PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 13. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 163 (13.993) Trst, nedelja, 25. avgusta 1991 Po nepričakovani odločitvi napovedal razpust sovjetske komunistične partije Gorbačov ni več tajnik KP V celotnem državnem aparatu, vojski, KGB in tovarnah bo ukinjena partijska dejavnost Nepregledna množica se je včeraj poslovila od žrtev puča - Silajev novi sovjetski premier MOSKVA — Mihail Gorbačov od sinoči ni več tajnik Komunistične partije Sovjetske zveze. Potem ko je ruska tiskovna agencija Interfaks včeraj pozno popldne objavila vest, da namerava Gorbačov zapustiti partijo, so si kot na tekočem traku sledile nasprotujoče si vesti. Potrditev je prišla malo pred 21. uro, ko je Interfaks potrdil tudi, da je Gorbačov napovedal razpust KP SZ, potem ko je do tega prišlo že v Ruski federaciji. V dokumentu, ki ga je podpisal, je navedel, da se mora centralni komite komunistične partije sam razpustiti, v armadi, KGB in vsem državnem aparatu ter na vseh delovnih mestih pa mora prenehati vsaka partijska dejavnost. Imovino partije bo začasno vzel pod nadzorstvo Vrhovni'sovjet, nihče od članov ali funkcionarjev partije pa ne bo smel s posameznih sedežev odnesti ničesar. Dolgi val, ki ga je povzročil spodleteli poskus državnega udara se torej še ni umiril, lahko bi celo rekli, da kar narašča in povzroča nepričakovane reakcije. Gorbačov je samo dan prej na tiskovni konferenci, ki ji je sledil domala ves svet, podčrtal, da kljub vsemu ne bo izstopil iz partije, saj je v njej na milijone poštenih in dobrih komunistov, sam pa trdo verjame v socializem. Sinoči se je svet spraševal, kaj se zgodilo, da je Gorbačov v pičlih 24 urah sprememnil mnenje, vendar je bil prej kot odgovora deležen številnih ugibanj in domnev. Tiskovna agencija Tass je sinoči objavila pojasnilo Gorbačova, ki meni, da nima nihče pravice obsojati celotne partije in komunistov na splošno, če je del njihovih predstavnikov načrtoval, podprl in izvedel udar. »Zato prepuščam vsem poštenjakom, ki se s tem dejanjem ne istovetijo in ki so se od njega takoj ogradili, da sami odločajo o lastni politični bodočnosti,« je dejal. Sinočnja vest je nekoliko zasenčila doga-godke, ki so si v SZ sledili čez dan. V Moskvi so se slovesno poslovili od treh žrtev spopada z vojaki, Dimitrija Komarja, Ilije Kričevskega in Vladimira Usova. Nepregledni množici, pogreba se je udeležilo več kot sto tisoč ljudi, sta govorila Boris Jelcin in Mihail Gorbačov. Prvi, tudi včeraj je bil deležen večje naklonjenosti od Gorbačova, je poudaril »herojsko dejanje treh mladih ljudi, ki so žrtvovali življenje za demokracijo«. Gorbačov pa se je poklonil spominu fantov, »ki so se uprli tistim, ki so se hoteli vrniti v totalitarizem« in predlagal, da bi žrtve imenovali za heroje Sovjetske zveze, kar je najvišje sovjetsko odlikovanje. Obljubil je tudi, da »ne bo milosti za tiste, ki so izvedli državni udar, tisti, ki so ga podprli, pa bodo prav tako dobili, kar si zaslužijo«. Ob tej obljubi mu je množica burno zaploskala, to pa je bil tudi edini dokaz naklonjenosti po žvižganju, ki mu ga je namenila v petek po tiskovni konferenci v ruskem parlamentu. Na svečanosti je govoril tudi novi ameriški veleposlanik v Moskvi Robert Straus.Včeraj so tudi dokončno potrdili, da so ruskega ministrskega predsednika Ivana Silajeva povišali v sovjetskega šefa vlade, kar je bilo sicer že napovedano. Z odstopom tajnika KP, zaplembo partijskega premoženja, ki ga je izrecno zahtevalo ljudstvo in z napovedjo razpusta sovjetske partije so povezani tudi drugi dogodki, ki so pritegnili pozornost domala vse mednarodne javnosti. Predsednik Ruske federacije je včeraj formalno priznal neodvisnost Baltiških republik Estonije, Litve in Latvije in je predsednika SZ Gorbačova pozval, naj stori isto. Neodvisnost je proglasila tudi Ukrajina, ki je druga največja sovjetska republika. V deklaraciji je med drugim navedeno, da je »ozemlje ukrajinske republike, kot samostojne države, nedeljivo«. Republiško vodstvo je napovedalo, da bo o neodvisnosti odločalo ljudstvo z referendumom, ki bo 1. decembra. V parlamentu pa se deklaracijo o neodvisnosti podpisalo 346 od skupnih 450 poslancev. Pravde včeraj ni bilo v kioskih MOSKVA — Prvič po oktobrski revoluciji včeraj v kioskih ni bilo Partijskega glasila Pravde. Iz kioskov pa so izginili tudi vse osta-le Publikacije komunistične partija- P° te9a je prišlo po dekretu “orisa jelcina, ki je v petek začasno (do novega odloka) prepovedal izdajanje vseh partijskih glasil. Moskovčani so tako včeraj lahko (zbirali le med tremi časopisi: Komsomolskajo pravdo, ki je gla-silo reformističnih mladih komu-•ristov, Selskajo žiznjijo, časopisa, kl je namenjen kmečkemu prebivalstvu, in pa Trudom, ki je sindikalni časopis. Poddirektor Pravde Genadij Že-eznjov je v petek na tiskovni Konferenci protestiral proti Jelci-ovemu odloku in izjavil, da vod-■ 7° Ruske federacije »uporablja te neustavne metode, kot jih je Porabljal tako imenovani Odbor a izredno stanje, v katerem so 111 avtorji neuspelega puča.« V vrsti sovjetskih republik že prepovedali delovanje komunistične partije V Ruski federaciji KP suspendirana Včeraj niso izšla partijska glasila MOSKVA Na političnem področju se v Sovjetski zvezi vse bolj krepi pritisk na komunistično partijo, naj preneha z delovanjem, istočasno pa že pruhaja tudi do aretacij nekaterih komunističnih voditeljev. Rušijo se spomeniki, ki so še pred nekaj dnevi predstavljali nedotakljive simbole, zdaj pa za ogromno večino predstavljajo simbole starega okostenelega režima, ki si je s poskusom udara še enkrat skušal priboriti oblast in tok zgodovine ponovno obrniti nazaj. V včerajšnji Komsomoljskaji pravdi akademik Stanislav Šatalin zahteva, da KP SZ sprejme sklep o razpustitvi in odhodu s politične scene. V pismu »starim partijskim tovarišem« in pod naslovom »Zadnja priložnost« Šatalin trdi, da je partija že izpolnila svojo zgodovinsko nalogo: pokazala je narodu in celemu svetu, kako se ne sme živeti. Akademik Šatalin je bil še do jeseni član CK KPSZ in tesen Gorbačovov sodelavec pravi, da ima partija zdaj zadnjo priložnost, da se pokesa pred narodom, s tem »da se sama razpusti in odide s politične scene.« Komsomoljskaja pravda je ob vojaški Krasnaji zvezdi, sindikalnem Trudu in kmečekem Seljska-ja Žiznj edini časopis, ki se je včeraj pojavil v moskovskih kioskih. To pomeni, da so komunistični dnevniki poslušali petkov »ukaz« Borisa Jelcina o začasnem prenehanju izhajanja. Ob tem ne delajo niti partijska vodstva v sovjetski prestolnici in to od najnižjega pa do najvišjega nivoja. Vse zgradbe komitejev so zapečatene, da iz njih ne bi odnesli oziroma uničili arhivov in dokumentacije, ki je morebiti povezana s pučem. Za zdaj je še malo vesti, če delujejo komiteji drugod po Rusiji. Boris Jelcin je podpisal odlok, da KP na območju Rusije preneha s svojim delovanjem, dokler se ne razpusti centralni komite in ne izbere novi na oktobrskem izrednem partijskem kongresu. V vrsti drugih republik pa so partijo enostavno prepovedali. Tak je bil primer v Latviji, Litvi, Estoniji in Moldaviji, po TV pa so v petek zvečer pokazali aretacijo voditelja latvijske KP. Ob tem velja povedati, da je včeraj na tiskovni konferenci novi sovjetski obrambni minister Šapošnikov povedal, da je izstopil iz partije in da si bo prizadeval, da vojska ne bo več razsodnik v medpar-tijskih sporih in ne bo izvrševala nikakršnih ukazov na škodo prebivalstva. Nedvomno so dnevi KPSZ, ki ima danes 16 milijonov članov, šteti, kako se bo skušala izvleči iz teh težav in v kakšno stranko se bo spremenila, da bi ostala na političnem prizorišču, pa je težko napovedati. Na Hrvaškem se krvavi spopadi še stopnjujejo Bonn posvaril Beograd je vče — Nemški zunanji minister Genscher čiji g raj jugoslovanskemu veleposlaniku v Nem-ta Be°risu Frlecu prebral tekst nemškega protes-krv; °9radu v zvezi z vse hujšim prelivanjem ^eijičj*9 ^*rva^kem. Genscher je dejal, da bo iti Hrv ču resno razmislila« o priznanju Slovenije devaifl9^!16 v njunih obstoječih mejah in si priza-V svoip 8 do to storila tudi Evropska skupnost. tladalieJn Pr°testu je Genscher še poudaril, da toženih v6 napadov neregularnih srbskih obo-tfebno n s pomočjo JA ogroža nujno po- g°slavije^evanje Pogovorov o prihodnosti Juda se j« Jv1 jugoslovanske vlade zato zahteva, de nadzo umakne v vojašnice in da se uve-ftacijam, r rPad neregularnimi oboroženimi for-nih ustann 6 ga JA ni več pod kontrolo politič-PredsedstvV' nai vlada v Beogradu in zvezno dgotovitj kdt0^aVn° Priznata, da bi bilo mogoče v Protestu t ° i® za to odgovoren,« je še zapisano eta bonnske diplomacije. Toda na Hrvaškem se položaj še naprej zaostruje. Na področju Osijeka je bilo včeraj sicer relativno mirno, zato pa so v bližini Otočca srbski teroristi iz zasede ubili štiri hrvaške policiste, enega pa huje ranili. Dva civilista sta bila po navedbah Radia Zagreb ubita tudi v bližini Siska, spopadi pa so se znova vneli v Kostajnici, kjer je bilo slišati tudi artilerijo. Na ustanovitvenem zboru častniškega zbora Hrvaške pa je hrvaški obrambni minister Bebič izjavil, da bodo proglasili splošno mobilizacijo in pozvali vse Hrvate v domovini in po svetu k obrambi svoje edine domovine, če zvezno predsedstvo do 31. avgusta ne bo odgovorilo na legitimne zahteve, ki mu jih je Hrvaška posredovala. Ob koncu je še povedal, da se hrvaške enote v bodoče ne bodo več pasivno izmikale spopadom, temveč bodo na napade srbskih teroristov in jugoslovanske vojske odgovorile z vsemi razpoložljivimi sredstvi. S poroko danes višek prireditev na Kraški ohceti NA 4. STRANI Pri podiranju komunističnih simbolov jo je v petek ponoči »skupil« tudi kip Jakova Sverdlova, ki je bil eden najtesnejših Leninovih sodelavcev (AP) Cas dopustov se izteka Večji del domačih In tujih dopustnikov se vrača domov, kar se še najbolj pozna na cestah. Prometna policija pričakuje za danes največji naval povratnikov in računa, da bo cestah najmanj pet milijonov vozil s skoraj dvajsetimi milijoni potnikov. Poziv k previdnosti ne bo odveč. Že včeraj se je zgodilo nekaj hujših prometnih nesreč s smrtnimi žrtvami. Najbolj živahno je bilo na avtocestnih odsekih za Lombardijo in na Brennerju (AP) V napadu ubit tudi županov brat, lažje ranjena pa še ena oseba Mafijski plačanci umorili nekdanjega župana v Bovi BOVA (REGGIO CALABRIA) — V noči na soboto so trije mafijski morilci ubili bivšega demokristjanskega župana v Bovi, 59-letnega Pasguala Fotija, in njegovega 56-letnega brata Fran-cesca, ki je občinski uslužbenec. Do dvojnega umora je prišlo v bližini njunega bivališča. Brata so ubili z nekaj streli iz šibrovke in iz pištole. Kot se je izvedelo, je bil v napadu lažje ranjen tudi 49-letni Leone Iiriti, ki je bil z bratoma Foti na večerji. Iiriti je zaposlen kot gozdarski delavec, v preteklosti pa je že imel tudi opravka s pravico. Pasguale Foti je bil trenutno občinski svetovalec v Bovi, pripadal pa je manjšinski skupini KD. Večino v občini od zadnjih upravnih volitev sestavlja PSI, DSL in neka krajevna lista. Prej je bil Foti kar trideset let župan, bil pa je tudi podpredsednik Krajevne zdravstvene enote za Melito Porto Salvo (Reggio Calabria) in predsednik gorske skupnosti južnega jonskega področja. Kot so povedali karabinjerji iz Reggia Calabrie, je bil Pasguale Foti vpleten v preiskavo zaradi domnevne povezanosti z bandami n-dranghete na področju Bovija, vendar pa ni bil nikoli formalno obtožen povezave z mafijo. Preiskovalci so ugotovili, da je do dvojnega umora prišlo, ko so brata Foti, Iiriti in še drugih osem oseb prihajali iz neke hiše, v kateri so skupaj večerjali. Takrat so se jim približali trije zamaskirani morilci, ki so začeli streljati, ko sta Pasguale in Francesco Foti sedala v avto. Prvi streli so bili izstreljeni izza nekega zida, morilska trojka pa je nato zid preskočila in streljala naprej. Eden od treh morilcev se je nato približal Pasgualeju in Francescu Fotiju, ki sta obležala ob njunem avtomobilu, ter jima izstrelil milostni strel v glavo s pištolo kalibra 38. Iiriti naj bi bil ranjen zato, ker je ob napadu poskušal reagirati in napadalci so ga s šibrami zadeli v zadnjico. Ostale, ki so bili skupaj z bratoma Foti na večerji, so morilci prisilili, da so polegli po tleh. Preiskovalci so prepričani, da ima včerajšnji dvojni umor bratov Pasguala in Francesca Fotija mafijski značaj, povezujejo pa ga z nasprotji med rivalskimi mafijskimi tolpami, ki se borijo za prevlado na področju kriminala na tem področju. Besmertnih ostaja zvest Gorbačovu MOSKVA — Odstavljeni sovjetski zunanji minister Aleksandr Besmertnih je v intervjuju za ameriško televizijsko mrežo ABC ponovno potrdil, da ostaja zvest Gorbačovu in da ga bo kljub vsemu tudi v bodoče podpiral. Predsedniku SZ je med drugim svetoval, naj bo odslej previdnejši pri svojih izbirah in naj se ne zanaša na osebna ali prijateljska čustva. »Gorbačova so prevarali nekateri njegovi najožji sodelavci, nekateri njegovi najboljši prijatelji pa so bili odstavljeni. Upam, da mu bosta ti dejstvi v opozorilo,« je še dejal Besmertnih, ki je ena od najuglednejših žrtev politične čistke po spodletelem državnem udaru. Glede očitkov, da je med pučem ostal sumljivo ravnodušen, tako se je izrazil Gorbačov, je Besmertnih pojasnil, da je od samega začetka zavrnil vsak predlog sodelovanja z odborom za izredno stanje in da je na svojem mestu ostal zato, da bi zajamčil stabilnost sovjetske zunanje politike. Pučisti so imeli seznam 12 žrtev MOSKVA — Predsednik Ruske federacije Boris Jelcin je potrdil to, kar so doslej prištevali med neutemeljene govorice; pučisti so imeli seznam dvanajstih oseb, ki so jih nameravali umoriti, takoj potem ko bi zasedli ruski parlament. Jelcin sicer ni pojasnil, katere so te politične osebnosti, vendar je povedal, da osebno hrani spisek. Prevratniki so se očitno hoteli čimprej znebiti ljudi, ki bi jih lahko kakor koli ovirali pri izvajanju programa odbora za izredno stanje. Nevarnost zahrbtnih dejanj oziroma atentatov morda še ni mimo. Jelcina so namreč tudi včeraj, ko je govoril nepregledni množici na pogrebni svečanosti za tremi moskovskimi žrtvami, varovali s posebnimi ščiti. Tudi usoda pučistov in njihovih podpornikov še vedno ni znana. Jelcin je včeraj povedal le, da si izmenjujejo očitke in da »se obnašajo kot zveri v kletki«. Srhljiva smrt deskarja v Riva del Garda RIVA DEL GARDA — Na Gardskem jezeru se je včeraj pripetila srhljiva nesreča, katere žrtev je doslej še neznan mladenič. Fantu, ki se je z desko precej oddaljil od obale, je linijski gliser, ki povezuje turistična središča ob jezeru, odrezal glavo in desno roko. Potek nesreče še ni povsem jasen. Kapitan gliserja je dejal, da je fanta nenadoma zagledal pred plovilom, ki je plulo s precej veliko hitrostjo, vendar v mejah strogih določil o plovbi po jezeru. Tudi fant se je verjetno zavedal nevarnosti, vendar je verjetno v trenutku panike, skušal gliser prehiteti, namesto da bi se od njega oddaljil. V upanju, da bi hitrost gliserja v najkrajšem možnem času zmanjšali, je kapitan popolnoma ugasnil motorje, vendar je bil trud zaman. Neprevidni deskar je izginil v valovih. Plovna družba, ki vozi po Gardskem jezeru je že spomladi obvestila pristojne oblasti, da postaja plovba iz dneva v dan nevarnejša. Jezero je za deskarje med najbolj priljubljenimi središči, zato jih v času dopustov dobesedno mrgoli na jezeru. Doslej je bilo že več nesreč, vendar nobene s tako srhiljivimi posledicami. Kohl za takojšnjo finančno pomoč SZ BONN, LONDON — Svetovna ban- pomoč, kakršno predlaga Nemčija, ka bo še ta teden razpravljala p finančni pomoči Sovjetski zvezi. Že pred časom je ustanova dala na razpolago trideset milijonov dolarjev za tehnološki razvoj, vendar te vsote doslej še ni nakazala zaradi nekaterih notranjih nesporazumov. Po poskusu državnega udara so »dvomi« nekaterih uglednih partnerjev Svetovne banke menda odpadli. Za okrepljeno finančno pomoč se zavzema tudi nemška zvezna vlada, goreče pa jo zagovarja predvsem kancler Kohl. V televizijskem govoru v petek ponoči je med drugim podčrtal, kako je bil »daljnoviden glede svojih načrtov o pomoči SZ in da bi ga sedaj morala Evropska skupnost posnemati«. Države dvanajsterice, pa tudi Was-hington in Tokio morajo sedaj povedati, kaj so dejansko naredile v podporo Gorbačovu in njegovi reformni politiki, je menil Kohl, ki je še ugotavljal, kako bi bila združitev Nemčij brez Gorbačova nemogoča. Nemški kancler je tudi prepričan, da je »treba pomagati ob pravem času« in da bilo čakanje na razvoj dogodkov škodljivo za vse. Kohl je zavrnil tudi kritike vrha sedmih najbolj razvitih držav. Očitali so mu, da bi nekoordinirana lahko sprememnila evropski Vzhod v brezno brez dna. Nemški zunanji minister Genscher pa se za pomoč Gorbačovu opira predvsem na Evropsko skupnost. Po njegovem mnenju ima ES prednost pred ostalimi »kandidati«, tudi pred ZDA, saj se v Sovjetski zvezi odpira nov čas, ki bo prav kmalu privedel tudo do notranje ureditve. Genscher je namreč prepričan, da bo novi tok spremenil SZ v konfederacijo suverenih republik, prej kot bi lahko pričakovali. Večja samostojnost pa odpira ES nove možnosti kooperacije. Genscher je predlagal tudi, da bi Konferenca za varnost in sodelovanje v Evropi čimprej omogočila nove, sodobnejše strukture za vseevropsko kooperacijo. Potem ko so v petek napovedali izredni vrh sedmih najbolj razvitih držav, ki naj bi bila že jutri v Londonu, je to vest demantiral britanski premier John Major. Velika Britanija ima velike pomisleke glede pomoči SZ in meni, da bi v tem trenutku vsako odločitev pogojevala čustva, kar bi se pozneje lahko slabo obrestovalo. Major se zato zavzema za smotrno in razčlenjeno pomoč, ki naj temelji na realnih potrebah. Supertop bodo uničili Skupina opazovalcev OZN sl je v bližini Džabala v Iraku ogledal enega Izmed Iraških »supertopov«. Irak je obstoj teh topov priznal šele potem, ko je bilo to postavljeno kot pogoj za prekinitev ognja v zalivski vojni. S tenjj topovi, ki imajo izredno dolgo cev, je mogoče do 1.000 milj daleč izstrelu* kemijske, biološke ali jedrske granate. Te topove bodo zdaj pod nadzorstvom OZN uničili (Telefoto A”) Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din, mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF alijansk isopisni kov FIE' Evropski vzhod vse bolj grozeča begunska »bomba« TIRANA — Albanski primer s tisoči bengucev, ki so pretekle dni množično iskali Zahod v Italiji, pa so jih po sili razmer morali vrniti, je po svoje dalo stanja v vzhodni Evropi. Res je sicer, da je v nekaterih deželah na vzhodu položaj daleč boljši kot v Albaniji, toda begunska težnja velja prejkoslej za vse. Problem še ni vsestransko žgoč, je pa vsekakor takorekoč na obzorju. Nujni so nekateri kapilarni ukrepi, da bi ga preprečili. Pobudo pa bi moral prevzeti zahod, zlasti evropski. Evforija ob razpadu real-socializma je na vzhodu dejansko že splahnila. Njeno mesto so kruto zasedli tako vsakodnevni, kakor dolgoročni problemi, tisti, ki zadevajo posameznika, kakor problemi, ki se tičejo države. Kar ostro sta se začeli spopadati takorekoč mumifikacija družbenih in gospodarskih odnosov na Vzhodu ter dinamičnost Zahoda, ki pa je pogosto neusmiljena in ne upošteva dovolj socialnih vidikov. Dejstvo je, da gospodarske reforme na vzhodu še niso žele uspeha, tudi začetnega ne. Tržno gospodarstvo se še ni uveljavilo. Ljudje na vzhodu spoznavajo, da je to še kako zahteven cilj. V zvezi s tem pa je kajpak glavno vprašanje lastništvo,- še niso razčistili, kdo je dejansko lastnik ter kaj bi bilo treba privatizirati. Enotnega vzorca ne more biti, vsaka država si skuša pomagati po svoje, naletava pa na ovire, ki se včasih in v nekaterih primerih zde nepremostljive. Trg ne deluje, dela je zmeraj manj, brezposelnih čedalje več, proizvodnja in produktivnost pa sta večinoma samo še pojma. V Romuniji je položaj kar se da nazoren; ankete pravijo, da bi danes od okrog 60 odstotkov ljudi, ki so lani glasovali za »Fronto narodne rešitve«, komaj kakih 23 odstotkov oddalo svoj glas za vlado premiera Petra Romana. Gospodarstvo je pred razsulom. Tedensko odpušajo tudi do 10 tisoč delvcev in pričakujejo, da jih bo do konca leta takorekoč na cesti okrog 600 tisoč. Navidezno je stanje v Bolgariji nekoliko boljše, v bistvu pa kaže iste vrzeli. Deloma so liberalizirali trg, devalvirali valuto, toda to je kajpak povzročilo hud padec življenjskega standarda. Življenjski stroški so v primerjavi z drugo polovico lanskega leta porasli kar za okrog 400 odstotkov. V državi je razmeroma mir, toda poznavalci menijo, da gre za pojav pred nevihto. V novih ukrepih ni sence o socialnih vidikih, od maja pa je ostalo brez; dela spet okrog 350 tisoč delavcev. Še najbolj uspešno (če je to ustrezen izraz) krmari Madžarska. Brezposelnih je razmeroma malo (okrog 40 tisoč več kot lani), hudih gospodarskih potresov v bistvu še niso doživeli. Bržčas tudi za to, ker se niso lotili tja-vendan problema privatizacije, marveč mu pristopajo, kakor pravijo, postopoma. Dosedaj so privatizirali ne več kot 10 odstotov podjetij. Zvedajo se, da bodo morali še globlje zaorati pri procesu privatizacije, toda sodijo, da je to cilj, ki ga ni moč uresničiti čez noč, razen tega pa je odnos do vsakega podjetja lahko drugačen. Koliko bolj so pohiteli s privatizacijo v Češkoslovaški federaciji, takorekoč grobo pa nastaja že problem velikih socialnih razlik, ki ljudem seveda niso povšeči. Tako ugotavljajo, da so sindikalne organizacije premalo ofenzivne, levica v parlamentu pa predlaga do novega sloja bogatašev, ki se je začel pojavljati v družbenem tkivu. Oblast pa je nemara storila kapilarno napako s tem, ko je pred meseci dobesedno pretrgala gospodarske stike s Sovjetsko zvezo. Sovjetski trg bi za Češko in Slovaško federacijo lahko bil nadvse dragocen. Nemirno stanje je tudi v nekdanji Vzhodni Nemčiji. Ljudem v bistvu ne gre v račun, da so v primerjavi z zahodnonemškimi prebivalci državljani »drugega razt% da«. Razen tega pa so se povsem porazgubile nekatej tega pa porazgubil- nedavne socialne pravice, kakršna je bila tista o pri do dela. Brezposelnih imajo okrog nih 16 milijonov. Rezultati dilema je, ali slab standard, pa ravicl din“; 'da s° Položaj na Poljskem je še hujši neglede na to, au mednarodne institucije ali pa bilateralno odpisali a°K a la polovico dolga, ki ga je Poljska imela s tujino. Zdajs‘ge dolg znaša okrog 28 milijard dolarjev. Inflacija „z zmeraj hiperinflacija (okrog 250 odstotkov), Poljakov o‘ -e dela je danes okrog 2 milijona. 70 odstotkov podjetil na robu stečajev, narodni dohodek je letos za °kr0Prfpe odstotkov nižji od lanskega. Politike uveljavljanja j zakonitosti pa se v bistvu še niso lotili v bojazni, zakonitosti pa se v bistvu še niso lotili v bojazni, bodo nastopili hudi socialni nemiri. 7000 državnih P° jj0-tij še zmeraj ustvarja okrog 80 odstotkov narodnega g hodka. Poljska pa je na slabem glasu tudi v Isefvici g|x imenovane »medarodne verodostojnosti«, zaseda nar komaj 76. mesto. ,g po Albanski primer, ki smo ga omenili v začetku, 1 svoje skromen, vendar značilen. Emigracijski skorajda pred durmi. Ljudje na vzhodu pač ne -eCj;0 perspektive v svojih državah, prav v tem pa /e L0lrta problema. Probleme bodo namreč morali resevan _osf,\ in samo doma, kajpak ob podpori mednarodne skup ,n0s-Nacionalistični pojavi, ki so vse bolj pogosti in st nsk° barje, od koder je ume be so v°tokl v ospredju. Te pod Ndi nri 1Zlra.ne z oP0jn0 barvitostj 'ianskihi mestnih in predmestnih (lju velik0 "i vedutah spoznamo slikarje' S Kov Uten°St za barvo' z4no jpV^:jV^m barvnim svetom pov stv°. m j.1 njegovo figuralno slika ženske fn, zasledimo portrete Varitvah ' ^ v sincarjev felno run— nenehno do izraza tudi n b°lj komnu0 bolj bo9ate in zato tu pije. Gr( b; Clrane fl9uralne kompo: ievo priv lzrazito subjektivno akte Urejeni - tovanje misli o kozmosu, nasproth?ltOSti. prostora in njen *tVa, ki rrfl iU' svobodi in višku stvč Zensk0 teloP(.okSstavlja Sanjsko lebde V Sežani pestra ponudba rib, sadja in zelenjave SEŽANA — Sežanci že dalj časa čakajo na novo tržnico. Počasi se zadeve premikajo na bolje in komaj čakajo letošnjega občinskega praznika, ko bodo 30. avgusta ob 13. uri slavnostno otvorili tržnico na Sejmišču (na sliki). Pred tem pa so se razveselili odprtja nove ribarnice »Mira mar« lastnice Sonje Jerina in trgovine s sadjem in zelenjavo, ki jo je odprla Marija Križman. Otvoritev obeh objektov, ki je bila pred kratkim, je bila pravi praznik za domačine. Množica obiskovalcev se je zbrala na slovesnosti, na kateri je kaplan sežanske župnije Andrej Sedej prebral odlomek evangelija iz svetega pisma in blagoslovil prostore. Sledile so številne čestitke in darila, Sonja in njen mož Tine Jerina, kakor tudi Marija Križmanova, so imeli veliko dela, in ribjih dobrot z vinom ni manjkalo. Izkoristili smo priložnost in obe lastnici povprašali, kako in zakaj sta se odločili, ter česa se lahko razveselijo domači kupci. Sonja Jerina je dejala, da njihova družina sodi med ljubitelje rib in da so ribje jedi vedno na mizi. Žal pa ugotavlja, da je bila v Sežani ribja ponudba majhna in zato so se odločili za odprtje ribarnice, ki so ji dali ime Mira mar. »Najprej smo bili v dvomih, ali bo prodaja rib stekla ali ne. Sedaj ugotavljamo, da je pot zelo trda, prodiranje do ribičev zelo težko, vstajati pa je potrebno zelo zgodaj. Ribe dobimo z otokov. Skrbimo, da imamo ribe vsak dan sveže. Ponujamo vse vrste plave ribe, imamo velik izbor bele ribe, rakov in školjk. Trudili se bomo, da bi imeli še večji izbor bele ribe. Potrošniki lahko večje količine rib dobijo po naročilu,« je dejala Sonja. V začetku poslovanja naročajo in imajo na razpolago veliko izbir rib, a majhno količino. Opažajo, da se ribja kultura pri Kraševcih dviguje. Zanimivo je, da kupci lahko izbirajo tudi med že pripravljenim bakala in bianco, kuhanimi sipami za rižoto in hobotniemi v solati. Imajo tudi velik izbor zmrzjene ribe (brancini, orade idr.) in že pripravljenih zmrzjenih rib. V prodajalni sadja in zelenjave pa ponuja vedno sveže blago Marija Križman. Marija je bila dolgo let administrativna delavka, najprej v Preskrbi, nato v Steklarni, sedaj pa se je odločila, da bo začela z obrtjo. Trudi se, da bi potrošnikom priskrbela vedno sveže sadje in zelenjavo. »Dobivamo jo od kmetov s Krasa ali pa kupujemo na tržnici v Ljubljani, Rije-ki, Dekanih, in drugod. Radi bi v trgovsko mrežo vpeljali čimveč kmetov, saj se zavedamo, da oni imajo vedno sveže blago. Kupec gotovo ne bo zadovoljen, da bi blago prejel iz hladilnice. Imamo majhno skladišče in 30 kvadratnih metrov površine. Za začetek mi pri delu pomaga hčerka Elizabeta. Trudimo se imeti nizke in dostopne cene,« nam je pripomnila Marija Križman. Tudi v ribarnici Mira mar je lahko potrošnik zadovoljen. Pri vsakem artiklu namreč zasledi lahko tudi ceno. Žal pa le to vse prepogosto pogrešamo v drugih trgovinah, kot denimo v mesnicah. (OKS) ČbPOMOC SLOVENIJI Ponovno objavljamo seznam prispevkov za solidarnostno nabirko Pomoč Sloveniji '91, za katero je dal pobudo solidarnostni odbor Slovencev v Italiji, v katerem sodelujejo SKGZ, SSO, SSk, slovenska komponenta DSL, slovenska komisija PSI, slovenska skupina GKO in slovenske organizacije v videmski pokrajini. Zaradi počitniških premorov objavljamo tokrat le seznam prispevkov, ki so bili v zadnjem obdobju nakazani na tekoči račun pri Tržaški kreditni banki. Prispevke nakazane na tekočih računih pri ostalih slovenskih denarnih zavodih bomo objavili v naslednjem seznamu. Tržaška kreditna banka - VI. seznam: Agostino Sancin 20.000; nekateri uslužbenci Infordate: Marko Kandut 200.000, Bogdan Petelin 100.000, Walter Klun 50.000, Miloš Palcich 50.000, Miriam Salvi 20.000, Darko Crismancich 100.000; Infor-data Srl 500.000, Klaudio in Laura Kofol 100.000, Jože in Tatjana Koren 100.000, Peter Popovič in Edvin Žerjal 400.000, N .N. 200.000, Agrar Srl 1.500.000, Mario in Štefi Bratina 100.000, družina Batagelj 200.000, Maria Premeri 100.000, Francesča Kerkoč 100.000, Marija in Rozina 80.000, Francesco in Italo Počkaj (Novara) 5.000.000. Filiana v Čedadu: Michele Obit 100.000, Maurizio Domeniš 100.000. SKUPNO VI. SEZNAM: 9.120.000 lir. SKUPNO ZBRANA SREDSTVA: 89.516.094 lir. SKUPNO ZBRANA SREDSTVA NA VSEH TEKOČIH RAČUNIH: 201.475.439 lir Solidarnostni odbor Slovencev v Italiji, pobudnik zgoraj navedene nabiralne akcije ima svoj sedež v prostorih SKGZ in odgovarja v jutranjih urah na tel. št. 368-094, fax. 368-158. Prihodnja seja solidarnostnega odbora bo jutri, 26. avgusta ob 10.30. nov bančni servis v našem mestu momisut MEHJMm 24 ur neprekinjeno BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Ulica Valdirivo, na križišču : Ulico Filzi V repentabrski občini se bo zbralo mlado in staro Ob Kraški ohceti danes veliko ljudsko slavje Danes bo 15. Kraška ohcet doživela svoj višek s poroko Martine Lozej in Gorazda Pučnika v repentabrski cerkvi. Poroka bo ob 10. uri. Današnji dan bo seveda bogat in program dokaj pester. Ob 8. uri bo sprevod z ženinom krenil iz Repna na Col po nevesto. Ob. 9. uri se bodo zbrale noše pri repentabrski cerkvi. Ob 9.30 bo sprevod z ženinom in nevesto krenil s Cola na Repentabor. Ob 10. uri bo v tamkajšnji cerkvi poroka. Ob 11.15 bo tradicionalni »žvacet« za noše v restavraciji Furlan. Ob 12. 15 bo svatovski sprevod krenil ob plesu in petju s Cola proti Repnu. Ob 13.15 bo pred Kraško hišo »predaja« neveste. Ob 14. uri bo poročno kosilo. Ob 17. uri bosta mladoporočenca odprla ples na trgu v Repnu. Ples bo trajal pozno v noč. Danes bodo seveda odprti kioski in številne osmice, ki gostom ponujajo vrsto domačih jedi in domače vino. Odprte bodo tudi razstave v Kraškem muzeju (razstava »Ta trava je šacana« - najbolj cenjena zdravilna zelišča pri nas in razstava ustekleničenih vin tržaške pokrajine) in razstava umetnostne obrti v Kraški hiši (na drugem mestu objavljamo oceno Jasne Merku). Zaradi predvidenega množičnega obiska sta zadruga "Naš Kras" in županstvo Občine Repentabor izdala vrsto sporočil in nasvetov za obiskovalce. Tako repentabrsko županstvo obvešča, da bo danes vaško jedro v Repnu zaprto za ves promet motornih vozil. Dohode v Repen bodo označevali smerokazi. Občina zato zaproša obiskovalce Kraške ohceti, da strogo upoštevajo prometne znake tudi zato, da se izognejo morebitnim globam. Obiskovalcem Kraške ohceti bosta danes in jutri na voljo tudi dve parkirišči in sicer pri Paču (do 400 avtomobilov) ter pri športnem igrišču (približno 100 avtomobilov). Tržaško prevozno podjetje ACT sporoča, da bo v nedeljo popoldne delovala običajna avtobusna proga št. 45 in sicer na relaciji Prosek-Re-pentabor-Prosek. Za delno kritje stroškov bo zadruga 'Naš Kras" danes in jutri ponujala značke Kraške ohceti in pobirala prostovoljne prispevke. Včeraj smo objavili seznam daril, omenjenim darovalcem se je pridružil tudi Danilo Lupine, ki je daroval 24 steklenic terana. Na sliki (Foto križmančič): sinočnji prevoz bale s Cola v re-pensko Kraško hišo Z okrogle mize, ki je bila na Opčinah Občina mora vrednotiti delo jusarskih odborov Ali ima obstoj izvoljenih odborov za upravljanje jusarskega premoženja kakšen smisel, če njihova vloga ne more polno zaživeti? Kje so vzroki za težave, s katerimi se bodo morali odbori spoprijemati tudi v drugem mandatu, ki se je začel po nadavno opravljenih jusarskih volitvah? Kakšni ukrepi bi bili potrebni, da se .delo odborov formalno in vsebinsko ovrednoti, predvsem pa da bodo dejansko lahko koristen člen v odnosih med prebivalstvom in javno upravo, ko gre za upravljanje kolektivnega premoženja skupnosti? Ta in še druga vprašanja so prišla v ospredje med razpravo o delovanju jusarskih odborov, ki jo je v petek zvečer priredila openska sekcija DSL v okviru festivala Unita in Dela. Srečanje je bilo za prisotne člane odborov priložnost za preverjanje doslej opravljenega dela in razpravo o perspektivah, ki se kažejo polne vsakovrstnih ovir. Odsotnost predstavnika tržaške občinske uprave (včeraj je v dnevniku zaradi napake pisalo, da je srečanje »le zatirala«, namesto »dezertirala«), je bila še slednja potrditev nekega stanja, ki je vse bolj nedopustno in dokazuje, da tudi nadaljna pot ne bo lahka. Jusarski odbori so bili izvoljeni z namenom, da bo upravljanje kolektivne imovine prozorno in v skladu z re- alnimi interesi občanov. Njihovo delo je doslej obrodilo nemalo pozitivnih rezultatov, lahko pa bi bilo še mnogo bolj učinkovito, če bi se rešili nekateri osnovni problemi normativnega značaja, predvsem pa, če bi tržaška občina jemala dovolj resno vso problematiko prostorskega načrtovanja, ki je na Tržaškem zaradi specifičnosti teritorija in njegovega prebivalstva še posebej občutljiva. Dejstvo je da, prave zakonodaje na tem področju ni, kar je glavni vir vseh zapletov in onemogoča odborom, da bi bili formalni in dejanski upravitelji. Odbori so zato v očeh občine nekakšen »dvojček« rajonskih svetov in upoštevana je le njihova posvetovalna vloga. Okoliščine so v raznih krajih države različne, zato se vloga odborov tudi različno tolmači, kot je prišlo do izraza v posegu predstavnika iz Furlanije, kjer imajo jusarski upravitelji vsekakor večje pristojnosti. Tržaška občina venomer odlaša z odločitvami v pričakovanju ustreznega normativa, čeprav bi morala za zakon sama dati pobudo. Zakon bi lahko sprejela deželna uprava, tako kot je do tega prišlo v Abrucih. Morda bi lahko bil v tem smislu pomemben korak, če bi v krajšem roku prišlo do deželne konference o jusarskem premoženju, kot je prišlo do izraza v razpravi. S »plavajočo diskoteko« zoper sobotne prometne nezgode Da bi tudi na Tržaškem zajezili število prometnih nesreč, ki skoraj vsak konec tedna zahtevajo življenja mladih ljudih, ki se vračajo iz diskotek, je Rocco Basile, lastnik nekega znanega tržaškega nočnega lokala, sklenil, da priredi nočno mini-kri-žarjenje ob tržaški obali, seveda ob spremljavi najbolj razgrete »dance mušic«. Desetega septembra bo tako ob prvi nočni temi (ob 21. uri) odplula iz Trsta prva »plavajoča diskoteka« v Italiji: od 21. do 7. ure bo 500 mladih lahko plesalo in se zabavalo na jugoslovanskem trajektu Marina, ki običajno pluje na progi Benetke-Lošinj. Mladi bodo imeli na razpolago dve plesišči, šest disc-jokeyjev, restravracijo, dva bara, duty-free shop, slot machine, kdor pa ne bo popolnoma v formi, se bo lahko tudi naspal, saj trajekt nudi 50 kabin. Basile poudarja, da mu je zamisel dala pobuda italijanskih železnic, ki so to poletje organizirale prevoz z vlaki na progi Torino-Riccione. »Če se matere tresejo, ko njihovi otroci odhajajo v diskoteke, bo sedaj to odveč,« zatrjuje Basile. »Zvečer jih bodo lahko pospremile do pomola, drugo jutro pa jih bodo lahko mirno pričakale.« Na ladji ni nobene nevarnosti, mladi pa se tako izognejo cestam in avtomobilom, ki v sobotnih nočeh spravljajo v nevarnost njihova življenja. Noč na »plavajoči diskoteki« bo stala 70 tisoč lir. Če bo uspešna, jo Basile misli še večkrat ponoviti. Še danes razstava izdelkov Gabrijele Ozbič, Pavla Hrovatina in Petra Malalana Obrtniki-uinctniki v Kraški hiši Še danes bo na ogled skupinska razstava umetne obrti Pavla Hrovatina, Petra Malalana in Gabrijele Ozbič v prostorih Kraške hiše,v Repnu. Organizatorja pobude Slovensko deželno gospodarsko združenje in Zadruga Naš Kras si že več let prizadevata za ovrednotenje umetne obrti v naših krajih, še zlasti takrat, ko črpa navdih iz kraškega okolja in postane tako primerno dopolnilo k tradicionalni Kraški ohceti. Čeprav združuje razstavljalce poglobljeno poznanje uporabljenih materialov, ki je lastno rokodelcem, v našem primeru gre za kamen, zlato in keramiko, lahko preko izdelkov spoznamo čut za tiste estetske vrednote, ki povzdigujejo umetno obrt preko osebnih ustvarjalnih zamisli na umetniško raven. Ce pa upoštevamo uporabnost eksponatov, od kamnitih pepelnikov mimo dragocenega nakita do keramičnih krožnikov, vaz in svetilk, bomo zasledili oblikovno dovršenost sodobnega designa. Zunanje prikupne oblike nastajajo kot sad ljubezni do domačih tal, ki pridejo zlati do izraza pri Ozbičevi in Hrovatinu, ali sledijo, kot Peter Malalan, družinski tradiciji. Gabrijela Ozbič ima za sabo dolgoletno izkustvo na področju keramičnega oblikovanja in dekoracije. Razstavlja svetilke in stenske krožnike raznih formatov, vaze in keramične posode, ki jih bistveno dopolnjuje dekoracija. Najbolj priljubljene motive črpa Ozbičeva iz Kraške flore in favne. Na rahlo obarvani teksturi ozadja zaživijo v svoji lepoti stilizirani svetovi kraške gmajne. Lahkotne poteze čopiča, ki jih je zarisala izkušena roka, pridejo toliko bolj do izraza z leskom končne glazure. Posebna toplina izžareva iz grobo žgane rdečkaste gline manjše svetilke, krasijo jo reliefno oblikovani stilizirani hrastovi listi, ki ustvarjajo svetlobne igre, v tej zaživi v vsej svoji poetičnosti ustvarjalna sila človeške roke, ki začuti v domači zemlji navdih. Iz fotografske dokumentacije iz albuma zvemo o Gabrijeli Ozbičevi veliko več, predvsem nam slikovno gradivo prikazuje številne druge okrasne in uporabne predmete, ki jih ne more- mo zaradi prostorske stiske razstavnega prostora videti; še bolj zanimivo postane odkriti obrtnico v lastni delavnici v Borštu ali na številnih razstavah doma in v tujini, kjer je žela s svojimi keramiki uspeh. »Ars cretaria«, keramična delavnica, kjer Ozbičeva ustvarja že dobrih deset let ne potrebuje predstavitev,-Pavel Hrovatin od Briščkov pa se v kraški hiši prvič javno predstavlja s svojimi kamnitimi izdelki in takoj pritegne pozornost občinstva. S posebno občutljivostjo za kamene venature in barve se nam predstavijo elegantne kamnite intarzije pepelnikov: v kontrastu med hrapavo in gladko obdelavo zaživijo oblike, predvsem pa uspe Hrovatinu ovrednotiti ta plemeniti material. Kapniki briške jame predstavljajo za Hrovatina prvoten navdih, po katerem je začel oblikovati najprej bolj podolgovate kamnite maske; tematiko je kasneje razvil ter oblikovno obdelal z dodatki iz bakra, medenine in drugih kovin, ki dajejo razstavljenim maskam poseben čar. Prav tako ko- vinske so vitke noge kamnite ptice, pri kateri izgubi kamen svojo težo in popolnoma zaživi v oblikovnem sožitju s kovinskimi prvinami. Poseben les blesti v Kraški hiši po zaslugi umetniško oblikovanih draguljev in nakitov zlatarja Petra Malalana z Opčin. Prirojen talent in estetski čut je Peter Malalan strokovno dopolnil z dovršenim študijem na Zavodu za umetnost najprej, kasneje še s spe-cializacijskimi tečaji za ocenjevanje dragih kamnov in klasificiranje diamantov. Družinsko tradicijo je obogatil z oblikovanjem draguljev in nakita v elegantnih oblikah, kjer igrajo poglavitno vlogo svetlobni odtenki in harmonični prepleti oblik. Sodobni in klasični obenem, se nam predstavijo edinstveni prstani z dragimi kamni; dinamičen splet oblik dodatno ovrednoti lesk draguljev, barvne vibracije zaživijo v svetlobni igri odbojev. Kljub raznolikosti kombinacij ohrani Peter Malalan svoj eleganten in umetniško izpiljen slog. JASNA MERKU Olajšave tržaškim trgovcem so danes samo skupna želja Tržaški poslanec DSL VViller Bordon je izdal močno kritično izjavo v zvezi z zadržanjem političnih sil večine, ki upravlja najpomembnejše javne ustanove na Tržaškem in tistih, ki so tudi v Rimu v vladni večini. Izrecno je omenil tudi tržaškega de-mokrščanskega poslanca Colonija. Bordon očita tržaškim političnim strankam večine, da so izdale daleč preoptimistične informacije v zvezi z olajšavami pri plačilu socijalnih dajatev, ki naj bi omogočilo trgovskim podjetjem, da prebrodijo sedanjo krizo, ki je nastala pa hudi krizi v Jugoslaviji. Bordon je v svojem tiskovnem sporočilu podal kratko obnovo dogodkov. Po posledicah krize v Jugoslaviji, ki je močno prizadela trgovce in trgovska podjetja, se je podala v Rim enotna delegacija, v kateri so bili najpomembnejši tržaški politični predstavniki. Delegacija je šla v Rim, da bi vladi predlagala vrsto olajšav pri plačevanju socialnih dajatev za uslužbence. Podobne ukrepe so v Italiji že sprejeli za druga območja, ki so se znašla v trenutni Delegacijo, piše Bordon, je sprejel podtajnik Cristofor in sestanek je potekal po običajnih klišejih. Načelno je potekalo vse v redu, o praktičnih ukrepih pa ni bilo ne duha ne sluha. Podtajnik predsedstva vlade je namreč obrazložil, da je nemogoče ukrepati tako, kot so zahtevali tržaški predstavniki. Dva dni po sestanku, piše Bordon, je ministrski svet sprejel zakonski osnutek, ne pa zakonskega dekreta. Gre za bistveno razliko, saj ima dekret takojšnjo veljavo, zakonski osnutek pa je v nujnih primerih le izraz dobre volje, saj ga lahko sprejmejo po zapleteni parlamentarni poti. Bordon v svojem sporočilu kritizira stranke večine, ki so osnutek prikazale kot veliko zmago in opozarja, kako so tržaški dnevniki objavili vest z velikim poudarkom. Vse pa se je razblinilo že 20. avgusta, ko so morali trgovci plačati socialne dajatve za uslužbence. Takrat jim ni nihče znal povedati, kaj naj naredijo, saj ni bilo konkretnih temeljev za olajšave. Septembra prijava zalog vina Vinogradniki v tržaški občini bodo morali do 6. septembra prijaviti občini vse zaloge vina v njihovih kleteh. Tržaški župan namreč na podlagi zakona obvešča vse fizične in pravne osebe oziroma združenja le-teh, ki imajo v zalogi vina, da morajo tržaški občini do 6. septembra prijaviti količine vinskih proizvodov v zalogi opolnoči dne 31. avgusta letos. Prijave so oproščeni zasebni potrošniki in prodajalci na drobno. Prijave na drobno je treba izpolniti v petih izvodih na obrazcu št. 3, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in je na razpolago v uradih tržaške občine. Po poteku omenjenega roka ne bo mogoče v nobenem primeru overoviti odpremnic za vina tistim, ki niso prijave predložili ter za količine, višje od prijavljenih. Obrazce za prijavo zalog vina posreduje 14. sektor tržaške občine - Davki in pristojbine, L argo Granatieri 2, 3. nadstropje, soba št. 266, kamor je treba tudi oddati izpolnjene obrazce. ■ Augusta De Piero Barbina, podpredsednica deželnega sveta, se je mudila prav te dni v Moskvi, kjer je osebno prisostvovala dogodkom, ki so razburili javno mnenje vsega sveta. Za njeno pričevanje vlada veliko zanimanja, med drugim so jo takoj ob povratku že intervjuvali za razne krajevne televizijske oddaje, tako da se je Demokratična stranka levice odločila, da priredi posebno srečanje z De Piero Barbinovo. Srečanje bo v torek, 27. avgusta, v Ul. Madonnina 19 ob 18. uri. 21.8.1990 21.8.1991 Ob prvi obletnici smrti Draga Ote se ga z ljubeznijo spominjajo žena Livia, sin Marko, mama Draga in tast. Boljunec, 25. avgusta 1991 25.8.1988 25.8.1991 ob 3. obletnici smrti našega dragega Vladimirja Rebule se ga z ljubeznijo spominja družina. Nabrežina 25. avgusta 1991 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo za izraz6 sožalja ob izgubi naše mame Ane Čufar Posebna zahvala naj gre g. župnik'1' osebju in zdravniku doma ostarel1 "Livia Jeralla" na Padričah. SVOJCI Opčine, Firence, 25. avgusta 1991 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem za lZ raze sožalij ob izgubi našega Zorana Škabarja Posebna zahvala naj gre g. župnij godbi V. Parma, sekciji Z. Kralj, “are. valcem cvetja in vsem, ki so ga SP mili na zadnji poti. SVOJCI Trebče, Opčine, 25. avgusta 1991 Učenci in starši osnovne šole Gradnik izrekajo iskreno soZ^ e učiteljici Dolenc ob izgubi dr mame. Dojenčka pustila samega: starša prijavljena sodstvu Starši morajo dobro premisliti, preden pustijo otroka samega doma. Vest, ki prihaja iz Casale Monferrata blizu Alessandrie, uči, da se je takim odločitvam pravzaprav bolje izogniti. Ne le, ker je za otroka bolje tako (in to je glavno), ampak tudi zato, ker bi starša lahko imela kazenske posledice. Kjer ni zdrave pameti, nastopa pač zakon. Namestnik državnega tožilca iz Alessandrie je namreč prijavil sodstvu 32-letnega Antonella Nearca in 24-Ietno Tržačanko Rosamario Milievich, ker sta na domu v Casale Monferratu zapustila svojega 4-mesečnega sina Gianluca. Alarm je sprožila okrog 2. ure ponoči neka soseda, ki je policijo opozorila, da v bližnjem stanovanju že nekaj ur neusmiljeno joka dojenček. Agenti so vdrli v stanovanje, kjer so takoj pomagali otroku, ki je ležal v svoji posteljici. V bolnišnici, kamor so ga takoj odpeljali, so ga zdravniki pregledali in ugotovili, da je sicer zdrav in da nima na sebi znakov fizičnega nasilja. Kljub temu pa so ga sprejeli, saj je bil malček popolnoma izčrpan od dolgotrajnega joka. ■ Agenti obmejne policije so včeraj zjutraj aretirali dva bolgarska državljana, ki sta vpletena v mednarodno mrežo preprodajalcev ukradenih avtomobilov. Bolgara sta namreč na mejnem prehodu pri Fernetičih hotela v Italijo za volanom dveh mercedesov 300, ki sta bila ukradena pred nekaj dnevi v Nemčiji. Avta sta seveda imela ponarejene dokumente in tablice. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje: za dodeljene uradniškemu delu - 1. letnik (1200 ur) za uradnike uvozno-izvoznega podjetja - 2. letnik (1200 ur) 1. 2. 3. 1. letnik 5. 6. za oblikovalce kraške umetnostne obrti (les, kamen, kovina) (1200 ur) strokovni m aster za upravljanje podjetij - pogoj za vpis opravljena višja srednja šola (500 ur - vključena delovna praksa v podjetjih) strojepisja z videotipkanjem (150 ur) osnovne informatike - MS DOS (60 ur) 7. Word processing - tečaj urejevanja besedil (60 ur) 8. za uporabo programa Data base (60 ur) 9. začetniški tečaj italijanščine (60 ur) 10. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur) Vpisovanje in podrobnejše informacije do 26. julija t.l. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 - tel. 577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. ŠD SOKOL organizira v petek, 30. 8., soboto, 31. 8. in nedeljo, 1. 9., na društvenem igrišču PRAZNIK SOKOLA SPORED: petek, 30.8.: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day; sobota, 31.8.: ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri košarkarska tekma Olimpia-Ljubljana — Jadran-Trst, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day; nedelja, 1.9., ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop folklorne skupine Divača - Sežana, ob 20.30 ples z ansamblom California. razstave V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. TABOR '91 - Prosvetni dom Opčine: razstava MILAN BIZJAK - olja, MIRKO GUŠTIN - les in MILAN PERNARČIČ -miniature iz kamna, bo odprta še danes od 18. do 21. me. Vabljeni! V Kraški Galeriji v Repnu je na ogled razstava Umetna obrt na Kraški ohceti 91. Razstavljeni so umetniški predmeti iz keramike in gline Gabrijele Ozbič, dagulji Petra Malalana iz Zlatarne Malalan ter »maske« iz kraškega kamna, ki jih izdeluje Pavel Hrovatin. Razstava bo odprta danes od 10. do 12. me ter ob 15. do 24. ure. koncerti gledališča Gledališče Verdi Jesenska simfonična sezona 1991 V petek, 6. septembra, ob 20.30 (red A) otvoritveni koncert letošnje simfonične sezone. Pod vodstvom Lu Jia bosta nastopila orkester in zbor Gledališča Verdi. Na sporedu Mozart in Prokofiev. Grad sv. Justa Nocoj, ob 21. uri bo gledališka skupina »Alcuni« ponovila mladinsko igro CIAK!. »La sera del di di festa» Nocoj, ob 21. uri bo na Trgu Riccardo zadnji večer manifestacije La sera del di di festa v organizaciji Krožka J. Marita-in. Vokalno-inštrumentalna skupina DRAMSAM se bo predstavila z delom »Fin amor, amor cortese«, zaključila pa bo gledališka skupina TEATRO DI CRISTINA z uprizoritvijo »Pape-satan« po Dantejevi Božanski komediji. Rumena hiša V petek, 30. in v soboto, 31. t. m. bosta v Rumeni hiši nastopila madžarska skupina LESS CUPS in Paolo Privitera s predstavo »Triste Trieste«. Grad sv. Justa V četrtek, 5. septembra, ob 21. mi v sklopu prireditev "E...state in citta« bo na sporedu celovečerni koncert AME-DEA MINGHIJA. Vlila Revoltella Danes, ob 17. uri bo v parku Ville Revoltella koncert Tržaškega komornega orkestra pod vodstvom Fabia Nossala. Na sporedu Vivaldi, Carulli, Pergolesi in Bach. šolske vesti razne prireditve Zbori Vesela pomlad in župnija sv. Jerneja z Opčin vabijo na koncert evropsko znanega dekliškega pevskega zbora Žuravinka iz Minska (Belorusija) danes, 25. t. m., ob 20. uri v župnijski cerkvi. Gibanje za komunistično prenovo -sekcija občine Dolina prireja PRAZNIK komunistične prenove v Hribenci (Zabrežec) 25. in 26. avgusta. Danes, 25.8. °b 18. uri koncert godbe na pihala Bulli ® Pupe iz Milj, govora senatorja Stojana Spetiča in A. Cuffara in ples z ansamblom Lo Zodiaco ter jutri, 26.8. ples z ansamblom Happy Day. Mladinski odbor Slovenske prosvete y®bi na srečanje Mladinski tabor SLOVENSKI DIOGEN PO EVROPSKEM “ABILONU, ki bo v parku Finžgarjeve-9a doma na Opčinah od 28. od 30. t. m. Obsegel bo predavanja dr. Veljka Rusa rn dr. Ivana Štuheca, pričevanja javnih delavcev Iva Žajdele, Jane Hoste in Andreja Rota, kulturne točke (koncert kan-ravtorja Adija Smolarja in veseloigro Kupno stanovanje v izvedbi KD I. Gruden) in družabnost s plesom ob zvokih ®dsambla Shalom. Za podrobnejše informacije in morebitne vpise: Slovenska Prosveta, tel. št. 370846 ali 213912. Na liceju F. Prešeren se bodo začeli popravni izpiti v ponedeljek, 2. septembra, ob 8.30. Razpored je na oglasni deski. Ravnateljstvo državnega učiteljišča in pedagoškega liceja A. M. Slomšek sporoča, da se popravni izpiti za vse razrede začnejo 2. septembra, ob 8.30 s pismenima izkušnjama iz italijanščine in latinščine. Razpored ostalih izpitov je izobešen na oglasni deski. čestitke Včeraj navsezgodaj so dolinski zvonovi trkljali din...don...da... Seznanili so prijatelje, da je VANJA slavila 11. rojsti dan. Da bi pridna in ubogljiva vedno bila ter se marljivo učila, ko bo letos v 1. razred nižje srednje šole S. Gregorčič vstopila, ji iz srca želijo vsi njeni in prijatelji. Včeraj je praznovala na Gročani naša draga BARBARA svoj 11. rojstni dan. Vse najboljše ji iz srca želijo Maksi, Mirjam in Janko. Včeraj sta se vzela DARJA in IGOR. Obilo sreče na skupni življenjski poti jima želi Mladinska skupina Pinko Tomažič. Danes se na kraški ohceti vzameta GORAZD PUČNIK in MARTINA LOZEJ. Novoporočencema izreka iskrene čestitke odbor SKD Slavec. Včeraj sta se poročila DARIO IN BERNARDA. Sreče in zadovoljstva na skupni življenjski poti jima želi KD Krasno polje - Gročana. Prireditelji 11. MRT LAŠKO 91 obveščajo, da je začetek tabora jutri, 26. avgusta 1991 ob 10.00 v prostorih Javnega kulturnega večnamenskega središča v Ronkah, ulica XXIV Maggio 8 MIRKO ŽAGAR je dopolnil 7 x 10. Iskreno mu čestitata družini Fonda in Grdelič V teh dneh praznujeta 25-letnico poroke NEVA in GINO SINIGOI Vse najboljše in še tako naprej jima želi Godbeno društvo Nabrežina Sekcija Slovenske skupnosti v občini Dolina priredi tradicionalni NAŠ PRAZNIK v soboto, 31. avgusta in nedeljo, 1. septembra izleti PD Slovenec iz Boršta in Zabrežca organizira v nedeljo, 8. septembra izlet v Tabor v Savinjsko dolino. Vpisovanje bo v srenjski hiši v Borštu jutri, 26., torek, 27. in sredo, 28. t. m., ob 18. do 19. ure ali na tel. št. 228629, 228494 in 228644 najkasneje do sobote, 31. t. m. Kmečka zveza obvešča, da bo odhod avtobusa za ekskurzijo na Vinski sejem Ljubljana 91 v sredo, 28. t.m., ob 8.30 izpred Trgovinske zbornice v Trstu (Piaza della Borsa) in ob 8.45 na Opčinah (Narodna ul. - avtobusna postaja nasproti Bar Centrale). mali oglasi ESU EDI MOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA ODDAM kiosk za prodajo cvetja. Dobra pozicija. Tel. 417937 ob uri obedov. PRODAM ritmo 1300, zadnji model v dobrem stanju. Tel. 229224. PRODAM kamion omai 28F z nosilnostjo 15 stotov s pogodbo leasing v teku. Tel. 220410 ob uri obedov. PRODAM alfa 33 1300, letnik '83 za 3.500.000 lir. Tel. 225802. PRODAM motor suzuki 1100 GSX EF v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 327284 ali 214522. PRODAM pajero meltal top, letnik '90. Tel. 213750. PRODAM po polovični ceni ortopedsko vzmetnico za dve osebi. Tel. (0481)21467. PRODAM fiat panda 45, letnik '81, plave barve za 800.000 lir. Tel. (0481) 34642. IŠČEM izkušeno otroško varuško za 10 -mesečnega otroka. Urnik po dogovoru. Tel. (0481) 21467. IŠČEM knjige za četrti razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. 228438. DEKLE z večletno delovno izkušnjo išče zaposlitev, part time, kot prodajalka, blagajničarka ali čistilka uradov. Tel. 291442 od 8. do 12. ure. TRGOVINA JESTVIN Despar v Bazovici išče vajenca ali delavca. Zainteresirani naj se javijo v trgovini. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 25. avgusta 1991 LUDVIK Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 lQ~j°'žina dneva 13.40 - Luna vzide ob '40 in zatone ob 6.17. Jutrl' PONEDELJEK, 26. avgusta 1991 RUFIN plimovanje danes: ob 4.15 naj- lfil| '56 cm, ob 10.43 najvišja 47 cm, ob 41 cminižja '31 cm in ob 2222 naivišia PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.38 najnižja nr/i-P ^ 1'03 najvišja 50 cm, ob 17.05 naj--36, ob 22.53 najvišja 39 cm. 28VČERAJ: temperatura zraka 22 k °Pinj, najvišja 29,4 stopinje, najnižja trje' , ™i tlak 1019,2 mb pada, brezve-sk0/,V a9a 61-odstotna, nebo jasno, morje Pinj ^ nbrn0, temperatura morja 25 sto- ROJSTVA in smrti 50 SE: Federico Bassanese, Cesco Ba^SSeri' Erancesca Mazza, Fran- letnj^a^1 50: 96-letna Luigia Bossi, 82-vich on f Knfar, 74-letni Vittorio Blase-'gnazin n in.a GiusePPina Salon,80-letni 64-letn, t,?nlen, 69-letni Flavio Volpin, Kiccobon l°r®*° Karra, 89-letna Caterina Nedella SbbJŽBA LEKARN °dprm .;!?' 2S- avgusta 1991 Lekarne P le od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1, Opčine - Trg Monte Re 3. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba, Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg sv. Jakoba 1 (tel. 727057). Od ponedeljka, 26., do sobote, 31. avgusta 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 In 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 (tel. 364330), Trg Valmau-ra 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Trg Valmaura 11, Trg Garibaldi 5, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. BARI LOTERIJA 32 85 14 76 7 CAGLIARI 67 60 74 2 66 FIRENCE 30 57 56 62 67 GENOVA 28 75 62 35 39 MILAN 61 2 76 20 58 NEAPELJ 16 50 87 88 78 PALERMO 49 12 42 36 81 RIM 56 72 14 79 8 TURIN 62 69 45 84 19 BENETKE 23 38 34 81 63 X 2 1 1 ENALOTTO 2 1 XX 2 1 X 2 KVOTE: 12 46.887.000.— 11 1.065.000.— 10 101.000.— razna obvestila TPPZ "P. Tomažič" obvešča, da bo v petek, 30. avgusta, ob 20.30 bo v Partizanskem domu v Bazovici 1. vaja v 20. sezoni, v nedeljo, 8. septembra pa bo nastop v Opatjem selu na osrednji proslavi ob 50. obletnici osvobodilne fronte Primorske. Pevski zbor Slavec - Slovenec obvešča vse pevce, da bo prva vaja v četrtek, 29. t. m. v srenjski hiši v Borštu za pripravo za gostovanje v Taboru v Savinjski dolini. Odbor za ločeno upravljanje jusar-skega premoženja Prosek vabi vse tiste, ki se nameravajo udeležiti sečnje in čiščenja jusarskih gozdov v sezoni 1991-92, da naslovijo ustrezne prošnje na odbor do 31. avgusta 1991. V ta namen so že pripravljeni obrazci, katere dobite pri odbornikih proseškega jusarskega odbora. Danes, 25. avgusta praznuje župnija Mačkolje svojega župnijskega zavetnika. Slovesna maša z ofrom bo ob 10.30 . Popoldne ob 17. uri vabimo k petim litanijam Matere božje in na tradicionalen blagoslov vseh vrst vozil. Verski obred bo vodil in govoril g. Jože Špeh. Po slovesnosti v cerkvi bo bratsko srečanje v srenjski hiši. PRAZNIK KOMUNISTIČNE PRENOVE Hribenca - Zabrežec 25. in 26. avgusta DANES, 25. t. m.: ob 18. uri koncert godbe na pihala Bulli & Pupe iz Milj, govora sen. Stojana Spetiča in A. Cuffara, zvečer ples z ansamblom ___________LO ZODIACO JUTRI, 26. t. m.: ples z ansamblom ______________HAPPY DAY kino ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.15 Nikita, i. Anne Parillaud. EKCELSIOR - 17.30, 22.15 I delitti del gatto nero, r. John Harrisom i. Deborah Harry, Christian Slater, □ EKCELSIOR AZZURRA - 18.45, 22.00 Un amore o forse due, r. Neil Jordan, i. Beverly D Angelo, Donald McCann. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Maniac cop. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 La notte dei morti viventl, r. George A. Rome-ro. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II mistero di Black Angel, i. Peter Strauss. NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.15, 22.15 Ritorno alla Laguna blu, i. Nilla Jovovich, Bryan Crouse. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 La sirenetta. Jutri 21.15 Uno sconosciuto alla porta. EDEN - 15.30, 22.10 Chlamami... Bestial Playbest, porn., □ □ CAPITOL - 17.15, 22.10 Havana, i. Robert Redford. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Lingeries intimes, porn., D d. Jutri Amori particolari transessuali, porn., □ □ Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drevored 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ulica (nasproti pokopališča) MONTESHELL L argo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Trg Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta Zgonik (državna cesta 202) IP Trg Valmaura Devin - Nabrežina (drž. cesta 14) Miramarski drevored 9 ERG PETROLI Ul. F. Severo 2/7 API Drevored Čampi Elisi (vogal Ul. Meucci) SAMOSTOJNI AUTOMOBILE CLUB TS Ul. Punta del Forno 4 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) I------------- SOLAOVS^ Vpisovanje se zaključi 31. avgusta. Pozanimaj se pri tvoji KZE-USL. Scuole per Infermieri Professional! Šole za poklicne bolničarje FARC01/11 •FARGO FINE CHEMICALS s. r. 1. KEMIJA FARMACEVTIKA 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 FARGO I Telefax: (040) 363918 Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769 HOTEL RESTAVRACIJA Jfurlan Lastnik Karlo Guštin REPENTABOR - Tel. 327125 COKK01/3 Pekarna - slaščičarna ČOK naše darilo kraškemu paru VI poročni kolač OPČINE — Narodna ulica 57 POHIŠTVO JtOVblC naše darilo kraškemu paru ’91 zakonska žimnica TRST — Ul. S. Cilino 38 Tel. 54390 — Fax 350150 LANA01/1 HOTEL - RESTAVRACIJA LANARO - VOLNIK REPEN 151 Tel. 327349 ZA VSE SVEČANE PRILOŽNOSTI PROSTORNA DVORANA IN VSAKOVRSTNE TOPLE IN MRZLE JEDI draguljarna molalon b mrzličnem pripravljanju na letošnjo petnajsto izvedbo Kraške ohceti je vsa pozornost - sicer upravičeno - posvečena letošnjemu paru novopo-ročencev, Gorazdu Pučniku in Martini Lozej, ki si bosta danes dopoldne v cerkvi na Tabru obljubila večno zvestobo po starem običaju kraških pradedov. Najznačilnejša etnografsko-folklorna prireditev, ki jo ob poročnem obredu bogatijo številne spremne pobude in utrjujejo njen globlji kulturni pomen, se je v 23 letih (krstna je namreč bila Kraška ohcet iz leta 1968) razvila v večdnevno dogajanje, ki vse od prvega, pa do zadnjega dne privablja v Repen in na Col številne obiskovalce. Kakšna pa je bila prva Kraška ohcet, tista, ki je pravzaprav najodločneje sprožila zanimanje mnogih za ljudsko zakladnico kraških prednikov in po dolgih letih ponovno odprla pozabljene skrinje s "starimi" oblačili? Glavna junaka, ki sta doživela začetno navdušenje in pristno zagnanost prve Kraške ohceti, sta bila Angelo Kermec in Mira Piš-čanc. Poročila sta se 22. septembra 1968 v mandrjerski noši, od tistega dne pa še vedno, poleg običajnih poročnih slik hranita živ spomin na čudovito sodelovanje in požrtvovalnost domačinov iz repentabrskih vasi. »Rada bi posebej omenila prav ta krasen občutek,« je v imenu prvega kraškega para dejala gospa Mira, »ki so ga s svojo delavnostjo, prisotnostjo in toplino znali pričarati domači ljudje. Tako mrzlično pripravljanje na tedanjo prvo Kraško ohcet je pravzaprav postavilo v ozadje vse najine teža- ve, tiste običajne predporočne težave, ki jih pač ima vsak mladi par pred poročnim dnem.« Oba pripovedujeta, kako si niti od daleč nista mislila, da se bosta poročila po starem kraškem obredu. »Prireditelji (Zadruga Naš Kras, op. ur.) so iskali par za prvo Kraško ohcet,« nadaljuje gospa Mira, »z Angelom sva se prijavila precej pozno, samo poldrugi mesec pred določenim datumom. Ni nama bilo lahko, predvsem pri pripravi poročnih noš, za katere so manjkali podatki, nato pa še primerno blago in tisti, ki bi ju znali oziroma si sploh "upali" sešiti.« Ljudske noše iz naših krajev so tedaj šele začenjali "znanstveno" spoznavati. Podrobno proučevanje in raziskovanje oblačil, ki so jih v raznih krajih in ob raznih priložnostih nosili naši predniki, je bilo tedaj šele v povojih. Prav tako se še ni utrdila zavest o potrebi po ohranjanju in zbiranju stare opreme, orodja in drugih značilnih predmetov iz preteklosti. »Največji problemi so bili z moško poročno nošo. V starih skrinjah so namreč bili ohranjeni v glavnem posamezni deli ženskega oblačila, medtem ko so moško nošo baje ponosili. Sama sem podedovala bluzo, pečo in karpon, nošo pa sem dopolnila ob tej priložnosti predvsem z dragoceno pomočjo gospe Olge Gorjup, ki nama je priskočila na pomoč. Pomagala pa sva si tudi s slikami, ki jih hrani ljubljanski etnografski muzej.« S hvaležnostjo se Angelo in Mira Kermec spominjata sodelovanja, ki so ga jima ponudili prijatelji: »Na ta ali drugi način so si priskrbeli noše, da so se udeležili najine poroke.« Zanimivost je po njunem mnenju tudi nekakšna "improvizacija", ki je spremljala prvo Kraško ohcet. »Imela sva vtis, da so starodavni obred sproti "sestavljali" na osnovi pričevanj starejših vaščanov, od katerih je vsak vedel morda le nekaj, vsi skupaj pa so prispevali k ponovnemu obujanju nekdanjih navad. To velja tako za noše kot za posamezne trenutke poročnega obreda in tudi za jedi, ki so jih ob tej priložnosti pripravljali po starih receptih.« Med naj lepše trenutke njune poroke uvrščata tudi prevoz bale, spominjata se tedanje (sedaj pokojne) Velike matere, ki jo je pristno in zelo živo poosebila gospa Štefanija Škabar. »Lahko bi rekla, da sva poroko doživljala kot nekakšno gledališko predstavo, kar pa sploh ni vpliva- FERNETlCl Tel. 040/211460 GOSTILNA »POD TABROM« COL (Repentabor) št. 8 Tel. 327120 PUPI01/4 POHIŠTVO pupis -i^ARCCmEto SESLJAN lllif/f DEVIN Kakovostna izbira modernega, stilnega in rustikalnega pohištva Opčine - Narodna ulica 28 - Tel. 211465 - Trst Na ogled razstava v prostorih kraške hiše v Repnu Jestvine in drogerija Guštin Vera Col 43 Tel. 327121 REPENTABOR Tel. 040/327113 Oglase zbral in pripravil publiest s.ri. Oglasni oddelek Primorskega dnevnika Trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. (040) 7796688 TABOR ko domače mleko postane sir naše izdelke lahko dobite v najboljših trgovinah - gostilnah — osmicah ter v lastnih prodajnih točkah TABOR na OPČINAH — Ul. Nazionale 28 in od 1. septembra dalje tudi v TRSTU — Trg Giotti 8 hi par M Kraški ohceti st še živo sMnja it navdušeno v ačinov lo na vzdušje in občutke, ki spremljajo ta življenjski korak. Niti slabo vreme,« deževalo je namreč tudi v nedeljo dopoldne, »ni pokvarilo praznika, čeprav je dež nam vsem popolnoma premočil noše, ki smo jih tako skrbno likale in pripravljale za ta dan!« Ob prvi Kraški ohceti so uradno odprli tudi Kraško hišo, droben, a dragocen muzejski prikaz skromnega bivališča iz preteklosti. Tudi etnografsko-folklorna Prireditev je bila po časovnem razponu skromnejša in se je odvijala le v soboto in v nedeljo. »V tistih dneh je bila vas kot ena Sama velika družina,« navdušeno zatrjujeta Angelo in Mira. »Prevladoval je občutek, da so vsi pozabili na razne probleme, ki tare-1° pač vsako vaško skupnost.« Prvi kraški par" se je nato nekaj *®t redno udeleževal naslednjih graških ohceti. »Začetno navdu-Senje je opravičevala tudi in Predvsem novost pobude. Že dru-9° leto pa je verjetno bilo nekomu laže, tudi za novoporočenca, Kl sta imela pripravljeno "osno- Peč na drva PIZZERIA - BAR - GOSTILNA »VETO« DEBENJAK NADA in FABRIZI ER [NO sne Proseška ulica 35 -Tel. 040-211629 - OPČINE ob torkih zaprto Sel vet oprema za dom TRZIC — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 410395 V trgovini SELVA ARRE-DAMENTI v Tržiču imajo novo kuhinjsko pohištvo, ki zadovoljuje najzahtevnejše kliente. Izdelano je po naj strožjih merilih, iz najboljših materialov in z najmodernejšo tehnologijo. SELVA ARREDAMENTI je stalno na razpolago kupcem pri dobavi pohištva: v lastnih mizarskih delavnicah lahko adaptirajo katerokoli pohištvo po naročilu kupca. ob vsaki priložnosti OPČINE — Proseška ul. 2 — Tel. 213055 ob ponedeljkih zaprto llOa, % Mar bi si želela tudi srebrno raško ohcet? »Ne, res ne, saj ver fMo nekoč to sploh ni bilo v na-adi. Občutek je bil lep takrat, °rda sedaj bi ne bilo več isto...« DAMI AN A OTA if sliki (Mario Magajna) Angelo rmec in Mira Piščanc, prva no-da«0ro^enca Kraške ohceti, na n Poroke, 22. septembra 1968. Ulgheri . ULGH01/3 □ bonboniere Pavat □ darilni predmeti OPČINE - Narodna ul. 48 □ vse šolske TRST - Ul. Limitanea 2 potrebščine Ul. G. di Vittorio 12-12/1 TRST - Tel. 813301 | Restavracija RINETA Paola Orel Svečana kosila ob poroki, krstu, birmi Specialitete: divjačina, jedi na žaru, žabe, polži, ribe. OPČINE - Repentabrska ul. 913 Tel. (040) 211408 (ZAPRTA OB SREDAH) la perica TRST poročne obleke in blago za poročne obleke UL. MAZZINI 26 TEL. 631358 Na Opčinah — Narodna ul. 118 Vam nudi maquillage in kreme profumeriu 90 ^HLCEIDO Tel. 040/212061 FORT01Z3 FOR TRANS S.R.L 'O ŠPEDITERSKO PODJETJE Prema ISTANBUL - TURČIJA Tel. 15900 GENERAL SPED s.r.l. Terminal v ŠTANDREŽU — GORICA Tel. (0481)20546-20045 CARINSKE KONZULENCE TERMINAL FERNETIČI - Tel. (040) 216971 URAD V NOVEM PRISTANIŠČU HG 71 Tel. (040) 308004 - Tlx 460247 - Tfx (040) 214181 DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE TOVORNEGA TERMINALA NA FERNETIČIH »GESTIONE AUTOPORTO FERNETTI S.p.A.« Sedež: TRST — Via Locchi 19 — Tel. 3189203 FERNETIČI TOVORNI TERMINAL - Tel. (040) 213857 - 213766 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE Nudi svojim strankam, poleg vseh običajnih bančnih operacij, naslednje storitve: • Nakazila plač in pokojnin • Nakup in uprava vrednostnih papirjev • Bancomat • Kreditne kartice • Neprekinjena blagajna • Varnostne skrinjice • Hranilna pisma • Raznovrstne finančne naložbe • Poslovanje s tujino • Skupni investicijski skladi • Blagajniška služba • Leasing • Plačilo storitev • POS . tudOrT*'** na Trgu del la Liber ta 5 Politiki so si podaljšali dopust pred začetkom težkega preverjanja Odbor za ohranitev letališča pa je tačas zbral že 2 tisoč podpisov Danes tudi izredna gostinska ponudba Vrsta prireditev v Idriji ob šestem festivalu čipk Politično-upravna dejavnost v Gorici je tik pred odhodom na dopuste v začetku meseca doživela nekaj globokih pretresov, ki so zamajali trdnost večinske koalicije na Občini. Prvi udarec je bila afera okrog Coroninije-ve zapuščine, ki je z ostrim sporom Scarano-Majo ter odstopom liberalnega predstavnika iz občinskega sveta (čeprav PLI zaradi tega še ni izstopila iz koalicije) oplazila tudi občinsko upravo. Takoj zatem je v občinskem svetu izbruhnilo nesoglasje glede bodoče organizacije zdravstva, ko se je dobršen del svetovalcev večinskih strank povezal z opozicijo in podprl zamisel o enotni pokrajinski bolnišnici. Resolucija v tem smislu ni bila odobrena samo zaradi sporne odločitve, s katero je podžupan predčasno prekinil sejo občinskega sveta. Svetovalci so se takrat razšli z glasnimi zahtevami po preverjanju v vrstah večinske koalicije. Zahtevo so postavili socialisti, ki so zlasti krščanski demokraciji očitali razdvojenost glede tega in nekaterih drugih pomembnih vprašanj ter zahtevali, naj se stranka relativne večine dokončno izjasni. Kar pa zadeva stranke večine, ki so se kompaktno opredelile za enotno bolnišnico (PRI, PLI, Zeleni marjetice), je bilo stališče socialistov že kar ultimativno: ali spremenijo svoje zadržanje in se opredelijo za dve bolnišnici v Gorici in Tržiču, ali pa naj zapustijo večinsko koalicijo. Razčiščevanje teh vprašanj pa bo najbrž dokaj kompleksna zadeva in se zato nobena stranka noče prenagliti. V nasprotju z napovedmi, da naj bi se preverjanje začelo že kmalu po velikem šmarnu, so vesti zadnjih dni, po katerih bodo ključne politične vozle začeli razpletati najbrž šele prve dni septembra. KD, ki je napovedovala jutri zasedanje razširjenega pokrajinskega vodstva, je ta sestanek odložila za teden dni, na 2. september. Tudi socialistom se, kot kaže, preveč ne mudi. Mnogi voditelji so še na dopustu in zato je možno, da bodo v tem tednu predvideno zasedanje vodstva stranke odložili za nekaj dni. Na političnem obzorju pa se pojavljajo novi temni oblaki. Ob dilemi okrog ene ali dveh bolnišnic bo morala večina najti skupni jezik še vsaj o dveh pomembnih vprašanjih. Eno je gradnja obvoznice pri Štandrežu. Posebna deželna komisija je po neuradnih vesteh pozitivno ocenila načrte, ki predvidevajo gradnjo spornega viadukta ob Soči in velikega cestnega vozlišča v industrijski coni. Mnogi (vendar ne vsi) na Občini se ogrevajo za odločen poseg, ki naj prepreči nepopravljivo škodo. Za to pa bo potreben dogovor v večini in to kar kmalu, dokler je še čas. Tretji pomemben politično-upravni vozel je načrtovana gradnja šole-vo-jašnice za finančne stražnike, ki naj bi zasedla skoraj tretjino površine mirenskega letališča. Naravovarstveniki, športna, letalska in druga združenja so pred dobrim mesecem ustanovili odbor za varstvo in razvoj letališča, h kateremu so pristopili tudi mnogi politični predstavniki iz' domala vseh strank. Zavzemajo se za ohranitev zelenih in športno-rekreacijskih površin na letališču. Gradnja vojašnice bi okrnila vse te dejavnosti, trdijo, in bi preprečila razvojne perspektive letališča v center za mednarodne letalsko-turistične dejavnosti kakor tudi njegovo možno uporabo za dejavnosti civilne zaščite. Člani odbora so s temi utemeljitvami začeli zbirati podpise proti lokaciji vojašnice za financarje na letališču. Čeprav je akcija zbiranja doslej potekala takorekoč spontano, so te dni javili, da so zbrali že okrog dva tisoč podpisov. V prihodnjih dneh napovedujejo bolj organizirano zbiranje, za katero bodo javili kraje in urnike podpisovanja peticije. Poleg tega napovedujejo še druge akcije proti načrtovani gradnji in pasivnosti občinske uprave, ki se doslej ni jasno opredelila do tega vprašanja. Oblikovanje enotnega stališča o teh problemih med strankami koalicije kot tudi znotraj nekaterih strank samih najbrž ne bo lahko. Treba pa je pohiteti, saj ni več časa za odlašanje tudi zaradi tega, ker bo moral občinski svet do polovice oktobra obvezno odobriti novi občinski statut. V Idriji je včeraj zaživel 6. čipkarski festival, ki bo skušal poleg čipk ponuditi obiskovalcem še marsikaj, predvsem pa bo dokazal veliko idrijsko gostoljubnost. Včeraj so obiskovalcem odprli rudnik živega srebra, že zjutraj so priredili ogled poti po idijskih gozdovih in kmečkega turizma na Vojskem, možen je bil ogled muzejskih zbirk in samega mesta ter okolice. V Galeriji Idrija je. bila razstava izdelkov učenk čipkarske šole. Nedeljski, torej današnji del festivala bo potekal v starem mestnem jedru, kjer bodo že v dopoldanskih urah prodajali na stojnicah domače izdelke umetnostne obrti. Kmečke žene pri KZ Cerkno so pripravile tudi prodajno razstavo kulinaričnih posebnosti. Mlade idrijske čipkarice bodo na več krajih demonstrirale izdelavo čipk, a v Idriji je ta dan posvečen tudi tradicionalnemu srečanju slovenskih čipkaric. V Filmskem gledališču bosta ob 10.30 predvajanje in okrogla miza o razvoju idrijskih čipk. Odbornik Breščak in poveljnik občinskih redarjev o globah v Šempetru Od pritožbe k tesnješemu sodelovanju Te dni smo poročali o slanih globah, ki jih je peterica italijanskih državljanov plačala v ponedeljek zvečer v Šempetru zaradi prečkanja ceste na nedovoljenem mestu. Njihov javni protest zaradi dogodka, ki so ga občutili kot krivico, je že skoraj postal "politični problem", saj so protestno pismo poveljniku novogoriške policije poslali v vednost tudi županoma obeh mest. Tako je včeraj prišel tudi uradni odgovor na tiskovni konferenci, ki sta jo v zvezi z zadevo sklicala goriški občinski odbornik za promet Marjan Breščak in poveljnik občinskih redarjev dr. Armido Žaro. Odbornik je povedal, da se je v petek pogovarjal o zadevi s predsednikom izvršnega sveta novogoriške občine Črtom Špacapanom in dobil zadovoljive odgovore in pojasnila. Špacapan, ki je bil podrobno seznanjen o zadevi, je odločno zanikal, da bi pri tem šlo za namerno diskriminacijo italijanskih državljanov. Miličnik je ustavil skupino oseb in šele kasneje ob pregledu njihovih osebnih dokumentov je lahko ugotovil, da so Italijani, česar ni mogel vedeti že vnaprej. Kar zadeva razlikovanje z drugimi pešci, ki naj bi nemoteno prečkali cesto, ne da bi posegli miličniki, je predstavnik novogoriške občine obžaloval to okoliščino v kolikor je resnična in jo ocenil kot napako uradne osebe. Znesek glob (po 750 din, skupno okrog 138 tisoč lir) pa ni bil pretiran, saj so v zadnjem času v Sloveniji nasploh poostrili sankcije za prometne prekrške. S tem se nameravajo odločneje postaviti po robu naraščajočemu številu prometnih nesreč in smrtnih žrtev na cesti, ki jim pogosto botruje prav nedisciplina tako voznikov kot pešcev. Ta prizadevanja pojasnjujejo tudi, zakaj ni miličnik samo ustno opomnil peterico: zgolj ustno opozorilo največkrat kaj malo zaleže v takih primerih. Predstavnika goriške občine sta s pojasnili zadovoljna še posebno zaradi pripravljenosti na dialog in skupno reševanje problemov, ki so jo pokazali sogovorniki v Novi Gorici. Peterici, ki je plačala globe, sicer to najbrž ne bo v uteho, vendar prav ta njihov primer utegne poglobiti sodelovanje med občinama tudi glede koordiniranja norm in ukrepov pri urejanju prometa. Cilj je ta, sta dejala Breščak in Žaro, da se bodo občani obeh mest lahko nemoteno in brez kakih občutkov manjvrednosti ali celo diskriminacije premikali po ulicah Gorice in Nove Gorice. Tudi napake ali nesporazumi so torej koristni, če kot v tem primeru pomagajo pri utrjevanju sodelovanja. Drugi del prireditve bo potekal »na Starem placu«, kjer se bo ob 11. uri predstavila s poljudnim nastopom do-mačinka-igralka Mira Lampe-Vujčič. Ob 13. uri bo nastopila folklorna skupina iz Kranja, uro kasneje pa bo zaigral Pihalni orkester rudarjev. Vrhunec bo festival dosegel med 15. in 16. uro, ko bo na placu množično tekmovanje v klekljanju. Po nagrajevanju bo nastopil rojak-gledališčnik Silvij Božič. Zabavo bo zvečer zaključil ples, za lačne pa bodo skrbeli gostinci z žlikrofi, ocvirkovco, željševko in vsemogočimi dobrotami. ■ Uprava Mestnih podjetij za elektriko, vodo, plin in prevoze v Gorici sporoča občanom, da bodo danes uradi Mestnih podjetij v Ul. IX agosto zaprti za občinstvo. Danes dopoldne (ob 11. uri v cerkvi pri sv. Ani) bo namreč pogreb direktorja podjetij inž. Giorgia Veroneseja, ki je preminil predvčerajšnjim v Vidmu po dolgi neozdravljivi bolezni. __________prispevki________________ V spomin na Danota daruje žena Jelka 50 tisoč lir za Društvo krvodajalcev v So-vodnjah. Namesto cvetja na grob Franca Grav-nerja darujeta družini Primožič in Šuligoj 100 tisoč lir za kulturno in športno društvo Naš prapor. V spomin na strica Franceta darujeta Kazimira in Marko z družino 100 tisoč lir za društvo Naš prapor. Namesto cvetja na grob Franceta Grav-nerja daruje svakinja Angela 100 tisoč lir za društvo Naš prapor. Namesto cvetja na grob Franca Hmeljaka daruje Grafica Goriziana 200 tisoč lir za športno društvo Sovodnje. Namesto cvetja na grob Franceta Gravnerja darujeta Milko in Erika Pavlin 100 tisoč lir za KŠD Naš prapor. kino Gorica CORSO 16.00-22.00 »Piccola peste«. VERDI 18.00-22.00 »Robin Hood«. VITTORIA 16.00-22.00 »Bestiali momenti carnali«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Vodstvo Komunistične prenove ob dogodkih v SZ Dvomi, bojazni in domneve ob propadu državnega udara Gorica »okno« na Vzhod za partnerje iz Quebeca Vodstvo Komunistične prenove je po propadu državnega udara v Sovjetski zvezi izdalo tiskovno sporočilo, v katerem se sprašuje, če je bil to dejansko državni udar ali samo sredstvo, da so lahko odpravili tisti del vodstva, ki je zaviral novi kapitalizem v državi. Nasprotoval je namreč tistim, ki zagovarjajo hiter razvoj kapitalizma in so pripravljeni »razprodati« državni monopol na področju industrije in zemljo, kar bo privedlo do množičnih odpustov delavcev, na koncu pa do podreditve SZ svetu dolarja. Politične posledice te strategije so po mnenju KP: desničarska diktatura in izvenzakonska KP SZ, kar je tudi posledica napačne politike dosedanjih voditeljev in lažne propagande; zaprtje tistih sredstev množičnega obveščanja, ki se še zoperstavljajo vključitvi SZ v imperialistični krog; razdelitev SZ na bogati »sever« (denimo z baltiškimi republikami) in na revni »jug« (Rusija in azijske republike), ki ga bo treba izkoriščati; zmanjšanje števila voditeljev, ki bodo postali zavezniki ameriških imperialistov; uresničitev tajnih dogovorov z Bushem, ki predvidevajo, da bo Rusija »zapustila« še zadnjo protiimperialistično revolucijo na Kubi. Stranka ocenjuje, da bo ta premik na desno v SZ vplival tudi na Italijo, kjer bodo reakcionarne sile spet napadle demokracijo, Ustavo in pravice delavcev. V okviru »mlade glasbe« za občinstvo vseh starosti Dva goriška ansambla na Gradu Jutri zvečer (ob 21. uri) bo na gradu drugo srečanje »mlade glasbe«, kar seveda ne pomeni, da velja kakršnakoli omejitev glede starosti gledalcev. Tako kot prvi koncert, ko je tržaški oktet Boogie Bar Club Band predstavil svoj koktajl jazza, funkyja, rhythm and bluesa, je tudi ta pod pokroviteljstvom občinskega odborništva za kulturo ob sodelovanju glasbenika Roberta Guerritoreja, nastopala pa bosta dva »domača« ansambla - New Artrobius in Topsy. Skupina New Artrobius, ki igra sodoben in eleganten jazz, se je rodila v Krminu leta 1973, sestavljajo pa jo Goričana kontrabasist Pierluigi Bumbaca in pianist Leonardo Milocco ter Krminčana bobnar Paolo Nunin in tenor saksofonist Graziano Kodermaz. Skupino Topsy sestavljajo Oscar Duiz (glas), Claudio Marangotto (kitara), Igor Ozbot (bas), Leonardo Milocco (klaviature in glas, Stefano Padovan (bobni), ki nam bodo ponudili lastne motive kot zanimivo združitev rocka, fusiona in jazza. Vstopnice po 5.000 lir. Ob 18. mednarodnem kongresu o zmrzovanju se je goriška delegacija, ki so jo sestavljali predsednik Trgovinske zbornice Bevilacgua, predsednik družbe SDAG Brunello in odgovorni za promocijo Maresi ter ravnatelj Podjetja za tržiško pristanišče Zupancich, v Kanadi večkrat sestala z odgovornimi funkcionarji za mednarodne posle s sredozemsko Evropo, za komercializacijo poljedelstva, ribolova in prehrane guebeške vlade, z vodstvi Italijanske in kanadske gospodarske zbornice, poleg tega pa tudi z Manufaktur-nim združenjem iz Ouebeca in s posameznimi centri za mednarodno trgovanje. Pogovori so potekali na ravni ministrstev in na ravni uvozno-izvoznih podjetij in združenj. Veliko zanimanje vzbuja Gorica kot »okno« proti Vzhodni Evropi, še posebno s storitvami transportnega terminala in novih skladišč-hladilnikov, ki bodo s svojo zmogljivostjo do 10.600 kubičnih metrov lahko sprejemali izdelke, ki jih je treba hraniti do —30. Gorica bo s takimi storitvami lahko postala središče, ki bo omogočalo trgovanje s potencialnim tržiščem 300 milijonov oseb. Veliko zanimanja vzbuja tudi center za zbiranje podatkov, ki ga pravkar ustanavljajo in ki bo edini te vrste v Evropi, saj bo strankam (javnim ustanovam in privatnim podjetjem) nudil vse podatke na področju carinske in trgovinske zakonodaje v vzhodni Evropi in istočasno SLOVENSKI DIJAŠKI DOM DRUŠTVO F. B. SEDEJ IZ ŠTEVERJANA SIMON GREGORČIČ vabi na GORICA 91 fpctiual sporoča vsem zainteresiranim m JL • / l/ učencem, dijakom in študentom, da poteka reden vpis ali potrditev za redne in zunanje gojence za šolsko leto 1991/92. domače glasbe ki bo 31. avgusta in 1. septembra med borovci v Števerjanu Za vsako informacijo se lahko javite v Ul. Montesanto 84, V soboto, 31. avgusta: nastop vseh prijavljenih ansamblov ob 20. uri tel. 533495, vsak dan med 10. V nedeljo, 1. septembra: in 13. uro. finalni del festivala - NASTOP FINALISTOV OB 17. URI podatke o razpoložljivosti izdelkov in surovin na tržišču. Ouebeški industrij-ci bodo v kratkem obiskali tržiško pristanišče. Umrl načrtovalec šolskega centra V Vidmu je včeraj umrl arhitekt Marcello D Olivo. Bil je med najbolj znanimi arhitekti v Italiji in po svetu. Arh. D'01ivo je tudi izdelal načrt za novo slovensko šolsko središče v Gorici, ki ga bodo odprli v kratkem. Bil je star 70 let. Včeraj ga je zadela kap na domu, izdihnil pa je med prevozom v videmsko bolnišnico. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. di Manzano ESSO - Ul. Aguileia ESSO - Ul. Trieste MONTESHELL - Trg Munici-pio AGIP - Ul. Lungo Isonzo TRŽIČ MONTESHELL - Drev. S. Mar-co AGIP - Ul. Valentinis IP - Ul. 4. Novembra KRMIN ESSO - Drev. Venezia Giulia POLJAN IP - Ul. III Armata GRADIŠČE ESSO - Trg Unita ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta ŠTARANCAN ERG - na glavnem trgu ŠLOVRENC AGIP - na drž. cesti št. 56 MEDEA TEXACO - na drž. cesti št. 305 KOPRIVNO MONTESHELL - Ul. Verdi FARA ERG - Ul. Gorizia ROMANS AGIP - Ul. Aguileia M ARI ANO IP - pri mostu čez Idrijco Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30 in 20.30 »Ognjemet tišine«. SVOBODA (Šempeter) 18.30 »Še 48 ur«, 20.30 »Zavajanje mladoletnikov«. DESKLE 18.00 »Bogovi so padli na glavo II.«, 20.00 »Nedokazana krivica«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea — Raštel 52 — tel. 533349-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo — ul. E. Toti 52 — t®1' 410701. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v ob' obju od 18. do 24. avgusta 1991: RODILI SO SE: Valentino Cottali, Gia' a Aizza, Cristian Serino, Laura Coll®n' ini, Luca Rizzi, Rossella DAndrea, Cia® ia Tomba, Tatiana Abati, Matteo Trevi' m, Isabella Gambino, Debora Gambm larco Pomes. UMRLI SO: 79-letni upokojenec Car icech, 84-letna gospodinja Argia Bort rssi, 37-letna invalidka Stefania Ma hesan, 42-letna gospodinja Olimp ranceschini, 45-letna lastnica trgovi loemi Iuretig, 87-letni upokojenec K ato Marizza, 82-letni upokojenec Lati iv Omari, 79-letna upokojenka Luc :oret vd. Bertoss, 88-letna upokojen ^ mna Cossar, 64-letni upokojenec G(a 10 Olivo, 78-letni upokojenec Ka rinčič, 69-letni upokojenec Erman . lumin, 74-letni upokojenec Giova lollia, 78-letna gospodinja Caterina ' 8-letni paznik Giordano Federico, atna invalidka Izidora Pintar, 25-1® itakarica Marzia Magno. . p0 OKLICI: delavec Calogero SanfinPF.r i gospodinja Loredana Muru, podo 3 . .v _ ... T-\ _ T—it. m ULt . var-Deb°' Pilutto, električar Ezio Zamben®d®eC natakarica Tiziana Puddu, Jrfon0f-lario Stoto in gospodinja Maria D »j. o, poljedelec VValter Pintar in ?°K,iel-a Michela Blas izza, uradnik Elio o-tni in uradnica Gianna Leone, P ,ca -adnik Tommaso Zichichi in UIS vai° iana Picogna, trgovec Maurizio v i uradnica Monica Vidali. 0 in POROKE: karabinjer Luigi Strai . guspuuillja L.uieuana iviuiu, f—7 nančne straže elemente De Ioris m Ijica Sabrina Renzetti, agent javn® b0-isti Denis Del Torre in uradnica u 1 pogrebi_________ Jutri ob 9.30 Karlo Prinčič iz sp1® n3 bolnišnice v cerkev v Pevmi in ,0j vd-pokopališče, ob 10. uri Natalina ^urjak, Ferlatti iz splošne bolnišnice v pol' ob 10.30 Giacomo Olivo iz spms uri nišnice v Gradišče ob Soči, o in Giorgio Veronese v cerkvi pri sv-nato na pokopališče v Tržiču. Nastopilo bo 12 skupin s štirih kontinentov Od četrtka do nedelje v Gorici 21. svetovni folklorni festival Po premostitvi vsemogočih organizacijskih težav Mlade raziskovalne ekipe letos m delu v Laškem Mednarodni folklorni festival sodi med že uveljavljene prireditve goričkega kulturnega poletja, ki je letos bilo precej nestalno. Sezona bo vsekakor v naslednjih tednih ponudila še nekaj gledaliških in glasbenih nastopov in kot rečeno folklorni festival, ki bo letos od 29. avgusta do 1. septembra. Letošnjo 21. izvedbo folklornega festivala označujejo nekatere organizacijske in vsebinske novosti, ki naj bi po pričakovanjih organizatorjev še obogatile to priljubljeno manifestacijo. Med glavnimi novostmi je vest, ki smo jo objavili že v začetku poletja, da je bil goriški festival sprejet v Mednarodni svet festivalov Cioff. Gre za združenje, ki deluje v okviru svetovne kulturne organizacije Unesco in se ukvarja z ljudsko umetnostjo in folkloro. Cioff združuje festivale iz 54 držav po svetu. Pokroviteljstvo tega mednarodnega sveta je za goriške organizatorje vzrok ponosa in obenem priznanje kakovosti te manifestacije. Med organizacijskimi novostmi izstopa "vsekakor izbira sedeža festivala, ki se bo letos vrnil v dvorano Unione Ginnastica Goriziana na Battistijevem trgu. Tam se bodo odvijali večerni nastopi folklornih skupin. Nekatere obrobne manifestacije in srečanja bodo na odprtem v zelenju bližnjega ljudskega vrta, v nedeljo pa bo tradicionalni sprevod vseh sodelujočih skupin po mestnih ulicah. Tako kot že lani festival ne bo tekmovalnega značaja, pač pa bodo z netekmovalno revijo folklornih skupin s štirih celin skušali poudariti predvsem praznično vsebino tega srečanja in njen doprinos k zbliževanju med različnimi izrazi ljudske kulture po svetu. Odločitev za netekmovalno revijo, ki je tudi povezana s priznanjem Cioffa, poudarja predsednik organizacijskega odbora pri goriški Pro Loco dr. Sergio Piemonti, je torej po lanski poskusni izvedbi dokončna in bo označevala tudi naslednje folklorne manifestacije v Gorici. Dokaj pestra in zanimiva se obeta Paleta nastopajočih, ki so potrdili sodelovanje na prireditvi. Na festivalu bo sodelovalo 12 folklornih skupin z Vseh koncev sveta. Sedem jih bo iz raznih evropskih držav (dve iz Italije ter po ena iz Jugoslavije, Avstrije, Francije, Romunije in Madžarske), ostalih pet pa so izbrali med najbolj zanimivimi folklornimi ansambli po svetu. Žal je skupina iz Nove Zelandije morala odpovedati svoj čas dogovorjeno sodelovanje, s katerim bi bilo zastopstvo vseh petih celin res popolno, pač pa bodo na festivalu sodelovale skupine iz Mehike in_Alžirije ter treh držav (Južna Koreja, Šri Lanka in Venezuela), ki bodo prvič sodelovale na goričkem festivalu. Iz Italije bodo sodelovali "sbandieratori" skupine »Rio-ne Bianco« iz Faenze ter skupina »I castellani« iz kraja Giovi pri Salernu, Jugoslavijo pa bo zastopala bosanska folklorna skupina Miljenko Cvitkovič iz Sarajeva. Nastopi folklornih skupin bodo vsak večer ob 20.30 v dvorani UGG. Po šest skupin se bo predstavilo v četrtek, 29., in petek, 30. avgusta, v soboto zvečer pa se bo z nekoliko krajšim programom ponovno zvrstilo na odru vseh 12 skupin. Na sobotnem večeru bodo podelili edino nagrado in sicer trofejo za najbolj prikupno skupino, ki jo bodo izbrali na podlagi ocen občinstva. Štiridnevno mednarodno srečanje se bo v nedeljo, 1. septembra, zaključilo s 26. sprevodom folklornih ansamblov in godb po mestnem središču. V sprevodu bodo poleg 12 gostujočih skupin sodelovale še druge iz naše pokrajine, Furlanije ter drugih bližnjih dežel. Iz Slovenije bo prišla občinska godba iz Metlike. Letos bodo nekoliko spremenili smer sprevoda, ki bo krenil ob 16. uri izpred cerkve sv. Justa in bo nato nadaljeval po Korzu do Travnika. Ob teh manifestacijah, ki so za občinstvo naj zanimivejše, bo v petek in soboto, 30. in 31. avgusta, tudi 17. mednarodni kongres o ljudskem izročilu. Tema letošnjega srečanja bo Priporočila Unesco za ohranjanje ljudskega izročila in folklore. Posvetovanje bo v občinski sejni dvorani in se ga bodo udeležili ugledni predavatelji z raznih italijanskih in inozemskih univerz. Na sliki: folklorna skupina Miljenko Cvitkovič iz Sarajeva Jutri se bo začel 11. mladinski raziskovalni tabor, ki se bo letos odvijal v Laškem in bo torej zaobjemal področje ronske, tržiške in zagrajske občine ter obronke slovenskega Krasa. Slovenska komisija pri Javnem večnamenskem centru v Ronkah je pozimi izvedela, da je bila predlagana tudi možnost o raziskovalnem delu v Laškem, vendar je bilo takoj očitno, da predlog postavlja velike organizacijske težave. Ravnatelj NŠK, s katerim je slovenska komisija stopila v stik, je izrazil voljo, da bi skupaj skušali premostiti težave za tabor na področju, ki je pod takim asimilacijskim pritiskom. Organizacijsko delo je tako steklo, vendar z velikimi objektivnimi težavami, denimo - logistika ali z drugimi besedami razpoložljivost delovnih prostorov, ustreznih prostorov za prenočevanje raziskovalcev in oskrbovanje s hrano. V tem smislu se je ponudila primerna rešitev v Zagraju, kjer je bila tudi občinska uprava pripravljena pomagati. Največje so bile težave glede delovnih prostorov, saj je bilo nemogoče dobiti take, kjer bi lahko vse raziskovalne ekipe delale v ustreznih pogojih. Javni večnamenski center ima svoje prostore v stari stavbi in ne premore večjih sob. Predsednik Centra Bozzi je z veseljem dovolil raziskovalcem dostop do arhiva, videoteke in virov, ki jih Center premore, pod pogojem, da v omenjenih prostorih operira kvečjemu ena skupina, ki jo sestavlja največ pet do sedem članov. Zato je bilo treba poiskati prostore tudi drugod, vedno na področju ron-ške občine. Občinska uprava v Ronkah je dovolila, da raziskovalci uporabljajo nekatere prostore bivše sekcije slovenske knjižnice v Romjanu in nekaj učilnic v romjanski osnovni šoli. Na razpolago bodo tudi prostori in sedež kulturnega društva Jadro. V zadnjem mesecu so bile rešene še druge težave, da bo tabor res lahko zaživel. Najbolj veseli uspeha so seveda člani Slovenske komisije pri Javnem večnamenskem centru v Ronkah, ki so vložili veliko truda, saj je tabor na tako ogroženem območju posebno važen. Da bo tabor v Laškem, imajo največ zaslug sami organizatorji, v prvi vrsti Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu z direktor- jem Milanom Pahorjem in njegovimi mladimi sodelavci, ki so se takoj navdušili za delo v Laškem kljub slutenim organizacijskim težavam. Nekajkrat je celo kazalo, da bo predlog o Laškem propadel, zato morda ni odveč, če poudarimo, da se je letošnji tabor rodil iz trdne volje, da se raziskovalno delo opravi v kraju, kjer sicer živi veliko Slovencev, jezik, ki ga govorijo, kultura in spomini pa počasi tonejo v pozabo. Jutri dopoldne ob 10.30 bo na sedežu Javnega večnamenskega centra v Ronkah predstavitev tabora občinstvu in javnosti. Operativni del se bo začel šele v popoldanskih urah z namestitvijo raziskovalcev, prvi zares delovni dan pa bo torek. Letošnji raziskovalni tabor so pogojevali tudi dogodki v Sloveniji, saj je bilo najbolj napeto prav v trenutku, ko bi se morali mentorji iz Slovenije udeležiti sestankov v Laškem. Zato so bile raziskovalne skupine sestavljene šele v zadnjih dveh mesecih. Na taboru Laško 91 bodo delovale, kot že v preteklih letih: etnološka skupina, ki jo bo vodil Andrej Furlan in bo raziskovala predvsem ovčarstvo; geografska skupina se bo pod vodstvom Pavla Stranja posvetila obdelavi urbanizacije prostora in bo segla globje na področje geoekologije; naravoslovna skupina bo pod vodstvom Marinke Pertot imela najbolj razvejano dejavnost, saj namerava raziskovati spreminjanje temperature ob izlivu Timave in Soče ter v obmorskem pasu, pozornost pa bo posvetila tudi botaniki in ornitolo-giji, predvsem ob izlivu Soče; zgodovinska skupina, ki jo bo vodil Milan Pahor, se bo posvetila delovanju slovenskih društev po 2. svetovni vojni. Podatke bodo obdelovali z računalniki, za katere bo skrbel Smolnikar iz Ljubljane. Nazadnje moram omeniti, da bo na delu tudi video delavnica, ekipo pa bosta izmenično sestavljala Igor Devetak in Sergio Ferrari. Vse je torej pripravljeno, uspeh raziskovalnega tabora pa lahko zagotovi samo sodelovanje domačinov in krajanov, za katere ne dvomimo, da se bodo potrudili. MARKO JARC Po 125 letih podjetje Bramo zapušča Drev. 24. maja Skladišče lesa se seli iz mesta ■ Skladišče in trgovina z lesom in lesnimi polizdelki Bramo se v teh dneh seli z Drevoreda 24. maggio v nove in prikladnejše prostore v Ul. Fermi v industrij-z c°ni zraven tovarne La Giulia. Dogodek omenjamo ne samo, ker gre za fta.no podjetje, kjer nabavljajo les številni obrtniki in zasebniki z obeh strani , eJ®; Pač pa ker se bo s tem preselila iz mestnega središča ena od "zgodovin-p 'n firm. Podjetje je namreč tam delovalo celih 125 let, od 6. avgusta 1866. s^aded sedanjega lastnika Giovanni Bramo je bil prevoznik blaga, v tistih časih j Veda z vozovi s konjsko vprego. Večinoma je prevažal les s Trnovskega, zato 1p ZaPr°sil za eno od prvih dovoljenj v Gorici za prodajo lesnih polizdelkov in g Sa za kurjavo. Dejavnost so nato prevzeli njegov sin, vnuk in danes pravnuk de^0' >>Po 125 letih je napočil čas za selitev v primernejše prostore«, nam je izk '• *^ePrav se za to seveda nisem odločil s prav lahkim srcem«. Za selitev so tiove^St^ zaPoro zaradi dopusta, od jutri dalje pa bo podjetje že poslovalo v zor ?eitl^išče v Drev. 24 maggio je odkupila družba, ki namerava na njem ti 7 ^ večje poslopje s stanovanji, prostori za pisarne in komercialne dejavnos-izd ,aer*rat pa še videz vogala z Ul. Codelli še ne bo spremenil, saj ni še niti e an načrt nove stavbe, ki jo bodo predvidoma začeli zidati šele čez kako leto. sliki: selitev skladišča lesa iz Drev. 24 maggio ^a^Goriziana s i špedicija in mednarodni prevozi Sedež in uprava Ul. Duca d’Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660-520655 Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex: 460107 LAGORI I Fax: (0481)) 520117 GORI05/5 VAŠ RAZVOJ Z NAMI Že osemdeset let skrbimo za razvoj gospodarstva v deželi. Naši finančni svetovalci so Vam vedno na razpolago za katerikoli nasvet in temeljito pomoč. Pomagali Vam bodo izbrati najprimernejšo obliko finančne pomoči za razvoj Vaše gospodarske dejavnosti. Ponudili Vam bodo najugodnejša posojila in vse obstoječe finančne olajšave. Če potrebujete njihov nasvet, ne odlašajte več. Oglasite se na Kmečki banki, goriški ljudski banki od leta 1909. X> Banca Agricola corizia 3 Kmečka banka Gorica 10 □ šport Tretje svetovno atletsko prvenstvo v Tokiu se je zu Italijo začelo s pravim zmagoslavjem »Zlata hoja« Maurizia Damilana TOKIO — Tretje atletsko svetovno prvenstvo v Tokiu se je za Italijo začelo na najboljši način. Že na prvi tekmi, v hoji na 20 km je namreč Maurizio Damilano in tako potrdil bogato itlaijansko tradicijo v tej disciplini. 34-letni atlet iz Scar-nafigija pri Cuneu si je zlato kolajno prislužil s strumno taktiko. V dokaj čudnem finišu, ko je Sovjet Senikov mislil, da je že zmagal, v resnici pa je manjkaloše cel krog do cilja, je Damilano imel še toliko moči, da je pustil za seboj Sovjeta in presrečen dosegel svojo življenjsko zmago. Italijanski trijuml je dopolnil Giovanni De Benedictis s četrtim mestom. Če se je Sovjetski zvezi izmunila zlata kolajna v moški konkurenci, jo je v ženski na 10 km osvojila Alina Ivanova pred Švedinjo Madeleino Svensson in Finko Sari Essaiah. Italijanka Ileana Salvador je bila osma, Annarita Sidoti pa deseta. V metu krogle je presenetljivo slvila Kitajka Huang Cihong pred Sovjetinja-ma Natalijo Lisovksajo in SVetlano Kri-veljovo. FINALI HOJA NA 20 KM 1. Maurizio Damilano (It.) 1.19'37"; 2. Mihail Senikov (SZ) 1.19'46"; 3. Jevgenij Misjula (SZ) 1.20'22"; 4. Giovanni De Benedictis (It.) 1.20’29"; 5. Massana (Šp.) 1.20 29; 6. Ihl (Nem.) 1.20'52; 7. Valter Arena (It.) 1.2101; 8. Li (Kit.) 1.21T5"; 9. Toutain (Fr.) 1.2T22"; 10. Korzeniovvski (Polj.) 1.2T32". HOJA NA 10 KM ŽENSKE 1. Alina Ivanova (SZ) 42'57"; 2. Madele-ina Svensson (Šve.) 43T3"; 3. Sari Essaih (Fin.) 4313"; 4. Strahova (ČSFR) 43'40"; 5. Maurizio Damilano (na levi) in drugouvrščeni Sovjet Mihail Senikov (AP) Saxby (Avstral.) 44'02"; 6. Mendoza (Meh.) 44'03"; 7. Ileana Salvador (It.) 44 09"; 8. Čen (Kit.) 4411"; 9. Annarita Sidoti (It.) 4418"; 10. Sanders (Nem.) 44’35". KROGLA ŽENSKE 1. Huang Cihong (Kit.) 20,83 m; 2. Natalija Lisovskaja (SZ) 20,29 m; 3. Svetlana Kriveljova (SZ) 20,16 m; 4. Losch (Nem.) 19,74 m; 5. Tianhua (Kit.) 19,64 m; 7. Storp (Nem.) 19,50 m; 7. Atonjuk (SZ) 19,12 m; 8. Neimke (Nem.) 18,83 m; 9. Laza (Kuba) 18,49 m; 10. Mitkova (Bol.) 18,34 m; 11. Price-Smith (ZDA) 18,12 m; 12. Danilzcyk (Polj.) 17,59 m. KOLAJNE Sov. zveza Italija Kitajska Švedska Finska z s b 1 2 2 1 0 0 1 0 0 0 10 0 0 1 Tokrat brez presenečenj TOKIO — Vprašanja o zmagovalki v maratonu ne moremo postavljati. Uboga dekleta! Startala so ob 7. uri, ko se navadno še skoraj spi. Pri nas je bila polnoč in morda je kdo vztrajal pred ekranom vse do pol treh. Sicer bo danes podelili naslov najhitrejšemu človeku, bolje zmagovalcu na 100 m. Predteki so zmedli predvidevanja, ker je marsikomu pomagal zelo močan veter. Ob Lewisu, ki je dosegel kar 9"80, je blestel tudi Frede-ricks iz Namibije, doslej cenjen predvsem na 200 metrov. Burrell ima vseeno največ možnosti, za drugo mesto pa je kandidatov več. Prišteti je treba tudi Christieja. V filoafriškem duhu, ki preveva to SP, je moralna dolžnost navijati za Fredericksa, vendar bi ne bila presenečenje niti trojna zmaga atletov iz ZDA. Svetovni rekord bo skoraj zanesljivo vzdržal. Ne gre pozabiti, da bodo danes na sporedu tudi polfinalna teka. Met kladiva je že kakih 15 let domena atletov iz SZ. Običajne trojne zmage je lani v Splitu prekinil Madžar Gecsek, ki si kolajno obeta tudi letos. Zlato si bo vsekakor vzel Astap-kovič, ki je trenutno najdaljši in tudi zelo zanesljiv. V spominu kladivarjev je EP v Stuttgartu, ko je Sjedih zmagal s svetovnim rekordom 86,74 m, Litvinov pa dosegel kar 85,74 m. Takih razdalj danes zjutraj ne bomo dočakali. Skok v daljino za ženske bo priložnost za rehabilitacijo atletike iz bivše NDR, ki dejansko prvič polaga račune na velikem tekmovanju. Heike Drec-hsler, simbol nekdanje moči, je v polnem naletu in morda bo le dokazala, da ni šlo vse skozi lekarno. Njena letošnja najboljša znamka 7,37 m prehiteva Berežnajo iz SZ za 13 cm, kar seveda ni veliko. Prej kot zgodovinski centimetri bo odločalo trenutno razpoloženje. Skok v daljino je panoga, ki le redkokdaj nudi odlične tehnične rezultate na velikih tekmovanjih, (k.b.) Nerodnosti Japonci so se izkazali s potezami, ki dokazujejo, da nimajo pri organizaciji veliko izkušenj. Niso sicer sami krivi, da so morali hitrohodci ob vhodu na stadion paziti, da bi se ne spotaknili ob startnih blokih, torbah in trenerkah tistih, ki so se pripravljali za tek na 100 metrov. Pri kvalifikacijah skoka v daljino so nekaj minut tipali (sicer z rokami v belih rokavicah) atletinjo, ki se je poškodovala, ne da bi se prikazala zdravniška ekipa. Med prvo izločilno skupino na 10000 m so postavili kar na tretjo progo mizico s spužvami (novost zaradi vremena), presenetil pa jih je neznan afriški tekač, ki je dva kroga tekel prav v tretji progi in so morali Japonci na hitro umakniti svoje osvežilne naprave. Na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Stuttgartu RebelBnu (It) srebro STUTTGART — Nizozemka Leonti-en Van Moorsel in Sovjet Viktor Pjak-sinski sta osvojila zlato kolajno na včerajšnji preizkušnji v cestni vožnji na svetovnem kolesarskem prvenstvu v Stuttgartu. Nizozemka je premočno zmagala, saj je druggouvrščena Američanka Inga Thompson privozila na cilj skoraj z dveminutno zamudo, tretja pa ej bila Kanadčanka Alison Sydor. Sovjetski reprezentant Pjaksinski pa je strumno izkoristil priložnost, ki se mu je ponudila nekaj sto metrov pred ciljem, presenetil skupinico soubežni-kov ter zmagal v sprintu pred Italijanom Rebellinom. Šesti pa je bil Itlai-jan Vladimiro Belli. Jugoslovani so se morali^ zadovoljiti s skromnimi uvrstitvami. Še najboljši je bil Valter Bonča, ki je osvojil 32. mesto. VRSTNI RED ŽENSKE 1. Leontien Van Moorsel (Niz.), ki je prevozila 79 km v 2.09'47 s poprečno hitrostjo 36,522 km na uro; 2. Thompson (ZDA) po T54"; 3. Sydor (Kan.) po 2'46"; 4. Zack (ZDA); 5. Ogoui (SZ); 6. Holjier (Šve.); 7. Zberg (Švi.); 8. Monica Bandini (It.); 9. Polikavičute (SZ); 10. Van De Vijer (Bel.). VRSTNI RED AMATERJEV 1 .Viktor Pjaksinski (SZ), ki je prevo-uzil 173,8 km v 4.28'07" s poprečno hit- Zmagovalec Pjaksinski (SZ) rostjo 38,900 km na uro; 2. Davide Re-bellin (It.); 3. Zberg (Švi.); 4. Djavanjan (SZ); 5. Bodyk (Polj.); 6. Vladimiro Belli (It.); 7. Herve (Fr.); 8. Lanz (Švi.); 9. Mirko Gualdi (It.) po 23"; 10. Spytkow-ski (Polj.); 11. Francesco Casagrande (It.). Danes pa bo na sporedu cestna vožnja za profesionalce. Dirka tris CESSNA — Zmagovita kombinacija dirke tris je 1 —6 — 16. 290 dobitnikov bo prejelo po 7.875.700 lir. Včeraj na evropskem plavalnem prvenstvu v Atenah Modrim vaterpolistom 1. mesto ATENE — Jugoslavija je v velikem finalu vaterpolskega turnirja na evropskem prvenstvu v Atenah premagala Španijo z 11:10 (3:1, 2:4, 2:2, 4:3) in s tem osvojila zlato kolajno. Tekma je bila zelo napeta in lepa, naposled pa so modri imeli le več moči in tudi zmagali. V malem finalu pa je SZ z enakim izidom 11:10 (3:2, 2:4, 1:2, 5:2) odpravila Italijo in osvojila bronasto kolajno. Italijanski tabor je včeraj spet razveselila Cristina Sossi, ki je osvojila bronasto kolajno. In koolajna pa je za las ušla Tržačanu Marcu Braidi, ki je na 200 m delfin osvojil četrto mesto. V tem finalu je bil zelo dober tudi slovenski plavalec Matijaž Koželj, ki je osvojil 6. mesto z letos njegovim najboljšim rezultatom in tudi izpolnil normo za bližnje olimpijske igre v Barceloni. Tudi Igor Majcen je bil včeraj odličen, saj se je uvrstil na današnji finale na 1.500 m. FINALI 200 M DELFIN MOŠKI: 1. Franck Esposito (Fr.) 1'59"59; 2. Szukala (Polj.) 2'01"01; 3. Bordeau (Fr.) 2'01"25; 4. mar-co Braida (It.) 2'01"53; 5. Zeruhn (Nem.) 2'01”97; 6. Matijaž Koželj (Jug.) 2'02"14; 7. Ballester (Šp.) 2'02"32; Keller (Nem.) izključen. 200 M MEŠANO ŽENSKE: 1. Daniela Hunger (Nem.) 2'15"53; 2. Coada (Rom.) 2T6"68; 3. Zoller (Nem.) 2'17"43; 4. Šmeleva (SZ) 2'17"59; 5. Becue (Bel.) 2'18"34; 6. Synowska (Polj.) 2'19"77; 7. Peczak (Polj.) 2T9"89; 8. Manhalova (ČSFR) 2'20"21. 50 M PROSTO MOŠKI: 1. Nils Ru-dolph (Nem.) 22"33 (evropski rekord); 2. Prigoda (SZ) 22"44; 3. Tkačenko (SZ) in Fibbens (VB) 22"72; 5. Kalfayan (Fr.) 22-78; 6. Gunzel (Nem.) 22”91; 7. Hal-sall (Svoi.) 22"97; 8. Rene Gusperti (It.) 23"32. 800 M PROSTO ŽENSKE: 1. Irene Dalby (Nor.) 8'32"08; 2. Henke (Nem.) 8'32"25; 3. Cristina Sossi (It.) 8'33"79; 4. manuela Melchiorri (It.) 8'42"67; 5. Ar-nould (Bel.) 8'44"70; 6. Splihalova (ČSFR) 8'47"14; 7. Mtiller (Nem.) 8'48"19; 8. Wiersma (Niz.) 8'49"36. 100 M HRBTNO MOŠKI: 1. Martin Lopez Zubero (Šp.) 55"30; 2. Richter (Nem.) 56"04; 3. Schott (Fr.) 56"29; 4. Selkov (SZ) 56"58; 5. Deutsch (Madž.) 56"59; 6. Semetov (SZ) 56"66; 7. Maene (Bel.) 57"22; 8. Csene (Madž.) 57"67. 4X100 M MEŠANO ŽENSKE: 1-Sovjetska zveza (Krupskala, Rudkov-skaja, Kononeko, Ermakova) 4’08"55; 2-nemčija 4’10'TO; 3. Nizozemska 4'14"03; 4. Švedska 4T6"22; 5. Italija 4T7"63; 6. Danska 4'18"72; 7. Romunija 4'18"79. Na sliki AP odlični tržaški plavalec Marco Braida. Za italijanski nogometni pokal Drevi v Trstu (20.30) Triestina - Udinese Gotovo v središču zanimanja povratnih srečanj 1. kola italijanskega pokala za deželne privržence nogometa bo dre-višnji derbi na Grezarju (20.30) med Tri-estino in Udinesejem. Kot je znano, so v prvem srečanju zmagali Videmčani s 3:1 in Tržačani bi se le s pravim podvigom uvrstili v nadaljnje kolo, v katerem bi se srečali z Juventusom. V včerajšnjem anticipiranem srečanju tega kola sta Empoli in Bari igrala neodločeno 1:1. OSTALI DANAŠNJI SPORED: Piacenza - Modena (1. tekma 0:1); Reggiana -Cosenza (0:1); Lucchese - Venezia (1:3); Perugia - Cesena (0:2); Palermo - Messina (0:1); Monza - Piša (0:2); Reggina - Taran-to (1:3); Pescara - Brescia (0:2); Lecce -Casarano (0:0); Barletta - Ancona (0:1); Andria - Bologna (3:2); Salernitana - pa-dova (0:1); Como - Cagliari (1:0); Caserta-na - Avellino (0:0). Nogometni turnirji in prijateljske tekme MEDNARODNI TURNIR V VERONI: finale za 1. mesto: C. zvezda Beograd - Parma 4:1; Verona - PSV Eindho-ven 1:0. V MILANU: Milan - Juventus 1:2. V RIMU: Real Madrid - Lazio 6:4 po llxm (1:1). Na veslaškem svetovnem prvenstvu Slovenski dan na Dunaju DUNAJ — Beljskl dvojec brez krmarja Iztok Čop in Denis Žvegelj je včeraj na veslaškem svetovnem prvenstvu na Dunaju dosegel za slovensko veslanje zgodovinski uspeh, saj si je priveslal drugo mesto za odličnima Britancema Stevenom Redgraveom in Matthevvom Pin-sentom. Na tretje mesto sta se uvrstila Avstrijca Sinzin-ger in Bauer. Včeraj si je srebrno kolajno prislužila tudi Italija v lahki kategoriji v četvercu brez krmarja. Sicer pa bodo vse oči danes uprte v italijanska brata Abbagnale, ki bosta skušala z novim zlatom stopiti v legendo veslaškega športa. Visoka zmaga nogometašev Izole IZOLA — V vnaprej odigrani prvenstveni nogometni tekmi 2. kola slovenske lige je Izola včeraj pred okrog 800 gledalci na svojem stadionu zlahka s 5:1 (3:0) premagala celjski Ingrad Kladivar. Izolani so bili ves čas boljši nasprotnik in če bi bili napadalci spretnejši, bi bil lahko rezultat občutno višji. Zadetke so dosegli Gregorič 2, Bičak-čič, Djuranovič in Čendak po 1 za Izolo ter Pevnik, bivši nogometaš Kopra 1 za goste. Derbi 2. kola bo danes v Mariboru, kjer gostuje Koper. Mariborčani napovedujejo zmago, še predvsem, kjer jim je med tednom tekmovalna komisija odvzela točko, ki so jo preteklo nedeljo osvojili, ko so v Novi Gorici z Vozili igrali 1:1. Za vijoličaste je namreč igral Šimundžija, pred tem igralec mariborskega Železničarja, ki je prvenstvo sklenil z drugim rumenim kartonom. Vozila so tako dobila tekmo s 3:0 b.b. Nič manj ne bo danes popoldne zanimivo v Dekanih, kjer se domači Jadran Lama predstavlja s Steklarjem s pomlajeno enajsterico in novim trenerjem Zdravkom Pircem. (Kreft) Ayrton Senna s prve vrste Riccardo Patrese kaznovan SPA FRANCORCHAMPS — Brazilski pilot Ayrton Senna na melarnu bo danes startal v prvi vrsti na VN Belgije v kraju Spa. Senna je včeraj dosegel še boljši čas (1'47"811) kot dan prej, ko je že izboljšal rekord proge. Na drugo mesto se je uvrstil Riccardo Patrese na vvilliamsu, ki pa ga je komisija FISA kaznovala, po temeljitem prgledu avtomobila, s tem da je pilot nazadoval kar v deveto vrsto. TAKO DANES NA STARTU PRVA VRSTA: Senna (Braz.) melaren, Prost (Fr.) ferrari; DRUGA VRSTA: Mansell (VB) vvilliams, Berger (Av.) melaren; TRETJA VRSTA: Aleši (Fr.) ferrari, Piguet (Braz.) be-netton; ČETRTA VRSTA: Schumacher (Nem.) jordan, Moreno (Braz.) benetton; PETA VRSTA: Martini (It.) minardi, Modena (It.) tyrrell. Italijanska televizija bo na drugem sporedu neposredno prenašala VN Belgije s pričetkom ob 13.30 (sama dirka pa se bo začela ob 14.00). Jutri v Gorici teniški turnir Jutri se na teniških igriščih krožka Zaccarelli v Drev. XX. septembra v Gorici začenja turnir »Castello di Gorizia« za igralce vsedržavne B in C kategorije. Do včeraj se je prijavilo okrog trideset igralcev, kar obeta tudi dobro tehnično kakovost turnirja. Večinoma gre namreč za igralce B kategorije, ki so uvrščeni le stopničko nižje od tenis-tov A skupine, ki nastopajo na mednarodni ravni. Jutri se bodo šestnajstine finala začele ob 13. uri, večji del srečanj pa bodo odigrali po 17. uri in tudi v prvih večernih urah. Turnir, ki je skupaj s podobnim v Trstu najpomembnejše teniško tekmovanje v deželi, se bo zaključil v nedeljo, 1. septembra. SEKCIJA ŠG IN ŠRG ŠZ DOM Iz GORICE obvešča, da se bodo pričele vsakodnevne skupne priprave 2. septembra 1991. V ponedeljek, 2.9., ob 15. uri b vpisovanje novincev in potrdite vpisa "starih" telovadcev. Urnik tre ningov bodo javili ob vpisu. Vsi tre ningi bodo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. obvešča, da bo v torek, 27. t. m-. 20.30 na sedežu SK Brdina na Opc* nah - Proseška ul. 131 seja smuča ske komisije. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja od petka, 30. t.m. do 1-ptembra mladinski izlet na Krn Krnska jezera s pohodom iz 1. in Kobarida. Vpisovanje in ini Mills (kom., ZDA 1986, r Paul Mazursky, i. Nick 22 o- Nolte, Richard Dreyfuss 22dr filmske novosti 23 nn ^0<-ni dnevnik u Aktualno: Atlante (vod: 24.00 nd°lfo Lippi) 0.30 Pj?evnik in vreme 1 On t\ v niotonavtiki dokumenti: Aliče - Ev-r°pski kulturni pregled ^ RAI 2 7.30 Male in velike zgodbe 9.20 Rubrika o židovski kulturi 9.50 Ena rastlina na dan 10.10 Film: L'immagine mera-vigliosa (kom., ZDA 1951, r. Richard Brooks) 11.40 Nanizanka: Lassie 12.10 Nadaljevanka: La clinica della Foresta nera 13.00 Dnevnik in vreme 13.35 Variete: Videocomic 13.45 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara 15.00 Variete: Gazebo 16.10 Film: La mia vita comin-cia in Malesia (dram., ZDA 1956, r. Jack Lee, i. Peter Finch), vmes vesti 18.05 Variete: ... e 1'ultimo chiu-da la porta 18.30 Vesti in Šport 18.45 Nanizanka: Hill Street 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick 21.35 Proza: Mistero Buffo (r.-i. Dario Fo, Franca Rame) 23.00 Nočni dnevnik 23.30 Miting v Riminiju 23.55 Vreme, vesti in horoskop 0.05 Film: Andy Hardy incon-tra una debuttante (kom., ZDA 1940, r. G. Seitz) | ^ RAI 3____________________ 11.00 Dok.: Šola se obnavlja 12.00 Pred 20 leti 12.45 SP v atletiki (prenos iz T okia) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Dok.: National Geograp-hic - Il viaggiatore 15.20 Šport: IP v bezbolu, 16.10 tenis -mednarodni ženski turnir 16.45 Nogomet: 12. turnir Cop-pa Europa G. Meazza 18.00 SP v atletiki 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci barvnega radia 20.00 BlobCartoon 20.30 Oddaja o živalih: Nella vecchia fattoria (vodi Giorgio Celli) 22.25 Dnevnik 22.30 Nanizanka: I Professionals - La soffiata 23.25 Nočni dnevnik 010 Vremenska napoved - Me-teo 3 0.15 Film: Il diario di Edith (dram., Nem. 1983, r. Hans W. Geissendorfer, i. Angela VVinkler, V. Glovvna) T fr" Tv Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Igrajmo se gledališče, 9.35 Balet: Glasovi pomladi (J. Strauss -GŠ Franc Šturm), 9.45 Mali koncert ljudskih glasbil 10.00 Video strani 15.10 Zdravo (pon.) 16.35 Sova (pon.), vmes nanizanka Polna hiša in nad. Najljubši sin 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Mozaik (ponovitev): Utrip, 18.20 Zrcalo tedna 18.35 Spored za otroke: Knjižna novost, J8.45 Radovedni Taček - Čevelj 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 TV drama: Trinajstica (Boris Cavazza, r. Anton Tomašič, i. Barbara Lapajne, G oj mir Lešnjak) 21.30 Dokumentarec: Naj tu ostane pragozd... 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Sova, vmes nanizanka Simpsonovi in nadaljevanka Najljubši sin 23.45 Video strani canale- Nanizanke Bradford, 8. 10qq 9.00 Bo 00 Frlm: Il seg "-auaie 5 ' ^anizanl 14.30 Top 88 S»S.S 3 Kvizi: La v Cos e, 20. 20.25 vmes(19- 3 Variete: t RETE 4_________________ 8.00 Nanizanki: Appartamento in tre, 8.30 Baby Sitter 8.50 Nadaljevanke: La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Vale-ria 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pomeriggio (vodi Patrizia Rossetti) 13.45 Nadaljevanke: Sentieri, 14.50 Piccola Cenerentola, 15.10 Senora, 15.45 Riviera, 16.30 Stellina, 17.25 La valle dei pini 17.55 Kratke vesti 18.00 Nadaljevanke: General Hospital, 18.30 Febbre d’a-more 19.00 Risanke 19.40 Nadaljevanki: Primavera, 20.35 Manuela (i. Grecia Colmenares) 22.30 Nanizanka: California -Cambiamenti in vista (i. TonyaCrowe) 23.30 Film: Bagliori ad Oriente (pust., ZDA 1951, r. Charles Vidor, i. Alan Ladd,'Deborah Kerr) 1.30 Nanizanke: I Jefferson, 2.00 Love Boat, 3.00 Quincy 3.50 Nanizanke non stop ITALIA!_________________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.05 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanki: SuperVicky -Arrivano i russi, 10.45 Riptide 11.45 Odprti studio 12.00 Variete: Drive in Story 13.30 Aktualno: Festivalbar '91 13.50 Film: Franco, Ciccio e le vedove allegre (kom., It. 1968, r. Marino Girolami, i. Franco Franchi, Ciccio In-grassia) 15.30 Nanizanke: Chiara e gli altri, 16..30 Supercar - Operazione topazio, 17.30 A-Team - Una ricetta esplosi-va 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: I ragazzi della 3. C - Chicco a "Superstri-ke" 20.00 Variete: Mai dire gol 20.30 Nanizanka: Classe di ferro 22.00 Film: Fuori di testa (kom., ZDA 1982, r. Amy Hecker-ling, i. Sean Penn) 24.00 Variete: Mezzo pollice 0.30 Odprti studio 0.50 Film: Franco, Ciccio e le vedove allegre (pon.) 2.30 Programi non stop ODEON 13.00 Risanke 14.30 Film: Il sospetto (dram., VB 1941, r. Alfred Hitchcock, i. Cary Grant) 16.00 Film: Non sta bene rubare ji tesoro (kom., 1968, r. Mario Di Nardo) 17.30 Film: 28 minuti per 3 milio-ni di dollari (krim., 1968, i. Richard Harrison) 19.30 Risanke 20.30 Film: 002 Operazione Luna (kom., It. 1965, r. L. Fulci, i. Franchi-Ingrassia) 22.00 Variete: Fiori di zucca 22.30 Film: Il mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Zampa, i. Johnny Dorelli) 8.30 SP v atletiki 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.15 Film: Una nuova vita per Liz (dram., ZDA 1971, r. Dick Ross, i. Anne Baxter) 17.05 Film: Il grande Niagara (pust., ZDA 1974, r. W. Hale, i.Richard Boone) 18.30 Nanizanki: Doris Day Show, 19.00 Matlock f^P) TV Koper 17.30 Športni pregled 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanka Gianni e Pinotto 20.10 Glasbena oddaja: Super-pass (vodi Art De Rosa) 20.35 Poletna oddaja: Capodi-stria per amica 21.00 Dokumenti: Magija plesa 21.30 Športni dokumentarec 22.00 TVD Novice 22.10 Nan.: Fantasilandia 23.00 Športna rubrika Plf TV Slovenija 2 8.25 SP v atletiki 18.00 Satelitski programi 18.40 Odbojka: finale turnirja (iz Raven na Koroškem) 19.30 TV dnevnik Koper-Capodistria 20.00 Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana 21.00 Dok.: Po sledeh napredka 21.30 Glasba: San Remo 91 22.10 SP v atletiki 0.10 Yutel 20.00 Vesti: TMC Nevvs 20.30 Aktualnosti: In onda 21.00 Variete: Banana Split 22.00 Dok.: Monaco mon amour 22.45 Oddaja o motorjih 23.40 TMC News 24.00 Film: L'anniversario (dram., VB 1968, r. Roy Baker, i. Bette Davis) TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nan.: Il grande teatra del VVest (i. Chuck Connors) 16.00 Film 18.00 Nanizanka: Hallo VVitch 18.50 Dokumentarec 19.20 Dnevnik 20.30 Film: La strada della felici-ta (kom., ZDA 1948, i. James Stewart) 22.30 Vesti 23.00 Nanizanka: Fifty Fifty 24.00 Kronika iz parlamenta TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Iz četrtkovih srečanj; 8.40 Valčki in polke; 9.00 Otroški kotiček: Glasbeni vrtiljak; 9.30 Radijski oder: Don Ca-millo in Peppone (r. A. R ustja); 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Lahka glasba^ 12.00 Naš poletni bric-a-brac; 12.20 Šansoni; 12.40 Naši zbori: Dekliški zbor Alenka; 12.50 Orkestri; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.40 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Obvezna smer: Vzhod; 16.25 Hit Parade; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: J.S. Bach; 18.00 Slovenski film v Gorici; 18.20 Melodije; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; ; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Jazz glasba; 18.15 JS Digital predstavlja New Age; 18.30 Glasbene želje po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant; 16.00 Poletna oddaja; 16.30 Summersong; 17.00 Oddaja v živo; 18.30 Souvenir d'Ita-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. 7-15 SEPTEMBER 1991 URNIK: DELAVNIKI 16.00-23.00 J SOBOTA IN PRAZNIK 9.00-23.00