<3%Haja trikratna iedsH: v iorek, četrtek,, soboto.
•uei threetimes auezk-
Tttes do.ij,T]tiLr5cl<t v
5cdurdatj.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE PRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO.
j ŠTEV. (No.) 28
CHICAGO, ILL., TOREK, 6. MARCA — TUESDAY, MARCH, 6. 1923.
LETO (VOL.} IX.
SENATOR BOURKE
COGKRAN.
"Srebrno-usti" govornik Ame-Irike je umrl. To je bil senator Bourke Cockran, ki je umrl v četrtek I. marca. Sredi navdušenega govora v senatu v sredo večer ua je zadela kap. Ravno dan preje ie obhajal svoj 69. rojstni dan.
Senator Cock ran je bil ena izmed najmarkantnejših- osebnosti v naši državni politiki. Bil je odločen demokrat vsa leta in so se ga povsodi bali. kajti s svojim ^možatim in odločnim nastopom, ki ie vsakemu imponiral, pred vsem pa s svojimi duhovitimi govori ie svoje poslušalce kar o-čaral. V politiki je deloval dol-Jga leta. Od leta 1886. dalje je bil skoraj vedno ali kongresnik, ali senator, ali v kaki drugi politični službi.
Vse njegovo politično delovanje je bilp pa skoziinskozi tako pošteno, da mu največji njegovi nasprotniki nikdar niso mogli očitati najmanjše stvari.
Demokratska stranka je izgubila z njim mogočen steber, ki je krepko držal strankino zasta-fvo pred ljudstvom zlasti v New lYorku.
Senator Cočkran je bil Irec po sadu in strogo katoliški mož. asti zadnja desetletja je bil ož velike in globoke pobožno-ti in vernosti. Bil je član tretje-reda sv. Frančiška. Pri tret-e*ednišk*em mednarodnem kon-resu v C hicago 1. 1921. je bil lavni govornik. Nastopil je z besedami: "Tudi jaz sem pono-en. da nosim na sebi pas tret-ega reda sv. Frančiška." Pri tej riliki je posebno povdarjal so-ijalno važnost vsakdanjega ob-skovanja sv. Rešnjega Telesa. Ko hi imel moč," je rekel, "bi az postavil pred vhod v vsako ovarno kapelico s Presv. Zakra-entom in hi vabil pred vsem elodajaLce, kakor tudi delavce, a bi stopili za trenutek..pred-
0	gredo na delo tu sem pred ta-)ernakelj in bi se tu naučili na-ika, katerega ta Gospod daje.
u nai bi gospod, delodajalec, apitalist čul iz tega taberna-flja klic: "Ljubi svojega bliž-iega kakor samega sebe! Lju-
1	svojega delavca, kakor ljubiš be! Tvoj brat je!" Kako vse rtigače bi potem postopal v to-arni s svojimi podložnimi ce-vci! Kako bi bil do njih pravi-en in ne bi sebično kopal do-ičke samo za se, temveč bi po-ical v svoj offic delavca in mu jal: "brat moj, toliko sva za-
'užila danes. Toliko je mojega, bko pa tvojega!" Nasprotno pa delavstvo občutilo ta kra-nauk o vestnosti in natanč-°sti v svoji službi. In na ta na-bi se vse delavsko vprašanje nes rešilo samo po sebi, brez h delavskih konferenc, brez vlivanja krvi, brez štrajkov. z postav in brez vseh zmeš-v."
o vsakdanje obiskovanje sv. snjega Telesa ie on zadnja le-jako vestno izvrševal. Vsaki n je bil najmanj pri eni sv. si. Ko je pred nekimi mese-pri taki priliki klečal v revni kvi v Washingtonu blizu ho-kjer je stanoval, prišel ie oltar duhovnik, brez strež-a. Takoj pa se vzdigne v ne-klopi impozantna oseba častnega moža, ki gre pred oltar J streže pri sv. maši. In to je 1 senator Cockran. Pa, takih le mož, kakor je bil
FRANCOZI ZASEDLI NA-DALJNA TRI MESTA.
Mesta Da-mstadt, Mannheim in Karlsruhe zasedena po Francozih. — Poincare hoče, da Nemčičja kapitulira. — Francozi bodo importirali italijanske delavce v Rur.
Pariz. 5. mar:a. — Francoske čete so včerni vkorakalč v na-dalini nemški teritorij, ter zasedle ob reki Reni nao al inn tri mesta Darmstadt, Mannheim in Karlsruhe. Mesto Karlsruhe ie ^lavno mesto Badenske in važno železniško križišče. Z zasedbo teh treh mest so Francozi prišli v posest železniške proge, ki veže' Holandsko s Švico, to je nroga. ki teče iz Bazelna v Amsterdam skozi nemški teritorij. Eksnertna komisiia trdi, da okupacija te proge ie bistveno potrebna za F**ancr»ze v Ruru, ker po tei progi bodo Francozi lahko ;zvažali nremo? in rudo iz Ru-1. ne da bi jim bilo treba voziti skozi anpdeško okupacijsko -ono. ker zadnje čase riamiguje Lonronskp vla^a. dn najbrže ne ^o mogla dovoliti prevoza skozi ->ieno zono, ker to bi dalo Nem-xiii novod, da bi smatrala, da \ngliia sodeluje s Francozi pri
vazi i i v nemški teritorij. Francozi znabiti zasedejo še Frankfort. London, 3. marca. — Kako*-'e slišati iz francoskih političnih krogov, bodo Francoske če-« naibrže- zasedle še mesto ^ankfort iz vzroka, da bodo Francozi lahko kontrolirali vse xelezniške terminale, ki drže v nirsko industriialno dolino. S lera bo Rur praktično izoliran :n nemški pasivni odpor parali-{ziran.
Nemci razočarani.
Manheim. 5. marca. — Predsi-noČnjem so ukorakale prve francoske čete v mesto. Najprvo so dospele vojaške patrulje na o-klopnih avtomobilih it\ v kratkem zatem, ie vkorakalo dve stotniie voiakov, ki so zasedli "elezniške in brzojavne urade. S civilisti niso imeli vojaki no-enih težkoč. Le trije uradniki v nekem brzoiavnem uradu so ili aretirani, ker niso hoteli iz-•ršiti francoskega povelja. Nemko prebivalstvo ni bilo prav nič Opravljeno za nepovabljene go-te in v vseh krogih vlada veliko azočaranje, da so Francozi kar nko tiho zasedli mesto. Poincare pravi, Nemčijo treba spraviti na kolena. Pariz, 5. marca. — Poincare "e dejal zadnjo soboto, da je za-stoni misliti, da bo Francija popustila. "Francija sedaj vidi, da ;e sama, in ker je sama, mora tudi sama skrbeti, aa ji bo Nem-čiia izpolnila, kar ji ie obljubila, Nemčija mora izvršiti kar je ob-''ubila. zato bomo gledali mi!" Francija bo importirala italijanske delavce. London. marca. — Francoska vlada se je baje že dogovorila z italijanskim zunaniim ministrom, da se bo dovolilo tisočem italijanskih delavcev, da .e naselijo v Rur, kjer jih bo ekspertna komisija zaposlila v rudnikih in raznih industrijah.
senator Cockran nam zelo zelo manika med nami katoličani.! Mož tolikega prepričanja, tolike energije, tolikih zmožnosti, pa tudi tako čistega in krepkega značaja.
Senator Cockran naj pa v miru počiva!
KRATKE AMERIŠKE YESTI.
—s- Več senatorjev in kongres -nikov Zedinjenih držav je spre-ielo povabilo od sovjetske Rusije, da se udeleže poseta v Rusijo prihodnje poletje. Vse vozne stroške in drugo bo plačala Rusija. Namen tega povabila ie. da se zunanji svet malo pouči, zlasti razne državnike, kakšne so razmere v današnji Rusiji, ke" slednja bo apelirala v kratkem na vse države, da se Sovjetsko vlado prizna kot merodajno v
—	V senatu so na dnevnem redu vroče debate glede predsednikovega apela, da se naj podeli kabinetu polno moč za sodelovanje pri upostavitvi svetov
nega tribunala.
—	Dosedanji ameriški poslanik na Japonskem Charles Be-echer Warren, ki se je pred kratkim vrnil v Washington, je podal predsedniku Hardingu re-signa'cijo. Warren namerava oditi v pokoj.
—	Kukluxklani v državi Missouri so pričeli nastopati proti črncem. Javnost se boji, da zna nastati plemenska vojska, ako Klani ne prenehajo s svojimi strašili proti črncem. Nad 2500 črncev ie bilo baje že prisiljenih zapustiti državo. Dnevna obvestila, da morajo črnci zapuščati tla države prihajajo s podpisi "K.K.K." Med črnci vlada baje velikansko razburjenje:
—	V Hamondu, Ind. ie pred-včerajšnim umrl tamkajšni pro-minentni advokat Mevers. do zadnjeera skoraj presbiterijanske vere. Na smrtni postelji pa je spoznal, da ie nieeova vera nn-oačna in je prestopil v katoliško cerkev, da ie umrl kot katoličan. Evo ga učenjaka, ki ie spoznal v kateri veri se da zveličati človeško dušo!
—	Država Wisconsin '"e sklenila zgraditi novo sirotišnico, ki ^o stala 10 milijonov dolarjev.
—	V Detroit. Mich, so tihotapci rabili navadne šolarje za tihotapljenje žganja iz Kanade v ameriški teritorii. Ameriški detektivi so aretirali dva no T > let stara dečka, ki sta se bavila s tem prepovedanim rokodelstvom.
—	V okolici St. Joseph, Mo. ie te dni divial velikanski tornado, ki ie povzročil velikansko materijalno škodo na poslopjih. Več oseb ie bilo smrtno nevarno ponesrečenih, ko je tornado ra^.--*iral domove in druga poslop-:a po okolici.
—	V Atlanta, Ga. je bil pred-včerajšnim aretiran Ed. Young Clarke, bivši "wizard" — čarovnik Kukluksklanov, radi nemo-ralnosti, ki je v zvezi z transfe-riranjem neke ženske iz Housto-na, Tex. v New Orleans. Čez par ur po aretaciji ie bil izpuščen pod varstvom $1000.00.
—	V New Yorku je te dni u-mrl znani sovražnik kave Dr. William Leszynsky neurologist, ki je pred par leti pričel širiti teorijo, da je kava škodljiva in oomnožuje človeško nervoznost.
—	V Logansport, Ind. so se utopili triie šolarii, dve deklice in en deček. Drsali so se po ledu. na reki Eel, ki se je naenkrat udri in vsi triie so izginili nod led. Ker ni bilo nobeneea odraščenega človeka blizu so vsi trije utonili v vodi.
—	V Des Moines, Ia. bo o. marca obešen morilec Earl L. Throst, ker je -umoril učiteljico publične šole v Allamakee coun-tvu. Vsi apeli za pomiloščenje ne pomagajo nič.
SPOPAD MED TURKI IN FRANCOZI V ALLEPI.
Carigrad, 5. marca. — Glasom poročil iz Alexandrette je izbruhnil v Allepi liudski puč in prišlo je do ostrih spopadov med francoskim voiaštvom, in civi-'isti. Francoski vojaki drže o-1cupirano ozemlje že precej časa n so baje nastopili precej ostro, kar pa seveda domačinom ni po '•olji in prišlo je do spopada.
Na francoski strani je padlo pet vojakov. Koliko jih je padjo na strani upornikov se še ni dognalo. Izgube morajo biti občutne, ker Francozi so rabili strojne puške in ročne granate.
-o-
TURŠKI DRŽAVNIKI GOVORE. DA SO ZAVEZNIKI IZMET * OSLEPA-RILI.
Angora, 5. marca. — Nacionalna zbornica v Angori izraža neko nezaupanje do Izmet Paša n ga dolže, da se je pustil na Lozanski konferenci oslepariti od zaveznikov.
Glavna ovira na poti do sprane so še vedno zahteve Angli-ki ogrožajo gospodarski obstoj Turčije. Ta teden bodo v zbornici še yedno o mirovni predlogi, ki baie ne '^o mnogo spremenjena, od originalne predloge, kakor to poročajo Časnikarski poročevalci iz Ansrore.
Nepristranski opazovalci trdi-"o. da Turki ne bodo nikdar sore-gospodarskih klavzul-, ki iih :;m usiljuje Anglija. Raouf Rev
Kemal Paša, ki imata v današ--»iih dneh velik vpliv in skoro odločilno besedo v Turčiii, se zavzemata za voino. Do k^ker^n ^■uiltata bo prišlo vprašan ie Mižnieg-a vzhoda, bo v kratkem okazala bodočnost.
FRANCIJA OTAČUJE SVOJO ARMADO.
Pariz, 5. marca. — Francoska vlada je mobilizirala 100 tisoč Vncev, katere bo držala pripravljene za vsak slučai, ako bi poizkusili Nemci, na kak oboroženi odpor.
-o-
NOVI ZNAKI REVOLTE NA PORTUGALSKEM.
London, 5. marca. — Iz pol-iradnih krogov se poroča, da je 'ulo zadnje dni aretiranih več ar-madnih častnikov* v portugalski ^rmadi, ki so snovali in pripravili teren za novo revolto na Dortugalskem.
Vojaštvo je postalo zelo uporno in bati se je resnega puča vsak trenutek, tako pravi porodilo iz Lizbone.
Slika volilnega boja v Jugoslaviji.
Naša stara domovina plove pobegnil pred sovraštvom in-pravkar skozi viharno valovito gnjevom razkačenega slov. na-volilno borbo, ki bo dne 18. mar- roda iz deželnega dvorca v tuji-ca pokazala, ali bo v Jugoslaviji no, tresoč se pred mislijo, da ga
zmagal zdrav razum, ali pa fanatično zasnovan centralizem, katerega namen je posrbiti Hrvatsko in Slovenijo. Najhujše je to dejstvo, da se nahajajo na
ne bi spoznali ter mu beg preprečili. — Brez slovesa v največji tajnosti je kranjski samodržec moral ostaviti deželo. — Sedaj je prišel nazaj, se udinjal
krmilu vlade sami srbski radi-l Beogradu in niti sam minister kali, ki so, bili vedno najprvo Sr- Pucelj ne minister Groga Žerjav,
bi, potem še le Jugoslovani in kot taki delujejo le za Veliko Srbijo, a za svoja severna brata Hrvata in Slovenca, ki prvega svojega južnega brata daleč prekašata v kulturnem in drugih o-zirih, hočejo zasužnjiti — posrbiti, sploh Srbi njima hočejo vzeti vse, kar sta si v tisoč letih pridobila v krvavih bojih s tujci za svoj obstoj.
ne bi mogla živahneje pozvati SLS. na boj, kakor on (Šušter-šič) načelnik nove "Narodne ljudske stranke."
Na koncu svojega članka dostavlja F. Šuklje: "Nerad sem se lotit dr. Šušteršiča 4n njegove akcije. Za me je mož po tragičnem polomu svoje nekdanje moči zgolj še zgodovinsko-patolo-ška prikazen, mimo katere bi si-
Centralizem pomeni Vehkc1 cer mirno šel s pomilovalnem
Srbijo, kar pa Hrvatje in Slovenci nočejo, ker Hrvat in Slovenec hočeta biti Srbu enakopravna brata — nikdar pa ne njegova sužnja! Za to Hrvatje in Slo-
preziranjem. Toda med pičlim krdelom zvestih njegovih pristašev vidim vendar tupatam kakega poštenjaka, ki vedno še vztraja pod njegovo ©nečaščeno
venci odločno zahtevajo za svo- zastavo. Tem možem v prvi vr-je pokrajine autonomijo, to je veljajo moje besede. Povsem samoupravo, le najnujnejše stva-i nepristransk sem." — "V mojih ri naj bodo skupne, kot armada letih mine strast in osebnost, ter
AVVWVWV^V
SKUPNO POTOVANJE.
Več oseb se je priglasilo, da bi radi videli, ko bi se posebej zbralo kaj več Slovencev in bi šli skupaj domov letos poleti.
Mi smo za to in smo pripravljeni posredovati in stvar urediti.
Zato vsi, ki so namenjeni letos domov in ki bi radi imeli na poti družbo in varstvo naj se takoj zglasijo pri uredništvu našega lista.
Čas za priglašen je je do veli-kenoči.
"Edinost."
in druge organizacije in uprave, ki jih skupna jugoslovanska država mora imeti za zaščito svojih slcupmli interesov troimeh-skega jugoslovanskega naroda In za te ideje za autonomijo Slovenije se poganja Slovenska Ljudska stranka, katera zahteva. da vplačani davki, ki jih plačujejo slovenski davkoplačevalci ostanejo doma, da se jo slovenskih mestih nastavi domače slovenske vojake in ne tujce, domače pa pošilja v Makedonijo in tam doli trpinči po barbarskih načinih, da se v slovenske urade nastavi samo slovenske radnike. ki umejo domač narodni jezik, sploh ob kratkem povedano Ljudska stranka zahteva, da se da domačim domač kruh! Zato plemenit je boj Slovenske Ljudske stranke, ker ona se poteguje za pravo čisto neoskrunjeno Slovenijo, katero hoče o-skruniti beograjski centralizem.
NajžaLostnejše pa je to, da so se s srbskimi centralisti udinji-
ostaja zgolj še ljubezen do domovine in naroda. Imenom te 'iubezni se obračam do vseh o-nih, ki iz poštenih InneTbVTv 'š?"
vzdrže pri dr. Šušteršiču ter še noslušajo njegove krive nauke, obračam se do njih z nujnim pozivom: "Proč od krivega preroka, nam se pridružite ter z nami vred mu zakličite: Nazaj iz političnega življenja — mi vemo zakaj!"
Tak je za enkrat položaj v stari domovini. Dan 18. marca bo ookazal komu bo narod sledil ali zvestim voditeljem Slovenske Ljudske Stranke, ali pa zapeljiv-cem in krivim prerokom, ki vsta-iaio iz grobov, kakor črne prikazni, da bi še naprej zapeljeval: narod v korist naših jugoslovanskih bratov, ki so pa v marsičem slabši od tuicev. Ako smo brat?e. potem se liubimo po bra-tovsko in privoščimo eden dru-jremu kar nam gre. Kakor Srb* ljubi samostqjnost in enako • nravnost, tako jo ljubi Slovenec.'
li tudi! slojvenski liberalci, de-jin Hrvat, ki sta se pridružila mokrati in radikalci. Majhen kot j Srbom kot krvna brata, in ne kot ie slovenski narod, pa hočejo še,navadna sužnia, ki nai bi samo to razdeliti, že tako tenki las ho- | obrala za Veliko Srbijo, a zato čeio razcepiti še na več delov, j bi ne pre jela niti toliko, kot sta da bi ja bil dovolj oslabljen in oreie od tujcev. Če hočete biti da bi sigurnčje zmagal centrali-jnnši bratje — potem se vedite
zem in tako zavedno ugonobil samostojnost Slovenije. •
Pa še več! Našle so se nove prodane duše. ki so šle v Beograd in se udinjale z očetom beograjskega centralizma velesr-bom Pašičem. In taka duša se je našla v osebi dr. Šušteršiča. Prej največji zaveznik in pod-repnik avstrijske vladen, danes prodan z dušo in telesom Paši-ču in velesrbijancu in njegovemu nesrečnemu centralizmu. Vlada sama mu ie baje nasula nolno mero denarja in ga poslala v Slovenijo z namenom, da osltabi Slovensko Ljudsko Stranko, ki predstavlja večino slovenskega ljudstva, in bije neizprosen boj za zamostojnost Slovenije.
O tem novem srbskem hlapcu piše Franio Šuklie v "Slovencu" to-le: "Saj se živo spominjamo onega 28. oktobra 1918., ko je -*aonii deželni glavar voivodinie Kranjske, nezvestemu blagajniku podoben, ki zbeži z ukradeno blagajno svojega gospodarja, v strahu in treoetu po stranskih ulicah v deželnem automobilu
do nas kot hratie. ne pa kot tirani in absolutistični valpti!
DENARNE POŠILJATVE.
Vaš denar, ki ga boste poslali za-Velikonočne praznike svojim domačim v staro domovino bo najhitrej« na svojem mestu, če ga pošljete skozi naše podjetje.
VčerajSne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din.......$ 1.35-
500 — Din.......$ 5.75
1000 — Din.......$11.50-
2500 — Din- ...... $28.00
5000 — Din. ......$55.00
Za italijanske lire:
50 — Lir ........ $ 2 95-
100 — Lir ........ $ 5.60-
300 — Lir ........ $1590
500 — Lir ________ $26.00
1000 — Lir ........ $5i<»
Pri večjih svotah, ki presegajo 2» 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vaš denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje!
Vse po šil j at ve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOST" 1849 W. 22nd. St.

DINOST"
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in aoboto. - Issued every Tuesday Thursday
and Saturday. PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
»849 West 22nd Street. CHICAGO, ILL. _______Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo

Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$I.S0
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3 50
SUBSCRIPTION^ ?iCaT*T°-*K/ncd0 in Ev*°po za po1 leta	^
»UBbCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year........................$1.50
For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50
Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poleg -tega tud, vas STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
dopise in novice objavljamo brezplačno. Na dopise in poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo. Uopisi za torKovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do J 2. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne
številko do 12. ure v četrtek dopoldne._
Entered as second class matter October nth 191Q. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1879.
* *
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
* +
4» +
*
**************************
Naše domoljubje.
(Konec.)
Finančno res da mi ne moremo kaj prida pomagati, dasi bi se pri dobri volji tudi dalo nekaj narediti. Pa, da bi vsaj moralno, kakor en mož dvignili glas in celemu kulturnemu svetu na polna usta povedali, da svojih bratov od kakih balkanskih divjakov in njih slovenskih podrepnikov-izdajic, ne pustimo preganjati, kakor kako čredo črnogorskih koštrunov. Toda ne, muhe streljamo, domovina pa umira. Če to ni sramota ni nič. Pripro-sta redovna sestra, kateri se tako rado očita, da je brezdombvin-ska in ki morda le od daleč sliši, kaj se v domovini godi, ima več srca do nje, kot naši časnikarji, ki hočejo veljati za veliki zvon njenega veselja in gorja. Kakor čujemo v Pueblu, Colo, šolski otroci pod vplivom in vodstvom sestra, katerih nekatere stare naše domovine niti videle niso, molijo za srečen izid volitev,, ker se zavedajo, da stoji njena usoda na kocki, časnikarji pa v tem resnem trenutku škarje drže v roki in strižejo staro-krajske liste, da napolnijo svoj jugoslovanski korner s krajevnimi novicami. A da bi vsaj pri tem ne bili tako skrajno nerodni, kakor je n. pr. urednik "Amerikanskega Slovenca." V svoji 14. štev. precej na široko poroča, kako je neki Dr. Novačan oklofu-tal klerikalnega poslanca in odgovornega urednika mariborske Straže" in "Slov. Gospodarja." Kakor so bile te klofute gorke, tako gorko mu jih privošči. Bože mili, kaj si bodo starokrajci o tem politično-homoletičnem listu mislili.! Če se to ne pravi nas ameriške Slovence izpostavljati na sramotni oder naše stare domovine in to v njenem najbolj kritičnem trenutku, potem ne vem kaj bi se reklo.
Gospodje okrog Amerikanskega Slovenca! Ali veste, kedo in kaj je Dr. Novačan? Ali veste kedo in kaj je Vlad. Pušenjak? Dr. Novačana bi vam najbolje fotografiral, ako vam povem, da je starokrajski Zvonko Novak, prodana duša, ki bi se udinjal samemu vragu, če bi ga dobro plačal. V vseh strankah je že bil in vse pustil, če se mu ni kmalu nudila prilika, se preriti do korita. Pri vseh mogočih listih je že delal, samo pri nobenem poštenem. Ril je socialist, ponujal se je Radiču, ki je pa kmalu izjavil. da noče imeti z njim nobenega stika, snubil je okrog Samostojnih. Danes je nekak samostojni slovenski republikanec, ki se trudi naše ljudstvo politično še bolj razcepiti, da bi bilo ja bolj gotovo vrženo v balkanski .kotel, y katerem je čaka usoda sv. Vida. na podlagi vidovske ustave seveda.
VI. Pušenjak je poslanec 'Slovenske ljudske stranke, one stranke, ki se ravno zdaj smrtno bori, da reši našo domovino izpod kola brata Kaj na in ji pribori samostojno življenje. Res da sta njena mariborska lista "Straža" in "Slov. Gospodar" radikalna, včasih tudi osebna. Toda gospodje-, ali boste vi gledali, kje naj bandita. ki vihti revolver v roki, da vam pošlje kroglo v srce, primete. da bi mu ne storili preveč zalega? Kadar gre človeku za življenje, udari, naj prileti kamor hoče, da, če more, udari tja. kjer ve, da bo najbolj v živo zadel. V takem položaju je danes časopisje Slovenske ljudske stranke in s tega stališča je je treba presojati, kedor mu hoče biti pravičen sodnik. Vi si pa greste zadovoljno roke meti, ko je krivica dala zaušnico pravici in nekaj govoričite o klerikalizmu. ki živi samo še v umazanih liberalnih in socialističnih ustih. Vi, ki se štejete mej katoliške časnikarje, bi te besede niti rabiti ne smeli, če nočete samih sebe ps zobeh tolči. Ne bom vam podtikali slabih namenov. Ni-kakorkakor pa ne morem pustiti, da bi nas radi takih neprevidnih izbruhov enega, naši starokrajski tovariši vse skupaj imeli za časnikarske kretene.
Vedi tedaj, vdova tožna zapuščena, naša mila domovina, daje bil to glas "Amerikanskega Slovenca," ne pa ameriških Slovencev, kar pomeni nekaj bistveno druzega. Tvoji verni sinovi to hčere sirom Amerike te, kakor jokajoče žene Gospoda, s sočutjem spremljajo proti Kalvariji in ti želijo, da bi ti vsaj po štirinajsti postaji tvojega križevega pota napočil dan vstajenja.
Bodi zdrava domovina!
f
H. B.
Springfield, 111. — Župnijski urad slovenske Cerkve Sv. Barbare naznanja vsem springfield-skim in okoliškim Slovencem, da se vrši v dnevih -16. 17. in 18. marca t. 1. 40-urna pobožnost. Sv. Rešnje Telo bo izpostavljeno vernikom v počeščenje in molitev od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Sv. maše bodo 16. in 17. marca: prva ob pol 7. uri, druga ob 9. uri zjutraj. V nedeljo, 18. marca tri sv. maše in sicer: ob 7. 9. in 10. uri aop. Vsak dan zvečer ob pol osmi uri pridiga v slovenskem in angleškem jeziku ,nato večernice. V nedeljo zjutraj ob 7. uri tudi slovenska pridiga. Člani kat. društev Sv. Barbare štev. 74 in Sv. Rozalije prejmejo skupno sv. obhajilo, v nedeljo, pri prvi sv. maši. Vse tri dni bodeta spovedovala dva slovenska duhovnika.
Slov enci v Springfieldu in o-kolici! Uporabite to ugodno priliko, prihajajte k tej pobožno-sti, opravite svojo velikonočno sv. spoved; posebno ne zamudite tega tisti, ki nimate v domači župniji slovenskega duhovnika.
Francis S. Mažir, župnik.
-o-
* Chisholm, Minn. — V soboto dne 24. februarja je umrl po kratki bolezni, plučnici rojak Frank Kovach. Doma je bil iz Nemške Vasi pri Ribnici v A-meriki je bival okrog 37. let. Spadal je k društvu sv. Cirila in Metoda štev. 59 KSKJ. na Eve-leth, Minn. Pogreb se je vršil. dne 27. febr. na Eveleth ob g. uri dopoldne s sveto mašo. Pogrebne obrede je opravil Rev. Anton Leskovec.
Pokojni zapušča enega sina in hčer na Evelethu in brata na Chisholmu pri katerem tudi živel zadnjih osem let. Naj v miru počiva.
Društvo Najsvetejšega Imena HNS. si bo kupilo bandero. Bandero bo skupna lastina slovenskega in angleškega društva. Ker pri nas, ker je mešana župnija imamo Slovenci posebej društvo, a drugi angleško govoreči pa spet posebej, a bandero bo pa skupna lastnina.
Sedaj se v naši naselbini bije volivni boj za občinske uradnike. Izmed Slovencev kandidira Mr. Math Plut za mestnega blagajnika, kateri ima vso priliko, da bo izvoljen samo če bodo Slovenci složni ravno tako tudi Fr. First mlajši on je kandidat za mestnega odbornika za tri leta. Potem je tudi še Joe Ule, kateri je tiidi kandidat za mestnega I odbornika za tri leta. Toda za njega je bolje, da je lepo doma. ker človek kateri hoče glasove samo od "pametnih" ljudi kot se je že sam večkrat izrazil ne bo nikdar izvoljen.
Koliko bode teh "pametnih" bom poročal prihodnjič. Priporočam pa vsem Slovencem, oa nodpirajo Math Pluta in Frank Fista. Volitve bodo dne 13. marca. Slovenci pokažite se zavedne in glasujte za svoje kandidate!
Poročevalec. -o-
Cleveland—Newburg, O. _
Post je. Kako strašno neljuba beseda je to — post. To pome-nja čas. ko mora svet, ali vsaj imel bi svet, malo postati v svojim drvenju za mavrico razstre-senega veseljačenja. Pa kaj briga danes svet post. Nič, prav nič. Katoliški del sveta, zadržu-ie post v tem dirjanju. Kjer so Slovenci še ostali zvesti krščanskim načelom, tam ima post vsaj toliko veljave še. da se ne nrireja plesa in hrupnih veselic. In to je prav. Saj neizgubijo nič radi tega. Prvič ne podivjajo tako, kakor pa tam kjer se več ne dela razlike med svetim postnim časom in ostalim letom .Drugič Da je ravno sprememba to. kar človeku sladi življenje. Kakšna Velikanoč je pač tam, kier se
čase, v petek kakor v svetek, v postu, kakor v pustu? Tam je Velikanoč, kakor vsaki drugi dan, brez pomena, brez upljiva na srce. Kaj se nam je čuditi, da potem ljudstvo postaja z dnem bolj živalski v domačih kakor v >ocijalnih odnošajih. Nič boljšega" za človeka, kakor da malo postoji in resno pomisli, svoj namen tukaj na tej krogli. Saj menda nismo samo zato tukaj, da bi se le vrteli. Toda zadosti o tem, da nebo kedo rekel, da sem svoj poklic zgrešil in bi bil moral postati "gaspud," mesto to kar sem.
Kar se tiče delavskih razmer, gre, že sedaj. Plače so še vedne bolj nizke v primeri' z cenam' živeža, vendar pa se dela in vsuk kdor hoče delati ga lahko dobi
ui
Glas iz Dolenjske.
(Izvirni dopis za "Edinost,,.)
Marsikaterega dolenjskega rojaka onstran morja ute^r nimatj, kako se kaj razvijajo stvari v njegovi stari dbZj kjer ima se mnogo sorodniških in prijateljskih src. Zato nai ta glas do Vas m Vam osveži stare spomine!
Lani ste imeli razne volitve pri Vas, tako se nanje zdai pravljamo 1 pri nas. Koncem L 1922. so bile razpisane v Tup- 1 viji al, v SHS. volitve za skupščino. Državna vlada je zda i stavljena ,z raznih radikalov, mej katerimi se nahaja tudi en 1 lokranjec dr. Niko Zupanič kot minister brez portfelja O n' se govori, da je prestopil v pravoslavje, vsekako se je m'J ministrskemu predsedniku Pašiču, da ga je poklical v svoN brnet. Najbrž je mislil, da ga bo dqbro porabil kot agitatorl radikalno stranko v Sloveniji. In res se je minister Zupanič peljal, po dolenjski železnici ter izstopil v Novem mestu dan Spreobrnenja sv. Pavla, da bi spreobračal novomeščaTe sploh Dolenjce iz Slovencev — v Srbe. Ne čudite se' Nič in nič več ne zahteva radikalna stranka, kakor je sama razlik sila v Svojih listih n. pr. v "Tribuni," da se ima tudi Slovent posrbiti, vsled tega slovenščino povsod izpodrivati iz kT ske. srednje in visoke šole ter iz vse državne uprave, dasi ieV vensema v sedanji ustavi še priznana kot državni jezik not srbohrvaščine. - V tem zmislu je tudi sestavljen radikalen v hvni oklic na brate Slovenqe," ki Je poln fraz o narodne** C dinstvu in narodni državi. Kaka je v praksi ta jednotnost Č
rr A ?■	• ^ .J6001 dejstvo, ki ga je te dni obelodanil poslanec Pu^niot ' ~
loaa sedaj govorim o delavcih, ™ nil-iu i-;«- t j -	1 usenjak v na-
k a 1" P r i cn nr>7nani nrt Vr\ r>i ^ i*	' _KJer se oere, da je v zaanjih 10 mesecih Srbiia <
C rnogoro plačala 49 milijonov dinarjev direktnih davkov a l venija pa nad 52 mil. Srbov je 4 mil. 300.000. a Slovencev'1 m7 jon. Slovenija je v tem času plačala petkrat toliko ko Srbi' 1 o je torej enakopravnost.	-
L ;Kak(? Je ri,raViI "liniSter Zupanič v Novem ™estu. kjer fc konfenral z liberalnim županom Rozmanom, kako poji
Ljubljani, kamor se je odpeljal z večernim vlakom, dozdaj prisb v javnost.
Sicer na ie ver vladni nnarat mobiliziran za volitve. Še pred Zupamcem se je vozil po Dolenjski železnici prometni minister Jankovic, ki je na postajah delil volilne letake posebno železni carjem. A ti so raznih obljub že siti, radi bi videli dejanja V svoj voz je vlada vpregla tudi Dr. Sušteršiča. ki je bil na raz? vonh v Belgradu. Izdajati bo začel s 1. februarjem časnik "Li* dski Dnevnik" — s čegavim denarjem, ie iasno. Prinesel je it narje iz Belgrada. Išče urednikov, sotrudnikov. Izvedel je za a reanika Radeščeka. ki je lani v Novem mestu izdajal "Sedanjost A ta je odklonil vedoč, da se bo Ljudski Dnevnik ohranili* do končanih volitev, oziroma dokler bo kaj ovsa v jaslih. Glede d-Sušteršiča je "Edinost? že v posebnem člauku zavzela srn stališče, ki je dozdaj neizpodbitno. Sedanji njegov nastop proti ute^ne Pokopati. Ominozno je tudi, ker ga odvetugfca zbornica noče sprejeti mej advokate. Torej bo prodana duša-in taki naj slovensko ljudstvo naseda?!
Hvala Bogu. da je naše ljudstvo postalo opreznejši, kar do kazujejo tudi volilni shodi po vsem Dolenjskem nič manj, h . ,	,	t	j kor po drugi Sloveniji. Bili so zaupni shodi že v Črnomlju, Mrt
kateri so poznani pri kompani-iah. Za tuje bi morebiti šlo še bolj težko. Poleg dela po tovarnah se pričakuje letos spomladi iako veliko dela nri sratenjit hiš Vse tako kaže, da bo v letu ve-
-*nski napredek od te strani. Po vsih krajih se pripravlja na grajenje. Tudi cena materijala kaže, da se pričakuje "boom/ ves gradivni materija! je šel gori. To je pa ustrašilo nas tako, da smo se kar potuhnili z našim nameravanem grajenjem. Mislili smo namreč že precej resno začeti z novo cerkvijo, toda samo začeti, to se pravi narediti samo pritličje za enkrat. Ker pa so cene še vedno tako visoke, da bi jih še "luft balon" komaj dosegel, pa ne bo letos nič. Sitno bo radi šole, tod^ upamo, da nam tukaj priskoči na pomoč Slovenski Dom. Saj smo vedno govorili, da ga delamo za našo mladino.
Bolezni se ne manjka nikjer niti v CLevelandu, kjer imamo tako dobro vodo, da jo človek lahko uduha precej daleč. To je
imajo vzrok piti kaj drugega bolj "trdega". Bolezen nas opozarja na materijal iz katerega smo narejeni. Danes smo čvrsti kakor hrast, jutri pa že zdihu-jemo na postelji in se niti sami obrniti ne moremo. Ravno sedaj je slučaj tak v naši bližini zato se spominjam tega.
Društva imajo pravo vojsko. Vse hoče iti v društvo, kar je tudi prav in vsi društvi hočejo i-meti vse. Tako gre kampanja naprej za društva KSKJ. in društva spadajoča k SDZ. Kmalu bo vsak v kakih treh društvih. Kdor danes ni v kakem društvu po svoji lastni nemarnosti, tak ie človek, ki se je s pametjo skregal.
Še pridem.
povsod se je ljudstvo izreklo za SLS. oziroma za avtonomiL Slovenije. Kajti če smo se nad tisoč let boriH proti Nemcem 2 svoje razkosane slovenske dežele in se povspeli do lepe Iastn! kulture, bi bilo pač nespametno, da bi se dali zdaj od lastnih br* tov izbrisati izmed narodov.
Le čuditi se je neki liberalni inteligenci, da po svojih listi čenča o neki višji ideologiji v državni edinici in bi tako p« ali slej kapitulirala pred znano radikalno hegemonijo. Ali inte
licenco moti pri tem zlato tele. okrog katerega nekateri plešejo.
Dan 18. marca bo res zgodovinski — gre se za to, ali pri ro litvi zmaga velesrbstvo in z njim najgorši centralizem, a/i ps svojost treh plemen in njih avtonomija. Saj itak vsak narod ra< ca skupni državi, kar ona potrebuje za svoj ugled na zunaj, se hoče na svoji grudi tudi domačega čutiti.
Posledica slepega centralizma itak že težko nosi osobito m narod v raznih panogah narodnega gospodstva. Na vidiku so h leznične zveze — osobito do Adrije, ko je Slovenija odrezana a Trsta in Reke. Zelo važna je za Dolenjsko ta zveza. Dne 23. js nuarja 1923. je imelo ravnateljstvo dolenjskih železnic in loti nih na Kranjskem v Ljubljani posvetovanje o priključitvi z re< progo ali Kočevje-Maravice. ali Kočevje-Staritrg ob Kolpi.pn ti Verbovskemu. Sklenila se je resolucija: Naj se naprosi ce tralna vlada, da skliče enketo strokovnjakov, ki naj upošteva* gospodarske in tehnične odnošaje. Poročilo ing. Klinarja pa n se natisne v slovenščini in srbohrvaščini v informacijo. — D
drugemu, da je neumen. Prv,	"V	M"si.ovci *> » ^evje-*
misli, da je neumen pečlar. ker „ "' ?ro™tOTC> ^Kočevje ,„ ob Kolpi, event. Crrornd se ne oženi. Drugi pa misli, da je neumen oženjeni mož, ki je šel v zakonski kurnik, kjer je po njegovi sodbi dom nadlog in nesreč. Včasih imata oba prav!
-o-
Strela malokdaj udari dvakrat na eno mesto; prav tako malokdaj sreča potrka dvakrat na ena vrata.
-o-
UTRINKI.
Klanjati se okoliščinam in raznim političnim duhovom je prisiljena uljudnost.
-o-
Oženjen mož in pa samec peč-l<ar. ste osebi, ki mislita eden o
Če greš bo ulici in vidiš poročene pare, ki špocirajo semter-tja, lahko večkrat opaziš, ko more mož ženo prositi naj gre za njim in naj ne ostaja pred trgovino, kjer prodajajo ženske klobuke. Pred gostilnami pa se mož ustavlja in zamaknjeno gleda na flašce, ki jih predstavljajo razni oglasi. Kaj hočemo, možem se vzbujajo spomini izza preteklih dni.
maškerade vršijo in se pleše vse 1 r^ ŠIRITE LIST EDINOST
Verbovsko. Novomeški shod se je svoj čas izrekel za Hrova Klodičev načrt.
Mogoče da je ta stvar prišla zdaj na dan kot agitacijs sredstvo ob volitvah. Nemški Kočevarji bi se morda vpre^j radikalni voz^jn Slovenci bi se M tistih krajih krhali . . . Pri njost bo polčazala.
Dva smrtna slučaja bosta gotovo zanimala ondotne ske rojake. Sredi januarja je umrl, v Radomljah pri Kai škof. duhovni svetnik Ivan Vidergar. kamor se je pred ki_ letom podal v pokoj iz Št. Vida pri Stični, kjer je župi dolgo vrsto let. Še prej pa je pastiroval v Št. Juriju pod Ki kjer je vodil zidavo lepe nove župne cerkve, ki ostane spomin na vrlodelavnega moža. Bil je sošolec ljubljanskega i fa dr. Jegliča in bi bil z njim vred letos v juliju obhajal zli šo. Presvetli škof je prihitel na njegov pogreb.
- Dne 27- januarja pa se je preselil v večnost starosta slovenske duhovščine in biseromašnik Monsgr. Fran Do* vpok. prost in župnik v Metliki. V par tednih bi bil dost soko starost 92 let. Nad 50 let je župnikoval v Belikrajini, v Črnomlju, potem v Podzemlju in slednjič v Metliki, govega župnikovanja je bila med drugim v mestni cert zidana lična kapelica Lurške Marije in za službo Božjo^ prenovljena tretja dolenja cerkev pri Treh farah — znani * (Dalje na 3. strani zadnja kolona.)
- T
i
V NEDELJO POPOLDNE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
Ali si bil z Nansen-om v mra-!zu in ledu na severnem tečaju?
li prepotoval s Stanley-om Afriko? Si se bojeval pri otoku Salamis, pri Lipskem, v Rusiji,

tedenski koledar
4. postna — Jezus nasiti 5000 mož. Jan. 6.
II, Nedelja — Heraklin, muč.
12	Pondeljek — Gregor, papež.
13	Torek — Nicefor, patriarch m muč.
14	Sreda — Matilda, cesarica
15	Četrtek — Caharija, papež.
16	Petek — Heribert, ško£.
17	Sobota — Patricij, spoz.
-o-
j. TRETJI ČLAN VERE. — DEVICA MARIJA.
Mati Jezusa Kristusa je bila Devica Marija, in kakor je Jezus Kristus resnično Bog, je Devica Marija resnično Mati Božja, kakor jo je sv. cerkev vedno imenovala.
Sv. vera nas nadalje uči, da je bila vzvišena Mati Božja najčistejša devica, da je bila vedno devica, pred rojstvom in po rojstvu božjega Sina. Zaraditega jo imenujemo Devico vseh devic, i-menujemo jo kraljico devic.
nasprotnikom za
UŠESA.
Naši opičarji z velikim zadovoljstvom beležijo novo ameri-
v Karpatih, ob laški fronti? In .f^0 Prazgodovinskega
j	- 1 * -i „ ai^ :cloveKa, o katerem pravilo
vendar moras kot omikan clo- ,	„ . „ £ V;JV
vek priznati. da zgodovina ne
laže, vrjeti moras zgodovini. -	J	troDenia
Človeku verjameš, kakor hitro si prepričan o njegovi resnico-
ljubnosti. Verjameš človeku, katerega vprašaš za pot. Verjameš uradniku na kolodvoru, kedaj o-dide vlak. Zaupaš kuharju, ki ti je skuhal obed. Zaupaš in verjameš zdravniku, ki ti je predpisal zdravila. Stokrat in stokrat verjameš dan za dnevom ljudem razne stvari, pogosto verjameš prenaglo in nepremišljeno ---edinole Bogu, e-
dino le od Boga poslanim ozna-i , J *	' 7 f:f,
njevalcem resnice, edinole sv. ta	PrebJ1ZU skupaj?"
Cerkvi nočeš verjeti, dasiravno ~ ™shm' '^rne hladno-te ona uči resnico dasi ravno od!krxno redovnik' ™ nevarno-
bolj blagoslovljena izmed vseh stvari. Marija, iz kraljevega rodu Davidovega, je bila po besedah sv. Janeza Damaščana edini o-trok svetega Joahima in svete Ane. Polno milosti, od prvega trenutka svojega spočetja, je bilo to dete posebnega božjega blagoslova rojeno, v neizrečeno veselje nebes in zemlje, dne 3. septembra okoli 22. leta pred krščanskim letoštetjem.
Ko je bila tri leta stara, so jo darovali v templju; ta dogodek praznuje sv. cerkev 21. novembra. V svetišču Gospodovem je ostala dvanajst let, in potem napravila obljubo vednega devi--štva.
Bog pa je v svoji neskončni modrosti hotel, da je vzela za svojega moža deviškega Jožefa, ki je bil, kakor Marija, iz Davidovega rodu; njega je Bog odločil za varuha Marijinega de-vištva in za varuha včlovečene Besede.
Mlada je bila sicer Marija po letih, toda dozorela v svetosti, ko je prejela v Nazaretu nebe-
,Vemo, da je v Betlehemu rodila Božje Dete. Štirideset dni po rojstvu ga je darovala v templju, kakor je to zahtevala Mojzesova postava. Nato je sledil beg v Egipt kjer je ostala do Herodove smrti — — nekako šest let.
Ko se je vrnila v Nazaret, je s pomočjo Jožefa skrbela z vso ljubeznijo za Jezusa, sledila mu ie v njegovo javno življenje, bi-da pri Njem na ženitovanju v Kani Galileji, v Njegovem trpljenju Ga je spremljala na Kal-varijo in stala pod Križem. Tu nam jo je dal Jezus za našo Mater.
Sv. Lukež nam jo omenja vsaj trenutno v zgornji dvorani dejstvu razodenja. v Jeruzalemu na binkoštni praz- j Če človek ravna tako v proti-nik. Po tem dogodku jo sveto pi-!slovju, verjemi mi, da to ne prihaja od razuma in omike, ampak od volje.
Nakazan sem na človeka, praviš, prepričam se pa lahko o resničnosti njegovih trditev. Kdo pa mi daje zagotovilo, da je božje razodenje resnično? Boga nisem nikoli videl, nisem ga slišal. Bog z menoj ni nikoli govoril.
Nato ti pijavim: Govoril je pa k drugim, in te uči resnico po svojih namestnikih. O dejstvu razodenja, o nauku, ki ga njegovi, od njega poslani namestniki uče, pa se vedno lahko popolnoma poučiš in prepričaš. To ie ravno namen one vede, ki jo i-menujemo apologetiko, ki se ne opira na verske resnice, ampak na razum, na zgodovinske resnice, to je namen apologetike, da dokazuje (dejstvo razodenjV in vrjetnost božjih namestnikov oz njegove. Cerkve z razumom. Tz tega še le sledi potem: Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. . Da Bog ni s teboj osebno govoril, se ne smeš preveč čuditi, in se tudi nikao ne bo čudil.
k vesoljni sodbi. Ta je moral biti gotovo predpotopni socialist, ker je imel tako trdo glavo, da jo zemlja v tolikem času ni mogla v prah spremeniti.
* * J* .
V Švici ste prav blizu skupaj dve gori, ena se imenuje Moench druga pa Jungfrau. Nekoč sta se am mimo vozila nek redovnik in nek junak Pe-Terčkovega ka-ibra. Kakor je že. navada takih, je tudi ta junak malo pomežik-jnil in dejal: "Prečastiti, ali nista
courtu. Kdor nima masla na glavi, kakor ga imaš ti &Com., lahko tako govori in grozi, kdor ga na je najbolje, da je tiho. Ca-pito?
* * * •
V starem kraju so v taki zadregi za zvonove. Še jeklenih, ki vendar tako votlo done ,si marsikje ne morejo nabaviti. Ko bi me hoteli poslušati, bi jim jaz dal en dober svet, s pomočjo katerega bi se prav lahko rešili iz zadrege. Če v vsak zvonik obesijo samo eno našo socialistično glavo, bo sicer votlo, a glasno donelo po celi župniji, oz. podružnici. Zvonkova je itak kakor ustvarjena za to.
* * *
Frank Kerže je kakor avtomatični klavir. Deni na avtomatični klavir n. pr. Mozartov Requiem, naj ga zaigra; on ti bo mirno tisto naprej igral, na kar je
ga ne more ven vreči, Pe-Terček daj daj v stari kraj pisati po malo korenin črnega teloha, tam že
cvete, kakor mi pišejo.
* * *
Ko bi danes prenehalo starokrajski mlado in staroliberalni listi, bi se "Glas Naroda" takoj skrčil na obseg nekdanjih Šuš-teršičevih "Novic", ki so z oglasi vred obsegale dve strani. * * *
Jaz nikogar bolj ne zavidam, kakor naše "Kranjce," ki imajo tak nojev želodec, da pogreto "košto" "Glasa Naroda" prebavi.
te ona uci resnico, ciasi ravno ou 1 . . -	7 • --------------uaw ua^icj igrat, na Kar je
nje zadobiš popojno sigurnost • 11 ■ saj sta venaar ze stoletja, če j navit, ker pač druge ne zna. A
smo vec ne omenja. Vendar nam pripoveduje staro ustno izročilo. da je šla z Janezom, kateremu jo je izročil v skrb in varstvo, v Efez, kjer je ostala do svoje smrti.
Ustno izročilo pripoveduje na-Sveto pismo in ustno izročilo j dalje, da se je vrnila, ko se je nam podajata jako nepopolno | Mižala njena zadnja ura, v Je-zgodovino o Njej, ki je bila naj-! ruzalem, kjer je Jezus umrl.
Tam je tudi ona umrla v starosti 72 let in bila pokopana ob vznožju Oljske Gore, kjer je še sedaj videti njen grob.
Njen grob je prazen, kakor je prazen Jezusov grob, ker je po Jezusovi moči vstala iz groba in bila vzeta v nebesa, z dušo in telesom, v spremstvu angelov. Ta dogodek praznujemo na praznik Nebovzetja Marije Device.
Ljubimo, prijatelji, Marijo kot našo Mater; bodimo njeni zvesti otroci, spominjajmo se vedno izreka in pravila svetnikov, da "Marijin otrok ne more biti nikoli zgubljen."
APOLOGETIKA. 8. — Vera in omika.
Kot omikan, izobražen
člo-
vek verjamem samo to, kar sem Vsaj vendar veš iz skušnje, da
am videl in skusil. Vera je do bra za ljudstvo, ne pa za izobraženca.
Odgovor. — Ti, prijatelj, torej ne priznavaš, da so tvoji sta-riši poročeni, da imaš svoj povod od starišev, da si krščen itd. kajti vsega teg^ nisi videl. To
ško vest od nadangel ja Gabri je- bi moral verjeti, toda vera je dola in postalp. Mati Zveličarje*- bra samo za navadne ljudi, kava.	kor praviš.
f

7
ZA PIRUHE
je prav gotovo, da se boste spomnili zopet svojih dragih domačih, in jim poslali kaki dar za praznike.
Da bo Vaša pošiljatev dospela pravočasno za praznike na svoje mesto, bo prav, da jo pošljete takoj in sicer pošljite jo skozi
BANČNI ODDELEK "EDINOSTI"
ki dostavlja denar v staro domovino najhitreje in najceneje po dnevnem kurzu istega dne, ko prejme denar.
Poizkusite enkrat naše podjetje v tem oziru, in vedno se ga boste posluževali radi njegove najboljše postrežbe.
ROJAKI
PODPIRAJTE SVOJE LASTNO PODJETJE!
naš predsednik Zd. Držav raznih zakonov tebi tudi ni osebno na- i znal in vendar se od tebe stro- j sro zahteva, da te zakone natan-, čno spolnuješ. Predsednik ima svoje organe, ima svoje uradni-1 ke, po katerih občuje, govori s svojimi sodržavljani. To bi bilo vendar prenaivno, ko bi se ob ' akem prestopku hotel izgovarjati in zagovarjati: Predsednik mi o tej ali oni postavi ni nič oovedal. Ravno tako pa je govoril Bog k nam s pomočjo svo-•ih organov, svojih poslanccv. in govori k nam vedno še po svoji Cerkvi.
YSE CENJEN17
ZASTOPNIKE
prav uljudno prosimo, da naj nam blagovolijo takoj vrniti vse preostale Koledarje "Ave Maria." Naročila še vedno silno prihajajo, a nam so zadnji že davno pošlji.
Prosimo vse cenjene zastopnike, da upoštevajo to našo prošnjo.
Ne trpite vsled
Revmatizma,
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Ex peiler nosi SIDRO fsirstveno znamko.

+ + * * * * * + * + +
KUHINJSKO POHIŠTVO.
Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne kozarce, kotljev, krožnikov, skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega	^^ pohištva obrnite se na našega Mr. Jo§eph postrežbo in z njim se lahko pomenite ▼ Va
Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago a šem lastnem jeziku.
6ENJ. EIGHHOLZER
537 MAIN STREET.
FOREST CITY, PA.
+ * + + * * * * * * * * * * * *
4» *
I ne tisočletja, skupaj, pa je ona 2 vedno Jungfrau. Pač pa me-•lim. da, če bi ji kak tak junak dvoril, kot ste vi, bi jo bilo treba "e prvi teden prekrstiti v D ..." Saj se razumemo, kajne Pero & Com. pri Saksarievi žrebčarni? •Cato le počasi, sicer se ne vidimo na Cortlandu, ampak na
LUCKY STRIKE
CIGARETTE
Najboljše
CIGARETE
take lajne se človek tako hitro naveliča, kakor gledati opice, ka-
EKSPLOZIJA NA AMERIŠKEM RUŠILCU.
Manila, P. I. 2. marca. — Na ameriškem torpednem rušilcu Hulbert, ki je bil prideljen flo-tili v azijatskem vodovju je eksplodiral parni kotel. Pri nesreči je izgfubilo življenje šest ameriških pomorščakov, katere je o-peklo goreče olje, ki ga je vrgla
ko druga drugi bolhe obirajo, j na nje močna eksplozija.
. * * *
Če nočeš, da bi grob s tehoi vred zagrnil Judi tvoj spomin, reci samo, četudi v popolni pijanosti, da je sv. pismo navadna bajka, pa ti je monumentum ae-ra perennius, trajnejši kot iz brona. zagotovljen. V komunistični državi "Utopija" bo stal na glavnem trgu glavnega mesta, pozimi in poleti okrašen s svežimi vrtnicami.
* * *
Strašno mora Ameriko želooec boleti .po Kristanu, ker se še da-
-o-
DE VALERA ZOPET UŠEL.
London, 2. marca. — Vest, da so oblasti proste države na Irskem ujele voditelja irskih republikancev in sejnfinerjev De Valero je neresnična. De Valera ie bil sicer zasledovan, toda se mu je posrečilo ubežati in se sedaj nahaja zopet na varnem v svojih skrivališčih.
-o-
Modra ženska je tista, ki prepriča svojega moža, da je bolj pameten, in oa ve več, kakor ona
nes davi v njujorškem zalivu, pa sama.
GLAS IZ DOLENJSKE.
(Nadaljevanje s®2. strani.) poti, kamor Belokranjci in sosedje Hrvatje radi romajo — osd-bito o Jernejevem. Pri tej priliki naj se omeni, da so pri teh prenovitvah in pred par leti pri novih zvonovih trifarških belokranjski rojaki v Ameriki veliko pripomogli. Čast jim, ki ne pozabijo svetišč v svoji stari domovini. — Prost Dovgan je bil širnoznan po Belikrajini kakor tudi pri sosednih bratih Hrvatih. Prav na svoje godovno je bil izročen materi zemlji ob obilni "množici vernikov in duhovnih sobratov. — Oba vrla rodoljuba in duhovnika naj počivata v miru!
P. S. Pri shodu zaypnikov v Novem mestu se ie predlagalo načelstvu SLS. naj bo nosilec na kandidatni listi dosedanji poslanec prof. Sušnik, njegov namestnik pa dr. Kulovec, tajnik SLS. Oba bosta kandidirala tudi v krškem okraju, da bo zmaga tem sigurnejša in sijajnejša. — "Samostojneži"opa so postavili zobotehnika Ogriča. ki po Herodovo živi, za namestnika pa Klin-ca, župana v Soteski, ki je bil svoj čas v Ameriki.
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Nem<2coK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KE!
SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!

NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenienim naročnikom, nriiateliem "in dobrotnikom po državi Minnesota in Michigan, naznanjamo, da iih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich. ki ie pooblaščen pobirati naročnino, oerlase in sploh vse. kar ie v zvezi z našimi listi Edinost. Ave Maria in Glasnik.
Vsem naročnikom, orijate-liem in dobrotnikom ga naitop-leie priporočamo in prosimo vse orav prisrčno, da mu greio v vseh ozirih na roko pri raz širi e-niu in aeitaciii za katoliški tisk. Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonjenost se naiprisrčneiše zahvaliu-iemo že v naprei.
Tiskovna družba Edinost, i
+ * * + + * * + + + + + * * * + * * <* + + * + + * * * ♦ * + ♦ * * *
Nagrade za nove naročnike ta mes.
ZA ENEGA CELO-JLETNEGA NOVEGA NAROČNIKA pošljemo vsakomur, ki ga nam pošlje z naročnino vred, eno izmed sledečih knjig:
"SOSEDOV SIN" krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča.
"PRILIKE PATRA BONA VENTURE,"
zanimiva povest. "DVE SLIKI" krasna povest iz pod peresa pisatelja K. Meškota. ZA DVA NOVA CELO-LETNA NAROČNIKA,
pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in
pripraven molitvenik "MOJ TOVARIŠ" s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški molitvenik mu pošljemo "KEY OF HEAVEN," ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade fante in dekleta. ZA PET CELO-LETNIH NAROČNIKOV pa damo vsakomur, ki jih pošlje, krasno knjigo "ŽIVLJENJE SVETNIKOV," ki velja: ,$4.75.
Sedaj pa noge! Zavihajmo rokave in korajžno na delo za novimi naročniki! Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si zaslužite še krasne darove, ki so razpisani za nove naročnike.
(Izpolnite ta kupon in ga pošljite nam t) ZA EDINOST, 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Priloženo pošiljam $........ za naročnino......
♦ * * * * * * * * * * * * * *
4» +
4-*
* * * * * *
........naročnika (kov) za dobo................
NASLOVI:
Ime naročnika..........................................^
Naslov ali (Box):....................
Mesto ................ Država
Ime naročnika.......
* *
Naslov ali (Box) Mesto ..........
t
.............. Država ................ ^
f
-EDINOST"
ČRNA SMRT
Spisal FR. Ks. Meško.
A vse te odredbe niso oplašile smrti. Že v prihodnih dneh je umrlo pet do deset oseb na dan. Drhteča gToza je stopala z bledim, upadlim obličjem po mestnih ulicah, od hiše do hiše. in je polnila vsa srca s trepetom.
Hitro je določila cerkvena oblast duhovnika za okužene, mi-noritskega patra. Dali so mu vse posebne pravice, navadne ob veliMh epidemijah: sv. obhajilo sme deliti z žlico, poslednje olje z bombaževino, namočeno v olje za bolnike, na ta način, da se z bombaževino le čela okuženih nalahko dotakne. Sv. mašo naj služi na mestnem trgu. Verniki naj se ne udeležujejo v množicah, ampak naj ostanejo v stanovanjih ob oknih in naj bodo navzoči v duhu. Sicer pa je vsa duhovščina, svetna in samostanska vseh treh samostanov, izjavila, da vedno vsakemu bolniku rada pomore, kolikor dopuščajo to veljavna določila, ki naj za-branijo nadaljne okuževanje. Dejansko se niti bolniki niti zdravi za ta navodila niso preveč brigali. Ljudstvo je slej ko prej prihajalo v navadnem ali še v večjem številu v cerkev. Duhovniki so rade volje šli k vsakomur, ki jih je klical: meščanom in kme-| torn okoličanom so delili in blagoslavljali svetinje in križce papeža Caharija (f 752) in sv. opata Benedikta, popisane z mogočnimi molitvami zoper kugo. Gosposka ni nasprotovala duhovščini ; še cenila je njeno skrb za ljudstvo in blagodejni, pomirjevalni njen vpliv na vznemirjene duhove. Določila je celo v sporazumu s cerkveno oblastjo molitvene ure; natančno je zapove-dala, kdaj ima ta in ona skupina svojo uro, kdaj mestna gosposka, kdaj gospe, kdaj gospodične, kdaj trgovci, kdaj mojstri, kdaj pomočniki, kdaj posli, kdaj učeča se mladina, kdaj razne bratovščine.
Po okolici je dala razglasiti, naj ljudstvo ne prihaja v mesto. Zapreti mesta in povsem odločiti od okolice niso upali, da ne bi nastalo pomanjkanje živil, ki bi mu sledila silna draginja.
A kmetje se niso preveč brigali za razne razglase; deloma se jim pokoriti in jih izpolnjevati niti niso mogli. Tako so še nadalje prihajali v mesto prodajat poljske pridelke, prihajali so v cerkve, prihajali k zdravnikom po zdravila, k trgovcem po razne potrebščine. "Ker kako je neki mogoče uteči smrti" — je mislil in govoril kmet — "če jo je Bog človeku določil?"
Bogati meščani so bili strahopetnejši; njim je bilo življenje mnogo dragocenejše nego kmetu trpinu. Vse njih misli so se stekale in družile v željo in v hrepenenje, da uteko morilki! In mnogi so res bežali mesta kakor Lot iz Sodome;Je bolj naglo in bolj prostovoljno.
Izpočetka je pač vsak upal: "Morda pa ne bo tako hudo!" Tudi glasno so tolažili drug drugega: "Nekaj smrtnih slučajev bo, kakor je pri boleznih navadno, in bo spet mir in pokoj." A z lepimi besedami ni nihče prav preveril ne sebe. ne drugih. Ker oči so videle nasprotno temu, kar je želelo srce, kar so govorila usta.
Tudi oblasti so dajale in delale pogum ljudstvu in samim
sebi.
"Vse potrebno smo ukrenili; nikomur se ni treba bati!"
A kakor bi jih hotela razdražena morilka zasmehovati in jih kaznovati za njihovo slabotno zavest in ničevo napuhnje-nost, je naslednje tedne ravno med višjo gospodo prav vztrajno in neustrašeno kosila. Mestnemu sodniku je umorila v prvih štirinajstih dneh, kar je ob nesrečni uri vstopila v mesto, soprogo in hčerko.
Tedaj se je polastila meščanov blazna groza. Kdor je mogel, je bežaL .Večinoma so se napotili v vinograde, v Haloze, deloma v Slovenske Gorice. Taip so se poskrili v bele svoje zida-
VSO ODPRAVO
nD GLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje, kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"!
j- J. DVORAK & CO.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
nice, da bi z nikomur ne prišli v dotiko in ne bi nalezli bolezni, ali pa tudi iz strahu pred kmetskini ljudstvom, ki je klelo gosfodo, češ da ona bolezen iz mesta na deželo zanaša.
"Zapreti bi morali mestna vrata kakor pred dvajsetimi leti in nikogar pe ven pustiti! Vso deželo nam ti strahopetneži zastrupljajo."
A za take želje kmetov se je gospoda v tistih časih še manj zmenila nego za druge želje in potrebe.
Iz mesta je drdral vqz za vozom; nekateri visoko obloženi z vsem mogočim pohištvom, z zaboji, polnimi obleke in natlačenimi zt jestvinami, kakor bi se ne mislili begunci nikoli več vrniti. Mnogi se tudi niso. V Halozah jih je zadavila morilka, in so jih tam pokopali. Na drugih vozeh so bili lie ljudje. Ti niso marali ničesar s seboj vzeti iz okuženega mesta. Le za življenje jim je bilo, to so hoteli za vsako ceno rešiti. Vse drugo naj propade, kaj za to! A tudi izmed teh rftnogi niso ušli morilki: med zelenimi hatoškimi goricami so strohnela tudi njih trupla v skupnih grobih, izkopanih nalašč za od kuge zadavljene.
Vse begunce pa je spremljala nevolja onih, ki niso mogli iz mesta. Mnogi so bili v službah — priklenjeni! Trgovci niso mogli čez noč zapreti svojih prodajalen, ako se niso marali izpostavljati velikim izgubam, morda popolnemu polomu. Trgovina je v mestu ob vednih nesrečah že tako zelo opešala; kakor
TO IN ONO.
Nemški Viljem se kesa, da se je oženil.
, Poroča se, da se je s takim halo in pompom naznanjena no-va zakonska sreča bivšega nem-! škega cesarja Viljema izpreme nila v kratkem času naravnost katastrofalno. Viljem se je baje zaprl v zadnje prostore v svojem gradu v Doornu in živi popolnoma sam zase, dočim njegova že primeroma mlada žen^i in njeni otroci prebivajo čisto v drugem delu gradu. Viljem je baje sprevidel, da je napravil veliko napako s svojim drugim zakonom. Ves je izpremenjen in obupan. Poročevalci pravijo, da ga je cepljenje žlez popolnoma fizično uničilo. Slučaj mu je namreč britko dokazal, da z naravo, nad katero ima oblast edino vsemo-
Vil-
bajka so se glasili lepa poročila o nekdanjem njenem cvetu, o'StvaJnik .se ni ^ati
silnem bogastvu trgovskih hiš ptujskih. Ti so morali vztrajati " -T	° \ ****
. - 1 X- , ,	.	... ponesrečil se mu je poizkus v
in čakati v strahu in v upanju. Ostati so morali vsi revnejši, ki
niso imeli vinogradov in zidanic, pa tudi suhega denarja ne. Kam in kako naj beže? Priklenjeni, sovražnici izročeni na milost in nemilost!
Ti so bili najbolj vznemirjeni in vznevoljeni. V srcih in z besedami so se srdih* na one, ki jim je bila usoda milejša, in so mogli bežati pred neusmiljeno morilko.
Pogostoma so se na ulicah zbrale ob vozovih beguncev velike gruče ljudstva, ki je ustavljalo vozove in je hotelo bogatejšim meščanom beg s silo zabraniti. Glasr.i klici nevolje, psovke, grožnje so se slišale iz gruče in so zvenele na uho preplašeni gospodi.
"Če ste v srečnih dneh živeli med nami in od nas, kaj sedaj bežite?"
"Strahopetci!"
"Ali vam bo pomagano, če mi ostanemo v mestu— je povprašal vznevoljen glas iz voza, včasih glas gospodov, včasih voznikov.

i
John Gornik
SLOYENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
in ceno.
S3


LIS.T ."EDINOST" JE LIST ZA RESNICO.
Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je
"A V E MARIA"
Zato nima popoln list "Edinost," kdor nima še lista "Ave Maria" poleg.
Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še list "Ave Maria," ki stane $2.50 na let© pri
AVe MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL.
GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta.
Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši.
Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? —- Takoj ga naroči! Stane samo $1.00 na leto. Naroča se.
GLASNIK 1852 W. 22nd Place.


u
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	, CHICAGO, ILL.
+
4 *
♦ * + ♦
4 4-
4 ♦
Dolžnost Slovencev v Chicago
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse. kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prciti, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČER NOVIC H, lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
vojni in ponesrečil se mu je i ta zadnji. Človek je samo človek in
nič drugega, to gotovo razume^ lati kemične eksperimente, sedaj tudi Vilček!
Inženir nad inženirji.
Vsak je že slišal o 300 metrov visokem Eiffelovem stolpu v Parizu. Ko je bil ta'stolp zgra~ jen, je prišel v Pariz znameniti Amerikanec Edison, ki si je tudi ogledal to zgradbo. Odlični ljudje, ki so prišli na stolp, so zapisali svoje ime v "zlato knjigo." Ko so ponudili knjigo Edisonu, je zapisal slavni mož v "io tole: "Inženirju gospodu Eiffelu, graditelju te gorostar-ie in nena-* vadne stavbe, izkazuje spoštovanje človek, ki globoko spoštuje vse inženirje, najbolj pa največjega med njimi: dobrega Boga P
-o-
Kaj so bili očetje velikih mož?
Virgilov oče je bil sluga in veliko let suženj. Shakespearov o-če je imel trgovino z drvmi. Washingtonov oče je bil farmar. Oče Abrahama Lincolna je bil dninar in šele pozneje je imel malo farmo. Demosten je bil sin kovača. Kolumb sin tkalca in • tudi sam je bil izučen v tem rokodelstvu. Faradjev oče je bil kovač in je zelo branil sinu de-
Moč reklame.
Prijateljici.
Miha: "M ici ce me ne ushsis. se bo nekaj strašnega zgodilo." Mici: "Kaj takega?" Miha: 4'Z Tvojo prijateljica
IZPLAČILA
Veliko trgovcev je, ki se silno bojijo dati par centov za rekla-J
mo za oglašanje svoje trgovine.j Angelco se bom poročil!" Da pa je reklama t. j. oglašanje, Mici: "Oh, nikar ne! Sa; te edino sredstvo, ki resnično vodi( vzamem takoj če hočeš?" do vspehov nam zlasti potrjuje __^^^^ sledeči slučaj: Pred kratkim je| umrl znani ameriški milijonar! Wanamehera.. ki je baje zapustil nad 300 milijonov dolarjev premoženja. Pred dobrim 30 .leti si ie osnoval malo trgovinco, kjer ie izkupil prvi dan samo dva dolarja in 67 centov. Wanamehera ie dal takoj prva dva dolarja za reklamo, in zatem skozi pet let nolovico dobička vse sam d za reklamo. In vspeh je bil ta, da se je s reklamo povzdignili do silnega napredka in bogastva. Trgovec, ki se boji oglašati svo-io trgovino, ta se boji dobrega businessa!
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago. Ill
Rojakom se priporočam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvan ie hiš zunai in znotrai. pokladam stenski papir.
Naiboliše delo. nainižie cene. Rojaki obrnite se vselei na svoieea roiaka!
v ameriških dolarjih še vedno izvršuiemo v zasedenem ozemlju v Italiji. Nemški Avstriji in drueod.
V Tueoslaviu ie začasno ne-moeoče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarie. ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beogradu. Vendar oa potnikom, ki rabiio dolarie za na pot preskrbimo dolarie.
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdaiamo in iste vnovči-io v stari domovini po dnevnem kurzu v iueroslovanske krone.	^
Za dolarske pošiliatve računamo sledeče pristojbine: do $1 5.00 po 50 centov. — od $15.00 do S^o.oo po 75 centov, — od $30.00 do S 50.00 po $1.00. za izplačila, ki preseeaio $50.00 računamo 1 cent in pol od dolarja. ali po $1.50 od sto dolar iev. H tem pristoibinam ie šr-nridiati za vsako posamezno nino.
nošiliatev 15 cntov za pošt-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street, CHICAGO. ILL.

* * + * * * * * * * * + + + + + * + * * * + + + * * *
4»
*
4*
4»
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj namočene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI0 USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako malo ali veliko. Poizkusite pri nasi
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
1849 W. 22nd Street Chicatro. 111.
Phone: Canal 0098.
V
*

K************************