------   93   ------
Naši dopisi.
Iz Rusije 20. febr. (4. marcija.) — rt— (Dalje.) — Tako se je Anglija sama zavezala, iz Azijskega emira narediti kakega Saksonskega ali Virtemberškega kralja. Gorčakov si je mislil: ako je vam tako prav, nu! nam je tudi. In po 31etni papirnati vojski za srednjo Azijo bil je v januariji sklenjen mir. — Kakošen mir? na to vprašanje so ruski časopisi odgovorili precej drugi dan potem, ko je telegraf prinesel vest o njem. Angleži tudi Čutijo njegovo silo in v parlamentih vlado izpra-šujejo, koliko Azije si bo smela Rusija podvreči. Kakor je iz telegramov vidno, vlada odgovarja, pa nič ne odgovori, ker sama vidi, da s tem mirom je v srednji Aziji vojska napovedana.
Rusija ne bo storila nič več in nič manj, kakor bi storila brez mira lorda Granvila: pokorila bo Hi v o za njeno razbojniško postopanje. Hivinci so imeli navado napadati Ruske karavane in ropati; vjete trgovce so vozili deloma v Hivo, kjer so v sužnosti, kakor nekdanji Grki pri Rimljanih, strežaji, vrtnarji, učitelji itd. vsak po svoji zmožnosti; deloma so jih prodajali še dalje proti jugovzhodu. Podpirali so tudi stepniške ko-Čevce, od kterih so pokupavali vjete ljudi in nakradeno blago.
Nek Rusk prikaščik (trgovski pomočnik), kteremu se je posrečilo, iz Hi vinskega plena vrniti se domii, pripoveduje, da je zdaj okoli 50 Rusov v sužnosti v Hivi. On je tudi Hivo popisal. Trdnjava in grad hana — po tem popisu — je obširno poslopje, sozidano iz jila, slabe opeke in lesa ter okroženo z nasipom ji-lovne zemlje. Na vhodih v trdnjavo (!) stoji devet starih zarjavelih topov. Zunaj nasipa so razsejane med vrtovi brezštevilne lesene in ilove  koče:  vse  to   imenuje  se
mesto. Vojaki Hivinski so oboroženi poleg mečev in nožev, s puškami na kremen, ktere naslanjajo na ro-govile, kedar streljajo. Bo li Rusija premenila Hivo v svojo provincijo podobno Kavkazu in Turkestanu, ali jo bo samo prisilila k pokornosti in redu, to se bo pokazalo še le potem, ko bo vidno, kaj je mogoče iz te oaze narediti in nakoliko je brodonosna reka Amu-Darja. Od osode Hi ve bo zavisela tudi osoda doline reke Atreka. Se decembra meseca so Angleži tir-jali, da Hive in doline Atreka se Rusija ne sme dotakniti. V januarskem miru se pa o njih nič več ne govori; rečeno je le, kakor sem vže omenil, da južni breg vrhnjega teka Amu-Darje bo neutralen kot posestvo Afgansko. Oaz na omenjenem bregu Rusija ni iskala; najboljši dokaz temu je to, da reke ni prestopila, ko si je s Turkestanom podvrgla ves severni breg, in tudi na severnem bregu je obdržala le okoli 150 štirjaških milj na ključih vodotočev in pritokov, od koder more straho^vati hanstva; vse drugo je vrnila prejšnjim hanom. Česa bi tudi razen tega Rusija iskala v takih pustinjah? Iz 12.000 štirjaških milj, ktere obsega s svojimi pritoki srednji in gornji tek reke, jih je sposobnih za poljedelstvo komaj 1000, razkosanih na veče in manje oaze. Vse te oaze, razen najniže in najviše (Hive in Badakšana), Majmenj, Karatigena, Dar-vaza, Sugnana, Vahija so naseljene s plemeni Kavka-škega rodu; njihova narečja so iz vseh indoevropskih jezikov najbolj podobna slavjanskim. Njihovi vladarji se imenujejo ,,ša" ter se štejejo za naslednike Mace-donskega kralja Aleksandra Velikega. Hivinci so menda Tartari, Badakšanci pa po krvi Perzijani. Vse le-te državice so nezavisne druga od druge, kakor tudi od večih držav. Kedar so jih napadali Kitajci, Kokanci, ali novejša leta Semireški han Jakub Bek, klicale so na po* moč Afgance; kedar so se pa teh bale, klicale so na pomoč une. Iz vsega je vidno, da lord Granvilev mir bo menda tisti vir, iz katerega bo teklo v srednji Aziji mnogo krvi.                                                  (Dal. prih.)
Iz Notranjskega 13. sušca. K. — Kmetje včasih od ciganov kupijo konje , ki prvi dan tako dobro vozijo, da, če le roko vzdigneš nad njimi, pa že bežijo, čez kaka dva dni se pa tako potuhnejo, da mora kmet na vse grlo upiti nad njimi, da se le počasi naprej pomika. Zdaj pa se kmet praska za ušesi in si misli, kaj vendar je to, da, ko sem konja za poskušnjo v voz vpregel, je šel kakor vrag, zdaj pa mrha ni za druzega kakor za konjederca. Naj vam, dragi bralci, razcdenem to skrivnost — po pravem imenu: sleparijo, ki smo jo doživeli v nekem kraji blizo Postojne. Kupil je cigan od nekega kmeta konja za 5 gold., katerega je privezal k neki ograji, potem pa cigan in njegov pajdaš tudi cigan vzameta vsak eno diljo v roko, s katero sta neusmiljeno mlatila po ubozem konji. Ko sta mu zadosti gorkih naložila, ga odvežeta in ga peljeta do bližnje vasi in ondi sta ga prodala kmetu za 25 gold. Da bi bil kmet vedel, da se je konj le zato urno sukal, in je hotel kar skakati, ker je vedno mislil, da ga bota cigana začela zopet pretepati, gotovo bi ne bil dal toliko za konja!
Ker so „Novice" kmeta že večkrat v eni ali drugi zadevi podučile, zato naj blagovolijo prebivalcem vStu-denem blizo Planine na Notranjskem nasvetovati, naj bi velike kupe gnoja, ki paradirajo na obeh straneh ceste skozi celo vas, zvozili raji na njive, kakor pa, da pustijo, da to, kar je najboljšega v gnoji, se raz-teka po cesti. Naredijo pa naj dotični gospodarji gnoj-nišča na takem kraji, da se bo odtekala gnojnica pa vrtih in travnikih, a ne po cesti. Sicer pa je tudi nezdravo, da se pari skoraj pred vsako hišo kup gnoja. — Vse to pa brez zamere!
Iz NolraDJSkega. (Oddovor na vprašanje )}iz Vipavske doline11,) Kar se tiče omenjenega moža, se je on že imel zagovarjati na za to odločenem mestu zarad ubozih 20, pozabljivši preveč vračunjenih soldov! Kaj naj se po tem tak človek kar naravnost „pana", da od vsega zla pogine, če se sicer njegovi poštenosti in javnemu življenju nič ne more očitati? Sicer se pa za-kupstvu vžitninskega davka že sme zaupati, da je v svojem poslovanji pri izbiranji dotičnih oseb že toliko previdno, da se preje prepriča, kedar koga vzame v službo. Vrh tega mora v službo sprejeti tudi položiti zagotovilo „kavcijo". Toliko je menda dovelj, da se v okom pride neopravičenemu sumičenju.
Iz Dolenskega 15. marca. {Dodatek k dopisu iz Do-lenskega — grof Chorinsky.) Kar je „Novicam" pretekli teden poročal dopisnik o grofu Chorinsky-u, okrajnemu glavarju v Krškem, je gola resnica, za ktero lahko priseže 15 mož, ki so bili nazoči pri onem tra-giko-komičnem prizoru, kterega bi bil častiti dopisnik, ki je bil sam priča, lahko še bolj s kričečimi barvami namalal. Nijeden turk paša ne mogel bi se grše obnašati proti najhujšim zločincem, kakor se je on. Je li to grofovska olika, kaj-li? — proti mirnim, vseskozi poštenim državljanom, ki se niso zoper ničesar pregrešili. Razprava, ki se je vršila v c. kr. glavarnem uradu v Krškem , obstaja iz dveh delov. Zapopadek prvega dela povedal je bralcem „Novic" dopisnik iz Dolenskega, zapopadek druzega dela naj danes poved6: obsegal je volilno reformo; peticijo zoper njo podpisujejo mirni in zvesti državljani, kteri žele močno in srečno Avstrijo, a ne Avstrije po smislu „pikelhaube". Prvi del obravnave, ki ga nam je dopisnik v zadnjih „Novicah" pred oči postavil, končuje se s tem, da 12 pričujočih mirno stopi z odra in odide, med tem pa grof Chorinskv gromi nad ostalimi tremi rekši: „Z vami tremi imam pa še besedo spregovoriti". Kako grozno da je on tri občespoštovane posestnike M. M. in H., ki so bili kot kolporterji adrese zoper volilno reformo „za-špiclani", pestil, čez vse to naj pade zagrinjalo — molčečnosti.    O felix Austria, nube!
Iz Dolenskega 13. marcija.    E.    (Župan Lisec). Odkrile ste  že,   drage „Noviee"  svojim  bralcem  silovitosti, s kterimi strahuje okrajni paša grof Korinskv pohlevne Dolenjce ozir podpisovanja prošnje   zoper volilno   prenaredbo;   pojasnile   ste   tudi   v  več   člankih očividno protiustavnost, pa še le posebno   hudo krivico, neposrednjih volitev za kmetiško prebivalstvo.   Tudi ste poročale, kako krepko sevpira preteči postavi slovenski narod po svojih županijah in po svojih druzih, za njegov blagor vnetih, izobraženih možeh.   Ne da se  skoraj misliti,   da  bi  se našel kje  kak veljaven   naroden  mož, ki    ne   bi  vedel   in   čutil,   kaj   113   nemških   centra-listov  namerava   s   predrugačenjem   volilne   ustave.    Al Studenškega župana, Lise ca, še ni srečala pamet v tej zadevi, njegova „modrost" je iztuhtala,  da vse   upiranje zoper  te   volitve   je   sleparstvo   in da slepar je vsakdo, ki se ga udeležuje.    Kakor okrajnega  glavarja ponižen hlapec dal je brž prihodnjo  nedeljo  oklicati njegovo o-krožnico pri cerkvah. Al Lisec se je v svojem oklicu skazal   dvakrat  Lisec.    Pisatelj teh vrstic,   kije videl Liscev oklic je videl v njem zapisano, da vse podpisovanje znane prošnje sama „sleparija", spočeta od društva ^Slovenija" in razširjevana po njenih „sleparjih". Lisec je to storil sam po sebi, ker glavarjeva okrožnica nima teh besedi, akoravno govori o „machinacijah". „Sleparji" so tedaj vsi  domoljubni možje,  ki so sprošnjo   sprožili; slepar je knez Lobkovic/z vsemi 400000 podpisatelji enake  prošnje,^ ki jo je sam zročil  cesarju;   slepar je knez Cziartoriski, sleparji so Poljaki, ki so zarad nje zapustili  državni  zbor,   sleparji  so  vsi domoljubni du-
-----   94    -----
hovni, župani in drugi narodni izobraženci, ki so pokrili s svojimi podpisi isto prošnjo. Ali ni to naj hujše ža-ljenje časti teh mož, po človeku, ki delati hoče „veliko politiko", pa še komaj zna podpisati svoje ime in izpo-sojuje si svojo modrost brž ko ne od svojega pisarja, Kozma, bivšega notarskega uradnička. Sram vas bodi, Lisec, da nimate toliko samostalnosti in toliko zdrave kmetiške pameti, da bi bili posnemali svoje vrle tovariše, sosedne župane, ki so hotli glede protiustavne volilne prenaredbe podučiti — ne slovensko ljudstvo, ki ve njen pomen po slovenskih časopisih, ampak — okrajnega glavarja, kteri ne ve ali noče vedeti, da volilna reforma ni še od Njegovega veličanstva potrjena postava in da ustava daje posamesnemu človeku kakor celim ljudstvom pravico prošinj!
Novomesto 16. sušca. — Pomlad se naznanja z vso močjo; škrjančki žvrgole, vijolice cvete" in naš Dolenec že pridno obdelava nograde, da bi mu dali obile dobre kapljice za žejo, pa še malo več — za korajžo. Bogme! treba je bo, kakor se kaže. Javne razmere današnje so take, da vsega se je pred nadejati, nego povzdige gospodarstva, poljedelstva, obrtnij itd. Državni zbor in vlada konsekventno molčita in ne črhneta besedice o Dolenski železnici, kod prvega in najvažnejšega sredstva za povzdigo deželnega blagostanja našega. Tukajšnji „verfassungsdrajarji" pravijo, da so temu naši poslanci krivi, ki ne gred6 zborovati na Dunaj. Čudno! Nemška stranka skuša zmirom s ponosom dokazovati, da ona je, akoravno le manjšina, vendar povsod glavni faktor državljanstva. Dobro! ako je to res, zakaj pa vlada svojim tako važnim privržencem, ktere neutrud-Ijivo zastopa nemški grof Thurn v državnem zboru, ne da železnice? Vsaj jo oni ravno tako silno potrebujejo in želijo, kakor narodnjaki. Naj bi se enkrat hvaležnost jim skazala za njene žrtve (?) in naj bi nehalo se barantati z železnicami za — jezike. Mi našega ne moremo dati za to, da bi en par let poprej železnico dobili. In to je resni stan današnji tega vprašanja. Mi se hočemo kot Slovenci po naših železnicah voziti, ne pa to biti narodu svojemu, kar je Juda Iskarijot bil Kristusu. — Na drugo stran se pa dobro skrbi za to, da dobivamo pridno tacih uradnikov sem, kateri za nemško kulturo (sit venia verbo!) delajo. Nečem vam od škandalov pisariti, kateri se po gostilnicah v poslov-ljenje nemške izobraženosti godijo, zvedeli ste gotovo že po drugih časnikih o tem obširno. Kedar ustavolom-cem kakošna posebno srečna zvezda sveti, kakor zdaj prva zmaga volilne reforme, se zmerom kaže neka razuzdanost in silovitost od veselja in srboritosti. Mi jim ne zavidamo tega veselja, akoravno si ne bomo pustili s pipcami pušati, kakor je neki g. U., c. k. uradnik iz Metlike, javno žugal. Naša domača reč stoji na trdni podlagi, o čem se našim nasprotnikom še ne sanja ne. Pritisk pa izbuja protitisk in borba okrepčuje lastne moči. Tedaj le naprej tako z gracijo! — V tukajšnji kazini je predsednik najnovejšega fantovsko - političnega društva „93riibert |opp, fyoppu lepo berilo napravil o „Verfassung-i". Akoravno se še nismo potrudili, da bi bili kaj natančnega o tem zvedli, smo vendar slišali, da je bila neki kaj fina roba in da so poslušalci vse verjeli, kar se jim je povedalo. Naši malomeški politikarji menda nimajo niti duha o tem, da se dandanes pravi mameluki že sramujejo besede „Verfassung", kajti pustili so že davno izpred obraza pasti prevarljivo krinko ustavovernosti in proklamira se zdaj srčno „Racenkampf". Samo za druge imena prosimo, kajti Jibztal", ,,toerfaffmtg$treu'' itd. to vse je že zastarelo — ein gtMtdj iftertounfcener ©tanbptmft, kakor pravi „N. fr. Presse".
Iz Novega mesta 17. marcija. = Unidan je bila v
mestnem zboru volitev župana in treh svetovalcev. Izvoljeni so bili: za župana enoglasno bivši župan g. D. Rizzoli, za svetovalce z veliko večino glasov gospodje: Rozman, Oblak in Mehora, vsi štirje iskreni narodnjaki. Dozdanjega mestnega odbora čakajo težke in važne naloge, na pr. zidanje dekliške šole, napeljava vode itd. Upamo, da se bo odbor krepko poprijel svojega dela. — Kaj pa „narodni .dom", boste poprašali. Radostno morem poročati, da se množi ozi-rovanje na to naše podvzetje, tako, da smo gotovi, da se bo po osnovanem načinu dalo izpeljati. Kako živo pa je tudi zahtevanje po „narodnem domu" v nekterih krajih okolice novomeške, boste sodili po tem, da so nam vrli Topličani, med kterim narodna zavest posebno živo klije, zraven izdatne denarne podpore, tudi obljubili, da nam bodo darovali lepih smrek in potrebnega lesa za pohištvo ter da ga bojo brezplačno posekali in po Krki splavili do Novega mesta. Živili domorodci! Posebna hvala gre iskrenemu domoljubu Fr. Finks-u, kateri se trudi in živo dela na to, da bi čedalje več doteklo darov novi narodni hiši. Tudi iz Ljubljane Čujemo, da se nas bo živo podpiralo. Obljubili so nam nekteri velečastiti narodnjaki, da hočejo biti poverjeniki za sprejembo denarnih pomočkov. Naznanili bomo imena, da bo vsak vedel, komu izročiti blagovoljne doneske.
Iz Cerkljan na Gorenskem.   (Vabilo.)   Od mnogih
strani se obračajo prijatelji petja s prošnjo do mene, naj bi jim razposlal svoje pesmice pod naslovom „Na-pevi cerkvenih pesem, postavil Andrej Vavken, učitelj v Cerkljah. Ker so mi pa 2., 3., 4. in 5. zvezek (1. zvezek še ima g. Giontini v Ljubljani) že davno vsi pošli, ter ne moreni vstreči njihovim željam, zato me je volja ove pesmice v drugo natisniti dati, toda le pod tem pogojem, da mi blagovolijo prijatelji cerkvenega petja svoja naročila že naprej na poštnih listnicah (pošta Cerklje na Gorenskem) objaviti, da izvem, ali mi bo moč z naročnino pokriti stroške. Ako bode število obilno, pošljem vrh starih tudi nekaj zvezkov novih v tisk, ker je res živa potreba, da se vkorenini čvrsto petje med prostim ljudstvom. Ko bi se pa oglasilo le premalo naročnikov, moram, se ve da, tisk opustiti. *)
Andrej Vavken.
Iz Tiševka 12. sušca. — Iskaje prirodoslovnih stvari zaidem minuli četrtek na Trstenik in pri tej priliki sklenem še ondašnjega g03p. župnika obiskati. Prišedši do njegovega stanovanja vprašam: jeli so gospod doma, a odgovore mi: so v šoli. V šoli, kako li je to mogoče, si mislim, vsaj nimajo ondi še šolskega poslopja. V mežnariji — veli nekdo — tamkaj učijo. Jaz grem in tu najdem blagega gosp. župnika v sredi številne mladine, dečkov in dekličev, ki me stopivšega v sobo kristijansko pozdravijo: „hvaljen bodi Jezus Kristus". Gospod župnik napravijo zdaj kratko poskušnjo z otroci, pokazati mi, kaj so se že naučili. Pokličejo nekatere, da so čitali, zopet druge k deski, da so nanjo narekovane besede s kredo pisali, in jako me je veselilo, poslušati in gledati, kako gladko so čitali, kako lepo in pravilno vse pisali. Ali ni se čuditi temu, ker vrli gospod vsaki božji dan neutrudljivo podučujejo ukaželjno mladino ter prav dobro nadomestujejo učitelja.
Zdaj pa naj še povem, v kakovo oblačilo je gospa „FIora" v tem mesecu v naši okolici se ogrnila. Vplela si je med prejšnje v „Novicah" že naštete cvetice: pomladansko nučje ali žefran (Crocus vernus), snežne zvončike (Galanthus nivalis), morsko čebulico (Scilla bifolia),  spomladne norice (Leucojum vernum), jetrnik
*) Želeti je, da se podpira nameravani drugi iztisek g. Vavkenovih pesem, o kterih je znano, da se štejejo v vrsto uajbolj priljubljenih.                                          Vred.
-----   95    -----
(Anemone hepatica), pljučnico (Pulmonaria officinalis) lapuh (Tussilago Farfara), navadni repuh (Petasites), travniško kreso (Cardamine pratensis), kurje zdravje (Draba verna), dušeče violice (Viola odorata) in se druge. Razne vrbe (Salices) so nastavile po svojih šibkih vejicah že mnogo mačic in leska (Corvlus Avellana^) in črna olša (Alnus glutinosa) že prašite. Konečno naj še opomnim, da zdaj je posebno ugoden čas, nabirati si raznih alg, izmed katerih se v tukajšni okolici nahajajo: Nostoc commune, Nostoc foliaceum, obe poleg pota od Viševka do Predora in na vlažnih mestih med travo; v studenčinah in rojcah pa se dobe: Batrochos-permum moniliforme, Draparnaldia plumosa, Hvdrurus Ducluzelii, Oscillaria limosa, katerih imam že več nabranih in lično prepariranih in jih, ako jih kdo zaže-leva, prav rad prodam in sicer eno po 10 soldov.
R o b i č. Iz Ljubljane, (,}Narodu in pa mestne volitve.) V zadnjem našem listu smo čisto objektivno povedali, zakaj se je razrušil sklep društva „Slovenije" o mestnih volitvah. Nadjali smo se, da bodo prizadeti vsaj toliko ,,misleči", da molčeči zakrijejo svojo velikansko blamažo; al ker svoje strasti še toliko niso mogli brzdati, da bi bili molčali, temveč so se še pred svetom v 60. in 61. listu „Naroda" opravičevati skušali, zato smo prisiljeni, zdaj brez ovinkov svetu resnico povedati.
Bistvene točke po dr. Vošnjaku v svet poslanih člankov „Narodovih" so te le: „odbor ,,Slovenije" je iz rok v grmovje vrgel orožje, predno so se vvrstile čete", — „večina (neke druge skupščine) ni hotela prevzeti velike odgovornosti, po „Sloveniji" zmedeno in zavozlano stvar razvozlati", — »tedaj tudi letos ne bodemo volili ter tako voljo spolnili onim, ki so se sicer udali na videz sklepu „Slovenije", katerim pa je za izvr-šenje tega sklepa toliko mar bilo, kakor kmetu za lanski sneg".
Da od konca do kraja v omenjenih listih veje prava ,,Tagblattovska" perfidija in da vse je narobe zasukano, razsodili bodo častiti bralci lahko na prvi hip, ko jim povemo dogodbe.
Kakor vsako leto, dokler obstoji društvo „Slove-nija", ktero se ponašati sme, da je po zaupanji svojih prijatlov po deželi in složnem delovanji zmagonosno bilo s svojimi kandidati pri vseh dosedanjih volitvah, je sklical odbor tudi letos (tedaj ne po „Narodovi" svojati primoran!) občni zbor v posvet zarad volitev mestnih na 5. dan tega meseca. Dr. Vošnjak in dr. Z ar ni k sta „per la vita" pledirala za volitev, dr. Costa ni nasprotoval njunemu predlogu, in je le izrekel svoje lansko mnenje enako razmeram preteklih let, pa kazal na marnje tistih, ki so (a to po pravici) gonili naše poslance iz državnega zbora, češ, „kaj neki hoče vas 5 in 20 druzih doseči proti večini v državnem zboru", — v mestni zbor pa nasproti temu (po sedanjem volilnem redu) gonijo peščico, ktera tudi ce!6 nič doseči ne more. — Sklep zbora „Slovenije" je bil, naj se voli. 8. dan t. m. (tedaj čez 3 dni) so se v drugem zboru imeli kandidatje staviti. Okrajšati društvemkom iskanje kandidatov, je predsednik „Slo-venije" dr. Jan. Bleiweis v prvem zboru naznanil, naj nanj in na nektere druge bivše večletne mestne odbornike ne mislijo društveniki, ker ne bi prevzeli nobenega mandata. Mislimo, da je pošteno, odkritosrčno izrečeno , ako kdo n e prevzame kandidature , da to o pravem času pove in drugim pusti prostor. Ce zarad tega dr. Vošnjak in drugovi pravijo, da „so nekteri le na videz se udali sklepu za volitve, katerim pa je za-nje tako malo mar kakor za lanski sneg", moremo jim na to reči, da dr. Bleiweis in dr. Costa in še drugi njune stranke   so  dobro vajeni discipline parlamen-
tarne, po kteri se je treba podvreči večinskemu sklepu; oni niso onega tihotapstva vajeni, kiv so ga pri žalostnem propadu Slovenci doživeli na Stajarskem pri zadnjih volitvah v deželni zbor, da po večini glasov in očitno stavljeni narodni kandidat je padel zato, ker se je zoper njega zavratno delalo, nemčur pa je izvoljen bil. Gospodine dr. Vošnjak! tacih zvijač „na videz" pri nas na Kranjskem dosihmal nismo vajeni bili; zato bi Vas prosili, da s takim „importora" nas pri miru pustite. Vsaj se „Narodovci" radi šopirite s svojo »mogočnostjo", — kako to, da se zdaj cel6 spotikate nad tem, če kdo drug le „drugače gleda", kakor Vi?
Tri cele dni so tedaj kolovodji „Narod." časa imeli posvetovati se in zediniti se o kandidatih,   kteri naj   se volilcem priporočajo za mestne odbornike v zboru „Slo-venije" 8. dne t. m.    Al ko  pride večer tega zbora in predsednik društva pozove zbrane društvenike, naj na-svetujejo kandidate,   molčijo  „Narodovci"  (dr. Zar-nika še v zbor ni bilo!)   Ker se tedaj nobeden izmed njih ne oglasi,   pa je vendar  treba  bilo,   kandidate v prevdarek vzeti, se oglasi g. Skale in nasvetuje za 3. volilni razred   gospode:   dr. Zamika,   Regali-a   in dr. Vošnjaka.   —   Na   to   se   oglasi   dr.   Vošnjak, rekši, da za letos ne prevzame mandata. Tako je bilo. Dr. Vošnjak je bil tedaj prvi,   ki je   „iz rok v grmovje vrgel orožje,   predno se je prvi boj začel".    Za njim se po „Narodu"   razžaljeni  Regali  odpove mandatu.    Zdajci se oglasi g. J en tel in  stavi drugi predlog   za:   dr.   Zarnika,   dr. Kar. Bleiweisa   in   P. Grazelli-a.    Al g. Skale zdaj   željo razodeva,   naj bi v 3. razred — po izgledu prejšnjih let — se vendar volil kak  zastopnik   obrtnijskega  stanu  (prav tako! se čuje od vseh strani)  in  nasvetuje dr. Zarnika, Regali-a in Grazelli-a.  Da se drustveniki lože pomenijo med seboj o teh predlogih, dal je predsednik prestati sejo   za četrt ure.    Po začetem   novem zborovanji predlaga g. Pajser:   dr. Kar. Bleiweisa, Regali a in dr. Zarnika.   Glasovanje potrdi ta predlog. — Za 2. razred   nasvetuje   g.   Skale   gospode:   Fr. Ravnina rja,   Jentel-na   in   Petričiča.    Gosp.  Jen tel reče,  da ne  prevzame mandata  in tedaj med pričujočimi on  drugi   „iz rok   vrže   orožje   v grmovje",   pa nasvetuje gospode: Jamseka, Kremžarja, Ravnili ar j a.    Pri   glasovanji   obveljajo:   Potočnik,   Rav-nihar,   Jamšek.    Za   1.   razred   obveljajo gospodje: Vilhar,   Perme,   Grazelli,   dr.   Ahacič.   —  Ko pride do nepričujočega dr. Zarnika glas, da v 3. razredu je poleg njega izvoljen Regali, reče, da ne prevzame mandata. Dr. Zarnik je tedaj med dr. Vošnja-k o vi m i prijatelji bil tretji,  ki je še isti večer odpovedal mandatu in „iz rok vrgel orožje". Zdaj naj častiti bralci sami  sodijo predrzni izrek „Naroda",  da^„odbor Slovenije" je iz rok vrgel orožje v grmovje"!   Ce prav tisti,   ki   so   za   volitve   naj   bolj   zavzeti   govorili,   ne prevzamejo mandata in če jim je pošten mestjan in pogumen  narodnjak   tako na poti,   da ga   očitno   žalijo v svojem  listu in ž njim   veliko  veČino   mestjanov,   ki so ravno njega hoteli v mestnem odboru za svojega zastopnika imeti, ter še toliko discipline nimajo,   da bi se podvrgli   sklepu  velike večine,   potem je   moral   odbor „Slovenije" društveno čast varovati in v okom priti daljim   škandalom.    Zato   je   predsednik   naznanil   dr. Vošnjaku,  da   neha  vsa   dalja   akcija   „Slovenije" pri mestnih   volitvah,   ker zarad  velike  razdraženosti  med volilci so se še pozneje odpovedali drugi mirni kandi-datje. — Iz blata kakor koli potegniti zavoženi voz volilni se je dr. Vošnjak podal kg. Horaku, kterega je „Narod" že tolikrat hudobno  očrnil zarad nemškega jezika,  in ni ga  bilo   sram pri  obrekovanem   beračiti,
naj on v pomočno obrtnijsko društvo skliče nekoliko volilcev v razgovor, kaj storiti zdaj, ko društvo „Slo-venija" noče več z volitvami opraviti imeti. Gospod Horak se je usmilil „duše v vicah" in sklical nektere v zbor, v kterem je dr. Vošnjak dosti glasno slišal, da je — konec zadostnih homatij. — Tak je bil prvi debut volilnega vodstva „Narodovcev" v Ljubljani. — Ker ne ena beseda ni neresnična o popisu dogodeb 5* 8. in 12. dne t. m., bodo bralci sami lehko sodili, kdo je „zmedel" in „zavozlal" volitve Ljubljanske. Če bodo „Narodovci" pri druži h volitvah tako postopali kakor zdaj, je pač izrek: „davas kliče domovina" le— hinavščinaf
—  (Volitve za mestni odbor) v 3. in 2. razredu so dovršene. Ker Nemcev ni noben Slovenec motil pri vo-litvi, so se ve da zmagali z vsemi svojimi kandidati — sijajno. Vdeležba je bila mlačna; od 624 volilcev v 2. razredu jih je volilo le 179, od 363 v 3. razredu le 132, in ti so na komando izvolili nekega g. Habita, uradnika pri južni železnici, ki ga skor noben mestjan ne pozna, pa ima za liberalce to zaslugo, da je kakih 40 železničarjev komandiral k volitvi. „Hilf was helfen kann".
—  Novo cestno postavo, ktero je kranjski deželni zbor v zadnjem zborovanji leta 1872. sklenil, je Njegovo Veličanstvo potrdilo.
—   Za preteklo leto se je Kranjski deželi, preobloženi z zemljiškim davkom odpisalo 69.547 gold. 92 kraje.
— (PomoČna družba manjšim obrtnikom in rokodelcem) je v nedeljo pod predsedstvom g. Jan. Horak a imela svoj občni zbor. Iz poročila njegovega se kaže sopet vesel napredek lanskega leta; denarni promet je znašal 348.758 gold., tedaj za 47.725 gld. vec ko predlanskem. V gospodarski sv&t so na novo izvoljeni bili gosp. Jan. Novak in gosp. Fr. Goršjč, — za preglednike računov pa gospodje Jož. Sventner, H. Ničman in J. Regali.   Čast in hvala vrlemu društvu!
—  Danes se je vrnil gosp. dr. Costa iz Prage nazaj. Potovaje skozi Dunaj se je udeležil ondašnje jako imenitne skupščine pravne Avstrijske stranke.
—   V tukajšnji norišnici je včeraj umrl g. Lorenc Ran t, bivši kaplan, 71 let star; 23. sušca 1836. leta je prišel v norišnico, tedaj ondi večidel miren bival 37 let.
—   (Pobirki iz časnikov.) Ko bi nam danes prostora ne manjkalo, imeli bi posebno o .,Tagblattu" marsikaj pisati, v sila dolzih spiskih pod naslovom „Bischof und Clerus in Krain" obira ta „dispozionsfondler" našega knezo-škofa in duhovščino, pa pritakne, ker le more, dr. Bleiweis-a in dr. Gosto. In vse to, kakor pravi „um der Religion und des Christenthums willen". Lejte no! „Tag-blatt" je šel zdaj cel6 med kristjane. Dr. Bleiweis*a denuncira, da je podpisal prošnjo zoper direktne volitve; ko pa sta tista gospoda, kterih eden je zdaj c. kr. deželni predsednik, drugi deželni glavar, se djansko uprla zoper ministerstvo Hohenwartovo, takrat „Tagblatt" ni vedel nič o c. kr. vladnih uradnikih! Tak je črvivi liberalizem liberalcev.
-----    96   -----