgrade že letos. Najstarejša je povezava koče pri Savici s Komno, ki odlično služi za oskrbo in obenem nudi usluge tudi obiskovalcem. Drugo so postavili ob adaptaciji na Kokrskem sedlu, predlanskim pa so jo potegnili še na Kamniško sedlo. Lani je dobila tovorno žičnico tudi Češka koča nad Jezerskim in jesena so že opravljali transport gradbenega materiala za adaptacijo. Letos bo tovorno žičnico dobila še koča na Cemšeniški planini, kd jo ■»oskrbuje FD Zagorje.
Tovorne žičnice so za naše višje ležeče postojanke, do katerih niso speljane uporabne vozne poti, čedalje bolj nujne. Nosačev, ki bi na svojih ramenih ald s tovorno živino nosili tovore, je vedno manj, hkrati pa kažejo računi, da so prevozi z žičnicami tudi cenejši. Zal pa planinska društva pri odločanju za postavitev žičnic ovirajo premajhna akumulativnost ln težave pri najemanju kreditov.
Odmevi z gora
V petek ob 19. url bo na dru-gem programu radia prva letošnja oddaja z naslovom »»Odmevi z gora«. Pripravil Jo je urednik oddaje prof. Marijan Krišelj in nosi naslov »Planinstvo — sodobna alternativa«.
Predavanja
ILIRSKA BISTRICA: PD Ilirska Bistrica vabi na predavanje Gregorja Rupnika »Atlas 70«. ki bo v ponedeljek ob 18. uri v domu JLA. Ker bo to eno prvih preda-
vanj o prvi slovenski planinski odpravil v Visoki Atlas, je še posebno zanimivo.
Smučarska dejavnost MK
Da približa mladim planincem zasnežene gore tudi s pozicij smučanja, se je mladinska komisija PZS odločila, da v letošnji zimski sezoni organizira več smučarskih izletov in turnih smukov. Prilagodili jih bodo snežnim in vremenskim razmeram, izbrani cilji pa so:	Pohorje, Partizanski
vrh. Vojsko, Stari vrh, Uskovnica s Konjščico in Golte — Matkov kot — Ljubno. Točnejše programe bomo objavljali sproti.
Zimski del tečaja za mladinske vodnike
V koči pod Bogatinom bo od 28. t. m. do 6. februarja zimski del tečaja za mladinske vodnike, ki ga orijaniztra mladinska komisija PZS. Prijavijo se lahko vsi tisti, ki so že opravili letni del tečaja, prijave pa je potrebno poslati do 10. t. m., skupaj z vplačilom 180.— din, kolikor znaša prispevek posameznika oz. PD.
ROKOBORBA
Varteks prvak, Maribor peti
LJUBLJANA — Tekmovalna komisija zvezne rokoborske lige — zahod v Zagrebu Je registrirala rezultate zadnjega prvenstvenega kola takole: Maribor : Split 20:0 brez boja, ker Spličani niso imeli denarja za pot v Maribor, Prvomajska : Lokomotiva 16:4 in Varteks — Poreč 13:7.
Končna lestvica prvenstva Je:
1.	Varteks
2.	Prvomajska
3.	Ist. bocac
4.	Poreč
5.	Maribor
6.	Lokomotiva
7.	Split
12 11 0 1 167:69 22 12 9 0 3 150:82	18
12 7 0 5 115:109 14 12 5 1 6 111:121 11 12 5 0 7 112:116 10 12 2 1 9 81:153 5 12 1 2 9 75:162 4
Prvak Varteks ima pravico, da se v kvalifikacijskem dvoboju z najboljšim klubom iz BiH pomeri za vstop v prvo zvezno ligo (10. t. m.).
Stokin je poročal o delu društva. Ugotovil je, da je AMTK Koper v Kopru najmasovnejša organizacija, ki skrbi za šport, vzgojo (preventivo) ter praktično dejavnost. Zavzel se je, da bi se .AMTK Koper Vključil v ObZTK Koper; društvu naj bi priznali pravice in dolžnost:, ki jih imajo druga športna društva v koprski občini.
V dvajsetih letih je koprsko društvo doseglo na vseh področjih velike uspehe. Ob jubileju so lahko ponosni na prehojeno pot, posebno razveseljive pa so številke o članstvu. V letu 1965 so imeli 77 članov, v letu 1967 že 859, lani pa se je število članstva povečalo kar na 1678 članov! Lep uspeh so dosegli tudi z organizacijo raznih športnih prireditev. V letu 1976 niso imeli niti ene prireditve in le 6 članov s tekmovalne licence. Sedaj ima društvo 43 članov s tekmovalno licenco ter 8 izprašanih športnih funkcionarjev. V zadnjih letih so redno organizirali veliko prireditev v kartingu ter reliju. »Reli Primorska« je med največjimi tekmovanji v Sloveniji.
Lanski uspehi tekmovalcev so razveseljivi. Adrijan Bemetič je osvojil naslov državnega prvaka v razredu do 50 kubikov. Na vseh dirkah za državno prvenstvo je bil najboljši. Zastopnik Tomosa mu Je za uspehe izročil poseben pokal. Pokal Tomosa je na slovesnosti dobil še Rajko Krašna, eden najboljših slovenskih tekmovalcev za relije, ki je Jefcos tekmoval z avtomobili Tomos.
Posebne plakete društva je dobilo 10 najusepšnejših tekmovalcev, diplome pa so dobili Zdravko Vernik, Ivan Pinter, Silvo Golja ter firmi Voxson in Auto šport.
Zanimiva je tudi lestvica najboljših športnikov AMTK Koper, ki je napravljena na osnovi doseženih rezultatov v letu 1970: 1 Bemetič 108, 2. Krašna 66. 3. Ratoša 62, 4. Knez 51, 5. Remec 41, 6. Jabec 40, 7..Babič 37 itd.
Posebno diplomo je predstavnik tovarne Tomos, direktor inštituta Tomos inž. Marko Stokin izročil AMTK Koper za 20. letno uspešno delovanj#.
Društvo' Je lahko upravičeno ponosno na dosežene rezultate ne samo v jubilejnem letu, temveč v vseh 20 letih delovanja. In zaradi tega Je prav. da na koncu našega zapisa pohvalimo še sekretarja kluba tovariša Jožeta Petriča, ki že nekaj let zelo uspešno dela v društvu. Kristalna vaza. ki so mu jo na slovesnosti izročili tekmovalci, ga bo gotovo spodbujala pri na-# daljnjem delu.
J KREFT
| PLANINSTVO _______________j
Plavalci rešeni
MOSTAR, 5. jan. — Petnajstčlanski ekipi gorske reševalne shi-žbe iz Mostarja se je včeraj popoldne uspelo prebiti Jo Belih voda na Prenju. kjer so bili v planinski koči ujeti člani olnvalne-ga kluba Velež.
V varstvu izkušenih članov gotske* reševalne službe so dut es nekaj po 12 uri »»ujetniki« srečno vrnili v MostaT.
NAJBOLJŠE — Zmagovalka v kombinaciji in 3. v veleslalomu Proll (Avstrija), najboljša v veleslalomu Mačehi (Francija) in Avstrijka Gabi, ki je bila v kombinaciji tretja, v veleslalomu pa druga, po včerajšnji tekmi.
ZANIMANJE — Drugi dan 8. tekmovanja najboljših alpskih smučark sveta na Pohorju se je ob veleslalomski progi zbralo več ko 3.000 zadovoljnih gledalcev.
Vendarle Raška?
Danes zadnja tekma novoletne Ihtersport skakalne turneje
LJUBLJANA — Danes se bo v Bischofshofnu v Avstriji končala letošnja novoletna »Intersport skakalna turneja«. Največja skakalnica turneje bo odločala o končnem zmagovalcu. Jiri Raška ima enkratno priložnost, da končno po dolgih letih osvoji lovoriko skupnega zmagovalca turneje. Po prvih treh tekmah ima deset točk prednosti pred Norvežanom Morkom, tradicija pa je na njegovi strani, saj je zadnja tri leta dobil prav tekme v Bischofshofnu.
Morda je prav nastop na innsbru-fikem Bergislu že odločil enako kot lani. Raška je takrat imel zmago že skoraj v rokah, toda prav v Innsbrucku je pri izrednem skoku padel in pokopal vse upe. Letos se je to primerilo Ingolfu Morku, ki pa vendarle še ni izgubil vseh možnosti za končni uspeh. Skače v izredni formi. V Bischofshofnu bo poskusil vse, da popravi spodrsljaj z Bergisla. Seveda pa ne gre pozabiti Zbyneka Hubača, ki Je na tretji tekmi potrdil svojo odlično formo in bi mu mnogi privoščili tudi končno zmago. Hubač Je za zdaj le 0,9 točke za Morkom in niti ne bi bilo preveliko presenečenje, če bi prehitel še Raško.
Drugi te trojice skoraj ne morejo ogroziti, ker so že preveč zaostali. Le če bi vsi trije vsaj po enkrat padli, bi lahko še Tomtum, K&yhkO in Bjomeby segli po dragoceni lovoriki.
Kaj pa naši? Trener Remza Je bil po Innsbrucku že malo bolj zadovoljen. Vsaj Zajc t-e je uvrstil med 25 najboljših in njegov zadnji skok že precej obeta.
»Upam, da se bomo v Bischofshofnu še malo bolje odrezali,« je dejal trener Remza v nedeljo zvečer v Innsbrucku, ko je podrobno pregledal rezultate tretje tekme. »Zajc bi se moral prebiti med dvajseterico. Tja tudi realno sodi. Drugim še vedno veliko manjka, vendar bodo tekme počasi prinesle boljšo formo.«
»Precej boflj miren sem po zadnjem skoku na Bergislu,« je dodal
UTRINKI
»SLAB« STROKOVNJAK — Trenerju Mariju Žagali, ki je brazilsko nogometno reprezentanco na SP v Mehiki pripeljal do naj višjega naslova, so pri Botafogu odpovedali službo. Klubski funkcionarji pravijo o njem, da je slab strokovnjak . .
ZNAMENITI SOMBOR — Dinamov nogometaš in reprezentant Gračanin je te dni dobil nenaden poziv za JLA. Odšel bo v Sombor, kjer služi vojaški rok že več znanih nogometašev, med njimi Cur-kovič, Katic, Grebenarevič. Savič in drugi.
V NAGOJO — Namiznoteniška zveza Jugoslavije bo priredila skupen ogled 31. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Nagoji. Odhod z letalom Boeing 707 bo 26. marca, vrnitev pa 10. aprila. Aranžma velja 8.800,00 din.
Pestrejši koledar na Dolenjskem
NOVO MESTO — Dolenjski športni koledar bo letos pestrejši še za eno večjo prireditev. Sindikalni delavci so se ob koncu lanskega leta sestali v Metliki in sklenili, da bodo organizirali delavske športne igre, na katerih bodo sodelovale najboljše občinske ekipe iz desetih občin Dolenjske, Spodnjega Posavja, Bele krajine in Kočevske. V prvem letu bodo tekmovanja v malem nogometu, streljanju, šahu, kegljanju, namiznem tenisu, plavanju in atletiki. Vsaka športna panoga bo v drugi občini .sistem tekmovanja pa bo turnirski; samo mali nogomet bodo igrali po ligaškem sistemu.
Adolf Šuštar, predsednik ObSS v Novem mestu, je t-udi eden izmed tistih, ki se ogrevajo za »delavsko olimpiado«. Povedel je, da so jih navdušili za takšno obliko tekmovanja sami športni delavci v občinah, ki so menili, da bi večje medobčinsko tekmovanje še bolj poživilo športno dejavnost v tej pokrajini. Razen tega. da so ki jih bodo letos organizirali že medobčinske zimske športne igre. tretjič, odlično uspele.
Na posebnem sestanku predsednikov komisij za Šport pri občinskih sindikalnih svetih, ki ho te dni, bodo določili podrobne pro-pozicije.
S. D.
Zajc. »Upam, da Lom v Bischofshofnu obakrat dobro skočil in u-resničil trenerjeva pričakovanja.«
Medtem ko Pudgarju in Dolharju ne gre zameriti slabih skokov na njuni prvi letošnji tekmi, ker sta kar 14 dni počivala, pa so drugi trije člani prve ekipe razočarali. Demšar je sicer vsaj enkrat pokazal. da lahko doseže mnogo več, Stefančič in Mesec pa sta doslej skakala daleč pod svojimi sposobnostmi. Na žalost moramo ugoto-
IVER DNEVA
Bomo dočakali jubilej?
Letošnja novoletna skakalna turneja je že 19. po vrsti. Razlike med prvo leta 1952—53 in letošnjo so občutne in dolgoletni duhovni vodja prireditve Puzi Pepeunig, sicer po rodu Ptujčan, je na slovesni večerji v Innsbrucku precej zaskrbljeno primerjal prvo in sedanjo turnejo: »Leta 1952 je turneja veljala 40.000 mark, letos 250.0CO mark; na prvi je nastopilo 40 skakalcev iz 7 držav, letos 95 skakalcev iz 16 držav; leta 1952 je bilo na vsaki tekmi povprečno 25.000 gledalcev, lani (letos ne kaže nič bolje) pa le med 5 in 8 GOO; na prvi turneji je bilo zanesen j aštvo vse, letos ga je ostalo bolj malo. Se sreča, da je združenje izdelovalcev športne opreme Intersport priskočilo na pomoč. Ce prišetejem k vsemu temu še dejstvo, da sem tudi sam 19 let starejši, potem me boste razumeli, da ne morem biti nasmejan kot nekoč«, je končal Pepeunig svoje razmišljanje.
In kaj je od tekmovanja, ki je za olimpijskimi igrami in svetovnim prvenstvom najbolj pomembno, ostalo? Samo velika želja: organizirati vsaj prihodnje leto še jubilejno, 20. novoletno turnejo.
viti, da je pri naših letos opaziti tudi precej strahu. Zaradi tega na odskočni mizi ni opaziti prave odločnosti. S takšnim skakanjem pa seveda tudi ni mogoče kaj doseči. Res je sicer, da na novoletni turneji tudi doslej ti skakalci niso dosegali večjih rezultatov in da so v primerjavi s prejšnjimi turnejami celo malo napredovali, toda vse to je le slaba tolažba, ki ne vodi nikamor.
Bischofshofen je še ena priložnost, da se naši otresejo pretirane negotovosti, vendar s prevelikimi upd in željami ne gre pričakovati nastopa na B radiov! skakalnici. Že z dobrima skokoma Ludvika Zajca bi bili lahko zelo zadovoljni, vsak majhen podvig , koga izmed drugih skakalcev pa bd bilo presenečenje.
S. TRBOVC
V petek
na Pekrski gorci
MARIBOR — Na Pekrski gorci pri Mariboru se bo v petek začela letošnja slovensko-koroška skakalna turneja, ki se je tokrat razširila tudi na Furlanijo — Julijsko krajino. Druga tekma bo v soboto v Beljaku, zadnja pa v nedeljo v Trbižu.
Za zdaj je že skoraj gotovo, da bodo nastopili skakalci iz de vi*, h držav, vendar bo pri poimenskih prijavah najbrž še dosti sprememb. Za tekmovanje so se prijavile doslej ZRN, Madžarska, Poljska, Švica (dve ekipi), Francija (dve ekipi), Italija, Avstrija in Jugoslavija. Nastop so obljubili tudi iz CSSR, na novoletni turneji pa so se zastopniki organizatorjev iz Maribora pogovarjali tudi o nastopu z Američani.
Tekma na Pekrski gorci se bo v petek začela ob 14.30. Parkirhi prostori bodo kljub visokemu snegu očiščeni, k skakalnici pa bodo vozili tudi posebni avtobusi.
S. T.
Najboljša
»Slovanka«
MARIBOR. 5. jan. — Slovanke v alpskem smučanju ne pomenijo mnogo. Pred leti je sovjetska tekmovalka Sidorova sicer osvojila eno izmed olimpijskih kolajn, ponavadi pa so zastopnice slovanskih narodov precej pri repu kore., nih razvrstitev v tej športni panogi.
Izjema je pravzap~a» samo ena. in še ta izjema tudi po drugi plati. Gre za Di/ino Galico, ki tekmuje za Veliko Britanijo, je pa po očetu Poljakinja.
»»Moj oče je bil Polja* ker pa mi je umrl, ko sem bila še majhna, to nima nikakšrre zveze s tem, da sem postala alpska smučarka, kar je za Britanko seveda zelo nenavadno.«
— A kako ste vendar vzljubili ta šport?
}»V naši družini smo hoalli na zimske počitnice v Švico in tako sem' se že zgodaj seznanila s smučanjem. Tako meje privlačevalo, da sem se pozneje zaradi te strasti- «:elo šolala v Švici, zdaj, ko pa sem že znana tekmovalka, pa na snegu živim od novemora do marca.«
24-letna Divina jp v letošnjem tekmovanju ža svetovni pokal za zdaj dvanaj^ia.
»Letos velja moja usmeritev predvsem tekmovanju za sve tovni pokal, v prihodu,: sezoni pa seveda olimpijskim igram v Sapporu. Že letos pojdem na Japonsko, da hi» se čim bolje spoznala s progami.«
— Ali vam vse tri aipske discipline enako »ležijo <?
»>Ne, to pa ne! Moja moč sta smuk in veles.a.om, v slalomu pa sem zelo šibka«, je končala pogovor simpatična gostja z znači.nj, nekouko temnejšo poltjo.
DIVINA GALICA
Bruggmann zmagal
BEBCHTESGADEN. 5. jan. (Po telefonu) — Na tekmovanju v veleslalomu za svetovni pokal je zmagal 27-letni Švicar Edmund Bruggmann. Na 1.500 m dolgi progi je v dveh vožnjah dosegel čas 2:40,91. Drugi je Russel (Fr) 2:41,80, tretji pa Avstrijec Zwil-ling s časom 2:42,40.
Svetovni prvak Karl Schranz (Av), vodilni v letošnjem svetovnem pokalu Duvillard (Fr) in znani italijanski smučar Thoeni so bili diskvalificirani, ker so zgrešili po ena vrata.
Nadaljnji vrstni red v veleslalomu: 4. Heckelmdller (ZRN) 2:42,93, 5. Rosti (Šv) 2:42,95, 6. J. N. Au-gert (Fr) 2:42,99 . 7. Rieger (ZRN) 2:44,25 . 8. Penz (Fr) 2:45,06 ,	9.
Loidl (Av) 2:45,07, 10. Rossat Mi-gnod (Fr) 2:47,02.
Po današnji tekmi vodi 'v tekmovanju za svetovni pokal Russel s 45 točkami, drugi pa je Duvillard 44.	M. MAGUŠAR
Kadri, dotacije in objekti
Problemi občinske zveze za TK v Kopru
ŠAH
Hort in Uhlmann skupaj
HASTINGS. 5. Jan. — V nadaljevanju prekinjenih partij na mednarodnem šahovskem turnirju sta se partiji Hort — Wade in Byme — Markland končali remi, Porti-sch in Keene pa sta ponovno prekinila.
Vrstni red:	Hort ln Uhlmann
4, Meštrovič in Krogius 3,5, Gli-gorid in Markland 3 itd.
Ivkov zmagal
STOCKHOLM, 4. jan. — Na mednarodnem šahovskem turnirju v počastitev 60-letnice švedske šahovske zveze je zmagal jugoslovanski velemojster Bora Ivkov. V devetih partijah je vedno osvojil { točko, v zadnji pa je remiziral I z madžarskim velemojstrom Bile-i kom, kaT je bilo dovolj za prvo mesto.
Zadnje partije še niso končane, tako da še ni znano, če bo drugo mesto oziroma tretje zasedel Bi-lek ali pa švedski^ mednarodni mojster Anderssen.
Penko, Škerlj ali Sitar?
NOVO MESTO — Do zaključka šahovskega prvenstva Novega mesta so ostala še tri kola. Vodijo prof. Igor Penko, Slavko Sitar in Tone Škerlj, ki tudd kandidirajo za naslov prvaka. Možnosti za višjo uvrstitev imata tudi Tone Šporar in Ivica Milič, ki sta zbrala šest ozir. pet točk iz osmih partij
Vrstni red po 8. kolu: Penko in Sitar 6,5, Šporar 6, Škerlj 5,5, Milič 5, Hrovatič 4. Bjelanovič 3.5, Istenič 3. Ucy 2,5, Lamut 1,5, Komel j in Vene pol točke.
S. D.
KOPER — Na področju telesne kulture je koprska občina .v zadnjih letih nenehno napredovala. Te" ga nismo slišali samo na zadnjem sestanku izvršnega odbora ObZTK,
* pač pa je ta razvoj opazen Iz dneva v dan na vseh pordočjih telesne kulture. Vsi klubi in društva so se organizacijsko zelo utrdili, ob tem pa so prav v zadnjem letu dosegli tudi naj večje uspehe. OoZIK je nenehno spremljala delo društev ter jim moralno in materialno pomagala. Materialna pomoč pa je bila v zadnjem letu kar izdatna in društva in klubi skorajda ne morejo več trditi, da niso imeli denarja za normalno delovanje.	»
Pomoč pa je bila vendarle preskromna, da bi ki loi lahao občasno tudi nagrajevali strokovne kadre. To je zelo pereč problem, saj je čedalje manj zanesenjakov; strokovni kadri vse bolj odhajajo, njihova mestfc ostanejo neizpolnjena.
Drugi problem je bil z delitvijo dotacij društvom in kit bom. Kljub prioritetnemu seznamu je pri delitvi bil vedno bolj ali manj navzoč tudi subjektivni činitelj in tisti, ki je bil glasnejši, je dobil več.
Tretji problem, ki mu ObZTK posveča čedalje »večjo pozornost, so športni objekti, kai pa je seveda povezano z tolikšnimi finan-cijskimi sredstvi, da jim sama zveza nikakor ni kos Začeli so iskati vse • možne kombinacije. Po besedah predsednika Tugomirja Brozoviča bo Koper v prihodnje dobil prepotrebno športno halo na Bonifiki, ki je tako predvidena za izgradnjo športnega in rekreacijskega parka.
Na zadnji seji lO so sprejeli štiri nove pravilnike, od katerih j sta daleč najpomembnejša pravil-. nik o koriščenju sredstev proračuna za vzgojo kadrov in pravilnik dodeljevanja dotacij društvom in klubom. Prvi pravilnik bo rešil vprašanje kadrov, po drugem pravilniku pa bodo po točkovnem siste’ mu delili denar. Pravilnik ima 11 kriterijev. Naj jih naštejemo: vrednost panoge, število aktivnega članstva, redno delo, skupinski uspeh, uspeh posameznikov, '-edna tekmovanja, občasna tekmovanja, uvrstitev v republiško ali državno reprezentanco, adm:nitsrativno poslovanje. vzgoja kadrov, širjenje
športne dejavnosti in ustvarjanj# lastnih sredstev. Vsak od teh kriterijev je ocenjen po pomembnosti, največ točk pa prinese vrednost panoge ter redna ali občasna tekmovanja. Kako se bo ta pravilnik v praksi obnesel, pa bomo videli že letos.
Poleg omenjenih pravilnikov so sprejeli še pravilnika o podeljevanju plaket, diplom in nagrad ObZTK Kooer ter pravilnik o pripravi posebnih sredstev za obisk Olimpijskih iger v Mimchenu.
J. KREFT
HOKEJ NA LEDU
Olimpija : Partizan 10:1, prekinjeno v 31. min.
LJUBLJANA — V drugi polfinalni tekmi za jugoslovanski hokejski pokal je bilo srečanje pri rezultatu 10:1 za Olimpijo prekinjeno. V 31. minuti je eden od Olimpijinih obrambnih igralcev pravilno zaustavil Stojanoviča, ki pa je pljunil v obraz sodniku Hegedušu. Le-ta ga je kaznoval z izključitvijo do konca tekme.
To pa je razburilo tabor Partizanovih igralcev, ki so že v prvi tret j in j hoteli enkrat zapustiti igrišče. Na ledu je ostal samo vratar šemsedinovic. Njegove prošnje in napori, da bi obdržal ekipo na ledni ploskvi, so bili zaman.
O zadevi bo morala odločiti disciplinska komisija, ki bi morala strogo ukrepati, saj je Partizan 7man po tem. da rad zapušča igrišča.	B. KAVČIČ
P*
l_I
TUJA NOGOMETNA PRVENSTVA
Italija
RIM — V 12. kolu prve italijanske lige so bili doseženi tile rezultati: Bologna Verona 2:2, Cagliari : Torino 0:0, Juventus : Lazio 3:1, Lanerossi : Foggia 1:0, Milan : Catania 4:0, Roma : Na-poli 2:2, Sampdoria : Inter 0:2, Varese : Fiorentina 0:0.
Na lestvici je prvi Milan z 19 točkami pred Napolijem, ki jih ima 18, slede pa Cagliari in Inter po 16, Bologna 15.
Vrtimo globus
OMAHA — Na ravninah Nebraske je umrlo v snežnih viharjih dvajset ljudi. Reševalci so si s težavo utrli pot do 3.000 voznikov in njihovih sopotnikov v avtomobilih, ki co obtičali v zametih.

CHICAGO — Med novoletnimi prazniki je bilo na ameriških cestah 442 smrtnih žrtev prometnih nesreč. Na podlagi podatkov iz prejšnjih let so statistiki napovedovali 400 do 500 mrtvih.
KUALA LUMPOR — Policijske in vojaške enote rešujejo ljudi iz vasi v sedmih malezijskih pokrajinah, ki jih je zajelo monsunsko deževje, kakršnega ne pomnijo že 40 let. Doslej so izselili 46.000 ogroženih prebivalcev. Poplave sq zahtevale 25 smrtnih žrtev. Vojaški helikopterji dovažajo hrano in obleko v naselja, ki so odrezana od sveta.
KALKUTA — Zaradi mraza, ki je zajel severno in vzhodno Indijo, je umrlo v dveh tednih 94 ljudi. V vzhodni Indiji je bilo dve stopinji pod ničlo, kar je nenavadno nizka temperatura za to področje.
NEW YORK — Transportni dvomotomik »DC-3« je ‘strmoglavil na stanovanjsko stavbo v bližini newyorškega letališča La Guardia. Začasno so ustavili ves promet.
MESSINA — Vrtinčasti vihar, ki se je razbesnel nad Messino in okolico, je ruval paime. Poškodoval je celo vrsto parkiranih avtomobilov, razne poškodbe je dobilo okoli petdeset ljudi.
AD1S ABEBA — Letališče v etiopskem mestu Asmara so morali za ves dan zapreti za mednarodni promet, ker je reaktivno letalo, ki so mu ob pristanku popokale gume, obležalo na stezi. Poškodovan m bil nihče izmed potnikov in članov posadke.
TANGER — Se vedno pogrešajo dva člana posadke s španske ribiške ladje, ki se je potopila pred obalo pri Tangerju. Na ladji je bilo trinajst ribičev.
NEW YORK — Lani je policija odstranila z newyorških ulic skoraj 73.000 zapuščenih avtomobilov. Po uradnih podatkih se je število avtomobilov, ki jih lastniki preprosto pustijo na cesti, v treh letih zvišalo za 200 odstotkov.
BREMEN — Dečka, stara šest oziroma osem let, sta utonila v jezeru na robu Bremna. Udrl se je led, ki je bdi debel komaj dva centimetra. Dečka sta izginila v jezeru, ki je tam globoko okoli osem metrov. Sprehajalec ju je skušal rešiti, a je nazadnje sam s težavo zlezel iz ledenega jezera. Ko je priklical reševalce, jfe bilo prepozno.
HANNOVER — Na poledeneli cesti pri Hannovru je verižno trčilo nad 40 avtomobilov. Razne poškodbe je dobilo 28 ljudi, izmed katerih so jih devet prepeljali v bolnišnico. Cesta je bila dve uri zaprta, škoda je ocenjena na
130.000	mark.
KOBENHAVN — Število kaznivih dejanj se je leta 1970 v primerjavi z letom 1969 zvišalo na Danskem za 20, število seksualnih zločinov pa za 3,4 odstotka.
TOKIO — Spomladi bodo v treh tokijskih ženskih gimnazijah vključili v učni načrt tečaje o programiranju in izdelavi računalnikov. Za zdaj uporabljajo računalnike v u-čilnicah 23 japonskih moških srednjih šol.
NEW YORK — Zaradi uživanja mamil je lani umrlo 1050 prebivalcev New Yorka. Predlanskim je umrlo v New Yorku zaradi mamil 1031 ljudi, od tega največ (90 odstotkov) zaradi heroina.
NURNBERG — Za 500-let-nioo rojstva Albrechta Dtirer-ja (21. maja) bodo pripravili spominsko razstavo »Dtirer in njegovo mesto Niimberg«, ki jo bodo pokazali v Angliji, Pranciji ter v Severni in Južni Ameriki.
KAIRO — Zbirko keramičnih kipcev raznih egiptovskih boginj so izkopali v bližini Kom Hamada. dani arheološke odprave so odkrili antično grško pokopališče, izkopali pa- so tudi precej starodavnih krožnikov, zlatega nakita in steklenih predmetov. Arheologi so delali leto dni.
HOLLYWOOD — Filmska družba »20-th Century« namerava februarja na dražbi v Los Angelesu prodati okoli tisoč filmskih rekvizitov, med drugim posteljo pokojne Mar-lyn Monroe in filmski prestol Yula Brynnerja.
LONDON — Farmar Paul Thomas iz Lampneya zahteva od vlade odškodnino, ker so njegove kokoši znesle manj jajc zaradi hrupa, ki ga povzroča nadzvočno potniško letalo »Conoorde«. Takole utemeljuje svojo zahtevo: »Ko je letalo prvič zagrmelo nad mojo farmo, je vseh 120.000 kokoši molčalo štiri minute, nato pa so se začele zaganjati v mreže. Nekaj dni kasneje je bilo znatno manj jajc kot prej.«
Podoba roparja
Malo varnostnih naprav v bankah
FRANKFURT — Banke in hranilnice v ZRN so v obdobju 1966—70 porabile milijardo mark za naprave, ki naj bi jih varovale pred vlomilci in roparji. Število vlomov in ropov se je v teh nekaj letih znižalo skoraj za tretjino. Spričo debelih, neprebojnih šip, alarmnih naprav, pasti s kamerami, radarskih mrež in dobrih zakladnic se je marsikateremu zločincu zazdelo preveč tvegano stopiti s pištolo v roki pred bančnega blagajnika.
REŠITEV PO VRVI — Blizu Ringkoebinga na zahodni obali Jyllanda je nasedla nizozemska ribiška ladja »Comelius«. Reševalci so z raketo izstrelili na krov vrv, katere drugi konec so pritrdili na obali. Po tej vrvi so na posebnem stolčku spravili ribiče na varno.	Telefoto: UPI
Kljub temu dela zločin te vrste kriminailistiičniin službam še vedno hude preglavice, in sicer zlasti zaradi tega, ker mnoga blagajniška okenca niso dovolj zaščitena. Okoli 30.000 izmed skupno 40.000 bančnih podružnic še nima dovolj varovalnih naprav. Nanje pride 40 odstotkov vseh roparskih napadov na banke in hranilnice v minulem letu.
Razen tega se gangsterji raje odločajo za velike po 'j družnice, kjer sicer več tve-l gajo, zato pa jih privablja j obilnejši plen. Njihovi gangsterski računi so pogosto I pravilni, v prvi polovici lan-
Prost čas brez dela
Marsikdo ne ve kaj početi s prostimi dnevi ob koncu delovnega tedna
FRANKFURT — Kako je z ljudmi, ki delajo več, kot je treba? Raziskava v velikem podjetju, ki ima podružnice v vseh deželah ZRN, je pokazala, da je ta navada močno razširjena med vodilnimi nameščenci. Namesto pogodbenih 42 dela vsak tretji 60 ur tedensko, 40 odstotkov po 55 ur, skoraj vsi drugi pa vsaj 50 ur. Vsak drugi anketiranec vzame ob koncu tedna delo s seboj domov, vsak četrti pa se tudi ob sobotah pelje v pisarno, da bi »na hitro pregledal morda nujno pošto«, a v resnici ostane za pisalno mizo vse dopoldne in še čez.
Sicer pa ne delajo čez uro samo vodilni nameščenci. Zaradi skrajšanega delovnega tedna naj bi ljudje imeli več časa za oddih in razvedrilo, v resnici pa takrat opravljajo razna dela, pri katerih niti ne gre vselej samo za dodatni zaslužek. Mnogi preprosto ne vedo kaj početi. Za to delovno obsedenostjo se pogosto skriva toliko osebnih težav, da je mogoče govoriti o tipični nevrozi. Gre za to, da se človek ne zna več Sprostiti, da ga nič ne razvedri in da mu je »slad-
ko brezdelje« neznosno. Pretirana delovna vnema je zgolj druga stran medalje, zato govorijo psihologi o nevrozi ne le zaradi dela, marveč tudi zaradi prostega časa.
Marsikdo jemlje s seboj domov polno aktovko spisov, da pe bi »nespametno napravljal večerov«. V rednem delovnem času pogosto pohajkuje — ta ali oni nevede — samo da ima opravičilo za večerno posedanje za pisalno mizo. Neki psihiater je dal naslednjo primerjavo:
Iz današnjega Pavlihe
»Kakor nova dieta polni želodec z živili brez hranilne vrednosti, tako si nevrotik izmisli za prosti čas kup dolžnosti in sploh nima pravega oddiha. Prevzame tudi razne častne funkcije, na primer tajniško ali blagajniško mesto v društvu. Bere samo strokovne knjige, od »katerih je kaj koristi«, včasih gre v kino ali gleda televizijo samo zato, da lahko posega v pogovor in da je »informiran«. Ce gre z ženo v družbo ali če kroka s prijatelji, ga kasneje grizejo očitki zaradi zapravljenega časa.
Po mnenju psihologov je v ozadju vsega tega občutek
■	j krivde, ka sega morda še v
■	l otroška leta. Starši dosežejo D j s strogimi vzgojnima prijemi, 1 i da dobijo pojmi kot »služba«
in »dolžnost« svetostni sij, medtem ko veljajo razvedrilo, prešemost in življenjska radost skorajda za objestno | lahkomiselnost. Mladega človeka mika, da bi bil lahkomiseln in brezskrben, a se mu taftoj oglasi slaba vest, češ da si tega ne sme privoščiti. Strogost do sebe je značilna za stremuha, ki se rad pohvali, da ni bil na dopustu že vrsto let. In tako dalje, dokler mu zdravnik ne ukaže, da mora počivati. To velja tudi za pretirano vestno gospodinjo, ki venomer odlaga izpolnitev lastnih želja, ker se mora v stanovanju vse svetiti od čistoče, sama pa postaja pri tem čedalje bolj nejevoljna in zagrenjena.
Psihiater dr. Martin je opisal klasičen primer nevroze v prostem času. Njegovega pa-
cienta so mučili želodčni čiri vsako leto, ko se je bližal čas dopusta. Ko je mož izdelal potovalni načrt, naročil vozovnice ir> sa zagotovil prostor v hotelih, so postale bolečine tako hude, da je moral leči. Bolečine so popustile, ko je bilo že prepozno za odhod na dopust.
Zaradi skrajšanega delovnega tedna imajo ljudje čedalje več prostega časa, prejšnja nedeljska nevroza se je razrasla v nevrozo ob koncu tedna. Neki pacient je takole opisal svoje stanje: »Ce nimaš dela, preudarjaš, kaj bi lahko počel, pri tem pa so brž na vrsti tudi sanje o stvareh, ka bi jih pravzaprav ne smel storiti.« Nevrotik, tudi tisti zaradi prostega časa, si ni na jasnem s samim seboj. Ne kaže razumevanja za vedro stran življenja, ka pa si je v podzavesti vendarle zelo želi. Ta notranji nemir skuša preganjati z nenehnim izpolnjevanjem dolžnosti. Iz tega začaranega kroga je tudi z zdravniško pomočjo zelo težko priti, po mnenju izvedencev skoraj tako težko, kakor preskočiti lastno senco.
Zakaj eksplozije na tankerjih
Predlanskim so bile v kratkem obdobju trj katastro-
skega leta je znašal roparski plen povprečno 15.000 mark. Kriminalisti ugotavljajo, da se tip vlomilca spreminja hkrati z zaneslijvej Šimi varnostnimi ukrepi in napravami. V glavnem so izginili »pustolovci«, ki so bili pogosto oboroženi z otroško igračo namesto prave pištole in ki se niso mogli upirati skušnjavi, da bi napadli banko.
Te amaterje so nadomestili poklicni kriminalci, ki fla-padajo banke večinoma v skupinah in po natančno premišljenih načrtih. Policijska statistika pove, da so leta 1968 odmevali streli samo pri 7,4 odstotka napadih, v prvi polovica leta 1970 pa je bil ta odstotek dvakrat višji. Po policijskih ocenah postajajo roparski napadi na banke čedalje drznejši in bolj brutalni.
Z namenom, da bd bili denarni zavodi v prihodnje varnejši pred’roparskimi napadi, je opremilo združenje proizvajalcev bančnih zakladnic neke vrste laboratorij, v katerem je mogoče preizkusiti vlome in napade vseh vrst do zadnje podrobnosti. Specialisti seveda ne tajijo, da popolne varnosti ni mogoče zagotoviti.
Uk in igra v mali šoli
Poskus z najmiajšimi otroki na inštitutu
MtlNCHEN — V znanstvene namene prihaja dvajset majhnih dečkov in deklic v mimchensko otroško zabavišče. . Tam se preštevajo, črtajo zloge in čebljajo celo nekaj angleških besed, seveda pa počno tudi vse tisto, kar zanima in veseli predšolske otroke. Organizator zamisli prof. Liickert in njegovi sodelavci so prepričani, da bodo ti otroci kasneje v redni šoli prekašali svoje starostne vrstnike.
Raziskovalci hočejo dokazati, da možnosti za umski razvoj otroka niso samo dedno pogojene, marveč da so' spoznanja v prvih letih življenja in zlasti še spodbude za učenje bistvenega pomena. Ltiokertov inštitut namerava izoblikovati za predšolsko izobraževanje no-
falne eksplozije na petrolej- j ve metode, ki naj otrokom
skih ladjah. Mednarodna zbornica za pomorski promet je skušala ugotoviti vzroke. Nedavno objavljeno poročilo vsebuje le domneve. Morda je prišlo dp eksplozije zato, ker je kaj padlo v cisterne, ali pa jo je povzročila elektrika, nastala zaradi močnih curkov vode med čiščenjem. -Parni grelo; lahko razvijejo dovolj visoko temperaturo, da se vname eksploc^.ma zmes plinov in zraka. Raziskave se nadaljujejo.
hammond inneš
ZRAČNI MOST
10. nadaljevanje
ko vidiva s Tubbyjem gresta in v miru
_________________ vzgajata svojo družino.«
Nakremžila se je in dvignila kozarec, fai bilo slabo, če »Ga boš že ti spet pregovoril,« je rekla.
»Mislili smo, da ne
še enkrat pogledamo okrog Meanburyja, »a potrebovala bom nekaj zaves, prtov, preden odnehamo,« je rekel. »A najbrž je j-j^h ip posode. V hlevu ne mislim žive-zda; že zunaj okraja. Ali celo zunaj drža- ti. In postelj imamo premalo.« Zdaj je ve v kakem zasebnem letalu. Pa bomo pogledala mene. Čuden zelo radoveden vseeno pogledali — za vsak primer. Ta- pogled in njene zelene oči so bile malo kole staro letališče je na moč pripraven preozke, malo preveč skupaj, kraj za takega tiča.« Vrnil nam je	izkaz-	Saeton naju je predstavil. Njen pogled
niče. »Menda ni nevarnosti, da bi	uk ra- je obstal na obližu na mojem čelu. »Kje pa
del vaše letalo, kaj, sir? Letalo brez dveh ho spal?« je rekla
motorjev pa res ne more leteti, mar ne?«	>>B(>ino ^ ^ je odvrnil Saeton.
»Ne,« je odvrnil Saeton, vendar	se ni	Pokimala je in pogledala njega. »Dva
pridružil inšpektorjevemu dobrodušnemu meseca si rekel, ne, Bill?« Na njej je bilo smehu.	nekaj svežega, mehkega, kar je bilo v pri-
Policista sta odšla, jaz pa sem si snel jetrnem nasprotju z moškim ozračjem v masko in se vrnil k stružnici z občutkom, hangarju. In po njenem živahnem pogleda je za mano še zadnja ovira. Zdaj sem du sem sklepal, da raje skrbi za tri mo-varen. Dokler bom ostal v Memburyju, se ške na tem samotnem letališču, kot pa mj ne bo treba ničesar bati.	stanuje s prijateljico v Londonu. »Kdo pa
Toda ko smo spet poprijeli za delo, je tisto dekle, ki zjutraj prinaša mleko in sem opazil, da me Carter kdaj pa kdaj za-	ie vPra^ata-
čudeno pogleduje. Okrog osmih smo od- „ »Oh spodaj_ na kmetiji dala,« je rekel ložili orodje. Jaz sem bil že precej utru- Saeton brezbrižno. »Ime ji je Else.« jen in lahko bi bil pobit, toda Saeton je »Obnašala se je bolj kot priležnica, ne stopil k meni in me potrepljal po rame- pa kot kmečko dekle.« Ko je rekla to, je nu: »Si pa večja pridobitev, kot sem si gledala svojega moža, potem pa se je spet drznil upati,« je rekel. Ta pohvalna bese- obrnila k Saetonu in rekla: »Tvoja?« da je v hiipu pregnala fizično utrujenost. »Veš kaj, Diana!« Saeton je vzel ste-liSamo škoda,« je ge dodal.	,	klenico in spet napolnil njen kozarec.
1
I
I
»Kaj škoda?« je vprašal Carter.
»Da Dick Randall nima pojma o stroj- človt-^ko bivališče?«
»Ali si napravila iz sobe na oni strani
ništvu,« je odgovoril. Ce bi mu lahko dopovedali, koliko smo napravili v troje v enem samem dnevu, bi videl, da smo res blizu uspeha.«
zagotovijo enake možnosti ne glede na okolje, iz katerega prihajajo. Teoretične zamisli strokovnjaki takoj praktično preizkušajo v otroškem zabavišču. Pri tem skrbno pazijo. da je predšolsko izobraževanje otrokom v zadovoljstvo. Celotnega predšolskega programa seveda ni mogoče izdelati od danes do jutri. Inštitut bo med drugim izdelal načrte za avtomate, ob katerih se bodo otroci brezskrbno učili med igro.
L
»Da — ampak skoraj ves dan sem ga- -rala. Ali je ona kuhala tu, preden sem I prišla jaz?«
»Včasih je prišla zvečer in nam je kaj _ Zunaj* hangar j a je bilo mrzlo in bril je Postorila,« je rekel Saeton. »Po dogovoru j leden veter, tako da me je začela rana na s kmetom.«	1
čelu boleti, kakor da bi bila počena tudi »Zdelo se mi je, da me gleda kot ■ kost. V hiši pa je zadišalo po pečenem mačka, ki ji spiješ mleko pred nosom.« V piščancu. Umili smo se, potem pa smo se Tega ni rekla šaljivo. Glas ji je zvenel 1 zbrali v kuhinji. Miza na kozah je bila trdo in s pogledom se je obrnila k svoje- ■ pogrnjena. Namesto prta je	bila sicer sa-	mu možu.	»Mislim,	da sem prišla ravno	I
mo stara zavesa, a vseeno	je bilo bolj	o pravem	času,« je	rekla trpko. Bila je	■
prijetno in domače. Saeton	je stopil h	ena tistih	žensk' ki	si vedno želijo -prav	■
kredenci in vzel iz nje steklenico viskija	tisto, kar	se jim je pravkar izmaknilo.	I
in kozarce. »Mislil sem, da si suh,« je re- Počasi se je obrnila in spet pogledala Sa- ■ kel Carter.	etona. »Ali je tujka? Nekam čudno je go- ■
Saeton se je zasmejal. »Samo tisti, ki VOIlla'',< ,	I
bankrotira, si lahko privošči zapravlji- Saeton je pokimal »Da, Nemka Je. Be- I
v ost.« A čeprav se je smejal, v njegovem furL^a- P:se ^ Else •Langen-*	Je I
pogledu ni bilo ničesar veselega. »Nima	ne	i"aci ® njei- >>KaJ. Ito bi ■
smisla stiskati, ko pa nas lahko Randall	P°)edl1, Diana""
jutri proda.«	Pokimala je m spraznila kozarec. 2e ■
_	'	.	,	.	...... se Je obrnila, da bi odšla, pa je spet za- I
Zunaj na hodniku se je oglasil kliket držala korak. »Dokler sem jaz tu, naj orne- I visok* pet. Saeton je skočil k vratom in n ^ojo dejavnost na prinašanje jajc in ■ jih odprl.	mleka.«	I
Diana Carter je bila takšno nasprotje Saeton se je zasmejal. »Povedal ji bom.« I svojega moža. da me je to spoznanje sko- ge ko je Diana odšla iz sobe se je tiho ■ raj pretreslo. Bila je v vojni prekaljena haMjal, kakor da bi bila to njegova za- I zenska, trda, izkušena žena s širokimi, sehna šala.	|
polnimi ustnicmi in pobarvanimi lasmi. Na moje presenečenje se je pokazalo, ■ Nič domačna m bila videti. Privihrala je da je Diana dobra kuharica. Večerja je I noter v rdečem krilu, z mmenkasto rja- bila odlična, a še preden smo jo pospra- * vim: lasmi m zelenimi očmi, ki so se skla- vili, se mi je začelo dremati od gorkote in ■
2	)°pice	se J® z,y^ef1 Viskija. Za menoj je bil dolg dan in tudi I
elesom popolnoma sproščeno. Pogledala prejšnjo noč nisem bil veliko spal Na- ■ je najprej Saetona. potem pa steklenico, slednjega dne naj bi začeli že ob sedmih, | »Kaj pa proslavljamo, Bill?« V njenem	sem w nravnost spat.	. J
globokem grlenem glasu je bilo le za ka-	Saeton mi ie oktavi, £,iisko nostelio ■
nec ameriškega naglasa.
»Dejstvo, da smo bankrotirali,« je
vrnil Saeton in ji ponudil kozarec. »Ran- buden v postelji dali bo jutri vse skupaj prodal. Potem lah- njihovih glasov.
Saeton mi je postavil poljsko posteljo v eni izmed sob na zadnjem koncu hiše. od- A dolgo nisem mogel zaspati, ležal sem
in poslušal mrmranje
J
Letala brez črnih repov
Po letu 1972 se za ameriškimi reaktivnimi letali ne bo več vlekel črn dim, ki se s padavinami vrača na zemljo, kar je neprijetno zlasti na naseljenih področjih. Kakor je sporočila zvezna uprava za civilno letalstvo, bo treba ustrezno predelati pogonske motorje, tako da izpuh ne bo viden, s čimer pa seve še ni rečeno, da v njem ne bfc običajnih plinov. Strokovnjaki sodijo, da bodo tudi evropske družbe potem uporabljale le takšna letala, ki ne bodo puščala za seboj črnega dima.
I
^ — Koš je prazen, zdaj boi pa zvezne dolgove raznašal p republikam.	j
Križanka
22	23
87
39
1*
□B
9	10
	
17	
	21
26	
	32
	
	
		
VODORAVNO: 1. tvorec, začetnik, 6 .defenziva, 13. najdaljša francoska reka (naša pisava), 14. mehkonebni soglasnik, 15. naziv za kaj, 16. pijača starih Slovanov, 17. tujka za vzhod, 18. novi čilski predsednik. 21. zemeljska ožina na Malaji, 22. slovenski tednik, 24. proalula francoska teroristična organizacija, Id je delovala predvsem v Alžiru, 25. latinsko ime za grško mitološko podzemlje, 27. vzklik, 28. jašek. 30. zemljepisec. 33. pismen sestavek, 35. začetnici središča Dolenjske, 36. negativno naelektren delec atoma, 39. del mehanizma, 41. papeževa krona, 42. napad na politično osebnost, 43. stara madžarska mera za vino.
NAVPIČNO: 1. ime igralca Ranerja. 2. kmečko vozilo, 3. teža embalaže, 4. plug, 5. slovenski književnik in politik, prvi slovenski glavar Kranjske (Radoslav, 1826—1880), 6. del njive, 7. pasma angleškega psa s topim gobcem in močnim oprsjem, 8. ozek konec polotoka. 9. industrijsko mesto na Saškem v NDR, 10. sodobni slo. venski dramatik (Ivan, »Mirabeau«), 11. veliko iraško pristanišče, 12. pogorje na sibirsko-mongolski meji, 19. izvleček iz plodov, zelišč. drog ipd.. 20. seznam napak na koncu knjige. 22. Iver, 23. glaa konjskih kopit. 26. najvišja gora našega dela zahodnih Julijskih Alp, 29. poljedelsko orodje, 31. malta. 32. največja italijanska avto-mohllska tovarna, 34. sanje. 37. Talisova osvežujoča pijača. 38. kraljevič v indijskem epu »Mahabharata«. 40. avtomobilska oznaka Splita.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODOR \VNO: 1. stiva, 6. Sartre, 12. spiker, 13. Ararat, 14. hipe rs tezi ja. 16. SO. 17. Ast. 18. sovan, 19. M(iro S(teržaj), 21. tat, 23. RI. 24. Leech. 27. ris. 29. ar, 31. Intelektualec, 35. adenom, 36. Al ek to. 37. Mareas, 38. Nagal
M), stran 1? DELO
OBJAVE — OB VES11LA
SREDA, 6. januarja 1971
Gledališče
DRAMA SNG
•reda. 6. januarja. ob 14.30 — Peter Ustinov: PHOTO FINISH '*a Gimnazijo is Kočevja in Center strokovnih Sol). Abonma DijaSki 2 popoldanski.
•reda. 6. januarja, ob 19.30 — Ivan Mrak: MTRABEAU Abonma Dijaški 7 večerni in izven. Nekaj vstopnic je tudi v proda-
•etrtek. 7. januarja, ob 19.30 — Lev N. TOlstoj: MOČ TEME. Gostuje Slovenjo gledališče iz Trsta. Vstopnice so v prodaji danes in jutri od 10.30 do 12. ure in od 18. ure do 19.30 (tel. 20-712 ali 21-402). Izven abonmaja.
Občinstvo opozarjamo na jatrts-nje enkratno gostovanje ansambla Slovenskega gledališča iz Trsta a znamenito dramo Leva N. Tolsto-ja »MOC TEME«, ki so jo gostje naštudirali pod režijskim vodstvom Jožeta Babiča ob petindvajsetletnem jubileja tržaškega gledališča. Vstopnice so v prodaji.
OPERA IN B ALET SNG •reda. 6. januarja — Čajkovski: PIKOVA DAMA — gostovanje -v Reggio EmiKi.
Četrtek. 7. januarja — Čajkovski: TRNULJČICA — gostovanje v Mbdeni.
Petek. 8. januarja — Čajkovski: PIKOVA DAMA — gostovanje v Bol ogrc
V Operi bo v petek. 8. januarja ob 19.30 ansambel Slovenskega gledališča Iz Trsta uprizoril izvirno veseloigro MOC UNIFORME, ki jo je napisal tržaški rojak Jaka ^toka. krstno uprizoritev pa je doživela 17. januarja 1909 v tedanjem Narodnem domu v Trstu. V zadnjem času 'je ansambel Slovenskega gledališča v Trstu to delo »pet oživel in ga bo v petek. 8. januarja, predstavil tudi v Ljubljani. Predstava je delno zaklju-čena za kolektive, preostale vstopnice bodo v prodaji pri operni blagajni v petek od 18. ure do za-fdfc* predstave. Cene vstopnicam bodo znižane, od 10.CO din navzdol.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Gledališka pasaža
•reda. 6. jan., ob 19.30 — W. D. Home: IGRA V ŠTIRIH — kdo DOBI. (Komedija). (Molly — Grbčeva). Abonma ZSJ.
Četrtek, 7. jan., ob 20. url — W. D. Home: IGRA V ŠTIRIH — KDO DOBI. (Komedija). (Molly — Brecljeva). Abonma TS in inven. (Vstopnice tudi v prodaji).
Opozarjamo na nedeljsko izven-abonmajsko komedijo »GOSPODA EVSTAHIJA IZ S IŠKE« ob 19. uri. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10.—12. in uro pred pričetkom predstave. Rezervacije po telefonu 21-660.
eksperimentalno gledališče
Vabi na premiero Edvvarda Bonda Rešen,
ki bo v četrtek, 7. Januarja ob 21.30 v Križankah Vstopnice so na voljo 15 minut pred pričetkom predstave
MLADINSKI CENTER TIVOLI
STOP KLUB
STOP DISCO KLUB je danes odpre od 19.30 do 22.30 ure. Vstopnina je 4 dinarje, za dekleta pa je vstop kot vsako sredo in petek prost. Jutri bo v STOP KLUBU tekmovanje POP NON STOP. Nastopila bosta ansambla ŠPIRIT BAND iz Murske Sobote in GORA iz Velenja. Vstopnina bo 4 dinarje, poslušali in plesali pa boste lahko tudi na najnovejše-plošče.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
| Marionete, Levstikov trg 2
Četrtek. 7. jan., ob 17. uri — Jo. sef Kainar: ZLATOLASKA — izven.
Ročne lutke, Resljeva c. 36 Petek, 8. jan., ob 17. uri — Nace Simančdč: POSEBNA REPORTAŽA — izven.
Predprodaja vstopnic za obe gledališči je vsak dan, razen nedelje in praaiika, od k do 12. ure na upravi gledališča, Resljeva c. 36' in pol ure pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
Rezervacije vstopnic za obe gledališči so vsak dan. razen nedelje in praznika, od 8. do 13. ure Po tel. štev. 312-020.
©o® Pionirski o(Ši% dom
OjN)?,© IRo VII. koD-(2)00 Cresa ZKJ 1 Oddelek za družabno vzgojo
bo odprl v PLESNI SOLI na Petkovškovem nabrežju 35 nov začetni plesni tečaj v četrtek, 7. januarja ob 20.30 uri (tudi za starejše osebe). Nov nadaljevalni tečaj se bo pa začel v petek, 8. januarja ob 2030. Poučeval bo mojster Jenko. Vpisujejo še pred začetkom tečajev.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Sreda, 6 januarja 1&71, ob 15.30 — J. Žmavc: SEKIRA. Musical za vojaški boben. H. mladinski abonma in izven.
Predavanje
LJUBLJANSKA PODRUŽNICA GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA SLO-VEN IJE vabi na predavanje prof. dr. IVANA GAMSA: »ČLOVEK IN KRAS NEKDAJ IN DANES« (z barvnimi diapozitivi)'. Predavanje bo v četrtek, 7. januarja 1971 ob 19. uri na Oddelku za geografijo filozofske fakultete, Aškerčeva 12/n.	36-P
Obvestila
ANGLEŠČINO IN NEMŠČINO poučujem po najsodobnejši audio-vizualni metodi. Posebni tečaji — tudi za otroke. Informacije od 9 —12.. Tel. 314-182.	100.0
Koncerti
AKADEMIJA ZA GLASBO prireja recital mladega norveškega pianista HAKONA AUSTBO-ja v sredo, 6. januarja ob 20.15 v Lajovčevi dvorani na Akademiji za glašbo. Gosposka 8. Spored: Beethoven, Stockhausen, Jolivet, Debussy in Skrjabin. Vstopnice od 4. januarja dalje v pisarni Akademije za glasbo. Rezervacije po tel. 21-268	9.K
Koncert Slovenske filharmonije za Rdeči abonma bo v petek, 8. tm. Spored: Stravinski — * SuifS št. 2 za mali orkester, Prokofjev — 3. koncert za klavir, Ukmar — 1. simfonija. Dirigent Marko Munih. solist Fhilippe Entremont.
RTV Ljubljana
SPORED ZA SREDO
4.30—8.00 Dobro jutro! — vmes ob 5.00 Poročila; 5.30 Danes za vas; 5.45 Informativna oddaja; —
6.00	Jutranja kronika; 6.30 Informativna oddaja; 6.50 Rekreacija;
7.00	Poročila — Dobro jutro, otroci! 7.15 — Informativna oddaja;
7.25	Naš današnji radijski in TV spored: 7.45 informativna oddaja;
8.00	Poročila; 8.10 Operna matineja; 9.00 Boročila; 9.05 Za mlade radovedneža; 920 Iz glasbenih šol; 9 40 S pevcema Gabi Novak in Bracom Korenom: 10.00 Danes dopoldne; 10.15—12.00 Pri vas doma
—	vmes ob 11.00—11.15 Poročila
—	Turistični napotki za tuje go. ste; 12.C0 Poročila — Na današnji dan; 12.10 Lajovčeve in Škerjančeve skladbe: 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.00 Poročila; 13.15 Obvesti-la in zabavna glasba; 13.30 Prioo.
ročaj o vam---14.00 — Poročila;
14.10 Koncertni valčki: 14.30 Pet minut za EP: 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; — 14.55 Pet minut za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Dve romantični uverturi; 16.00 »Vrtiljak«; 16.40 — Na obisku v studiu 14; 17.00 Poročila; 17.10 Jezikovni pogovori:
17.25	Naša glasbena galerija; 18.C0 Poročila — Aktualnosti doma in
j po svetu; 18.15 Odlomek iz opere »Vojna in mir« Sergeja Prokofjeva; 16.30 Naš razgovor; 19.00 — Lahko noč, otroci! 19.10 Obvesti« i la; 19.15 Glasbene razglednice; — ; 1930 Radijski dnevnik: 20.00 — 1 »Glasbeni večeri RTV Ljubljana«;
22.00	Poročila; 22.15 S festivalov jazza; 2330 Poročila; 23.05 Lite. rami nokturno; 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev: 24.00 Poročila in konec oddaje.
TELEVIZIJA
12.55	Bischofshofen:	SMUČARSKI
SKOKI — prenos v barvah
(Evrovizija)
17.05	MADŽARSKI TV PREGLED (Beograd)
17.55	ČAROBNA PIŠČALKA — serijski film (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
1830 ZA MLADE IN STARE — zabavna glasba (Skopje)
19.00	MOZAIK (Ljubljana)
19.05	KRATEK FILM (Ljubljana) 19.20 PO SLEDEH NAPREDKA —
(Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00	TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.25	3—2—1 (Ljubljana)
20.30	MONITOR (Ljubljana)
21.30	ZGODBE ZA VAS — serijski film (Ljubljana)
21.55	JAZZ NA ZASLONU (Lj) 22.10 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25	POROČILA (Zagreb)
1730 RISANKA (Zagreb)
17.45 POLJUDNO ZNANSTVENI FILM (Beograd)
18.15 KRONIKA (Zagreb)
18.30 GLASBENA ODDAJA (Skp)
19.05	KULTURA DANES (Bgd)
20.00	TV DNEVNIK (Zagreb) *
21.00	n. SPORED ITALIJANSKE TV
Druge oddaje:
20.35 TV DRAMA (Beograd)
2135 FELJTON (Zagreb)
22.05	INFORMATIVNA ODDAJA — (Zagreb)
KOMPAS
SMUČARSKI TEČAJI IN IZLETI ZA MLADINO TER ODRASLE
— MONTE BONDONE, 8-dnevni smučarski izlet z odhodom iz Ljubljane 17. in 24. Januarja 1971;
— SLOVENSKA SMUČ J SC A, 7-dnevni smučarski tečaj, prvi 23. januarja, drugi 30. januarje 1971;
— MONTE BONDONE. 8-dnevni smučarski tečaj z odhodom iz Ljubljane 24. in 31. januarja 1971;
— BADGASTEIN, 8-dnevni smtl-č^rski tečaj z odhodom iz Ljubljane 24. in 31. januarja 1971;
— GARMISCH PARTENKIR-CHEN, IX. svetovni kongres učiteljev smučanja s prikazom šolskih demonstracij za učenje mladine in odraslih. Odhod 16. januarja 1971.	O
Poslovno združenje cestnih podjetij SRS obvešča uporabnike cest v svojem in v imenu slovenskih cestnih podjetij, da bo tudi v zimi 1970—71 izdajanje dovoljenj za prevoze izrednih dimenzij po cestah na priporočilo organov, ‘pristojnih za urejanje in varnost prometa, omejeno le na najbolj nujne in neodložljive primere. Uporabniki cest, ki prevoze izrednih dimenzij običajno opravljajo po cestah, naj torej do nadal j nega tovrstne prevoze usmerjajo na železnico.
12.00—12.05 Novice, aktualnosti; 12.05—13.C0 Modni babilon; 16.00 —16.30 Uvodnih 30 minut; 16.30— 16.40 Novice, aktualnosti; 16.40— 17.00 Polk & Blues; 17.00—17.15 Svoboda tiska pri nas. realnost ali iluzija; 17.15—17.30 Kaj mdsliš o . .	17.30—18.00 Trenutki.
188M
Kino
SPORED ZA SREDO FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE:
Angleški CS barvni film MEJA V PLAMENU. Režija:	George
Lee Thomson. Igrajo: Kenneth More, Loren Beckoll, Herbert Lomm, Willfrid Haide. Napeta in dinamična zgodba se dogaja v Indiji v začetku tega stoletja. Film nam pričara slikovitost dežele, odlični igralci pa nam prikažejo vernost tedanjih dogodkov.
Predstavi ob 17.30 in 20. uri. Prodaja vstopnic uro pred predstavo. Cenjene obiskovalce prosimo, da ne zamujajo predstav! KINOTEKA,
Miklošičeva c. 28:
Ob 16. 18. uri — franc, film BOJEVNIKOV POČITEK, v barvah. Režija: Roger Vadim. Glav. vi.: Brigitte Bardo. Robert Hos-eein. James Robertson-Just ice, Macha Meril.
Ob 20. uri — franc, film UBEŽNIKI IZ SAINT-AGILA. Režija: Christian-Jaque. Glav. vi.: Erich von Strohedm. Michel Simon, Aimč Clariond, Robert Le Vi-gan. (Brez prevoda. Vstop prost).
Prodaja vstopnic od 14. ure dalje.
KINO TRIGLAV:
najboljši film leta 1967 v Združenih državah — ameriški barvni film V VROČI CI NOČI. ob 16, 18 in 20. uri — brez predfilma! Režija: Norman Jewisin. Igrajo: Sidney Poitier, Rod Stei-ger in Warren Oates. Prodaja vstopnic je od 15. ure dalje. Samo danes in jutri!
KINO VEVČE:
francoska barvna W kriminalka VRAŽJI POZDRAV, ob 20. uri. Igrata Alain Delon in Sen ta Berger.
KINO ZADOBROVA:
samo danes ob 20. uri — ameriški barvni CS superwestem MAC KENNOVO ZLATO. Igrajo: Gregory Pečk. Omar Sharif in Teily Savalas.
KINO UNION:
ameriška barvna W komedija KAKTUSOV CVET. z Golldie Hawn, Oscarjevo nagrajenko za „ vlogo Tony v tem filmu. Režija: Gene Saks. Igrata še Ingrid Bergman in Walter Matt-bau. Brez tednika! Predstave ob 25, 17. 19. in 21. url. Zamudnike opozarjamo, da se film izteka!_______
, V PETEK. 8. jan., ob 21. uri »Jugoslovanski filmski petek« — slovesna premiera domačega barvnega filma »RDEČE KLASJE«. Premiera kratkega filma »ZLATI FANTJE«.
KINO KOMUNA:
francosko-it&lijanski barvni CS erotični film z Anno Moffo, primadono milanske Scale v delikatni glavni vlogi LJUBEZENSKA IGRA. Režija: Michele Lupo. Brez tednika! Film vrtimo v originalni verziji, ni za otroke! Predstave ob 15, 17, 19. in 21. uri.
Ob 10. ur! matineja ameriškega barvnega CS vres tema MOŽ IZ OKLAHOME. Samo danes! KINO SLOGA:
kdor pozna angleškega komika Normana Wiadoma, ne bo zamudil barvne komedije DIRKA S ČASOM. Režija: Robert Asher.
Igrata še Angela Brown in De-reck Word. Tednik št. 51. Predstave ob 16, €8 in 20. uri. Predvidoma zadnjikrat!
KINO VIC:
ameriški barvni WS znanstv. fantastični film MISIJA MARS. Režiser:	Nick Webster. Igrajo:
Darren McGavin, Nick Adams, George DeVries in drugi. Tednik št. 52 »Novoletna poslanica«. Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SISKA:
Premiera ameriškega barvnega CS glasbenega filma POJOČA NUNA (The singing Nun). Proizvodnja MGM 68. F*ilm znan tudi pod naslovom »»Pojem pesem. Dominique«. Režija: Greer Garson. Igrajo:	Debbie Rey-
nolds, Katharine Ross. Ricarcio s Monialben. Film z večjim uspehom kot »Moje pesmi, moje sanje«! Tednik št. 52. Predstave ob 16, 18 in 20. uri.
KINO SAVA:
zadnjikrat Spencer Tracy v ameriškem filmu POSLEDNJI KLIC. Režija: John Ford. Brez tednika! Predstavi ob 17. in 19.15 uri.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 14. ure dalje, za matinejo in kino Sava uro pred pričetkom.
KINO VRHNIKA:
Ameriška barvna CS drama RO-SEMARYJIN OTROK, ob 20.
uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: Ameriški barvni film TEKMA S ČASOM, ob 19.30.
Preprodaja vstopnic od 18. ure dalje.
KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE:
amer. barv. film POIŠČI SI , PROSTOR. KJER BOS UMRL, ob 17. uri.
KINO SVOBODA TRBOVLJE II:
amer vestern barvni CS film OBRNI SE, UBIL TE BOM. ob 17. in 19. uri.
KINO KRKA — NOVO MESTO: ameriški barvni film PRIDI. PRIDI. LJUBA MOJA. ob 17. in 19. uri.
KINO CENTER — KRANJ:
amer oarv. CS westem film PIŠTOLE SEDMIH VELIČASTNIH, ob 16. 18 in 20. uri.
KINO STORŽIČ — KRANJ: amer. barv. komedija IDEALNA PESTUNJA, ob 16, 18 in 20. uri. KINO DOM — KAMNIK: amer. barv. CS westem film JUGOZAHODNO OD SONORE, ob 17.30 in 19.30. uri.
KINO RADOVLJICA:
Zahodno nemški ba#vm film SIROTA S ČUDEŽNIM GLASOM, ob 18. uri.
Francoski barvni zabavni film HIBERNATUS, ob 20. uri.
KINO SORA — ŠKOFJA LOKA: ameriški barvni film AFERA METROPOLITANSKE POLICIJE. ob 18. in 20. uri.
KINO DUPLICA — KAMNIK: Ljubezensko pustolovski film v barvah BABJE POLETJE, ob 19. uri.
KINO DOMŽALE: it. fr. barv. DIABOLIK. ob 20. uri.
KINO RADOMLJE:
amer. barv. CS SAMOMORILSKI KOMANDOS, ob 19. uri. KINO SVOBODA — KRŠKO: španski barvni CS film OBRAČUN NA INDIJSKEM OCEANU, oto 19.30.
KINO MENGEŠ: fr. barv. LABIRINT ZLOČINA, ob 20 uri.
POTUJOČI DOMŽALE: amer. barv. W ŽGEČKAJ ME, gostuje v IHANU, ob 19. uri. KINO RADIO — JESENICE: i tali j. meh. barvni film PAN-CHO IZ ACAPULCA. ob 17 in 19. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: Angl. barvni film SHERLOCK HOLMES PROTI JACKU RAZ-PARACU. ob 18. in 20. uri. KINO DOVJE:
amer. barv. CS film VELIKI BANČNI ROP.
KINO DELAVSKI DOM JAVORNIK:
amer. barv. CS film MOŽ Z . IMENOM KONJ.
Tvrdka za proizvodnjo TRIMER glavnika za striženje, v katerem lahko menjate žiletko, se zahvaljuje vsem kupcem za naročala, pohvale in čestitke, ki so jih prejeli v velikem številu iz Slovenije.
Želimo vsem dosedanjim in novim uporabnikom glavnika Trimer srečno novo leto 1971. Prosimo, zahtevajte v trgovinah te* glavnike oziroma pišite na naslov. Pošilja-mo z brezplačno poštnino. Cena: je 25 din. TRIMER, Zagreb. Bo-škovičeva 40.	107-0
Dežurne
službe
Nočna zdravniška dežurna služba je za nujne obiske na domu od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan in to v naslednjih enotah Zdravstvenega doma — Ljubljana.
Bežigrad: Kržičeva 10, telefon — 310-533
Center: Miklošičeva c. 24. telefon 313-063
Moste—Polje: Prvomajska ulica 5, telefon 316-155
Šiška—Šentvid:	Derčeva ulica 5,
za občinsko stavbo — telefon 55-221
Vič—Rudnik: Postojnska 24, telefon 61-121
Medvode: Medvode, telefon 71-215 Grosuplje—Ivančna gorica:	začas-
no v stavbi bivšega ZD Ivančna gorica, telefon 78-439, telefon LM štev. 87-402, 77-141 in 78-464. Služba stalne pripravljenosti je za območje Črnuč — telefon štev. 314-317 Dobrava — Polhov Gradec, Vnanje gorice, Horjul In Velike Lašče.
Nočna nedeljska in praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti v Nebotičniku, Kidričeva 1, II. nadstropje, soba štev. 5. Ambulanta nudi prvo pomoč v nujnih primerih ln to vsak dan, od 19. do 7. ure naslednjega dne. ob nedeljah in praznikih ves dan.
LJUBLJANA Centralna lekarna
MARIBOR
Tabor. Trg revolucije.
$
. NAROČNIKI DELA * ^
SO
NEZGODNO ZAVAROVANI
. -
PRI ZAVAROVALNIC! SAVA
iiiiimiiimiiiiiiiiiiHiiiimimimimiimiiiiiiiiiimiHiimiiiiiiiiiimiiiHimiiiHimiiiimiii
VELETRGOVSKO PODJETJE
TRGOAVTO
V KOPRU, JLA 25
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.
2.
3.
4.
KOMERCIALISTA
za splošni material
KOMERCIALISTA
za keramiko in sanitarije
SKLADIŠČNIKA
KORESPONDENTKO
v konsignacijskem skladišču
Poleg splošnih, se zahtevajo še spodaj navedem posebni pogoji:
za delovno mesto pod 1.: da ima višjo komercialno šolo oziroma srednjo šolsko izobrazbo — prednost imajo iz strojne ali keramične stroke — s potrebnim znanjem na področju komerciale in usposobljenostjo za opravljanje komercialnih poslov na področju splošnega materiala iz avtomobilske stroke; za delovno mesto pod 2.: da inja višjo komercialno šolo ali srednjo šolsko' izobrazbo (prednost imajo iz gradbene stroke), ki imajo "tudi potrebno usposobljenost in veselje za opravljanje komercialnih poslov na področju keramike in sanitarnih armatur; za delovno mesto pod 3.: da je izučen prodajalec iz tehnične stroke oziroma da ima potrebno usposobljenost glede manipulacije z blagom na področju sanitamo-inštalacijskega materiala; za delovno mesto pod 4.: da ima srednjo šolsko izobrazbo, da ima potrebno usposobljenost za delo korespondentke v konsignaciji tujih firm s tem, da obvlada strojepisje; obvezno se zahteva popolno znanje italijanskega jezika.
Zaželeno- je, da imajo kandidati že odslužen vojaški rok. Za delovna mesta od 1—3 pridejo v poštev samo moški.
Prošnje po tem razpisu sprejemamo do vključno 20. januarja 1971. Po tem roku dospele prošnj,e se ne bodo upoštevale.
Kandidati morajo k prošnji priložiti dokaz o zahtevani šolski izobrazbi in druga dokazila glede strokovne usposobljenosti.
Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o rezultatu razpisa do 5. februarja 1971.	95
Toronto in Chicago prek Londona vsak dan razen sobote
Za mnoge potnike obstaja samo ena letalska družba
Kdor je navajen na naše visoke standarde, se jim enostavno ne more odreči. Kadar nas boste potrebovali, nas boste našli povsod: v Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji.
OAC
takes good čare of you.
Mali oglasi
Službo dobi
IŠČEM komercialista za vodenje delavnice za pogodbe in preskrbo ključavničarskih del. Ponudbe pod »Honorarno«.
164-1
DELAVCA za čiščenje stekla zaposlim. Zglasite se vsak dan ob 6.30. Mušič, Wolfova 6, Knafljev prehod.	175-1
IŠČEM knjigovodjo za vodenje knjig in korespondence v privatni obrti. Ponudbe pod »Honorarno«.	164-1
IŠČEMO gospo srednjih let za varstvo otroka, starega eno leto, na domu. Vse informacije od 16—17. ure vsak dan — Krč — Ljubljana, Stefanova 19—4.
152-1
VEČ SLIKARJEV in pleskarjev sprejmem. Prosim, da vložijo pismene ponudbe pod geslo »Takoj«.	146-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — mlajšo, z delnim znanjem kuhanja, sprejmemo takoj. Pismene ponudbe na naslov — Štepec, Gerbičeva 33, Ljubljana. 140-1
Ul i T i S
TRST
Via S. Lazzaro tel. 37 300
Tovarna
Via S Maurizio tel 93 788
Tovarna pozam en te rije sa tapetništvo
Velika izbira vseh vret zaves tudi terital do 3 m širine ter raznovrstno pohištveno blago iz platna in kretona v najlepših barvah in vzorcih, žametna posteljna pregn njala, prešite odeje, preproge ter vse kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja
IŠČEM pošteno žensko, ki bi bila pripravljena opravljati službo v izmeni; v prostem času pa bi pazila mater in otroka. Nudim opremljeno sobo, ostalo po dogovoru, Julka Mostar, Studenec 24 a — Lj .-Polje.	95-1
DEKLE, ki ima veselje do gostinstva, sprejmem v službo takoj. Ponudbe pod »Okolica Ljubljane«.	96-1
NATAKARICO takoj sprejme gostilna »Pri Micki« Marija Habič, Dobrunje 10 pri Ljubljani. Stanovanje in hrana v hiši. Oglasite se osebno. Plača dobra.
•	78-1
IŠČEM pošteno žensko za osemurno varstvo eno leto in pol starega fantka na domu v dopoldanskem času. Ponudbe pod »550 — Bežigrad«.	54-1
SPREJMEM vajenca avtollčarske stroke. Alojz Kolman, Zelena pot 10, Ljubljana.	35-1
PASARSKEGA POMOČNIKA in ključavničarja sprejmem — pa-sarstvo Blaž F*ranc, Zg. Kašelj 84	34-1
IŠČEM VARSTVO za dojenčka — 4 ure dnevno. Reš, Kvedrova 5/ IX, Nove Jarše (pri Javnih skladiščih).	37-1
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico, lahko tudi začetnico, v mehanizirano gospodinjstvo. — kjer ima tudi možnost priučitve v pletilstvu. Nastop lahko takoj. Contala Angela, Bolgarska 23, Ljubljana.	44-1
NUJNO POTREBUJEMO žensko za dopoldansko varstvo 14-mesečne punčke. Goršič, Ljubljana, Zaloška 83/VII.	28.1
.SPREJMEM gospodinjsko pomočnico v starosti do 50 let. »u-dim ji ogrevano sobo in lepo plačo. Marija Črne, Za vasjo 6 — Lj. šiška.	2*
KUHARICO sprejmemo takoj stalno zaposlitev. Vsa oskrba v hiši, ostalo po dogovoru. Gostilna »Rožnik«, Ljubljana, Cankarjev vrh.	205-1
KUHARICO ali starejšo gospodinjo k trem odraslim osebam sprejmem. Plača lepa. Zupančič — Trg mladinskih delovnih brigad št. 1.	29-1
f I vi	• vv
Službo isce
BRIVSKO-FRIZERSKA pomočnica išče službo v Ljubljani, ponudbe pod »Cimprej«.	203-2
ELEKTROMEH ANI K (VK), tucč previjalec, išče zaposlitev v Ljubljani — 5 let prakse. Ponudbe pošljite pod »Vesten«. 111-2 HONORARNO delam dopoldan ali popoldan. Ponudbe pod »Srednja ekonomska«.	104.3.
VISOKO kvalificiran strojni ključavničar se želi zaposliti v podjetju ali privatniku; Ponudbe pod »Takoj«.	173-2
TIPKAM ali opravljam druga administrativna dela. lahko tudi v dopoldanskem času. Ponudbe pod »Adm. referent«.	88-2
MLAD MEHANIK išče primerno zaposlitev. Sprejmem tudi delo na dom. Ponudbe pod »Delaven« .	73-2
26-1
IŠČEM ZAPOSLITEV, kakršnokoli. Ponudbe pod »Delavec«.
67-2
HONORARNO ZAPOSLITEV iščem v Ljubljani, kakršnokoli, vsak drugi dan. Ponudbe pod »Avtomehanik — šofer«	66-2
TEHNIČNA RISARKA išče redno ali honorarno zaposlitev. Ponudbe pod »Vestna in marljiva«.
55-2
KUHARICA kvalificirana, se želi zaposliti. Ponudbe pod »Samostojna« .	49-2
Motorna
vozila
TAKOJ kupim rabljene zimske gume za fiat 750; vse informacije po telefonu 320-710.	107-3
KUPIM OSEBNI AVTO VW ali renault 8, letpik 1964 ali naprej. Prosim, navedite ceno. Ponudbe pod >>čimprej«. 206-3 FIAT, letnik 1962, ugodno prodam. Jurman, Goričane 20, p. Medvode.	195-3
PRODAM FORD 17 M super, letnik 68, športne prestave. Telefon 48-112.	194-3
DVE ZIMSKI GUMI 13 x 6,40 — en mesec rabljeni prodam. Tel. 322-217.	116-3
GARAŽO vzamem v najem. Plačam 150 ND. Ponudbe pošljite pod »Center«.	144-3
PRODAM nov neregistriran #R 4 eksport. Tel.: Lj. 322-024 — od 12. do 14.	108-3
GARAŽO vzamem v najem v Sp. šiški. Sporočite na tel. št. 311-232.	'	99-3
PRODAM štrii} zimske gume ježevke »Continental« 5,50—12 — Lah Jože, Pokopališka j8, Ljubljana.
56.3
KUPIM VW, karamboliran; ponudbe pod »Karamboliran«.
80-3
ODDAM GARAŽO. Bližina Linhartove ceste. Ponudbe pod »5x3 kv. m«.	70-3
GARAŽO vzamem v najem. Ponudbe na naslov — Štirn ec, Ilirska 28, Ljubljana.	51-3
PRODAM FIAT 750. dobro ohranjen, prevoženih 70.000 km, cena 6000 ND. Ogled vsak dan pri Koren Drenov grič 4, Vrhnika.
42-3
ZASTAVO 750 prodam. Ribič, Einspilerjeva 5 b.	47.3
PRODAM zimske gume (ježevke) z obroči za Opel-kadet. Savlje, Saveljska 77.	21-3
Prodam
PRODAM pletilni stroj »Royal« s priborom. Ponudbe pod »Roval II«.	v	187-4
PRODAM mladiče škotske ovčarje, starši odlični. Informacije po telefonu št. 341-107.	5-4
PRODAM prašiča 100 kg. Lj .-Polje št. 2.	190-4
PRODAM sobno in kuhinjsko opremo po ugodni ceni. Ogled v petek in soboto popoldne. Poljanski nasip 50, Ljubljana.
193-4
PRODAM stroj za mletje plastike. Rafko Bezovšek, Arclin 66, Škofja vas pri Celju.	4-4
PRODAM: šivalni stroj »Gritzner« pogrezljiv, posteljne vložke in kuhinjsko opremo. Krivic Slavko, Malenškova 5, Ljubljana.
163-4
PRODAM bele drsalke št. 38—40.
Ponudbe pod »Ugodno«. 161-4 UGODNO PRODAM televizor — Ivo Skočir, Vrhnika, Na Klisu !5.	154.4
ZIDNE VOTLAKE, betonske bloke, deske in plohe prodam. Ponudbe pod »Gotovina«. 150.4 MED prodam po 10 dinarjev. Rihtar, Rimska c. 17. vhod z dvorišča.	134.4
BIFE »ŠPORT« Titova 101 proda takoj po zelo ugodni ceni »ekspres« za- kavo na tri ročke«.
133-4
PRODAM dobro ohranjeno poslikano skrinjo. Ogled popoldne — Pestotnik, črtomirova 23.
132-4
SMUČI' internacional z varnostnimi vezmi Ti roli ja, popolnoma nove. prodam. Ogled vsak dan med 17. in 19. uro v trgovini Souvenir, Čopova 8.	128-4
AVTOMEHANIK — vulkanizerji pozor! Prodam skoraj nov cen tri mi stroj Hofmann ER-2 ter elektro avtodvigalo. Ponudbe pod »Nujno«,	102-4
PLINSKO PEČ »KMS« novo, nerabljeno, prodam. Beethovnova 2/IV.	97-4
SMUČI s Cober vezmi 185 cm in otroške 160 cm zelo poceni prodam. Selih, šerkova 9, tel. 314-70^ popoldne.	65-4
RAZTEGLJIVO mizo in 6 stolov (aldeutsch), električni štedilnik in kuhinjsko omarico prodam. Petek od 16.—18. ure. Trnovska 23, dvorišče.	39-4
KLAVIR — 2 metra — ohranjen — ugodno prodam. . Ljubljana, Staretova 11, tel.: 21-184 od 14. ure dalje.	40694.4
Kupim
MEŠALEC betonski kupim. Ponudbe pod »Manjši«.	156-5
KUPIM pancerje na zaponke št.
39 — telefon 320-013.	136-5
KOMBINIRANO omaro srednje velikosti kupim. Ponudbe pod »Rabljena«.	130.5
KUPIM tovornjak prekucnik — Ponudbe pod »Prekucnik«.
40711-5
Stanovanja
SOBO, prazno ali opremljeno, fl souporabo kopalnice iščemo za diplomiranega inženirja od 1. aprila 1971 dalje. Ponudbe pod »El«.	- 68-6
OPREMLJENO garsonjero (centralna) oddam solidnima zakoncema. Podrobne ponudbe pod» »Jamstvo«.	158-6
NUJNO potrebujem opremljeno ali neopremljeno sobo s posebnim vhodom kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod šifro: »Mlada« .	159-6
SOBO IN HRANO dam za pomoč v gospodinjstvu pri eni osebi. Ponudbe pod »Upokojenka« .	•	157-6
IŠČEM sobo za mlad zakonski par brez otrok. Zaželena je opremljena. Po možnosti Vič— Trnovo. Ponudbe pod »Mladi«.
153-6
FANT IN DEKLE iščeta opremljeno in ogrevano sobo. Cena do 45.000 SD. Ponudbe pod »15. januar«.	151-6
-
:!llllllll!llllllllllllllll!IUniilll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll)IIIIIIIIHIIIIIIIIIilllllllllllllll!lllllllll!lllll||l|llll||ll|lll'n
SVET VISOKE ŠOLE ZA TELESNO KULTURO V LJUBLJANI
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
1.	ASISTENTA za predmet teorija in metodika smučanja,
2.	ASISTENTA za predmet fiziologija športa in ,
3.	strokovnega sodelavca za telesno vzgojo na visokošolskih zavodih.
POGOJI:
pod 1.: diploma’ II. stopnje visoke šole za telesno kulturo;
pod 2.: diploma medicinske fakultete; pod 3.: diploma II. stopnje visoke šole za telesno kulturo in 5 let 'prakse na področju telesne kulture.
Kandidati morajo k prošnji^ kolkovani z din 1,00 upravne takse, priložiti kratek življenjepis z navedbo dosedanjega dela ter dokazila o strokovnosti.
Prijave sprejema tajništvo Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani, Gortanova ulica 22 v roku 30 dni od dneva objave tega razpisa.	31
ŠTUDENTKA išče opremljeno in ogrevano sobo. Ponudbe pod »Dobro plačam«. •	149-6
ZA VEČJO SOBO — enosobno stanovanje z odločbo v Ljubljani dam visoko nagrado. Ponudbe pod »Gotovina«. 148-6 ODDAM SOBO, v strogem centru, s centralno kurjavo, posebnim * vhodom, souporaba kopalnice in stranišča. Ponudbe pod »Januar«.	147-6
NAGRADO dam tistemu, ki mi odstopi starejše stanovanje ali ga kupim. Ponudbe pod »V Ljubljani«.	145-6
SAMSKEMU! Oddam opremljeno, centralno ogrevano sobo. Predplačilo za 10 mesecev. Gorkičeva 16/8, stanovanje 33.	142-6
SOBO ODDAM proti predplačilu. Informacije po tel. 25-953 od 15. ure dalje.	137-6
FANT IN DEKLE nujno iščeta sobo, kakršnokoli, po možnosti v okolici Bežigrada. Ponudbe pod »Nujno«.	131-6
USLUŽBENEC, 27, išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »30.000«.
129-6
UPOKOJENA gospa dobi lastno sobo s kompletno oskrbo v hiši. Za protiuslugo bi gospodinjila dvem deklicam (6, 12 let). Mara Leben, Zdravstveni dom Domžale.	122-6
DEKLE IŠČE opremljeno in ogrevan osobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj«.	123-6
NUJNO POTREBUJE skromno sobo starejši moški s službo v Ljubljani. Ponudbe pod »Dvakrat na teden«.	125-6
USLUŽBENKA išče ogrevano sobo s souporabo kopalnice. Ponudbe pod »Nujno«.	127-6
SAMSKO DEKLE išče ogrevano sobo. Ponudbe pod »Nujno«.
117-	6
IŠČEM suho. shrambo ca 16 kv. metrov za pohištvo. Dušan čuden, Ljubljana, Trg revolucije 3.
118-	6
NUJNO IŠČEM neopremljeno ali opremljeno sobo v bližini splošne bolnišnice. Ponudbe pod »Medicinska sestra«.	120-6
ŠTUDENT GOZDARSTVA išče ogrevano sobo, souporaba kopalnice. ' Ponudbe pod »Reden plačnik«.	119-6
V NAJEM oddam popolnoma opremljeno kovinostiskarsko delavnico. Ponudbe pod »Februar«.	113-6
BODOČA ZAKONCA nujno iščeta stanovanje kjerkoli v Ljubljani ali vsaj sobo, po možnosti s kuhinjo, lahko plača vi eno leto vnaprej. Ponudbe pod »Takoj«.
109-6
ŠTUDENTKA išče skrompo sobo. Ponudbe pod »Takoj«.	92-6
MLADA USLUŽBENKA išče sobo z ogrevanjem v Ljubljani. Po možnosti v centru ali šiški. Ponudbe pod »Nujno«.	115-6
NUDIM HRANO in stanovanje za dopoldansko varstvo 4-letnega otroka, ostalo po dogovoru. Ivan Grabrijan, Njegoševa 12/III.
110-8
ODDAM veliko, toplo sobo ustrezno tudi za dve osebi. Visočnik, Vižmarje, Prašnikarjeva — nasproti Metalke.	106-6
MIRNO DEKLE išče sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Nujno«.
107-6
ŠTUDENT išče sobo z zasebnim vhodom v centru ali za Bežigradom. Ponudbe pod »Predplačilo«.	103-6
MLADO DEKLE išče sobo s posebnim vhodom, možnost kuhanja in pranja. Ponudbe pod »Poštena«.	101-6
ZA STANOVANJE z odločbo dam nagrado. Ponudbe pod »2 M«.
98-0
IŠČEM upokojenko, ki bi v moji službeni odsotnosti pazija mater in otroka. Nudim šobo v novi hiši, vse ostalo po dogovoru. Ponudbe pod »Ljubljana-Polje.	94-6
ODDAM garsonjero proti predplačilu. Ponudbe pod »450«.	85-6
IŠČEM SOBO za eno ali dve študentki. Ponube pod »Center ali bližina«.	'	79-6
IŠČEM OGREVANO SOBO, lahko kletnp ali podstrešno, grem za sostanovalko ali 3-krat tedensko pomagam. Ponudbe pod »Takoj«.	82-6
MIRNA ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo. Poleg plačila nudi tudi inštrukcije. Ponudbe pod »Zelo nujno«.	81-0
ŠTUDENT išče sobo, zelo dobro plača. Ponudbe pod »Dober«.
84-6
MAJHNO SOBO na relaciji Moste—Žale išče dekle. Cenjene ponudbe pod »Poštena«. 76-6 SOBO, mimo, išče študent-absolvent. Plača dobro. Ponudbe pod »Takoj«.	75-6
GOSTINSKI LOKAL ali bife v Ljubljani ali okolici vzamem v najem. Ponudbe pošljite dpd »Takoj«.	62-6
ŠTUDENTKA IŠČE SOBO s posebnim vhodom ali garsonjero. Ponudbe pod »Redna plačnica«.
63-6
SOBO s posebnim vhodom, možnost pranja, išče dekle, ki bi tudi 2x tedensko pomagalo. Center, šiška, Bežigrad, Moste. Ponudba pod »Solidna«. 69-6 ŠTUDENTKA IŠČE SOBO_§ ^p-sebnim vhodom, po možnost*/*v
središču mesta. »Kmalu«.
Ponudbe
pbd
68-6
SREČNO NOVO LETO’71

telefon dežurnega urednika 20-646
je pripravila za vas
novo brezalkoholno pijačo, naravno limonado rahlo grenkega okusa
to bo vaša nova simpatija, v mrazu in vročini
jj^ORRADO EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0HB*£
S£BBAD0 EKCOHRADO EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0PR
pSRADO EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0£'
X
X
u
KJJ
tTj
X
m
m
x
bitter lemon
c_>
X
U4
M
u
m
m
<^riAD0 EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXCt/Hv
cdriRADO EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0h£
..uORRAD0 EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0RRAD0 EXC0RRtf?
Kolektiv AGRARIE KOPER želi tudi vam mnogo
sreče in uspeha v letu 1971
Mali oglasi
flrUMBnr prava išče sobo s centralno kurjavo in souporabo ko palnice. Cenjene ponudbe pod »Bruc«.	71-6
•TUDENTKI iščeta ogrevano in opremljeno sobo v mestu ali okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Lahko inštruirata slovenščino ali angleščino«.	176-6
SOBO išče študent-absolvent. Plača dobro. Ponudbe pod »Takoj-Center«.	178-6
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo ▼ Ljubljani. Ponudbe pod »Brez obiskov«. -	48-6
ŠTUDENTKA išče sobo v centru. Cenjene ponudbe pod »Center«.
57-6
DVA ŠTUDENTA, arhitekta, iščeta ogrevano sobo. Ponudbe pod »Cimprej«.	50-6
LEPO SOBO. centralno ogrevano, v centru mesta, oddam uslužbenki. Ponudbe pod »Mirna«.
33-6
TOPLO sobico nudim za dvakrat tedensko pomoč v gospodinjstvu. Rožna dolina c. I. št. 20.
41-6
SOBO išče mimo dekle. Možnost kuhanja in pranja; ponudbe pod »Nujno«.	40-6
USLUŽBENKO, čisto, sprejmem v lepo sobo. Lampič. Povšeto-va 64.	43-6
18C.EM SOBO v Šiški. Delam vsak dan do 18. ure, to se pravi, da pndem samo k počitku. Ponudbe pod »Plačam vnaprej«.
27-6
STAREJŠI ŽENSKI nudim opremljeno sobo za pomoč pri čiščenju stanovanja. Pojasnila pri Andlovič. Titova 47/1.	3-6
MI.UDO. POŠTENO DEKLE išče majhno, skromno sobico v Ljubljani. Pazim tudi otroka. Ponudbe pod »Vajeniška plača«.
40714-6
MLADA MAMICA z enomesečnim sinkom išče skromno sobico v Ljubljani ali bližnji okolici. Plačam do trideset tisoč, za uslugo pa tudi pomagam izmenično. Ponudbe poti »Mamica in sine«.	40709-6
ŠTUDENTU, resnemu. nudimo brezplačno stanovanje — pogoj inštrukcija angleščine, fizike gimnazijcu: inform. po telefonu 480-44 dopoldne.	40708-6
ŠTUDENTKAMA oddamo ogrevano neopremljeno sobo s kopal nico v Viimarjih, ponudbe pod »Predplačilo«	14-8
ODDAM opremljeno sobo najboljšemu ponudniku — Zgornja Šiška. Ponudbe pod »Samski«.
40683-6
NAJVEČ ZA ENO LETO vzamem v najem garsonjero ali sobo < centralno ogrevanje) na relaciji Vič—Ježica ali v širšem centru. Ponudbe prosim po telefonu 341152 vsak dan od 8. do 14. ure, razen sobote
'	40705-8
MIRNA ZAKONC4 orez otrok nujno potrebujeta večjo neoprem ljeno sobo z možnostjo kuhanja in pranja — najraje na Viču ali za Bežigradom; ponudbe pod »Nujno«.	40703-6
OPREMLJEN KABINET in hrano dam za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Januar«. 40701-6 ENOSOBNO stanovanje oddam za dve leti proti nagradi Ponudbe pod »Enosobno«.	177-6
ODDAM sobo 2 študentoma. Ponudbe pod »400 Ndin«.	183-6
ZA STANOVANJE grem pospravljat, tudi grem za sostanovalko. Ponudbe pod »Cimprej«.
188-6
ZA POMOČ v gospodinjstvu 3-krat tedensko nudim hrano in stanovanje. Lepi pot 26. spod nji zvonec.	189-6
ELEKTROINSTALATER išče sobo opremljeno po možnosti Stara Ljubljana. Ponudbe pod »200 ND«.	180-6
MI.ADA MAMICA z enomesečno hčerkico išče sobo kjerkoli v Ljubljani. V zameno varujem vašega otroka in doplačam. Po nudbe pošljite pod »Januar«.
40673-6
SOBO. opremljeno, s posebnim vhodom, oddam dvema osebama. Ponudbe pod »Samski«.
199-6
DEKLE, ki izmenično dela. dobi sobo s centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod »Bežigrad«.
198-6
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo v centru ali v bližini bolnišnic. Cenjene ponudbe pod »1. februar«.	202-6
ŠTUDENTKA išče ogrevano sobo z možnostjo kuhanja in pranja. Zaželen poseben vhod. Ponudbe pod »Redna plačnica«. 192-6 MLADOPOROČENCA nujno iščeta opremljeno ali neopremljeno sta novanje kjerkoli v Ljubljani. Ponudbe pod »Redni plačnik«.
191-6
ODDAM opremljeno ogrevano sobo s posebnim vhodom uslužbencema ali študentoma. Ponudbe pod »Slovenci«. 40710-6 NUJNO iščem sobo kjerkoli ▼ Ljubljani. Pomagam 4 krat na teden ali plačujem najemnino. Ponudbe pod »Nujno«. 40663-6 ZAMENJAM lepo dvosobno stanovanje-za veliko štirisobno. Pošljite ponudile pod »4 M — selitev spomladi«.	40640-6
INTELEKTUALKA nujno potrebuje garsonjero. Ponudbe pod »400 ND«	40639-8
MIRNA študentka nujno išče sobo. Ponudbe pod »Plačam dobro«.	40644-6
DVE ŠTUDENTKI farmacije išče-ta ogrevano sobo. cena ni važna. Ponudbe pod »Nujno«.
40659-6
SOBO v Ljubljani Išče uslužbenka. Ponudbe pod »Center — Moste«.	182-6
Posest
PRODAM opremljeno enosobno stanovanje z odločbo. Vselitev takoj. Ponudbe pod »3.500.600 SD«.	K>6X.v:
GARSONJERO v Ljubljani kupim takoj. Ne pritličje. Ivan Vorš-nik. Tabor 9, Ljubljana, telefon 316-777 int. 343.	139-7
PARCELO 711 kv. m prodam v Podutiku. Ivan Šinkovec, Šišenska 36. Ljubljana.	121-7
PRODAM garsonjero s centralno kurjavo in kuhinjo za gotovino po dogovoru. Ponudbe pod »Garsonjera«.	90-7
PRODAM HIŠO v 4. fazi gradnje na Ljubljanski cesti v Domžalah, primerna za razne obrti. Ponudbe pod »Gotovina Domža-• le«.	196-7
Razno
STARSI POZOR! Dobrosrčna oseba in ljubiteljica otrok vzamem v rejo 2 otroka, lahko tudi za 8-urno varstvo. Starši lahko prinesejo otroke iz Ježice, ali iz Savelj in Kleč. Ponudbe pod »Ljubiteljica otrok«.	160-8
STAREJŠA UPOKOJENCA gresta v skupno gospodinjstvo z upokojencem ali upokojenko. Ponudbe pod »Soba — pomoč v gospodinjstvu«.	64-8
VZAMEM V NAJEM kovaško de lavnico z orodjem ali ključavničarsko. Ponudbe pod »Kovač«.
166-8
SPLOSNI KLJUČAVNIČAR z večjimi kapacitetami išče naročilo izdelka za serijsko proizvodnjo. Ponudbe pod »Privatna obrt«.
165-8
POPRA VIJ AMO peči na olje, električne štedilnike in bojler-je. Javite z dopisnico. Jani Repo vž, Svetosavska 6, Ljubljana.
112-8
ZATEKLA se Je lovska psička, dne 28. decembra. Slična Je gonjaču ali ptičarju. Lastnik jo dobi pri Zupet, Zaloška 17.
91-8
NUJNO POTREBUJEM 2.000 — dinarjev. Vrnem z obrestmi. Ponudbe	pod »Poštena«.	135-8
SMUČARSKO ČRNO rumeno rokavico. izgubljeno v nedeljo ob 17. uri na Litijski cesti, vrnite proti	nagradi.	Smerdel J.	Novo'
Polje	c.	XXI.	št. 4.	89-8
POPRAM JAM televizijske aparate z obiskom na domu Naročila po telef. 310-856 od 14. ure dalje.	74-8
SPREJMEM kakršnokoli delo na dom. lahko tudi ročno pletenje ali šivanje lažje konfekcije. Cenjene ponudbe pod »Vestna«.
61-8
POMOTNA ZAMENJAVA ženskega plašča 29. decembra v gostilni »Nace«. Smartinska 3. Javite naslov na tel. 323-064. Gorišek.
60-8
ZA POSLOVNO angleščino nujno potrebujem inštruktorja. Ponudbe pod »Pol leta«.	200-8
STROJE V VAŠIH delavnical> vzamem v najem:	avtomatsko
stružnico, stiskalnice, škarje za rezanje pločevine in stroje za krivljenje pločevine. Ponudbe pod »Odgovarjajoče ure«.
167-8
IZOLACIJE centralnih kurjav izdelujem solidno in po zmerni ceni. Frane Platiše. Vožarskj pot 10, Ljubijana-Prule. 38-8
NA SVOJEM DOMU varujem otroka v bližini šole na Vrhovcih. Ponudbe pod »Vrhovci«.
40712-8
UNIVERZALNE polnilce akumulatorjev za vse vrste vozil in traktorjev dobite pri Jože Ajdovec. Oševek 7, Kamnik.
40682-8
IŠČEM gostinko za sodelovanje v nočnem lokalu z nekaj gotovine. Ponudbe pod »Nočni lokal«.
1798
V PODPECI se je izgubil lovski pes brak jazbe^m »Brino«, rja ve barve. H komur se je zatekel, prosimo, da ga proti nagradi vrne na naslov. Jože Svete, Podpeč 23, pošta Preserje ali javiti na telefon 316-508.
182-8
, POPRAVILU) nalivnih peres opravlja hitro in kvalitetno — precizna mehanika za pisarniške stroje S. Kotar, Breg 22, Lj., telefon 24-546. Prej Baraga.
40642-8
NEMŠKI OVCJAK — psica se je zatekla na Dolenjsko c. 140 v Ljubljani. — Lastnika prosimo, da se čimprej oglasi.	207-6
STROJEPISJE, slepo, desetprstno, poučujem posameznike. Lenčak, Beethovnova 6, tel. 21-695. Informacije od 7. do 9. in od 14. do 16. ure.	201-8
BRODOGRADILIŠTE I TVORNICA DIZEL MOTORA - RIJEKA
U SASTAVU ZDRU2ENOG PREDUZEČA »J ADR AN BROD«
V skladu z obsežnimi akcijami pri razvoju organizacije, tenno-logije in strojnih naprav
razglaša
Brodogradilište »3. MAJ« prosta delovna mesta za delo pri raziskovanju in razvoju poslovanja in elektronski obdelavi podatkov, in sicer:
1.	VEC ORGANIZATORJEV SISTEMA,
2.	VEČ ANALIT1ČARJEV SISTEMA,
3.	\ EC. PROGRAMERJEV pri elektronskem računalniku,
■i. V EC STROKOVNJAKOV za tehno-ekonomske standarde in obračan poslovanja,
5. DIPLOMIRANEGA SOCIOLOGA,
«. DIPLOMIRANEGA PSIHOLOGA
7.	DIPLOMIRANEGA ANDRAGOGA,
8.	DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA.
9 DIPLOMIRANEGA POLITOLOGA.
10. A EC DIPLOMIRANIH EKONOMISTOV s prakso ali brez nje.
Za delovna mesta pod 1 in 2 potrebujemo diplomirane inženirje in ekonomiste z izkušnjami pri poslovnih analizah in projektiranju poslovnega sistema in elektronske obdelave podatkov.
Za delovno mesto pod 3 je potrebno znanje programiranja na elektronskem računalniku UNIVAC serije 9000 in podobnih, tet določeno poznavanje programiranja na velikih elektronskih sistemih s programskim jezikom assem-bler in nekem višjem jeziku (Cobol, Fortram).
Za delovno mesto pod 4 potrebujemo diplomirane inženirje in ekonomiste s prakso pri omenjenih poslih.
Kandidati pod 5 ih 6 bodo delali na vprašanjih kadrov, samoupravljanja in upravljanja v ožjem smislu, družbenih odnosih v podjetju. Potrebna je adekvatna praksa pri teh poslih.
Kandidat pod 7 bo zaposlen pri razvoju m izobraževanju kadrov (posebno vodilnih in visokostrokovnih). Potrebna je adekvatna praksa pri teh delih. Kandidata pod 8 in 9 bosta sodelovala pri poslih samoupravljanja in upravljanja v ožjem smislu, družbeno-političnih odnosih v podjetju in normativni dejavnosti. Zahtevana je adekvatna praksa pri teh delih.
Kandidati pod 10 s prakso bodo sodelovali pri ekonomskih odnosih v podjetju, ostali, po opravljenem pripravniškem stažu, pa bodo razporejeni na posel na delovna mesta pod 2 in 4, odvisno od nagnenj posameznikov in ■ potreb delovne enote.
Za vse kandidate je pogoj znanje enega od tujih Jezikov Prednost imajo kandidati z znanjem angleškega jezika.
Za vse iskane kadre obstoja možnost nadaljnjega razvoja in šolanja.
Posebno za kadre pod 1, 2 in 3 obstoji možnost dopolnitve šolanja v državi in inozemstvu za delo na velikih elektronskih sistemih in na projektiranju poslovnih in informacijskih sistemov.
Vsi kandidati so dolžni prošnji priložiti življenjepis, iz katerega naj bo razviden delovni razvoj posameznika.
Pismene ponudbe z obširnimi življenjepisnimi podatki je dostaviti na naslov Brodogradilišta v roku 15 dni od dneva objave razpisa.	25
NARODNA BANKA JUGOSLAVIJE	8. STROJEPISKE II v odseku za splošne devizne zadeve
CENTRALA V LJUBUANI	V RAČUNOVODSTVU
želi izpopolniti svoje strokovne službe in zato vabi, da se zainteresirani kandidati prijavijo na	9. REFERENTA IV v operativnem knjigovodstvu 10. REFERENTA V v plačilnem prometu
razpis prostih delovnih mest V DEVIZNI DOKUMENTARNI KONTROLI » KONTROLORJA II v ekspozituri Nova Gorica	V SEKRETARIATU 11. VISOKO KVALIFICIRANEGA KLJUČAVNIČARJA - VODOVODNEGA INŠTALATERJA v ekonomsko tehničnem odseku
2.	REFERENTA II
v ekspozituri Celje
V	DEVIZNI DIREKCIJI
3.	INŠPEKTORJA I
v odseku za devizno kontrolo
/
razglas
prostih delovnih mest
V	DEVIZNI DOKUMENTARNI KONTROLI
4.	REFERENTA III
v odseku za devizno dokumentarno kontrolo izvoza blaga
5.	ŠTIRIH REFERENTOV IV
v odseku za devizno dokumentarno kontrolo uvoza — 3 delovna mesta	,
v odseku za kontrolo posebnih deviznih poslov — 1 delovno mesto
6.	ŠTIRIH REFERENTOV V
v odseku za devizno dokumentarno kontrolo izvoza blaga in storitev — 2 delovni mesti v odseku za devizno dokumentarno kontrolo izvoza blaga — 1 delovno mesto v odseku za devizno dokumentarno kontrolo uvoza — 1 delovno mesto
V DEVIZNI DIREKCIJI
7. DVEH REFERENTOV V
v odseku akreditivov — 1 delovno mesto v odseku za devizno kontrolo — 1 delovno mesto
Pogoji za zasedbo objavljenih delovnih mest so: pod 1. in 2.: I. stopnja ekonomske ali pravne fakultete ali višja ekonomska šola, 3 leta posebnih delovnih izkušenj in pasivno znanje enega tujega jezika (angleškega, francoskega, 'italijanskega ali nemškega);
pod 3.: ekonomska ali pravna fakulteta, 6 let posebnih delovnih izkušenj,’ pasivno znanje enega tujega jezika (angleškega, francoskega, italijanskega ali nemškega);
pod 4.: ekonomska srednja šola ali gimnazija in 5 let posebnih delovnih izkušenj;
pod 5. in 9.: ekonomska srednja šola ali gimnazija in 3 leta posebnih delovnih izkušenj; pod 6., 7. in 10.: ekonomska srednja šola ali gimnazija in 2 leti posebnih delovnih izkušenj; pod 8. osemletka in izpit za strojepisko II; pod II.: osemletka, izpit za visokokvalificiranega delavca kovinske stroke.
Rok za sprejem prijav za razpis je 30 dni, za razglas pa 15 dni od dneva objave.
Na razpis oziroma razglas se lahko prijavijo tudi kandidati, ki v celoti ne izpolnjujejo pogoja posebnih delovnih izkušenj.
Prednost imajo kandidati z bančno prakso in odsluženim vojaškim rokom.
Osebni dohodki bodo določeni po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke delavcev Narodne banke Jugoslavije, centrale v Ljubljani.
Prijave z življenjepisom in dokazili o pogojih predložiti Komisiji za delovna razmerja preko Personalnega odseka Narodne banke Jugoslavije, centrale v Ljubljani, Titova cesta 11.
Prijave brez priloženih dokazil ne -bomo upoštevali.
NARODNA BANKA JUGOSLAVIJE
CENTRALA V LJUBLJANI	o
11111111111111111 ■ 1111111111 m m 11111111111111111111111111111111 m m i m i m 11111111 m 111111 n 1111 j 111111 m i n
PEDAGOŠKI INŠTITUT PRI UNIVERZI V LJUBLJANI
razpisuje delovna mesta:
1.
Strokovnega sodelavca za psihometrijo
s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: diplomiran psiholog s 3-letno prakso.
2.	Operativnega sodelavca za obdelavo podatkov
s polnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj: višja izobrazba s 5-letno prakso na podobnih delovnih mestih.
3.	Računovodje
z nepolnim delovnim časom za nedoločen čas. Pogoj:	srednja izobrazba s 15-letno prakso
ali višja izobrazba s 5-letno prakso na delovnih mestih računovodje.
Na delovnih mestih pod 2. in 3. je 3-mesečna poskusna doba. Prijave pošljite na Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani, Ljubljana, Cankarjeva 5/III, najpozneje 15 dni po objavi.	27
Svet delovne skupnosti glasbene šole Moste-Polje
razglaša
prosto delovno mesto
SNAŽILKE
za nedoločen čas. Poskusno delo 1 mesec.
Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave sprejema tajništvo šole.
32
FILOZOFSKA
FAKULTETA
išče
opremljeno sobo s kopalnico ali garsonjero
za ameriškega profesorja — gosta za mesec JANUAR.
Ponudbe sprejema tajništvo filozofske fakultete, Aškerčeva 12.	66
DOOONOST ZA NAROČNIKE DELA!
DELO
NEZGODNO ZAVARUJE VSE SVOJE NAROČNIKE PRI ZAVAROVALNICI SAVA
N« ODLAŠAJTE M CIMPREJ NAROČITE DELO
t
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII
•"» '	•	*•.*<*-	4 •• >
TOVARNA ELEKTROTERM1ČNIH APARATOV
»ETA« CERKNO *
razpisuje
po določilu 33. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih ter določilu statuta naslednja vodilna delovna mesta:
1.	POMOČNIKA DIREKTORJA
2.	DIREKTORJA TEHNIČNEGA SEKTORJA
>•
3.	ŠEFA SEKTORJA PRODAJE
4.	ŠEFA SPLOŠNEGA SEKTORJA
5.	ŠEFA FINANČfclO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
POGOJI: kandidati za razpisana delovna mesta morajo poleg splošnih pogojev, dbločenih z zakonom in drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
pod 1.: visoka izobrazba in 4 leta prakse ali višja izobrazba in 6 let prakse ali srednja izobrazba in 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih ekonomske, organizacijske, elektro ali strojne smeri.
Od kandidatov zahtevamo tudi sposobnost koordinacije-dala, da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti ter da ima sposobnost samostojnega odločanja ter aktivno 'znanje vsaj enega tujega jezika, pod 2.: visoka izobrazba in 4 leta prakse ali višja izobrazba in 6 let prakse ali srednja izobrazba in 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih elektro, strojne ali organizacijske smeri.
Od kandidatov zahtevamo tudi sposobnost koordinacije-dela y tehničnem sektorju, organizacija proizvodnje terjaktlvno znanje vsaj enega tujega jezika, pod 3.: visoka izobrazba in 4 leta prakse ali višja izobrazba in 6 let prakse ali srednja izobrazba in 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih ekonomske — komercialne ali tehnične smeri.	*
Od kandidatov zahtevamo tudi dobro poznavanje tržnih pogojev in razmer, sposobnost kpntaktiranja s strankami, smisel za hitro in ekonomično odločanje pri sklepanju poslov, da' je iznajdljiv ter da aktivno obvlada vsaj en tuj jezik, pod 4.: visoka izobrazba in 4 leta prakse ali višja izobrazba in 6 let prakse ali srednja izobrazba in 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih z ekonom sko oz. pravno smerjo.
Od kandidatov se zahteva poznavanje delovnega prava, sposobnost samostojnega odločanja, skupinskega dela in vodenje ljudi ter aktivno znanje vsaj enega tujega Jezika.
pod 5.: visoka ■ izobrazba in 4 leta prakse ali višja izobrazba in 6 let prakse ali srednja izobrazba in 8 let prakse na vodilnih delovnih mestih v računovodstvu z ekonomsko fakulteto ali višjo komercialno šolo finančne smeri ali srednjo ekonomsko šolo. Od kandidatov se zahteva sposobnost organizacije dela v finančno-računovodski službi ter da obvlada do -podrobnosti finančne posle.
Ponudbe s potrebnimi ‘ dokazili o strokovnosti in praksi ter ostalimi določenimi pogoji pošljite na naslov:	Tovarna elektrotermičnih aparatov »ETA«
Cerkno — Razpisna komisija v 15 dneh od dneva objave razpisa.	13
iiiHimnr
ii;i]iiiii!iiii!iitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiHHHiimi!iHmttiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiij
PAPIRNICA KOLIČEVO
v skladu z določili statuta in pravilnika o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na reelekcijo
razpisuje
naslednja vodilna delovna mesta:
1.	direktor podjetja
2.	vodja komercialnega sektorja S 3. vodja tehnično proizvodnega sektorja
4. vodja finančno računovodskega sektorja
Poleg splošnih, morajo imeti kandidati še naslednje posebne pogoje:
pod 1. visoka izobrazba in 7 let delovne dobe ali višja izobrazba in 10 let delovne dobe na področju gospodarstva. Kandidat mora biti moralno ■ in politično neoporečen.
Pod 2-. do 4. visoka strokovna izobrazba ustrezne smeri in 5 leit delovne dobe ali
višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 8 let delovne dobe, od tega 3 leta na samostojnem vodstvenem delovnem mestu ali
srednja strokovna izobrazba in 12 let delovne dobe, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih. v
Ustrezna izobrazba je tista, ki glede na naravo dela zagotavlja, da bo delavec na vodilnem delovnem mestu uspešno opravljal delovne naloge.
■Prijava mora vsebovati opis dosedanjega dela, dokazila o izobrazbi, delovni dobi ter o opravljanju dela na samostojnem, vodstvenem oziroma vodilnih delovnih mestih.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni od dneva izbire.
Prijavo je potrebno oddati na naslov PAPIRNICA KOLIČEVO, p. Domžale z oznako »razpis«.	30
...........
Zunanjetrgovinsko podjetje
JUGOTEKSTIL - impex
' LJUBLJANA, Titova 3
vabi k sodelovanju
1.	sodelavce za delo v komercialnih — sektorjih
2.	pripravnike
3.	administrativne referente
Poleg splošnih pogojev, ki se zahtevajo za sprejem v redno delovno razmerje, morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje posebne pogoje: pod 1.: visoka ali višja izobrazba strojne, tekstilne ali ekonomske smeri. Znanje 1 tujega jezika, zaželena je nemščina, in večletna praksa pri delu v zunanji trgovini.
pod 2.: končana višja ali visoka šola strojne, tekstilne ali ekonomske smeri, pod 3.: končana srednja ekonomska šola ali admi-strativna šola, pasivno znanje 1 tujega jezika, zaželena je predvsem nemščina.
Pismene ponudbe sprejema soc. kadrovska služba podjetja 10 dni po objavi.	28
iiiiimiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiit INDUSTRIJA KEMIČNIH IZDELKOV
»PANONIJA« — Pančevo
objavlja OGLAS za prosto delovno mesto
TRGOVSKEGA POTNIKA
za območje Slovenije in Istre
Pogoji:	višja strokovna izobrazba ali srednja
strokovna izobrazba trgovske smeri z najmanj 5 leti delovne prakse.
Prednost imajo kandidati, ki imajo svoj osebni avtomobil. Osebni dohodek po sporazumu in ustvarjenem učinku. Oglas velja do izpopolnitve delovnega mesta.	12301
—Hrowm»<mmnmitnmMniiiiiiiiiiMMiHW—«hm—nwwwwwHH—n»w
Komisija za delovna razmerja pri TRGOVSKEM PODJETJU
»CENTROMERKUR«
EXPORT-lMPORT,
LJUBLJANA, TRUBARJEVA 1-3
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
A)	SEKTOR EN-GROS:
1.	TRGOVSKEGA POTNIKA ZA POSLOVNICO ŠPORTNIH ARTIKLOV za Slovenijo in Istro, z bivališčem v Ljubljani
2.	BLAGOVNEGA KNJIGOVODJO za centralno skladišče Jarše
3.	4 PRODAJALCE OBLAČILNE STROKE za centralno skladišče Jarše
4.	FINANČNEGA KNJIGOVODJO
5.	SNAŽILKO za čiščenje pisarniških prostorov v popoldanskem času
POGOJI POD:
L: visokokvalificiran trgovski delavec s prakso na tem delovnem mestu; moški z lastnim avtom;
2.	: ekonomski tehnik s prakso na tem delovnem mestu;
3.	: kvalificiran prodajalec oblačilne stroke — do možnosti moški;
4.	; ekonomski tehnik s prakso na tem delovnem mestu;
5.	: dokončana'osnovna šola s prakso na tem delovnem mestu.
B)	SEKTOR MALOPRODAJA
1.	GLAVNEGA POSLOVODJO za veleblagovnico »MERKUR«
2.	POMOČNIKA GLAVNEGA POSLOVODJE veleblagovnice »MERKUR«
POGOJI POD;
1.	: visokokvalificiran trgovski delavec s prakso na enakih delovnih mestih;
2.	: visokokvalificiran trgovski delavec s prakso na tem delovnem mestu.
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru.
Za vsa delovna mesta je določeno poskusno delo. Prejemki po pravilniku o OD podjetja.
Stanovanje na na razpolago.
Pismene ponudbe z dokazili o Izpolnjevanju pogojev sprejema splošni sektor — kadrovska služba podjetja do vključno 16. januarja 1971.	33
INDUSTRIJSKO GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE
»MONTER« DRAVOGRAD
razglaša
prosta delovna mesta ,
1.	20 kvalificiranih konstrukcijskih ključavničarjev in varilcev
(ki imajo odsluženi vojaški rok)
za delo doma in na terenu
2.	20 kvalificiranih strojnih
in konstrukcijskih ključavničarjev .
6 kvalificiranih strugarjev 6 varilcev
za montažna dela na gradbiščih v Nemčiji
Za delo na terenu v Nemčiji terenski dodatek za kritje življenjskih stroškov v devizah.
Za vsa delovna mesta Je s pravilnikom o delovnih razmerjih podjetja predvideno poskusno delo. ,
Nastop defa takoj ali po dogovoru.
Kandidati naj pošljejo pismeno prijavo ali se osebno zglasijo v upravi podjetja v Dravogradu, Mariborska cesta 32, najkasneje do 10. januarja 1971
12293
T S
komisija
Razpisna
KLEPARSTVO
LJUBLJANA, Gornji (ftT"
r*»
razpisuje prosto delovno mesto
' DIREKTORJA
ki poleg splošnih pogojev-izpolnjuje še naslednje;
SS izobrazba gradbene smeri;
VK klepar in 5 let uspešnega dela v ;stroki;
KV kleRar in ,8 let uspešnega dela v stroki.
Pri izbiri kandidata bomo upoštevali predvsem prakso kleparske in vodovodno inštalaterske stroke.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisni komisiji.	94
*»*•*
ISKRA
: #
center za avtomatsko obdelavo podatkov Ljubljana -v združenem podjetju ISKRA KRANJ
Komisija za razpis in imenovanje direktorja
ISKRA — CAOP
razpisuje
po 23. členu Statuta CAOP delovno mesto
DIREKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih in z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
1.	visokošolsko izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo in najr
manj 5 let prakse*na vodstvenih mestih;	‘	. '
2.	sposobnost vodenja poslovanja:
3.	vsestransko strokovno razgledanost na področju AOP, ekonomike in organizacije poslovanja podjetij.
Kandidati naj pošljejo prijave s priloženimi dokazili do 20. januarja 1971 na naslov:
ISKRA - CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV 61001 LJUBLJANA, Trg prekomorskih brigad 2
za razpisno komisijo.
•- ■ ■
PRIVREDN1 PREGLED
i u *
V novoletni številki objavlja
KIRO GLIGOROV, član izvršnega biroja predsedništva ZKJ:
Enotnost tržišča predpogoj kohezije samega gospodarstva
EMERIK BLUM, generalni direktor »Energoinvesta« - Sarajevo:
Velik je tisti, ki ima zagotovljeno tržišče in plasma
NIKOLA FILIPOVIČ, generalni direktor Zveznega zavoda za cene:
Hkrati liberalizacija uvoza in režima cen
— * *
VLADIMIR JASIČ, generalni direktor El - Niš:
Ne iščimo posebno zaščito, temveč tudi enake pogoje na odprtem tržišču
NORBERT VEBER, generalni direktor Železarne - Sisak:
Trnova pot do skupnih stališč - zakaj je uvozni dinar slajši?

DR. RIKARD ŠTAJNER,' generalni direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje:
Kako ustvariti prostor, da bo gospodarstvo postalo nosilec odgovornosti, rizika in iniciative.
ANDJELKO BUB AN J, generalni direktor INE - Zagreb:
Do 1975. leta deset milijard dinarjev v investicije
OSEM DIREKTORJEV republiških in pokrajinskih zavodov za planiranje
ocenjuje preteklo dekado in prognozirajo nadaljnji razvoj
Naši bralci bodo v letošnji številki, tiskani v ofset tehniki, našli tudi več drugih tem iz gospodarskega življenja Jugoslavije in sveta.
a * *
Zahtevajte »Privredni pregled« na naslovu:
Beograd, Maršala Birjuzova 3-5.
Žiro račun pri: SDK 608-1-287-1
/'C&
PREDUZECE
ZA MEDJUNARODNU
TRGOVINU
BEOGRAD,
Trg Bratstva i jedinstva 3-7 telefon 645-699, 644-055, 657-241
PRIKAZUJE
JAVNO DEMONSTRACIJO
MOTORNE SANKE
Demonstracija bo od 4. do 15. januarja 1971. leta
V VSEH TURISTIČNIH CENTRIH SLOVENIJE
4.	januarja
v KRANJSKI GORI
5.	januarja na POKLJUKI
6.	januarja na BLEDU
7.	januarja na VOGLU
9. in 10. januarja ob priliki smučarskih tekem
na BOHINJSKEM JEZERU, na katerih sodeluje tudi smučarski klub ADRIA
Za vsa podrobnejša obvestila se obrnite na gornji naslov.
•M!NlltHN!IHUIIWIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllUllltUlllllimiini1llimilMilllifimili|lllliillilllllllllllllllllll!llllll!llllilllllM
KOMUNALNO PODJETJE
»VODOVOD« MENGEŠ
razpisuje zaradi reelekcije delovno mesto
1. RAČUNOVODJA
POGOJI: ESS in 3 leta delovne prakse na enakem aji podobnem delovnem mestu ali priznana srednja šolska izobrazba in najmanj 10-letna praksa na enakem ali podobnem delovnem mestu.
Rok za prijavo je 15. januar 1971
Obenem Poslovni odbor razglaša zaradi razširitve poslovanja, naslednja prosta delovna mesta:
2.	TEHNOLOGA V PRIPRAVI DELA
za ključavničarsko in inštalatersko dejavnost podjetja
3.	VODJA KOMUNALNE ENOTE
za vzdrževanje in gradnjo vodovoda in kanalizacije
4.	več KV STRUGARJEV
5.	več KV KLJUČAVNIČARJEV
POGOJI:
pod 2. strojni tehnik ali tehnolog z najmanj 2-letno prakso na podobnem delovnem mestu; pod 3.: gradbeni ali komunalni tehnik z najmanj 3-letno prakso na podobnem delovnem mestu;
Poskusno delo pod 2, 3, 4. 5 traja dva meseca.
Nastop službe mogoč takoj. OD po pravilniku o obračunavanju OD. Informacije na telefonu 72-342.	93
Komisija za razpis de-lovnega mesta računovodja pri obrtnem podjetju
»SLAŠČIČARNA
BEŽIGRAD«
Ljubljana, Bežigrad I
razpisuj e po določilih statuta podjetja delovno mesto
RAČUNOVODJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev po določilih temeljnega zakona o podjetjih, izpolnjevati še naslednje pogoje;
1.	srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri s petletno prakso v računovodskih poslih in pet let samostojnega vodenja računovodstva;
2.	nepopolna srednja strokovna izobrazba s petnajstletno prakso v računovodskih poslih, od tega deset let samostojnega vodenja računovodstva.
Rok za vložitev pismenih vlog z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela, je 15 dni od dneva objave tega razpisa. Vloge naslovit« na naslov; Slaščičarna Bežigrad. Ljubljana, Bežigrad 6 65
TIHO JE ODŠEL OD NAS NAŠ DOBRI MOŽ, OČKA, BRAT, BRATRANEC, STRIC, SVAK IN NEČAK
MARJAN KASTELIC
OBRTNIK
POGREB BO V ČETRTEK, 7. JANUARJA 1971, OB 16. URI IZ JOŽEFOVE MRLIŠKE VEŽICE NA ZALAH
ŽALUJOČI:
ZENA JOŽICA, SIN TOMI IN DRUGO SORODSTVO PROSIMO TIHEGA SOŽALJA!
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
JMaks Zaletel - Miki
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 7. I. 1971, ob 13. uri iz Andrejeve mrliške vežice na Zalah
Žalujoči:
žena Meta, sin Grega, mama, oče, sestra, bratje in drugo sorodstvo
LJUBLJANA, ZAGREB, BOHINJ, TRST, 5. JANUARJA 1971
Ljubljana, 5. januarja 1971
Ob boleči izgubi naše ljube mame
URŠULE PAJNTER
por. KRUŠNIK
sporočamo prijateljem ln znancem, da simo jo pokopali 28. decembra 1970 v ožjem družinskem krogu. NajlepAe se zahvaljujemo vsem, ki so jo obsuli s cvetjem in spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ahčinu, sestram in strežnemu osebju v »Domu počitka« v Mengšu, na vso skrb in nego, posebno že v poslednjih dneh. Prosimo tihega sožalja
žalujoči:
sin Krušnik Slavko z družino, hčerki Kranjc Roza in Martinčič Mara z družino, Alojz Krušnik, sestra Zefa s družino in drugo sorodstvo
Ljubljana — Porozen
Potrti v globoki žalosti sporočamo, da nas je po dolgem, težkem trpljenju za vedno zapustila naša najdražja mamica, žena, hči, sestra
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 6. januarja 1971, ob 14.30 na pobreškem pokopališču v Mariboru. Do pogreba bo ležala doma v Spodnji Polskavi
žalujoči:
mož Miijutin, sinova Dragan in Miran, hči Milena, mama, brat Ivan, sestri Marija in Anica z družinami ter drugo sorodstvo
Sp. Polskava, Bukovska vas pri Šentjanžu, Ravne, Slovenj gradeč, 5. januarja 1971
Sporočamo žalostno vest, da je umrl dolgoletni član našega kolektiva
Ivan
Hvastja
strojnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 6. januarja 1971, ob 15. uri izpred hiše žalosti, Saveljska 60, na pokopališče v Stožicah
MESTNI VODOVOD LJUBLJANA in sindikalna podružnica Mestnega vodovoda v Ljubljani
Marjeta
Arko
roj. JAKOB
učiteljica v Spodnji Polskavi
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi ata, stari ata, stric
MIHAEL PAPEŽ
upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 7. januarja 1971, ob 15. uri izpred hiše žalosti Cepi j e 6, Vransko
Žalujoči:
sin Toni z družino ter drugo sorodstvo Ceplje, Ljubljana, 4- januarja 1971
Nenadoma nas je 31. decembra 1970 zapustila naša ljubljena ženi mama, nonica, sestra in svakinja
LUČI SEDMAK
roj. SIRK
Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu 2. januarja 1971 v družinski grobnici na pokopališču v Piranu
Žalujoči:
mož dr. Joaip Sedmak, sin Drago z ženo Ivano, vnuka Bojan in Breda ter drugo sorodstvo
k
Piran, Sv. Križ pri Trstu, Ženeva, Ormož, 2. januarja 1971
Za vedno je odšla od nas naša ljubljena, nepozabna mama
Karolina Kralj
iz Kisovca pri Zagorju
Od nje se bomo poslovili v sredo, 6. januarja 1971, ob 15. uri iz mrliške veže na pokopališču v Zagorju
Žalujoče hčerke Magda, Olga in Erna z družinami ter drugo sorodstvo
Zagorje, Celje, Ljubljana, Laško, 5. januarja 1971
Sporočamo žalostno vest, da nas je nenadoma zapustil v 78. letu starosti naš dragi očka, stric in svak
Jože Smrkolj
ameriški izseljenec
Pogreb bo v petek, 8. januarja 1971, ob 11. uri na . pokopališču v Kolovratu. Odhod izpred hiše žalosti v žvaruljah ob 9.30.
Žalujoči:
hči Sophie z družino, sin Rudolph in drugo sorodstvo
Pittsburgh, Fontana, žva-rulje, 5. januarja 1971
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dolgoletni sodelavec
MARKO TOMINEC
tehnik študijske tehnike televizije
Dobrega tovariša in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu
Pogreb bo v sredo, 6. januarja 1971, ob 13.15 iz Petrove mrliške vežice na Žalah
• Kolektiv Zavoda RTV, Ljubljana
V 84. letu starosti je po dolgi mučni bolezni dotrpela I moja draga sestra, teta
MARIJA JAKOP
upokojenka Pletenine
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, 7. januarja 1971, ob 15.30 iz hiše žalosti Vevče 139 na pokopališče v Polje
, Žalujoči:
brat Karel z družino in drugo sorodstvo Vevče, Polje, Zagreb, Reka, Buenos Aires, Milano, 5. januarja 1971
ZAHVALA
vsem, ki ste našo ljubo in drago mamo
FRANČIŠKO VERBIČ
spremili na zadnji poti, ustno ali pismeno izrazili sožalje in darovali ovet.je. Posebno ae zahvaljujemo č. g. župniku, društvu upokojencev Podpeč— Preserje, društvu WJ Podpeč—Preserje, kolektivu osnovne šole Škofljica in kolektivu ambulante Podpeč.
Vsem še enkrat Iskrena hvala.
Žalujoči:
Fani, Mara, France tat sorodniki Kamnik pod Krimom, 28. decembre 1970
Sporočamo, da je nenadoma preminil član našega kolektiva
JANEZ PETERCA
šofer v Avtoparku
Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 7. januarja 1971, ob 15.30 na pokopališče v Ihanu pri Domžalah
Pokojnik do pogreba leži na svojem domu v Selu pri Ihanu 41
Požrtvovalnega delavca in dobrega tovariša bomo ohranili v lepem spominu
Kolektiv podjetja Petrol Ljubljana
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
STANETA SEVERJA
slovenskega igralca
izrekamo s temi skromnimi besedami našo globoko zahvalo vsem, ki so nam brezštevilno izrazili sožalje in na kakršenkoli način počastili
njegovo zadnjo pot.
HVALEŽNA ŽENA Z OTROKI
Ljubljana, 31- decembra 1970
- -	•	t


:' I
iiiiii:'
■: r.
2
POVODENJ V MALEZIJI — Deževje, ki preplavlja Malezijo, že od novega leta dalje ne odneha. V Kuala Lumpuru so vode potopile cele četrti. V klubu Selangor, ki je namenjen britanskim vojakom in je tako eden od ostankov imperija ter poznejše »prisotnosti vzhodno od Sueza«, stoji voda dva metra in pol visoko, podobna usoda pa je doletela tudi zgradbo z ministrstvi in osrednjo pošto malezijske prestolnice (v ospredju). Reševalne akcije so v teku.	Telefoto: tTPI
NA KOLEŠČKU OKOLI SVETA — Japonski kolesar Taka-fumi Ogasavara se je na eni sami okrogli pnevmatiki odpravil na pot okrog sveta. Kdove zakaj? Najbrž predvsem zaradi veselja do kolesa in želje po reklami. No, te mu očitno ne manjka. Na sliki: Ogasavara v Rimu.	Telefoto: UPI
ZIMA, ZIMA BELA — Vedno več je snega. Le od kod se jemlje in komu mar zanj? Kidačem, ki so letošnjo zimo urnejši in temeljitejši, prav gotovo ne. Tudi ne študentom, ki trepetajo v ledenih sobicah in komaj čakajo konec semestra, da bodo šli domov. Tudi ti dve Eskimki pred poslopjem Slovenske filharmonije ne kažeta, da bi bili navdušeni nad snegom.	Foto: S. Busič
Pompidou poziva k miru
Diplomati in novinarji na obisku pri francoskem predsedniku
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
PARIZ, 5. jan. — »Treba Je upostaviti duh strpnosti med narodi in med posamezniki. Že če bomo znižali ton v besedah, bo dosežen korak naprej pri sporazumevanju,« je menil sinoči predsednik francoske republike Georgea Pompidou, ko je sprejel novoletne čestitke v Parizu akreditiranega diplomatskega zbora.
Pompidou, ki bo imel 21. januarja že tretjo predsedniško uradno novinarsko konferenco, se je sinoči še pred sprejemom diplomatskega zbora sestal z novinarji. V pomenku z njimi je dejal, da ni optimist glede razvoja v Vietnamu, da pa še vedno upa v četverne razgovore o Bližnjem vzhodu in da računa na mir ob vzajemnem diplomatskem priznanju arabskih dežel in Izraela. Vprašanje Berlina pa po njegovem ni toliko vprašanje principov kot vprašanje atmosfere.
V svojem nagovoru diplomatskemu zboru pa je Pompidou med drugim ugotovil: »če hočete preprečiti, da človeštvo ne bo vse bolj hitro drselo v samouničenje ali še verjetneje v nenehne prikrite in tleče splošne konflikte, je nujno, da vse dežele in v prvi vrsti velesile stopijo po poti miru, to je po poti sodelovanja. Sodelovati pa ne pomeni vzajemno trpeti se, ampak tudi skupno živeti.«
Predsednik Pompidou bo v letošnjem letu, kot je bilo objavljeno, v kratkem odpotoval na državniški obisk v nekatere dežele Afrike, pozneje pa bo obiskal Belgijo. Danes so se po drugi strani neuradno raznesle govorice, da bi utegnil letos priti v Pariz papež Pavel VI. ter se pri tej priložnosti oglasiti na sedežu UNESCO ter se sestati s predsednikom Pompidou-jem.
BOGDAN POGAČNIK
Sarajevo: izjemno stanje
Zadar bo morda danes dobil elektriko za najnujnejše potrebe - V Gorskem Kotaru do 5 metrov visoki snežni zameti - Ledolomilci na Donavi pripravljeni
LJUBLJANA, S. jan. Na mnogih območjih v državi zima še vedno povzroča veliko težav. V Sloveniji je danes le rahlo snežilo, tako da v prometu ni bilo večjih zastojev. (Podrobnejše poročilo o snežnih razmerah v Sloveniji objavljamo na 6. strani.) Hrvatsko so po krajšem predahu ponovno zajele hude snežne nevihte, ki so še poslabšale že doslej kritične razmere v železniškem in cestnem prometu. Največ preglavic pa zima povzroča prebivalcem Zadra in Knina, kjer je ledeni vihar povzročil veliko škodo. Hude vremenske neprilike so zajele tudi severni del Črne gore, okolici Titograda pa grozijo zaradi nenehnega deževja poplave. Makedoniji in Srbiji pa je zima doslej še prizanašala. V Sarajevu so razglasili izjemno stanje.
Gorski Kotar zatrpan s snegom
Ponovno sneženje je na Hrvaškem poslabšalo že tako težke razmere v prometu, čeprav so ponovno vzpostavljene železniške zveze s kraji v notranjosti republike, prihajajo vlaki v Zagreb s precejšnjimi zamudami
Na podvelebitskem območju danes spet piha burja s 100 km na uro in je prekinjen trajektni promet med Senjem in Rabom. Burja tudi otež-koča promet na jadranski magistrali, močno sneženje pa
Ču En Laj o Indokini
TOKIO, 5. Jan. (UPI) — Kitajski premier ču En Laj je danes ocenil razmere v Indokini kot izredno dobre. Čestital je princu Sufanu-vcmgu ob 15-letnici ustanovitve laoške patriotske fronte in izrazil prepričanje, da bodo laoško, vietnamsko in kamboško ljudstva izbojevala popolno zmago.
Sproščeni odnosi v Libanonu
BEJRUT, 5. jan. (APP) — Libanonski premier Saeb Salam je izjaivil, da se je razmerje med libanonskimi oblastmi in palestinskim odporniškim gibanjem povsem sprostilo. Premier Salam je pozdravil sklep o razpustitvi birojev posameznih odporniških organizacij, ki bodo odslej imele enotne biroje.
onemogoča čiščenje cest na Velebitu in v Gorskem Kotaru. Na tem območju so zatrpane s snegom vse ceste do naselij, v katerih živi 30000 ljudi. Prebivalci odstranjujejo snežne zamete, ki so ponekod visoki tudi 5 metrov.
Zadar še vedno v temi
Gospodarski zbornici Hr-vatske in Zagreba sta danes sestavili posebno delovno skupino, ki bo v prihodnjih dneh koordinirala ukrepe - za odstranjevanje posledic slabega vremena« na območju Zadra in širšega dela severne Dalmacije. Ukrenili so vse potrebno, da bi usposobili daljnovode z napetostjo 110 kilovatov, ki oskroujejo z električno energijo zadarska podjetja, v katerih je zaposlenih 16.000 delavcev Rezervni 30 kilovatni daljnovod bodo usposobili morda do jutri. Tako bo Zadar dobil vsaj toliko električne Energije, da bo zadostil najnujnejše potrebe bolnice, pekarne, mlekarne to bodo vsaj deloma razsvetlili mesto.
Snežni zameti in potresi
Na območju dmiške občine so danes ob 4.40 spet čutili potres, že tretji te dni, čigar epicenter je bil v planini Praznina. Prebivalci tega območja so zelo vznemirjeni, ker so zaradi zamedenih cest in poledice odrezani od sveta. Hrane primanjkuje tako za ljudi kot za živino.
Poziv radioamaterjem
V Sarajevu je predsednik mestne skupščine razglasil izjemno stanje zaradi snega. Prepovedana je tudi uporaba
izziv v Velikovcu
Kleine Zeitung poroča, da je občinski svet sklenil postaviti spominsko ploščo vojnemu zločincu Kaibitschu
OD DOPISNIKA RTV LJUBLJANA
CELOVEC, 5. jan. Na minuli seji občinskega sveta v Velikovcu, na kateri so sprejeli proračun za leto 1971 in druge občinske odloke, je bil sprejet tudi predlog o poimenovanju mestnih ulic po zaslužnih možeh — med njimi dr. Hansu Steina-cherju, idejnem tvorcu današnjega Heimatdiensta. Nazadnje se je ta domovinska organizacija legitimiral^, v znani publikaciji »Ruf der Heimat«. Občinski svet, ▼ katerem ima 10 svetnikov koroške socialistične stranke nasproti šestim članom ljudske stranke in enemu svobodnjaku absolutno večino, je razen tega, kot je poročal Kleine Zeitung v nedeljski izdaji, sprejel predlog, po katerem naj bi postavili spominsko ploščo Maier-Kaibitschu — nacističnemu vojnemu zločincu.
Celovški senat graškega ljudskega sodišča je Kaibit-scha 1. 1947 spoznal za krivega in ga obsodil na dosmrtno ječo. Nekaj let pozneje je krvnik koroških Slovencev umrl na svobodi, pomi-loščen po sedanjem predsedniku republike.
Nekdanji vojni zločinec, ki mu kani jo zdaj postaviti spominsko ploščo, je vodil protislovensko operativo iz svojega štaba v Gasoraetergasse 6 v Celovcu kot sS-stan-darterfilhrer. Dokazno gradivo, ki ga je bremenilo kot vodjo načrtnega izseljevanja 300 slovenskih družin, političnega preganjanja nad 1100 Slovencev, je obtoženca končno zlomilo.
2e v poplebisdtnem obdobju za časa prve republike oktobra leta 1926 je kot Stein-acherjev naslednik na položa-
ju predsednika *—---------
Heimatbunda v nekem ru v Celovcu _	_
natančen imovtoski popis nasprotnikov — to Je koroških Slovencev, ki bi ga izvedli n& podlagi vkpjižb v zemljiško knjigo in v Heimatbun-du zavedli v posebne kartoteke. Šolstvo mora preiti v roke Heimatbunda to Koroška mora biti brezpogojno germanizirane, je že tedaj zahteval človefc, ki je vodil to organizacijo 17 let.
članek v »Kamtaer Grenz-rufu« februarja 1941 g* že prikazuje kot najbolj zaslužnega moža v boju m ponemčenje Koroške. Kot vodja Heimatbunda, ld je bila po Anschlusu lata 1938 organizacijsko vključena v NSDAP ter član deželnega urad« za obmejna vprašanja, oziroma na položaju opolnomočenca
državnega komisarja za utrjevanja nemštva, je imel v vlogi SS pomagača za časa vojne vse kvalifikacije ra »končno rešitev« narodnostnega vprašanja koroških Slovencev. V ta okvir so sodili tudi načrti, po katerih mora slediti izseljevanju Gorenjcev še izselitev 50.000 koroških Slovencev. V zločinčevem dosegu je bil po izpovedi ene od prič tudi zemljevid tako imenovane »nove Koroške« nekje na ozemlju med Harkovom m Rostovom.
Plred 23 leti se je koroški tisk jasno opredelil do obsodbe:	MaAer-Kaifbitsch in
njegove metode so bile obsojene od sodišča in avstrijskega ljudstva. Kaj neki poreče na velikovško izzivanje avstrijsko ljudstvo danes?
VLADO PLAVCAK
osebnih avtomobilov . v javnem prometu, prepovedan pa je tudi promet drugim vozilom, ki nimajo službenih prevozov ali pa ne sodelujejo pri čiščenju snega.
V delovnih organizacijah manjka tudi danes več kot polovica delavcev, ki iz okolice mesta niso mogli priti na delo. Vsi radioamaterji v Bosni in Hercegovini so pozvani, naj s svojimi radijskimi postajami pomagajo pri urejanju težkega položaja.
Po večdnevnih naporih je
Evropa je Jeden kotel"
Hud mraz tudi v Španiji in na Portugalskem — V ZDA že 37 žrtev zime
NEW YORK, 5. jan. (UFI-Reuter-Kjodo) — Neurje ne pustoši le po Evropi, temveč tudi v Severni Ameriki, Jugovzhodni Aziji in drugod po severni polobli. V ZDA, od Nove Mehike do Michigana, so zameti visoki po štiri metre. Promet v tem pasu, dolgem skoraj 2000 kilometrov, je tako rekoč zastal. Najbolj sta prizadeti državi Nebraska to Iowa, 37 ljudi je izgubilo življenje.
Mrzlo to vetrovno vreme je zajelo tudi’Japonsko, kjer je bil na Honšuju davi močan potres, brez usodnejših posledic. Vlaki so imeli zaradi snega po tri ure zamude, kar je na Japonskem povsem neobičajno.
Evropa je pravcati »leden kotel«, mraz pustoši po vsej celini, segel je tudi v sončne oeze, na riviero, v Španijo in Portugalsko. Območje visokega pritiska nad vzhodnim Sredozemljem je zavarovalo Srednji vzhod pred mrzlim valom, prav zaradi tega pa je mraz v Evropi še hujši.
Španijo In Portugalsko je prekrila pol metra debela snežna odeja, na Portugalskem - poginja živina zaradi mraza. Snežni - zameti so povzročili zmedo v prometu, večina cest Je neprevoznih, temperature pa so pačile tudi do minus 13 stopinj. V Italiji je zmrznilo sedem ljudi. V severnem delu države so namerili od minus 15 do minus 24 stopinj.
Sneg je zametel tudi Veliko Britanijo. Na londonskem letališču Heathrowu so šele opoldne očistili pristajalno stezo, čakati je moralo približno tisoč letal. Tudi v ZRN so razmere kritične, a avto ceste so prevozne.
Najhuje Je bilo danes v Franciji, zlasti v osrednjem delu države, kjer so minulo noč namerili minus 34 stopinj, sneg in poledica pa sta zavrla promet tudi na več glavnih cestah. V dolini Rho-ne, kjer je najbolj mrzlo, rešujejo ljudi s helikopterji, pomaga vojska; 263 vasi je odrezanih, s jj nimajo nikakršnih zvez. Na avtomobilski cesti Pariz—Marseille Je promet po osmih dneh spet vzpostavljen.
uspelo za silo očistiti cesto preko Ivan planine, ki povezuje Sarajevo z morjem. Tudi 500 gostov se je lahko z Ja-. ho rine vrnilo v Sarajevo. Ponovno sneženje je tudi v vsej Basni poslabšalo položaj na cestah.
V Črni gori grozijo poplave
Hude vremenske razmere v črni gori so najbolj prizadele severna območja republike. Več planinskih vasi je odrezanih od sveta, potrgane pa so tudi telefonske in električne napeljave. Na nekaterih odsekih jadranske magistrale je zaprt promet zaradi krušenja kamenja na cesto. Dež, ki že ves teden ni prenehal, je povzročil največ težav prebivalcem Titograda in okoliških krajev, gladina Skadanskega jezera pa se je tako dvignila, da ogroža vsa bližnja naselja.
~ . ■*!	•17 > •	' r
Makedoniji .Jf zima prizanaša
V Makedoniji je doslej zapadel sneg samo v planinskih predelih, zato v prometu ni nobenih zastojev. Vozniki motornih vozil imajo težave samo nacestah v zahodnem delu republike.
Led na Donavi
Danes so iz Baje izpluli štirje madžarski ledolomilci, da bodo na jugoslovanskem sektorju Donave preprečevali kopičenje ledenih plošč.
Tudi jugoslovanska ledolomilca C a. kor in Vučevo sta izplula in se bosta z madžarskimi lotila dela.
Vodnogospodarski strokovnjaki pravijo, da se na Donavi dela led nenavadno hitro. To je sicer samo »Snežnik«, ki ga tukaj še nimajo za »pravi« led, toda glede na zelo nizko gladino Donave in na mraz tudi na pravi led ne bo treba dolgo (Sikati. Na Madžarskem so ledene plošče prekrile že 50 odstotkov donavske gladine.
Konstantin se ne bo vrnil
RIM, 5. jan. (UPI) — V krogih, ki so blizu izgnanemu grškemu kralju Konstantinu, so danes zanikali, da se je sporazumel z vojaškim režimom za vrnitev v Atene. »Kralj Konstantin ne bo ponovno prevzel odgovornosti monarha, dokler v državi ne bodo uvedli zakonitosti to normalne demokracije, kar pa zaenkrat ni pričakovati.«
Na smrt obsojena zarotnika
JAUNDE, 5. jan. (UPI) _ Vojaško sodišče v Kamerunu Je danes obsodilo na smrt škofa Alberta Ndon-gmoa in Tabeja Gabriela, ker sta kovala zaroto proti vladi predsednika Ahidja. Sodišče je obsodilo še 73 ljudi — od pet let do dosmrtne ječe; baje so bili člani protivladne organizacije, ki je nameravala ubiti predsednika.
Omejitve za turške romarje
ANKARA, 5, jan. (Tanjug) — Turško notranje ministrstvo in ministrstvo za zdravstvo nameravata dovoliti vsakoletno božjo pot v Meko, romarji pa bodo morali potovati tja in nazaj z letalom. Po vmitn bodo morali preživeti teden dni v karanteni na istanbulskem letališču zaradi epidemije kolere. Preden bodo odpotovali iz Turčije. se bodo morali cepiti proti koleri in kozam.
/z včerajšnje zadnje^ izdaje
Nimeiri v celoti podprl ZAR
Jarringova misija bi lahko uspela, če bi jo Izrael prenehal »minirati«
KARTUM, 4. januarja (Reuter) — Predsednik sudanskega revolucionarnega sveta Džafer el Nimeiri je v celoti podprl egiptovsko stališče o pogovorih o Bližnjem vzhodu in dejal, da ne more priti do nadaljevanja ustavitve ognja brez akcij za izraelski umik.
Nimeiri je prav tako dejal, da je Izrael »miniral« misijo ,posTednika OZN Gunnarja Jarringa. V odgovorih na več vprašanj dopisnika Reuterja o prihodnosti Bližnjega vzhoda in Sudana v tem letu je sudanski predsednik odgovoril, da »ne morejo dovoliti, da bi stalna izraelska okupacija postala uradna s sporazumom o prekinitvi ognja«.
Po besedah sudanskega predsednika »bi Jarringova misija lahko uspela, če bi jo Izrael prenehal »minirati« s številnimi ovirami«. Nimeiri je prav tako dejal, da bi Izrael ne mogel stalno prezirati resolucije varnostnega sveta, ki zahteva umik izraelskih čet brez aktivne in stalne podpore ZDA. Sudanski predsednik je nadalje ocenil, da bi ZDA lahko, če bi hotele, zavrte izraelsko ne-pomirljdvost z ustavitvijo ogromnih pošiljk orožja tej državi.
V odgovoru na vprašanje o prihodnjih odnosih Sudana in ZDA — ki sta pretrgali diplomatske odnose 1967. leta
—	je predsednik Nimeiri dejal, da je Sudan »vedno želel najboljše odnose z vsemi državam, še posebej pa s sii-per-silami, v katerih rokah je mir vsega sveta«. To pa pomeni, je dejal ob zaključku, da »nam prijateljstvo na kakršenkoli način ne jemlje pra. vice kritizirati napačno in hvaliti dobro«.
Moro bo obiskal Romuniio
RIM, 4. januarja (Reuter)
—	Italijanski minister za zunanje zadeve Aldo Moro bo obiskal Romunijo od 12. do 15. januarja.
Sporazum o sodelovanju
PARIZ, 4. januarja (AFF)
—	V Pariz se je vrnila delegacija »fronte mladih progre-sistov«, ki je bila na obisku v ZAR in Libanonu. Po sporočilu političnega sekretariata te organizacije je bila delegacija v ZAR gost »socialistične mladine«, s katero so dosegli sporazum o sodelovanju.
Med obiskom v Libanonu so sklenili, da bo druga mednarodna konferenca mladine Evrope in arabskih držav«, katere pobudnik je bila »fronta mladih progresd-stov« v Bejrutu od 13. do 16. maja letos.
Z ugrabitelji Bucherja
še niso na čistem
RIO DE JANE1RO, 5. jan. (Reuter) — Brazilska vlada je privolila v to, da razen osmih izpusti politične zapornike, katerih osvoboditev zahtevajo ugrabitelji švicarskega veleposlanika Bucherja. Brazilska vlada pravi, da bo osem ljudi, katerih ne misli izpustiti, zamenjala z drugimi osmimi zaporniki.
POSLOVILNI OBISK — LIMA. Perujski zunanji minister Edgardo Mercado H arin je sprejel na poslovilni obisk odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Limi Momčila Vučekoviča. Oba sta izrazila zadovoljstvo z razvojem prijateljskih odnosov med državama.
SADATOVA POSLANICA ULBRICHTU — BERLIN. Podpredsednik egiptovske vlade Daud je Izročil šefu NDR Walterju Ulbrich-bu poslanico predsednika ZAR Anvarja el Sadata. V poslanici je pojasnjeno stališče ZAR, kar zadeva bližnjevzhodno krizo.
SESTANEK V D2EDI — BEJRUT. Nizozemski zunanji minister Joseph Luns se je v Džedi sešel s saudskim zunanjim ministrom Omerom Sakafom.
LAIRDOVA TURNEJAWASHINGTON. Ameriški državni sekretar za obrambo Laird je včeraj odpotoval na osemdnevno turnejo, najprej v Francijo, od tam pa v Južni Vietnam, Tajsko in na Havaje. V Parizu se je pogovarjal z ameriško delegacije) na konferenci o Vietnamu. Pred odhodom iz Washingtona je izjavil,' da bodo do 1. maja skrčili število ameriških vojakov v jugovzhodni Aziji na 284.000.
PROSLAVA — BAGDAD. Ob 50-letnici ustanovitve iraške vojske je predsednik Iraka Hasan el Bakr položil venec na grob Neznanega vojaka v Bagdadu. Tridnevne proslave se udeležuje tudi delegacija JLA
FOCK POJDE NA FINSKO — BUDIMPEŠTA. Predsednik madžarske vlade Jen8 Pock bo v drugi polovici tega meseca uradno obiskal Finsko.
ŠE EN REKORD — LONDON. V Britaniji se stavke množijo iz leta v leto. Računajo, da je bilo lani 3500 stavk, v katerih je šlo v Izgubo skoraj 10 milijonov delovnih dni. Leta 1967 je bilo 1720 stavk, 1968. leta 2160, 1969. leta pa 2930 z izgubo 6,8 milijona delovnih dni.
OBISK IZ KAMBODŽE — DŽAKARTA. Zunanji minister Lan Nolove vlade bo 12. januarja odpotoval na dvodnevni obisk v Indonezijo, kjer se bo z zunanjim ministrom Adamom Malikom pogovarjal o morebitni indonezijski pomoči Lan Nolovemu režimu.
ZDRUŽITEV AGENCIJ — KAIRO. Gene-ralnl direktorji časopisnih agencij Sudana, Libije in ZAR so razpravljali o morebitni združitvi teh treh arabskih agencij pod skupnim imenom »Srednjevzhodna časopisna agencija«. O združitvi bodo odločili na konferenci ministrov za informacije, ki se bodo sešli danes v Damasku.
ŠTUDENTSKE VOLITVE — HAVANA. Na kubanskih univerzah so se žačele volitve študentskih vodstev v federaciji študentov kubanskih univerz. Volitve bodo trajale ves ta mesec. Kubanska študentska organizacija bo s tem začela samostojno delati. Te volitve, ki neposredno sledijo volitvam sindikalnih vodstev na Kubi, pomenijo nadaljnji korak v demokratizaciji političnega živlienia Kube.
TRGOVINA MED NDR IN POLJSKO — BONN. Lani se je močno povečala blagovna menjava med Zahodno Nemčijo in Poljsko. Zahodnonemški uvoz iz Poljske je dosegel vrednost 508 milijonov mark, izvoz na Polj-sko pa se je zvečal na 504 milijone mark.
Pa še to:
PREZAPOSLENI — Vodstvo zagrebške partijske organizacije je danes ostro napadlo komunalne službe Zagreba, ker so v sedanjem položaju popolnoma odpovedale. Za silo so očiščene le glavne prometne žile mesta, medtem ko ceste, ob katerih živi tričetrt meščanov, sploh niso očiščene in je tako ogrožena preskrba prebivalstva, da o zamudah pri prihajanju na delo ne govorimo. Morda pa v komunalnih službah niso utegnili organizirati čiščenja,* ker so bili prezaposleni z razpravljanjem o idejnih problemih kidanja snega ...
SONCE
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 6. jan. 1971 ob 0,7. uri
vzide 7.42 zaide 16.29
LUNA
vzide 12.7 zaide 2.46
sončno
^fx delno oblačno
<£) oblačno
^ det
nevihte
J^|o? sneg
megla
burja
j *g°
• kijev£3
topla
fronta
hladna
fronta
Vreme in temperatura 5. januarja 1971
kraji	vreme ob 7. uri	oc	vreme ob 13. uri	•C
Ljubljana -	sneži	— 6	sneži	— 5
Planica	sneži	— n	oblačno	— 8
Brnik	sneži	— 8	sneži	— 5
Kredarica	sneži	— 13		— 11
Maribor	sneži	— 8	sneži	— 6
Sj Gradec	sneži	— 11	sneži	— 6
Celje	oblačno	— 9	sneži	— 8
Novo mesto	sneži	— 7*	sneži	— 6
Koper	oblačno	0	oblačno	0
Reka	oblačno	1	oblačno	0
Pulj	oblačno	2	sneži	1
Hvar	dežuje	9	oblačno	10
Dubrovnik	dežuje	8	_.	—
Zagreb	sneži	— 6	sneži	— 6
Beograd	sneži	— 4	oblačno	— 2
Sarajevo	sneži	— 3	sneži	— 2
Titograd	dežuje	7	dežuje	9
Skopje	oblačno	5	oblačno	H
Celovec	—	—	sneži	— 8
Gradec	polob lačno	— 13	oblačno	— 8
Dunaj	jasno	— 12	oblačno	— 9
Benetke			—		3
Milano	—	—	jasno	— 4
Genova	jasno	— 1	_		
MUnchen	megla	— 15	jasno	— 12
ZUrich	oblačno	— 8	— ^	—
Rim	oblačno	4	oblačno	7
Pariz	oblačno	— 6	oblačno	— 5
Berlin	oblačno	— 10	jasno	— 9
Stockholm	sneži	— 5	jasno	— 6
Moskva	oblačno	— 10	oblačno	— 5
Napoved za danes:
SLOVENIJA
Ponoči in čez dan bo pretežno oblačno.. vmes bo še rahlo snežilo. Najnižje nočne temperature okoli —8, na Gorenjskem do —15, v Primorju —1, najvišje dnevne okoli —5, v Primorju malo nad 0; na Primorskem bo še burja.
JUGOSLAVIJA
Pretežno oblačno, ob južnem Jadranu jn Makedoniji bo deževalo, snežilo bo še na Hrvatskem, v Bosni in Vojvodini.
VREMENSKA SLIKA
Sredozemsko področje nizkega zračnega pritiska se prek Balkana počasi umika na vzhod. Z .lužnimi vetrovi doteka’ nad Balkan nekoliko hladnejši zrak, kar povzroča padavine po vsej državi.
Izgledi za četrtek:
Spremenljivo vreme.
SNEŽNE RAZMERE V SLOVENIJI DNE 5. 1. 1971? Žičnica na Veliko planino: — 9°C, rahlo sneži. 85 cm pršiča, nihalka in sedežnica obratujeta. žičnica na Krvavec: — 1°C, sneži, 100 cm pršiča, proge teptane, žičnice obratujejo, cesta prevozna, žičnica na Vogel: — 8»C, sneži, 160 asm pršiča, nihalnica, sedežnica Orlove glave, žič. Križ obratujejo, žičnica na Zelenico: — 7°C, rahlo sneži, 100 cm pršič, žičnice obratujejo. Ljubelj — predor: — 5°C, rahlo sneži, 100 on pršič, cesta prevozna, z zimsko opremo. Žičnica na Španov vrh: —8°C, oblačno, sneži, 90 cm pršič, cesta prevozna, žičnica obratuje, žičnica na Gol teh — pri Mozirski koči: — 11<>C, oblačno, 100 cm pršič, vse naprave obratujejo, proge teptane. Pohorska vzpenjača: — 11<>C, rahlo sneži, 70 cm pršič, vse naprave obrat Bohinj: — 4°C, sneži, 80 cm pršič, gondola obratuje. Bled: — 5°C, sneži, 70 cm suh sneg, žič-
nica na Stražo obratuje. Martuljk:	— UfC,
sneži 75 cm pršič, spodaj je malo trdega, naprave delujejo. Kranjska gora: — 10»C, oblačno, rahlo sneži, 100 cm pršič, žičnica obrat, drsališče odprto. Rakitna: — 8°C, rahlo sneži, 110 cm pršič vlečnici obratujeta. Logatec: — 6°C, sneži, 86 cm pršič, žičnica obratuje. Ormošnji-ce: — 1«C, rahlo snčži, 80 cm pršič vlečnica obratuje, cesta prevozna. Lokve: — 8°C, rahlo sneži, 40 cm, vlečnica obratuje, cesta prevozna. Mežica: — Peca: — 7°C, rahlo sneži, 56 cm suh sneg, žičnica obratuje. Vlečnica Mojstrana: — 5®C, oblačno. 90 cm suh sneg, vlečnica obratuje, možno nočno smučanje. Dom na Komni: — 10°C. sneži, 158 cm pršič, tov. žičnica obratuje Stari vrh: — 6»C, rahlo sneži, spodaj 50 cm. zgoraj 70 cm pršiča, žičnica obratuje, proga teptana, cesta prevozna. lažne: —10°C. sneži. 60 cm pršič, vlečnica obratuje.
Načrti podjetja ERA
Velenjsko trgovsko podjetje sprejelo srednjeročni razvojni načrt — Kaže, da bo do leta 1975 doseglo že 300 milijonov din prometa
Zadnje dni starega leta so v trgovskem podjetju ERA v Velenju sprejeli osnovna Izhodišča za srednjeročni načrt te delovne organizacije. Kot je povedal direktor Miha Kron, bodo v prihodnje predvsem Sirili in specializirali maloprodajno mrežo v Velenju in bližnji okolici.
Pri tem računajo še posebej na odpiranje več manjših prodajaln oz. poslovalnic, v katerih bodo prodajali kvalitetnejše blago, po katerem je I
dustrijskimi delovnimi organizacijami v Šaleška dolini in na ta način povečali trgovino na veliko. Po prvih predvidevanjih bodo v ERA porabili v
zadnje čase v Vedenju večje j petih letih, to Je do leta 1975 povpraševanje. Okrepili pa I za investicije nekaj več kot bodo tudi sodelovanje z in- | 20 milijonov dinarjev. Podrob-
MOZIRJE
Snubljenje kadrov
Politika štipendiranja, ki so . niki, ko so analizirali prob. jo delovne organizacije na ra- '	- - -
tun »reforme* uveljavile v
zadnjik letih na celjskem ob. močjuw že kaie zobe. Prene-kateri delovni organizaciji vse bolj primanjkuje strokovnjakov. Nastali problem rešujejo po svojih močeh in gmotnih zmožnostih. Pri tem ne iščejo rešitve v štipendi-ranju mladih in nadarjenih ljudi, ki prav zaradi gmotnih težav ne nadaljujejo študija, temveč snubijo in vabijo strokovnjake z drugih območij in delovnih organizacij.
Najpogosteje iščejo strokovnjake v šolstvu. Tam je bilo do nedavna tudi največ očitkov zaradi nizkih osebnih dohodkov. Zato se dogaja, da prosveta vsako leto izgubi mnogo sposobnih in prepotrebnih kadrov.
Na zadnji seji občinske skupščine Mozirje so odbor-
Krmljenje divjadi v revirjih
Celje: lov na divje prašiče in manjše kožuharje
Razmeroma pozen začetek zime, zlasti še zapoznela 'snežna odeja, je vsaj doslej prizanesla divjadi. V lovskih revirjih širšega celjskega območja je divjad, kot pravijo tovci — v dobrem stanju. Debelejša snežna odeja je prekrila hribovite predele šele zadnje dni pred novim letom, tako da so lovci za praznike že začeli obilneje krmiti divjad, predvsem sme, v nižinah pa tudi fazane. Krme imajo pripravljene dovolj.
V naslednjih dneh namerava celjska lovska zveza priporočiti občinskim skupščinam na širšem območju naj bi doma z ustreznimi razglasi opozorile lastnike psov, da le-teh ne bi puščali prosto. Predvsem gre za pse, ki niso dovolj hranjeni in se potlej spravijo na divjad, ki zaradi obilne 'snežne odeje ne more ubežati zasledovalcem ali pa je zaradi daljšega trajanja zime oslabela. Pozimi potrebuje plemenita divjad mimo najnujnejše brane predvsem miru.
čeprav je zima in nekaj več skrbi s krmljenjem divjadi, pa lovcem vseeno ni treba obesiti pušk na klin. Lov na divje prašiče in manjše kožuharje (lisice, kune itd.) je ▼ naslednjih tednih privlačnost zase. To divjad je namreč moč pozimi najlaže izslediti.	F. K.
leme šolstva na območju občine, ugotovili dokajšen osip učnih moči. Ta ugotovitev je tembolj boleča, ker mozirska občina, ki nikakor ne sodi med premožnejše, kljub vsemu vsa leta vztraja pri politiki štipendiranja svojih najboljših učencev, ki pa po končanem študiju ne pridejo domov, temveč zavijejo raje v druge, premožnejše občine in delovne organizacije.
V Mozirju ugotavljajo, da je največ ji osip strokovnjakov prav z območij, ki so bila že prej deficitarna. Sem sodi tudi in predvsem šolstvo. Čeprav v občini s težavo najdejo denar za dodatno pomoč pri šolanju že zaposlenih prosvetnih delavcev, ti najpogosteje po končanem študiju obrnejo občini hrbet.
Ti strokovnjaki sicer vrnejo stroške šolanja, kar pa v bistvu ne rešuje problema, saj čez noč s tem denarjem ne morejo dobiti novih, nadomestnih kadrov. Nekatere delovne organizacije, ki iščejo strokovnjake, razen povračila stroškov za šolanje žrtvujejo še več. Tako so vse pogostejši primeri, da razen večjih osebnih dohodkov, stanovanj in drugih olajšav, zdaj j tem strokovnjakom ponujajo že tudi bivanje v družinskih hišah, dajejo v uporabo avtomobile, ponujajo visoke kredite z dolgoročnim odplačevanjem in druge dobrine, ki jih siromašnejše občine in delovne organizacije ne mo. rejo nuditi.	J. SEVER
Novi statut »Konusa«
Na zadnji seji centralnega delavskega sveta industrijskega kombinata »Konus« v Slovenskih Konjicah so med drugim sprejeli tudi novi statut te največje gospodarske organizacije v konjiški občini. Pred tem Je bil dalj časa v javni razpravi med člani kolektiva.
V drugem delu seje, ki so se je udeležili tudi predstavniki nekaterih občinskih vodstev, pa so proslavili 20 letnico delavskega samoupravljanja. Podjetje ima svoje obrate v raznih krajih Slovenije, razen tega pa sl je v nekaterih jugoslovanskih mestih uredilo tudi lastne prodajalne. Zdaj zaposluje blizu 2000 delavcev, računajo pa še na uvedbo nekaterih novih izdelkov ter s tem tudi povečanje števila zaposlenih.
Na slavnosti sta glavni direktor kombinata Drago Perc in predsednik centralnega delavskega 'sveta. Silvo Komplet podelila 75 delavcem in upokojencem, ki so bili v drugi polovici leta 1950 izvoljeni v prvi delavski svet, pismene spomenice in ročne ure.
V. L.
nejši investicijski program ln prednostni red pripravljajo prav zdaj. Pri tem računajo, da bodo morali še naprej prelivati ustvarjena sredstva med rentabilnimi in nerentabilnimi poslovalnicami, predvsem z namenom, da zagotovijo v prihodnje boljšo osnovno o-skrbo prebivalstva tudi v velenjski okolici. Med investicijskimi deli, ki jih bodo opravili v tem letu, pa velja še posebej omeniti postavitev novega trgovsko — gostinskega lokala v Pesju pri Velenju, kjer je nastalo novo stanovanjsko naselje, in urejanje poslovalnic ▼ starem Velenju. V načrtu pa Je še več drugih del, vendar pa o njih še niso sprejeli dokončne odločitve.
Lani je podjetje ERA doseglo za skoraj tretjino večji promet kot leta 1969. S prodajo na drobno so iztržili Skoraj 82 milijonov dinarjev, z grosistično dejavnostjo pa okoli 40 milijonov dinarjev. Ob tem velja še posebej poudariti, da bo ostalo za sklade 55 odstotkov več denarja kot ga je v letu 1969.
Letos bo promet, kot računajo, večji za 15 odstotkov, se pravi, da bodo ustvarili skoraj 163 milijonov dinar- j Jev prometa. Za toliko, kot letos, in sicer za okrog 15 odstotkov, naj bi se promet povečeval tudi v letih do leta 1975, ko bi velenjska ERA ustvarila najmanj 300 milijonov dinarjev prometa.
Z novim letom 1971 se je k ERI pridružila tudi Kmetijska zadruga Šoštanj. Po prvih napovedih bo v tem letu kmetijski sektor ustvaril skoraj 8 milijonov dinarjev, ! in to z lastno proizvodnjo in I s kooperacijo. V prihodnje | bodo dajali, kar zadeva kmetijski sektor, poudarek rentabilni lastni proizvodnji in širjenju blagovne tržne proizvodnje pri zasebnih kmetih, kooperantih kmetijskega sektorja.
MARIJAN LIPOVŠEK
Poškodoval je stroje
CELJE, 5. jan. — Iz štor-ske železarne so UJV v Celju opozorili, da je neznani storilec že 31- decembra lani med 12. in 15. uro poškodoval 7 strojev. Pet stružnic in dva dvižna mosta je spustil v pogon in tako pustil. Zaradi tega so se poškodovali ležaji, medtem ko druge poškodbe še raziskujejo. Varnostni organi in preiskovalni sodnik so ugotovili, da je okvare povzročil 23-letni Franc Esih, doma iz Šentjurja, ki je zaposlen v železarni kot čistilec strojev. Esih doslej ni znal pojasniti, zakaj Je stroje spustil v pogon. Preiskava je v teku.
J. S.
Snežni plugi orjejo
V Sloveniji imajo delavci cestnih podjetij povsod še dovolj dela -— Na Primorskem je začela pihati burja
LJUBLJANA, 5. jan. V notranjosti Slovenije je danes skoraj ves dan povsod rahlo snežilo, tako da so delavci cestnih podjetij še vedno imeli dovolj dela. S Primorske pa poročajo, da ovira promet burja, ki je po nekajdnevnem premoru danes spet začela pihati.
V OBRATU KO—KO tovarne usnja v Slovenskih Konjicah je pri industrijskem izdelovanju usnjenih oblačil zaposlenih že 250 delavk, večinoma mladih. Letos bodo zaposlili nove skupine, tako da bo postopno število zaposlenih v tem obratu naraslo na 400 ljudi.	Foto: F. Krivec
Prjzadevni taborniki
Šoštanjski odred si je spet priboril visoko priznanje
Člani taborniškega odreda »Pustega gradu« iz Šoštanja so pred nedavnim pregledali delo, ki so ga opravili v lanskem letu. Šoštanjski taborniki so bili lani prireditelji področnega mnogoboja za medvedke in čebelice, na katerem je nastopilo nad 100 mladih tabornikov iz Rogaške Slatine, Žalca, Celja in Šoštanja.
Šoštanj je bil tudi prizori- | bo miki odreda »Pustega gra
Zgorelo poslopje in avto
2AT.EC, 5. jan. — Danes ponoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju, last Stanka Završnika v Gorenji vasi' pri Preboldu. Požar Je povsem uničil gospodarsko poslopje, krmo, slamo, kmečko orodje in osebni avtomobil, ki ga je pozno zvečer lastnikov sin shranil v stel j-niku.
Komisija, ki Je raziskovala vzroke požara, je ugotovila, da je do požara prišlo zaradi napake v električni napeljavi v avtomobilu. Škodo o-cenjujejo na 350 000 dinarjev.
J. S.
šče zaključne prireditve tek. movanja medvedkov in čebelic iz vse Slovenije za značko prvega predsednika Zveze tabornikov, Živka Lovšeta.
Taborniški odred »Pustega gradu« je lani julija pripravil že četrtič v Ribnem pri Bledu uspešno taborjenje, povezano z gozdno šolo. Delo, ki so ga opravili ta-
SIOVENSKE KONJICE
Zazidalni načrt za novi center
V skladu z urbanističnim načrtom in sploh z bodočim razvojem Slovenskih Konjic kot občinskega središča so pred tremi meseci v Slovenskih Konjicah javno razgrnili zazidalni načrt novega centra Slovenskih Konjic. Ker je rok razgrnitve potekel v minulem decembru, je občinska skupščina konec decembra raz-oravljala o zazidalnem načrtu in le-tega skupaj z vso programsko in tehnično dokumentacijo sprejela. V zvezi s predlaganim zazidalnim načrtom ni bilo v mestu posebnih pripomb.
Novi center se bo navezoval na stari det Konjic. Na severu je novo zazidalno območje omejeno s cesto obvoznico, na jugu meji na Celjsko cesto in Dravinjo, na vzhodu pa na Delavsko cesto. V novem centru bodo že letos začeli z nekaterimi gradnjami.
K.
.e še iz rok v usta
50 let dijaške kuhinje na celjski gimnaziji — Finančne težave kuhinje, ki uživa dober sloves — Kdo bo z desetimi tisočaki rešil materialne probleme?
Letos bo Celje dobilo novo šolsko kuhinjo — ali bolje — kombinirano vzgojno varstveno ustanovo, v kateri bo tudi velika jedilnica in z njo možnost, da dobi v redu topli obrok veliko celjskih otrok. Kako bodo poslej organizirali delo v drugih kuhinjah, ki skrbe za prehrano šolarjev, še ni moč natančno reči, gotovo pa je, da nova pridobitev ne bo rešila vseh dosedanjih problemov.
Pred nekaj dnevi smo obiskali najstarejšo dijaško kuhinjo na celjskem območju — kuhinjo na gimnaziji. Letos bo ustanova praznovala že 50-letaico delovanja v sedanjih prostorih, ustanovljena pa je bila že mnogo prej. O dijaški kuhinji gre glas, da je to dobra kuhinja, zato doslej tu nikoli ni manjkalo abonentov, ki za 3,50 novega dinarja pošteno jedo. Ce-
Danes v Celju
KINO:
Unionr ital barvni liJm »V času Charles tona«.
Metropol: mglfiKi o.-rr. film »Drevo spoznanja«.
Dom: ital.-fr§nso«iQ ba- Mm »V breznu strasti.
SIjG:
Ob 15.30 J. 2ma;c: »Sekiraa — mušica! za /o	boben
za n. mladinski abonma in
izven
Dežurna lekarna:
Nova lekarna. Tm^ičev trg 11.
Radio Celje:
Fo vaAi izbir:. iz dela celjska občinske akupščV.e.
Knjižnice:
fttudzjjka hn e GaHnju sta odprti ves dan. Mesena :n Pionirska samo (»poldne.
Muse ja:
Pokrajinski in Muzej revolucije sta odprta od 9 do 12.
se v kuhinji gimnazije hrani-prav bi bilo pričakovati, da jo samo gimnazijci, pa ni tako. Tu dobivajo kosilo najrazličnejši otroci — od osnovnošolskih, pa do maturantov, od Celjanov, do onih, ki se vozijo iz Šentjurja, Laškega in iz drugih kraj e»v. V kuhinji pripravijo povprečno
Roparska napada
CELJE, 5. jan. — 23-letni Martin Kumer, doma iz Pečovnika pri Celju Je delavce milice obvestil, da sta ga 2. januarja približno ob 14. uri na poti domov napadla dva neznanca. Medtem ko ga je eden z udarcem spravil na tla, kjer je obležal nezavesten, sta ga opr opala Neznanca sta prišla po poti s celjske koče.
Sinoči pa sta dva mladeniča zvabila iz hotela Celeia v Celju 63-letnega Mariborčana Karla Medvedlča Iz Prešernove ulice. Ko so prišli do križišča Delavske in Cinkar niške ulice sta ga napadla in pri tem hudo poškodovala. Ko je ležal na tleh, sta mu odnesla denar, z roke pa snela zlat prstan. Za storilci poizvedujejo.	J. S.
meljna skupnost Celje lahko kaj prispevala, še posebej, ker se v kuhinji ne hranijo samo gimnazijci, temveč, kot smo že omenili, celo otroci šol in šolske skupine vzgojno-varstvene ustanove Anice Cemejeve. Ker ob vsem tem niti ne gre za vrtoglave zneske, temveč za nekaj manj kot 10 tisoč dinarjev, bi verjetno ta problem dijaške ku-
JVtLil 1	9U10U10 Mi.iuija —	*	"
gimnaziji nima posebnih	M	^
rešili.	X. BURNIK
480 obrokov dnevno in ta številka velja že nekaj let.
Po vsem tem — še posebej po pozitivnih ocenah sanitarne inšpekcije — bi torej pričakovali, da šolska kuhinja na
materialnih problemov. Toda v resnici ni tako. Branka Vizjakova, ki to kuhinjo vodi že 23 let, nam je povedala, da so materialni problemi ustanove veliki. Kot dijaška kuhinja gimnazije dobivajo namreč dotacijo republiške izobraževalne skupnosti. Znesek, ki so ga prejeli lani, pa je občutno manjši kot jim ga je prej dodeljevala temeljna skupnost otroškega varstva Celje. Kje dohiti manjkajoči denar — to je vprašanje, ki hudo muči upravni odbor. Cene kosil ne bi radi zvišali dijaške kuhinje na gimnaziji. — socialna struktura otrok tega namreč ne dopušča — ker pa mora tudi kuhinja poslovati po načelih rentabilnosti, ta ugotovitev seveda ne zadošča.
Čeprav sodi dodatno financiranje dijaške kuhinje na gmnaztji v pristojnost republike, pa u;: ravni odbor
du« v letu 1970, je bilo dokaj obsežno' pa tudi uspešno. V tem letu so končno uspeli zagotoviti skladiščne prostore, pomembno pa je tudi, da je kreditna banka Celje — podružnica Velenje prevzela nad odredom pokroviteljstvo. Da je bilo resnično opravljeno veliko delo, priča tudi priznanje Zveze tabornikov Slovnije, ki ja taborniškemu odredu »Pustega gradu« iz Šoštanja znova dodelila naziv »partizanski odred«.
Na zadnjem občnem zboru, ko so izbirali novo vodstvo, so govorili predvsem o delu v letošnjem letu. Sprejeli so dokaj obširen delovni program, s katerim bodo nedvomno lahko privabili v taborniške vrste še več članov, predvsem medvedkov in čebelic.
Tako bodo šoštanjski taborniki že ta mesec pripravili smučarsko tekmovanje in taborjenje v snegu. Februarja je v programu tečaj smučanja in tečaj za vodnike ter sankaške tekme za medvedke
Okvara ni bila . namerna
SEVNICA, 5. jan. — Včeraj so varnostni organi odkrili vzrok okvare na napravah nove klavnice v Sevnici. Klavnico so dogradili in spustili v obratovanje lani junija. Pred dnevi pa so UJV v Celju obvestili, da bi naj neznani storilec namerno poškodoval ventile vodovodnih instalacij za odtaljevanje hladilnih komor..
Posebna komisija UJV, strokovnjaki celjskega podjetja Klima in dipl. inž.. Ivan Muršec, strokovnjak celjskega Zavoda za napredek go-spodarstva pa so ugotovili, da je do okvare prišlo zaradi — mraza. Izolacijska obloga vodovodnih cevi je bila na več mestih poškodovana, zaradi česar je voda v ceveh zmrznila in poškodovala ventile. Po otoplitvi so tl popustili, voda se je zato razlila po ploščadi in skozi njo prodrla do hladilnih komor. Zaradi namakanja so v hladilnikih odstopile obloge. Skod£^ še ni ocenjena, predvidevajo pa, da bo dosegla vrednost 150.000 dinarjev.
J. S.
VELENJE
Potrjena
pripojitev
Na skupini seji so člani upravnega odbora in centralnega delavskega sveta tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje pregledali go-, spodarjenje v letu 1970. Ob tej priliki je generalni direk tor Gorenja Ivan Atelšek obširno spregovoril o rekordnih dosežkih našega največjega proizvajalca strojev ln opreme za gospodinjstva in pa o nalogah, ki so pred 6.000 člarakim kolektivom v letu 1971.
Centralni delavski svet TGO Gorenje Velenje Je na zadnji seji tudi soglašal z odločitvijo delovnega kolektiva tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta, da I,
se z novim letom 1971 1 pri-vendarle meni, da bi tudi te-1 poji h Gorenlu. ' M. L.
in čebelice. Oddajo »Pokaži kaj znaš?« bodo pripravili marca, mesec pozneje pa taborniški mnogoboj in propagandni tabor. Julija bodo pripravili tabor ob morju in v Ribnem pri Bledu, v avgustu pa spet prirejali dnevna taborjenja za najmlajše iz Šaleške doline.	M. L.
Roparski napad
BELTINCI, 5. jan. — Miličniki iz Beltinec so kmalu izsledili nasilneža, ki sta ponoči v tem kraju napadla 50-letnega Antona Kavaša, ga ranila ter mu odvzela denarnico z nekaj gotovine. Napadalca sta bila domačina, 20-letni Avgust Smej in 17-ietni A. S., ki se bosta zagovarjala pred sodiščem.	B. B.
Avtobus trčil v osebni avtomobil
MARIBOR, 5. jan. — Včeraj se je primerila na cesti prvega reda v Razvanju huda prometna nesreča. Kulič Franc iz Mačkovcev je vozil avtobus iz Maribora proti Slovenski Bistrici. V Razvanju je zadel s prednjim delom avtobusa v avtomobil FFanca Kranjca, ki je 'stal na desni strani cestišča. Pri nesreči je bil laže poškodovan Mariborčan Franc Kranjc, huje pa njegova sopotnica Verden Marija iz "Zgornjih Hoč, ki so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. S. M.
Pojasnjen požar v Celeii
CELJE, 5. jan. — 2e včeraj smo poročali, da je nastal požar v kletnih prostorih hotela Celeia v Celju in sicer v prostoru, kjer so naprave za centralno kurjavo. Posebna komisija UJV je med raziskovanjem vzroka požara prišla do ugotovitve, da je. požar nastal zar/ii okvare pri merilni uri plinske napeljave. Tamkaj je začel uhajati plin, ki ga je ventilator pri pečeh centralne kurjave potegnil do gorilne sobe. ffastal je močnejši izbruh plamena, zaradi česar je poškodovalo gorilno sobo in se je mazut razlil po tleh. K sreči sta kurjač in hišnik hitro začela z gašenjem, na pomoč pa so prispeli tudi poklicni gasilci, ki so požar pogasili. Eksplozija in požar sicer nista vznemirila gostov, škodo pa ocenjujejo na 50.000 dinarjev.
J. S.
Hud padec mopedista
MURSKA SOBOTA, 5. jan. — Včeraj popoldne se je na cesti med Mursko Soboto in Tišino hudo ponesrečil mopedist, 16-letni Drago Kiseljak iz Gradišča pri Murski Soboti. Kiseljaka je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levem ovinku na poledeneli cesti in je močno padel. Pri tem se je hudo ranil in se zdravi v soboški bolnišnici.
E. B.
LJUBLJANA — Na območju Ljubljane je danes padlo samo nekaj centimetrov snega, tako da so vse ceste prevozne. Delavci cestnega podjetja plužijo sneg ter posipajo ceste s peskom in soljo, le ponekod ne dovoljujejo prevoza s prikoličarji in vlačilci.
MARIBOR — Tudi na mariborskem območju so bile danes vse glavne ceste prevozne. Največ snega je doslej zapadlo na območju Ribnice na Pohorju ter na območju od Ptuja do Stoperc. Klanci med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami so za za zdaj še prevozni, če pa bo še naprej snežilo, bodo morali na njih spet ustaviti promet s prikoličarji m vlačilci.
MURSKA SOBOTA — V Pomurju se je po sinočnjem hudem mrazu (minus 20 stopinj) temperatura' precej dvignila, tako da je bilo davi samo še minus 10 stopinj Celzija. Kljub ponovnim snežnim padavinam so vse glavne in krajevne ceste v Pomurju prevozne. Tudi promet čez mejne prehode na meji z Avstrijo in Madžarsko se normalno odmja. Delavci cestnega podjetja iz Murske Sobote s stroji sproti čistijo novozapadli sneg ter posipavajo' ceste s peskom. Vsi avtobusi na medkrajevnih in mednarodrafti progah vozijo brez zamud.
CELJE — Tudi na celjskem območju sproti čistijo sneg in posipavajo ceste. Stalne zapore veljajo za ceste med Šentvidom in Savodnjami pri Šoštanju ter na odseku ceste od planinskega doma do slapa Rinka v Logarski dolini. Neprevozni pa sta tudi cesti .od Podplata prek Kostrivnice v Rogaško Slatino / in iz Rogatca v 2etale.
KRANJ — Na Gorenjskem je ves dan po malem snežilo, vendar sneg v prometu ni povzročal večjih težav. Očiščena je tudi cesta proti mejnemu prehodu na Ljubelju. Največ snega je doslej na-melo prek Vršiča (229 cm).
NOVO MESTO — Na Dolenjskem so bile danes vse glavne ceste prevozne, tudi cesta čez Gorjance v Belo Krajino. Na Otočcu pa so ustavljali vlačilce in prikoli-čarje, ki so bili namenjeni proti Postojni.
POSTOJNA — Na postaji milice v Postojni so nam povedali, da so bile danes ves dan tudi planinske ride prevozne za vsa lažja vozila, pre-
Strahoten zločin
DOBOJ, 5. jan. (Tanjug) — V vasi Lončari (v občini Te-šanj pri Doboju) se je danes dopoldne pripetil hud zločin. M a to Mandič je umoril svojo ženo in dva otroka, potem pa je naredil samomor. Zakaj in kako se je to zgodilo, še ni znano, ker se skupna komisija okrožnega sodišča, tožilstva in sekretariata za notranje zadeve v Doboju zaradi zametov še nj vrnila.
povedali pa so promet z vlačilci in prikoličarji. Na območju Postojne je po malem snežilo in pihala je burja.
NOVA GORICA — V Novi Gorici je bila danes verjetno zima najmimejša, saj ni niti snežilo niti deževalo. Snega pa je samo toliko, kot da bi padla slana. Več dela imajo delavci na cestah okoli Tolmina, kjer je približno pol metra snega.
KOPER — Davi je na Primorskem spet pričela pihati burja. Kot so povedali na cestnem podjetju v Kopru, je začela na odsekih med Senožečami in Divačo spet nanašati zamete, prav tako pa tudi na drugih krajih, zlasti med Postojno in Rupo ter med Kozino in Rupo. Ekipe cestnega podjetja nenehno plužijo sneg. Navzlic temu pa so morali danes ponovno izločiti iz prometa tovornjake s prikolicami. Najtežje je na odseku Senožeče—Divača. Na vsem tem območju je danes začelo dopoldne spet snežiti. Toda snega je zapadlo malo, pač pa veter raznaša snežinke ter ustvarja na cestah zamete. To je tudi poglavitni» razlog za ovire, ki so danes ponovno nastale na vseh cestah Primorske.
Prevoznost cest v tujini
Vse naše zdomce, ki se te dni s svojimi avtomobili vračajo na delo v tujino, gotovo zanima kakšne so ceste na tujem po tolikšnem snegu. Tisti, ki se peljejo na sever, lahko gredo čez štajersko ali pa čez Gorenjsko. Gorenjski poti sta le dve: skozi predor Ljubelj, ali pa po ovinku čez Jesenice, Trbiž in na Beljak. Ceste skozi Avstrijo na Bavarsko in naprej po zvezni republiki Nemčiji so prevozne.
Kdor pa služi kruh v Švici naj se pelje čez severno Italijo skozi Como ter naprej do Luga-na. Ker je prelaz St. Got-thard zasnežen, je treba avto naložiti v kraju Air-olo na vlak. Ta ga bo prepeljal skozi predor na drugo stran, odkoder je potem prosta pot v Bern, Luzern, Zttrich ali drugam. Druga možna pot, ki pa je daljša, je pot čez severno Italijo, po dolini Aosta, skozi predor Mont Blanc do Cha-monixa, od tam pa v Ženevo in naprej.
I. P.
1» TEM)
nDOSlA TRIBUNA
Zastave na ladjah
Ladji Postojna in Portorož plujeta pod slovensko zastavo za japonsko firmo NYK. Splošna plovba ju je dala v najem. Za naše podjetje sta pluli z zgubo, Japonci pa so nadvse zadovoljni. Na devetih straneh je glasilo japonske ladijske družbe zapelo našim pomorščakom tudi tak slavospev:
»Ladja Postojna je zelo lepa, posadka ga je odlična in se razume na trgovino z Južno Ameriko. Zadovoljen sem z njihovim delom pod nadzorstvom njihovega poveljnika. Upam, da bomo s to čudovito ladjo in posadko imeli v prihodnosti še več tovora in potovanj,« govori mr. Komoda, šef linije za Karibsko morje in Južno Ameriko.
Našim ladjarskim podjetjem so domači predpisi Scila, svetovno tržišče pa Karibda. Doma ne morejo kupiti ladij niti za devize, ker jih domače ladjedelnice raje gradijo za tuje družbe, zato jih morajo kupovati v tujini. In plačevati za uvoz ladij carino! Potem morajo vsako leto plačati še deset milijonov novih dinarjev (velja za Splošno plovbo) prispevka za energetiko, tuje družbe (in tudi nekatere jugoslovanske), pa tega Izdatka sploh ne poznajo. Naša ladjarska podjetja morajo konkurirati svetovnim družbam, voziti morajo tovor za enako ceno kot drugi, čeprav plačujejo več prispevkov.
Nekatera jugoslovanska ladjarska podjetia so se že znašla: registrirala so ladie v Panami in tako so postala enakopravna tujim družbam.
Vprašali smo generalnega direktorja Splošne plovbe Gregorja Tršarja:
»Zakai pa ne bi registrirali ladij v tujini, kot so to že storile nekatere iugoslovanske pomorske družbe? Ce bi pluli pod panamsko zastavo, bi se izognili mnogim dajatvam, posadko bi lahko bolje plačali, o pri soevkih za energetiko in o carini pa ne bi imeli več skrbi.«
Odgovor v današnji Tedenski tribuni.
Cgodnost -o naročnike Dela
NEZGODNO ZAVAROVANJE PRI ZAVAROVALNICI SAVA
•-utv	ummm
J
SMUČANJE V AVSTRIJI
NASSFELD
VSAKO NEDELJO ZA VES DAN ZA 80 DINARJEV
7 dni
hotel A kat. 900.-
hotel B kat. 850.-
PRIJAVE
INFORMACIJE

globtour
LJUBLJANA
HOTEL SLON, TEL. 20-029 VVOLFOVA 1 /III, TEL. 24-841
1
C. staran — IH. it DELO
PRIMORSKO - NOTRANJSKA STRAN
Naš pogovor
SEŽANA
Krajevna skupnost in delovna organizacija
Krajevna (Se vedno premalo neposrednaJ samouprava si nezadržno utira pot prek raznih ovir. V njenem funkcioniranju pa je Se mnogo neznank. Med njimi so tudi razmerja med krajevno skupnostjo in delovnimi organizacijami na njenem območju.
Le malo je primerov, da krajevne skupnosti uspejo spraviti na skupni imenovalec urejanje lokalnih zadev in interese delovnih organizacij. Eden takih primerov pa so Senožeče.
Kolektiv senožeSke tekstilne tovarne je bil vrsto let odločilni dejavnik pri spreminjanju in urejanju podobe kraja. Nekoliko tudi zaradi personalne unije. Zdaj, ko se je v Senožečah začel razraščati obrat Tomosa, pa so se začeli porajati pomisleki z različnimi poudarki:
»Ali je prav, da je med delovno skupnostjo tako tesno sodelovanje in ah niso Številne pobude za razvoj lokalne samouprave v Senožečah tudi voda na mlin enostranosti?*
Na zadnji seji sežanske občinske skupSčine, ko so skle-
Oplazila sta se
KOPER, 5. jan. — Včeraj ob 12.50 uri je voznik osebnega avtomobila Anton Nagode iz Gornje vasi pri Logatcu vozil z Reke proti Pivki. Z nasprotne strani je pripeljal vojnik tovornega avtomobila Viktor Leban iz Grč-ne pri Novi Gorici. Zaradi nepravilnega srečanja sta se vozili oplazili in je nastalo za 10.000 dinarjev škode. Poškodovan ni bil nihče. G.
poli o prodaji nekaterih nepremičnin v Senožečah, so iz različnih zornih kotov načenjali razmerja med krajevno skupnostjo Senožeče in delov, nimi organizacijami v tem kraju. Na pomisleke, ali je prav, da so razmerja v krajevni skupnosti Senožeče in tamkajšnjo tekstilno tovarno prepletetna v različnih smereh, je predsednik občinskega zbora delovnih skupnosti Ev-stahij Zadnik med drugim rekel:
»Mnoge pobude za urejanje Senožeč so v preteklosti prihajale iz vrst članov delovne skupnosti tekstilne tovarne. Brez teh pobud in zavzetega dela za njihovo uresničevanje se tam marsikaj ne bi tako premaknilo, kot se je v zadnjih letih. Zato bi bilo samo želeti, da bi bilo v krajevnih skupnostih toliko sodelovanja z delovnimi organizacijami, kot je to v Senožečah.*
Z razvojem Tomosovega obrata so Senožeče na razpotju novega razvoja. Ce bo za krajevno samoupravo pomenilo to novo vključitev pobud in sodelovanja še ene delovne skupnosti, bo to gotovo koristilo še hitrejšemu napredku tega kraja in vsega življenja v njem.
Senožeška krajevna samouprava, ki je doslej uspešno povezovala razmerja v krajevni skupnosti tudi z delovno organizacijo, pa je tudi na | tem, da še više preraste v svoji kvaliteti. Seveda pa je treba upoštevati možnost, da prihajajo zdaj pobude z več strani. In da je treba najti poti za njihovo uglaševanje.
G. GUZEJ
V	nehal
SEŽANA
Kraški vodovod širi dejavnost — Poleg dosedanjih poslovnih nalog je Kraški vodovod razširil svoje delovanje tudi na vodovodne, toplovodne in ogrevalne inštalacije ter naprave. Doslej je skrbel le za vodovodne naprave.
V	šolah premalo učiteljev s popolno izobrazbo — Na petih osrednjih ter devetnajstih podružničnih šolah sežanske občine, ki jih obiskuje 2659 otrok, poučuje precej prosvet-nih delavcev, ki nimajo popolne strokovne izobrazbe. Gre predvsem za učitelje predmetnega pouka, vendar mnogi izmed njih študirajo izredno, tako da se bodo razmere v nekaj letih spremenile. Težava pa je v tem, da je za prosvetne delavce na voljo premalo stanovanj in je zato težko dobiti učne moči od drugod.
Največja težava—prostori — Razen nove šole v Hrpeljah ter lani dograjenega trakta osnovne šole v Divači, vsa druga osnovnošolska poslopja v sežanski občini že zdavnaj ne ustrezajo več temeljnim zahtevam sodobnega pouka. Najhuje je glede tega v Dutovljah, Komnu in Sežani. Prav tako pe tudi poslopja podružničnih šol kar vpijejo po temeljiti preureditvi.
KOZINA
V	LesogTadu še v. d. direktor — Sežanska občinska skup ščina je dala soglasje k imenovanju Matevža Blokarja za vršilca dolžnosti direktorja. Po predpisih velja to imenovanje za nadaljnjih šest mesecev.
IZOLA
Nov upravni odbor sklada — Občinska skupščina je iz-brala namesto dosedanjih članov upravnega odbora sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti, ki jim je potekel mandat, naslednje nove člane: za predsednika Bruna Klančiča, za člane pa Danila Zornika, Daria Schera, Dušana Gregoriča in Zdenko Jež.
Kmetov čedalje manj — Po ocenah je v občini okoli 280 dejavnih kmečkih prebivalcev. Med njimi pa ni nikogar, ki bi bil mlajši od 40 let.
PONI
Najlepše novoletno darilo — Vasico Poni, ki je doslej tiho samevala na pobočju Kolovrata, brez elektrike in brez ceste, je za novo leto razsvetlila električna luč. Vaščani so prostovoljno opravili veliko del ter zbrali 16.000 dinarjev za tri kilometre dolgo omrežje, ki je veljalo 91.460 dinarjev. Omrežje je zgradila elektro enota Tolmin.
PREIZKUSNO ZAKRPANA RAZPOKA — Hodnik v prostorih koprskega sodišča, ki je hkrati čakalnica.	Foto: J. Mikuž
Novo mladinsko vodstvo
Govori sekretar predsedstva ZMS Postojna S. Markovčič
Le še malo časa je še do letnega zasedanja občinske konference Zveze mladine in sredi priprav nanjo smo zaprosili sekretarja predsedstva ZMS Postojna, Staneta Markovčiča, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
— Kako bi na kratko opisali lansko delo konference?
»Naše delo je bilo usmerjeno na štiri področja In sicer na aktive v šolah, delovnih organizacijah, aktive na vaseh in pa mladinske klube Najdelavnejšili so bili aktivi na srednjih šolah, kjer so delali na področju kulture, v klubih OZN in v raznih sekcijah. V delovnih organiza cijah pa smo naleteli na velike ovire in sedaj tam ustanavljajo aktive. V zvezi s tem smo pripravili s sekre tarji osnovnih organizacij zveze komunistov v podjetjih razgovore o vlogi mladine. Prav tako smo lani sprejeli v ZK 25 mladincev, sodelovali na osrednji proslavi OZN v Idriji, 30 mladih pa prav sedaj obiskuje politično šolo.«
— Kako ocenjujete letne konference aktivov?
»Najprej bi poudaril, da se je prav ob lanskih konferencah pokazalo, da se je sedaj mladina začela zanimati za svoje probleme V podjetjih so se zavzeli za večje samoupravne pravice mladih in kritično obravnavali proizvodne programe, na šolah pa so zahtevali svoje mladinske ure.«
— Kaj bo prineslo novega letošnje zasedanje konference?
»Konferenca, ki se bo sestala sredi januarja, bo neka-
ka prelomnica, saj bodo sedanje vodstvo zamenjali povsem novi, mlajši člani zveze mladine. Prav zato bo ves
Mimogrede
»Zadržane«
ceste
Predzadnji dan lanskega letu le sežanska občinska skupščina sprejela spremembo konec oktobra sprejete odredbe. Z njo so besedo »maksimalne« cene. nadomestili z besedo »zadržanea cene.
Predsednik občinske skupščine Stave Čehovin je dal osnutek odredbe na gl sovmje hudomušnimi besedami: »Ce to kaj koristi stabilizacijskim ukrei om. pa nai bodo držane cene namesto maksimalne cenes
»Al prav se piše kaša ali kasha?* — Bojda je treba tako storiti zaradi poenotenja terminologije Gotovo je razlika med maksimalnimi in zadrta nimi cenami S Prešernom bi se lahko vprašali: »Ak' pa po črki boljša jed ne bode . .?*
G. G.
poudarek v naslednjih mesecih na izobraževanju novih i kadrov. Posebno skrb pa bo- J mo posvetili tudi oživitvi de- | lovanja specializiranih organizacij, kot so taborniki in počitničarji.
I. BRATINA
Zahvala
Antona Ukmarja
Ob sedemdesetletnici sem dobil od posameznikov, delovnih skupnosti, političnih organizacij in še zlasti od svojih bojnih tovarišev toliko čestitk, ki so me gl jboko ganile, da se ne morem žahvaliti vsakemu posebej. Zato bi rad po tej poti izrekel najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se ob jubileju s čestitkami m pozdravi ustavili ob spominu na revolucionarno pot, ki je bila pot nas vseh.
Vsem najprisrčnejša hvala.
CERKNICA
Nov Brestov obzornik
Na zadnji dan lanskega leta je izšla nova številka Brestovega obzornika. Glasilu kolektiva Je priložena tudi posebna novoletna priloga. V časopisu mnogo pišejo o poslovni politiki v letu 1971, o planu v letu 1971 in o uspehih v lanskem letu.
Za dopisnike tega glasila so pripravili tudi poseben enodneven seminar, ki ga je vodil novinar Dušan Rebolj. Podobne seminarje bodo imeli tudi v prvih mesecih letošnjega leta.	J. P.
Razpokane stene sodišča
Znamenito pročelje pretorske palače v Kopru zakriva težavne in nevarne pogoje, v katerih posluje eno največjih občinskih sodišč v Sloveniji
Izmed koprskih zanimivosti, zgodovinskih poslopij in starinskih spomenikov najpogosteje pritegne pozornost obiskovalcev pročelje znamenite pretorske palače na Titovem trgu. Zadnja' leta je bilo o tem zgodovinskem poslopju izrečeno in napisano že veliko besed. Zob časa ga je tako hudo nagrizel, da je že zdavnaj jasno, kako je treba brez oklevanja nekaj storiti, da ne bo Koper slej ko prej ob eno svojih največjih zanimivosti.
Le malokdo pa ve, da zna- i prostor in zveza med pisama-
menito pročelje skriva še eno zadevo, ki ni nič manj pereča in za katero bi bili dolžni takoj vsaj najnujnejše ukreniti.
Kdor ima opravilo v notranjosti poslopja pa se sprašuje: »Kako je mogoče, da ima sodišče tako neugledne prostore?«
Za pročeljem pretorske palače ter nanjo s hodnimi povezanimi poslopji, delajo kar tri sodišča: občinsko in okrožno ter okrožno gospodarsko sodišče Prav tako pa imata v njem prostore občinsko in okrožno Tožilstvo.
Na najslabšem je vsekakor občinsko sodišče. Ob vhodu v njegove, prav za znamenitim pročeljem razvrščene prostore visi napis: »Zaprto« V nekaj sobah skorajda ni pohištva. V nekdaj najlepši koprski sodni- dvorani sredi odpadajočega ometa sameva običajno sodno pohištvo.
Na stenah velike špranje, vmes pa mavčne plombe, s katerimi preizkušajo, kako se širi razpoklina v zidu. Ta del prostorov občinskega sodišča so morali preseliti. Nevarnost je bila, da bo prišlo do nesreče
Vzporedno s pretorsko palačo je drugi trakt. Dolgi hodnik. Pred vrati se vsak dan zvrsti veliko strank. To je drugi del občinskega sodišča. Na koncu hodnika soba številka 13 Razpravna dvorana. Pred njo prav tako razpokana stena. Ljudje, ki prihajajo sem v zimskem času in morajo čakati, prezebajo, kajti hodnik je vse — čakalnica, prehodni
mi sodišča.
Drugi del koprskega občinskega sodišča je v sosednjem podslopju na Titovem trgu. Tudi tam v prostorih, ki niso primerni niti za piseme, kaj šele za sodišče. Razpravna dvorana je v nekdanji sejni sobi občinske skupščine, kot dekor pa so naloženi stoli ob vsaki strani.
»Gradbena inšpekcija je že 1. junija 1968 izdala odločbo, da moramo izprazniti prostore v pretorski palači,« je povedal Pave! Grom, predsednik koprskega občinskega sodišča. »Od takrat dalje sodišče posluje na dveh krajih, kar nam povzroča veliko preglavic, pa tudi prostori niso primerni ne
Andrej Verbič, v. d. glavnega direktorja Delamarisa
Občinska skupščina Izola Je na nedavni seji dala soglasje k imenovanju Andreja Verbiča za vršilca dolžnosti glavnega direktorja za nadaljnjih šest mesecev.
Podjetje je v svoji vlogi za soglasje navedlo, da je v zadnjih šestih mesecih, kar Je bil Andrej Verbič vršilec dolžnosti glavnega direktorja, zelo uspešno poslovalo in da so prebrodili težave, v kakršnih je bilo podjetje pred letom dni. Zdaj dosega Delamaris dobre poslovne rezultate. Predlog podjetja Je izraz potrdila zamisli, ki jih je glede poslovanja Delamarisa uvedel Andrej Verbič, ko je opravljal posle vršilca dolžnosti glavnega direktorja v minulih šestih mesecih.
G. G.
tam, ne tu. Naše sodišče je med največjimi občinskimi sodišči v Sloveniji. Dnevno pride na sodišče poprečno sto •strank, nekatere dneve seveda tudi več. Zaradi takih razmer pa imajo težave stranke, prav tako pa mi ne moremo delati kot bi bilo treba. Prostore za pretorsko palačo smo nameravali preurediti. Strokovnjaki pa so bili mnenja, da je treba najprej urediti prostore v palači sami, ker bi sicer vezni zidovi lahko popustili. Pretorsko palačo bi bilo treba povsem obnoviti To pa je zelo drago. Občina sama teh velikih stroškov ne zmore. Občinsko sodišče spada v pristojnost občine. Zdaj pa je v javnosti mnogo razprav, da bi prišla občinska sodišča tudi v pristojnost republike.«
Koprska občinska skupščina je že nekajkrat pretresala, kako bi to znamenitost na Titovem ttgu oteli pogubi. Pred leti so računali, da bi za ' to porabili približno 8 milijonov dinarjev, lani pa so strokovnjaki menili, da bi temeljita preureditev terjala še enkrat toliko denarja. Občina sama tako velikega izdatka ne zmore. Pred nekaj meseci so povabili strokovnjake iz Benetk, zlasti pa, ali poslopja ne bi bilo mogoče obnoviti za manj denarja. Tedni, meseci pa minevajo.
Zadnji blišč naj znamenitejšega koprskega poslopja spominja nekoliko na ničemur-nost starca. Za pročeljem delajo ljudje, v notranjosti poslopja se srečujejo obiskoval ci od vsepovsod, šele ko vstopijo v prvo nadstropje, kjer so prostori občinskega sodišča, spoznajo bedo, ki jo prikriva s starinsko patino obdano pročelje. Naključni obiskovalci tega poslopja pa ne vedo za težave, s katerimi se zaradi takih prostorov sreču-
jejo ljudje, ki opravljajo za razmerja med ljudmi najobčutljivejše opravilo:	merijo
pravioo
Je kaj upanja, da bo eno največjih občinskih sodišč v Sloveniji kmalu prišlo iz najbolj nemogočih delovnih razmer? Gotovo je eno: samo koprska občina tega ne bo zmogla. Je zgodovinska znamenitost res samo občinska zadeva? In, ali je skrb za prostore sodišča res samo stvar območja, za katero dela? Odgovori so lahko različni. Rešitev pa je samo ena: čimprej bo treba nekaj ukreniti, da bo koprska »hiša pravice« dobila primerne prostore za delo.
GUSTAV GUZEJ
Čelno trčenje na poledeneli cesti
NOVA GORICA, 5. jan. — Včeraj popoldne je pod vasjo Gabrje na Vipaivskem prišlo na zaledeneli cesti do čelnega trčenja med osebnim avtomobilom in avtobusom, ki je bil na redni vožnji. Potnica v osebnem avtomobilu, 20-letma Ida Lisjak iz Vrtovč je bila poškodovana in so jo prepeljali v šempetrsko bolnišnico. Skoda znaša 10.000 dinarjev.
Iz Zg proti Spod. Branici je vozil osebni avto 241etni Jože Rehar iz Lož. Iz na sprotne smeri Je vozil avto-je vozil osebni avto 24-letna Franc Vidopivec iz Vipavskega križa. Led na cesti pod Gabrji je botroval čelnemu trčenju avtobusa in osebnega avtomobila. ,
J. P.
Roparski napad
BELTINCI, 5. jan. - Miličniki iz Beltinec so kmalu izsledili nasilneža, ki sta ponoči v tem kraju napadla 50-letnega Antona Kavaša, ga ranila ter mu odvzela denarnico z nekaj gotovine. Napadalca sta bila domačina, 20-letni Avgust Smej in 17-letni A. S., ki se bosta zagovarjala pred sodiščem.	B. B.
Snežni plugi orjejo
V Sloveniji imajo delavci oestnih podjetij povsod še dovolj dela — Na Primorskem je začela pihati burja
LJUBLJANA, 5. jan. V notranjosti Slovenije je danes skoraj ves dan povsod rahlo snežilo, tako da so delavci cestnih podjetij še vedno imeli dovolj dela. S Primorske pa poročajo, da ovira promet burja, ki je po nekajdnevnem premoru danes spet začela pihati.
LJUBLJANA — Na območju Ljubljane je danes padlo samo nekaj centimetrov snega, tako da so vse ceste prevozne. Delavci cestnega podjetja plužijo sneg ter posipajo ceste s peskom in soljo, le ponekod ne dovoljujejo prevoza s prikoličarji in vlačilci.
MARIBOR — Tudi na mariborskem območju so bile danes vse glavne ceste prevozne. Največ snega je doslej zapadlo na območju Ribnice na Pohorju ter na območju od Ptuja do Stoperc. Klanci med Slovensko Bistrico m Slovenskimi Konjicami so za za zdaj še prevozni, če pa bo še naprej snežilo, bodo morali na njih spet ustaviti promet s prikoličarji m vlačilci.
MURSKA SOBOTA — V Pomurju se je po sinočnjem hudem mrazu (minus 20 stopinj ) temperatura precej dvignila, tako da je bilo davi samo še minus 10 stopinj Celzija. Kljub ponovnim snežnim padavinam so vse glavne in krajevne ceste v Pomurju prevozne. Tudi promet čez mejne prehode na meja f. Avstrijo in Madžarsko se normalno odvija. Delavci cestnega podjetja iz Murske Sobote s stroji sproti čistijo novoeapadli sneg ter posipavajo ceste s peskom. Vsi avtobusi na medkrajevnih in mednarodndh progah vozijo brez zamud.
CELJE — Tudi na celjskem območju sproti čistijo sneg in posipavajo ceste. Stalne zapore veljajo za ceste med Šentvidom in Savodnjamd pri Šoštanju ter na odseku ceste od planinskega doma do slapa Rinka v Logarski dolini. Neprevozni pa sta tudi cesti od Podplata prek Kostrivnice v Rogaško Slatino in iz Rogatca v Žetale.
KRANJ — Na Gorenjskem je ves dan po malem snežilo, vendar sneg v prometu ni povzročal večjih težav. Očiščena je tudi cesta proti mejnemu prehodu na Ljubelju. Največ snega je doslej na-melo prek Vršiča (229 om).
NOVO MESTO — Na Dolenjskem so bile danes vse glavne ceste prevozne, tudi cesta čez Gorjance v Belo Krajino. Na Otočcu pa so ustavljali vlačilce in prikoli-čarje, ki so bili namenjeni proti Postojni.
POSTOJNA — Na postaji milice v Postojni so nam povedali, da so bile danes ves dan tudi planinske ride prevozne za vsa lažja vozila, pre-
Strahoten zločin
DOBOJ, 5. jan. (Tanjug) — V vasi Lončari (v občina Te-šanj pri Dobo ju) se je danes dopoldnei pripetil hud zločin. Mato Mandič je umoril svojo ženo in dva otroka, potem pa je naredil samomor Zakaj in kako se je to zgodilo, še ni znano, ker se skupna komisija okrožnega sodišča, tožilstva in sekretariata za notranje zadeve v Doboju zaradi zametov še nj vrnila.
povedali pa so promet z vlačilci i* prikoličarji. Na območju Postojne je po malem snežilo in pihala je burja.
NOVA GORICA — V Novi Gorici je bila danes verjetno zima najmimejša, saj m niti snežilo niti deževalo. Snega pa je samo toliko, kot da bi padla slana. Več dela imajo delavci na cestah okoli Tolmina, kjer je približno pol metra snega.
KOPER — Davi je na Primorskem spet pričela pihati burja. Kot so povedali na cestnem podjetju v Kopru, je začela na odsekih med Senožečami in Divačo spet nanašati zamete, prav tako pa tudi na drugih krajih, zlasti med Postojno in Rupo ter med Kozino in Rupo. Ekipe cestnega podjetja nenehno plužijo sneg. Navzlic temu pa so morali danes ponovno izločiti iz prometa tovornjake s prikolicami. Najtežje je na odseku Senožeče—Divača. Na vsem tem območju je danes začelo dopoldne spet snežiti. Toda snega je zapadlo malo, pač pa veter raznaša snežinke ter ustvarja na cestah zamete. To je tudi poglavitni razlog za ovire, ki so danes ponovno nastale na vseh cestah Primorske.
Prevoznost cest v tujini
Vse naše zdomce, ki se te dni s svojimi avtomobili vračajo na delo v tujino, gotovo zanima kakšne so ceste na tujem po tolikšnem snegu. Tisti, ki se peljejo na sever, lahko gredo čez Štajersko ali pa čez Gorenjsko. Gorenjski poti sta le dve: skozi predor Ljubelj, ali pa po ovinku čez Jesenice, Trbiž in na Beljak. Ceste skozi Avstrijo na Bavarsko in naprej po zvezni republiki Nemčiji so prevozne.
b
Kdor pa služi kruh v Švici naj se pelje čez severno Italijo skozi Como ter naprej do Luga-na Ker je prelaz 45t. Got-thard zasnežen, je treba avto naložiti v kraju Air-olo na vlak- Ta ga bo prepeljal skozi predor na drugo stran, odkoder je potem prosta pot v Bern, Luzern, Ziirich ali drugam. Druga možna pot, ki pa je daljša, je pot čez severno Italijo, po dolini Aosta, skozi predor Mont Blane do Cha-monixa, od tam pa v Ženevo tn naprej.
I. P.
TA TEDEN V
TEUBESAtArRlBUNA
Zastave na ladjah
Ladji Postojna in Portorož plujeta pod slovensko zastavo za japonsko Iirmo NYK. Splošna plovba ju je dala v najem. Za naše podjetje sta pluli z zgubo, Japonci pa so nadvse zadovoljni Na devetih straneh je glasilo japonske ladijske družbe zapelo našim pomorščakom tudi tak slavospev:
»Ladja Postojna je zelo lepa, posadka pa je odlična in se razume na trgovino z Južno Ameriko. Zadovoljen sem z njihovim delom pod nadzorstvom njihovega poveljnika. Upam, da bomo s to čudovito ladjo in posadko imeli v prihodnosti še več tovora in potovanj,« govori mr. Komoda, šef linije za Karibsko morje in Južno Ameriko.
Našim ladjarskim podjetjem so domači predpisi Scila, svetovno tržišče pa Karibda. Dona ne morejo kupiti ladij niti za devize, ker jih domače ladjedelnice raje gradijo za tuje družbe, zato jih morajo kupovati v tujini. In plačevati za uvoz ladij carino! Potem morajo vsako leto plačati še deset milijonov novih dinarjev (velja za Splošno plovbo) prispevka za energetiko, tuje družbe (in tudi nekatere jugoslovanske), pa tega Izdatka sploh ne poznajo Naša ladjarska podjetja morajo konkurirati svetovnim družbam, voziti morajo tovor za enako ceno kot drugi, čeprav plačujejo več prispevkov.
Nekatera jugoslovanska ladjarska podjetla so se že znašla: registrirala so ladie v Panami in tako so postala enakopravna tujim družbam.
Vprašali smo generalnega direktorja Splošne plovbe Gregoria Tršarja:
»Zakaj pa ne bi registrirali ladij v tujini, kot so to že storile nekatere jugoslovanske pomorske družbe? Ce bi pluli pod panamsko zastavo, bi se izognili mnogim daiaivam posadko bi lahko bolje plačali, o pri spevkih za energetiko in o carini pa ne bi imeli več skrbi.«
Odgovor v današnji Tedenski tribuni.

aJL ' * *
M^k. " -
?WS11
^ ;
NASSFELD
VSAKO NEDELJO ZA VES DAN ZA 80 DINARJEV
7 dni
hotel A kat. 900.-
PRIJAVE
INFORMACIJE
globtour
LJUBLJANA
V nekaj vrstah
:&jp •'■■■ -
METLIKA
Prlananje prosvetno-kulturnim delavcem — Oto izteka leta 1970 je inž. Ivan Kastelec, podpredsednik metliške občinske skupSčine priredil sprejem za kultumo-prosvetne delavce. V hotLeu Bela krajina se je zbralo okoli 40 članov igralske skupine Osip Sest, članov folklorne skupine, kluba Fokus in drugih, ki se ukvarjajo s kultumo-prosvetnim delom v mestu in na podeželju. Po iskreni zahvali za uspeSno in požrtvovalno delo na področju kulture in prosvete so imeli družabni večer.
Novoletni koncert — Metliška mestna godba je zadnjo nedeljo pred novoletnimi prazniki priredila v domu Parti-aana novoletni koncert, na katerem so se domačemu občinstvu predstavili godbeniki z zahtevnim in skrbno naštudiranim programom. Godbeniki so se s tem hoteli oddolžiti otočanom, domačim podjetjem in občinski skup. Mini, ki so pripomogli, da je lansko proslavljanje 120-letnice godbe tako uspelo.
Delegata so Izbrali — Samoupravljavci iz največjega kolektiva v metliški občani — tovarne Beti so decembra za delegata na zveznem kongresu izvolili ekonomista Toneta Štruclja, ki je tudi predsednik osrednjega delavskega sveta v podjetju.
ČRNOMELJ
NIC več mačka v Žaklju — Po novem odloku občinske ^mpščme o neposredni družbeni kontroli cen za gostinske in obrtne proizvode ter storitve, so dolini gostilničarji in obrtnika na območju občane v svojih lokalih razobesiti cenike, prav tako morajo morebitne spremembe v cenah ■proti javljati na občino. Za stranke je ta ukrep zelo dobrodošel, saj doslej nihče ni vedel, koliko bo plačal, če Je oddal naročilnico pri zasebnem obrtniku.
Taborniki so zborovali
Odred gorjanskih tabornikov v Novem mestu je sklenil pripraviti več skupnih akcij
Nedavno so se novomeški taborniki Odreda gorjanskih tabornikov zbrali na svojem 19. občnem zboru. Udeležilo se ga je skoraj 40 tabornikov.
Odred gorjanskih tabornikov že nekaj let počiva na lovorikah nekdanjih uspehov in skoraj le životari. Vzrokov za to je več. Med mladimi je vsekakor še vedno veliko zanimanja za taborniško organizacijo, ki privlači zlasti s svojim zanimivim programom, vendar je Odred gorjanskih tabornikov zadnja leta zelo oslabel z vodniškimi kadri. Razen tega tudi skromna podpora, ki jo odred dobi iz občinske blagajne, nd dovolj niti za najnujnejše potrebe odreda. Šotori so Izrabljeni In bi jih
METLIKA
V Beti priznanja za delo
Tik pred novoletnimi prazniki so imeli v tovarni BETI slavnostno zasedanje delavskega sveta. Ob tej priložnosti so z zapestnimi urami nagradili 28 članov kolektiva, ki delajo v tovarni več kot deset let. Delavski svet je pregledal tudi uspehe v minulem poslovnem letu in začrtal smernice dela za leto 1971.
Lepo pismeno priznanje je dobil ves kolektiv tovarne tudi od koncema Glanzstoff te Wupertalla v Nemčiji, ki zaposluje več kot 90.000 delavcev. Ta tekstilni velikan v svetovnem merilu je kolektivu BETI čestital k doseženim uspehom, pa tudi zagotovil, da uvršča metliško tovarno med svoje najresnejše poslovne partnerje v prihod- i je bil prehod čez progo tako nosti.	I slabo očiščen.
R.B. I	J. T.
morali popraviti pa tudi dokupiti nove. Taborna oprema je zelo pomanjkljiva in več ne ustreza predpisom za taborjenje, taborniki se sestajajo kjerkoli, ker je taborniška soba polna materiala.
Odred šteje sedaj okoli 60 aktivnih članov, ki so vključeni v tri čete in dva kluba. Ker bo prihodnje leto poteklo 20 let taborniške organizacije v Novem mestu, so taborniki svoj občni zbor zaključili s sklepom, da bo prihodnje leto potekalo v znamenju obnove taborniške organizacije. V ta namen bodo organizirali še več skupnih akcij in obnovili taborniško kočo na Otočcu.	A.	V.
Avtobus obstal na železniški progi
DOBOVA, 5. jan. — Približno ob 11.30 uri se je danes z Bizeljskega vračal avtobus v Brežice. Na prehodu čez železniško progo je zaradi velikih količin snega obstal in ni mogel več speljati dalje. Potnikov se je polotil strah, ko so opazili, da jim prihaja nasproti lokomotiva. Hitro so poskakali iz avtobusa. Na srečo se je vse izteklo brez nezgode. Lokomotiva je bila ena tistih, ki so jih na postaji premeščali na druge tire. Toda lahko bi iz katerekoli smeri pripeljal brzec ali kak drugi vlak. Avtobus, ki ga je vozil Stefan Pintarič, so nato z lopatami rešili iz zagate. Ob tem ostane odprto vprašanje, kdo je kriv, da
RIBNIŠKI ŽUPAN MED ZDOMCI — Bogo Abrahamsberg, predsednik skupščine občine Ribnica (stoji), je prišel med svoje občane, ki so sicer začasno zaposleni v tujini, občinski možje pa nanje niso pozabili. Po domače jim je povedal, kje lahko gradijo, koliko bodo plačali davka in kaj jim bo občina odobrila kot olajšave.
Foto: Drago Mohar
Vprašanja odbornikov	USD6ŠI13
Stroji SO, servisov ni obrambna
vzgoja
Kmetje v trebanjski občini vse bolj pogrešajo lavnice za popravilo mehanizacije
de-
Skorajda polovica vsega prebivalstva trebanjske občine še vedno živi od kmetijstva. Kljub pomanjkanju denarja in najrazličnejšim težavam, s katerimi se iz dneva v dan ubadajo kmetje, se je zadnja leta le začelo naglo večati število manjših kmetijskih strojev v zasebni lasti, pa tudi traktorji niso več redkost na njivah.
Računajo, da je že kakih 60 traktorjev v zasebni lasti. V občini pa ni niti ene specializirane delavnice za popravilo kmetijskih strojev, zato je odbornik Jože Korbar na zadnji seji občinske skupščine Trebnje zastavil vprašanje, kaj misli glede tega zadruga.
Odgovoril mu je inž. Alojz Metelko, vodja obrata za kooperacijo pri KZ Trebnje. Dejal je, da so v zadrugi o tem
že razpravljali in da bi bilo najbolj prav, če bi usposobili dve delavnici: eno za območje Mokronoga, drugo pa za okolico Trebnjega. S šolskim
ranje kmetijskih strojev, ki zavzamejo dosti prostora, razen tega pa je treba usposobiti mehanike za delo s kmetijskimi stroji.
Kot je na seji pojasnila predsednica krajevne skupnosti Mokronog dr. Jelena Pa-vičevič, v Mokronogu glede tega bolje kaže. Tamkajšnji zasebni mehanik je pripravljen prevzeti tudi popravljanje kmetijskih strojev, samo če mu krajevna skupnost za-
centram za kovinsko stroko, I gotovi primeren prostor
ki ima v Trebnjem mehanično delavnico, so že bili prvi pogovori. Kdaj bi lahko začeli s popravili kmetijskih strojev, je zaenkrat še težko reči, ker mora delavnica imeti primeren prostor za parki-
shranjevanje vozil. Mogoče je, da bi spomladi že lahko začel opravljati te, nujno potrebne storitve, za katerimi bo iz dneva v dan večje povpraševanje.
M. LEGAN
Načrtnost tudi v lovstvu
Obračun dela na občnem zboru novomeške lovske zveze
Lovska zveza Novo mesto združuje 711 lovcev z območja novomeške, trebanjske in sevniške občine. Obračun dejavnosti v lovskem letu so obravnavali na letnem občnem zboru, ki so ga imeli v soboto, 26. decembra v Novem mestu.
Poleg delegatov te 22 lov- | ček, ki je sodeloval tudi v skih družin se je zbora ude- razpravi, ležil tudi predsednik lovske zveze Slovenije Rado Peha-
Iz skrbno pripravljenega poročila, ki je zajelo celotno
»Dober veter! Dovolite, naj pomagam! Želite, prosim?« je z navajeno prijaznostjo igolel natakar, medtem k0 je pomagal gospe) odložiti plašč, gospodu obesiti klobuk in obema primakniti stol.
Ko je dobil naročilo, je odbrzel v točilnico, ne da bi opazil dveh fantov v uniformah, ki sta že nekaj časa sedela pri prožni sosednji miži.
Fantje v uniformah
»Prosim!«, sta ga klicala fanta in ga opozarjala z rokami in besedami, da tudi onadva nekaj želita. Toda natakar je že izgmil za vrati. Cez nekaj trenutkov se je vrnil z naročenim aperitivom ža gospo in gospoda, nato pa se le ustavil ob mizi pri fantih in napol glasno izjavil, medtem ko je gledal tez njuni glavi:
»Strežemo le za večerjo, pijačo
dobite pri točilni mizi.« jima je pojasnil. .
»Večerjala bova«, sta mu enako glasno odgovorila. Trajalo je spet nekaj minut, preden se je natakar vrnil z jedilnim listom, potem spet nekaj časa, preden je prinesel naročeno pijačo in jedačo, ki jo je postavni na mizo, ne da bi jima natočil v kozarec, kot je to naredil pri drugih go-
»Komaj čakam, da bom slekel s sebe to sivino in bom spet človeks, je rekel prvi fant v uniformi.
»Prekleto, saj vojaki sploh nismo ljudje! Na cesti te nihče ne pogleda, vsi gledajo mimo, kot da te ni, v gostilni si vedno zadnji, kot da je tvoj denar manj vreden, nihče ti ne natoči p kozarec kot drugim gostom, nihče se s tabo ne pogovarja...« je rekel drugi.
»Tudi prisesti noče nihče. Kot da smo garjavi! Se teh 48 dni bomo že zdržali, potem pa ...«
»Veš, kaj se mi je zgodilo zad-. njič! Poslali so me v mesto. Bilo je
Taki smo
prekleto mrzlo in sem hotel v kavarni popiti kavo. Kar za točilno mizo sem naročil. Veš, kaj mi -je rekla na-takatica? Vprašala me je, če imam denar!! Ob meni je stalo že nekaj gostov, ki me prej sploh niso opazili, potem so me pa pogledovali, kot da se me hočejo dobro zapomniti. Najraje bi bil ušel!«
Tako sta se pogovarjala dovolj glasno, da ju je lahko slišal tudi natakar, ki se je smukal pri sosednjih mizah.
Gospa in gospod pri sosednji mizi sta vstala, natakar je priskočil na pomoč pri oblačenju, ju pospremil do vrat s prijaznim »vam je bilo všeč« in »hvala lepa« ter »lahko noč«, potem pa se vrnil k fantoma, ki sla še večerjala. Iz žepa je potegnil blok in denarnico z besedami:
»Računal bi!«
A. VITKOVIC
mm
CISTERNA Z VODO — Tik pred prazniki so cisterne ljubljanskega podjetja Snag* po ves dan razvažale vodo r predele črnomaljske občine, ki jih je prizadela suša. Na sliki: vodo natakajo sredi Črnomlja, voziti pa jo morajo več kilometrov daleč po zelo slabih cestah. Zgodilo se Je, da je cisterna, polna vode, obtičala na poti.
Foto: R. Bačer
dejavnost lahko povzamemo, da so lovci dobro gospodarili, vendar, da se pojavljajo tudi nekatere pomanjkljivosti s katerimi se je treba resno spoprijeti.
Največ so govorih o staležu divjadi. Ostro so obsodili početje nekaterih lovskih družin, ki prikazujejo večji sta-lež divjadi v svojih loviščih, z namenom, da jim je potem odobren večji odstrel. Nekateri lovci so celo opozorili, da niso redki primeri, da segajo pri nekateri divjadi že v bazo, kar pa se bo kmalu maščevalo. Premalo je načrtnosti tudi pri vlaganju divjadi, saj se je poskus s fazani slabo obnesel. Ker želijo obogatiti lovišča bodo pri vlaganju posvetili večjo pozornost raziskavam pogojev za življenje.
Veliko so govorili tudi o lovski etiki na katero nekateri lovci pozabljajo. Omenili so, da lovci na svojo roko streljajo medvede, potem pa jih puščajo v gozdovih. S tem delajo lovskemu turizmu veliko škodo.
Razprava je bila tudi o sodelovanju med turističnimi organizacijami in lovci ter povračilu škode, ki jo divjad povzroča kmetom. Menili so, da bi precej več naredili, če bi bila tesnejša povezava z gostinci, ki lahko prispevajo kakšen dinar za osvežitev lovišč.
S. DOKL
BREŽICE
Nejevolja pešcev
BREŽICE, 5. jan. — Brežice najbrž niso edino mesto, kjer dela ljudem preglavice visok sneg, toda malo bolj bi lahko poskrbeli za čiščenje pločnikov. Ponekod v srediišču mesta so sneg le za silo odmetali, da se dva pešca niti srečati nista mogla. Bilo je le nekaj redkih izjem, kjer je bil prehod neoviran, med njimi v torek, 5. januarja popoldne, pločnik pred Ljudsko potrošnjo in Turist hotelom ter še na nekaterih drugih mestih. Ce velja občinski odlok o obveznem čiščenju snega, potem bi morala inšpekcija to zabeležiti in ukrepati. Drugod po mestih je že tako, da lastniki oziroma upravljavca zgradb vzorne j e skrbijo za te stvari, sicer jim odmerijo kazen.
J. T.
Roparski napad
BELTINCI, 5. jan. — Miličniki te Beltinec so kmalu izsledili nasilneža, ki sta ponoči v tem kraju napadla 50-letnega Antona Kavaša, ga ranila ter mu odvzela denar nico z nekaj gotovine. Napa dalca sta bila domačina, 20 letni Avgust Smej in 17-letni A. S., ki se bosta zagovarjala pred sodiščem.	B. B.
V Ribnici se dogovarjajo o bolj urejenem financiranju te dejavnosti
Pri obrambni vzgoji prebivalstva so v ribniški občini doslej dosegli že lepe uspehe. že spomladi so pripravili nekaj predavanj, katerih se je udeležilo nad 3.000 obča-, nov. Teritorialne enote so imele nekaj vaj, pa tudi sicer se njeni pripadniki nenehno izobražujejo.
Sedaj izobražujejo nerazporejeno prebivalstvo. V naslednjih mesecih je na sporedu vrsta predavanj v osemnajstih krajih. Med 27. decembrom in 20. januarjem bodo imeli predavanja o aktualnih mednarodnih odnosih in družbeni samozaščiti, naslednje teme pa bodo obravnavali spomladi.
Posebej pereče je financiranje obrambne vzgoje in organizacije splošnega ljudskega odpora. Letos so v občini zbirali sredstva za financiranje skupnih potreb po načelu družbenega dogovora. Od tako zbranega denarja — računali so na 360.000 dinarjev — naj bi dobil sklad za teritorialno obrambo 76.500 dinarjev. Zal je bila realizacija družbenega dogovora daleč pod pričakovanji, zato je dobil sklad za teritorialno obrambo do konca novembra le
9.000	dinarjev. Sedaj se v občini dogovarjajo, da bi v naslednjem letu financiranje te dejavnosti povsem drugače uredili.
KRŠKO
Z zamudo v šolo
KRŠKO, 5. jan. — V osnovno šolo Krško se vozijo otroci te treh smeri: iz Dolenje vasi, iz Senovega in iz Zdol. Iz Dolenje vasi so zveze nor-mlane, iz Senovega pa so imeli avtobusi precej zamud. Na tej progi se vozijo učenci posebne šole. Teh je zaradi snega zelo malo pri pouku. Na Zdole avtobus včeraj ni peljal in včeraj otrok ni bilo v šolo. Danes se je napotil ponje, vendar ni tvegal vožnje nazaj, ker je cesta zelo slaba. Precej otrok kljub temu izostaja od pouka, saj morajo najbolj oddaljeni kar poldrugo uro peš do avtobusa. Otrokom, ki bodo zaradi snežnih razmer zamudili pouk, bodo nudili pozneje dodatno pomoč, da se bodo laže vključili v tekoče šolsko delo.
J. T.
V hribovske vasi avtobusi ne morejo
BREŽICE, 5. jan. — Zaradi neprevoznih cest so bili nekateri kraji še danes brez avtobusnih zvez. Tako tudi otroca iz oddaljenih vtisi in zaselkov niso mogli v šolo. V Mrzlavo vas, Sobenjo vas in na Ceri-no šolski avtobus ne vozi, pa tudi v Sromlje danes nd peljal. Včeraj se je napotil tja, a je še pred ciljem obstal v snegu in ga iz njega še niso izvlekli.
Avtobusno zvezo s Sromljami bodo obnovili šele potem, ko bo cesta prevozna. Na Veliko Dolino se prav tako ni mogoče pripeljati. Avtobus vozi zaenkrat le do Bregane. Hribovskih cest se vozniki izogibajo, seveda upravičeno, saj nihče ne želi obtičati v snegu.
Za šolski avtobus na progi Pečice—Artiče smo izvedeli, da je danes že normalno pe- ; ljal otroke v artiško šolo. se- ' veda le tiste, ki so zmogli pešačenje do Pečic in ki niso | preveč oddaljeni.	J. T. '
Snežni plugi orjejo
V Sloveniji imajo delavci cestnih podjetij povsod še dovolj dela — Na Primorskem je začela pihati burja
LJUBLJANA, 5. jan. V notranjosti Slovenije je danes skoraj ves dan povsod rahlo snežilo, tako da so delavci cestnih podjetij še vedno imeli dovplj dela. S Primorske pa poročajo, da ovira promet burja, ki je po nekajdnevnem premoru danes spet začela pihati.
LJUBLJANA — Na območju Ljubljane je danes padlo samo nekaj centimetrov snega, tako da so vse ceste prevozne. Delavci cestnega podjetja plužijo sneg ter posipajo ceste s peskom m soljo, le ponekod ne dovoljujejo prevoza s prikoličarji in vlačilci.
MARIBOR — Tudi na mariborskem območju so bile danes vse glavne ceste prevozne. Največ snega je doslej zapadlo na območju Ribnice n& Pohorju ter na območju od Ptuja do Stoperc. Klanci med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami so za za zdaj še prevozni, če pa bo še naprej snežilo, bodo morali na njih spet ustaviti promet s prikoličarji m vlačilci.
MURSKA SOBOTA — V Pomurju se je po sinočnjem hudem mrazu (minus 20 stopinj ) temperatura precej dvignila, tako da je bilo davi samo še minus 10 stopinj Celzija. Kljub ponovnim snežnim padavinam so vse glavne in krajevne ceste v Pomurju prevozne. Tudi promet čez mejne prehode na meji z Avstrijo in Madžarsko se normalno odvija. De-lavoi cestnega podjetja iz Murske Sobote s stroji sproti čistijo novozapadli sneg ter posipavajo ceste s peskom. Vsi avtobusi na medkrajevnih in mednarodnah progah vozijo brez zamud.
CELJE — Tudi na celjskem območju sproti čistijo sneg in posipavajo ceste. Stalne zapore veljajo za ceste med Šentvidom in Savodnjami pri Šoštanju ter na odseku ceste od planinskega doma do slapa Rinka v Logarski dolini. Neprevozni pa sta tudi cesti od Podplata prek Kostrivnice v Rogaško Slatino in iz Rogatca v Žetale.
KRANJ — Na Gorenjskem je ves dan po malem snežilo, vendar sneg v prometu nd povzročal večjih težav. Očiščena je tudi cesta proti mejnemu prehodu na Ljubelju. Največ snega je doslej na-melo prek Vršiča (229 cm).
NOVO MESTO — Na Dolenjskem so bile danes vse glavne ceste prevozne, tudi cesta čez Gorjance v Belo Krajino. Na Otočcu -pa so ustavljali vlačilce in prikoli-čarje, ki so bili namenjeni proti Postojni.
POSTOJNA — Na postaji milice v Postojni so nam povedali, da so bile danes ves dan tudi planinske ride prevozne za vsa lažja vozila, pre-
povedali pa so promet .z vlačilci in prikoličarji. Na območju Postojne je po malem snežilo in pihala je burja.
NOVA GORICA — V Novi Gorici je bila danes verjetno zima najmimejša, saj ni niti snežilo niti deževalo. Snega pa je samo toliko, kot da bi padla slana. Več dela imajo delavci na cestah okoli Tolmina, kjer je približno pol metra snega.
KOPER — Davi je na Primorskem spet pričela pihati burja. Kot so povedali na cestnem podjetju v Kopru, je začela na odsekih med Senožečami in Divačo spet nanašati zamete, prav tako pa tudi na drugih krajih, zlasti med Postojno in Rupo ter med Kozino in Rupo. Ekipe cestnega podjetja nenehno plužijo sneg. Navzlic temu pa so morali danes ponovno izločiti iz prometa tovornjake s prikolicami. Najtežje je ha odseku Senožeče—Divača. Na vsem tem območju je danes začelo dopoldne spet snežiti. Toda snega je zapadlo malo, pač pa veter raznaša snežinke ter ustvarja na cestah zamete. To je tudi poglavitni razlog za ovire, ki so danes ponovno nastale «a vseh cestah Primorske.
Prevoznost cest v tujini
Vse naše zdomce, ki se te dni s svojimi avtomobili vračajo na delo v tujino, gotovo zanima kakšne so ceste na tujem po tolikšnem snegu. Tisti, ki se peljejo na sever, lahko gredo čez Štajersko ali pa čez Gorenjsko. Gorenjski poti sta le dve: skozi predor Ljubelj, ali pa po ovinku čez Jesenice, Trbiž in na Beljak. Ceste skozi Avstrijo na Bavarsko in naprej po zvezni republiki Nemčiji so prevozne.
Kdor pa služi kruh v Švici naj se pelje čez severno Italijo skozi Como ter naprej do Luga-na. Ker je prelaz St. Got-thard zasnežen, je treba avto naložiti v kraju Air-olo na vlak- Ta ga bo prepeljal skozi predor na drugo stran, odkoder je potem prosta pot v Bern, Luzern, Zttrich ali drugam. Druga možna pot, ki pa je daljša, je pot čez severno Italijo, po dolini Aosta, skozi predor Mont Blanc do Chain on ixa, od tam pa v Ženevo in naprej.
I. P.
Strahoten zločin
DOBOJ, 5. jan. (Tanjug) — V vasi Lončari (v občini Te-šanj pri Dobo ju) se je danes dopoldne pripetil hud zločin. Mato Mandič je umoril svojo ženo in dva otroka, potem pa je naredil samomor. Zakaj in kako se je to zgodilo, še ni znano, ker se skupna komisija okrožnega sodišča, tožilstva in sekretariata za notranje zadeve v Dobo ju zaradi zametov še nj vrnila.
nifllNV
TOBiSKA TRIBUNA
Zastave na ladjah
Ladji Postojna in Portorož plujeta pod slovensko zastavo za japonsko firmo NYK. Splošna plovba ju je dala v najem. Za naše podjetje sta pluli z zgubo, Japonci pa so nadvse zadovoljni Na devetih straneh je glasilo japonske ladijske družbe zapelo našim pomorščakom tudi tak slavospev:
»Ladja Postojna je zelo lepa, posadka pa je odlična in se razume na trgovino z Južno Ameriko. Zadovoljen sem z njihovim delom pod nadzorstvom njihovega poveljnika. Upam, da bomo s to čudovito ladjo in posadko Imeli v prihodnosti še več tovora in potovanj,« govori mr. Komoda, šef linije za Karibsko morje in Južno Ameriko.
Našim ladjarskim podjetjem so domači predpisi Scila, svetovno tržišče pa Karibda. Doma ne morejo kupiti ladij niti za devize, ker jih domače ladjedelnice raje gradijo za tuje družbe, zato jih morajo kupovati v tujini. In plačevati za uvoz ladij carino! Potem morajo vsako leto plačati še deset milijonov novih dinarjev (velja za Splošno plovbo) prispevka za energetiko, tuje družbe (in tudi nekatere jugoslovanske), pa tega Izdatka sploh ne poznajo. Naša ladjarska podjetja morajo konkurirati svetovnim družbam, voziti morajo tovor za enako ceno kot drugi, čeprav plačujejo več prispevkov.
Nekatera jugoslovanska ladiarska pod.ietia so se že znašla: registrirala so ladie v Panami in tako so postala enakopravna tujim družbam.
Vprašali smo generalnega direktorja Splošne plovbe Gregoria Tršarja:
»Zakaj pa ne bi registrirali ladij v tujini, kot so to že storile nekatere jugoslovanske pomorske družbe? Ce bi pluli pod panamsko zastavo, bi se izognili mnogim dajatvam, posadko bi lahko bolje plačali, o pri-soevkih za energetiko in o carini pa ne bi imeli več skrbi.«
Odgovor v današnji Tedenski tribuni.
ilillli:
SMUČANJE V AVSTRIJI
NASSFELD
VSAKO NEDELJO ZA VES DAN ZA 80 DINARJEV
7 dni
hotel A kat. 900.-
hotel B kat. 850.-
PRIJAVE
INFORMACIJE
globtour
LJUBLJANA
globtour
LJUBLJANA
NA JELSETVCU NESTRPNO ČAKAJO NA NOVO ŠOLO — Na Jelševcu na Trebelanskem montažerji škofjeloškega podjetja Jelovica končujejo montažo nove osnovne šole. Postavili so jo blizu stare šole, ki je že zdavnaj odslužena. Nova montažna šola bo imela lepe velike učilnice, kabinete in centralno ogrevanje. V načrtu je tudi nova montažna šola v Trebelnem, saj je bivanje v tamkajšnji sto let stari šoli vse prej kot prijetno.
Foto: J. K.
Turizem na rakovi poti
V Goričah nad Kranjem je dejavnost turističnega društva povsem zamrla
Načrte uresničujejo
Trbovlje: Strojna tovarna in Investicijski biroji bosta skupaj gradila obrat STT
Snežni plugi orjejo
SMUČANJE V AVSTRIJI
NASSFELD
VSAKO NEDELJO ZA VES DAN ZA 80 DINARJEV
7 dni
hotel A kat. 900.-
hotel B kat. 850.-
PRIJAVE
INFORMACIJE
Konec decembra je zasedal svet Strojne tovarne Trbovlje. Na zasedanju so sprejeli nekaj pomembnjh oklepov, med katerimi je treba omeniti sklep, s katerim delavski svet pooblašča vodstvo podjetja, da podpiše pogodbo z Investicijskimi biroji Trbovlje, s katero se delovni organizaciji sporazumeta o skupnem vlaganju sredstev za oblikovanje novega obrata pri Strojni tovarni.
TRŽIČ
Obisk v karavli — V soboto, 2. januarja so člani folklorne skupine Karavanke iz Tržiča obiskali vojake v karavli na Ljubelju. Vojaki so jih povabili ob njihovem prazniku dnevu JLA. Svojim gostom so pripovedovali o svojem življenju v karavl:, mladi obiskovalci pa so vojakom pripovedovali o svojih nastopih doma in v tujini, pa tudi o življenju v Tržiču. Srečanje so zaključili z glasbo in plesom.
TRBOVLJE
Toplarna bo začela redno delati — Zadnje dni preteklega leta so monterji tovarne parnih kotlov iz Zagreba končaj! montažo kotla v novozgrajeni toplarni Zasavskih premogovnikov v Trbovl-ah. Hkrati so začeli s poskusnim ogrevanjem naprav. Toplarna bo s polovično zmogljivostjo služila rudniški opekami za sušenje opeke, ogrevala pa bo tudi stanovanjske stolpnice in poslovne zgradbe na Trgu revolucije.
LITIJA
Predavanje za starše osmošolcev — Danes ob 16. uri bo v osnovni šoli Dušan Kveder—Tomaž predavanje za starše učencev osmega razreda. O pravilni izbiri poklica glede na sposobnost otroka bo govorila psihologinja Friderika Mič-č iz Trbovelj.
VRHNIKA
Imenovanje — Za tržna inšpektorja na območju občine Vrhnika sta bila imenovana Zdravko Rihar in Alojz We-ber iz Ljubljane.
Obnova mostu čez Ljubljanico — Most čez Ljubljanico na lošči, ki je v slabem srtan.ru, bodo letos obnovili. Treba ee bo tudi odločiti, ali naj bo most samo za pešce ali tudi za avtomobile.
Turizem se v zadnjem času iz večjih središč vse bolj širi tudi na podeželje, hkrati pa so veča število turističnih društev, ki so ena najpomembnejših organiziranih oblik te dejavnosti. V takem razmahu pa korak tu in tam tudi zastane. Na Gorenjskem je delo turističnega društva pred leti zamrlo na Posavcu pri Otočah, sedaj pa še v Goričah nad Kranjem.
V turističnem društvu v Goričah, ki je med najmlajšimi v kranjski občini, so sicer pokazali precej volje do dela. Število članov so povečali na 200, založili barvno razglednico kraja in skrbeli za olepšavo naselij. Pridobili so tudi več zasebnih turističnih sob in uredili prehrano za tuje goste ter si prizadevali, da bi v vasi odprli še eno zasebno gostilno. Razen tega so govorili o graditvi kopalnega bazena in drugih načrtih, z uresničitvijo katerih bi poživili turizem na svojem območju.
Prav tedaj, ko so bili turistični delavci najbolj zagreti za delo pa so na sosednjem Golniku, ki je bil v okviru goriškega turističnega društva, ustanovili svojega. Kasneje se je od Gorič odcepil še Trstenik in se priključil
»Zelenica” na novi poti
Tržič: ali bo gostinsko podjetje najprej pričelo graditi hotel v Tržiču ali motel v Bistrici pri Tržiču?
Minilo je štirinajst mesecev odkar sta se združili obe gostinski podjetji v Tržiču. Pravzaprav se je »Gostinsko podjetje Tržič«, ki je imelo 320.000 dinarjev izgube pridružilo gostinskemu podjetju »Zelenica« v Tržiču. Sedaj ima to skupno podjetje »Zelenica« enotno upravo, zmanjšali so tudi število zaposlenih, tako da Je sedaj v desetih lokalih »Zelenice« zaposlenih 43 ljudi. Podjetje sedaj posluje rentabilno, dolg 320.000 dinarjev, ki ga je imelo nekdanje »Gostinsko podjetje Tržič« pa morajo vrniti v desetih letih.
Pred dvema mesecema je podjetje »Zelenica« dobilo novo direktorico, ki si zelo prizadeva, da bi se nekatere stvari v tržiškem gostinstvu izboljšale. Tako skušajo v
podjetju izboljšati postrežbo, saj je nekaj uslužbencev opravilo tečaj na gostinski šoli na Bledu, da bi se strokovno izpopolnili. V podjetju so za 30 odstotkov zvišali osebne dohodke, kar naj bi tudi pripomoglo k boljši postrežbi.
tudi težave, saj so razen enega lokala vsi v starih stavbah. Rekonstrukoija pa bi bila zelo draga in se verjetno ne bi izplačala. Edini nov lokal je gostišče Apollo, ki je staro nekaj več kot eno leto, pa že posluje rentabilno.
Sedaj imajo v načrtu graditev hotela v Tržiču ali pa motel v Bistrici pri Tržiču. Ker se zavedajo, da ne bodo imeli dovolj denarja za oboje hkrati, se morajo odločiti naj-
Podjetje »Zelenica« pa ima ; prej za eno. Vsak od obeh
omenjenih objektov ima svoje prednosti. Motel v Bistrici bi prinašal predvsem devize, saj hi stal ob avtocesti na Ljubelj in bi se tam ustavljali predvsem tuja turisti, toda tam en lokal že je, le da nima ležišč.
Hotel v Tržiču pa bi bil ravno tako potreben, saj v Tržiču, kljub temu, da je turistično precej razvit, ni nobenega hotela. Turizem naj bi v bližnji prihodnosti postal druga najpomembnejša gospodarska panoga takoj za industrijo. Podjetje »Zelenica« pa ima sedaj na razpolago le 17 sob z 32 posteljami.
Razgovori med gostinskim podjetjem »Zelenica« in kranjsko oziroma ljubljansko banko o možnosti kreditiranja novega gostinskega objekta v Tržiču že potekajo.
N. AHAČIČ
turističnemu društvu na Beli pri Preddvoru.
Odločitvi sosednjih krajev nista le močno skrčili območje delovanja turističnega društva v Goričah, marveč sta vodstvu društva tudi vzeli skoraj vso voljo do dela. Videti je, da je bila razcepitev sil tokrat le prehud udarec, od katerega si bodo v Goričah le težko opomogli.
Po odceptivi je namreč turistična dejavnost v tem kra-
TRŽIČ
Stanovanja v domu oskrbovancev
Lani poleti je občinska skupščina v Tržiču ukinila zavod doma oskrbovancev. Ljudi so premestili v domova v Fodbrdem na Primorskem in na Jesenicah, premoženje pa 90 nameravali prodati. Medtem ko so za večino opreme in drugih nepremičnin uspeli dobiti kupce, za zgradbe in zemljišča ni bilo zanimanja.
Na zadnji seji občinske skupščine so se zato odločili, da bo občina stavbe in zemljo kar obdržala. V zgradbi bodo uredili preprostejša ln cenejša stanovanja, njive, travnike in sadovnjake pa bodo dali v najem. Razen tega so sklenili, da bo tržiška občina prispevala 150.000 dinarjev h graditvi novega doma oskrbovancev na Jesenicah. Več kot polovico so že plačali, približno 70.000 dinarjev pa bodo zagotovili v letošnjem proračunu. Ta delež jim bodo kasneje poračunali z oskrbnino.	L. S.
KRŠKO
NAPISNA TABLA NA BLEDU OPOZARJA MIMOIDOČE NA MUZEJE NA BLEJSKEM GRADU, V BEGUNJAH, V RADOVLJICI IN V KROPI.
Foto: E. Selhaus
Z zamudo v šolo
KRŠKO, 5. jan. — V osnovno šolo Krško se vozijo otro-oi iz treh smeri: iz Dolenje vasi, iz Senovega in iz Zdol. Iz Dolenje vasi so zveze nor-mlane, iz Senovega pa so imeli avtobusi precej zamud. Na tej progi se vozi jo učenci posebne šole. Teh je zaradi snega zelo malo pri pouku. Na Zdole avtobus včeraj ni peljal in včeraj otrok ni bilo v šolo. Danes se je napotil ponje, vendar ni tvegal vožnje nazaj, ker je cesta zelo slaba. Precej otrok kljub temu izostaja od pouka, saj morajo najbolj oddaljeni kar poldrugo uro peš do avtobusa. Otrokom, ki bodo zaradi snežnih razmer zamudili pouk, bodo nudili pozneje dodatno pomoč, da se bodo laže vključili v tekoče šolsko delo.
J. T.
Avtobus obstal na železniški progi
DOBOVA, 5. jan. — Približ no ob 11.30 uri se je danes z Bizeljskega vračal avtobus v Brežice. Na prehodu čez železniško progo je zaradi velikih količin snega obstal in ni mogel več speljati dalje. Potnikov se Je polotil strah, ko so opazili, da Jim prihaja nasproti lokomotiva. Hitro so poskakali iz avtobusa. Na srečo se je vse izteklo brez nezgode. Lokomotiva je bila ena tistih, ki so jih na postaji premeščali na druge tire. Toda lahko bi iz katere-koli smeri pripeljal brzec ali kak drugi vlak Avtobus, ki ga jo vozil Stefan Pintarič, so nato z lopatami rešili iz zagate. Oh tem ostane odprto vprašanje, kdo Je kriv. da je bil prehod čez progo tako slabo očiščen.
J. T.
ju usahnila. Zasebnih tujskih sob ni več, saj jih je nazadnje odpovedal celo edini gostilničar. Prehrana za goste zadnji čas ni bila več urejena, zato so morali hoditi na ko-
Prve
zimske
težave
Na Gorenjskem se pred njimi niso takoj znašli
Prvi dnevi letošnje zimske sezone so za nami. Snega, ki smo ga tako težko čakali, je kar precej zapadlo in to ravno v času, ko je bilo čiščenje zaradi praznikov otežkočeno. Na Gorenjskem je bilo v prazničnih dneh povsod polno, povsod veselo in lahko rečemo, da so bili gostje v glav nem zelo zadovoljni.
Med prazniki je bilo po vseh naših zimoviščih veliko mladine, iz Ljubljane, Zagreba in Beograda pa tudi iz tujine, največ iz Italije in Nemčije. Nekaj pa je bilo tudi Holandcev.
Kaj so' nam pokazali že ti prvi dnevi zime?
Ce smo že zgradili in postavili vrsto žičnic, če vzdržujemo številna smučišča, pa smo pozabili na ureditev samih vasi, naselij, naših zim-sko-športnih centrov. Pri tem mislimo na neočiščene poti, sprehajališča itd. Redko katero parkirišče ob naših hotelih je bilo v teh dneh očiščeno kot bi bilo treba — bili so pač prazniki — vendar gosti so le morali domov in so imeli pri tem kup nepotrebnih težav. Ni dežurnih avto-servisov, ki so še kako potrebni, saj so le redki hoteli, ki premorejo garaže za avtomobile. Tudi dostopi do smučišč so neurejeni.
Na Bledu na primer pa so lani napravili velik korak naprej v ureditvi dostopov in čiščenju jezerske zaledenele ploskve.
B. B.
V hribovske vasi avtobusi ne morejo
BREŽICE, 5. jan. — Zaradi neprevoznih cest so bili nekateri kraji še danes brez avtobusnih zvez. Tako tudi otroci lz oddaljenih vasi in zaselkov niso mogli v šolo. V Mrzlovo vas, sobenjo vas in na Ceri-no šolski avtobus ne vozi, pa tudi v Sromlje danes ni peljal. Včeraj se je napotil tja, a je še pred ciljem obstal v snegu in ga iz njega še niso izvlekli.
Avtobusno zvezo s Sromljami bodo obnovili šele potem, ko bo cesta prevozna. Na Veliko Dolino se prav tako ni mogoče pripeljati. Avtobus vozi zaenkrat le do Bregane. Hribovskih cest se vozniki tzogibajo, seveda upravičeno, saj nihče ne želi obtičati v snegu.
Za šolski avtobus na progi Pečice—Artiče smo izvedeli, da Je danes že normalno peljal otroke v artiško šolo, seveda le tiste, ki so zmogli pešačenje do Pečic in ki niso preveč oddaljeni.	J. T.
silo v Kranj ali kam drugam.
-Za razna turistična predavanja ni bilo zanimanja, saj se je na primer hortikulturnega udeležilo le 5 ljudi.
Po vsem tem za letošnje leto niti niso nameravali pripraviti predračuna in ne zaprositi občine za dotacijo, ker so računali na ukinitev društva. O tem se še niso odločili. Ce pa bodo sklenili, da turizma le ne bi spustili iz rok, bodo morda še v tem mesecu organizirali občni zbor turističnega društva in izvolili novo vodstvo.
L. S.
Roparski napad
BELTINCI, 5. jan. — Miličniki iz Beltinec so kmalu izsledili nasilneža, ki sta ponoči v tem kraju napadla 50-letnega Antona Kavaša, ga ranila ter mu odvzela denarnico z nekaj gotovine. Napadalca sta bila domačina, 20 letni Avgust Smej in 17-letni A. S., ki se bosta zagovarjala pred sodiščem.	B. B.
Bo dovolj denarja za knjižnice?
V Zasavju prepočasi polnijo police z novimi knjižnimi izdajami
Zaradi podražitev zasavske knjižnice niso lani nakupile toliko novih izvodov knjig, kot so predvidevale, zato tudi ni kdove koliko poraslo število bralcev. Uprave knjižnic so za leto 1971 predlagale občinskim skupščinam, naj bi v proračunih za njihovo dejavnost predvideli več denarja.
Vse kaže, da bodo imele novoustanovljene kulturne skupnosti v Zasavju veliko vlogo pri nadaljnji razširitvi dejavnosti občinskih in drugih
1 knjižnic. Uprave teh ustanov namreč pričakujejo več pomoči predvsem v zvezi z nakupovanjem novih knjig. Izkušnje kažejo in lanska praksa je to ponovno potrdila, da se .utegnejo vrste stalnih bravcev bistveno razredčiti, če knjižnice ne bodo bolj bogato založene. Za trboveljsko ali zagorsko občinsko knjižnico letni nakup približno 400 do 600 novih knjig že pomeni stagnaoijo, kajti praviloma bi morali uvrstiti na njihove police letno najmanj 1000 do 1.300 novih izvodov čtiva vseh vrst, leposlovnega in drugega, predvsem pa knjig za naj-mlajše.
Uprave občinskih knjižnic ugotavljajo, da so se lani knjige podražile povprečno za 25 do 30 odstotkov: vse kaže-da se cene tem kulturnim dobrinam tudi leta 1971 ne bodo ustalile. In ker doma-lega vse slovenske založniške hiše napovedujejo dokaj širok izbor novih del, predvsem prevodov, se v Zasavju upravičeno sprašujejo, ali bodo sploh lahko kupovali vse nove zbirke, vsaj v treh, štirih izvodih, ne pa v enem, največ dveh, kot je bil to primer lani. Današnji obiskovalec knjižnic želi prebrati novo knjigo takoj po izidu ali pa čimprej in če mu v knjižnicah ne morejo ustreči, pač ne bo več Jako pogost gost v teh ustanovah Prav to pa bi bilo za knjižnice velika izguba in zmanjševanje njenega pomembnega poslanstva Zasavske knjižnice pričakujejo torej širše družbene podpore pri svojem nadaljnjem delovanju.	M. V.
V Sloveniji imajo delavci cestnih podjetij povsod še dovolj dela — Na Primorskem je začela pihati burja
Gre namreč za obrat industrijske izdelave orodja po programu zahodnonemške firme Siemens. V obeh podjetjih veliko pričakujejo od novega obrata. Predvsem gre za odpiranje novih delovnih mest za kvalificirane in visokokvalificirane delavce kovinske stroke. V obratu bodo lahko zaposlili dobršen del tistih delavcev, ki so sedaj na moti-
Avtobus trčil v osebni avtomobil
MARIBOR, 5. jan. — Včeraj se je primerila na cesti prvega reda v Razvanju huda prometna nesreča. Kulič Franc iz Mačkovcev je vozil avtobus iz Maribora proti Slovenski Bistrici. V Razvanju je zadel s prednjim delom avtobusa v avtomobil Franca Kranjca, ki je stal na desni strani cestišča. Pri nesreči je bil laže poškodovan Mariborčan Franc Kranjc, huje pa njegova sopotnica Verden Marija iz Zgornjih Hoč, ki so jo prepeljali v mariborsko bolnišnico. S. M.
tažnih delih pri omenjeni tvrdki in drugod. Pridobili pa bodo tudi dragocena izkustva na področju industrijske izdelave orodja, ki jim bodo koristila pri proizvodnji orodja za potrebe lastne proizvodnje.
V pogledu vlaganja sredstev so se dogovorili da bo SIT prispevala 70 odstotkov, IBT pa 30 odstotkov potrebnih sredstev.
Obrat bodo postavili v dveb fazah. Za prvo fazo predvidevajo, da bo potrebno 10 milijonov dinarjev, za drugo pa nadaljnjih 12 milijonov dinarjev.	J. S.
Hud padec mopedista
MURSKA SOBOTA, 5. jan. — Včeraj popoldne se je na cesti med Mursko Soboto in Tišino hudo ponesrečil mopedist, 16-letni Drago Kiseljak iz Gradišča pri Murski Soboti. Kiseljaka je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levem ovinku na poledeneli cesti in je močno padel. Pri tem se je hudo ranil in se zdravi v soboški bolnišnici.
E. B.
V nekaj vrstah
LJUBLJANA, 5. jan. V notranjosti Slovenije je danes skoraj ves dan povsod rahlo snežilo, tako da so delavci cestnih podjetij še vedno "imeli dovolj dela. S Primorske pa poročajo, da ovira promet burja, ki je po nekajdnevnem premoru danes spet začela pihati.
LJUBLJANA — Na območju Ljubljane je danes padlo samo nekaj centimetrov snega, tako da so vse oeste prevozne. Delavci cestnega podjetja plužijo sneg ter posipajo ceste s peskom in soljo, le ponekod ne dovoljujejo prevoza s priikoličarji in vlačilci.
MARIBOR — Tudi na mariborskem območju so bile danes vse glavne ceste prevozne. Največ snega je doslej zapadlo na območju Ribnice na Pohorju ter na območju od Ptuja do Stoperc. Klanci med Slovensko Bistrico m Slovenskimi Konjicami so za za zdaj še prevozni, če pa bo še naprej snežilo, 1 bodo morali na njih spet ustaviti promet s prikoličarji m vlačilci.
MURSKA SOBOTA — V Pomurju se je po sinočnjem hudem mrazu (minus 20 stopinj ) temperatura precej dvignila, tako da je bilo davi samo še minus 10 stopinj Celzija. Kljub ponovnim snežnim padavinam so vse glavne in krajevne ceste v Pomurju prevozne. Tudi promet čez mejne prehode na meji z Avstrijo ln Madžarsko se normalno odvija. Delavci cestnega podjetja iz Murske Sobote s stroji sproti čistijo novozapadli sneg ter posipavajo ceste s peskom. Vsi avtobus: na medkrajevnih in mednarodnih progah vozijo brez zamud.
CELJE — Tudi na celjskem območju sproti čistijo sneg in posipavajo ceste. Stalne zapore veljajo za ceste med Šentvidom in Savodnjami pri Šoštanju ter na odseku ceste od planinskega doma do slapa Rinka v Logarski dolini. Neprevozni pa sta tudi cesti od Podplata prek Kostrivnice v Rogaško Slatino in iz Rogatca v Žetale.
KRANJ — Na Gorenjskem je ves dan po malem snežilo, vendar sneg v prometu ni povzročal večjih težav. Očiščena je tudi cesta proti mejnemu prehodu na Ljubelju. Največ snega je doslej na-melo prek Vršiča (229 cm).
NOVO MESTO — Na Dolenjskem so bile danes vse glavne ceste prevozne, tudi cesta čez Gorjance v Belo Krajino. Na Otočcu pa so ustavljali vlačilce in prikoli-čarje, ki so bili namenjeni proti Postojni.
POSTOJNA — Na postaji milice v Postojni so nam povedali, da so bile danes ves dan tudi planinske ride prevozne za vsa lažja vozila, pre-
Strahoten zločin
DOBOJ, 5. jan. (Tanjug) — V vasi Lončari (v občini Te-šanj pn Dobo ju) se je danes dopoldne pripetil hud zločin Mato Mandič je umoril svojo ženo in dva otroka, potem pa je naredil samomor. Zakaj in kako se je to zgodilo, še ni znano, ker se skupna komisija okrožnega sodišča, tožilstva in sekretariata za notranje zadeve v Doboju zaradi zametov še m vrnila.
povedali pa so promet z vlačilci in prikoličarji. Na območju Postojne je po malem snežilo in pihala je burja.
NOVA GORICA — V Novi Gorici je bila danes verjetno zima najmimejša, saj ni nitd snežilo niti deževalo. Snega pa je samo toliko, kot da bi padla slana. Več dela imajo delavci na cestah okoli Tolmina, kjer je približno pol metra snega.
KOPER — Davi je na Primorskem spet pričela pihati burja. Kot so povedali na cestnem podjetju v Kopru, je začela na odsekih med Senožečami in Divačo spet nanašati zamete, prav tako pa I tudi na drugih krajih, zlasti med Postojno in Rupo ter med Kozino in Rupo. Ekipe cestnega podjetja nenehno piužijo sneg. Navzlic temu pa so morali danes ponovno izločiti iz prometa tovornjake s prikolicami. Najtežje je na odseku Senožeče—Divača. Na vsem tam območju je danes začelo dopoldne spet snežiti. Toda snega je zapadlo malo, pač pa veter raznaša snežinke ter ustvarja na cestah zamete. To je tudi poglavitni razlog za ovire, ki so danes ponovno nastale na vseh cestah Primorske.
Prevoznost cest v tujini
Vse naše zdomce, ki se te dni s svojimi avtomobili vračajo na delo v tujino, gotovo zanima kakšne so ceste na tujem po tolikšnem snegu. Tisti, ki se peljejo na sever, lahko gredo čez štajersko ali pa čez Gorenjsko. Gorenjski poti sta le dve: skozi predor Ljubelj, ali pa po ovinku čez Jesenice, Trbiž in na Beljak. Ceste skozi Avstrijo na Bavarsko in naprej po zvezni republiki Nemčiji so prevozne.
Kdor pa služi kruh v Švici naj se pelje čez severno Italijo skozi Como ter naprej do Luga-na. Ker je prelaz St. Got-thard zasnežen, je treba avto naložiti v kraju Air-olo na vlak- Ta ga bo prepeljal skozi predor na drugo stran, odkoder je potem prosta pot v Bern, Luzern, Ziirich ali drugam. Druga možna pot, ki pa je daljša, je pot čez severno Italijo, po dolini Aosta, skozi predor Mont Blanc do Cha-monixa. od tam pa v Ženevo in naprej.
I. P.
H TEIH II
Zastave na ladjah
Ladji Postojna in Portorož plujeta pod slovensko zastavo za japonsko firmo NYK. Splošna plovba ju je dala v najem. Za naše podjetje sta pluli z zgubo, Japonci pa so nadvse zadovoljni Na devetih straneh je glasilo japonske ladijske družbe zapelo našim pomorščakom tudi tak slavospev:
»Ladja Postojna je zelo lepa. posadka pa je odlična ln se razume na trgovino z Južno Ameriko. Zadovoljen sem z njihovim delom pod nadzorstvom njihovega poveljnika. Upam, da bomo s to čudovito ladjo in posadko imeli v prihodnosti še več tovora in potovanj,« govori mr. Komoda, šef linije za Karibsko morje in Južno Ameriko.
Našim ladjarskim podjetjem so domači predpisi Scila, svetovno tržišče pa Karibda. Doma ne morejo kupiti ladij niti za devize, ker jih domače ladjedelnice raje gradijo za tuje družbe, zato jih morajo kupovati v tujini. In plačevati za uvoz ladij carino! Potem morajo vsako leto plačati še deset milijonov novih dinarjev (velja za Splošno plovbo) prispevka za energetiko, tuje družbe (in tudi nekatere jugoslovanske), pa tega Izdatka sploh ne poznajo. Naša ladjarska podjetja morajo konkurirati svetovnim družbam, voziti morajo tovor za enako ceno kot drugi, čeprav plačujejo več prispevkov.
Nekatera jugoslovanska ladlarska podjetin so se že znašla: registrirala so ladie v Panami in tako so postala enakopravna tujim družbam.
Vprašali smo generalnega direktorja Splošne plovbe Gregorja Tršarja:
»Zakaj pa ne bi registrirali ladij v tujini, kot so to že storile nekatere jugoslovanske pomorske družbe? Ce bi pluli pod panamsko zastavo, bi se izognili mno-eim dajatvam, posadko bi lahko bolje plačali, o pri soevkih za energetiko in o carini pa ne bi imeli več skrbi.«
Odgovor v današnji Tedenski tribuni.
S POHORJA POROČAJO: Evgen Bergant, Jože Dekleva in Zdeno Vahtar, fotografije: Bogo Čerin
Drugič: Francozinja
V veleslalomu na Pohorju zmagala Mačehi jeva pred tremi Avstrijkami - Popoln uspeh avstrijskih smučark v kombinaciji - Cizejeva 53. v veleslalomu
DUŠAN SENČAR
V treh vlogah
MARIBOR, 4. jan. — Dušan Senčar je bil tudi tokrat ena iamed najbolj zaposlenih osebnosti na pohorskem tekmovanju. In seveda najodločilnejših. Za razgovor smo ga naprosili ▼ vseh treh njegovih vlogah.
Kot predsednik organizacijskega komiteja je dejal: »Zelo zadovoljni smo s prireditvijo, saj nam je povsem uspela. Seveda je bilo tudi nekaj drobnih pomanjkljivosti, ki pa vsekakor niso bile odločilne. Po izredno neugodnem vremenu je bilo le s skrajnim naporom sploh mogoče izvesti tekmovanje. Novozapadli sneg nam je pri tem še oteževal ^položaj. Ob pomoči vojakov »mo namreč veleslalomsko progo pripravili že prej in če te podlage ne bi bilo. proga danes navzlic novozapadlemu snegu ne bi vzdržala. Vsi tuji udeleženci so bili z organizacijo tekmovanja in bivanjem pri nas zelo zadovoljni ir tudi uradni delegati FIS so nam izrekli same pohvale.«
Kot ugleden mednarodni strokovnjak in član komisij. FIS je Dušan Senčar dejal: »Tekmovanje na Pohorju, ki je v obeh disciplinah štelo za svetovni pokal, je pokazalo, da premoč Francozinj ni več tako velika, kot je kazalo ob začetku sezone. Avstrijke. Američanke in Kanadčanke so poskrbele. da bo letošnje tekmovanje za svetovni pokal izredno zanimivo. Kar zadeva posameznice, je treba poudariti. da vse vozijo izredno zagnano in borbeno, kar tudi pojasnhiie veliko število diskvalifikacij v slalomu. Vsaka tekmovalka juriša samo na najvišja mesta . . .«
Kot zvezni kapetan jugoslovanskih alpskih smučarjev pa je bila njegova ocena taka: »Brez poškodovane Žurajeve je bila naša ekipa zelo oslabljena. Cizejeva se je vsekakor izkazala, mladim pa še manjka izkušenj. Sicer pa naj svoje mnenje pove še trener Milan Bernik«
In ocena tega: »Več skorajda nismo mogli pričakovati. Seveda smo si želeli, da bi čimveč naših tekmovalk doseglo mejo 80 točk. ki je pogoj za nastopanje na vetatuh za svetovni pokal, a če se je to posrečilo samo Cizejevi, je to nazadnje tudi realno.«
MARIBOR, 5. jan. Z zmago 20-letne Francoise Mačehi na današnjem pohorskem veleslalomu so francoske smučarke vendarle popravile vtis po včerajšnjem porazu v slalomu. Toda naj več ji uspeh na 8. tekmovanju za »Zlato lisico« na Pohorju pripada avstrijski reprezentanci, ki je osvojila vse tri lisice: zmagovalka slaloma Proll je bila prva v kombinaciji, se pravi, da odhaja iz Maribora prvikrat z zlato lisico, Rauterjeva je druga, njena je srebrna lisica, Gablova pa je za tretje mesto v kombinaciji dobila bronasto. Najhitrejša med domačimi reprezentantkami je bila tudi danes Mariborčanka Tanja Cizej, ki je zasedla v konkurenci 74 tekmovalk iz 12 držav 53. mesto.
Po včerajšnjem prekrasnem vremenu. ko je Pohorje sijalo v zimskem soncu, je danes spet začelo snežiti. A to ni niti za trohico vplivalo na bojevito razpoloženje med najboljšimi alpskimi smučar-kami na svetu.
Napetost pred začetkom zadnje tekme letošnje pohorske prireditve je bila tem večja, saj je bdi na vrsta prvi veleslalom letošnje sezone za točke svetovnega pokala.
Nove možnosti v maratonskem boju za točke! Prav zato so si tekmovalke kar najbolj skrbno ogledale 1400 m dolgo progo, na kateri je Branikov trener Filip Gartner zasadil 54 vratič. Žreb je bil tokrat naklonjen Gablov! s prvo štartno številko, in naprej Mačehijevi, Mittermaierjevi, Galici, Cliffordovi, Barbari Cochran, Rauterjevi in Prbllovi, ki so imele najboljše številke. Na dlani je bilo, da bosta uvodna časa Geblove — 1:32,81 in Mačehi j eve — 1:32,23 težko dosegljiva. Zakaj, presmučati progo hitreje kot izvrstna Francozinja Mačehi, ki je imela vrh tega še prednost ugodnega štartnega mesta, bi bil že velik uspeh, prav za prav že kar presenečenje.
In presenečenja ni bilo. Nemka Mittermaier, ki se ji je včeraj nasmihala slalomska zmaga. je imela že več kot dve sekundi zaostanka za vodilno Francozinjo. Angležinja Galica s četrto štartno številko je bila na prvem delu proge -eicer izredno hitra, a na odločilni strmini si je nabrala še za spoznanje več zaostanka kot Mittermaierjeva. Svetovna prvakinja v veleslalomu in zmagovalka prvega slaloma letošnje sezone v Val d'Iseru, Kanadčanka Betsy Clifford, ki Je bila tudi na Pohorju ena poglavitnih kand.datk za naj večji uspeh, z doseženim časom ni mogla več misliti na eno izmed najboljših mest. Tako je šlo tudi naprej: Barbara Cochran je še bolj zaostala, Bemi Rauter se je sicer približala vrhu, še bolj pa zmagovalka slaloma Annemarie Prhli, toda Mačehi in Gabi sta prepričljivo vodili. Vse je kazalo, da bo tako tu-i ostalo.
Toda zmagovalka Mačehi, bronasta kolajna v veleslalomu na SP v Val Gardeni, je še vedno zmajevala z glavo. Že so bile na*cilju vse tekmice iz prve Jakostne skupine, a Francoise še vedno ni marala seči v roke. ki so ji hotele čestitati k zmagi.
»Ne še, nisem še zmagala. Na štartu čaka s številko 28 še Isa-belle Mir«, je Mačehi jeva odklanjala vse Čestitke.
Bolj ko so ji kolegice in drugi v njeni bližini dopovedovali, da s tako visoko štartno številko Mir ne more upati na kaj posebnega, bolj je zmagovalka vztrajala pri svojem. Sele ko je rdečelasa francoska reprezentantka »Mirabelle«,
VPIŠITE SPLOŠNO POSOJILO!
I C M
trm
KIKINDA
• toza. marKoviO*
POGOJI:
letne obresti 10 odst.
obresti tečejo od dneva vplačila
realizacijo obveznic se lahko izvrši tudi po 13 mesecih z obrestmi 7,5 odst.
delovne organizacije lahko vpisani znesek posojila vplačajo naenkrat v 90 dneh po vpisu ali v treh obrokih.
VPLAČILA:
poslovalnica PUTNIK, Ljubljana, Trg OF 16
poslovalnica PUTNIK, Maribor
KREDITNA BANKA, Koper
GARANT
GOSPODARSKA BANKA V BEOGRADU
kakor pravijo Mirovi, prišla na cilj s časom 1:35,69. je Mačehi jeva tudi sama sebi pripisala zmago v veleslalomu.	•
Veleslalom se je končal takore-koč po pričakovanjih. Nobenega posebnega presenečenja. Med 15 najboljšimi je izpadla samo Francozinja Michele Jacot, ki je na polovici proge v ostrem tempu izpustila vrata in je bila diskvalificirana. Med tekmovalkami nižjih skupin je bilo nekaj padcev, a seve veliko manj kot včeraj na slalomišču.
V jugoslovanski reprezentanci je naredila zelo dober vtis 19-letna članica mariborskega Branika Tanja Cizej: ne samo z razmeroma majhnim zaostankom za zmagovalko, temveč tudi z lepo in zagrizeno vpžnjo.
Cizejeva je bila na cilju zadovoljna. zavedala pa se je, kakor je tudi sama povedala, da bi bila morda lahko še hitrejša.
Druge jugoslovanske zastopnice so za najboljšo precej zaostale, kar je bilo od mladih tekmovalk navsezadnje tudi pričakovati. Barbara Pikon in Maja Kocmut se nista uvrstili.
Rezultati
VELESLALOM:	1. Mačehi (F)
1:32,23, 2. Gabi 1:32.81, 3. Proll 1:33,14, 4. Rauter (vse A) 1:34,30, 5. Mittermaier (ZRN) 1:34,31, 6. Clifford (Kan) 1:34,45 , 7. Galica (VB) 1:34,64 , 8. Rouvier (F) 1:34,71. 9. Gfolner (A) 1:34,96, 10. Steurer (F) 1:35,38, 11. Kaserer (A) 1:35,43, 12. Mir (F) 1:35,69,	13. Drexel
(A) 1:35,81, 14. Famose (F) 1:35,96, 15. Poulsen (ZDA) 1:36.16, 16. B. Lafforgue (F) 1:36,32, 17. Speiser (ZRN) 1:36,41, 18.—19. B. Cochran in M. Cochran (obe ZDA) 1:36,44, 20. Fasolis (I) 1:36,67. 21. Cul ver (Kan) 1:36,69, 22. Spettel (A) 1:36.77, 23. Lnabnit (Svi) 1:36,79,
24.	Treichl (ZRN) 1:36,80 . 25. So-
rensen (Nor) 1:37,42 , 26. Deber-nard (F) 1:37,46 , 27. Moret (Svi) 1:37,93, 28. N ort hrup (ZDA) 1:38.19, 29. Go od (Svi) 1:38,91, 30. Tot-sching (A)	1:39,15 ... 53. Cizej
1:42.95, ... 56. Pirnat 1:47,09 , 57. Pirnar 1:47,86. 58. Gazvoda 1:49,17, 69. Jež 1:50,41. 60. Cerpez 1:50,67, 61. Jocif 1:52,87 . 62. Luzar (vse Ju) 1:56,56.
•
KOMBINACIJA ZA POHORSKE »LISICE«: 1. Prhli 7,10. 2. Rauter 21,30, 3. Gabi (vse A) 27,30, 4. Steurer (F) 30,07 . 5. B. Cochran (ZDA) 36,75 , 6. B. Lafforgue (F) 38,42 , 7. Rouvier (F) 49,89, 8. Galica (VB) 54,18, 9. Gfolner (A) 55,74, 10. Debemard (F) 60,18; Jugoslovanki: 24. Cizej 146,69 , 25. Gazvoda 218,51. Skupno 25 uvrščenih tekmovalk.
Annemarie Proll vodi v svetovnem pokalu
Po končani pohorski prireditvi, kjer sta obe tekmi, tako ponedeljkov slalom kot današnji veleslalom veljala za svetovni pokal, je v vodstvu za svetovni pokal med posameznicami Avstrijka /.n-nemarie Prhli, v razporeditvi za veleslalom pa vodi Francozinja Mačehi, med ekioami pa Francija.
•	VELESLALOM: 1. Mačehi (F)
25.	2 Gabi 20. 3. Prhli 15. 4. Rauter (vse A) 11, 5. Mittermaier (ZRN) 8. 6. Clifford (Kan) 6, 7. Galica (VB) 4, 8. Rouvier (F) 3, 9. Gfolner (A) 2, 10. Steurer (F) 1.
•	SKUPNI VRSTNI RED:	1.
PrhU (A) 68. 2. Mačehi 65. 3. Mir in Steurer (vse F) 40. 5. Dre-xel 39. 6. Rauter (obe A) 37, 7. Clifford (Kan) 31, 8. Gabi (A) 27, 9. B. Cochran (ZDA) 23, 10. Jacot 21, 11. B. Lafforgue (obe F) 19. 12. Galica (VB) 15. 13. Rouvier (F) 12. 14. Mittermaier (ZRN) 9. 15. Perillat (F) 6, 16. Hathom (VB) 4,	17. Boydstun (ZDA),
Crawford (Kan) in Debemard (F) 3, 20. Famose (F). Kaserer (A), Roland (F). Corroc (ZDA) in Gfh-lner (A) 2.
•	EKIPNI VRSTNI RED ZA ZENSKE: 1 Francija 210, 2. Avstrija 175, 3. Kanada 34. 4. ZDA 28 5. Velika Britanija 19, 6. ZRN 9.
Portreta
najboljših
• FRANCOISE MACCHI, rojena 12. 7. 1951 v Chatelu, je svojo prvo veliko mednarodno zmago dosegla v veleslalomu v Val dTseru. To je balo leta 1969, odtlej pa je vitka in visoka Francozinja <170 cm) prav v tej disciplini zabeležila še veliko uspehov. Leta 1969 je bila druga na Pohorju, leta 1970 pa je v tej disciplini osvojila na SP bronasto kolajno, zmagala pa je v Val d’Iseru, nekai UK) kih uvrstitev pa je dosegla tudi v smuku. Na lestvicah FIS za veleslalom je letos prva, zmagala pa je tudi v skupnem seštevku veleslaloma za svetovni pokal le-
ta 1970. V generalnem plasmaju SP je bila lani za Jacotovo druga.
»Proga v Mariboru je bila zelo težka. Ne toliko zaradi dolžine — kot zaradi številnih vrat. Bilo Je torej treba res dati vse od sebe. Zelo sem vesela te zmage, saj sem zdaj v tekmovanju za svetovni pokal spet samo tri točke za vodilno Prollovo«.
• GERTRUD GABL Je doma iz St. A*tona na Arlbergu. stara pa je 22 let in po poklicu gospodinja. Največjd uspeh je dosegla leta 1969, ko je zmagala v tekmovanju za svetovni pokal. xleios pa se po lanski krizi znova vzpenja med najboljše na svetu. Na lanskem SP v Val Gardeni je bila četrta v slalomu in peta v ve.e-slalomu.
Halo, Pohorje!
Vse vodilne reprezentance so se seveda tudi na Pohorju posluževale medsebojne brezžične zveze. Za veliki uspeh se imajo Avstrijke nedvomno zahvaliti tudi takojšnjemu sporočilu Gablove s cilja na Start, da naj vse njene tovarišice vozijo na vso moč, ker proga to dopušča. Gablova je imela štartno številko 1.
Nemke Mittermaier slalomski spodrsljaj ni niti najmanj prizadel. »Tega sem že vajena«, je pripovedovala, »že na mnogih tekmah sem po odlični prvi vožnji v drugi klonila. Ne znam se prav zbrati, koncentracija mi hitro popusti.«
Najboljši v veleslalomu sta v intervjuju složno zatrjevali, da se imata za uspeh zahvaliti tudi najugodnejšima štartnima številkama 1 in 2. Se dodaten »bravo« zato za Mačehi jevo in Gablovo!
»Draga Žuraj je navzlic hudi poškodbi dobre volje in komaj čaka, da se bo spet lahko smučala« je povedala njena klubska tovarišica Pirnatova. ki jo večkrat obišče na domu in je z rešilnim avtomobilom tudi potovala po Drago v Innsbruck. Vsekakor vesela novica. Dragi, ki je morala letošnjo pohorsko "tekmo spremljati po televizija, vsi želimo čimprejšnje okrevanje.
Novinarji so bili z delom tiskovnega središča, ki ga je vodil mariborski novinar Manfred Meršnik, zelo zadovoljni. Delovni prostor je bil dovolj velik, rezultati so prihajali hitro, tudi telefonske zveze so vzpostavljali brez dolgega čakanja. med teleprinteristkami pa je bila tudi državna prvakinja v tej specialnosti Jerica Jančar, kar pove vse. Novinarsko središče je s pijačami za-ložila renomirana tovarna Tališ, lična darila pa so prispe, vali še Zlatorog. MM market, Slovenija-vino. Emona in Ko-loniale.
Med desetimi Jugoslov uika-mi, ki so tekmovale na Pohorju. so bile tudi štiri član: ce prireditelja — Branika. Za nimivo je. da so vse tudi rod binsko povezane s klubom Starša Cerpezove, inž. Vanči Kocmut in Dušan Cizej so pri zadevni odborniki, Milenk in brat pa je znan tekmovalec.
Čeprav je bila mariborska smučarka Tanja Cizej te dni razpeta med študijem na vi-
soki ekonomski komercialni šoli v Mariboru in tekmovanjem na Pohorju, je vseeno postala najhitrejša Jugoslm-an. ka na osmem tekmovanju za pohorski pokal. V ponedeljek, po slalomu, je delala izpit na visoki šoli, pred veleslalomom pa kolokvij. Takoj, ko je končala kolokvij, so jo z avtomobilom odpeljali na Pohorje, da si je še lahko ogledala progo pred Startom.
Letošnje pohorsko žensko tekmovanje v alpskem smučanju je spremljalo 69 domačih in tujih novinarjev. Zadnji se je prijavil Sepp Barwisch iz Le-obna. ki je prišel v Maribor kako uro po končanem veleslalomu, se pravi, ko je bila zadnja tekma osmega pohorskega pokala že zdavnaj končana.
»Miss Pohorja«, ki jo vsako leto voli posebna žirija novinarjev, dopisnikov z mariborskega tekmovanja, je letos postala Norvežanka Gyri Soren-sen, 19-letna študentka iz Osla. Poleg zvenečega naslova je mlada norveška smučarka dobila ob proglasitvi tudi 20 rdečih nageljnov.
Osmemu mednarodnemu ženskemu tekmovanju za »pohorski pokal« sta ob podpredsedniku izvršnega sveta inž. Tonetu Tribošonu prisostvovala tudi predsednik smučarske zveze Slovenije Niko Belopavlovič, tekmovanje pa si je ogledal tudi predsednik tehnične komisije smučarske zveze Jugoslavije Gregor Klančnik.
Za konec letošnje pohorske prireditve na navišji svetovni ravni je SK Branik priredil v domu JLA v Mariboru smučarski ples, na katerem so razdelili tudi lovorike za najboljša mesta v veleslalomu in zlato. srebrno ter bronasto lisico najbolje uvrščenim v kombinaciji. Slovesnosti ob koncu pohorskega tekmovanja se je udeležila večina reprezentantk, ki so tekmovale na Pohorju, le nekatere so takoj po končanem tekmovanju odpotovale naprej na nadaljnje tekmovanje v Oberstaufen.
Pohorsko priredite* so naj-izdatneje podprli mariborsici delovni kolektivi. Kot je povedal generalni direktor n ari-borske Metalne inž. Slavko Belina lahko prireditelji tudi v prihodnje računajo s podporo mariborskega gospodarstva, kar je seveda dragocen obet tudi za naprej.
Škandal na ledu
Olimpija : Partizan 10:1, prek. v 31. min.
LJUBLJANA — Povratna polfinalna tekma za jugoslovanski pokal. dvorana Tivoli. gledalcev 1500, sodnika Hegeduš (Zg) in Cesar (Lj) — odlična.
Strelci za Olimpijo: Jan in Hiti po 2 ter Jug, S. Beravs, D. Beravs, Smolej, Seme in Aljančič po 1, za Partizan pa Stojanovič.
Na presnečenje gledalcev in igralcev Olimpije so hokejisti Partizana v 31. minuti zapustili igrišče. To skrajno nešportno in neodgovorno potezo so skušali narediti že sredi prve tretjine, ven-j dar so na prigovarjanje vratarja I Semsedinoviča ostali na ledu.
Premalo priprav
S sinočnje seje izvršnega odbora ZDKŠJ
LJUBLJANA, 5. jan. — Medtem ko je na drsališču potekala povratna polfinalna tekma za pokal z nešportnim koncem, je v zgornji dvorani zasedal izvršni odbor zveze drsalnih in kotalkarskih športov Jugoslavije. Na dnevnem redu je bilo nekaj aktualnih vprašanj, predvsem v zvezi z našo reprezentanco.
V poročilu o delu selekcijske komisije je predsednik Albert Ker-koš poudaril, da se komisija nikakor ne strinja s tako skromnimi pripravami reprezentance S to poglavitno ugotovitvijo so se strinjali vsi Člani, pri čemer je Franc Puterle dodal, da so igralci — reprezentanti v letošnji sezoni, zaradi prenatrpanega programa, tako preobremenjeni, da se bodo posledice prav gotovo poznale na SP. A. Bere iz Zagreba pa v razpravi ni pozabil omeniti discipline v reprezentanci in da ima v tem oziru zvezni trener Ciril Klinar precej težko stališče. Nekateri igralci so do njega razpoloženi namreč vse prej kot prijateljsko. Vzroke je treba delno iskati tudi v tem, ker so posamezniki še zmeraj prepričani, da jim je mesto v izbrani vrsti že vnaprej zagotovljeno. Predsednik zveze Leopold Krese pa je dejal, da je reprezentanca tokrat psihično slabše pripravljna. ker so pač popustili pritisku, da je treba osnovne priprave reprezentantov prepustiti klubom. Sicer pa se je zavzel za čimprejšnje odločno pomlajevanje.
Predsednik hokejskega odbora Franc Puterle je v svojem poročilu dejal, da je bilo precej hude krvi in nesporazumov zategadelj, ker ob začetku sezone niso bila usposobljena vsa drsališča in ker marsikje ne poznajo dovolj dobro propozicij. Zdaj pa državno prvenstvo in pokalno tekmovanje potekata povsem zadovoljivo. Zavzel se Je za mladinsko reprezentanco, ki ji Je treba v prihodnje zagotoviti udeležbo na EP. Po njegovem mnenju je odbor zadovoljivo opravil delo v zadnjih šestih me-
secih in je predlagal, da bi v prihodnje dobil še več pristojnosti.
Naposled je bila še razprava o spremljevalcih reprezentance na Japonsko in na SP. Sporazumeli so se, da bodo v vodstvu potovanja na Japonsko, razen trenerja Klinarja, še inž. Marjan Luxa (vodja) ter Albert Kerkoš kot tehnični vodja. Na SP pa bodo v vodstvu Fedor Djukič, zdravnik dr. Ludvik Ravnik ter tehnični vodja Albert Kerkoš. medtem ko bo član diTektorija LIHG med SP v Švici sekretarka zveze Marinka Jerala, na zasedanju LIGH v Bernu pa bo Jugoslavijo zastopal inž. M. Luxa	S. L.
KOŠARKA
Drevi: Olimpija — Jesenice
LJUBLJANA — Drevi ob 19.30 bo v mali tivolski dvorani polfinalna tekma za košarkarski pokal na področju Slovenije. Pomerili se bosta ekipi zveznega ligaša Olimpije in republiškega Ugaša Jesenic. Olimpija bo nastopila z najboljšo postavo.
| ROKOBORBA
Varteks prvak, Maribor peti
LJUBLJANA — Tekmovalna ko-misija zvezne rokoborske lige — zahod v Zagrebu je registrirala rezultate zadnjega prvenstvenega kola takole: Maribor : Split 20:0 brez boja, ker Spličani niso imeli denarja za pot v Maribor. Prvomajska : Lokomotiva 16:4 in Varteks — Poreč 13:7.
Končna lestvica prvenstva Je:
1. Varteks	12	11 0 1	167:69	22
2. Prvomajska	12	9 0 3	150:82	18
3. Ist. bo rac	12	7 0 5	115:109	14
4. Poreč	12	5 16	111:121	11
5. Maribor	12	5 0 7 112:115		10
6. Lokomotiva	12	2 1 9	81:153	5
7. Split	12	12 9	75:102	4
Partizanu se je obetal visok poraz, ki pa ga gostje očitno niso mogli športno prenesti. Vso tekmo so ugovarjali sodnikoma in za sleherno ta*čenje zahtevali izključitev kakega Olimpijinega igralca. V 31. minuti sta trčila Stojanovič in Žvan, a vse je bilo v mejah dovoljenega. Toda. Stojanovič se je nato zapodil k sodniku He-gedtišu in mu pljunil v obraz. Sodnik ga je nameraval izključiti do konca tekme, Stojanovič pa je z žaljivimi izrazi proti sodnikoma izzval soigralce, da so zapustili led.
Reči moramo, da je od Beograjčanov na ledu ostal edino vratar Semsedinovič, ki je prosil in rotil soigralce, naj se vrnejo na igrišče, a mu ni uspelo niti v garderobi! Pozneje se je sam vrnil na drsališče, povedal sodnikoma, da se njegovi igralci ne bodo vrnili in se sam poslovil od Olimpijcev.
Postopek igralcev Partizana velja najostreje obsoditi. Na disciplinskimi organih zvezč pa je, da moštvo, ki mu to ni bil prvi odhod z ledu, izreče ustrezno kazen.
Olimpija bi gotovo zmagala z visokim rezultatom, saj so se gostje nekoliko duirali le v prvih mi-n pa je z
. 1
NAJBOLJŠE — Zmagovalka v kombinaciji in 3. v veleslalomu Proll (Avstrija), najboljša v veleslalomu Mačehi (Francija) in Avstrijka Gabi, ki je bila v kombinaciji tretja, v veleslalomu pa druga, po včerajšnji tekmi.
ZANIMANJE
nutah. Potem kot zna in nasula
zaigrala tako, že do sredine
Drugi dan 8. tekmovanja najboljših alpskih smučark sveta na Pohorju se je ob veleslalomski progi zbralo več ko 3.000 zadovoljnih gledalcev.
Vendarle Raška?
Danes zadnja tekma novoletne Intersport skakalne turneje
LJUBLJANA — Danes se bo v Bischofshofnu v Avstriji končala letošnja novoletna »Intersport skakalna turneja«. Največja skakalnica turneje bo odločala o končnem zmagovalcu. Jiri Baška ima enkratno priložnost, da končno po dolgih letih osvoji lovoriko skupnega zmagovalca turneje. Po prvih treh tekmah ima deset točk prednosti pred Norvežanom Morkom, tradicija pa je na njegovi strani, saj je zadnja tri leta dobil prav tekme v Bischofshofnu.
Morda Je prav nastop na innsbru-Škem Bergislu že odločil enako kot lani. Raška je takrat imel zmago že skoraj v rokah, toda prav v Innsbrucku je pri izredhem skoku padel in pokopal vse upe. Letos se je to primerilo Ingolfu Morku, ki pa vendarle še ni izgubil vseh možnosti za končni uspeh. Skače v izredni formi. V Bischofshofnu bo poskusil vse, da popravi spodrsljaj z Bergisla. Seveda pa ne gre pozabiti Zbyneka Hubača, ki Je na tretji tekmi potrdil svojo odlično formo in bi mu mnogi privoščili tudi končno zmago. Hubač Je za zdaj le 0,9 točke za Morkom in niti ne bi bilo preveliko presenečenje, če bi prehitel še Raško.
Drugi te trojice skoraj ne morejo ogroziti, ker so že preveč zaostali. Le če bi vsi trije vsaj po enkrat padli, bi lahko še Tomtum,
K&yhktt in Bj6meby segli po dragoceni lovoriki.
Kaj pa naši? Trener Remza Je bil po Innsbrucku že malo bolj zadovoljen. Vsaj Zajc .e je uvrstil med 25 najboljših in njegov zadnji skok že' precej obeta.
»Upam, da se bomo v Bischofshofnu še malo bolje odrezali,« je dejal trener Remza v nedeljo zvečer v Innsbrucku, ko je podrobno pregledal rezultate tretje tekme. »Zajc bi se .moral prebiti med dvajseterico. Tja tudi realno sodi. Drugim še vedno veliko manjka, vendar bodo tekme počasi prinesle boljšo formo.«
»Precej bolj miren sem po zadnjem skoku na Bergislu,« je dodal
| NOGOMET	j
Best kaznovan
t
LONDON, 5. jan. — Najpopularnejši britanski nogomeirš Ge 'rg Best je kaznovan s šesttedensko prepovedjo igranja in denarno kaznijo v znesku 250 funtov. Krilnemu igralcu Manchester Uniteda in reprezentantu Severne ‘rske je izrekla kazen nogometna zveza, ker je bil na prvenstvenih tekmah trikrat zapisan v sodnikovo beležko.
Lani je bila kazen za Bena tolj mila, saj ni smel igrati 28 dni, denarna kazen pa je oila za 150 funtov manjša. Po zadnji - kazni je Best osvojil naslov najbelj ne-
Zajc. »Upam, da Vom v Bischofshofnu obakrat dobro skočil in u-resničil trenerjeva pričakovanja.«
Medtem ko Pudgarju in Dolharju ne gre zameriti slabih skokov na njuni prvi letošnji tekmi, ker sta kar 14 dni počivala, pa so drugi trije člani prve ekipe razočarali. Demšar je sicer vsaj enkrat pokazal, da lahko doseže mnogo več, Stefančič in Mesec pa sta doslej skakala daleč pod svojimi sposobnostmi. Na žalost moramo ugoto-
| IVER DNEVA
tekme Beograjčanom kar 10 golov. | discipliniranega britanskega igral-B. KAVČIČ I ca vseh časov.
Brez odločitve
Jesenice : Medveščak 6:6 (3:3 - 1:1, 1:1, 1:1)
JESENICE — Povratna pokalna tekma, gledalcev 1500, drsališče pod Mežakljo, sodnika Grgec — (Zgb) in Benedičič (Jes).
STRELCI za Jesenice:	Felc 2,
Hiti 1, Mlakar 1, Tišler 1, Poljanšek 1, »a Medveščak pa Go-janovič 3, Renaud 2 in Krmelj 1.
Ker se je tekma v rednem času končala neodločeno s 3:3 (prva tekma v Zagrebu je bila prav tako remi 7:7). naj bi o zmagovalcu odločalo izvajanje kazenskih strelov. Po dolgem Studi ran ju pravil je naposled po 5 igralcev izvajalo kazenske strele. Igralci Me-dveščaka so jih realizirali tri, kolikor so jih ttidi Jeseničani. Ker je bil izid še naprej neodločen, bi morali kazenske strele izvajati izmenično. Delegat je zahteval, da morajo biti izvajalci kazenskih strelov igralci, ki še niso streljali, s čimer pa se vodstvo gostov ni strinjalo, propozicije so glede tega menda pomanjkljive. Ker se niso mogli sporazumeti, sta sodnika zaključila tekmo, v kateri so Jeseničani poprej več napadali in imeli več priložnosti pred vrati mladega Crnkoviča Domačini premoči niso znali izkoristiti, ker so se gostje tudi dobro branili, v protinapadih pa so bili zelo nevarni. Jeseničani so se tudi preveč
spuščali v samostojne prodore, ki jih pa niso znali zasukati v svoj prid.	T.« LIPICER
UTRINKI
»SLAB« STROKOVNJAK — Trenerju Mariju Žagali, ki je brazilsko nogometno reprezentanco na SP v Mehiki pripeljal do najvdšje-ga naslova, so pri Botafogu odpovedali službo. Klubski funkcionarji pravijo o njem, da je slab strokovnjak
ZNAMENITI SOMBOR — Dinamov nogometaš in reprezentant Gračanin je te dni dobil nenaden poziv za JLA. Odšel bo v Sombor, kjer služi vojaški rok že več znanih nogometašev, med njimi Cur-kovič. Katič, Grebenarevič. Savič in drugi
V NAGOJO — Namiznoteniška zveza Jugoslavije bo priredila skupen ogled 31. svetovnega prvenstva v namiznem tenisu v Nagoji. Odhod z letalom Boeing 707 bo 26. marca, vrnitev pa 10. aprila. Aranžma velja 8.800,00 din.
Bomo dočakali jubilej?
Letošnja novoletna skakalna turneja je že 19. po vrsti. Razlike med prvo leta 1952—53 in letošnjo so občutne in dolgoletni duhovni vodja prireditve Puri Pepeunig, sicer po rodu Ptujčan, je na slovesni večerji v Innsbrucku precej zaskrbljeno primerjal prvo in sedanjo turnejo: »Leta 1952 je turneja veljala 40.000 mark, letos 250.0C0 mark; na prvi je nastopilo 40 skakalcev iz 7 držav. letos 95 skakalcev iz 16 držav; leta 1952 je bilo na vsaki tekmi povprečno 25.000 gledalcev, lani (letos ne kaže nič bolje) pa le med 5 in 8 000; na prvi turneji je bilo zanesenjaštvo vse. letos ga je ostalo bolj malo. Se sreča, da je združenje izdelovalcev športne opreme Intersport priskočilo na pomoč. Ce prišetejem k vsemu temu še dejstvo, da sem tudi sam 19 let starejši, potem me boste razumeli, da ne morem biti nasmejan kot nekoč«, je končal Pepeunig svoje razmišljanje.
In kaj je od tekmovanja, ki je za olimpijskimi igrami in svetovnim prvenstvom najbolj pomembno, ostalo? Samo velika želja: organizirati vsaj prihodnje leto še jubilejno, 20. novoletno turnejo.
viti, da je pri naših letos opaziti tudi precej strahu. Zaradi tega na odskočni mizi ni opaziti prave odločnosti. S takšnim skakanjem pa seveda tudi ni mogoče kaj doseči. Res je sicer, da na novoletni turneji tudi doslej ti skakalci niso dosegali večjih rezultatov in da so v primerjavi s prejšnjimi turnejami celo malo napredovali, toda vse to je le slaba tolažba, ki ne vodi nikamor.
Bischofshofen je še ena priložnost, da se naši otresejo pretirane negotovosti, vendar s prevelikimi upi in željami ne gre pričakovati nastopa na Bradlovi skakalnici. Že z dobrima skokoma Ludvika Zajca bi bili lahko zelo zadovoljni, vsak majhen podvig koga izmed drugih skakalcev pa bi bilo presenečenje.
S. TRBOVC
V petek
na Pekrski gorci
MARIBOR — Na Pekrski gorci pri Mariboru se bo v petek začela letošnja slovensko-koroška skakalna turneja, ki se je tokrat razširila tudi na Furlanijo — Julijsko krajino. Druga ekma bo v soboto v Beljaku, zadnja pa v nedeljo v Trbižu.
Za zdaj je že skoraj gotovo, aa bodo nastopili skakalci iz devirih držav, vendar bo pri poimenskih prijavah najbrž še dosti sprememb. Za tekmovanje so se prijavile doslej ZRN, Madžarska, Poljska, Švica (dve ekipi), Francija (dve ekipi). Italija, Avstrija in Jugoslavija. Nastop so obljubili tudi iz CSSR, na novoletni turneji pa so se zastopniki organizatorjev iz Maribora pogovarjali tudi o nastopu z Američani.
Tekma na Pekrski gorci se bo •v petek začela ob 14.30. Parkirni prostori bodo kljub visokemu snegu očiščeni, k skakalnici pa bodo vozili tudi posebni avtobusi S. T
Najboljša
»Slovanka«
MARIBOR. ,5. jan. — Slovanke v alpskem smučanju ne pomenijo mnogo. Pred leti je sovjetska tekmovalka Sidoro-va sicer osvojila eno izmed olimpijskih kolajn, ponavadi pa so zastopnice slovanskih narodov precej pri repu kor č-nih razvrstitev v tej športni panogi.
Izjema je pravzapre t samo ena, in še ta izjema tudi po drugi plati. Gre za Divino Galico, ki tekmuje za Veliko Britanijo, je pa po očetu Poljakinja.
»Moj oče je bil PoijdK ker pa mi je umrl, ko sem bila še majhna, to nima nikakšrre zveze s tem, da sem postala alpska smučarka, kar je za Britanko seveda zelo nenavadno.«
— A kako ste vendf-r vzljubili ta šport?
»V naši družini smo hodih na zimske počitnice v Švico in tako sem se ie zgodaj sezna- * nila s smučanjem. Tako mt je privlačevalo, da sem se pozneje zaradi te strasti celo šolala v Švici, zdaj, ko pa sem že znana tekmovalka, pa na snegu živim od novembra do marca.«
24-letna Divina je v letošnjem tekmovanju za svetovni pokal za zdaj dvanajsta.
»Letos velja moja usmeritev predvsem tekmovanju za sv e tovni pokal, v prihodu,: sezoni pa seveda olimpijskim igram v Sapporu. že letos pojdem na Japonsko, da bi se čim bolje spoznala s progami.«
— Ali vam vse tri aipske discipline enako »ležijo <?
»Ne, to pa ne! Moja moč sta smuk in veles .a.om, v slalomu pa sem zelo šibka«, je končala pogovor simpatična gostja z značimo, nekouko temnejšo poltjo.
DIVINA GALICA
Bruggmann zmagal
BERCHTESGADEN, 5. jan. <PO telefonu) — Na tekmovanju v veleslalomu za svetovni pokal je zmagal 27-letni Švicar Edmund Bruggmann. Na 1.500 m dolgi progi je v dveh vožnjah dosegel čas 2:40,91 Drugi ^ je Russel (Fr) 2:41,80. tretji pa Avstrijec Zwil-ling s časom 2:42.40.
Svetovni prvak Karl Schranz (Av), vodilni v letošnjem svetovnem pokalu Duvillard (Fr) in znani italijanski smučar Thoeni so bili diskvalificirani, ker so zgrešili po ena vrata.
Nadaljnji vrstni red v veleslalomu: 4 Heckelmiller (ZRN) 2:42.93, 5. Rosti (Sv) 2:42.95 , 6. J. N. Au-gert (Fr) 2:42,99. 7. Rieger (ZRN) 2:44.25, 8 Penz (Fr) 2:45,C6,	9.
Loidl (Av) 2:45,07, 10 Rossat Mi-gnod (Fr) 2:47,02.
Po današnji tekmi vodi v tekmovanju za svetovni pokal Russel s 45 točkami, drugi pa je Duvi-llard 44.	M. MAGUŠAR
PLANINE IN LJUDJE
ŠAH
Hort in Uhlmann skupaj
HASTINGS. 5. jan. — V nadaljevanju prekinjenih partij na mednarodnem šahovskem turnirju sta se partiji Hort — Wade in Byme — Markland končali remi, Porti-sch in Keene pa sta ponovno prekinila.
Vrstni red:	Hort in Uhlmann
4, Meštrovič m Krogius 3,5, GLi-gorič in Markland 3 itd.
PLANINSTVO
Plavalci rešeni
MOSTAR, 5. jan — * Petnajst članski ekipi gorske rešev ae s u- | žbe iz Mostarja se je včeraj popoldne uspelo prebit:	Jo Delih
voda na Prenju. kjer so bili v planinski koči ujeti člani plavalnega kluba Velež.
V varstvu izkušenih .'ionov goi-ske reševalne službe so -e dui es nekaj po 12 uri »ujetniki« srečno vrnili v Mostar.
| NAMIZNI TENIS	j
IO NTZJ 2371. m.
BEOGRAD, 5. jan. — Na sestanku izvršnega odbora namiznoteniške zveze Jugoslavije, ki bo 23 t m., bodo odločali o kandidaturah Beograda, Zagreba, Sarajeva in Ljubljane za organizacijo svetovnega prvenstva v letu 1973 Na istem sestanku bodo spregovorili o rezultatih ankete o ustanovitvi zvečane moške lige.
Modernizacija planinskih postojank
Planinska društva, ki oskrbujejo naše planinske postojanke, se vedno bolj zavedajo, da brez modernizacije m boljše opremljenosti ne bodo mogle več dolgo nu-diti turističnih uslug. Ne samo j zadovoljitev zahtev sanitarnih inšpekcij in povečava kapacitet, tudi boljša oskrba — to so problemi, ki žulijo večino gospodarskih odborov.
Ena od možnosti za boljšo oskrbo, ‘ki pa stopa v ospredje predvsem tedaj, ko se pokaže-možnost za novogradnjo ali vsaj adaptacijo. so tudi tovorne žičnice. V Sloveniji jih imamo zaenkrat le štiri, za peto pa je vse pripravljeno. da jo zgrade že letos. Najstarejša je povezava koče pri Savici s Komno, ki odlično služi za oskrbo in obenem nudi usluge tudi obiskovalcem Drugo so posta vili ob adaptaciji na Kokrskem sedlu, predlanskim pa so jo potegnili še na Kamniško sedlo. Lani ie dobila tovorno žičnico tudi Češka koča nad Jezerskim in jeseni so že opravljali transport gradbenega materija za adaptacijo. Letos bo tovorno žičnico dobila še koča na Cemšeniški planini, ki jo oskrbuje PD Zagorje.
Tovorne žičnice so za naše višje ležeče postojanke, do katerih niso speljane uporabne vozne poti, čedalje bolj nujne. Nosačev, ki bi na svoiih ramenih ali s tovorno živino nosili tovore, je vedno manj, hkrati pa kažejo računi, da so prevozi z žičnicami tudi cenejši. Zal pa planinska društva pri odločanju za postavitev žičnic ovirajo premajhna akumulativnost in težave pri najemanju kreditov.
Odmevi z gora
V petek ob 19. uri bo na dru- | gem programu radia prva letošnja oddaja z naslovom »Odmevi z gora« Pripravil jo je urednik oddaje prof Marijan Krišelj in nosi naslov »Planinstvo — sodobna alternativa«.
Predavanja
LJUBLJANA: Danes bosta zopet dve predavanji. Prvo ie pripravilo PD PTT, in sicer ob- 19 uri v dvoraru podjetja za ott oromet na Cigaletovi 15—XI. Predaval bo prof. Ciril Hubad »Po severni Italiji do francoskih Alp«.
Ob 20. uri bo predavanje PD Ljubi j a na-matica	v predavalnici
Elektrotehniške fakultete ob Tržaški cesti. Predaval bo Pavle Merlak pod naslovom »Zlata Praga«. Prihodnji teden na bo predavanje prof. Mirka Kambiča »Lepota narave — dinamika šoorta«. predavatelj ]e prroravil diapozitive velikega formata.
ILTRSKA BISTRICA: PD Ilirska Bistrica vabi na predavanje Gregorja Ruonika »Atlas 70«. ki bo v ponedeljek ob 18. uri v domu JLA Ker bo to eno prvih predavanj o prvi slovenski planinski odpravil v Visoki Atlas, je še posebno zanimivo.
Izpolnjena obljuba
Planinsko društvo PTT Ljubljana je imelo v letu 1969 skupno 1163 članov. Ko pa so lani ustanovili PD PTT Celje, se je število članstva avtomatično zmanjšalo za 185 planince^’, ki so se vključili v novoustanovljeno društvo. Toda marljivi društveni delavci so sklenili. da število članstva v ljubljanskem društvu ob koncu leta 1970 zato ne sme biti manjše. In res se jim je posrečilo: že na zadnji lanski seji UO PD so lahko ugotovili, da je društvo naraslo in da so imeli 15. decembra 1178 članov.
Smučarska dejavnost MK
Da približa mladim planincem zasnežene gore tudi s pozicij smučanja, se je mladinska komisija PZS- odločila, da v letošnji zimski sezoni organizira več smučarskih izletov in turnih smukov. Prilagodili jih bodo snežnim in vremenskim razmeram, izbrani cilji pa so:	Pohorje. Partizanski
vrh. Vojsko. Stari vrh, Uskovnica s Konjščico in Golte — Matkov kot — Ljubno. Točne j še programe bomo objavljali sproti.
Zimski del tečaja za mladinske vodnike
V koči pod Bogatinom bo od 28. t. m. do 6. februarja zimski del tečaja za mladinske vodnike, ki ga organizira mladinska komisija PZS Prijavijo se lahko vsi tisti, ki so že opravili letni del tečaja, prijave pa je potrebno poslati do 10 t. m., skupaj z vplačilom 180.— din. kolikor znaša prispevek posameznika oz. PD.
UT""7"7!
*rr9>
.*v, /*>

- tji ..
z."' ';r7'~ r*'


?S:?:::S:*i

POVODENJ V MALEZIJI — Deževje, ki preplavlja Malezijo, že od novega leta dalje ne odneha. V Kuala Lumpuru so vode potopile cele četrti. V klubu Selangor, ki je namenjen britanskim vojakom in je tako eden od ostankov imperija ter poznejše »prisotnosti vzhodno od Sueza«, stoji voda dva metra in pol visoko, podobna usoda pa je doletela tudi zgradbo z ministrstvi in osrednjo pošto malezijske prestolnice (v ospredju). Reševalne akcije so v teku.	Telefoto: DPI
NA KOLEŠČKU OKOLI SVETA — Japonski kolesar Taka-fumi Ogasavara se je na eni sami okrogli pnevmatiki odpravil na pot okrog sveta. Kdove zakaj? Najbrž predvsem zaradi veselja do kolesa in želje* po reklami. No, te mu očitno ne manjka. Na sliki: Ogasavara v Rimu.	Telefoto: UPI
ZIMA, ZIMA BELA — Vedno več je snega. Le od kod se jemlje in komu mar zanj? Kidačem, ki so letošnjo zimo urnejši in temeljitejši, prav gotovo ne. Tudi ne študentom, ki trepetajo v ledenih sobicah in komaj čakajo konec semestra, da bodo šli domov. Tudi ti dve Eskimki pred poslopjem Slovenske filharmonije ne kažeta, da bi bili navdušeni nad snegom.	Foto: S. Busič
V Sarajevu izjemno stanje
Zadar bo morda danes dobil elektriko - V Gorskem Kotaru do 5 m visoki snežni zameti — Ledolomilci na Donavi pripravljeni
LJUBLJANA, 5. jan. Na mnogih območjih v državi zima še vedno povzroča veliko težav. V Sloveniji je danes le rahlo snežilo, tako da v prometu ni bilo večjih zastojev. (Podrobnejše poročilo o snežnih razmerah v Sloveniji objavljamo na 6. strani.) »Hrvatsko so po krajšem predahu ponovno zajele hude snežne nevihte, ki so še poslabšale že doslej kritične razmere v železniškem in cestnem prometu' Največ preglavic pa zima povzroča prebivalcem Zadra in Knina, kjer je ledeni vihar povzročil veliko škodo. Hude vremenske neprilike so zajele tudi severni del Cme gore, okolici Titograda pa grozijo zaradi nenehnega deževja poplave. Makedoniji in Srbiji pa je zima doslej še prizanašala. V Sarajevu so razglasili izjemno stanje.
Gorski Kotar zatrpan s snegom
Ponovno sneženje je na Hrvaškem poslabšalo že tako težke razmere v prometu. Čeprav so ponovno vzpostavljene železniške zveze s kraji v notranjosti republike, prihajajo vlaki v Zagreb s precejšnjimi zamudami
Na podvelebitskem območju danes spet piha burja s 100 km na uro in je prekinjen trajektni promet med Senjem in Rabom. Burja tudi otež-koča promet na jadranski magistrali, močno sneženje pa onemogoča čiščenje cest, na Velebitu in v Gorskem Kotaru. Na tem območju so zatrpane s snegom vse ceste do naselij, v katerih živf 30000 ljudi. Prebivalci odstranjujejo snežne zamete, ki so ponekod visoki tudi 5 metrov.
Zadar še vedno v temi
Gospodarski zbornici Hr-vatske in Zagreba sta danes sestavili posebno delovno skupino, ki bo v prihodnjih dneh koordinirala ukrepe -za odstranjevanje posledic slabega vremena na območju Zadra in širšega dela severne Dalmacije. Ukrenili so vse potrebno, da bi usposobili daljnovode z napetostjo 110 kilovatov, ki oskrbujejo z električno energijo zadarska podjetja, v katerih je zaposlenih 16.000 delavcev Rezervni 30 kilovatni daljnovod bodo usposobili morda do jutri.
Snežni zameti in potresi
Na območju dmiške občine so danes ob 4.40 spet čutili potres, že tretji te dni, čigar epicenter je bil v planini Pro-mina. Prebivalci tega območ-
ja so zelo vznemirjeni, ker so zaradi zamedenih cest in poledice odrezani od sveta. Hrane primanjkuje tako za ljudi kot za živino.
Poziv radioamaterjem
V	Sarajevu je predsednik mestne skupščine razglasil izjemno stanje zaradi snega. Prepovedana je tudi uporaba osebnih avtomobilov v javnem prometu, prepovedan pa je tudi promet drugim vozilom, ki nimajo službenih prevozov ali pa ne sodelujejo pri čiščenju snega.
V	delovnih organizacijah manjka tudi danes več kot polovica delavcev, ki iz okolice mesta niso mogli priti na delo. Vsi radioamaterji v Bosni in Hercegovini so pozvani, naj s svojimi radijskimi postajami pomagajo pri urejanju težkega položaja.
V Črni gori grozijo poplave
Hude vremenske razmere v Cmi gori so najbolj prizadele severna območja republike. Več planinskih vasi je odrezanih od sveta, potrgane pa so tudi telefonske in električne napeljave. Na nekaterih odsekih jadranske magistrale je zaprt promet zaradi krušenja kamenja na cesto. Dež, ki že ves teden ni prenehal, je povzročil največ težav prebivalcem Titograda in okoliških krajev, gladina Skadarskega jezera pa se je tako dvignila, da ogroža vsa bližnja naselja.
Led na Donavi
Danes so iz Baje izpluli štirje madžarski ledolomilci, da bodo na jugoslovanskem sektorju Donave preprečevali kopičenje ledenih plošč.
milca Cakar in Vučevo sta izplula in se bosta z madžarskimi lotila dela.
Zadnje vesti
Zahedi o iranski politiki
Gost iz Teherana govoril tudi o ugodnem razvoju sodelovanja med SFRJ in Iranom — Pogovori se bodo nadaljevali danes
BEOGRAD, 5. jan. (Tanjug). V državnem sekretariatu za zunanje zadeve so bili nocoj jugoslovansko-iranski pogovori med državnim sekretarjem za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem in ministrom za, zunanje zadeve Irana Ardešira Zahedija in njunih sodelavcev.
Ču En Laj o Indokini
Tudi jugoslovanska ledolo- | predsednika.
TOKIO. 5. jan. (DPI) — Kitajski premier Cu En Laj je danes ocenil razmere v Indokini kot izredno dobre. Čestital je princu Sufanu-vongu ob 15-letnici ustanovitve laoške patriotske fronte in izrazil prepričanje, da bodo laoško, vietnamsko in kam boško ljudstva izbojevala popolno zmago.
Konstantin se ne bo vrnil
RIM, 5. jan. (UPI) — V krogih, ki so blizu izgnanemu grškemu kralju Konstantinu. so danes zanikali, da se je sporazumel z vojaškim režimom za vrnitev v Atene. »Kralj Konstantin ne bo ponovno prevzel odgovornosti monarha, dokler v državi ne bodo uvedli zakonitosti in normalne demokracije. kar pa zaenkrat ni pričakovati.«-
Na smrt obsojena zarotnika
JAUNDE, 5. jan. (UPI) — Vojaško sodišče v Kamerunu je danes obsodilo na smrt škofa Alberta Ndon-gmoe in Tabeja Gabriela, ker sta kovala zaroto proti vladi predsednika Ahidja. Sodišče je obsodilo še 73 ljudi — od pet let do dosmrtne ječe; baje so bili člani protivladne organizacije, ki je nameravala ubiti
Na nocojšnjem sestanku je iranska zunanji minister zelo izčrpno razložil mednarodno aktivnost iranske vlade in še posebej odnose s sosednjimi državami. Ko je ugotovil ugo-deif razvoj odnosov z večino držav sveta je minister Zahedi razložil stališča iranske vlade v zvezi z razvojem političnega položaja v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu. Dokaj izčrpno je govoril tudi o položaju v Perzijskem zalivu.
Gost iz Teherana je govoril tudi o ugodnem razvoju sodelovanja med Jugoslavijo in Iranom ter poudaril prizadevanja svoje vlade za nadaljnji razvoj sodelovanja kakor tu-
Evropa je ..leden
kotel'
izziv v Velikovcu
Kleine Zeitung poroča, da je občinski svet sklenil postaviti spominsko ploščo vojnemu zločincu Kaibitschu
OD DOPISNIKA RTV LJUBLJANA
CELOVEC, 5. jan. Na minuli seji občinskega sveta v Velikovcu, na kateri so sprejeli proračun za leto 1971 in druge občinske odloke, je bil sprejet tudi predlog o poimenovanju mestnih ulic po zaslužnih možeh — med njimi dr. Hansu Steina-cherju, idejnem tvorcu današnjega Heimatdiensta. Nazadnje se je ta domovinska organizacija legitimirala v znam publikaciji »Ruf der Heimat«. Občinski svet, ’ v katerem ima 10 svetnikov koroške socialistične stranke nasproti šestim članom ljudske stranke in enemu svobodnjaku absolutno večino, je razen tega, kot je poročal Kleine Zeitung v nedeljski izdaji, sprejel predlog, po katerem naj bi postavili spominsko ploščo Maier-Kaibitschu — nacističnemu vojnemu zločirfcu.
Celovški senat graškega ljudskega sodišča je Kaibit-scha 1. 1947 spoznal za krivega in ga obsodil na dosmrtno ječo. Nekaj let pozneje je krvnik koroških Slovencev umrl na svobodi, pomi-loščen po sedanjem predsedniku republike.
Nekdanji vojni zločinec, ki mu kanijo zdaj postaviti spominsko ploščo, le vodil protislovensko operativo iz svojega štaba v Gasometergasse 6 v Celovcu kot sS-stan-darterfiihrer. Dokazno gradivo, ki ga je bremenilo kot vodjo načrtnega izseljevanja 300 slovenskih družin, političnega preganjanja nad 1100 Slovencev, je obtoženca končni, zlomilo.
2e v poolebiscitpem obdobju za časa prve republike oktobra leta 1926 je kot Stein-acherjev naslednik na položa-
ju predsednika koroškega Hetmatbunda v nekem govoru v Celovcu javno zahteval natančen imovlnski popis nasprotnikov — to Je koroških Slovencev, ki. bi ga izvedli na podlagi vknjižb v zemljiško knjigo in ▼ Heimatbun du zavedli v posebne kartoteke. Šolstvo mora preiti v roke Hetmatbunda in Koroška mora biti brezpogojno ger maniztrana, je že tedaj zahteval človek, ki je vodil to organizacijo 17 let.
članek v »K&mtner Grenz-rufu« februarja 1941 ga že prikazuje kot najbolj zaslužnega moža v boju za ponem čenje Koroške. Kot vodja Heimatbun da, ki je bila po Anschlusu leta 1938 organizacijsko vključena v NSDAP ter član deželnega urada za obmejna vprašanja, oziroma na položaju opolnomočenca
državnega komisarja za utrjevanja nemštva, je unel v vlogi SS pomagača za časa_ vo jne vse kvalifikacije za »končno rešitev« narodnostnega vprašanja koroških Slovencev. V ta. okvir so sodili tudi načrti, po katerih mora slediti izseljevanju Gorenjcev še izselitev 50.000 koroških Slovencev V zločinčevem dosegu Je bil po izpovedi ene od prič tudi zemljevid takoimenovane »nove Korrf^ ške« nekje na ozemlju med Harkovorr m Rostovom.
Pred 23 leti se je koroški tisk jasno opredelil do obsodbe:	Maier-Kafbitsch In
njegove metode so bile obsojene od sodišča m avstrij skega ljudstva Kaj neki poreče na velikovško Izzivanje avstrijsko ljudstvo danes?
VLADO PLAVCAK
Hud mraz tudi v Španiji in na Portugalskem - V
ZDA že 37 žrtev zime
\
NEW YORK, 5. jan. (UPI Reuter-Kjodo) — Neurje ne pustoši le po Evropi, temveč tudi v Severni Ameriki, Jugovzhodni Aziji in drugod po severni polobli. V ZDA, od Nove Mehike do Michigana, so zameti visoki po štiri metre. Promet v tem pasu, dolgem skoraj 2000 kilometrov, je tako rekoč zastal. Najbolj sta prizadeti državi Nebraska In Iowa. 37 ljudi je izgubilo življenje.
Mrzlo in vetrovno vreme je zajelo tudi Japonsko, kjer je bil na Honšuju davi močan potres, brez usodnejših posledic. Vlaki so imeli zaradi snega po tri ure zamude, kar je na Japonskem povšem neobičajno. '
Evropa je pravcati »leden kotel«, mraz pustoši po vsej celini, segel je tudi v sončne i oaze, na riviero, v Španijo ! in Portugalsko. Območje visokega pritiska nad vzhodnim Sredozemljem |e zavarovalo Srednji vzhod pred mrzlim valom, prav zaradi tega pa Je mraz v Evropi še hujši.
Španijo in Portugalsko je prekrila pol metra debela
di z državami Azije, Afrike in Evrope, ne oziraje se na razlike v družbenopolitičnih sistemih. Jugoslovansko - iranski pogovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne.
Pritožbe zaradi
židovskih
demonstracij
WASHINGTON, 5. januarja (AFP, Reuter) — ZDA so da- j nes zavrnile noto sovjetske j vlade zaradi obtožb, da so ZDA odgovorne za napade pripadnikov 'ameriških židovskih organizacij na predstavnike in inštitucije ZSSR v ZDA. Predstavnik State De-partmenta Mc Closkey je iž-javil, da ocenjujejo del sovjetske note kot. napoved, da bo morda prišlo v Sovjetski zvezi do povračilnih akcij proti ameriškim predstavnikom in inštitucijam. Dejal je, da bodo ZDA smatrale, da je Sovjetska zveza odgovorna, če bi se karkoli pripetilo ameriškim predstavnikom v ZSSR. Dodal je, da j so dvema uslužbencema veleposlaništva v Moskvi že groziil po telefonu.
V zadnjih dveh mesecih so ameriški Židje večkrat ostro demonstrirali pred sovjetskimi predstavništvi in pri tem uporabljali tudi eksploziv. Mc Closkey je izjavil, da so sprejeli ukrepe, da bi preprečili ponavljanje podobnih incidentov.
Zastoj v železniškem tovornem prometu
MOSKVA, 5. jan. (Tanjug). Namestnik sovjetskega ministra za promet Gavrilov je danes posredoval pri stalnem predstavniku jugoslovanskih železnic v Moskvi 'zaradi zastoja pri sprejemu sovjetskega tovornega blaga na jugo-
slovansko-madžarski meji pri Subotici. V pismeni izjavi je rečeno, da na meji med Sovjetsko zvezo in Madžarsko prve dni januarja letos stoji okoli. 600 vagonov blaga, ki je namenjeno Jugoslaviji, ker je prišlo do zastoja pri sprejemu teh pošiljk v Subotici.
/
Pogovori
Home-Riad
LONDON, 5. jan. (Reuter) — Zunanji minister Velike Britanije Douglas Home in zunanji minister Z AR Mah-mud Riad sta se nocoj zedinila, da morata obe državi težiti k pravičnemu in trajnemu miru na Bližnjem vzhodu in proučiti vse poti, da bi tak mir lahko uresničili.
Severnovietnam-ski odgovor Nixonu
PARIZ, 5. jan. (AP) — Se-vemovietnamska delegacija na mirovnih pogovorih v Parizu je obtožila danes ameriškega predsednika Nixona, da ustvarja iluzijo o miru, da bi zapeljal ameriški narod in svet. Sevemovietnam-sko sporočilo je bilo odgovor na sinočnji Nixonov govor.
»Iljušin 18« strmoglavil
MOSKVA. 5. jan. (UPI). — Na leningrajskem letališču »Smol j ni« je med novoletnimi prazniki strmoglavilo sovjetsko letalo »Iljušin 18«. Koliko je bilo pri tem mrtvih in ranjenih, niso objavili.
Novico o nesreči letala so danes sporočile zahodne letalska družbe v Moskvi, ki vedo* povedati, da sta bila ubita pilot in njegov pomočnik, koliko je drugih žrtev, pa ni znano. Prav tako ni znano, koliko potnikov je bilo v letalu, ki ima prostora za 110 ljudi. Letalo, ki je last sovjetske družbe »Aeroflot«, je letelo na progi Leningrad— Erevan.
Popolna enotnost
Vo končanih sovjetsko-poljskih pogovorih so objavili v Moskvi skupno sporočilo
MOSKVA, 5. jan. (Tanjug). Po sestanku sovjetskih in poljskih voditeljev so objavili nocoj sporočilo, v katerem sd izrazili obojestranske želje, da se poglobijo politične, gospodarske, znanstveno-tehnične in obramb-snežna odeja, na Portugal J ne zveze ter sodelovanje na liberalni podlagi in v skem poginja živina zaradi j okvirih varšavskega pakta in SEV. Po poročilu urad-
ne sovjetske agencije so se srečali Brežnjev in Kosi-gin ter Gierek in Jaroszevvicz v stavbi centralnega komiteja KP SZ.
mraza Snežni zameti so povzročili zmedo v prometu, večina cest je neprevoznih temperature pa so padle tudi do minus 13 stopinj V Italiji Je zmrznilo sedem ljudi. V severnem delu države so namerili od minus 15 do- minus 24 stopinj.
Sneg Je zame tel tudi Veli ko Britanijo Na londonskem letališču Heathrowu so Šele opoldne očistili pristajalno stezo, čakati je moralo približno tisoč letal Tudi v ZRN so razmere kritične, a avto ceste so prevozne.
Najhuje je bilo danes v Franclji, zlasti v osrednjem delu države, kjer so minulo noč namerili minus 34 stopinj, sneg Id poledica pa sta zavrla promet tudi na več glavnih cestah. V dolini Rho-ne, kler |e najbolj mrzlo rešujejo ljudi s het'kopter|! pomaga vojska: 263 vasi je odrezanih, s 17 nimajo nikakršnih zvez Na avtomobilski cesti Pariz,— »*«r«“11le Je promet po osmih dneh spet vzpostavljen.
V	skupnem poročilu je bil tako nadalje poudarjen prven- j stven pomen skupnih akcij socialističnih držav v boju I proti imperializmu in za krepitev svetovnega miru. Potrdili so odločenost KP SZ in PZDP. da bodo krepili enotnost sovjetskega fetmiliiu stičnega gibanja na načelih, marksizma-leninizma in proletarskega kltemacionalizrtia.
Nadalje je rečeno v sporočilu, da je skupno sodelovanje socialističnih držav od ločujoče prispevalo k popuščanju evropske napetosti, spoštovanju obstoječih meja in priznan ju* politične real nosti. ki je rezultat druge svetovne vojne in povojnega razvoja.
V	tem kontekstu sta delegaciji poudarili pozitiven pomen sporazuma, ki sta ga Moskva in Varšava sklenili z Bonnom, hkrati pa so prav
»ponovno izrazile solidarnost z NDR, ki ima važno vlogo v boju za krepitev evropske varnosti«.
Voditelji Poljske so seznanili svoje gostitelje z aktualnimi problemi gospodarske in družbene izgradnje Poljske po 7. plenumu PZDP kakor tudi z ukrepi, ki so jih sprejeli v okviru delavskega razreda, in za nadaljnji razvoj socializma na Poljskem, je rečeno v sporočilu.
Sovjetski voditelji pa so seznanili goste o perspektivah gospodarskega razvoja ZSSR in pripravah na 24. kongres KP SZ.
Srečanje sovjetskih in poljskih voditeljev, je rečeno ob koncu sporočila,, je pokazalo popolno enotnost pogledov KP SZ in PZDP na vsa vprašanja, ki so jih proučili ...«
Telegrami
POSLOVILNI OBISK — LIMA. Perujski zunanji minister Edgardo Mercado Harin je sprejel na poslovilni obisk odpravnika posiov jugoslovanskega veleposlaništva v Limi Momčila Vučekovica. Oba sta izrazila zadovjljstvo z razvojem prijateljskih odnosov med državama.
SADATOVA POSLANICA ULBRICHTU — BERLIN. Podpredsednik egiptovske vlade Daud je izročil šefu NDR Walterju Ulbrich-tu poslanico predsednika Z AR Anvarja el Sadata. V poslanici je pojasnjeno stališče ZAR, kar zadeva bližnjevzhodno krizo.
SESTANEK V DZEDI — BEJRUT. Nizozemski zunanji minister Joseph Luns se je v Džedi sešel s saudskim zunanjim ministrom Omerom .Sakafom.
LAIRDOVA TURNEJA — VVASHINGTON. Ameriški državni sekretar za obrambo Laird je včeraj odpotoval na osemdnevno turnejo, najprej v Francijo, od tam pa v Južni Vietnam, Tajsko in na Havaje. V Parizu se je pogovarjal z ameriško delegacijo na konferenci o Vietnamu. Pred odhodom iz Washingtona je izjavil, da bodo do 1. mala skrčili število ameriških vojakov v jugovzhodni Aziji na 284.000.
PROSLAVA — BAGDAD Ob 50-letnici ustanovitve iraške vojske je predsednik Iraka Hasan el ■ Bakr položil venec na grob Neznanega vojaka v Bagdadu Tridnevne proslave se udeležuje tudi delegacija JLA.
FOCK POJDE NA FINSKO — BUDIMPEŠTA. Predsednik madžarske vlade Jeno Fock bo v drugi polovici tega meseca uradno obiskal Finsko.
SE EN REKORD — LONDON. V Britaniji se stavke množijo iz leta valeto. Radu najo, da je bilo lani 3500 stavk, v katerih je šlo v izgubo skoraj 10 milijonov delovnih dni Leta 1967 je bilo 1720 stavk, 1968. leta 2160, 1969 leta pa 2930 z izgubo 6,8 milijona delovnih dni.
OBISK IŽ KAMBODŽE — DŽAKARTA. Zunanji minister Lon Nolove vlade bo 12. januarja odpotoval na dvodnevni obisk v Indonezijo, kjer se bo z zunanjim ministrom Adamom Malikom pogovarjal o morebitni indohezijski pomoči Lon Nolovemu režimu.
ZDRUŽITEV AGENCIJ — KAIRO. Generalni direktorji časopisnih agencij Sudana, Libije in ZAR so razpravljaii o morebitni združitvi teh treh arabskih agencij pod skupnim imenom »Srednjevzhodna časopisna agencija«. O združitvi bodo odločili na konferenci ministrov za infortnacija, ki se bodo sešli danes v Damasku.
ŠTUDENTSKE VOLITVE — HAVANA. Na kubanskih univerzah so se začele volitve študentskih vodstev v federaciji študentov kubanskih univerz. Volitve bodo trajale ves ta mesec Kubanska študentska organizacija bo s tem začela samostojno delati. Te volitve, ki neoosredno sledijo volitvam sindikalnih vodstev na Kuhi, pomenijo nadaljnji korak v demokratizaciji političnega življenja Kube.
TRGOVINA MED NDR IN POLJSKO — BONN Lani se je močno povečala blagovna menlava med Zahodno Nemčijo in Poljsko. Zahodnonemški uvoz iz Poljske je dosegel vrednost 508 mili ionov mark. izvoz na Polj-sko pa se je zvečal na 504 milijone mark.
Pa še to:
PREZAPOSLENI — Vodstvo zagrebške partijske organizacije je danes ostro napadlo komunalne službe Zagreba^ ker so v sedanjem položaju popolnoma odpovedale. Za silo so očiščene le glavne prometne žile mesta, medtem ko ceste, ob katerih živi tričetrt meščanov, sploh niso očiščene in je tako ogrožena preskrba prebivalstva, da o zamudah pri prihajanju na delo ne govorimo. Morda pa v komunalnih službah niso utegnili organizirati čiščenja, ker so bili prezaposleni z razpravljanjem o idejnih problemih kidanja snega ...
SONCE
VREMENSKO POROČILO
Prognostična karta za 6. jan. 1971 ob 0,7. uri
vzide 7.42 zaide 16.29
LUNA
vzide 12.7 zaide 2.46
sončno
delno
oblačno
oblačno
dei
nevihte
sneg
~z\=r megla burja
jugo
• kijev£3
topla
fronta
hladna
fronta
Vreme in temperatura 5. januarja 1971
srajj	’ vreme ob 7 url	»c	vTerrie ob 13 un	»c
Ljubljana	sneži	— 6	sneži	— 5
Planica	sneži	— 11	oblačno	— 8
Brnik	sneži	— 8	sneži	— 5
Kredarica	sneži	— 13	sneži	— 11
Maribor	sneži	— 8	sneži	• —6
S. Gradec	sneži	— 11		— 6
Celje	oblačno	— 9		— 8
Novo mesto	sneži	— 7		— 6
KopeT	oblačno	0	oblačno	0
Reka	oblačno	1	oblačno	0
Pulj	oblačno	2	sneži	1
Hvar	dežuje	9	oblačno	10
Dubrovnik	dežuje	8				
Zagreb	sneži	— 6		— 6
Beograd	sneži	— 4	oblačno	— 2
Sarajevo	sneži	— 3		— 2
Titograd	dežuje	7	dežuje	9
Skopje	oblačno	5	• oblačno	. 11
Celovec		—		— 8
Gradec	poloblačno	— 13	oblačno	— 8
Dunaj	jasno	— 12	oblačno	— 9
Benetke	—	—	oblačno	3
Milano	—	_		— 4
Genova	jasno	— 1		
Munche«	megla	— 15	jasno	— 12
Ziirich	oblačno	— 8				
Rim	oblačno	4	oblačno	7
Pariz	oblačno	— 6	oblačno	— 5
Berlin	oblačno	— 10	lasno	— 9
Stockholm	sneži	— 5	jasno	— 6
Moskva	oblačno	— 10	oblačno	— 5
Napoved za danes:
SLOVENIJA
Ponoči in čez dan bo pretežno oblačno, vmes bo še rahlo snežilo. Najnižje nočne temperature okoli —8, na Gorenjskem do —15, v Primorju —1, najvišje dnevne okoli —5, v Primorju malo nad 0; na Primorskem bo še burja.
JUGOSLAVIJA
Pretežno oblačno, ob južnem Jadranu in Makedoniji bo deževalo, snežilo bo še na Hrvatskem, v Bošni in Vojvodini.
VREMENSKA SLIKA
Sredozemsko področje nizkega zračnega pritiska se prek Balkana počasi umika na vzhod Z južnimi vetrovi doteka nad Balkan nekoliko hladnejši zrak, ka.r povzroča padavine po vsej državi.
Izgledi za četrtek:
Spremenljivo vreme.
SNEŽNE RAZMERE V SLOVENIJI DNE 5. 1. 1971- žičnica na Veliko planino: — 9°C, rahlo sneži, 85 cm pršiča, nihalka in sedežnica obratujeta. žičnica na Krvavec: — 1°C, sneži, 100 cm pršiča, proge teptane, žičnice obratujejo, cesta prevozna, žičnica na Vogel: — 8°C, sneži, 160 cm pršiča, nihalnioa, sedežnica Orlove glave, Žič. Križ obratujejo. Žičnica na Zelenico: - 7°C, rahlo sneži, 100 cm pršič, žičnice obratujejo. Ljubelj — predor: — 5°C, rahlo sneži, 100 cm pršič, cesta prevozna, z zimsko opremo. Žičnica na Španov vrh: — 8°C, oblačno, sneži, 90 cm pršič, cesta prevozna, žičnica obratuj^. Žičnica na Golteh — pri Mozirski koči: — 11“C, oblačno, 1Q0 cm pršič, vse naprave obratujejo, proge teptafle Pohorska vzpenjača: — 11°C, iV hlo sneži. 70 cm pršič, vse naprave obrat. Bohinj: — 4°C, sneži, 80 cm pršič, gondola obratuje. Bled: — 5°C, sneži, 70 cm suh sneg, žič-
nica na stražo obratuje. Martuljk:	— 1Z“(J,
snež. 75 cm pršič. spodaj Je malo trdega, naprave delujejo. Kranjska gora: — 10»C, oblačno, rahlo sneži, 100 cm pršič, žičnica obrat drsališče odprto. Rakitna: — 8°C, rahlo sneži, 110 cm pršič v ečnici obratujeta. Logatec: — 6°C, sneži, 86 cm pršič, žičnica obratuje. Orroošnji-ce: — 1°C. rahlo sneži, 80 cm pršič, vlečnica obratuje, oesta prevozna. Lokve: — 8°C. rahlo sneži. 40 cm, vlečnica obratuje, cesta prevozna Mežica: - Peca: — 7°C. rahlo sneži. 56 cm suh sneg žičnica obratuje Vlečnica Mojstrana: — SiiC. oblačno. 90 cm stih sneg, vlečnica ob ratuje. možno nočno smučanje. Dom na Komni: — i0°C. sneži, 158 cm pršič, tov. žičnica obratuje Stan vrh: — 6°C, rahlo sneži, spodal 50 cm zgoraj 70 cm pršiča, žičnica obratuje, proga teptana, cesta prevozna. Lažne: — 10°C, sneži 60 cm pršič, vlečnica obratuje.
Sneg na cesti, olja zmanjkalo
Kurilnega olja ni, plin pa tudi pojenjuje
LJUBLJANA, 5. Jan. Kurilnega olja je spet zmanjkalo in tako so vsi tisti Ljubljančani, ki se sicer grejejo ob oljnih pečeh, prepuščam nemilosti zime. Od Šestih Petrolovih bencinskih črpalk so se lahko samo v Samovi ulici pohvalili, da ga imajo dovolj, ker so ga jim pripeljali pred dobro uro, vendar pa bo tudi ta zaloga verjetno podla do večera.
Nihče od uslužbencev na benolnshafa črpaUta.i ni vedel povedati, kdaj bodo dobah knrUno olje. Telefonska Ste-vUk» v mlodkem skladišču 1% je bila nenehno zasedena. Na 968 nam je uslužbenka rekla, da je danes dopoldne w**jmanj tisočkrat« povedala to telefonsko številko in da Je videti, kot da vsa Ljubljana kliče Polje.
Zakaj ni kurilnega olja? Tajnica generalnega direktorja Petrola nam je dejala, da na ta vprašanja ne bomo dobili odgovora, ker so vsi direktorji odsotni. Kje so?
da so na službe, nem potovanju. 911 so reSe-va* to problematiko.«
Nazadnje smo le dobili nekoga, ki nem je pojasnil, ■skaj primanjkuje kurilnega cAJa. »Kurilnega olja ne primanjkuje v rafinerijah pač pa imamo težave zaradi prevara Ker nam TJ JV ne dovoljuje voziti tudi s prikolicami, so naše dobave ra dve tretjine manjSe kot ponavadi. Ceste so tako slabe, da cisterne pridejo lahko samo do litrske Bistrice,« je povedal Janez Bizjak, referent za kurilna olja v Petrolu.
Petrol večjih skladlAč rakm ki tako v glavnem sproti dovaža kurilno olje iz rafinerij. Oe bd olje prevažali z železnico, verjetno ne bi bilo tožnih težav. »N* železnico smo se res premalo obračali, »daj pa Je prepozno, ker so vlaki aaeedenl.«
Kdaj bo spet dovolj kurilnega olja, nihče ni vedel povedati. Ce so vsi direktorji odpotovali »reševat to problematiko«, bodo morda s •kupnimi močmi le kaj štorih sa blagor tistih, ki anr-zajejo ...
Tudi Mestna plinarna je bdla danes v zagati zaradi zalog plina. Vlaki so imeli velike zamude ali pa še sploh niso prispeli bi tako je začelo primanjkovati zalog. »Kritično bo jutri,« je povedal direktor Slavko Lombergar, »ker ne vemo ali bo sploh katera izmed naših avtiociste-m prispela v Ljubljano. Naslednji dan pa že pričakujemo rešitev. Danes popoldne so namreč iz Ivanič grada poslali na pot pet železniških cistern. Tako bo plina dovolj.«
A. PODBEVSEK
Ljubljanska kronika
PREBIVALSTVO
Rojstva — V ponedeljek so mamice v obeh porodnišnicah povile 14 deklic ta 10 dečkov. Najtežja punčka se Je prvič oglasila v mestni porodnišnici — tehtala je 4100 gramov, rekorder med fantki pa je pogledal v svet v klinični porodnišnici — zbral je 4125 gramov.
Poroke — Včeraj so na Magistratu sklenili eno zakonsko zvezo, danes pa bosta izmenjala zlata obročka dva para mladoporočencev; jutri ne bo nobene poroke.
Pogrebi — Na Zalah bodo svojci pospremili na zadnjo pot Stanko Cerar. 71-letno upokojenko (ob 12.30); Nikolo Cekeiiša, 60-letnega delavca (ob 13.45); dr. Boruta Ražeka, 49-letnega odvetnika (ob 14.30); Ivanko Volk, 53-letno gospodinjo (ob 15.15); Franca Krebsa, 73-letnega upokojenca (ob 16. uri); na pokopališču v Stožicah pa bodo Ob 15. uri 5e zadnjič pospremili 69-letnega upokojenca Ivana Hvastija.
Pogled na platno
Po naslovih, nagradah, filmskih imenih ta filmih sodeč, nam je vodja sporeda takoj po novem letu pripravil dober spored. Se več! Lahko bi rekli, da je poskrbel za miniaturni nadomestek beograjskega festivala »Festivala festivalov« ta še za premiero domačega filma »Rdeče klasje«, ki 1» v petek! Gremo rajši po vrsti. V Unionu bodo jeti za »Kaktejinim cvetom« predvajati ameriško lahkotno zgodbico »Dober večer, gospa Campbell«. Gre za spretno stkano zgodbo o lepi ženski (igra jo Gina Lolo-brigida), ki napetnajsti nekaj petičnih ameriških (bivših) Soldatov, češ da so očetje njene brsteče hčerke. Potem pa pride prva »bomba« »M. A. S. H.«, kar po naše pomeni »mobilno armadno kirurško bolnišnico«, ki je na lanskem carinskem festivalu dobil nagrado »Zlata palma«. Pozitivistično govorjeno je to črna komedija. V Komuni nas za »Ljubezensko zgodbo« čakata dve »bombi«; »Antonio. ki prinaša smrt«, ki spretno sporoča brazilske folklorne elemente skozi lik Antonia, »kangačeroGa« — to-rej poklicnega ubijalca. In takoj za njim — »If — Oe bi ..Znani angleški filmar ta avantgardnih Lindsay Anderson sporoča (v okviru zgodbe o nekem gimnazijskem življenju) resnico o uporu mladine in seveda, kot je že v navadi, postavlja vprašanje brez odgovora: Kaj bi bito, če bi... V Slogi nekaj komercialnega: Roger Moore ae bo predstavil v svoji vlogi svetnika v filmu »Svetnik proti mafiji«. Vesna film pa Je poskrbela za odkup »Astragala«, ljubezenske zgodbe med pobeglo kaznjenko Anne in nekdanjim kaznjencem Julienom — za privržence romantičnosti. Film je zrežiral Guy Casaril, po filmu pa je na mah postala slavna protagonistka Mariane Jobert. V Šiški bo najprej prepevala Debbie Rey-nolds v »Pojoči nuni«. Na Vič bo prišel znanstveno fantastični film »Misija Mars«. Potlej pa se bo v »kriminalnem« filmu — gre za štorije detektiva Jerryja Cottna — po dolgem času spet predstavil na platnu Miha Baloh, ki igra mafijaša Costella.	B. M.
Ladji Postojna in Portorož plujeta pod slovensko zastavo za japonsko firmo NYK. Splošna plovba ju je dala v najem. Za naše podjetje sta pluli z zgubo, Ja ponči pa so nadvse zadovoljni Na devetih straneh je glasilo Japonske ladijske družbe zapelo našim pomor ščakom tudi tak slavospev:
»Ladja Postojna Je zelo lepa. posadka pa Je odlična ta se razume na trgovino z Južno Ameriko. Zadovoljen sem z njihovim delom pod nadzorstvom njihovega poveljnika. Upam, da bomo s to čudovito ladjo ta posad ko imeli v prihodnosti še več tovora In potovanj,« govori mr. Komoda, šef linije za Karibsko morje In Južno Ameriko.
Našim ladjarskim podjetjem so tornadi predpisi Scila, svetovno tržišče pa Karibda Doma ne morejo kupiti ladij niti za devize, ker |!h domače ladjedelnice raje gradijo za tuje družbe, zato (ib morajo kupovati v tujini In plačevati za uvoz ladij carino! Potem mo rajo vsako leto plačati še deset ml'1 Jonov novih dinar Jev (velja za Splošno plovbo) prispevka za energetiko tuje družbe (ln tudi nekatere lug'»slovanske), pa tega tzdatka sploh ne poznajo Naša ladjarska podjetja mo rajo konkurirati svetovnim družbam, voziti morajo tovor za enako ceno kot drugi, čeprav plačujejo več prispevkov.
Nekatera Jugoslovanska ladjarska podjetfa so se že znašla: registrirala so lad*e v Panami in tako so postala enakopravna tulim družbam
Vprašali smo generalnega direktorja Splošne plovbe Gregorla Tršaria:
»Zakaj pa ne bi registrirali ladij v tujini, kot so to že storile nekatere jugoslovanske pomorske družbe? Ce bi pluli pod panamsko zastavo, bi se izognili mnogim dajatvam, posadko bi lahko bolje plačali, o pri spevUh a energetiko in o carini pe ne bi Imeli več skrbi.«
Odgovor v današnji Tedenski tribuni.
Neorganizirano raje ne!
Reševalcev in učiteljev še vedno primanjkuje celo na mnogih znanih smučiščih — V Ljubljani pa se smučarji raje nikar ne ponesrečite
LJUBLJANA — Dokaj debela snežna odeja, ki je prekrila mesto in okolico, je privabila na sicer maloštevilna ljubljanska smučišča veliko smučarjev. Zvečina so to mladi ljudje, šolarji, ki med letom nimajo časa pa tudi možnosti, da bi odšli v Kranjsko goro, na Krvavec, Zelenico, ali kam drugam. Tako so vnovič zaživeli Grajski hrib, Rožnik in Golovec, ki so sicer brez sedežnic in vlečnic, a vseeno privabljajo številne smučarje.
MM & &jS. -o <-<
ZIMA, ZIMA BELA, VRH GRADU SEDELA
Foto: Sveto Busič
žal pa so ti smučarji vsakokrat, ko se zapeljejo po pobočju, ogroženi. Sleherni padec je lahko usoden, vsaka poškodba, čeprav lažja, pa se lahko konča s hudima posledicami, saj na omenjenih ljubljanskih smučiščih ni nobenih reševalcev, ki bi pravočasno in uspešno posredovali.
Čeprav je v Ljubljani veliko smučarskih učiteljev, vaditeljev ter gorskih reševalcev, so ti večinoma zaposleni kje drugje. Ponavadi, kot na primer sedaj, ko so na Starem vrhu, vadijo ali rešujejo smučarje tam, kjer je smučanje organizirano, za manjša smučišča, brez vlečnic in sedežnic, pa se ne menijo.
Ker pa je v zadnjem času prav na teh manjših smučiščih prišlo do pogostih nesreč, smo vprašali več odgovornih ljudi, kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo poškodb čim manj in če so že, kako
Nov,sunek' zimski službi
Bo spet snežilo in zametlo ulice? — Komunalne službe pripravljene — Glavno delo ponoči — Parkirani avtomobili največja ovira pri čiščenju cest
LJUBLJANA, 5. jan. Ce se naši vremenarji niso zmotili, bo snežilo še vso noč in jutri ves dan, napovedujejo pa nam še 20 centimetrov novega snega. Seveda dodatni »blagoslov« ne bo naredil jasnih obrazov pri tistih, ki nam čistijo ulice v mestu. Kljub naporom naših komunalnih podjetij se pozna, da promet počasi zastaja, čeprav so z nekaterih ulic že začeli odvažati sneg, saj pluženje samo ne pomaga.
Vodstvo zimske službe v Ljubljani je že sprejelo dodatni program čiščenja mestnih ulic, kljub temu pa telefoni v mestni skupščini in v komunalnih podjetjih danes že ves dan zvonijo. Glasovi so različni, ampak vsi hočejo, da bi imeli kar najbolje očiščeno cesto. Lahko rečemo, da so se občani letos potrudili in še zdaleč ni bilo toliko kišilcev »zimskega« odloka mestne skupščine — v ožjem centru so jih inšpektorji našli komaj petdeset, ki pred svojo hišo ali poslovnim prostorom niso očistili snega.
Avtomobilisti pa so začeli negodovati, kajti na nekaterih glavnih cestah se je že nabralo toliko trdo stlačenega snega alti tako imenovane deske, da so že resno v strahu za svoje železne konjičke. Tudi križišča še niso taka kot bi bilo treba. Kot smo zvedeli pri Snagi ,in drugih komunalnih podjetjih, bodo že danes ponoči očistili neprijetno sneženo valovje na glavnih cestah (na pr. na Titovi), seveda pa bo marsikaj odvisno tudi od vremena in avtomobilistov — če bo namreč dosti novega snega bo treba najprej plužiti in šele potem odvažati, če pa bo preveč parkiranih avtomobilov, stroji spet ne bodo mogli blizu.
Težave so tudi na posameznih progah mestnega prometa, zlasti tam, kjer čisti ulice Cestno podjetje Ljubljana. JCrpani’ so imeli težave zlasti na klancu Smartin-ske ceste pri tovarni Kolinska — kakor je dejal direktor mestnega prometa pri Ljubljana transportu Branko Gregorin, je ta cesta naj slabše očiščena in zaradi tega tudi pogoste zamude na tej progi. Tudi Celovško cesto čisti Cestno podjetje ta na marsikateri postaji ob tej vpadnici Je na cestišču toli-
ko ledu, da mora avtobus obstati skoraj sredi oeste, potniki pa se potem prekopicujejo eden čez drugega; če imajo srečo pridejo oeli do vozila ...
Ljubljanske komunalne organizacije bodo še .danes ponoči, oziroma jutri poskrbele, da na mostovih v mestnem območju ne bo več snega, v programu pa je tudi
Prevoznost cest v tujini
Vse naše zdomce, ki se te dni s svojimi avtomobili vračajo na delo v tujino, gotovo zanima kakšne so ceste na tujem po tolikšnem snegu. Tisti, ki se peljejo na sever, lahko gredo čez Štajersko ali pa čez Gorenjsko. Gorenjski poti sta le dve: skozi predor Ljubelj, ali pa po ovinku- čez Jesenice. Trbiž in na Beljak. Ceste skozi Avstrijo na Bavarsko ta naprej po zvezni republiki Nemčiji so prevozne.
Kdor pa služi kruh v Švici naj se pelje čez severno Italijo skozi Como ter naprej do Luga-na Ker Je prelaz St. Goti thard zasnežen. Je treba avto naložiti v kraju Air-olo na vlak- Ta ga bo prepeljal skozi predor na drugo stran, odkoder Je potem prosta pot v Bern, Luzem, Ztlrich ali drugam Druga možna pot, ki pa je daljša. Je pot čez severno Italijo po dolini Aosta, skozi predor Mont Blanc do Cha-monixa. od tam pa v Ženevo ta naprej.
I. P.
čiščenje Celovške in Titove ceste pod podvozi. Ce bo odjuga, bo namreč pod podvozi cesta zaradi premajhnih požiralnikov spet poplavljena (kot je že bila), ta pri Ljubljana transportu pravijo, da bodo potem, na teh progah ukinili mestni promet, saj jim
je voda pred kratkim uničila dva motorja, ki ne staneta ravno malo.
Vsekakor Je bojazen vodstva zimske službe upravičena — če namreč začne znova snežiti, iahko v Ljubljani na, stanejo tako ozka grla. da bo marsikje promet popolnoma onemogočen. Zato so se že seda.) odločili, da z nekaterih ulic splužen sneg odpeljejo, kajti po snegu zvoniti, bo prepozno, pa čeprav bodo stroški čiščenja zato precej večji kot je predvideno.
K. DOLENC
nesrečnežem najhitreje pomagati.
»Vse premalo skrbimo za rekreacijo,« je dejal sekretar Mestne zveze ZTK Janez Virk. »Vsa dejavnost je pretežno usmerjena v tekmovalne športe, čeprav je prav rekreacija in množičnost prvi pogoj za kvaliteto. V Ljubljani imamo SK Snežinka, ki vzgaja smučarske učitelje in vaditelje, ki pa niso zainteresirani za nekomercialno delo. Reči mo-ram, da pravzaprav v bližnji prihodnosti ne vidim rešitev, saj ni sredstev, ki bd jih lahko uporabili v ta namen.«
Naš drugi sogovornik, načelnik GRS, Bine Vengust, pa je dejal:	»Gorska reševalna
služba ima na vseh večjih smučiščih službo, ki uspešno pomaga ponesrečencem. Ker pač na vseh smučiščih ne moremo biti, to delo uspešno opravljajo tudi smučarski učitelji in vaditelji. A to velja le za smučišča z žičnicami, na manjših, divjih smučiščih, kjer smučanje ni organizirano, pa so smučarji večinoma prepuščeni sami sebi. Povedati moram, da so ljubljanska smučišča pravzaprav park in zato je tod prepovedano smučati. Majhna vzpetina v Tivoliju, kjer je smučanje dovoljeno, pa je nenevarna. Na Gradu je smučišče precej skrajšano zaradi nove ceste, a je dokaj strmo in nevarno, smučanje na Galetovem pobočju pa je prepovedano in smučišče obdano z žično ogrado.«
Franci Savenc, čadn UO Planinske zveze Slovenije, ki je zadolžen za sodelovanje s sredstvi obveščanja, je dejal, da ne vidi skorajšnje rešitve omenjenega problema. »2e na velikih smučiščih je čutiti pomanjkanje strokovno usposobljenih ljudi, ki bi pravočasno pomagali ponesrečencem. Le ob sobotah, nedeljah in praznikih ter ponekod med šolskimi počitnicami je dovolj
Snežni plugi orjejo
V Sloveniji imajo delavci cestnih podjetij povsod še dovolj dela — Na Primorskem je začela pihati burja
LJUBLJANA, 5. jan. V notranjosti Slovenije je danes skoraj ves dan povsod rahlo snežilo, tako da so delavci cestnih podjetij še vedno imeli dovolj dela. S Primorske pa poročajo, da ovira promet burja, ki je po nekajdnevnem premoru danes spet začela pihati.
MURSKA SOBOTA — V Pomurju se Je po sinočnjem hudem mrazu (minus 20 stopinj ) temperatura precej dvignila, tako da Je bilo davi samo še minus 10 stopinj Celzija. Kljub ponovnim snežnim padavinam so vse glavne in Krajevne ceste v Pomurju prevozne Tudi promet čez mejne prehode na meja z Avstrijo ta Madžarsko se normalno odvija. Delavca cestnega podjetja iz Murske Sobote s stroji sproti čistijo novozapadll sneg ter posipavajo ceste s peskom Vsi avtobus] na med krajevnih ta mednarodndii progah vozijo O rez zamud.
CELJE — Tudi na celjskem območju sproti čistijo sneg in posipavajo ceste. Stalne zapore veljajo za ceste med Šentvidom in Savodnjami pri Šoštanju ter na odseku ceste od planinskega doma do slapa Rinka v Logarski dolini.
Neprevozni pa sta tudi cesti od Podplata prek Kostrivnice v Rogaško Slatino in iz Rogatca v Žetale.
KRANJ — Na Gorenjskem je ves dan po malem snežilo, vendar sneg v prometu ni povzročal večjih težav Očiščena je tudi cesta proti mej nemu prehodu na Ljubelju. Največ snega je doslej na-melo prek Vršiča (229 cm).
POSTOJNA — Na postaji milice v Postojni so nam povedali, da so bile danes ves dan tudi planinske ride prevozne za vsa lažja vozila, prepovedali pa so promet z vlačilci ta prikoličarji. Na območju Postojne je po malem snežilo ta pihala je burja.
KOPER — Davi je na Primorskem spet pričela pihati burja. Kot so povedali na cestnem podjetju v Kopru, je začela na odsekih med Senožečami in Divačo spet na-
našati zamete, prav tako pa tudi na drugih krajih, zlasti med Postojno in Rupo ter med Kozino in Rupo.
Strahoten zločin
DOBOJ, 5. Jan. (Tanjug) — V vasi Lončari (v občini Te-šanj pri Dobo ju) se Je danes dopoldne pripetil hud zločin Mato Mandič ie umoril svojo ženo m dva otroka, potem pa je naredi] samomor Zakaj in kako se Je to zgodilo, še ni znano, ker se skupna komisija okrožnega sodišča, tožilstva ta sekretariata za notranje zadeve v Doboju zaradi zametov še nj vrnila.
reševalcev. Za manjša smučišča pa je reševalno službo težko organizirati, saj je smučanje prosto, brez nadzorstva. Število smučarjev ni stalno in zato je še težje vaditeljem
in reševalcem. Menim, da si bodo morale v bližnji prihodnosti največje žičnice organizirati lastne reševalne službe, saj je vse več smučarjev in zato tudi poškodb. Za divja smučišča pa žal ni ne ljudi in ne denarja, prepričan pa sem, da bi opozorila, ki bd označevala težavnost teh prog, veliko pripomogla k zmanjšanju nesreč.«
B. KAVČIČ
Občanov barometer
Od štirih do ene
Deset stopinj pod nič-
i iffnlfk 10 Je’ lica imarno kam-nita in ušesa nam od mraza cvrčijo- Med potjo srečujemo vse pol-no kidačev v ogromnih površnikih, kako rine-m ->° loPate v sneg. Vsi IjplrCfS *■ fr razgreti so, kje, da bi jih zeblo, in iz ust jim puha takšna para Jkot *" 3» pri lokomotivi. Med številnimi delavci, ki nam letos vzorno čistijo uli-ce> Je tudi Sulejman I SHUM Kovačevič, zaposlen pri
podjetju Rast.
•	Srečno novo leto! Kako ste silvestrovali?
»Do polnoči smo bili v baraki, potem pa smo šli ob dveh zjutraj kidat. Vsi smo šli, sneg je kar naprej padal. Saj je bilo dobro, da smo šli kidat, za nas in za ljudi.«
•	Zakaj je bilo dobro za vas?
»Lepo je bilo. Do polnoči smo jedli in pili, potem pa smo se odpravili z lopatami ven. Shladili smo se in to je bilo dobro. Najprej smo v baraki imeli veselje, potem pa še zunaj.«
•	V kakšni baraki ste imeli veselje?
»V naši, tam, kjer stanujemo. To je na Litijski. Tam smo vsi, kadar ne kidamo. Veliko nas je, skoraj vsi smo iz drugih republik. Imamo toplo, ta kopalnico imamo.«
•	Kdaj pa kidate?
»Osem ur na dan kidamo. Pridejo nas poklicat, kadar sneži. Sicer pa delamo od pol sedmih zjutraj do treh popoldne. Zdaj pa se vse bo zameša, ker kar naprej sneži.«
•	Se kdaj spomnite na Šilce krepkega, ko delate v takem mrazu?
»Me nič ne zebe, saj venomer kidam in oblečen sem tudi zelo. Ja, seveda se prileže kaj močnega, samo med delom n« morem v gostilno. Me lahko vida šef in bd se jezil. Ob desetih pa hodimo na malico v Delavski dom. Tam se najemo in kakšno pokadimo. Za cigareto pa je čas tudi med delom. Potem, ko tovornjak naložimo in odpelje, si vsi eno prižgemo.«
•	Ali radi opravljate to delo?
»Pa, prišel sem na delo v Slovenijo pred enim letom in se zaposlil pri podjetju Rast. Zdaj pa kidam, kadar je- zima. Zadovoljen sem, zakaj bi ne bil.«
•	Dobro zaslužite?
»Sem zadovoljen. Dobro plačajo. Seveda je delo naporno: če ne bi bil zadovoljen s plačo, tudi. z delom ne bi bil zadovoljen. Za kidanje ponoči pa dobimo še poseben dodatek.«
•	Kaj pa delate poleti?
»Čez leto čistimo kanale. Dela nikoli ne zmanjka.«
•	Kaj pa počnete, kadar ne delate?«
»V baraki smo. Spimo. Pa pogovarjamo se. Imamo tudi radijski sprejemnik in televizor. Včasih gremo v mesto. Malo se sprehajamo aii pa gremo v kino.«
•	Kakšne filme pa imate radi? Kateri vas najbolj zanimajo?
»Nič me tako ne zanima. Kar igra, pa grem gledat. Kakšen jugoslovanski film ali pa tak c Divjem zahodu. Ampak ponavadi sem v baraki, tam ležimo in počivamo.«	^
•	Kaj boste vprašali javnega delavca?
»Kaj pa naj vprašam?«
•	Karkoli. Kaj takega, kar vas zanima!
»Hm, mene ne zanima dosti. Mene zanima sneg.«
•	A. ARKO
Cik - cak z vodo v čevljih
Avtomobilisti se vozijo s trolejbusi - Tatovi že preživeli mačka - Zamude avtobusov, vlakov, letal - Trgovine prodajajo kalorije - Obeta se razcvet Talije
LJUBLJANA, 5. jan. Kup nadlog se je zvalilo na našo Ljubljano. Prazne denarnice, sneg in voda v čevljih, oboževani Ljubljana-transport, inventure, ni miru pred tatovi, zamude avtobusov in vlakov, zlomljene smuči in še kakšna noga ... pa saj je že to dovolj. Moj vedno zdravi prijatelj je staknil celo išias. »Saj bo kmalu Pust,« se tolažijo optimisti, mi pa poglejmo, kaj se je danes dogajalo in zgodilo na nekaterih ljubljanskih (tako imenovanih) javnih mestih. Uredniki pravijo temu cik-cak. Pa saj je morda res.
Začnimo pri prometu. Vinko Zadolnik, šef izmene na znani 92: »Prometa na cestah je precej manj kot ponavadi. Skoraj m avta brez zimske opreme, nesreč pa zaradi previdnosti m ker ni prometa kar za 60 odstotkov manj.«
Branka Dermastia, prometna pisarna avtobusne postaje: »Prevelikih zamud ni, največ 15 do 20 minut. Na nekaterih krajevnih progah avtobusi še vedno ne vozijo.«
Franc H robat, šef voznega reda na železniški postaji: »Potnikov imamo za 20 odstotkov več, ker se ljudje v tem vremenu izogibajo vožnje z avtobusi ta osebnimi avtomobili. Zamujajo predvsem vlaki iz Zagreba in Avstrije.«
Jutranji letali za Beograd sta z Bmikov odleteli po voznem redu, letalo iz Beograda pa Je pristalo z enourno za-
mudo. Megle na letališču ni bilo, je pa snežilo.
Vožnje Ljubljana-transporta ocenite sami.
Nezgodni oddelek na Njegoševi; dr. Anton Praprotnik: »Zlomov zaradi smučanja in poledice Je te dni občutno več. Izmed današnjih 81 primerov jih moramo smučem in poledioi pripisati kar 12.«
Izjave o urejenosti ljubljanskih pločnikov nismo mogli dobiti, ker so bili vsi komunalni inšpektorji mestne skupščine na terenu. Tudi to Je podatek.
Poleg mokrote v \ čevljih prete Ljubljančanom tudi druge ujme. Ciril žerjav, uprava javne varnosti Ljubljana. »V noči pred Silvestrom Je neznanec odnesel iz blagajne zavoda za statistiko SRS skoraj 13 starih milijonov. Med prazniki je bilo dokaj mimo.
predvčerajšnjim, včeraj in da nes pa so se spet vrstili vlomi v trgovine, da o drobnih tatvinah ne govorimo.«
Tudi tatovi imajo Novo le
to.
To, da so gostišča skoraj enako polna kot pred prazniki, je odveč omenjati (koncentracija alkohola je nekoliko manjša), zanimiv pa je podatek o vrvežu v trgovinah.
Centromerkur — Milan Kranjc: »Včeraj smo imeli tolikšen promet kot v drugi polovici decembra, kar je tudi nas presenetilo. Kupujejo predvsem smuči.«
Nama — Vjekoslav Potočnik: »Promet je malo manjši, kupcev pa toliko kot vedno. Nekateri nas obiščejo, da bi se malo pogreli.«
Prehrana — Franc Žunko: »Januar v trgovini nikoli ni pomenil kaj prida.«
Astra — Tone hren: »Kupčija cvete slabše kot ponavadi.«
Kino, gledališče?
Milan Lindič, kinematografsko podjetje: »Film Ljubezenski primer, ki kajpada po umetniški in izpovedni plat: ni omembe vreden, še vedno polni Komuno, medtem ko so prisrčni Kaktusov cvet, ki ga vrtimo v Unionu, Ljubljančani zavrnili. O okusih se ne da razpravljati.«
Dušan Skedl, Drama SNG: »Po praznikih pričakujemo večji obisk, posebno ob šolskih počitnicah.«
Podobno je izjavila tudi Angelca Lemut iz Mestnega gledališča. Tisti, ki se zanimajo za balet ljubljanske Opere, gotovo vedo, da gostuje te dni s Trnjulčico v Italijanski Reggio Emillii.
Nekaj deset telefonskih pozivov vam zagotovo ni pričaralo današnje »vsem na očeh Ljubljane. V sosedove lonce nismo pokukali. Pa saj menda tega niste priča kovali.
MARJAN BAUER
mm
SMUČANJE V AVSTRIJI
NASSFELD
VSAKO NEDELJO ZA VES DAN ZA 80 DINARJEV
7 dni
hotel A kat. 900.-
hotel B kat. 850.-
PRIJAVE INFORMACIJE
globtour
LJUBLJANA