PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini r' nn 1> ^p°staie i gmppo - Cena 70 lir Leto XXV. St. 164 (7358) TRST, četrtek, 17. julija 1969 Začetek novega razdobja v raziskovanju vesolja Apollo 11 s tremi vesoljci leti proti Leni Milijoni ljudi po vsem svetu so po televiziji sledili zgodovinskemu dogodku - Let vesoljske ladje se nadaljuje v popotnem redu - Veselici imajo s sehoi zastave 136 držav, spominsko plaketo in na posebnem papirju natiskan uvod listine Združenih narodov CAPE KENNEDY, 16. — Ameriški vesoljci Neil Armstrong, Michael Collins in Edvvin Aldrin so danes ob 15.32 po italijanskem času odleteli z vesoljsko ladjo »Apollo 11» iz Cape Kennedyja na prvo potovanje na Luno v zgodovini človeštva. V noči med nedeljo, 20. t. m. in ponedeljkom 21. t. m. bi morala dva od njiju stopiti na Luno. Po skrbno izvedenih pripravah, ki so potekale v največjem redu, se je velika raketa »Saturn 5» točno ob določeni uri začela dvigati in je ob 15.44 stopila na parkirni tir okoli Zemlje. Motorji prve stopinje rakete so se ugasnili približno čez 2 minuti in 40 sekund in so do tedaj potrošili 2 milijona 80 tisoč kilogramov goriva. Prva stopnja se je ločila v višini 61 kilometrov, ko je raketo letela s hitrostjo 9650 kilometrov na uro. Tedaj je začelo delovati pet motorjev druge stopnje; delovali so šest minut in 20 sekund ter potrošili 450 ton goriva, kmalu zatem pa še motorji tretje stopinje in raketa je dosegla parkirni tir, po katerem je začela raketa krožiti, v višini 200 kilometrov od Zemlje. Ob 18.16 so znova začeli delovati motorji tretje stopnje nosilne rakete ter so delovali pet minut in pol. Raketa z vesoljsko ladjo je tedaj btila nad avstralsko celino. Njena hitrost je tedaj dosegla 39.200 kilometrov na uro. Raketa je s tem zadobila «u bežno hitrost*, ki ji je omogočila da se je sprostila zemeljske privlačnosti in začela svojo pot proti Luni. Ob 18.43 se je komandni modul združen s servisnim modulom, ločil od tretje stopinje nosilne rakete in se je zavrtel za 180 stopinj ter se zopet združil z lunarnim modulom, ki je bil še vedno združen s tretjo stopnjo rakete. Končno se je lunarni modul ločil od tretje stopnje rakete, ki je odletela po tiru okoli Sonca. Ob 19.30 je bila vesoljska ladja oddaljena 9.650 kilometrov od Zemlje. Potovanje proti Luni bo trajalo ""lllg°giurr - ■ssr objavija v .Ju"0S|lavi.ie «Komunist» s “Ja ^ Jutrišnji številki poroči-Sfdmštva 7 :LzvršneSa biroja pred-s aviie mo ,veze komunistov Jugo-tokaterih katen- s° razpravljali o fnednar'^ Jtorašanjih s področja i? Utondif1^ delavskega gibanja kotounkMJii?.t(ia''mo Posvetovanje 77 Mos>Vi delavskih strank ^ objavi, I^rAni biro, ki je svoj Posvetova“. ®kupni dokument tega D? obvesti!?’' Jodi' da 'e P°treb-!atoko i-1, članstvo in jugoslo- na neko* 1 ° nitoovib pogle-1? teaden~i ,ra načelna vprašanja ““ “f; ki so na tem posve- ti do izraza. 1 * i i i d d 9 9 d ni / i t d 9 d i I ! s, 'fi Soju i koirn,,_,0iro predsedništva Zve-? kot n-i‘s,,ov Jugoslavije oceraju-?'i?SV£tova*ii,,rvf0 dejstvo, da so na i, komim-U*,ln v Politiki nekate-Zraza n^^stičnih partij prišle do befetive „ kar odpira per- hlft Potreh°ipolne'iega pregledova-,, toe o m pogojev revolucio- V. totfcZJintomperi Čeprav so na v to in~" Pogojev revolucio-Ltodn^autumperialistične borbe ^vetovan^ svetu- Čeprav so na zn620 kfiry,U ,spreieli nekatera, za n?re.kmK;V., m'-;to'v Jugoslavije ne-t;a Pcsve*r?,„ sta,bšča, so vendarle JP* korak!?1' 'u stonili neke porini? y,Aimeri razvoja takš- jto OdivU?,t,i6nih in enakopravno, delavski!?i med komunističnimi stražami, W boli to»rMT. :?aobmm smotrom bor-SLSfSSfV1- Pomembno je tu-nL'.v op02„°a so na posvetovanju ŽSfo PegUrt11 na nujnost iskanja in Ja in^ jdov v ocenjevanju po-prf>novih SL aocializma na svetu hJlStoh ,za sodelovanje na- bo*?visnost V borbi za socializem, snrv« enak-Opravnost. medse-“POstovanje in nevmešava- lie. ruwvi.ia l^tov Jugoslavije ne?'16'*! dS, dejstvo, da se v ^°iel°v^Umentu poudarja. som ,vPUvb*i na Posvetovanju ne na sodelovanje med to p«* 'n delavskimi stranki0 cL^kuie, da se bo to Bufcbistov ,° spoštovalo. Zveza idep*JuRoslaviie nadalje sDrLTnp(!<'iaiUt0* ° Siry konferenci cS^kt^totičnih sil, u je bila st^točel nomV,etovaniu. kajti eno 10vL,iuKoslav1itike. Zveze komunista k meriV e le najširše sode-2vft?ri,Peria]i„*o?.emi naprednimi in komuni6?1"11 * * silami. Toda l)iti da modlov Jugoslavije so-vs», na sodelovanje teme- Ha e Pamu?Dravnem položaju irtia ^ so J? , vsakega Ribanja, v tM u^Ue ugotovili, da del toak*.mi b1 delavskimi stran-šad.Poglerte ■ odroma zelo podob-Da a tudi vrsto važnih vpra-vani« Ozra^jV, različne poglede, ki apJ,1 in -^"todsebojnega spošto-U ovira^ropravnosti ne bi w sodelovanja. pc>- os- da Izvršni odbor predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je nadalje na svoji seji ugotovil, da je Jugoslavija dajala in daje vso podpo-no borbi vietnamskega ljudstva in vsem osvobodilnim gibanjem na svetu, ter da je v osnovi jugoslovanske politike v Evropi zavzemanje za stalni napredek sodelovanja med vsemi državami, da bi se ustvaril sistem kolektivne varnosti. V skladu s tem je Jugoslavija dala razne pobude in sodelovala v raznih pobudah drugih držav ter podprla vse pobude in predloge drugih držav, ki streme po tem smotru. Deveti kongres Zveze komunistov Jugoslavije, se poudarja nadalje v sporočilu, je ugotovil, da ima socializem kot svetovni proces odločen vpliv na sodobno gibanje na svetu ter da je nadaljnja uveljavitev socializma med drugim odvisna od sposobnosti subjektivnih sil socializma, da na demokratičen način rešujejo vprašanja notranjega razvoja, vprašanja in nasprotja medsebojnih odnosov ter razvijajo enakopravno medsebojno sodelovanje in da se na osnovah enakopravnosti povezuje z vsemi tistimi srlami, ki se borijo proti imperializmu, za zagotovitev miru. za napredek na načelih politjke miroljubne koeksistence. Borba za univerzalno uporabo politike miroljubne koeksistence je bistveni, sestavni del politike Zveze komunistov Jugoslavije, in ta politika je zgodovinska priložnost socializma, da se uveljavi kot realistična sila v borbi za mir, enakopravnost narodov in napredek na svetu. Izvršni odbor predsedstva ZKJ je ugotovil, da je posvetovanje komunističnih in delavskih strank v formuliranju take politike sprejelo vrsto stališč, ki po mišljenju Zveze komunistov Jugoslavije niso v skladu s potrebami sodobne revolucionarne in antiimperialistične borbe, zaradi česar te že na samem posvetovanju prišlo do občutnih razlik v stališčih udeležencev posvetovanja. Izvršni odbor sodi, da posvetovanje ni posvetilo ustrezne pozornosti nasprotjem med partijami in gibanji, posebno med socialističnimi državami, zato tudi ni moglo dati odgovora, ki bi pojasnil obstoječa vprašanja in nakazal rešitve. Pri tem so na posvetovanju podcenjevali dejstvo, da je za sodobno antiim/periali-stlčno borbo velikega pomena, kakšni so odnosi med socialističnimi državami, kakšni so rezul-tatal razvoja socialističnih odnosov med narodi in med ljudmi sploh. Določeni bistveni problemi razvoja socialističnih držav, posebno vprašanje njihovih medsebojnih odnosov, so se po mišljenju Izvršnega odbora obravnavali na način, ki ne omogoča njihovega u- spešnega :, da reševanja. Izvršni odbor sadi* da so vse komunistične in delavske stranke dolžne posvetiti ustrezno pozornost vprašanju razvoja in položaju držav, in ugo-tavSija, da posvetovalni sestanek komunističnih in delavskih strank v Moskvi ni posvetil nobene pozornosti politiki neuvrščenosti, ki se je v praksi pokazala kot eden od najpomembnejših ln trajnih dejavnikov v borbi za mir, enakopravnost in demokratizacijo mednarodnih odnosov. Zanemarjanje politike neuvrščenosti odraža tudi nerazumevanje bistva sodobne borbe za mir, napredek, zanemarjanje sprememb, ki so nastale in ki nastajajo na svetu, in zapostavljanje naraščajočih sil, sposobnih, da to borbo tudi nadalje uspešno vodijo. Zveza komunistov Jugoslavije B. B. (Nadaljevanje na 2. strani) tri dni, med katerim bodo vesoljci izvedli vrsto poskusov. Poleg tega bodo morali štirikrat popraviti tir, če bo to potrebno. Trije vesoljci imajo s seboj zastave 136 držav, mad katerimi tudi zastavo Sovjetske zveze, in plaketo, ki jo bodo pustili na Luni. Na plaketi so vgravirane naslednje besede; «Tu so ljudje s planeta Zemlje stopili na Luno prvikrat — julij 1969 A. D. — Prihajamo v miru v imenu vsega človeštva*. Javili so tudi, da so trije vesoljci na prošnjo glavnega tajnika OZN U Tanta ponesli s seboj poseben list papirja, na katerem je natiskan uvod listine Združenih narodov, na drugi strani pa sedem spominskih znamk o težnjah in dosežkih Združenih narodov. Dokument bo Armstrong položil na Luno. Kakor rečeno, so vse priprave potekale v najboljšem redu. Trije vesoljci so včeraj legli prej kakor običajno in so se zbudili davi ob 4.15 (ob 10.15 po italijanskem ča su). Po pregledu so zdravniki ugotovili, da ,ie njihovo zdravstveno stanje izvrstno. Trije vesoljci so ob 13. uri po italijanskem času vstopili v vesoljsko ladjo in za njimi so zaprli vhodno odprtino. Vesoljci so začeti še zadnjikrat pregledovati vse aparate v kabini, medtem ko se je vzvratno štetje nadaljevalo. Odletu vesoljske ladje je pri sostvovalo okoli milijon ljudi. Navzoči so bili tudi podpredsednik ZDA Agnew, bivši predsednik Johnson in žena vesoljca Armstronga. Po vsem svetu pa so po televizija sledili temu zgodovinskemu dogodku milijoni ljudi. Pilot komandne kabine Collins je potrdil, da sta se komandni modul m LEM srečno združila, toda porabili so več goriva, kakor se je pokazalo med poizkusi na Zemlji na simulatorjih. To pa je treba pripasati dejstvu, da sta bila dva mo-, visoka 110 metrov in težka 3000 ton, je srečno odletela. Vstop na Lunin tir. Zaviranje, zato, da se ladja postavi na tir okoli Lune, mora biti zelo natančno. če zaviralne rakete delujejo preveč časa, kabina lahko trešči na Luno. Postavitev na tir za spuščanje na Luno. Netočno delovanje motorja lunarnega modula ali okvara radarja ali drugih aparatov v kabini, bi lahko povzročila padec kabine LEM na Luno. Pristanek na Luni. Kolikor je do sedaj znano, bi Lunina tla morala prenesti težo lunarnega modula. V nasprotnem primeru bi bil za vesoljce konec. Poleg tega bi preveč trd pristanek na Luni lahko poškodoval eno ali drugo nogo modula. Kamen pod nogami modula bi lahko povzročil, da se LEM nevarno nagne, ali pa da se celo prevrne. Odhod z Lune. Če lunarni modul pristane na tak način, da se nagne več kakor za dvanajst stopinj, ne bo mogel zgornji del pajka odpotovati z Lune. Tudi če ne bo motor tega dela deloval, ali pa bo deloval premalo časa, so vesoljci obsojeni. Zapuščanje Lune. če ne bo motor med dviganjem z Lune redno deloval, bodo trije vesoljci ostali stalno na tiru okoli Lune. Povratek v zemeljsko atmosfero. Matična kabina se mora vrniti v atmosfero v točno določenem kotu. Če bo kabina zadela ob goste plasti atmosfere z večjim kotom, kakor je predvideno, se bo vnela zaradi prevelike temperature, ki nastane zaradi trenja, če bo kot premajhen, se bo kabina «odbi!a» in se bo zgubila v vesolju. Pristanek na Luni je določen, kakor znano, v nedeljo zvečer. Lunami modul se bo spustil na Luno navpično, prav kopterji. Uspeh tako kakor heli-je odvisen od u-činkovitosti velike zaviralne rakete in od spretnosti dveh vesoljcev, kakor tudi od delovanja vseh mehanizmov v kabini. Šele v ponedeljek zjutraj, ko bosta vesoljca zapustila svojo kabino, bo moč točno vedeti, kako človeški organizem reagira na am- biemt na Luni in ali je tam mogoče opravljati kakršno koli delo iitd. Vesoljca bosta ostala skupno 22 ur na Luni in v ponedeljek zvečer bi moral zgornji del pajka z dvema vesoljcema zapustiti Luno ter se združiti z matično ladjo, ki bo ves čas letela na tiru okoli Lune in v kateri bo ostal vesoljec Collins. Ko se bo pajek združil z matično kabino, bodo prižgali rakete, d» ladja ubeži Lunini privlačnosti in se usmeri proti Zemlji. Predvideva se, da bo ladja pristala na Tihem oceanu blizu Havajskih otokov. Sledila bo za tri vesoljce in za vesoljsko ladjo tritedenska karantena, da se prepreči «okuženje» Zemlje. ■iiiimuiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimmiiifimiiimiiiiiimiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiiiHiiiiitiiiiimiimiiiitiiiiiiimiiimiiiiitiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PO DOMNEVAH V JODRELL BANKU Sovjetska sonda «Luna 15» bo danes pristala na Luni? LONDON, 16. — Ravnatelj obser- I na 15» povsem nove znake, ki jih vatorija v Jodrell Banku Bernard niso nikoli slišali med prejšnjimi r —u .•----:i--------— J- :— sovjetskimi tovrstnimi poskusi. Znanstveniki v Jodrell Banku so javili, da je sovjetska vesoljska sonda poslala na Zemljo dve vrsti znakov, ki pa so prenehali nekaj minut pred izstrelitvijo ameriške vesoljske ladje «Apollo». Predstavnik observatorija je izjavil, da se domneva, da bo sonda začela kmalu zopet oddajati znake in da je te znake oddajala od vsega začetka v nerednih presledkih. Lovell je izrazil mnenje, da ima sovjetska vesoljska sonda «Luna 15» nalogo dvigniti vzorce kamenja z Luninih tal. Dodal je, da je prišel do tega zaključka na podlagi proučevanja tira, po katerem sovjetska sonda leti. V Londonu so mnenja, da bi sovjetska sonda utegnila pristati na Luni jutri med 11. in 13. uro po italijanskem času. Predstarink o-menjenega observatorija je izjavil, da to sklepajo na podlagi zadnjih računov. Dalje je izjavil, da bo ta sovjetska sonda imela povsem drugačno nalogo kakor prejšnje. Predvsem bo polet te sonde trajal 100 ur namesto 80, kakor polet prejšnjih sond. Poleg tega oddaja «Lu- iiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimn VOJNA V CENTRALNI AMERIKI SE NADALJUJE U Tantov poziv za mir med Salvadorjem in Hondurasom Vojaški položaj je še vedno nejasen - Samo Honduras je doslej pristal na prekinitev sovražnosti NEW YORK, 16. — Generalni | neno, je zahteval od Hondurasa od .tajnik OZN U Tant je poslal vče-1 škodnino iraj zvečer zunanjima ministroma Hondurasa in Salvadorja telegrama z enako vsebino, v katerih poziva obe vladi, naj prenehata uporabljati silo in naj začneta mirno pogajanja za rešitev spora. Podoben poziv je poslala včeraj sprtima državama tudi Organizacija ameriških držav ob zaključku razprave o nastali krizi. Na svetu OAD, ki se je sestal v Washing-bornu, sta bila prisotna tudi predstavnika Salvadorja in Hondurasa, ki sta si izmenjala težke obtožbe. Honduraški predstavnik je obtožil Salvador, da je bombardiral obljudena naselja ter povzročil smrt številnih civilistov, salvadorski predstavnik pa je v odgovor obtožil Honduras rodomora. Glasnik OAD je danes zvečer sporočil, da je Honduras formalno sprejel poziv organizacije za prekinitev sovražnosti. Tega ni še storil Salvador, katerega predstavnik pri OAD, Alfredo Martinez Mo- ........................... RUM0R JE VČERAJ ZAČEL POSVETOVANJA Demokristjani in republikanci so ponovili že znano stališče Pajetta o sestankih višjih častnikov RIM, 16. — Rumor je danes začel posvetovanja za sestavo nove vlade. Zjutraj je sprejel v palači Chigi delegacijo demokristjanske stranke, ki so jo sestavljali Zacca-gnini, Piccoli, Andreotti in Caron. Piccoli je pozneje izjavil, da je krščanska demokracija mnenja, da je treba sestaviti organsko levosredinsko vlado. Popoldne je Rumor sprejel de legacijo republikanske stranke, ki jo je vodil La Malfa. Ta je pozneje časnikarjem izjavil, da so Ru-morju sporočili, da ne bodo sodelovali v vladi, toda bodo glasovali zanjo v parlamentu, če jo bodo sestavljale demokristjanska, socialistična in socialdemokratska stranka. Jutri bo Rumor sprejel delegacijo PSI, ki jo bo vodil De Martino. nato pa delegacijo PSU, ki jo bo vodil Ferri. Da..r i se je pod p-ed-e-ritvom proučilo politično stanje s posebnim ozirom na sedanjo krizo. Jutri bodo o tem objavili poročilo. Danes je zasedal tudi centralni komite PSIUP, na katerem je podal poročilo tajnik Vecchietti, ki je med drugim poudaril, da je treba ustvariti «enotnost levice med katoliškimi, socialističnimi in komunističnimi silami, ki naj v kali zatre vse avtoritarne naklepe in predvsem naj ustvari pogoje za levo alternativo.* Popoldne se je sestalo tudi vodstvo PSU, in pozneje so sporočili, da je ta stranka sicer za obnovitev leve srodine, toda vse prizadete stranke se morajo obvezati, da ne bodo sodelovale s KPI. Jutri se bo začel v Rimu VI. kongres sindikatov CISL. Tiskovni urad ministrstva za o-brambo je danes objavil izjavo, v kateri zanikuje trditve nekaterih časopisov, zlasti tujih, o tajnih Longa »estalo vodst.o KPI,- ki je ; sestankih italijanskih častnikov za proučitev političnega stanja ali sprememb v vrhovih vojske. Komunistični poslanec Giancarlo Pajetta pa objavlja v jutrišnji »U-nitš» članek v zvezi s tem in piše med drugim: »Potrjujemo, da so bili v preteklih tednih poluradni sestanki višjih častnikov, da proučijo politično stanje.» Pajetta dodaja, da ne gre za tajne sestanke, »ker o njih vedo visoka poveljstva, ki so prav tako vedela tudi za sestanke leta 1964». »Nismo govorili o zaroti,» nadaljuje članek. »Gre za nenove pojave in imamo za našo dolžnost, da jih še dalje nadzorujejo s posebne pozornostjo, zato da bo demokratično javno mnenje bdelo in da bodo častniki imeli za svojo glavno dolžnost popolno spoštovanje ustave.» Zatem ugotavlja Pajetta, da se še dalje prepoveduje prihod «Unitš» in «Avanti» v vojašnice, in dodaja, da to potrjuje, »da ustava ni še prišla v vojašnice*. za škodo, ki so jo utrpeli salvadorski državljani, ter kaos. movtanje krivcev. Dodal je, da si Salvador nikakor ne želi prisvo jdti honduraških teritorijev. O kriza so razpravljali tudi v var nostnem svetu OZN, na katerem sta honduraški in salvadorski delegat ponovila medsebojne obtožbe. Niti eden niti drugi pa nista zahtevala formalnega posega varnostnega sveta. Vojaški položaj je medtem še vedno izredno nejasen. Tudi število žrtev, ki jih je spor doslej povzro čil, je že neznano. Edini podatek v tej zvezi prihaja iz Washingtona, kjer je honduraški predstavnik pr; OAD izjavil, da so salvadorski letalski vdori na hooduraško ozemlje povzročili v Amatillu, Cholutecd m na letališču pri Teguoigalpi dvanajst mrtvih in petintrideset ranjenih. O salvadorskih zgubah ni doslej nobenih vesta. V salvadorski prestolnici trdijo, da so vojaške enote zasedle danes zjutraj hondiuraško mesto Nueva Ocatepeque ter da napredujejo pro ti mestoma Santa Bosa de Copan on San Pedro Sula po cesti, ki veže mesti s pristaniščem Puerto Cortes na severni obali Hondurasa. Druga salvadorska ofenziva pa naj bi potekala ob meji med Hondurasom in Nikaragvo proti handu-raškemu mestecu Nacaome, ki so ga pozneje baje zasedli. Zdi se, da je namen salvadorske akcije odrezati Honduras od svojih sosedov Gvatemale in Nikaragve. Baje je na honduraškem ozemlju .trenutno kakih petdeset tisoč salvadorskih vojakov. Po poročilih iz San Salvadorja je odpor hondura-ške pehote majhen, bolj energična pa je reakcija honduraških letal Ta so izvedla včeraj vrsto vdorov na salvadorsko ozemlje, predvsem .proti čttstBlmioi petroleja v Acautli na obali Pacifika in proti skladiščem bencina v Cutucu. Ameriška družba «Stabdard odi of New Jer-sey» je v New Yorku potrdila, da je njena čistilnica v Acajuhli v Sal. vadorju zgorela zaradi napada hon durašlkih letal. V Salvadorju trdijo dalje, da Je bilo osem honduraških letel sestreljenih, dva pilota pa ubita. Nasprot. no pa v Hondurasu govorijo o sestrelitvi petih salvadorskih letal in o uničenju dveh tankov. V vsem Salvadorju so medtem proglasili obsedno stenje za dobo trideset dni. San Salvador je bil -ponoči v popolni terni, ker so na ukaz vlade prekinili električni tok. Preiskovalna komisija, ki jo je imenovala OAD in v kateri so predstavniki sedmih držav, je dospela včeraj zvečer v Salvador, kjer se je nemudoma sestala s predsedii' kom Heimandezom in zunanjim mi nistrom Guerrsrom. Komisija bo v kratkem odpotovala v Teguci galpo. ZAR obtožuje Izrael sabotiranja prizadevanj za mirno rešitev spora KAIRO, 16. — ZAR je danes ob tožila Izrael, da skuša sabotirati prizadevanja za mimo rešitev spora na Srednjem vzhodu V ta poskus spada po egiptovskem mnenju tudi včerajšnji sestanek med izraelskim zunanjim ministrom E-banom in odposlancem OZN za Srednji vzhod Jarringom. V svoji današnji tiskovni konferenci je glasnik kairske vlade Za-jat izrazil mnenje, da Jarring ne bo sprejel Ebanovega povabila za zopetni začetek misije. Dejal je, da gre za nov poskus znane izraelske politike nasprotovanja posvetovanjem med štirimi velesilami in dvostranskim razgovorom med ZDA in SZ. . Kairski list «A1 Abram« poroča, sklicujoč se na vesti iz New Yor-ka, Londona in Bonna, da pripravlja Izrael važno vojaško ofenzivo proti ZAR. To ofenzivo — nadaljuje list — bodo Izraleci skušali prikazovati kot represalijo proti zaostritvi vojaške dejavnosti na egiptovski fronti in proti povečanemu številu akcij palestinskih komandosov. list še dodaja, da bo ofenziva sprožena proti ZAR, ker je egiptovska fronta najvažnejša in istočasno najnevarnejša. «A1 Ahram« trdi tudi, da je Izrael najel dvesto tujih pilotov z mesečno plačo 1.000 funtov šterlin-gov, ki so bili posebno izvežbana za način boja na Srednjem vzhodu. To vest je telavivski glasnik nemudoma zanikal. V Tel Avivu je vojaški glasnik sporočil, da je prišlo preteklo noč ob Sueškem prekopu, na področju velikega Grenkega jezera, do topniškega dvoboja med izraelskimi in egiptovskimi oddelki. En izraelski vojak je bil pri tem ubit. V Amanu so sporočili, da je v dolini Jordana pet kilometrov južno od Galilejskega jezera, prišlo do streljanja med izraleskimi in jordanskimi vojaki. Jordanci niso imeli zgub. O tretjem spopadu pa poročajo iz Libanona, kjer je izraelska patrulja, ki je prodrla za en kilometer na libanonsko ozemlje, razstrelila tri hiše in ubila nekaj živine. Libanonski glasnik je povedal, da je do incidenta prišlo v bližini naselja Majidiva. Brežnjev in Podporni 22. julija v Varšavi VARŠAVA, 16. — Poljska tiskovna agencija PAP je sporočila, da boste generalni tajnik KP SZ Leonid Brežnjev in sovjetski predsednik Podgornd 22. julija v Varšavi ob priliki 25. obletnice ustanovitve Poljske ljudske republike. Ob isti priliki bodo potovali na Poljsko tudi številni drugi voditelji socialističnih držav, med njimi predsednik CSSR Svoboda, tajnik KPC Husak in vzhodnonemški ministrski predsednik Stoph Luns v Parizu PARIZ, 16. — Nizozemski zuna nji minister in predsednik ministrskega sveta EGS Joseph Luns je dospel danes v Pariz, kjer se bo jutri sestal s francoskim vladnim predsednikom Chabanom Delma-som in zunanjim ministrom Schumannom. BONN, 16. — Zahodna Nemčija je ponovno navezala diplomatske stike z Jemensko republiko. Ti stiki so bili pretrgani leta 1965, ko ja Bonn sklenil izmenjavo Ocena ZKJ (Nadaljevanje s 1. strani) prav ta&o v zvezi e razpravljanjem o vprašanjih intennaciana-lizma ne soglaša z zoperstavljanjem oziroma poudarjanjem «spto-*nth» interesov socializma nad avfenrttčnhpl in nacionalnimi interesi. Zveza komunistov Jugoslavije sodi, da v medsebojnih odnosih vseh držav in partij lahko veljajo samo tiste medsebojne odgovornosti in tiste oblike solidarnosti, posvetovanja in pomoči, o katerih se svobodno, e-nakaprkvno in prostovoljno dogovorijo. Zveza komunistov, je balo poudarjeno na 9. kongresu, sodi, da so neodvisnost, samostojnost in nevmešavanje v notranji razvoj jn politiko drugih, odgovornost vsakega revolucionarnega gibanja pred lastnim delavskim razredom in narodom, brezpogojna predpostavka za razvoj enakopravnih odnosov sodelovanja in solidarnosti med komunističnimi ln delavskimi strankami in osvobodilnimi ter vsemi drugimi naprednimi gibanji. Osnovni dokument posvetovanje tudi vsebuje, po mišljenju izvršnega odbora, nekake re kompromise in negativne ponovitve iz preteklosti, kar omogoča rvjihovp različno tolmačenje. Zveza komunistov J ugoslavije se posebno ne more strinjati s tistimi ocenami gibanja v sodobnem svetu, ki nosijo pečat blokovskega odnosa do teh problemov. Izvršni odbor Je ocenil kot zelo škodljive posamezne poskuse, da se nesodelovanje Jugoslavije na posvetovalnem sestanku in njena samostojna stališča, njeno pojmovanje o graditvi socializma jemljejo kot povod za ocenitve, da je prišlo do domnevne zaostritve v odnosih Zveze komunistov z drugimi 'komunističnimi partijami in socialističnimi državami. Napori in politika Zveze komunistov Jugoslavije pobijajo take poskuse, ki so v nasprotju z interesi borbe za socializem in napredek na svetu in lahko otežkočajo rešitev vprašanj med komunističnimi in delavskimi strankami. SKLEP VIŠJEGA PREISKOVALNEGA SOMŠČfl Bivši podkvestor Scire ne bo izpuščen na svobodo Sodniki preiskovalnega odseka prizivnega sodišča domnevajo, da so dokazi o njegovi krivdi zelo resni Zastoj bojev v Juž. Vietnamu vojaškim poveljstvom v Saj-r: v VVashingtonu so SAJGON, 16. — V vsem Južnem Vietnamu je prišlo tudi danes samo do sporadičnih spopadov med osvobodilnimi in zavezniškimi sila mi. Pač pa so partizanske enote obstreljevale 16 oporišč, predvsem v bližini Da Nanga, medtem ko so ameriški bombniki »B-52* opravili štiri misije v pokrajinah Ta Ninh, Quang Nam in Long Khanh. O vzrokih relativnega zastoja vojaške dejavnosti se medtem razvija med VVashingtonom in ameriškim gonu polemika mnenja, da ima zmanjšanje dejavnosti osvobodilnih sdl poli Lični pomen in da pomeni odgovor na «deescalation», ki jo je napovedal predsednik Nixcn. Vojaška poveljstva v Južnem Vietnamu pa menijo, da je sedanje delno premirje le priprava na bodočo ofenzivo, ki naj bi jo osvobodilne sile sprožile še pred koncem meseca predvsem proti Tay Ninhu. S problemom tolmačenja zastoja na južno vietnamskih bojiščih se bo verjetno ukvarjal general Earle VVheeler, predsednik odbora ameriških generalnih štabov, ki je dospel danes v Sajgon. Z njim je tudi admiral John McOadn, vrhovni poveljnik ameriških sil na Pacifiku. Naloga dveh visokih častnikov je proučiti vojaški položaj ter potek tako imenovane »vietnamiza-cije* vojne. General VVheeler bo pripravil za predsednika Nixana poročilo. RUM, 16. — Preiskovalna sekcija rimskega prizivnega sodišča je danes sprejela sklep, da se odbije bivšemu podkvestarju Nicoli Sci-reju zahtevek za izpustitev na začasno svobodo. V tej zvezi so sodniki izdali obširno utemeljeno razlago, zakaj so sprejeli ta sklep. V sklepu je poudarjeno, da so prekrški, ki jih je menda Scire zagrešil, zelo hudi in da obstaja vrsta dokazov, ki vsi, brez slehernega protislovja, kažejo, da i-ma bivši visoki -policijski funkcionar precej odgovornosti pri a-feri skrivnih igralnic. Sodniki ora-vijo, da je na podlagi preiskave postalo očitno, da je Scire posredoval uradne tajnosti Marii Pii Maccarato. V sklepu je rečeno, da si je nemogoče razlagati, zakaj Scire ni obvestil kivestorja, oziroma višjih policijskih funikciinarjet o svojih stikih z Maccaratovo, pa čteprav bi bila ta njegova izredna ovbeščevalka. Na drugi strani pa si je prav tako nemogoče zamišljati, zakaj je prav Maccaratova, ki je bila zainteresirana za obstoj igralnice, s tako gotovostjo zahtevala Scire-jevo pokroviteljstvo. Kaj takega si je nemogoče razlagati drugače, kot samo z domnevo, da je ženska tako ravnala, ker je vedela, da je Scire za te usluge prejemal določeno protlplačilo. V sklepu je rečeno nadalje da sta Scire in Maccaratova podala glede telefonskih pogovorov, ki so jih organi finančne straže -posneli na magnetofon, protislovne pojasnitve preiskovalnemu sodniku. V svojem sklepu sodniki navajajo nato razloge, zakaj je treba odkloniti Scirejevo zahtevo po začasni svobodi. Sodniki pravijo, da je omenjena afera povzročila v javnosti velik preplah ter globoko nezaupanje do organov javne varnosti. Sodniki prav tako odklanjajo zahtevke obtožene jv ega branilca kar se tiče moralnin vrlin dr. Scireja. Po njihovem mnenju bi moral bivši kvestor dokazati, spričo visoke funkcije, ki jo Je opravljal, da je v svojem zasebnem življenju ravnal tako, da bi mu nihče ne mogel ničesar o-čitati. Prav tako so sodniki odbili zahteve, da se dr. Scire izpusti na svobodo in naj se ga samo pripre v njegovo stanovanje. Spričo tega Sklepa preiskovalnih sodnikov bo moral dr. Scire ostati v zaporu še precej časa, vsaj dokler se ne bo javnim organom posrečilo ugotoviti vire njegovih dohodkov. je treba zelo dvomiti, da bi prihod na Luno mogel prinesti človeku kaj drugega poleg občudovanja človekovega poguma in njegove deiavnosti. Russell pravi, da bi bilo bolje, da se človek ne bi spustil v to avanturo, dokler se bo trudil, da poniža vesolje na raven najbolj nepomembnih človeških skrbi. Za angleškega filozofa je vesoljsko tekmovanje, kateremu se oo-svečata dve veliki državi, značilno, zaradi česar so ti poizkusi brez velike vrednosti. Russell ne verjame, da bi vesoljski poleti mogli odpreti pot človeški modrosti: V vsej zgodovini našega planeta, pravi, so bili zavojevalci vedno neusmiljeni. Zato bi bilo bolje, da bi se človek spremenil, preden gre sejat sovraštvo in blaznost proti Marsu in Veneri. Peklenski stroj na oknu sekcije KPI NEAPELJ, 16. — Neznanci so postavili na okno neke neapeljske sekcije KPI preprosto izdelan peklenski stroj, ki k sreči ni eksplodiral, ker je vžigalna vrvica ugasnila. Vrvica je bila povezana s steklenico polno bencina, ki je bila postavljena v aluminijasto škatlo, kjer je bilo tudi nekaj eksplozivnih snovi. Peklenski stroj je bil zavit v najlonsko vrečico. Na nekem drugem oknu komunistične sekcije so našli listek z napisom: »Izdajalci, Rima ne bo doletela usoda Prage*. Na koncu napisa je bila še kratica: »G.A.M.* (baje gre za neko brezimno nacionalistično skupino). Agenti letečega in političnega oddelka kvesture so zaslišali številne osebe, toda do sedaj baje še niso odkrili nobene sledi za neznanimi storilci. LA PAZ, 16. — Bolivijska vlada je demantirala vest, da so vojaške edinice aretirale Inti Perega, ki je bil glavni sodelavec Che Guevare za časa gverilske vojne v Boliviji leta 1967. Minister za notranje zadeve Eu-fronio Padilla je izjavil, da so se te vesti razširile zaradi napačnih informacij PONOVNI NEMIRI V SEVERNI IRSKI Spopadi v Belfastu med demonstranti in policijo Pogrebu McCloskeyja, ki je mirno potekel, so prisostvovali tildi elani organizacije IRA BELFAST, 16. — Preteklo noč, malo po polnoči, je prišlo v Belfastu do ponovnih incidentov. Ka Jdh 30 mladeničev se je večkrat spoprijefto s policdati, proti kate rim so lučaid kamenje in zažigatae bombe «malotov». V spopadih je hdl ranjen en policijski agent, c sem demonstrantov pa so aretirali. Med tem se je zvedelo, da je poslanec Ivan Cooper zahteval, naj oblasti uvedejo popolno in nepristransko preiskavo o okoliščinah v katerih je umrl 70-letri Francis McCfoskey. Ta je umrl pred tremi dnevi, potem ko je bil ranjen pri spopadih med policijo in demonstranti v nedeljo zvečer v Dungi-vemu. Zdi se, da je bil McCloskev katoličan in da je bil v preteklosti član znane teroristične organizacije «Iriish Republdcan Anmy» (IRA). Gre za organizacijo, ki se zavzema iiiiiii...iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiniiiimiimniiiiii«iiiiiiiiiiiiii«iiiuiiinimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiu“n>iiiiiiiiiiiiiiiiii DRZEN SKOK l MOSTA «1LATIH VRAT» V S. FRANCISCU Pijan zaradi zaužitih mamil je čudežno ostal pri življenju Od368oseb, ki so do sedaj skotite z Golden Cate Bridgea», so samo štiri ostale žive Bertrand Bussell o vesoljskih poskusih LONDON, 15. — Angleški filozof Bertrand Russell je objavil v »Timesu* članek, v katerem pravi, da SAN FRANCISCO, 16. — Dvajsetletni James C. Layton je skočil s 84 metrov visokega znanega mosta »Zlata vrata*, ki je speljan čez morski zaliv pri San Franciscu (Golden Gate Bridge). Mladenič je strmoglavil v valove zaliva a ko so ga potegnili iz vode, je bil skoraj nepoškodovan. Ko so ga prepeljali v bolnišnico so ugotovili, da je bil popolnoma omamljen od mamil, lu jih je zaužil. Ne ve pa se še, zakaj je skočil z mosta. Zdi se. da se vsekakor še ni naveličal živeti. James Layton je mlad »hippie* iz San Francisca. Zelo verjetno je skočil v morje v trenutku, ko so zaužita mamila delovala nanj posebno močno. Kakšna mamila pa je zaužil, se še ne ve. Mogoče gre za LSD, ker je znano, da ta kislina povzroča privide, med katerimi je znan tudi tisti, ki prepriča človeka, da lahko leti. Kolikor je znano, so pred Layto-nom samo tri osebe ostale pri življenju po skoku z mosta. Vse tri pa so bile težko ranjene zaradi silovitega udarca ob morsko gladino. Mrtvili oseb pa, ki so skočile z Golden Gate Bridgea, je kar 364. Verjetno je, da je žrtev še več, toda za mnoge se ne ve, ker ni nihče prisostvoval njihovemu skoku. Zdravniki, ki so pregledali Jamesa v bolnišnici, so izjavili samo, da je bil pijan od mamil. V redkih trenutkih prisebnosti je dejal, da je zaužil meskalin. Priznal pa je, da je navadno užival LSD. Policijski organi, ki se v San Franciscu ukvarjajo z zatiranjem trgovine in uživanja mamil, upajo, da bodo Jamesa lahko zaslišali, ko bo izven nevarnosti. Res pa je, da mladenič praktično ni ranjen, saj ima le neznatne praske na nogah. Mladeniča so opazili policisti ne kega policijskega avtomobila, ko je stal še na mostu. Približali so se mu, toda ko jih je James opazil, se je pognal v globino. Očividci trdijo, da je padel v vodo v stoječi legi. Ko se je vrnil na površino, je začel plavati. Rešil ga je neki zasebni čoln, ki je bil v bližini. S hipnozo odpravlja strast po kajenju NEW YORK, 16. - Neki new-yorški zdravnik odpravlja za razmeroma malenkostno vsoto 100 de larjev (nekaj čez 60.000 lir) pri zainteresiranih strast po cigaretah in tobaku. Zdravnik hipnotizira paciente ter jim posreduje tri preproste misli, ki baje pomagajo pri odpravi te strasti bolj kot vsakršno drugo sredstvo. Dr. Herbert Spiegel ni nikakršen čarovnik, saj poučuje psihiatrijo na Columbia University, ki je eno izmed najbolj upoštevanih vseučilišč v ZDA. Ko je posredoval in opisal svojo metodo ameriškemu zdravniškemu združenju, je podkrepil svojo tezo z doseženemi rezultati v primerih 615 pacientov. Zdravnik je poslal vsem pacientom vprašalno polo, na katero jih je odgovorilo 271. Od teh jih je 121 prenehalo kaditi, drugih 121 ni kadilo vsaj nekaj mesecev, 21 pa je bilo takih, ki jim zdravljenje ni prišlo do živega. Po zdravnikovem mnenju, je vsaj 20 odstotkov pacientov popolnoma ozdravilo. Dr. Spiegel uporablja pri zdravljenju metodo hipnoze. Predvsem ugotovi, če lahko pacienta hipnotizira. Pacientu reče, naj gleda predse in nato naj zapre oči. Če kadilec lahko opravi drugi del tega poskusa, ne da bi premaknil zenico, pomeni, da ga lahko hipnotizira. Potem ko je bolnik hipnotiziran, mu narekuje tri misli, ki se jih ta mora učiti na pamet: «Kajenje je strup za tvoje telo. Ti potrebuješ svoje telo, da živiš. Ti moraš spoštovati svoje telo.* za priključitev Severne Irske k državi Eire (Irska). Cooper je izjavil ministru za notranje zadeve Robertu Parterju, da so nekateri očividci izjavili, da so agenta surovo pretepali McCloske yja s pendreki. Cooper je še de jal, da je saim premier Severne Irske James Chichester - Člane oseb no interveniral včeraj zvečer, da bi pokojnikovo truplo izročili svojcem. Povedal sean Chichesterju — Clarku — je dejal parlamentarec — da se je v Dungivenu zbralo 3.003 oseb, da bi se udeležile McCloske-yjevega pogreba. Ce bi pogreb odpadel, je obstajala nevarnost ponovnih neredov. McCloskeyjev pogreb je na vsak način potekel zelo mimo. Udeležilo se ga je gotovo 5.000 oseb, ki so stopale za krsto, ki je bila pokrita z irsko državno zastavo. Med prisotnimi je ballo tudi nekaj sto članov organizacije IRA. FILM ......................................nuni........................innnini.................................iiiiiii...................iiiiiiiiiiiii.....m........m...........................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiia bo ae odprle in poseben mehanizem je porinil ven komandni in servisni modul Komandni modul se obme aa 180 stopinj Aretiran moški ki je zaprl ženo MILAN, 16. — Angelo Coffani star 36 let, je pred desetimi dnevi zaprl svojo ženo in jd nd dovolil, da bi šla s hiše. Intervenirali sta ženina mati im sestra, ki sta obvestim policijo. Agenti so moškega aretirali, ženo pa osvobodili. Coffani je baje odvzel ženi osebno svobodo (ženska je noseča tei bo kmalu rodila), ker ni hotel, da bi obiskovala svojih sorodnikov, s katerimi je on sprt. Ker mati in sestra nista vedeli, kaj se dogaja z žensko, sta šh na njen dom. Izza zaklenjenih vrat jima je hči oziroma sestra povedala, da jo je mož zaprl. Prišli so policisti, ki so vlomili v stanovanje, rešili žensko in aretirali moža. Seja odbora za izvoz in uvoz filmov RIM, 16. — Na ministrstvu za zunanjo trgovino se je sestal odbor, ki je proučeval prošnjo za uvoz in izvoz filmov ter kinematografskega materiala. Na seji so odobrili 43 prošenj za dokončni izvoz filmov in kratkometražnih filmov italijanske proizvodnje. Po. leg tega so odobrili 14 prošenj za uvoz tujih filmov in kratkometražnih filmov. Odobrenih je bilo 10 prošenj za začasen izvoz, 9 pa za začasen uvoz. Na koncu so odobrili še 12 prošenj, ki zadevajo devizna vprašanja. Občinske oblasti nagnale snemalce BONN, 16. — Snemanje filma «Glava v vodi, rep v zraku«, ki se je začelo pred nekaj tedni v bavarskem mestecu Au in Der Hallertau so morali nenadoma prekiniti zaradi negodovanja tamkaj i-njega prebivalstva, ki meni, da snemanje povzroča pohujšanje. Občinske oblasti so sporočile snemalcem, da v mestu niso več zaželeni. Pohujšanje pa baje povzročajo igralke, ki nastopajo v raznih prizorih popolnoma gole. Prišlo je tudi do pretepov, ki so ustvarili tako ozračje v mestu, da so oblasti sklenile, naj sne malci poberejo šila in kopita. Da bi dosegli odstranitev snemalcev, so prebivalci zagrozili, da ne bodo več pili piva, ki ga proizvaja baron Von Heck. V gradu tega plemenitaša so namreč snemali prve prizore^ filma. Von Heck se je ustrašil posledic bojkota ter je prepovedal snemalcem dostop v svoj grad. Maureen 0’Hara o sodobnem filmu BANGKOK (Tajska), 16. — Tudi Maureen 0’Hara se je čutila po-klicana, da pove nekaj svojih misli o sodobnem filmu. Slovita i-ar alka, ki je nastopila v filmu l/Miren človek» in ki Se nekaj ca ša ne nastopa v filmih, je izjavila v Bangkoku, kamor je prišla na počitnice skupaj z možem in sinovi: «Golota in bolestna strast v sodobnem filmu služita samo za skrivanje pomanjkanja talenta, o-riginalnosti ter idej pri velikih igralcih. Jaz se nočem niti toliko ponižati, da bi šla gledat take filme«. •iiuiiiuihiiiiiiiiiiiiiii.. ODPRAVA THORA HEYERDAIILA Nevihte in nevšečnosti spremljajo «Ra» na plovbi Blizu čolna iz papirusa je sedaj jahta «Shenandoali», ki bo posnela s filmskimi kamerami dogajanja na plovbi proti otokom Barbados ST. PETERSBURG (Florida), 16. — Jahta «Shenandoah» je danes ob 16.40 (po italijanskem času) priplula v bližino ladje Ig papirusa «Ra», ki se sedaj nahaja v Atlatskem oceanu. Jahta je sporočila po radiu, da so že apazi-1( čoln norveškega raziskovalca Thora Hejerdahla, ki je poveljnik odprave «Ra». Po mnenju posadr ke jahte «Shenandoah» je čoln «Ra» v zelo slabem stanju. Robert Miller, ki je sporočil te vesti po radiu, Je izjavil: «V daljavi vidimo sedem članov odprave, ki se nahajajo vsi na zelo stisnjenem prostoru. Zdi se, da Je čotoi «Ra» zelo raabtt. Kot Je znano, bodo s krova Jahte «Shenandoah» snemali potovanje čolna «Ra». Jahta je odpotovala z otokov Barbados ter bo opremljala «Ra» do pristanišča Bridgetown, ki pa je še oddaljeno 1060 kilometrov. sreči člane »zelenega križa*. Neki bolničar se je z dihalnim aparatom spustil na dno jame, kjer je spravil ponesrečenca k sebi z masiranjem srca. Nato pa ga j', spravil na površino. Zvečer s.> zdravniki bolnišnice, kamor so ponesrečenega prepeljali, izjavili, da je mladenič izven nevarnosti. Pozneje so ugotovili, da je na dnu jame obležal 17-letni Študent Antonio Rande. Njegov tovariš pa je 19-letni Oscar Paulini. Oba sta iz Genove. je komandni modul obrnil, se nos ladjice združi z lunarnim modulom ULM in komandni modul se po združitvi ločita od tretje stopnje rakete, ki je končala svojo nalogo Pustolovščina dveh jamarjev | GENOVA. 16. - Dva mlada jamarja sta se spustila v neko zelo ozko jamo v bližini Sestri Ponen-te. Ko sta dosegla globino 20 metrov, jima je zmanjkalo kisika. E-den izmed njiju je pade! na tla ter obležal na dnu jame, drugemu pa se je posrečilo, da se je priplazil do izhoda jame ter začel klicati na pomoč. Na srečo ga je slišala neka ženska, ki je obvestila o ne- Zagonclna dogodivščina slaboumne deklice MODEN A, 16. — Davi so v ne ki stavbi v Carpiju, ki jo prav sedaj gradijo, našli 8-letno deklico, ki je bila popolnoma gola in privezana za kol. Deklico, ki je slaboumna, so našli njeni starši, ki prebivajo v hiši, ki je oddaljena kakih 20 metrov. Malo prej so še opazili deklico, ki se je igrala na domačem dvorišču. Potem pa je izginila brez sledu. Našli so jo šele v zadnjem nadstropju stavbe v gradnji. Neki zdravnik je pregledal deklico, da bi ugotovil, če je bila žrtev posilstva Zadevo preiskuje komisariat javne varnosti ob sodelovanju neke članice ženske policije iz Modene. Deklica do sedaj še ni spregovorila, deloma, ker je šokirana in deloma, ker je slaboumna. BELO .hCRNB RFRIKR * STIKU H J MOZAMBIK Cabora Bassa - Delenda Est 7. Vojaška pomoč pa ni bila problem, ker Portugalski ne manjka zaveznikov. NATO je postregla z italijanskimi letali Fiat G 91, ki so zelo učinkovita in z drugim orožjem, med katerim se spoznajo od daleč izraelske strojnice. Resnici na ljubo naj bo povedano, da v Izraelu vlada glede tega enako ogorčenje kot v Italiji. Poleg NATO se Portugalska lahko zanese na južnoafriško sosedo. Južna Afrika ne bo nikoli dovolila, da portugalske kolonije padejo v roke domačinom, ker bi bil to zanjo začetek konca. Pravzaprav prva črnska zmaga v beli Afriki bo začetek Južnoafriškega konca, ne samo zaradi izgube vloženega bogastva v sosedne dežele, ampak ker bi črnska zmaga drugod ohrabrila južnoafriške črnce in ukresala tisto iskro, ki bo pognala v zrak belo oblast. Portugalci so optimisti; samozavestno utrjujejo svojo nasilno prisotnost na afriškem jugu. Njihov zadnji in najvažnejši adut se imenuje Cabora Bassa, navidezno nepomemben kraj ob zgornjem toku reke Zambezi, kjer so se začela dela za največji afriški jez, ki bo dajal električno energijo vsemu Mozambiku in večjemu delu bele Afrike, vključno dvema tretjinama Južne Afrike. Ta energija omogočila naselitev novih belih priseljencev in utrditev prejšnjih. Črnci ne bodo imeli od tega nobene koristi, le up v njihovo politično, družbeno i® gospodarsko neodvisnost bo spet pokopan najmanj za eno generacijo. Zato so se združila vsa sorodna osvobodilna gibanja, ZAPU, Frelimo in ANC pod geslom Cabora BaS' sa delenda este, da preprečijo okrepitev belcev. Z druge strani so portugalske oblasti zahtevale oo družbe, ki je prevzela zakup za gradnjo jezu, da na lastne stroške poskrbi, da deset ne bodo naprave trpele žara® sabotaž. To bo nov raj 28 plačance. Pri Cabori Bassi bodo Afričani izbojevali svojo platajsko bitko. Tako imenovana Portugalska Gvineja Afričani prodirajo v belčevo hišo Portugalska Gvineja leži daleč od Južne Afrike, na skrajnem zahodnem kotu afriške celine. Ozemlje je enkrat in pol večje od Slovenije, namesto običajne zgodovine pa je dovolj povedati, da je bilo po 400 letih portugalske vlade 99 odstotkov prebivalstva nepismenega in 30.000 gobavcev na 500.000 domačinov. Nedaleč od obale te portugalske kolonije je še druga portugalska posest : otočje Zelenega rta, kjer se je v zadnjih dveh sto letih prebivalstvo zmanjšalo na polovico. V Gvineji so Portugalci gojili skoro izključno ameriške lešnike, ki so jih potem izvažali. Ljudstvo ni moglo jesti samo ameriških lešnikov zato je bilo popolnoma odvisno od lizbonskih oblasti v preskrbi hrane, in tudi v primeru neodvisnosti bi lahko ponujalo v tujini le svoje lešnike, kar ne obeta blaginje. Kakor drugod, so tudi skušali Portugalci obdržati domačine navezane na svoja plemena. Vedeli so, da dokler Afričani živijo v svojem svetu, niso nevarni. Kadar pa se plemenske vezi razdrejo ali zrahljajo in skušajo Afričani vdreti v svet belcev, takrat postane spopad neizbežen, ker se belci znajdejo z morjem za hrbtom. Nekoč je beli človek vdrl v svet črncev, danes pa je črnec tisti, ki vdira v belčev svet. Na milijone črncev je zapustilo svoja naselja v zadnjih letih, prišlo v mesta in od tam skušalo vdreti v belčev svet. Na milijone črncev je zapustilo svoja naselja v zadnjih letih, prišlo v mesta in od tam skušalo vdreti v belčevo blaginjo. Ta veliki preobrat se je dotaknil tudi Portugalske Gvineje. Ponekod, če je prišlo do sožitja med belci in črnci, so se začele preoblikovati nove, mešane družbe, drugod so se belci uprli črnčevemu prodiranju in ustvarili rasno segregacijo kot svojo zadnjo obrambno črto. Tako se je zgodilo v Portugalski Gvineji in domačini so se uprli. Črnski, protibeli upori niso novost v afriški zgodovini, še manj pa v zgodovini Portugalske Gvineje, katero danes imenujejo tudi «takoimenova-no Portugalsko Gvinejo«. Upori so se tam vrstili od leta 1870 do 1936 in avgusta 1959 so se spet začeli. Začeli so se kot običajno z demonstracijami, počili so prvi streli portugalske policije in sledilo je nenaravno zatišje. V noči med 30. junijem in prvim julijem 1901 so zleteli v zrak mostovi, ceste, telefonske in telegrafske zveze, ki so povezovale jug s severom. Portugalci so takoj šli v napad in kmalu se jim je zdelo, da so gibanje zatrli; izpustili so celo neka) uietnikov. Januarja 1963 je upor spet vzplamtel, tokrat na jugu in na severu Istočasno. Portugalci so okrepili svojo vojsko do 20.000 rnež a od tedaj niso opravili veliko. Prišlo je leto 1964 in boli so se vlekli. Portugalci so bili zasovraženi, a vzbulali so tudi strah, kot nekakšne višie sile. kot suša in bolezni. Poosebljenje tega strahu so bili portugalski oficirji, ki so vodili požige vasi in mučenje prebivalstva. Starešine naselij so očita loče gledali mlade upornike, češ sprostili ste sile, ki jih ne morete več ustaviti. Treba je bilo premagati ta strah. Na otoku Komo so mladi prežali petnajst dni na oficir ja, ki je poveljeval tamkaj*" njim četam in ustrahoval Pr®" bivalstvo. Končno so ga ujeli Ponoči so na skrivnem krap zbrali vse starešine naselij .*** sodili oficirja. Ime mu je bu® Pereiro Curto. «Beb čarovni*’ se je jokal, rotil jih je, b® ga ne ubijejo, pokazal J® vsem prisotnim, da je čloV®* kot oni. Bil je ustreljen starešine so videli, da je una^ kot umirajo vsi. Vrnili so s® v naselja in povedali ostali®; kaj so videli, a nihče ni vet" jel. Vsi so se hoteli prepriča11 na lastne oči. , Truplo Curta je šlo iz vas* do vasi in povsod so se ljudJ® sprva še vedno bali, nato se začudili in končno so ® zumeli. Od tedaj ni bilo ’ njih več strahu pred bejjg Portugalci so izgubili svoJB nadnaravnost. Ko so portugalske čete b® padle otok s 3000 vojaki, je na otoku zbralo 80 pa® zanov. Ljudstvo jim je P0®L galo pri preskrbovanju hr®s in v pripravljanju pasti. so trajali več kot en v zelo slabih pogojih za ?0'. tugalce. Ko so jim partij vrgli v zrak poveljstvo s K veljnikom vred, so zapusb otok in Komo je postal sV hodno ozemlje. .. Kadar gori koča, ne n maga tolči na boben V1^ črnski pregovor. Danes ga IJS ko uporabijo tudi Portuga®j Februarja letos so partij napadli letalsko eporišče, ? leži deset kilometrov od V" stolnice. .j V notranjosti so Portug® uporabili vsa svoja sreds^i Razdori, ki so jih sejali *b®8 domačini so rodili zaželc^j sadove. Marsikateri fevd®!,) gospod, katerega so ohr® na oblasti, se je oddolžil f jim poslal svoje podložnik® pomoč. Ti črnski vojaki ' navadno najbolj zaostali mačini, ki niti ne vedo toc*' zakaj se borijo. -j Da ne bi bili njihovi dv®1 prehudi in nevarni, jih * tugalci plačujejo: za vsak* ubriega partizana dobi črb*l vojak približno 400 lir. V t®. kaišnji revščini 400 lir l®1 ozdravi precej dvomov. % Tamkajšnje osvobodilno banje se imenuje PAIGC^ je verjetno najbolje orgabjL rano gibanje v vseh o0®« galskih kolonijah. K teh® * precej pripomogla tudi na lega dežele, kajti PAJ ima varno zaledje v soseo-. Gvineji, kar je bistveno razvoj upoia. Črnci v J® Afriki so popolnoma odr-v ni od ostalega, črnskega sV®^ zato imajo malo možnost' „ uspeh, medtem ko so se “ zambiški partizani že uspeh, medtem ko so se zambiški partizani že ttJjS zastirali na ozemlju, ki bhj. s Tanzanijo, angolski P8I,ij zan: pa na ozemlju, ki z Zambijo in s Kongom--j, Portugalci vzdržujejo v neji 35.000 mož, njihov žaj pa je vedno slab.-’ *v| mačinom pomagajo kubflb^ izvedenci v gverili, in jim jjj buvljajo tudi opremo, t8j/ da imajo danes partizan* j premične vojaške bolniSb-jf Portugalci bombardirajo "P rimska oporišča tudi zunaj ''jo hovega ozemlja, kot to d®1 tudi beli Rodezijci, a vsS ne pomaga J Zadnje čase so posld^i drugače. V Senegalu Je.arf ustanovljeno novo osvobodbjj-gibanje, zelo zmerno v merjavi s PAIGC, kat® načeluje Amilcar Cabral. l‘‘A nuje se FLING in njegova^, verzantska vloga je V Februarja letos je FLING živel hudo krizo. * L i (Nadaljevanje PRIMORSKI dnevnik ČEPRAV se človek zanima za luno že dolgo vrsto tisočletij... O nastanku in izvoru našega satelita je znanost doslej nudila le - domneve Razdaljo med Zemljo in Luno so izračunali že pred dva tisoč leti - Pomnenju nekega znanega zvezdoslovca je Luna «napaka», do katere je prišlo pred milijardami let Že stari grški in perzijski zvezdo-s ova so pred 2000 in več leti izračunali razdaljo med Luno in Zem-tMH-m ^ do tolikšne točnosti, da oi naši sodobni matematiki niso °gu opraviti tega računa bolje. veliki mojstri Thales, Ana agoras, Empedokles in drugi so , P° Brskih mestih, da .oba, ki nam jo posreduje Lu-svetloba, pač pa da na t žarki, ki se odbijajo Lune na Zemljo. Kakor vidi-’ sa stori znanstveniki imeli i«t; a u- vendar smo v približno pn , - ’meli tudi Pitagoro in nje- , ® Ucen.ce’ ki so zašli v veliko mr’ Sa.j 50 k’H prepričani, da tf Lu*?* Zlve živali a* živa bitja, hJP ePsa in večja kot tista, ki na z,smlj!i- zannn^ v ,tasorn so ljudje vendarle tp ajaI' kolje spoznavati Luno. K l^iP0mogli mnogi znan-gS*1’ "tod. Prvimi tudi vehki večnrir! ilei, ki se je ob vedrih ,, Povzponjal na vrh beneške-ti,,.- ot>‘ka. da bi s svojim primi-, 1 daljnogledom opazoval ne- nien Se, ■ P0®6*30! Luno In risal Z" ^vid. Galileo Galilei je ši naPravil prvi podrobnej- *etnyevid našega satelita z vse- DhmJie^°V™* kraterji, morji in toanmami. in ta zemijevid, £ je obUni^ST^f 1610' torej pred razlit,, • *)U letl- se v bistvu ne so iiKUje mno6° od zemljevidov, ki niem -vezdostovoi napravili v zad doffnnr,^aaU na osnovd najnovejših p^snanj in najmodernejših telesko- nihč^a Vse do Newtana ni mogel maikJ'aZame:i’ kako in zakaj ta ljoJ taC P anet kroži z našo Zem-Ko’ in l°.,rekoč z nami, P° vesolju. twi toho mladi Izak New- 113 vrtu domače hiše v PaXfetju na Augleškem, ko je je zanifbolko.Pred "jim na tla, se na tla i1,jPra“vati.1 zakaj ne pade Li kn ;Utk kuna' ki je tudi okrogla. Prišpi ° tem dolgo razmišljal, je nostna o 2aključka' da iste tež-»amlii Sl a' ki Privlači jabolko k dami ' T*®osPodari» tudi med zvez-tuiciia n g^iahia Nevvtonova in-Je postavila osnovo poznej- ,,lUIn!!fl||||||||,|,|,|||„|,||1(||1||(||il|(|IJ Neumestni ln nevarni pojavi v^Vd^J!e,»re M to, da bi člo-lahkoT^to. pmeplah. Stvari se ne, za , rajo 03 različne načd-obsta,;. '^‘5° vprašanje ali pojav Zato • ^‘tov ali tolmačenj, zmčilrvi ^ rečeno, da bi sicer kratkim ki so se bili pred skih tMi na zidovih rim- toenitj deiansko marali po- namrer^' kar j® zapisano. Napisi oblast to^vajo, naj bi se rvsa Vsem ? vojakom*, cija v d°i)ro znano, da situa- nata Tu?,avi ™ kdo ve kako rož-nih 'a. .to Po zadnjih politič-stoiej ^toikih. ki so privedli ob-Ee po sredstvih, s > srryyb.„ to?* zagotovile za svo-rbso!”too po- d:,kazovPrem°c na svetu- N' malo v Grčj;; 23 to. najto ižjega imamo liiazisVe*^' P^e neko ugledno ita-s° bili ,?aPredno vp'eteni v vo- ske, ■? . stov predstavniki voj-v6ndSr ■ ln niižjd častn:ki. No, in biih m l., tom primeru verjetno tedovpij-0 ar?v«n. častniki se ne P3 'o i?. pisaniem, oni nastn-sb pg ■ 87 pm. Ob tej priložno hoks,terj — otirajoč se ni °*'bno^ \ de stva, ---------- - °Ho na ki morajo ne- . ozorib anima*' vso javnost — ?°'®nost rirVae’,- k' pozabljaj*) na dshvnih ?fy',’8wv, izhajajoče iz ^krat /svt ’ da se namreč de- ^^tookrati - toštitucij, vzniklih iz ‘Atdl$tiva volje italijanskega “lati ' moč nekaznovano do-Kar Po^h.:2sdeva vojsko, je nuj-^ celota ^ ,da Predstavlja ta Pripadnik ’ kakor tudi vsak njen W same ,P?samezno, integralni *e. tei.-, države oziroma republi-°d te-Jo ,0r. 06 morejo biti nekaj Vo4Lločenega. Potisniti L Potemtakem, ni moč stlačitj ,, ^ , stran žiivlj«ija, jih ff štreni nekakštn geto. Po dru-tudi n se sam' o® noben na-k'kšno e smejo smatrati za ne-^rgena ?j ki naj bi vzvišeno in [h‘ ostali 'to biih bedela nad vse-da 1?’.crzBvnimi strukturami. ^svljanov™1' kaj več od ostalih *®č mestivto to- kot poročajo na u"hkov iY^Sns? do nekaterih se-?at»ih hi*®'1, v*š)imi častniki, o , *J več oblasti morale ''Urške Ni šlo za običajne }ahje polkf-0, marveč za prouče-Sh med z^?t!.a . Položaja. V ob-tohienti , pa so -tudi do- -—l_j?____-er je poleg trditve, da (Nadaljevanj« na 6." strani) šim matematikom, ki so določili splošno znani zakon o privlačnosti. Ta zakon bi mogli na kratko strniti takole: «Tvarina privlači tvarino v premem razmerju z maso ter v obratnem razmerju z razdaljo*. Luna pa je oddaljena od Zemlje v razdalji, ki je 60-kratni polmer našega planeta. Preostalo je vprašanje, kako je ta sferična masa 22 milijard kubičnih metrov in 49 krat manjša od naše Zemlje, odletela v vesolje na razdaljo kakih 385 tisoč kilometrov oct Zemlje, kjer kroži in nas že milijarde let spremlja v našem potovanju po vesolju? Ko se postavlja to vprašanje, se stvari nekoliko zapletejo in tudi današnji znanstveniki, ki razpolagajo z največjimi elektronskimi teleskopi, z nadvse modernimi računalniki in drugimi sredstvi, ne morejo povedati več kot so glede tega vedeli Pitagora ali kdo drug iz tedanje davne dobe. Sodobnejši znanstveniki postavljajo le teze, domneve. George Darvvin, sin slavnega očeta teorije o evoluciji Charlesa Dar-vvina, torej Darwin mlajši, ki je umrl 1912. leta, je trdil, da je močna morska mena «prelomila» ali «raztrgala» zemeljsko maso tako, da se je na površini Zemlje ustvarila velikanska «goba», ki jo je drugi, naslednji val ali sunek obme odtrgal in vrgel v vesolje. In iz te «gobe», iz te velikanske f«'re zemeljske mase naj bi bila nastala Luna. Na kraju, kjer se je ta ogromna masa zemeljske tvarine odtrgala od Zemlje pa je, po trditvah Georga Darvvina, nastal velikanski Tihi ocean. Tudi slavni francoski znanstvenik, znan posebno kot matematik, Henri Poincare je bil mnenja, da je Luna nastala iz neke velikanske mase zemeljske tvarine, ki da se je odtrgala od našega planeta pred pribbžno tremi milijardami let. Navedli smo dve znani imeni iz znanstvenega sveta, ki sta trdih, da je naša bližnja soseda nastala iz kosa Zemlje. Lahko bi navedb še druge bolj ah manj znane znanstvenike, ki so bili istega mnenja, toda britanski znanstvenik Harold Jeffris je porušil to domnevo in rekli bi že dokazal, da je to nemogoče. Harold Jeffris je tako rekoč dokazal, da tudi v največjem možnem vulkanskem «neurju» ob nastajanju sončnega sistema, ni mogel neki zemeljski vulkan bruhniti v vesolje tolikšne količine snovi, da bi iz nje nastala sedanja Luna. Ameriški znanstvenik Gene Shoemaker, ki se še vedno ukvarja s temi problemi, oporeka Darwi-novi teoriji, toda ne s trditvami, ki jih uporablja Jeffris. pač pa z drugimi dokazi, in sicer z brzino, ki jo ima Luna pri svoji poti okoli Zemlje in z Zemljo po vesolju. Toda če primerjamo gostoto Lune z gostoto Zemlje in če upoštevamo razlike v temperaturi ter v pritisku na Luni in na Zemlji in v tem delu vesolja, bomo prišli do zelo «sorodnih* številk, ki po mnenju nekaterih znanstvenikov vsiljujejo misel, da sta Luna in Zemlja — le dve sestri. Ta zamisel o sorodnosti teh dveh nebesnih teles je privedla do nove hipoteze, ki izhaja iz teorije o nastanku sončnega sistema, teorije, ki jo je leta 1938 postavil znani tedanji matematik in sedaj filozof Karl von \Veizsaecker, ki sedaj poučuje na univerzi v Hamburgu. Med dvema strujama mislecev, ki skušajo pojasniti nastanek sončnega sistema, nemški znanstvenik pripada tako imenovani evolucionistični šoli in meni, da so naši planeti nastali v času, ko je Sonce šlo skozi tako imenovani kozmični oblak. Drugi teoriji pravijo apokaliptična, in po njej so Luna, Zemlja in drugi planeti nastali ob veliki »vesoljski katastrofi*. Po tretji teoriji, ki je zelo podobna neki stari kitajski bajki, je Luna nastala prt bližno takole: mase drobcenih delcev so ostale v vesolju in svobodno krožile po njem. Seveda tudi okoli Zemlje. Po dolgem, dolgem kroženju, so se mase teh drobcenih delcev strnile v nebesno telo — Luno. Končno je leta 1950 astronom Harold Urey, ki proučuje zelo jasno kalifornijsko nebo, dal spet drugačno tolmačenje: Po njegovem je Luna neka napaka, neka anomalija našega sončnega sistema, čeprav je Luna satelit naše Zemlje, je hkrati prevelika, pretežka, seveda v odnosu na našo Zemljo, v odnosu na nebesno telo, od katerega je odvisna. Zato bi Lune ne mogli imenovati satelit. Luna je potemtakem nenormalen satelit, ki se je rodil po naključju, verjetno ob neki vesoljski katastrofi. In resnici na ljubo doživljamo v vesolju velike in pogostne katastrofe. In naključje je naneslo — po mnenju ameriškega strokovnjaka — da se je Luna izoblikovala v planet ah satelit v dobi kondensiranja kozmičnega oblaka in »vdrla* na področje naše težnostne sile, kjer jo je naša Zemlja tako rekoč »ujela*. Kakor vidimo, veliko je domnev, nobenega dokaza, ali konkretnejše utemeljitve, kar v drugih besedah pomeni, da o nastanku Lune ne vemo nič. In iz gore domnev, iz neštetih neznank nam bodo verjetno nakazah pot drobni kamni, ki jih bodo ameriški astronavti prinesli z Lune prihodnji teden, kolikor jih ne bo prehitel sovjetski Lunik 15. Nekateri pa pri tem trdijo še nekaj več. Postavljajo namreč vprašanje, ah nam kamenje, ki ga bodo prinesli z Lune Američani ah Lunik 15, ne bo odgovorijo tudi na domnevo, da nam je naša »bleda soseda* — sovražnik, da je Luna sovražnik našega planeta, naše stare Zemlje. Kako in zakaj? V tem primeru pa ne gre več toliko za domneve, pač pa bolj za dejstva. In ta dejstva pravijo, da se naša Zemlja vrti okoli svoje osi vedno bolj počasi, in da Luna kroži okoh nas na vedno večji razdalji. Za upočasnjevanje vrtenja naše Zemlje pa je kriva Luna, kajti njej pripisujejo krivdo za plimo in oseko, plima in oseka ali tako imenovana «morska mena* pa je kriva, da se vrtenje Zemlje okoli svoje osi upočasnjuje. Ta upočasnitev pa je nadalje kriva, da se na Zemlji dan krajša. Da pa bi ne bilo nesporazumov, bomo takoj povedali, da se na račun tega dan na Zemlji podaljša vsakih 120.000 let za — eno minuto. Nekohko bolj pa se mudi Luni v njenem begu od Zemlje. Po računih znanstvenikov, se Luna oddalji od Zemlje vsakih sto let za poldrugi meter. Tudi to ni vehko. Vse to pa lahko postane usodno. Izračunali so namreč, da tedaj, ko bo znašala poprečna razdalja Lime od Zemlje 450.000 km in ne sedanjih 385.000, ne bomo imeli na Zemlji 365 dni, kot jih imamo sedaj, pač pa komaj — 9, iz česar sledi, da bodo imeli tedaj Zemljani na leto le 9 dni, katerih vsak bo dolg za 47 današnjih dni. Seveda je to tako daleč, da bo tudi naša Zemlja tedaj mrtvo nebesno telo, kakršna je sedaj Luna. Tedaj na Zemlji ne bo več niti sledu današnjega življenja, ne bo ne gora, celo niti gričev, ker bo vse kopno že izravnano in nad vso Zemljo se bo raztezal velikanski ocean. Tedaj ne bo več niti plime niti oseke, ker bo Luna nekohko predaleč. Toda na Zemljo bo začelo močneje vplivati Sonce. Kaj pa naša te dni tako zanimiva Luna? Luna, ki se bo močno oddaljila od nas, bo v novih gravitacijskih razmerah dobila večji obseg, ah pa se bo še bolj »stisnila*. Nato pa se bo razletela na koščke. Da se ne bi kdo ustrašil, bomo povedali, da bo do tega prišlo čez kakih 15 milijard let. Sicer pa bo Zemlja, naša dobra stara Zemlja izginila že vehko prej. Po nekih računih zvezdoslovcev se bo naši Zemlji močno približal neki planet, tako da bo ob trčenju šlo vse »v prah*. Tedaj pa bo Zemlja že zdavnaj, zdavnaj mrtev planet. Na katera od teh vprašanj in domnev nam bodo dah odgovor podatki, ki jih bodo zbrali astronavti? Večer ob morju (Foto M. Magajna) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,f||„m,||,||||,||,llll||||||,mi|,,inm,,l||l|,,,ll|lul„IIIII1Iimm„lll|,lll|l|,||,ll|lllllllll|II,ll,lllll||ll| POMEN SODOBNIH GOSPODARSKIH INSTRUMENTOV O pojavu reklame nasploh še posebej pa v Jugoslaviji Kalorienost ali primer elementa, ki ga ni smeti poudarjati - Anketa podjetja, preden je vrglo na tržišče nov tip pudinga - Predsodki imajo pri ljudeh še dokajšnjo vlogo Nekateri jugoslovanski strokovnjaki menijo, da so Jugoslovani zelo občutljivi za reklamo. Pa ne zaradi njene viisoke stopnje razvitosti, temveč, ker je jugoslovansko tržišče v tem pogledu, baje, še zalo slabo obdelano. O najrazličnejših nagnjenjih Jugoslovanov bi največ podatkov lahko povedala inštitucija, kd jih v resnici, zaradi poslovne tajnosti, mora ohranjati zase. Zato so interesentu na vpogled le delni podatki Zavoda za tržiščna raziskovanja. Med temi je, bot rečeno, tudi podatek o tem, kako je poprečni Jugoslovan izredno dovzeten za reklamo. V odnosu do topovskega ognja gospodarske propagande, je še zelo malo prekaljen in nadvse naglo se inficira v stiku z bacilom reklame. Vendar, kot čas teče in mineva, tako se tudi od gospodarske propagande čedalje bolj zahteva višja raiven in večja rafinirainost. Tako ne bo danes, recimo, noben proizvajalec prehrambenih artiklov v reklami poudarjal element kaloričnosti, kot še pred kakimi desetimi leti. Kai.oričnost prinaša debelost, biti debel, pa ne samo da ni zdraivo, ampak tudi moderno ni. Zanimivi so podatki Zavoda za tržiščna raziskovanja glede mnenj Jugoslovanov v zvezi s svojo linijo: Vojvodinci so zadovoljni s svojo vitkostjo, Slovenci menijo, da so predebeli, Črnogorci, da so presuhi, Zagrebčani, da so «srednji». Obilje proizvodov široke potrošnje na današnjem jugoslovanskem tržišču, zlasti pa obilje istih oziroma enakovrednih artiklov različnih podjetij, bi že v kratkem utegnilo povzročiti njihovim Trije dijaki slov. srednje šole sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu, In sicer Jožica Žerjal, Boris Kobal in Marjan Kravos, ki so se pri prof. Pahorjevi učili v preteklem šolskem letu blokflavte pogumni in odločni, čustva: začnite še enkrat vse od začetka. STRELEC (od 23.11. do 21.12.) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Otipljiv uspeh, ki vas bo izpolnil s ponosom. Zadoščenje za vse, ki ljubijo umetnost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Opustite neko drzno in tvegano dejanje. Preveč ste neodločni v neki čustveni zadevi. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ima te vse karte v rokah, da bi vam ne moglo spodleteti. Težkoče z ose bo, ki vam je zelo pri srcu. RAK (od 22.6. do 22.7.) Napak presojate, če mislite, da je v vašem delu vse v redu. Naučite se jasno izražati svoje misli. LEV (od 23.7. do 23.8.) Posrečilo se vam bo prepričljivo dokazati HOROSKOP pravilnost svojih stališč. Vse preveč vplivajo na vas drugi. DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Potek nekega pogajanja bo v vaa ustvaril precejšnje dvome. V vašem čustvenem življenju mora prevladati ob-črnost TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neki zahteven načrt vas bo popolnoma zaposlil, a tudi prevzel. Odločilen preobrat v ljubezni. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) številne priložnosti za one, ki so Uspela taktična poteza, s katero boste razširili svoje tržišče. Zadoščeno bo končno vaši radovednosti. KOZOROG (od 2212. do 20.1.) Vzpostavili boste odlične poklicne stike. Ljudje cenijo iskrenost, zapomnite si to. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prišlo bo do zakasnitve, zaradi katere se boste znašli v zagati. Priznajte najmlajšim nekatere njihove uspehe RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vnesite nekatere popravke v načrt, ki je sicer zelo dober. Prijeten večer v treh. proizvajalcem dokajšnje težkoče, če ne bodo bolj upoštevali ugotovitev industrijske psihologije, da namreč potrošnik čuti potrebo po individualiziranih proizvodih. V množici istovrstnih artiklov, enakovrednih po izdelavi in ceni, se mora potrošnik, še posebno v samopostrežnih trgovinah, naglo «odločati» in «izbrati*. To mu grize živce, ga utruja in draži. V takem primeru predstavlja zanj rešitev prav neka določena znamka, individualizirana artikel zanesljivo visoke kvalitete, ki se po načem loči od ostalih in s tem potrošniku prihrani stopica-; nje okrog polic, stikanje in iskanje. Do zanimivih podatkov je privedlo raziskovanje, ki ga je pri omenjenem zavodu naročilo neko podjetje, preden se je odločilo, da na tržišče vrže nov tip pudinga. Ugotovljeno je bilo, da ima na primer embalaža posebno vlogo v samopostrežni trgovini. Kupca mora namreč s pomočjo risbe in barve naravnost »pritegniti*, da se za ta proizvod odloči. V veliki anketni akciji, ki so jo v zvezi z omenjenim pudingom vodili strokovnjaki, je bilo treba ugotoviti, med kakšna jedila kupci uvrščajo puding: med ona navadna, drugorazredna jedila, ali ona kvalitetnejša in na višji ravni. Puding se je uvrstil na mesto nekje v gornji polovici lestvice, pri čemer nekaj yelja tudi spoznanje, da ga nikakor ne moremo smatrati za preprosto jed. Glede arome so se anketirani potrošniki z nižjimi dohodki o-predelili za močnejšo, oni s srednjimi in višjimi pa za diskretnej-šo aromo. Ni potrebno posebej poudarjati, kako koristno je proizvajalec te in ostale anketne podatke lahko uporabil, če je to v največji meri tudi storil — ni znano. V zaivodu so nadalje mnenja, da pa so še zelo številna podjetja, kd se kasneje v praksi — čeprav priznavajo vrednost znanstvenega proučevanja tržišča — drže še starih navad, tradicij, navad, skratka, kd še vedno delajo »po starem*. Zanimivo je še vedeti, kakšna stališča imajo Jugoslovanke do kozmetičnih sredstev. Anketa, kd se je je udeležilo 1939 slučajno izbranih žena iz vse Jugoslavije, starejših od 18 let, je pokazala, d)a četrtina žena v mestih in polovica na podeželju ne uporablja nobenega od osmih kozmetičnih sredstev, ki so bila navedena na vprašalni poli (puder, rdečilo za ustnice, sredstvo za barvanje trepalnic itd.). Samo eno od teh sredstev uporablja 23, vsa pa le 1,3 odst. žena. Rdečilo za ustnice najbolj uporabljajo žene na Hrvaškem in v Črni gori, najmanj one na Kos metu in v Vojvodini. Do kakšne mere pa utegne potrošnik biti tudi žrtev raznih predsodkov, nam najlepše ilustrira naslednji primer. Gre za primer zamrznjenega prehrambenega artikla. Znano je, s kolikšnim nezaupanjem gledajo mnogi ljudje na zamrznjena jedila. Dejstvo, da se namreč težko privajajo nanje, je splošno razširjeno. Strokovnjaki Zavoda so zaradi tega priredili nekakšno pokušnjo, kjer so anketirancem istočasno ponudili dva obroka, pripravljena od istih živil, vendar eden od zamrznjenega, drugi pa od svežega mesa. Poizkuševalci seveda niso vedeli za to. Zmaga je bila prisojena obroku iz zamrznjenega mesa. Ne da bi se pri tem zadrževali še kaj dlje, je potrebno poudariti, da je korektna in osnovnemu namenu — pravilnemu in poštenemu obveščanju potrošnika — trezno ter učinkovito prilagojena reklama vsekakor koristen instrument gospodarskega življenja .vendar pa ne moremo mimo dejstva, da je take reklame — če je je kdaj bilo — danes zelo malo, zakaj namesto da bi, kot rečeno, služila kot dobra in koristna informacija potrošnika, se je v resnici spremenila v domala zasužnjevalno obliko podrejanja in posiljevanja ljudi za — pogosto ne najbolj čedne — koristi posameznikov ali posameznika in v škodo številnih drugih posameznikov oziroma družbe kot celoto. Da ne omenjemo posebej še njenega duhamomega učinkovanja na človeka, spričo katerega se ta ob poplavi vseh mogočih reklamnih pozivov in vabil počuti malone nekako kot tele pred zakolom. Faraoni in prstan Kolikor je znano, so faraoni prvi nosili prstane kot simbol ljubezni in sreče. Sčasoma se je prstan razširil po vsem svetu, znan je pri skoraj vseh narodih ne glede na vero in raso. Seveda tudi moda prispeva svoje, prstani so ozki ali široki, preprosti ali z diamanti posuti, z napisi in brez njih. Zdaj jih nosimo predvsem na prstancu, na vrsti pa so bili že vsi prsti do kazalca in palca. PONOVNO 0 VELIKEM JUG. FILMSKEM PODVIGU «Bitka na Neretvi» pride pred publiko že letos v novembru Sedaj film sinhronizirajo v zagrebških studiih ZAGREB, 16. — Čeprav so štiri leta tudi za velik film dolga, se režiser jugoslovanskega filma *Bitka na Neretvi» Veljko Bulajič prav v teh dneh še vedno ubada s svojim zadnjim delom. K študijih zJadran-filma* v Zagrebu se ukvarjajo z ozvočenjem filma «Bitka na Neretvi*. Dela je še toliko, da bo prišel film pred občinstvo šele novembra. Čeprav smo o tem filmu že večkrat pisali, se bomo k njemu tokrat ponovno vrnili, saj je bilo doklej objavljenih v jugoslovanskem tisku že 6.000, v tujem pa 4.000 člankov in vesti, ki so obravnavale ta največji dosedanji jugoslovanski filmski podvig z najrazličnejših plati. Danes se bomo ponovno ustavili pri nekaterih značilnih podatkih o filmu, pa tudi ob nekaterih drobnih stvareh, o katerih se govori v jugoslovanskih filmskih krogih. Od prvih začetkov priprav za snemanje tega filma pa do predvajanja filma bo minilo približno štiri leta. In ko bo v novembru film nared, bodo pred jugoslovanskim in pred tujimi občinstvi mogli vrteti 160.000 metrov filma. Seveda je Bu!ajič posnel mnogo več filmskega traku, toda iz vsega tega je izbral tisto, kar je bistveno in najboljše. Da gre za največji dosedanji jugoslovanski film, smo že večkrat poudarili, z naslednjimi podatki pa bomo svojo trditev podprli. Kakor je znano, prikazuje film eno najodločilnejših partizanskih borb, ko sta se glavnina m vrhovni štab narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije morala prebijati iz trojnega obroča okupacijskih in kolaboracionističnih sil in pri tem rešiti še 4.000 ranjencev in tifusarjev. Pri tem filmu je igralo 80 vidnih jugoslovanskih filmskih in gedaliških umetnikov ter 12 znanih tujih filmskih umetnikov, med katerimi na primer Orson Welles, Bondarčuk, Yul Brinner in drugi. Nadalje je sodelovalo na desettisoče statistov in 6.000 jugoslovanskih vojakov. Jugoslovansko topništvo je pri snemanju filma ^sodelovalo» z 230 topovi, jugoslovanska armada je nadalje dala na razpolago moto-mehanizirano enoto s 150 tovornjaki, 80 drugimi motornimi vozili, 30 italijanskimi majhnimi tanki, 48 nemškimi tanki itd. Prt snemanju filma je sodelova’o tudi jugoslovansko vojno letalstvo, ki je da’o na razpolago 18 letal. Za snemanje filma so sešili 3.000 nemških, 2.000 italijanskih, 1.000 ustaških, 2.000 četniških in 3.000 partizanskih uniform. Že gornji podatki nam dovolj zgovorno povedo, da gre za film, kjer so važne množice, toda konkretnejši podatki povedo, da kar 60 odst. filma odpade na tako imenovane *masovke>, to se pravi na scene, kjer nastopajo množice. Samo ob sebi se razume, da je snemanje takšnega filma veliko stalo in resnično je to najdražji film, kar jih je kdajkoli izdelata jugoslovanska kinematografija. Ker ni bilo v Jugoslaviji filmskega producenta, oz. filmskega podjetja, ki. bi samo zmoglo tolikšna sredstva, se je za kritje stroškov združilo več podjetij, ki so skupaj zbrala potrebna milijardska sredstva. V zvezi s temi milijardami pa so se v določenih filmskih krogih razširile tudi vesti, češ da so jugoslovanski filmski umetniki dobili izredno visoke honorarje. Hkrati pa so se širile tudi vesti, da so bili jugoslovanski filmski umetniki v podrejenem položaju nasproti velikim imenom iz svetovne kinematografije, nasproti tujim umetnikom, ki so sodelovali pri snemanju tega filma. Kakor razbiramo iz zagrebškega dnevnika «Vjesnik». te govorice nimajo nikakršne osnove in o *ogromnih honorarjih», o katerih se govori, je eden izmed prizadetih, in sicer Bata Živojinovid re'-el naslednje: *Ni točno Presodite sami: za dve leti dela na fi'mu «Neretva» sem dob:l 120.000 dinarjev. Če bi ne bil zaposlen v tem filmu, bi bil mogel igrati v številnih drugih filmih, kjer so mi ponujali vloge in bi bil zaslužil več. Toda niti meni. niti mojim kolegom ni bil glavni cilj — denar.» Boris Dvornik je v zvezi s tem rekel: »Moj honorar je bil za polovico manjši od živojinovičevega in je znašal 60.000 dinarjev. In to je popolnoma upravičeno, kajti igral sem v filmu, hkrati pa služil svoj vojaški rok, tako da sem polovico svoje vojaške obveznosti opravil v tem, ko sem igral pri filmu*. Kar pa zadeva podrejenost jugoslovanskih filmskih umetnikov nasproti tujim, pravijo posamezniki, da so se v začetku dejansko čutil majhne, da so bili nekako boječi, toda Bata Živojinovid pravi glede tega naslednje: «Z vsemi z nami in z njimi je Bulajič ravnal enako. Vsi brez razlike, smo se morali pokoriti njegovi železni disciplini*. Rekli smo že. da je to velik film, ki je veliko stal. Toda film se je ali se bo v kratkem že izplača!. kajti odkupilo ga je že 72 držav, kar pomeni, da je filmu zagotovljen tudi finančni uspeh. V zvezi s tem upamo, da bo ta film prišel tudi k nam Ko pravimo k nam, mislimo konkretno tudi v Trst in Gorico, kamor zares »ne zaide* noben ali skoraj noben jugoslovanski film, tudi tisti ne, ki se kar dobro uveljavi drugod po Italiji, kot na primer odlični film «Kozara*. Jules Dassin ne bo snemal v Izraelu Znani francoski režiser Jules Dassin je izjavil, da ne bo režiral filma «The Slave* v produkciji Josepha Levim. Ta pa se je odločil, da bo omenjeno delo navzlic temu snemal, režijo pa je poveril nekemu drugemu znanemu režiserju. V izraelskih filmskih krogih so to vest sprejeli z velikim presenečenjem, saj je Jules Dassin, ki je pred kratkim obiskal Izrael z Me-lino Mercouri, izjavil, da bo z mv-dušenjem režiral omenjeni film. Melina pa se je navduševala nad Izraelom ter ga označila za tzgled vsem, ki ljubijo svobodo, kot Grki*. Po nekaterih vesteh je Dassin v zgoraj omenjenem 'filmu odpovedal svoje sodelovanje, ker je izraelski filharmonični orkester pred kratkim gostoval v. Atenah, Če drži tisto o navdušeni izjavi Meline Mercouri v zvezi z Izraelom, potem bi šlo samo še pripomniti, da se Izraelci — če tega grška igralka še ne ve — in atenski polkovniki bržkone zelo dobro skladajo, kar zadeva interpretacijo pojma svobode Med njimi verjetno ne bo velike razlike. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 11.35 Slov. narodne: 11.50 Dva ansambla: 12.00 Rustja: »Rado Nakrst*; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.20 Za mlade po slušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Sodobni skladatelji; 19.10 Veliki filmski umetniki; 19.20 Motivi: 20.00 Šport; 20.25’ Tavčar: Red mora biti; 22.00 Zabavna glasba. TRST 12.05 Plošče: 12.25 Tretja stran: 13.40 Radijska priredba; 14.15 Fe stival furlanske pesmi. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 in 20.15 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Prijetna glasba; 9.00 Pod senčnikom; 10.15 Pisana glasba; 10.45 Znani pevci; 11.15 Nove plošče; 11.30 Današnji pev ci; 11.45 Glasba in pesem; 12.00, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 13.50 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.35 Danes pojo...; 16.30 Spored zabavnih melodij; 17.40 Plošče; 18.00 Radijski oder; 18.34 Ritimi za mladino; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Ital. narodne; 23.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Puccini: »Turandot*, in. dejanje; 10.05 in 11.00 Ura glasbe; 11.30 Zvočni trak; 12.05 Kontrapunkt; 13.00 Preizkušajo se diletanti; 14.45 in 15.13 Plošča za poletje; ČETRTEK, 17. JULIJA 1969 16.00 Spored za najmlajše; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Poletni program; 21.15 Violinist I. Perlman; 22.00 Sindikalna tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 9.05 Kako in zakaj?; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Glasbeni spomini; 14.00 Juke box; 15.18 Rossinijeve skladbe; 16.35 V diskoteki; 17.10 Popoldanski spo red; od 17.35 do 18.45 Tour de France; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Poletni program; 20.11 Glasbeno-govorni spored; 21.15 Fe stival neapeljske pesmi. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Malipierove skladbe za godala; 11.55 Frescobaldi in Mozart; 12.20 Ital. sodobna glasba; 14.00 Sopranistki M. Barrientos in R. Scotto; 15.30 Italijanski godalni trio; 16.10 Klavirske skladbe; 17.20 Sibeliusova prva simfonija; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 K. Weill; »R volo transoceanico* in »I sette peccati*. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.10 Orglar Gruenenwald; 9.45 Ital. so bobna glasba; 10.20 Klavirske skladbe; 12.30 Portret avtorja; A. Roussel; 13.10 Bachova francoska suita; 13.30 L. Leo: La morte di Abele. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 8.45 Inforrn. od daja; 9.08 Glasbena matineja; ,10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 Iz zakladnice resne glasbe; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Prokofjev: »Puškinjana*. suita iz'Pikove dame; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pesmi jug. narodov: 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Mladina poje; 15.15 Operetne melodije; 16.40 V. Bellini: iz opere «Norma»; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Simf. kon cert; 19.15 Turizem in glasba, 19.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel J Mahkoviča; 21.00 Domače pesmi; 22.00 Anton Čehov; 22.40 Glasbeni nokturno 2315 Sodobna glasba Slovenije in Hrvat ske; 24.00 Pr, tujih radijskih postajah; 24.30 Jug. pevci zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 17.30 Tour de France; 18.45 TV razprava; 19.15 Kmetijska oddaja, 19.45 športni dnevnik in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: »Musiča interrotta*; 22.00 Sindi kalna tribuna; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.15 Spored za najinlajše; 21,00 Dnevnik; 21.15 Festival neapeljske pesmi; 22.45 Program za ure oddiha. JUG. TELEVIZIJA 21.00 Dnevnik; 18.15 Pionirski TV dnevnik; 19.45 Študentje v uniformi; 20.15 Kalejdoskop; 20.45 Cikcak; 21.30 Vijavaja, 21.35 Sodobne baletne miniature; .... Orion — serijski film. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,1, najnižja 19,3, ob 19. uri 25 2 stop,, zračni tlak 1023,8 pada, veter 6 km/h zahodnik, vlaga 58 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, tem peratura morja 23.6 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 17. julija ALEŠ Sonce vzde ob 5.32 in zatone ob 20.50 — Dolžina dneva 15.18 — Luna vzide ob 9.12 in zatone ob 22/47 Jutri, PETEK, 18. julija MIROSLAV VČERAJŠNJA SEJA DEŽELNEGA SVETA Po obsežni razpravi odobren zakon delovanju deželnih tehničnih organov Deželni svet počastil spomin bivšega partizanskega komandanta Grassija - Dežela potrebuje tehnične izvedence Po obsežni razpravi, v katero so posegla svetovalci vseh skupin, nekateri odborniki in predsednik deželnega odbora, je deželni svet na svoji včerajšnji seji z večino glasov odobril zakonski osnutek o spremebah deželnega zakona štev. 22. od 18. oktobra 1967 in dopolnilnih predpisih. Novi zakon, ki vsebuje celo vrsto predpisov za uspešno in hitrejše poslovanje deželnih organov in uradov, ki se ukvarjajo z javnimi deli in urba nistiiko, ima velik pomen, ker odpravlja nekatere birokratske ovire na tem važnem sektorju. Zaradi tega je prišlo do raznih opreminje-vailndh predlogov, skoraj ostre diskusije in celo do različnih stališč med samimi demo-kristjanska-mi svetovalci. lavce Svetega Marka. Govoril bo sekretar federacije Antonino Cuf-fairo. Danes v Ljubljani odprta razstava o Krasu Ob začetku seje je podpredsednik deželnega odbora Moro počastil spomin pokojnega Candida Grassija, znanega komandanta furlanske partizanske brigade. Moro je poudaril, da je Furlanija z njegovo smrtjo izgubila ne samo bivšega vrlega partizanskega borca, ampak tudi zaslužnega političnega člo. veka, ki se je vsa leta po vojni aktavinio in nesebično udejstvoval v socialističnih vrstah za uveljavitev idealov odporniškega gibanja. Pridružili so se predsednik deželnega sveta Ribeza in predstavniki vseh skupin. Nato se je nadaljevala diskusija o prej omenjenem zakonskem o-snutku. Svetovalec Metus (KD) je dejal, da deželna uprava ne more delovati izven okvira predpisov, ki jih določa deželni statut. Pripomnil je, da bo novi zakon važen korak naprej v pričakovanju reforme zakona o državnem računovodstvu in zakona o reformi krajevnih financ, toda to so problemi «na vrhu«, nevarno pa bi bilo spo daj samo kritizirati in čakati. Polemiziral je s svetovalcem Virgoii-ni jem (KD), češ da postavlja zahteve in predloge, ki niso izvedljivi, niti utemeljeni, in izražajo nezaupa-nje do čfežebhh uradov in funkcionarjev. Svetovalec Di Caporiacco (MF) je dejal, da morajo biti v deželni komisiji za urbanistiko zastopani tudi geometri. Deželni odbor je sprejel resolucijo kot priporočilo. Svetovalec Rdigutto (KD), ki je bil poročevalec večine, je poudaril, da je v razpravi prišlo do izraza priznanje deželni upravi, ki je predložila ta zakonski osnutek, s katerim se izpopolnjujejo strukture najvažnejših deželnih organov. Sprejel je nekatere kritike in priznal nujnost spremembe zadevnih državnih zakonov, obenem pa poudaril, da deželna uprava kaže vso svojo dobro voijo za odprtje v odnosih do krajevnih uprav. Glede sestave raznih odborov, ki jih določa novi zakon, in kritike glede prevelikega števila funkcionarjev, je Riguttd dejal, da je sodelovanje Danes ob 19. uri bo v etnografskem muzeju v Ljubljani otvoritev razstave o Krasu. Razstava bo razdeljena na dva dela, na razstavo o Kraški hiši, ki jo prireja etnografski muzej, in na razstavo »Tržaški Kras». ki .jo .je etnografskemu muzeju posredovala tržaška občina. To bo prav gotovo izredno zanimiva razstava, saj bo vsebovala elemente z obeh strani Krasa, tako da bodo imeli obiskovalci možnost seznaniti se z arhitekturo, naravo in ostalimi značilnostmi kraškega sveta. Izvedeli smo, da je bilo na otvoritev razstave povabljenih tudi več Tržačanov, ki se ukvar.ja.jo s problemi Krasa. Po otvoritvi razstave, ki bo trajala dva meseca, bo zakuska, na kateri bodo gostom postregli s pristnimi kraškimi pridelki. Med razstavo bo več priložnostnih prireditev s kraško tematiko. Na izredno razstavo opozarjamo vse naše ljudi, ki .jih pot zanese v Ljubljano, saj bo to edinstvena priložnost, da se pobliže seznanijo s vsemi problemi Krasa, tostran in onstran meje. X. FESTIVAL ZNANSTVENO FANTASTIČNEGA FILMA NA GRADU Finski film «Doba rož» po krivici žrtev cenzure Spada med najboljše doslej uprizorjene filme in zasluži nagrado - Sovjetski dokumentarec < Štirje v vesolju» - Zaključen kongres o temi Kot že napovedano, so morali organizatorji sinoči spremeniti program, ker je cenzura prepovedala javno predvajanje finskega filma «Ruusujen Aika» (Doba rož). Poseg cenzure je festival močno oškodoval, saj je finsko delo brez dvoma najboljše med tistimi, ki smo jih videli do danes. Zgodba je prenesena v bodočnost (50 let po kubanski krizi), ko so morali politiki prepustiti vodstvo sveta tehnologom in sociološkim izvedencem. Prosta vseh predsodkov, brez socialnih krivic in razdelitev, živi družba v največji svobodi in sreči: vse je preračunano in organizirano. Med izvedenci je tudi zgodovinar Raimo Lappalainen, ki se katerem je ostalo le nekaj podatkov in slik, prav zaradi tega pa se kmalu znajde v škripcih. Zato izbere med dekleti mlado Kisse, ki je neznanki izredno podobna. Da bo reportaža čim bolj realistična se Kisse vživi v miselnost ljudi XX. stoletja in se privadi njino-vemu življenju. Neizogibno pride do primerjave med dvema družbama in kljub velikemu napredku spozna Kisse, da je tehnokratski sistem uničil veliko vrednot, ki so sicer povzročale marsikateri predsodek, a kljub temu dale življenju več humanosti in duševnih zadoščenj. V mladem dekletu se nekaj spremeni: dotik z nekda- njo družbo ji ne dovoli, da bi se je lotil reportaže o življenju v j povrnila k vsakdanjemu življenju. drugi polcnrici XX. stoletja. Kol primer je izbral neznano dekle, o lllllllllllllllllllllllllll||||||||M||IM||||||||||||||||||l||||||||||ltlll|||l|||||,jmilllll,||lll||M,l,|imillll,||||||l||lll||mi|||||||||m||||||||||||||||||||||t||||||||||||||||m|||m|||||' 1 ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA Ustanovitev stalnih in posebnih komisij za preučevanje vprašanj občinske uprave Odprli bodo 8 novih lekarn, med katerimi tudi lekarni v Podlonjerju in v Bazovici ■ Poimenovanje 22 ulic Drugi del torkove seje občinskega sveta v Trstu je bil posvečen predvsem vprašanjem redne uprave in ustanovitvi komisij, o katerih smo pisali tudi v včerajšnji številki. Ustanovljene so bile komisija vodij svetovalskih skupin, ki je do sedaj obstajala, toda zgolj neformalno, šest stalnih komisij in več posebnih komisij. Naloga stalnih komisij je proučevanje vprašanj, ki nastajajo v okviru občinske u-prave in dajanje predlogov za njih reševanje, naloga posebnih komisij pa izredni dogodki ali nuja po proučitvi kake nerednosti, ki bi lahko nastala v okviru občine. Komisija načelnikov svetovalskih skupin bo imela točno določene pristojnosti, med katerimi velja o-meniti predvsem pravica, da predloži občinskemu svetu spremembe pravilnika. Delo občinskega sveta pa bo olajšano glede' resolucij, ki jih občasno predlagajo posamezne skupine v zvezi s perečimi vprašanji ali važnimi političnimi in gospodarskimi dogodki v mestu. Praksa je pokazala, da je doslej veljalo pravilo, da so vse sveto- speciahzirandh funkcionarjev nujno potrebno, ker morajo odbori in komisije proučevati razne elaborate, načrte in tehnične zadeve. Odbornik za javna dela Masutto je v odgovoru na pripombe svetovalcev predvsem omenil delovanje dežedmh tehničnih odborov v prvem letu po odobritvi zakona štev. 22, s katerim so bili omenjeni odbori ustanovljeni. Dejal je, da je postopek za odobritev 80 odst. načrtov za investicije do 100 milijonov lir in 90 odst. elaboratov za investicije nad 100 milijonov lir trajal od 15 do 30 dni. Samo za večja dela je postopek trajal približno 2 meseca. Vsekakor, je poudaril odbornik, je bil postopek 2matno kraj. šč kot pred začetkom delovanja tehničnih organov dežele. Deželni teh-nični urad, je še povedal Masutto je v enem letu svojega delovanja odobril načrte za skupno 33 milijard lir, pokrajinski tehnični ura dl pa so odobrili načrte za 17 milijard lir. Izrazil je priznanje funkcionarjem odtoomištva za javna diela in j»udaril, da dežela nujno potrebuje specializirano osebje. Svetovalec Cuffaro (KPI) Je poudaril, da novi zakon ne bo dovolj učinkovit, če dežela ne bo imela za dostnega števila strokovnjakov. Na. to je omenil problem premestitve državnih funkcionarjev in zaskrbljenost osebja deželnih uradov. Predsednik deželnega odbora Bev-zanti je zagotovil, da bo deželna uprava poiskala strokovnjake predvsem med svojim osebjem. Disku sija, polemični posegi in sprem:-njevalni predlogi so se vrteli zlasti okrog vprašanja sestave in zastopstev v deželnih odborih in komisijah ter začasne namestitve državnih funkuionarjev v deželnih uradih. PSU in sindikati Tiskovni urad PSU sporoča, da bo danes ob 18.30 v veliki dvorani sekcije PSU pri Sv. Soboti v Ul. Flavia 5, občinski svetovalec in tajnik Delavske zbornice Bruno Lcivero govoril o sindikalnih vprašanjih v perspektivi politične akcije PSU. PSU vabi tudi meščane in simpatizerje na predavanje, ki ga bo imel univerzitetni profesor France-sco Salvatore Romano v petek, 18. t. m, ob 18.30 v dvorani Krožka za kulturo in umetnosti v Ul. S. Carlo 2. Govoril bo o temi «Opo-rečništvo demokratičnega socializma — danes«. valske skupine ali vsaj tri osnov- ne skupine v občinskem svetu (večina, leva in desna opozicija) predložile svoje resolucije takoj, ko je to storila ena skupina. V svetu je nato prišlo večkrat do žolčnih, marsikdaj tudi zgolj prestižnih polemik, prekinitve dela občinskega sveta, sestankov in pogajanj za sestavo enotnih resolucij. To bo sedaj prevzela stalna komisija načelnikov svetovalskih skupin, ki bodo na svojih sejah proučevali posamezne resolucije in poskusili poiskati možne kompromisne ali enotne formulacije. V primeru, da bo komisija načelnikov skupin u-gotovila, da je sporazum med skupinami nemogoč bo resolucije predložila svetu ali pa pristojnim komisijam. Na svoji prvi seji bo občinski svet ustanovil šest stalnih komisij, ki jih bo sestavljalo po 15 svetovalcev. Naloga teh komisij bo proučevanje posameznih upravnih zadev in v nekaterih primerih tudi odobritev sklepov, ki bi sicer bili v pristojnosti samega občinskega sveta. Prva komisija bo pristojna za zadeve osebja, organizacije, ana-grafske zadeve, krajevne konzulte in odnose z javnostjo; druga bo Prispevajte za DIJAŠKO MATKO! pristojna za dajatve, tretja za javne in industrijske »služnosti, četrta za javna dela, peta za higieno, zdravstvo, kulturo, turizem in šport, šesta za gospodarska in družbena vprašanja. Svet je nato dalj časa razpravljal o razširitvi pokopališča pri Sv. Ani in o spremembah glede na lokacijo prostora za Staro istrsko cesto, kjer bo urejen parkirni prostor in ljudski vrt. Sprejet je bil nato sklep o odprtju osem novih lekarn, poleg 51 že delujočih. Med temi sta tudi lekarni v Podlonjerju in v Bazovici. Odbornik Luciano Ceschia je nato predložil 22 imen za enako število ulic v mestni periferiji. Tako je bila državna cesta pri Mirama-. ru poimenovana »Costiera*, trg nad Grljanon) Maksimilijanovo in čarlottino obrežje, nato še dve cesti po'Carlu' 'Jurikerju, arhitektu. ki je izdelal načrt za Miramarski grad in Grljanska ulica. Na Vr-deli je bila poimenovana ulica v Ul. Jacopone da Todi, druga pa Ul. Beatitudini, v Rocolu pa Ul. G. Marin, ki seče Ulico Eremo. V Barkovljah je bila neka ulica poimenovana po znanem tržaškem glasbeniku Antoniju Hlersbergu. Cesta, ki od morja pelje v Kriz pa se bo imenovala Ul. della Vi-talba. O imenih uglednih slovenskih ljudi seveda ne duha ne sluha. Imenovano je bilo nato novo skrbništvo muzeja Revoltella: dr. Egidio Babille, prof. Gioseffi in umetniki Lojze Spacal, kipar Mar-cello Mascherini, Livio Rosignano in Tullio Gombač. V občinski odbor, ki bo sledil delu zavoda za deco in materinstvo ONMI, so bili izvoljeni sveto valci Gasparini, Callegari in Pa-gliari. Odboru bo, po županovem imenovanju, predsedovala svtoval ka Benni. V kratkem bo moral deželni svet izbrati štiri občinske predstavnike v svet bolnišnice »Burlo Garofolo*. V ta namen je bila sestavljena lista osmih imen: dr. Andrej Kranjec, inž. Audoli, dr. Benussi Cam-bel, Claudio Boniccioli, Natalia Ma gris, Jole Burlo, dr. Romano Sancin, Braida Bruna. V svet strokovnega zavoda za industrijo in obrt pa je bil kot občinski predstavnik imenovan delavec iz ladjedelnice Sv. Marka Ren Kaiser. Ko je na vrsti zadnji odlomek reportaže, opis smrti neznanke, se Kiss sodloči za samomor, njeno de janje pa hudo prizadene tudi Raima, katerega prepričanje v pravičnost tehnološkega sistema je neizbežno zrahljano. Film je zelo globok, poln zanimivih dialogov in socialnih konfliktov, ki izvirajo iz utemeljene socialne analize. Morda je res za tukajšnje pojme preveč sproščen, ukrep cenzure pa se mm vseeno zdi neupravičen. Erotične scene nimajo pornografskega prizvoka, kvaliteta dela pa je taka, da je tržaško občinstvo s tem ukrepom bilo nedvomno oškodovano. Odlična je bila tudi izvedba posameznih igralcev in režija Rista Jarve. Na gradu so torej zvečer predvajali tri druga dela. Najprej je Sovjetska zveza predstavila svoj dokumentarec oštirje v vesolju*, v katerem opisuje podvig sovjetskih vesoljskih ladij Sojjuz 4 in Soyuz 5. Po dokumentarcu o poletu Apolla 10 je to delo dalo lepo priložnost za primerjavo obeh sistemov vesoljskih poletov, predvsem pa je dokazal izredno udobnost sovjetskih vesoljskih ladij. Italijanski celovečerni film «1! tunnel sotto il mondo* je zapustil nasprotujoče si vtise. Delo je po zgradbi zelo zanimivo, zdelo pa se nam je le premalo tekoče. Veliko je v njem alegorije, tako da je poprečnemu gledalcu res težko slediti avtorjevi zamisli. Tema je ta: mladi uradnik Guy živi v ozkem svetu dom - delo. pomvlja vsak dan iste stvari, skratka živi skoraj vegetativno, tako da se sploh ne zave, da se je zanj čas usta-vil. Iz te duševne smrti ga prebudi le dekle, ki jo sreča na delu, in ki mu odpre nova obzorja. V dialoškem spopadu z raznimi skrivnostnimi osebami (ki predstavljajo religijo, tehnokrati-zem, militarizem idr.) išče Guy zaman bistvo življenja, njegov pomen in cilje, ki si jih lahko človek postavi, da bi se izognil mehaničnemu obstoju. Odgovora pa ne najde nikjer, tako da se povrne k vsakdanjemu življenju, ki pa zanj OB PRISOTNOSTI DEŽELNEGA ODBORNIKA DEVETAGA Ustoličen upravni svet tržaške glavne bolnišnice Na današnji seji bodo izvolili predsednika Deželni odbornik za higieno m zdravstvo Deivetag je včeraj (topol dne ustoličil novi upravni svet tržaških glavnih bolnišnic. Simbolični ceremoniji v sejni dvorani so .prisostvovali direktor za storitve deželnega odtoomištva dr. Nemec, devet članov omenjenega sveta, prof. Bisiani in dr. Bemd. Novi u-pravnd svet sestavljajo: odv. Enzo Morgera, pokrajinski komisar dr, Molinari, občinski odbornik za zdravstvo dr. Blasina, Renato Cor-si, deželni odbornik za javna dela Mocchi, prof. Giuiio Smajevich, prof. Renato Mezzena, dr. Guldo Botteri in odvetnik Ezio Trampuš Samo odvetnik Morgera in odbornik Mocchi sta bila člana prejšnjega upravnega sveta. Prva seja novega upravnega sveta, na kateri bodo izvolili predsednika, bo danes ob 18.30. Deželni odlbomdk Devetag, ki je ..................................................................................................IIIIIUIUIIIIIIIUIIIII NA DELU JE ISTI KRIMINALEC? S Vladni komisar dr. Cappellini je včeraj ob 11.30 sprejel novega predsednika občinske podporne u-stanove ECA, Giordana Bruna Mi-sleija, ki je ob tej priložnosti položil prisego. g Danes ob 12. uri bo v Ul. della Rampa za delavce Arzenala javen shod komunistične partije o vladni krizi in razkolu v socialističnih vrstah. Govoril bo Glorgio Rosset-ti, vodja komunistične skupine v tržaškem občinskem svetu. Podoben shod o isti temi bo v petek, 18. julija ob 12. uri za de- Včeraj ponovno roparski napad na priletno žensko Mladi napadalec je tokrat napadel svojo žrtev v Ul. Madonnina, ji sunkovito iztrgal torbico in odnesel skromnih 3000 lir Mladi napadalec iz predora «San-drinelli« ali pa kak njegov poene-malec, je bil včeraj spet na delu. Spet si je za žrtev izbral priletno žensko ter ji z isto nasilnost jo iztrgal iz rok torbico. Tudi tokrat je bilo njegovo gangstersko dejanje slabo poplačano, saj je ženski odnesel samo 3000 lir. Do podlega dejanja je prišlo tudi včeraj pri belem dnevu (bilo je nekaj čez 14. uro), a tokrat si napadalec ni izbral temačnega predora, kjer le od časa do časa pride mimo kak pešec, temveč obljudeno Ulico Madonnina. Ravno po njej je ob tisti uri počasi stopala 80-letna upokojenka Lorenza Coronini iz Ul. Botticedli 4, ko se ji je nekje pri križišču z Ul. Mu-lino a vapore približal mladenič ter Ji nepričakovano z bliskovito naglico iztrgal iz rok torbico ter z isto naglico izginil med bližnjimi ulicami. Coraninijevo je, kot dan prej 74-letno Elisabetto Albor-no por. Kre&ciak iz Istrske ulice, močan sunek vrgel na tla. da se je hudo udarila v levo ramo in so jo morah agenti javne varnosti, ki jih je nekdo nemudoma poklical na kraj divjaškega napada, odpeljali, s svojim avtom v splošno bolnišnico. Zaradi verjetnih kostnih poškodb so priletno žensko sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bo morala zdraviti približno 20 dni. Kdo je divjaški napadalec, ki skuša na taki gangsterski način priti do denarja? Coronini ga je opisala: mladenič srednje velikosti, sorazmerno dolgih las, približne starosti 18-20 let, opravljen v temne hlače m rumeno jopico. Ali je mogoče to isti 16 do 17-letni mladenič temnih hlač in roza srajce, ki ga je predvčerajšnjim opisala Krescdakova? Na ta vprašanja bodo skušali odgovoriti policijski a-genti, ki skrbno poizvedujejo ter preiskujejo področje, kjer je prišlo do obeh roparskih napadov. prinesel pozdrave predsednika deželnega odbora dr. Berzantija, de želnega odbora in predsedstva deželnega sveta, je v svojem kratkem nagovoru dejai, da se zaveda težkih nalog, ki čakajo člane novega upravnega sveta. V teku je namreč preosnova bolnišnic in deželno odbomištvo za zdravstvo šte je tržaško glavno bolnišnico za steber svojih obveznosti. Zaradi tega odbomištvo računa na sodelovanje upravnega sveta pri reševanju vseh problemov, ki se tičejo te glavne deželne bolnišnice. Pripomnil je tudi, da Trst ne more zaostajati pri napredku zdravstvenih ustanov in glede tega daje dober zgled drugim uprava bolnišnic. Odv. Mor ge ra, ki pri upravi bolnišnic sodeluje že 9 let, se je zahvalil za razumevanje in podporo deželne u-prave in deželnega odbomištva za higieno in zdravstvo ter osebno odborniku Devetagu. Pripomnil Je. da se po temeljiitih pripravah začenja zdaj doba uresničevanja načrtov in naporov za izpopolnitev in obnovitev bolnišndških naprav v zve. zi z ustanovitvijo in delovanjem medicinske fakultete. Poleg tega pa bo ena izmed glavnih nalog uprav nega sveta uresničitev načrtov za gradnjo nove velike bolnišnice na Kaitinaji. Sklepi CRES o sindikalni listini Na svoji včerajšnji seji je deželni družbeno - gospodarski odbor CRES sklenil, da ne bo razpravljal o dokumentu, ki so ga enotno predložile sindikalne organizacije. Te so namreč proučile poročilo o družbenem in gospodarskem stanju v deželi Furlaniji - Julijski krajini v letu 1967 in sklenile sestaviti svoj dodatni dokument, v katerem so orisana stališča sindikalnih organizacij do posameznih problemov kot tudi do splošnih družbeno - gospodarskih smernic, ki so se uveljavile v deželnem gospodarstvu. Pri tem so podpisnice dokument označile v ostro sindikalnem duhu. Sindikalne listine komisija CRES ni proučila, ker je bila mnenja, da je to v pristojnosti deželnega odbora. Tako je sklenila priložiti u-radnemu poročilu še sindikalno li- stino kot »mnenje*. CRES je, kot znano, posvetovalni organ deželnega odbora in bi moral izdelovati smernice glede družbeno * gospodarskega razvoja v deželi. Brzojavka Nenniju glede brazilske kave Deželni odbornik za industrijo tn trgovino Dulci je poslal brzojavko zunanjemu ministru Nenniju, v ka -tori poudarja, da bo po novem ukrepu ministrstva za zunanjo trgo vim glede posebnih dovoljenj za izkrcavanje blaga z brazilskih ladij ponovno prizadeto tržaško prista nišče, kjer je zelo važno skladišče brazilske raaive. Tržaško pristanišča ima namreč vsake leto v tranzitu najmanj 900.000 vreč brazilske ka ve. Spričo tega bd tržaško prtetv nišče utrpelo veliko škodo, če bi se uveljavrl predpds zadevne okrof ndce ministrstva za zunanjo trgo vino. Odbornik Dulci naproša zunanjega ministra, naj posreduje na pristojnem mestu, da omenjena o krožnica no bd veljala za tržaške' pristanišče. Kazenski odvzem vozniških dovoljenj Tržaška prefektura je včeraj objavila seznam oseb, katerim so v mesecu juniju odvzeli vozniško dovoljenje na podlagi člena št. 91 cestnega zakonika. Ti so: Francesco Affinito (odvzem dovoljenja za 18 mesecev); Giovanni Crociati (9 mesecev); Marino Larice ter Aldo U-mer (8 mesecev); Ubaldo Carniel, Elvino Degrassi, Claudio Fanzari, Livio Gerli, Fulvio Miniati in Mario Rusca (6 mesecev); Eriča Ber-tuzzi, Carlo Furlan, Giovanni Gia-comuzzi, Giorgio Lucchesi in Lu-cio Radetich (3 mesece) ter Luciano Cuttin (1 mesec). Nadalje so odvzeli vozniško dovoljenje za tri mesece Gianfrancu Di Paolu, ker je večkrat zaporedoma prekršil prometne zakone. Prefektura je tudi sporočila, da so odvzeli nadaljnjih 15 dovoljenj, ker so njihove lastnike spoznali za nesposobne za vožnjo. predstavlja dokončno smrt. Zamisel je dobra in zahtevna, treba pa je poudariti, da jo je režiser izvedel z res skromno finančno zmogljivostjo, ki torej delno opravičuje neurejenost in premajhno umetniško širino. Kot nadomestilo finskemu filmu so nato predvajali belgijski celovečerni film zTrois etranges histoi-res» (Tri čudne zgodbe). Prva govori o starčku, ki se odloči za potovanje v neznano, potovanje med katerim se mu pripeti veliko čudnih dogodkov. Druga zgodba prikazuje duševni konflikt glasbenika, katerega prijatelj in kolega je po neki nesreči izgubil obe roki. Glasbenika povabijo na dvorec princese Rakosi, med potjo pa je njegovo sočustvovanje do tovariša tako, da se še sam odreče rokam. Tretja zgodba pa je temeljila na skrivnostnem izginotju nekaterih prebivalcem zakotne mišice. Skrivnosti se loti neznani tujec, ki se sam poda v goščavo, da bi spoznal resnico. V splošnem bi po teh prvih dneh lahko poudarili glavno značilnost letošnjega festivala, ki pomeni morda konec znanstveno fantastičnega filma kot smo ga pojmovali do pred kratkim. Vesoljske pustolovščine in čuda so se umaknila pred raziskovanjem človeških vrednot in socialnimi primerjavami. V skoraj vseh filmih je opaziti nagibanje k človeku in k njegovi zapleteni naravi. Morda so pri tem vsa ta dela izgubila na razgibanosti in učinkovitosti, so se pa vsekakor s svojo globljo in resnejšo tematiko kvalitetno dvignila. V popoldanskih urah se nadaljn jejo predvajanja v retrospektivni sekciji. Po ameriškem dokumentarcu «And of course you» (In seveda vi), ki je pokazal kakšno konkretno veljavo imajo vesoljski poleti in znanstvena raziskava pri razvoju družbe, je bil m vrsti še en film režiserja Rogera Cormana «The Mascjue of the Red Death» po Poejevi pripovedi. Naj omenimo še, da se je po dveh dnevnih končal Kongres znanstvenikov in izvedencev o temi: «Luna jutri». Kongresu je predsedovala prof. Margherita Račk, ravnateljica tržaškega astronomskega observatorija. Direktor angleške revije »Science fiction* E. J, Car-nell je poudaril, da je človek še zelo daleč od dneva, ico bo Lunino površje lahko konkretno predstavljalo teren za znanstveno raziske vo, nato pa omenil, kaj vse si znanstveniki od,, teli raziskav pričakujejo. Novinar Vittorio Cervi se je lotil problema prehrane in odločno zavrnil trditev, da bo lahko koncentriram hram (beri tablete) nadomestila vsakdanjo. Poudaril pa je tudi, da ne sme človek poza biti na probleme, ki jih še zdaj ni rešil m lastnem planetu, in da je zato neupravičem vlagati vse svoje finančne zmožnosti v vesoljske polete. Po vrsti drugih izvedencev je prevzel besedo tudi član kvarteta «/ Gu/t» Roberto Bri-tno, ki je sicer po čisto neznan-stveni metodi ! prišel do zaključka, da bodo astronavti morda ze na Luni dobili sledove drugih civilizacij, ki so v preteklosti obiskale naš sončni sistem. uk V nedeljo, 20. t. m. v Devinu Slikarski «ex-tempore» za nagrado Devin Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova sesljanske obale prireja v nedeljo, 20. t.m. slikar ski ex-tempore za nagrado Devin s pokrajinsko tematiko in značilnostmi Devina. Po razpisu se lahko natečaja u deležijo vsi slikarji in prav tako so seveda dopuščeni tudi vsi sli- karski izrazni načini in smeri. Predvidene so naslednje odkupne nagrade: 1. slikarska nagrada ex- tempore Devin — 150.000 lir, 2. nagrada 100.000 lir, 3. nagrada 50 tisoč lir, 10 odkupnih nagrad ex-aequo po 30.000 lir. Razsodišče bodo sestavljali: predsednik turistične ustanove v Sesljam Remigio Lenarduzzi, slikarji Romolo Bertini, Claudio Bianchi, Lido D'Ambrosi, prof. Armando De-petris, Giovanni Duiz, dr. Silvio Pagan, Cesare Mocchiutti, Dante Pisani (zmagovalec slikarskega natečaja »Devin 1968*), umetnostni kritik prof. Luciano Morandini in tajnik Remo De Angelis (med člani razsodišča pogrešamo slovenske slikarje ali umetnostne kritike!). Razsodišče bo svoje sklepe spre jemalo z navadno večino in proti sklepom ne bo mogoč priziv. Pravila razpisa določajo še naslednje: slikarji, ki se nameravar jo udeležiti natečaja, morajo predložiti platno ali drugo podlago v velikosti 50 x 70 cm. Žigosanje bo na dvorišču osnovne šole v Devinu v nedeljo, 20. junija od 8. do 12. ure. Dela, eno za vsakega u-deleženca, bo treba oddati z okvirjem in brez stekla od 15. do 20. ure istega dne v šolskem poslopju v Devinu. Dela, ki bodo imela drugačen obseg, bodo zavrnjena. Vsa dela, ki bodo nagrajena, bodo postala last ustanov, podjetij in oseb, ki so dale na razpolago odkupne nagrade. Slikarji se morajo obvezati, da bodo dovolili javno razstavo svojih del, sprejetih k natečaju. Razstava bo od 20. julija do 3. avgusta v šolskem poslopju v Devinu. Istega dne bo v Devinu na vrtu hotela »Ples* tudi ljudska veselica s tombolo, na kateri bodo med srečne dobitnike razdelili dobitke v skupni vrednosti 100.000 lir. Na razpolago bodo izbrane jedače, i-grala pa bo godba iz Nabrežine. \ Iz Trsta in Tržiča bodo vozili po sebni avtobusi. Danes, 17. julija 1969 bo ob 20.15 v Ljudskem domu v Trstu (Ul. Madonnina 19) Spominska svečanost ob 25-letnici smrti Jožeta Srebrniča junaškega borca proti fašizmu, za socialne in narodne pravice, poslanca in enega izmed ustanoviteljev KPI, ki je izgubil življenje 11. julija 1944. Govorila bosta posl. Albin škerk in sen. Paolo Šema. Na sporedu pesmi in deklamacije. Vstop prost! Šolske vesti Državna srednja šola s slovenskim učnim jezikom »Fran Levstiki na Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v prvi razred te šole, ki bo trajalo vsak dan do vključno 25. julija letos. Osnovna srednja šola s slovenskim učnim Jezikom »Fran Erjavec« v Trstu (Rojan) Javlja, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v vse razrede te šole. Vpisovanje v prv-razred bo vključno do 25. t.m. Pri jave sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankan sporoča, da se je pričelo s prvim julijem vpisovanje v 1. razred te šole, ki bo trajalo do vključno 25. t.m. Prijave sprejema tajnštvo šole vsak dan od 9.-12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Simon Gregorčič* v Dolini sporoča, da se je pričelo s 1. julijem vpisovanje v I. razred te šole, ki bo trajalo do vključno 25. t.m. Prijave sprejema tajništvo šole vsak dan od 9. do 12. ure. OBVESTILO Tajništvo sindikata slovenske šo le v Trstu sporoča, da bo v ju liju in avgustu sedež sindikata odprt vsak četrtek od 17. do 18. ure. Tajništvo sindikata Razstave V galeriji Rossonl, Corso Italia 12, razstavlja od 11. do 20. t.m. Ra-denka Birsa. Razstava je odprta od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. • « * V galeriji pokrajinskega muzeja v Kopru bo od torka, 15. t.m. do 27. tjn. razstavljala slikarka Greta Pečnik. Odprtje razstave bo danes ob 11. uri. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Ob nedeljah zaprto. J-Jr« Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da bo zaprta od 21. julija do 17. avgusta 1969. Dr. SONJA MAŠERA bo odsotna od 24. julija do 21. avgusta t.l. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 16. julija 1969 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 12 oseb. UMRLI SO: 13 letni Adriano Pi-ratti. 90-letna Penelope Dimitoglou por. Pavlides, 90-letni Carlo Novel-M, 68-letni Pietro Bembo, 59-letna Anna Sulcich por. Žerjal, 67-letna Brigida Srelz vd. Bralni, 55-letni Antonio Gelci, 40 letni Giovanrvi C ullo, 67-letna Lea Moretti vd. Panzanl, 73 letni Gaetano Montedoro, 90-letna Antonia Fragiacomo, 53 letni Santo Pietrobon. DNEVNA SLUŽBA LEKAHN (od 13. do 16. ure) Busolinl, Ul Hevoltella 41. Pizzul Cignola, Corso Italia 4. Prendini, Ul. T. Vecellio 23 Serravallo, Trg Ca vana 1. NOČNA SLUŽBA LEKAHN (od 19 31 do 8.1» AirEsculaplo, Ul Roma 15. 1NAM, Al Cammello, Viale XX. Settembre 4 Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr. Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2. ZADRUGA »NAS KRAS* vabi na razstavo: LJUDSKO SLIKARSTVO NA STEKLU v Kraški galeriji v Velikem Repnu št. 31. Razstava je odprta ob nedeljah med 16. in 20. uro; ob delavnikih je ključ pri sosedu od 19.30 do 20.30. FESTIVAL ZNANSTVENO - FANTASTIČNEGA FILMA. Kino Excel-sior (brezplačen vstop z vabilom) od 17.30 «L’uomo dagli occhi a raj-gi X« (ZDA) in dolgometražnd »M tomba d- Ligeia« (ZDA). Na gradu sv. Justa od 21.30 «CaroseU0> (Bolgarska), »Opera cordis« (Ju‘ goslavija) In dolgometražni «TU immagmi Robinson« (Francija). . PARK M1RAMARSKEGA GRAD0' »Luči in zvoki*. Ob 21.30 «Maxirni-lian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e Carlotta« v italijanščini. Avtobus «M» vozi iz Barkovelj. postajališče tramvaja «6» in od ramara pred in po predstavi. Nazionale 16.00 »Joanna«. Genevief* Waite. Technicolor. Prepovedal'1’ mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Soiarada». AudKf Hepburn, Cary Grant. Technicolor- Fenice 16.00 «La forza invsibik*-George Hamilton, Suzanne P*4, schette. Technicolor. Eden 16.30 »Ecce homo«. (I sopra*' vissuti). Irene Papas, Philippe 1*’ roy. Technicolor. Prepovedano nu*-dini pod 18. letom. Excelsior — Zaprto do 20. t.m. Ritz 16.00 (cViaggio nel centro del1J terra«. Technicolor. Filodrammatico — Zaprto. Alabarda 16.30 «L'ultimo paradiso’: Colorscope. Prepovedano mlad1" pod 16 .letom. Aurora 16.30 «Agente 007 Thunder bali«. S. Connery. Technicolor. Cristallo — Zaprto. Jutri: «1 se' cento di Balaklava«. Capitol 16.30 «Le dolcezze del P6; cato«. Perry Tordai, Frank Olivi«-’ Jean Piat. Technicolor. Prepoved* no mladini pod 18. letom. Impero 16.30 «Silvestro e Gonžg® sfida all’ultimo pelo«. Technic®10. Vittorio Venelo 17.00 «Cominci6 P‘ gioco«. Anthony Quinn, Marta HYf j Technicolor. Prepovedano rnla® pod 14. letom. „ Astra 16.30 «A 007 daila Russia t" amore«. S. Connery. Technicol ' Ideale 16.30 icOperazione Comano«. Dirk Bogarde, Akim Tamiroff. rard Oury. Technicolor. _- J Abbazia 16.30 »Capriccio ali 'italiaPf: Ira Fiirstenberg, Walter Chiari, j to. Technicolor. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni avanturistični film: IL PIRATA DEL RE Igrajo: D. McClure, Jill St- John, G. Stookweil in M. An*1 Mobley. __. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 CinemascoP® barvni zgodovinski film: GLI INVINCIBILI FRATELlJ MACISTE Igrajo: R. Llavd. T. Freemofl* C. Lange. ___ f&pi&LfO lAJZj- SPDT priredi avgusta ----- .... - - - U|. liki šmaren Izlet v Kamniško , strico in nato z žičnico na 'ff plan no. Vpisovanje samo do 2. gusta v Ul. Geppa 9-11. SPDT priredi 27. julija Izlet Montaž z odhodom iz Trsta ob ‘ ^ zjutraj in ne v soboto popoldne, f Je bilo prvotno objavljeno. Z aj,i busoin do pianine Pekoi, od " , bo vzpon na vrh po zavarovanj Vpisovanje v Ul. Geppa 9. 8° julija. PREDEN GRESTE NA DOPUST, naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Pošljemo vam ga v kateri koli kraj, tudi v Inozemstvo 15-DNEVNA NAROČNINA L 600 Telefonirajte na št. 37-338 ali 95-823 ' IŠČEMO SLU21TEUA z nižjo srednješolsko izobrazbo; P0-goji: znanje slovenščine ln Italijanščine v govoru m pisanju! opravljena vojaška služba; ne starejši od 30 let, zdrav m Pri' memega nastopa; trimesečna poizkusna doba Na roko pisah® ponudbe na: Banca dl Čredi to dl Trleste — Tržaška Kredit"* banka S.p.A. Ul. F. Filai 10 — Poštni predal 403 — CAP 341O0’ j Trst. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvoval* ob nenadni izgubi naše drage ANICE ŽERJAL Posebna zahvala č. g. župniku, pevskemu zboru «Vesna>’-darovalcem cvetja ln vsem, ki so jo spremili na zadnji P1*1' Žalujoči mož Mirko, vnukinja Barbar*-snaha Marjuča In sorodniki Sv. Križ, Nabrežina, 17. julija 1969. 7 .S-3S-S” SSS’ SSGčsr S FSffsrg e < S- "--3 rrr **■&*■* n- yESTI Z ONSTRAN MEJE X. jubilejni festival jugoslovanske folklore Na otvoritveni dan večer slovenske folklore - Nastop najboljših jugoslovanskih ansamblov - Začetek 22. in zaključek 26. julija - Zaključno prireditev bodo snemali za evrovizijo in intervizijo x- iu*oslo folklornega festivala je 0poWlne organiziral v Kori konferenco, na kate- so seznanili predstavnike tiska z vsemi Podrobnostmi te radi6^^’. J? bo letos imela za-wtau j*JneEa leta in praznika vitoiSf 56 .PO^ben pomen. Pokro-0 Je Prežel predsednik iz-raiega sveta Slovenije in posla-Področja Stane Kavčič. 22 iJu?03 otvoritev festivala bo rituiniv zve6er v Kopru. Po otvo-nagovorih bo sledil večer Prav^31* tovore in to ie tudi Pravzap^v glavna novost festiva-ven«vl , .“»Mii doslej ni bila slo-celrJ^i0^1014 Prikazana v tako ZT-n obsegu. Nastopilo bo 12 vse do Koroške in Prek-veče? v?8 ,d° koprske obale. Prvi nasaja kaže, v celoti pre- tudlal\ PJV Ljubljana in bržkone riiCelotno jugoslovansko televi-ojsko omrežje. narUiJ^^dn.jih dneh se bo spored ii iw 81 F32«1 v Kopru še v Izo-stoMH 411 v Ankaranu. Na- to J tiodo Lado iz Zagreba, Ko-Pranfa „0Krada, Taneč iz Skopja, do T^c?*afolt' lz Ljubljane in Vla-tor|a ^fVSkl. Skopja. Organiza-na' ut?l-vC6‘ 1 sT>ored natiskali bi, £^_,v. siovenščdni, anglešči- in italijanščini. 26 im-- Prereditve bo zadnji dan, Bu v^v-8, 110 bodo na glavnem tr- neiši ^PPru nastopili najkvalitet-^o^osiovanski profesionalni da aFlsambli Kolo iz Beogra-SkoDiji^1? Magreba in Taneč iz Jetos dni:?1 vsako leto bodo tudi go n-,??311 svojemu sporedu mno-Nastrmo ’ 3traktivnih elementov, mali z?dn.iega večera bodo sne-in mnn«> ~Jr9vizi.i0 in Intervizijo 2a ortin,„ . države se že zanimajo 1)0 zaidi?, A n posnetkov. Prireditev na nnz ' u£l 3 tradicionalna folklor-noči h?' Točen spored folklorne je ž6 ,H?nan konec tedna, vendar velika ulV , -18®110' da pripravljajo ttevllniv, tS58 ra'1an-ia z nastopam na Kdo “Estrov in da bo veči-odPrtih vso noč. tgsnkaJ^oj-P so nadalje obvestili na ramJ«’ da bo v dneh festivala katerim 1 v?0, P°sebsn almanah, v r;a;zna hijjy0- Podrobno opisani i Plesi, st hkf0?uFSz zgodovine tudi jugoslovanski fol-nadalje bo v njem zgodovine vseh de-im^ov,. v njem pa bodo .ntizaslužnejiih organi-fri "ssriev in izvajalcev, razdelilic',1 festivala, bodo tudi 1 n m „na'zashrinejšim ansam-c on. P-sameznikom plakete in Sa ,'tata’einega festivala bo v.insko f8, , Prva razstava jugoslo-tiad Lojn i?re ki bo v prostorih kkim ^organizatorjem je z ve- to in »ki uspelo zbrati gradi-skorgi „xotovili so nam, da bodo . deteti, zastopana vsa ju-Casmkon8 Področja, da se 'hr.r,?m s° nadalje povedali, v Drihorini-v ?ival nadaljeval tudi skušah i_ f1, 'otih in da ga bodo niti, leta v leto bod.j izpopol- delavnikih od 10. do 12. ure. Natečaja se lahko udeležijo vsi tisti, ki imajo diplomo prve stopnje in so že dopolnili 18. leto starosti in niso presegli 28. leta starosti, razen za primere, ki jih predvideva posebni zakon. Važen natečaj nadzorništva za delo Delova: nadzorništvo Uspetto- rato del laivoro) sporoča, da je bil oklican natečaj za osemdeset mest uradnikov v dodatnem staležu izvršne kariere v nadzor-ništvih za delo, namenjen kandidatom, ki imajo diplomo srednje šole 1. stopnje. Deželno nadzorništvo za delo — Ul. Galatti 24, tel. 36-700 — bo nudilo vse potrebne podatke in pri tem opozarja na dejstvo, da bodo udeleženci natečaja, ki stanujejo v deželi Furlanija - Julijska krajina, imeli večje možnosti, ker so staleži nadzonništev za delo v Trstu, Vidmu, Gorici in Pordenonu pomanjkljivi. Natečaj poštne uprave Uradni vestnik št. 169 z dne 7. Prošnje na kolkovanem papirju za vpis na natečaj je treba oddati najkasneje do 6. avgusta na pokrajinskem ravnateljstvu uprave. Natečaja se lahko udeležijo le tasta kandidati, ki so diplomirali iz e-lektrotehnične ali elektronske in-ženjerije ter iz fizike ali kemije. K natečaju pa so prepuščeni tudi diplomiranci v inženjeriji drugih strok, če so se medtem izpopolnila iz telekomunikacijske snovi in imajo za sabo državni izpit, ki o-mogoča izvrševanje poklica. K natečaju bodo sprejeti le kandidati, ki ne bodo s 6. avgustom presegli 32, leta starosti, razen izjeme, ki .jih predvideva posebni zakon. včeraj upoko- L. O. {avRi natečaj lanene uprave 4aaln‘uv?stnik št- 168 z dne 5-točajaJ,? onVl1 raz8'as javnega na-datnem ■ mest uradnika v do-svednii Poizkusnem staležu v o-turi. Pravi in finančni intendan-^ok n'torekliri v*a8anje prošenj poteče »je Da 1° sePlembra t.l. Proš-pene:-ai,,rnoraj° biti naslovljene na 'n toehia H,?ravo splošnih zadev v Ritni/i l, uaučnega ministrstva roče n„‘ ahko Pa Uh kandidati iz-^n-wavnost na tržaški finančni ‘toanturt. Uradi so odprti ob Tragično dej'anje bolnega upokojenca Neozdravljiva bolezen je zjutraj privedla priletnega jenca S. P. na rob obupa in v nenadnem navalu tesnobe je moški stopil na okno v petem nadstropju, kjer je stanoval ter se pognal v globino. Do tragičnega dogodka je prišlo ob 6.50. Nesrečnikova žena je nemudoma poklicala rešilni avto Rdečega križa, ki je hudo ranjenega upokojenca z vso naglico odpeljal jufijeTje objavil razglas 'zabavni' v bolnišnica Toda njego- natečaj za dodelitev 41 mest svet-!ve poškodbe so bile brezupne pri nika il. stopnje na Upravi pošte smrtonosnem padcu si je prebil in telekomunikacij z možnostjo lobanjo — in že čez slabo uro je tehnično - upravne kariere. nesrečnik izdihnil. TATVINE NA TEKOČEM TRAKU S ponarejenimi ključi vdrli v stanovanje in odnesli denar V kopališču so mu ukradli zapestno uro - Tatvine iz avtomobilov Agenti letečega oddelka tržaške i skega turista Zoldana Nadirala, ter ...................... iz njega ukradle kinokamero znamke «Canan», vredno 80.000 lir. Vse te primere varnostni organi sedaj skrbno proučujejo in prej ai. slej bodo krivce omenjenih dejanj gotovo izročili roki pravice, kot se to dogaja vsak dan. Tudi včeraj so prijaviti mestnim sodnim oblastem dve oseba pod istimi obtožbami. To sta 37-ietnd Todor Utjesi-novič ter 38-letni Pavle Cigula, obl jugoslovanska državljana, ki sta preteklega januarja v neki mestu, gostilni okradla svojega rojaka, 48-letnega V asih j a Pejkoviča iz Maj koviča. Izrabila sta njegovo trenutno odsotnost tor mu izmaknila torbo, v kateri je imel dva samokresa, ki ju je kupil v neki tukajšnji trgo-vini. Mladeniča sta z nenavadnim plenom Izginila neznano kam, za njima pa je odšel s tržaške kvesture tudi njun «dossier». NA GORIŠKEM JE 940 JAVNIH LOKALOV Poletne turistične naprave na Goriškem zadovoljujejo turiste iz države in tujine Turistom je na razpolago 7619 hotelskih postelj ■ V Gorici gradijo nove hotele ■ Pomanjkanj' pristanišč za jadrnice in motorne čolne kvesture so imeli včeraj spet pol ne roke dala. 2e navsezgodaj se je na komisariatu javne varnosti na Trgu Stare mitnice, zglasil 71-letni trgovec Andrej Obersnel iz Ul. Vecelko 8 ter povedal, da so nekaj dni prej, ko ga ni bilo doma, neznanci odprli s pomočjo ponarejenih ključev vhodna vrata njegovega stanovanja, ga skrbno preiskali ter odnesli 256.000 lir v bankovcih. Agenti so se tatoj podali v trgovčevo stanovanje, da bi pregledali, če niso mogoče tatovi pustih za seboj sledov. Kmalu nato je na kvesturi prijavil tatvino tudi 16-letai študent Gianfranco Brettd iz Ul. Rismondo 1. V ponedeljek zvečer se je odpravil v Kulturna krožek «Veritas» v Ul. Morvte Cengio 2, da bi s prijatelji odigral nogometno tekmo. Ko pa se je po končani tekmi vrnil v slačilnico, kjer je pustil vse svoje stvari, je začuden ugotovil, da mu Je medtem nekdo odnesel zapestno podvodno uro znamke «Tissot» v vrednosti 36.000 lir. Serija tatvin, ki jih vsak dan zabeležijo na kvesturi, pa bd ne bila popolna, če bd ne bilo tudi prijav o tavimah avtomobilov. Na barkov-Ijanskem komisariatu je prijavila tovrstno tatvino 28-letna Marisa Go-dana iz Miramarskega drevoreda št. 75. V noči med torkom in sredo so ji namreč neznanci odpeljali avtomobil fiat 600/D z registracijo TS 99075, ki ga je prejšnjega večera parkirala v bližini svojega stanovanja. Avtomobil je vreden 300 tisoč lir. Avtomobilske miši pa s tem niso opravile. V Ul. S. Anastasdo so iste noči obiskale še avtomobil znamke «Volvo« (H 38194), ki je last šved- 11111,1111MII,|l|,n|||,l||||l|)||,,||||||||U|,|,||(t||,|,||||||||||||||,||t||||,,|,,|l,l|,l|l||l|„|||lll„| IIIUIIII ^ZGORNJEM delu ul. fabio severo Ko je prečkal cesto 3a je podrl avtomobil Ponesrečenčevo stanje je zelo resno in zdravniki so si pridržali prognozo ha^W 5f#Sia!n?>iSveikanJe ceste izven ze-za pešce Je bilo r-riiaj čez 13. uro, Jtopeja v 56-letnega mehanika Glu-tojto jduheha iz Ulice Čampa- z ,,.Je °h omenjeni uri pri- > n™?,?rze na Trgu Europa korakov podal po hiij^ navzdol. Pri poslopju ?3£to prepiT ^0 162 ie ravno tako S J« cesto in ni opazil, a Prihajal avtomobil 10 TS 74-S03, .1300»» z registra-, ^i ki go je upravljal se 68-letni dr. Antonio Pacor iz Ul. F. Severo 87. Avtomobilist Je sicer naglo pritisnil na zavore, a je kljub temu zadel s prednjo desno stranjo, Stanke mehanika, katerega je sunek zagnal več metrov naprej. Pri padcu se je močno udaril v glavo in zdravniki splošne bolnišnice, kamor so ga kmalu zatem pripetljaji z rešilnim avtom Rdečega križa, so si zanj pridržali strogo prognozo. Verjetno je zadobil tudi notranje poškodbe, toda to bodo preverili zdravniki nevrokirurškega oddelka, Zanimanje za vesoljski polet Apolla 11 v Gorici Goriške ceste so bile včeraj med 15 in 16. uro skoraj docela prazne; prebivalci so ta čas presedeli pred televizijskimi sprejemniki in prisostvovali zgodovinskemu poletu Apolla 11 proti Luni. Vozil na cesti skorajda ni bilo, le mestni avtobus, ki mora spoštovati vozni red, je redno in nemoteno vozil po Korzu. Meščani se niso zadrževali samo pred domačimi televizorji, ampak so si oddajo privoščili tudi v barih ob srebanju kave ali mrzlih pijač, da so preganjali vročino, ki je včeraj občutno pritiskala. Polet Apolla 11 Je vzbujal zami manje tudi v vseh naslednjih televizijskih oddajah ter ga je bilo moč spremljati tako po italijanskem kot po jugoslovanskem televizijskem programu. Gledalci so priznavali zgodovinski in spektakularni pomen poleta proti Luni, pri tem pa se niso mogli iznebiti ra, dovednosti, ki jo v njih podžiga polet sovjetske vesoljske ladje, o kateri ves dan ni bilo niče-česar slišati. Turistična dejavnost je ena izmed najvažnejših v današnjem svetu, saj imamo kraje, zlasti ob morju ali v hribih, ki živijo izključno od turistične dejavnosti, to zlasti ob konicah v vročih poletnih mesecih ali pa čez zimo. Za dobro turistično poslovanje je potrebna precej široko razpredena organizacija* ki gre od sodobno urejenih gostišč in hotelov do športnih naprav in turističnih uradov in organizacij. Na področju goriške pokrajine deluje 940 javnih lokalov, t. j. restavracij. gostiln, bifejev, kavarn, barov, plesnih dvoran, nočnih zabavišč. Precej teh je v Gradežu, kjer služijo skoro izključno poletnim gostom. Veliko je tudi število gostilnic po vaseh, ki služijo le domačim gostom in ne privabljajo turista, ki gre kar mimo takih lokalov. Ob začetku tega leta je bilo na Goriškem 182 hotelskih objektov. Ti so v veliki večini nastanjeni v Gradežu, odprti so le v poletnih mesecih. V Gorici vlada precejšnje pomanjkanje hotelov. V kratkem pa bo sedanjim potrebam precej zacjjščeno. Na Tržaški cesti gradi restavracija Nanut hotel s šestnajstimi sobami, pred južnim kolodvorom je že skoro dokončan hotel, ki ga je zgradila neka družba iz Rima, prav te dni pa so pričeli graditi na Korzu Italia velik hotel, ki bo verjetno gotov čez dve leti. Hoteli in ostala Javna prenočišča imajo na Goriškem 4.450 sob s 7.619 posteljami. KapaHnic je 2.641, kar pomeni, da je skoro polovica sob moderno opremljenih. Medtem ko se je število sob in postelj povečalo v primerjavi z letom 1967 le za 6 odstotkov se Je število kopalnic povečalo kar za 24 odstotkov. To pomeni, da hotelirji obnavljajo tiste svoje objekte, ki so že zastareli. V primerjavi s stanjem pred dvajsetimi leti so se hotelske zmogljivosti na Goriškem povečale za dva in pod krat. Turist, ki pride na Goriško, Jma možnost zabavati se na številnih športnih igriščih. V naši pokrajini imamo dve tekališči za go-kart, 62 igrišč za balinanje, 33 nogometnih igrišč, 19 košarkarskih Igrišč, 1 igrišče za mini-golf (to edino igrišče se nahaja v Gradežu), šestnajst teniških i-grišč, dve javni telovadnici, dva plavalna bazena, dve kotalkarski igrišči. Kopalci imajo na Goriškem na razpolago nekaj kopališč, ki so bolj ali manj opremljena. V turističnih forumih imajo zabeleženih več kopališč Glavno kopališče v Gradežu, ki Je zaprtega tipa (treba je namreč plačati vstopnino), z dolžino 2.800 metrov. V tem kopališču je 2.850 kabin in slačilnic. 450 metrov je dolgo javno kopališče v Gradežu, za katero ni treba plačati vstopnine; tu so postavili 100 kabin in slačilnic. Kopališče v Orado - Pi-neta je dolgo 1800 metrov, na njem ni kabin, deluje pa služ- Novi GOLF HOTEL BLED - Tel. 77504 Mn^azr.eani novi notei Vam nudi vse noteiske usluge vJrft0 konfortndh spalnih sob, 20 apartmamov, tri resta-k«* e’ kav®riia, dvorane za družabne prireditve in ban-HIkt, ' 0'asna dvorana, dvorane z biljardi ln namiznim te-k,, m. lastni bazen za termalne kopeli temperatura 28” C, ,eal ta Pijače za vse okuse. V soboto zapade rok za vložitev prošenj za suplente v srednjih in strokovnih šolah v šolskem letu 1969-70. Prošnje lahko vložijo tudi stalni učitelji, ki imajo univerzitetno diplomo. Prošnje je treba vložiti na šolsikem skrbništvu v Ul. Leopardi. ba za Izposojanje sončnih dežnikov, bark, itd. Na območju občine Gradež najdemo še pri Fos-salonu novo plažo imenovano «Li-do delle conchiglie« z dolžino 1.000 metrov. Tu ni kabin, je pa nekaj občasnih barov, zvečer je možno poslušati tudi godbo. Po tristo metrov vsaka sta dolgi čisto daleč od glavnih prometnih žil plaži «Isoia del gabbiani« in «Da Piero«; tudi tu m slačilnih naprav, razen tistih pri tam nastanjenih gostilnah. Na območju tržiške občine je ko pališče «Lido di Panzano«, ali kot ga preprosteje imenujejo v Tržiču «Marina nova«, v katerem so restavracija, hotel, kamping in 54 kabin. Dolga je tisoč metrov. Poleg tega je nova, 800 metrov dolga, plaža ((Marina Julia«, o kateri so menili pred nekaj leti, da bo imela veliko bodočnos'. Sedaj je nekoliko zapuščena, ob njej deluje nekaj barov, ra razpolago kopalcem je 70 kabin. Tu- di na področju občine Starancan je plaža dolga 800 metrov, na kateri so pred krabkim pričeli urejati razne kopališke naprave. Do-sedaj so tam pripravili 30 slačilnic. Zaključujemo naš preglej turističnih naprav še z navedbo pristanišč, ki so postala v zadnjem času zelo važna zaradi velikega števila privatnih jadrnic, motornih čolnov in bark, ki so s! jih privatniki nabavili. Na obali goriške pokrajine imamo šest takih portičev, ki pa so že premajhni Zi vse prosilce. Potrebno bo take naprave razširiti. To je tudi možno, saj obstaja poseben zakon, ki daje precejšnje ugodnosti občinam, ki bi hotele taka pristanišča urediti. PO DVEH MESECIH NEPRESTANIH DEL Na Svetogorski cesti dograjena kanalizacija Pričakovali je, da bo cesta v kratkem odprta za promet Z V Tržiču je bila v torek zvečer seja odbora tamkajšnje sekcije PSI. Za novega tajnika so izvolili Sergia Semolo. V nedeljo pa bo skupščina članov tržiške sekcije te stranke. iiiiiiiiiHiiiiiiiami iiiii iii ii n ii milini iii m iniuiiiiiiiniaiiiiti n PO NEKAJDNEVNEM POMANJKANJU 'fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiiiiii Včeraj v Števerjanu spet redna dobava vode Popravili so okvaro na vodovodni postaji na Oslavju - Verjetno bo voda še manjkala zaradi povečane poletne porabe že včeraj ponoči so v St e verja- , jajo z občinskim obhodnikom. Po- rvu spet dobili vodo. Okvaro na vodovodni postaji na Oslavju so včeraj proti večeru popravili tehniki goriškega občinskega podjetja. Inž. Rigonat, tehnični ravnatelj občinskega podjetja v Gorici nam je dejal, da to podjetje n: poklicano za popravljanje morebitnih okvar na števerjanskem vodovodu. Pogodba med tem podjetjem in števerjansko občino predvideva le, da mora podjetje dobavljati najmanj en liter vode na sekundo, največ pa liter in pol. Na dan morejo torej dobaviti Steverjanski občini največ 1200 hektolitrov vode. Goriško občinsko podjetje je prav za potrebe tega vodovoda naročilo pri tvrdki Pelllzzati močnejše črpalke, te pa bodo dospele šele septembra, ko bo nehala poletna potreba po vodi. Nevšečnosti pa se ne bodo ponovile prihodnje leto. Kar se vododova tiče, je Stever-jam nekako prepuščen samemu sebi. Verno, da se je županstvo pred časom pogajalo z Vahodno-furlanskim vodovodnim konzorcijem (OAFO), da bi ta prevzel upravljanje števerjanskega vodo- govor je potreben med tehniki ali pa vsaj z odgovorno osebo v občini. Vodovodno postajo na Oslavju bi bilo treba pregledati, nam je dejal inž. Rigonat, vsaj vsake tri, štiri dni in to stalno. V teh dneh pa Je vladalo v števerjanu nekako brezvladje in zaradi tega je tudi nastala nevšečnost z vodo. župana ni bilo na občini, tajnik je slučajno bolan, uradnik je na dopustu, tako je vsa odgovornost padla na občinskega obhodnika. Včeraj proti večeru je v zgornjem delu Steverjana voda tekla tz pip normalno. Nekateri na Va-lerišču pa so nam potožili, da je bil dotok zmanjšan v primerjavi z normalnim. Tudi v gostilni Dvor so imeli včeraj popoldne malo vode. V zadnjih mesecih je goriška občina vložila izdatna sredstva za gradnjo odtočnih kanalov. Svojo pozornost je osredotočila zlasti na severni del mesta, kjer je bilo kanalizacijsko omrežje dokaj slabo razpredeno. Tako je že pred meseci zaključila polaganje kanalizacijskih cevi v Ul. San Giovarmi in Ascoli, v spodnjem delu Ul. Semi-nario, medtem ko sedaj zaključuje dela v zgodnjem delu Ul. Semina-rio, na samem križišču s Carduc-čijevo ulico. Ko je podjetje, ki o-pravlja dela za občino, položilo cevi v Ul. Scaramuzza in v Ul. Cat-terini, se je pred približno dvema meseca lotilo nadvse zahtevne naloge, da položi kanalizacijske cevi tudi na Svetogorski cesti, med križiščem z Ul. Palladio in Ul. Ca-prin. Pred približno tednom dni so bila vsa zemeljska dela opravljena. Potrebno je bilo skopati skoraj štiri metre globoke jarke in vanjo položiti glavno cev, ob straneh pa so namestili požiralnike za deževnico ter priključke na posamezna gospodinjstva. Dela so zaključili pred več kot tednom dni in zato je pričakovati, da bodo okvare na oesti prekrili z novimi asfaltnimi krpami. Samo to delo bi bilo potrebno, da cesto ponovno odprejo za promet, ki se sedaj zaradi cele vrste ovinkov in ozkih grl počasi in z vrsto nevarnosti odvija med svetogorsko postajo in CatterinijOTim trgom. V Vidmu umri ozopovski poveljnik prof. Candido Grassi-Verdi V Vidmu je v torek umrl prof. Candido Grassi, ki je bil za časa osvobodilnega gibanja vojaški poveljnik partizanske divizije Osoppo-Friuli. Prof. Grassi se je po vojni politično udejstvoval v političnem življenju in je bd eden izmed voditeljev socialistične stranke v videmski pokrajini. Bil je tudi priznan slikar in si je prizadeval za kulturne stike med Furlanijo, Slovenijo in Koroško. Je bil med ustanovitelji slikarske razstave Intart, ki se vrši izmenoma v treh obmejnih deželah. Njegov pogreb bo v Vidmu danes zjutraj. Včeraj zjutraj je nekdo pogledal skozi zaprašeno okno in opazil na tleh ležečo telo. Zbal se je, da se je kaj hudega pripetilo in sostanovalci so takoj obvestili kvesturo, ki je tam blizu. Agenti letečega oddelka kriminalnega odseka so vdrli skozi vrata v stanovanje Lebanove. Medtem je prihitel tudi rešilni avto Zelenega križa, ki je še vedno nezavestno ženico odpeljal v splošno bolnišnico. Ob zdravniški oskrbi si je Lebanova opomogla in po vsej verjetnosti bo čez nekaj tednov že spet na svojem skromnem domu. Na kriminalnem odseku menijo, da je Lebanova ležala oblečena na postelji in da je s te padla na tla ter pri udarcu izgubila zavest. Z Na goriškem županstvu so včeraj oddali podjetju Mario Bressan iz Gorice pleskarska dela v šolska stavbi profesionalne šole v Drevoredu Virgilio. Orgelski koncert posvečen Kugyju KD obsoja socialistični razkol dovod. Ni dopustno, so nam včeraj dejali na goriškem občinskem podjetju, da se tehniki pogovar- |llllililiiiiiiiiliiililllilliiililiiiiiiiiiliiiiitiiilillllltiriiiiiiiiiii«iiiiiiilliliiiiiiiiiliiliiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinit •'✓J# f f • V • f • Goriški odličnjaki HOTELSKO GOSTINSKO PODJETJE KRAS POSTOJNA ☆ Cenjene goste obveščamo, da smo odprli novo gostišče «Stari grad» v Senožečah Za obisk se dobro priporočamo ob dobri pijači in izvrstni hrani. ☆ Velik parkirni prostor. Možnost lepih izletov v bližnjo okolico. Krščanska demokracija na Goriškem je za nadaljevanje politike voda. Na ta način bi se cena vo- i leve sredine v sodelovanju z vse-di v števerjanu znižala od se- j mi tistimi silami, ki hočejo napre-danjth 100 lir za kublk na 40-45 I dek in obrambo demokratičnega lir za kubtk. Istočasno bi CAFO ; sistema. To je sklep, ki so ga spre. tudi upravljal s tehnične plati vo- | jeli na sestanku voditeljev večinske stranke, ki Je bil pred nekaj dnevi v Gorici. Na tem sestanku, ki mu je predsedoval pokrajinski tajnik KD dr. Cian, so obsodili razkol v socialističnih vrstah, ker je razkolniška dejavnost nevarna za razvoj demokracije v Italiji. Razpravljali so tudi o nedavnem kongresu krščanske demokracije, na katerem se je med vsemi levičarskimi skupinami ustvarila akcijska enotnost. Na Goriškem tvorijo absolutno večino bazisti in morotejd, ki so se v Rimu znašli na skupnih pozicijah. ANORINA MGNTI SAVERIJ NANUT iz Sovodenj. I. razred slovenske iz Standreža, I. razred slovenske nižje srednje šole v Gorici nižje srednje šole v Gorici BENEŠKI SLOVENCI vabijo na praznovanje v Klodič V soboto, 19. in v nedeljo, 20. t. m. bo v Klodiču v Rečan skl dolini dvodmervno praznovanje domačega patrona. Za to praznovanje ln za pripravo raznih nastopov je bil ustanovljen od bor domačinov, v katerem Je tudi predsednik društva «Ivan Trin-ko». V soboto ob 20. uri zvečer bo nastopil Slovenski oktet iz Nove Gorice in tudi zabavni orkester, ki bo igral na plesišču, bo iz Nove Gorice. V nedeljo popoldne bo nastopil domači pev ski zbor ((Rečanji) iz Lies pri Klodiču z narodnimi in drugimi pesmimi. Mladinci društva iiRečanj« pa bodo recitirali in uprizoril* domače skeče. Zvečer bomo imeli meddeželno boksarsko sreča nje Za vse nastope vlada veliko zanimanje med beneškimi Slo venci. Društvi «Rečanj» ln «Ivan Trinko« vabita vse Slovence naj se tega praznovanja udeležijo v velikem številu, saj lahke postane ljudski tabor Beneške Slovenije. Posebno vabita društva s Tržaškega in z Goriškega, da organizirajo za ta dva dni izlet v Klodič, kjer se bodo dobro počutili, saj je vse pripravljeno od pijače do gibanic. Ni vode po vaseh v Beneški Sloveniji V raznih zaselkih občine Sempe ter v Beneški Sloveniji že nekaj dni ni pitne vode. Da bi nevšečnost odpravili je priskočila na pomoč vojska, ki je poslala svoje av-tocisteme s katerimi krijejo potrebe prizadetega prebivalstva. Zdravniška oskrba za vdove delavcev Ministrstvo za delo je izdalo odlok, po katerem imajo žene delavcev, ki so v zdravniški oskrbi pri INAM, pravico do zdravniške oskrbe tudi če njihov mož umre. Do sedaj niso imele vdove pravice do te oskrbe, dokler jim ni bila priznana pokojnina po možu. Ker je postopek za priznanje pokojnine zelo počasen je omenjeno ministrstvo odredilo da take vdove ne smejo ostati brez zdravniške oskrbe. Občinska seja v Štarancanu Prihodnjo soboto bo v goriški stolnici orgelski koncert profesorice Marte Tagliolato, ki poučuje na tržaškem konservatoriju; izia-jala bo skladbe Bacha, Franka, Couperina in Busolinija. Koncert prireja CAI (Club Alpino Italiano) v spomin na obletnico rojstva Ju-Husa Kugyja, pesnika Julijskih Alp. Kugy je bil namreč tudi izreden ljubitelj glasbe, igral je na orgle ter vodil v Trstu pevski zbor. Po Kugpjevi zaslugi so na prehodu iz 19. v 20. stoletje uvedli v Trstu gregorijansko petje. Busolini je bil njegov prijatelj ter sedaj poučuje na tržaškem konservatoriju, kjer je bila prof. Tagliolatova njegova učenka. CAI je pred časom objavila Ku-gyjevo knjigo *Le Alpi Giulie», medtem ko germanist prof. Ervino Pocar, po rodu iz Gorice, prevaja iz nemščine Kugpjevo knjigo *Df>-lo, glasba in goret, ki bo v kratkem izšla pri založbi Tamari v Bologni. Cestna nesreča v Tržiču Čudna nesreča se je pripetila včeraj popoldne 31-letnemu urad niku Giuseppu Gruppiju iz Ul. Te-renziana v Tržiču. Vračal se je s kopanja v Marina Nova in na pokrajinski cesti trčil z mestnim avtobusom. Gruppijev avto fiat 500 je najprej zavozil s ceste, se prevrnil in se nato spet vrnil na cesto. Avto je precej poškodovan, vozač pa je v bolnišnici. Zdravil se bo dva tedna. Rojstva, smrti V štarancanu so Imeli v torek zvečer sejo občinskega sveta, na kateri so sprejeli sklep o preimenovanju šestnajstih ulic. V glavnem so novim ulicam dali imena po raznih borcih delavskega in naprednega gibanja, eno ulico so poimenovali po pokojnem papežu Janezu triindvajsetem ter eno po ameriškem predsedniku Kennedyju, Na Isti seji so izvolili za občinskega odbornika Ferruccia Mar-cuzzija namesto dosedanjega Nor-beda Marina, ki Je podal ostavko. Imenovali so tudi tričlansko komisijo, kd bo skupno s strokovnjaki občin Tržič in Ronke preučevala medobčinski regulacijski načrt. Praznik breskev v Fiumiceilu Ob priliki druge razstave breskev, ki bo v soboto v Fiumiceilu, bo tudi srečanje, ki ga organizira deželna ustanova ERSA in na katerem bodo razpravljali o kooperaciji na področju povrtnin in sadja. Predsednik omenjene ustanove kom. Mario Lucoa bo obrazložil zadevni načrt, ki ga je odobril u-pravni svet te ustanove, nato bo predsednik vsedržavne zveze sadjarskih zadrug Antonio Mayr imel poročilo o sodelovanju na tem sektorju. Srečanje se bo zaključilo z nagovorom deželnega odbornika za kmetijstvo odv. Comellija in s podelitvijo nagrad udeležencem natečaja za najboljše breskove nasade. Z Goriško županstvo javlja, da bo odbornik za javna dela DeMo Lu-pieri odsoten iz Gorice zaradi počitnic do 31. julija. Zaradi tega so n&prošenl vsi občani, ki bi želeli govoriti z omenjenim odbornikom, da se javijo na županstvu šele v četrtek 7. avgusta t. L Kratke Iz bolnišnice Na križišču pri Madonnini Je včeraj zjutraj starejši videmski profesor s svojim avtom od strani udaril vespista, ki je vozil v isti smeri. V avtu je bil 54-letni profesor Felice Tonini, na vespi pa 34-letni delavec Eraldo Scoda iz Krmina. Medtem ko trpi Tonini samo nekaj okvar na desni strani svojega vozila, so Scodo prepeljali v splošno bolnišnico ter mu obvezali rane na levi nogi in roki. Ozdravel bo v neka) dneh. Na kraj nesreče so prišli goriški karabi njerjl. V Ločniku se je včeraj proti večeru pripetila manjša nesreča na stopnicah neke kleti. Ponesrečil se je 54-letni upokojenec Francesco Buiatti iz Ločnika, ki Je padel po kletnih stopnicah. Ima nekaj ran na glavi in bo ozdravel v sedmih dneh Samotarsko ženico našli nezavestno v stanovanju Tri ali štiri dni je starejša ženica ležala nezavestna na tleh v svojem stanovanju. Gre za 83-letno Ivanko Leban, bivajočo v majhnem pritličnem stanovanju v stari stavbi na Trgu sv. Antona 2. Lebanova ima na razpolago eno sobo in majhen hodnik s straniščem. V njeno skromno stanovanje Je možno pogledati skozi široko okno, in sostanovalcem se Je zdelo čudno, da že nekaj dni niso opazili v svoji sredi priletne ženice. V Gorici se je 15. in 10. julija rodilo petnajst otrok, dve osebi pa sta umrli. Rojstva: Roberto Antoni, Giuseppe Mercadante, Fabio Stocco, A-driana Kenda, Benito Cravos, Ma-riana Marizza, Emanuella Dalla Pria, Giampaolo Padoan, Sonia Tell, David Vecehiet, Paolo Car-rozza, Laura Leghissa, Giuliano Pecorari, Marco Russi, Sandra Gallon. Smrti; 74-letna upokojenka Maria Osbat vd. Della Ricca; 89-letna trgovka Marija Hribar. CORSO. 17.30: «Un agente chlamar to Dogger«, T. Moore in J. Mur-ray; ameriški kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. VERDI. 17.30—22: ((Vacanze a Malaga«, L. De Funes in P. Dubois, francoski film MODERNISSIMO 17—22: «Jose- phine«, C. Deneueve in G. Cha-kiris; francoski kinemaskopski film v barvah V1TTORIA. 17.30—21.30: «Confes- sioni intime dd tre giovani spo se», D. Freyer in K Haerte, nemški film v barvah, mladini pod 18 letom prepovedano. CENTRALE. Zaprto. Tržič AZZUKKO. Zaprto zaradi počitnic. EVCELSIOR. 17.30—22: «E venne il giorno della vendetta«, G. Pečk in O. Sharif, ameriški barvni film. PRINCIPE. 18—22: ((Vietnam, guer-ra senza fronte«, dokumentarni film v barvah Volu (•urica Soča (Nova Gorica): «Ko slišiš zvonove«, jugoslovanski barvni film — ob 18.30 in 20.30. Deskle: ((Prisega zveste žene«, a- meriški barvni film — ob 20. Svoboda (Šempeter): «Jaz ljubimec«, švedsko-danski film — ob 18.30 in 20.30. Šempas: Prosto. Kanal: Prosto. Renče: Prosto Prvačina: Prosto. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. TR2IC Danes ves dan in ponoči bo odprta lekarna ((Centrale«, dr. Fitz in Enneri, Trg republike 26, telefon 72-341. KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE»: 18. ETAPA Po razmeroma mirni etapi H. Hoban prvi v Bordeauxu Nobene bistvene spremembe na skupni lestvici B1TODEAUX, 16. — V današnji etapi je 85 preostalih kolesarjev krenilo na pot v oblačnem, toda zelo soparnem vremenu. Proga je bila sicer speljana po ravnini, ker so pa bili kolesarji po obeh zadnjih gorskih etapah vidno utrujeni in je bilo pričakovati počasno vožjo, so organizatorji start anticipirali za 25 minut. Po komaj dveh prevoženih kilometrih pa je Nemec Altig odstopil. Včeraj je 15 km pred ciljem padel, si zvinil desno zapestje in danes je zaradi te poškodbe odstopil. če govorimo o etapi kot celoti, potem moramo reči, da je bila to tipična preseljevalna etapa, čeprav je bilo na sporedu tudi več poskusov pobegov (katere pa so Merck xovi «stražarji» sproti zatrli). Merckx sam je skoraj ves čas vozil sredi glavnine, kljub temu pa se je nekajkrat tudi sam osebno pognal na lov za ubežniki. šele v zaključnem delu vožnje je «dovolii», da je ušla peterica kolesarjev, kateri so si kasneje razdelili na cilju najboljša mesta. Ni pa dovolil, da bi se tej skupinici pridružili tudi njegovi pomočniki. Skratka, Merckx je tudi danes enostavno «vladal» nad vso veliko skupino kolesarjev po svoji volji, kot se mu je zahotelo in je dopuščal le tisto, kar se mu je pač zdelo, da lahko pusti. Njegova vožnja je spominjala na čase, ko sta poganjala pedale še Coppi in Bartali. Peterica kolesarjev, ki je prva prispela na cilj, je ušla pri 180. km. V zaključku zadnjega naleta je bil Hoban nekoliko hitrejši od ostale četverice in je tako poskrbel, da je na tem «Touru» pripadel košček slave tudi angleškim barvam. 15. Panizza (It.) 1.00T9” 16. Schutz (Luks.) 1.02’56” 17. Gutty (Fr.) 1.03’40” 18. Van Springel (Bel.) 1.05'01” 19. Dancelli (It.) 1.0T58” 20. Castello (Sp.) 1.07’58” itd. Po zmagi nad Golfarini.iem Piaskowy novi evropski prvak VIBO VALENTINA, 16. — Nemec Gerhard Piaskowy je novi evropski prvak v supervelter kategoriji. V petnajstih krogih je premagal po točkah dosedanjega kontinentalnega prvaka Italijana Rema Golfarinija. Srečanje je bilo zelo borbeno in od časa do časa tudi dramatično. Nemec je svojo premoč uveljavil zlasti proti koncu srečanja, ko je imel Golfarini zaradi udarcev od oteklin že skoraj povsem zaprto levo oko. NA VODNIH SMUČEH Nov poskus na progi od Pulja do Ccrvie PULJ, 16. — Italijan Saro Cianci iz Siracuse bo skušal v prihodnjih dneh zrušiti. rekord v vožnji na vodnih smučeh preko Jadranskega morja na progi Puilj . Cervia. Ta rekord je zdaj last Italijana Bruna Cassaja s časom 1.55’51”. Za rušenje tega rekorda so se prijavili tudi štirje Avstralci. Kasno zvečer so sporočili, da je Cianci med treningom padel, si po- Jutrišnja etapa bo tudi precej j skodoval zapestje in zato ne bo lahka jn bo potekala proga le po nekoliko valovitem ozemlju. Poprečna hitrost vožnje je danes dosegla komaj 35 km na uro. Etapna lestvica 1. Barry Hoban (Velika Britanija), ki je prevozil 201 km dolgo pot v 5.44'43" 2 Harm Ottembros (Hoi.) 3 Pietro Guerra (It.) 4. Roland Beri and (Fr.) 5 Francis Rigon (Fr.) 6 Guido Reybroeck (Bel.) 5.45’35” 7 D;no Zandegu (It.) 8. Rini Wa,gtmans (Hoi.) 9. Gergen Karstens (Hoi.) 10. Erič Leman (Bel.) 11. Janssen (Hoi.) 12. Peffgen (Nem.) 13. Van Der Flaes (Bel.) 14 Dancelli (It.) 15. Lopez - Rodrlguez (Sp.) 16. Abrahamian (Fr.) 17. Van Der Berghe (Bel.) 18 De Boever (Bel.) 19. Guyot (Fr ) 20. Aimar (Fr.) 21. Santambrogio (It.) 22. Doiman (Hoi.) 33. Vianelli (It.) 52. Gimondi (It.) 56. Merckx (Bel.) 57 Pingeon (Fr.) 64 Poulidor (Fr.) vsi v času 5.45'35” Med današnjo etapo je odstopil Nemec Altig. Skupna lestvica 1. Merckx (Bel.) 90.23'28” 2 Pingeon (Fr.) 16'18” zaostanka 3 Poulidor (Fr.) 20'43” 4 Feiice Gimondi (It.) 24T8” 5 Gandarias (Sp.) 29'35" 6 Wagtmans (Hoi.) 30'50” 7. Vianelli (It.) 35'22” 8. Letort (Fr.) 45”37” 9. Agostinho (Port.) 46’58” 10. Janssen (Hoi.) 48'43" 11. Van Impe (Bel.) 50'34” 12. Galera (Sp.) 50’35” 13. Theilliere (Fr.) 56’50” 14. Dumont (Fr.) 59'58’’ mogel opraviti poskusa rušenja rekorda «coast to coast*. ODBOJKA Valter Veljak v B reprezentanci FIRENCE, 15, - V Firencah SO zaključili skupne priprave kandidatov za italijansko moško odoojkar-sko B reprezentanco. Na pripravah sta sodelovala tudi dva člana tržaških gasilcev, Adrijan Pavlica in Valter Veljak. Trener Belkigam-bi je po zaključku skupnega treninga sestavil B reprezentanco, v katero pa se je od obeh Tržačanov uvrstili le Veljak. NOGOMET CETINJE, 16. — Na jugoslovanskem nogometnem prvenstvu •mladinskih republiških reprezentanc je zmagala Hrvaška pred črno goro. 3. je bila Srbija, 4. Slovenija, 5. Kosovo, 6. Vojivodina, 7. Makedonija in 8. Bosna in Hercegovina. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z namenom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko raz- glednic gora in gorskega cvetja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. 1. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. Kdo bo uspešnejši: «biok» ali tolkač? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MErnnm M0SK0 PROMOCIJSKO PRVENSTVO Po zmagi nad ekipo CRDA Breg v deželnem finalu V nedeljo bodo Brežani nastopili v deželnem linalu v Ramanzaccu BREG — CRDA 3:0 (15:6, 15:12, 16:14) BREG: Žerjal, Lavriha F., Vojtek, Vojko, Boris, Škrinjar (k), Prašelj, Gerli, Pangerc. CRDA: Godeas (k), Poli, Musina, Malinco-nico, Spinelli, Colevari in Fiorucci. SODNIK: Rigond, zapisnikar. Časa. Breg sa je zagotovil nastop v deželnem finalu promocijskega prvenstva ki bo prihodnjo nedeljo v Ramanzaccu (Videm). Po dobri uri in pol igre je uklonil svoje tekmece, ki pa so resno ogrožali zmago Brežanov le v zadnjem setu. Resnici na ljubo moramo reči, da smo od Tržačanov pričakovali nekoliko več, kot so pokazali Sicer je v ekipa nekaj novih elementov, ki se še niso popolnoma uigrali in jim manjka izkušenosti. aiiiiiiiii>iiitiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiai»isim*iiiaiiiiiiiiiiii«aiiaiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii v prijateljskem srečanju Mladinska peterka Bora premagala Hannibala DOR - HANNIBAL 39:36 (21:20) BOR: Sosič Ivo, Škerlj Mladen 8, Zavadlal Danjel, Pertot Livij 18, Hrvatič Valter 9, Kralj Martin 2, Hrvatič Stojan 2. HANNIBAL: Bollutti 7, Pacor 2, Simoni, Desiderio 3, Sorbara 2, Ranut 7, Natakll, Colaubti, Mllla-ni, Corazza 15, Martinelli. V prijateljski tekmi v Tržiču so Borovi mladinci dosegli lepo zmago in na ta način spet dokazali, da bodo prihodnje leto trd oreh za marsikatero tržaško ekipo. Pohvale vredni so vsi i-graici, posebno pa Škerlj, ki se je izkazal kot veteran, čeprav se je s košarko začel ukvarjati šele pred kratkim. —jan— SMUČARSKI SKOKI LJUBLJANA, 16. — Najboljši jugoslovanski skakalci na smučeh se že nekaj dni pripravljajo pod vod stvom Mira Omana na snežišču pod Vršičem. Na tem poletnem kondicijskem treningu so Zajc, Štefančič, Mesec, Dolhar, Prelovšek, Jurman, Demšar, Bogataj in brata Pudgar. Moštvo pa je zelo mlado in zato I reprezentanca Slovenije. Slovenska perspektivno. Zopet je prišla na dan odlična pripravljenost obrambe CRDA, med. tem ko so bili nasprotniki ob mreži manj nevarni in edino preglavico je predstavljal Brežanom bradati Podi. O slovenski šesterici bi povedal: predvsem to, da se je otresla kronične statičnosti. Igralci so razvijali sistem harmonično in učinkovito. Zato so prikazali tudi precej -povezano igro in nekaj navdušujočih akcij. Lepo se je obnesla obramba, še bolje pa napad, kar je tudi zasluga podajačev. Na mreži sta se izkazala Žerjal in Škrinjar, slednjemu pa se vseeno pozna pomanjkanje treningov. Med druge hibe, ki so jih Brežani precej popravili, sodi tudi blok, le da morajo še nekoliko izpiliti tempo, ker tehnika je že zadovoljiva. KRONIKA: O prvem setu ni česa pisati. Breg je popolnoma nadlkrilil nasprotnike in jih pustil na šestied. Drugi niz je bil razburljiv in izenačen. Nobeni ekipi ni uspete nakopičiti večjega števila točk. Pri stanju 12:12 so Brežani ohranili mirnejšo kri in po nekaj menjavah so končno prišli do petnajste točke. Najbolj borben in negotov je bil zadnji set. CRDA je bila stalno v vodstvu, najprej s 3:2, nato s .7:3 in z 8:6. Tedaj se ji je zataknilo in Brežani so zbrali 4 točke. Nate je CRDA zopet umirila svoje vrste Jn povišala rezultat na 14:12 v svojo korist. Tukaj pa je prišla na dan tast s značilnost ekipe, ki je Brežanom do danes manjkala: z mimo in urejeno igro so nadoknadili razliko in zmagali. BORIS PANGERC PADALSTVO PORTOROŽ, 16. — Na letošnjem 6. padalskem tekmovanju za ((Jadranski pokalo bo prvič nastopila v uradni ekipni konkurenci tudi reprezentanca se že vneto pripravlja na ta nastop v Lescah, v preteklih dneh pa je dosegla lep uspeh v javnem nastopal v Ajdovščini. SAN Tržaško šahovsko društvo bo priredilo tradicionalni vsakoletni društveni brzotumir, ki bo na sporedu v ponedeljek, 21. tm. ob 20.30 na društvenem sedežu. Najboljši brzopotezniki bodo nagrajeni z le pdmi nagradami. ATLETIKA HOKEJ NA KOTALKAH PRVENSTVO A LIGE Triestina in Ferroviario sta zopet razočarala Novara je s težavo odpravila Pro Follonico Med dvobojem mestnih mladinskih atletskih reprezentanc Vidina in Ljubljane v Vidmu je vrgel Branko Zomada kepje 69,86 m, kar je letos najboljši slovenski dosežek v tej disciplini. Razočaranja za tržaške navijače se še vrstijo. Le teden dni po lepi zmagi nad neposrednim tekmecem Follonioi je Ferroviario zabeležil katastrofalen poraz na domačem igrišču, Triestina pa je prav talko prati neposrednemu tekmecu Candyju izgubila še zadnje upanje, da se vmeša v boj za prvo mesto. Da bo Triestina imela v Monzi težko delo je bilo sicer pričakovati. Lanski prvaki so, prav tako kot Tržačani startali zelo slabo In imajo še sedaj nezavidljiv zaostanek za vodečimi, zato je bila tekma v soboto zanje izredno važna. Moštvi sicer nista pokazali blesteče igre in sta obe potrdili trenutno slabo formo, domačini pa so bili le učinkovitejši in odločnejši v svojih napadih. Bosisio je 'bil steber moštva, Franch! pa neizprosen strelec, ki je že po 40” presenetil Marija. Serija golov se je nadaljevala šele v drugem delu, sredi katerega so se Tržačani celo močno približali domačinom in so ustvarili vtis, da lahko rešijo vsaj točko. Razpoloženi Franchi pa je, to prednost zmanjšal z osebnim prodorom in golom. ki je strl upanje gostov, med katerimi se je najbolj odlikoval vratar Mari. Ferroviario pa je zopet popustil proti koncu tekme in je s hudim porazom izgubil tekmo, v kateri so njegovi navijači pričakovali odločilen skok v lestvici. Po nepričakovani zmagi v Follo-nici je vladal namreč v tržaških vrstah precejšen optimizem, katerega je še potrdil prvi polčas, v katerem so se domačini kljub o-čitni tehnični premoči gostov e-naJkovre-dno boril; in prisilili odličnega Fontano k mnogim posegom. Ko pa je takoj v začetku drugega polčasa padel drugi gol gostov, je tržaška vrsta povsem popustila in Iris je neusmiljeno plonil Morino mrežo. Med vodečimi ekipami je imela najtežje delo Novara. Ta je v Follonici le s težavo ugnala močno Pro Follonico, ki je imela v vratarju najboljšega igralca. Prvi polčas se je končal neodločeno, v drugem je Zaffinetti le s pe-nalorn ukanil vratarja Amneddo. Gostje, ki so potrdili svojo moč in učinkovitost, sq še nadaljevali z napadi in dovolili domači-• nom le nekaj protinapadov, rezultata pa niso mogli povišati. Na vsak način pa je ta tekma za vselej dokazala, da je NovaU letos med glavnimi kandidati za naslov prvaka. Malo težav je imela Laverda, ki je v Trissiou strla prešibke domačine. Važna pa je bila tekma v Vaidagnu, kjer je SC Follo-nica po zadnjem spodrsljaju s Ferroviariom izgubila poslednje u-pamje, da si popravi položaj na lestvici. Marzotto je zmagal s 6:3 in dohitel Piro Follonico na sredini lestvice, za goste pa je nov poraz le potrdil zadnje mesto. Rezultati: FOLLONICA: Novara - Pro Fol-lonica 2:1 TRISSINO: Laverda Breganze -Trissino 5:1 TRST: Iris Modena - Ferroviario 8:2 Novara 9 7 11 Laverda 9 6 2 1 Iris Amatori 9 6 2 1 Candy Monza 9 5 13 Triestina 9 4 2 3 Pro Follonica 9 3 2 4 Marzotto 9 3 2 4 Ferroviario 9 2 16 Trissino 9 117 SC Follonica 9 0 2 7 5« 2» : 33 15 ; 42 21 30 24 26 20 • 25 31 31 K* Ujubljuui Ml-o-270/i - OGLASI: Cena og!«ao*: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnioe ISO Ur - MaU ogla** V VALDAGNO: Marzotto - SC ?= lanica 6:3 MONZA: Candy Monza - ^ stiina 3:1 Lestvica: »o Po ie je n. Pi m . P »d, !k< »ir 50l v bo nie nje od kro C bili 229 je dos 2ar ob lija V «.je treba misliti tudi na eve«^ nost, da bi oborožene sile v akcijo v obrambo demotf^ ruh svoboščin in ustave..•*> 'FJ darjena je tudi «potreba P9 "ji Čanju s častniki karabinjerje^.: finance, da bi se jih prepri®”' kako da so vojaški častniki ^ ni z njimi v nekaterih Vse takšne in podobne bi bilo treba enkrat za preprečiti. O tem bi moral govoriti parlament in po eni f®,. ni vojakom zagotoviti vse ne pravice, po drugi pa opo^ jih tudi na dolžnosti, ki ji10 ^ nalaga usitava. Vsem vojatofljJ prostaka do načelnika gener®^ ba je, torej, potrebno priznab & vico, da se ukvarjajo, če h0|i .J” s politiko. Kot vsi ostali d«®'! ni. Ni mogoče, da ba se p1)0 \7 maonii »i i, 1 r n 1,7. i ‘la d, roč bi|a Poj v imenu nekakšne apolitičnost^ daj v«2; so sonc radi .01 r te, teli de, te, sate S ^ni Pc ČUt k0" * , dva peo| test stvo tetje kaj --------, nd je bilo mogoče spraviti v nered, ne da •» zmanjšala vsota njene blaginje, in popolnoma mirujoče ^ s svojo nadarjenostjo pobijati pozitivno resnico, je rj/ vladi dragocen ln ji je s svojim nepristranim ugovarjaj, J. — — jfljgj« - - dm vj sv. ^ s o pred1' ob;. beseda — Oglasi za tržaško in go rt« ko pokrajino ne naročajo pri upravi. — iz vseh drugih pokrajin ItaUJe pri »Societk PubUcitk Italiana* — Odgovorni urednik. SIANISI.av RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat b &SV;