/ j	he
Ljubljana, nedelja, 9. maja 1948
v gotovini
UUUMUrVU IM UPRAVA*
Ljubljana.
DITUIVA OUOA »TET, • TELEFON (Ml DO (Ml
ROKOPISI 8» Mg VRAČAJO
SHAJA VSAK DAM »t™» PONEDELJKA
1
Leto IX., štev. 110. — -Posamezna številka 2 din
(ESI BAT N 1 ODDELEK LJUBLJANA
fELEFON B-O »-E»
POSTNI ČEKOVNI BACON LJUBLJANI ŠTEV (-HW1-I
OGLASI PO CENIKO
MESEČNA NAROČNINA (I DIN
O L A 8 I L O
O 8
B O
B O
Praznik zmage -dan borbe za mir
Po dolgih letih trpljenja je bila pred tremi leti podpisana listina, ki je vsemu svetu razglasila konec druge svetovne vojne. Feldmaršal Keitel se je z vso nacistično nemško vojsko predal zmagovalcem, človeštvo vsega sveta se je oddahnilo. Utihnilo je bobnenje topov, zamrlo je ropotanje tankov in šumenje letal, prenehale so strahote fašističnega suženjstva, Fašistični vojni stroj je bil pregažen in razbit. Kad Berlinom je vihrala zastava Zmage.
Hvaležnost človeštva Sovjetski armadi in narodom, ki so z brezmejnimi žrtvami dosegli zmago nad fašizmom, je velika in neprecenljiva. Drago so plačali številni narodi svojo svobodo. Toda za zmago so dali vse. ker so upali, da bo po koncu vseh strahot nastal svet, ki bo boljši in lepši kot tisti, ki je bil prej. Mnogi narodi so ta svoj smoter tudi dosegli. Uredili so si svoje države, ljudstvo je prevzelo oblast v svoje roke in začelo obnavljati in graditi. Osiali pa so še narodi, ki morajo tudi po tej vojni nadaljevati borbo za prav iste pravice, ki jim jih je odrekal fašizem: za neodvisnost, svobodo in demokracijo.
Fašistične države Nemčija, Italija m Japonska — so v vojni z demokratičnimi silami propadle, toda ostale so sile, ki so to vojno pripravile in sprožile. Sile mednarodne reakcije so imele v vojni svoje posebne namene, ki se niso skladali s stremljenji naprednih ljudskih množic in z njihovo borbo proti fašizmu. Položaj, ki je nastal po zmagi nad fašizmom v Evropi, in uspeh, ki ga je doživela Sovjetska zveza v vojni, ni pogodu tistim silam, ki hočejo iz■ trpljenja narodov, njihove borbe in zmage kovati le svoje profite.
Ameriškim imperialistom ni za mir. ni za dobre odnošaje med naredi. Njim je boli po godu težko ozračje negotovosti. Zastraševanje in grožnje, teptanje vseh sprejetih obveznosti predstavljajo osnovno črto v povoini politiki imperialističnih držav. Vojni hujskači ustvarjajo po vsem svetu nova in nova vojna oporišča. Podpirajo monarhofašistič-no nasilje v Grčiji, kalijo vodo v Palestini, ustvarjajo napeto stanje v Trstu. Z istim namenom tudi snujejo zapadno evropsko vojaško zvezo, postavljajo generalne štabe za vod-stvg_ bodočih napadov.
Teda evropski narodi niso prešli krvavo pot borbe proti Hitlerjevim nakanam svetovnega gospostva zato, da bi si sedaj pokorno nadeli jarem dolarskega suženjstva in postali topovska hrana v rokah ameriških pretendentov po svetovni nadvladi.
Pred tremi leti so vsi narodi proslavljali dan zmage kot velik praznik — kot praznik miru. V Sovjetski zvezi so videli zmagovalko in zaščitnim svojih pravic. Danes je Sovjetska zveza zagovornik pravičnih odnošajev med naredi, izkušeni borec za demokratične pravice, za mednarodno sodelovanje, trdno oporišče miru.
Narodi, ki so si v teku druge svetovne vojne izbojevali svobodo in neodvisnost in so si uredili svojo državo na podlagi ljudske volje in naprednih stremljenj, s prezirom gledajo na zlonamerne spletke imperialističnih in reakcionarnih sit. Ti narodi, ki so okusili in spoznali strahote fašizma, ki so se borili in zmagali, z zaupanjem gledajo v bodočnost. Ni jih mogel zastrašiti fašistični teror za časa vojne in ne begajo jih danes grožnje ter rožljanje z orožjem. Ustvarjanje živčne napetosti prizadeva samo tiste, ki imajo slabe živce.
Ti narodi budno slede spletkam imperialističnih hujskačev. Zaupajoč v svojo moč, v moč Sovjetske zveze, v moč naprednih in demokratičnih množic vsega sveta, delajo in se trudijo brez oddiha zato, da se izkopljejo iz bede. ki so jo podedovali iz preteklosti. Ti narodi ustvarjajo nov svet zase in za nova pokolenja.
D.	S.
Zagrebški velesejem nov dokaz ustvarjalne sile id sposobnosti Baših delavcev In strokovnjakov
Govor ministra za zunanjo trgovino v zvezni vladi Melentija Popoviča
ob otvoritvi velesejma
Zagreb, 8. maja Ob včerajšnji otvoritvi zagrebškega velesejma je imel minister za zunanjo trgovino v zvezni vladi Mi-lentije Popovič naslednji govor:
Letos drugič otvarjamo veliki mednarodni zagrebški velesejem. Prirediteljem in organizatorjem je uspelo, da so ga zelo resno razširili in po-
Polnojarmen.il; — Izdelek »Titovih zavodov Litostroj« v Ljubljani
večali. Domačih razsiavljalcev je bilo 194?. leta 751. letos pa 927. medtem ko je bilo tu .jih razstavi jalcev lani 52. sedaj pa 221. Razstavljenih predmetov je bilo 1947 leta 819. leta 1948. pa se je njihovo število povečalo na 2000. V imenu zvezne vlade pozdravljam in se zahvaljujem mestnemu ljudskemu odboru Zagreba in onim tovarišem, ki so zastavili svoje napore in _ sposobnosti pri organiziranju tega sejma.
Prav je. da so prireditelji tako pomembno povečali sejem. To povečanje so zahtevali nagel in vsestranski razvoj našega gospodarstva, kakor tudi razširjenje in okrepitev naših mednarodnih gospodarskih zvez. Zaradi tega bo tudi v bodeče potrebno njegovo nadaljnje povečanje.
Letošnji zagrebški sejem nam ni prinesel samo razširjenja v volumnu in količini, temveč nam je dal. kar je posebno važno poudariti ob tej priliki. gotove izpremembe tudi v kakovosti sami. Tu moremo videti tudi nove proizvode našega gospodarstva, ki se v bivši Jugoslaviji niso proizvajali. Široki sloji delovnih ljudi jih
bedo mogli videti in se prepričati o ustvarjalni sposobnosti naših delavcev in strokovnjakov, bodo mogli videti dela, ki so neizpodbiten dokaz, da moremo sami ustvarjati in proizvajati, kar dajeta moderna proizvodnja in tehnika. V tem se kaže vera v svoje sposobnosti in se razbija na najbolj konkreten način stara domneva plačanih tujih agentov, da smo zaostali in da moremo samo od drugih, baje sposobnejših pričakovati sodobnih stvari. V tem je pomen letošnjega velesejma, kakor tudi vseh bodočih.
Nadalje se letos pojavljajo kot razstavljal« tudi nova podjetja, zgrajena v prvem letu petletke, kakor so Železnik, Litostroj in mnoga druga. To so prvorojenci Titovega petletnega plana, iz katerih bodo izšla nova in še večja podjetja, prva dela socialistične izgradnje naše države, prvi dokazi ogromnega ustvarjalnega poleta naših narodov v graditvi socializma in prvi napovedovalci nadaljnjih velikih uspehov, še boljših, lepših dni za naše delovne ljudi. Ona so ponos in naša krepost, ona ustvarjajo med našimi ljudmi vero v svoje lastne moči.
V tem je druga novost letošnjega zagrebškega velesejma
Velesejem je eno izmed sredstev spoznavanja m povezovanja našega gospodarstva in gospodarskih organizacij z inozemskim gospodarstvom in proizvajalci. Tudi na tem polju je bil letos napravljen velik napredek. Kot razstavljal« se pojavljajo poleg lanskih še novi razstavljal« tako iz dežel. ki so tudi lani sodelovale, kakor tudi iz drugih dežel, ki sodelujejo prvič in s katerimi imamo razvite gospodarske odnose. Dasi je bil velesejem znatno razširjen in dasi je bil napravljen maksimum naporov, se žal niso mogle zadovoljiti vse zahteve inozemskih razstavljalcev in se bodo morali podvzeti v bodoče še večji napori, da bi ugodili inozemskim raz-
stavljalcem, ker zahtevajo to interesi gospodarskega sodelovanja z drugimi deželami, za katerega se zavzema naša FLR Jugoslavija in si prizadeva, da ga razvije in okrepi.
Naš gospodarski sistem razbija na eni strani ovire in okove, ki so držali našo državo v odvisnem in podrejenem položaju do gospodarsko razvitih dežel, ter odpira široke perspektive ustvarjalnim silam naših delovnih ljudi, medtem ko vsebuje na drugi strani podlago za široko in čim dalje širšo in širšo izmenjavo dobrin vseh vrst z drugimi deželami
Bistvo gospodarskega razvoja naše države ni v tem. da bi se končal nekega dne na tak način, da bi izločil Jugoslavijo iz gospodarskih zvez z drugimi deželami, temveč je prav nasprotno, da jo napravi še bolj sposobno za široko izmenjavo dobrin z drugimi deželami
Nagel razvoj našega gospodarstva spremlja še hitrejše dviganje življenjskega standarda in kulturne ravni ljudskih množic s povečanjem potreb ljudstva in v tem je ena izmed osnovnih gibalnih sil. ki daje dinamiko naši graditvi ki sili k čim dalje krepkejši in širši graditvi Obenem je to tudi gibalna sila. ki vodi h krepitvi in razširjanju zvez z drugimi deželami. In nadalje, naša država ne trpi zaradi nevarnosti kriz, temveč daje široke perspektive za stalno, stabilno izmenjavo dobrin. To je eden izmed bistvenih razlogov, da smo lani zelo mnogo razvili naše gospodarske odnose in zveze, da so se mnogi inozemski proizvajalci prepričali o stalnosti in varnosti poslovanja z Jugoslavijo in da se danes na zagrebškem velesejmu pojavlja znatno večje število razstavljalcev iz inozemstva.
Ena izmed zelo važnih nalog velesejma je torej, da služi razvijanju in krepitvi zvez z inonzemstvom, zaradi krepitve gospodarskega sodelovanja z drugimi deželami, v interesu tako naše države kakor tudi drugih držav.
Lokomotiva — v celoti izdelek železniških delavnic v Slavonskem Brodu
Gradnja zadružnih domov v postojnskem okraju
Ob obletnici podpisa pogodbe o prijateljstvu s Češkoslovaško
Beograd. 8. mara. Predsednik Pre-zidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivan Ribar je poslal predsedniku Češkoslovaške republike dr. Edvardu Benešu tole brzojavko:
Ob obletnici pogodbe o prijateljstvu. medsebojni pomoči in sodelovanju med Češkoslovaško ter Jugoslavijo. vam želim, gospod predsednik. v imenu Prezidija Ljudske skupščine FLRJ in v svojem imenu nadaljnji uspeh pri graditvi vase države v obojestransko korist naših zavezniških in bratskih narodov.
Ministe' ra zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simič je poslal zunanjemu ministru rertublike Češkoslovaške Vladimirju Clemeutisu tole brzojavko: Ob obletnici podpisa pogodbe o pri jateljstvu in medsebojni pomoči med našima državama sprejmite, gospod minister, moie nainrinrrejie čestitke tu najboljše želje, da bi se v^artransko l?>neiovan je med narodoma Češkoslovaške in narodi Jugoslavije še bolj ntrdik» in poglobilo.
Kaj je zavrlo graditev zadružnega doma v Igavasi
Na področju KLO Igavas v okraju Postojna je bilo že februarja sklenjeno, da bomo gradili zadružni dom. Začetek je kar lepo kazal, posebno mladina iz Podgore je bila prva, ki je začela kopali pesek. Svojo obveznost je začel izpolnjevati tudi sindikat gozdnih delavcev, ki je v enem dnevu pripravil za gradiiišče 5000 kosov opeke. Tudi posamezni vozniki so pokazali dobro voljo ier lakoj začeli voziti pesek. Pri razkladanju opeke so pomagale starejše članice AFZ in pionirji. Na splošno je izgledalo, da bo zadružni dom v Igavasi postavljen med prvimi. Ta polet pa ie prekinil sneg, ki je zapadel februarja.
Vsak pa bi pričakoval, da se bo delo takoj, ko bo sneg skopnel, na-naljevalo, kar se pa, žal, ni zgodilo. Kaj je temu vzrok?
Gradbeni odbor, ki je bil izvoljen, ni ukrenil ničesar in ni niti sklical svoie seie, temveč je raje poslušal razne nezadovoljneže, da zadružnega doma ni mogoče postaviti, ker ie preveč stroškov, premalo delovne sile itd. Odbor je poleg tega imel tudi odbornike, ki sploh niso vedeli, da so odborniku
To seveda ni moglo roditi uspeha. Na pobudo aktivistov in pobudo okra-» ja so odborniki vseh organizacij izvolili nov odbor s predsednikom tov. Antončičem z Vrha ter je upati, da bo novi odbor zamujeno nadoknadil.
Gradnja zadružnega doma v Hruševju
V	Hruševju so sklenili, da bodo začeli z gradnjo zadružnega doma dne
2.	maja. V predkongresnem tekmovanju so se zelo odlikovali in poskrbeli za potrebni gradbeni material.
V	nedeljo 25. aprila je delalo 40 ljudi. Pripravili so 30 ms apna, 23 m3 peska za beton, 15 m* peska za zid in odstranili s stavbe ki jo bodo delno adaptirali, ves les in eternit.
Nočejo zaostajati za Orehkom, po-
sebno pa hočejo doseči Dolenjo vas. Ljudje so se lotili dela z navdušenjem, ker vidijo že prve uspehe svojega dela in vso pomoč okrajne uprave za gradnjo zadružnih domov v Postojni
Delali so tudi na praznik sedme obletnice ustanovitve OF, s čemer so proslavili ta naš največji praznik. Pomagali so jim z državnega posestva v Razdrtem.
Zadružni dom na Uncu
Tu imajo zakoličen prostor, pripravljenega 70 m3 lesa, ki ga je treba speljati iz gozda, ki ni daleč od
vasi, in zbranih 160.000 din. Tudi nekaj zemlje so izkopali, koder bodo temelji, vendar delo ne napreduje.
Na sestanku uprave gradilišča in upravnega odbora zadruge so sklenili: 500 m3 lesa, ki ga imajo preveč, bodo dali na razpolago okrajni upravi, ki bo nabavila zanj 70.000 strešnikov in jim dala ža njihov dom toliko, kolikor jih bodo potrebovali, ostalo pa drugim gradiliščem. Posekati in zvoziti' morajo še 130 m3 lesa za svoj dom in zvoziti onih 70 m3, ki je že posekan, kar bodo storili do konca maja. Z izkopom temeljev bodo začeli takoj, apno pa bodo dobili v Cerknici.
Manjka jim podrobni načrt kar jih ovira pri pripravljanju lesa, in dober vodja, ki bi stalno nadzoroval delo pri izpolnjevanju obveznosti.
Začelo se je pogozdovanje Krasa
Letošnje pomladi so pričeli na Primorskem v večjem obsegu s pogozdovanjem, melioracijo pašnikov in olepševalnimi deli turističnega značaja, da bodo planine in kraške goličave doprinašale čim večje koristi in da bodo pospeševale tudi razvoj turizma v teh krajih. Goličave pogozduje republiška uprava za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Vipavi. Po planu bodo letos posadili okrog
600.000	drevesnih sadik v občeljud-skih gozdovih in goličavah, ki so degenerirani zaradi posledic vojne in prekomernega izkoriščanja.
Pogozdovanje se opravlja v največji meri v sežanskem okraju. Na Goriškem pogozdujejo Kobilico pri Čepovanu in Platno nad Ajdovščino. Obsežna pogozdovanja se opravljajo na Fineli v Ilirski Bistrici in v Sene-dolah pri Senožečah. Na Lipah in drugih krajih, kjer primanjkuje gozdnih sadik, pogozdujejo z naravnim podsejevanjem. Pogozdovanje in urejevanje gozdnih drevesnic v bivšem šolskem vrlu v Vipavi, v Čepovanu in drugod, izvršujejo sezonski delavci. Večinoma so pri teh delih zaposlene ženske. Povsod sodeluje pri pogozdovanju tudi šolska mladina, v sežanskem okraju pri sajenju jelk pa tudi AFŽ in druge množične organi-
zacije, ki so se množično udeležile prostovoljnega dela.
Za zaščito gozdov ob železniških progah bodo parne stroje vlakov opremili s potrebnimi iskrolovi ,in zgradili nad pet km dolge protipožarne pasove. Za gradnjo teh pasov bodo porabili okrog 2600 kub. m kamenja, kuga bodo porabili za melioracijo pašnikov.
Ker gre pomladansko pogozdovanje že proti koncu, so pričeli z gradnjo suhih zidov, ki bodo obvarovali gozdove pred požarom in posebno mlade nasade pred živino, ki se pase na obronkih gozdov. Mlade sadike gozdnih drevesnic pa bodo obvarovali pred premočnimi sončnimi žarki z rešetkami za osenčevanje. V teh drevesnicah bodo poskušali vzgojili tudi tuja eksotična drevesa.
Zastopstvo Sofije na obisku v Beogradu
Beograd, 8. majaj Včeraj je prispela iz Sofije v Beograd delegacija mestnega ljudskega odbora Sofije, v kateri so predsednik Dobri Bradis Tilov, podpredsednik Ilija Šimov, tajnik dr. Ljuban Sti-janov in člana Danko Milov ter Stevan Jotov.
Bolgarski gostje so obiskali Izvršilni odbor Ljudske fronte Beograda,
Ljudska skupščina LRS se ko sestala I7. maja 1948
Predsednik Ljudske skupščine LRS sklicuje 5. sejo II. rednega zasedanja Ljudske skupščine LRS za dne 17. maja 1948 ob 16. uri v dvorani Slovanske filharmonije v Ljubljani
Sekretariat Ljudske skupščine LRS
ifroißa pleti ficieiadsUentu Hiosču je %a nas vse sline resna natega
Preteklo sredo so iz okolice Brežic sporočili, da so pregledovalne skupine odkrile prve koloradske hrošče, ki so prilezli iz zemlje. Po vseh pripravah, ki smo jih lelos izvedli, slopa tako borba proti koloradskemu hro-šču v prvo, vendar najvažnejše razdobje. Sporočilo iz Brežic ie resno opozorilo vsem, ki vodijo zaliralno organizacijo po posameznih okrajih, vsem, ki so zadolženi za njeno brezhibno delovanje po posameznih krajevnih odborih, lastnikom, zakupnikom in uživalcem krompirjevih nasadov, našim kmečkim obdelovalnim zadrugam, množičnim organizacijam, šolam in učiteljstvu, da se najnevarnejši sovražnik našega za prehrano najvažnejšega pridelka pripravlja na prvi naskok. Odslej je nujna povsod do Sloveniji največja budnost in pazljivost. S stalnim nadziranjem krom-pirišč moramo vsakega hrošča tam, kjer zanj že vemo, takoj odkriti in uničiti, da ire bo napravil drugega zaroda. Odkriti in uničiti pa ga moramo udi tam, kjer bi se nanovo pojavil.
Borba proti koloradskemu hroščti ie tako za vsakega kmeta, kakor za vsakega člana naše skupnosti izred-no resna zadeva. Vsako njeno podcenjevanje in omalovaževanje bi se nam bridko maščevalo. Prav vsi se moramo zavedati, da z borbo proti koloradskemu hrošču branimo našo najvažnejšo vsakdanjo hrano. Slovenija je dežela krompirja. Pri nas se pridela sorazmerno največ krompirja in naše gospodinje so navezane nanj kakor na kruh. Res je, da bi lahko pridelovanje krompirja vseeno vzdržali. čeprav bi se koloradski hrošč razširil. Pomisliti pa moramo, da bi nas tako pridelovanje, ko bi morali leto za letom krompirišča po dvakrat, trikrat škropiti, obremenilo z izdatki, ki bi dosegli več sto miljonov dinarjev. Krompir bi se tako podražil, da bi se kmalu pojavilo vprašanje, ali se nam ga še splača pridelovati. Kon-čno ie važno tudi to, da ni mogoče misliti na kakršen koli dvig hektarskih donosov, kakor ga predvideva petletni plan tudi pri krompirju, če ne bomo zatrli koloradskega hrošča.
Na drugi strani se moramo zavedati, da v borbi proti koloradskemu hrošču nismo brez učinkovitega orož. ja, s katerim ga lahko prav gotovo zatremo. To orožje je množično in organizirano sodelovanje vsega delovnega ljudstva. Koloradskega hrošča bomo zatrli,' če bomo za borbo proti njemu mobilizirali poslednjega kmeta, delavca in inteligenta. Prav vsi moramo sodelovati in vplivati tudi na druge, da bodo sodelovali tako pri zatiranju hroščev in njihove zalege, kakor pri pregledovanju krompirišč.
Ko se je ljudska oblast takoj po osvoboditvi lotila borbe proti koloradskemu hrošču, se je vseh teh dej. štev globoko zavedala. Sla je v borbo, ker je vedela, da je ljudstvo na njeni strani in da ji bo pomagalo. Šla pa je v borbo tudi zato, da za vsako ceno ohrani pridelovanje krompirja v Sloveniji in s lem najvažnejšo hrano našemu delovnemu ljudstvu.
Prvi dve leti zatiranja sta dali zadovoljive uspehe. Predvsem sla nam omogočili, da smo hrošča obdržali na vajetih in da se ni poljubno množil in širil. Če bi teh dveh let zatiralnega dela ne bilo, bi bil danes koloradski hrošč razširjen že po vsej Sloveniji, na Hrvatskem- in morda še globlje proti jugu. Če bi se bil tako razplo. dil, bi danes ne bilo mogoče več mi sliti na učinkovito borbo proti njemu. Zatiralna dela preteklih let so nam tudi omogočila, da smo organizacijo zatiranja vedno bolj izpopolnjevali in da bomo letos lahko pritegnili vanjo še mnogo večie množice, kakor so sodelovale doslej.
Zatiranje preteklih let nam je nudilo mnogo dragocenih izkušenj in nam pokazalo tudi važne pomanjkljivosti. O teh smo že ponovno razpravljali. Omenili bi tukaj samo eno, ki se nam zdi osnovne važnosti. Vedno znova se tu in tam pokaže, da naši kmetje še niso dovolj poučeni, kakšno nevarnost pomeni koloradski hrošč in d£ ne vedo, kako se ga lahko ubranijo. Zato je nujno, da se tam, kjer bi se še danes ugotovilo tako neznanje, takoj organizirajo množični sestanki in predavanja, na katerih bodo kmetje dobili vsa potrebna pojasnila. Če jim bo podrobno in pravilno razložena nevarnost koloradskega hrošča, smo prepričani, da se bodo takoj vključili povsod v borbo
Na podlagi zvezne uredbe o zatiranju koloradskega hrošča, je bil letos izdelan in predpisan za vso Slovenijo poseben zaiiralni načrt, ki natančno določa okužena in ogrožena področja. Ministrstvo za kmetijstvo bo sproti objavljalo, katera so ta področja. Nad okuženim področjem bo
razglašena zapora, to se pravi, da bo iz njega prepovedano izvažati krompir, krompirjevo listje, sadna drevesca in druge rastline s koreninami. Ta zapora, ki je za uspešno zatiranje nujno potrebna, bo trajala lako dolgo, dokler se ne bo ugotovilo, da se vsi zaiiralni ukrepi izvajajo in da zatiralna akcija dobro napreduje. Celo področje Slovenije je letos razglašeno za ogroženo področje, ker obstaja možnost, da jse prenese koloradski hrošč iz okuženih področij v neokužena, in ker obstajajo morebitne stare, še neodkrite okužbe. Zakonita posledica razglasitve vse Slovenije za ogroženo področje, je tudi ta, da je vsak človek obvezan sodelovati pri pregledovanju, ko bodo organizirani množični pregledi krompirišč v posameznih okrajih in okoliših.
Posebne dolžnosti nalaga ta načrt lastnikom, zakupnikom in uživalcem krompirjevih nasadov. Omenjamo samo najvažnejše. Pregledovati morajo svoje s krompirjem zasejane parcele enkrat tedensko ali pa poskrbeti, da bodo pregledane. Krajevnemu ljudskemu od boni morajo dali izjavo, da so ta pregled izvršili. Vsako novo odkrilo okužbo morajo lakoj prijaviti krajevnemu in okrajnemu ljudskemu odboru ter prijavi priložiti najdene, a prej usmrčene hrošče, ličinke in jajčeca. Obvezani so tudi svoja krompirišča gojiti in čistiti, zlasti pa odstranjevati plevel. Vse te obveznosti se bodo strogo izvajale. Če se bo kje odkrila neprijavljena okužba, bo odrejena preiskava, ali gre za prekršek odredbe. Vsaka kršitev predpisov pa se kaznuje bodisi v denarju ali pa po zakonu o gospodarski sabotaži.
Množični pregledi se bodo izvajali dvakrat mesečno po vsej Sloveniji. Okrajni ljudski odbori so dolžni nuditi krajevnim odborom vso pomoč, da vzpostavijo potrebno organizacijo, obenem pa nadzirati njihovo delo in poročati o vsem ministrstvu. Krajevni ljudski odbor mora dati vsak dan krajevnemu skupinovodji na razpolago potrebno število ljudi za pregledovanje in uničevanje. Vodje skupin bodo nagrajeni na podlagi izkazanega delovnega uspeha pri uničevanju.
Iz teh glavnih predpisov izdelanega organizacijskega in delovnega načrta izhaja, da je letošnja borba proti koloradskemu hrošču postavljena na najresnejšo osnovo. Zato naj vsi, ki so kot zastopniki oblasti, ljudskih odborov, ali množičnih organizacij, poklicani sodelovati, skrbno in takoj dokončajo vse priprave in se lotijo terenskega dela. Lep zgled pravilnega pojmovanja dolžnosti je dal med drugimi zlasti gomjeradgonski okraj, ki je že sestavil popolno organizacijo za izvajanje množičnih pregledov in določil za vse okoliše in krajevne ljudske odbore ljudi, ki so odgovorni za njihovo izvedbo. To pripravljenost in delo postavljamo za zgled zlasti krajevnemu ljudskemu odboru Hotič in nekaterim krajevnim ljudskim odborom v novomeškem okraju, ki bi morali biti na taki organizaciji še mnogo bolj zainteresirani, pa do 29. aprila še niso organizirali pregledovalnik skupin in določil skupinovodij. Že lani se je izkazalo, da je prepozna določitev pregledovalnih skupin in njihovih vodij zelo ovirala za-firaino delo. Da je treba v novomeškem okraju brez odlašanja resno izboljšali in pospešiti vse delo, je pokazal tudi tečaj, ki je bil pretekli torek v Novem mestu. Udeležiti bi se ga morali vsi krajevni vodje in vodje sektorjev. Namesto njih pa so prišli na tečaj njihovi zastopniki, za katere ni gotovo, da bodo vsa navodila pravilno sporočili, oziroma tolmačili kmetom. V tem pogledu je novomeškemu okraju lahko za zgled krški okraj, kjer je dan poprej podoben tečaj izvrstno uspel in so se ga udeležili ljudje, za katere je bilo očitno, da najresneje pojmujejo svoje dolžnosti.
Letos ne smemo nikjer v Sloveniji dopustiti, da bi se koloradski hrošč razvil preko prvega zaroda. To je geslo, pod katerim se mora voditi vsa zatiralna borba v maju in iuniiu. Prav zato je sedanje začetno razdobje proti koloradskemu hrošču silno važno in moramo mobilizirati vse sile za pregledovanje krompirišč in uničevanje škodljivca. Delajmo v zavesti, da bo popoln uspeh v prvih mesecih preprečil _ delo, ki bi bilo v prihodnjih mesecih še mnogo težje. Vsi skuoi-novodje, vodje sektorjev, kmetje, množične organizacije, šole in učiteljstvo naj se zavedajo, da je sedaj nastopil odločilen trenutek, ko lahko borbo proti koloradskemu hrošču s potrebno budnostjo, delavnostjo m sodelovanjem vseh uspešno in dokončno zaključimo.
Ob tretji obletnici praške vstaje
V	Münchenu so se angleško-fran-coski imperialisti domenili, da izroča Češkoslovaško republiko na milost in nemilost hitlerjevski Nemčiji Prekršili so vsa moralna načela, ki bi morala vladati v mednarodni politiki Glas Sovjetska zveze, ki je edina protestirala proti miinchenskim »spo-razumom«, je ob žvenketu orožja hitlerjevskih armad zamrl v hrupu kapitulantskega časopisja, ki je zatrjevalo, da je bila »rešitev« v Münchenu edino možna rešitev. Tako je češkoslovaško ljudstvo padlo v sužnosi nacistične okupacije, ki je trajala polnih šest let.
Češkoslovaško ljudstvo pa kljub okupaciji ni nikdar izgubilo upanja v končno zmago nad nacističnimi oblastniki. V šestih letih okupacije so demokratične sile češkoslovaškega ljudstva na različne načine nudile odpor nacističnim okupatorjem. Po božiču leta 1944 pa je bila v Pragi ustanovljena osrednja organizacija odpora — Češki narodni svet, čigar cilj je bila vstaja. Vstaja, v kateri so prvenstveno vlogo igrali češkoslovaški komunisti, se je začela 4. maja in je trajala do prihoda čet maršala Konjeva v Prago, 9. maja. Središče vstaje je bila Praga, kjer so Pražani na barikadah branili rodno mesto pred zadnjimi napadi podivjanih nacistov.
Z zavezniško zmago nad hitlerjevskimi osvajalci je tudi češkoslovaško ljudstvo ponovno zaživelo v svobodi. Na volitvah leta 1946 je svojemu demokratičnemu prepričanju dalo duška s tem, da je večino glasov oddalo za komunistično partijo. Ta je kot najmočnejša stranka ob osvoboditvi ustanovljene Narodne fronte ukrenila vse potrebno, da bi češkoslovaško ljudstvo prešlo k načrtnemu gospodarstvu. Gottwaldova vlada je sprejela dveletni plan, ki so ga demokratične množice ČSR pričele izpolnjevati z ogromnim navdušenjem. Po šestletni sužnosti pod Hitlerjevo Nemčijo so iskreni demokrati Češkoslovaške uvideli, da je rešitev in pro-cvit ČSR zagotovljen edino le v naslonitvi na Sovjetsko zvezo in na demokratični blok slovanskih in drugih demokratičnih držav v jugovzhodni Evropi. Reakcionarne sile znotraj Narodne fronte pa so imele že od vsega početka v načrtu, da bi Narodno fronto s Komunistično partijo na čelu razbile in nato prevzele oblast v ČSR, ki so jo nameravale prodati zahodnim imperialistom. Rovarile so proti skupni demokratični fronti Čehov in Slovakov, ker jim ni šlo za to, da bi Češkoslovaška poslala resnično demokratična in resnično ljudska država. Reakcionarne sile so se povezale z najhujšimi sovražniki češkoslovaškega ljudstva in hotele izzvati zlom demokratičnega režima v ČSR. Tako je prišlo do znane februarske krize v letošnjem letu, ki je odjeknila po vsem svetu.
Februarska vladna kriza v ČSR je bila povzročena umetno, njen razvoj pa je še! v popolnoma drugo smer kot so si to želele reakcionarne sile doma in v zahodni Evropi. Takoj spočetka se je pokazalo, da je Narodna fronta živa, da ji češkoslovaško ljudstvo zaupa, kar je z drugimi besedami pomenilo, da je bilo češkoslovaško ljudstvo že v začetku krize gospodar položaja. Enotnost ljudstva je prišla do izraza kot močna organizirana sila. Politične predstavnike, ki so se izneverili Narodni fronti, je ljudstvo izključilo iz demokratičnih strank. Tako so se tisti, ki niso nikoli bili za koristi češkoslovaškega ljudstva, izključili iz češkoslovaške demokratične skupnosti. Po vsej državi se je ljudstvo navdušeno odzvalo pozivu predsednika Goifwalda in pričelo ustanavljali akcijske odbore nove, resnično Narodne fronte Čehov in Slovakov Reakcija je sicer poizkušala groziti, toda njena usoda je bila že zapečatena. Vladna kriza v ČSR ie postala grob reakcije, ne pa trenutek, v katerem bi protiliudske sile lahko zavihtele svoj bič nad ljudstvom.
V	februarski krizi so odnesle odločilno zmago liste sile češkoslovaškega ljudstva, ki so bile že od vsega začetka republike najzanesljivejše jamstvo za demokratičen razvoj bratske slovanske države. Peščica čeških in slovaških izdajalcev je klavrno propadla s svojimi ooskusi, da bi odtrgala češkoslovaško republiko od bralske skupnosti slovanskih narodov in demokratičnih držav vzhodae Evrope. Tako je zmaga češkoslovaškega ljudstva v letošnji februarski krizi dopolnila zmago češkoslovaškega ljudstva na praških barikadah v mah» mesecu 1945.
Doba, ki io je češkoslovaško ljudstvo preživljalo od maja 1945 do letošnjega februarja, je bila doba bogatih borbenih izkušenj in šijama vzpodbuda za bodočnost. V treh letih po končani vojni je ljudstvo bratske Češkoslovaške republike v sodelovanju s Sovjetsko zvezo, s slovan-skimi državami in demokratičnimi silami jugovzhodne Evrope našlo zanesljivo pot v boljšo bodočnost. ČSR je z načrtnim gospodarstvom stopila na graditeljsko in zmagoslavno pot miroljubnih narodov, ki so trdno odločeni preprečiti nakane vojnih hujskačev in zagotoviti narodom trajen mir, napredek in blaginjo. F. N.
Pred združitvijo delavskih strank na Madžarskem
Budimpešta, 6. maja. (Taniugl Na skupni seji političnega biroja komunistične partije in socialno-demokrat-ske stranke so izdelali naslednji dnevni red kongresa združitve, ki bo trajal od 12. do 14. iuniia: 1. Združitev komunistične partiie in socialnodemokratske stranke ter ustanovitev stranke madžarskih delovnih Hudi. 2. Organizacijski pravilnik «transe madžarskih delovnih ljudi. 3. Izvolitev osrednjega komiteja
London, 7. maja. (Tanjug) Kakor je že znano, je na današnjem zasedanju namestnikov zunanjih ministrov, za Avstrijo ameriški predstavnik Reber dejal, da ne vidi možnosti, da bi napredovali pri proučevanju avstrijske mirovne pogodbe, ako ne bodo sprejeli »dvoje načel«: da ostanejo avstrijske meje takšne, kakršne so bile januarja 1938, in da Avstrija ne plača nobenih reparacij.
Britanski in francoski predstavnik sta se popolnoma strinjala s tem stališčem.
Sovjetski predstavnik Koktomov je v svoji izjavi znova naglasil, da smatra sovjetska delegacija jugoslovanske zahteve za upravičene in da jih podpira. Ker druge delegacije odklanjajo fe zahteive, je jasno, da se v takih pogojih ne more doseči soglasje. Zaradi tega sovjetska delegacija še enkrat izjavlja svojo pripravljenost, dasi smatra jugoslovanske zahteve za upravičene, najtj sprejemljivo osnovo za rešitev tndi tega vprašanja in obravnavati vsak drug predlog, ki bi upošteval zakonite interese Jugoslavije.
Kljub prizadevanju sovjetskega delegata, da bi prišli do pravične osnove za rešitev vprašanja slovenske Koroške, so vztrajali predstavniki ZDA, Velike Britanije in Francije na svojem stališču.
Med razpravo je vprašaj britanski predstavnik Mar iorj banka sovjetskega predstavnika Kaktomova. ali smatra, da se morejo zakoniti interesi Jugoslavije zadovoljti brez kakršnih koli sprememb avstrijskih mej. Ko je Kok-
Zasedanje namestnikov munanjih ministrov odloženo
Zahodne velesile žele onemooočitPsktenitev mirovne pogodbe z Avstrijo
Angloameričani izkoriščajo vprašanje Slovenske Koroške za podaljšanje
okupacije zahodne Avstrije
toinov odgovoril, da je mnenja, da to ni mogoče, je Marjoribanks uporabil to izjavo kot pretvezo, da je predlagal, naj se zasedanje namestnikov zunanjih ministrov odloži, dokler se ne bo s svojo vlado dogovoril, ali ima sploh kak smisel nadaljevati pogajanja o sklenitvi mirovne pogodbe z Avstrijo. Ameriški in francoski predstavnik sta se strinjala s tem predlogom.
Ameriški predstavnik Reber, ki bo predsedoval prihodnjemu sestanku namestnikov zunanjih ministrov, je izjavil, da bo dan prihodnjega sestanka določil takrat, ko bo zvedel za uspeh posvetovanja britanskega delegata z njegovo vlado. Na koncu je postavil ultimativno zahtevo, po kateri je sklicanje naslednjega sestanka odvisno od tega, alj bodo stavljeni novj predlogi, ki pa morajo upoštevati obe navedeni Reberjevi »načeli«.
ZDA in Anglija so že dolgo iskale povod za prekinitev pogajanj
Praga, 8. maja. (Tanjug) V zvezi s prekinitvijo pogajanj o mirovni pogodbi z Avstrijo piše ,,Rude pravo“, da so ZDA in Velika Britanija že dolgo časa iskale izgovor, da bi se prekinila pogajanja. Preprečiti so hotele podpis pogodbe, ker bi morale potem odpoklicati svoje čete iz Avstrije.
Svojo nakano — piše list — so izvedle šele sedaj, ko je Jugoslavija
predložila svojo zahtevo za majhen del južne Koroške, ki je naseljen s Slovenci in ki ne predstavlja niti 2«/« avstrijskega državnega ozemlja.
Zahodne velesile so to zahtevo odbile, podprla pa jo je le Sovjetska zveza.
Po dokončani zmagi demokracije v češkoslovaški — zaključuje list — je Avstrija za zahodne imperialiste 'posebno važna, ker se zabija kot klin med Jugoslavijo in češkoslovaško. Zato naj bi torej Avstrija v nasprotju z željami in interesi ljudstva ostala še vedno okupirana...
Zveza avstrijskih zarotnikov z ameriško špijonažo
Praga, 7. maja. (Tanjug) Telepress poroča z Dunaja o procesu zoper fašistične zarotnike v Gradcu, da so odkrili številne zveze med to ilegalno fašistično organizacijo in angloameričko obveščevalno službo v Avstriji. Predstavniki te tolpe so s posebnim ameriškim vojaškim vlakom odhajali v Nemčijo in navezovali stike s hitlerjevcl
Priče so potrdile, da je bila med glavnim štabom ameriške obveščevalne službe v Frankfurtu in avstrijskimi zarotniki redna zveza. Priča Josef Majer, bivši poročnik nemške vojske, je izjavil, da je fašistična skupina v bližini Dresdena ustanovila „informativni center“ na Dunaju. Ta center je „zalagal“ s poročili vse tri zahodne okupacijske sile v Avstriji.
ri.ySf*® stara jucosl.- avstrij ska meja
meja,ki jo zahteva naša spomenica
Da M dokazala svojo željo po miru tn omogočila sporazum v vprašanju jugoslovansko-avstrijske meje, Je Jugoslovanska vlada odstopila od nekaterih prvotnih zahtev po priključitvi ozemlja Koroške. Slika kaže: Gornja črtkana črta pomeni obseg prvotnih zahtev, Id so sedaj omejene na bivšo plebiscitno cono A in B v površini 2066 km s 166.000 prebivalci. Jugoslavija je, da bi se dosegel sporazum, odstopila Ziljsko dolino z Beljakom ter odsek Golica—Sobota s Št. Pavlom, čeprav so naše zahteve tudi do teh krajev globoko upravičeno.
Borba grškega naroda za svobodo
YES SVOBODOLJUBNI SVET SE ZGRAŽA NAD POKOLJI NEZAŠČITENIH BORCEV OSVOBODILNEGA
GIBANJA V GRČIJI
Krvavi dogodki v Atenah in drugih mestih so sramota za vse
kulturno človeštvo
Grozodejstva monarhofašietične atenske vlade so povsem upravičeno izzvala silno ogorčenje pri vseh svobodoljubnih narodih po vsem svetu in so protesti vedno glasnejši in številnejši: le vladni tisk zahodnih velesil prehaja skoraj molče preko pckoljev nad grškimi domoljubi v Atenah in drugih krajih Grčije, ali pa skuša celo zagovarjati te dogodke, ki po krutosti prekašajo celo vsa zverstva Hitlerjevih tolp v zasedenih državah med svetovno vojno.
Enotni sindikati Svobodnega tržaškega ozemlja so poslali Varnostnemu svetu OZN pismo s pozivom, da naj prepreči nadaljnje pokolje nad grškimi rodoljubi in zaščiti najosnovnejše demokratične svoboščine grškega naroda. Obenem so poslali protest Svetovni sindikalni federaciji.
Bolgarski komite za podporo demokratičnemu grškemu ljudstvu je naslovil na bolgarski narod razglas, v katerem ga poziva, naj energično nastopi zoper zločine, ki sramote vse kulturno človeštvo. Obenem je poslal generalnemu sekretarju OZN Trigve Lieu tole brzojavko:	»Protestiramo
proti množičnim in zverinskim umorom. ki jih izvršuje atenska vlada nad nezaščitenimi grškimi ujetniki — borci odporniškega gibanja pod Hitlerjevsko okupacijo in zahtevamo intervencijo OZN.«
Francoski komite za pomoč demokratični Grčiji je pozval vse franoo-ske duševne delavce — književnike, znanstvenike, politične osebnosti in vse republikance, naj zahtevajo takojšnje posredovanje pri Sofulisovi vladi, da prenehajo ti zločini; komite sam je poslal protest grškemu poslaništvu v Parizu, Mednarodnemu Rdečemu križu in zunanjemu ministru Bidaultu.
Centralni komite komunistične partije Italije pravi v protestu: »Pokolji v Atenah so ponovno razgalili krvavi bes grške reakcije, ki jo podpirajo bajoneti zahodnih imperialistov.«
Delavska zbornica v Milana je pozvala podpredsednika Svetovne sindikalne federacije Di Vittoria, naj v imenu največje mednarodne delavske organizacije protestira v Atenah proti zločinom, ki jih obsoja mednarodno pravo in tudi človeška vest.
Danski komunistični poslanci so izročil; danskemu parlamentu ostro protestno resolucijo zaradi množičnega ubijanja grških borcev za svobodo.
Glasilo angleških komunistov »Daily Worker« piše: »V Grčiji ubijajo iz političnega maščevanja. Za vsa ta nasilstva je odgovorna Velika Britanija«.
Ameriška delavska stranka je poslala prezidentu Trumanu in zunanjemu ministru Marshallu protestno brzojavko z zahtevo, da naj vlada nujno ukrene vse, da se prepreči usmrtitev nadaljnjih 830 grških demokratov. Obenem je poslala generalnemu sekretamju OZN Trygve Lieu spomenico z zahtevo, da naj uvede preiskavo o množičnih usmrtitvah v Grčiji
203 borci za svobodo grškega naroda ustreljeni po nalogu Američanov
Atene, 5. maja. Radijska postaja Svobodne Grčije je poročala v svoji današnji oddaji, da 60 v Lamiji ustrelili 21 rodoljubov-borcev gibanja narodnega odpora izza nacistične okupacije. Tako je v zadnjih 48 urah naraslo število proslavljenih sinov našega ljudstva, ki so jih zadele Trumanove krogl8 in je njihova kri prepojila našo izmučeno zemljo, na 203. Sovi zločini kažejo narodom pravi obraz Trumanove doktrine in Marshallovega načrta. Komentirajoč te zločine, navaja radijska postaja tudi razloge, zaradi katerih so bili obso-ienj ti heroji ljudske borbe. Tako so obtožili Olega Kamedžido, da je zakrivil umor neke osebe, ki jf dejanski oadla v boju med E-lasom na eni ter Nemci in varnostnimi bataljoni na drugi strani. Vdova Joana Aktiki, ki ji je mož padel v borbi z Nemcj in varnostnimi bataljoni, je bila obtožena 532 umorov. 18 letna Idomoholu, kateri je pripadnik varnostnih bataljonov ubil očeta, je bila obtožena, da je usmrtila nekega poročnika v Ku-kušu, ki je v resnici padel v borbi V Kuikušu je bHa 4. novembra 1944 Aspasia Stefanu obsojena, da je ubila nekega človeka, ki je dejansko umrl za tuberkulozo. Folkovnik Kikicilas, komandant Glasovih sil pri Kalamati, ki se je boril proti Nemcem, je bil obtožen umora, ki bi ga naj izvršil v okrožju, ki ga že leta ni obiskal.
Take borce — končuje radijska postaja Svobodne Grčije —, ki so jih imel; tri leta zaprte, streljajo danes atenski zločinci po nalogu njihovih gospodarjev Američanov in Angležev.
35 vasi na Peloponezu in v Epiru osvobojenih
Atene, 8. maja. »Elefteri Elada« poroča: Oddelki demokratične armade so osvobodili mestece Karicena in 11 vast na področju Olimpije, 5 vasi v okolici Sparte, 19 vasi na področju Ilije in 5 vasi na področju Patrasa. Pri tem so ujeli veliko število ksitosov in zaplenili vse njihovo orožje.
Razen tega so borci demokratične armade napadli sovražnikov bataljon na področju Mecovo—Janina. Bataljon se je moral umakniti na izhodiščne postojanke.
Diverzantske skupine so porušile železniški most na progi Tripolis—Kalamata, most na cesti Kalamata—Kalauni in dva mosta na cesti Hrisovioi—Varges. Dalje so uniičili telefonsko omrežje na cesti Tripolis—Mesalomis, cesto Rekuni—Murica, most na cesti Kardica—Dimieiana, 2 km železniške proge Tripolis—Kalamata in 17 telefonskih stebrov na cesti Lala— Pirgos. Med vsemi temi operacijami se je prostovoljno priključilo demokratični armadi 120 domoljubov.
Od 29. februarja do 23. aprila so Imeli monarhofašisti 2600 mrtvih, med njimi 1 generala, 3 podpolkovnike, 10 majorjev in 158 drugih oficirjev, 2500 ranjenih, med njimi 8 oficirjev in 989 ujetih, med njimi 14 oficirjev. Od ujetnikov jih je 268 stopilo v vrste demokratične armade Grčije. K demokratični armadi je pribežalo 32 vojakov. Skupne Izgube monarho-fašistov znašajo torej 6140 mož. Zaplenjenih je bilo 1386 pušk, 142 strojnih pušk, 68 puškomitraljezov- 1 težka strojnica, 17 brezžičnih aparatov, 10 telefonskih aparatov, 553 ročnih bomb, 475.000 nabojev, 7 zabojev municije, 700 konj in mul, 28 minometaJcev in 4 komionl.
Diverzanti demokratične armade so razstrelili 6 vojaških vlakov, 126 vojaških kamionov, 13 tankov, 65 mostov, 2500 m železniških tirov in porušili 400 brzojavnih drogov. Porezali eo 75.000 m žice in sestrelili 4 letala.
Odpuščanje »nelojalnih« nameščencev iz službe
Atene, 8. maja Na podlagi zakona o »lojalnosti« uslužbencev In nameščencev so začeli množično odpuščati državne in bančne nameščence. Direktor Kmečke banke t Atenah je sporočil včeraj 23 uslužbencem, da so odpuščeni. Prav tako je Izjavil, da bodo še ta teden odpustili 123 uslužbencev, medtem ko o 163 primerih za odpust še razpravljajo.
Zgodovina za 2. razred..
Da ameriški diplomati niso preveč doma v zemljepisju, Je našim ljudem že od versajske konference sem dobro znano. Med sedanjim razpravljanjem o upravičenih jugoslovanskih zahtevah glede priključitve Slovenske Koroške k Jugoslaviji pa smo spoznali, da ameriški diplomati zelo slabo poznajo tudi zgodovino, vsaj od preseljevanja narodov dalje.
Gospod Reber, ameriški predstavnik na konferenci namestnikov zunanjih ministrov, ki razpravljajo o mirovni pogodbi z Avstrijo, je namreč v želji, da bi pokazal pred »neukimi predstavniki barbarskega vzhoda« svoje solidno znanje, izjavil, da ozemlje Slovenske Koroške že od rimskih časov niti narodnostno niti zemljepisno niti gospodarsko ni pripadalo Jugoslaviji.
Vsak Izgovor je dober, da se ustreže gospodarjem, ki zaradi svojih posebnih računov nočejo, da bi koroški Slovenci končno vendarle prišli do svojih pravic.
Priznati moramo, da ima gospod Reber prav, ko trdi, da v rimskih časih Koroška ni bila v Jugoslaviji. Vendar bi pripomnili, da bi nastala lepa zmeda tudi v domovini gospoda Reber ja, če bi se nenadoma spomnili Indijanci, ki zdaj žive v ZDA kot brezpravna raja v rezervatnin ozemljih, da pred nekaj stoletji Američanov v ZDA še ni bilo, in bi terjali svoje pravice.
Svetovali bi tudi gospodu Reber ju, naj si, če mu bo kdaj dopuščal čas, ogleda še zgodovino o preseljevanju narodov, zgodovino srednjega in novega, predvsem pa tudi najnovejšega veka.
Za rimskih časov Slovenska Koroška ni bila v Jugoslaviji. To-da, če je gospodu Reber ju in njegovim gospodarjem prav ali ne, so Slovenci prišli tja kmalu po propadu tega cesarstva, se tu naselili, tam živijo že nad 1300 let in zdaj že delj časa odločno zahtevajo, da se združijo z ostalimi svojimi brati Slovenci, ki si svo-bodno urejajo svoj dom in življenje v FLR Jugoslaviji.
Načrtna gonja proti Slovencem v gortški pokrajin!
Trst, 8. maja. Po volitvah v Italiji je De Gasperijeva vlada začela v
toriški pokrajini z istimi raznaro-ovalnimi metodami proti Slovencem kakor fašistična vlada v prvih letih po prvi svetovni vojni. Oblasti s silo izganjajo čez mejo Slovence, ki stanujejo v Gorici in okolici in nimajo italijanskega državljanstva, ker so iz krajev, ki so prišli pod Jugoslavijo. Številnim slovenskim trgovskim ustanovam so odvzeli poslovne koncesije, češ da niso bile pravilno izdane. Tudi zadrugam v slovenskih krajih ovirajo delovanje V tržaških ladjedelnicah so pričeli preganjati slovenske in italijanske demokratične delavce.
Dne 1. maja so v Podgori aretirali predsednika nabavno prodajnih zadrug Franca Perka. Aretacija je v zvezi s splošno gonjo proti Slovencem ter predvsem proti slovenskim gospodarskim ustanovam. Nabavno prodajne zadruge so s svojimi močno razvitimi podružnicami v Gorici, _ Sovodnjah, štandrežu in Podgori poslale močan konkurent italijanskim importiranim trgovcem. Kakor izgleda, je ta gonja proti Slovencem načrtna in je v sestavnem delu programa demokristjanske vladne politike o zatiranju slovenske manjšine v Italiji.
Italijanska vlada je odklonila povrnitev škode goriškim Slovencem
Trst. 8. maja. (Tanjug) Italijansko notranje ministrstvo je zavrnilo za-
htevo demokratične fronte Slovencev v Italiji o povrnitvi škode, ki so jo povzročile fašistične tolpe slovenskemu prebivalstvu v Gorici in okolici v dobi, ko so italijanske oblasti prevzemale upravo od Anglo američanov.
Naša delegacija v Trstu zahteva pojasnila o aretaciji dveh naših državljanov
Trst, 8. maja. (Tanjug) Jugoslovanska gospodarska delegacija v Trstu je poslala angloamerički vojaški upravi pismo, v katerem zahteva pojasnila o aretaciji jugoslovanskih državljanov Djordjeviča Vladimira iz čačka in Sariča Hrvo-ja iz Knina. Oba jugoslovanska državljana sta prišla v Trst po službeni potrebi in sta imela listine za vstop na Tržaško ozemlje pod angloameričko okupacijo v redu.
Dva milijona lir za pomoč istrskim družinam
Trst, 8. maja. (Tanjug) Fond za pomoč vdovam in sirotam fašističnega nasilstva, ki je bil ustanovljen v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja pod pokroviteljstvom ljudske oblasti, je dal 1. maja na razpolago oddelku za socialno skrbstvo istrskega okrožja dva milijona lir kot j>omoč družinam, prizadetim od fašizma. Od te vsote je prejel okraj Koper 1,200.000 lir okraj Buje pa 800.000 lir.
Ustavna 'debata v češkoslovaškem parlamentu.
češkoslovaška repufflika je postala država ljudske demokracije
Govor generalnega sekretarja KP Češkoslovaške Rudolfa Slanskega v ustavodajni skupščini
Praga, 7. maja (Tanjug). Danes se je pričela v prisotnosti članov vlade 6 predsednikom vlade Klementom Gottwaldom na čelu v ustavodajni skupščini debata o načrtu nove ustave.
Po krajšem govoru obrazložitelja dr. Prohaske, se je prvi oglasil k besedi generalni sekretar KP Češkoslovaške Rudolf Slansky, ki je izjavil med drugim:
»Načrt nove ustave izraža vse spremembe, do katerih je prišlo v zadnjih treh letih. Češkoslovaška buržoazija je izgubila pravico do vodstva nad političnim in gospodarskim življenjem Češkoslovaške, ker je češkoslovaško ljudstvo v dobi Monahova in nemške okupacije kaj hitro spoznalo njeno izdajalsko in sovražno vlogo. Izvedli smo velike spremembe v našem ljudskem, političnem in gospodarskem življenju. Te spremembe nam jamči nova ustava. Zaradi njih je naša dežela postala država višjega tipa — država ljudske demokracije. Izvedli smo dosledno demokratizacijo državne uprave in gospodarskega življenja. S podržavljenjem osnovnih gospodarskih pa-DOg je nastala vrsta novega vseljudskega lastništva. Danes je delovno ljudstvo Češkoslovaške gospodar svoje zemlje in kovač svoje sreče.
Predstavniki češke in slovaške buržoazije so netili razdor med češkim in slovaškim ljudstvom, hkrat; pa tesno sodelovali za hrbti Čehov in Slovakov. Naša nova ustava rešuje na nov način vprašanje enotnosti med obema bratskima narodoma. Popolna enakopravnost Slovakov bo zajamčena z industrializacijo Slovaške, ki bo imela enake pogoje za življenje kakor Češka.«
Načrt ustave Češkoslovaške republike jamči državljanske pravice. Nova ustava daje pravice, ki jih stara ustava niti omenjala ni. tako n. pr. pravico do izobraževanja, pravico, ki daje za delo pravično nagrado, pravico do dopusta, pravico do zavarovanja za bolezen ali starost.
Ker izraža te velike družbene spremembe, je naša nova ostava dokaz politične zrelosti našega ljudstva, dokaz višje in dovršenejše demokracije. Izraz te višje demokracije bodo svobodne demokratične volitve, na katerih bo naše ljudstvo potrdilo ljud-sko-demokratično ureditev naše dežele — slovansko nsmerjenost v zunanji politiki in naš trden sklep, da varujemo nacionalno neodvisnost in
nedotakljivost naše države. Ta program je združil vse naše ljudstvo, zato pa bo tudi nastopilo na volitvah z eno samo listo.«
Ob koncu govora je Siansky izrazil priznanje Sovjetski zvezi za velikanske zasluge pri osvoboditvi češkoslovaške in ugotovil, da je delovno ljudstvo po zaslugi poličke vlade Klementa Gottvvalda postalo gospodar na svoji zemlji in da bo" nova ustava vedno vezana na ime Klementa Gottwalda.
Slovesna ratifikacija bolgar-sko-češkoslovaške zavezniške pogodbe v Sofiji
Sofija, 8. maja (Tanjug). Včeraj so v Sofiji na slovesni skupni seji Pre-zidjia Velikega sobranja in ministrskega sveta ratificirali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoč; med Češkoslovaško in Bolgarijo ter začasni sporazum o ureditvi gospodarskih zvez med obema državama.
Dejegacija naših poslancev na Češkoslovaškem se je vrnila v Prago
Praga, 8. maja (Tanjug) Delegacija Ljudske skupščine FLRJ se je vrnila s svojega potovanja po Slovaški in Moravski v Prago.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 8. maja: Znižani zračni tlak i središčem nad Egejskim morjem še na' dalje vpliva na južnovzhodno In srednje Evropo, kjer je zelo nestalno vreme z ne vihtaml Visok zračni tlak je nad Skandinavijo in severno Rusijo in zadržuje napredovanje barometrskih mlnimov z Atlai tika. Drugi sistem barometrskih minimo» prodira preko južnozahodne Evrope proti severovzhodu, zaradi česar se v višinal razvija topel jugovzhodnik, ki bo prinesel začasno zboljšanje vremena.
VREMENSKA NAPOVED za nedeljo 9. maja
Ponoči dež, pozneje po večini sončno, popoldne še nagnjenje h krajevnim nevihtam.
DOLGOROČNA VREMENSKA NAPOVED za prihodnji teden od 10. do 16. maja V splošnem še nadalje nestalno vrems s pogostimi padavinami, zlasti pa 10., 11., 13 in 16. Z lepim vremenom je računati
12.	maja.
Proračofli fcrafeviib ljudskih odborov morajo biti Izraz gospodarskih teženj delovnega ljudstva
Da so tudi krajevni ljudski odbori sposobni, da sami sestavljajo in izvajajo svoj lastni proračun, kadar pristojni politični in upravni organi s pravilnim prikazovanjem snovi zainteresirajo za to naše najnižje enote ljudske oblasti, imamo jasen dokaz v Slov. Primorju, kjer sta zlasti okraja Idrija in Postojna uspela uvesti s pravilno organizacijo dela po vseh krajevnih ljudskih odborih samostojno izvajanje proračunov.
Pomen proračunske samostojnosti za dvig gospodarske moči in operativnosti krajevnih ljudskih odborov in s tem tudi za dvig njegovega zaupanja med ljudstvom, je na dlani. Letos smo se te važne naloge lotili kampanjsko, z namenom, da vzbudimo med ljudstvom interes za proračune, s tem v zvezi pa tudi za razvoj državnega sektorja gospodarstva in za povečanje operativnosti ljudske oblasti v vseh problemih dela na terenu, ki se tičejo skupnosti. Ob priliki sestavljanja predlogov proračunov je padlo mnogo dobrih predlogov, kako zbrati potrebna sredstva za mnogoštevilne izdatke, s katerimi mora ljudski odbor računati. V povezavi s tem je bila podana iniciativa za osnovanje mnogih podjetij lokalnega pomena in za razvoj komunalnega gospodarstva v mnogih krajih. Naše ljudstvo je na uspešnem gospodarskem razvoju ljudskih odborov zainteresirano!
Seveda je mnogo okrajev, kjer je bila ta važna naloga izvedena šablonsko in birokratsko, brez sodelovanja z organizacijami ljudske fronte in brez prave podpore aktivistov, kar je imelo za posledico to. da tam ni uspelo vzbuditi med ljudmi pravega zanimanja za lokalne, finančne in gospodarske probleme.
V drugi fazi proračunske kampanje, pri sprejemanju proračunov, je čas, da se vse take napake popravijo. Po uzakonjenju proračuna po Ljudski skupščini LRS, bodo vskladeni predlogi okrajnih proračunov vrnjeni izvršilnim odborom, ki nato predlože okrajne predloge v sklepanje okrajnim ljudskim odborom. Skupščina okrajnega ljudskega odbora bo v finančni določbi istočasno določila za kritje morebitnih primanjkljajev v krajevnih proračunih udeležbo na okrajnih dohodkih tako, da bodo na ta način vsi proračuni uravnovešeni. Izvršni odbor bo nato vrnil posamezne proračune krajevnim ljudskim odborom, da o njih dokončno sklepajo. to se pravi, da dokončno sestavijo tako proračun dohodkov kakor tudi izdatkov.
Tudi za proračun krajevnih ljudskih odborov mora veljati načelo uravnovešenja proračuna, kot so uravnovešeni splošni državni in republiški proračun ter proračuni okrajev. To pomeni, da se morajo vsi izdatki kriti predvsem z lastnimi dohodki. za kritje morebitnega utemeljenega primanjkljaja pa morajo seveda imeti predhodno odobreno udeležbo na dohodkih okrajnega proračuna, o čemer sklepa okrajni ljudski odbor ob priliki sprejemanja proračuna. Potrebno je zaradi tega predvideti izdatke v okviru dohodkov. Pri dokončni sestavi proračuna morajo zastopati krajevni ljudski odbori načelo skrajnega varčevanja, smotrne potrošnje sredstev za vse vrste svojih potreb. Zlasti je potrebno varčevanje pri samih upravnih izdatkih, ker so ti neproduktivnega značaja in je vsako izvenplansko trošenje sredstev v tej smeri v škodo gospodarstvu in ovira dvig blagostanja ljudstva. čim manjši bedo upravni izdatki. tem več sredstev bo ostalo za potrebe krajevnega gospodarstva. V naših tovarnah znižujejo delovni kolektivi s smotrnim delom, s povečanjem storilnosti, z udarništvom, no-vatorstvora in racionalizacijo vsak dan proizvodne stroške. Prav tako morajo stremeti tudi vsi delovni kolektivi v naši državni upravi, da čimbolj znižajo upravne stroške in preskrbe več sredstev za razvoj go; spedarstva. To načelo velja v polni meri tudi za krajevne ljudske odbore. Njihova naloga pri dokončni se; stavi proračunov je: posvečati pri planiranju izdatkov _ vso pažnjo smotrnemu razpolaganju s finančnimi sredstvi.
Po dokončnem sprejetju proračuna krajevnega ljud5kega< odbora mora nujno sodelovati vse ljudstvo na zboru volivcev kraja. S tem sodelova-
njem bo vzbujeno zanimanje za samostojno in operativno reševanje njim najbližjih gospodarskih in finančnih problemov. To pa bo vse pripomoglo k taki sestavi proračunov, ki bo najbolje izražala težnje prebivalstva. Pripomoglo bo tudi k razvoju lokalnega gospodarstva, k smotrni preureditvi in olepšanjn naših podeželskih krojev in k razvoju mreže zdravstvenih in kultnmih naprav.
Pred okrajnimi aktivisti Osvobodilne fronte je v tej drugi fazi proračunske kampanje važna naloga: nikakor ne smejo dopustiti, da bi bil dokončni krajevni proračun sestavljen kjer koli brez sodelovanja celotnega krajevnega ljudskega odbora ter da ne bi bil ta predlog glavni predmet obravnave na zborih volivcev. S tem bo močno zrasel v očeh državljanov ugled krajevnega ljudskega odbora kot njim najbližje enote naše ljudske oblasti, krajevni ljudski odbor ne bo več samo administrativna podružnica okraja, ampak bo ob podpori ljudstva postal samostojna gospodarska in upravna enota, ki bo lahko izvajala vse naloge. S takim načinom sprejemanja proračunov ljudskih odborov pa bo podan tudi prvi korak k vsestranski kon-
troli nad izvajanjem proračunov, h kontroli po ljudstvu samem, ki bo lahko vedno budno spremljalo vso finančno in gospodarsko politiko svojega kraja.
Dolžnost vseh krajevnih ljudskih odborov je tudi, da skrbe za preseganje plana dohodkov odobrenega proračuna, zlasti iz uspešnejšega poslovanja obstoječih podjetij. Tako povečani dohodki, na drugi strani pa tudi prihranki na upravnih izdatkih med letom, jim bodo omogočili dodatni proračun, s pomočjo katerega bodo lahko povečali svoj investicijski program, skratka, krili bodo lahko izdatke, ki jih v rednem proračunu iz raznih vzrokov niso mogli preci videti. Sredstva za povečanje in; vesticijske in gospodarske delavnosti pa lahko zbero krajevni ljudski odbori med letom tudi s pomočjo uredbe krajevnega samoprispevka, sprejetega na zborih volivcev, saj bo ta delavnost služila neposredno vsemu prebivalstvu. Vse to velja zlasti za one krajevne ljudske odbore, ki so svoj letni proračun premalo skrbno pripravili in niso v njem določili ni-kakih zneskov za lastno gospodarsko dejavnost, čeprav jim je ta potrebna
K.	S.
Prvi
IM.K i
miki gradbenega podjetja v Trbovljah
Na dan 1. maja so bill v Trbovljah razglašeni prvi udarniki pri splošno-gradbe-nem podjetju »Zidar®. Proslava je bila v Delavskem domu na prostem. Pregledali so svoje uspehe in naredili plan za bodočnost. Letos jih čakajo velike naloge: dograditev stanovanjske kolonije v Zagorju, gradnja zdravstvenega doma v Zagorju, dograditev Industrijskega maga-cina, gradnja doma kulture in prosvete in večjega števila stanovanjskih stavb. Delavstvo pa nudi vso pomoč pri gradnji zadružnih domov, saj je dosedaj opravilo skupno 1262 prostovoljnih ur. Zelo pa se zanimajo za strokovno in politično vzgojo, katero jim nudi sindikalna organizacija. Za udarnike so bili proglašeni Ivan Jamnišek, Rudolf Ripl, Peter Ginter, Peter Malinger, Zdravko Pavlovič, Hanze Hukanovič, Janko Kukec, Pero Joslpovič, Rame Skenderovlč, Jakob Bazarin, Jože
Kašaj, Smajlo IslamovlČ, Zalet Dodič, Srečko Žnidaršič in Gabrijel Valentak.
To so najboljši delavci podjetja, ki že skczl tri mesece dnevno prekoračujejo normo za 20 —40 '/•. So tudi ostalim za zgled pri varčevanju materiala in v pomoči pri gradnji zadružnih domov. Po zaključku razglasitve udarnikov so napovedali tekmovanje Splošnemu gradbenemu podjetju »Beton« v Celju v naslednjih točkah: 1. katero podjetje fco prvo začelo z gradnjo na vseh gradiliščih, za katera so pripravljeni projekti; 2. katero podjetje bo prvo uvedlo pri vseh delih 100 •;» akord; 3. katero podjetje bo prvo imelo dovolj delovne sile in pri tem zaposlilo največ žena; 4. katero podjetje bo najbolje izpolnjevalo normative; 5. katero podjetje bo organiziralo čim več delovnih brigad.
V prvomajskem tekmovanju so v tekstilni tovarni v Medvodah zmagale žene
Delavci tekstilne tovarne v Medvodah so dokazali v prvomajskem tekmovanju, kako zelo se tudi oni zavedajo važnosti borbe za izboljšanje našega gospodarstva. Doseženi mesečni proizvodni načrti so bili uspehi požrtvovalnega dela vsega delovnega kolektiva In predvsem uspehi vztrajne borbe najboljših delavk, ki so bile ob zaključku tekmovanja na prvomajski proslavi proglašene za udarnice. Značilno za naš čas in za tovarno je, da so zmagale v medsebojnem tekmovanju ženske, ki so nekoč tudi v tej tovarni Imele kot delavke še manj pravic kakor moški.
Udarnice so žene, ki z ljubeznijo do dela in z vero v uspehe premagujejo vse težave, ki nastajajo pri izpolnjevanju planskih nalog. Tkalki Albina Knific In Tilka Novak sta proglašeni za udarnici že tretjič. Marija Drešar je udarnica drugič. Tkalka Vera Kopač, navijalka Lojzka Dobnikar, prešivalka Danica Sušnik in prešivalka Francka Kopač so bile proglašene za udarnice prvič. Vse so sklenile, da ss bodo potrudile častne naslove udarnic obdržati tudi v novembrskem tekmovanju v katerem hočejo doseči še lepše in večje uspehe.
Zadružno tdemovanjo v odkupu lesa
Dne 5. t. m. je bila v Postojni konferenca predstavnikov kmečkih zadrug. Konferenca je obravnavala poslovanje gozdarskih odsekov pri kmečkih zadrugah z posebnim ozirom na odkup lesa. Predstavniki Republiške poslovne zveze so ugotovili, da je odkup lesa po gozdarskih odsekih v postojriskem okraju Izredno slab in je ves okraj dosegel do 1. maja komaj 18 '/• celotnega odkupnega plana.
Ugotovilo se je, da je vzrok temu slabemu 6tanju predvsem to, ker niso še po vseh kmečkih zadrugah ustanovljeni ti odseki, temveč delujejo samo v 20 zadrugah. Poleg tega ni delo teh odsekov prav nič povezano z množičnimi organizacijami, niti se ne opira na pomoč krajevnih ljudskih odborov.
Predstavniki teh odsekov pa so, ko so jim na konferenci prikazali važnost odkupa lesa, sklenili, da popravijo vse dosedanje napake in se resno oprimejo dela v borbi za plan.
Sklenili so, da bodo do 15. maja ustanovili pri vseh kmečkih zadrugah lesne odseke. Prav posebno važen sklep pa je bil, da bodo že do 20. maja dosegli 100 '/« izpolnitev plana za to dobo in s tem nadoknadili vse dosedanje zamujene uspehe v odkupu lesa.
Predstavniki zadrug so pokazali resen namen, da to dosežejo in da plan odkupa lesa, ki je predpisan za dobo 5 mesecev, celo presežejo. Zato so sklenili, da takoj
napovejo tekmovanje okrajni zvezi kmetijskih zadrug v Dravogradu, ki je v odkupu lesa dosegla 28 '/• letnega.
Tekmovanje bo trajalo do 31. maja. Dne 3. junija bodo objavljeni rezultati.
Kmečke zadruge so si napovedale tekmovanje v odkupu lesa tudi med seboj. Takoj je zadruga v St. Petru napovedala tekmovanje zadrugi v Begunjah, Razdrto Postojni, Grahovo—Planini, Unec—Rakeku, Studeno—Bukovoju kmečka zadruga v Postojni pa vsem drugim zadrugam. Zadruga Iga vas v Loški dobni pa se je obvezala, da bo izven plana odkupila tudi 300 m’ lesa za zadružne domove.
Nabiralcem zelišč
Državno gospodarsko podjetje za promet z zdravilnimi zelišči in eteričnimi olji „Droga" v Ljubljani, Cigaletova ulica 5 (tel. 27-20), poziva nabiralce zdravilnih zelišč, množič; ne organizacije in šole, naj doslej zbrana suha zdravilna zelišča takoj oddajo zadrugam, ki so določene za odkup zelišč.
Vse zadruge naj takoj odpremijo doslej zbrano blago na naslov imenovanega podjetja. Stroške za prevoz blaga od zadrug do Ljubljane nosi podjetje ,,Droga“.
Obvezno oddajo živine je mogoče izpolniti tudi s prodajo masti ali slanine
Na podlagi 2. člena uredbe o odkupu živine (Uradni list FLRJ štev.
24/4S) je zvezni minister Jakov Bla-ževič izdal navodilo o izvajanju obvezne oddaje živine s prodajo svinjske masti in suhe slanine.
Kmetje in kmečke delovne zadruge morajo izvršiti obvezno oddajo živine tudi s prodajo svinjske masti in suhe slanine pod temi pogoji:
Če je obvezna oddaja določena v živi teži pitanih svinj, je mogoče obvezno oddajo izvršiti s prodajo svinjske masti ali suhe slanine, računajoč 1 kg svinjske masti ali suhe slanine za 2.5 kg žive teže pitanih svinj. Na ta način je mogoče izvršiti obvezno oddajo samo do 15. septembra l. 1948.
Te odredbe ne morejo izkoristiti kmetje in kmečke delovne zadruge, ki so s pooblaščenimi državnimi podjetji in zadrugami sklenili pogodbe
0	oddaji pitanih svinj (poaodbe o pitanju svinj).
Če je obvezna oddaja določena v drugi vrsti živine, je mogoče obvezno oddajo izvršiti s prodajo svinjske masti ali suhe slanine, računajoč
1	kg svinjske masti ali suhe slanine za 8 kg žive teže govedi, telet, ovac, jagnjet. koz in kozličev. Tako je mogoče obvezno oddajo izvršili po 15. septembru leta 1948.
To navodilo stopi v veljavo po objavi v Uradnem listu FLRJ.
Udarniki v slovenjgraški tovarni usnja
Delo v iovarni usnja zahteva mnogo fizičnega napora. Tu postati udarnik, pomeni združiti voljo in moč do skrajnosti.
Tokrat so bili razglašeni za udarnike: že v tretjič Stanko Jehart, ki dela pri miznem izgladilnem stroju in je kot predsednik sindikata tudi v organizacijskih naporih »udarnik«; v drugič Franc Kramljah, ki dela v apneni delavnici pri čiščenju, Leopold Matavž, zaposlen pri glajenju, tov. Maks Ramšak, delavec pri vaijarnem stroju, tov. Rozina Legat kot prva udarnica v tej tovarni. Razglašeni so bili še tov. Anion Cesar, strokovnjak na cepilnem stroju, Ernest Knez, zaposlen v apneni delavnici pri ročnem mezdranju, Jakob Gnamuš, Avgust Vulč, Franc Kristan in Vinko Jurjevec. Vsi so prekoračili normo za 20% do 25%, ne da bi pri tem blago trpelo na kakovost. Prejeli so nagrade od 1000 do 3000 din.
Graditelji Nove Gorice napovedujejo tekmovanje
Na predvečer praznika dela je delovni kolektiv Gradbenega podjetja za ceste LRS, gradilišče Nova Gorica, pregledal svoje dosedanje delo.
Z ’ navdušenjem so bili proglašeni najboljši mladinci za udarnike. VII. mladinska delovna brigada LRH je bila proglašena za udarno in je kot najboljša prejela tudi prehodno zastavico mladinskih delovnih brigad. Nato pa je brigada na predlog komandanta sprejela obveznost^ da bo 12 dnevni delovni nalog izvršila v 10 dneh. Tej obveznosti so se pridružile tudi ostale brigade.
Na predlog sindikalne podružnice je s proglasitvijo udarnikov, z nagradami in pohvalami vodstvo gradbišča dalo priznanje najpožrtvoval-nejšim tovarišem, ki so s svojim delom dokazali, da so pripravljeni žrtvovati vse za čimprejšnjo izgradnjo petletnega plana in s tem izgraditev lepše in boljše bodočnosti naših narodov.
Najboljšemu delovnemu kolektivu, mizarski delavnici, je bila podeljena na podlagi doseženih uspehov v zadnjem desetdnevnem tekmovanju že drugič prehodna zastavica.
Na predlog proglašenega udarnika tov. Merviča je delovni kolektiv sprejel sklep, da se napove tekmovanje vsem gradbiščem Gradbenega podjetja za ceste LRS; Gradbišču ,,Primorje“, katero skupno z gradbenim podjetjem za ceste LRS. gradi primorskemu ljudstvu nov gospodarski, kulturni in politični center Novo Gorico, pa je delovni kolektiv napovedal tekmovanje za čimprejšnjo izvršitev častne naloge, ki jo imajo graditelji, ki nabolj občutijo krivično mejo, ki so jo začrtali sovražniki nove Jugoslavije in se zavedajo, da bo to tekmovanje še bolj dvignilo delovni polet.
Izjava odbora
Družbe sv. Mohorja v Celfu
Na svoji seji dne 8. maja 194 S, ki se je vršila v Ljubljani, je odbor Mohorjeve družbe v Celju soglasno sklenil priobčiti naslednjo izjavo:
Odbor celjske Mohorjeve družbe ie t svojem javnem opozorilu, objavljenem v »Slovenskem poročevalcu« dne 4. januarja 1948, štev. 3 ugotovil, da je prizadevanje g. Podgorca in njegovih somišljenikov: ustanoviti v Celovcu posebno Mohorjevo družbo, škodljivo nacionalnim in socialnim interesom Slovencev na Koroškem, ker hoče izrabljajoč ime Mohorjeve družbe razbiti enotnost v slovenskih vrstah na Koroškem ter zabrisati in zamegliti v srcih koroških Slovencev zavest njih pripadnosti k skupni slovenski družini in jugoslovanski domovini.
Celjska Mohorjeva druži» * zadoščenjem ugotavlja, da so koroški Mo-horjani pravilno razumel; njen poziv in da jim je postala jasna protislovenska vloga sedanje celovške Mohorjeve družbe, zato so tudi več ko enkrat na glas ugovarjali Izrabljanju imena in tradicij Družbe sv. Mohorja v protislovenske namene.
Kdor pozna zgodovino ustanovitve Mohorjeve družbe in njen zgodovinski razvoj zlaslj v letih od 1919 do danes, in gospodu Podgoreu to ne more biti neznano, za tega je pribito, kar je zapisal leta 1920 v Mohorjevem koledarju družbeni tajnik, prof. Janez Hutter, namreč: »...da je s prenosom tiskarne in uprave Mohorjeve družbe v letu 1919 na Prevalje, sedež dosedanje celovške matične Mohorjeve družbe na Prevaljah ter da. je odslej država SHS njena domovina«.
Ugovor, da se cerkvena družba, kakršna je Mohorjeva družba, ne more prenesti v drugo škofijo, iz Celovca v Celje, ter da je iz tega razloga ostala prvotna Slomškova Mohorjeva družba v Celovcu, za Celje pa se je ustanovila nova Mohorjeva družba, je neiskreno podan v eni izmed celovških informativnih okrožnic in je zavijanje znanih dejstev. Res je, kakor je ugotovljeno že v naši zadnji izjavi, da se je osnoval po preselitvi Mohorjeve družbe v Celje, v Celovcu nekak odbor Mohorjeve družbe, a v resnic; je bilo to le svojevrstno poverjeništvo za člane prvotne Mohorjeve družbe, ki jim je matična Mohorjeva družba iz Celja pošiljala svoje vsakoletne publikacije.
Ko se je v letu 1934 tudi cerkvenopravno uredilo razmerje med Celjem in Celovcem, je takratni celovški škof mons. dr. Adam Hefter dejal celjskim odbornikom: »Saj razumem, da bi ob danih razmerah Mohorjeva družba v Celovcu ne mogla izvajati svojega namena ter z izdajanjem knjig, pisanih v narodnem duhu, za v sb Slovence, ohraniti in dvigniti njih versko življenje.« Ta Mohorjeva družba, ki vršj svojo nalogo za vse Slovence, ni druga, kakor celjska Mohorjeva druž-
ba.	Če pa je ostal vsled dogovora 1934 naslov: Mohorjeva družba v Celovcu, se je to zgodilo, da se omogoči celovškim odbornikom izposlovati od koroške politične oblastj tudi za Celovec tiskarniško dovoljenje Mohorjeve družbe. Vse drugo je že objašnjeno v naši zadnji izjavi.
Koroški Slovenoi poznajo zgodovi-no Mohorjeve družbe in potek dogodkov od lela 1919 naprej, zato niti najmanj ne dvomijo, da je že od leta 1852 za Slovence samo ena Mohorjeva družba in to tista, ki jo je ustanovil Slomšek, ki sa nahaja sedaj v Celju. Le ta je nosilka in čuvarka tradicij Slomškove Mohorjeve družbe.
Celjski odbor Mohorjeve družbe zato z veseljem ugotavlja, da so koroški Mohorjanj v taki pravilni zavesii hvaležno sprejeli letošnji knjižni dar celjske Mohorjeve družbe, ki se je navzlic znanim oviram mogel razdeliti koroškim Mohorjanom. Celjskj odbor Mohorjeve družbe se zaveda svoje dolžnosti do koroških Slovencev in jim bo kakor letos tudi v prihodnje omogočil sprejemanje in čitanje knjižnih zbirk matične Mohorjeve družbe.
Sedanji odbor celovške Mohorjevo družbe pod vodstvom g. Podgorca d v ničemer upošteval izjave in opozorila celjske Blohorjeve družbe, pa tudi ni uvaževal nasvetov in želja koroških Mohorjanov, temTeč izvedel v mesecu marcu 1948 izvolitev novega odbora za Celovec na način, da je po informativnih okrožnicah, ki niso točno poučile koroških poverjenikov o dejanskem razmerju med celjsko in tkzr. celovško Mohorjevo dražbo, predložil poverjenikom kandidatno listo novega celovškega odbora. Na prvem mestu je predlagan v izvolitev g. Podgorc, za njim dva dosedanja cd-hornika, podpredsednik in tajnik, potem sledijo imena drugih kandidatov, med njimi imena znanih in odločnih koroških Slovencev, ki so in hočejo ostati udje prave Mohorjeve družbe. Značilno je, da se teh zadnjih ni niti vprašalo, ali sprejmejo kandidaturo ali ne. Nekateri od teh so pismeno odklonili kandidaturo. ko ?o zaznali, da se nahajajo med kandidati novega odbora. Do 31. marca t. L. ki je bil zadnji dan glasovanja, se n-i niti polovica koroških poverjenikov udeležila volitev. S tem je večina od njih dokazala, da se s protislovensko usmerjenim delovanjem prejšnjega in sedanjega odbora v Celovcu ne strinja, da ga kratkomalo odklanja. Zaradi pritiska, ki se je izvajal ob razdelitvi letošnjega knjižnega daru Mohorjeve družbe v Celju na duhovnikc-poverjenike, ti niso mogli dati močnejšega izraza svojemu odporu proti tkzv. celovškim odbornikom.
Odbor Mohorjeve družbe v Celju smatra za svojo dolžnost, da na to ponovno opozori javnost in predvsem koroške Slovence. Ponovno izjavlja, da je stari celovški odbor z g. Podgorcem na čelu izrabljal ime Mohorjeve družbe z namenom, da pretrga kulturne zveze koroških Slovencev z matično Mohorjevo družbo in s skupno slovensko družino in razbije njih potrebno edinost. Kakšno bi bilo delo novega odbora, ki bi ga vodil g. Podgorc in njegovi somišljeniki, ni težko uganiti. Nikdar ne bo v skladu s tradicijami skupne Mohorjeve družbe, zasužnjeno bo nakanam nasprotnikov slovenskega naroda, ki hočejo koroške Slovence raznaroditi. Zato matična Mohorjeva družba, stoječa na stališču enotne Mohorjeve družbe za vse Slovence s sedežem v Celju, ne priznava ne teh ne kakih drugih volitev posebnega odbora za Koroško.
Celjski odbor Blohorjeve družbe z zadoščenjem in z veseljem priznava, da so koroški Slovenci spregledali prav; namen ustanovitve posebne Mohorjeve družbe v Celovcu in jih poziva, da ohranijo tudi v naprej svojo zvestobo matični BIchorjevi družbi v Celju.
Istočasno je odbor celjske Blohor-jeve družbe sklenil in postavil pover-jeniški odbor za koroške Slovence z nalogo razpečavati mohorjeve knjižne zbirke in opravljati za odbor celjske Mohorjeve družbe potrebne posle na Koroškem.
Ljubljana, 8. maja 1918.
Dr. Franc Cukala 1. r., F. S. Finžgar
1.	r„ dr. Franc Stele 1. r., dr. Franc Kotnik L r., dr. Stanko Cajnkar 1. r., Munda Blafija 1. r. Beno Kotnik 1. r., dr. Marijan Brecelj 1. r., France Bevk
1.	r., dr. Anton Trstenjak L r. in Lovro Kuhar 1. r.
Odbor celjske Mohorjeve družbe je postavil svoje poverjenike za Koroško
Na svoji seji dne 8. maja 1948 je odbor Družbe sv. Mohorja v Celju sklenil, da se postavi poverjeniški odbor Mohorjeve družbe za koroške Slovence in imenoval v ta odbor naslednje koroške rojake: dr. Luka Sienčnik, Jaka Reichman, Janez Weiss in Blaž Singer.
Gornji sklep so podpisali predsednik Mohorjeve družbe v Celju dr. Franc Cukala, tajnik F. S. Finžgar in ostali člani odbora.
DRUŠTVO SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV
PRIREDI
KNJIŽEVNI VEČER
NA KATEREM BODO BRALI ČLANI DRUŠTVA KNJIŽEVNIKOV SRBIJE IVO ANDRIC — SKENDER KTJLENOVIC — DESANKA MAKSIMOVIČ — TANASIJE MLADENOVIČ — JOVAN POPOVIČ — SLAVKO VUKOSAVLJEVIC VEČER BO V DRAMSKEM GLEDALIŠČU V PETEK 14. MAJA OB 20. VSTOPNICE OD 20 DIN NAVZDOL SE PRODAJAJO V OPERNEM GLEDALIŠČU
(Tžmga knjiga Cetopha akademije $nano&ti in umetno&ti
Pred kratkim je Izdala slovenska Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani drugo knjigo svojega rednega Letopisa (1943—1947).
Prvi, daljši del knjige sestavljajo referati o Akademiji in njenem delu v omenjenem razdobju. Leta 1938 ustanovljena, je zadobila Akademija možnosti resničnega razmaha šele po osvoboditvi, ko ja -dobila pravo avtonomijo, obenem pa se je razširil njen prvotni delokrog, saj JI je poverjena skrb za znanstveni naraščaj ter poudarja ozire na realistične znanosti: V skladu z uredbo NVS 1. 1945 o Akademiji so se razvijali medsebojni odnosi z oblastjo: odobritev proračunov v najvišji realni meri, ki jo je dovoljevalo finančno stanje republike, pomoč ob izrednih prilikah, kakor n. pr. pridobitev stare zaloge Slov. biografskega leksikona, kredit za izkopavanje staroslovenskega grobišča v Ptuju, razumevanje za pritegnitev kadra znanstvenih delavcev ter pomnožitev upravnega osebja, da je omogočeno redno poslovanje v smislu novih nalog. Medtem ko je do osvoboditve štela Akademija le 2 komisiji, ima danes že 19 takih naprav: 5 institutov, 1 zavod, 5 komisij in 8 odborov: kemični Institut, fizikalni institut, zavod za raziskovanje Krasa (speleološki Institut), zavod za kulturo slovenskega
jezika, institut za slovenski jezik, institut za literature, bibliografsko komisijo, komisijo za etimološki slovar, komisijo za 6lovar slovenskega knjižnega jezika, odbor za lingvistični atlas slovenskega jezika, odbor za objavo naših srednjeveških urbarjev, odbor za bistorično-topo-grafski leksikon srednjeveške Slovenije, odbor za slovar slovenskih priimkov, odbor za izdajo Slov. biografskega leksikona, odbor za urejevanje favne, flore in geje, terminološko komisijo, komisijo za Izdajo iiteramo-historičnih virov, arheološko komisijo in odbor za umetnostnozgodovinsko raziskovanje (Iz spremnih besed prezidenta dr. F. Kidriča, str. 5—7).
Vzporedno z novimi nalogami so bili sprejeti kot novi člani: fizik dr. A. Peterlin, geolog dr. I. Rakovec in dr. J. šiebinger.
Najvidnejša dela Akademije v preteklem letu so bila paleolitska Izkopavanja na Betalovem spodmolu pri Postojni, arheološka proučevanja na ptujskem grädn in raziskovanja srednjeveških stenskih slikarij.
Drugi del Letopisa prinaša predavanje R. Nahtigala, Ob stoletnici smrti J. Kopitarja (1944), Pozdravna beseda P. Kidriča ob 220 letnici Akademije nauk SSSR
(1945)	, Beseda F. Kidriča ob proslavi druge obletnice AVNOJ-a (1945), govor F. Kidriča: Prešeren in ml (1946), Beseda F. Kidriča ob obletnici oktobrske revolucije
(1946)	in predavanje M. Kosa, Zgodovin-
ski oktober 1917 (1947). Na koncu knjige so naštete dosedanje publikacije Akademije.	A B.
ZGODOVINA DIPLOMACIJE lil. DEL
Tretja knjiga »Zgodovina diplomacije« opisuje diplomatsko delavnost od versajske mirovne konference v letu 1919 do začetka druge svetovne vojne ob nemškem napadu na Poljsko 1. sept. 1989.
Značilno za to obdobje je na eni strani: vzporedno obstajanje, medsebojno vplivanje in boj dveh nasprotujočih 6i sistemov — socializma in kapitalizma, na drugi strani pa močna zaostritev vseh kapitalističnih nasprotij, ki je tudi privedla človeštvo do druge svetovne vojne. Y
tem razdobju se imperialistična diplomacija trudi, varovati versajsko-washington-ski sistem v mednarodnih odnosih, toda zaslepljena zaradi svojih razrednih koriti in zanje pripravljena žrtvovati blaginjo lastnih narodov, ne vidi poglavitne nevarnosti v imperialistični Nemčiji in njenih fašističnih satelitih, marveč v Sovjetski zvezi. Le-ta si je vso dobo od svojega nastanka dalje prizadevala, ohraniti in utrditi mir ali vsaj doseči trajnejši mirovni premor.
V versajsko-washlngtonskem sistemu se kmalu pokažejo prve razpoke, ki se iz leta v leto večajo. Vojna nevarnost narašča. Fašistični napadalci dobivajo vedno večji tek in pogum. V vrsti mednarodnih tolovajev, ki so poskušali prikriti svoje podle namene pod geslom boja proti komunizmu, je nastopila z vojaško silo najprej militaristična Japonska na Kitajskem, za njo Nemčija v Eviopi, fašistična Italija v Abesiniji, nacistična Nem čija in Italija v Španiji. V Aziji, Afriki, pa tudi v samem središču Evrope so bila zaradi nastopov nacistične nemške diplomacije ustvarjena tako nevarna žarišča vojne, ki so se kmalu zlila v splošen svetovni požar. Usodno zmoto in krivdo vlad kapitalističnih držav, ki so bile mnenja, da bodo z žrtvovanjem šibkejših držav potolažile roparja in usmerile njegov udarec proti Sovjetski zvezi, krivdo vlad, ki so iskale izhoda iz gospodarske krize in zorečih notranjih pretresov v vojni, so morali narodi nato v dolgi in strašni vojni drago plačevati.
Poznavanje dogodkov, opisanih v tretji knjigi, je nadvse pomembno za razumevanje sedanjih dogodkov. Ameriški in angleški imperialisti se danes sami podajajo na nevarne steze, po katerih je hodil Hitler. Vedo pa naj, da so danes demokratične sile s Sovjetsko zvezo na čeln mnogo močnejše kot v obdobju med vojnama. Razširil se je krog držav z demokratičnimi vladami, osvobodilni boj za-
sužnjenih evropskih in kolonialnih narodov pridobiva na moči.
*
Nad sto strani na koncu tretje knjige je posvečenih postopkom in delovnim metodam, organizacijskim oblikam in tehniki sodobne diplomacije: buržujske in sovjetske. Le-tej sta postavila temelje Lenin in Stalin, ji določila smotre njenega delovanja v kapitalističnem okolju in nakazala poti, ki peljejo k rešitvi njenih mirovnih, osvobodilnih in naprednih nalog. Visoko poslanstvo sovjetske diplomacije je, kakor pišejo avtorji knjige, »olajšano s tem, ker ima orožje, ki ga nima nihče izmed njenih nasprotnikov in sopogodbenikov. Opremljena je namreč z znanstveno teorijo marksizma-leninizma«. •
Prevod tretjega dela »Zgodovine diplomacije« je zelo dober. Prevajalec te knjige (Janko Moder) zasluži vse priznanje.
N. K.
Nove knjige in revije
Prof. Dr. Merčun: Klinika preesnove. Učbenik za medicines Ljubljana 1943.
Prof. Dr. Tavčar: Klinika jeter. Ljubljana 1948.
Fizkultura. Časopis za teoriju In praksu fizičke kulture, štev. 2. Izdanje komiteta za fizkulturu vlade FNRJ. Beograd 1948.
Mladinska revija. Step, 8—9. Ljubljana 1948.
Nekaj novosti Narodne in Univerzitetne knjižnice
Abraham G.: Eight Soviet Composer«.
London (1946).	(85 365)
Akeel’rod Z. M. Casovye mehanizme Moskva 1947. (cir.)	(89.467)
Baft inski j N. M : Reznoe derevo v arhitekture Srednej Azii. (Moskva) 1947. (cir.)	(80-464)
Bolotov V. V.: Teoretičeskie osnövy vy-bora ekonomičnogo režima složno) elek-troenargettčeskoj sistemy. Moskva 1947. (eir.)	(85-455)
Caswell H. L. Education in the Elementary School. New York (1942).	(80.279)
FihtengoTc G. M.: Kurs differeneiai’nogo 1 integral'nogo isćislenija. Tom I. Moskva 1947. (rar.)	(85.493)
Genkina E. B.: Obrazovanie SSSR. 2-e izd. (Moskva) 1947. (eir.)	(85 497)
Gray C-: The History of Music. (2d Ed.)
London (1947).	(80.310)
Heldt P. M.: Avtomobil’nye sceplen.ija 1 korobki peredafc. Moskva 1947. (eir.)
(S5 640)
Jakubovskaia S. I.: Obedinitel’noe dviže-nie za obrazovanie SSSR (1917—1922). (Moskva) 1947. (cir.)	(85.496)
Ljaščenko P. I.: I« tori ja narodnogo hoz-iajstva SSSR. Tom I. Dokapitalietiče-skle formacil (Leningrad) 1947. (eir.)
Net tel B.: The Orchestra In England. A Social History. London (1946). (85.329) Pavlov K. V.: Gomye raboty. provedeni® I kreplenie vyrabotok. Moskva 1947. loir.)	(80.469)
Priroda goroda Jfoskvy l Podrnoskov’.ia. (K 800-let.iju Moskvy. Otvetstv. redak-tory A A. Grigorijev i G. D. Rihter.) Moskva 1947 (eir)	(85.452)
šmirtt P .Tu : Migraoli ryb. Izd. 2- Moskva 1947. (eir.)	(85.642)
Neva £aza v organizaciji socialnega zavarovanja
Da bi čim bolj približala socialno zavarovan ' zavarovancem je direkcija D2SZ pričela organizirati obratne ekspoziture.
V nekaterih tovarnah so že obratne ambulante, vendar pa jih je malo in so tako slabe, da komaj zaslužijo to ime. V Vevčah bodo letos zgradili novo, ker prejšnja ne ustreza več svojemu namenu. Enako se pripravljajo v tovarni Količevo, Induplati Jarše itd. Tovarna Titan v Kamiiku in Industrija upognjenega pohištva v Duplici nikakor ne moreta do biti primernega prostora. Imata sicer v načrtu pri zgraditvi novih poslovnih prostorov tudi prostore za obratne ambulante, vendar bi morda z dobro voljo le uspeli, da bi tudi v sedanjih poslopjih dobili primerne prostore.
V območju mariborske podružnice je 15 takih obratnih ambulant, nekaj pa jih bo odprtih letos.
Zakaj so obratne ambulante potrebne? Delavcem, ki so potrebni zdravniške pomoči, ni treba hoditi k zdravniku, včasih v kraje oddaljene po več kilometrov, kjer je zavodov zdravnik. Posebno v primerih, ko bolnik težko hodi, je zanj mncgo lažje, če ima zdravnika v bližini, pa tudi časa se mnogo prištedi. Ce gre v nekem obratu, ki ima 500 delavcev, vsak dan k zdravniku 5 V« delavcev, izgubi 25 ljudi s bojo po dve uri, kar znese skupaj 50 delovnih ur na dan, če pa pride zdravnik v obrat, izgubi čas za prevoz samo zdravnik. Na ustanavljanju obratnih ambulant morajo vztrajati tako uprave podjetij kakor sami delavci, kajti od tega imajo korist tako proizvodnja kakor delavci sami.
V Sloveniji imamo mnogo večjih obratov, kjer morajo hoditi delavci k zdravniku zelo daleč. Iz Vremskega Britofa morajo hoditi delavci v 17 km oddaljeno Sežano ali 12 km oddaljeno Divačo. Iz tovarne kovanega orodja iz Zreč hodijo delavci v 7 km oddaljene Slov. Konjice itd.
Poleg skrbi za ustanavljanje novih obratnih ambulant se je sedaj pričelo ustanavljanje obratnih ekspozitur in sicer predvsem v tistih obratih, kjer so že obratne ambulante.
Prva takšna obratna ekspozitura je začela poslovati pred nekaj meseci v železarni na Jesenicah. Sindikalna podružnica je sprejela ta ukrep z zadovoljstvom. Sedaj bodo prejemali delavci branajmo v obratu samem, tako kakor prejemajo plačo. Ne bo jim več treba čakati na nakazilo po pošti. Da bo vsak delavec vedel, kolikšna je višina njegove dnevne hranarine, in da bo imel možnost kontrolirati, če je odmera njegove hranarine pravilna, so člani sindikata sklenili,
Dne 18. marca so že lmeH prvo sejo strokovnega sveta. Na teh sejah obravnavajo zastopniki delavcev skupno z vodjo ekspoziture vse zadeve socialnega zavarovanja v obratu. Na omenjeni seji je bil sprejet sklep, naj se ustanovi obratna ambulanta tudi na Javorniku. Na tej seji je vodja ekspoziture izrazil mnenje, naj bi podjetje namestilo nadzornika bolnikov, tov. Avsenak, referent za socialno zavarovanje in oddJh pri sindikalni podružnici, pa je izjavil, da bodo člani sindikatov sami organizirali tovarniško pomoč in da bodo obiskovali bolne tovariše.
Dne 1. aprila je pričela poslovati obratna ekspozitura v Tobačni tovarni v Ljubljani. Dne 15. aprila so odprli obratne ambulante v Mariborski tekstilni tovarni, v Mariborski bombažni tovarni, v Tovarni avtomobilov v Teznu. Pri otvoritvi omenjenih ekspozitur so se zbrali zastopniki uprav podjetij in zastopniki sindikalnih podružnic, katerim je ravnatelj podružnice predstavil šefa nove ekspoziture. Navzoč je bil tudi zastopnik glavnega odbora ESS.
Zakaj so obratne ekspoziture potrebne? Predvsem zato, da bodo delavci čim prej prejeli hranarlno, porodnim», pogrebnino in druge dajatve iz bolniškega zavarovanja. Delavci se večkrat pritožujejo, da prejemajo hranarino z zamudo. Znani so primeri, da je moral bolnik čakati na hranarino po več mesecev. Največ takih pritožb prihaja iz podružnic gozdnega delavstva.
S tem, da se ustanovi ekspozitura v obratu samem, bo imel vodja te ekspoziture vedno na razpolago od mezdnega uradnika podatke o delavčevem zaslužku in bo torej nakazoval hranarino brez zamud. Poleg tega bo mnogo pisarniškega dela. kar bo imelo za posledico znižanje režijskih stroškov.
Za sedaj se bodo ustanovile take ekspoziture v papirnici Vevče, v predil niči Litija, v tovarnah Tiskanina, Iskra, Gumica in Inteks v Kranju, cementarni Anhovo, v rudniku Idrija, na gradilišču v Novi Gorici in v 11 obratih na področju mariborske podružnice.
Tako se postopoma uresničujejo načrti za izvedbo socializma v naši državi. Postopno prihaja v tovarno vse to, kar je potrebno, da se bo naš delavec počutil v tovarni kakor v svojem resničnem domu. Dolžnost andikalnih aktivistov je. da vse te probleme poznajo, jih tolmačijo članom ter so vedno na čeln vsake akcije, ki ima za cilj zboljšanje življenja našega delovnega človeka.
Na bližnjih občnih zborih izberite za
IZREDEN UMETNIŠKI UŽITEK
vam bo
prireditev
MLADINE ZAGREBŠKE UNIVERZE
ki bo drevi ob 20. url v veliki FILHARMONIČNI DVORANI. Prodaja vstopnic od 7.30 dalje v Filharmoniji.
fIZKULTURA IN SPORT
Sabljači se pripravljajo na balkaniado
da se uvede seznam prejemnikov hrana- referente za socialno zavarovanje ln oddih rine in izobesi v obratu na razglasni de- ^ take sindikalne aktiviste, ki bodo razu ski.	[meli veličino tega dela.
JesfnllM kolektiv — zglodat primor pravilno delajočega sindikata
Nedavno je bila v Titovem domu na Jes:; :h letna skupščina uprave sindikalne podružnice kovinarjev na Jesenicah, ki je po številu članstva ena najmočnejših v vsej državi. Skupščine se je udeležilo okoli 300 delegatov, ki so bili s tajnim glasovanjem izvoljeni na občnih zborih 32 obratnih pododborov. Skupščina, ki je potekla v najlepšem redu, je bila ena najbolj pomembnih, kar jih je bilo kdaj na Jesenicah.
V	dosedanji borbi za izpolnitev petletnega plana je delovni kolektiv dosegel Izredno lepe uspehe in si priboril v novembrskem tekmovanju naslov najboljšega delovnega kolektiva v Sloveniji in prehodno zastavo GO ESZ. Tudi na polju novatorstva in racionalizacije so bili doseženi izredni uspehi. V minulem poslovnem letu je bilo poslanih 178 predlogov za izpopolnitev stroje'-, mehanizacije in racionalizacije dela. Od vposlanih predlogov jih je bila večina nagrajenih in se že uspešno uporabljajo v obratih.
V	sindikalnc-počitr.iške domove je bilo poslanih 143 članov in članic. Železarna Jesenice je kupila v Crikvenici hotel s 16 sobami in 60 posteljami, v katerem bodo kovinarji našli dobro oskrbo, mir in oddih. Za krajevni patronat je podružnica zbrala 406.430 din.
Inspekcija za delovno varnost je storila vse, kar je mogoče, da bi se obratne nezgode in smrtne nesreče čimbolj omejile. Nezgode so se dogajale zaradi pretesnih prostorov, deloma pa tudi zaradi nepazljivosti in neupoštevanja navodil in predpisov.
Iz kulturno-prosvetnega referata je razvidno veliko delo, ki ga je vložila podružnica za ideološko preobrazbo svojega članstva. Članstvo je naročeno na 6796 izvodov dnevnikov in tednikov ter več drugih listov, ilustracij in revij. Podružnica je priredila več strokovnih tečajev ter predavanj politične, strokovne in znanstvene vsebine.
V fizkulturnih aktivih sodeluje 3730 članov ali 23 '/• celotnega prebivalstva. Člani sindikalnih fizkulturnih organizacij so nastopali v državni reprezentanci na zimski olimpijadi v St. Moritzu ter na državnih smučarskih tekmah, kjer so si na srednjih in dolgih progah priborili prva mesta.
S tajnim glasovanjem je bilo izvoljenih 17 članov v novo upravo in 5 članov v kontrolno komisijo. Jeseniška sindikalna organizacija je sedaj do podrobnosti izgrajena edinica, ki bo kos nalogam, ki jih terja veliki čas.	M. S.
Kdo je kriv stanovanjske krize v Kranju
Mesto Kranj je izrazito industrijsko mesto. Danes pa še vedno večina delavstva stanuje v okoliških vaseh, daleč od mesta. To je vzrok Izostankom od dela, zamudam, utrujenosti od dolge poti itd. To so motnje, ki močno zavirajo našo industrijo. Teh motenj ne ho megeče drugače odpraviti, kakor da se preskrbi za delavstvo potrebna stanovanja v mestu. Samo na ta način deio v tovarnah ne bo trpelo, ln samo na ta način, bodo lahko sproščene vse sile za delo. Ena izmed ovir, da tovarna fine mehanike in elek-
trotehnike »Iskra« v Kranju ne dosega svojega plana, je prav pomanjkanje stanovanj za delavstvo te tovarne. MLO ima že od osvoboj eni a sem čez 60 zgradb, v katerih bi lahko našlo stanovanje najmanj 120 veččlanskih družin. Toda do danes je bilo prav malo storjenega, da bi bile te hiše že urejene za stanovanje. MLO se izgovarja, da je te hiše oddal upravam tovarn, da jih preuredijo za stanovanje za svoje delavstvo. Toda gradnja in obnova teh hiš že dve leti nikamor ne pride. Uprave so pokazale zelo
malomaren odnos tako do ljudske lmo vine, kakor do izboljšanja stanovanjske krize v Kranju. Na vsak način je precejšnja krivda tudi na strani MLO, ki ni znal najti poti, da bi to vprašanje rešil.
Ljudska oblast in duhovščina
Ljudski duhovnik Franc Kren od Sv. Križa pri Mariboru nam je pred kratkim poslal dopis, iz katerega je razvidno. da je med nami tudi nekaj pravih ljudskih duhovnikov, ki čutijo z narodom in so vedno pripravljeni sodelovati z ljudsko oblastjo. V svojem pismu pravi med drugim: Naša zemlja je odkupljena s krvjo naših najboljših ljudi, zato je naša dolžnost, da to zemljo ljubilo in delamo zanjo vsi brez izjeme.
Tudi mi duhovniki smo dolžni sodelovati z ljudsko oblastjo in ji pomagati, ker nova ljudska oblast ni proti veri, kakor trdijo nekateri, temveč ji daje celo pomoč in nikjer ne ovira njenih obredov. So pa med nami duhovniki. ki se udinjajo tujim imperialističnim silam in domači reakciji v inozemstvu — in ti hočejo s svojim razdiralnim delom pokazati svetu ljudsko oblast kot protiversko. Pred kratkim sia bila razkrinkana protiljudska duhovnika Dokler in Zor. v mariborski škofiji pa Munda in Jerič. Te izdajalce svojega lastnega naroda tudi mi duhovniki obsojamo kot nevarne protiljudske elemente. Ljudska oblast je take protiljudske duhovnike sodila in pravično obsodila, kar je prineslo zadoščenje vsemu poštenemu ljudstvu in nam duhovnikom, ki hočemo služiti ljudski in cerkveni oblasti, zlasti v časih, ko je treba pomagati pri izgradnji porušene domovine in pri izvedbi vetletnega plana, ki bo vsem nam v korist.
Kren Franc, župnik pri Sv. Križu pri Mariboru.
V Lackovi zadrugi je prav živo tudi politično in kulturno življenje
Vsak ponedeljek zvečer ss zbere velika delovna družina, da skupno prerešeta probleme svojega gospodarstva in da izpopolni tudi svoje politično obzorje. Doslej so vestno študirali Kardeljev govor, pravila (nova) svoje zadruge in iz časopisov najaktualnejše članke.
Zadruga ima svoj mladinski aktiv, žene so vključene v AF Ž na terenu. Mladina bi se rada učila petja — nabavili so si tudi že klavir — a pevovodje nimajo. Mladina se je dobro izkazala pri prostovoljnem delu.
Na redni letni skupščini zadruge so sprejeli nove obveznosti.	F. M.
ODPRAVIMO NAPAKE!
Več pazljivosti in manj birokratizma
Kot član sindikata železarne Jesenice sem izkoristil ugodnosti, ki jih nudi sindikat za redni letni dopust. Z Jesenic sem odpotoval v Kranj in od tam naslednjega dne v Sežano, kjer sem prebil svoj U dnevni dopust. Ko pa sem ob povratku v Sežani z ..Objavo" zahteml polovično vozovnico za povratek, mi je blagajničarka to odklonila, ker mi je blagajnik v Kranju — verjetno po pomoti — žigosal objavo v rubriki „prihod" namesto ,,odhod". Kljub vsem pojasnilom nisem mogel doseči, da bi mi priznali 50*/* popust in sem moral plačati za povratek celo vozovnico.
Ker nastopa doba dopustov, smatram za potrebno, da to objavim in tako opozorim vse člane sindikata, naj bodo pri žigosanju „Objav" pazljivi, hkrati pa nujno priporočam tudi železniškim nameščencem, da pravilno žigosajo „Objave", po drugi strani pa da v primeru pomot, ki so lahko razumljive, ne ravnajo lako birokratično, kakor se je to zgodilo v mojem primeru.	J. S.
Tovariš, ali si že prispeval za Zletni sklad?
V program tekmovanj balkansko-sred-njeevropsklh iger so letos pmlć uvedli tudi sabljanje. Borba za naslov najboljše sabljaške ekipe na Balkanu se bo pričela 20. maja v Bukarešti,
Naši sabljači se vneto pripravljajo na ta najvažnejši letošnji nastop. Nastanjeni so v počitniškem domu Radia Ljubljane, trenirajo pa v Gasilskem domu. Jugoslovanska sabljaška reprezentanca, ki je na treningu v Ribnem, bo sestavljena iz naslednjih udeleženčevi: Marijan Pengov In Marijan Koršič (oba Enotnost, Ljubljana), Branko Tretinjak, Vladimir Mažuranič, Kržišnik ln Pintarič (vsi Mladost, Zagreb). Božič, Branko Živkovič ln Stanislav Zivkovič (vsi Crvfcna zvezda*
Beograd), Benzan, Broznič In Petrič (vsi Kriirner, Reka) in Orosz (Spartak, Subotica). Sabljače trenira Jakobčie iz Subotice. Vodja ekipe pa je predsednik sab-ljašlcega odbora pri FISAJ-u Božič.
Treningi se prično zjutraj, In sicer najprej splošna vadba, potem pa vaje z orožjem. Trener Jakobčič, ki vzdržuje strogo disciplino, poudarja predvsem tempo, hitrost zasuka roke, mnogo važnosti pa polaga tudi na refleksivno odgovarjanje. V času popoldanskega treninga so med udeleženci proste borbe pod vodstvom trenerja.
Ekipa Jugoslavije bo nastopila v Bukarešti Tl vseh treh orožjih, in sicer v floretu, sablji ln meču.
Kolesarska dirka Praga-*Varšava
Na peti etapi kolesarske dirke Praga— Varšava iz Ziline do Katovic (244 km) je bila huda borba med Cehoslovakom Krej-čijem in trojico jugoslovanskih dirkačev. Krejčiju se je šele v zadnjih metrih posrečilo, da je vozil prvi skozi cilj v času 7:21.31. Za njim so se vrst!!! Hrvatič 7:21.31,2. Poredskl 7:21.31,4, Zorič 7:21 31,1. Med posamezniki vodi v skupni oceni Ce-hoslovak Krejči v času 25:30.55,2 pred Jugoslovanom Zoričem s časom 25:37.39 in Poljakom Kapiakom 25:38.53. V moštvenem prvenstvu vodi prva ekipa Poljske s časom 77:17 pred drugo ekipo Češkoslovaške s časom 77:17.44. Kakor smo že porečait, so Jugoslovani odstopili od ekipnega tekmovanja.
Sest« etapa mednarodne kolesarske dirke Praga—Varšava je vodila na 76 km dolgi progi iz Katovic v Krakov, vendar ta del dirke ne bo upoštevan v skupni oceni. Na tej etapi je bila tekma v hitri vožnji, kjer so zmagali jugoslovanski dirkači. Našo moštvo je prevozilo progo v skupnem času 2:07.03 pred Romuni s časom 2:09.43. Cehoslovaki 2:14.45, Bolgari 2:16.16. tretjo Češkoslovaško ekipo 2:17.08 In poljsko ekipo. Na stadionu SK Kra-kovie so predstavniki ljudske oblasti, množičnih In športnih organizacij ter mnogoštevilni meščani prisrčno sprejeli športnike bratskih slovanskih in prijateljskih držav.
Sedma etapa dirke Praga—Varšava vodi Iz Krakova do Klele (126 km).
Hrastirški delavci grade svojo kočo
Delavci In nameščenci hrastniških podjetij so že pred leti kupili prostor na Kalški planini, da bi si postavil! Izletniško kočo, vendar se jim to n! posrečilo. Pred dvema mesecema pa so ponovno sprožili to vprašanje, člani PDS in ostali delavci so predlog z veseljem sprejeli, izbrali iniciativni odbor in sklenili ustanoviti samostojno podružnico PDS, obnoTfti markacije (Kum, Mrzlica Sv. Jurij nad Hrastnikom in Kal) ln postaviti lastno planinsko kočo.
Naša ljudska oblast, jim Je priskočila na pomoč in iz Uudske imovine dodelila neizkoriščeno	leseno hišo	v bližini
Radeč. 13. aprila so množične organizacije iz Hrastnika razdrle hišo in večino stavbnih delov so prepeljali pod Kal na Čeče.
Na dan 7. obletnice OF so spet organizirali prenos materiala iz Čeč na Kalško planino. Na vrh (950 m) so prenesli nad 1200 kosov strešne opeke in večino delov st?.v<be, ki	bo	velika
13X7.5 m. Kočo bodo odprli 15. maja.
Proizvodnja fizkuiturne opreme se dviga
Važen pogoj za nadaljni množični razvoj fizkulture in športa je zadostna količina fizkuiturne opreme In fizkulturnih potrebščin. Dosedanja proizvodnja ni zadovoljevala naraščajočih potreb. Poleg tega pa so bili ti proizvodi slabe kvalitete. Zato je Komite za fizkulturo pr! vladi FLRJ izdelal načrt za izdelo-"pnie najrazličnejših fizkulturnih no-trebščin. že to leto bomo izdelali 8000 bradelj In drogov, 7000 športnih granat in krogel. 10.000 smučarskih palic. 70 športnih čolnov. 12.000 parov smučarskih čevljev. 30 000 narav nogometnih čevljev, približno 18.000 šprlntaric, 60.000 raznih žog, 170.000 športnih hlač, 272.000 športnih krojev Itd.
Vse te potrebščine bodo izdelovala domača podjetja, in sicer nodjetie »šport« U Beogradu usnjene potrebščine, podjetje »Predrag Heruc« v Zagrebu tekstilne ontrebščinA jn športne čolne, podjetje »Elan« na Bledu na lesene izdelke. Po]eg tega imajo fizkuiturne zadruge raznih republik posebne naloge: zadruge v Bosni in Hercegovini moralo izdelovati športne notrpbščinp iz lesa. zadruge v Makedoniji' potrebščine iz usnja, zadruge v Srbiji gumijaste potrebščine t, d.
Pr! tem delu bodo zlasti pomagali člani sindikatov in s srnjim prekour-nim delom m varčevanjem z materialom proizvajali najnujnejše športne potrebščine.
Športna sezona v Moskvi se je začela
V navzočnosti velikega števila gledal-rev je hlla v nedeljo 2. maja na stadionu Dinama v Moskvi velika svečanost, posvečena otvoritvi letne športne sezone.
Slovesnost so je začela z mimohodom 28PS nogometašev iz vseh krajev Sovjet-ske zveze. Za tem je bila nogometna tekma med lanskoletnim prvakom CDJA in pokalnim prvakom moskovskim Spartn-kom. Tekma »e je končala z zmago moštva Rdeče armade z rezultatom 2:1.
Na ekshibicijskem tekmovanju atletov v dviganju bremen so se nastopajoči kosali. kdo bo večkrat dvignil 32 kg težko breme. Z veliko napetostjo so gledalci opazovali, kako je Andrejev 323 krat dvignil omenjeno breme Vsi pa so bill presenečeni, ko je Katia.švili prekosil njegov rekord In 358 krat dvignil v zrak 32 kg težko breme.
Gradnja fizkulturnega mesta pri Sofiji
Te dni jo začela bolgarska mladina nekaj kilometrov od središča Sofijo s pripravljalnimi deli za zgraditev velikega rizkulturncga mesta, kjer ho cel sistem različnih stadionov, bazenov, teniških igrišč, Igrišč /a košarko in odbojko, poslopij in Igrišč visoke šole za telesno vzgojo in šport itd. («lavni stadion za nogometna in lahkoatletska tekmovanja ho imel prostora za 100 000 gledalcev. Pod tribunami iz armiranega betona bodo zgradili telovadnice, kabine, veliko slavnostno dvorano, buffet itd. V neposredni bližini glavnega stadiona bodo uredili tako imenovano deveto septembrsko polje, kjer bo moglo pri raznih manifestacijah defilirati 140.000 manlfestantov. Zgradili bodo tudi plavalni stadion s tribunami za 5000 gledalcev, uredili prostor za gledališke predstave, za boksarska tekmovanja itd. Stadioni za tenis, košarko in odbojko bodo mogli sprejeti vsak po več tisoč gledalcev. V bližini fizkul-turnega mesta bo 3 km dolgo jezero, na katerem bo mladina lahko gojila razno vodne športe. Ob glavnem stadionu bodo zgradili tudi dvorane in igrišča za različne športno panoge. Fizkulturno mesto bo zgrajeno v petih letih.
Drobne zanimivosti
Tekmovanje za Davisov pokaj^ Teniški re-pre'ze/nifc.-nnci Jugoslavije ;«n Italije se bos'tu. v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal pomenili v Zagrebu 14.. 15. in 16. maja. Zdaj je znan turili nasprotnik In.ika. v drugam kolu. in sicer Danska. ki je v Kodaciju premagaj* teniško reprezentanco Egipta. V H?.rigu ©o s» v Četrtek jjničplie- tekme II. kola med Holandsko :tn Portugalsko. Po prvem ko£u vodi Holandska z 2:0.
Jugoslovan Bukovac, prvak Evrope v prosti rokoborbi. V Parizu je Jugoslovan Bukovac premagal francoskega prvaka Xunesta in si osvojil prvenstvo Evrope v srednji skupini proste rokoborbe. P ra v tako se je Jugoslovan Klajtič priboril prvenstvo Evrope v lahki skupini.
Jugoslovanski kolesarji, kii trenirajo v Sofiji, so se preteklo nedeljo pomerili z bolgarskima dirkaliiščnimii tekmovalci. Pokazali so zadovoljiv napredek. Trening bodo zdaj nadaljevali v Varni, kjer bo tudi več propagandnih tekmovanj.
Planinska postojanka Tamar je zaprta do 1. jun.ija. Planinci, ki bi se v tem časom želeli poslužiti te postojanke, dobe ključ pri oeikrbniicn. Makovec Heleni v Ratečah.
Naši motociklisti eodelu.ie.io danes na mednarodnih motornih diirkah v Budimpešti. Med drugimi bodo tekmovali tudi Envil Trampuž in Matevž Štefe s s*ov<yza-čem Bulcem.
Nog-ometno prvenstvo Slovenije
Garnizija : Železničar Lb. 4:2 (2:0)
DANAŠNJI ŠPORTNI SPORED:
Skupščina zveze strelcev v stekleni dvorani na Taboru.
Ob 10. na Rakovniku nogometna, tek. ma Krim : Polet.
Ob 10.30 ob Sercerjevem domu tekma v košarki Radnik (Reka) : železničar.
Ob 14. na Tržaški cesti kolesarska dirka Ljubljana—Vrhnika—Ljubljana.
Ob 16.30 ob Tyräevi cesti nogometna tekma LE. zvezne h ge Enotnost i Budućnost s predtekmo.

Svetovno prvenstvo
Moskvu, 8. maja. V petek so na turnirju za svetovno prvenstvo igrali samo partijo Smislov-Reshevsky, ki je bila v XXI. kolu prekinjena, čeprav je pozicija kazala na remi, je Reshevsky s kmetom več poskusil zmagati, toda Smislov se je točno branil. Po 72. potezi je bila partija vnovič prekinjena in se nadaljuje dane«.
Stanje na tabeli je nespremenjeno.
Turnir v Budimpešti
Pri nadaljevanju neodlgranih in prekinjenih partij iz HI. in IV. kola mednarodnega šahovskega turnirja v Budimpešti so bili doseženi tile rezultati:
Dr. Tartakower - dr. Trifunovič remi. Steiner-Wood remi, Foltys je premagal Benki» ja, Balcony i Gligcriča, Pachman Flis'terja, dr. SziJav pa Tomoviča.
Stanje na tabeli po IV. kolu je: Barcza, GHgorič, Szabo 3, Pachman. Foltys, dr. Szily, Tadtakower in Trifunovič 2 V2, Ba». konyl, Steiner 2, Wood 1 1 2, Gcrebcn 1 V«, Füster 1, Tomovič pol (1), Radulescu 0.
Polfinalni furnirji
OSIJEK
IV. kolo: Kalahar : Gruber 1:0. Simonovič : Germ e k remis, Milič : Skoti 1:0, Kukovec : Vukovič 1:0. Radonjič : Filipčič 0:1. Ostale partije so prekinjene.
V prekinjenih partijah iz prejšnjih kol je Milič premagal Rosandiea, Simonovič Škofija. Rosandič in Kukovec pa sta remizirala.
Kulturni večer v Ljubljani
Mestni ljudsko prosvetni svet v Ljuljani bo v trrcik. dne 11 mača priredil v filharmonični dvor-rti. Kongresni trg, ob 20. kulturni v^<6f.r v počastitev rojstnega dne Irana Cankarja. O Ivanu Cankarju bo govor»Ca to*v. dr. Mačja Borštnik, spored p« b' do Izdajali g.ci-?nci recitatorske šele.
pion-rski pevski zfonr »Ivan Cankar« jn. moški pevski zbor .Ivan Cachart.
Obvezno cepljenje proti tifusu v Ljubija??!
N<efcajt*?r.i pripadniki rojstnih 1 ritnikov 1923 do 1933 d dej kljub obveznosti .z raznih rnizlogo-v še vadm niso pri51. k c'p-1 jen>u ali pa so ^ipu^tv} j drugo injekcijo. Vsem tem se dr.je zadnja prilika, da za-dosti.jo zakonitim pred-piN -nr Vabimo jih k prvi injekcija ki jo morejo dob-ti v dJvorani Mc-tu?.ga doma. Krekov trg 2 1, v torek, dno 11 ma.ja t. !. od 7. do 14. Drugo ;t:;‘'ikcijo bedo dob il ob jstem času v torek 18. maja. To cepljenje so vrši zn vse p‘Xtročje MLO.
Sprememba avtobusnega voznega reda
Avtobusna preg2, št. Peter na Krasu— Knežak—Kozim se z 12 majem 1243 podaljša, do Pesto,Tr© ter bo o bi ate vala ob disla vn i k; Ih tafeol e:
15.15 odh. Postojna prih. 8 20 16.02	Knežak .	7.42
16 30	I!. Bistrica	7.20
17.45 prih Kozina odh. S.GC
DAPFS
Nakazovanje drv slnilikat&m
in ustanovam
Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev, je doslej nakazovala drva neposredno interesentom, tako da so jih le-ti prevzemali na dogovorjenih mestih ob kamionskih cestah, odtod pa so drva z lastnimi prevoznimi Sredstvi oziroma v svoji režiji \ozili na določena mesta. Vse nakazane količine je izdajala glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev iz kontingenta drv, ki je bil odobren podjetju »Kurivo« MLO Ljubljana za leto 1947.
Čeprav se je tak način razdeljevanja drv lani pokazal kot zelo praktičen, vendar so se tudi tu pojavile nekatere tež-koče. Zato glavni direkciji ni uspelo, da bi tudi letos nakazovala drva v tolikšnem obsegu, kakor preteklo leto. Pač zaradi dejstva, ker ministrstvo za trgovino in preskrbo ni imelo za prvo četrtletje v letošnjem letu dodeljenega nikakršnega kontingenta drv iz državnega sektorja, temveč samo iz nedržavnega.
Pred kratkim pa je bil ministrstvu za trgovino in preskrbo dodeljen nov kontingent drv tudi iz državnega sektorja. Potrošniki bodo zato lahko prišli do drv, vendar naj upoštevajo nov način razdeljevanja. V sporazumu z MLO Ljubljana in ministrstvom za trgovino in preskrbo smo namreč odredili, da se bodo drva razdeljevala samo po podjetju »Kurivo« MLO Ljubljana, ki je pooblaščeno, da odrejeni kontingent drv za mesto Ljubljana
prevzema tako iz državnega kakor tudi nedržavnega sektorja in da ga po predložitvi potrošniških nakaznic za kurivo porazdeljuje med potrošnike. Te potrošniške nakaznice se bedo izdajale sindikalnim podružnicam, podjetjem in ustanovam kakor tudi -obrtnikom in ostalim potrošnikom. Zato glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev za naprej ne ho več direktno nakazovala drv za kurjavo interesentom, izvzet je le primer, če gre za oddajo poseka dreves na panj«, a še to le iz kontingenta, ki je dodeljen podjetju »Kurivo« ?,1L0 Ljubljana in v sporazumu z njim.
Zato pozivamo vse interesent,«, da se za naprej obračajo gierte dodelitve drv samo na podjetje »Kurivo« MLO Ljubljana. Miklošičeva cesta 15, v kolikor gre za potrošnike glavnega mesta Ljubljane, drugod pa na pristojne okrajne LO, ker so tudi oni dobili dodeljena drva s strani ministrstva za trgovino in preskrbo.
Hkrati javljamo vsem tistim, ki so vložili prošnje za dodelitev drv na glavno direkcijo republiških gozdnih gospodarstev, da jim na njihove prošnje ne bomo odgovarjali. Prizadeti naj se zato že sedaj obrnejo na pristojne OLO odnosno na podjetje »Kurivo« pri MLO v Ljubljani z novo prošnjo za nakazila drv.
Glavna direkcija
republiških gozdnih gospodarstev LRS.
Cene Kranjc
S Partizanko
Ladijski dnevnik
Sredozemsko morje, 15. fehr.
Včeraj zjutraj smo se peljali mimo Le-sepsovega spomenika pred Port Saidom. Daleč je že Avstralija, v torek bomo pristali pred Dubrovnikom.
Mornarji pojo, veseli so povratniki. Nenadoma pa se stemni obraz Matu Pečarju. Težak spomin mu stisne oči, nagrbanči čelo:
»Tega še nisi napisal, to se ne sme pozabiti. Zgodilo se je 1930. leta v Ber-rimi v Novem Južnem Wajesu. V Berrimi so takrat gradili veliko cementarno. Na najbližjo postajo je pripeljal vlak material. Bilo je dvajset vagonov. K vsakemu vagonu so postavili dva delavca in rekli: Delavca, ki bosta zadnja izložila vagon, bosta odpuščena. Štirideset ljudi se je pognalo na vagone in delali so, delali preko svojih moči. Po nekaj urah pa sta dva delavca, do skrajnosti utrujena, delo izgubila.
Napiši še tole:
Ko sem prišel v Avstralijo, mi je bilo osemnajst let. Z osemnajstimi leti me ne bi sprejeli na nobeno delo, zato sem rekel, da sem star enaindvajset let. Nakladal sem vagone z železno rudo. le proti večeru pride nadzornik in mi pokaže kos
rude, precej velik kos ostre železne rnde: Naloži tale kos! Ti si še zelo mlad, skoraj gotovo nisi sposoben za naše delol Prijel sem rudo z obema rokama. NI šlo. Ni šlo. Toda kos sem moral naložiti. Več minut sem se boril z njim. Končno sem ga spravil na vagon. Ko sem se privlekel skoraj brez zavesti domov, nisem mogel razkleniti prstov in ne sleči srajce. Roke mi je zlepila strnjena kri, s krvjo je bila prilepljena na prsi kot sito razrezana srajca. To je bilo 1929. leta v rudniku železne rude blizu Canberre.«
Jonsko morje, 16. febr.
Popoldne me je poiskal Albert Gruhe-llč iz Prviča pri šepurjah. Prosil me Je, naj greva nekam, kjer bova sama. Rekel je, da bi rad nekaj pokazaL
Zadnja miza v baru je bela k meči prazna. Za to mizo sva sedla in brala njegove pesmi.
Tako je pisal delavec Albert Grubelič v maju 1943. leta v avstralskem gozdu.
Velebitu goro visoka planino!
Sto si svoja ledja u crno zavila?
Tl načini vatni na vrh ledja svojih!
Nemoj, da ju gasiš!
Crvena nek stoji!
Po večerji mi je prinesel Štefan Vlskič, ki je živel v Avstraliji 42 let, naslednje pismo:
ODBOR ZDRUŽENIH SINDIKATOV JUŽNE AVSTRALIJE 21. oktobra 1947 Drag! tovariš.
Vest o Tvojem bližnjem odhodu v Tvojo rojstno domovino je napravila name globok vtis. Tvoje sodelovanje v Svetu Rckodelsko-deiavskega združenja kot delegata Združenja težke kovinske industrije je mnogo doprineslo koristim de lovnega ljudstva. Zaradi tega bomo Tvojo izgubo težko občutili. Toda kakor Te bo mo pogrešali, Ti si se odločil za vrnitev v Jugoslavijo. Ko si jo zapustil, je bila Jugoslavija dežela fevdalnih posestnikov

• .<
asvčvs '«'«rrirh v
žnr>lbfrViTViOft# W
i	f *
’ " * ***
18. februarja dopoldne je Partizanka pristaja pred Gružent
in izkoriščajočega kapitala. Svojo domovino boš našel socialno in politično zelo izpremenjeno.
Našel boš — o tem sem trdno prepričan — novo Jugoslavijo, ki stopa naprej z ideali, za katere si se boril tukaj v Avstraliji. Izkoriščujoči razred je bil prisiljen, da je prepustil ljudstvu, da planira svojo ekonomijo bi da uživa svojo socialno pravico.
Prosim Te, izroči sindikalnemu združe nju Jugoslavije naše spoštovane pozdra ve in najbolj iskrene dobre želje Vašemu velikemu ministrskemu predsedniku maršalu Titu.
Želim Tl srečno vrnitev v domovino in vsak uspeh Tvojemu ljudstvu.
T. Garland, tajnik.
Opoldne so poslale Partizanki pozdrav Plitvice, sredi popoldneva smo srečali Kragujevac. Hitro raste naša mornarica. Vsaka nova ladja je nov dokaz moči naše države.
Jadran, 17. februarja
Doma smo!
Opoldne smo zagledali obrise dalmatln skih otokov. Tam je Mljet! Tam je Sipan, na desni Sv. Andrej! Za otok! je greben celine! Jugoslavija!
Mrzla jo burja, ki vleče »od kraja«, mrzla je ln divja, toda ljudi, ki so se postavili prav v njeno smer na prednji del Partizanke, ne zebe. Med njimi stoji Ante Mateljan in sina drži za roke. Joče.
Sredi popoldneva sta priplula k Partizanki dva motorna čolna. Prišla sta naproti svoji veliki sestri. Razperifcr.o morje ju je prelivalo čez in čez. Razpenjeno morje je močilo ljudi na c-beli čolnih, vesele, pozdravljajoče ljudi, ki se mso premaknili s svojih mest.
V zatišju otokov je Partizanka obstala. O komisiji, ki je prišla na ladjo, je težko reči, da je bila uradna. Bila je drugačna, kot smo jih biii doslej navajeni. De.egat Ljudske fronte Dubrovnika je v svojem govoru povratnikom povedal, da jih čakajo avtobusi, ki jih bodo prepeljali v hotele v Dubrovnik. Vsakdo ho dobil naslov hotela, številko svoje sebe. To številko naj povratniki pritrdijo tudi na svoje kovčke. Ne, kovčkov ne jeralite s seboj! Mladinci vam jih bodo dostavili v vaše sobe. Težko prtljago vam bomo dostavili na vaše domove. Če želite, lahko zamenjate tujo valuto za dinarje že na ladji. Sporočam vam. da so prišli na ladjo tudi delegati Glavnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Tovariši, ki se ne boste vrnili na svoje domove, povejte, v kateri stroki želite delati. Povejte tudi kam ln kdaj boste na delo prišli. Ti podatki so nam potrebni, da vam bodo preskrbeli stanovanje in vse. kar je potrebno, če ima kdo še kako drugo željo, naj pride in ustregli mu bomo po svojih močeh. — Tako sprejema ljudi nova Jugoslavija.
Jutri ob dne!ih dopoldne se bomo Izkrcali v Gružu.
KINO „UNION“
PREDVAJA
JUTRI PREMIERO SOVJETSKEGA UMETNIŠKEGA FILMA
MOJE UNIVERZE
S. DEL FILMSKE TRILOGIJE O ŽIVLJENJU MAKSIMA GORKEGA RE2UA: M. DONSKU, OPERATER: p. JERMOLO, GLASBA: SVARC, V GLAVNIH VLOGAH :
M. VAUBERT, S. KAJUKOV, M. DOROHIN, N. PLOTNIKOV.
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Nedelja, 9. maja: Dnu Pone>de]jek, 10. maja: živa Torek. 11. maja: žiga, L Jerica SPOMINSKI DNEVI
9. V. 1945 — Osvobojena Ljubljana — praznik zmage.
9.	V. 1946. — Podpis pogodbe med Ju
go«lavi Jo in češkoslovaško.
1®. V. 1876. — Hoj en. Ivan Canlou (umu 11. decembra 1918).
10.	v. 1940. — Nemil}* n»p«JU Belgijo la
Nizozemsko.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna) %-ora^5je, Mr ja lin
trg St. 5.
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA
SLUŽBA
Ljubljana: đr. Mia Fraat», Poljamsk* e»
sta 15. teL 32A4 — d» ponedeljka do 8
zjutraj.
Celje, dr. Fišer Jože, EatSišnlkoar* ul. 2.
— do ponedeljka do 8. zjutraj.
Maribor: dr. Dalešefk Jurij Kamni«* 120, dBžursrtmo vrii v ambulanti DZSZ v Ull-01 talcev (Marijina ulioa) do ponedeljka do 8. zjutraj.
slovenska narodna gledališča
V LJUBLJANI IN MARIBORU Drama v Ljubljani
Nedelja. 9. maja. ob 10: Leratllk Kreft: Tugomer. Zaključena predstav* za gimnazijo Moste.
Ob 20: Linhart: županova Mleka. Smole. Varh. Izven. Uprizoritev Akademije ra Igralsko umetnost.
Ponedeljek. 10. mnja. ob 10.30: Möllere: Tartuffe. Gostovanje na Jesenicah. — Ob 20: Moliere: Tartulle. Gostovanje na Jesenicah.
Torek. 11. mala. ob 20: Linhart: županova Micka. Smele: Varh. Rer E. — T.7prizori tov Akademije za igralsko umetnost. Opera v Ljubljani
Nedelja 9. maja, ob 16.: Naetog, skup‘n sdiikalnlih kulturno-umetniških društev. Ob 19.30 Beehoven: Fjdelio. Red E. Go.
. »to von je Valerije Heybalove.
Torek. 11. moja, ob 19.30:	Donlswttt:
Don Pasquale. Prem: era. Izven.
DRAMA V MARIBORU Torefc, 11 maja, oo 20.: Simonov: >Ruske
Vprašanje«. Red C.
CetrOeÄ, 13. maje, ob 20.: žiže«: .Vsemu nslrljub«. Za sindikate. Zadnjič- Vstopnice naprodaj tudli za ostalo občinstvo. Petek 14. maj«., ob 15.: Simonov: .Rusko vprašanje«. Red LMS-2 Sobota, 15. maja <»b 20.: Goldoni: »Krčmarica Mirando! in a«. Gostovanje v Rušah.
Nedelja. 1«. maja. Ob 1«.: Goldoni: .Krčmar, ca MJrandjočina« Gostovanje v Ru Šah.
OPERA V MARIBORU
Nedelja. 9. maja, ob 20.: Gotovac: »Bro
z onega sveta«. Izv.:-m. sreda. 12 maja, ob 19.: Gounod: »Faust«. Red LMS-1.
Sobota 15. maja, ob 20.: Puccini: »Tosca« za sindikate. Vstopnic» v prodaji za ostalo občinstvo.
Nedelja, 16. maja, ob 29.: Verdi': »Trubadur«. Znižane cene. Izven.
šentjakobsko gledališč* mestni DOM
Nedelja, 9. maja, ob 20.15.: L Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski1. Predprodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. in od 15,—17. ter eno uro pred začetkom pri dnevn* blagajni v Mestnem domu PREŠERNOVO GLEDALIŠČE — KRANJ Nedelja, 9. maj», ob 15. tn 20.: F. Schiller, »Kovarstvo in ljubezen«. — Gosto, vanje v Tržiču.	902n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE — JESENICE Nedeljo., 9. maja, ob 19.30:	Simonov:
.Rutko vprašanje«. Režiser: Tič Srečko. Ponedeljek, 10 maja, ob 15.30: Moliere: »Tartuffe«. Gostovanje Slovenskega narodnega gledališča Iz Ljubljane. Pred-»tava za mladino gimnazije in Industrijske metalurške šole. — Ob 20. uri: Mol: erei» Tortuffe«. Predstavi» za odrasle.	fi2Sn
OBVESTILO
Po odločbi Ministrstva ta finance FLRJ št. 602 i dne 4. oktobra 1947 »o bankovci po 100.—- din državne izdaje DFJ prestali biti zakonito plačilno sredstvo lakljufno s 30. aprilom 1948.
Obveščamo, da blagajne vseh sedežev Narodne banke FLRJ zamenjujejo bankovce po 100.— din državne izdaje DFJ do zaključno 13. maja tl.
Iz Narodne banke FLRJ, Centrala za LR Slovenijo •
DRUŠTVO SKLADATELJEV V SLOVENIJI vabi na redni letni občni zbor, ki bo danes 9. ma,a 1948, ob 10. v sobi 6t.	29 Akademije za glasbo Ljubljana,
Dne-tnl red: 1. Otvoritev občnega zbora po predsedniku. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. 3. Volitve odbora Za poslovno leto 1948-49. 4.Slučajnosti.
III. REDNA LETNA SKUPŠČINA Rdečega križa Slovenije bo v nedeljo dne 16. maja 1948 — ob 9. uri dopoldne v dvorani ministrstva za socialno skrbstvo. Gajeva ulica št. 5 (nebotičnik), Ljubljana. Vabimo člane glannega in nadzornega odbora ter vse izvoljene delegate okrajnih odborov, da se skupščine zanesljivo In polnoštevilno udeleže. Jugoslovanski Rdeči križ, glavni odbor Slovenije.	965-n
Knjigo: »Petletni plan za razvoj narodnega gospodarstva FLRJ in ljudskih republik« je v začetku bega leto izdala zvezna načitm komisija 7 Beogradu v vseh državnih jezikih Ktaijiga obsega na 460 straneh govore maršala Tito in mini-»trov zvezne vlade med razpravo ob pet. teflnem planu, ki je bila v zvezni ljudski skupščini, teir zvezni petletni plan im petletne plane vseh ljudskih republik. V knjigi so torej Izšli vsi petletmt plani: zato je knjiga prepotreben pripomoček vsem tistim, ki so v gospodarstvu ali p» šolah, a morajo natančno poematč naše načrtno gospodarstvo. Uprava »Uradnega lista LRS« ima v svoji zalogi še nekaj izvodov slovenske izdaje to knjige. Cena enemu izvodu je 95 din za ljudske odbore državne urade in ustanove; za večja naročila pa znaša cena samo 76 din. 971-n Glavna direkcija eksploatacije železnic Objavila, da nedeljski: izletniški vlak Lju-blJ.un—Rijeka—Ljubljana z odhodom :z LiUbliane ob 5.05 in povratkom v Ljubija, no ob 22.10 V nedeljo, dne 9. maja iz prometno tehničnih razlogov ne bo vozil.
Podružnica št. 15 Javlja da bo redni mesečni sestanek v torek. 11. t. m., ob 7. v Delavskem t'-mil. Blenweisova cesta Rektorat Akademije za glasbo objavlja, da je možnost polaganja spre'emnih izpitov za šol. leto 1948 49 od 15 —25. J“" nija t- 1. Prijave neij pošljejo ref!ektanti od 16. maja do 31. maja t. 1 rektoratu Akademije za glasbo.
Izlet na Rab priredi Puttofc Ljubljana, v dneh 23 . 24 in 25. maja. Podrobne podatke dajejo vse poslovmioe Putnika v Sloveniji.	875-n
Zveza borcev Planina vabi na dan zmage 9. maja 1948. vspomin na partizanske dni vse stare partizane, soborce, tovariše in tovarišice, na svojo prireditev na Platoni Zbiranje borcev bo v Sv. Vidu pri Planini ob 8 , nato pohod z godbo na Planino, od koder krene povorka a šolsko mladino in ostalimi ni grad. Tu bo lepa svečanost s pitanim sporedom. 945,n
Dekanat medicinske fakultete tn Slovenjo zdravniško druütvo v Ljubljani
sporočata, da bo predaval profesor Sir Harold Gillies Iz Londona o plastični kirurgiji v ponedeljek, dne 10. maja In v torek dne 11. maji ob 19 v predavalnic^ Interne klinike v Ljubljani. Na zanimivo predavanje vabimo vse -tovariše zdravnike in medicince.	923 n
Kinematografi
LJUBLJANA UNION:	sovjetski barvani
film ..Starinska veseloigra*, tednik _
MOSKVA: čeSki film »Janc&ik«, todnlk. SLOGA: sovjeftriki film »Križarka Var-Jagr, tednik. — predstavo v g^mj-ih ki-nematografih ofo 15. 17. 19 in 21. — LETNI KINO ’s TIVOLI«: sovjetski film »Pomlad«, tedniik— Pred.sta.va ob 20. — KODELJEVO: francev.ki film »Skrivnost« tednik.— Predstave ob 36 18 in 20. — SI3KA: sovjetski film »Naše srce«, tednik.
Prectist/Dv* ob 16, 18 in 20 —
MARIBOR ESPLANADE:	’sovjetski film
»Obveščevalec«, tednik — GRAJSKI: franco»k,i f.lm »Ode Guartiot*, tednik.— CELJE METROPOL: sovjetski barvani film »Fizkultuma parada v Moskvi 1947«, tednik. — DOM: sovjetski film »Osvobojena zemlja«, tedmik. —
KAMNIK: sovjetski film »Dnevi in noči«, tedml(k# —
KRANJ MESTNI: sovjetski film »Pra-bri-S.IILO dteMe«, tednik. —
PTUJ: sovjetski film »Naaredjlm v Buhait« tednik. —
Koncerti
Mladino naših srednjih in strokovnih
šol ter starše opozarjamo na koncert Mladinskega zbora Slovenske ginunuzije v Kopru, k/i bo Jutri' v i>oiie<te.lJeik ob 18. v veliki unionski dvorani. Nastopi 80 pevk in pevcev pod vodstvom prof. OwtrovSka. Vstopnice v knjigami muzikaliij Kongresni trg.	970 n
Mojster klavirske igre prof. Trost koncertira jutci ponedeljek «.»b 20 y veliki FiIhaimon£0»Dii div orani. Mojster je po'v. taljen za serijo koncertov v Bo-IgariJ.i. kamor odide prihodnje cini. Njegov Jutrišnji' koncert bo pomemben umertniški dogodek, predprodaja Knjigama muzikali! 967-n Nocoj ob 20. bo nastopila Narodna študentska omladina zagrebške univerze v veliikji fUharmonični dvorani. Centralni stud. pevski zbor bo izvajal pod vodstvom dirigirata Mladena Jugu&ta najprvo pot zborov, po voöimu na nar. tekste, med njimi tudi drne partizanski. V EL delu pa bodo zaplesali 16 kol v diragooeirfih narodnih nošah iz ćme gore. Muikedoail'je. Srbije in Hrvatske. Predprodaja vstopnic od 19.3ü dal Je v Veži filharmoničnega poslopja.
Jutri začne v Knjigarni muzikali j na Kongresnem trgu predprodaja, vstopnic Za nasftop močne pLeane skupine iz Albanije -kil bo predvajala najrazličnejše narodne ple«e v pristnih no&ah in ob origrmlni spremljavi narodne glasbe.	969 n
Uradne objave
▼SEM ZEMLJIŠKIM POSESTNIKOM V K. O. DRAVLJE
Me^tat ljudski odbor v Ljubljani Je oddal navomeritvena dela »‘radi naprave novih kartaarstrskih map za k. o. Dravlje Geodetskemu zavtdu v Ljubljani'. Mape bodo napravljene v merili u l:l0iK). medtem ko «.o sedanje v merilu 1:2880 v skoro uerabnem stanju. Mestna ljudski odfoar pozira zaradi	vse posestnike v k. o.
>mr\']je. naj zamedičijo svoje posestne mejo z vtdnimi tratfnimi znaki. Geodetski zavod bo že v me«secu maju pr.čel z meritvijo. Opozarjamo vse priza-dete da nosijo gami vse stroške zi morebitna na. kmadn* medenja nezamejr.čemh parcel. Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljana.
Uradna cena ja j o racionirani delitvi
Glede na veonmo odkupno ceno z.i jajca določa urad za cene pri predsedstvu vlade LRS naslednjo ceno v prodaji! mi drobno z reljavEjoetjo na vsem območju LR Slovenije:
jajoe iz odkupa po v-ecrnl ceni 2 dim za komad v prodaji na drobno.
Davek cd prometa proizvodov j• ▼ gor. nj i ceni vračunan.
Prekoračenje cene se kaznuje po zakonskih predpisih.
Odloča veti ja takoj.
Obvestilo
Zaradi norih telefonskih prCkJjučfcev 3n dodelOtve novih telefonskih števiilk so ^ prti Narodni banki v Ljubljani nastaile naslednje si>reineaibe v telefonskem imeniku: tajruištvo glavne direkcije — tajnik tel.
42-0.1, direkcija za planiranje in st^-tietukor— direktor 52-02, kreditna direkcija __ direkter 31-65 direkcija plačilnega
»»rometa — reklamacije 51-55, durekc/jja pladiilnegvi prometa — felk.ture 51-56. direkcija republiškega proračuna — direktor 37-50 dtrekcija načunovodstiva. — centralno knjigovodstvo 51-57. služba organizacij-sH^h poslov — ek<numw»t 52-03, služba de-viznih poslov — šef službe 33-03, služba I>eiP3onailnj:h poslov — šef službe 30-54. 1 tik1 vi datura — blagajnu 33-10 tiskarna i 01, telefonska centrala banke 53 23 do 5-24.	^
Priporočamo občinstvu da v pogovorih z Narodno banko uporablja predvsem telefonske številke 53-21 do 53-24 bančne telefonske centrale; dl-roktne telefonske zveze z oddelki pa naj uporablja le v nujraih pr-tm^-rih. razen v pogovorih ^ s tiskamo in direkcijo za planiranje in etatll-tiko. ki nista porezani s telefonsko centralo banke.	~ „
12 p'sam e Narodne banke FLRJ Centrale z» LRS št. 1475.IX-48.
Seznam najdenih dvokoles
p?s oddelku z.i notranjo zadeve Prl J® MLO za gl. m foto Ljubljana, oprava NM v Ljubhjcni eo naslednja najdena dvo-
^tSo (Tumfs) tov. št. 51570; meško (Vito), tov. št 8709; moško (Ddnost). tov. št. 1244616; žensko (-nimji znamke), tov. St' 44545; moško (nim* znamke), tov. st. 789018; moško (nima znamke), to/, s.. 127808; moško (Torpedo) tov. št. 638905; moško ogrodje (nima znamke), tov. st. nima; moško (Brandemberg). tov. št. 2117068; moško (nima znamke), tov. št. 1095241; meško (nima znamke), tov. st. 949016; .moško (nima znamke) tov. Št. 1109045;	moško,	(torna znamke), tov St
1038417;	moško	ogrodje	(nima	znamke),
tov. št. 73192; moško ogrodje (Dürkopp), tov. št	1567994; moško	(nima	znamko),
tov' št. 510328; žensko ogrodje (nima znamke), tov. št.564563;	moško	ogrodnje
(nima znamke) tov. št. 1263704; žensko (torna znamke), tov št. 47186; moško (nima znamke), tov št. 855436; moško (■mirna znamke), tov. št. 1238645; moško (Peugeot), tov št. 219886; moško (Dttr-koiJp). tov. št. 1794025; žensko (nima znam-kel.tov št. 441257; meško (nima znamke), tov št 2046; moško (nima znamke), tov. št. 11001; meško ogrodfle (nima znamke), toiv. št. 65462; žensko (nima znamke), tov St 619111; moško (nima znamke), tov. št. '70701; moško (nima znamke), tov. št. 1030252; moško (Velej:), tov. št. 1733; moško ogrodje (nima znamke), tov št. 28688; moško (Adler), tov. štev. 1283442 Pozivamo lastnike navedenih dvokoles, da se y rolfcu enega meseca Po tej objavi z/lastjo pri oddelku za notranje zadeve pri upravi NM za glavno mesto LlubUana. Bleiweisov» 22 n nadstropje soba 51 S seboj naj prinesejo potrebne dokumente o lastništvu koleba.
Uprava NM v Ljubljani.
TERENA FUŽINE - SP. HRUŠICA IN ZG. HRUŠICA RLO MOSTE
naznanjata,
da bo r nedeljo t. maja 194S ob II. url
odkritje spomenika
padlim žrtvam fašističnega terorja iz obeh terenov na Fužinah
1.	Govori o pomenu svečanosti in
preminulih herojev.
2.	Prisostvuje godba papirnice Vevče in pevci iz Stepanje vasi.
3.	Po končanem obredu bo na5& dramatska družina v Domu v Sp. Hrufiici uprizorila Kosmačevo dramo v 3 dejanjih »GOSPODAR«.
Prostovoljni prispevki bodo za kritje materialnih stroškov postavljenega spomenika.
Vabimo k čimvečji udeležbi, «lasti
člane »Zveze borcev!«
Preskrba
DELITEV MESA IN MESNIH IZDELKOV
MLO — poverjeništvo za trgovino lin preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike, da prejmejo dne 9. maj* t I. od 8. do 12. ure namesto v soboto dne 15. t. m.
sveže koalič.ie meso in mesne iizdelke na odrezke živJl^kih nakacmic za mesec maj
n sicer:
OM 150 g mesnih Izdelkov na oba odrezka Meso-m Mal (na vwkega po 75 g);
OM 2 200 g kozličjega mesa na oba odrezka Meso-ni Moij (na vsakega po 100 g).
Mi*iso in mesne izdelke bodo deli'le: poslovalnice mestne klavnice *n mesarji Ham Jocsip ira. Gre^irc Franc na trgu; po-s>ovat.n£ca št 4. Coloivška cesta; štev. 7, Tržaška cesta; št. 3 Zaloka cesta; št 5. Janševa ulica; (Javornik) Wolfova ulica. (Slamfč) Gosposvetska, cesta. (MerfcelJ) Mi. ■klošičeva Ci'sta in poslovalnica v Rožni dolini.
Cena Je din 74.— z& letno salamo din 60.— za hrenovfco. din 36.— za meso na 1 kg.
OBJAVA
Mestna klavnica ljubljanska sporoča vsem prevzemnikom mesa, do da 15. maja t. 1. Izdaja meso na klavnici samo od 8. do 12 dopoldne.	Uprava.
DOSTAVA POROČIL Okrajni LO Ljubljana okolica, odsek za trgovino in preskrbo, obvešča vso KLO-je da. tafooj v ponedeljek dostavijo po-ročilo (zahtevano po okrožnici št. 2766)
0	prežigosif-lh odrskih za met>ec april, v kolilkcir tega še ulbo napravili. Hkrati bodo sprejali tudi tfsikovine m met»ec junij.
Radio Ljubljana, Maribor in Sl. Primorje
Spored za nedeljo
8.00 Igrajo godbe na pihala. 8 30 Napoved času, porodila, objava dnevnega sporeda in vremenska, napoved. 8 45 .Sini Konične korašnice. 0.00 Oddaja Jugo^m anske armade — Dan zmage. 0.30 J-ojo > ojaškii zbori 10.00 Dopoldanski simlo-nivni koncert. 11-15 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi. Sodelujejo: Dana Kočnik, (Fantje na vasi in Avgust Stanko. 2.0U Skladbe ruskih skladateljev izvaja •iolinistka -Nada Jevdjenijevič-Braudlo-va. pri klavirju Ksenija Ogrin. (Prenos iz Maribora.) 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 1S.UU Pol ure za naše najmlaj-Se poslušalce. Josip Korban: »Prunozes« 1*80 Kar si kdo želi. 14-30 Napoved časa poročala in objava večernega sporeda 14.45 Poje zbor »Srečko Kosovel« In.iM Oddaja za podeželje z bogatim m lepim
1	porodom. 18.30 Igra Mali ansambel lta-Jia Ljubljana. 10.00 Radijski dnevmk.
10.10	Vokalni koncert. 10.30 Napoved časa in poročila. 10.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Pesmi in plesi jugoslovanski Ii narodov. 20.30 Tedenski po-litični pregled iz Beograda. 20.45 Iz-sovjetskih filmov. 21.00 Osvoboditev Ljubljana (reportaža). 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22-15 Zabavna In plesna glasba.
Spored la ponedeljek 8 00 Veder jutranji epored, vmes poročila, pregled dnevnega sporeda in jutranja telovadba. 7.00 Radijski^ koledar, iz današnjiih časopisov, objave. 7.10 Igrajo slavni virtuozi. 7.30 Napoved časa in poročila. 7.45 Jugoslovanska kola. — 12.30 Napoved časa in poročili!. 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 13.00 1. Beethoven: Sinuonija štev. 8 v F-duru;
Suk:	Koračniea »V novo življenje«.
3.30 Fizkulturni pregled. 13.40 Igra Mali orkester Radia Ljubljana p. v. K. Stariča. 14.10 1‘oje Slovenski sindikalni kvintet. 14.30 Napoved časa. poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Igrajo vur-liške orgle. — 18.00 Igra Vaški kvintet. 18 30 Gospodarsko predavanje. 1S.45 Dve operetni predigri. 19.00 Radijski dnevnik.
19.10	Kiitschou: Pihalni trio. Izvajajo solisti simKoničnega orkestra Slovenske 111-hurmonije. 19.30 Napoved časa in porodila. 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Šahovska ura. 20.15 Samospeve Dvoraka in Smetane poje sopra-
ist.ka Marjanca Kalan, pri klavirju Mu-, .jan Vodopavec. 20.35 Igra in poje ansambel Rdečega prapora SZ. 21.00 Literarna oddaja. Večer z Ivanom Cankarjem. 21.20 Lahek večerni spored. 22.00 Prenos poročil Zvezne postaje Beograd. 22.15 Glasbena medigra. 22.20 Ruski tečaj Društva za kujturno sodelovanje Slovenije s SZ (30. tekeija). 22.30 Amorikanska orkestralna glasba
OBVESTILO
Po nalogu poverjeništva za lokalni promet v Ljubljani se Je parkiranje prevoznikov a konjsko vprego pred glavnim kolodvorom ukinilo in začasno premestilo na Sv. Petra nasip.
Skladiščne delavce
sprejme takoj
trgovsko podjetje MLO »AGRARIA«
LJUBLJANA Tyräeva cesta Štev. 18.
Državne Elektrarne Slovenije
Direkcija GORICA, začasno v Ajdovščini, Titov trg 8, tel. St. 50.
Vöak kvar na električni h volih ali napravah jo treba nemudoma po najkrajši potii javiti bližnjemu rajonskemu monterju, obratnemu vodstvu ali direkciji.
Pretrgana žica električnega voda je nevarna ljudem, živalim in stavljam, ražbit izolator, pobešene žice in drujja okvara pa lahko vsak čas povzroča prekinitev toka in s tem škodo in nesreče v industriji» prometu in pri mnogoštevilnih odjemalcih.
Obrati le rajouskd monterji eo doeejr-Ijiivi kakor «led»i:
DES — obrat Gorica. Solkan. Svetoffor-ska 205. tel. štev. 31. rajon Solkan. Sveto^orska 205, tol. št 31. rajon Miren štev 10, rajon Grjrar, avtobusna postaja, rajon Kanal, žel. postaja.
DES — obrat Ajdovščina. Titov trjr 2. tel-štev. 50,
rajon Ajdovščina Vipavska 26. telef.
štev. 48.
rajon Vipava 89, avtobusna postaja, rajon Idrija, trg 1. maja. avtobusna postaja»
rajon Gradišče, žel. pos-taja Prvačina. DES — obrat Sežana, tel. štev. 13, rajon Postojna. Jamska cesta 29. telef. štev. 44.
rajon Sv. Peter na Krasu 64, telefonska številka 1L
rajon Ilirska Bistrica, partizanski! hrib 185. tel. štev. 23.
rajon Herpel j e-Kozina, žel. postaja, DES — obrat Tolmin, Zaloff 1, tel. št. 47. rajon Tolmin. Zalog 1, tel. štev. 47, rajon Bovec- avtobusna postaja, rajon Kobarid, avtobusna postaja, rajon Cerkno št 151. avtobusna postaja, rajon Podmelec 18, žel. postaja.
Ce monterja ne najdeš, najdeš na stanovanju ali skladišču obvestilo, kje je in kdaj m vrne.
POZIV
OKRAJNO KOLARSKO MIZARSKO PODJETJE MIRNA poziva znova vse upnike in dolžnike, da najkasneje do 20. maja t. 1. prijavijo svoje terjatve odnosno dolgove v denarju ali blagu, ki Jih Imajo do navedenega podjetja.
Naslov: Okrajno kolarsko mizarsko podjetje, Mirna — likvidatura.
ZA TAKOJŠNU NASTOP
1 s če m o 4 DELAVCE in 1 KLEPARSKEGA pomočnika.
Plača po uredbi in. dogovoru.
Javiti ee pri
MESTNI PLINARNI V LJUBLJANI Resljeva 28.
MIZARJE 2 do 3
lžčem za takoj.
Stanovanje preskrbljeno. Plača dobra po zmožnosti.
ŠLIBAR FRANC, strojno mizarstvo,
JESENICE, Obrtniška 81.
„ČILIMI"
obrtniška proizvajal, zadruga z o. z., LJUBLJANA Mestni trg 15
sprejema v popravilo, VSE VRSTE PREPROG
16. MÄJA 1948 TRADICIONALNA VESELICA v Postojnski jami
Koncert orkestra ln pevskih zborov Slovenske filharmonije iz Ljubljane v koncertni dvorani jame.
Plesna zabava v plesni dvorani Jame. Posebni vlaki v Postojno.
Prijave, predprodaja vstopnic ln Informacije pri vseh filialah PUTNIK-a. Znižana vstopnina 15 din po osebi.
OBVESTILO
Vodstvo SLOVENSKIH STEKLARN V HRASTNIKU obvešča vsa tista industrijska podjetja, ki se obračajo na steklarno zaradi Izdelave in dobave raznih vodokaznih stekel, da tovarna takih stekel še ne izdeluje ter trenutno vrši . šele tovrstne poizkuse.
Zato za že dobavljena stekla v pogledu kvalitete ne more nuditi nlka-kega jamstva, prav tako se za naprej tozadevna naročila ne sprejemajo.
K U N C E VSEH VRST
ln vsake koilči^ pasemske in nepasemske — KUPIMO. Ponudbe pošljite preko zadrug ali posamezno na »ŽIVINOPROMET« — Ljubljana, Krekov trg številka 1 ali poslovalnice »Žlvinopromet« — Ptuj, Ormoška cesta 8, ali »žlvinopromet«, Prestranek pri Postojni.
Za takojšni nastop
sprejmemo
več DELAVK
stanujočih v Ljubljani ali bližnji okolici.
Javiti se osebno pri
TOVARNI ZAMAŠKOV, LJUBLJANA
EMONSKA CESTA 2.
GORENJSKA TISKARNA V KRANJU
sprejme v učenje:
2 vajenca-strojnika,
2 vajenca-črkostavca,
1 vajenca-knjtgovezoz
in samostojno pisarniško moč.
Po možnosti iz Kranja ali okolice. Ponudbe osebno ali pismeno na gornji naslov.
VABILO
na redno letno skupščino
KMETIJSKO NABAVNE IN PRODAJNE ZADRUGE z. z o. j. v Črnomlju,
ki bo v nedeljo, dne 18. maja ob 9. im dopoldne v Domu ljudske prosvete (bivšem Sokolskem domuj.
Vsd člani vabljeni.
PRESELITEV
Specialna lzdelovalnlca športnih oblačil
Ivan Valant
se je preselila
iz SV. PETRA C. S (hotel Soča), na
TRŽAŠKO CESTO ST. 68
(poleg predzadnje tramvajske postaje na Viču).
OPOZORILO!
Zaradi odprave netočnosti, možnosti malverzacije ln enostavnejšega poslovanja trgovskega podjetja
SLOVENIJA-AVTO v Ljubljani
mora vsak kupec,
ki blaga ne plača takoj (državna ln zadružna podjetja, ustanove Itd.) — ampak se fakture vnovči preko banke, predložiti naročilnico, pravilno podpisano od pooblaščenih oseb, na kateri mora biti označena številka bančne zveze (tek. računa).
SLOVENIJA-AVTO, Ljubljana.
RADIOAPARATE
ml vrat rablje 4 oe. prodajamo.
Trgovtaa •Narodni radio«, Zagreb, Prilaz Jngosl. Armije Bi (bivša Deželtčev» ulica)
Telefon 24-105
Informacije
ln izvršitev vseb upravnih, gospodarskih, trgovsko-obrtnih, kredit nlh, računovodskih, bilančnih, kalkuiactjsklh. davčnih ln pritožbenih zadev vam najsolldneje. oskrbi komercialna pisarna ZAJC LOJZE, Gledališka 1, tel. 46-14
Kupimo:
5 TONSKI TOVORNI AVTO,
dobro ohranjen.
Sprejmemo:
3 BLAGAJNIČARKE ln S žELEZNINARJE-strokovnjake
Nastop takoj
Mestni magazin „železo“
LJUBLJANA, Stritarjev» ni. 7.
Trgovsko podjetje »MLO KURIVO«
obvešča svoje odjemalce, da se je,-
skladišče II
preselilo
la TRŽAŠKE CESTE ŠT. 5 na TRŽAŠKO CESTO ST. 22, kjer se sprejemajo zopet naročila za kurivo.
TRGOVSKO PODJETJE
„TKANINA“
LJUBLJANA
sporoča, da bosta
SKLADIŠČE ZA TEKSTIL
(na Sv. Petra cesta 1) in SKLADIŠČE ZA PLETENINE (na Sv. Petra nasipu 7) zaprta za »trank» v . ponedeljek ln torek, dne 10 ln 11. maja 1948
Delavsko namešcenska potrošniška zadruga z o. j. Laško
se priporoča s svojimi poslovalnicami LAŠKO I., špecerija,
LAŠKO II., železnina, kem. Izd el. LAŠKO III., manufaktura, galanterija.
čekovni račun Narodna banka, podr. Celje, 62-69503/8.
Kmetijsko nabavno prodajna zadruga na Ježici
obvešča vse svoje člane, da. odpre v ponedeljek, 10. maja
NOVO TRGOVINO
z manufakturnim blagom
v Mali vasi št. 33
Svojim članom se toplo priporoča
VAŽNO OBVESTILO
Od 1. julija 1948 dalje bo
Tovarna kemičnih izdelkov »Ilirija«,
LJUBLiJANA-VIC, tako državnim trgovskim podjetjem, zadrugam in ostalim odjemalcem vršila dobave kreme za obutev, parketna loščila in čistila za kovine »Metol« samo proti vrnitvi že rabljenih, dobro očiščenih in nepoškodovanih pločevinastih škatel z nataknjenimi pokrovi oziroma posodice od Metola s privitimi vijačnimi za-pirači. — Tudi potrošniki bodo morali v trgovini pri nakupu zgoraj navedenih izdelkov vraeatj dobra ohranjene in očiščene škatlice in posodice, ker brez vrnitve istih ne bo mogoča nova nabava.
Sprejmemo
v službo VERZIRANO
STROJEPISKO
po možnosti z znanjem stenografije.
Plača po uredbi ln dogovoru. Javiti se osebno pri
AVT00BN0VI MINISTRSTVA za lokalni promet v Ljubljani
BEŽIGRAD 11.
ŽELEZARNA GUŠTANJ
potrebuj»
VEČJE ŠTEVILO kvalificiranih ln nekvalificiranih delovnih moči ln sicer: strugarjev,	valjavcev,
ključavničarjev, kovačev, skoblarjev,	kalilcev,
rezkarjev,	livarjev
rezačev,	ln
večje število pomožnih delavcev In delavk nad 18 let.
Ponudbe poslati pa Personalni odd. ŽELEZARNE GUŠTANJ.
GENERALNA DIREKCIJA ZVEZNE IN INDUSTRIJE
usnja in gume, Beograd
Ljubitelji fotografije! — Oglejte sl foto^razstavo, id jo je priredil delovni kolektiv foto-oddelka, urada za informacije PVLRS in revije »Tovariša« v prostorih ministrstva za socialno skrbstvo, Gajeva ulica številka 5, pritličje.
VESELICA
V	POSTOJNSKI JAMI
Tudi letos in sicer dne 16. maja bo
v ^vetovnoznani Postojnski jami tradicionalna podzemska veselica s sodelovanjem Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Orkester pod vodstvom dirigenta Jakova Cipcija bo Izvajal simfonični koncert v koncertni dvorani jame. Nastopili bodo tudi moški, ženski in mešani zbor Filh.urmonije pod vodstvom zborovodij Radi Simonitija in dr. Valensa Voduška.
V	plesni dvorani jame pa bo plesna zabava.
Vsa jama bo ob tej priliki razkošno razsvetljena. Vsak obiskovalec si bo lahko temeljito ogledal jamo. prisostvoval koncertu in se udeležil plesa.
Ti* dan bodo vozili v Postojno posebni vlaki.
Prijave sprejemajo vse filiale Putnika v Sloveniji, pri katerih se dobijo v predprodaji vstopnice za to prireditev.
Znižana vstopnina za obisk Jame — vključno koncert in ples — bo znašala le 15 din po osebi.
POZIV
Nabavna in prodajna zadruga z o. J* pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je v likvidaciji in poziva vse upnike,
da prijavijo svoje terjatve, dolžnike pa, da poravnajo svoje obveznosti do 10. junija 1948 na tekoči račun pri podružnici Narodne banke v Gornji Radgoni št. 695.033.
Po preteku tega roka se prijave terjatev ne bodo več upoštevale.
OBJAVA
Delegat zaplenjene imovine TER5AN MINKE, komisijska trgovina z mešanim blagom v LJUBLJANI, TRŽAŠKA CESTA 8 (skladišče na Kongresnem trgu 14) poziva vse upnike te imovine, da prijavijo svoje terjatve najpozneje do 31, maja 1948.. Dolžniki tvrdke naj do tedaj poravnajo svoje dolgove.
Do 'istega dneva naj prijavijo terjatve tudi zasebni upniki Teršana Mirka star., Teršana Mirka ml. in Ter-šan Minke iz Ljubljane. Mirje 6, oziroma naj njihovi dolžniki poravnajo svoje obveznosti.
Pozneje prijavljenih terjatev ne bomo upoštevali.
+ Po neizmerno težki bolezni Je dotrpel naš mož, oče, stari oče, brat in tast
JAKOB JESIH st
mesarski mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek. 10. t. m. ob 17. uri izpred cerkve Božjega groba v Stepanji vasi na tamkajšnje pokopališče. Fokojnik leži do pogreba na svojem domu od koder bo prepeljan z avto-furgonom do cerkve v Stepanji vasi.
Ljubljana, Cleveland, S. maja 1948-2alujočI Jesihovi in ostalo sorodstvo.
Naš ljubi dobri ata
IVAN ZDOLŠEK
so dotrpell. Obveščamo vse sorodnik» in prijatelje, da bo pogreb v ponedeljek 10. t. m. ob 10 dopoldne z Gmajne.
Ponikva, 8. maja 1948.
Žalujoči: žena MARIJA, otroci IVAXCEK, TREZIKA. MARICA
ZAHVALA. — Ob priliki izgube nate ljubljene, nepozabne mamice
NEŽKE GOSAR
vabi
okrajne poslovne zveze,
da se oskrbijo z blagom po VEZANIH CENAH is skladišča, Ljubljana, Stari trg 7.
Na zalogi je velika izbira letne obutve, običajnih sandalov, sandalov »Frater« in čevljev z gu-nujevimj podplati.
izrekamo zahvalo vsem, ki so ji nudili tolažbo v njenih težkih trenutkih bolezni, vsem, ki so nam ob njeni smrti pripomogli, da smo jo lepo spremili na njeni poslednji poti, vsem darovalcem cvetja in vencev ter za vsa izrečena sožalja.
Logatec, Ljubljana, Liberec, dne 8. maja 1948.
Žalujoči ostali: rodbini Gosar, Hruška in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. — Ob nenadni smrti moja drage sestre
MARIJE TURK
se najprisrčneje zahvaljujem vsem, *1 so prišli od blizu in daleč ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujem preč. duhovščini. Enako tudi dobrim sosedom in vsem drugim, ki so mi s toliko pozornostjo in ljubeznijo stali ob strani ter mi lajšali težke ure. Dobri Bog povrni vsem!
Sv. maša zadušnica se bo opravila v cerkvi sv. Petra v petek 14. t. m.
Ljubljana, 7. maja 1948.
IVANKA TURK
ZAHVALA. — Vsem, ki so našega nepozabnega očeta, starega očeta, pradeda in tasta
JOŽEFA NOVAKA
krojaškega mojstra
spremili na njegovi zadnji poti in mu Jo okrasili s cvetjem — Izrekamo svojo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. g. dekanu Rihterju za ganljiv govor ob odprtem grobu.
Šmarje pri Jelšah, Maribor, Konjice^ Jesenice, Graz, Dunaj, 7. maja 1948.
Žalujoči: sinovi hčer, snahe, vnuki in pravnuki

SLUŽBE IŠČEJO
KOT GOSPODINJA pri samskem tovarišu, event, z enim otrokom, želim zaposlitev. Sem upokojenka srednjih let, inteligentna, perfektna pri vsem gospodinjstvu. Ponudbe na podružnico SP Celje pod Čeden dom. 13020-1 UPOKOJENKA išče službo pri majhni družini. Vprašati pri Jereb, Ižanska cesta 18.	13224-1
SLUŽBO DOBE
GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družini iščem za takoj. — Strgulec, Škofja Loka, Kolodvorska cesta 9.	12429-2
DVE DOBRI PISARNIŠKI MOČI z večletno prakso potrebuje za takoj-; šen nastop Gozdna uprava Pokljuka, ' Bled II.	13019-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Riko Grobelnik, Celje. 13022-2 KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejme Bulog Kazimir, Novi trg 1.	13276-2
ÄIVILJA išče pomočnico. Stanovanje preskrbljeno, prednost samo poštene. Dolenc, Tržaška cesta 60.	13279-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme Zavrl Milan, št. Vid nad Ljubljano 16.	13218-2
FRIZERSKO POMOČNICO sprejmem. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Zavrl Milan, St. Vid nad Ljubljano štev. 16.	13219-2
POTREBUJEMO KUHARICO in dve kuhinjski pomočnici, takoj ali pozneje, ki bi tudi servirale. — Obratna menza pri VPP, Rožna ulica številka 15.	13226-2
DOBRO KAVARNIŠKO MOC sprejme kavarna Splihal, Novo mesto. Nastop takoj ali po dogovoru. 13209-2 ÄOFERJA k tovornemu avtomobilu sprejme premogovnik Laško. Plača po uredbi, zaposlitev stalna. 13210-2 FLIZERSKO-BRIVSKO POMOČNICO za deželo sprejmem takoj. — Naslov pri: Merlak, Sv. Petra e 76 13237-2 EaPOSLITEV dobi ženska srednjih let, lahko tudi upokojenka. Stanovanje v hiši, plača dobra; hrana po dogovoru. »Ruski car«, Ježica pri Ljubljani	13234-2
KUHINJSKO POMOČNICO sprejmem. Plača 1600 din, hrana in stanovanje. Borštnikov trg štev. 2, gostilna De-renda.	13248-2
DVOČLANSKA DRUŽINA sprejme takoj gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe in ostalih gospodinjskih poslov. Kašman Marija, Škofja Loka, Mestni trg 13.	13249-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, po možnosti z dežele, sprejmem takoj. Brleč Anica, Kolodvorska ulica številka 18.	13169-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno kuhe, lahko tudi starejšo, iščem k mali družini. Zupan, Bled, želeče št. 76.	13170-2
DEKLE, zdravo, snažno, pošteno, za vsa hišna dela, vajeno nekaj kuhe, sprejmem k trem odraslim osebam. — Dobič, — kolodvor Sava pri Litiji.	13062-2
BLAGAJNIČARKO, po možnosti veščo knjigovodstva, išče RLO II Bežigrad-šiška. Zglasiti se osebno v kinu šiška, pisarna, Medvedova 8 od 8. do
10.	ure. Uprava kina.	13057-2
OLO JESENICE razpisuje mesto izpraznjenega dimnikarskega ometal-nega okoliša Kranjska gora. Prošnje je vložiti na OLO Jesenice do dne 25. mo.ja 1948.	13027-2
DOBER MIZAR, strugar in vajenec za leso-strugarsko stroko takoj dobijo mesto. Podjetje kupi tudi več mizarskega in strugarskega orodja. Invalidsko podjetje »Lesna galanterija«, Ljubljana, Šmartinska 10.	13119-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let sprejmejo 3 odrasle osebe. Varl, Drenikova 35-1.	13.2S9-2
SPREJMEMO VEČ PRODAJALK za delikatesno trgovino, kuharico mrzlih je^ dil in blagajničarko: ki je vešča v tej stroki. Mestna klavnica, Ljubljana, Mesarska 1.	13-293-2
ADMINISTRATIVNO PRAKTIKAN-TINJO in blagajničarko sprejme Figovec, Tyr ševa cesta 13.	13126-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno kuhe in vseh gospodinjskih del — sprejmem k dvema osebama. — Marn Lojzka, Wolfova ulica 12.	12931-2
OBRATOVODJO, verziranega v lesni in kovinski stroki, finomehanike, kovinostrugarje, varilce, lesostrugarje In mizarje ter več pomožnih delavcev sprejme Tovarna učil, Ljubljana, Zaloška cesta 77, tel. 53-50.	12960-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, vajeno kmečkih del. iščem za majhno posestvo na deželi. Ponudbe na: Cirn-ski Rozalija, Pišece pri Brežicah, Štajersko.	12697-2
GOSPODINJSKA POMOČNICA, oziroma kuharica dobi takoj dobro službo pri odrasli družini. Zaradi dogovora se je zglasiti pri Kehler, Ljubljana, Friškovec 3, bližina Tabora. 12628-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega delavca, sprejme takoj Gjud Aleksander. Ljubljana, Kongresni trg 6.	12-536-2
VAJENCI	____________
PLETEM ročno razne puloverje po zmerni ceni. Prepletem tudi že rabljene. Lapajne, Stari trg številka 17, I. nadstropje.	13229-4
PERILO sprejmem v pranje, likanje in krpanje uradnikom in oficirjem. Naslov v oglasnem oddelku. 13139-4 ZA DVOMESEČNEGA DOJENČKA (fantka) iščem v Ljubljani pri zdravih osebah vso oskrbo razen hranjenja. Plačam po dogovoru. Pismene ponudbe pod Z julijem na oglasni oddelek.	12928-4
VERZIRAN STATISTIK In korespon-dent išče popoldanske zaposlitve. — Ponudbe pod Takoj na oglasni oddelek SP.	12985-4
PRODAM
UCENCA za trgovino, zdravega, pridnega, sprejme Kmetijska zadruga v Velenju.	12S84-3
16 LETNO DEKLE z dežele se želi učiti šivanja pri dobri šivilji, kjer bi imela hrano in stanovanje; pomagala bi tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na: Krista Kukovičič, Miklošičeva cesta 14-11.	13134-3
KMEČKO DEKLE, staro 16 let, se želi izučiti za šiviljo. Kušar Mihela, Rašica 1, p. Št. Vid nad Ljublj. 12441-3 DVA VAJENCA za rajonsko kleparsko podjetje potrebujem. Zglasiti se pri tov. Staranja« Š^ska 3, Ljubljana. 13.300-3
ZASI.UZEK
PISARNIŠKO DELO, tipkanje, prepi sovanje in podobno sprejmem na dom. Ponudbe pod značko Postranski popoldanski ali večerni zaslužek na oglasni oddelek.	12981-4
IZGUBIL SEM dne 6. maja zvečer dva ključa in železen kavelj v usnjena oglasni oddelek.	13132-4
PES, nemški volčjak, z rodovnikom, star 8 mesecev, zelo lep, velik, odličen čuvaj, naprodaj. Deu, Mokronog.	128H2-5
ČRN KLAVIR prodam. Poizve se od 6 do 8 zvečer: Šibeniška ulica številka 12.	13061-5
MOTORNO KOLO BMV, 750 ccm, dobro ohranjeno, z dobrimi gumami — prodam. Dokumenti v redu. Naslov v oglasnem- oddelku.	13110-5
PREPROGE, domače In perzijske, kupuje in prodaja trgovina »Kirman Šah«, pasaža Nebotičnik. 12675-5 KARTOTEČNO KNJIGOVODSTVO —-vam uredi z žakard-kartoni In jezdeci z napisi Kartoteka, d. z o. z., Kotnikova 17, telefon 49-67.	12674-5
SADNA STISKALNICA (preša), odlično ohranjena in peč na žaganje naprodaj. Rogelj, Vrhnika, Ob potoku št. 4.	12725-5
GUMIJEV VOZ, nosilnost 6 ton, dobro ohranjen, ter par konj prodam. Kru-šlč, Bezenškova 10.	13053-5
RADIO Standard, petcevni, močan — prodam. Blas, Šmartno ob Savi 39. Ljubljana.	13004-5
BILJARD, krogle za balincanje, valjar za balin-prostor, citre in nove škornje št. 42 prodam. Knez, Poljanska cesta 55.	•	12994-5
AVTO Ford-Eifel, električni hladilnik, električni motor, kostanjeve 700 litrske sode, železno blagajno itd. — prodam. V protiračun vzamem fino orodje za obdelavo kovin in lesa. Ponudbe pod Razprodaja na oglasni oddelek SP.	12128-5
OGLEDALO ZA PSIHO prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13129-5 ŠIVALNI STROJ Naumann, kabinet, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	13123-5
1 kg PRAVE KAVE prodam. Ponudbe pod štev. 13226 na ogl. odd. 13216-5 USNJENO JOPICO, lepo, ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku. 13144-5 VISOKE ČEVLJE, nove, štev. 38, za bolne noge, prodam. Poizve se pri vratarju Slov. poročevalca.	13.296-5
LESTENEC — ANTIČNI, lesen, pozlačen, pripraven za večjo dvorano, kapelo ali cerkev, prodam. Ogled: Kopališče Slon, Ljubljana.	13.294-5
POLICE, skoraj nove. 3 m visoke in 40 cm gioboke, poceni prodamo. »Jugoreklam«, Ljubljana, Tyrseva c. 11.	13.292-5
TELICA ZA PLEME naprodaj. D. M. v Polju 5. Dinmiik Janez, gostilna. 13.290-5 ZElSS-IKON KLJUČAVNICO, kompletno.
prodam. Naslov v ogl. odd. 13.286-5 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, naprodaj. Naslov: Apihova ul. 34, Bežigrad, pritličje, desno.	13299-5
KOSILNICO »Dering'*, dobro ohranjeno, proda lleršič, komisija strojev, Rimska cesta 13.	13.264-5
VISOKO NOVO OMARO za Obleko in perilo prodam. Kunc, Savska 13-1. Ogled v nedeljo od 7. do 12.	13.263-5
RAZNOVRSTNE DALIJE, veliko in malo cvetne, razpošilja po pošta vrtnarstvo Kunovar, Sv. Križ — Ljubljana.	13.262-5
ZLATO ZAPESTNO URO. švicarsko, prodam. Naslov v ogl. odd.	13.260-5
PL'RJA JAJCA za valjenje, in mlade purmančke prodam. Zaloška 109. 13.259-5 TRI ELEKTROMOTORJE 220-110 V., 1.5, 1 -y4 k. s., prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	'	13.266-5
UMIVALNIK, večji, železen, belo ple-škan, s kotličkom in poniklano pršno pipico prodam za 4000 din. Medvedova ulica št. 10, priti., levo. 13096-5 ŠIVALNA STROJA, Necchi nov 28.000, Singer dobro ohranjen 26.000 din — prodam. Ponudbe pod Nepogrešljiva na oglasni oddelek.	13114-5
ŠIVALNI STROJ, nov, nepogrezljiv, dve postelji in omaro, vse dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	13115-5
LOVCI! Mlade kratkodlake ptičarje proda psarna Krim, Ljubljana. Hra-deckega cesta 45.	13118-5
KUHINJO prodam za 2500 din, Celovška cesta 63, čez dvorišče, I. nadstropje, desno.	13120-5
ŠPECERIJSKO OPREMO, police, prodajne mize, tehtnice, blagajne, kozarce itd. prodam. Ponudbe pod špecerijski inventar na ogl. odd. 13121-5 DVE ODEJI, novi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	13122-5
HINKO PRIVŠEK, komis, trgovina v Ljubljani, Sv. Petra nasii.p štev. 29. proda:	plinske kuhalnike na 2 gorišči.
sesalni aparat za prah, specialni stroj za verižni bodlaj, ženske šivalne stroje, p< >g rezi ji ve in nepogrešljive, okrogla čolnički, čevljarski stroji ciilinderce — desno ročni, krojaški šivalni stroj, dolgi čolniček ,ognjavarue blagajne. Mikroskop — 300 k rat n a povečava, specialne klešče za zobozdravnike, 2 kosa porodnih klešč, krasni električni lestenec, brisače, kapne, rjuhe, perzijske in druge preproge,, rabljena moška in ženska kolesa, pisalni miniaturna stroj Hermes bebi. piše izborno, slovenska tastatura, ledene omare, pletilne stroje, specialni stroj za nogavice z vsemi modeli m priborom, specialni stroj za pobiranje pentelj, se lahko priklopi k vsakemu šivalnemu stroju, clinamost.ro j s priklopno marmorovo ploščo za 40—56 žarnic po 40 sveč, športni voziček, prima koncertno gitaro v brasnein kovčegu. prvovrstne gramofone s ploščicami, gosli, citre, harmonike diatonične in klavirske, Scan dali harmonike, elegant-' na oblika. 120 basov, 6 registrov, flavto, bast-rompeto na 3 gumbe, otroške postelje. železne zložljive postelje, stensko nihalno uro, bije. tudi četrt, žepne ure za birmance, obleke za birmo za dečke in deklice, raznovrstna obutev, moška in ženska oblačila, potovalni kovčegi. natezalec za šunko, raznovrstne servise in pribore, jedilne, železno pre^o. večjo za sadje, samo železna konstrukcija.	13.291-5
VOZ PREK na peresih proda grasjlska Četa Šenčur pri Kranju.	13030-5
ŽELEZEN PLUG, popolnoma nov — prodam. Vilfan Franc, Spodnje Bitnje 3, p. žabnica.	13031-5
ŠIVALNI STROJ znamke Singer, po-grezljiv in dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem odd. 13043-5 TRICIKEL in kotel za pfialnico prodam. Tyrševa cesta 124. *	13056-5
SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 13060-5 ZLATO ZAPESTNO URO prodam. — Brejčeva 20.	13069-5
ŽAGANJE POCENI PRODAM, žaga Gaberc (Andlovič), — Škofljica pri Ljubljani.	13082-5
ZLATO ZAPESTNO URO in zapestnico prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP.	13088-5
KROMATICNO HARMONIKO Schneider na 48 basov in Herold klavirsko na 24 basov prodam. Kupim klavirsko z registri na 120 basov. Kupim ali dam živila za 6- ali večcevni boljši radio. M. štamberger, Obrež, p. Središče ob Dravi.	12624-5
ZAPRAVLJIVČEK, nov, dvosedežni, zelo lep, prodam. Plačilo v denarju in pšenici. Nadaljnje informacije se dobe pri Jožetu Tušek, sedlarju v Škofji Loki.	12765-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, krem, avtomodel prodam. Prisojna ulica 3-11, levo.	12322-5
HARMONIKO, kromatično, 140 basov.
prodam. Naslov v ogl. odd. 12637-5 RADIO, petcevni, prodam. Poljanska cesta štev. 15-IX stopnice, pritličje, levo.	12878-5
OPREMO ZA BRIVNICO ob morju — prodam. — Vprašati: Udovič Milan, Preradovičeva 18, Bežigrad, Ljubljana.	12975-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, novo, 80 basov, en register, prodam ali zamenjam za diatonično. Steiner, Tavčarjeva 15.	12970-5
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Ogled po
15.	uri. Naslov v ogl. odd 12969-5 500kg DETELJE za krmo prodam. Poizve se: gostilna Angelca, Ježic a pri Ljubljani.	12965-5
VE C PANJETV zgodnjih rojev čebel prodam. Ručija, Rašica 12, p. št. Vid nad Ljubljano.	12958-5
ŠPORTNE ChlVLJE, rjave, skoraj nove, št. 38, in rjave semiš št. 38 — prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	12974-5
PISARNIŠKO OPREMO prodam. Dalmatinova ulica štev. 11, pritličje, desno.	13013-5
OTROŠKO POSTELJICO in poročne prstane prodam. Voden, Knezova ulica 18, Šiška.	13017-5
MOŠKO KOLO, skoraj novo, prodam.
Malgajeva 9.	12914-5
ELEKTRO - AVTOMATSKI HLADILNIK znamke »Amberg«, takoj uporaben, zaradi selitve naprodaj. Poizvedbe pri Kufciar Rudolf, Maribor, Ob Jarku 4.	13026-5
2000 kg KISLEGA SENA za konje takoj prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	13012-5
MOŠKO KOLO prodam. Ogled dopoldne. Predjamska 41.	13009-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, skoraj nov, prodam. Cvetličarna, Sv. Petra cesta 95.	13006-5
BRUŠENO OGLEDALO v okvirju in oleander naprodaj. Cigaletova ulica št. l-lll, desno.	13255-5
OTROŠKO POSTELJICO z vložkom prodam. Malgajeva 5, Kariš. 13254-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Bolgarska ulica 19.	13253-5
OREHOVA JEDILNICA (barok), malo rabljena, ki ima: kredenco, okroglo mizo (stegovalna), 6 tapeciranih stolov, 1 malo mizico in kavč s šlara-fijami, naprodaj. Ponudbe pod Ugodna prilika na oglasni odd. 13258-5 BELO BIRMANSKO OBLEKO, dolgo, za 10—12 letno deklico, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13257-5 ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Tržaška cesta 107.	13244-5
ŽENSKO KOLO, novo, prodam, Selen-burgova 6, hišnik.	13251-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK z žimnico prodam. Ilirska ulica 29, I. nadstropje.	13230-5
ŽELEZNO BLAGAJNO, izvor: Wiener Kassenfabrik, prodam. Ponudbe pod Blagajna I na oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca«.	13270-5
MOŠKO OBLEKO za srednjo vitko postavo prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	13269-5
10.000 komadov ZIDNE OPEKE, rabljene, v bližini Ljubljane, prodam. Ponudbe pod 10.000 na oglasni oddelek SP.	13268-5
ZLATO VERIŽICO s križcem prodam.
Naslov v oglasnem odd.	13305-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Stari trg št. 16, I. nadstropje.	13271-5
ŽEPNO SREBRNO URO na 15 kamnov prodam. Naslov v ogl. odd. 13275-5 UMIVALNO MIZO z belo marmorovo ploščo, krasno, brušeno, čisto ogledalo, prodam. Cesta v Mestni log št. 15, žagar.	13278-5
ELEKTRIČNI PECNJAK naprodaj. — Vprašati: Hišnik, Pražakova ulica štev. 12.	13280-5
KOVAŠKI in zidni VENTILATOR 220 voltni, prodam. Ljubljana, Opekarska cesta 53-1.	13214-5
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Podgo-ra 48 pri št. Vidu.	13217-5
PET VINSKIH SODOV. 300—400 litrov prodam. Naslov v ogl. odd. 13183-5 SPOMLADANSKI PLAŠČ, moški, poceni naprodaj. Vprašati: Mirje 1-1, desno.	13222-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomodel, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogrin, Belokranjska 16, Savska kolonija.	13221-5
OMARA, skoraj nova, naprodaj. Ponudbe pod značko Omara na oglasni oddelek.	13198-5
MOŠKO KOLO, rabljeno, poceni naprodaj. Cesta v Koseze 38.	13196-5
MOŠKO KOLO, kompletno, trpežno, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	13195-5
HARLEY s prikolico, 1000 ccm in Rud-ge 500 ccm, oba dobro ohranjena, prodam. Kamnik, Šutna 10.	13208-5
RADIO Philips, petcevni in elektromotor 1-11 ks prodam. Stari trg 1,
III.	nadstropje.	13213-5
RADIO, šestcevni in moško kolo, vse dobro ohranjeno, prodam. Dapčevi-čev trg 2-1.	13212-5
BIRMANSKO OBLEKO in otroško posteljico z vložkom prodam. Naslov: Marčič Marija, Ljubljana, Celovška cesta 90.	13211-5
TRGOVSKI INVENTAR: pulti, police in prazne škatle ugodno naprodaj. Trgovina »Irma«, Ljubljana, Miklošičeva 14.	13200-5
VELIKA ŽELEZNA PEÖ naprodaj. — Ogled: Mladinska založba* Stari trg 4t. 30.	13199-5
JUTRANJO HALJO prodam. Vošnjakova 4-1 V, Vraz.	13231-5
MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam. Predovičeva 25.	1.3236-5
MOŠKO RJAVO OBLEKO, skoraj novo, ugodno prodam. Naslov . Zaloška cesta 14.	13239-5
MENJALNIK za avto IUat Balila in telefonski aparat na številke prodam. Naslov v ogl. oddelku	13238-5
VELIKO OMARO za knjige, dobro ohranjeno manjšo stiskalnico za sadje in več starih šolskih knjig prodam. — Tabor 2 Gruber. 13243-5 NOV ŠIVALNI STROJ Singer, pogrez-i ljiv, prodam. Stari trg 14.	13247-5
ELEKTROMOTORSKO DINAMO, isto-smerni tok 220 voltov, 2 in 7.4 kw. prodam. Naslov v ogl. odd. 13246-5 ZLATO VERIŽICO z obeskom prodam. Ogled od 15 do 18. Naslov v oglasnem oddelku.	13245-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Savska cesta 7.	13192-5
LEP ŽENSKI PLAŠČ iz balonske svile za manjšo postavo prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13191-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, avtomodel, popolnoma nov, prodam, šiška, Malgajeva 6, visoko pritličje, levo.	13190-5
KOZLIČKE, štiri tedne stare, prodam.
Naslov v oglasnem oddelku. 13193-5 SAMSKO SPALNICO, vezan les, dobro ohrajeno, prodam. Obersnel. Ruska cesta 13-1.	13168-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd, 13174-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Obesnel, Ruska cesta 13-1.	13167-5
BRZOŠIVALNI STROJ, nov, z okroglim čolničkom prodam. Vprašati v nedeljo dopoldne, v delavnikih pa od 10—13. Kino Matica, hišnik. 13182-5 VEČJO PRAZNO SOBO za dva mirna, starejša zakonca v Ljubljani ali okolici iščem. Ponudbe pod Večja soba na oglasni oddelek.	13150-5
NIZKO OMARO s štirimi predali trd les, dobro ohranjeno, prodam. Masa-rykova 58.	13149-5
ŽENSKO KOLO, zelo dobro ohranjeno, naprodaj. Vprašati: Strossmayerjeva ulica 16, pritličje, levo.	13148-5
RABLJENO KUHINJSKO OPRAVO prodam. Železnikar jeva 10-11. Ogled od 10. do 13.	13146-5
PRODAM : voziček na peresa, dvigalo (vinto) za 1 m8, 7 mrež za okna in poljske tračnice. Poizve se: Jegličeva št. 15.	13186-5
DVE POSTELJI in kuhinjsko mizo prodam. Ogled dopoldne: Domobranska cesta 15-1.	13185-5
KUHINJSKO, KREDENCO prodam. — Vainberger,'Turnše 11, pošta Dob pri Domžalah.	13184-5
MODRE LUXOR ČEVLJE št. 35 prodam. Naslov v oglasnem odd. 13181-5 MOŠKO KOLO in Singer šivalni stroj oboje dobro ohranjeno, prodam. — Gajeva ulica 9, vrata 11.	13180-5
RADIO 3 + 1 cevni, prodam. Ogled v nedeljo od 16. do 18. ure. Krekov trg štev. 3.	13189-5
STEKLENO STENO za manjšo pisarno in manjši hladilnik na led proda Kovač, Poljanska cesta 29.	13158-5
MOŠKO KOLO prodam. Hradeckega cesta 46. žbontar.	13156-5
MOŠKO KOLO prodam. Funtkova ulica štev. 22, ob Tyrševi cesti. Grojzdek.	13155-5
KLUBSKI FOTEL, nerabljen, in bolniški voz, prodam. Marijin trg 2-1. Ogled v ponedeljek dopoldne. 13164-5 OTROŠKO MOŠKO KOLO, novo. naprodaj. Mivka 6, Trnovo. 13163-5 RADIO Philips, štiricevni, tri valovne dolžine, prodam. Pajek Franc. Privoz 6.	13162-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, tapeciran, krem barve, dobro ohranjen, prodam. Ljubljana, Bežigrad, Pod-milščakova 1.	13161-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, prodam. Gostilničarska ulica 14, Glince-Vič. 13166-5 KLAVIR, telefon in moško kolo prodam. Rožna dolina, Cesta VIII-23, zvonj.	13173-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Zbašnikova 4. Kolezija. 13172-5 RADIO Philips, štiricevni, prodam. — Žajdela, Spodnja Hrušica 3.	13154-5
SAMSKO SPALNICO, dobro ohranjeno. zaradi selitve takoj prodam. — Ogled od 12. do 14. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	13153-5
ŽELEZNO BLAGAJNO »Wertheim«, znamke Kaiser & Co., Wien, višina 1.65 cm, zaradi selitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 13152-5
KUPIM
ZIDAKOV 600 do 1000 komadov kupim. Vidrgar Feliks, Zadvor 55. Do-brunje pri Ljubljani.	12S04-6
KUHINJSKO KREDENCO, dobro ohranjeno in spalnico iz trdega lesa — kupim. Pengal Marija, Celje, Nova vas 32.	12890-6
JEDILNI PRIBOR, rje prost, kupim. Ponudbe pod Darilo na oglasni oddelek SP.	13225-6
ŽENSKE GOJZARJE št. 39 kupim ali zamenjam za pravo kavo ali druga živila. Naslov v ogl. odd. 12912-6 ELEKTROMOTOR za izmenični tok -3S0 voltov, 3—4 ks, kupim. Event, zamenjam za istosmerni motor 2.5 ks. z zaganjačem. Ponudbe poslati proti vrnitvi poštnih stroškov: Ser-nec Valentin, mizar, Medija-Izlake. Zagorje ob Savi.	12436-6
BELO OBLEKO s pajčolanom za 12-letno deklico kupim. Marija Petrin, Žalec 34 pri Celju.	12891-6
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Navedite ceno Sojer Ivan, vas Podgorica št. 76, p. Dol pri Ljubljani.	12912-6
STATEV za vozljanje preprog 2.20 do 2.50 široko kupim .Ponudbe na: Me-ho Dolič, Vogalna 5.	13140-6
RADIO-APARAT novejše dobre znamke s štirimi valovnimi dolžinami, kupim. Gabrič Marica, Celje, Zidanškova št. 21.	13021-6
ELEKTROMOTOR, 5 ks, 220-380. tura-ža 1400, brezhiben, kupim. Ponudbe s ceno pod Delno živila na oglasni oddelek.	13225-6
MANJŠO STRUŽNICO kupim. Ponudbe pod Stružnica na ogl. odd. 13-285-6
Ivan Ribič - Stojan:
Ljudje onkraj reke
Roman
144
Andrej je namršil obrvi
»Kdo te bo ubijal, zelenec! Saj si vendar ranjen.«
Oficir ni razumel, kaj pravi. Z vročičnim pogledom 6e je ozrl nanj:
»Avstrijec sem.«
»Avstrijec? Kaj pa hoče reči s tem?« je bil Andrej začuden.
»Že ves čas nam dopoveduje, da so Avstrijci proti Hitlerju.«
Andrej se je suho zasmejal.
»On je — proti?« je s prstom pokazal nanj. »Daj, daj, vprašaj ga — zakaj pa nosi hitlerjevsko uniformo in kako, da je proti Hitlerju šele zdaj. ko ga imamo v rokah!« Ni čakal, da bi se desetar pomenil ž njim. »Precej orožja je raztresenega naokrog. Zberite ga, tovariši Iti bomo morali. Tovariš desetar, h komisarju pošlji nekoga in povej, kako je. Videti je, da ima tudi on že mir. Že dolgo ni slišati streljanja...«
»In _ s temle?« S pogledom je ošinil ujetnika.
Andrej je malo preudarjal, potem pa odločil:
»Obvežite ga. S seboj ga bomo vzeli. To pa mu povej — če
LINOLEJ vsake vrste, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Linolej na oglasni oddelek.	•	13220-6
VEJALNIK za žito, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod Vejalnik na ogl. oddelek.	13267-6
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Nemec, Celje, Vodnikova ulica št. 2.	13206-6
VODNO TURBINO 8—10 ks, dobro ohranjeno, kupim. Muhovič, mlin, p. Gomilsko, Savinjska dolina. 13207-6 ELEKTRIČNI KUHALNIK na 2 plošči kupim. Ponudbe pod Kuhalnik na oglasni oddelek.	13242-6
ELEKTRONKO UCL 11 za Siemensov aparat kupim. Loboda Franc, Studa št. lo, Domžale.	13177-6
PREKLJE za fižol, ležalni stol in zavese za zasenčenje kupim.' Naslov v oglasnem oddelku.	13175-6
SLAMOREZNICO na ročni ali strojni pogon, tudi z defektom, kupim. Ponudile pod Slamoreznica na oglasni oddelek.	13.298-6
NUJNO POTREBUJEMO MOTORNO GRED za tovorni avto Bussiny, 5 t, 110 k. s , in eiferen o: a I za osebni Ford Bifei. Gradis — Avtopark, Šmartinska cesta 32.	13.287-6
KOTEL ZA PRANJE PERILA, nov ali dobro ohranjen., kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	13.295-6
JEDILNICO, moderno in kompletno, novo ali zelo malo rabljeno, kupim. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Zagorje.	12955-6
TRICIKEL kupimo. Ponudbe poslati na naslov: Slovenija-vlno, Ljubljana, Tržna ulica 6.	1300S-6
PREPROGE, perzijske In domače, po najpovoijnejših cenah, dobite v trgovini »Kirman Sah«, pasaža Nebotičnik.	12676-6
AN1TKVARIČNE KNJIGE v vseh jezikih kupuje im dobro plača Antikvarnica državnega izdajnega podjetja »Svjetlosti, Sarajevo, Vase Miškina ulica štev. 27.	12.345-6
KROGLE za kegljanje, nove ali VEaj dobro ohranjene, kompletno garnituro. kupi takoj Delavsko-uslužbenska menza Papirnice in tovarne celuloze, Vevče, p. Polje, Ljubljana. 13101-6 STROJE za obdelovanje kovin in lesa, ter razno orodje kupi Tovarna učil, Ljubljana, Zaloška cesta 77. 12962-6 SLARAFIJO za kavč ali jekleno žico št. 16 kupim. Saje M., Brejčeva 32, Ljubljana.	12967-6
PARNI KOTEL, primeren za kurjenje z žaganjem, 5 atim, kupi Tovarna učil, Ljubljana, Zaloška cesta številka 77.	12961-6
ZAMENJAM
..... —j
ŽIČNI PLAŠČ, 28xlVi, zamenjam za žični 28x1.75 ali prodam. Predovlče-va ulica 42.	13159-7
SUHE MECESNOVE PLOHE. 5 ccm, zamenjam za orehov les za pohištvo. Naslov v ogl. odd.	13081-7
NEPREMIČNINE
ENONADSTROPNO ENODRUŽINSKO HIŠO v centru mesta Kočevje, prikladno za obrtnika, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	12957-8
STARO HIŠICO ,tudl kmečko ali s preužitkom, blizu tramvajske postaju, kupimo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	13002-8
VILO na južni strani, polovico trinadstropne hiše, tristanovanjsko hišo, travnik na Viču in Galjevici, njivo v Polju in več parcel proda Rea-litetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva 2.	132S2-8
PARCELO kjer koli v Ljubljani kupim. Ponudbe pod Zemljišče na ogl. oddelek.	13283-8
VILO ali hišo v lepem In večjem kraju Gorenjske, predvsem na Bledu ali kjer koli v blejski okolici, kupim za večji znesek. Naslbv v oglasnem oddelku.	13273-8
DEL VILE ali hiše, tudi samo komfortno 3- do 4-sobno stanovanje v centru mesta kupim. Ponudbe pod Kar koli na oglasni oddelek. 13274-8 ENODRUŽINSKO HIŠICO, lepo izdelano, kjer koli v Ljubljani, kupim. Ponudbe pod Prijetna na oglasni oddelek.	13215-8
ENONADSTROPNO HIŠO z gostilniškim obratom v centru Kranja prodam ali zamenjam za manjšo hišo v Ljubljani. Naslov v podružnici SP v Kranju.	13227-8
NOVEJŠO HIŠO, tristanovanjsko z vrtom v Ljubljani, zamenjam za enodružinsko manjšo v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku..	13188-8
HIŠA z vrtom na Gorenjskem naprodaj. Naslov v KLO v Železnikih, Gorenjsko.	13160-8
PARCELO v bližini remize kupim. Ponudbe pod Plačam takoj na oglasni oddelek.	1S165-8
PARCELI, lepa lega, prodam v št. Vidu nad Ljubljano. Plešec, Poljane 53, št. Vid nad Ljubljano. 13087-8 ŠTIRIST ANO VANJSKO HIŠO zamenjam za enodružinsko z vrtom, okolica Litija-šmartno. Golobar Pepca, Šmartno pri Litiji, Ustje 6.	13036-8
STANOVANJSKA HIŠA, veliko dvorišče zraven hiše, 2000 kv. m vrtna parcela. v severnem delu Ljubljane naprodaj. Zamenjava mogoča. Interesenti naj pošljejo ponudbe pod Okrog 280.000 na ogh oild.	13 372-8
NOVEJsO VILO in solidno izdelano, tudi starejšo hišo, dobro ohranjeno, v ril-nem predelu Ljubljane ali najbliižjem prelelu kupim za večjo vsoto. Naslov v ogl. odd.	13.261-8
MANJŠO HIŠO v Ljubljani takoj kupim. Ponudbe z navedbo cene pod Kjerkoli na ogl. odd.	13.301-8
VILO-HIŠO v Ljubljani ali na deželi kupim. Ponudbe pod Ljubljančan na ogl-oddelek.	13-284-8
ENONADSTROPNO HIŠO z vrtom, lepimi njivami in gozdom v trgu zamenjam za hišo z vrtom v Ljubljani. Ponudbe pod Zamenjava na oglasni oddelek.	12812-8
STAVBNA PARCELA v drčah naprodaj. Poizve se pri Jarcu št. 67. Cirče, Kranj.	12763-8
ENODRUŽINSKO HIŠO v centru Beograda zamenjam za enodružinsko v Ljubljani. Ponudbe pod Beograd cen-ter na oglasni oddelek.	12829-8
V NAJEM
TRAVNIK in njivo, zorano in pognojeno v Mostah oddam v najem ali prodam. Cavdek, poštna menza, Kongresni trg.	13176-8
SOBE - STANOVANJA__________
STANOVANJE, trisobno, sončno, komfortno, tik ob tramvajski progi v Zgornji šiški, zamenjam za enako dvosobno v centru. — Ponudbe pod 12874 na oglasni oddelek. 1287-4-10 STANOVANJE, lepo, oddam upokojencu v bližini mesta. Ponudbe pod Lep vrt na oglasni oddelek. 12889-10 SOSTANOVALKO, starejšo, žensko — sprejme mala družina. Drugo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku SP.	12941-10
OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom pri mirni družini in blizu centra išče- miren višji uradnik. Plača dobro. Ponudbe pod Komercialist 99 na oglasni oddelek.	12995-10
PRAZNO SOBO v bližini Tabora zamenjam za večjo v centru ali v Sp. Šiški. — Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca.	13016-10
KOMFORTNO STANOVANJE, dvosobno, na Bledu-Rečici, zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe na ogi. oddelek pod št. 12895.	12895-10
SOBO s kuhinjo na deželi oddam v najem. Poizve se: Malgajeva ulica štev. 9.	12913-10
MEDICINEC Išče sobo v centru mesta ali v bližini Zmajskega mosta. Plača po sporazumu ali v prehrani. — Ponudbe pod št. 13240 na oglasni oddelek.	13240-10
MAJHNO SOBO, opremljeno ali prazno, v bližini mesta, iščem. Ponudbe pod Ves dan odsotna na oglasni oddelek.	13252-10
V	OPREMLJENO SOBO sprejmem
solidno in skromno moško osebo. Poizve se v nedeljo od 9. do 12. ure — Komenskega 26-11.	13281-10
SPREJMEM SOSTANOVALKO. — Trnovska ulica 21.	13250-10
DVOSOBNO STANOVANJE v Zagrebu z vsem komfortom in kopalnico takoj zamenjam za enako ali trisobno v Ljubljani-center. Ponudbe pod Ulica Rade Kančara, Zagreb, na ogl. oddelek.	13232-10
SOBICO oddam tistemu, ki mi proda okovje za spalnico. Ponudbe pod Pošten in čist na ogl. odd. 13194-10 LEPO ENOSOBNO STANOVANJE pod enim ključem v centru zamenjam za dvosobno, prav tako. Ponudbe pod Nujno na oglasni oddelek. 13178-10 KOMFORTNO TRISOBNO STANOVANJE v centru Maribora, zamenjam za dvosobno v Ljubljani. Ponudbe pod Nujno na oglasni oddelek Slov. poročevalca.	13179-10
STANOVANJE, trisobno komfortno v Karlovcu, — zamenjam za dvosobno, komfortno, v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku.	13187-10"
SOBO za takoj išč» mirna sol'dru tovarišica drž uslužbenka, šla bi tudi kot sostanovalka. Naslov v oglasnem oddelku.	13241-10
OPP-EMLJENO SOBO, po možnosti v centru mesta ali v bližini tramvajske postaje išče oficir JA. Plača dobro. Ponudbe pod Goranin na oglasni oddelek.	13125-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Sevnici zamenjam za enako ali veliko sobo v Ljubjani ; zelo nujno. Naslov v oglasnem oddelku.	13116-10
DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom poleg tramvajske postaje zamenjam za enosobno v Ljubljani. Pismene ponudbe pod Takoj I. na ogl. odd. 13.265-10 VELIKO LEPO STANOVANJE v F.adov. Ijiici zamenjam za trisobno ali podobno v Ljubljani ali v bližnji okolici. Ponudbe pod Gorenjsko — nujno na ogl. oddelek.	13.302-10
KUHINJO, sobo in kabinet, parketi-rano, v centru Ljubljane v I. nadstr., zamenjam za enako v Zagrebu. Ponudbe pod Zeželjena bližina Maksimira na oglasni odd.	13141-10
MESEČNO SOBO v centru mesta oddam. Ponudbe pod Brez obiskov na oglasni oddelek.	13143-10
MLAD ZAKONSKI PAR Išče opremljeno sobo. po možnosti v centru mesta ali v bližini tramvajske postaje. Lahko tudi brez posteljnine. Plača dobro. Ponudbe pod Zagreb na ogl. oddelek.	13126-10
V	CENTRU LJUBLJANE zamenjam
stanovanje 2 sob s souporabo kuhinje in kopalnice — s stanovanjem v Kranju. — Ponudbe: »Ides«, Kranj, Tavčarjeva 7.	13048-10
DVOSOBNO STANOVANJE s kopalnico in nekaj vrta zamenjam za trisobno. Ponudbe pod Ugodno za manjšo družino.	12649-10
TRI IN POL SOBNO LEPO STANOVANJE s kopalnico v vili z vrtom v Mariboru, zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe na: Košir. Ljubljana, Tyrseva cesta 37-11. 12097-10 DVA MIRNA OBRTNIKA, ves dan odsotna, iščeta s 15. majem opremljeno sobo, po možnosti v sredini mesta. Perilo lastno. Ponudbo pod značko Mirna I na ogl. odd. 12726-10
RAZNO
NEZAKONSKI DOJENČEK prosi dobre ljudi, da ga sprejmejo za svojega. — Tozadevne informacije pri: dr. Mira Fink, Gledališka 16. 13277-14 KLAVIR ali pianino iščem v posojilo. Stanovanje suho. Naslov v oglasnem oddelku.	13151-14
ŠIVILJO za domača dela vzamem za nekaj časa. Hrana in stanovanje zagotovljena. Ponudbe pod V Domžalah ni vrečici. Pošten najditelj naj vrne proti dobri nagradi r.a : Martin Rozman, Ilirska ulica 20 ali Sv. Petra cesta št. S3.	13133-14
STRANKI, ki je v četrtek zjutraj dvignila pri meni otroško žimnico iz ponjave, sem pomotoma izročil tujo ponjavo. Prosim, naj mi jo vrne. — Tapetnik Pavič, Vegova 10. 13223-14 TOVARIŠICO, ki je vzela 5. t. m. v parni kopeli pomotoma skripta »Menično pravo«, prosim, da jih vrne pri strežnici parne kopeli.	13117-14
DNE 8 t. m. DOPOLDNE sem izgubil na Tyrševi cesti pred »Jugopetrolom« listnico z važnimi dokumenti in denarjem. Najditelja prosim ,da .mi vrne listnico z dokumenti na naslov, ki je razviden v dokumentih, denar si lahko pridrži.	13.237-14
POZOR! Barvamo in čistimo najceneje usnjene in semič čevlje ter torbice. Demalj, Mestni trg 11. 13131-11
bi počel kakšne neumnosti, bomo na kratko opravili ž njim,« Obrnil se je in hitro odšel navkreber. Že precej daleč je bil, ko se je še enkrat obrnil in zaklical: »Po zasedo naj nekdo stopi! Potlej pa tja gori pridite!«
Na vrhu se je ustavil in sedel na skalo. Na kolena je položil brzostrelko in jo zadovoljno ogledoval; skoraj nova je še bila; izdrl je šaržer in zamišljeno jemal naboje iz njega; no, takšnega orožja se mu ne bo treba sramovati, kadar bo prišel domov! Tedaj šele je začutil, da ima na rami še svojo puško. S čudnim občutkom jo je snel in jo z obema rokama podržal predse, kot bi ne vedel, kaj naj prav za prav stori z njo... Ni bila sicer več tista, ki mu jo je dal oče; toda to je iztrgal esesovcu v borbi! navezal se je na njo v teh težkih zimskih dneh... Glasno govorjenje ga je zdramilo. Ozrl se je in zagledal komisarja, ki se je s svojimi fanti naglo vzpenjal proti njemu. Že od daleč mu je mahal in se zadovoljno smejal. Andrej mu je počasi šel naproti.
Komisar mu je krepko stresel roko.
»Za danes imajo dovolj, Andrej!«
Nasmehnil se je:
»Tudi meni se zdi tako. Si videl, koliko orožja so pustili?« S pogledom je pokazal v žleb. »Še eno četo bi lahko oborožili...«
Komisar je priprl veke in zadovoljno gledal prihajajočo četo.
»Ujetnika imamo,« mu je povedal Andrej.
»Hudiča!«
»Pravi, da je Avstrijec.«
»Vojak?«
»Oficir.«
Komisar je pomežiknil.
»Eden tistih — ki na vsa usta pripoveduje, da so komunisti?«...
»Saj, potem ko jih vjamejo! Če bi pa nas v roke dobili, bi nam kožo s hrbtov rezali... No, samo zine naj kaj takšnega!« Prhnil je in stopil korak naprej. »Zobe mu izbijem!«
Komisar ga je zadržal.
»Andrej — Tega ne boš storil. Tako se partijec ne obnaša.«
Andrej se je ustavil.
»A?«
»Rekel sem, da se partijec tako ne obnaša, Andrej.«
»Hm!« Še vedno z gnevom v pogledu je motril prihajajočega ujetnika. In ne da bi se ozrl na komisarja, je tiho odvrnil: »Pa saj jaz nisem v partiji...«
Komisar je pogledal okrog sebe. Ko se je prepričal, da ju drugi ne poslušajo, je stopil k njemu in mu položil roko na ramo:
»Si.«
»Jaz?... Od kdaj?«
»Včeraj so tovariši talčo sklenili. Nisem ti še utegnil povedati ...«
Andrej se je prestopil.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica K, 6jH
Telefon urečtaUtv* la oprav« tt. 68-22 do 56-26, telefon uprave ca ljubljanske na ročnik« At, 38-26 — Hakan« »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni
«rednik Ccm Kranj«