ialASilO OBCINŠKE KONFERENCE S2DL LJUSUANACENTER Posebna priloga Ljubljana, april 1976 Gradivo za javno razpravo — o dogovoru o osnovah družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 — o samoupravnih sporazumih o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti za obdobje 1976—1980 — o samoupravnih sporazumih o osnovah planov krajevnih skupnosti za obdobje 1976—1980 Osnutek Na podlagi 2. člena in drugih odstavkov 15. in 58. Clena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter z namenom, da se za srednjeročno obdob-je (1976—1980) delavci in vst delovni ljudije v občini Ljubljana Center dogovorijo in določijo skupne razvoj-ns, gospodarske, socialne, kulturne in druge interese, ci-lje in naloge ter skupno ekonomsko in socialno politiko, kot tudi sredstva za njihavo uresničevanje, sklenejo — izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center — organizacije združenega dela in druge samouprav-ne organizacije in skupnosti v občini — samoupravne interesne skupnosti v občini — knajevne skupnasti v občini — poslovne banke — občinski sindikalni svet Ljubljana Center (v nadaljnem besedilu: udeleženci) DOGOVOR O OSNOVAH DRUŽBENEGA PLANA OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 UVODNE IN SPLOSNE DOLOCBE 1. člen Z dogovorom o osnovah družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 (v nadaljnjem besedilu: dogovor) uresničujejo udeleženci tega dogovo ra ustavno pravico in dolžnost delavcev in vseh de-lovnih ljudi, da v organizaciji združenega dela, v kate-ri delajo in soustvarjajo dohodek, odločajo o tem do-hodku in njegovem združevanju, da skupaj in enako-pravno z drugimi delovnimi ljudmi organizirajo in po-spešujejo dnižbeno proizvodnjo, da odločajo o reproduk-cijskem procesu v celoti in o celotno ustvarjenem do-hodku, da kontrolirajo razpolaganje z dohodkom na vseh stopnjah in v vseh oblikah združevanja dela in sredstev ter da v organizaciji združenega dela in vseh drugih oblikah združevanja dela in sredstev upravljajo zadeve in sredstva v celoti odnosov družbene reproduk-cije. S tem dogovorom se udeleženci obvezujejo, da bo-do s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem usklajevaji svoje plane, da bi preprečevali gospodarske in druge motnje v materialnem in socialnem razvoju v občini in širši družbi, zagotavljali enakopravnost delav-cev in vseh delovnih ljudi ter samoupravnih organiza-cij in skupnosti v medsebojnih socialističnih samouprav-nih družbenoekonomskih odnosih, zlasti pri pridobiva-nju dohodfea, dosledni uveljavitvi načela delitve po te-kočem in minulem delu, povečevanju produktivnosti svo-jega in celotnega družbenega dela ter svojega in celot-nega družbenega dohodka, uresničujoč skupaj določeno ekonomsko politiko v Ljubljani, SR Sloveniji in Jugo-»laviji. 2. člen Ozka povezanost in visoka stopnja soodvisnosti go-spodarskega, kulturnega in socialnega potenciala v ob-čini z ljubljanskim in širšim družbenim tnteresom zave-zuje udeležence tega dogovora, da svoje samoupravne plane za srednjeročno obdobje (1976—1980) uskladijo ne le z določbami tega dogovora, temveč tudi s samouprav-nimi sporazumi, družbenimii dogovori in dogovori o os-novah družbenih planov v Ljubljani, v ljubljanski regiji, SR Sloveniji in Jugoslaviji. TEMEUNI CILJI IN NALOGE RAZVOJA V OBDOBJU 1976—1980 3. člen Udeleženci dogovora se zavezujejo v srednjeročnem obdobju uresničiti kot prednnstne naslednje temeljne ci-Ije in naloge: — uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih temeljih v vseh področjih združenega dela — zagotovitev stabilne rasti življenjskega standarda z izboljSevanjem delovnih pogojev delavcev in življenj-skih pogojev obfianov, s posebnim ozirom na izenače-vanje teh pogojev v občini in mestu Ljubljani — doseganje stabilnejšega in dinamičnejšega gospo-darskega in družbenega razvoja ob povečevanju produk-tivnosti dela, ekonomičnosti poslovanja, družbeni renta-bilnosti naložb in akumulativnosti gospodarstva — usklajevanje zunanjetrgovinske menjave s pove-čanjem izvoza in zmanjševanjem uvoza ter intenzivnej-šim razvo.iem mednarodnega sodelovanja z deželami v razvoju — pospešitev povezovanja in organiziranosti gospodar-stva za nastopanje na tujih tržiščih, kar je eden od bi-stvenih elementov jačanja izvozne sposobnosti ter isto-časno pomemben sestavni del preobrazbe družbenoeko-nomskih odnosov v združenem delu — samoupravno združevanje dela, sredstev in dohod-ka in povezovanje v dohodkovno povezane poslovne skupnosti — usmerjanje integracijskih procesov v povezovanje trgovine in industrije v dohodkovno povezane celote, specializacijo in združevanje drobne trgovine in združe-vanje manjših zunanjetrgovinskih organizacij v večje komplekse ter njihovo povezovanje s proizvodnjo — smotrno in načrtno vodenje politike zaposlovanja s kadrovskim programiranjem v gospodarstvu, družbe-nih dejavnostih in drugih organizacijah in skupnostih — solidarnostno prispevanje deleža pridobljenega do-hodka za hitrejši razvoj in zmanjševanje razlik v razvi-tosti manj razvitih območij v SR Sloveniji in Jugosla-viji — krepitev ljudske obrambe, varnosti in družbene sa-mozaščite — stalno in dosledno izvajanje ukrepov za varovanje življenjskega okolja in proti onesnaževanju zraka — omogočiti slehernemu delavcu in vsem delovnim ljudem vsestranski razvoj osebnosti ter zagotoviti takšen sistem informiranja. ki bo stalno omogočal stvarni vpo-gled v celotno družbeno dogajanje, kar je osnova za na-daljni razvoj družbenopolitičnega, delegatskega in samo-upravnega delovanja. NALOGE NA PODROCJU GOSPODARSTVA IN DRU2BE-NIH DEJAVNOSTI Družbeni proizvod, oblikovanje in razporejanje do hodka, zaposlovanje in produktivnost dela 4. člen Gospodarstvo bo v srednjeročnem obdobju zagotovi-lo poprečno letno rast družbenega proizvoda po stopnji 7 odstotkov, upoštevajoč, da bo porast v letih 1976 in 1977 za 1 do 2 odstotka nižji od poprečne letne rasti v tem obdobju. (VARIANTA 4. člena: Gospodarstvo bo v srednjeroč-nem obdobju zagotovilo poprefino letno rast družbene-ga proizvoda po stopnji 5,1 odstotka, upoštevajoč, da bo porast v letih 1976 in 1977 za 1 odstotek nižji od po-prečne letne rasti v tem obdobju.) 5. člen Obstoječa struktura gospodarstva v občini, v katerl imata največji delež trgovina in industrija, se do leta 1980 ne bo bistveno menjala. Trgovina (zunanja in trgovina na drobno) in indu-strija (papirna, graiična, elektroindustrija, živilska in ko-vinska) ostanejo v srednjeročnem obdobju nosilci gospo darskega razvoja občine. 6. člen Zaposlovanje v gospodarstvu bo naraščaio po največ 2,5 odstotni letni stopnji rasti, v negospodarstvu pa pod to stopnjo v skladu s sprejetimi samoupravnimi spora-zumi. (VARIANTA 6. člena: Zaposlovanje v gospodarstvu bo naraščalo po največ 2 odstotni letnl stopnji rasti, v negospodarstvu pa pod to stopnjo, v skladu s sprejeti-mi samoupravnimi sporazumi.) 7. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo v srednjerodnem obdobju uresničevali dogovorjeno kadrovsko politiko in s svojimi nkrepi vplivali na njeno nadaljnjo demokra-tizacijo in podružbljanje. Posebno pozornost bodo po-svetili: — izdelavi in sprejemanju sistematizacij delovnih mest v vseh organizacijah združenega dela — spremljanju in stalnemu dopolnjevanju nomenkla-ture poklicev in profilov poklicev — hitrejšemu odpravljanju pomanjkanja določenih profilov kadrov in odpravljanju strukturne neusklajeno-sti ter neustrezne razporeditve kadrov — ustanavljanju in razvijanju strokovnih kadrovsklh služb ob stalnem usposabljanju in izobraževanju kadrov-skih delavcev — izdelavi enotnega intormacijsko — dokumentacij-skega sistema za spremljanje kadrov. 8. člen Produktivnost dela bo morala naraščati najmanj po 4 odstotni letni stopnji rasti, kar je pogoj za stabiliza-cijo gospodarstva ter ob zmanjševanju stroškov poslo-vanja osnova ža predvideno dinamično rast družbenega proizvoda. 9. člen Del dohodfca. ki ga gospodarstvo deli za poslovne sklade in amortizacijo bo naraščal po 10 odstotni stop-nji rasti oziroma za najmanj 3 odstotke hitreje od ra-sti dni?bene^a proizvoda. 10. člen Sredstva za skupno in splošno porabo, kl jih zago-tavlja gospodarstvo, bodo za najmanj 2 odstotka počas-neje naraščala od rasti družbenega proizvoda, kar bo omogočilo povečanje deleža sredstev za poslovne sklade in pospešeno amortizacijo ter s tem oblikovanje sred-stev za investicije hitreje od rasti družbenega proizvoda (VARIANTA 10. člena: Sredstva za skupno in sploš-no porabo, ki jih zagotavlja gospodarstvo, bodo za naj-manj 1 odstotek počasneje naraščala od rasti družbene-ga proizvoda, kar bo omogočilo povečanje deleža sred-stev za poslovne sklade in pospešeno amortizacijo ter s tem oblikovanje sredstev za investicije hitreje od rasti družbenega proizvoda.) 11. člen Osebni dohodki in drugi osebni prejemki bodo v prvih dveh letih planskega obdobja naraščali za 1 do 2 odstotka počasneje od povečanja produktivnosti dela in se bodo v drugi polovici srednjeroCnega obdobja posto-poma uskladili z rastjo produktivnosti dela. 12. člen Razširitev rnaterialne osnove dela z novimi investl-cijskimi naložbami bodo organizacije združenega dela zagotavljale praviloma s 65 odstotki lastnih sredstev. Udeleženci se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju pri investicijskih odločitvah upoštevali le vse-stransko proučene, smotrne in nujne investicije, ki bo-do izhajale iz programsko utemeljenih potreb' širših do-hodkovno povezanlh celot. Pri tein bodo dajali prednost zlasti: — naložbam v proizivodniji surovin in reprodukcij. skega materiala, s katerimi je možno najhitreje zagoto-viti racionalno nadomeščanje uvoza — naložbam, ki prispevajo h krepitvi konkurendne sposobnosti organizacij združenega dela za vključevanje v mednarodno delitev dela, zlasti s povečanjem izvoza — naložbam v širitev in modernizacijo skladišč trgov-skega blaga in kmetijskih proizvodov ter izgradnji ma-loprodajne mreže na širšem Ijubljanskern območju — naložbam v razvoju malega gospodarstva, kl vzpodbuja domačo konjunkturo, dopolnjuje ostale gospo-darske deja-mosti in odpira možnosti zaposlovanja de-lavcem, ki so na začasnem delu v tujini. 13. člen Poslovne barike se zavezujejo, da se bodo pri odo-bravanju kreditov iz družbenih sredstev strogo držale skupno dogovorjenih prioritet investicijskih naložb v po-samezna podrofija družbene reprodukcije in zlasti v po-speševanje razvoja prioritetnih panog, ki bodo kot take opredeljene v mestnem in republiškem dogovoru. 14. člen Podpisniki se obvezujejo, da bodo skupaj z družbe-nopolitičnimi organizacijami v občini izvajali aktivno po-litiko za čim uspešnejšo povezovanje gospodarstva v za-okrožene poslovne skupnosti z natnenom racionalizacije, speciallzacije in boljše organizacije poslovanja. V tem srednjeročnem obdobju se bo aktivnost pod-pisnikov tega dogovora usmerila zlasti na združgvanje trgovskih, projektivnih in grafično-založniških organizacij združenega dela. Posebnl poudarek bo dan združevanju tfgovine in proizvodnje. NALOGE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI ZA DRV2BENE DEJAVNOSTI 15. člen SIS za vzgojo in izobraževanje si postavlja za cilj postopni prehod 4 osnovnih šol na celodnevno šoio z razredno stopnjo. Pri tem se zavezuje primerno usposo-biti ustrezne šolske prostore, predvsem za razdeljevanje hrane; v začetku srednjeročnega obdobja pa realizirati program izgradnje šolskega prostora iz sredstev samo-prispevka, s čimer bodo šole pridobile dodatai šolski In rekreativni prostor, ki je nujen za prehod na celo-dnevno šolo. Dodeljenih bo ustrezno število kadrovskih štipendij, za zagotovitev potrebnega števila pedagoških delavcev. V male šole bo vkljufiila vse otroke eno leto pred vstopom v osnovno šolo, ter omogočila vsem delovnim ljudem in občanom, kl nimajo končane osnovne šole, da opravijo osnovno šolo za odrasle ter v večji meri, kot doslej skrbela za poklicno usmerjanje otrok in mla-dine glede na potrebe gospodarstva in družbenih dejav-nosti. Na ceJodnevoo šolo z razredno stopnjo bodo pre&la naslednje šole: v šolskem letu 1976/77 OŠ Tone Tcanšid v šolskem letu 1977/78 OS Prule v šolskem letu 1978/79 Og Tone Cufar y šolskem letu 1979/80 OS Prežihov Vorane. 16. filen Usmeritev razvoja otroškega varstva je načrtovana v napredku predšolske vzgoje in varstva otrok z razvija-njem zdravstvenega varstva, prehrane, rekreacije in var-stva vzgojno motenih otrok. Ustrezne ablike predšolske vzgoje bodo nuderie vsem otrokom. Pri nadaljnih razširitvah vzgojnovarstvenih ka-pacitet bo skupnost otroškega varstva izbirala gospodar-ne rešitve tako pri investicijah kot pri vzdrževanju ob-jektov in otroških igrišč. Z načrtovano gradnjo je pred-videna možnost vključitve vseh otrok v občini v organi-zirano obliko varstva. Vzporedno z razširitvijo vzgojno-varstvenih kapacitet je prioritetna naloga skrb za zago-tovitev uštreznega števila strokovnega kadra v vzgojno-varstvenih zavodih. 17. Clen Osnovna naloga občinske kultume skupnosti Je zago-tavljanje razvoja kultumih dejavnostl in oblik posredo-vanja kulture delovnim ljudem in občanom, ki bo pri-spevala k širjenju moralno etičnjh vre/dnot. in socialistič-ne zavesti. Občinska kulturna skupnost bo ustanavljala in raz-vljala kultnrno umetniške in prosvetne organizacije, dru-štva in skupine ter jim zagotavljala strokovno vodstvo in materialne osnove za delovanje. Prioritetna naloga kulturne skupnosti v tem obdob-Ju bo nadaljevanje izvajanja kulturne akcije v ktajev-nih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela, razvoj kulturnega dela programa celodnev-ne šole, varstvo in vzdrževanje kulturnih ter zgodovin-skih spomenikov in spominskih obeležij. Program investioijske dejavnosti občinsfce kulturne Skupnosti je vključen v program ljubljanske kulturne skupnosti, ki vključuje adaptacijo spodnjih prostorov Mestnega doma za potrebe lufekcwnega gledališoa, izgrad- ' njo avditorija na trgu revolucije, delavsko kulturno-iz-obraževalni center, v katerem bo tudi osrednja Sploš-no izobraževalna knjižnica, novo zgradbo za delovanje Slovenskega etnografskega muzeja, preselitev Mestnega muzeja v renoviran ljubljanski Grad, usposobitev Tivol-Skega gradu za mednarodni grafični likovni center, adap-tacijo loletne dvorane v Knafljevem prehodu za efcs,peri-mentalni gledališki center ter sodelovanje z drugimi no-fidlci za obnovo ljubljanskega Gradu. 18. člen Osnovna naloga telesnokulturne skupnosti je razvija-nje telesne kulture v vzgojnoizobraževalnih ustanovah ter razvijanje množične športne rekreacije v delovnih orga-nizacijah, šolskih športnih društvih, krajevnih skupno-stih in TVD Partizan. Za dosego čimvečje množičnosti v telesni kulturi bo telesnokulturna skupnost nadaljeva-la: posebne akcije trim, organizirala takšno dejavnost TVD Partizan, da bo postal nosilec rekreativne dejavno-sti v krajevnih skupnostih, organizirala športno (Jejav-nost s programi rekreacije za občane krajevnih skupno-eti, v okviru šolskih športnih dntštev pospeševala dose-danje delo tudi za potrebe programov celodnevne šole, organizirala seminarje za organizatorje športne rekreaci-je v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupno Stih in šolskih športnih društvih. V okviru vrtcev bo organizirala dejavnosti za predšolske otroke. Telesno-kulturna skupnost bo izgradila rekreacijski center v Tivoliju, s čimer bo deseženo enkratno pove-čanje dosedanje razpoložljive pokrite površine za teles-no kulturo. 19. člen Prioritetna naloga občinske zdravstvene skupnosti je modemizacija osnovne zdravstvene službe tn raavija^je strokovnosti zdravnikov r osnovni adravsfcvend dejavnosti, kar bo omogodilo tudi^vsebinsko preobraabo odnosov med izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva ter razbre-menilo specialistično zdravstveno službo. Uresničevanje programa delitve dela in tesha pove-zanost osnovnega, specialističnega in bolnišničnega zdrav-stvenega varstva, bo vplivala na odpravo čakalnega ča-sa pacientov pred ambulantami. Prioritetna naloga za dosego postavljenih ciljev je Iz-gradnja zdravstvenega doma na območju oboine in raz-širitev kapacitet šolske poliklinike. 20. člen Temeljni ciljl skupnosti socialnega skrbstva v sred-njeročnem obdobju je zagotovitev socialne varnosti de-lovnim Ijudem in občanom. Za uspešno reševanje social-ne problematike so med prioritetnimi nalogami: organi-zirana skrb za družino, zagotavljanje raznih oblik druž-beno denarnih pomoči, urejanje poklica rejnika, usposab-ljanje rejnikov za vodenje vzgojno motenih mladostni- . kov, vključevanja starejših občanov v domsko oskrbo, razvijanije dma upokojencev Center, Tabor — Poljane kot gerontološki center za potrebe starejših občanov, kJ niso vključeni v domsko oskrbo ter v sodelovanju s kra-jevnimi skupnostmi razvijanje in dopolnjevanje raznih oblik in metod dela z mladoletnimi prestopniki, uživalci mamil in alkohola. Na področju investicij se bo občinska skupnosv, so-cialnega skrbstva skupaj z mestno in republiško skup-nostjo dogovarjala ter združevala sredstva za sanacijo in izgradnjo socialnih zavodov. NALOGE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTl GOSPODARSTVA 21. člen Stanovanjska skupnost občine se zavezuje, da bo do leta 1980 na območju občine Ljubliana Center zgrajenib 1.000 novih stanovanj. Izgradnja stanovanj je določeria na lokacijah: Ambro-žev trg, Vodmat, Trubarjeva ulica, Hudavernikova ulica, območje vojašnice ob Ljubl.ianici. 22. člen Stanovanjska skupnost skupaj s krajevnimi skupnost-mi bo pridobila z iarabo sedaj neizkoriščenih podstre-šij najmanj 300 stanovanjskih enot. 23. člen Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost, pristojni upravni organi občinske skupščine skupaj s kra-jevnimi skupnostmi se obvezujejo, da: — bodo izvajalci gradili individualne komunalne vo-de vodovodnega omrežja in kanalskih naprav soodvisno od stanovanjske in poslovne gradnje, — bo obnovljeno zastarelo in dotrajano plinsko omrežje ter, da bodo z zemeljskim plinom povezani do-sedanji uporabniki in s plinskim omrežjem še nepoveza-na območja, — bo zgrajeno 2,6 km primamega taplovodnega omrežja za potek novih stanovanjskih sosesk ter s pri-ključevanjem na toplovodno omrežie postopoma ukinje-ne stare dotrajane kotlarne. 24. člen ., Interesna skupnost elektrogospodarstva se obvezuje, da bo povečala propustnost obstoječega električnega omrežja in transformatorskih postaj. Samoupravna interesna skupnost PTT prometa se obvezuje, da bo zagotovila 4.000 novih telefonskih prl-ključkov in postavila 60 telefonskih govorilnic. 25. člen Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost, pristojni upravni organ občinske skupščine in krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo vse proste vode javne razsvetljave vgradili v podzemeljske kanale in povečali osvetljenost javnih površin, kategorizirali javne zelene površine, poenotili standard vzdrževanja, sanirali javne ze-lene površine in uredili nove. V skladu s sprejetim 10-letnim programom izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane bo izvajan prometni režim, s katerim bo v največji možni meri v središču odpravljen promet osebnih vozil ter vozišča rekonstru-irana za vozila javnega prometa, kolesarje in pešce. 26. člen Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost se obvezuje, da bodo v tem petletnem obdobju asfaltira-ne vse makadamske ulice v občini. UBBANIZEM IN VARSTVO OROLJA 27. člen Pristojni upravni organ občinske skupščine in poob-laščena organizaeija za urbanistično planiranje bosta iz-vedla novelacijo generalnega urbanističnega plana za ob-močje občine. V letu 1976 bo dokončan regulacijski nafirt. S tem bo dana programjka osnova za redakoijo zazidataih na-črtov in zagotovljena stanovanjsko-poslovna izgradnja v občini. '28. «en Občinska skupščina( krajevne skupnosti, organizacije zdmženega dela in druge samoupravne organizacije in skupnostt se obvezujejo, da bodo v vsej svoji upravni, družbeni in gospodarski dejavnosti načrtovali in uresni-čevali nove naložbe, prenavljali ali širili sedanje dejav-nosti in opremljali delovno in bivalno okolje na osnovi obstoječih predpisov in tehnoloških rešltev, ter spreje-li vse potrebne ukrepe tako, da bodo zagotovili varstvo in izboljšanje naravnega in z delom pridobljenega Clove-kovega okolja. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI 29. člen ! Krajevne skupnosti bodo z izvajanjem sprejetih pro-gramov zadovoljevale interese in potrebe delovnih ljudi in občanov, še posebej pa razvijale krajevno samoupra-vo na področjih, kjer delovni ljudje in občani najbolj neposredno uveljavljajo svoje interese (zbori občanov, zbori stanovalcev, hišni sveti, sveti potrošnikov in osta-le oblike samouprave). Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo sredstva za finanoiranje svoje dejavnosti uporabljale na podlagi sprejetih programov razvoja krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo organi-zirale strokovno usposabljanje delovnih Ijudi in občanov za prevzem nalog na vseh podrofijih, še posebno na po-dročju družbene samozaščite, ljudske obrambe, civilne zaščite, varstva okolja in razvoja humanih medčloveških odnosov. 30. člen Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini sode-lovale pri: — izvajanju programa množične rekreativne dejavno- sti, obnovi obstoječih zunanjih športnih igrišč in naprav In pri razvoju dejavnosti športnih društev — obnavljanju otroških igrišč in ppreme na igriščih — organiziranju sosedske pomoči in oskrbe občanov na domu z organizirano strokovno pomočjo Doma upo-kojencev — razvijanju dejavnosti kulturno prosvetnih društev in vzdrževanju spomenikov in obeležij. 31. člen Krajevne skupnosti se bodo sporazumele o progra-mu dejavnosti dmžbenih centrov, kjer bodo delovni ljud-je in občani zadovoljevali svoje interese in potrebe na samoupravnih, izobraževalnih, kulturnih, socialnih in dru-gih področjih. Za združevanje sredstev pri širitvi obstx)ječih in iz- < gradnji novih prostorov za dejavnosti družbenih centrov se bodo krajevne skupnosti posebej sporazumele. 32. člen V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za red-no poslovanje krajevnih skupnosti, funkcionalne izdatke in funkoioniranje delegatskega sistema, ki se bodo ob-likovala v skladu z vsakoletno resolucijo o družbenoeko-nomskem razvoju SR Slovenije in dmžbenim dogovorom o splošni porabi v občinah. DRU2BENA SAMOZASCITA IN UUDSKA OBRAMBA 33. člen Občinska skupščina, krajevne stoupnosti, SIS, argar nizacije združenega dela in druge samoupravne organi-zacije iin skupnosti ter družbenopolitične organizacdje se obvezujetjo, da bodo dosledno uveljavile dOTžbeno samo-zašdito na vseh. področjih saomouipraOTiega, družbetiopoai-tičnega in gospodarskega delovanja. 34. člem Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo sku-paj z družbenopolitičnimi organizacijami konkretno opre-delili svoje naloge za krepitev ljudske obrambe in civil-ne zaščite in ustvarjali materialne in druge pogoje za uresničevanje in razvoj splošne ljudske obrambe. 35. fllen KONCNE DOLOOBE Za spremljanje uresničevanja tega dogovora poobla-stijo podpisniki Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center, da Izmed podpisnikov imenuje koordinacijski od-bor, ki bo stalno spremljal izvajanje tega dogovora in najmanj enkrat letno obveščai udeležence o izpolnjeva-nju določil dogovora ter predlagal skupščini občine Ljub-ljana Center sankcrje za udeleženca, ki isvojih obveznosti po tem dogovoru ne izpolnjuje. 36. člen Za sankcioniranje neizpolnjevanja obveznostl, ki so jih podpisniki prevzeli s tem dogovorom ter za povrafli-lo škode zaradi neizpolnitve teh obveznosti, se uporab-ljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samouprav-ne sporazume. 37. člen Ta dogovor podpišejo pooblaščenci, kl ]ih pooblastl-jo udeleženci dogovora v skladu s splošnlm samouprav-nim aktom. 38. člen Ta dogovor se lahko spremeni ali dopolni samo aa način in po postopHu, kakor je bil sklenjen. 39. člen Ta dogovor prične veljati, ko ga podpiše večina ude-ležencev in se objavi v občinskem glasilu »Dogovori«. štev.: Datum: PODPISNIKI Obrazložitev K OSNUTKU DOGOVORA O OSNOVAH DRU2BENEGA PLANA OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 Zakon o tem.el.jih sistema družbenega planiranja je vnesel v postopek izdelave srednjeročnih planov neka-tere pomembne novosti. Z zakonom je predvideno: 1. Sklepanje samoupravnih sporazumov o osnovah pla-nov samoupravnih organizacij in skupnosti 2. Sklepanje dogovora o osnovah plana družbenopo-litične skupnosjti (od občinske ravni do federacije) Prvo in drugo predstavlja v sistemu samoupravnega planiranja osnovo za oblikovanje družbenega plana ob-čine. Dogovor o osnovah plana občine sklepajo organiza-cije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, SIS, krajevne skupnosti, sindikat in izvršil-ni organ občinske skupščine (IZVRŠNI SVET), ki je tu-di predlagatelj tega dokumenta. Pomembna vloga Dogovora je tudi v tem, da opre-deli vlogo in naloge posameznih subjektov v sistemu sa-moupravnega planiranja in se nosilci planiranja s podpi-som zavežejo, da bodo v svojih sporazumih natančneje opredelili rešitve konkretnih razvojnih nalog. Za pripravo osnutka Dogovora o osnovah družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 smo se posluževald gradiva za pripravo predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine, upoštevajoč pripombe, stališča in mnenja delegacij in oboinske skupščine, ka-kor tudi rezultatov o minimumu kazalcev razvoja v go-spodarstvu občine ter dosedaj izvedenih usklajevalnih po-stopkov med nosilci planiranja v občini. Vse to obsež-no gradivo smo sedaj spremenili v obliko, ki je pred-ložena, predvsem z namenom, da v skladu z načelora so-časnega planiranja in samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja opredelimo ^temeljne cilje in naloge vseh nosilcev planiranja v občini za naslednje srednjeročno obdobje. Vse indeksne odnose v predloženem osnutku Dogo vora je smatrati za realna razmerja, ki bazirajo na stal-nih cenah leta 1975. V osnutku Dogovora je predvidena poprečna rast družbenega proizvoda variantno prikazana (4. 61en). Prav tako sta predlagani variant; 6 in 10. člena. Medtem ko je v 4. členu predvidevanje gospodarstva (po obdelanih rezultatih 2. ankete o minimumu kazalcev razvoja temelj-nih organizacij združenega dela v gospodarstvu), dalo v glsbalu 7 odstotno letno rast družbenega proizvcftla v ob-čini, so nadaljnji usklajevalni postopki med občino in mestom Ljubljano, regijo in SR Slovenijo narekovali, da predlagamo varianto tega člena. Zavedajoč se pri tem, da je le realno planirana rast družbenega proizvoda najpo-membnejši element, ki ga morajo upoštevati vsi nosilci planiranja pri sprejemanju obveznosti za zadovoljeva-nje tako osebnih, kakor tudi skupnih in splošnih po-treb. Zaradi tega je potrebno, da se v javni obravnavi opredelimo do predlaganih variantnih rešitev 4., 6. in 10. člena. V delegatski razpravi o gradivu za pripravo predlo-ga dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljublja-na Center in za pripravo predloga družbenega plana ob-fline Ljubljana Center za obdobje 1976—1960 so se neka- tere delegacije že opredeljevale za nižjo rast družbenega proizvoda v občini Center v primerjavi z mestno (5,7 odstotka) in republiško rastjo (6,4 odstotka). OBRAZLOŽITEV VARIANTE 4. CLENA: Stopnjo 5,1 odstotka poprečne letne rasti družbene-ga proizvoda v občini Ljubljana Center predlagamo zara-di uskladitve stopenj rasti družbenega proizvoda v LJub-ljani oz. posameznih ljubljanskih občin. Po globalnih izračunih realnih možnosti rasti družbenega proizvOda, ki so jih izdelali na Zavodu za plan, statistiko in cene mesta Ljubljane in so še v usklajevanju z ooenami Za-voda za družbeno planiranje SR Slovenije, bo porast družbenega proizvoda v mestu Ljubljana 5,7 odstotka let-no (obdobje 1976—1980), po posameznih oboinah pa na-slednji: BežLgrad 6,2 CENTEB 5,1 Moste-Polje 6,2 Siška 6,2 Vič-Rudnik 6,2 Upoštevajoč lokacijo investiranja OZD iz občine Ljuti-ljana Center v pretežni meri izven občine, je najnižja rast družbenega proizvoda v Centru v primerjavi z osta-limi ljubljanskimi občinami dokaj realna, predvsem v luči nadaljnjega organiziranja združenega dela in usta-navljanja temeljnih organizacij združenega dela izven se deža matične organizacije združenega dela oziroma delov ne organizacije. OBRAZLO2ITEV K VARIANTI 6. IN 10. CLENA Iz obrazložitve variante k 4. členu sledi, da bo v ob-čini Ljubljana Center nujna nižja stopnja zaposlovanja. Oba elementa: družbeni proizvod in zaposlovanje sta v soodvisnosti. V primeru, da udeleženci tega dogovora v javni raz-pravi o osnutku sprejmemo variantne rešitve 4. in 6. člena se v predlogu Dogovora upošteva varianta 10. člena. Ljubljana, 2. 4. 1976 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER Beležke: Osnutek Delovni ljudje v . temeljnih In druglh organizaoijah Kiruženega dela ter v samoupravnib deiovnib skupno-stih in občani v krajevnih skupnostih, ki na območju občine Ljubljana Center združujejo delo in sredstva, da bi preko občinske izobraževalne skupnosti uresnidevali svoje osebne in skupne interese na področju vzgoje in izobraževanja, sklene.io SAMOUPRAVNlSPORAZUM o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti za obdobje 1976—1980 Temeljne določbe 1. člen Udeleženci s tem samoupravnim sporazumom clolo-6ajo glavne interese in cilje na področju vzgoje in iz-obraževanja v obdobju 1976—1980 in urejajo medsebojne Odnose, pravice, ohveznosti in odgovornosti za njihovo uresničevanje v občinski izobraževalni skupnosti. 2. člen UdeJeženci pri določanju temeljev plana občinsk^ iz-obraževalne skupnosti upoltevajo načela in smernice^ do-govorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana, zlasti v dogovorih o temeljih plana v SRS, predlogu sreflnje-ročnega načrta razvoja vzgoje in izobraževanja v SRS, dogovorov o temeljih plana v občini in srednjeročnega načrta vzgoje in izobraževanja v občini, ter jih vsklaju-jejo z drugimi interesnimi skupnostmi v občini za skup-ne naloge pa tudi z dnigimi izobraževalnimi skupno^tmi. 3. člen Ta sporazum upošteva razvoj drugih družbenih dejav-nosti v občini in prispeva k doseganju ciljev na drugih področjih zdrnženega dela, predvsem pa k — uveljavljanju in razvijanju socialističnega samo-upravljanja kot osnove družbenega in gospodarskega raz-voja občine; — skladnemu razvoju vseh družbenih dejavnostl, kl naj omogočijo hitrejšo gospodarsko rast na osnovi večje produktivnosti deia; — stalni rasti življenjskega standarda delavcev, delov-nih ljudi in občanov; — izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev delav-ca, delovnih liudi in občanov ter krepitvi njihove soci-alne varnosti; — izenačevanje možnosti za uveljavljanje pravic do vseh oblik družbenega standarda na vseh področjih; — humanizaciji vseh področij dela in življenja; — oblikovanju vsestransko razvite socialistične samo-upravljalske osebnosti. 4. člen Občinska izobraževalna skupnost sama organizira de-javnost za doseganje glavnih interesov in srednjeročnih ciljev na področju predšolske vzgoje, osnovnega izobraže-vanja mladine in odraslih, usposabl.ianja otrok z motnja-mi v telesnem in duševnem razvoju, drugih dejavnosti vzgoje in izobraževanja v času obveznega šolanja ter dru-gih vzgojno-izobraževalnih dejavnosti določenih v planu občinske izobraževalna skupnosti. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Center skupaj z drugimi občinskimi izobraževalnimi skupnostmi Slovenije vzajemno in solidarno zagotavlja možnosti za uresničevanje solidarnostnega programa. ki zajema de-javnosti iz prejšnjega odstavka in o tem sklepa samo-upravni sporazum. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Center ugotavlja posebne kadrovske potrebe v občini in se z mestno, republiško in posebniml izobraževalnimi skupno-stmi ter izobraževalnimi organizacijami združeriega dela sporazumeva ža zadovoljevanje posebnih kadrovskih po-treb v občini in o razvoju usmerjenega izobraževanja ˇ občini in regiji. Občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Center sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana z občin-sko telesnokultumo skupnostjo o skupni uporabi telo-vadnic in igrišč in o sofinanciranju šolskih &portnih društev. Obdinska izobraževalna skupnost Ljubljana Center sklepa samoupravni sporazum o temeljih plana z občin-sko skupnostjo za otroško varstvo o financiranju vzgoj-novarstvenih zavodov. 5. eien Občinska teobraževalna skupnost bo razvoj vzgoje in izobraževanja v občini Ljubljana Center usmerila k do-seganju naslednjih glavniii interesov in ciljev: — poglabljanju idejnosti vzgojno-izobraževalnega pro-cesa; — usposabljanju mladine ln odrasiih za naloge na področju splošne ljudske obrambe in samozaščite ter va-rovanje zdravega okoJja; — razvijanju tnale šole; — razvijanju vzgojno-izobraževalnih dejavnostl, ki slo-' nijo na načelih oelodnevne osnovne šole; — zmanjševanju osipa v osnovni šoli in povečevanju kvalitete osnovnošolskega izobraževanja in vzgoje; — izboljšanju kadrovskih in materialnih pogojev predšolske in osnovnošolske vzgoje in izobraževanja ter modernizaciji prostora in opreme; — izenačevanju možnosti izobraževanja otrok v osnov-nl šoli; — zagotavljanja enakih možnosti vključevanja mladl-ne v vse smeri in stopnje usmerjenega izobraževanja; — organiziranju izobraževanja odraslih v osnovnj šoll; — zagotavljanju temeljnih pogojev dela izobraževal-nim organizacijam združenega dela, ki opravljajo izobra-ževanje odraslih in vključevanje teh organizacij v enoten vzgojnoizobraževalni sistem; — ugotavljanju kadrovskih pofcreb združenega dela t občini; — zadovoljevanju ugotx>vljenih kadrovskih potreb zdmženega dela občine v usmerjenem iaobraževanju; — ustanavljanju centrov usmerjenega izobraževanja; — ustanavljanju centrov za družbenopolitično izobra-ževanje; — iistvarjanju družbenoekonomskih in političnih po-gojev, da se bo področje vzgoje in izobraževanja uvelja-vilo kot delo združenega dela in kot proizvodni dejavnik, kar bomo dosegli z uveljavljan.jem dohodkovnih odnosov, ki so osnova za neposredno družbenoekonorasko zvezo med delavci v združenem delu in osnova za izenačevanje družbenoekonomskega položaja delavcev na drugih po-dročjih združenega dela; — uveljavljanju svobodne menjave dela za Izenačeva-nje ekonomskega položaja izobraževalnih organizacij združenega dela s položajem drugih organizacij združe-nega dela. — dograjevanju sistema solidarnostl in vzajemnostl delovnih ljudi pri uresničevanju dogovorjenega enotnega programa občinskih izobraževalnih skupnosti v Sloveniji. II. Temelji plana občinske izobraževalne skupnostl v obdobju 1976—1980 6. člen Za razvoj materialnega položaja vzgojno-izobraževal-nih dejavnosti, ki jih financira obftinska izobraževalna skupnost, ta samoupravni sporazum določa naslednje te-melj plana: — da je razvoj vzgoje in izobraževanja eno od prio-ritetnih podrodij skladnega družbenoekonomskega raavoja in da se mora temu primemo ustrezno gibati delež sred-stev za vzgojo in izobraževanja v družbenem proizvodu; — da je razvoj materialne osnove vzgoje in izobra-ževanja povezan z gospodarskim razvojem občine in širS« družbene skupnosti; — da je v petletnem obdobju treba izenačiti osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v izobra-ževanju s povprečnim v Sloveniji; — da se morajo realni povprečnl osebni dohodki gi-batl v skladu s povprečnimi v Sloveniji; — v strukturi cene vzgojno-izobraževalnUi storitev mo-ra delež sredstev za materialne izdatke rasti hitreje kot drugi elementi cene, z amortizacijo pa je treba zago-toviti enostavno reprodukcijo vzgojno-izobraževalnih ka pacitet na nivoju obfiinske izobraževalne skupnosti; — da je potrebno za nove naloge in večji dogovor-jeni obseg dejavnosti določiti ustrezno višje stopnje pri-spevkov oziroma zagotoviti dodatna sredstva za povečan obseg. 7. Slen Temelji plana za razvoj vzgojno-izobraževalnih dejav-nosti v občinski izobraževalni skupnosti Ljubljana Center določajo razvoj naslednjih dejavnosti: — število otrok v VVZ bo poraslo od 1688 v letu , 1975 na 1708 v letu 1980 tako, da bo v VVZ zajeto 85 odstotkov predšolskih otrok. V letu 1975 je bilo zajetih 483 otrok, 1980 pa bo zajetih 973 otrok iz drugih občin; — za vse otroke pred vstopom v osnovno šolo bo organizirana mala šola; — število učencev v osnovni šoli bo poraslo od 4771 letu 1975 na 4871 v letu 1980, število oddelkov se bo povečalo od 175 na 181 tako, da bo prišlo'1,5 učitelja na oddelek nasproti sedanjim 1,3, koeficient učne izmene bo v obdobju 1975—1980 1,5. V varstvo bo vključenih :30 vo-zafiev, število otrok v podaljšanem bivanju bo porasio od sedanjih 1647 na 1218 ali 50 odstotkov vseh osnovnošol-skih otrok, število otrok vključenih v interesnih dejav- -nostih se bo pove6alo od 2475 na 3383; — v celodnevno šolo bo vključeno 1,5 odstotka otrok ' v letu 1976 In že 10 odstotkov v letu 1980; — v osnovnošolsko izobraževanje odraslth bamo letno vključili 240 odraslih; — zagotovili bomo sredstva za brezplačne prevoze za rse učence osnovnih šol, ki stanujejo več kot 4 kilome-tre od šole, sredstva za dejavnost strokovne službe in samoupravnih organov ter za obvezno rezervo. Da bi Izenačili možnosti izobraževanja mladine in odraslih, bomo zagotovili šoli za odrasle pri DU Boris Kidrič in Dopisni šoli za odrasle prl Dopisni DU osnovne vzgoje za delo s tem, da bomo: — zagotovili sredstva za prograin osnovnošolskega Izobraževania odraslih; — zagotovili sredstva za program družbene vzgoje tn mladlne; — zagotovili sredstva za družbeno izobraževanje pe-dagoških in andragoških delavcev. Skladno z razvojem vzgojno-izobraževalnih dejavnosti, kl so navedene v prvem odstavku tega člena, bomo v občinski izobraževalni skupnosti Ljubljana Center: — sofinancirali dejavnost glasbene šole za osebne do-hodke pedagoških delavcev; — sofinancirali dejavnost dtrnia osnovnofiolske mladi-ne »Maldi Belič«; — sofinancirali dejavnost svetovalnega centra (Vzgoj-na posvetovalnica); — sofinancirall dejavnost Pionirskega doma — Cen-tra za kulturo mladih; — sofinancirali dejavnost mestne zveze organizacij za tehnično kulturo Ljubljana; — letno bomo štipendirali 35 študentov za pedagoške ln andragoške poklice. 8. člen Za izgradnjo novih kapacitet v osnovno šolstvo in otroSko varstvo bomo namenili v skupni vrednosti 47,151.000 din. S tem bomo pridobilj 24 učilnic, 10 igral-nic, 3 telovadnice. Iz sredstev samoprispevka bomo v teh letih dobili 29,535.000 din sredstev, iz sredstev proračuna 12,816.000 din in iz drugih virov 4,800.000 din. Iz skupnih sredstev za investicije bomo zgradili: 1. Prizidek pri OŠ Prežihov Voranc — 8 ufiilnic, telo-vadnica 2. Prizidek pri Oš Prule — 8 učilnic, telovadnica 3. Prizidek pri Oš dr. Jože Potrč — telovadnica 4. Prizidek pri OS Tone Tomšič — 8 ucilnic, telo-vadnica. 9. člen Delovni ljudje in občani v občinskih izobraževalnih skupnostih najprej zagotavljajo sredstva za solidamost.nl program na območju vsake občinske izobraževalne skup-nosti, ki vsebuje predšolsko vzgojo, osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje ter druge dejavnosti občinske izobraže-valne skupnosti v obsegu in vrednosti, kot je to doe;o-vorjeno z merili (člen 10.), ki-se lahko vsako leto spre-mlnjajo, vendar morajo izhajati iz dogovorov o sistemn solldamosti v letu 1976. 10. 61en Merila za razvoj dejavnosti vzgoje in izobraževanja, ki jih solidarnostno financirajo občinske izobraževalne skup-nosti v SR Sloveniji: — vključevanje otrok v VVZ v skladu z rastjo ka-pacitet in številom predšolskih otrok (sofinanciranje) s skupnostmi za otroško varstvo; — vključitev vseh otrok v malo šolo; — vkljvičevanje otrok v osnovno šolo v skladu z ra-stjo osnovnošolskih otrok, zgodne.jše vklfučevanje in cilj tega obdobja ; — dejavnost osnovnih In posebnih osnovnih šol v skladu z zakonom o osnovni šoli, učnim načrtom in predmetnikom, ki obsega: pouk po predmetniku, dopolnil-ni in dodatni pouk, varstvo vozačev, podaijšano bivanje in interesne dejavnosti, prevoze oziroma vzdrževalnine: — vključitev 10 odstotkov osnovnošolskih otrok v ce-lodnevno šolo; — štipendiranje za pedagoške poklice v skladu s ka-drovskimi potrebami vzgoje in izobraževanja v občini; — osnovnošolsko izobraževanje odraslih; — obveznosti do drugih izobraževalnih skupnosti za skupno organizirane dejavnosti; — obveznosti do strokovne službe in za dejavnost samoupravnih organov izobraževalne skupnosti; — obveznosti do obvezne rezerve občinske izobraže-valne skupnosti. Solidamostni program določen v tem členu se lahko vsako Ieto dopolnjuje in spreminja, vendar le po po-stopku, ki je predviden za dopolnjevanje in spreminjanje plana. - 11. člen Občinska izobraževalna skupnost, ki za svoj prograin, usklajen z merili iz 10. člena potrebuje več sredstev, kot jih lahko zbere s prispevkov delovnih ljudi in občanov na svojem območju, je upravičena do razlike iz solidar-nostnih sredstev. Delovni ljudje ln občani na območjih tlstih izobra-ževalnih skupnosti, ki za svoj program, uskiajen z merill iz 10. člena, potrebujejo manj sredstev, kot jih lahko zberejo s prispevtom ljudi in občanov na svojem po-dročju, prispevajo iz solidamosti za usklajeni program drugih občinskih izobraževalnih skupnosti. Bilanca predvidenih prispevkov v solidarnostna sred-stva in predvidena razdelitev teh sredstev, se sprejme vsako leto glede na konkretno gibanje gospodarstva v vseh občinah. 12. člen Po cenah iz leta 1975 in veljavnih normativih, ki so bili usklajeni v okviru Izobraževalne skupnosti Slovenije, bi znašala vrednost celotnega programa, vsebovanega v tem samoupravnem sporazumu din 578,872000, kar pred-stavlja na podlagi planske ocenitve in dogovorjene rasti družbenega proizvoda v občlnl popredno letno prispevno stopnjo 7,2 odstotka. Vrednost novih investicij bo za celotni program zna-šala din 47.151.000.-, kar bo zagotovljeno iz drugih virov. Dejanska stopnja prispevkov se bo vsako leto uskla-jevala v okviru občinskega družbenega dogovora o ustvar-janju in razporeditvi dohodka. Skupščina Izobraževalne skupnosti bo na podlagi tako usklajene stopnje prispevka vsako leto sproti določala vrstni red, obseg In hitrost izvajanja nalog, vsebovanih v tem sporazumu in njenem srednjeročnem planu, pri če-mer bo najprej zagotovila solidarnostne naloge, temeljne oblike osnovnošolskega izobraževanja in izvajanje že za-četih investicij. Ce se med letom ugotovi, da priliv sredstev na osno-vi dogovorjene letne prispevne stopnje ne zadošča za pokrivanje tekočega programa, je Izvršilni odbor Izobra-ževalne skupnosti dolžan nemudoma predložiti Skupščini Izobraževalne skupnosti ukrepe za uskladitev programa z dejansko razpoložljivimi sredstvi. 13. člen Sestavni del tega sporazuma so mjnimalni kazalci o »tanju in razvoju vzgoje in izobraževanja v občini. Izvajanje planskih nalog 14. člen Za izvedbo planskih nalog, ki izhajajo iz tega spora-zuma skrbi občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Center. O izvajanju tega sporazuma; zlastt pa o doseganju planskih ciljev, so organi izobraževalne skupnosti dolžni poročaiti organizacijam in skupnostim udeležencev naj-manj enkrat letno. Preden bo občinska izobraževalna skupnost Ljubljana Center odločala o sprejetju plana na podlagi tega spo-razuma, je dolžna dati osnutek plana v razpravo dele-gacijam oziroma drugim pooblaščenim organom udele-žencev. 15. Clen Vzgojnoizobraževalne organizaeije združenega dela, ki so izvajalke planskih nalog, določenih s tem sporazumom, so dolžne samoupravne sporazume o temeljih svojega plana in svoje plane uskladiti s tem sporazumom. S samoupravnimi akti občinske izobraževalne skupno-sti in s pogodbami, ki jih organi skupnosti sklepajo z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami združenega dela ter drugimi organizaoijami in skupnostmi se mora zago-toviti doseganje planskih ciljev glede obsega in kakovo-sti vzgojnoizobraževalnega dela S kar najbolj smotmo izrabo kadrovskih in materialnih zmogljivosti ter s kar najbolj racionalno uporabo sredstev namenjenih «a de-javnost na področju vzgoje in izobraževanja. . - Denarna sredstva predvidena s tem sporazumom za lzvedbo planskih nalog prispevajo člani Izobraževalne skupnosti v višini in na način, kl ga sami določijo v izobraževalni skupnosti v skladu z zakonom, s samo-tipravnimi sporazumi in dmžbenimi dogovori. 16. člen Ce se izkaže, da zaradi utemeljenih razlogov ne bo mogoče doseči planskih ciljev, določenih s tem sporazu-mom, ali pa da je planske cilje treba prilagoditi spre-menjenim objektinim okoliščinam, je občinska izobraže-valna skupnost Ljubljana Center dolžna začeti postopek za spremembo ali dopolnitev sporazuma. Skupščina izobraževalne skupnosti je dolžna začeti po-stopek za spreinembo oziroma dopolnitev tega sporazu-ma, če to zahtevajo organi samoupravljanja organizacij in skupnosti, v katerih je združeno več kot polovica de-lovnih ljudi in občanov, ki so člani izobraževalne skupno-sti Ljubljana Center. Sprememba ali dopolnitev tega sporazuma se sprej-me po postopku, po katerem je sprejet sporazum. Osnu-tek sprememb in dopolnitev predloži udeležencem v ob- ravnavo skupščina izobraževalne skupnosti občine Ljub- ljana Center. 17. člen Delovni ljudje in občani-udeleženci tega sporazuma obravnavajo osnutek sporazuma na način, ki ga v skla-du z zakonom določajo njihovi samoupravni akti in po svojih delegatih v obdinski izobraževalni skupnosti Ljub-ljana Center uskladijo svoje pripombe, predloge in sta-lišča k osnutku. Končne določbe 18. člen Sporazum je sklenjen, ko predlog sporazuma sprej-mejo pooblaščeni organi organlzacij in skupnosti udele-žencev. Ko skupščina občinske izobraževalne skupnosti Ljub-ljana Center ugotovi, da je predlog sporazuma sprejet v vseh organizacijah in skupnostih udeležencev, proglasi, da je sporazum sklenjen in objavi program skupaj z be-sedilom sporazuma. Obrazložitev Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur list SFRJ, št. 6/76) določa, da delovni ljudje, samoupravne organizacije in skupnosti ter dmžbenopolitične skupnosti uresničujejo pravico in dolžnost planiranja s tem, da sklenejo samo-upravne sporazume o osnovah planov samoupravnih orga-nizacij in skupnošti, da sprejemajo te plane in da na-stopajo z ukrepi in akcijami za njihovo uresničevanje. Po navedenem zakonu, mora tudi samoupravna inte-resna skupnost za svojo in izobraževanje občine Ljublja-na Center skleniti z ustanovitelji te skupnosti samouprav-ni sporazum o osnovah plana skupnosti za obdobje 1976—1980. Na podlagi tega sporazuma bo pripravljen srednjeročni plan samoupravne interesne skupnosti za vzgojo tn izobraževanje občine Ljubljana Center. Osnutek samoupravnega sporazuma o osnovah plana temelji na gradivu skupnosti za vzgojo in izobraževanje (minimalni kazalci), ki je bilo v javni razpravi junlja in decembra 1975. O temeljnih izhodiščih, ciljih in vrednotenju plana, vsebovanih v tem osnutku samoupravnega sporazuma, je razpravljal dne 1. 4. 1976 tudi izsvTšni odbor skupščin« ter jih sprejel. Ljubljana, 14. 4. 1976 Osnutek Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela ter v samoupravnih delovnih. skupnostih in i občani v krajevnih skupnostih, ki na območju otačine Lju-bljana Center združujejo delo in sredstva, da bi preko občinske kulturne skupnosti uresničevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na podrofiju kulture, skle-nejo SAMOUPRAVNISPORAZUM o temeljih razvojnega načrta kulturne skupnosti občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 1. člen Podpisniki s tem samoupravnim sporazumom določa-Jo poglavitne interese in cilje na področju kulture v ob dobju 1976—1980 in z njim urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovornosti za njihovo uresniče-vanje. 2. člen Podpisniki pri dolodanju temeljev razvojnega načrta občinske kuiturne skupnosti upoštevajo načela in smerni-ce, dogovorjene v predhodni razpravi o izhodiščih načrta, v osnutku dogovora o družbenem planu Socialistične re-publike Slovenije za obdobje 1976—1980, v osnutku načr-ta kulturnega razvoja v Socialistični republiki Slovenije 1976—1980, v dogovoru o družbenem planu občine za ob-dobje 1976—1980 in v osnutku načrta kulturnega razvoja v občini 1976—1980. 3. člen Podpisniki s tem sporazumom opredeljujejo urss-ničevanje ciljev in nalog, za katere je bila ustanovljena kulturna skupnost, in s tem prispevajo: — k oblikovanju vsestransko razvite sooialistične kul-ture samoupravljalske osebnosti; — k uveljavljanju kulture kot bistvene sestavine zdru-ženega dela in kot dejavnosti posebnega družbenega po-mena; ^ — k izenačevanju družbeno ekonomskega položaja de-lavcev na področju kulture z družbeno ekonomskim po-ložajem delavcev na drugih področjih združenega dela; — k sMadnejšemu razvoju vseh družbenih dejavnosti, kar naj omogoči hitrejšo gospodarsko rast na osnovi več-je produktivnosti dela. 4. člen Občinska kulturna skupnost bo usmerjala kulturni razvoj na temelju naslednjih izhodišč: — da so delovni ljudje odločilni samoupravni dejav-niki politike kulturnega razvoja; — da pri oblikovanju kulturne politike enakopravno, aktivno sodelujejo delavci v kulturi in drugi delavci iz združenegia dela; — da se pospešuje izvirna kulturna ustvarjalnost; — da se spodbuja kulturna vzgoja, zlasti mladih; — da se uveljavljajo socialistična merila v kulturi ln umetnosti na osnovi marksistične kritike; — da se zagotovi izobraževanje potrebnih kadrov za kulturo, umetniško in prosvetno delo, za strokovno in ra-ziskovalno delo v kulturi ter za organizacijo kulturnega življenja; — da se povečujejo in bolj izenačujejo možnosti za kultumo življenje in nadaljnji razvoj kulturne dejavno-sti ter zagotovi pomoč manj razvitim območjem. 5. člen Za uresničevanje Interesov in ciljev na področju kul-ture, določenih v tetn sporazumu, občinska kulturna skupnost: — sama in preko posameznih temeljnih skupnosti or-janizira kulturno dejavnost; — skupaj z drugimi občinskimi kulturnimi skupnostml v Ljubljani organizira uresničevanje nalog, ki so pomemb-ne za celotno Ljubljano, v ljubljanski kulturni skupnosti; — skupaj z drugimi kulturnimi skupnostmi organizi-ra uresničevanje nalog, ki so medobčinskega pomena; — za skupne naloge, za dejavnost širšega pomena in za pomoč manj razvitim, združuje občinska kulturna skup-nost po načelu solidarnosti in vzajemnosti sredstva v okviru Kulturne skupnosti Slovenije; — z drugimi interesnimi skupnostmi organizira ures-ničevanje mejnih nalog. 6. člen Temelji razvojnega načrta, določeni s tem samouprav-nim sporazumom, so osnova za srednjeročni načrt razvo-ja kulturnih dejavnosti v občinski kulturni skupnosti in zagotavljajo predvsem razvoj tistih kulturnih dejaTOosti in oblik posredovanja kulture, ki bodo čimbolj dostopne delovnim ljudem in občanom in lci najbolj prispevajo k širjenju moralno etičnih vrednot in soclalistične zavesti; — ustanavljanje, delovanje in razvoj kulturno umetni-ških in prosvetnih orgartizacij, društev in skupin, in sicer ob zagotovljenem strokovnem vodstvu in vseh materialnih osnovah za delovanje; — razvoj kulturnih dejavnosti in vzdrževanje kultur-ne akcije v krajevnih skupnostih na načelu, da mora vsa-ka karjevna skupnost imeti svojo komisijo za kulturo s programom kulttirnih akcij, prilagojenim posebnim last-nostim krajevne skupnosti; — razvoj kulturnih dejavnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela tako, da bo imela delovna organizacija do 200 zaposlenih svojega refenenta za kultu-ro, delovna organizacija do 1000 zaposlenab svoj odbor za kultura in delovna organizacija na lOOfl zaposlenih zase-deno delovno mesto profesionalnega delavca za področje kultumega življenja delovnih ljudi; — razvoj kulturne vzgoje v šolstvu, zlasti kulturnega dela programa celodnevnega bivanja v osnovni šoli; — varstvo in vzdrževanje kulturnih in zgodovinskih spomenikov ter spominskih obeležij; — kn.iižnična dejavnost in širjenje dobre knjige in revij; — gledališka dejavnost; — glasbena dejavnost; — širjenje likovne kulture, galerijske in muzejske de-javnosti, skrb za ureditev okolja in prostora; — kulturni spored radia in televizije ter kulturni tisk; — filmska kultura, skrb za kakovostne sporede v ki-nematografih, filmska gledališča, filmska vzgoja; — obveščanje in propaganda za področ.ie kulUirnih de.javnosti z vsemi oblikami od objavljanja v množičnih občilih do enotnega obveščanja o kulturnih dogodkih z lepaki, zlagankami, obefankami, ipd.; — in še katere nove naloge in razširjanja dejavnosti. Za navedene kulturne dejavnosti je potrebno po vrst- nem redu prednostnih nalog zagotoviti v obflobju 1976 do 1980 naslednja sredstva: 1. za deiavnost kulturno umetniških društev in skupin 1,888.000 2. za dejavnost organizacije ZKPO 3,360.000 3. za kulturno akcijo v krajevnih skupnostih 253.000 4. za dejavnost matične občinske knjižnice 11,999.000 5. ostalo (operativna rezerva, :;kupna administracija SIS) 695.000 6. za program Ijubljanske knlturne skupnosti (z vštetimi sredstvi za investicijsko vzdrževanje kulturnih domov) 100,896.000 7. za program Kulturne skupnosti Slovenije 46,334.000 7. člen Občinska kulturna skupnost se sporazume s kulturni-mi skupnostmi občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Mo-ste-FoIje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana giška, Domža-le, Kamnik, Litija, Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Vrhnika, Logatec, Cerknica, Idrija tn ljubljansko kultumo skup-nostjo, • da bodo skupaj zagotovile možnosti za uresničevanje nalog na področju gnadnje in delovanja osrednje re- gionalne splošno izobraževalne knjižnice; s kulturnimi skupnostmi občin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana VičRudnik, Ljutrijana šiška, Cerknica, Crnomelj, Domžale, Grosupl.ie, Idrija, Je-senice, Kamnik, Kočevje, Kranj, Litija, Logatec, Metlika, Novo Mesto, Radovljica, Ribnica, škofja Loka, Trebnje, Tržič, Vrhnika in ljubljansko kulturno skupnostjo, da bodo skupaj zagotovile možnosti za uresničevanje nalog na področju arhivske dejavnosti; s kulturnimi skupnostmi občin Ljubljana Bežigrad, L,1ubljana Moste-Polje, Ljubljana ViC-Rudnik, Ljubljana Siška, Cerknica, Grosuplje, Kočevje, Litija, Logatec, Rib-nica, škofja Loka, Vrimika, Zagorje, Novo mesto, Breži-ce, Crnomelj, Krško, Metlika, Trebnje in Ijubl.jansko kul-turno skupnostjo, da bodo skupaj zagotovile možnosti za uresniCevanje nalog na področju spomeniško varstvene dejavnosti; s kulUrrnimi skupnostmi občin L,juYri.iana Bežigrad, Ljubljana MostePolje, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška, Vrhnika in ljubljansko kulturno skupnostjo. da bodo skupaj zagotovile možnosti za delovanje in razvoj dejavnosti Tehniškega muzeja Slovenije. 8. člen V okviru Kulturne skupnosti Slovenije občinske kul-turne skupnosti oblikujejo enotno kulturno politiKo in uresničujejo naslednje skupne naloge, dejavnosti šlršega pomena in pomoč manj razvitim ter v ta namen zdru-žu.iejo sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti; — spodbujajo založniško dejavnost, domačo izvirno književnost (zlasti za mladino), strokovni in znanstveni tisk (zlasti marksistični), revialni tisk rkulturni, družbo-slovni); — skrbe za domačo Jilmsko proizvodnjo; — pospešujejo gledališko, glasbeno in likovno dejav-' nost; — skrbe za varstvo zgodovinske in kulturne dedi-šfiine (premične in nepremične spomenike I. kategorijel; — omogočajo večje kulturne akcije in prireditve; — spodbujajo kulturno ustvarjalnost (nagrade, štl-pendije, odkupi); — omogočajo dejavnost republiških društev s področ-ja kulture; — skrbijo za kulturne dejavnosti italijanske in mad-žarske narodnosti v socialistični republiki Sloveniji in iz-polnjujejo obveznosti Socialistične republike Slovenije do kulturnega razvoja teh narodnosti; — skrbijo za kulturne dejavnosti Slovencev zunaj So-cialistične republike Slovenije in v skladu z mednarod-nimi sporazumi pomagajo pri kulturnem razvoju slo-venske narodne skupnosti v zamejstvu ter delavcev na za6asnem delu v tujini; — povezujejo slovensko kulturo s kulturami drugih narodov in narodnosti Jugoslavije ter uveljavljajo sloven-sko kulturo v svetu; — pospešujejo raziskovalno in strokovno delo za po-trebe kulture. Občinske kulturne skupnosti v okviru Kulturne skup-nosti Slovenije vzajemno organizirajo kr.lturno dejavnost širšega pomena, ki jo opravljajo muzeji, galerije, gledali-šča in Slovenska filharmonija ter zagotavljajo pornoč manj razvitim območjem s tem, da prispevajo k vzdrževanju obveznih strokovnih služb s kultarnega področja in da vzpodbujajo njihovo kulturno dejavnost s pomočjo pri gostovanjih, razstavah in gradnji kulturnega prostora. Za naložbe v prostore in opremo bodo občinske kul-turne skupnosti v okviru Kulturne skupnosti Slovenije zbirale sredstva po stopnji 0,03 iz BOD. Ta sredstva se bodo po sklepu skupščine Kultume skupnosti Slovenije gle-de na skupno dogpvorjeni prednostni red in v skladu z dogovorjenimi merili dodeljevala posameznim kulturnim skupnostim. 9. 61en Za uresničevanje mejnih nalog na področju kulturne vzgoje in delovanja celodnevne šole sklepajo kulturna skupnost ot>Line Ljubljana Center in ostale kulturne skup-nosti ljubljanskih občin ter ljubljanska kulturna skupnost saTOOupravni sporazum z izobraževalnimi skupnostmi ob-čin in mesta Ljubljane. 10. člen Za obnovo in posodobitev kultumega prostora m opre-rne ter za gradnjo novih prostorov: 1. Kultumi center Ivana Cankarja (avditorij); 2. Osrednja regionalna splošno izobraževalna knjižni-ca v Delavskem kulturno izobraževalnem ceatru; 3. Adaptacija Mestnega doma za potrebe Lutkovne-ga gledališča in kulturno umetniških društev in skupin; 4. Vrsta večjih obnov, posodobitev, adaptacij in sana-cij za delovanje gledališč, galerij, muzejev, knjižnic ipd.; 5. Obnova ljubljanskega gradu; 6. Gradnja kulturnih domov, adaptactje in sanacije obstoječih bo občinska kulturna skupnost združevala v naslednjih letih investicijska sredstva, in sicer: 1. v okviru Kulturne skupnosti Slovenije za Kulturni center Ivana Cankarja 200,000.000 2. v okviru regije za osrednjo regionalno splošno izobraževalno knjižnico 70,000.000 3. v okviru ljubljanske kultume skupnosti za obnovo Mestnega doma 16,000.000 4. v okviru ljubljanske kulturne skupnosti za večje obnove, posodobitve, adaptacije in sanaoije 80,000.000 5. v okviru ljubljanske kuitume skupnosti za obnovo ljubljanskega gradu 30,000.000 6. v okviru ljubljanske kulturne skupnosti za gradnjo kulturnih domov, adaptacije in sanacije obstojedih 30,000.000 Za skupno dogovorjene gradnje po dogovorjenem prednostnem redu se sklepajo posebni samoupravni spo-razumi zunaj rednih prispevnih stopenj. 11. člen Podptsruki se sporaaumejo, da bodo oblikovali cene za kulturne storitve v skladu z načelom svobodne menjave dela tako, da se bodo pri oblikovanju cen storitev kul-turne dejavnosti upoštevali in priznavali: — osebni dohodki v skladu s samoupravnimi spora-zumi, tako da se bodo postopoma izenačevali s povpred-nimi OD na PNK v Sloveniji; — materialni stroški v realni višinl, v skladu z dogo-vorjenimi normativi (z rastjo cen proizvodov in storitev); — amortizacijo v skladu z zakonskami predpisi na ravni, ki omogoča normalno vzdrževanje kulturnih zmo-gljivosti. Skupščlna občinske kulturne skupnosti bo vsako le-to pred sprejetjem letnega programa in njegove finanč-ne kvantifikacije obravnavala elemente za oblikovanje cen ter na tej osnovi določila cene za posamezne kulturne storitve po usklajevanju v okviru KSS. 12. člen Po cenah iz leta 1975 in v skladu z dogovori v okviru kulturne skupnosti Slovenije, bi znašala vrednost celot-nega petletnega programa, vzajemnostnih solidarnostih in skupnih nalog, vsebovanih v tem samoupravnem spora-zumu, 874,710.000, od tega za skupne naloge 481,491.055, za dejavnost širšega pomena 369,583.945, za solidarnost (pomoč manj razvitim obmOčjem) 23,635.000, kar pred-stavlja na podlagi planske ocenitve in dogovorjene rasti družbenega proizvoda v SRS povprečno letno prispevno stopn.jo iz BOD družbenega in zasebnega sektorja 0,39 odstotka. Letna rast sredstev za kulturo se bo povečevala sklad-no s stopnjo rasti družbenega proizvoda in se bo vsako leto valorizirala glede na rast cen in usklajevanje v okvi-ru družbenega dogovora o ustvarjanju in razporeditvi do-hodka. V skladu s tako dogovorjenim finaneiranjem in nje govim obsegom bo kulturna skupnost občine Ljubljan: Center za dejavnost Kulturne skupnosti Slovenije prispe vala sredstva v skupni višini 46,334.000. 13. člen Občinska kulturna skupnost bo spremljala uresniče vanje vsebinskih usmerltev nalog in ciljev srednjeročne ga razvoja kufture. 14. člen Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi pred loga skupščine občinske kulturne skupnosti spremeni al dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so za to po dani utemeljeni razlogi in če tako sklenejo podpisniki 15. člen Ce podpisniki ugotovijo, da se sprejete planske usme ritve in cilji ne izvajajo oziroma ne dosegajo, sprejema jo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju let nih programov. Poročilo oziroma oceno uresničevanja planskih usme ritev da podpisnikom vsako leto tudi organ samoupravne kontrole kulturne skupnosti. 17. člen Ta sporazum postane veljaven, ko ga podpiše ... upra-vičenih udeležencev in ko to ugotovi skupščina kulturne skupnosti. V... PODPISNIKI: Obrazložitev Samoupravni sporazum je pripnavljem na osnovi skup- nih izhodišč, ki so jih oboinske kulturne skupno-nosti uskladile in izoblikovale v okviru Kultume skup-nosti Slovenije z jasno osnovno usmeritvijo: dostopnost kulturnih dejavnosti najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov. Zato so v členu 6 še posebej opredeljene naloge na področju kulturnih dejavnosti v okviru temeljnih. or-ganizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in šol. Po-leg tega pa je ta usmeritev tudi osnova za odločanje pri vsaki kulturni dejavnosti. Občinske kulturne skupnosti so se na osnovi doseda-nje politike odločile za skupno reševanje vseh tistih za-dev, ki so obsežene že v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti, na mestnem nivoju. Predvidena rast sredstev za kulturno dejavnost izhaja iz dosedanjih projekcij o rasti družbenega proizvoda — osnovno stališče je vsebovano torej v enakomerni rasti sredstev za kulturno dejavnost, seveda pa bo dokončni izračun sredstev izhajal iz usklajevanja z gospodarstvom. V vsakem primeru predlagamo, da sredstva za redno de javnost na področju kulture ne M rasla z nižjo stopnjo od dokončno dogovorjene rasti družbenega proizvoda. Ob tem so še vedno odprte in iz rednih sredstev ne-pokrite nekatere večje investicije, ki so v samoupravnem sporazumu navedene, naveden pa je vendarle okvir za re-ševanje teh vprašanj. Poseben pomen velja členu 7, kjer skušamo zagotovi-ti urejanje na področju regije, in členu 9, kjer skušamo zagotoviti urejanje na področju mejnih nalog z izobraže-valnimi skupnostmi v Ljubljani. V skladu z dogovori v okviru kulturne skupnosti Slo-venije in s sedanjim položajem na področju vzajemno-stnih, solidarnostnih in skupnih nalog, je pripravljen člen 12; pri tem si bomo na tem področju skupno z vsemi kulturnimi skupnostmi v Sloveniji prizadevali za krepi-tev v skladu s cilji, kot bodo opredeljeni v Samouprav-nem sporazumu o temeljih plana Kulturne skupnosti Slo-venije (osnutek je bil objavljen v prilogi Poročevalca 19. marca 1976). Osnutek Na podlagi 2.', 18., 36. in 44. člena zakona o temeljih sistema druzbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ št. 6/76) sklenejo temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupno sti in druge samoupravne organizacije ter skupnosti, ob-činske in regionalne zdravstvene skupnosti v SR Slove-niji ter Zdravstvena skupnost Slovenije (v nadaljniem besedilu: udeleženci sporazuma) SAIMOUPRAVNI SPORAZUM O OSNOVAH PLANA ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA OBDOBJE 1976—1980 Prvi del SPLOSNE DOLOCBE 1. člen Delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih ter drugih samo-upravnih organizacijah in skupnostih, ki v zdravstvenih skupnostih v SR Sloveniji po načelih vzajemnosti in so-lidarnosti združujejo sredstva za popolnejše, smotrnejše ter organizirano. zadovoljevan.je svojih osetinih in skupnih potreb ter intere&ov na področju zdravstvenega varstva, s tem sporazumom določijo pravice, dolžnosti, obvezno-sti, medsebojne odnose ter odgovornost za nadaljnje uresničevanje razvoja zdravstvenega varstva v srednjeroč-netn obdotaju 1976—1980. 2. člen Ob spoznanju, da ima vsakdo pravico do zdravstve-nega varstva ter dolžnost zagotavljati možnosti za njego-vo uresničevanje, udeleženci ugotavljajo, da je od ure-sničitve te temeljne pravice oziroma dolžnosti delovnih ljudi, odvisno razvijanje in utrjevanje njihove delovne ter ustvarjalne sposobnosti. Udeleženci so si enotnl, da je zdravstveno varstvo sestavni del družbene reprodukcije in pomemben dejav-nik produktivnosti dela ter obrambne sposobnosti naro-da in sodi med bistvene elemente socialne varnosti ter življenjske ravnl vseh delovnih ljudi. 3. člen Pri določanju osnov samoupravnega plana zdravstve-nih skupnosti v SR Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: plan skupnosti) za obdobje 1976—1980 se udeleženci spo-razumejo, da se bodo ravnali po dogovorjenih načelih in smernicah iz javne razprave o osnutku srednjeročnega programa razvoja zdravstvenega varsta v SR Sioveniji. Pri tem bodo upoštevali dosledno uveljavljanje dohod-kovnih odnosov na osnovi medsebojne soodvisnosti in po-vezanosti gospodarskih ter družbenih dejavnosti, kar pri-speva k doseganju načrtovanih ciljev tudi na drugih po-dročjih združenega dela, zlasti pa k: — nadaljnji krepitvi delegatekega sistema in samo-upravni organiziranosti v zdravstvenih skupnostih (v na-daljnjem besedilu: skupnosti); — usmeritvi razvoja zdravstvenega varstva, ob upo-števanju splošnega dmžbenega razvoja ter potreb in inte-resov delovnih ljudi; — doslednejšemu uveljavljanju načela svobodne me-njave dela v skupnostih; — izboljševanju ravni zdravstvenega varstva aktivne-ga prebivalstva ter v deficitarnih izvenurbanih obmodjih; — izenačevanju možnosti za uresničevanje pravic \z zctravstvenega varstva na posameznih območjih ter • tem k skladnejšemu regionalnemu razvoju; — boljši in smotrnejši organizaciji zdravstvene službe, skladnejšemu razvoju zdravstvenih zmogljivosti in njiho-vemu racionalnemu koriščenju; — krepitvi varnosti, družbene samozaščite, splošnega ljudskega odpora in ljudske obrambe, ter zdravstvenega varstva v izrednih razmerah. Drugi del ' OSNOVE SAMOUPRAVNIH PLANOV 4. člen Samoupravni plani skupnosti bodo v obdobju 1976— 1980 izhajali iz naslednjih osnov: — da je načrtovano srednjeročno obdobje izrazito sta-bilizacijsko in je pričakovati hitrejši porast družbenega proizvoda šele v zadnjih Ietih tega obdobja; — da je zdravstvo pomemben dejavnik skladnega družbeno-ekonomskega razvoja in se zato mora zanj oblikovati ustrezni delež sredstev v družbenem proizvodu; — da je treba zagotavljati boljši materialni položaj zdravstva ter postopoma izenaCevati osebne dohodke de-lovnih ljudi na podroCju zdravstva z osebnimi dohodki delavcev v drugih organizaeijah združenega dela, ob upo-števanju kategorije osebnega dohodka na pogojno ne-kvalificiranega delavca; — da je nujno samoupravno usmerjati uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva v realne in strokovno-medicinske ter družbeno opravičene ozlroma sprejemlji-ve okvire. 5. člen Pri načrtovanju nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva m zdravstvene dejavnosti se udeleženci sporazu-mejo za opredelitev prednostnih podroeij, zlasti pa za: 1. skupine prebivalstva, katerih zdravju bodo skupno-sti posvetile posebno skrb; 2. obolenja, ki lahko imajo zaradi svoje narave ali razširjenosti izredno škodljive posledice za prebivalstvo in družbo; 3. varstvo človekovega okolja in njegove življetijske ter delovnega pogoje; 4. zdravstveno-vzgojno dejavnost; 5. zdravstvene kadre, njihovo razporejenost, obreme-njenost in strokovno usposobljenost; 6. boljšo organizacijo zdravstvene službe; 7. izpopolnjevanje tehnologije diagnostično-terapevt-skih aparatur ter pripomočkov in investicije; 8. obseg pravic iz zdravstvenega varstva, ki je pogo-jen z družbeno-ekonomskimi in zdravstvenimi dejavniki; 9. znanstveno-raziskovalno, študijsko in analitično-razvojno delo na področju zdravstvenega varstva; 10. organiziranje spremljanja uresničevanja srednje-ročnega plana ter izpolnjevanja obveznosti iz tega spo-razuma. 6. člen Skupine prebivalstva, katerih zdravju bodo v letih 1976—1980 skupnosti posvetile posebno skrb, so: — skupim aktivnega prebivalstva; — udeleženci NOB, vojaški invalidi, borci za severno mejo in borci španske revolucionarne vojne 1936—1939; — dojenčki, predšolski otroci in mlaSina; — žene; — fizično in psihično prizadete osebe; — osebe v starosti nad 60 let; 7. člen Obolenja, ki lahko imajo zaradi svoje narave ali raz-širjenosti izredno škodljive posledice za prebivalstvo '"• družbo, so: — bolezni srca in obtočil; — poškodbe na delu in izven dela; — obolenja dihal; — mentalno-psihiatrična obolenja ter zlasti alkoholl-zem ter narkomanija; — zobno-ustna obolenja; — spolne bolezni; — vse oblike tuberkuloze; — akutne nalezljive bolezni; 8. eien Pri varstvu človekovega okolja In njegovih življenj-skih ter delovnih pogojev bo zdravstvena služba v pri-hodnjem obdobju zlasti: — opozarjala na primernost mikroklimatskih pogojev na delovnem mestu ter na ukrepe pri omejevanju in preprečevan.ju poškodb pri delu ter obolenj za poklicno boleznijo; — okrepila in razširila zdravstveni nadzor nad prede-lovanjem in pripravo živilskih ter prehrambenih artiklov, zlasti v obratih družbene prehrane; — poostrila zdravstveni nadzor nad vodooskrbnimi objekti ter komunalno higieno; — nadzorovala onesnaževanje ozračja in primemost hrupa ter predlagala ustrezne ukrepe; — poostrila zdravstveni nadzor nad šolsko higieno, higieno turizma itd..... 9. člen Na področju zdravstvene vzgoje in prosvete se bcxlo udeleženci v srednjeročnem obdobju opredelili za pred-nostne naloge, predvsem pa za: — zdrav način življenja; — pravilna in zdrava prehrana; — preprečevanje nesreč pri delu in izven dela; — varstvo človekovega okolja; — mentalno zdravje in boj proti alkoholizmu, narko-maniji, kajenju ter drugim škodljivim zdravstveno-soci-alnim pojavom; — načrtovanje družine in spolno vzgojo; — preprečevanje nalezljivih in nekaterih kroničnih bo-lezni; — preprečevanje zobnih in ustnih oboljenj; — zdravstveno varstvo otrok, šolarjev, študentov in žena. 10. člen Skupnosti in organizacije združenega dela zdravstve-ne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena orga-nizacija) se obvezujejo, da bodo v obdobju 1976—1980 z ustreznim štipendiranjem in ustvarjanjem pogojev za študij ter strokovno izpopolnjevanje ob delu prevzele vso skrb za zdravstvene kadre, načrtovale in zagotavljale nji-hov dotok v okviru obstoječih kadrovskih normativov, jih skladno razpore.jale po zdravstvenih dejavnostih in spe-cialnostih ter območjih in skrbele za njihovo enakomer-no obremenjenost; pri tem bodo načrtovale tudi zago tavljanje njihovih stanovanjskih ter drugih potreb druž-benega standarda. Z ustvarjanjem primernih življenjskih ter delovnih pogojev in z ust.rezno delitvijo osebnih do-hodkov bodo stimulirale dotok kadrov v osnovno zdrav-stveno službo ter deficitarna izvenurbana območ.ia. S posebnim samoupravnim sporazumom bodo skup-nosti enotno za SR Slovenijo določile naloge in temelje za oblikovanje ter izvajanje kadrovske politike na po-dročju zdravstva. Za dosego ciljev iz tega člena bodo delovni ljudje, združeni v zdravstvenih skupnostih, združevali potrebna sredstva. 1.1. člen Skupnosti in zdravstvene organizacije se obvezujejo v prihodnjem obdobju izboljšati organizacijo dela ter racionalizirati zdravstveno dejavnost s tem, da bodo zlasti: — z funkcionalnim povezovanjem in združevanjem n* samoupravni ter strokovni podlagi sklepale samoupravne sporazume o delitvi dela in medsebojnem sodelovanju zdravstvenih organizacij v občini, regiji in republiki; — samoupravno sprejemale ukrepe za zmanjševanje neupravičene porabe zdravil', preprečevanja neupravičene-ga izostajanja z dela zaradi bolezni in poškodb ter skraj ševanje ležalne dobe v bolnišnicah; — samoupravno sprejemale ukrepe za smotrnejše in racionalnejše korišoenje obstoječih zdravstvenih zmoglji-vosti, predvsem v bolnišnicah, ki zaradi spremenjene pa-tologije prebivalstva niso izrabljene v zadostni meri; — prilagodile svoj delovni čas potrebam in intere-sam združenega dela ter pri tem organizirale delovni pro-ces tako, da se bo skrajšala čakalna doba in odpravilo nepotrebno ponavljanje istih zdravstvenih storitev; — načrtovale organizaoijo zdravstvene službe s pou-darkom krepitve in hitrejšega razvoja osnovne zdravstve-ne službe in drugih dejavnosti, ki v največji meri vpliva-Jo na povečanje produktivnosti dela, ter nadal.in.iega uva-janja dispanzerskih metod dela; — načrtovale organizacijo zdravstvene službe v siste-mu splošnega ljudskega odpora in Ijudske obrambe; — načrtovale hitrejše povečevanje obsega dela v osnovni zdravstveni službi, kot v specialistični in bolniš-nični zdravstveni službi, skladno s potrebami in interesi vseh delovnih ljudi. 12. člen Delovni ljudje, združem v zdravstvenih skupnostih, bodo v letih 1976—1980 združevali sredstva za boljšo opremljenost zdravstvenih organizacij ter za naložbe v zdravstvene objekte, zlasti za prednostne naloge: — naložbe v osnovno zdravstveno službo v višini naj-manj 65 odstotkov celokupnih investiciiskih sredstev skup-nosti; — obnovitev in modernizacijo opreme v zdravstvenih organizacijah, predvsem v osnovni zdravstveni službi; — dokončanje funkoionalno zaključenih enot že za-četih gradenj bolnišničnih zmogljivosti. Udeleženci so sporazumni, da je glede na stabiliza-cijska prizadevanja mogoče v prihodnjem obdotoju ure-sničevati nove naložbe v zdravstvene zmogljivosti šele, ko bodo zanje zagotovljeni viri financiranja vseb mater-rialnih sredstev ter drugi potrebni pogoji za njihovo ure-sničitev, ob upoštevanju obsto.iečih standardov ter nor-mativov. 13. eien Udeleženci ugotavljajo, da samoupravno dogovorjeni obseg pravic iz zdravstvenega varstva ustreza potrebam in možnostim ter stopnji družbenoekonomskega razvoja. Ob taki ugotovitvi in glede na v družbenem planu na-črtovana gospodarska gibanja ter stabilizacijska prizade-vanja, se sporazumejo, da v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bodo širili pravic iz zdravstvenega varstva, temveč izboljševali pogoje za njihovo uresničitev ter še nadalje razvijali in dopolnjevali sistem prispevanja upo-. rabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, s Doudarkom na socialno difevenciranih participacijah. 14. člen Za pospeševanje zdravstveno-raziskovalnega, študijske-ga in analitično-razvojnega dela na področju zdravstvene-ga varstva bodo skupnosti v obdobju 1976—1980 združe-vala ustrezna sredstva, s poudarkom na: — aplikativnih, znanstverio-razikovalnih študijah in raziskavah nacionalne patologije, ter drugih, ki utegnejo vplivati na izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva ali racionalizacijo stroškov zdravstvenega varstva; — oblikovanju informacijskega sistfema v zdravstvu. ki bo z evidentiranjem, zbiranjem. obdelavo in usklaje-vanjem podatkov. f^membnih za spreml.r^je, načrtova-nje ter usmerjanje nadaljnjega razvoja zdravstvenega varstva, omogooil nadzor nad razpolaganjem družbenih sredstev ter izpolnjevanjem dogovorjenih obveznosti; — proučevanju sistema zdravstvenega varstva tei si-stema oblikovanja dohodka na pcxjlagi opravljenili stori-tev v zdravstveni organizaciji. 15. člen Skupnosti se obvezujejo. da bodo preko svojih samo-upravnih organov organizirale spremljanje uresničevanja plana in izpolnjevanja obveznosti iz samoupravnega spo razuma o. osnovah plana. V ta namen bodo: — preko strokovne službe, prilagodile evidenco o ure-sničevanju plana in izpolnjevanju s samoupi-avnim spo-razumom o osnovah plana sprejetih obveznosti; — ahalizirale vzroke, če se plan ne uresničuje ali če se ne izpoln.jujejo obveznosti iz samoupravnega sporazu-ma o nsnovah plana ter predlagale v ta namen usti-ezne ukrepe; — predlagale spremembe in dopolnitve plana, 6e se % analizo vzrokov ugotovi, da plana ni mogoče uresničiti; — o izvajanju v srednjeročnem planu dogovorjenih nalog, po potrebi, najmanj pa enkrat letno obveščale udeležence sporazuma preko sredsf.ev informiranja. Tretji del OSNOVE PLANA ZDRAVSTVENE SKUPNOSTl OBCINE LJUBLJANA CENTER 16. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah pla-na zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center (v na-daljnjem besedilu: podpisniki občinskega sporazuma) bo-do v svoji skupnosti zagotavljali in načrtovali zlasti osnovno zdravstveno varstvo, za druge oblike zdravstve-nega varstva, ki jih ne morejo zagotoviti v svoji skup-nosti, pa se bodo sporazumevali z drugimi skupnostmi v regiji Ljubl.iana f-.er v 'SR Sloveni.ji. l1?. člen Podpismki občinskega sporazuma se obvezujejo. da bodo skladno z enotno dogovorjenimi smernicami o na-daljnjem razvoju zdravsfcvenega varstva v SB Slovenij) in s potrebami ter interesi delovnih ljudi v občini, ob upoštevanju gibanja prebivalstva, njegovega zdravstvene-ga stanja ter dosedanjega razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih zmogljivosti, v letih 1976—1980 hitreje razvijalt: — službo medicine dela; — službo splošne medicine; — službo za mentalno higieno; 18. člen Za uresničitev načrtovanih nalog v srednjeroonem ob-dobju 1976—1980 bodo podpisnikj občinskega sporaeuma določili razvoj oblik zdravštvenega varstva in zdravstve-nih dejavnosti, zlasti: — število vseh pregledov v osnovni zdravstveni službi se bo povečalo od 335.403 leta 1974 na 335.403 leta 1980, ali za — odstotkov; — število izdanih zdravil na recept se bo povečalo od 998.196 leta 1974 na 1,09.0.000 leta 1980, ali za 9,1 od stotka; V okviru planiranega števila pregledov iz prvega od stavka tega člena bo hitreje poraščalo število preventiv-nih pregledov, pri čemer bo zdravstvena služba vključi-la v sistematično zdravstveno varstvo: — 24.000 aktivnih delavcev, kar je 27,7 odstotka ce-lotne populacije na območju skupnosti; — 820 predšolskih otrok, kar je 28,4 odstotka celot-ne populac!je na območju skupnosti; — 9260 šolske mladine, kar je 186,1 odstotka celotne populacije na območju skupnosti; (populacija je samo 4977) — 2800 žena v fertilnem obdobju, kar je 25,6 odstot-ka celotne populacije na območju skupnosti; Z uresničitvijo nalog iz tega člena se bo: — izboljšala dostopnost ter dosegljivost zdravstvene službe v občini; — skrb za zdravstveno stanje prebivalstva; — medsebojni odnosi med zdravstvenimi delavci in delovnimi ljudmi; 19. člen Podpisniki občinskega sporazuma so si enotni, da bo-do v srednjeročnem obdobju pcrvečali število zdravstvenih delavcev na območju občine v: — službi splošne medicine za — zdravnikov za .... medicinskih sesfer .3 itd.; S tem bo prišlo leta 1980 v skupnosti na enega zdravnika v osnovni zdravstveni službi 716 prebivalcev, na eno medicinsko sest.ro 348 prebivalcev. 20. člen Za zdravstvene kadre na območju občine je v pri- hodnjem petletnem obdobju po ugotovitvi podpisnikov obeinskega sporaauma, potrebno zagotoviti . . . stanovanj. Sredstva za nakup stanovanj bodo prispevale: ... din zdravstvene organizacije, ... din skupnost, .... din krajevne skupnosti, ... din stanovanjska skupnost itd. ... S sredstvi iz drugega odstavka tega člena je mogoče zagotoviti . .. stanovanj. 21. olen Za izgradnjo novih zdravstvenih zmogljivosti na ob-močju skupnosti bodo podpisniki občinskega sporazuma v prihodnjerh srednjeročnem obdobju združevali sredstva v skupni vrednosti 85,000.000 din, oziroma leta 1976 — din, leta 1977 5,000.000 din, leta 1978 20,000.000 din, leta 1979 30,000.000 din in leta 1980 30,000.000 din. Ta sredstva bodo namenili za izgradnjo zdravstvenega doma Ljublja-na Center. Iz sredstev skupnosti, namenjenih za investicije, se bodo uporabila za skupne naložbe v Regionalni zdrav-stveni skupnosti Ljubljana sredstva za izgradnjo . — Kliničnega centra — bolnišnična služba, ginekolo-gija, dom medicinskih sester, psihiatrija, ... — lekarne v višini: — leta 1976 8,702.000 din — leta 1977 3,000.000 din — leta 1978 15,500.000 din — leta 1979 15,000.000 din ' — leta 1980 19,000.000 din Za dosego ciljev iz tega člena sporazuma se bodo v skupnosti zbrala sredstva iz: — samoprispevka 85,000.000 din 22. člen Po sprejetih izhodiščih in kriterijih za vrednotenje programov zdravstvenih skupnosti v letu 1975 bo znašala vrednost programa iz tega sporazuma: — leta 1976 543,378.000 din — leta 1980 786,006.000 din kar bo predstavljalo na podlagi planske ocenitve rasti družbenega proizvoda v občini in regiji 7,2 odstotka druž-benega proizvoda leta 1976 in 7,8 odstotka družbenega proizvoda leta 1980, kar predstavlja stopnjo rasti 11,2. Dejanska stopnja prispevkov za zdravstveno varstvo se bo usklajevala z drugimi zdravstvenimi skupnostmi v regiji in republiki oziroma drugimi samoupravnimi inte-resnimi skupnostmi v občini v okviru družbenega dogo-vora. 23. člen J Za pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva v okvl-ru enotno dogovorjenih pravic in obveznosti bo skupnost v srednjeročnem obdobju potrebovala za: — ambulantno-dispanzersko zdravstveno varstvo leta 1976 48,773.000 din, leta 1980 55,742.000 din in to pomeni stopnjo rasti 3,6, — zobno nego in protetiko leta 1976 21,662.000 din, lete 1980 25,816.000 din in to pomeni stopnjo rasti 7,3, — specialistidno zdravstveno varstvo leta 1976 55,122.000 din, leta 1980 73,064.000 din, ln to pomeni stop-njo rasti 8,4, — bolnišnično varstvo leta 1976 144,599.000 din, leta 1980 178,970.000 din in to pomeni stopnjo rasti 6,0, — za zdravila leta 1976 47,365.000 din, leta :980 50,207.000 din, kar pomeni stopnjo rasti 1,5. — zdravljenje v zdraviliščih leta 1976 4,484.000 din, leta 1980 5,911.000 din, in to pomeni stopnjo rasti 8,0, — prevoze z reševalnimi vozili leta 1976 3,190.000 din, leta 1980 4,401.000 din, in to pomeni stopnjo rasti 9,5, — preventivo leta 1976 892.000 din, leta 1980 1,316.000 din, in to pomeni stopnjo rasti 11,9, — druge izdatke za neposredno zdravstveno varstvo leta 1976 8,247.000, leta 1980 10,873.000 din in to pomeni stopnjo rasti 8,0, — za denarne dajatve leta 1976 76,041.000 din, leta 1980 100,262.000 din in to pomeni stopnjo rasti 8,0, — za delo strokovnih služb in druge izdatke leta 1976 13,299.000 din, leta 1980 17,534.000 din in to pomeni stopnjo rasti 8,0, — izločitve v rezervo, solidarnost in za investicije sku-paj leta 1976 46,948.000 din, leta 1980 121,469.000 din in to pomeni stopnjo rasti 39,7, — skupaj za izdatke leta 1976 470,622.000 din, leta 1980 646,105.000 din in to pomeni stopnjo rasti 9,3. 24. člen Vrstni red, obseg in dinamiko izvajanja nalog iz te-ga sporazuma ter srednjeročnega programa razvoja zdrav-stvenega varstva bo na podlagi dotoka sredstev in po predhodnem usklajevanju z drugimi skupnostmi v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana določila skup-ščina skupnosti. Četudi se bo med letom ugotovilo, da priliv sredstev na podlagi dogovorjene in usklajene prispevne stopnje ne zadošča za izpolnjevanje tekočih programskih nalog, bo skupščina skupnosti, po načelih enakih pravic in obvez-nosti v Regionalni zdravstveni skupnosti Ljubljana skupaj z drugimi skupnostmi sprejela ukrepe za njihovo uskla-ditev % razpoložljivimi sredtvi ter o tem na ustrezen način obvestila podpisnike občinskega sporazuma. 25. člen Podpisniki občinskega sporazuma so si enotni, da bo skupnost v letih 1976—1980 po načelih enakih pravic in obveznosti vseh delovnih ljudi. združevala sredstva prt Regionalni zdravstveni skupnosti Ljvibljana za vzajemno in solidarno zagotavljanje samoupravno dogovorjene rav-ni ter obsega zdravstvenega varstva in rizičnosti v regiji. Zaradi uresničevanja širših skupnih interesov ter iz-vrševanja nalog širše vzajemnosti in solidarnosti bo skup-nost združevala pri Zdravstveni skupnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZSS) sredstva v višini 0,46 odstotka od bruto osebnega dohodka, kar bo predvidoma znašalo leta 1976 19,225.000 din, leta 1977 20,627.000 din, leta 1978 22,133.000 din. leta 1979 23,748.000 din in leta 1980 25,480.000 dinarjev. Skupnost bo pri Zdravstveni skupnosti Slovenije združevala ustrezna sredstva tudi za pokrivanje nepred-videnih rizikov, ki presegajo rizično sposobnost posamez-nih regionalnih zdravstvenih skupnosti v SR Sloveniji za-radi večjih elementarnih nesreč, epidemij in nalezljivih ali drugih množičnih obolenj ter poškodb. Četrti del PEEHODNE IN KONCNE DOLOCBE 26. člen Sklenitev tega sporazuma zavezuje udeležence k uskladitvi njihovih programov razvoja z osnovami iz te-ga sporazuma in srednjeročnega programa razvoja zdrav-stvenega varstva, pri čemer je programiranje mimo do ločb tega sporaKuma neveljavno. 27. člen Podpisnike sporazuma občine Ljubl.jana Center zave-zujejo določbe sporazuma o osnovah plana zdravstvene skupnosti občine in tiste določbe iz sporazumov o osno-vah plana Begionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana in zdravstvene skupnosti Slovenije, ki jih sklene zdravstve-na skupnost obCine Ljubljana Center. Podpisnice regionalnega sporazuma zavezujejo določbe sporazuma o osnovah plana Regionalne zdravstvene skup-nosti Ljubljana, ter določbe iz sporazumov o osnovah plana zdravstvene skupnosti občine Ljubljana Center in zdravstvena skupnost Slovenije, ki jih sklene Begionalna zdravstvena skupnost Ljubljana. Podpisnice republiškega sporazuma zavezujejo določ-be sporazuma o osnovah plana zdravstvene skupnosti Slovenije ter določbe iz sporazumov o osnovah planov zdravstvenih skupnosti občin in regionalnih zdravstvenih skupnosti. 28. člen S tem sporazumom se lahko obveznosti in naloge, ki jih določajo posebni sporazumi, sklenjeni predhodno med udeleženci ter določenimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, spremenijo le ob njihovem soglasju. 29. eien Ta sporazum je sklenjen, ko k njemu pristopijo po-oblaščeni predstavniki udeleženoev in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Podpisniki občinskega sporazuma so temeljne in druge organizacije združenega dela^ krajevne skupnosti ter dru-ge samoupravne organizacije in skupnosti in Zdravstve-na skupnost občine Ljubljana Center. Podpisnice regionalnega sporazuma so vse občinske zdravstvene skupnosti, združene v Regionalno zdravstveno skupnost Ljubljana. Podpisnice republiškega sporazuma so vse zdravstve-ne skupnosti v SR Sloveniji. 30. člen Postopek za apremembo in dopolnitev tega sporaznma se lahko prične na zahtevo enega ali več udeležencev. Zahteva iz 1. odstavka tega člena vsebuje razloge in določene predloge za spremembo oz. dopolnitev sporazu-ma ter se dostavi vsem udeležencem. 31. člen Zahteva za sprožitev postopka po 62. členu tega spo-razuma je sprejeta, če se z njo strinja ... udeležencev. V tem primeru udeleženci pooblastijo pristojno zdrav-stveno skupnost za sestavitev skupne komisije, ki pri-pravi načrt sprememb oz. dopolnitev sporazuma in ga dostavi vsem udeležencem. UDELE2ENCI SPORAZUMA: Obrazložitev Izhodiščne osnove za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o osnovah planov občinskih _zdravstvenih skupnosti za obdobje 1976—1980 Za razvoj bodočega srednjeročnega programa zdrav-stvenega varstva prebivalstva, nakazanega v osnutku sa-moupravnega sporazuma, je bistvenega pomena poudarek na izvajanju prioritetnih nalog s področja osnovne zdrav-stvene dejavnosti, kakor tudi na izpopolnitvi zdravstvene-ga varstva z gledišča tesnejšega funkcionalnega sodelo-vanja osnovne in bolnlšnične zdravstvene dejavnosti. Posebna pozornost je posvečena naložbam v zdrav-stvu s posebnim ozirom na prioritetne zahteve teh naložb v izpopolnjevanju funkcije osnovne zdravstvene službe. Kvantifikaoija sredstev potrebnih za uresničitev na-drtovanih nalog je izdelana na osnovi planskih razvojnih orientacij o materialnih možnostih družbe v zadevnem obdobju in temeljnih kazalcih bodočega razvoja na ob-močju občinskih skupnosti. Osnovna orientacija glede bo-doče obremenitve gospodarstva za uresničitev programskih nalog v srednjeročnem obdobju na področ.iu občine Ljub-ljana Center je nakazana s tem, da sredstva za zdrav-stveno varstvo predstavljajo v letu 1976 7,2 odstotka od planiranega družbenega proizvoda v letu 1980; poprečna stopnja rasti sredstev za zdravstveno varstvo bi tmašala 11,2 odstotka. Program razvoja zdravstvenega varstva in zdravstve-ne dejavnosti vključuje tudi dodatno združevanje sred-stev kot je samoprispevek obfianov v obdobju od 1978 do 1980 za podroeje mesta Ljubljane. Zadnja dosedaj znana informacija zavoda SRS za družbeno planiranje o nekaterih organizacijsko-tehničnili in vsebinskih vidikih izvajanja programov aktivnosti pri izdelavi srednjeročnega plana, kl smo jo prejeli v začet-ku aprila, pa nakazuje potrebo po upoštevanju nekoliko drugačnih kazalcev za vsebinski del samoupravnega spo razuma. Ti kazalci v predloženem osnutku samoupravnega spo razuma niso upoštevani, ker smo jih prejeli, ko so bili osnutki samoupravnih sporazumov že tzdelani in dani v obravnavo. L.iubljana, 14. 4. 1976 Beležke: Osnutek Na podlagi 2. in 44. člena zakona o temeljih, sisttjma družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije (Ur. List št. 6/76) in v skladu s 16. člsnom zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, št. 39/74) in samo-upravnim sporazumom o ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center sklenejo samoupravne organizacije in skupnosti, Jki so ustanovile samoupravno interesno skupnost ter vse organizacije združenega (Aela in delovne skupnosti združene v samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center SAMOUPRAVNI SPORAZUM o osnovah plana samoupravne interesne skupnosti ' socialnega skrbstva občine L.jubljana Center za obdobje 1976—1980 1. člen Podpisniki tega sporazuma so delovni ljudje v orga-nizacijah zdraženega dela in v krajevnih skupnostih ter delavcih temeljnjh in drugih organizacij združenega ciela in društev, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva v samoupravni interesni • skupnosti socialnega skrbstva po načelih vzajemnosti in solidamosti združujejo delo in sredstva za zadovol.jevanje skupnih potreb in interesov. S tem samoupravnim sporazumom določijo temeljne razvojne cilje na področu socialnega skrbstva, naloge^ ki jih bo skupnost socialnega skrbstva izvajala v tem ob-dobju, zagotavljanje sredstev za izvajanje teh nalog, skupno izvajanje ali sofinanciranje nalog, ki se lahko ure-sničujejo ob sodelovanju z drugimi skupnostmi. 2. člen Podpisniki pri določanju osnovnih natog in ciijev sHupnosti socialnega skrbstva upoštevajo načela in smer-nice dogovorjene v predhodni razpravi o izhodiščih na-črta, v osnutku dogovora o družbenem planu SR Slove-nije za obdobje 1976—1980, v osnutku načrta razvoja so-cialnega skrbstva v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980, v dogovoru v družbenem planu občine za obdobje 1976— 1980 in v osnutku načrta razvoja socialnega skrbstva v obCini v letih 1976—1980. 3. člen Razvojni cilji in naloge, kl Jiii podpisniki uresničuje-jo v skupnosti socialnega skrbstva izhajajo iz dosežene stopnje razvoja socialnega skrbstva v občini in mestu, iz potreb delovnih ljudi in občanov, možnosti družbe in do-seženega razvoja socialnega varstva v občini. 4. člen V tem sporazumu podpisniki upoštevajo tudi pred-nostne naloge, za katere so se občinske skupnosti soci-alnega skrbstva v SR Sloveniji samoupravno dogovorile. Upoštevajoč te prednostne naloge bo skupnost v okviru svojega programa in nalog prispevala k temu, da bo v SR Sloveniji do leta 1980 zagotovljeno: 1. da bo družbeno denamo pomoč prejemalo 6000 lju-di, ki se niso sposobni preživljati z delom, nimajo pra-vic Iz minulega dela niti drugih pravic preživljanja. vi-šino teh pomoči bodo občinske skupnosti dolodale vsakn leto s samoupravnim sporazumom, glede na višino pokoj-nin z varstvenim dodatkom; 2. da bodo vsem občanom, ki zaradi starosti, teiesne in duševne prizadetosti ali zaradi dmgih posebnih oko-liščin potrebujejo varstvo, zagotovljeni primerni življenj-ski pogoji v zavodih; 3. da bodo strokovne socialne službe tako razvite in usposobljene, da bodo lahko nudile občanom ustrezno pomoč pri razrešeyanju njihovih osebnih, dmžinskih in socialnih problemov in razvijale predvsem preventivne oblike socialnega dela. 5. eien Temeljni cilj socialnega skrbstva, ki ga delovni ljudje in občani uresničujejo v skupnosti socialnega skrbstva, je zagotavljanje socialnega varstva sebi in drugim v pri-meru socialnih stisk in težav. Uresničevanje temeljnega cilja prispeva k utrjevanju socialističnega humanizma in samoupravnih družbenih odnosov. 6. člen 1 S tem samoupravnim sporazumom določeni temelji razvojnega načrta so osnova za srednjeročni načrt raz-voja skupnosti socialnega skrbsU-a občine. 7. člen Delovanje na področju socialnega skrbstva posega predvsem v skrb za nemoteno življenje družin, mlado stnikov in starejših občanov. Poleg tega pa skrbi za do-ločene kategorije občanov z motnjami v telesnem in du-ševnem razvoju. Podpisniki se sporazumejo, da naloge in dejavnost socialnega skrbstva v samoupravni interesni skupnosti izvajajo: — organi za izvajanje javnih pooblastil v skupnosti. socialnega skrbstva (svet za varstvo otrok in družine in svet za varstvo odraslih in starejših občanov); — Ceruter za socialno delo, ki je organiaacija zdru-ženega dela in opravlja strokovno delo, na področju so-cialnega skrbstva; — Dom upokojencev Center Tabor-Poljane, kot soci-alni zavod; — Zavod sprejemni center z delom svoje dejavnosti; — društva in humanitarne organizacije (društvo inva-Hdov Ljubljana Center, občinski odbor RK, 3 klubi zdravljenih alkoholikov, dnaštvo rejnic SRS, gerontološko društvo SRS); — delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih s prostovoljnimi oblikami socialnega dela. 8. člen Vsebino in razvojni program skupnosti socialnega skrbstva določijo podpisniki na osnovi nalog, ki jih pred-" pisuje zakon o socialnem skrbstvu in sicer: — naloge in ukrepe, ki jih določa zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter drugi zakoni in predpi-si, ki da.iejo javna pooblastila organom socialnega skrb-stva; — družbeno denarne pomoči; — rejništvo; — oskrba in varstvo v sociainih zavodih; — pomoč občanom in dmžinarri pri načrtovanju dni-žine, vzreji in vzgoji otrok; — pomoč pri usposabljanju za življenje in delo; — pomoč posameznikom in družinam pri prepreče-vanju alkoholizma in narkomanije; — organizacija dela invalidnih oseb pcxi posebnimi pogoji; — varstva in organizirana pomoč občanom na domu; — druge storitve socialnega dela. 9. člen Podpisnlki s tem samoupravnim spo- ;aon. olofii-jo, da se v okviru skupnosti _ socialnega skrbstva razvi-jajo posebno naslednje dejavnosti; — rejništvo in urejanje financiranja ter določanje vi-šin rejnin na podlagi dogovorjenih kriterijev v skupnosti socialnega skrbstva občine in mesta ter prizadevanje za realizacijo določila zakona o socialnem skrbstvu, ki uva-ja poklic rejnika, — zagotavljanje raznih oblik družbeno denarnih po-moči materialno ogroženim občanom po enotno dogovor-jenih merilih skupnsti socialnega skrbstva občine m - tnesta, — zagotavljanje vključevanja upokojencev in starej-ših občanov v domove upokojencev, kateri to želijo in zagotavljanje drugega zavodskega varstva ter sredstev za plačilo oskrbnin v socialnih zavodih, — skrb za razvoj službe domače nege, sosedske po-moči in strežniške službe ob sodelovanju z drugimi skup-nostmi in strokovnimi službami (Dom upokojencev, kra-jevne skupnosti, društvo upokojencev, občinski odbor RK, zdravstvena skupnost). 10. člen ' Strok^vno delo na področju socialnega skrbstva opravlja Center za socialno delo, ki v srednjeročnem ob-dobju še nadalje: — razvija svojo strokovno dejavnost ob upoštevanju temeljnih nalog razvoja socialnega skrbstva v skupnosti socialnega skrbstva občine; — strokovno poglablja delo na področju rejništva in čim več rejnic z izobraževalnimi seminarji usposobi za opravljanje rejniške dejavnosti in tudi za voden.je vzgoj- * no motenih mladostnikov; — razvija in dopolnjuje razne oblike In metode dela z mladoletnimi prestopniki ter izvaja strožje nadzorstvo; — spremlja upravičenost posameznikov do družbeno denarnih pomoči in opravlja revizijo ter proučuje druge možnosti za reševanje socialnih stisk; — prizadeva se za vključevanje alkoholikov v zdrav-Ijenje in aktivno sodeluje v dejavnosti klubov zdravlje-nih alkoholikov; — proučuje probiematiko na področju socialnega skrbstva v občini; — izvaja strokovne naloge, ki jih predpisujejo zakon o zakonski zvezi in družinskib razmerjih ter drugi pred-pisi. Strokovni delavci pri.svojem delu sodelujejo z orga-nizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, druž-benopolitičnimi organizacijami in društvi ter humanitar-nimi organizacijami. 11. člen Dom upokojencev Center Tabor-Poljane v prihodnjih letih razvija svojo dejavnost tako, da postaja na svojem območju gerontološki center upoštevajoč principe sodobne gerontologije prilagojene našim razmeram. 12. člen Delavci na področju socialnega skrbstva pomagajo raz-vijati in organizirati aktivnost delovnih ljudi in občanov pri socialnem delu in vzpodbnjajo njihovo vključevanje v prostovoljne aktivnosti na področju socialnega skrb-stva v krajevnih skupnosthi. 13. člen Delovni ljudje, organizirani v skupnosti socialnega skrbstva občine se skupaj z delovnimi ljudmi v drugih samoupravnih interesnib skupnostih, ki opravljajo naloge na področju socialnega varstva, povezujejo v skupnost socialnega varstva občine, da bi v njej usklajevali pro-grame, ki so pomembni za socialno varnost delovnih lju-di in občanov, določali skupno politiko na področju so-cialnega varstva, zagotavlja.li sredstva za uresničevanje programov ter da bi enakopravno s skupščinami družbe-nopolitičnih skupnosti odločale o vseh vprašanjih soci-alnega varstva, ki so v pristojnosti te skupnosti. 14. člen Podpisniki se sporazumejo, da zagotavljajo sredstva za uresničevanje sprejetih programov s prispevkom iz osebnega dohodka, dogovorjenim v skupnosti socialnega varstva občine. Skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani s solidar-nostnim prelivanjem sredstev zagotavljajo izvajanje osnovnega programa skupnosti socialnega skrbstva obči-ne Ljubljana Center, kar se ureja s posebnim dogovo-rom vsako leto med skupnostmi socialnega skrbstva v Ljubljani. -5. člen Podpisniki, ki združujejo sredstva v skupnosti soci-alnega skrbstva, zagotavljajo skozi vse srednjeročno ob-dobje sredstva za odplačilo anuitet za izgradnjo prizid-ka doma upokojencev na Poljanah, ki znašajo letno 1,920.000 din. Izpolnjujejo pa tudi obveznostl do anuitet za odpla-čilo investicijskih kreditov, ki so v preteklosti bremenili splošno porabo (s prenosom obveznosti so prenešena tudi sredstva). 16. člen Delavci v sooialnih zavodih, ki opravljajo .naloge na področju socialnega skrbstva, pridobivajo dohodek v svo-bodno menjavo svojega dela z delom delovnih ljudi, ka-terih potrebe in interese zadovoljujejo. Socialni zavodi oblikujejo dohodek na podlagi plačila za opravljene sto-ritve. Stroški storitev se oblikujejo v ceni oskrbnega dne oz. v ceni za posamezno storitev. ** O ceni oskrbnega dne se socialni zavod dogovarja v skupnosti socialnega skrbstva, kjer delavci na tem po-dročju menjavajo svoje delo. 17. tten Delavcem, ki opravljajo svoje strokovno delo na po-dročju socialnega skrbstva v Centru za socialno delo za-gotavlja skupnost razvoj, strokovno izpolnjevanje in do-hodek v skladu z njihovim delom na podlagi družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. '8. «en Naloge, določene s tem samoupravnim sporazumom, bodo podpisniki uresničevali v okviru programa skupno-sti socialnega skrbstva občine in z združevanjem sred-stev za izpeljavo solidamostnih, vzajemnih in skupnih na-log na podrofiju socialnega skrbstva v Ljubljani in SR Sloveniji. 19. Clen Podpisniki se sporazumejo, da skupnost sooialnega skrbstva občine združuje sredstva v Ljubljani za delova-nje Demonstvacijsko eksperimentalnega centra ter za de-lovanje društev in humanitamih organizacij, ki so orga-nizirane za regijo in mesto. O višini teh sredstev se do-govarjajo skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani vsa-ko leto. 20. člen Skupnost združuje sredstva po načelih solidarnosti za zagotovitev z zakonom predpisanih in skupno dogovorje-nih nalog socialnega skrbstva v SR Sloveniji, s čimer se zagotavlja postopno izenačevanje pogojev socialnega skrb-stva v Ljubljani in SR Sloveniji. V letu 1976 združuje skupnost sredstva za solidamo-stno financiranje minimalnih programcn' (zakonsko do-ločenih nalog) po prispevni stopnji 0,10, v letih do 1980 pa po prispevni stopnji, sprejeti in izračunani na podlagi skupno sprejetega programa solidarnosti. 21. člen Skupnost združuje v SR Sloveniji sredstva za vzaje-mno financiranje družbeno denarnih pomoči (edini vir preživljanja), za financiranje skupno dogovorjenih nalog, predvsem pa za investicije skupnega pomena po prispevni stopnji 0,075. Dogovorjene investicije skupnega pomena v SR Slo-veniji so namenjene izgradnji posebnih socialnih zavo-dov: Hrastovec, škofja Loka in tretji zavod za duševno manj razvite v Rodici. 22. «en V letu 1975 so delovni ljudje združevali sredstva za socialno skrbstvo po stopnji 0,58. Ovrednoten in realizi-ran program je znaSal 16,711.000 din. Sredstva za njegovo realizacijo je zagotavljala solidarnost ljubljanskih skup-nosti socialnega skrbstva in proračun skupščine mesta Ljubljane. V letu 1976 združujejo delovni ljudje sredstva po stopnji 0,72 in sicer 0,62 za sprejeti program in 0,10 za republiško solidarnost. Ker sredstva iz stopnje ne zado-Sčajo za izvajanje programa skupnosti socialnega skrb-stva občine Ljubljana Center, zagotavljajo manjkajoča sredstva skupnosti socialnega skrbstva v Ljubljani. Vred-nost programa znaša 17,061.000 din. Za ovrednoten program skupnosti do leta 1980 zdru-žujejo delovni ljudje povprečno letno 18,899.423 din, pri čemer je upoštevano za tzhodišče leto 1976 in povprečno letno rast družbenega proizvoda v občinl Ljubjlana Cen-ter po stopnji 5,1. 23. člen Dejanska prispevna stopnja se vsako leto usklajuje v okviru družbenega dogovora o ustvarjanju in razpore-ditvi dohodka v mestu Ljubljana. Ce se med letom ugo-tovi, da priliv sredstev na osnovi dogovorjene letne pri-spevne stopnje in solidarnosti ne zadošča za pokrivanje letnega programa, je izvršni odbor skupnosti socialnega skrbstva občine dolžan predložiti skupščini skupnosti so-clalnega skrbstva občine Ljubljana Center ukrepe za uskladitev programa. 24. člen Temeljni cilji in naloge iz tega samoupravnega spo-razuma se uresničujejo z letnimi programi dela, ki jih sprejemajo skupščine skupnosti socialnega skrbstva na podlagi predhodnih razprav med delavci in delovnimi ljudmi v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. 25. 61en Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi pred-loga skupščine samoupravne interesne skupnosti social-nega skrbstva občine Ljubljana Center spremeni ali do-polni ob sprejemanju letnih načrtov, če so za to podani utemeljeni razlogi in če tako sklemejo podpisniki. 26. člen Če podpisniki ugotovijo, da se sprejete planske usme-ritve in cilji ne izvajajo oz. ne dosegajo, sprejemajo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju letnih planov. 27. člen Samoupravnl sporazum je sklenjen, ko ga podpiše ... številka: Datum: podpisniki Obrazložitev OBRAZLO2ITEV K OSNTTTKU SAMOUPRAVNEGA SKRBSTVA ZA OBDOBJE 1976—1980 Delovni ljudje uresničujejo svoje osebne in družbene interese za socialno skrbstvo v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v družbenopolitičnih skup-nostih, v samoupravnih interesnih skupnostih, v družbe-nopolitičnih organizacijah in društvih. Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva opravlja naloge socialnega skrbstva s katerimi se ure-sničuje družbeni interes ter zadovoljujejo skupne potre-be na področju socialnega skrbstva. V samoupravni interesni skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center so združeni delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter društvih, ki opravljajo naloge na področju socialnega skrbstva. Naloge, vsebino in program socialnega skrbstva do-ločajo delovni Ijudje s samoupravnimi sporazumi, druž-benimi dogovori in drugimi samoupravnimi akti v po-vezavi z drugimi programi, s katerimi se zagotavlja so-cialna varnost in so vsklajeni s programi KS. V skladu z zakonom o temeljih družbenega planira-nja in družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SPRJ, št. 6/76) mora tudi samoupravna interesna skupnost soci-alnega skrbstva skleniti samoupravni sporazum o osno-vah plana za obdobje 1976—1980. Na podlagi tega spora-ziima bo izdelan srednjeročni plan razvoja socialnega skrbstva v skupnosti socialnega skrbstva občine Ljublja-na Center. Osnutek samoupravnega sporazuma temelji na zakon-skih predpisih ter na gradivu za pripravo srednjeročne-ga plana skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Center, ki ga je skupščina skupnosti obravnavala in spre-jela na seji junija 1975 ter na gradivu za pripravo predlo-ga dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-ljana Center za obdobje 1975—1980. V njem so upoštevane tudi prednostne naloge za ka-tere so se skupnopti socialnega skrbstva v Ljubljani in v SRS samoupravno dogovorile. Predloženo gradivo je obravnavala in sprejela na sejl dne 29. 3. 1976 IO skupnosti. Beležke: Osnutek Na podlagii zakoma o temeljih sistema družbemega pla-niranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. S'FRJ, št. 6/76) delovni ljudje v temeljnih dn drugih organizaoijah adiruženega dela ter v samoupravnih delovnih skupnostih in občani v krajevnih skupnostih, v nadaLjnjem besedilu podpisniki, ki na območju občine Ljubljana Canter zdru-žujejo delo in sredstva, da bi prek skupnosti za otroško varstvo občine Loubljana Center (v nadaljnjem besedilu — občinske skupnosti OV) uresničevali svoje in skupne interese na področju družbenega varstva otrok, socialne varnasti matere in družine, sklenejo SAMOUPRAVNI SPORAZUM o temeljih plana razvoja otroškega varstva občinske skup- nosti otroškega varstva za obdobje od leta 1976 do leta 1980 I. TEMELJNE DOLOCBE 1. dlen Podpisniki s tem sporazumam na osnovi &e sprejetih družbemapalitičnih dokumecitov, določajo programsko usmeratev na podrooju družbenega varstva otrok, socialne varnosti matere in družine za obdobje od leta 1976 do leta 1980 in prt tem urejajo medsebojne odnose, pravice, obveznosti in odgovomosti za njihovo uresničevanje v ob-fiinski skupnosti OV. 2. 61en Pri določanju temeljev plana občin&fce skupnostl za otroško varstvo podpisniki upoštevajo načela in smemice, dogavorjene v predhodni razpravi o izhodiščih plana ob-čine Ljubljana Cesnter mesta Ljubljana in dogovora o temeljih plana razvoja v SB Sloveniji, pri čemer podpis-niki soglašajo, da plan razvoja otroškega varstva v občini Izhaja iz potreb zaposlenih staršev oziroma družine in organizaciij združenega dela po urejenem dnevnem varstvii in vzgoji otrok, prispevka zaposlenili mater in družin k družbani reprodukoiji in iz družbsnih hotenj, da bi zago-tovtti &m bolj iaenač«ne pogoje za vsestransko iispešen raavoj vseh otrok. 3. člen Ta sporazuin prispeva med drugim tudi k: — nadaljnjemu poglabljanju, uveljavljanju in razvija-nju socialističnega samoupravljanja kot osnove družbe-nega in gospodarskega razvoja občine; — skladnemu razvaju vseh družbendh dejavnosti v oilju, da bi s krepitvijo di-užbeno-organiziranega varstva in vz^oje otrok doprinesli k večji produktivnosti zaposle-nih staršev in s tem omogooili hitrejšo gospodarsko rast v oboini; — uresničevanju sooialistidnih vzgojnih smotrov, da bi se tako že v procešu vzgoje in varstva .predšolskih otrok zasnovali temelji za nadaljnje oblikovanje vsestran-sko razvlte socialistične samoupravljalske osebnosti; — izenačevanje možnosti za uveljavljanje pravic do vseh oblik dnižbenega standarda. H. TEMBLJI PLANA OBOINSaCE SKITPNOSTI OV ZA OKDOBJE 1976—1980 4. člen Za doseganje srednjeročnih ailjev na podTOdju izva-Janja varstva in vzgoje predšolskih otrok, občinska skup-nost OV organizira vse tiste oblike družbeno-organizira-nega varstva in vzgoje otrok, v okviru katorih bo možno zagotavljati — upoštevajoč dane možnosti, čim večje u&pehe in neposredne konisti otrak, zaposlenih staršev oairoma družine in s tem družbe kot celote. Na ravni mesta bo občinska skupnost OV sodelovala pri uskladitvi in uresni&itvi vseh. skupno dogovarjenih nalog in ciJjev. Pri tem si bomo prizadevali, da bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju ob sodelovanju z dru-gimi občinskdmi skupnostmi otro&kega varstva v Ljublja-ni in z mestno skupnastjo OV realizirale na podlagi vza-jemnosti in solidarnosti predvsem nasledmje naloge in skupna cilje: — izenačeno zajemanje števila otrok v vse oblike druž-beno-organiziranega varstva in vzgoje ter skupno financi-ramje dogovorjenih nalog in dejavnosti na obmooju ljub-ijanskAh občin; — soEdarnostno združevanje sredstev za izgradnjo no-vih prostarskih zmogljivosti; — izvajanje aktivne štipendijske in stanovanjske po.' litaice, da bi tako izboljšali JtvaJifikaoijsko strukturo ka-drov v vzgojno-varstvenih zavodih in s tem zagotovili kvaliteflb vzgoje in varstva otrok. Enaka sterb bo posve-čena kadrom, ki bodo opravljali varstvo otrok v »varstve-nih dmžinah« in v krajevni skupnosti. Oboinska skupnost OV si bo v sodelovanju s podpis. niki tega sporazuma pimadevala, da bi v tem planskem obdobju zajeli v družbeno-organizirano varstvo 89 % pred-šolske generacije, in sicer v okviru obstoječih zmoglji-vosti, novogradenii in adaptaoij: 1976 WZ Stara Ljubljana novogradnja 1G0 J 1977 WZ dr. France Prešeren adaptacija 170 WZ dr. Prance Prešeren Ajdovščina — novogradnja 40 VVZ Poljane 160 1978 VVZ 3tari Vodmat 200 Skupaj : 710 83.000.000 47508.339 15.091.461 Podpisniki sporaauma ugotavljajo, da bo v ofcvaru novogradenj in adaptacije v naslednjem srednjeroelo republiških strokovnih zvez bomo financirali preko osnovnih telesnokulturnih organizacij na podlagi njihovih dogovorjenih in usklajenih programov. 10. člen Telesnokultuma skupnost občine se bo v skladu z okvirnimi dogovori oz. sporazumi, ki jih bo sklenila Te-lesnokulturna skupnosl SR Slovenije z drugimi SIS na republiški ravni, sporazumela z ustreznimi občinskimi in-teresnimi skupnostmi in drugimi organizacijami o pro-gramih, razmejitvi in načinu financiranja mejnih dejav-nosti: — z občinsko izobi-aževalno skupnostjo o uporabi in .najemninah za telesnokulturne objekte, o programih in financiranju dejavnosti šolskih športnih društev, šolanju in izpopolnjevanju strokovnih kadrov ter sofinanciranja vzgojnoizobraževalnih programov TK organizacij, — s skupnostjo otroškega varstva o financiranju TK dejavnosti predšolskih otrok v VVZ in izven njih, — s i skupnostjo za zdravstveno varstvo o rednem zdravstvenem varstvu udeležencev v telesni kulturi ter specialnih oblikah zdravstvenega varstva yrhunskih šport-nikov in službi športne medicine. — z raziskovalno skupnostjo o programiranju in fl-nanciranju raziskovalne dejavnosti na področju telesne kulture, — s kulturno skupnostjo o programih in financiranju kulturne in založniške dejavnosti, — s skupnostjo invalidskega in pokojninskega zava rovanja o uresničevanju obveznosti, ki izhajajo iz druž-benega dogovora o statusu amaterskih vrhunskih Športni-kov, — z občinskim svetom zveze sindikatov Slovenije o programih, organizaciji in financiranju športno-rekreacij-ske dejanmosti v organizacijaii združenega dela, — z drugimi orgamizacijami (SLO, JLA o progra-mih in financiranju dejavnosti organizacij tehnične kul-ture, ki so vključene v telesnokulturne asociacije v obči-ni in republiki ter TKO, ki so posebej pomembne za SLO. 11. člen Vrednost programa brez sredstev za nove tnvesticije, ki vsebuje ta sporazum, bi po cenah iz leta 1975 zna-šala 8,480.000 din, kar bi pomenilo na podlagi ocene in dogovorjene rasti družbenega proizvoda v občini pov prečno letno prispevno stopnjo iz brutto OD 0,60. Letne stopnje prispevkov bomo podpisniki vsako le-to usklajevali v okiviru občinskega družbenega dogovora o ustvarjanju in razporejanju dohodka. Skupščina telesnokultume skupnosti bo vsako leto določala zaporedje, obseg in dinamiko izvajanja nalog. Najprej bo zagotovila izvajanje solidarnostnih nalog, osnovne telesnokulturne dejavnosti in tekočih investicij Ce priliv dogovorjenih sredstev ni ustrezen, mora iz-vršni odbor nemudoma predlagati skupščini telesnokul-turne skupnosti ukrepe za uskladitev programa z dejan-skimi sredstvi. III. Spremljainje uresnlčevamja vsertninsklh usmeritev nalog in ciljev % 12. člen Telesnokulturna skupnost bo spremljala uresničeva-nje vsebinskih usmeritev, nalog in ciljev srednjeročnega razvoja telesne kulture s kazalci in po enotni metodo-logiji, ki jo bodo izoblikovale in sprejele telesnokultur-ne skupnosti občin v Telesnokulturne skupnosti SR Slo-venije. Kazalci bodo obsegali zlasti naslednje: "a) učinki telesnokulturne dejavnosti: — zajetost prebivalstva v rednih in občasnih športno-rekreacijskih dejavnostih, — zdravstveno stanje in psihofizične sposobnosti pre-bivalstva, — število izšolanih in aktivnih strokovnih kadrov ter kvaliteto njihovega dela, — izgradnjo, vzdrževanje in izkoriščenost TK objek tov in površin, — dosežke na področju vrhunskega športa. b) financiranje TK dejavnosti po virih dohodkav ter stmkturi izdatkov in sicer: — viri dohodkov po skupinah 1. Prispevek iz osebnega dohodka za družbeni in za-sebni sektor 2. Dohodki od športne napovedi in lota 3. Lastni dohodki TK organizacij od gospodarske de-javnosti, občanov, ekonomske prop&gande ter dotacijo drugih organizacij 4. Sredstva TOZD za TK dejavnost zaposlenih 5. Samoprispevki občanov za izgradnjo TK objektov 6. Po samoupravnih sporazumih TOZD in OZD za gradnjo TK objektov 7. Sredstva drugih SIS za sofinanciranje mejnih po-drodij TK dejavnosti — struktura izdatkov po skupinah 1. Organiziranost TK 2. TK dejavnost v WZ, SŠD in študentskih organi-»cijah za telesno kulturo 3. športno-rekreacijska dejavnost delovnih ljudi in občanov 4. Vrhunski šport 5. šolanje in izpopolnjevanje strokovnih in organiza-cijskih kadrov 6. Zdravstveno varstvo športnikov 7. Znanstveno-raziskovalno in strokovno delo 8. Investicije, investicijsko in tekoče vzdrževanje, amortizacija, obratovalni stroški 9. Rezervna sredstva. IV. Spremljanje, spreminjanja in dopolnjevanje samoupravnega sporazuma 13. filen Ta samoupravni sporazum se lahko na podlagi pred-loga IO skupščine, skupščine telesnokulturne skupnosti, ali najmanj 10 podpisnic dopolni ob sprejemanju letnih načrtov, če so zato podani utemeljeni razlogi in če tako sklenejo podpisnikf. 14. člen Izvršni odbor telesnokulturne skupnosti je vsako le-to dolžan podpisnikom poročati o uresničevanju planskih usmeritev. Poročilo' oziroma oceno uresničevan.]a planskih usme-ritev da podpisnikom vsako leto tudi organ samouprav-ne kontrole teiesnokulturne skupnosti. 15. člen Ce podpisniki ugotovijo, da se sprejete pianske usme-ritve in cilji ne lzvajajo oziroma ne dosegajo, sprejmejo ustrezne začasne ali trajne ukrepe ob sprejemanju letnih programov. 16. člen Ta saraoupravni sporazum postane veljaven ko ga podpiše ... udeležencev in ko to ugotovi skupščina te-lesnokulturne skupnosti. V... Podpisniki: a) TOZD ln druge samoupravne delovne skupnosti L_________ 2._________________________________________________ 3._________________________________________________ b) Druge interesne skupnosti in organizacije 1___________ 2._________________________________________________ 3._________________________________________________ c) Krajevne skupnosti 1.______________ _______________ 2.________________________________________________________ 3._________________________________________________ Obrazložitev Samoupravni sporazum o osnovah plana TKS Ljub-ljana Center za obdobje 1976—1980 je sestavljen na osno vi izhodišč razvoja telesnokultume dejavnosti v občini Ljubljana Center za obdobje 1976—1980. Oba dokumenta sta predlog Izvršnega odbora TKS Ljubljana Center. Samoupravni sporazum o razvoju pa je primeren za javno razpravo. Izhodišča razvoja telesnokulturne dejavnosti so usklajena z izhodišči razvoja krajevnih skupnosti, niso pa usklajena z izhodišči sredn.iera6nega razvoja med SIS Usklajevanje invesfcicij v nove objekte na osno\>-! pro-gramov v mestu Ljubljani, pa so v fazi prtprav za uskla-jevanje. Osnutek Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih siste-ma družbenega planiranja in družbenem planu Jugosla-vije (Uradni list SPRJ, št. 6/76) tex z namenom, da se za srednjeročno obdobje 1976—1980 delovni ljudje in občani v KS »Ajdovščina« dogovorijo in določijo svoje skup-ne interese, cilje in naloge ter sredstva za njihovo uresi-čevanje, sklenejo: — svet krajevne skupnosta, — organizacije združenega dela in druge samouprav ne organizacije in skupnosti v krajevni skupnosti, — samoupravne interesne skupnosti v občini, — krajevne konference SZDL. (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNISPORAZUM O TEMEL.UH SREDNiEROCNEGA PROGR&MA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI AJDOVSCINA ZA OBDOBJE 1976—1980 I. UVODNE DOLOCBE: 1. člen Z namenom, da se zagotovi skladen razvoj krajev-ne skupnosti Ajdovščina, kot temeljne samoupravne skup-nosti delovnlh ljudi in občanov, ki živijo in delajo na njenem območju, pri zadovoljevanju njihovih skupnih interesov in potreb, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorijo o zagotavljanju potrebnih sredstev in nosilcih za izvedbo srednjeročnega programa, sprejete-ga na zborih delovnih ljudi in občanov in usklajenega s srednjeročnim programom razvoja občine Ljubljana-Center. 2. čleri Ta samoupravni sporazum določa: — skupne cilje, ki jih je treba doseči v obdobju 1976 do 1980, — temeljne elemente sporazumevanja o skupnih in-teresih udeležencev, — obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednje-ročnega programa razvoja krajevne skupnosti. 3. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujejo financirati dejavnosti v krajevni skupnosfi. ki izvirajo iz srednjeročnega programa krajevne skupnosti »Ajdov-ščina« kakor tudi tiste gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki so s srednjeročnimi programi v skladu z družbenim dogovorom o splošni in skupni porabi v posameznem letu srednjeročnega obdobja predvideni na območju krajevne skupnosti »Ajdovšoina«. "I. TEMELJNI CILJI SREDNJEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 4. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo na podlagi svojih srednjeročnih programov prispevali k uresničevanju srednjeročnega razvojnega programa krajevne skupnosti za dosego naslednjih temeljnih ciljev pri dviganju ravni družbenega standarda delovnih Ijudi in občanov: — dosledno uveljavitev samoupravnih načel na ustav-niih temeljih na vseh podroCjih krajevne samouprave z dokončnim oblikovanjem delegatskega sistema in na tej podlagi tesnejše povezave združenega dela s krajevno samoupravo; — razširitev materialne osnove in drugih pogojev za dvig ravni vzgo.je in izobraževanja s postopnim uvaja-njem male šole za vse predšolske otroke in s postopnim prebodom učencev osnomih šol na podaljšano bivanje; za urejamoe orgaoiziranega otaroškega varstva v vrtcih in izven njih; za izboljšanje socialnega skrbstva socialno ogroženih občanov; za izboljšanje pogojev adTavstvenega varstva pre-bivalcev, zlasti glede čakalne dobe; za izboljšanje pogojev pri zadovoljevanju kulturnih in telesnokulturnih potreb občanov in delovnih ljudi; za ureditev še nerešenih vpra-šanj borcev in invalidov NOB; za organizirano družbeno politično izobraževanje občanov in delovnih ljucli v okvi-ru družbenega centra krajevne skupnosti in ob pomoči ustrezniii institucij; — izboljšanje komunalne ureditve glede kanalizacije, vodovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, električne-ga omrežja, zasebnih telefonskih priključkov in javnih govorilnic, javne razsvetljave, zelenic in parkov, otroških igrišč in prostora za rekreacijo delovnih ljudi in obča-nov; — ustvarjanju takih pogojev in stanja v krajevni skupnosi, da bodo delovni ljudje in občani lahko resnič-no samoupravno odločali o urejanju svojega življenja na podlagi demokratičnega uresničevanja svojih interesov in potreb; — vključevanju organizacij združenega dela in dru-gih delovnih skupnosti, da bi ob dogovorjenih vlaganjih dosegli najboljše rezultate, ki bodo v kar največji meri zadovoljevali potrebe krajanov in drugih delovnih skupno-sti; — izboljšanje pogojev bivanja krajanov z omejeva-njem in sanacijo onesnaževanja okolja s strani prometa, množice kurišč ter železniškega prometa; — spremenili namembnost zazidatnih površin, tako da bi se stanovanjske površine povečevale v skladu z in-teresi krajevne skupnosti; — ukreniti vse potrebno za načrtno ukrepanje na podrooju varstva okolja, zlasti na področju odstranje-vanja virov onesnaževanja zraka, kot so: omejitev pro-, meta motornih vozil na dopustno mejo, postopno ukinja-nje kurišč na trda goriva in postopno priključevanje na toplovodno omrežje, vgrajevanje čistilnih naprav v to- varnah in izboljšanje snage na cestah, ulicah in dvo-riščih stanovanjskih in poslovnih zgradb; na vseh ne-zazidanih površinah, ki so za to primerne, zasaditi čim-več okrasnih dreves, kot naravnih proizvajalcev kisika; — razširitev materialne podlage za nakup opreme za ljudsko obrambo in za nenehno usposabljanje in izpo-polnjevanje delovnih ljudi in občanov za ljudsko obram-bo; nenehno osveščanje delovnih ljudi in ob6anov pri razvi.ianju družbene samozaščite na vseh področjih udej-stvovanja. III. Ti-.VTELJNI ELEMENTI SPORAZUMEVANJA MED PODPISNIKI SPORAZUMA 5.._člen Svet krajevne skupnosti se kot nosilec izvaijanja srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti za-vezuje, da se bodo financirale naloge v posameznih le-tih srednjeročnega obdobja z .vsakoletnim finančnim na-črtom. 6. člen Krajevna konferenca SZDL, kot enotna fronta poli-tičnih subjektov krajevne skupnosti se zavezuje, da bo z javnimi razpravami in z drugimi oblikami polltičnega dela podpicrala in usmerjala izvajanje srednjeročnega pro-grama razvoja krajevne skupnosti in mobilizirala delov-ne ljudi in občane k polm angažiranosti za uveljav-ljanje krajevne samouprave po ustavnih načelih. 7. člen Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana-Center se zavezu.je, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeroenem programu zagoto-vila potrebna finančna svedstva za za^ovoljavanje potreb socialne pomoči potrebnim obdanom krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skup-nostih. 8. člen Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana-Ceijter se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb otroškega varstva potrebnim otrokom krajevne skupnosti, s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skup-nostih. 9. člen Samoupravna Interesna skupnost za vzgojo in izo-braževanje občine Ljubljana-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem pro-gramu zagotovila potreibna finančna sredstva za zadovolje-vanje potreb vzgoje in izobraževanja otrok, mladine in odraslih občanov krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih. 10. člen Samoupravna mteresna skupnost za zdravstvo obči-ne Ljubljana-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovOljevanje potreb zdravstvene pomoči potrebnim občanom krajevne skup-nosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih. 11. člen Samoupravna interesna skupnost za kulturo občine Ljubljana-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjeročnem prograinu zagotovila po-trebna finančna sredstva za zadovoljevanje kultumih pp-treb občanov krajevne skupnosti po usklajenem progra-mu, katerega nosilec je svet krajevne skupnosti. 12. člen Saraoupravna stanovanjska skupnost občine Ljublja-na-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna fi-nančna sredstva za gradnjo stanovanj in za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada v družbe-ni lasti za območje krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostth tako po terminih uporabe, kot tudi po določenih lokacijah. 13. člen Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost ob-čine Ljubljana-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje telesnokul-turnih potreb delovnih ljudi in oboanov krajevne skupno-sti po usklajenem programu, katerega nosilec je svet krajevne skupnosti. 14. člen Samoupravna interesna skupnost za PTT promet se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje PTT potreb delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajemih skupnostih. 15. člen Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna iinančna sred-stva za zadovoljevanje potreb komunalne infrastrukture in njenega vzdrževanja na območju krajevne skupno-sti s tem, da so načrtovana sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih po vrstah komunalnih objektov, po višini potrebnih sredstev in po terminih realizacije. 16. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na območju krajevne skupno-¦ti se zavezujejo, da bodo vsako leto prispevale v skladu • samoupravnim sporazumom o načinu združevanja tn uporabe sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih interesov in potreb v krajevni skupnosti določeno vso to za vsakega zaposlenega delavca po kraju prebivališča s tem, da bodo na zborih delavcev vsako leto obravna-vale program dela KS in ga s svojimi pripojnbami in dopolnili soustvarjali. IV. OEVEZNOSTI ITDELE2ENCEV PRI IZPOLNJEVANJU SREDNJEROČNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 17. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zave-zujejo, da bodo s polno odgovornostjo usklajevali in sprejemali letne načrte srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti, spremljali njihovo izvedbo in jih po potrebi dopolnjevali, pri čemer je lahko pobudnik za morebitne spremembe in dopolnila vsak udeleženec. 18. člen Za sankcioniranje neizpolnjevanja obveznosti, ki so jih podpisniki prevzeli s tem samoupravnim sporazumom ter za povračilo šlcode zaradi neizpolnitve teh obveznosti, se uporabljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume. 19. člen Ta samoupravni sporazum podpišejo pooblaščenci, ki jih pooblastijo udeleženci sporazuma v skladu s sploš-nim samoupravnim aktom. 20. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali do-— struktura izdakotv po skupinah polni samo na nadin in po postopku kot je bil sklenjen. 21. člen Ta samoupravni sporazum prične veljati številka: PODPISOTKI: Datum: Obrazložitev k samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti »Ajdovščina« za obdobje 1976—1980 Skladno z ustavnimi določili, da se zagotovi skladen razvoj krajevne skupnosti »Ajdovščina« kot temeljna sa-moupravna skupnost delovnih ljudi in občanov, ki živi-jo tn delajo na njenem območju, je bila ustanovljena komisija za izdelavo razvojnega programa 1976—1980. V 20 članski komisiji so bile zastopane vse družbeno-poli-tične organizacije in tudi predstavniki gospodarskih orga-nizacij. Osnutek programa je bil javno obravnavan na zboru delovnih ljudi in občanov in s pripombami sprejet. Na podlagi tega razvojnega programa in sprejetih tez ¦ kot osnove za oblikovanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana krajevne skupnosti, ki jih je posredovala SO Ljubljana-Center je bil izdelan osnutek samouprav-nega sporazuma o temeljih srednjeročnega programa ra-zvoja krajevne skupnosti »Ajdovščina« za obdobje 1976 do 1980. Prednostne komponente so razvidne iz razpredelnice: »Investicije KS v razdobju 1976—1980«. Ljubljana, 7. 4. 1976 Predsednik Boštjan Barborič Osnutek Na podlagi 2. in 28. filena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni Hst SFRJ št. 6/76) ter z namenom, da se za srednjeročno obdobje 1976—1980 delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti Gradišče dogovorijo in določijo svo-je skupne interese, cilje in naloge ter sredstva za njihovo uresničevavvje, sklenejo — svet krajevne skupnosti — organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v krajevni skupnosti — samoupravne interesne sJaipnosti v občini — krajevna konferenca SZDL SAMOUPRAVNISPORAZUM O TEMELJIH SREDNJEROCNEGA PROGRAMA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI GRADISCE ZA OBDOBJE 197B—1980 I. UVODNE DOLOCBE 1. člen Z namenom, da se zagotovi skladni razvoj krajevne slsupnosti Gradišče, kot temeljne samoupravne skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki živijo in delajo na njenem območju, za zadovoljevanje njihovth skupnih mteresov in potreb, se podpisniki tega samoupravnega spprazuma do-govorijo o zagotovitvi potrebnih sredstev in o nosilcih za izvedbo srednjeročnega programa, sprejetega na zborih de-lovnih ljudi in občanov in vsklajenega s srednjeročnim programom občine Ljubljana Center. 2. člen Ta sarnoupravni sporazum določa: — skupne cilje, ki jih je treba dosedi v obdobju 1976—1980, — temeljne elemente sporazumevanja o skupnih inte-resih udeležencev, — obvežnosti udeležencev pri izpolnjevanju srednje-ročnega programa razvoja krajevne skupnosti. 3. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujejo financirati dejavnosti v krajevni skupnosti, ki izvirajo iz srednjeročnega programa krajevne skupnosti Gradišče, kakor tudi tiste gospodarske in negospodarske dejavno-sti, ki so s srednjeročnimi programi v skladu z družbe-nim dogovorom o splošni in skupni porabi v posamez-nem letu srednjeročnegu obdobja predvideni na območ-ju krajevne skupnosti Gradišče. II. TEMELJNI CILJl SREDNJEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 4. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se zavezujejo: da bodo na podlagi svojih srednjeročnih programov pri-spevali k uresničitvi srednjeročnega programa krajevne skupnosti za dosego naslednjih temeljnih ciljev pri dvi-ganju ravni družbenega standarda delovnih Ijudi in obča-nov: — dosledno uveljavitev samoupravnih načel na ustav-nlh temeljih na vseh področjih krajevne samouprave z dokončnim oblikovanjem delegatskega sistema in na tej podlagi tesnejše povezave združenega dela s krajevno sa-moupravo; — razširitev materialne osnove in drugih pogojev za dvig ravni vzgoje in izobraževanja predvsem z usposobit-vijo oaiovne šole Majde Vriiovnik za prehod na celo- dnevno šolo, s postopnim podaljševanjem tr&janja male šole za vse predšolske otroke in razrešitev prostorskih problemov ekonomske srednje šole in II. gimnazije, pred-vsem zagotovitev primernih prostorov za telesno vadbo; — razširitev kapacitet otroškega varstva v vrtcih z adaptacijo objekta na Erjavčevi ulici- 29 in Levstikovi ulici 15; — ureditev zelenih površin in igrišč ob Rimski cesti; — za izboljšanje pogojev zdravstvenega varstva ob-čanov; — za izboljšanje kulturnih in telesnokulturnih potreb občanov in delovnih ljudi; — za izboljšanje socialnega skrbstva socialno ogrože-nih občanov in za orgamiziran.je pomoči na doniu osta/re-lim občanom; — za organiziranje družbenopolitičnega izobraževanja občanov in delovnih ljudi v okvtru družbenega centra krajevne skupnosti; — izboljšanje komunalne ureditve glede ureditve ulic z a;sfaltno prevleko (Gradišče, Ziljskega ulica), nreditve okolice Drame, razširitve toplovodnega omrežja, zasebnih telefonskih priključkov in javnih govorilnic; — na podlagi revidiranega urbanističnega načrta pri-praviti načrte za izgradnjo mansardnih stanovanj in re-vitalizacijo starih stanovanjskih zgradb; — ukreniti vse potrebno za načrtno ukrepanje na po-dročju varstva okolja tako na osnovi prenove programa prostorskega razvoja krajevne skupnosti kakor tudi z ukrepi kot so: omejitev prometa motornih vozil na do-pustno mejo in omejevanje parkirnih površin na ulicah v strogem centru, postopno ukinjanje individualnih kurišč za ogrevanje in postopno priključevanje na toplovodno omrežje, iabcrlišanje snage na cestah, ulicah in dvo-riščih zgradb ter organizirano odvažanje vseh vrst od-padkov na vseh nezazidanih površinah, ki so za to pri-merne, urediti zelene površine in zasaditi čim več dre-ves itd.; — razširitev materialne podlage za nakup opreme za ljudsko obrambo in ciwlno zaščito in za nenehno uspo-sabljanje in izpopolnjevanje delovnih ljudi in občanov za Ijudsko obrambo in civitao zaščito in za nenehno uspo. di in občanov pri razvijanju družbene samozaščite; — pridobitev v upravljanje zgradbe na Rimski cesti 24 in njeno preureditev za potrebe družbenega cenfcra kot materialne osnove za vse obllke družbenega udejstvo-vanja in dejavnosti delovnih ljudi in občanov, družbeno-političnih, družbenih in drugih organizacij v krajevni skupnosti. III. TEMELJNI ELEMENTI SPORAZUMEVANJA MED PODPISNIKT SPCRAZUMA 5. člen Svet krajevne skupnosti se kot nosilec izvajanja sred-njeročnega programa razvoja krajevne skupnosti zavezuje, da se bodo financirale naloge v posameznih letih srednje-' ročnega obdobja z vsakoletnim finančnim načrtonu 6. člen Kraje\Tia konferenca SZDL, kot enotna fronta poli-tičnih subjektov krajevne skupnosti se zavezuje, da bo 2 javnimi razpravami in z drugimi oblikami političnega de-la podpirala in usmerjala izvajanje srednjeročnega pro-grama razvoja krajevne skupnosti in mobilizirala delovne ljudi in občane k polni angažiranosti za uveljavljanje kra-jevne samouprave po ustavnih načelih. 7. člen Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Iijubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeroenem programu zagoto-vila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potirrt* socialne pomoči potrebnim občanom krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skup-nostih. 8. člen Samoupravna interesna skupnost otroškega ' varstva občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagoto-vila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb otroškega varstva potrebnim otrokom krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skup-nostih. 9. člen Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobra-ževanje občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb vzgoje in izobraževanja otrok, mladine in odraslih občanov krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih. 10. člen Samoupravna interesna skupnost za kulturo občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te de-javnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila po-trebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb zdrav-stvenega varstva občanov krajevne skupnosti po usklaje-nem programu. 11. čleii Samoupravna interesna skupnost za kulturo občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila po-trebna finančna sredstva za zadovoljevanje kulturnih po-treb občanov krajevne skupnosti po usklajenem progra-mu, katerega nosilec je Svet krajevne skupnosti. 12. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svo-jem srednijeročnem programu zagotovila potrebna finanč-na sredstva za investicijsko vzdrževanje obstoječega sta-novanjskega sklada v družbeni lasti in za gradnjo stano-vanj za območje krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih tako po ter-minih uporabe, kot tudi po določenih lokaoijah. 13. člen Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost obči-ne Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila . potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje telesnokul-turnih potreb delovnih ljudi in občanov krajevne skup-nosti po usklajenem programu, katerega nosilec je Svet krajevne skupnosti. 14. eien Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb komunalne inlrastruk-ture in njenega vzdrževanja na območju krajevne skup-nosti s tem, da so načrtovana sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih po vrstah komunalnih objekov, po višini potrebnih sredstev in po terminih realizacije. 15. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na območju krajevne skupnosti se zavezujejo, da bodo vsako leto prispevale v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu združevanja in upo-rabe sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih inte-resov in potreb v krajevni skupnosti določeno vsoto za vsakega zaposlenega delavca po kraju prebivališča s tem. da bodo na zboriii delavcev vsako leto obravnavale pro-gTam dela KS in ga s svojimi pripombami in dopolnili soustvarjali. IV OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV PRI IZPOLNJEVANJO SEEDNJEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 16. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zavezu-jejo, da bodo s polno odgovomostjo usklajevali in spre-jemali letne načrte srednjeročnega obdobja, spremljali nji-hovo izvedbo in jih po potrebi dopolnjevali skladno s sprejetim srednjerofnim programom razvoja krajevne skupnosti pri čemer je lahko pobudnik vsak udeleženec tega samoupravnega sporazuma. 17. člen Za sankcioniraiije neizpolnjevanja obveznosti, ki so jih podpisniki prevzeli s tem samoupravnim sporazumom ter za povračilo škode zaradi neizpolnitve teh obvezno-sti, se uporabljajo doloobe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume. 18. člen Ta samoupravni sporazum podpišejo pooblaščenci, kl jih pooblastijo udeleženci sporazuma v skladu s sploš-nim samoupravnm aktom. 19. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali do-polni satno na način in po postopku kot je bil sklenjen. 20. člen Ta samoupravni sporazum prične veljati Stevilka: PODPISNIKI: Datum: Obrazložitev SPORAZUMA O OSNOVAH PLANA SOCIALNEGA Zakon o „ temeljih. sistema družbenega planiranja predvideva, da samoupravne organizacije in skupnosti v postopku izdelave srednjeročnih planov sklenejo samo upravni sporazum o osnovah svojih planov. Pomembna vloga tega samoupravnega sporazuma je v tem, da se v njem opredeli vloga in naloge pogemeznih subjektov v sistemu samoupravnega pJaniranja in se nosilci plani ranja s samoupravnim sporazumom zavežejo za medse bojno vsklajene planske naloge in medsebojne obvezno sti. Za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma so bila opravljena vsa pripravljalna opravila, od vsklajeva nja osnutkov srednjeročnih programov krajevne skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, do končne obdela ve osnutka, ki je bil obravnavan in kot osnova za šir šo razpravo sprejet na 18. seji sveta krajevne skupnosti Z osnukom samoupravnega sporazuma se določajo temeljni cilji sredn.jeročnega programa krajevne skupno sti, ki so v glavnem namenjeni: — na razširitev kapacitet otroškega varstva, ¦ — na ureditev okolja, predvsem zelenih površin, — na izboljšanje komunalne opremljenosti, — na razširitev materialne osnove za potrebe Ijudske obrambe in civilnezašCite, in — na ureditev družbenega centra v krajevni skup nosti. Sprejetje tega samouprai/negs spoi-nzuma bo dejan ska osnova za sprejem sredrrer"7 -^gr, ofi^rama krajev-ne skupnosti in tako pomeni rrv ^np''1' v postopku te-ga planiranja. Svet KS Gradišče Osnutek Na podlagi 2. in 28. člena zakoria o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (UR 1. SFRJ 6/76) ter z namenom, da se za srednje-ročno obdobje 1976—1980 delovni ljudje in občaniv KS KOLODVOR dogovorijo in določijo svoje skupne intere-se, cilje in naloge ter sredstva za njihovo uresničevanje, sklenejo: — svet krajevne skupnosti KOLODVOR — organizacije združenega dela in druge samouprav-ne organizaeije in skupnosti v KIS KOLOOVOR — samoupravne interesne skupnosti v občini Ljublja-na Center — krajeraa konterenca S25DL KOHjODVOR — (v nadal.jnjern besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNISPORAZUM O TEMELJIH SREDNJEROČNEGA PROGRAMA RAZVOJA KRAJEVNE SKDPNOSTI KOLODVOR ZA OBDOBJE 1976—1980 I. UVODNE DOLOCBE: 1. člen Z namenom, da se zagotovi skladen razvoj KS KO-LODVOR, kot temeljne samoupravne skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki živijo in delajo na njenem območju, pri zadovoljevanju njihovih skupnih interesov in potreb, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorijo o zagotavljanju potrebnili sredstev in nosilcih za izvedbo srednjeročnega programa, sprejetega na Zborih delovnih ljudi in občanov in vsklajenega s srednjerodnim progra-mom nazvoja občine Ljubljana Center. 2. člen Ta samoupravni sporazum določa: — skupne cil.ie, ki jih je treba doseči v obdobju 1976—1980 — temeljne elemente sporazumevanja v skupnih in-teresih udeležencev, in — obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednje roonega programa krajevne skupnosti. 3. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujejo linancirati dejavnosti v krajevnih skupnostih, ki izvirajo iz srednjeročnega programa KS KOLODVOR, kakor tudi tiste gospodarske in negospodarske dejavnosti, ki so s srednjeročnimi programi v skladu z družbenim dogovo-rom o splošni in skupni porabi v posameznem letu sred-njeročnega obdobja predvideni na območju KS. II. TEMELJNI CILJI SREDNJEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 4. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo na podlagi svojih srednjeročnih programov prlspevali k uresničevanju raz-vojnega programa KS za dosego naslednjih temeljnih ci-ljev pri dviganju ravni družbenega standarda delovnih ljudi in občanov: — doslednjo uveljavitev samoupravnih načel na Ustav-nih temeljih na vseh področjih krajevne samouprave z dokončnim oblikovanjem delegatskega sistema in na tej podlagi tesnejše povezave združenega dela s krajevno sa-moupravo, — razširitev materialne osnove in drugih pogojev za dvig ravni, vzgoje in izobraževanja s postopnim uvajanjem male šole za predšolske otroke ter priprava na celo-dnevno bivanje učencev v osnovni šoli T. Čuvarja kot pre-hod na celodnevni pouk, — ureditev in razširitev organiziranega otroškega var-stva v vrtcih in izven njih za novih 50 otrok, — v obmorska in višinska letovanja bomo pošiljali vedje število šotoobveznih otrok s tem, da bomo bolj ob- veščali starše o možnostih organiziranega in kontrolira-nega letovanja otrok, — skrbeli bomo za uspešno reševanje problemov zdravstvenega varstva otrok z nujnim povečanjem števila strokovnega kadra fcj. z zdravnikom pediatrom, patronaž-no sestro itd., — zavzemali se bomo za rekonstrukcijo otroškega igri-šfia pri šoli T. čufarja in uvajanje organiziranega vai^stva na njem, — proučili bomo pogoje na katerih krajih t>o možno organizirati otroška igrišča in jih postopno usposabljati, — vzpodbujali bomo kulturno prosvetno dejavnost s tem, da bomo organizirali predavanja, propagirali obiske gledališč, knjižnic, muzejev, galerij, kinoteke itd., skrbeli za organizacijo proslav ob pomembnih obletnicah in sl., — skrbeli bomo za zadovoljevanje telesnokulturnih po-treb obCanov v povezavi s TD Tabor — Partizan, — skrbeli bomo za ureditev nerešenih vprašanj udele-žencev NOB tako glede materialnih potreb in zdravstve-nega varstva, — zagotoviti 20 novih mest v Domu za upokojence in ostarele občane, — zagotoviti stalno družbeno finančno pomoč za 20 novi občanov in občasno denarno pomoč za cca 50 ob-čanov, — organizinali bomo udejstvovanje in družbeno živ-ljenje za starejše upokojene občane ter zagotovili ustrez-ni prostor in vodstveni kader, — skrbeli bomo za izboljševanje pogojev zdravljenja in splošnega zdravstvenega varstva občanov krajevne skup-nosti, — vzpodbujali bomo Cimprejšnjo ureditev oz. zgradi-tev novega zdravstvenega doma In ureditev javnega ko-pališča v kleti ZD, — skrbeli bomo za komunalno ureditev kot so: pri-ključki na toplovod, telefonski priključki, kvalitetnejša javna razsvetljava, poenotenje in ustrezna razporeditev sodobnih kioskov, vzdrževanje in. urejanje zelenic, parkov, posajanje dreves, urejanje telefonskih govorilnic itd., — ureditev javnega kopališča v Prečni ulici (ajdovo zrno), — zavzemali se bomo za striktno izvajanje dogovor-jenega prometnega režima s poudarkom na varnost peš-cev in da se zaprejo ulice: Copova, Nazorjeva, Petkovško-vo nabrežje, Trubarjeva cesta, M. Pijadejeva in čufarjeva ulica. Na teh ulicah uvesti prepoved parkimnja za motor-na in druga vozila, — ureditev pločnikov, prehodov za pešce in promet-nih znakov, — skrbeli bomo za realizacijo vseh odlokov in dogo-vorov, ki zmanjšujejo onesnaževanje zraka kot so: omeje-vanje prometa z motornimi vozili, postopno ukinjanje individualnih kurišč s priključevanjem na toplovodno omrežje, vgrajevanje čistilnih filtrov, čiščenje ulic, pro-čelij poslovnih in stanovanjskifo stavb, ureditev zelenic, posaditve čim več dreves, ureditev parka na trgu OF, — razširitev družbene prehrane, pomoč na domu in prenos hrane na dom za ostarele in bolne oboane, — srbeli bomo za oživitev storitvenih dejavnosti kot so: popravila dvigal, inštalaterstvo, pleskarstvo in slikar-stvo, ključavničarstvo, kleparstvo, čevljarstvo, krojaštvo in pd. — skrb za to, da se v izpraznjene prostore in lokale vselijo predvsem naštete dejavnosti, — zgraditev stanovanjskega objekta zaradi pomlajeva-nja prebivalstva in priprava načrtov za izgradnjo stano vanj in mansard na podstrešjih, zlasti v Dalmatinovi, Tavčarjevi, Miklošičevi in ulici Komenskega, — skrbeli bomo za realizacijo in rekonstrukcijo na-menske prenove in dogovom o tem za Petkovškovo na-brežje in Trubarjevo cesto, — skrbeli bpmo za organizacijo in brezhibno funkcio-niranje hišne samouprave kot delegatske baze preko ka-tere bo možno zajeti vse občane v dejavnosti SZDL, CZ, in družbene samozaščite, za njihovo vlogo v Zboru stano-valcev KS in v skupščini SSS občine Ljubljana Center, — zagotoviti materialne vire za opremo enot CZ ter za nenehno obveščanje prebivalstva preko predavanj in dopolnilnega pouka. III. TEMELJNI ELEMENTI SPORAZUMEVANJA MED PODPISNIKI SPORAZUMA 5. Clen Svet krajevne skupnosti se kot nosilec izvajanja srefl njeročnega programa krajevne skupnosti zavezuje, da se bodo financirale naloge v posameznih letih srednieročne ga obdobja z vsakoletnim finančnim načrtom. 6. člen Krajevna konferenca SZDL, kot enotna fronta politič-nih subjektov KS se zavezuje, da bo z javnimi razpra-vami in z drugimi oblikami političnega dela podpirala in usmerjala izvajanje srednjeročnega programa razvoja KS KOLODVOR in mobilizirala delovne ljudi in občane k polni angažiranosti za uveljavljanje kra.ievne samou-prave po ustavnih načelih. 7. Clen Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagoto-vila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb socialne pomoči potrebnim občBnom KS s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih. 8. C!en Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva ob-čine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna ffmnčna sredstva za zadovoljevanje potreb otro-škega varstva potrebnim otrokom KS s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih. 9. Clen Samoupravna interesna skupnost za vzgojo ln izobra ževanje občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjerodnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb vzgoje in izobraževanja otrok, mladine in ostalih občanov KS s tem, da so ta sredstva razčlenjena po kra-jevnih skupnostih. 10. člen Samoupravna interesna skupnost za zdravstvo občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjero&nem programu zagotovila po-trebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb v zdrav-stvu delovnim ljudem in občanom KS po vsklajenem pro-. gramu, katerega nosilec je KS. 11. eien Samoupravna interesna skupnost za kulturo občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potreb-na finančna sredstva za zadovoljevanje kultumih potreb občanov KS po vsklajenem programu, katerega nosilec ie Svet KS. 12. člen Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost ob čine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosileo te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje telesnokul-turnih potreb deloTOih ljudi in občanov KS po usklaje-nem programu, katerega nosilec je Svet KS. 13. člen Samoupravna stanovanjska skupnost "občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svo-jem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finanč-na sredstva za gradnjo stanovanj v novem bloku, pod- strešnih stanovanj in za prenovo Petkovškovega nabrežja in Trubarjeve ceste, kakor tudi ža investicijsko vzdrže-vanje obsto.ječega stanovanjskega sklada v družbeni lasti za območje KS s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih tako pc termlnih uporabe, kot tudi po določenih lokacijah. 14. člen Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb komunalne Infrastruk-ture in njenega vzdrževanja na območ.ju KS s tem, da bodo načrtovana sredstva razčlenjena po krajevnih skupno-stih in po vrstah komunalnib objektov, po viSini potreb-nih sredsf.ev in po terminih realizacije. 15. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na območju KS se zavezujejo, da bodo vsako leto prispevale v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu združevanj in uporabe sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih interesov in potreb v krajevni skupnosti določeno vsoto za vsakega zaposle-nega delavca po kraju prebivališča s tem, da boda na zborih delaveev vsako leto obravnavale program dela KS in ga s svojimi pripombami in dopolnili soustvarjali. IV. OBVEZNOST UDELEŽENCEV PRI IZPOLNJEVANJU SREDNJEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI KOLODVOR lfi. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zavezu-jejo, da bodo s polno odgovornostjo vsklajevali in spre-jemali letne načrte sredn.ieročnega programa razvoja KS, spremljali njihovo izvedbo in jih po potrebi dopolnjeva-li, pri čemer je lahko pobudnik za morebitne spremembe ln dopolnila vsak udeleženec. 17. člen Ta samoupravni sporazum podpišejo pooblaščenci, ki jih pooblastijo udeleženci sporazuma v skladu s splošnim samoupravnim aktom. 18. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali do-polni samo na način in po postopku, kot je bil sklenjen. 19. člen Za sankoioniranje neizpolnjevanja obveznosti, ki so jih podpisniki sprejeli s tem samoupravnim sporazumom ter za povračilo škode zaradi neizpolnitve teh obvezno-sti, se uporabljajo določbe Zveznega zakona, ki veljajo 9sa samoupravne sporazume. 20. člen Ta samoupravni sporazum prične veljati... Stevilka: Oatum: PODPISNIKI Obrazložitev Predlagani osnutek Samoupravnega sporazuma je ob-ravnaval Svet KS na svoji seji dne 3. marca 1976 in ga z nekaterimi pripombami ter dopolnili potrdil. Ta spora-zum smo posredovali Skupščini oz. IS, ki ga je načelno obravnaval na svoji seji 2. aprila 1976. Izvršni svet je spre-jel skiep, da vseh osem krajevnih skupnosti z območja Občine Center na skupnem sekstanku, dne 5. aprila 1976 vskladi osnutke SS. Tako vsklajeni osnutek samoupravnega sporazuma smo vam dostavili 6. aprila 1976. Svet krajevne skupnosti se je izrecno zavzel za izo-braževanje in vzgojo ter za podaljšano bivanje v šoli za predšolske otroke, kot za postopno uvajanje celodnevnega pouka za osnovnošolce v šoli T. Cufarja. Z ozirom na spe-cifični položaj naše KS, kjer ni igrišč, parkov, zelenic in sl., se zavzemamo za možnost prenovitve igrišča pri šoli T. čufarja, kakor tudi za organizacijo igrišč po ka-rejih ter varstva na teh igriščih. Pri tem je svet KS imel v mislih obširno in vsestransko varstvo otrok, kot tudi skrb za nadzorovano koriščenje počitnic, zdravstva in socialnega skrbstva za otroke, ki le-to potrebujejo. Za našo KS je izredno važna zgraditev novega zdrav-stvenega doma in javnega kopališča ki bi bil v kleti ZD. Prav tako se zavzemamo za obnovo javnega kopališča v Prečni ulici, to pa zlasti zaredi tega, ker je večina sta novanj v Tmbarjevi ulici in na Fetkovškovem nabrežju brez kopalnic, kar povzroča različne kožne bolezni, katerih v prvi vrsti je vzrok nehigiena (garje). Prav tako je za nas izredne važnosti, da posvefcimo vso škrb prenovi in graditvi stanovanj na podstrešjih, kajti v Trubarjevi ulici in Petkovškovem nabrežju imamo. preko 80 stanovanj, katera so izven k&tegorije. Svet KS smatra, da je izredne važnosti tudi oživlja-nje obrtne dejavnosti zlasti še zato, ker smo na tem področju v velikem pomanjkanju predvsem s ključavni-čarji, kleparji, čevljarji, pleskarji, krojači in podobnim. Glede varstva okolja se zavzemamo za ukinjanje indi- vidualnih. kurišč, priključki na vodovod, urejanje zelenic ' in parkov ter posajanje dreves, kar bi vsaj v določeni meri izboljšalo dosedanjo onesnaženost zraka, seveda ob postopnem zmanjševanju prometa z osebnimi avtomobili. Posebna skrb bo posvečena ostarelim in bolnim ose-bam, kajti na območju naše krajevne skupnosti živi pri-bližno 1200 upokojencev. Analiza je pokazala, da so mnogi od teh nujno potrebni družbene pomoči, tako v finančnih sredstvih, kakor tudi v skrbi in pomoči na domu, kot je donos hrane, čiščenje ter obiskovanje teh ljudi na do-mu, kar je v mnogih primerih izrednega pomena zara-di osamljenostl. Pri tem problemu se zavzemamo za čim-širšo pomoč ostarelim osebam, tako v organizaciji družbe-nega življenja kot za organizacijo zdravstvenega varstva In pomoči pri nastanjenju v domovih za pokojence. Z ozirom na dejstvo, da naša KS po strukturi prebi-valstva postaja z vsakim letom starejša, se Svet KS za-vzema za zgraditev novega stanovanjskega objekta, ki bi brez dvoma vplival na pomlajevanje prebivalstva naše KS. PREDSEDNIK SVETA KS KOLODVOR Dimnik Peter Osnutek Na podlagi 2. in 28. člema zakona o temeljih siste-ma družbenega planiranja in o družbenem planu Jugo slavije (Uradni list SFRJ št. 6/76) ter z namenom, da se za srednjeročno obdobje 1976—1980 delovni ljudje in občani v KS Poljane dogovorijo in določijo svoje skup-ne interese, cilje in naloge ter sredstva za njthovo ures-ničevanje, sklenejo — svet krajevne skupnosti — organizacija združenega dela in druge samouprav-ne organizacije in skupnosti v krajevni skupnosti — samoupravne interesne skupnosti v občini — krajevna konferenca SZDL SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 TEMELJIH SREDNJEROCNEGA PROGRAMA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI POLJANE ZA OBDOBJE 1976—1980 I. UVODNE DOLOCBE 1. člen Z namenom, da se zagotovi skladen razvoj krajev-ne skupnosti POLJANE, kot temeljne samoupravne skup-nosti delovnih ljudi In oboanov, ki živijo in delajo na njenem območju, pri zadovoljevanju njihovih. skupnih in-teresov in potreb, se podpisniki tega samoupravnega spo-razuma dogovorijo o zagotavljanju potrebnih sredstev in nosilcih za izvedbo srednjeročnega programa, sprejetega ra zborih delovnih ljudi in občanov in usklajenega s srednjeroCnim programom razvoja občine Ljubljana Center. 2. člen Ta samoupravni sporazum določa: — skupne cilje, ki jih je treba doseči v obdobju 1976—1980 — temeljne elemerrte sparaaimevanja o skupnih inte-resih udeležencev, in — obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednja-ročnega programa razvoja krajevne skupnosti. 3. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujejo financirati dejavnosti v krajevni skupnosti, ki izvirajo iz srednjeročnega programa krajevne skupnosti Poljane, kakor tudi tiste gospodarske in negospodarske dejavno-sti, ki so s srednjeročnimi programi v skladu z družbe-nim dogovorom o splošni in skupni porabi v posamez-nem letu srednjeročnega obdobja, predvideni na območ-ju krajevne skupnosti Poljane. II. TEMELJNI CIUI SREDNJEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 4. člen Podpisniki samoupravnega sporazuma se zavezujejo, da bodo na podlagi svojih srednjeročnih programov pri-spevali k uresničevanju srednjeročnega. razvojnega pro-grama krajevne skupnosti za dosego naslednjih te-meljnih ciljev pri dviganju ravni družbenega standarda delovnih ljudi in občanov — dosledno uveljavitev samoupravnih načel na ustoav-nih temeljih na vseh podrodjih krajevne samouprave z dokončnim oblikovanjem delegatskega sistema in na tej podlagi tesnejše povezave združenega dela s krajevno samoupravo; — razširitev matefialne osnove in drugih pogojev za dvig ravni vzgoje in izobraževanja s postopnim uvaja-njem male šole za vse predšolske otroke in s postopnim prehodom učencev osnovnih šol v podaljšano bivanje; za urejanje organiziranega otroškega varstva v vrtcih in izven njih; za izboljšan.ie socia-lnega skrbstva socialno ogroženih občanov, za izboljšanje pogojev zdravstvenega varstva prebivalcev, zlasti glede čakalne dobe; za izbolj-šanje pogojev pri zadovoljevanju kulturnih in telesno kultumih potreb občanov in delovnih ljudi, za ureditev športnega parka in še nerešenih vprašanj borcev in in-validov NOB; za organizirano družbenopolitično izobraže-vanje občanov in delovnih ljudi v okviru družbenopolitič-nega centra kra.jevne skupnosti in ob pomoči ustreznih institucij; — izboljšanje komunalne ureditve glede kanalizaoi-je, vodovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, električ- ^nega omrežja, javne razsvetljave, zasebnih telefonskih pri-ključkov in javnih govorilnic, zelenic in parkov, otroških igrišč in prostora za rekreacijo delovnih Ijudi in ob-čanov; — zgraditi na že določeni lokaciji 150 stanovanjskih enot in pripraviti razpoložljive zazidalne površine za na-daljnjo gradnjo stanovanjskih objektov v naslednjem sred-njeročnem obdobju na podlagi revidiranega urbanistič-nega načrta; — ukreniti vse potrebno za načrtno ukrepanje na področju varstva okolja, zlasti na področju odstranjeva-nja anesnaževanja zraka kot so: omejitev prometa motor-nih voaa na dopustao mejo, postopno ukinjenje kurišfi na trdo gorivo in postopno priključevanje na toplovod- no omrežje, vgrajevanje čistilnih naprav v tovarnah in iz-boljšanje snage na cestah, ulicah in dvoriščih stano-vanjskih in poslovnih zgradb; zasaditi čim več okrasnih dreves kot naravnih proizvajalcev kisika; — razširitev materialne podlage za nakup opreme za ljudsko obrambo in civilno zaščito in za nenehno uspo-sabljanje in izpolnjevanje delovnih ljudi in občanov pri razvijanju družbene samozaščite na vseh področjih udej-stvovanja. IV. TEMELJNI ELEMENTI SPORAZUMEVANJA MED PODPISNIKI SPORAZUMA 5. člen Svet krajevne skupnosti kot nosilec izvajanja sred-njeročnega programa razvoja krajevne skupnosti se zave-zuje, da se bodo firnancirale naloge v posameznih letih srednjeročnega obdobja, z vsakoletnim finančnim načr-tom. 6. člen Krajevna konferenca SZDL, kot enotna fronta politič-nih subjektov krajevne skupnosti se zavezuje, da bo z jav-nimi razpravami in druglmi oblikami političnega dela pod-pirala In usmerjala izvajanje srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti in mobilizirala delovne ljudi ta občane k polni angažiranosti za uveljavljanje samou-prave po ustavnih načelih. 7. člen Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagoto-vila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb sooialne pomoči potrebnim občanom krajevne skupnosti, s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skup-nostih. 8. člen Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva ob-čine Ljubljana Center se aavezuje, da bo kot nosilec te de-javnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila po-trebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb otro-škega varsta potrebnim otrokom krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih. 9. člen Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobra-ževanje občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotivil potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje po-treb vzgoje in izobraževanja otrok, mladine in odraslih občanov krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih. 10. člen Samoupravna interesna skupnost za zdravstvo občdne Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjeročnen programu zagotovil potreb-na finančna sredstva za zadovoljevanje potreb zdravstva občanov krajevne skupnosti. 11. člen Samoupravna interesna skupnost za kulturo občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjeročnem programu zagotovil potreb na finančna sredstva za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov krajevne skupnosti Poljane po usklajenem pro-gramu, katerega nosilec je Svet krajevne skupnosti. 12. člen Samoupravna stanovanjska skupnost občlne Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svo-jem srednjeročnem programu zagotovil potrebna finanč- na sredstva za gradnjo stanovanj in za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada v družbeni lastl za območje krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih tako po ter-minih uporabe, kot tudi po določenih lokacijah. 13. člen Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost ob-čine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagoto-vil potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje telesno-kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov krajevne skup-nosti po usklajenem programu, katerega nosilec je Svet-krajevne skupnosti. 14. člen Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovil potrebna finandna sredstva za zadovoljevanje potreb komunalne infrastruk-ture in njenega vzdrževanja na območju krajevne skup-nosti, s tem, da so načrtovana sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih po vrstah komunalnih objektov, po višini potrebnih sredstev in terminih realizacije. 15. člen Organizacije združenega dela in druge samoupavne organizacije in skupnosti na območju krajevne skupnosti se zavezujejo, da bodo vsako Ieto prispevale v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu združevanja in upo-rabe sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih intere-sov in potreb v krajevni skupnosti določeno vsoto za vsakega zaposlenega delavca po kraju prebivališča s tem, da bodo na zborih delavcev vsako leto obravnavale pro-gram dela KS in ga s svojimi pripombami in dopolnili soustvarjali. IV. OBVEZNOSTI UDELBŽENCEV PRI IZPOLN.IEVANJU SREDNJEROCNEGA PROGRAMA krajevne skupnosti 16. eien Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zave-zujejo, da bodo s polno odgovornostjo usklajevali in spre-jemali letne načrte srednjeročnega programa razvoja kra-jevne skupnosti, spre.ieiv.ai: njihovo izvedbo in jih po po-trebi dopolnjevali, pri čemer je lahko pobudnik za more-bitne spremembe in dopolnila vsak udeleženec. 17. člen Za sankcioniranje obveznosti, ki so jih podpisniki prevzeli s tem samoupravnim sporaiiunorn ter za povra-či-lo škode zaradi neizpolnitve obvezmosti, se uporabljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne spo-razume. 18. člen Ta saraoupravni spoi-azum podpišejo pooblaščenci, ki jih pooblastijo udeleženod sporazuma v skladu s sploS-nim samoupravnim aktom. 19. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali do-polni samo na način in po postopku, kot je bil sklenjen. 20. člen Ta samoupravni sporazum prične veljati... Številka: Datum: PODPISNIKI: Obrazložitev SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH SREDNJEROCENGA PROGRAMA RAZVOJA KS POLJANE ZA OBDOBJE 1976—1980 Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja In o družbenem planu Jugoslavije določa, da delovni ljudje, samoupravne organizactje ln skupnosti ter družbenopoli-tične skupnosti uresničujejo pravico in dolžnost planira-nja s tem, da sklepajo samoupravne sporazume o osno-vah planov, samoupravnih organizacij in skupnosti, (ia sprejemajo te plane in nastopajo z ukrepi in akcijami za njihovo uresničevanje. Z namenotn, da se zagotovi skladen razvoj KS Po-ljane, kot temeljne samoupravne skupnosti delovnlh lju-di in občanov, ki živijo in delajo na njenem območju prj zadovoljevanju njihovih skupnih interesov In potreb, se bocio podpisniki tega samoupravnegia sporazuma dogo-vorili o zagotavljanju potrebnih sredstev in nosilcih za izvedbo srednjeročnega programa, spre.ietega na zborih delovnih ljudi in občanov in usklajenega s srednijerodnire programom razvoja občine Ljubljana-Center. Ta samoupravni sporazum določa zlasti: — skupne cilje, ki jih je treba doseči v obdobju 1976—1980; ¦ — temeljne elemente sporazumevanja o skupnih ln-teresih udeležencev; — obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednjeroč nega razvoja KS Poljane. ^ Podpisniki samoupravnega sporazunia se povezu.jejo, da bodo na podlagi svojih srednjerodnih programov pri-spevaJli k uresni6evanju srednjeročnega razvojnega progra-roa KS Foljane za dosego oiljev pri dviganju ravni druž-benega standarda delovnih ljudi in občanov, predvsem pa: — pri urejevanju komunalne ureditve, kot je kanali-zaoija, toplovodno omrežje, javne telefonske govarilnice, zelenice in parki, otroško igrišče, športni park in drugo; — pri gradnji stanovanjskih enot in pripravi razpo-ložljivih zazidalnih površin za nadajjn.io gradnjo stano vanjskih objektov; — pri načrtnem ukrepanju na področju varstva oko-lja; zlasti na področju odstran.ievan.1a virov onesnaževa nja zraka; — pri razširitvi materialne osnove in drugih pogojev za dvig ravni vzgoje in izobraževanja; — pri lzvajanju socialnih in drugih akcij; — pri razširitvi materialne podlage za nakup opreme za ljudsko obrambo in civilno aaičito. O samoupravnem sporazumu, ki ga ,je pripravil Svet KS Poljane so razpravljale krajevne družbenopolitične ter druge organizaoije in društva in končno tudi zbor delega-tov KS Poljane na svojem zasedianju meseca aprila 1976. Osnutek Na podlagi 2. in 2g. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ št. 6/76) ter z namenom, da se za srednjtrcčno obdobje ffl6-1 )30 čelovni 1'uclie • obf.ani v Krajevni skupnosti PRULE dogovorijo in določijo svoje skupne interese, cilje in naloge ter sredstva za njihovo uresničevanje, sklenejo — svet krajevne skupnosti — organizac^je združenega dela in druge samouprav-ne organizacije in skupnosti v krajevni skupnosti — samoupravne interesne skupnosti v občini — krajevne konference SZDL (v nadaljnjem besedilu: UDELE2ENCI) SAMOUPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH SREDN.TEROCNEGA PROGRAMA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI PRULE ZA OBDOBJE 1976—1980 I. Uvodne določbe: 1. člen Z namenom, da se zagotovi skladen razvoje Krajevne skupnosti Prule kot temeljna samoupravna skupnost de-lovnih ljudi in občanov, ki živijo in delajo na njenem območju, pri zedovoljevanju njihovih skupnih interesov in potreb, se podpisniki tega samoupravnega sporazuma dogovorljo o zagotavljanju potrebnih sredstev In nosllcih za izvedbo srednjeročnega programa, spfejetega na zborih delovnih ljudi in občanov in vsklajenega s srednjeroč-nlm programom razvoja občine loubljana Center. 2. člen M Ta sporazum določa: fl — udeležence oziroma podpisnike: — skupne calje, ki jlh je treba doseči v obdobju 1978—1980. — temeljne elemente sporazumevanja v skupnih ln-teresih udeležencev, — obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednje-rofinega razvoja krajevne skupnosti. 8. Slen Podplsnlki samoupravnega sporazuma se obvezujejo finansirati dejavnost v Krajevni skupnosti, ki izvirajo iz srednjeročnega programa Krajevne skupnosti Prule, kakor tudl tiste gospodarske in negospodarske dejavno-sti. ki so s srednjeročnimi programi v skladu z družbenim dogovorom v splošni in skupni porabi v posameznem letu srednjeročnega obdobja predvideni na območju Kra-jevne skupnosti Prule. 4. člen Svet Krajevne skupnosti se kot nosllec tevajanja srednjeročnega programa razvoja Krajevne skupnosti za-vfizuje, da se bodo linansirale naloge v posameznih letih srednjeročnega obdobja z vsakoletnim finančnim nadrtom. 5. člen Krajevna konferenca SZDL Prule, kot enotna fronta političnih subjektov krajevne skupnosti se zavezuje, da bo z javnimi razpravami in z drugimi oblikami političnega dela podpirala in usmerjala izvajanje srednjeročnega prog-rama razvoja krajevne skupnosti in mobilizirala delovne ljudi in občane k polni angažiranosti za uveljavljanje kra-jevne samouprave po ustavnih načelih. 6. člen Samoupravna interesna skupnost za socialno skrb-stvo občine Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna STeclstva za zadovoljevanje -potreb družbene pomoči potrebnim občanom krajevne skupnsti Prule s tem, da so ta sredstva razdeljena po letih za obdobje srednjeročnega programa. 7. člen Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva obfiine Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb otro-škega varstva otrokom, ki so zajeti v redno varstvo v vzgojno-varstvenem zavodu in za otroke, ki niso zajeti v redno varstvo in še z njimi posebej dela; za delo z otroki v mali šoli ter za gradnjo in vzdrževanje igrišč za pred-šolske otroke ter rekreaeijski prostor za otroke s tem, da so ta sredstva razčlenjena po vzgojno-varstvenim sa-vodom. 8. člen Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in izobraže-vanje občine Ljubljana Center se zaveznje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojera srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb za redno vzgojo in izobraževanje. Istočasno je po-trebno predvideti sredstva za potrebe celodnevnega pouka ker bo šola postopoma uvajala celodnevni pouk, potrebuje pa za to nove kadre. Sredstva naj se razdelijo po letlh in šolah. 9. člen Samoupravna interesna skupnost za zdravstvo občin« Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav- nostt v svojem srednjeročnem programu zagotovila potreb-na finančna sredstva za izboljšanje zdravstvene službe, da se odpravi čakanje pri zdravnikih, organizira zdravlje-nje bolnikov na domu, pojača potronažna služba za nego bolnika na domu. 10. člen Samoupravna interesna skupnost za kulturo občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila po-trebna finančna sredstva za zadovoljevanje kulturnih po-treb občaftov krajevne skupnosti Prule po vsklajenem programu katerega nosilec ie svet Krajevne skupnosti. 11. Clen SamoupraTOa interesna skupnost za telesno kulturo občine Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zago-tovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje te-lesnokulturnih potreb delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine in otrok v vrtcu in osnovni šoli ter za vzdrže-vanje športnih naprav na območju Krajevne skupnosti. 12. člen Samoupravno interesna skupnost za telefonskl-telegral-8ki in poštni promet v občini Ljubljana—Certter se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti skrbel za povečanje tele-fonskega omrežja zaradi povečanja števila telefonskih pri-ključkov, vzdrževal obstoječe omrežje in telefonske govoril-nlce ter pavečal število gavoritaic, se prizadeval za uredi-tev pošte na območju Krajevne skupnosti Prule. 13. člen Samouipra/vma interesna stanovaojska skutpnost občine Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svajem sredrojeročnem programu zagotovila potreb-na sredstva za Izgradnjo nekaj stanovanj v podstrešju obstotfečifa hiš in v redu vzdrževali s^novan^ke hiše ter okolico hiš. 14. člen Občinska samoupravna komunalno mteresna skupnost občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovi-la potrebna finanana sredstva za izvaijanje po petletnetm programu predvidenih nalog komunalnlh ureditev ter vzdrževaniju infrastruikture komunatnih napra.v na območju Krajevne skupnosti Prule s tem, da so načrtovana sred-sfcva razčlenjena po vrstah komuinalnih naprav, po viši-nah potrebnih sredstev in po času realizacije. 15. dlen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na območju Krajevne skupnosti se zavezujejo, da bodo vsako leto prispevale v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu združevanja in uporabe sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih interesav in potrab v Krajevni skupnosti določeno vsoto za v&akega zaposlenega delavca po kraju prebivališča s tem, da bodo na zborih delavcev vsako leto obravnarvale program dela KS in ga s svojimi pripambamd in dopotnili soustvanjaJli. III. OBVEZNOSTI UDELEŽENCEV PRI IZPOLNJEVANJU SREDNJEROČNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 16. člen TJdeleženci tega samoupravnega sporazuma se zavezu-jejo, da bodo s polno odgovornostjo usklajevald jn spreje-mali letne načrte srednjeročnega programa razvoja Kra-jevne skupnosti, spremljali njihovo izvedbo in jih po potrebi dopolnjevali, pri čemer je lahko pobudnik za morebitne spremembe in dopotaila vsak udeleženec. 17. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali do-polni samo na način in po postopku kot je bil sprejet. 18. člen Ta samoupravni sporazum podpišejo pooblaščenci, kl jih pooblastijo udeleženci samoupravnega sporazuma v skladu s splošnimi samoupravnimi akti. 19. člen Za sankcioniramje neizpalnjevanoa obveznosti, kl so jih podpisniki prevzeli s tem samoupravnim sporazumom ter za povračilo škode zaradi neizpolnitve teh obveznosti, se uporabljajo določbe zveznega zakona. ki veljajo za samoupravne sporazume. 20. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga podpiše-jo udeleženci tega sporazuma. Obrazložitev OBRAZLOŽITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA ZA REALIZACIJO PETLETNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI PRULE. Predlog samoupravnega sporazuma je pripravila ko-misija Krajevne skupnosti za izdelavo programov. Svet Kraaevne skupnosti je na dveh sejah obravnaval samo. upravni sporazum in ga na zadnji seji dokončno sprejel. V samoupravnem sporazumu so zajete samoupravne interesne skupnosti, temeljne in druge organizacije, občin-ske samoupravne komunalne skupnosti In krajevna ponfe-renca SZDL. SAMOUPRAVNA SOCIALNA SKUPNOST opravlja na-loge, da pomaga sooialno ogroženim z dajanjem družbene pomoči in je predvideno, da še naprej opravlja te naloge. SAMOUPRAVNA SKUFNOST ZA VARSTVO OTROK opravlja nalogo pri vzgoji in varstvu obroik, ki so zajeti v vrtcih, med-tem ko predvideva program, da se organizira vagoja ofcroik, ki niso zajeti v rednern varstvu, tako da so vsi ofcroci udeleženi vizgoje. Razen tega se predvideva bolj organiziirano vodenje male šole, alasti da se zajame vse otroke, ki so predMdeni za osnovno šolo ter gradnjo in vzdrževanje otroških igrišč in rekreacijski prostor. SAMOOTRAVNA SKUPNOST ZA VZGOJO IN IZOBRA-2EVANJE opravlja redno nalogo pri vzgoji otrok v šolah, predvideti bo treba sredstva za prehod na celodnevnl pouk, ker bo treba povečati število učnega in tehničnega osebja ter učila. SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA ZDRAVSTVO oprav-lja nalogo zdravstvene pomoči delovnim ljudem, toda ta pomoč ni še organizirana tako, da bi odpravili nepotreb-nio čakanoe pri zdravnikih, zlasti pa je dolga čakalna doba. Za sprejem pri specialistih. Potrebno je tudi orga-nizirati nego bolnika na domu. SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST ZA KULTU-RO naj st prizadeva, da se kultura približa deloroirn Ijudem, zlasti je treba financirati kulturno dejavnost v krajevni skupnosti. SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA PTT je predvidela povečanje telefonskega omrežja, naša želja pa je, da se organizira pošta kot je že bila. STANOVANJSKA SKUPNOST bo na našem območju naredila nekaj stanovanj v podstrešjih starih hiš, ter vzdrževala stanovanjski fond. OBCINSKA SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUP-NOST v svojem programu zajema ureditev vodovodnih naprav, kanalizacijskih napeljav. Ureditev javne razsvetlja-ve, ureditev zelenic ob Zvezdarski cesti in Grajskem po-bočju. Asfaltiranje cest in hodnikov, ojačanje plinskega omrežja, ureditev prometa itd. Ni sicer vse zajeto v programih samoupravnih inte-resnih skupnoisti, kar smo predvidevali, toda precaj 2a-dev bomo financirali iz sredstev, ki jih bomo dobivali po samoupravnem sporazumu za finansiranje krajevnih skupnosti. Krajevna konferenca SZDL Prule in krajevna skup-nost bosta skrbeli, da se bo program izvajal po pred-videnth terminih. Krajevna skupnost Prule tajnik: Osnutek Na podlagi 2. in 28. člena Zakona o temeljih siste-ma družbenega planiranja in o družbenem planu Jugo-slavije (Uradni list SFRJ št. 6/76) ter z namenom, da se za srednjeročno obdobje 1976—1980 delovni ljudje in občani v KS STARA LJUBLJANA dogovorijo in določijo svoje skupne interese, cilje in naloge ter sredstva za njihovo uresničevanje, sklenejo — svet krajevne skupnosti — organizacije združenega dela in druge samouprav-ne organizacije in skupnosti v krajevni skupnosti — samoupravne interesne skupnosti v občini — krajevna konferenca SZDL STARA LJUBLJANA SAMOUPRAVNl SPORAZUM O TEMELJIH SREDNJEROCNEGA PROGRAMA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI STAR4 LJUBUANA ZA OBDOBJE 1976—1980 I. UVODNE DOLOCBE 1. člen Z namenom, da se zagotovi skladen razvoj krajevne skupnosti STARA LJUBLJANA kot temeljne samouprav-ne skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki živijo in delajo na njenem območju, pri zadovoljevanju njihovih skupnih interesov in potreb, se podpisniki tega samo-upravnega sporazuma dogovorijo o zagotavljanju potreb-nih sredstev in nosilcih za izvedbo srednjeročnega prog-rama, sprejetega na zborih delovnih ljudi in občanov in vsklajenega s srednjeročnim programom razvoja občine Ljubljana Center. 2. eien Ta samoupravni sporazum določa: — skupne cilje, ki jih je treba doseči v obdobju 1976—1980, — temeljne elemente sporazumevanja o skupnih in-teresih udeležencev in — obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednje-ročnega programa razvoja krajevne skupnosti. 3. člen Udeleženci satnoupravnega spoiazuma se obvezujejo finanoirati dejavnosti v krajevni skupnosti, kl izvirajo iz srednjeročnega programa krajevne skupnosti STARA LJUBLJANA, kakor tudi tiste gospodarske in negospodar-ske dejavnosti, ki so s srednjeročnimi programi v skladu z družbenim dogovorom o splošni in skupni porabi v po-sameznem letu srednjeročnega obdobja predvideni na ob-" močju krajevne skupnosti STARA LJUBLJANA. II. TEMELJNI CILJI SREDNJEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 4. člen Podpisniki se zavezujejo, da bodo na podlagi svojih srednjeročnih programov prispevali k uresničevanju sred-njeročnega razvojnega programa krajevne skupnosti za dosego naslednjih. temeljnih ciljev pri dviganju ravni družbenega standarda delovnih ljudi in občanov: — dosledno uveljavitev samoupravnih načel na ustav-nib temeljih na vseh področjih krajevne samouprave z dokončnim oblikovanjem delegatskega sistetna in na tej podlagi tesnejše povezave združenega dela s krajevno samoupravo, — razširitev materialne osnove in drugih pogojev za dvig ravni vzgoje in izobraževanja s postopnim uvajanjem male šole za vse predšolske otroke in s postopnim pre- - hodom učencev osnovnih šol na podaljšano bivanje, za urejanje organiziranega otroškega varstva v vrtcih in izven njih, za izboljšanje socialnega skrbstva socialno ogrože-nih občanov, za izboljšanje pogojev zdravstvenega var-stva prebivalcev, zlasti glede čakalne dobe, za izboljšanje pogojev pri zadovoljevanju kulturnih in telesnokulturnih potreb občanov in delovnih ljudi, za ureditev še nereše-nih vprašanj borcev in invalidov NOB, za organizirano dužbeno politično izobraževanje občanov in delovnih Ijudi v okviru družbenega centra krajevne skupnosti in ob pomoči ustreznih institucij. — izboljšanje komunalne ureditve glede kanalizacije, vodovodnega omrežja, toplovodnega omrežja, električne-ga omrežja, zasebnih telefonskih priključkov in javnih go vorilnic, javne razsvetljave, zelenic in parkov, otroških ig-rišč in prostora za rekreacijo delovnih ljudi in občanov, — na področju prenove starega mestnega jedra si-stematično pristopiti k izboljšanju stanovanjskih prilik v hišaii, ki so v slabem gradbenem stanju (kompletna prenova) in v hišah, kjer niso potrebni gradbeni posegi (napeljava ali obnova instalacij individualne komunalne porabe in ureditev sanitarij). Odpraviti vsa stanovanja VI in VII. kategorije ter pripraviti kriterlje in načrte za izgradnjo mansardnih stanovanj na podstrešjih, ki so za to primema, — ukreniti vse potrebno za načrtno ukrepanje na pod-ročju varstva okolja, zlasti na področju odstranjevanja virov — ukreniti vse potrebno za načrtno ukrepanje na področju varstva okolja, zlasti na področju odstranje-vanja virov onesnaževanja zraka, kot so: omejitev pro meta motomih vozil na dopustno mejo, postopno ukinja-nje kurišč na trda goriva in postopno priključevanje na toplovodno, elektro ali plinsko omrežje, izboljšanje sna-ge na cestah, ulicah in dvoriščih stanovanjskih in poslov-nili zgradb, na vseh nezazidanih površinah, ki so za to primerne, zasaditi čimveč okrasnih dreves kot naravnib proizvajalcev kisika —, — razširitev rnaterialne podlage za nakup opreme za Ijudsko obrambo in civilno zaščito in za nenahno uspo-sabljanje in izpolnjevanje delovnih ljudi in občanov za Ijudsko obrambo, nenehno osveščanje delovnih ljudi in občanov pri razvijanju družbene samozaščite na vseh področjih udejstvovanja. III. TEMELJNI ELEMENTI SPORAZUMEVANJA MED PODPISNIKI SPORAZUMA 5. člen Svet krajevne skupnosti se kot nosilec izvajanja sred-njeročnega programa razvoja krajevne skupnosti zavezuje, da se bodo financirale naloge v posameznih letih sred-njeročnega obdobja z vsakoletnim finančnim načrtom. 6. člen Krajevna konferenea SZDL, kot enotna fronta poli-tičnih subjektov krajevne skupnosbi se zavezuje, da bo z javnimi razpravami in z drugimi oblikami političnega dela podpirala in usmerjala izvajanje srednjeročnega prog-rama razvoja krajevne skupnosti in mobilizirala delovne ljudi in občane k polni angažiranosti za uveljavljanje kra-jevne samouprave po ustavnih načelih. 7. člen Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagoto-vila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb socialne pomoči potrebnim obdanom krajevne skupnostl s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skup-nostih. 8. člen Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagoto-vila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb otroškega varstva potrebnim otrokom krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skup-nostih.. 9. člen Samoupravna interesna skupnost za vzgojo in iz-obraževanje občine Ljubljana-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovlla potrebna finančna sredstva za za-dovoljevanje potreb vzgoje in izobraževanja otrok, mla-dine in odraslih občanov krajevne skupnosti s tem, da so ta sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih. 10. člen Samoupravna interesna skupnost za zdTavstvo obči-ne Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagoto-vila pofcrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb zdravstvenega varstva občanov krajevne skupnsti po vskla-jenem programu, katerega nosilec je Svet krajevne skup-nosti 11. člen Samoupravna jnteresna skupnost za kulturo obfiine Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila po trebna finančna sredstva za zadovoljevanje kulturnih po-treb občanov krajevne skupnosti po vsklajenem programu, katerega nosilec je Svet krajevne skupnosti. 12. 61en Samoupravna stanovanjska skupnost obfiine Ljublja-na—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za prenovo stanovanj in za investicjjsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada v družbeni lasti za območje krajevne skupnosti s tem, da so ta sred-stva razdlenjena po krajevnih skupnostih tako po terminih uporabe, kot tudi po določenih lokacijah. 13. člen Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost obfii-ne Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te de-javnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje telesnokul-tumih potreb delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti po vsklajenem programu, katerega nosilec je Svet krajevne skupnosti. 14. člen Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Ljubljana—Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejav-nosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila po-trebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb komu-nalne inlrastnikture in njenega vzdrževanja na območju krajevne skupnosti s tem, da so načrtovana sredstva razčlenjena po krajevnih skupnostih po vrstah komunal-nih objektov, po višini potrebnih sredstev in po termi-nih realizacije. 15. čten Organizacija združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti na območju krajevne skup-nosti se zavezujejo, da bodo vsako leto prispevale v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu združeva-nja in uporabe sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih interesov in potreb v krajevni skupnosti določeno vsoto za vsakega zaposlenega delavca po kraju prebivališča s tem. da bodo na zborih delavcev vsako leto obravnavale program dela KS in ga s svojimi pripombami in dopol-nili soustvarjali. 16. člen Samoupravna lnteresna skupnost za PTT promet se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem sred-njeročnem prograrnu zagotovila sredstva potrebna za iz-vajanje nalog po tem programu. TV. OBVEZNOSTI UDELE2ENCEV PRI IZPOLNJEVANJTJ SREDNJEBOCNEGA PROGRAMA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI 17. «en Udeleženci tega samoupravnega sporastuma se zavezu-jejo, da bodo s polno odgovornostjo vsklajevali in spreje-mali letne načrte srednjeročnega programa razvoja kra-jevne skupnosti, spremljaU njihovo izvedbo in jih po po-trebi dopolnjevali, pri Cemer je lahko pobudnik za more-bitne spremembe in dopolnila vsak udeleženec. 18. eien Za sankcioniranje neizpolnjevanja obveamostt, ki so ]lh podpisniki prevzeli s tem samoupravnim sporazu-tnom ter za povračilo škode zaradi neizpolnitve teh obvez-nosti, se uporabljajo dolofibe zveznega zakona, ki veljajo za samoupravne sporazume. 19. člen Ta samoupravni sporazum podpiSejo pooblašfiencl, kl jih poobiastijo udeleženci sporazuma v skladu s splošnim samoupravnim aktom. 20. člen Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali do-polni samo na mčin in po postopku, kot je bt! skJenjen. 21. člen Ta samoupravni sporazum pri&ne veljati Stevilka: Datiiin: PODPISNIKI Obrazložitev Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ št. 6/1976) dolofia, da delovni ljudje, samoupravne organl zacije in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti ure-sničujejo pravico in dolžnost planiranja s tem, da skle-pajo samoupravne sporazume o osnovah planov samo-upravnih organizacij in skupnosti, da sprejetnajo te pla-nc in da nastopajo z ukrepl in akcl.iami za njihovo ure-sničevanje. Po 88. členu navedenega zakona mora plan krajevne skupnosti temeljiti na samoupravnih sporazumlh o osno-vah plana, ki jih sklenejo: — temeljne organizacije združenega dela in druge sa-moupravne organizacije in skupnosti, ki imajo pravico in dolžnost, da v njej uresničujejo določene interese svo-jih delavcev oziroma članov; — samoupravne interesne skupnosti, katerib člani ure-sničujejo svoj interes na območju krajevne skupnosti; — delovni ljudje in občani po izvoljenih organih kra-jevne skupnosti ali z osebnim izjavljanjem na zboru ob-čanov ali z reLerendumom na način, ki ga določa statut krajevne skupnosti. Osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih sred-njeročnega plana razvoja krajevne skupnosti je bil pri-pravljen na podlagi tez, ki jih je izdelala pravna služba občine Ljubliana Center, izpopolnjen pa na podlagi raz-prave na 75. seji Izvršnega sveta občine Ljubljana Cen-ter, ki je bila dne 31. 3. 1976. Svet krajevne skupnosti je predlog samoupravnega sporazuma sprejel na svoji seji, dne 6. aprila 1976 in ga pošilja v presojo Izvršnemu svetu skupSčine občine Ljubljana Center v nadaljnji postopek. Ljubljana, 6. 4. 1976 Osnutek Na podlagi 2. in 28. člena Zakona o temeljih sistenaa družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ št. 6/76) ter z namenom, da se za srednjeročno obdobje 1976—1980 delovni ljudje in občani v KS STARI VODMAT dogovorijo in dolo<5ijo svoje skupne interese, cilje in naloge ter sredstva za njihovo uresničeva-nje, sklenejo: — svet krajevne skupnosti Stari Vodmat, — krajevna konferenca SZDL Stari Vodmat, — orgaiiizacije združenega dela in druge samouprav-ne organizacije in skupnosti v krajevni skupnosti, samoupravne interesne skupnosti v občiru. SAMOTJPRAVNI SPORAZUM O TEMELJIH SKEDNJEROCNEGA NACRTA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNOSTI STARI VODMAT ZA OBDOBJE 1976—1980 I. UVODNE DOLOCBE 1. Clen Z namenom, da se zagotovi skladen razvoj krajevne skupnosti Stari Vodmat, kot temeljne samoupravne skup-nosti delovnih ljudi in občanov, ki živijo in delajo na njenem območju pri zadovoljevanju njihovih skupnih inte-resov in potreb, se podpisniki tega samoupravnega spora-ziuna dogovorijo o zagotavljanju potrebnih sredstev in no-silcih za izvedbo srednjeročnega programa, sprejetega na zborih delovnih ljudi in občanov in usklajenim srednje-ročnim programom razvo.ja občine Ljubljana—Center. 2. člen Ta samoupravni sporazum dolo6a: — skupne cilje, ki jih je treba doseči v obdobju 1976—1980, — temeljne elemente sporazumevanja o skupnih in-teresih udeležencev in — obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednje-ročnega programa razvoja krajevne skupnosti. 3. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujejo finaneirati dejavnosti v krajevni skupnosti, ki izvirajo iz srednjeročnega programa krajevne skupnosti Stari Vod-mat, kakor tudi tiste gospodarske in negospodarske dejav-nosti, ki so s srednjeročnimi programi v skladu z družbe-nim dogovorom o splošni in skupni porabi v posameznem letu srednjeročnega obdobja predvideni na območju kra-jevne skupnosti Stari Vodmat. II. TEMELJNI CILJI SREDNJEROCNEGA PEOGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 4. člen Udeleženoi se zavezujejo, da bodo na podlagi svojih srednjeročnih programov prispevali k uresničenju sred-njeročnega razvojnega programa krajevne skupnosti za dosego naslednjih temeljnih ciljev pri dviganju lavni družbenega standarda delovnih ljudi in občanov: — Dosledno uveljavitev samoupravnih načel na ustav-nih temeljih na vseh področjih krajevne samouprave z dokončnim oblikovanjem delegatskega sistema in na tej podlagi tesnejše povezave združenega dela s krajevno samoupravo. KOMUNALNA OPREMUENOST V tem obdobju je potrebno urediti še vse preostale pločnike in cestišča, tei so še v makadamski izvedbd po naslednjem vrstnem redu: — asfaltiranje pločnikov v Malenškovi ulici v letu 1876, — asfaltiranje pločnika v Njegoševi ulici v letu 1977, — asfaltiranje cestišča podaljška Sketove ulice v le-tu 1977, — asfaltiranje Jenkove ulice v letu 19f73. Izboljšati je tudi treba komunalne ureditve vodovod-nega, elektroenergetskega, plinskega in toplovodnega omrežja, javno razsvetljavo, zasebne telefonske priključke, javne govorilnice, vzdrževanje zelenic, športna in otroška igrišča ter prostore za rekreacijo delovnih ljudi in občanov. STANOVANJSKA VPRAŠANJA Pri reševanju stanovanjske problematike in prizadeva-nju za dvig stanovanjskega standarda krajanov je potreb-no načrtno ukrepanje na področju varstva okolja, zlasti na odstnanjevanju virov onesnaženega zraka, kot so po-stopno ukinjanje kurišč na trda goriva. V zvezi s tem je potrebno priključiti 8 (osem) stanovanjskih zgradb s 395 stanovanjskimi enotami na vročevodno omrežje. Stro-ški bi se krili s financiranjem od strani Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana—Center in pri-spevki prizadetih stanovalcev. URBANISTICNA UREDITEV Realizacija zazidalnega načrta CS/1—Vodmat se bo pričela v letu 1977 z zazidavo karea E, kl predvldeva gradnjo dveh stanovanjskih blokov z 208 stanovanji. V tem obdobju je potrebno izvršiti tudi redukcijo zazidalnega načrta (zahodnega dela). V sodelovanju s Kliničnim cen-trom je treba tudi zavzeti stališča za rešitev cestne pro-metne ureditve v naselju kar bo odločilnega pomena za nadaljni razvoj krajevne skupnosti. V sikladu z reševa-njem navedenih problemov je potrebno poiskati ustrezno lokacijo za gradnjo zgradbe Družbenega centra (dvorano s pripadajočimi prostori). Prostori za delovanje krajevne samouprave, družbeno politične organizacije in delegaciji v izmeri 222 m2 se bodo gradili v pritličju zgradbe enega novozgrajenega bloka. VZGOJNO VARSTVENA DEJAVNOST ZA PREDSOLSKE OTROKE Da se bo lahko Vzgojno varstveni zavod Stari Vod-mat preoblikoval v središče za ureditev varstva in vzgoje vseh predšolskih otrok v krajevni skupnosti bo dograjen k že obstoječemu poslopju še objekt za novih 200 mest. OSNOVNO ŠOLSTVO Sola dr. Jožeta Potrča se pripravlja za postopen prehod na celodnevni pouk, vendar se v tem obdobju predvidevajo samo zboljšanja učnih pogojev v prena-polnjeni šoli na ta način, da se bo postopoma zmanjševal vpis učencev iz sosednje občine Liubljana-Moste-Polje. Šola bo dobila novo telovadnico iz samoprispevka. Grad-nja se bo pričela v letu 1977. KULTURNA DEJAVNOST Glede na dejstvo, da naša krajevna skupnost nima Družbenega centra (prostorov) in tudi kulturnih ustanov na svojem območju načrtujemo izgradnjo ustreznega ob-jekta s slededimi prostori: dvorano z 250 sedeži, lcnjižnico in čitalnico, prostore za delo kulturno prosvetnih skupin za občane in delovne Ijudi TOZD, prostore za ljudsko tehniko v izmeri 900 m*. Izgradnjo tega centra naj bi delno financirala tudi Kulturna skupnost občine Ljublja-na—Center. TELESNA KULTURA Za izboljšavo množičnega napredka telesne kulture v krajevni skupnosti bo Samoupravna interesna kulturna skupnost Ljubljana Center zagotovila naši krajevni skup-nosti mentorja telesno-kulturne dejavnosti. ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO Krajevna skupnost bo skupaj s svojo komisijo za so-clolno in zdravstveno varstvo občanov ter krajevno orga-nizacijo Rdečega križa delovala na tem, da bo izboljšala socialno službo na terenu. Glede zdravstvene zaščite kra-jenov bo urejeno vse potrebno, da se bo krajanom zmanj-šala čakalna doba v čakalnicah ordinacij in ambulant. L.TUDSKA OBRAMBA V preteklem letu so bili doseženi pri vključevanju in tzobraževanju občanov v raznih oblikah obrambnih prl-prav znatni uspehi. To delo bomo nadaljevali in že orga-nizirane enote OZ izpopolnjevali s tečaji in vajami. Skrbeli bomo tudi aa najnujnejšo opremo teh enot. DRUŽBENA SAMOZASCITA še naprej bomo razvijali zafietne uspehe pri širjenju osnovne družbeno zaščitne kulture krajanov. Vključevall bomo v to smer vse krajevne čirtitelje vključno tudi hišne svete. Za to dejavnost bomo koristili tudi zbore, sestanke, predavanja, javne razprave in podobno. III. TEMELJNI ELEMENTI SPORAZUMEVANJA MED PODPISNIKI SPORAZUMA 5. člen Občinska skupščina Ljubljana-Center bo zagotovila krajevni skupnosti Stari Vodmat za njene funkcionalne in materialne izdatke iz proračuna oboine v vsakem letu srednjeročnega obdobja sredstva, ki se bodo povečevala v skladu z resolucijo o družbeno ekonomski politiki SR Slovenije. Svet krajevne skupnosti Stori Vodmat se kot nosilec izvajanja srednjeročnega programa razvoja krajevne skup-nosti zavezuje, da se bodo financirale naloge v posa-meznih letih srednjeročnega obdobja z vsakoletnim finanfl-nim načrtom. 6. eien Krajevna konferenca SZDL Stari Vodmat, kot enotna fronta političnih subjektov krajevne skupnosti se zavezuje, da bo z javnimi razpravami in z drugimi oblikami poli-tičnega dela podpirala in usmerjala izvajanje srednjeroč-nega programa razvoja krajevne skupnosti in mobtlizirala delovne Ijudi in občane k polni angažiranosti za uveljavlja nje krajevne samouprave po ustavnih načelih. 7. člen Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljaraa-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagoto-vila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb sooialne pomoči potrebnim občanom krajevne skupnosti istari Vodmat. 8. dlen Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila finančna sredstva za zadovoljevanje potreb otroškega var-stva v krajevni skupnosti Stari Vodmat. 9. člen Samoupravna interesna skupnost za vzgojo tn izobra-ževanje občine Ljubljana-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila finančna sredstva za zadovoljevanje potreb vzgo-je in izobraževanja otrok, mladlne in odraslih obč&nov krajevne skupnosti Stari Vodmat. 10. člen Samoupravna interesna kulturna skupnost občine Ljub-IjanaCenter se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje kulturnih potreb obča-nov krajevne skupnosti Stari Vodmat po usklajenem prog-ramu, katerega nosilec je Svet krajevne skupnosti. 11. člen Sajnoupravna interesna telesnokulturna skupnost obči-ne Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje telesnokultur-nih potreb delovnih ljudi in občanov krajevne skupnosti Stari Vodmat pO usklajenem programu, katerega nosilec je Svet krajevne skupnosti. 12. «en Samoupravna sbanovanjska skupnost občine Ljublja-na-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnetn programu zagotovila potrebna fi-nančna sredstva za gradnjo stanovanj in za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada v družbeni lasti za območje krajevne skupnosti Stari Vodmat. 13. člen Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovi-la potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb komunalne infrastrukture in njenega vzdrževanja na bb-močju krajevne skupnosti Stari Vodmat. 14. člen Samoupravna interesna skupnost aa PTT promet obči-ne Ljubljana-Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zagotovila občanom krajevne skupnosti Stari Vodmat čim večje število novih telefonskih priključkov in javnih govorilnic. 15. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije tn skupnosti na območju krajevne skupuosti Stari Vodmat se zavezujejo, da bodo vsako leto prispevale v skladu s samoupravnim sporazumom o načinu združe-vanja in uponabe sredstev namenjenih za uresničevanje skupnih interesov in potreb v krajevni skupnosti določeno vsoto za vsakega zaposlenega delavca po kraju prebivali-šča s tem, da bodo na zborih delavcev vsako leto obrav-navale program dela krajevne skupnosti in ga s svojiml pripombami in dopolnili soustvarjali. IV. OBVEZNOSTI UDELE2ENCEV PRI IZPOLNJEVANJU SREDN.IEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 16. člen Udeleženci tega samoupravnega sporazuma se zavezu-jejo, da bodo s polno odgovornostjo usklajevali in spre-jemali letne načrte srednjerofinega programa razvoja kra-jevne skupnosti, spremljali njihovo izvedbo in jih po po-trebi dopolnjevali, pri čemer je lahko pobudnik za more-bitne spremembe in dopolnila vsak udeleženec. 17. eien Za sankcioniranje neizpolnjevanja obveznosti, kd so jih podpisniki prevzeli s tem samoupravnim sporazumom ter za povračilo škode z.aradi neizpolnitve teh obveznosti, se uporabljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za sa-moupravne sporazume. 18. člen Ta samoupravni sporazum podpišejo pooblaščenci, ld jin pooblastijo udeleženci sporazuma v skladu s splošnim samoupravnim aktom. 19. aien Ta samoupravni sporazum se lahko spremeni ali do-polni samo na način in po postopku, kot je bil skle-njen. 20. člen Ta samoupravni sporazum prične veljati... ŠtevUka: Datum: Obrazložitev Krajevna skupnost Stari Vodmat je pristopila k izde lavi srednjeročnega razvojnega programa na podlagi po-treb po skladnem razvoju in dvigu stanovanjskega, druž-benega in kultumega standarda delovnih ljudl na območ-ju krajevne skupnosti. Srednjeročni razvojni program je načrtovan v skladu z določili Zakona o družbenem planiranju in statuta KS Stari Vodmat. V tekočem srednjeročnem razvojnem obdobju želimo doseči predvsem napredek v naslednjih podrodjih: — na področju komunalne ureditve želimo aagotoviti asfaltiranje še vseh neurejenih makadamskih pločnikov in cestišč in izboljšati ostale komunalne usluge. — V prizadevanju dviga stanovanjskega standarda bo-mo delali na okrepitvi stanovanjske samouprave. Prizade-vali si bomo priključiti 8 stanovanjskih zgradb s 395 sta-novanjskimi enotami na vročevodno omrežje. S tem bo-mo dosegli tudi velik napredek v postopnem ukinjanju kurišč in s tem zmanjšali vire onesnaženja zraka. — Z urbanističnimi uredltvami bomo s sodelovanjem s Kliničnim centrom dobili prepotrebne rešitve cestnega sistenaa. Pričetek gradnje dveh velikih stanovanjskih blo-kov, določitev lokacijo in izvršitev priprav za gradnjo Družbenega centra Su«* bo dobila potrebno novo telo-vadnico. VVZ pa pnzidek poslopja za novih 200 otrok. Z izpolnitvijo teh nalog bomo zagotovili osnovne po-goje za dvig stanovanjskega in kulturnega standarda na-ših občanov. Družbeno politidne organizacije in krajevna skupnost in delegacije pa pogoje za svoje delovanje. Osnutek Na podlagi 2. in 28. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SFR Jugo-slavije (Uradni list SPRJ št. 619/78) ter z namenom, da se za srednjeročno obdobje 1976—1980 delovni ljudje in občani v Krajevni skupnosti dogovorijo in določijo svoje skupne interese, cilje in naloge ter sredstva za njihovo uresničevanje, sklenejo: — svet krajevne skupnosti — organizaci.je združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti v krajevni skupnosti — samoupravne interesne skupnost.i v občini Ljublja-na—Center — kra.ievna konferenca SZDL fv nad.aljn.iem besedilu: udeleženci) SAMOUPRAVNI SPORAZTJM O TEMELJIH SREDNJEROCNEGA PROGRAMA RAZVOJA KRA.IEVNE SKUPNOSTI TABOR ZA OBDOBJE 1976—1980 I. UVODNE DOLOCBE 1. člen Z namenom, da se zagotovi skladen razvo.i Krajevne skupnosti Tabor, kot temeljne samoupravne skupnosti delovnih ljudi in občanov, ki živijo in delajo na n.jenem območju, pri zadovolievanju skupnih potreb in interesov, se udeleženci tega sttmoupravnega sporazuma dogovorijo o zagotavljanju potrebnih sredstev in o nosilcih za izved-bo srednjeročnega programa razvoja, spre.ietega na zborih delovnih l.iudi in občanov in usklajenega s srednjeročnim programom razvoja občine Ljubljana Center. 2. eien Ta samoupravni sporazum določa: — skupne cilje, ki jih je treba doseči v obdobju 1976—1980. — temeljne elemente sporazumevanja o skupnih inte-resih udeležencev, in — obveznosti udeležencev pri izpolnjevanju srednje-rofnega programa razvoja kraievne skupnostl. 3. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujejo financirati dejavnosti v kra.jevni skupnosti, ki izvirajo iz srednjeročnega programa razvoja Krajevne skupnosti Ta-bor. kakor tudi tiste gospodarske in negospodarske dejav-nosti, ki so s sredn.ieročnim programom v skladu z druž-benim dogovorom o splošni in skupni porabi v posamez-nem letu srednjeročnega obdobja predvidene na območju Krajevne skupnosti Tabor. II. TEMELJNI CILJI SREDNJEROCNEGA PROGRAMA KRAJEVNE SKUPNOSTI 4. eien Udeleženci se zavezujejo, da bodo raa podlagi svojih srednjeročnih programov prispevali k uresničevanju sred-njeročnega razvojnega programa Krajevne skupnosti Ta-bor za dosego naslednjih temeljnih cil.iev pri dviganju ravni družbenega standarda delovnih ljudi in občanov: — uveljavitev samoupravnih načel na ustavnih te-meljih na vseh področjih krajevne samouprave s stal-nim dograjevanjem delegatskega sistema in na tej podlagi tesnejšega povezovanja združenega dela s krajevno samo-upravo; — razširitev materialne osnove in drugih pogojev za dvig ravni vzgoje in izobraževanje s postopnim uvajanjem podaljšane male sole za vse predšolske otroke in s postop-nim prehodom učencev osnovne šole na podaljšano biva-nje; — urejanje in izpopolnjevanje organlziranega otroškega varstva v vzgojnoizobraževalnih zavodih in izven njih; — zagotovitev materialne podlage za izboljšanje so-cialnega skrbstva socialno ogroženih občanov; — zagotovitev materialnih in izboljšanje organizacij skih oblik zdravstvenega varstva, da bi se kolikor mogoče skrajšala čakalna doba delovnih ljudi in občanov na zdrav-stvene usluge; — izboljšanje materialnih in drugih pogojev pri za- dovoljevanju kulturnih in telesnokulturnih potreb delovnih ljudi in občanov; — urejanje še nerešenih vprašanj borcev in invalidov NOB; — organizirano družbeno politično izobraževanje de-lovnih ljudi in občanov; — izboljšanje komunalne ureditve glede kanalizacije, preskrbe s pitno vodo, toplovodnega omrežja, električnega omrežja in javne razsvetljave, javnih telefonskih govoril-nic in zasebnih telefonskih priključkov, zelenic in parkov, otroških igrišč in prostorov za rekreacijo delovnih ljudi in občanov; — izgradnjo do 200 stanovanjsklh enot na določeni lokaciji in priprava še razpoložljivih zazidalnih površin za nadaljnjo graditev stanovanjskih in poslovnih objektov po predvidenem revidiranem urbanističnem načrtu ter • priprava načrtov za nadzidavo ustreznih stanovanjskih zgradb oziroma za Izgradnjo mansardnih stanovanj na podstrešjih, ki so za to primerna; — ukrepanje na področju varstva okolja, zlasti na področju odstranjevanja virov onesnaževanja zraka, kot so: omejitev prometa z motornimi vozili na dopustno mejo, postopno ukinjanje kurišč na trda goriva in pri-ključevanje stanovanj in poslovnih objektov na toplovod-no omrežje, vgrajevanje čistilnih naprav za preprečeva-nje onesnaževanja zraka in pitne vode, izboljšanje snage na cestah, ulicah in dvoriščih stanovanjskih in poslovnih zgradb ter načrtno zasajevanje ustreznih površin z okras-nim drevjem in grmičevjem, kot naravhimi proizvajalci kisika: — razširitev materialne podlage za nakup opreme za ljudsko obrambo in civilno zaščito in za nenehno uspo-sabljanje delovnih ljudi in občanov za ljudsko obrambo ter za njihovo osveščanje prl dviganju ravni družbene samozaščite na vseh podrofijih družbenega življenja. III. TEMELJNI ELEMENTI SPORAZUMEVANJA MED UDELE2ENCISPOEAZUMA 5. člen Svet krajevne skupnosti Tabor se kot nosilec izvaja-nja srednjeročnega programa nazvoja krajevne skupnostt zavezuje, da se bodo financirale naloge v posameznih letih srednjeročnega obdobja na podlagi vsakoletnega linančne-ga načrta. 6. filen Krajevna konferenca SZDL, kot enotna fronta druž-beno političnih subjektov krajevne skupnosti se zavezuje, da bo z javnimi razpravami in drugimi oblikami politiC-nega dela usmerjala in podpinala izvajanje srednjeročne-ga programa razvoja krajevne skupnosti in mobilizirala delovne ljudi in občane k polni angažiranosti za uveljav-l.janje krajevne samouprave po ustavnih načelih. 7. eien Samoupravna interesna skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem srednjeročnem programu zgotovila potrebna finančna sredstva za zadovoljevanje potreb so-cialnega skrbstva potrebnim občanom krajevne skupnosti Tabor s tem, da bodo ta sredstva v vsakoletnih finančnih načrtih srednjeročnega obdobja razčlenjena po krajevnih skupnostih. / 8. člen Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva občine Ljubljana Center se zavezuje, da bo kot nosilec te dejavnosti v svojem-srednjeročnem programu zagotovila potrebna finančna sredstva t:vl zadovoljevanje potreb otro-škega varstva na območju !cr