PoŠtnlna plafana v gotovlni Iihaja rsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Dfn, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'5O Din, za inozemstvo 10Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Gena 1.50 Dl* Redakelja In nprara: Celj«, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličjc, desno. Telefon interurban 5tev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 6. Celje, petek 8. februarja 1935. Leto XVIL Narodna skupscma razpuscena Nove volitve bodo v nedeljo 5. maja V sredo 6. januarja je bil objavljen ' naslednji ukaz : V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. po milosti božji in volji naroda kralja Jugoslavije, so kralievi namestniki na predlog notranjega ministra in po za- slišanju ministrskega sveta na csnovi člena 32. ustave in §§1. in 2. zakona o volitvah narodnih poslancev za Na- rodno skupščino sklenili in odločajo: Narodna skupgčina, izvo- Ijena dne 8. novembra 1931, se razpušča. Volitve narodnih poslancev za Stiri- letno skupščinsko dobo (po členu 54. ustave) bodo v vsej kraljevini v ne- deljo 5. maja 1935 po določilih za- kona o volitvah narodnih poslancev za Narodno skupščino. Narodna skupščina, izvoljena 5. maja 1935, se sestane k izrednemu zase- danju na dan 3. junija 1935. Notranji minister naj izvede ta ukaz. Pavle, I. r. Dr. Radenko Stankovič, I. r. Dr. Ivo Perovic", I. r. Minister za notranje zadeve Velja Popovič. Sledijo podpisi vseh ministrov. Volitve bodo po sedanjem volilnem redu in se more glasovati le o kan- didatni listi, ki jo predlaga najmanj po 30 volilcev iz najmanj polovice srezov, razdeljenih na najmanj šest banovin. Na kandidatni listi pa mo- raio biti navedeni kandidati in na- mestniki za vse sreze v drŽavi. Kandidatna lista mora dobiti naj* manj 50.000 glasov. Vseh posiancev bo okoli 370, Ljubljana, ljubljanska okolica in Maribor levi breg imajo po 2 poslanca. Ker stara skupščina o proračunu ne more več sklepati, dobimo dvanajstine do konca meseca julija in bo o novem proračunu sklepala 2e nova skupščina. Zborovanje celjskih planincev ^Wksandror dom v Logarski dolini — Gradbeni program — Odobritev novih pravil SPD CELJE, 8. februarja. l>redno agilna Savinjska podruž- nica SPD v Celju je imela v sredo zvečer v Narodnem domu svoj 42. redni letni obcni zhoF' ob lepi ude- leibi članstva. Predsednik podružnice g. dr. Milko Hrašovec je pozdravil vse udele- žence, zlasti pa častnega predsedni- ka podružnice sodnega svetnika g. Tillerja in mladino. Nato se je spo- minjal tragične smrti blagopokojnc- ga kralja. ki je bil planinec z vso duša V počastitev njegovega spomi- na je odbor Savinjske podružnice sklenil prekrstiti Planinski dom v Logarski dolini v Aleksandrov dom. Predsednik se je zahvalil vsem, ki so lani podpirali podružnico. Po- družnica si je začrtala obširen grad- beni program: skoro dvojno poveCa- nje Kocbekovega doma na Korošici. povečanje Frischaufovega doma na Okrešlju in Mozirske koče na Golteh ter gradnje nove Celjske koče, ki jo bo izvrSila mestna obPina celjska. Ta gradbena del a bodo izvedena posto- poma v okviru finančnih možnosti. Podmžnica je tudi lani gojila nacio- nalni park Okrešelj in izvedla ob- širno propagano za Savinjske Alpe. Uvedena je tudi ugodna zveza med Celjem in gornjo Savinjsko dolino. Izrednega pomena za gornjo Savinj- sko dolino bo tudi gradnja moderne ceste Kamnik—Luče. Nujno potreb- no je podaljšanje telefonske zveze od poäte v Solčavi do Logarske dolinc. Izgleda, da bo do konca meseca ma- ja priznana obiskovalcem Logarske doline ista ugodnost na železnioi ka- kor obiskovaleern klimatiCnih kra- jev. Podružnica je priredila gospo- dinjski tečaj v SolCavi, sedaj je ta tefaj v Mozirju. nato pa bo še v Lu- čah. Podružnica namerava zgraditi velik kopalni bazen v Logarski do- lini. Svoj a posestva stalno pogozdu- je. V podružnici se je silno razvil smučarski sport in imc Savinjske podružnica SPD je v smuöarskeni svetu že dobro znano. Težka davčna »iremena so lani ogrožala gospodar- ski obstoj podružnice, z mnogimi in- | tei veneijami pa je uspelo preprečiti j hudo «lavCno obremenitev. Keševai- j na složba je bila lani iznopolnjoriu I in se }*- dobro obnesl"1 Tajnik g. Branko Z < m < i ^ ;« » : ročal, dsi je imela podružnica lar.i r»90 tlanov. 2f> manj nego predlan- i ^Wirii Pini» !;-/iii^ii" lil.-ininske imsto- j janke je lani obiskalo 9.683 oseb prpillanskim 8.033). med temi 40«> oseb tujih narodnosti. Dočim je ob- isk Tillerjevega in Frischaufovega doma neznatno padel. je v drugili postojankali narasel. v znatni meri zaradi zimskega sporta, Hudourni- ki, ki so grozili, da bodo morda že v bližnji bodoCnosti zasuli in uničili Logarsko dolino, bodo že spomladi končno regulirani. Podružnica je po- pravila pot na Okreselj in skozi Ro- banov kot ter obnovila mnogo mar- kaeij. Pod okriljem podružnice so bila lani tri predavanja. Predavali so znani planinci gg. dr. Tuma, dr. Brilej in Lev Pipan. Lani so se ne- kateri člani podružnice kot prvi Ju- gosloveni povzpeli na najvišje vrho- ve v Pirenejih. Savinjske Alpe so la- ni zahtevale šest smrtnih žrtev. Iz poroöila blagajnika g. F. Vr- tovea posnemamo. da je imela Sa- vinjska podružnica lani 216.505 Din dohodkov in 214.184.27 Din izdatkov. prebitek znaša torej 2.320.73 Din. Dol- ga ima podružnica še 120.788.30 Din. Predsednik zimskosportnega odse- ka g. Zdravko Kovaf je poročal. ila je podružnica nedavno priredila uspele .smučarske tečaje v gornji Savinjski dolini. PouČevali so gg. Kopinšek, Pavlinc in Simenc. Pro- jektirani so še drugi smučarski te- čaji. Pri mednarodni tekmi v slalo- mu med Celjem in Zagrebom so Čla- ni Savinjske podružnice dosegli prav častno rezultate. 17. t. m. bodo pri Celjski koči banovinske tekme v sla- lomu. Na predlog pregledovalca računov gosp. dr. Požarja je prejel blagajnik razreänico. Občni zbor je nato so- glasno odobril nova pravila SPD. Pri Hučajnostih je sodni svetnik \x. Tiller izrekel odboru priznanje 7.a njegovo delo ter priporočal, da bi odbor iiavezal čim ožje stike z mla- dino ter ekonomiCno delal pri izved- bi gradbenega programa. Prostor okrog postojank v Lograrski dolini bi bilo treba planirati in olepšati z nasadi ter elektrificirati Logarsko dolino, zlasti Aleksandrov dom. G. Zemljif je pozval navzoče, naj na- ročajo »Planinski Vestnik«. Po krat- ki »lebati •> vprašanju. kje naj ^e li nova Celjska koCa, oa !ahko mars ikaj prepreči. V Celju organiziru xt-nstva Kolo jugoslov. sester. V prepričanju, da jo le v skupnosti inoc\ je društvo že vef" kot 10 let včlanjeno v Jugoslovenski ženski zvezi. Lani se je zveza — ana- logno državni upravni razdelitvi preuredila na banovinske sekeije. Kolo je torej sedaj včlanjeno v bano- vinski sekeiji v Ljubljani in preko nje v Jugoslovenski ženski ifveži v Beogradu in ima v oben upravnih odborih — v Ljubljani in BenemMu — svojo zastopnico. Delokrog ženske zveze je velik in tako raznoličen, kakor so različni stanovi našega ženstva. Za vse ?e /.aililiKl, vsein je ja i]ua vijfii ponid- gati v primeru potrebe. O delu iu interveneijah zveznega vodstva bo v bližnjem času tudi v Celju predava- la znana organizatorka slovenskega ženstva ga. Cirila štebijeva, ki bo podalca točnejšo sliko, uego je to mogoče v kratkem članku. Kolo si je stavilo dolžnost zaiuto- resirati celjsko ženstvo za nujno po- trebo organizaeije. Zato hoče letos pridobiti Clanire v vseh slojih, po- Kebno one žene, ki so doslej mislile. ila jih društvo ne potrebuje, ali pa one ne društva. DruŠtvu ni samo za članarino, njemu je predvsem na tem, da je številčno močno in more povdarjati, da združuje ženstvo naj- ra/ličnejših stanov. Za moralni ugled ni vseeno, ali ima 200 ali 1000 elanie — čim več nas je. tem jačji j bo naš vpliv v zvezi. Zato pozivamo celjsko ženstvo, naj pristopi v čim večjem številu. Sestre članice prosimo, da vsaka pridobi nekaj novih, kajti samo nekaj na- biralk ne prodre v vse hiše in sloje. Jugoslovenska ženska zveza je že od 1. 1920. članica Mednarodne žen- ske zveze. To je največja svetovna ženska organizacija. Njej pripada po- leg nas še i3 narodnih ženskih zvez 7. več nego 40 milijonov oianic. V upravi Mednarodne ženske zveze sta tudi češkoslovaška senatorka Franta Plaminkova. kot podpredsednica in Srbkinja Ani Hrističeva kot tajnica. Mednarodna ženska zveza bo prire- dila 1- 1936. svoj kongres v Beogradu. udeležile se ga bodo žene iz 43 držav vsega šveta in seveda tudi me Slo- venke. Mednarodna ženska zveza je najmočnejša zaščitnica ženstva in najpogumnejša boriteljica za njego- ve pravice, njeno vodilno geslo pa je: »Ne stori nikomur, česar ne že- liš, da drugi tebi store«. A. Z. Politični pregled p Zmaga nacionalne liste pri se- natskih volivah v dravski banovinL Senatskih volitev, ki so bile v nede- ljo 3. t. m. v Ljubljani, se je od 429 volilnih upravičencev udeležilo 407. t. j. 94.87 odstotka. Zmagala je nar cionalna lista, dočim je ostala kleri- kal na Žebotova lista brez mandata. Za listo z nosilcem dr. Marušičem je bilo oddanih 321, za listo z nosil- cem Fr. Žebotom pa 86 glasov. Za senatorje so izvoljeni vsi trije kan- didati z nacionalne liste in sicer gg. minister za socialno politiko in na- rodno zdravje dr. Drago Marušič, minister n. r. dr. Albert Kramer in minister n. r. Ivan Pucelj, za na- mestnike pa gg. dr. Milan Gorišek, župan pri Sv. Lenartu v Slov. gori- cah, Franc Janžekovič, banovinski svetnik in župan v Košakih ter dr. Dinko Puc, župan v Ljubljani. V drugili banovinah je bila postavljena le po r-na kandidatna lista. p Senat. S kraljevim ukazom je zaključeno redno zasedanje senata. ki se je pričelo 20. oktobra. Z istim ukazom je senat sklican k izredne- mu zasedanju za 3. junij, istorasr»o 7. novo Narodno skupšCino. p Sporazum med Anglijo in Fran- cijo. Ob priliki loudonskih razgovo- rov francoskega ministrskega pred- sednika Flandina in zunanjega mi- nistra Lavala z angleskimi državni- ki je bil dosežen naslednji sporazum: Velika Britanija in Francija ponu- jata NemCiji: l. Dokončno ukinitev lja v Logarsko dolino, je predsednik g. dr. Milko Hraäovec čestital gosp. ravn. Franju Natku, ki obhaja letos jubilej 30-letnega flanstva pri SPD. vojaških dolocb versajske mirovne pogodbe, izvzemši določb o demilita- riziranem pasu na levem bregu Re- na. 2. Nadomestitev teh določb s splošnim sporazumom o omejitvi oboroževanja, ki bo upošteval bist- vena načela i?jave od decembra 1932 o enakopravnosti Nemčije in naßela varnosti. 3. Nemčija prista- ne na soudeležbo v podunavskem in vzhodnem paktu in na vrnitev v Društvo narodov. Francija in Angli- ja bosta sklenili konvencijo o letai- ski obrambi, ki jo bosta predložili Italiji, Nemčiji in Belgiji. Izrecno poudarjajo, da konvencija ne bi prav nič izgubila svojega pomena, če Nemčija ne bi hotela pristopiti. — Kako stališče je zavzela glede na te j^klep^ nemška vlada, še ni znano. Domače vesti d Milijardni kredit za javna dela. Ministrski predsednik g. Jevtič je imel 2. t. m. zvečer po radiju velik govor, v katerem je povdaril, da je naša Že na tri leta veljavna ustava moCan branik zoper vsako tavanje ali zablodo. Nato je govoril oprob'o- mu razorozitve, o rimskih sporaz- umih, ublažitvi davčne prakse, zašči- ti kmetov in oživljenju gospodarske podjetnosti med narodom. Izvajal je: To vprašanje zahteva celo vrsto premižljenih ukrepov. Načrt je vla- da že izdala in po njem je izvedena koncentracija državnih in napol dr- žavnih denarnih ustanov. zmanjša nje obrcstne mere pri Narodni ban- ki in pri vseh drugih bankah v d?- žavi. Najvažnejši ukrep pa je kro- Ijevska vlada sklenila na svoji da- naSnji dopoldauski seji, namrer uredbo o financiranju velikih javnih del v svrho olaj^anja narodnega go- Stran 2. -Nova Doha* S II. ]93fv Stev. >. *pe ' iMiiiljenja brezposoliuxsti in i vanja turizma. V ta velika javna dela spada zgraditev medna- rodnih rest in zgraditev novih rest, ^ katerimi se bo vzpostavila zveza med gospodarskimi .-rediJči in Fri- inorjem. Razen tega obsega načrt zgraditev žele/.niških prog v svrht. izopolnitve obstoječeea zelezniSkoya ¦»Uirežja iu zgraditev novih želcznis- kih prog do onih krajev, ki dosiej niso imeli zveze z železnico. Poleg onih sredsfev. ki niso določena v to svrho v rednem državnem proraču- nu, bo vlada našla tudi izredna sred- stva. Z novimi davki nikakor nose obremeniti svojih državljanov Pu- trebna milijarda dinarjev, določemi za ta dela, ki se porabi v roku dveh let, bo najeta v obliki srednjeročnih obveznie, plasiranih pri nekaterih večjih domačih in tujih bankah pod ugodniini pogoji. S kooperacijo šti- rih državnih, odnosno od države pri- vilegiranih državnih /avodov (Na- rodne banke. Poštne hranilnice, Dr- žavne hipotekarne banke in Privi- legirane aerarne banke) je vnaprej zagotovljen popoln uspeh te misije v naši državi. — V tern programu je tudi gradnja važne, moderne avto- mobilske oeste Ljubljana—Ribniea-- Kočevje—Sušak. d ProraČunsko zasedanje banovin- skega sveta se je pričelo v Ljubljani v ponedeljek. Prvi dan je namest- nik bana g. dr. Pirkmajer podal ob- Siren ekspoze o banovinskem prora- čunu za 1. 1935/36. Sledila je prora- čunska razprava o občnem oddelku in elektrifikaciji, v torek in sredo o upravnem in kmetijskem oudelku, v četrtek pa o prosvetnem oddelki; d Nestor hrvatskih knjiievnikov in'zasluzni jugoslovenski borec Lju- bomir Titus Babic (Ksaver Sanor Gjalski) je umrl 6. t. m. v svojem dvorcu Gredicah v hrvatskem Zagor- JU V 81. letU «tarosti. ^inv;i nip.rnvp. mu spominu! d Dr. Fran Zbašnik, dvonn sveunk in ravnatelj v pok., je umrl v Ljub- ljani 3. t. m. Pokojnik se je literai- no živahno udejstvoval. Bil je ve<* let urednik »Ljubljanskega Zvona« in sotrudnik mnogih literarnih li- stov. Napisal je tudi celo vrsto po- vesti, črtic in romanov. Zaslužnemu slovenskemu književniku bodi ohra- J njen fasten spomin! d Senator dr. Valentin Rožič, za- služen nacionalni delavec, je uinrl v 57. letu starosti v četrtek v Ljub- ljani. Pokojniku bodi ohra njen fa- sten spomin! d Umrla j« v torek v Zagrebu v 80. letu starosti ga. Franja Dolinar- jeva, roj. G rah ova, ki je imela pred leti v Celju znano tovarno perila. Plemeniti ženi bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno so- žalje! d Pomoč nesrečnim drnžinam v Šibenikn pri Št. Juriju. Vsled lan- t-kega jesenskega deževja je v sotes- ki Šibeniku pri Št. Juriju pri Celju potegnil plaz, ki je razdejal cestiščc novozgrajene banovinske ceste Št. Jurij—Sv. Jakob ter porušil skrom- ne domove železničarja Lovrenca Kovača in kmeta Ivana Klajnška. Plaz je povzročil škodo tudi na zem- Ijiščih in gozdu dvema posestniko- ma. Da se vsaj nekoliko odpomoie nesrečnim, ki so ostali brez strebe, je banska uprava na ponovne inter- vencije narodnega poslanca g. Iva- na Prekorška dovolila izredno po- moč rodbini železničarja Lovrenca Kovača v znedku 15.000 Din in rod- bini Ivana Klajnška v znesku 5.000 Din. Sreski nacelnik g. dr. Vidmar je te dni na občinskem uradu v St. Juriju pri Celju ob navzocnosti sres- kega narodnega poslanca ter gg. žu- pana Martina Klajnška in člana sres- kega cestnega odbora Franca Mast- naka prizadetima rodbinama izpla- čal podporo. Prošnje občine in pri- zadetih na ministrstvo za socialno politiko pa so do danes ostale ne- uslisane. d Proglasitev za mrtvo. Okrožno ^odišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvo služkinja peka Josipa Varge v Trbovljah Ma- rija Tušek, ki je lani i). junija izgi- nila in se ni več vrnila. Skočila je v Savo. d Slovene! 1914. Referat o teni predmetu, ki ga je iniel g. dr. V. Ku- ! koveo lani 29. oktobra in i». novem- I bra na Ljudski univem v Mariboru in Celju, je izžel v obi ski brošure v j zaloSbi Ljiulsko tiskarne d. d. v Ma- j riboru. Brošura n«, zanimiv način ob- ravnava naeionalno zgodovino Slo- * Yonc»'v do 1. 1914. i d Mi&el in dela. Iisla je 5. ätevilka I kulturne in.socialite revije »Misel in j delo« s sledečo vsebino: Uvoclni čla- j nek obravnava politično vzgojo v du- j hu neizprosnih zahtev vodilne držav- j ne ideje, »Za zdravo politiöuo misel- i j nost«. F. Trček razpravlja o potre- I ball našega zadružni§tva, A. P. ob- | ravnava vprašanje »Prijatelji kla>ič- ne gimnazije« in se zavzema 7a niiv dernejšo srednjo šolo. Dr. M. G. V. razpravlja o »Korporaciiski državi«. »Obzornik« prinaša i o aktu- alnih problemih in > h v na- šem javnem živijenju: glosa o tern, kako je Srb resil Ljubljano leta 1918., a. leta 1935. ni mogel postati Srb rek- tor v osvobojeni Ljubljani. A. S. Ur- Šič poroi'a o akademskih kulturnih društvih. M. Ambrožič obravnava I brezposelnost mladoletnikov v clan- ku: »Važno socialno vprašanje — va- jenci«. Novo knjigo Juša Kozaka »Za prekmurskimi kolniki« ocenjuje ln- ko; o akademski brošuri v spomin blagopokojnega kralja j)oroča Inko; o knjigi dr. VI. Murka »Der Staat als Bankier« poroča L. S.; o značilnem i italijanskem poroCilu »Tri bitke ob j Piavi« poroča L. Č. Na platnicah pri- našajo »Drobtine« satirične glose o dnevnih dogodkih v našem javnem življenju. — Revija se naroča pri upravi v Ljubljani, Gosposvetska ce- sta št. 4./I. d Nasprotnika uženeš lahko sarao, če ga poznaš, to je staro načelo. Ka- uženeš motilce Čistega i'adijskega sprejema, ti pove nova številka edi- nega slovenskega bogato ilustrira- ! nega tednika za radio, gledališče, film, sport in modo »NAŠ VAL«:<. O glasbenem sporedu radijskih postaj je prispeval članek skladatelj in glasbeni recenzent profesor L. M. Škerjanec, z najpriljubljenejšimi so- delavci naše oddajne postaje nas se- 7nanja posebna slikanica, ki nam prodstavlja tudi slike slovenskih so- ' tiudnikov v nacionalni uri, pestra je filmska rubrika, za ljudske odre na- daljuje pisatelj Anton Ingolič svojo izvirno dramo »Zgrešena pota«, za- nimivi sta ženski rubriki kulture ie- ksa in mode, za one pa, ki se pri I sprejemnem aparatu uče nemJčine, je važna rubrika tujih jezikov. V »Našem valu« najdemo še zanimiv tlrobiž iz radijskega, gledališkega in silmskega sveta, križanke in magič- ne like, posebno vas pa opozarjamo na nagradni razpis za najboljšo slo- vonsko zvočno igro. — Zahtevajte Še danes brezplačno in brezobvezno aa ogled eno številko te najcenejše te- cienske revije, ki ima stalno na 12 straneh program vseh važnib evrop- skih cddajnih postaj in sporede vsch oper, op^ret, slušnih iger, koncertov iu sportnih reportaž. Pišite na na- slov. Radijska revija »NAŠ VAL.;, Ljubljana- d Foto Revija. Mesečnik za vse pa- noge fotografije. Prejeli smo Štev. 2. za februar, ki ima zanimivo in pe- stro vsebino. Številko krasijo zelo lepe slike. Revijo priporočamo vsent fotoamaterjem. Zahtevajte od upra- ve Foto Revije v Zagrebu številko na ogled in navedite vrsto svojega fotografskega aparata. d Dunajska vremenska napoved za soboto 9. februarja: Južne Alpe: Mraz in sneg. Celje in okolica c Občinska in sreska organizacija JNS v Celju opozarja vse svoje ^la- ne in somisljenike. naj nemudoma točno pregledajo volilne imenike in se prepričajo, ali so vpisani, sicer pa naj vložijo reklamacijo odnosno se zglasijo pri tajniku v Zvezni tiskar- ni. (Članski sestanek občinske orga- nizacije JNS za mesto Celje se je vr- šil v četrtek zvečer v Celjskem do- mu ob lepi udeležbi in živahnem za- nimanju članstva. Predsednik g. dr. Kalan je \< ilovini raapu- sta Narodh : ,¦ ter o politif- nem poloiaju glede na razpust skup- ! ščine in razpis volitev. Želeti je, da bi se teh seMankov udeleievalo čiin več članov. c Žalai koncert v Celjskem domu. Celjsko pevsko društvo bo priredilo s sodelovatijem pevskega društva »Oljke« v suboto 9. t. iu. ob 20.30 v veliki dvorani Celjskega doma žalni koncert v počastitev spomina blago- \ pokojnega kralja. VTstopnice se dobi- jo v predprodaji v knjigarni K. Go- ričarja vdove. Občinstvo je vabijeno, da se udeleži žalnega koncerta v čin» veCjem Stevilu in s tein poča^ti spo- min velikega Kralja ^luCenika. c Ljudsko vsenčiiišče bo priredilo prihodnji teden dve zauimivl preda- viiuii s skio])tifnimi slikami. Preda- va! bo Celjanom že dobro znani od- lifni predavatelj in znanstvenik g. unlv. prof, dr, Boris Zarnik i/. Zagre- ba in sicer v ponedeljek ob 20. o tc- l • • i rRako se prenašajo na»ledstvene posebnosti«, v torek ob 20. pa bo go- vori! o temi »Kako spoznavamo živ- ljenjc pradavnih časov«. Cenjono ob- činstvo vabimo. da poseti obe prcda- vaiiji v čim večjem Številu. c O SreČku Kosovela, o j»esnikovi rasti in tragiki njegovega mladega Življenja je v ponedeljek na Ljud- skem vseučilišču predaval g. prof. Stane M e 1 i h a r. Uvodoma je ugo- tovil odnos med poetom, ki globlje od nas doživlja, in tianii, ki v njego- vem prikazovanju lastnega fustvo- vanja in doživljanja, borb, zmag in porazov gledamo sebe. Ko:-ovelove | pesmi očitujejo obeležje kraške po- krajine v vsej barvitosti in nepo&red- j nosti ter vojnih gro7ot, ki jih je kot ! deček srledai, nadalje grozo notranje nadvve bogatega človeka, ki ga davi beda, ki ga je strah zmehanizirane dobe. In poet gre iskat novega, bolj- šega človeka, ki bo tvoril novo druž- bo. Dvajsetletnemu izbruhne sila i umetniškega ustvarjanja nenadno kakor s podobno elementarnostjo le še pri Ketteju in Groharju, kakor v predsmrtni slutnji, v prezgodnji do- zorelo:-ti. Samotno Cist in preprost je otroško navezan na Kras. Trdotam živijenja uteka v filozofijo in litera- turo, piše o poslanstvu umetnika, le- pota mu je religija. Pesem mu po- staja vsebinsko in oblikovno ostrej- ša, krepkejša. Doživlja ure stiske pred prepadi med ideali in resnič- nostjo, zapada pesimizmu, bolesti. Novo rešitev išče v soluciji: delo! Tovariš je vsem ponižanim in žalje- nim. borec za kvaliteto človeka, zla- sti še slovenskega človeka, Kritično anali7ira in obsoja politične in kul- turne razmere v naši malomešCanski družbi. V proletarsko množico stopa, zapušča svoje idealistično stališ^e, a idealist v sebi ostaja. Tragifen in ve- lik je, ko je lastno osebnost žrtvoval idejam. Toda zopet ga rani pogled v realistični svet, ne more se utopiti v življenje, poražen beži v samoto s krikom po rešitvi iz resničnosti. Pre- pad je bil preširok za njegovo mla- dost. Razdvojenemu v sebi se mu hoče matere, Boga, spanja, da ga odrešijo. Še v zadnji samoti bije boj z družbo, s slovenskimi razmerami. Telesno do kraja strt, že sklonjen v onostranost, v večnost, izreče v pes- nitvi »Ocean« slovo ciljem in umre leta 1926. — dvaindvajsetleten. — Prelepo predavanje, ki ga je sprem- Ijala recitacija nekaterih najznačil- nejših pesmi, je bilo zasnovano v vsej globini in težini snovi. Občin- stvo je sledilo izvajanjem v najin- timnejši zbranosti in z občutkom najmočneiših vtisov, bilo je hvalež- no za polno doživljeni večer. c Predavanje o Himalaji. Pod okri- ljem Smučarskega kluba v Celju je predaval znani monakovski alpinist g. Hans Ertl v nabito polni ki nod vo- ran i hotela Skoberne o svoji udeiež- bi pri mednarodni ekspodiciji na Ki- malajo, ki je trajala lani od 13. apri- la do zaCetka oktobra. Predavatelj je ob predvajanju okrog 120 kras- nih skioptičnih slik opisal vcliko ekspedicijo 13 evropskih planincev pod vodstvom prof. G. O. Dyhren- furtha iz Curiha. Svoja zanimiva iz- vajanja je prepletel s prijetnim hu- | morjein. Opisal je ;¦ t> >ku?A i lndijo in prekrasno .-sko \x>- krajino z velikim Stevilom kulijev ter 7. ogromnimi napori in tczko'n- j mi ziiiuženi vzpon na Himalaj-ko j pogorje. Dite 1. avgusta «ta se Ertl in I njögov tovariš Hötht povzpeia ua i 7775 m visoki Queen-Mary Poak. i Krtl sain je pri ekspediriji tudi I'.m-i- j gralir*il &a film. Enl je žel za svuj - j izvrstno predavanje navdušeno odo- I bra van je. j c Prostovoljna ga&ilska in reševal- • na četa v Celju je imela pred dnevi I svojo lotno skupščino ob polnošte- j vilni udeležbi članov. Skupščini so j in. dr. prisostvovali gg. fastni pred- | ^e(.lnik Ivan Jellenz, zastopnik vo- \ ja^ke oblasti podpolkovnik J. Stoj- kovič ter zastopniki mestne občine dr. Jakob Rebernik, inž. Blaž Pri- >tovšek in Šol. upr. Bogomir Zdol- šek. I/, izčrpnih purotil poveljnika g. Franca Koširja iu tajnika g. Mak- sa Koširja je bilo razvitlno agilno in u>pe?no delov.inje čete v preteklern letu. Četa šteje 51 izvrstno izvežba- nih aktivnih članov, med njimi 9 na novo izvežbanih, ter je imela 4;^ praktičnih in strokovnih vaj. Ziasti je treba omeniti novo organizirani vodnoobrambni odsek, ki je že dva- ki'at uspešno stopil v akcijo. Gasil- ska seta je bila lani 22-krat alarmi- rana in je stopila v akcijo pri 16 veL- jih ali manjših požarih. Poročilo bla- gajnika g. Franca Kai'beutza ml. iz- kazuje 135.5(54.44 Din denarnega pro- meta, Reševalni oddelek je izvrši! 446 prevozov in je avtomobil prevo zil skupno 4.302 km. Prvo pomoč v ambulanci je prejelo 61 oseb. V svr- j ho nadaljnega razvoja reševalnega oddelka si je četa nabavila primeren avtomobil, ki bo preurejen v mode- ren pomožni reševalni avtomobil. c Prireditev Jadranske straže. Ja- dranska straža v Celju je priredila v ponedeljek 4. t. ni. na dan pi oslave velikega Jugoslovena škoia Stross- mayerja filmsko predavanje za celj- sko šolsko mladino, ki je v teku do- poldneva trikrat napolnila veliko kinodvorano Celjskega doma. Mlacli- ' na je občudovala najprej našo kra*- no obalo od Sušaka do Dubrovnika. živahno vrvenje na plaži in v kopa- liščih, bele jadrnice, lepi luksuzni parnik Karadjordje ter se divila kra- soti morja ob solnčnem zalonu in lu- ninem sviu, nato pa jo je v izbranih besedah navduševal za Jadran agil- ni oblastni tajnik Jadranske strale gosp. Janko Pirc m. Maribora. Na koncu se je predvajal zelo napet od- lomek filma »Bitka«. Prireditev je v polni meri dosegla namen vzbuditi v mladini zanimanje za morje in za cilje Jadranske straže. Čestitamo k lepemu uspehu marljivemu tajniku JS g. učit. Gerlancu in poverjenikom pomladka JS na celjskih šolali. c Celjsko učiteljsko drustvo bo zborovalo v soboto 9. t. m. s pričet- kom ob pol 9. v mestni narodni soli v Celju. Poleg razprave o tekočih za- devah in sklepov o njih je na dnev- nem redu predavanje učitelja gosp. Vranca iz Maribora o členu 44. šol- skega zakona in uCnih načrtih s pri- meri iz šolske prakse. Predavatelj bo prikazal tudi ilustrirane stenske tednice v smislu strnjenosti pouka. c Lntkovna predstava sokolskega odra bo v nedeljo 10. t m. ob 10. v telovadnici okoliške deške narodne sole. Uprizori se »Jnrčkov junaški čiu«. c Upokojeno nčiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj redni meseCni sestanek v soboto 9. t. m. v Narod- nem domu v Celju. c Gasilska župa sreza Celja bo imela redno skupsčino v nedeljo 10. t m. ob 10. v mali dvorani CeljsKega doma, ob 8. zjutraj pa bo predaval gasilski inspektor za dravsko bano- vino g. inž. Dolenc. c Jngoslovenska-češkoslovr^ka li- ga v Celju bo imela redni obeni zbor v ponedeljek 11. t. m. ob 18 v klubo- vi sobi Celjskegra doma. c Veliko tombolo 7 izredno bogati- mi dobitki bo priredilo Sokolsko dru- štvo v Celju v nedeljo 12. maja t. 1. Naprošena so vsa druga društva, pa tudi bližnja sokolska društva izven Celja, da ta datum upoštevajo. > I. '.. .. >Nova Doba« 8. II. 1935. Stran 3. ttbčni ibor dxu&tva Rd«&oga kri- ia v Celju ho \ feti-tek 14. t. m. oh ; U v sfjni »ivorani mestnega pop la- j \ first va z ohičajnini dnevnim rodoin ! }*-\»*iniM ohilno udeležbe! j Jadranskn strata v Celju bo imo- > la svoj VI. redni ohf-ni zbor v četr- i tek H. t. in. ob 20. v inali dvorani j N«rodn*-'«.';i doma. <"lla.nst.vo se poziva j V polnoitevilni udele*hi. R«dna letaa skupščina Strelske : družine v Celjn bo drevi ob osmih v l.oielu llui-t' fu.^n>Novo Dobo« ali jih ka-irati. Zato tudi ne moreinr» \>v\- /jmti naročil in ptačil. ki hi jili gosp. M. Rudolf prejel pri strankah za •¦¦Novo Dob«»-. - I'prava »Xove Do- bs. • Lastnikom v\og pri bivši avstrij- ski poštni rranilnici! Oni, ki imajo VnV:-4 v»f>M'. bodisi na tekoči rafun, ;;!i na viožne knjižice pri bivši av- s*trijski po&tni hranilnici na Dunaju. j ki so priglasili svojc terjatve v letih 19*27., 192S. in do 10. septeinbra 1921». pri jiristojnili poStnih urndih ter šo oddal» tudi svoje knjižice in zadev- nt Mstine trkočih rnfunov in prejeli /fldevn« potrdila. nai takoj javijo -v'ijo naslovo upravi «Novo Dobe«. <¦ Licitacija za dobavo mesa za * eljsko garni zi jo bo v č>trtek 14. T. m. ob 11. pri komandi mesta. \v- tere«*enti naj se obrnejo na komando niesta, kjor bodn izvedeli pogoje in j dnjgo. Žeter smrti. V Celju (Sodnijska "U-YAi 31 jo umrl dne 1. t. in. v sta- rosti H9 let zasebnik jr. Jakob Knaf- lif. oče gostilničarke gdč. Angele Knafličeve, v ponedeljek je umrla v Celju (Vodnikova ulica 8) 78-letna l»r«'vžJtkarir,i Ne*jv Golobova. v Ga- Nm-ju Yi>\ an risk a ulica 9) pa je umrla v četrtek 71-letna zasebnira Elizabeta Krusteva. i' i'rr,-- i va V eeljski boJnišnin so umrli: \ j lorek 86-1 ein i dninar Anton Skok s j Fernovega pri Galiciji in 75-letni ob- flinski revei Franc TerSek od Sv. Pe- tra pri Zidanem mostu, v četrtek. pa 79-leun Valentin Pustek iz Zavod- ne. oče delavra v Westnovi tovarni. V t>. v m.! • Veliko potovanje po Sredozem- skem morja. Drustvo »Putnikw pri- redi v času otl 27. februarja do 29. mären veliko potovanje po Sredo- ?emskem inorju z obiskom: Grške. Rhodosa, Cipra. Tripolija. Beiruta. Palestine in Egipta. Cena potovanja naša 6.000.— do 7.000.— Din. V tern /.nosku je vračunana vozna karta za «¦elo potovanje. vsa oskrba na ladji in raznih mestih, prenoe prtljage, prevoz z avtomobili s priatanisča v hotele in ostali stroški. Vjse nadaljne iBforroacije. prospekti, preskrba vseh Tiznmov in valut po najugodnejšib «inevnih tečajih pri »Putniku <"»- Me, Krekov trg, telefon 119. r PoStne položnice za davke in do- klade za 1. četrtletje. Davčna upravo v Celju razglaša: Skrajni rok za pla- Cilo davkov ra 1. četrtletje 1935. po- tffe 15. februarja. Poštne položnire so razpo^ane pristojnim občinskim itpravam. Vsi. ki jih Se niso prejeli, w naj zglasijo pri dotiCnih občin- «kib upravab. Za davke, ki do všte- tega 15. februarja ne bodo poravna- ni. bo davčna uprava raCunala G% j si. razen tega pa pred- j -^ke stroške v znesku 1% dolžne vsote ali najmanj 10 Din Po poteku 8 dni, to ic po 23. febru- arju. bo izvHien za vse tudi do ta- ] Urat 5e neplaCane davke iiibež. Ru- ; bei bo združen s stroški v znesku ^% dolžne vsote ali najmanj 15 Din. V i h davfnih zavezaticev 7«. 'i io zapadle davščine do •»ajkasneje 15. t. in. in se s tern i/- .....'-! ........ .H.na-nm in -/nniudnin? . Temelj vsakega podjctja je dobro kajigovodstro! Zato si pravoCasno jiabavite trg. knjige, rednike in osta- !e pisarniške potrebščine, katere do- bite po ugodni ceni v veliki izbiri pri \\ K. Goričar vdv., Celje, Kralja Pe- tra resta 7, knjigarna in veletrgovi- na s jiapirjem. c Nočno lekarnKko službo ima od 9. do 15. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj<>, Glavni trg. c Gasilska in reševalna četa Celjb. I Gasilsko službo ima od 10. do Hi. t. in. III. vod, reševalno I. skupina. in^pokeijsko poveljnik g. Koschiei. Ljnbno. Na Svečnico je bil usta- novni občni zbor podruinice Dru.stva jugoš-l. obrtnikov na Ljubneni. Zbo- ra so je mieležilo okrojr 150 obrtni- kov iz Gornjega grada in eonijo- grajskega :^reza. Zbor je vodil gosp. Matija Fludernik, ki je pozdrnv'! predvsem delegata iz Ljubljane in Celja ter pojasnil poni^n in n.iTie-i novoustanovljene poclružnice. Dclo gata v/. Ljubljano in Celja sta pnro- čala o aktualniii obrtniških vpra.ša- njih. Izvoljen je bil odbor, ki mu nR- Celuje g. Maks Lesjak, mizarski nioj ster na Ljubneni. V novo podružnIrr» se je vpisalo okrog 80 članov. Zbor je trajal štiri ure. Sklenjeno je bilo. da se ustanovijo odseki podružnice v Gornjem gradu, Mozirju in na Rc- čici ob Savinji. V kratkem bo tiv.ii obrtniško zborovanje v Mozirju. Šoštanj. V nedeljo 3. t. m. je bil tu zaupniški sestanek, na katerem je bilo prij)i*avljeno vse potrebno za ustanovni obCni zbor podmžnico Društva jugosl. obrtnikov v Šo?ta- nju, ki bo v nedeljo 17. t. ni. ob 9. dopoldne. Pričakuje se vehka ude- ležba. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Petek, 8. februarja ob 19.: »Siroma- kovo jagnje«. Gostovanje Ijubljau- ske «Irame. Abonnia. * Ljnbljanska drama bo uprizorila drevi v Mestnem gledaušču v Celju Zweigovo zuano trag^ikomedijo »Si- romakovo jagnje« v režiji g. Bratka Kretta. Opozarjamo. da se piione prexifctava že ob 19. * Mestno gledališče. Abonenti te prosijo, da bi redno plafevali svoje obroke. zlasti oni. ki so še v za- ostanku. Uprava celjskega gledalis- ča niora pri vsaki predstavi plačati redno visok honorar, zato se naj za- mudniki abonenti podvizajo, da ne bo uprava prišla po nepotrebnem v finančne težkoCe. Sokolstvo x Tekme v smnkn in slalomu za prvenstvo celjske sokolske župe bo- do v nedeljo 10. t. m. pri Celjski ko- li za članstvo in naraščaj. Ob 10. bo- do tekme v smuku, ob 13. pa tekme v smuških likih (slalom). Odhod iz Celja za vse tekmovalce po jutra- njih vlakih v nedeljo točno ob 8. \7 pred Narodnega doma. Kino Kino Union Celje. Petek 8. (v so- boto 9. zaprto). nedelja 10. in pone- deljek 11. t. m.: »Prodana Venera« (»Plešem samo za Tebe<). Razkošna zvočna opereta. Tristo lepih Vener poje in pleše. Divne revije, melodioz- na glasba, sijajne slike. V glavnili ulogah Joan Crawford, Clark Gable in Franchot Tone. Glasba: Brown - I Freed. Predigri: zvočni tednik in | »Metro harmonija«. — Sreda 13., če- i trtek 14. in petek 15. t. m.: »Himne ljnbezni« (»Dedščina iz Pretori.je«). Velika filmska drama, polna pre- tresljivih seen in dramatičnih do- godkov. V glavnih ulogah Pavel Hartmann, šarlota Snza, Gustav Gründgeus in Kurt Vespermann. Predigra: zvočni tednik. — Predna- | znanilo: »Pastir Kostja«. Originalna i ruska veleopereta. — Predstave: ob I delavnikih ob 16.30 in 20.30, ob ne- deljah in prazniV-ih ^h lit". \a i'v 18.30 in 20.45. i _________ Sport Tekme v smuku in slalomu pri Celjski koČi Na Svečnico je SK Olimp priredil medklubsko tekmo v smuku. Start je bil na Tovstu. cilj pa pod Celjsko kočo. Proga je bila dolga 2.5 km, vi§inska | razlika pa je znašala 250 m. Snežne i razmere so bile srednje. Na startu je bilo 32 tekmovalcev, in sicer 21 v kon- kurenci in 11 izven konkurence, članov Olimpa, podružnice SPD Celje in smu čarskega kluba Celie. Podrobni rezuitati so bili: V kon- kurenci: 1. Jelen Fric (Sm. k. Celje) 1:02, 2 Urbančič Adoif (SK Oiimp) 1:20, 3. Stavbe Ivan (SK Oümp) 1:21, 4. MeStrov Zvonko (SPD Celje) 1:32. Izven konkurence: 1. Vaster (Oümp) 1:51, 2. Grilec Slavko 2:03, 3. Stegu Cvet- ko 2:13. Po tekmi so biia trem prvo- plasiranim razdeljena proktiČna darila. V nedeljo 3. t. m. je bila pri Celjski koči za otvoritev srnučarskega tedna, ki ga prireja Smučarski klub Celje ob svoji petletnici, tekma v slalomu za damsko prvenstvo podsaveza. DolŽina proge je bila 350, višina pa 100 m. Vreme je bilo krasno, snežne razmere pa le srednje, organizacija je biia brez- hibna. Na tekmo so prišle čianice ju- bilanta in Rapida iz Maribora, nekaj znanih smučark iz Maribora pa ni bilo na startu. V podsavezni konkurenci so posa- mezne tekmovalke zasedle tale mesta: 1. Skoberne Herta (Sm. k. Celje) 2:44 8, 2. Dobocky (Rapid) 2:52.2, 3. Sadnik Berta 2:56.2, 4. GradiSer Mra (obe Sm. k. Celje) 3:19. Ker je bila ta tekma ober.em tekma za klubsko prvenstvo, je bil vrstni red za ta naslov naslednji: 1. Skoberne Herta, 2. Sadnik Berta, 3. Gradišer M^ra. Po tekmi v slalomu za dame je bila klubska tekma gos.iodov v slalomu na isti progi. Na njej je tekmovalo 7 čla- nov Smučarskega kluba Celje v kon- kurenci in 6 tekmovalcev izven kon- kurence. Klubski prvak je postal Jelen Pric s časom 1:41, častna mesta za njim pa sta zasedla GorSek Emil z 2:02 8 in Gračner Krvin z 2:06.2 Izven konkurence so bili na prvih treh mestih: 1. Kragelj Ivan (SPD Celje) 2:03.2, 2. Valter (Olimp) 2:05.4, 3. Zadravec Karol (Olimp) 2:11.8. Zvečer je bila v klubski sobi »Pri zelenem trav liku« razglasitev rezultatov ter ra2delitev dipiom in daril trem naj- boljšim smučarkam in smučarjem. t Tekma v slalomu 2a prvenstvo dravske banovlne in za prvenstvo marlborskega zirnsko-sportnega pod- saveza razpisuje Smučarski odsek Savinjske podružnice SPD v Celju. Tekma bo v nedeljo 17. t. m. pri Celjski koči nad Celjem. Pričetek tekmovanja ob 11. dopoldne. Tekmuje se po pravilih JZSS. Startno pravico imajo v konkurenci vsi verificirani člani klubov in društev s sedežem v dravski banovini, izven kontcurence vsi pri JZSS verificirani člani. Prijav- nina znaša 10 Din. Prijave je treba poslati do sobote 16. t. m. opoldne na naslov Savinjska podružnica SPD v Celju. Žrebanje startnih številk bo v soboto 16. t. m. ob 20. v klubski sobi hotela »Evrope«. Naknadne pri- iave se sprejemaio na dan tekme pri Celjski koči do 10. dop. proti dvojni prijavnini. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo eno uro po tekmi pred Celjsko kočo. Tekmovalec, ki doseže I. mesto, dobi naslov »Prvak dravske banovme v slalomu za leto 1935«, zmagovalec iz področja MZSP pa prejme naslov »Prvak Maribor- skega zimskosportnega podsaveza v slalomu za leto 1935«. Razen tega dobijo zmagovalci na prv.h Stirih mestih Častna darila in diplome. V primeru neugodri'h snežnih razmer se preloži tekma za en teden, kar bo javljeno v časopisui. Vodstvo tekme si pridržuje pravico, v drugem teku spremeniti progo. Morebitne pritožbe treba vložiti pri tehničnem vodji po odredbah pravilnika JZSS. t Skakalne tekme v Liscah pri Ce- lju preložene. Skakalne tekme za pr- j venstvo Celja z mednarodno udelež- j bo na dr. Kugyjevi skakalnici v Lis- cah, doloCene na nedeljo 10. t. m., so zaradi slabih snežnih razmer pre- ložene na eno prihodnjih nedelj. No- Ali ne sovražite soseda ki Vas globoko v noči budi z buJnim slačenjem ? A VaS kaftelj? Ali Vas ne budi tudi ta? 3ejie $M@98mL boobom pa ne boste kaSljali. Kaielj manjši ali večji Š&šjOmM uspešno prepreči vi datum tekem bomo javili pravo- časno. t Nogometna sekcija SK Celja. Rcdni treningi bodo od ponedeljka 11. t. m. dalje v garderobi na Glaziji in sicer za I. moštvo ob ponedeljkih, sredah *in petkih, za ostale pa ob torkih, Cetrtkih in sobotah, vsak dan od 18.30 do 19.30. Udeležba strogo obvezna in važna zaradi bližajočih se tekem. t Službeno iz Okrožnega odboia LNP v Celja. V ponedeljek 11. t. m. ob 18. bo v klubski «obi hotela »Ev- rope« redna seja Okrožnepra odbora. Dnevni red: žrebanje prvenstvenih tekem za pomladansko sezono. — Tajnik. t SK Žalec bo imel svoj redni letni občni zbor v soboto 16« t. m. ob 20. v gostilni g. Franca P.kla v Žalcu. Gospodarstvo g Za gnvernerja Narodne banke kraljevine Jugoslavije je imenovan dr. Milan Radosavljevic, nacelnik ministi'?tva za trgovino in industri- jo v p. in glavni tajnik beograjske bor7e. Novi guverner je star 47 let in je znan kot o- Straw i. »Nova Dobax J>. 11. 1935. >U'V t it L A5> ±2 550 ADO ir; JAP 10 Ü1 13 K--t :>.u>n ^a jilj; no, reklamna vrsta meter Din 6. H-45 šifon za pe- rilo, boljsa^'vrsta, meter l>in 6 : P-550 Sifon z moč- nimt nitkami, Sir. 75 cm, meter Din 7 - H-400 Sifon za r. ri!o, dobra vrsta, širine 75 cm, meter Din 8. - steljnino, močna vrsta, širine 80 cm, meter Din 9. - mtkami za zensko perilo, sir. 90 cm,, meter Din 9.— perilo, srednje de- bele nitke, presku- Sena vrsta, Lir. 76- 78 cm, meter Din 10.- šimi nitkami, do- bre kakovosti, pri- meren za vsako svrho, sir. 80 cm, meter Din 10.50 Cene »Belega tedna« naj dokažejo, da zaslužtmo zaupanje svojlh strank. Stranke izven Zagreba, ki jim ni mogoöe osebno posetiti prireditve „Beiega tedna", naj zahtcvajo, sklicajoč se na naš oglas, naš posebnl cenik, ki ga bomo poslaii tako] in brezplačno. ^^-^ Zagreb. *s^ lju še na«lednjo dopolnitev: Poroči- lo se je nanašalo naravno le na naj- važnejše razgovore in sklepe ankete. Zaradi popolne jasnosti sporočamo, da je na izjavo, da bo CSR izgnala tisoč jugoslovenskih državljanov, Čim bi se g. Zeckendarfu zabranjeva- lo poslovanje, sreski podnačelnik g. Svetina takoj odločno zavrnil gosp. Zeckendorfa in ga opozoril, da gosp. Zeckendorf kot češkoslovaški držav- ljan ne uživa pri nas absolutno no- benega izjemnega stališča, da naj on najprej izvršuje iste dolžnosti kakor naši trgovci' in si preskrbi pri naši oblasti najprej obrtni list, potem pa bo imel pri nas tudi iste pravioe ka- kor naži trgovci in nič več. Gospod Zeckendorf je užaljen vstal in zapu- stil dvorano pred zaključkom anke- te. S tem izpopoinjujemo poročilo o navedeni anketi, ki se je nadaljeva- la 31. januarja in ki se še nadaljuje v posebnem odboru hmeljarjev in tr- govcev po potrebi ves čas do bodoče hmeljske sezone zaradi popolne ure- dltve našo hmeljske trgovine. Cuvajmo Jugoslavijo! Celjska posogilnica d. d. v Ceflju V LASTNI HIŠI NARODNI D0M Glavnica in rezerve nad Din 14,000000*— Rupuje tn pro- daija devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilme vloge na knjiüce u tekoči racun ter nndl za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštani Pri medicinskem predavanju izva- ja profesor: »Na lobanji tega moža se pozna, da je bil nagle jeze in na- silen.« — »Gospod profesor, ga prekine neki slušatelj, »ali ne inislite, da je bila to najbrž žena te- ga moža?« Spetialna delavnica za popravilo računskih in pisalnih strojev Prodaja vsakovrstnih pisalnih strojev ter njih zamenjava in izpo- sojevanje — Prevzem in nakup rabljenih pisalnih strojev Sprejemajo se pismena dela inCID Dlltfl specialna delavnica za popravila JU3li r UiiLf računov in pisalnih strojev CELJE, GOSPOSKA ULICÄ fit. JL2 »Boštjan«, vpraža žena nekega ve- iera svojega moža, »zakaj vendar ne snameš nikoli očal, kadar greš spat?» — »To je čisto preprosto: jaz sem tako kratkoviden, da oseb, ki se mi prikažejo v sanjah, ne morem prav kpoznati.« Lepo meblovano sobo z dvema posteljama oddatn. Naslov v upravi lista. 80KOLSR0 DRUŠTVO CELJE odda službo inkasanta Članarine. Ponudbe z navedbo kavcije na upravo druStva. V soboto 9. t. m. ob 3. popoldne dijaška predstava « kinodvorani hotels 8k«btrne v Celju. Oostujeta dvorna artista Tarakan in Far«. Na sporedu okultn» manoat in vedra umetnost. Za obisk prosita PRIREDITELJA. Naznanilo! Cenjenemu občinstvu Celja in okolice vljudno naznanjava, da svr prevzeU znano gostilno „Pri argelu", Celje Prefternova ulicn ^O Potrudila ?c bova svojim cenj. gostom postreči z najboljšo kapljico iz lastnih vino- gradov v Ljutomerskih goricali. — Kuhinja Vam nudi dobro donia'o hrano. Abonentom se priporočava. Društvom so na razpolago klobovesobe.Specialiteta-.PRLESKlVEČERI. Za obilen obisk se priporočava. Vekoslav in Aiica Vrabl. Prav lepo stanovanje 2 sobi, kuhinja in pritikline, se s 1. marcem o d d a. Naslov v upravi lista. Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 24S kleparstvo, vodouodne instalacije. strelovodne naprave Prtvzema rja ? zgoraj navedene strok» jpadajoča dela I« popravila — Cene zmerne — Pottreiba točna in saHdM Hiio v Celju prodam. 5 minut od postaje, 4 sobe, ku- hinja, vodovod, elektrika, zidana drvarnica in pralnica, velik vrt, posajene hruSke, ribizl, trta za brajde, nov senčnik v vrtu, nova ograja. Cenjena na 86.000 Din. Dolg 15.000 Din po 8% se lahko prevzame, odstotek deloma v gotovini in kniižicah celjskih za- vodov. Vprašati pri g. Črepinšku, gostiina »Jelen«, Celje. Kralja Petra c. Trgovski vajenec se sprejme takoj. Ivan Travner, trgovina z mešanim blagom, Celje—Lava. Lepo solnčno stanowanje dve sobi in kuhinja na DeČkovi cesti 28 se takoj odda. Pojasnila pri g. Werdou- scheggu, Celje, Gosposka ul. 19. Šolske potrebščine v veliki izbiri po nizkih cenah kuptte pri tvrdki Franc Leskovšek Celle, Olavnl trg 16 Wertbeim blagajnaj srednje velika, v prav dobrem stanjo, se zelo poceni proda. Naslov v upravi list*- Oglašujte! Ustanovljena leta 1864. Pod «tslnim driavnlm naalzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvoru) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnicc še mesto Celje z vscm premože- njcm in vsodavčno močjo No vim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčcna Ürejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Žvezno tiskarno Milan četina.— ObaT Celju.