Katolški cerkveni list.
Odgovorni vrednik in založnik : W}»\ Janez #tr. Poigavar* . V. 3M.	V Četertik 2. velkiga Serpana.	iS tO.
Zdilileji pravovernih Sloveiieov
v Sekavski škofii p ram a svojimu Visokima Višipastirju:
Ot/nnarju Jožefu:
Gospodu Gospodu knczoškofu JSekavskiiiiu:
Vitezu od Rau.ser.
M o 11 o :
.Onine$ In Caritate >'Othniari Josephi Celsissinii »Oves Jcs« Čara*: O. J. C.<
umcnog' Sunca svitli /.ar. Vitez sercan. Jožef O tli o in ar Svetjenik Vclki, Knezoškof! Pridi, vodi. spasi čedo. Pridi, sliši, stor' besedo: *Pred sveti stopi ta altar -Podel' nam Duha svet'ga dar. In Tvoj Slo v ene a m Blagoslovih
"To — prosmo Tve ovčice '-In duše verne zveste :
sliši Jožef mili glasi >01 Ii mar! naj Ti bode za vse mar /Aiirrada bo Tebi krasna v dar: > <*cna v nebesčanov zborih Tamo pri angel>kih korih O t h m a r u Slava- radi na s ! >
Oro>lav J t,i., ( ci'tkn
Zgodile katolike eerkve.
Spisal Peter llicini r.
(Jlaljc.i
P e r v a d o b a. Z a č ti t i k c e r k v c p o K r i s t u s u i u aposteljni li.
'f4. nju nje x. Janeza apnsteljna. Preganjanje eerkve }u> cexurji Dotnicijanu.
Izmeti vsili aposteljnov in učeneov (aospodo-vih jr s. Janez nar dalje živel: gledal je on vse dozdanjc vesele in žalostne zgodbe svete eerkve. iu se po razdjanji Jeruzalemskima mesta je dolgo časa njeni steber ostal, liazuii tega. kar je s. Janez od začetka z drugimi aposteljni vred v Jeruzalemu , v Judeji in Samarii delal, apostolsko dja-nje od njega več ne opomni: kakor pa druge pripovedi enoglasno govore, je on bolj pozno Jeruzalemsko mesto zapustil, ter po odhodu s. Pavla Efežansko cerkev vladal in razširjal. Njemu so se božje skrivnosti posebno globoko odkrile (za-torej je orel, kteri z iieoslepljciiim očesam v sonce zamore gledati, njegovo znaninje ) iu tudi globoko je tc skrivnosti s svojim duham zapopadel. in s posebno priserčuo in čisto mislije ohranil, (lil je učence, kteriga je Jezus ljubil, kteri je tudi per večerji na njegovih pcr>ih slonil. Kila je tudi zatorej preserčna iu očišcua Ijuhcziii. s ktero se je za Kristusa iu njegovo božjo ea*t preganjal, iu s kakorsno je iskal verne kot sioje otročiče navdihniti. Njegovo tljanje jc bilo zlasti tanikcj za cerkev
v \clik dobiček, kjer so razni krivoverei visoko slavo Kristusovo zatemniti hotli. Govoril je s besedo za čisto resnico Jezusovo; pisal je tudi tam v Efezu ua prošnje vernih in gnan od s. Duha že prot koncu perviga stoletja svoj evangeli, poln \isokiga duha, razne zmote zavcrniti, in božjo na-turo Kristusovo in postavo ljubezni svetlo razka-zati: pridjal je temu še svoj pervi apostolski list, ki je ravno tako zoper krive nauke namenjen , in zraven poln ginljiviga opominjevanja k ljubezni. Seje pisal drugi list neki pobožni ženi Elckti ("izvoljeni), jo v resnici in ljubezni poter-diti, in pred krivimi učeniki obvarovati; in tretji list do nekiga Gaja, obuditi ga k skazovanju bra-lovske ljubezni s postrežnostjo.
Kakor drugi aposteljni je mogel pa tudi s. Janez kolih terplenja in preganjanja piti, desiravno on po prerokovanji Gospodovim ni imel \ leni smerti storiti. Cerkev je namreč po smerti cesarja \erona nekaj časa nekakošin pokoj vživala. Cesar Vespazijan je le životni davk od kristjanov z ojstrostjo tirjal. Njegov sin Tit, cesar od I. 79 do Ni , je bil celo usmiljeniga scrca, tako de je dan zgubljen imenoval, ob kterim ni bil nikomur dobrote skazal: torej se tudi kristjanam ni bilo posebno pritoževati. Drugač je bil pa Titov brat Domieijan, cesar od 1. 81 do 96; neusmi-Ijcniga samooblasteiica seje skazoval, \eronu ena-ciga. njegova kervolakomnost je z letmi rastla, dokler ni bil s silo usmerten. Zatorej je tudi Jezusove vernike preganjati začel. Ko jc od s. Janeza slišal, kteri je z apostolsko gorečnostjo Kristusovo vero v izhodnih krajih razširjal, ga je dal v Him pripeljali. Tuktj je bil aposteljnu nar pred strup piti dan, kteri mu pa ni škodoval. Potem je bil zunej mesta pred Latinskimi vrat mi v posodo vrel iga olja verz en: pa ves zdrav je v njem ostal, ler ljudstvu nebeško resnico oznanoval.
Tedaj je bil v zadnje v samoto na otok Pat cm blizo Efeza izgnan, kjer bi bil z drugimi kersanskimi vjctuiki vred rudo kopali mogel. Tukej so bile aposteljnu čudne reči od stanu cerkve do konca s\rta razodete; kako dc bo namreč zmagala terdovratno Judovstvo, kako, desiravno preganjana, de bo zmagala tudi oslepljeno iu grozovito maliko-vavstvo; kakošne stiske de bodo iiiuisko cesarstvo zavoljo njegove zoperstave zadele, in kako hudo bo zopet proti koncu sveta; kako de bo sveta cerkev po preganjanji mir našla in na zemlji veličastno kraljevala: in kako de bo v poslednje v nebeško mesto s svojimi otroci vred vzeta, kjer sc bo večna slava llogu in Jagnjctu, to je Kristusu, glasila, in kjer bo Hog sam za svoje služabnike veliko plačilo. Vse to je apostelj v bukve skriv-niga razodetij a vernim v tolažbo spisal.
Tako posebno tolažilo je bilo pa takrat vernim celo potrebno, ker je preganjanje tudi grozovito bilo. Jezusova vera je takrat ne le po vsih staneh svoje spoznovavce štela; celo v cesarskim dvoru so bili udje svete cerkve, Flavi Klemen, Ve-spazijanov stric, in njegova žena D o m i t i 1 a, in več blagorodnih Rimljanov. Cesar Domieijan je pa tudi na vse strani divjal: FJavija Klemena je ukazal ob glavo djati, in Domitilo v samoto izgnati. Tudi je nekaj sorodovineov Jezusovih, kteri so bili z Gospodam po sestri njegove Matere v kervni zvezi, v Rim poklical, ker si jih jc kot svoje nasprotnike za cesarsko krono mislil; ko je pa njih vse od dela žuljeve roke v idil, jih jc spet izpustil, ker je vi-dil, de se pred njimi ni bati. Veliko drugih kri-stijanov kakor tudi cerkvenih pastirjev je v tem preganjanji za Kristusa častilo smert storilo, se le. ko je X e r v a cesar bil od I. 96 do 9S, je nehala tožba in grozovitost do vernikov. Takrat je tudi. s. Janez spet iz samote v Efežansko mesto nazaj prišel.
Starčik blizo sto let je bil že zdaj apostelj: vonder njegova apostolska gorečnost ni še ugasnila. Lepa pripoved je, kako de jc s. Janez mla-denča popred škofu nekiga mesta v oskerbljcnje izročeniga, potem pa med tolovaje zgubljeniga z varnostjo življenja iskat hitel, in ga naročji cerkve nazaj pripeljal. Iu zopet, kako dcjc on, od starosti slab se dajal iičeneam v zbirališč vernih voditi, in iz dna serca jim vedno le te besede govoril: „Ot ročici, ljubite se med seboj!- V zadnje je mirno in veselo smert storil krog I. 100 ko je bil Trajan cesar. Njegovo oko je \idilo cerkev že po vsim svetu razširjeno, in z njim je nehala apostolska doba.
(Dalje »ledi.)
Previdnost božja naša poinoe in tolažba.
i Dalje, t
rj ttoiji blagor nad dr ust ram sr. Jožefa.
Po Hožjim blagodaru majhne reči velike do-rastejo, brez njega pa velike reči v nič pridejo. Tega, ki visoko leta, Hog nc biagrujc, ampak sc le na nizke ozira, in kteri v perprostosti svojiga serca njegove časti išejo, njih povišuje. To prav očitno spričujc življenje prednice društva sv. Jožefa, ktera jc o strahoviti francozki puntarii prečudno ljubezen skazala.
V neki Hurgunški vasi na Franeozkim živi več kot 200 let družina, v pridnosti in bogaboječ-nosti združena, pri kteri sc vsa sreča domačiga življenja, ki jo vživa, od rodii do rodii zročuje in ohrani. Xje delo je kmetovanje: in brez de bi ravno
bogata bila, jo božji blagor zmožno stori, Iačnimu svoj kruh lomiti, in popotnike v svojo hišo sprejemati. V letu 1789 je ta hišica z oeetam J. štiri hčere in dva sina pod svojo mirno streho imela, kteri so bili vsi čast in veselje staršev. Nar starši bei Anka je posebno živiga duha in pravo pobožnost kazala. Ker je pa pervikrat v sv. obhajilu an-geljski kruh zavžila, je vsa v Bogu živela.
tas tistikrat gorečnosti vernih pač ni bil per-jatel: ker puntarija je kakor divja zver med čedo razgrajala, pastirji so bežali, ovce so se razkropile: z eno besedo, ko se je vsaka strast in norost neomejeno razpustila, je cerkev v hudi stiski zdi-hovala. — Tode Gospod, kteri je svojim učencam rekel: „Xe bom vas zapustil sirot" — in: Jez sim z vami vse dni do konca sveta", je to tudi tačas pokazal. Semtertje so marsiktere dobre duše ogenj nebeške ljubezni zvesto ohranile, in obilne darove v spravo neizrečeniga dolga darovale, ki ga je takrat razujzdana samopašnost delala. In med temi izvoljenimi je opomnjena Anka J. posebno slovela.
Od svete gorečnosti navdana mlada junakinja sklene, vsim nevarnostim vkljub nar drajši zaklad, katolško vero v svoji okolici ohraniti. Pravi duh, s kteriui jo je bil Bog obdaril, ji da v ta namen tudi prave pomocke najti. Kdor koli je blizo nje še za božjo čast gorel, ga je za svoje pobožne per-zadevanje perdobila. Kjer so le mogle, so sc zbirale njene družnicc k združeni molitvi, zdej na kterim skednji, zdej v samotnim gojzdu: tudi jim nekterih pobožnih mašnikov, kteri so jim z nevarnostjo svojiga življenja duhovno tolažbo delili, manjkalo ni. Per tim pa je Anka kakor čuječa stražnica od pričujočiga mašnika vse nevarnosti odverniti ve-dila. Enkrat zagleda osleduhe puntarske oblasti kraju njih zhirališa bližati se; z enim migljcjem oznani družbi bližnjo nevarnost: potim pa steče urno kot blisk tolovajem naproti, in jih z gmet-nim, otročjim čenčanjern tako dolgo perderžati ve, de je pastir s svojo majhno čedo njih zalazovanju ušel. —
Anka je bila tačas 16 let stara, deviško-cvetoča deklica: pa namesto snubačev poslušati, ki so se ji povsod ponujali, se Kristusu nevesto zaroči : nje nar ljubši misel iu želja je bila v ojstrim samostanskim redu edino Bogu služiti. V Maria-Einsiedl, kamor je bila na božjo pot šla, se pa drug, vender temu zlo enak sklep v nji obudi. Pobožni opat tamšniga samostana ji namreč pergovar-jati začne , koliko dobriga v človeškim družtvu storiti zamore, če kak red vstanovi, de bi bile njegove perve dolžnosti poduk ubozili otrok in oskerba bolnikov. Besede častitljiviga opata močno prevzamejo njeno od ljubezni goreče serce; raji bi bila dans kot jutri to začela in izpeljala. Pa kako to
napraviti? Kakšno zaupanje je v stanu i 6 let stara deklica obuditi? Kje so pomočki, ki sc k taki na-redbi potrebujejo? Anka je bila dosti modra, de je te in enake napotja sama sprevidila: pa si je bila tudi božjiga poklica tako zvesta. de so ji vse take skerbi prešle, in se vsili opover nič bala ni.
Domu pridši ve Anka svojiga očeta pregovoriti, de ji kupi pristavo nekiga odprav Ijeniga samostana, ki je ravno na prodaj bila. Komcj se to zgodi, se jih združi več mladih deklet pod han-dero kralja, kteriga kraljestvo ni tega sveta. — Nar pred se v to njene lastne sestre z njo zrdini-jo; knialo jih je še družili desetero devic za ta dobrodelni početek pcrdobljcnih. Ojster rasovnik, sa-pelj in obrazno pregrinjalo: to je bil dar. ki so ga iz rok svoje mlade prednice z veseljem sprejele.
Sklep, ki so ga te pobožne hčere storile, dovolj spričuje, de so razumele besedo: ..človek ne živi samo od kruha". Vender jc pa skerh za vsakdanji kruh vsakimu družtvu ena zmed pervih potreb. Kdo bo to zbirališč preživel, ker zmed udov nihče nič svojiga premoženja nima? ..Ljube moje sestre! reče torej prednica svojim druziiieani: nič nimamo, s čimur bi za navadne potrebe življenja preskerbljtne bile: pa Bog, ki ptice pod neham živi, bo tudi naš Bog, in delo naših rok nas bo ohranilo. Obdclujmo zemljo, ki je s hišo vred naša; mlade smo in terdne, in sv. evangeli pravi, de bodo tisti, ki si s talentam sebi izročenim dobro delati ne perzadevajo, pahnjeni v vnanje teme. Marsiktere duhovne družtva so ljudje dolzili, de le pobožne lenuhe rede in napravijo: varujmo se, de nam ne bodo kej taciga očitati mogli! Le pridno na delo, moje sestre! Kruli, ki sc v potu obličja perdela, je od Boga oblagodarjcn".
Ta kratki, prosti nagovor je per vsili serčnost in zaup obudil: z veseljem poterdijo iu zapersezejo obljubo, ktero jc prednica sklenila, iu gredo polne mini in tolažbe na svoje delo. Lbozili, zapušenih otrok, kteri so od sester srečo dobre izreje per-čakovali, bolnih in iiadložnih, ki so verdeve in pomoči potrebovali, se o tistih dneh puutarije in gnjusobe nikjer manjkalo ni. S čudovito delavnostjo so se neveste Kristusove skerbi za terpeče človeštvo lotile. Glas te nove naprave je torej kmal po vsi deželi sluti začel: radovednost, pa tudi nc-zaupnost, ja elo ncvošljiv ost se je obudila: peršli so gledat, kaj bi to bilo. ..Duhoven red!" so jeli vpiti pridgarji nove šege, ki so vse drugo terpeli in dopustili, le vere in zvestobe, le keršanskc ljubezni ne, ter so se bali, de bi se ravno to spet ne ponovilo , kar so za razvado s prelivanjem kervi odpravili. Pa kaj so liotli zoper dobro obravnani poduk revnih otrok, zoper verdevo nezmožnih bolnikov
imeti? Vpitje nasprotnikov je kmalo potihnilo: ker
*
jc vse. kar so vidili, tako nedolžno in pravično bilo, dr je še tiste, kteri so po vsi sili kej nevarniga zaslediti hotli. le v sramoto perpravilo. Med tem , ko nektere sestre jim sereno vdane ljube otro-čiče podurujejo, delajo druge na vertu ali pa na polji: ta zemljo razkopava, una sadike sadi: ena gnoj razstilja. druga kravo molze. In vse to se zgodi s tisto vesclnostjo in zadovoljnostjo, ktera le iz dobre vesti izvira.
Od dne do dne je nova naprava rastla: veliko mladih deklet je va-njo sprejetih hiti želelo. Nato sklene prednic.i. to dobrotno naredbo tudi po družili okrajnah dežele vpeljati: brez družili pomoč-kov, je samo s svojo neutrudljivo delavnostjo in terdnim zaupanjem v Boga več enačili sestcrskih družb, posebno na kmetih vstanovila: in povsod, kamor so le sestre peršle. seje blagor keršanskiga poduka in oskerbljenja revnih in bolnih kmal očitno pokazal. Zlati velik doklad pa je red perdohil. ko mu je pobožna gospa visokiga stanu lepo grajšino v Pikardii prepustila: to je storila z zaupanjem na dobrote, ktere bi njeni podiožniki iz truda in per-zadevanja tega reda dobivali: in ni so v tim motila. V prostornih slanicah in sobah zdej tam bolnike verdcvajo. revne otroke podučajo. zapušene sirote oskerbljujejo: tudi mlade dekleta in pcrlctne ženske sprejemajo, iu jim. kar se mure. po ceni hrano dajejo: in vsi, kteri k temu zbirališu miru perbeze, se srečne štejejo v tolažbah, ktere jim vera daje, in v vživanji dobrot lepe. vabljive na t ure.
Oeželsko vladarstvo. ki je po skoneani puntarii stare podporuje občne sreče spet spoznati in spoštovati se urilo, je prevdarjati jelo. kako bi s temi pobožnimi, delavnimi devicami nar bolje opravilo, in je v ta namen prednico nagovorilo, naj bi blagor svojiga per-zadevanja tudi v franeozke naseliša v Afriki poslala. Nič junaško-serčni prednici ni moglo perjet-niši biti. Ni dolgo terpelo, de se je ena družba sester na Burbonski otok prepeljala: z drugo častitljivo družbo pa seje prednica sama proti Senegalu odpravila. In glejte čudo! kar vladarstvo s svojo močjo iu oblastjo ni bilo storiti v stanu . so te device opravile . de se je namreč okrajna franeozke Guvane v redovno naseliše spreobernila. Kako pa seje to zgodilo, ni tukej mesto prepovedovati. Vse pa, kar je tukej povedano, obilno spričuje, de to, kar se s pohožuo-perprostim sercam v Božjim imenu in njemu v čast začne in dela. posebno srečo in blagodar ali zegen z nebes dobiva. (Dalje -ledi.)
Kdo je nar ver kriv škode« ki jo znanje »»(ari človeku ?
• Dalje.»
Opomniti in zav črniti bi hotel vse bravce ali
poslušavce pred vsim drugim na krepki sostavek, ki ga je neki resničin rodoljub v 7. 9. 10.11.12. 13. in 14. listu „kmet. in rokod. Novic" leta 1847 spisal z našlo vam: ^Pijančevanje — h u d a č I o-veška kuga-. Zlo zlo bi bilo želeti in skerbeti, de bi se njegove naslednje vošila spolnile — zmed kterih je pervo : de bi I j u d o m i 1 e gosposke preveliko število kerčem zatirale in nepoštene kerčmarje ojstro zalezovale. Žalostno. pa resnično je, de gosposka v ti reči po dosti krajih le malo stori: de tudi vse pertožbe do gosposke v ti reči, naj še tako pravične in spričanc bodo. velikokrat prav malo ali pa nič ne zdajo: de se ne redko po vednosti in dopušenju gosposke strašne nerodnosti in hudobije po kerčmah uganjajo ! — Mišica se brez dovoljenja prodajati in kupovati ne sme, de se po neprevidnosti kaka nesreča ne permeri. To jc že prav. Strup za človeka, strup, ki tebi iu dušo popači, se pa sme prodajati in kupovati in piti, kakor se hoče! Jc pa to prav? Neki mož je enkrat pravil, de je nalaš svojo ženo z žganjem umoril. Bila je namreč pijanka. ktere hi sc bil rad znebil, Gre tedej na nekaj dni z doma, in ji v hram lonec poln hudiga žganja postavi, in glej — resnično jo je bil spravil. Zgodilo se mu pa zato nič ni: ker z žganjar-skim strupam sebe in druge moriti je od gosposke dopušeno. Ali ni torej tudi dolžnost in potreba, de bi gosposka žganje povsod čisto prepovedala, če hoče biti keršanska gosposka, in za pravo srečo in blagor ljudstva v resnici skerbeti ? Gotovo bi bilo to v prid cele dežele, in le kakšni brezvestni žganjarji. kerčmarji in pijanci bi čez to godcmjali. Na Nemškim je nekdaj prepovedano bilo. po deželi terle saditi. iu je vender več svobode edinosti in bratinstva bilo, kakor zdaj: gotovo bi tudi v naših deželah prava svoboda se s tem v nič ne djala in ne zatirala, ampak še toliko obilniši pospeli dobila, ko !>i žganje, ki je še veliko škod-Ijivši. prepovedano bilo.
Ko se bodo po cesarski ustavi 4. Sušca t. I. deželni zbori napravili in sklicali, bi sc gotovo tudi v ti reči pomagati dalo. Ali bi ne bilo prav in v resnični prid in blagor dežele, ko bi se takrat tudi zastran pomanjšaiija štev ila kerčem. zastran njih vredov anja in občuvanja , in zastran prepovedi in odprave žganja posvetovali, in po dobrim spoznanju storjene sklepe vladarstvu v poterjenje predložili, de bi se nato potrebne ojstre postave dale in zv esto spolnov ale ? Večkrat že je bilo govorjeno in po časopisih omenjeno, de bi se loterija odpravila. ker je v očitno škodo, v množenje lenobe in revšine, in v nesrečo ljudstva. Prav, prav zlo bi bilo želeti, de bi se to zgodilo. Kaj pa srečo in blagor družin, dežele, kraljestv a bolj spodkopuje,
kot žganje ? Ali nima torej vladarstvo in gosposka še toliko bolj pravico in dolžnost, žganjarske kotle odpraviti in prepovedati? Žganje je zoper prid in blagor ljudstva, torej zoper božjo voljo, in božja volja tudi gosposki in vladarstvu čez vse veljati mora.
Večna čast in slava naši domovini, ako bi se to po deželi zaterlo! Ako je ajdovski Rincški cesar omamljivi opij in žganje predajati prepovedal, in je to gotovo dobro in modro naredil: zakaj bi neki tudi naša keršanska gosposka tega ne storila? Moko ali pa ktero drugo reč bi gosposka per ti priči prepovedala, ko bi le na pol toliko škodljiva ali strupena bila, kot žganje: — zakaj pa čisto nepotrebniga in strupeniga žganja prepovedati noče?
Pa pustimo gosposko, in ž ga n j a r j e primimo. Ko bi kdo lep kosec kruha, ki ga sam jesti noče, namesti ga lačnimii revežu dati, ki ga milo zanj prosi, v blato vergcl in pohodil, de bi ga še pes povohati ne hotel, bi bila to gotovo huji kot človeška hudobija. In kaj žganjarji druziga delajo, kot de sadje, žito in krompir pokončujejo, in iz njega pijačo napravljajo, ki ljudem telo in dušo popači? Ali more to biti volja Božja, njegove dari pokončevati, in tako strupeno pijačo iz njih delati? V svetovi zgodovini se bere, de so oh enim času z ubogimi Judi neznano gerdo delali, ker so jih dolžili, de so jim vodnjake ostrupili. To jc le na-toleovanje in krivo sojenje bilo ; nobena kriva sodba pa ni, če se reče, de žganjarji ljudem zavdajajo, ker jim pijačo napravljajo, ktera scer milo teče skoz gerlo, in dan na dan bolj biti vabi, zraven tega pa dušo iu telo spridi, in človeku tako pamet omoti in omami, de se v greh, v grob in v pekel v dere.
Ja gotovo ga nobeniga žganjarja ni, de bi njegova žganjarija že mnogih družin na duši in na telesu nesrečnih storila ne bila, in de bi enkrat oj-striga odgovora pred tistim dajati ne imel, kteri je tudi za vse tiste duše svojo drago kri prelil. Ko bi vsak žganjar že zdaj pred sodbo stopiti in spregledati mogel vse hudo, kar je že njegovo žganje naredilo, vse zanemarjeno delo, vse kletve, prepire, nesramne kvante in norčije, vso britkost in bolečino serca , neizrečeno zamudo v izreji otrok, število dni in let perkrajšaniga življenja, razpad toliko domačij, in toliko in toliko duš, ki so se zavolj tega že večno pogubile, ali pa za božjo besedo, za molitev, in za vse, kar je božjiga, bolj in bolj, ali že čisto odmerle — gorje, gorje! — marsikteri bi divji, kakor Judež, okrog sebe gledal, per ti priči žganjarski kotel raztolkel, in od groze in ob-upuosti kaj početi in kam djati se ne vedil! Terde, pa resnične besede! huda, pa pravična sodba! Vender pa tistim, kteri zdaj to svoje veliko pregrešc-
nje pred Bogam spoznajo, in to zapustiti in sc poboljšati perpravljeno seree imajo. milo. tolažljivo besedo povedati zamorem, ter jim rečem s sv. apo-stcljnam Petram: „Vem pač, bratje! de ste to iz nevednosti storiliu. In ker ste s svojo žganjarijo to iz nevednosti delali, zamorete ložej per Gospodu odpušenje zadobiti, če se le spreohernete. k čimur vas Gospod opominja. Le za resnico Boga vprašajte rekoč: Gospod! tukaj sim — tvoj hlapec: kaj mije storiti? In gotovo vam bo Gospod po vasi vesti odgovoril: „Ne delaj nikdar več zganja!- Že velika britkost in težava vsakterimu v sereu biti mora, če se je iz neprevidnosti ali zoper svojo voljo velike nesreče ali smerti kteriga človeka kriviga storil — kaj bi še le bilo, ko bi vedama in radovoljno še daljej ljudem za\ dajali!
Morebiti porečeš: ...Sej jez ne ukazujem ljudem nezmernim biti, tega so si sami krivi: po takim bi se še veliko druzih reči odpraviti moglo, ki jih v hudo obračajo. Nožar tudi ni kriv. če se z njegovim nožem kdo prehode-. Nato odgovorim: \ož je koristno orodje, in se za dobro rabo dela: žganje pa. kar svet stoji, še nikdar iioheiiimu človeku koristilo ni, pa veliko tavžent ljudi je že pokvarilo iu spridilo: ker, če se tudi zmerno pije, vender škoduje, kakor modri zdravniki spricujcjo. Kar pa nikomur ne hasne (ne nuca). prav mnogim pa škoduje, to delati nikdar in nikakor prav in dopušeno biti ne more. — Morebiti praviš: -Zga-nje je vonder le v prid, sej ga je za likanje treba in še za marsiktere druge reči-. Pa kar se žganja za likanje in druge reči potrebuje, se ga v enim samim kotlu za celo deželo dovolj napravi: na vsako vižo hi bilo pa boljši, de bi vse neolikano ostalo, iu ljudje nič več žganja ne pili. kakor pa de se lika, in žganje za likanje ljudstvo pari. -Pa se boš izgovarjal: „l'e jez ne žgem. ga bodo pa drugi zato žgali-. Nato rečem: Ko umerjes. boš sam na niertvaškim odru ležal, in sam s svojo lastno vestjo pred Sodnika pojdeš, in boš stal pred Gospodam nebes in zemlje , in boš za-se odgovor dajal, in ne za druge — če torej drugi žgo. kaj bo tebe to peklo? Sej ne boš ti zato odgovarjati imel. kar drugi s svojim žganjem liudiga napravijo! — Utegnil bi še reči: „Sim reven: žganjarija je moje rokodelstvo, s kterim sebi iu svojim otrokam potrebno življenje služim: drugači si pomagati ne morem-. Nato ti v odgovor dam: t*e iz ljubezni do Boga svoje grešno rokodelstvo opustiš, se terdno zanesti smeš in prepričan biti zamoreš. de bo Bog po svoji vsemogočnosti za-te in za tvoje otroke skerbel. On, ki legati in goljfati ne more. je to obljubil, in svojo obljubo vselej zvesto dopolnil: on je dosti bogat, de tudi tebe zapustil ne bo. Nasproti pa, če zmiram naprej strup napravijaš *vo-
jimu bližnjimu, dobro premisli, de to tebi in tvojim otrokam njegoviga blagoslova doneslo ne bo; božja pravica te bo dosegla! „In kaj človeku pomaga, ako celi svet perdobi, svojo dušo pa pogubi!- In kaj škoduje človeku, ako celi svet zgubi, svojo dušo pa pogubljenja otme! Lepši daritve Bogii in človeštvu darovati ne moreš, kakor če greš, in ko moliš: ..zgodi se tvoja volja!" kotel odpraviš, in žganje, kar ga še imaš, v pitni dar pred Gospodam izliješ. Premisli to dobro, in prevdari zdaj, dokler je čas. kaj ti bo enkrat o smertni uri v sercu veselje in tolažbo, ali pa britkost in težavo delalo! In tudi za domovino bi to lepo, blago delo bilo. Glej! po več krajih vojsko imamo: pa več kakor vojska žganje po deželi in med ljudstvam liudiga stori. Pokaži tedaj blagoserčnost in ljubezen do s\i»jc domovine, spravi od sebe kotel in grešni do-hieek, in ne delaj nikdar več žganja! Če pa per tim terdovratno ostaneš, naturno poželjenje in vojsko zoper duha podpihuješ, ljudem vest slepiš in mešaš, greh in hudobijo podpiraš, in hudiču duše v pogubljenje spravljati pomagaš. — Kteri žganjar bo to prav premislil, in spoznal, de je doslej v ti reei se molil in greh delal, in sereno in stanovitno to svoje delo opusti, ta je mož, de kaj velja, vse rasli, vsiga spoštovanja vreden: ker s tem pokaže, de za sprejemo resnice zdravo pamet in dobro serce ima, de v zmoti in pregrehi, ki jo enkrat spozna, oslali noče. de mu je njegovo izveličanjc in blagor bližnjiga čez vse, in de se zatorej taeiga dobička, ki nikomur v prid ne služi, raji znebi. Sej tudi pobožniga, spokorniga Calieja holj spoštujemo, kakor pa ošabne farizeje, kteri so sc sami pravične delali.	(Konec sledi )
Šolska poskusnja na Bistrici v Bohinj!.
Na svetiga Jakoba dan (25. Maloserpana) je bila na Bistrici v Bohinji navadna šolska poskuš-nja. Bilo jc ne davno po dobrim prijatlu od naše šole (v Srednji vasi) nekej v hvalo pisano: ali to pa sam rad odkritoserčno obstanem, de tako lepo v red djana, obravnana in oskerbljena, kakor Bistriška zdej, naša šola pač ni, in zavolj marsi-kterili okoljšin biti ne more. Na Bistrici je o ti per-ložnosti pri I6<> otrok , kteri so seer v tri šole razločeni, skupej bilo. Spet so se prav dobro obnesli. in se v vsih rečeh, kterih je na kmetih učiti se potrebno in koristno: v keršanskim nauku in zgodbah sv. pisma, v branji, v rajtanji, in v slovenskim pravo- in lepopisji prav dobro podučene in izurjene pokazali. Po dokončanim spraševanji so zmed nar pridniših nekteri z bukvicami. za skerb v sadjoreji pa. kakor lani, v dnarjih obdarovani, drugi pa pohvaljeni bili.
H koncu šolske poskušnje so pa gosp. kaplan Janez Brencc, začetnik in sedanji neutruden duhovni učitelj in vodja te šole, šolski mladosti, in pričujočim gospodam, staršem in drugim poslušav-cam še novo, posebno ginljivo in obudljivo veselje naredili — kar bo gotovo zlasti pridne učenike in vse prijatle mladosti zvediti veselilo.
Majhna (le 10 let stara) belo oblečena deklica pride z lepim, iz cvetečih rož narejenim ven-caui (kranceljnam), se po keršanskim pozdravilu: »Hvaljen bodi Jezus Kristus !" pričujočim gospodam ponižno perklone, in, ko v levi roki venec derži, z desno pa pokazuje, tako govori:
„Ti vene i k moj prelepi! Kak tvoje rožce zale so , Iii duh prijel i n dajo — Ti vencik moj prelepi!*4
..Le poglejte, iz kako lepih rožic je narejen: so bele, rumene, rudeče, višnjeve, in še vse dru-gači pisane — de bi ga le gledala. Kolikorkrat ktere rožce vidimo, se pa tudi spomnimo, kaj nas uče. Bele rožce nas opomnijo čistosti, nedolžnosti, de se moramo vsiga greha čisto obvarovati; vert-liica (gartroža) pomeni sramežljivost, de se vsiga, kar bi gerdo ali progrešno bilo, bojimo in ustrašimo: vijolica nas uči, de bodimo ponižni, ker taki so Bogu in ljudem nar bolj prijetni, nageljček pomeni. de naj bomo z vsim zadovoljni, kar nam Bog da: rumena solnčnica, ktera se zmiram proti solncu obrača, pa nas uči, de moramo povsod v Boga misliti, in le v Bogu praviga veselja in prave sreče iskati. Kako mogočen, moder, dobrotljiv je pač ljubi Bog, ki je rožce tako lepe, in nam v veselje stvaril! Kako bi mogel On nas pozabiti, ki še rožce na polji tako lepo oblači !u
.Preljubi Bog tudi nas ni pozabil — to nam posebno današnji za šolske otroke veseli dan spri-čuje. Kakor smo mi za rožce skerbeli, jih pleli in jim perlivali: tako je dobri Bog nam skerbne učenike dal, kteri so čez leto naše serca nevbogljivo-sti, svojoglavnosti in vsiga liudiga trebili, z lepimi nauki perlivali, in skerbeli, de dobri, sramežljivi, pokorni, hvaležni otročiči izrastemo".
„Prelep je kranceljček — pa še lepši je priden , nedolžin otrok: ker venčik zvene in usahne — dober otrok, pravičin človek pa bo, kakor nas Jezus uči, po smerti v neizrečeno lepši vert, v nebeški raj presajen, kjer večno lep ostane. Kako zvesto zatorej ljube starše in učenike poslušati in vbogati moramo, ki nas liudiga obvarovati, srečne storiti, in k Bogu perpeljati išejo! Kako gerdo, nehvaležno in hudobno bi bilo, ko bi jih ne vbogali, in jim za toliko skerb le žalost delali!"
.Častiti gospodje! skerbni učeniki, pridni dušni vertnarji! prosimo Vas, odpustite nam, če se Vam
nismo po volji obnašali, ali če Vas vselej pravvbo-gali nismo. Le še za naprej, lepo Vas prosimo, za nas skerb imejte; saj Vaše perzadevanje gotovo brez prida ostalo ne bo. Bog Vam bo pomagal, in per Bogu bote zato nar lepši plačilo prejeli". ^Dobrot vam poverniti,
To nam mogoče ni; Boga za Vas prositi Ono svoje žive dni".
.^Preljubi starši! slišali in prepričali ste se, koliko smo se naučili, sami vidite, kako srečni smo; lepo vas zahvalimo, de ste nas radi v šolo pošiljali, in lepo Vas prosimo, de nas še za naprej pridno pošiljate. Povem Vam , de če bote Vi za nas prav skerbeli, bo toliko bolj dobri Bog za Vas skcrbel".
,,Otročiči! bratci, sestrice! zahvalimo Boga, ki nam je tako dobre starše in skerbne učenike dal, molimo zanje, in terdno sklenimo, za naprej še raji jih vbogati in še pridniši biti".
.,Lepo so cvetlice povezane in v venčik spletene: tudi mi smo posebno dans tukej lepo in veselo združeni. Kakor bom pa zdej ta venčik raz-derla, tako bodo tudi naše mlade leta minule, tako se hotno vsi enkrat ločili; le skerbimo, de bomo pametno, modro in po Jezusovim nauku, kakor se v cerkvi iu v šoli učimo, prav živeli, de enkrat v nebesih spet vsi vkup pridemo".
(Zdej venec razveže, in cvetlične šopke ali pušeljčke, iz kterih jc bil narejen, na okrožnik v to pernešen položi, in reče:)
..Ne bote zamerili, častiti gospodje! če Vam v spomin današnjiga, za nas otročiče veseliga dneva jez majhna uboga deklica iz razvezaniga venčka pušeljčke podelim".
(Zdej po stanu in po versti nar pred vsim gospodam pušeljčke podeli -— kar jih še ostane, jih nekterim vcljavnišim možem in materam razda, in skor vsakterimu v zahvalo ali perporočenje po primeri med tem še kaj posebno opomni: s poslednjim šopkam, ki ga sebi perderži, pa pride nazaj, in reče:)
„Xaj Vam za Vaše perzadevanje. za Vašo
dobroto, in za veselje, ki ste nam ga storili, an-
geljčki še lepši venčke v nebesih spletli !*
rSim v šolo hodila , Se učila terdo — Kar znam, bi ne dala Za svitlo zlato".
Ko je deklica, kakor bi si od taciga otroka nihče ne mislil, ginljivo, serčno in neprestrašeno vse to dopovedala in opravila, in, kakor začela, se s keršanskim pozdravilam: „Hvaljen bodi Jezus Kristus!" tudi poslovila: pa en šolar to poslednjo pesmico (zmed pesim ranjciga g. Staniča) z vižo poprime, in s pomočjo družili sledeče odstavke odpoje:
rEnac'ga veselja En drug ne pozna.
Ki v šolo ni hodil. Ki brati ne zna.
Ou iše za dnarje Veselja za se ;
Si zdravje poškodje. Si spati serce.
Sim v šolo hodila . Se učila terdo;
Kar znam. bi ne dala Za svillo zlato.
Kaj tekne lepota. Denarji, blago —
Ce v sercu in glavi Pa prazno bi b"lo !
C šolo sim hodil , Učil se terdo ;
Kar znam. bi ne dal ne Za svitlo zlato^.
Zastonj bi si prizadeval, veselje popisati, ktero je per tim otrok in staršev in družili poslušaš cov scrca vidno navdalo, in jih do solz ginilo. Le en glas je bil od otrok in od družili slišati: Tako lepo pa še nikoli ni bilo! Gotovo je pa tudi. de per otrocih in starših, kteri le čisto spačeniga scrca nimajo, to brez prida ostalo ne bo, iz ostati ne more. O de bi pač učeniki, zlasti v začetnih šolah, ne le na kmetih, ampak tudi v mestu, ne le um in spomin, ampak posebno serce za vse dobro bolj obdelovali — koliko boljši bi bilo za mladost!
Prav zlo nas je tudi veselilo, de so nas o ti perložnosti trije gospodje, ki so zunej Bohinja, obiskali: naš častitljivi gospod teliant iz Gorij, in pa dva mlada duhovna, pridni mladini sercna prijatla, kteri so sc od tega, kar pišem, sami z veseljem prepričali. Na svetu gotovo lepšiga ni, kakor bra-tovska edinost in resnična ljubezen, po kteri si perzadevajmo, se v trudopolni, težavni voditvi mladosti eden druziga podpirati, eden od druziga učiti se, eden druziinu radi pošteno, nedolžno veselje narediti. Ta edinost iu ljubezen bo vse težave iu opovere premagala, in v osrečenji nam izročenih tudi nas osrečila. Zato po pesmici slavniga rodoljuba rečem:
Ljubezen bo večno ostala . Ostali prijalli t ud mi!
Bogii bodi čast ino hvala.
Ki loči iu združi ljudia.	P
Kdor globoko misli, terdno veruješ kdor poverim misli, nie ne veruje.
Vsim svetu je znano , de ni bolj izurjenih, in globokejši mislečih ljudi, kot so Angleži: in ravno zmed tih izurjenih mož naj bolj izurjeni se dandanašnji v zveličavno naročje katolške cerkve sila obilno povračujejo. Zakaj? Za to. ker zgodovino na tanko bero. in ojstro pretresujejo: potem jih
lin iin:. paniri in razodenje, ile je le v katolški errkvi resnica. Novi nejevcrci naših krajev pa bero le zgodovin« prevzetne poiilepnosti svojiga zmolcniga serca, in kak enostranski dnevnik, k vrrimn šr kake spise in skvcrnine (pamfletc) preklicanih pisačev. kijih veči del svet pozna, de so vero in Koga zguhili. Iz lake soderge si napravijo gnjil zaklad v sercuin v glavi, rekoč: to je d u h časa. In laki duh rasa potlej reseta sv. vero, Boga iu sv. pismo: božje in človeške pravice prrkucuje. -Naj terdniši dokaz, kje de je resnica, imamo v trm. krr iz družili vrr v katolsko cerkev le taki ljudjr stopijo, ki so sploh pošteni. a ii resnice iše-jo: i/ kahdskr cerkve pa se Jr laka dcrlial drugam der\i. ki jr ze kakor malo\redua znana. Od hogo-skrunniga Lutra, do pozeljiviga frrnskiga in kerč-marskiga Boiigcta se je še večidel per vsakim odpadnim od matere katolške cerkve pokazalo, ile ga je strast ali pa ze storjena pregreha iz nje peljala. iu krivoverslvu ali pa celo nejeverstvu v žrelo \ergla. Bolne in obupane serca zavoljo storjenih prrgrch. in iz trga zavoljo ognjene vesti, ki jih grize in peče, lake serca rade od prave vere odstopijo. ako so preveč prevzetne. zdravila katolške cerkve prositi, ali pa prezanikarne. se sramotni strasti odpovedati in grehu slovo dati. brez česar zdravila ni. To vedi enkrat za vselej: Ne boš —* in ne bos ga najdel pokoja, ako si zašel, kakor le. če se na pravo potverneš, in popravljaš zmote. Ako ga drugod išeš, si podoben tislimu kratkoum-nimu. ki je rekel v svoji termi: „Vem, de je v dolini ovca . pa je grem na hrib iskat".	J.
llsizfflcil po kersaiiskim svetu.
31 i I o s e r č n c sestre, ktere vse svoje življenje drlam krršanske ljubezni darujejo, so v poprejšnjih Francozkih vojskah s prečuduo vdanostjo in skerbljivostjo bolnim in ranjenim vojakani stregle, dr je samiga Napoleona gnalo njih koristnost očitno spoznati iu za njih hasnovito službo se jim zahvaliti. Zdajnja vojska na Ogerskim jc čez to lepo deželo strašno veliko nesrečo pernesla in celo cesarstvo v nevarnost razpada in pogube perpravila. Ilcr\aski ban Jclačič jc pervi spoznal samopridne in krivične naklepe 3ladžarov in sc jim s svojimi viteškimi trumami serčno nasproti postavil. Vsak pravi domoljub njega za rešitelja cesarstva spozna. Na tavžciitc jih je z njim za pravico in red šlo v kervavi hoj. Veliko teli vojšakov, ki so svojo kri ua horiši za nar veči dari človeštva prelivali, leži zdaj bolnih iu ranjenih v bolnicah, brez tiste to-la/.ljivc in polajsljivc pomoči, ktero njih žalostin slan potrebuje. Te okolišnc so cesarici-materi Ka-rolini sle globoko k sereu. Zmirej pcrpravljcna pomagali kjrrkoli jr potrrha velika, je sklenila na svoje stroške nekej inilosrrrnih sester na Ogrrsko poslati, dr bi po volji bana Jelacica bolne in ra-
njene vojake njegove armade oskerbovale. V ta namen se je 24. dan p. m. šest sester iz Tirolskiga na pot podalo: ena bo iz Gorice sc perdružila blagi šesterki in sošle se bodo v Zagrebu, kjer se jih ho tudi nekej z njimi sklenilo, tako de bo vsiga skupej deset miloserčnih nun z enim strežejem in z enim duhovnim očetam, kteri bo kakor špiritual te zveste služabnice Kristusove vižal. Ravno vč°-rej je ta duhovni Gospod. Anton Sesik, iz Go-riee. šel skoz Ljubljano v Zagreb. Bog naj izlije svoj hlagodar na njih sveto delo in na visoko gospo . ki jih je poslala!
Iz Ogerskiga to veselo novico zamoremo povedati. de jc 2(>. dan p. m. puntarska armada, ki je bila ondi 40.000 mož močna, mesto Kečkemct zapustila in se bolj prot jugu ohernila, tako de bi znalo okoli Segedina k veliki bil vi priti. 31esto Kečkemct so cesarski konjiki posedli. Ko se je Av-slrianska armada mestu bližala, ji je šlo prebivav-cov na tavžciitc naprot. kteri so veseli svojim rešiteljem pernesli jedi na kupe. de bi jih poživili v zahvalo, ker so jih puntarske tlačije oteli. 27. dan ravno tistiga mesca je bilo pa veliko staniše generala llavnaiia v Kečkeniet prestavljeno. — Rusov-ski veliki vodja Paskievič je tudi svojo armado čez Tiso peljal, in jo v sredo med dve puntarski armadi postavil.
V	Rimu se bo počasi spet vse v zaželjeni red povernilo. Veliko mesto in vse dežele so spet Papežu podvcrženc; vse kar vladarstvo zadene, se v imenu sv. Očeta opravlja: vse znaminja puntarske vladije. postavim rudeče bandera itd. so odpravljene. 15. dan 31aloscrpana so v Rimu praznično obhajali povernitev pod Papeževo oblast. Zdej še manjka, de se Papež spet v svoje ljubljeno mesto Rim iz Gaetc nazaj podajo.
Puhla slava ..nemških katolikov'* ali Rongeancov.
Pavli, kije bil popred katolšk duhoven, potlej pa k nemškim nejev ernikam potegnil, se je zmešal , in je mogel v norišnico djan biti. Ga je huda vest tako natvezala, k nji i ? Njegov tovarš llirš-berger se živi. On je namreč svojo zmoto preklical. in se zdaj v Holmovški duhovšnici za svoje pregrehe pokori. JSol se je zgubil (ist verschol-len). Ronge, ki seje bil z rudečimi prekucuhi (republikanci) spečal, je pobegnil. To je lagoj in slava ..nove nemške vere!"
Darila za papeža Pija IX..
Od poprej . .1731 gld. 15 \ kr.
(.'ospml Janez Zupin. fajmošter v Sent-
Kupertu........5	.,	—
Jožef Novak, fajmošt. v Kolovratu	♦»„!() v
—	Janez lllebš. kaplan v Ternovim	1	n	— „
—	Franc Sponi, r „	t	—
—	Anton Mejae. zvodnik n	—	r	ao r Kii duhoven v Idrijski dehant ii . .	'2	„	30
Skupej . . . i7."»o«rld. 1.. kr.
Popravek.
V	listu . na pervi strani, v tretji versti od zdolej . v pesmi namest ..Sidnigrad nam prilika" beri: „Snliii«rrad nem u p prilika**.
\atiskar Jože/' lilaznik v Ljubljani.