184 Use of Web Model Forecasts for fore- casting wind conditions for windsurf- ing and kiteboarding in Slovenia and its surrounding Abstract The aim of this paper was to present the use of Web Model Forecasts for forecasting the wind condiotions for wind- surfing and kiteboarding in Slovenia and its surroundings. Various meteorological models are used for wind forecasts. These are mathematical equations that numerically de- scribe the current weather conditions in the atmosphere and simulate the development of future weather phenom- ena. The best known are the European Centre for Medi- um-Range Weather Forecasts (ECMWF) and United States National Centers for Environmental Prediction (NCEP). The available model predictions use and combine various web applications (eg. Windguru, Windfinder, Windy, etc.), which prepare (for short and long term) forecasts of speed and di- rection of the wind, temperature, cloudiness, precipitation, wave heights, etc. In Slovenia and its surrounding, there are more than 35 windsurfing and kiteboarding spots in a radius of aprok. 200 km from Ljubljana. With the help of web mod- eling forecasts, a reliable wind can be predicted for a certain area and spots. The method of using different mathemati- cal models (NEMS, GFS, WRF ...) in predicting the wind is presented in this paper on the example. We found out, that we should logically combine different web applications. In doing so, we can get the experience on which we can even more reliably forecast the wind. Beside that it is always good to take into account local specificities and the opinions of experienced meteorologist. Keywords: windsurfing, kiteboarding, web modeling forecasts, wind. Izvleček Namen prispevka je bil predstaviti uporabo spletnih model- skih napovedi za napovedovanje vetra za jadranje na deski in kajtanje v Sloveniji in bližnji okolici. Pri napovedih vetra se uporabljajo različni meteorološki modeli. To so matematič- ne enačbe, ki numerično opišejo trenutno vremensko stanje v atmosferi in simulirajo razvoj prihodnjih vremenskih poja- vov. Najbolj znani so modeli Evropskega centra za napove- dovanje vremena (ECMWF) in Ameriškega centra za okoljske napovedi (NCEP). Razpoložljive modelske napovedi upo- rabljajo in kombinirajo različne aplikacije (npr. Windguru, Windfinder, Windy ipd.), ki za svoje uporabnike pripravljajo (kratkoročne in dolgoročne) napovedi hitrosti in smeri vetra, temperature, oblačnosti, padavin, višine valov ipd. V Slove- niji in bližnji okolici se v radiju cca. 200 km iz Ljubljane naha- ja več kot 35 različnih točk za jadranje na deski in kajtanje. S pomočjo spletnih modelnih napovedi lahko za določeno območje in točke dokaj zanesljivo predvidimo ustrezen ve- ter. Način uporabe različnih matematičnih modelov (NEMS, GFS, WRF …) pri napovedovanju vetra smo v tem prispev- ku prikazali na primeru. Pri tem smo ugotovili, da je dobro spletne aplikacije logično kombinirati, saj tako pridobimo izkušnje, na podlagi katerih lahko še bolj zanesljivo ocenimo napovedi vetra glede na pretekle podobne vremenske situ- acije. Vedno pa je dobro upoštevati tudi lokalne posebnosti in mnenje izkušenih prognostikov. Ključne besede: jadranje na deski, kajtanje, spletne modelske napovedi, veter. Majerič Matej Uporaba spletnih modelskih napovedi za napovedovanje vetra pri jadranju na deski in kajtanju „ Uvod V jadralskem in kajtarskem žargonu se beseda »nateg« po zaslu- gi vedno bolj zanesljivih spletnih modelskih vetrovnih napovedi uporablja vse manj. V preteklosti se je namreč pogosto dogajalo, da so jadralci na deski ali kajtarji ob napovedi dovolj močnega ve- tra odšli na ustrezno lokacijo, tam pa so jih pričakale vetrovne raz- mere, ki niso omogočale drsenja z desko po vodni gladini. Takrat so pač rekli, da se jim je zgodil »vetrovni nateg«. na veter 185 Po podatkih ARSO (2018) je danes dokaj natančno možno napove- dati vreme do okoli tedna dni vnaprej. Vendar pa je pri tem treba upoštevati, da atmosfera ni deterministično napovedljiv sistem. Ker je nemogoče do podrobnosti poznati njeno trenutno stanje, tudi napovedljivost vremena ni 100 %. Z modernimi merilnimi sis- temi (sateliti, radarji, letali …) in zmogljivimi računalniki meteoro- logi lahko zberejo in analizirajo velike količine podatkov, vendar pa napovedljivost vremena zaradi kaotične narave procesov v at- mosferi še vedno ostaja omejena in tesno povezana z življenjsko dobo vremenskih procesov. Tako pojava lokalne nevihte včasih ne morejo napovedati niti eno uro vnaprej, nastanek večjih ciklonov pa lahko dokaj uspešno napovejo dober teden dni vnaprej. Anali- ze trenutnega stanja in izračuni računskih meteoroloških modelov v velikih svetovnih meteoroloških centrih potekajo vsaj dvakrat dnevno. Izračuni segajo do 15 dni vnaprej. Uporabljajo se različni matematični modeli, ki na podlagi trenutnega vremenskega stanja v atmosferi simulirajo razvoj vremenskih pojavov. Pri napovedih vetra se uporabljajo meteorološki modeli. To so pravzaprav ma- tematične enačbe, ki opisujejo gibanje zraka in pretvorbo vodne pare v atmosferi. Ta sistem meteorologi rešujejo numerično, saj je nelinearen in analitično ni rešljiv. Pri tem poznajo začetne pogoje le z omejeno natančnostjo, zato še tako dober model ne more za- gotoviti popolne zanesljivosti napovedi. Zelo pomemben za do- ber izračun je tudi opis orografije v modelu, kar pa je seveda od- visno od prostorske ločljivosti modela. Najbolj poznani so modeli evropskega centra za napovedovanje vremena (ECMWF – Euro- pean Centre for Medium-Range Weather Forecasts) in ameriškega centra za okoljske napovedi (NCEP – United States National Cen- ters for Environmental Prediction). Obstajajo tudi drugi nacionalni centri, ki delujejo samostojno ali pa razvijajo projekte in se med seboj povezujejo. Primer takšnega projekta, kjer sodelujejo različ- ne države Slovenija, Francija, Avstrija, Madžarska, Slovaška, Češka, Romunija, Portugalska, Poljska, Tunizija, Maroko, Alžirija, Turčija in Hrvaška, je model ALADIN. Produkti tega projekta so tudi vetrovne napovedi za Tržaški zaliv (objavljeno na http://meteo.arso.gov.si/ met/sl/app/webmet/#webmet=vUHcs9WYkN3LtVGdl92LhBHcv- cXZi1WZ09Cc1p2cvAncvd2LyVWYs12L3VWY0hWZy9SaulGdugXb- sx3cs9mdl5WahxHf;) in Jadransko morje (objavljeno na http://pro- gnoza.hr/karte.php?id=dada¶m=ik&it=06). Znani so tudi dru- gi numerični modeli GDAS (Global Data Assimilation System), GEFS (Global Ensemble Forecast System), GFS (Global Forecast System), CFS (Climate Forecast System), (NMME) North American Multi- -Model Ensemble, NAM (North American Mesoscale), RAP (Rapid Refresh), NOGAPS (Navy Operational Global Atmospheric Predicti- on System) in drugi. Različne spletne aplikacije, npr. Windguru (na https://www.windguru.cz), Windy (na https://www.windy.com), Windfinder (na https://www.windfinder.com) in druge, kombini- rajo podatke matematičnih simulacij in jih predstavljajo v različnih grafičnih prikazih. Te grafične prikaze poznamo kot vremenske in vetrovne napovedi. Za predstavo, kako zapletene so te modelske napovedi v obliki matematičnih enačb, navajamo spomine Jermana (2012) ob 20. letnici delovanja modela ALADIN v Sloveniji, ki je zapisal, da se spomni primera, ko so s postavitvijo dvopičja nekam v 3 milijone programskih vrstic modela ALADIN napovedovanje pojavov pohi- trili za 30 %. Model ALADIN danes namreč tvori preko 3 milijone vrstic programske kode. ARSO (2018) navaja, da prognostiki pri napovedovanju vetra upo- rabljajo napovedi, ki jih izračunavajo različni meteorološki raču- nalniški modeli za simulacijo dogajanj v ozračju. Vendar se vseh procesov v ozračju ne da zajeti v poenostavljene matematično- -fizikalne računalniške algoritme, zato so pri napovedovanju ne- katerih vremenskih spremenljivk (npr. prizemne temperature v primerih inverzij, oblika in trajanje padavin, ekstremni vremenski dogodki, ipd.) subjektivne napovedi prognostikov zaenkrat še boljše. Zanesljivost vseh napovedi s časom pada. Zato so lahko modelske napovedi okvirno vodilo za tri dni v naprej. Vetrne razmere v Sloveniji določajo predvsem geografska lega, Alpe in razgibanost površja. Slovenija leži v zmernih širinah na se- verni polobli. Nad Evropo v zmernih širinah in tudi nad Slovenijo v splošnem prevladujejo zahodni vetrovi. Zračni tok, gledan v velikih razsežnostih, večinoma valovi, zato se odklanja tudi proti severu in jugu. Smer in hitrost vetra oblikujejo tudi območja visokega in niz- kega zračnega pritiska – zračni vrtinci, v katerih zrak kroži. Slovenija v primerjavi z zahodno Evropo ni zelo vetrovna, saj leži zaradi Alp – za prevladujoče vetrove nad Evropo – v zavetrju (Bertalanič, 2005). Zahodni vetrovi v Sloveniji večinoma prinašajo vremenske spre- membe iz jugozahoda, zahoda ali severozahoda. Z gibanjem zrač- nih mas prek naših krajev potujejo območja visokega zračnega pritiska – anticikloni in nizkega zračnega pritiska – cikloni, ki pred- stavljajo vrtince toplejše ali hladnejše zračne mase. Kadar pihajo južni ali jugovzhodni vetrovi, Slovenija ni v zavetrju. Ti vetrovi so redkejši. Značilni regionalni vetrovi pri nas so jugo, severnik in bur- ja. Jugo se pojavi med toplo in hladno fronto. Je stalen in vlažen. Pojavlja se kot močan veter iz jugozahodne ali jugovzhodne smeri pred prehodom hladne fronte sredozemskega ciklona. Značilen je predvsem na obali. Sever je veter, ki nastopi po prehodu hladne fronte. Je hladen, sunkovit in lahko traja več dni. Kjer se hladni veter preliva prek gorskih pregrad proti morju, se pojavijo zelo močni vetrovi. Burja je najizrazitejši in najmočnejši veter pri nas. Piha na Primorskem in v gorah jugovzhodne Slovenije. Piha po prehodu hladne fronte, je zelo sunkovita, njena hitrost se lahko zelo hitro poviša. Termični lokalni vetrovi so posledica segrevanja tal. Ravna- jo se po soncu – pojavljajo se ob jasnem vremenu, kadar ni znatnih splošnih vetrov. Primer so maestral in burin, ki ju izkoriščajo jadralci in kajtarji, in vzgornik, ki ga izkoriščajo jadralni padalci. Nevihtni lo- kalni vetrovi so posledica dviganja zraka pri oblakih vertikalnega razvoja, ob plohah in nevihtah. Bolj kot je nevihta izrazita, močnejši so ti vetrovi (nevihtni piš) (Bertalanič, 2005; Pagon, 2006). Avtor članka pri uporabi spletnih modelskih napovedi. 186 Ne glede na to, da območje Slovenije ne sodi med območja moč- nejših konstantnih splošnih vetrov, pa so vremenske spremembe dovolj pogoste, da se po podatkih objav uporabnikov v družbe- nem omrežju veterček.com (2018) povprečno (na leto) najmanj tri- krat tedensko na različnih lokacijah oz. točkah jadranja in kajtanja v Sloveniji in bližnji okolici pojavi veter, ki je močnejši od 10 do 12 vozlov. To pa je hitrost, ki omogoča, da z uporabo različnih jader in kajtov lahko drsimo na različnih deskah po vodni gladini morja ali jezer. Slika 1 prikazuje točke za jadranje na deski in kajtanje v Sloveniji in bližnji okolici. V radiju 200 km od Ljubljane je več kot 35 različ- nih točk, kjer po nekaterih podatkih povprečno več kot dvakrat tedensko piha močnejši veter od 10 do 12 vozlov. To pa je hitrost, ki s sodobnimi jadralnimi deskami z jadri in kajti omogoča drsenje po vodni gladini. „ Uporaba spletnih modelskih vetrovnih napovedi Svetovni splet omogoča dostop do različnih vremenskih napove- di. Za napovedovanje vetra na točkah za jadranje in kajtanje v Slo- veniji in bližnji okolici se večinoma uporabljajo spletne aplikacije, ki so zbrane na spletni strani https://style-team.si/vreme/. V nada- ljevanju bomo predstavili, kako je možno uporabljati in kombinirati podatke različnih modelskih napovedi in se na osnovi tega nato odločiti za izbiro točke jadranja na deski ali kajtanja. Največkrat jadralci na deski in kajtarji spremljajo vetrovno napoved prognostika ARSO in ljubitelja jadranja na deski Janeza Polajnarja, ki praviloma dvakrat tedensko (v ponedeljek in četrtek) objavi ve- trovno napoved na spletni strani https://style-team.si/. Pri tem pa pregledujejo tudi več drugih spletnih strani. Največkrat spremlja- Slika 1. Točke za jadranje na deski in kajtanje na style-team.si (2018). Tabela 1 Primer napovedi Janeza Polajnarja na https://style-team.si/ Sreda, 3. 10. 2018: V četrtek (4. 10.) bo pihala jutranja burja v Barkovljah, ob vzhodni obali Istre in na Krku se bo burja zadr- žala večji del dneva. Najmočnejša bo dopoldan, sredi dneva se bo jakost zmanjševala. Zjutraj bo možna tudi prehodna burja v Tržaškem zalivu in v strženu med Piranom in Savudrijo. Proti večeru se bo burja spet nekoliko okrepila. Sredi dneva bo ponekod ob zahodni obali Istre zapihal maestral. V petek (5. 10.) bo pihala jutranja burja v Barkovljah in ob vzhodni obali Istre ter na Krku. Sredi dneva bo ponekod ob zahodni obali Istre zlasti pa v Dalmaciji začel pihali južni veter. V soboto (6. 10.) bo v Dalmaciji pihal jugo, ob vzhodni in zahodni obali Istre pa jugo. Občasno bodo tudi padavine. V nedeljo (7. 10.) pa za enkrat kaže na šibke krajevne vetrove, prav tako tudi v ponedeljek. na veter 187 jo spletne aplikacije Windguru (https://www.windguru.cz), ki za Sredozemlje in Mediteran uporablja WRF (Weather Research and Forecasting Model) model, ki ga v partnerstvu razvija več organi- zacij), Windy (https://www.windy.com), ki za Sredozemlje in Me- diteran uporablja NEMS (The National Energy Modeling System model, ki ga razvija Švicarska meteorološka agencija); Windfinder (https://www.windfinder.com), ki uporablja GFS (Global Forecast System model Ameriške nacionalne službe za vreme); spletno stran Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške (http://prognoza. hr/karte.php?id=aladin), kjer so objavljeni produkti spektralne- ga številčnega modela za simulacijo dogajanj v ozračju ALADIN (Aire Limitée Adaptation dynamique Développement InterNatio- nal), ki ga razvija več evropskih držav, med drugimi tudi Slovenija. Prikazali bomo primer uporabe modelskih napovedi za podaljšan vikend (petek, 5. 10. 2018; sobota, 6. 10. 2018; nedelja, 7. 10. 2018), ki ga želimo nameniti jadranju na deski ali kajtanju. Pri tem se ne želimo seliti iz točke na točko, ampak želimo preživeti tri dni na eni točki. Najprej smo pregledali napoved Janeza Polajnarja (na https://style- -team.si/). Iz Tabele 1 je razvidno, da je ta napoved pripravljena po območjih: Vzhodna obala Istre, Slovenska obala, Srednja Dalmacija in Zahodna obala Istre. Iz napovedi je razvidno, da lahko za naš podaljšan vikend pričakujemo burjo in jugo na različnih območjih. Ker se ne želimo »seliti« iz točke na točko, iščemo območje, kjer je možno jadrati oz. kajtati na obe smeri vetra (burjo in jugo). Po Polajnarjevi napovedi kaže, da bi lahko bila primerna Premantura, ki je dobro izhodišče tako za jugo kot burjo. Ker se ne zanašamo le na eno napoved, preverimo še podatke na drugih spletnih aplikacijah. Slika 2 prikazuje uporabo aplikacije Windy.com (uporablja NEMS numerični model). Pri pregledu aplikacije smo ugotovili, da obstaja največja možnost za močnejši veter v petek (5. 10. – burja) in so- boto (6. 10. – jugo) na vzhodni obali Istre. Iz izkušenj vemo, da je najbolj izpostavljena točka Kamenjak, vetrovno napoved na Win- dy.com pa je narejena za Premanturo. Zato smo preverili napoved za to točko. Napoved je pokazala možnost vetra za oba dni od 12 do 26 vozlov. Aplikacija Windy.com je zanimiva in uporabna, ker ne napoveduje veter le točkovno, ampak uporablja simulaci- jo vetra s smerjo in hitrostjo za celotno območje. Pri tej aplikaciji je lepo vidna tudi dinamika razvoja vetrov glede na spreminjanje zračnega tlaka. Slika 2. Primer uporabe modelne napovedi Windy.com za Premanturo (2018). 188 Ker smo želeli izvedeti, kakšna je napoved vetra tudi po drugih numeričnih modelih (NEMS; WFS, ALADIN), smo najprej pogledali še napoved z aplikacijo Windguru.cz, ki uporablja model WRF. Slika 3 kaže vetrovno napoved na aplikaciji Windguru.cz, kjer je razvi- dno, da čeprav Windguru uporablja drugi vetrovni model (WRF) kot Windy (NEMS), je za isto točko (Premanturo) za oba dni bila napovedana ista smer vetra. Res pa je, da je po tem modelu bil za petek napovedan nekoliko šibkejši veter (od 10 do 12 vozlov). Preverili smo še napoved vetra z aplikacijo Windfinder.com, ki upo- rablja (tretji) GFS model. Iz Slike 4 je razvidno, da je tudi ta model kazal za petek (5. 10.) veter od 11 do 13 vozlov (burja) in v soboto od 14 do 29 vozlov (jugo). Obe aplikaciji Windguru.cz in Windy. com sta kazali tudi na možnost večje količine dežja. Iz izkušenj vemo, da je jugo ob dežju (posebej pa nevihtah) zelo spremenljiv in modelne napovedi niso najbolj zanesljive. Ponavadi piha manj, kot je napovedano. Pred prihodom nevihte zapiha močneje (zara- di nevihtnega piša), takoj po prvih kapljah dežja pa pogosto oslabi ali celo preneha. Z uporabo zanesljivosti napovedi po modelu ALADIN imamo do- bre izkušnje (Tabela 2), zato smo se želeli prepričati in smo upora- bili še četrti numerični model. Iz Tabele 2 je iz grafičnih prikazov vetra za zahodno Istro razvidno, da je bila za petek (5. 10.) dopol- dan napovedana burja s hitrostjo od 5 do 8 m/s (od 10 do 16 voz- lov) in za soboto (6. 10.) jugo s hitrostjo od 8 do 10 m/s (od 16 do 20 vozlov). Produkti modela ALADIN kažejo grafične prikaze napovedi vetra na 3 ure za dva dni v naprej za celotno območje Istre. Iz teh na- povedi ni razvidna bolj natančna točkovna napoved hitrosti vetra za točko Premantura, zato smo uporabili še natančno točkovno napoved Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške za Jadralce (http:// Slika 3. Primer uporabe modelne napovedi Windguru.cz za Premanturo (2018). Slika 4. Primer uporabe modelne napovedi Windfinder.com za Premanturo (2018). na veter 189 prognoza.hr/nauticari.php?id=nauticari). Na levi strani Slike 5 so prikazane posamezne točke, ki so preračunane iz modelskih napo- vedi ALADIN. Desna stran Slike 5a prikazuje oblačnost, 5b padavi- ne, 5c zračni tlak, 5d smer vetra in 5e povprečno in največjo hitrost vetra za izbrano (obkroženo točko pred Premanturo). Iz napovedi je bilo razvidno, da je bila za petek (5. 10.) dopoldan napovedana burja od 5 do 10 m/s (od 10 do 20 vozlov) in v soboto (6. 10.) jugo od 5 do 15 m/s (od 10 do 25 vozlov). S pomočjo te napovedi smo dobili dodatni podatek, da je bila naj- večja količina padavin napovedana za soboto (6. 10.) zjutraj med 9.00 in 10.00 uro. To je sovpadalo z napovedmi, ki so napovedo- vale, da bo jugo najmočnejši dopoldan med 9.00 in 12.00 uro. Na podlagi tega smo sklepali, da je tveganje, da jugo po prehodu dežja preneha, veliko. Ne glede na to pa smo se odločili, da odidemo v Premanturo in tvegamo. Ker smo bili sedaj malo bolj skeptični, pa smo pregleda- li še vetrovno napoved na aplikaciji BORA (http://bora.gekom.hr/ karte.php?page=meteo) (Tabela 3), ki uporablja kombinacijo GFS in WRF modela. Iz Tabele 3 je razvidno, da je bila tudi po tej napo- vedi napovedana za petek (5. 10.) dopoldan burja od 5,4 do 7 ,9 m/s Tabela 2 Primer napovedi modela ALADIN za Isto in Kvarner (HZRH, 2018a) 5.10.2018 – 6.00 5.10.2018 – 9.00 5.10.2018 – 12.00 5.10.2018 – 15.00 6. 10. 2018 – 6.00 6. 10. 2018 – 9.00 6. 10. 2018 – 12.00 6. 10. 2018 – 15.00 Slika 5. Primer uporabe točkovne modelne napovedi ALADIN HR za pomorce (HZRH, 2018b). a) b) c) d) e) 190 Tabela 3 Primer napovedi vetra na za severni in srednji Jadran (BORA, 2018). 5. 10. 2018 ob 8. uri 6. 10. 2018 ob 8. uri Slika 6. Napoved višine valov za Jadransko morje (HZRH, 2018c). na veter 191 (od 10 do 16 vozlov) in soboto (6. 10.) dopoldan jugo od 7 ,9 do 10,7 m/s (od 16 do 21 vozlov). Poleg vetra nas je zanimala tudi višina valov, zato smo na spletni strani Hidrometeorološkega zavoda Hrvaške (http://prognoza.hr/ karte.php?id=ecmwf¶m=valovi&it=12) preverili še višino valov za Jadransko morje (Slika 6). Iz napovedi višine valov na Sliki 6 za območje Premanture je bilo razvidno, da smo lahko v soboto (6. 10.) pričakovali valove višine od 1,2 do 1,8 m. To pomeni, da smo lahko upali, da na plitvini pred otokom Ceja pri Kamenjaku ujamemo še kakšen lep val. Jadralci na deski in kajtarji uporabljajo tudi zelo uporabno spletno stran vetercek.com, na kateri so v 30 minutnih podatkih objavljeni aktualni podatki o hitrosti vetra za večino najbolj znanih točk za ja- dranje na deski in kajtanje. Ta spletna stran je uporabna predvsem za odločanje za pobege »na veter« na podlagi trenutnih hitrosti in smeri vetra. Ponavadi jo spremljajo jadralci na deskah in kajtarji tik pred odhodom. Na tej strani deluje tudi klepetalnica in poročanje o aktualnem dogajanju. Čeprav za dejanski primer napovedovanja vetra s spletnimi mo- delnimi napovedmi za podaljšani vikend nismo odšli kajtati v Pre- manturo, pa je naša predvidevanja v poročilih potrdil na spletni strani https://vetercek.com/log/ s svojo objavo 6. 10. 2018 ob 19:45 uporabnik ziggymania, ki je zapisal: »Danes ekipno v Stupice (pod Premanturo, op. Majerič). Na lokaciji nekje ob 10.00 uri. Zaradi dež- ja malo počakamo, nato gasa na vodo. Po dobri uri sredi seanse nenormalen dež, voda je v trenutku postala kot olje! A kajt je le ostal v zraku ;). Na vodi sami + še eden s kajtom. Naredil smo dve seansi z 19ko in 15ko - veter od 10 do 20 vozlov. Kljub občasnim padavinam super ekipna avantura.« Tovrstne povratne informacije jadralcev na deski in kajtarjev (v živo ali v različnih socialnih omrežjih) so v veliko pomoč pri ocenjevanju zanesljivosti vetrovnih napovedi v podobnih vremenskih situacijah v prihodnje. „ Sklep Na podlagi pregleda vetrovnih napovedi na različnih aplikacijah, ki uporabljajo različne modelske napovedi (NEMS, GFS, WRF …) smo ugotovili za obravnavani primer relativno malo odstopanj. Prikazali smo sicer napoved za dva gradientna vetrova burjo in jugo, kjer je napoved vetra za tri dni naprej s pomočjo omenjenih aplikacij (po izkušnjah) relativno zanesljiva. Največja odstopanja so (po izku- šnjah) zaradi padavin. Modelske napovedi za termični veter burin, tramontano in maestral so manj zanesljive, zato je pri napovedih za te vetrove potrebno spremljati še temperaturno razliko med kopnim in morjem (ta naj bo 10°C ali več), oblačnost in zračni tlak. Pri tem so v veliko pomoč aktualni vremenski podatki za določeno točko jadranja na deski oz. kajtanja, še bolje pa zanesljive ocene osebe z izkušnjami na lokaciji. Ne glede na vse napovedi je namreč dobro upoštevati tudi lokalne posebnosti in mnenje izkušenih ja- dralcev na deski ali prognostikov. Jadralci na deski in kajtarji lahko z logično uporabo (ne le z naključ- nim klikanjem) spletnih strani in aplikacij, ki napovedujejo veter po različnih modelnih napovedih, pridobijo dokaj zanesljive napovedi o smeri in hitrosti vetra. S sledenjem poročil jadralcev na deski in kajtarjev v različnih socialnih omrežjih pa pridobijo povratno in- formacijo o dejanskem stanju na lokaciji. S pomočjo tega prido- bivajo izkušnje za ocenjevanje zanesljivosti napovedi v podobnih vremenskih situacijah v prihodnje. „ Literatura 1. ARSO (2018). Pogosta vprašanja. Pridobljeno s http://meteo.arso.gov. si/met/sl/faq/ 2. Bertalanič, R. (2005). KLIMATOGRAFIJA SLOVENIJE. Značilnosti ve- tra v Sloveniji. ARSO. Pridobljeno s http://www.arso.gov.si/vreme/ poro%C4%8Dila%20in%20projekti/dr%C5%BEavna%20slu%C5%BEba/ Znacilnosti_vetra_v_Sloveniji.pdf 3. BORA (2018). Primer napovedi vetra na za Severni in Srednji Jadran. Pri- dobljeno s http://bora.gekom.hr/karte.php?page=meteo 4. Burblies, T., Hosp, J. (2013). Kiteboarding tricktionary twintip supreme edition. Mieders: Tricktionary Publishing. 5. Höllker, U. (2010). The kite and windsurfing guide World. Juechen: Stoc- kedpublications. 6. Höllker, U. (2014). The kite and windsurfing guide Europe. Juechen: Stoc- kedpublications. 7. HZRH (2018a). Primer napovedi projekta ALADIN za Isto in Kvarner. Pri- dobljeno s http://prognoza.hr/karte.php?id=dada¶m=ik&it=03 8. HZRH (2018b). Primer uporabe točkovne modelne napovedi ALA- DIN HR za pomorce. Pridobljeno s http://prognoza.hr/nauticari. php?id=nauticari 9. HZRH (2018c). Napoved višine valov za Jadransko morje. Pridobljeno s http://prognoza.hr/karte.php?id=ecmwf¶m=valovi&it=12. 10. Jerman, J. (2012). Uporaba visoko zmogljivih računalnikov za potrebe numeričnega modeliranja vremena v slovenski meteorološki službi. Vetrnica 4(12), 12–17. Pridobljeno s http://www.meteo-drustvo.si/data/ upload/Vetrnica_0412.pdf 11. Pagon, P. (2006). Jutranji termični veter v Barkovljah pri Trstu. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 12. Rossmeier, M., Schennach, S. (2012). Tricktionary II: the ultimate windsur- fing Bible. 5th enlargerd and revised edition. Mieders – Austria. 13. Style-team.si (2018). Točke za jadranje na deski in kajtanje. Pridobljeno s https://www.google.com/maps/d/viewer?mid=1HS2VocWkRCPlku3i SvvoaCf7z_E&hl=sl&ll=45.973708290952125%2C14.548829655939699 &z=8 14. Veterček.com (2018). Poročila in klepetalnica. Pridobljeno s https://ve- tercek.com/index.php 15. Windfinder.com (2018). Primer uporabe modelne napovedi za Preman- turo. Pridobljeno s https://www.windfinder.com/forecast/premantura 16. Windguru.cz (2018). Primer uporabe modelne napovedi za Premantu- ro. Pridobljeno s https://www.windguru.cz/21 17. Windy.com (2018). Primer uporabe modelne napovedi za Premanturo. Pridobljeno s https://www.windy.com/44.795/13.922?43.902,13.920,7 ,m :eTOagyn doc. dr. Matej Majerič Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport matej.majeric@fsp.uni-lj.si