O slovniškem pouku. fDalie.) Zelo mudno in nepraktično pa je dosedanje običaino razvijanie poima sklonov na mnogo (4—6) samostalnikih različneira spola. Vse naj pride na vrsto, toda Dolatroma in sintetičnim potom, samo m bes.ajmo dece s premnogvmi oblikami na enkrat. predno usidrajo že spoznane v svoi spomin! Radi tesra se nai tudi vprašalni zaimki (namreč način vprašanja) kaj česa, čemu ... ne vadijo z onimi za ži.va. bitja hkrati. Razume se. da se pozneje specielna pravila strnejo v boli splošna. Učenci morajo biti v vsaki uri na jasnem. kai da so se naučili, zato se jim mora podati le malo. a to se ima vsestransko uriti. Vrnimo se k prvi lekciji! Ko so učenci doznali, da ima dotični samostalnik šest sklonov in kako se po niih vpraša. zakrije učitelj tabelo, pove nekaj stavkov izven vrste. vorašujoč po sklonih. UčeiJ* ci jih sproti določijo z vrstilnim (!) števni" kom ter iih osobito v začetku tudi uteflifi' Ijiio. Ko te vaje že skoro vsi zadene.io.s. preide k drusri težkočni stopnji: Kdo l!" zna povedati stavek k drucremu, četrtemu, tretiemu... sklonu, Se razume. <**; učenci ne smeio imeti prepisane tabe'e pred seboj. kajti strumna disciplina ne &0', voljuje prepisovania in zabeleženja ^^ ustno vajo. Ko se vidi, da učenci obvlf' daio lekcijo. da zna.io stavke oo vrsti ' izven vrste povedati. se jim da nalo^^ da tabelo iz spomina pcepišeio. kar pov^ ^ ni v tem slučaju ne le slovniško. ^mP.^ tudi pravopisno in spisovno ve^.a1J.eBoliši učenci smejo tudi prenarediti . t sedni red ali zamenjati besede flzrazeh0|j drugimi. da pride njih samotvornosf j do veliave. Sicer pa na tei stopnji i11^ teh začetnih vaiah. ko še ne po_na.Jo v^ skrivnosti, vplivaiočih na sklon saIT!?a|<onika. v tem oziru ne bo mnogo PrlC vati. V prihodnii slovniški uri se vzame sklanjatev v množini. Stvar pojde lažie in hitreie od rok ter samostoinost otrok se bo čim bolj uveljavljala. Dospela je tudi nova vaja; primerjevanje sklonil. Učenci se morajo dovesti do prevažnega spoznanja, da se nekateri skloni (n. pr. rodilnik ed., imenovalnik in tožilnik množ.) le na videz ujemajo, nikdar pa ne v obeh številih. t. j. vsak sklon ima svoje posebno označilo (označbo). To spoznanje je važno, kadar gre za določevan.ie sklonov, ker često pusti običajno vprašanje učenca na cedilu. N. pr.: Stopi urno h kravi! Kateri sklon je h kravi? Vprašati h komu stopiti, ie nenavadno, torei kam?, kar je zopet nesigurno, ker temu odsovori lahko tožilnik. Sicer pa otroke srednje stopnie ne bomo že seznanjali z vsemi načini vprašanj po sklonih in odvisnih stavkovih členih, in vendar jih moranio usposobiti, da določiio katerikoli sa-mostalnikov sklon. V to svrho ni nič drugega treba. nesro da se postavi dotični samostalnik v drugo število. iz ednine v množino ali obratno^ često pa bo treba samostalnik zameniti z drugim, morda drusjeea spola. N. pr.: Na kolo ie sedel. Na kamen — kamne ie sedel. Četrti sklon postane tako.i očiten. Ali- V Maribor pojdem. v tuie kraje poidem. Zadnii način določevanja sklonov ie seveda šele mogoč. ko poznajo učenci tudi že sklonila moške in srednje sklanje. Ako velim učencu. da mi naj izrazi izvestni samostalnik y drugem številu. bo to gotovo pogodil in spozrial pravi sklon. Torej: Stopi urno h kravi — h kravam, je tretji sklon. Ugovor, da učenci rekcije Dredlosrov ne poznajo. ne velja, kej morajo učenci tretjesra (četrtega) šolskega leta po predidočih sistematičnih govornih (iezikovnih) vaiah biti sposobni, da vsakdanie predloge. in še več druzega pravilno vežejo s samostalnikom. Seveda samo Dripovedovanje vsakdanjih banalnih doArodlja.iev po nekaterih boljših učencih. kakor ie zdai v modi. in nesistematsjki nazorni nauk brez takozvanih zglednih (pamtilnih) stavkov ne vodi do potrebne sigurnosti ter ne utrja iezikovnega čuta. Zato pa bodo težave v spisovnem pouku na srednii in visji stopnij vedno večie. Kar se tiče primerjevanja sklonov, Drideio na tej stopnji seve le samostalnikova sklonila v poštev, dočim služi pridevnik ali zaimek le boli v oiačenje iezikovnega čuta. Sicer pa ie pridevnik (prilastek) pri i-sklan.jatvr neobhodno potreben v ponazoritev sklonov. V tretji slovniški uri se naj sklanja n. pr. šolska soba (v obeh številih) ter se na.i razvije in uri način vprašanja po rečeh. Učenci so posebei opozoriti, da naj vedno paziio, ka.i hoče učiteli z različno vprašalnico izvedeti. n. pr.: Kai nese konj, (sedlo. tovor). Koga nese konj? Kje ie tvoja sestra? (Na polju). Pri kom ie? (nri stari teti). Ko je a-sklanjatev utrjena, se preide k moški sklanjatvi. Vse težkoče in posebnosti se nai polagoma premagajo s temeliitim vežbaniem vsakega slučaja zase. Ali se na.i sklanjajo imena živih stvari arei ko neživih, ie brez pomena, glavno ie le. da se težkoče ffrupiraio, da se često orimeria v svrho konstatacije enakosti alj razlik, katerih se priprosto ljudstvo ne zaveda. Pozneje se nai primerja moška sklan.ja tudi s srednjo. Še nekai besed o načinu sklanjalnih vai. Prej kedai se ie sklanjalo večinoma abstrahirano. sklon za sklonom. sedai ie na v modi, da se sklanja vsak samostalnik izključno le v stavkih. Oba načina sta zgrešena. Sklanjatev v stavkih postane. lahko doleočasna, enolična foi čas trateča._ ker se mora predelati mnogo samostalnikov, da se doseže potrebna sigurnost. pri nekaterih je pa treba opozoriti le na enega ali dva posebna sklona, (k; stopita iz pravila). ki ne sledita običa.ineinu pravilu (n. p;r. otrok. las. zob). Sklone mora boljši učenec znati tudi v obratnem redu povedati, da ča silimo k. pozornosti in dajse takim potom izoa:nemo mehanskemu drilu. Nepriporočliivo ie sklanjati po sledečem načjnu. ki sem ga slišal od nekega novega učenca: 1. sklon ali imenovalnik. kdo ali kai: mlad ielen; 2. sklon ali rodilnik. koga ali česa: raladega ielena ... Ko enkrat učenci že dodobra poznaio vprašalnice. ie nenotrebno. iih pri vsaki priliki oonavliati, kar dela vajo le betežno ter odvrača pozornost učencev od sjlavnega. namreč od samostalnikovih sklonil. Pri takih vaiah zadostuie. ako boljši učenci počasno in '"azločno izgovarjaio posamezn.e sklone.: le kdor kazf in meša sklone, se nai poz?ve, da iih šteje. Ako dela kak. .samostalnik težkoče, se naj uri niegova sklanja v vseh varijantah; najpre.i boljši učenci Dravilno in razločno sklanjajo, potem slabši prosfovoljno: nato se pozjiveio na.i- bolj pasivni k vaji. Počasneže pa ne smemo predolgo puščati v pasivnosti. Ko vidim. da vaia po parkratni ponovi.tvi že »gre«, pozovemo slabiča A, k sklanji. A. ne zna ie. Kd;o mu zna našo vajo prav lŁpo povedati? Mnogo se iih z^lasi, da bi A. poučili! A. srainežljivo posluša in nato ponovi. Skorai da že zna, pa se naj pozove čez par minut znova! Glavno pri vsaki vaii ie, da držimo učence v pozornosti, kar dosežemo s tem, da znamo obliko vaje o pravem času primerno spreineniti. Da se izognemo enolikosti stavkov, je treba, da sklanjamo samostalnike. raznih vrst: imena *seb. živali. oprav, orodii, rastlin, poslopij... tudi vsai eno abstraktno ime. S tem damo učencem neki duševni kapital na razpolago, kateresa se s pridom poslužuiejo pri podobnih domačih in drugih vajah. (Dalje prihodnjič.)