čevljar 3/4 glasilo delovne organizacije tovarne obutve tržič KAJ NAM DAJE NAŠE TEKOČE GOSPODARJENJE? Vprašanje v naslovu je gotovo povsem na mestu, saj verjetno ni nobenega med nami, ki bi želel, da bi tudi letošnji obračun kazal rdeče številke. Gotovo nas izguba preteklega leta še dodatno obremenjuje, saj je nismo navajeni, tudi nočemo se nanjo navaditi. Težina planskih nalog tekočega leta, še posebej pa njihova opredelitev v sanacijskem programu, je izboljšanje učinkovitosti ter ob »normalizaciji« pogojev tako zagotoviti, ob primernih osebnih dohodkih, tudi nekaj prepotrebnega dobička za zmanjšanje naše odvisnosti od sposojenega denarja. Koliko nam bo to uspelo, je seveda odvisno tudi od nas samih, našega odnosa in pristopa do dela. Letošnje spremembe obračunskega sistema so vzrok, da še nimamo podatka o finančnem obračunu tekočega poslovanja, zaradi tega torej tudi točen odgovor na zastavljeno vprašanje ni še možen. Ob vseh pozitivnih premikih, ki so prisotni in zaznani na več področjih, smo vseeno resnično zaskrbljeni nad vedno večjo vhodno inflacijo, ki je pri izhodu ne sledimo v celoti ali pa v prevelikem časovnem zamiku. V prvem tromesečju smo kar za nekaj čez štirideset milijard porabili več za plačilo materiala, blaga, storitev, osebnih dohodkov, obresti za sposojen denar za naše izdelke in storitve. Prav ta podatek kaže, koliko je še potrebno storiti za MANJŠE STROŠKE in/ali VEČJE PRIHODKE. Da je mogoče jutri še nekaj več storiti kot smo včeraj, smo si kar precej enotni. Dodatni motiv za to so prav tako pozitivni premiki v zalogah, saj se sicer postopno, vendar vztrajno znižujejo, v proizvodnji, tako glede obsega kot kakovosti, in nenazadnje tudi zadnje spremembe na področju znižanja uvoznih obremenitev. Še naprej sta cena sposojenega denarja (in še vse preveč ga potrebujemo) ter nadpovprečno rast cen vhodnih materialov (že v prvem tromesečju se je usnje podražilo od 99—132 %), osrednja vzroka, da bo končni obračun tekočega gospodarjenja še močno oddaljen od tistega, kar letos moramo doseči. To pa seveda zahteva da storimo takoj jutri še tisto, več kot včeraj. Čeprav še naprej ostaja prednostna naloga vezana na pospešitev obračanja sredstev, pa je izpolnitev teh, in seveda še vseh drugih nalog odvisno od nas zaposlenih, od naše produktivnosti ali na kakšen drug način izražene učinkovitosti. Prav to moramo povečati, to pa je lahko, če resnično delovni čas namenimo delu. V neposredni proizvodnji imamo merila za njihovo produktivnost, vsak dan smo tudi seznanjeni koliko parov je bilo izdelano in tako ocenjujemo njihovo uspešnost. Na žalost ugotavljam, da režijske službe niso tako učinkovite, zato je na tem področju pred nami naloga s katero ni mogoče več odlašati. Narediti moramo našo režijo učinkovitejšo, med njo ne sme biti več prostora za vse tiste, ki niso pripravljeni za trdo delo, ki niso pripravljeni danes storiti še drugo nalogo, izven njihovega delokroga, ker imajo za to čas. Počisti- mo z nedelom, tudi to nam bo prineslo učinke in prav te in samo te potrebujemo. Da se razumemo, tako kot smo na sploh ljudje različni, je razlika tudi v pogledu učinkovitosti med našo režijo. Med nami so taki, ki zapuščajo tovarniške prostore utrujeni, ker so resnično delali, in seveda tudi, tisti, ki so bolj motili druge, kot pa s svojim delom prispevali k večji učinkovitosti. V katero skupino sodi vsak od nas? Premislimo, preverimo vsak dan sproti kaj smo naredili, koliko je to prispevalo k učinkovitosti, pa nam bo odgovor poznan. Vsak dan je več prostora za tiste prve, vse manj, in tu-< di tega malo, ne more več dolgo biti, za druge. Izpostavljeno področje je prav gotovo občutljivo, saj se nanaša na zaposlene, na ljudi. Zavedam se, da so nujno potrebni premiki tudi na tem področju,^ že predolgo govorimo o tem, storimo pa premalo. Čas nam tu ni zaveznik, neusmiljeno nas kaznuje, za vse tisto, kar bi že včeraj lahko storili pa nismo. Predsednik KPO Franc Grašič, dipl. oec. ZLATI GLOBUS Četrtega aprila je bilo v Budučnosti izredno zasedanje delavskega sveta. Predsednik gospodarske zbornice je vodji tozda Buduč-nost ing. Franju Repiču izročil najvišje priznanje gospodarske zbornice Hrvatske ZLATNI GLOBUS. Priznanje se podeljuje za dosežene dobre rezultate v izvozu in ekonomske menjave s tujino. Ing. Repič je ob prevzemu priznanja dejal: »V imenu vseh delavcev Budučnosti se iskreno zahvaljujem za visoko priznanje. Rezultati, ki smo jih dosegli v težkih pogojih gospodarjenja, so prizadevanja vseh, ki smo dali vse od sebe. V letu 1987, za katerega smo dobili priznanje, smo izdelali 1.950.000 parov obutve, od tega je šlo v izvoz 1.330.000 parov ali triinsedemdeset odstotkov skupne proizvodnje. Prizadevali si bomo, da bomo s tako prizadevanim delom nadaljevali, za to nas obvezuje tudi to priznanje.« Dr. Vidakovič, predsednik gospodarske zbornice Hrvatske izroča priznanje ing. Repiču. Obremenitve gospodarstva Težko breme Že dalj časa je slišati prošnje pa tudi že zahteve za razbremenitev gospodarstva. Klici so zaenkrat še brez pravega odmeva. Energičnost zahtev narašča s slabšanjem življenjskega standarda. V akcijo za razbremenitev se je vključila tudi konferenca osnovnih organizacij sindikata, predvsem na zahtevo izrednega zbora v šivalnici Trbovlje, takrat je bil sprejet sklep (za organizacijo sindikata pa obveza), da je treba na problem nizkih osebnih dohodkov in visokih obremenitev usnjarsko predelovalne industrije opozoriti republiški in zvezni sindikat. V republiškem sindikatu so se zadeve lotili zelo resno. Predsednik Miha Ravnik je o zahtevi seznanil Izvršni svet SR Slovenije, 23. marca pa je bil na obisku v naši delovni organizaciji. S člani delegacije si je ogledal proizvodnjo nato pa so se začeli pogovori. Predsednik KPO Franc Grašič je navzoče seznanil z rezultati poslovanja in navedel vzroke, ki vplivajo na naše »slabo poslovanje« in zaostajanju pri delitvi osebnih dohodkov v okviru občine in republike. Za republiškim poprečjem zaostajamo že 22 % čeprav lahko zatrdimo, da smo poslovali bolje kot naprimer leta 1983, ko smo povprečje presegali za 3,5 %. O naših problemih opozarjamo na vseh nivojih, da bi pospešili reševanje in dosegli, da bi bili izhodiščni pogoji za delo enaki za vse gospodarske dejavnosti. Predsednik sindikata Matjaž Hrgovič je delegacijo seznanil z organizacijo in dejavnostjo sindikata in povedal, da se poleg klasičnih dejavnosti sindikat ukvarja predvsem z možnostmi povečanja osebnega dohodka. Posebej je poudaril, da delavci zaradi slabšanja standarda zgubljajo zaupanje v sindikat. Nezadovoljstvo je razumljivo. Ko pa je bilo izkazano tudi javno je vsem postalo jasno, da se je treba lotiti problema izredno resno. Predsednik slovenskih sindikatov Miha Ravnik v Peku. Posvet je bil sklican na pobudo delavcev iz šivalnice Trbovlje. Predsednik republiškega odbora sindikata tov. Miha Ravnik je izrazil zadovoljstvo, da si je lahko ogledal delovno organizacijo s 5.500 delavci. Pozitivne se mu zdijo tri stvari: Prvič, da se jasno zavedamo, da tržno gospodarstvo vse bolj posega v ekonomsko politiko, da bo tako vse manj posega države in s tem vse večja samostojnost in tudi večja odgovornost. Če na nove pogoje ekonomske politike ne bomo pripravljeni lahko le-ta negativno vpliva na naše poslovanje. Naša skupna obveznost pa je da ustvarimo prave politične razmere. Politiko je treba ločiti od gospodarjenja. Razmere v tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji, pogoji dela, obremenitve (vemo, da sta ti dve panogi bolj obremenjeni od drugih) so težke, to so spoznali tudi na zvezni ravni. Potrebno je napraviti korenite korake za razbremenitev dohodka in osebnega dohodka. Zahteve so jasne, zvezni skupščini je poslano 11 zahtev, saj vemo, da nad nami visi generalni štrajk v panogi. Čakamo na spremembe, ki bodo to panogo postavile v ugodnejši položaj in jo izenačili z ostalimi. Tudi novi predsednik Zveznega izvršnega sveta, Ante Markovič je poudaril, da je treba ustvariti pogoje dela za nove, tržne razmere in zagotoviti enake pogoje poslovanja za vse. To pa ne odmika dela znotraj delovne organizacije za izboljšanje pogojev dela. Pohvalil je proces prestrukturiranja, ki teče v delovni organizaciji, sloni pa na boljši kvaliteti, delu in trgu. Sindikat mora podpirati vse aktivnosti, ki tečejo v tej smeri. Uvajanje novega modernega pristopa (tržna ekonomija) pomeni tudi drugačen odnos do delavca. Zakon o podjetjih prinaša spremembe, saj naj bi se ločili poslovna in upravljalska funkcija. To podpiramo, saj moramo ločiti, kaj je delo in kaj upravljanje. Podpreti je treba vse elemente na področju poslovne in samoupravne organiziranosti, ki bodo izboljšale poslovanje. Vendar ne gre več hiteti, saj je nekaj stvari še nedorečenih, naše stališče pa je, da moramo strokovno pristopiti k prestrukturiranju. Prisotni sta dve opredelitvi: upravljanje-samoupravljanje in pa področje sindikata, ki mora dobiti svojo vlogo kot partner in kot zastopnik delavca. Osnovno delo sindikata je, da se postavi z jasnimi strokovnimi stališči o pogojih dela, gospodarjenja in ekonomske politike: — delo sindikata se prične na pogojih gospodarjenja in ne na področju delitve; ne sme biti samo nosilec razprav, ampak mora sprejeti tudi odgovornost, — kako zastaviti, da bo delavec postal upravljalec, ne pa »Kvazi samoupravljalec« tam, kjer ni kaj samoupravljati. — vlogo delitve dohodka in osebnega dohodka mora vse bolj sprejemati sindikat, predvsem ceno dela, Razmišljamo o ukinitvi družbenih dogovorov in prehodu na kolektivne pogodbe z višjo kvaliteto. Vprašanje, je, kateri so tisti elementi s katerimi bo sindikat postavljal minimalno ceno dela. Delovne organizacije, ki te cene ne bodo mogle zagotoviti, ne bodo mogle obstajati. Kako pripraviti najnižje vrednotenje dela, dalje pa zagotoviti delavcu nagrajevanje po delu. V naši, in upamo trditi tudi drugih panogah, delavci delajo toliko kot na zahodu, zato moramo doseči tako vrednotenje dela. Vsak mesec posebej se dogovarjamo za procente povišanja OD, zunaj je delo vrednoteno na daljše obdobje. Pred sindikatom so tako težke naloge. Prenova gre v smeri zaščite delavca. Sindikat je potrebno postaviti vzporedno z ostalimi elementi v družbi, je bila ugotovitev razgovora. Usnjarsko predelovalna panoga ne pomni tako težkega stanja, skoraj vse se srečujejo z vse večjimi težavami, zato ni čudno da je glas povzdignjen in zahteva takojšnje ukrepe. Obremenitve usnjarsko predelovalne industrije so postale prehudo breme. Na pobudo konference osnovnih organizacij je bil sklican tudi posvet o dosedanjih in predvidenih aktivnostih za razbremenitev dohodka in osebnega dohodka v občini Tržič. Na posvetu so bili strokovni delavci samoupravnih interesnih skupnosti, predsednik izvršnega sveta občine, predsednica občinskega sindikalnega sveta, predsedniki osnovnih organizacij sindikata in vodje delegacij za zbor združenega dela. Višina prispevnih stopenj je bila povod za sklic razgovora. Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Matjaž Hrgovič je v uvodu povedal, da so pritiski sicer že dalj časa, v zadnjem času pa tako glasni, razlike v občinah s katerimi se primerjamo pa tako velike, da ne moremo osati mirni. Odločitev za tak korak je težka. Jasno nam je, da so to poskušali že večji od nas, pa niso uspeli. Neprijetna zadeva pa je tudi zato, ker smo tudi porabniki. Dejstvo je, da so osebni dohodki v naši panogi najnižji, delavci se vse težje prebijajo skozi življenje. Skušamo razumeti prostor v katerem živimo, le rezultati morajo biti vidni. Vsiljuje pa se mnenje, da se s sredstvi že v preteklosti ni gospodarilo racionalno. Poleg tega pa občina Tržič plačuje solidarnost za nerazvite občine, čeprav občina že dolgo ni v razcvetu,potreb je pa tudi toliko nerešenih, da bi, vsaj menimo tako, lahko kandidirali za status nerazvitih. Poleg zahteve, da se zahteva ugotavljanje statusa »ne-razviti-razviti« so bili zaključki razgovora tudi, da se v samoupravnih interesnih skupnostih racionalizira delo, sredstva in porabo. Nismo za siromašenje že tako okleščenih programov ampak za pametno in preudarno porabo. Kam gre sodobni svet Čeprav smo geografsko v srednji Evropi, se včasih zdi, da se nam svet odmika. Naš razvoj je zastal, svet pa je že zakorakal v 21. stoletje. Tudi v našem podjetju smo že poizkusili oblikovati strategijo do leta 2000, pri tem pa smo morali upoštevati kam gre sodobni svet, kakšni so njegovi trendi: (trend — dolgoročna smer razvoja) 1. Iz industrijske družbe se bo svet preoblikoval v informacijsko družbo, kar pomeni, da bodo imeli prednost tisti, ki bodo imeli več in boljše informacije in ki jih bodo znali uporabiti skupaj z znanjem. 2. Razvoj tehnologije gre iz nosilne (klasične — montažni trakovi) v prefinjeno (high touch) tehnologijo (avtomatika, kompjuterizacija). 3. Nacionalne ekonomije bodo prerasle v svetovne. To pomeni, da bomo imeli globalizacijo vseh tržišč in njihovo integracijo (združevanje). 4. Kratkoročni razvoj bo zamenjan za dolgoročni razvoj, kar pomeni nenehno izpolnjevanje tehnologije. 5. Vse večja bo decentralizacija in demokratizacija življenja in dela. 6. Pomoč institucij (države) bo zamenjala samopomoč prebivalstva. 7. Hierarhični sistem bodo zamenjali nehierarhična organizacijska omrežja. 8. Črnobela logika bo zamenjana z opredeljevanjem za večje število možnosti. 9. Vse večji bo vpliv kulture. 10. Angleščina bo postala prvi svetovni jezik medsebojnega komuniciranja. V Sloveniji sledimo svetovnim tokovom s kar velikim faznim (časovnim) zamikom 15—20 let. Storiti bi morali vse, da se ta zaostanek vsaj malo zmanjša. Božidar Meglič Predsednik osnovnih organizacij sindikata Peko v razgovoru o razbremenitvi gospodarstva: Obstajajo rastlinske vrste, ki obrodijo užitne sadove šele po sto letih. Ne razmišljajmo o tem, da teh plodov ne bomo mogli zaužiti, pač pa pogumno sadimo, da nas ne zasovražijo lastni otroci. Stvari so tako v obdelavi. Republiški izvršni svet je skupaj s splošnim združenjem tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije pripravil predlog v zvezi z razbremenitvijo. Med najpomembnejšimi vzroki za težave so: neprimerni pogoji nabave, surovin, vključno z uvoznimi, carinskimi obremenitvami, neučinkovite izvozne stimulacije, visoke obremenitve iz dohodka, tekoča obrestna politika, zapleteni in dolgo trajajoči postopki pri uvozu opreme, kot posledica pa katastrofalno nizki osebni dohodki. Montažni oddelek 522 nekaj dni pred začetkom preureditve v projektu OPTIMALIZACIJA PROIZVODNJE. Novi projekti Realizacija projekta OPTIMALIZACIJA V PROIZVODNJI OBUTVE v montažnih oddelkih 520 in 521 nekoliko kasni. V prvomajskih praznikih bodo v polnem teku dela za preureditev montažnih oddelkov 522 in 523. V obdelavi so še novo oblikovani projekti. V sektorju za investicije je v pripravi metodologija in program dela strokovnih delavcev, ki so potrebni pri realizaciji posameznega projekta. Nosilci pripravijo osnutke zasnov in določijo sodelavce. ANALIZA VREDNOSTI Izločanje izdelkov, ki ne prinašajo dohodka ali jih izdelati dohodkovno zanimivejše. PORABA ODPADKOV — DODATNI PROGRAM Izdelava projekta za uporabo odpadkov zgornjega usnja za dodatne programe v realizaciji dela na domu. OPTIMALIZACIJA BUDUĆNOST Uvedba specializacije za posamezne linije v okviru novega programa oziroma uvedba novega programa LINEA P— najkvalitetnejše moške lepljene obutve v omejenih količinah. OPTIMALIZACIJA OBUTVE III. FAZA Optimalizacija proizvodnje vzporednih dejavnosti (Po-liuretan, Gumoplast, Orodjarna). PROGRAM 2000 Izdelava projekta za uvedbo novih programov v vzporedne dejavnosti. Projekt vsebuje več podprojektov za področje gume, plastike, PU in orodjarstva. EKOLOGIJA Projekt za uporabo surovin in tehnologije, ki ne bo ekološko obremenjevala okolice in bo obenem racionalna. OPTIMALNI CIKEL Optimalizacija proizvodnih ciklov z metodologijo določanja, spremljanja in motivacije. RACIONALNA RABA ENERGIJE Racionalizacija pri porabi vseh vrst energije na vseh področjih. V vzdrževanju bodo pripravili predlog kako znižati konico porabe električne energije v gumami (največji porabnik), skratka zmanjšati porabo energije. Izobraževanje ob delu Pri Srednješolskem centru Dušana Kvedra — Ekonomska šola Ptuj, je uspešno zaključil šolo za trgovinske poslovodje DARKO PRAPROTNIK iz poslovalnice Ptuj! Čestitamo! Kako bolje gospodariti? Na to prastaro vprašanje so različne dobe dale različne odgovore. Ce nekoliko preskočimo zgodovino in se na kratko pomudimo pri zadnjih petnajstih letih našega dela, potem brez dvoma lahko ugotovimo, da dogovorna ekonomija ni prava pot v svetovne gospodarske tokove. Nebi mogli reči, da je nismo v njenih začetkih z ustavo 1974 pozdravili, saj nam je dala sigurnost zaposlitve, organizacije združenega dela praviloma niso šle v stečaj in ob velikem zadolževanju od zunaj, za katerega pa se dolgo ni vedelo, da je tako ogromno, saj se je dolg na vsakega Jugoslovana dosegel že 1000 ameriških dolarjev, nam je šlo kar dobro. Ko pa smo ugotovili, da nas svet prehiteva v razvoju in ko smo morali začeti vračati dolgove, pa so nastali problemi, ki jih plačujemo za celotno našo skupnost tudi v našem podjetju. Izguba, sicer že pokrita, za preteklo leto nam jasno kaže, da moramo tudi v Peku storiti odločnejše korake v smeri tržnega gospodarjenja, ki ima za cilj ustvariti dobiček. Brez dvoma v okolju, ki še ni temu naklonjeno, čeprav si z novo vlado mnogo obetamo, ni lahko, vendar ne gre odlašati. V tržnem gospodarstvu sicer govorimo že nekaj let, vendar je potrebno ideje tudi uresničiti, morajo se potrditi v praksi in tu smo naj šibkejši. ZAKAJ? Po mojem mnenju je glavni razlog v našem znanju, ki je prešibko, da bi poslovni proces obvladali na sodoben mana-gerski (strokovno vodstveni) način, kot to delajo naši konku-rentje na zahodu. Zagotovo imamo ob sicer preštevilnih režijskih službah vsaj enkrat premalo visokoizobraženih ka- drov, s konkretnim znanjem tehnologije, oblikovanja, tujih jezikov, financ, ekonomike, organizacije itd. V nas samih je premalo razvit tekmovalen duh, da smo boljši, še boljši najboljši. Prehitro se zadovoljimo s poprečjem. Mnogo bolj jasno, točno, analitično predvsem pa realno moramo opredeliti naše cilje in jih potem tudi dosledno uresničiti. Pri tem je treba ugotavljati najšibkejše točke in jih popravljati, dvigati na višji nivo (kadrovsko, organizacijsko) in točke, medsebojnih zvez posameznih poslovnih funkcij, ki se rešujejo praviloma s teamskim delom. Delo v skupini (tea-mu) pa ni govoričenje, ampak zbiranje idej ter njihova operacionalizacija (izvedba). Za boljše delo bo potrebno upoštevati naslednja načela: — skrbeti moramo za osebni razvoj vseh zaposlenih (zdravje, osebni dohodki, izobraževanje, kultura itd.), — mladim strokovnjakom je potrebno nuditi dobro mentorstvo in dolgoročno načrtovati njihovo kariero, — ustvarjati moramo kakovost izdelkov in kakovost življenja, — vzpodbujati velja demokratične načine vodenja, — veliko podjetje moramo preoblikovati v lastnosti manjših podjetij (elastičnost, vodljivost), — na vseh ravneh moramo vzpodbujati pretok znanja v delovni proces (inovativni management). Izdelava sanacijskega programa, predvsem pa njegova izpeljava je prava priložnost, da pregledamo naše možnosti in izrabimo priložnosti. Misli in želje so le sanje, dokler jih ne uresničimo. Božidar Meglič Članice ženskega nogometnega kluba. Iz Budućnosti Ženski nogometni klub »PEKO — BUDUĆNOST«, ustanovljen je bil oktobra lani je startal izredno dobro. Na pravkar zaključenem zimskem prvenstvu v Varaždinu so se dekleta Budučnosti uvrstila prav v vrh. Pred njimi je borba za čimboljšo uvrstitev v varaždinski medobčinski »B« ligi. Šestnajst igralk nogometa redno trenira, zato pričakujemo dobre rezultate. Tovarniška ambulanta Budučnosti je dobila dragocen medicinski aparat. Sredstva za nabavo so prispevale ženske namesto daril ob osmem marcu. Za EKG aparat so namenile 10.327.320 dinarjev. V Lud-bregu je samo en tak aparat, zato je bilo treba na pregled čakati dalj časa. S prihodom prvih lastovk je dobila novo lepšo obleko tudi tovarniška okolica. Delavke tega kolektiva so organizirale delovno akcijo za ureditev zelenih površin. Nasadile so cvetje, pokosile travo in oplele cvetlična korita. Razpis štipendij ZA ŠOLSKO LETO 1989/90 RAZPIS ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠOLSKO LETO 1989/90 V nadaljevanju objavljamo razpis štipendij in šolanja ob delu za šolsko leto 1989/90. Na področju štipendiranja smo sestavo štipendij v primerjavi s preteklim letom še izboljšali v korist višjih stopenj izobraževanja, kakršen je tudi trend gibanja na področju štipendiranja na Gorenjskem. Razmerje štipendij do vključno V. stopnje zahtevnosti in združeno za VI. in VIL stopnjo je bilo za preteklo šolsko leto v regiji 72:28, v naši delovni organizaciji 68:32, letos pa je naše razmerje 61:39. Prvič smo v razpis štipendij vključili štipendije za naravoslovno-mate-matične tehnike in tako tudi na splošnejši smeri srednjega izobraževanja pristopili k ustvarjanju zaledja štipendistov, na srednjih šolah. Omenjeni štipendisti so po praksi zadnjih let naš najstabilnejši in najmočnejši vir potencialnih kandidatov za štipendiste na višjih in visokih šolah. Celoten razpis štipendij je tudi letos nekoliko ambicioznejši kot so v Tržiču razmerja med generacijskim prilivom, poklicnimi namerami osnovnošolcev in deležem šolajoče mladine zlasti na VI. in VIL stopnji zahtevnosti. Zaradi omenjenega izpolnjujemo metode dela s štipendisti in neštipen-disti na proizvodnem delu in delovni praksi, širimo sodelovanje s štipendisti in sodelujemo pri poklicnem usmerjanju v osnovnih šolah. Izobraževanje ob delu je v razpisu šolanja ob delu sicer omejeno s številko 30, vendar so komisije za delovna razmerja DSSS in tozd sprejele sklep, da se zaposlenim omogoči tudi vsako izobraževanje ob delu za poklice, ki jih vključuje razpis štipendij. Oba razpisa dajeta našim sedanjim in bodočim delavcem možnosti za dosego višjih stopenj usposobljenosti za kakovostno izvrševanje nalog. Izobraževanje za prodajalce V okviru vsakoletnega planiranega izobraževanja za delavce v poslovalnicah smo v februarju in začetku marca organizirali dva dvodnevna seminarja za prodajalce in tridnevni seminar za poslovodje. Seminarja za prodajalce sta bila pripravljena za novosprejete delavce in tiste, ki so bili na podobnih seminarjih pred petnajst in več leti. Za novosprejete delavce je bil seminar tudi spoznavanje z delovno organizacijo, starejši pa so osvežili znanje ter ugotavljali in primerjali napredek v naši tovarni s stanjem v preteklosti. Seminarja za pomočnike sta vsebovala v glavnem ogled proizvodnega procesa. Ogledali so si kolekcijo za tekočo sezono in novo za sezono jesen-zima 1989/90. Predstavljen jim je bil računski center in CAD-CAM sistem modeliranja v razvoj no-pripravljalnem sektorju. Na Bledu, kjer je bil drugi del seminarja so se seznanili z rezultati poslovanja delovne organizacije, tozda Mreže in tistih poslovalnic iz katerih so bili udeleženci seminarja. Ostale teme so bile: nagrajevanje v poslovalnicah, zaščita na delu, zgodovina in samoupravna organiziranost delovne organizacije, tehnologija obutve, medsebojni odnosi v grupi in psihologija prodaje. Seminar za poslovodje je vseboval iste teme, le da so bile prirejene za nivo poslovodij, dodano pa je bilo predavanje predavatelja VEKŠ Maribor mag. Vladimirja Gabrijana: KAJ MORA VEDETI POSLOVODJA O MARKETINGU V POSLOVALNICI. Seminar smo organizirali po govornem področju s tem, da je bila ena grupa pomočnikov iz slovenskih poslovalnic, druga grupa iz srbohrvaško govornega področja, seminar za poslovodje pa je bil tudi za izvenslovenske poslovodje poslovalnic. Iz ankete, ki smo jo opravili v vsaki skupini se je dalo ugotoviti, da je seminar izpolnil pričakovanja, da so bili udeleženci zadovoljni s temami in predavatelji, pripombe so bile le v tem, da je bil seminar zelo natrpan s predavanji. Predavateljico bili naši sodelavci: Darko Gosar, Stanka Pogačnik, Irena Čarman, Tomislav Zupan, Janez Serpan, Pavel Roblek, Tomaž Teran in Karel Zajc ter zunanji že omenjeni predavatelj mag. Vladimir Gabrijan. Izkoriščam priliko, da se v imenu vodstva TOZD Mreža zahvalim predavateljem za kvalitetna predavanja. Karel Zajc, operativni vodja TOZD Mreža in poslovodje Pokušao sam da se uzdržim od komentara proteklog se-minara za poslovode koji je održan na Bledu od 6. do 8. mar-ta. Medutim, nešto je jače bilo od mene, pa me tjera da vam napišem ovaj dopis in ispoljim svoja zapažanja i utiske. Kad sam dobio poziv za seminar, pomislio sam da je gre-ška. No, posle telefonske provjere doznao sam da je_ poziv stvarno meni upučen. Iskreno, nekako mi je bilo smiješno da idem na seminar posle 18 godina rada kao poslovoda. Mislio sam se dali ili ne poči. Vjerovao sam da su seminari ove i ovakve vrste za mlade (po stažu) kolege. Na moju sreču ja sam odlučio da podem na seminar, mada nekako razervisan. Da budem iskren do kraja vjerovao sam u sebe i bio ubije-den da za mene na seminaru neče biti ništa novoga, da ču izgubiti tri dana da ču se dosadivati sa stvarima koje su mi »dobro« poznate, no posao nebi trpio jer ga upravo ovih dana i onako nije bog zna koliko bilo. Međutim, odagnao sam mnoge zablude i došla mi je na um stara narodna izreka: »Čovjek uči dok je živ«. Mnoge nejasnoče sam razjasnio, nepoznanice upoznao, zaboravljeno obnovio i došao do saznanja koliko ima novina i u stvarima sa kojima se svakodnevno susriječem. Posebno mi je bilo drago predavanje mag. Gabrijana koji nam je usprkos vremenskom tjesnacu uspio približiti mnoge stvari za koje sam isti smatrao neizvodljivim ili samo teoriskim za naš posao. Usprkos mojoj ocjeni 8 iz marketinga na višoj ekonomskoj školi i takode ocjeni 8 iz komercijalnog poslovanja viši je dojam na mene ostavilo izlaganje prof. Gabrijana nego sva školska literatura. Predavanja druga Serpana o psihologiji kupca i medusobnim odnosima ostavili su izvan-redan utisak na sve nas. Ništa manje ni razgovori i objašnje- nja druga Zajca što oko rada u prodavnicama, o stvarima sa kojima se svakodnevno sriječemo. Drugarice Pogačnik i Čarman su uz pomoč druga Zajca razjasnile neke za nas nepoznanice oko obračuna ličnih dohodaka, a to je upravo ono što nam često oko dvadesetog u mjesecu kad primimo lični do-hodak zadaje dosta glavobolje jer treba objašnjavati i pomočnicima i bogami i sebi samima što i kako je obračunata. No, iskreno da če se i ubuduče ponekad doči u situaciju da se traži pomoč, ali, u svakom slučaju manje i rede. Umalo da zaboravim domačicu seminara koja (drugari-ca Darja) je bila u pravom smislu domačica. Bilo bi mi veoma žao ako ovo moje pismo shvatite kao neku slavopojku. Naprotiv, nek ovo posluži kao apel da i ubuduče usprkos velikim troškovima, naporima predavača slično ponovo organizujete ovakva ili slična aktualna predavanja na kojima bi obavezno prisustvovali svi oni koji nijesu sada bili. Takođe ja sam mišljenja da bi i u sklopu bazenskih kon-ferencija bilo izvodljivo da se jedan dan ili jedno popodne izdvoji za neko aktualno i nama blisko predavanje. Takođe bilo bi po mom mišljenju izvodljivo da ponovo kroz koju godimi obidemo proizvodne pogone i da se podsj etimo oko procesa proizvodnje koji nas je sve impresionirao tako i o samoj tehnologiji obuče o čemu nam je tako lijepo predavao drug Roblek. Usprkos dosta godina kod »Peka« imao sam prilike da se mnogim kolegama po prvi put sretnem, a to se odnosi pogo-tovo na novoprimljene kolege. Bila je ujedno i prilika da bez opterečenja i na komot izmijenjamo iskustva i mišljenja o poslu, problemima, teškočama i radostima koja nas svakodnevno sriječu u našem poslu. Toga mnogo manje ima na bazenskim konferencijama kada smo večinom preokupirani narudžbama i slično. Ne može mi izači iz sječanja da smo prilikom večine iz-laganja u puno slučajeva pronalazili sebe, svoje radnje, svoj položaj, ponašanje, greške i pozitivne stvari. Jednom riječju indetifikovali se sa izlaganjima kako prof. Gabrijan tako i iz-laganjima drugova iz naše fabrike Zajca i Serpana. I na kraju da zaključim i da vam zahvalim za uprkos te-škim vremenima ovako dobrom poduhvatu. Ovo pismo sam pisao spontano nekako u jednom dahu bez prethodnog niti koncepta niti razmišljanja več onako kako sam istinski osje-čao, zato se izvinjavam na dosadi i opširnosti. Hvala. Veselin Duričkovič, Titograd II. Samoupravljanje Skupni delavski svet Člani skupnega delavskega sveta so se na 12. zasedanju zbrali v novi sestavi. Nadomestne volitve so bile izvedene 18. februarja. Število članov se je zmanjšalo za deset. Na dnevnem redu je bilo najprej poročilo o volitvah in izvolitvi članov izvršilnih organov. O tekočih gospodarskih gibanjih je pripovedoval predsednik KPO Franc Grašič. O dopolnilnih planih je podal obrazložitve član KPO za planiranje, ekonomiko, organizacijo in finance Edo Košnjek. Dopolnilni plani so sestavni del sanacijskega programa, zato je še posebej poudaril da je treba izvrševanje nalog realizirati kvalitetno, potrebna pa je angažiranost vseh in vsakega posameznika. Skupni delavski svet je za štiriletno mandatno obdobje imenoval zastopnika pri firmi AFIS. Od 1. avgusta dalje bo to FRANC JAZBEC. Delavskemu svetu je bila podana informacija o donosnosti sezone pomlad-poletje 1989. Ocena je izdelana v primerjavi sporazumnih cen s prodajnimi cenami. V primerjavi s sezono jesen-zima je sezona pomlad-poletje ocenjena neprimerno boljše. Delavski svet je potrdil vrnitev refundiranih prispevkov z nekaterimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, da ne bi prišlo do prevelikega siromašenja programov s pripombo, da ima izvršni svet občine poostren nadzor nad porabo. Vi vprašujete mi odgovarjamo Prispevek za solidarnost (solidarnostna sobota) znaša 7 ur. Zakaj je naš delavnik 8 ur? • • • Takoimenovana solidarnostna sobota v avgustu traja kot običajni delavnik osem ur. Ure se obračunajo po osnovah in merilih, ki veljajo tisti mesec (avgust). Prispevek za solidarnost se obračuna sedem ur po merilih, ki veljajo v juliju. Ali po domače: Delamo in imamo obračunano v avgustu, za solidarnost pa plačamo sedem ur po julijski osnovi. Kdaj lahko pričakujemo posojila za stanovanjsko gradnjo in ali bodo obroki valorizirani? • • • Obroki bodo valorizirani. Razpisa za nove prosilce letos še ni, ker trenutno nimamo razpoložljivih sredstev. Druge in tretje že odobrene obroke bomo skušali izplačati čimprej. Razmišljamo tudi o eventuelnem najetju kredita za ta namen. Nekaj vprašanj je bilo tudi o času in višini izplačila jubilejnih nagrad. O tem smo sicer že pisali v prejšnji številki, narobe pa ne bo če ponovimo. Jubilejne nagrade za skupno delovno dobo izplačane v aprilu, za 25. ali 35 let dela pri Peku bodo jubilejne nagrade podeljene skoraj zagotovo v petek pred Suštarsko nedeljo. Zanimalo vas je tudi kako se obračunava minulo delo. Letni poslovni sporazum o minulem delu določa: Osebni dohodek iz naslova zaposlitve v združenem delu (minulo delo) se v letu 1989 obračunava z odstotki določenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in z upoštevanjem delavčevega poprečnega osebnega dohodka, obračunanega v letu 1988 povečanega za 35 %. Med letom se bodo avtomatično upoštevala vsa medletna povišanja obračunskih osnov, glede na določilo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah. Kdaj in v kakšni višini bo izplačan regres? • • • Datum za izplačilo regresa je določen z delovnim koledarjem, višino pa bomo skušali določiti primerno datumu izplačila. Sončno in toplo aprilsko vreme je zvabilo na prosto delavce iz orodjarne in mehanične delavnice. Njihov delavnik bo kar na dvorišču. Za nov rod Ko smo se ob osmem marcu odločali o namenu sredstev namenjenih ženskam, smo obljubili, da bomo spremljali uporabo teh sredstev. Sredstva so bila razdeljena takole: Porodnišnica Kranj Bolnica Jesenice Iskrica v žalostnih očeh Porodnišnica Trbovlje Porodnišnica Maribor Porodnišnica Ptuj 13.995.000,- 7.005.000, - 7.005.000, - 5.790.000, - 1.440.000, — 2.970.000, - Vsem dobitnikom je konferenca sindikata poslala obvestila o našem sklepu in prošnjo, da nam sporočijo za katere aparate bodo sredstva namenili. Iz porodnišnice Trbovlje so nam pisali: Z velikim veseljem in zadovoljstvom smo prejeli vaš dopis št. 234/JN z dne 28. 2. 1989, v katerem nam sporočate o humanem darovanju sredstev, ki so jih namenile delavke vaše DE v Trbovljah ob prazniku žena za nabavo inkubatorja na našem otroškem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje. Že po obvestilu RK in tudi po objavi v radiu Trbovlje smo z veseljem pripisali k že delno zbrani vsoti še vaš prispevek v znesku 5.790.000.— din, topla hvala. Za vse to pa vam bodo še hvaležne predvsem naše mamice, porodnice, katere bo ob rojstvu novega družinskega člana morebiti prizadela njegova bolezen — zlatenica. Tako našega, za zlatenico obolelega novorojenčka ne bo potrebno premeščati v Ljubljano in ga ločiti v najnežnejšem obdobju življenja od svoje mamice, ki jo nujno potrebuje in ona njega. Z veseljem vam tudi pojasnimo kakšna je ta aparatura, ki jo imenujemo inkubator in čemu služi. Inkubator je posebna aparatura, ki je sestavljena iz posteljice, ki je pokrita s plastičnim prozornim pokrovom. V njej je grelec, ki skrbi, da ima novorojenček stalno temperaturo, primerno vlago, ter dotok svežega zraka. K inkubatorju pa spada tudi kremenčeva svetilka, ki od zunaj preko prozornega pokrova obseva zlateničnega novorojenčka. V inkubatorju je novorojenček gol, od zunaj pa mu lahko spreminjamo lego, ga hranimo in opazujemo. V inkubatorju se obsevajo novorojenčki, pri katerih nastopi po porodu prvi dan ali pa kasneje hujša zlatenica. Da nastane zlatenica pri novorojenčku, pa je več vzrokov. Lahko jo povzroča neskladje Rh faktorja in krvnih skupin v krvi mamice in v krvi novorojenčka. Rh lastnosti in krvne skupine se dedujejo delno po očetu in delno po materi, tako lahko pride do neskladja med mamico in novorojenčkom. Zaradi tega neskladja se v krvi novorojenčka nabere preveč žolčnega barvila, ki ga imenujemo bilirubin. Ta pa obarva kožo in tudi vse druge novorojenčkove organe rumeno. Najhujše posledice pa so v tem, da bilirubin prestopi preko možganske tekočine v možgane in tu okvari možganska jedra, kar ima za posledico okvarjen psihomotorni razvoj otroka. Da pa to preprečimo, izvajamo v tem inkubatorju te- rapijo, ki se imenuje tofoterapija, oziroma novorojenčka obsevamo s kremenčevo svetilko. S to obliko zdravljenja porodne zlatenice smo na našem oddelku pričeli leta 1974, ko je bil nabavljen prvi inkubator in kremenčeva svetilka. Deluje že 15 let in je zaradi pogoste uporabe ta aparatura že zelo iztrošena in pogostoma prihaja do okvare, ter jo je potrebno zato nujno nadomestiti z novim. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo za razumevanje in humanost, ki je v teh hudih gospodarskih časih še toliko bolj prisrčna in cenjena. D koristni uporabljenosti teh sredstev pa se bo verjetno prepričala tudi marsikatera mlada mamica — vaša delavka, katere novorojenček bo potreben terapije v tem inkubatorju. V bolnici Jesenice bodo sredstva porabili za nabavo aparatur sicer pa nam sporočajo: Izredno smo bili veseli vašega obvestila o humanem darovanju sredstev za našo bolnišnico ob prazniku dneva žena. Vaše obvestilo je prispelo ravno v času, ko v združenem delu jeseniške in radovljiške občine poteka organizirana akcija zbiranja sredstev za medicinske aparature. Skupaj z Izvršnimi sveti obeh občin smo ugotovili, da je aparature za ultrazvočno diagnostiko srca in ožilja ter drugih notranjih organov ter kolonoskopa nemogoče obnoviti, če se zbiranja sredstev ne lotimo organizirano. Predračunska vrednost omenjenih aparatur znaša 1.477.807.000 din. Izmed vseh potreb, ki za desetkrat presegajo razpoložljiva sredstva smo se odločili najprej za obnovo prej omenjenih aparatur, čeprav bomo morali tudi k obnovi ostalih čim-prej pristopiti. Med slednjimi pa bo naj večji problem obnova velikega diagnostičnega rentgena. O vaši humani odločitvi smo dne 7. 3. 1989, t. j. na predvečer praznika dneva žena preko radia Jesenice obvestili poslušalce in se vam tudi javno zahvalili. To je bilo ob priliki, ko smo v javnost posredovali obvestilo, da bo Ansambel »Slovenski muzikantje« izvedel koncert, katerega iztržek bo namenil za obnovo medicinskih aparatur v naši bolnici. Po zaključku celotne akcije vas bomo o realizaciji vseh nabav posebej obvestili. Komu in za kakšen namen bodo porabljena sredstva iz sklada za otroke nam bodo sporočili iz uredništva Nedeljskega dnevnika. Iz porodnišnic Kranj, Maribor in Ptuj pa še nismo dobili odgovora na ponudbo da bi jim nakazali sredstva. O akciji bomo verjetno še pisali. Namenjena je bila predvsem mlademu bodočemu rodu. Ko pa smo že pri otrocih, naši radosti in sreči, pa naj povemo še tole: V Kranju so ustanovili t SERVIS ZA OBČASNO VARSTVO OTROK NA DOMU - PEDENJPED Starši! Želite si obiskati kino, gledališče, uživati na koncertu ali se sprostiti v družbi prijateljev, pa nimate preskrbljenega varstva otrok. Nudimo vam možnost, da brez skrbi odidete od doma, mi pa bomo medtem varovali vašega otroka. Pokličete nas lahko VSAK DELAVNIK od 12.00 do 16.00 ure, na tel. štev.: 24-781. Dobra poteza, ni kaj. /9 ljubljanska banka GORENJC in BANKA FORMULirhPRIHRftNKA PREDNOSTI TEKOČEGA RAČUNA V PRIMERJAVI Z GOTOVINSKIM POSLOVANJEM Prihodi v banko so redkejši, kontrola izdatkov je natančna in takojšnja, denar ie vedno pri roki (tudi v primeru odsotnosti, bolezni, ipd.). obrestovanje in prihranki so večji, prihranek časa, denarja in skrbi s pooblastilom banki za plačevanje rednih mesečnih obveznosti (trajnik), odobrena prekoračitev stanja na tekočem računu (limit). TEKOČA KI® Temeljna banka Gorenjske Obvestilo upokojencem Objavili smo razpis za letovanja v počitniških prikolicah ob morju. Vsi, ki bi želeli letovati izven kolektivnega dopusta seveda, naj pridejo k referentu za družbeni standard (tov. Hostnik), kjer bodo dobili in izpolnili PRIJAVNICO ZA LETOVANJE. GOSTU LAHKO POGRNEM PRAŽNJI PRT, LAHKO PA GA PUSTIM ZA ČRVIVO MIZO... Lepa je ta moja dežela na sončni strani Alp. Toliko lepote na majhnem prostoru. Raznoterosti, ki se ne ponavljajo. Vse to lahko radodarno ponudimo gostu ali pa ljubosumno zadržimo zase. Lahko mu prijazno zaželimo dober dan ali pa zlovoljno odidemo mimo. Mimogrede mu lahko povemo, da samo pri nas raste Blagajev volčin, ali pa tisto pravljico o Zlatorogovem kraljestvu. Lahko nas pa to prav nič ne briga; saj je vseeno, ali tujec to ve ali ne. Gostu lahko odrežemo debelo »kajlo« domačega kruha in mu natočimo tiste kapljice, ki je polna sonca, ali pa ga pustimo lačnega. Lahko mu... ali pane... Teh »lahko« je nešteto. Če jih bomo uresničili samo drobec, potem bomo bogatejši. Tako in drugače. Bo že držalo: turizem smo ljudje in turizem nas bogati. Turizem nas bogati Celjski sejem PRIDITE, SKUPAJ BOMO IZBRALI Konec maja bo v Celju atraktivna sejemska prireditev — Celjski pomladanski sejem. V času največjih zastojev in težav v našem gospodarstvu je dobrodošla vsaka, še tako majhna pobuda za boljše delo. Ce hočemo spoznati možnosti, predvsem pa želje in potrebe kupcev, moramo imeti na voljo informacije. To želijo omogočiti organizatorji celjskega pomladanskega sejma, ki bo v prostorih Zavoda ŠRC Golovec od 20. do 28. maja letos. In kaj nam ponujajo? Na videz preproste vsakodnevne stvari, za katere ponavadi menimo, da so kar nekako obrobne, saj se nam v življenju ne pojavljajo vsak dan. Ob bolj podrobnem pregledu vsega kar bodo ponudili na sejmu pa nam bo takoj jasno, da se v teh dejavnosti odvija bogata in raznovrstna aktivnost. Poglejmo kaj bomo lahko razstavili, pogledali ali kupili na sejmu. Človek in letni oddih je področje, kjer bodo na voljo informacije o počitniških zmogljivostih, razstava in prodaja počitniških prikolic, plovnih objektov in druge opreme. Seveda pa si ne želimo da bi bili v lepem in prijetnem okolju samo takrat, ko smo na dopustu. Zato bodo na sejmu prikazali veliko novega in lepega na temo: Hiša in okolje. Na ogled in tudi na prodaj bodo materiali in oprema za urejanje okolja, projekti, okrasne ormovnice in podobno. Priložnost torej za vse, ki že imajo izkušnje in znanje kako urediti okolje, kakor tudi za tiste, ki bi se radi še kaj naučili. K prijetnemu dopustu in urejenem okolju sodi tudi primeren avto. Ni nujno da je nov, je pa prav, da je lepo vzdrževan in varen. Tako nam bodo avtokleparji, avtoličarji, avtomehaniki in podobni mojstri prikazali, kaj lahko naredimo iz našega železnega konjička, pa čeprav se je na ploščici, kjer je označena letnica proizvodnje nabrala že debela plast prahu. Ko že naštevamo ponudbo celjskega pomladanskega sejma moramo omeniti še ponudbo jugoslovanske trgovinske opreme in razstavo tr prodajo vseh ostalih obrtnih izdelkov. Mogoče bo marsikdo, ki prebira tele vrstice pomislil, da se organizatorji malce šalijo. Kako si lahko v časih, ko zaslužimo komaj za kruh in mleko privoščimo še vse našteto. Organizatorji so mislili tudi na to. Na sejmu bodo namreč organizirali borzo rabljenih strojev in opreme. Za pogumne in delovne ljudi velja, da si bodo lahko ogledali, kupili ali najeli stroje in opremo in se z njo podali na težko, vendar velikokrat uspešno pot proizvodnje in uveljavljanja na tržišču. Če je dovolj znanja, volje in sposobnosti pri delu, tudi sanje o počitniški opremi, lepo hiši in še o marsičem postajajo vedno bolj realne. Pogledati in poizkusiti torej velja. Za napredek je v življenju mnogokrat potreben izziv. Takšen izziv pa nam nudijo tudi na letošnjem pomladanskem sejmu, ki bo v Dvoranah Golovec v Celju od 20. do 28. maja letos. V spomin Sanda Piškur Življenje bo padalo in vstajalo, cvetele bodo rože, venele bodo spet, hrib bo zelenel — pokrival ga bo sneg. In Ti, — ah ti boš daleč, a jaz bom bog ve kje! Presunjene in žalostne si nas zapustila, draga Sanda! Prezgodnja smrt te je iztrgala iz naše sredine, družine in prijateljev. Z bolečino v srcu spoznavamo, da smo ostali brez tvoje vedrine in dobrodušnosti, brez tvojih hotenj in želja, da vsakega razumeš in nam pomagaš. V kolektivu smo te poznali kot dobro delavko in tovarišico, doma si bila vzorna žena in mamica. Spominjamo se tvoje mladostne zagnanosti! Če je bilo potrebno, nisi poznala osemurnega delavnika, hkrati pa si bila v mislih pri svojih naj dražjih doma. Takšna kot si bila, nisi nikoli pokazala slabe volje, naveličanosti, svoje delo si opravljala z veseljem v službi in doma. Mnogo prezgodaj si nas zapustila draga Sanda. Vsem nam si zapustila del sebe in tudi smrt ne more zabrisati, teh vezi. Hvala ti, ker si nam dovolila, da smo te poznali in te imeli radi. sodelavci ERS Zahvale Ob izgubi drage mame ŠTEFKE SENEKOVIČ se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem DE 513 za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. hčerka Darinka Senekovič * * * Ob izgubi očeta JANEZA TRUDNA se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam za podarjeno cvetje. Mojca Truden * * * Ob prezgodnji izgubi moje drage žene, sestre in tete TILKE ZUPAN roj. GRAMC se iskreno zahvaljujemo kolektivu Peko za podarjeni venec in denarno pomoč. Komornemu zboru Peko pa za lepe žalo-stinke na Zalah in izrečena sožalja. Vsem iskrena hvala. mož Ciril in bratje z družinami * * * Ob smrti sina KLEMENA JERUCA se iskreno zahvaljujem vsem za pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Jeruc Zdravko * * * Ob smrti naše drage mame FRANCKE JENKO se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam pri-rezovalnice 512 za podarjeno cvetje in denarno pomoč. hčerka Marinka z družino * * * Ob izgubi moje drage mame se sodelavcem iskreno zahvaljujem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. sin Jure Jovanič * * * Ob izgubi našega dragega moža in očeta ANTONA LUKANCA se delovni organizaciji Peko iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje, denarno pomoč iz izraze sožalja. vsi njegovi * * * Ob smrti moje mami ALEKSANDRE PIŠKUR se iskreno zahvaljujem vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč. hči Nataša * * * Ob izgubi dragega očeta FRANCA JUSTINA se sodelavkam in sodelavcem iz oddelka plastika iskreno zahvaljujem za cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja. Pavla Povalej •k * * Ob slovesu iz delovne sredine se iskreno zahvlajujem sodelavcema in sodelavkam iz obrata družbene prehrane za prisrčno slovo in darilo. Vodji oddelka 522, Janezu Dobrinu se iskreno zahvaljujemo za pozornost ob osmem marcu. delavke oddelka 522 * * * Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 523 najlepše zahvaljujem za darilo. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Francka Borič Ludviku Germovšku iskrena hvala za najdeno in vrnjeno zapestnico. Romana Polajnar Prijateljicam Fani Vodnik, Kati Ovsenek, Rezki Smuko-vič in Francki Markun, iskrena hvala za darilo ob odhodu v pokoj. Tončka Šturm * * * Sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 520, se ob mojem odhodu v pokoj iskreno zahvaljujem za vsa lepa darila in lepe poslovilne besede. Obenem želim vsem veliko delovnih uspehov, medsebojnega razumevanja in zdravja. Janez Ovsenek * * Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in Joli za lepo darilo. Vsem želim veliko osebne sreče, zadovoljstva in delovnih uspehov. Marjana Vodnik * * * Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem svojim najožjim sodelavkam in mojstrom v oddelku 520 za prelepo darilo in dobre želje. Vsem želim veliko dobre volje, medsebojnega razumevanja in veliko delovnih uspehov. Pepca Meglič * * * Sodelavkam in sodelavcem v oddelku vzorčne šivalnice, dokončevalnice in osnovne modelirnice se ob odhodu v pokoj lepo zahvaljujeva za iskrene želje in darilo, ki nama bo prijeten in dragocen spomin na delovno dobo, ki smo jo skupaj preživeli. Vsem želiva še naprej mnogo delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Heda in Ani * * * Vsem sodelavkam in sodelavcem iz končne kontrole 900 in oddelka 521 se zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu vjpokoj. Želim vam še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. v, , „ Lovro Cadez Ob slovesu iz delovne sredine se vsem sodelavcem in prijateljem iz oddelka dispozicij in skladišča gotove obutve zahvaljujem za poklonjena darila, ki mi bodo drag spomin na čas, ki smo ga preživeli skupaj na delovnih mestih. Vsem želim še veliko delovnih uspehov, osebne sreče in medsebojnega razumevanja. Babič Vera * * * Ob odhodu v pokoj se sodelavcem najlepše zahvaljujem za praktično darilo, ki mi že in mi bo v prihodnje odlično služilo pri mojem ljubiteljskem delu. Vsem želim veliko delovnih uspehov. TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ razpisuje za šolsko leto 1989/90 na osnovi sprejetega plana kadrovskih štipendij in plana študija ob delu 31 štipendij za študente 48 štipendij za učence 30 mest za izobraževanje ob delu 1. Za študente na višjih in visokih šolah razpisujemo naslednje štipendije: Poklic Št. zahtev, poklica Število štipen- Opomba dij — zdravnik-specialist kirurgije za ortopedijo (medicine dela prometa in športa) VII 1 — dipl. inž. usnjar, pred. tehnologije VII 1 — dipl. ekonomist VII 4 — dipl. ekonomist — informatik VII 1 — dipl. org. dela — kadrovska dej. VII 1 — dipl. org. dela — informatik VII 1 — dipl. inž. elektrotehnike — elektronika VII 3 — dipl. inž. elektrotehnike — logika in sist. VII 1 — dipl. inž. strojništva — konstrukterstvo VII 2 — dipl. inž. strojništva — tehnologija VII 1 — dipl. soc. — kadrovik VII 1 — inž. usnjar, pred. tehnologije VII 5 — inž. strojništva — konstrukterstvo VII 3 — inž. strojništva — tehnologija VII 1 — inž. kemijska tehnologije VII 2 — org. dela — proizvodnja dejavnost VII 2 — ekonomist VII 1 SKUPAJ 31 2. Za učence srednjega usmerjenega izobraževanja razpisujemo naslednje štipendije: Poklic Št. zahtev, poklica Število štipen- dij Opomba — obutveni tehnik V 12 Tržič — obutveni tehnik V 2 Trbovlje — gumarski tehnik V 2 — upravno administrativni tehnik V 2 — kemijski tehnik V 2 — naravoslovno- matematični tehnik V 2 — aranžerski tehnik v 2 — ekonomski tehnik v 1 — komercialni tehnik v 1 — izd. spec. delov in sest. obutve IV 2 — izd. zg. delov obutve IV 3 Tržič — izd. zg. delov obutve IV 2 Trbovlje — izd. zg. delov obutve IV 2 Ormož ^ — izd. zg. delov obutve IV 2 Benedikt j — pomožni izdel. spod. del. obutve II 2 — pomožni šivalec zg. delov II 3 Tržič — pomožni šivalec zg. delov — pomožni šivalec zg. II 2 Trbovlje delov II 2 Ormož — pomožni šivalec zg. delov II 2 Benedikt SKUPAJ 48 3. Za zaposlene razpisujemo 30 mest za izobraževanje ob delu in sicer Poklic Št. zahtev, poklica Število štipen- Opomba dij — dipl. organizator dela — informatik VII 1 — organizator dela — informatik VI 1 — organizator dela — proizvodna dej. VI 2 — organizator dela — kadrovska dej. VI 1 —- inž. elektrotehnike — elektronika VI 1 — inž. strojništva VI 3 — strojni tehnik V 4 — upravno administrativni tehnik V 2 — trgovinski poslovodja V 10 — prodajalec IV 3 — gasilec IV 2 SKUPAJ 30 Prijave na razpise sprejema Tovarna obutve »Peko« Tržič, kadrovski oddelek, referat za izobraževanje — do 15. junija 1989. 1. Kandidati za štipendiranje se morajo prijaviti na obrazcu SPN-1 (DZS 8Ž40) — Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic, priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, (za vpis v I. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja, spričevala od 5. do 8. razreda) oz. potrdilo o opravljenih izpitih, — potrdilo o vpisu v šolo oz. višji letnik. 2. Kandidati za študij ob delu prijavi priložijo: —- zadnje šolsko spričevalo oz. potrdilo o opravljenih izpitih oz. dokazilo o najvišji stopnji dokončanega šolanja — potrdilo o vpisu v šolo oz. višji letnik Višina kadrovskih štipendij je določena s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov v SR Sloveniji, za deficitarne poklice (poklici na vseh stopnjah in smereh čevljarstva, gumarstva, strojništva in računalništva) pa bomo poleg osnovne štipendije in potnih stroškov izplačevali še dodatek v višini 200 točk, kar je v skladu z omenjenim samoupravnim sporazumom. čevljar Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbes, Marko Ručigaj, Marija Slapar, Tomislav Zupan — Glavna in odgovorna urednica: Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230 — Tisk Gorenjski tisk Kranj — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.