~ Velja po pošti: m 7,a oelo leto naprej . K 88'— za pol leta » . » U-— za četrt » » . » 6*BO ■a en meaeo » . » 8*20 ■a Nemčijo oeloletno • 88'— ■a ostalo inozemstvo » 35'— es Vnpravništvn: s S« oelo leto naprej . K 88*40 ia pol leta > . » 11*80 ■a četrt » » . • 5-60 n en meaeo » . > 1*90 t* poilljanjc na dom 30 t, aa ■•scc. — Poiamone Stev. 10 v. SLOVENEC ■ Inseratl: Enoatolpna petltvrsta (72 mm): ia enkrat......po 15 v sa dvakrat.....> 13 > na trikrat.....» 10 » ia več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notloab stane enostolpna gannondmta 80 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popnst. Izhaja: vs-ik dan, izvzemšl nedelje ta praznike, ob 5. nri popoldne. mr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah itev. 8/m. Bokoplsl se no vračajo; neirankirana pisma se na n sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 74. mm Političen list za slovenski narod ■ Upravništvo Je v Kopitar/evih ulicah štev. 6. -m «= 8pre]ema naročnino, Inserate in reklamacije. = - Upravnlškega telefona štev. 188. u Današnja številka obsega 6 strani. liberalna obstrukciia zlomljena. 'Liberalci so upali, da bodo s tehnično obstrukcijo zaprli delo deželnega zbora ■kranjskega. Ni bilo treba posebne bistroumnosti >2a tak načrt. Državni zbor je sklican, samo par dni ima še na razpolago deželni zbor. Ko so videli, da z izgredi in hrupnimi škandali nič ne opravijo, so se zmenili, da bodo obstruirali z govori in z vsemi sredstvi, ki jih daje stari »pravilnik za zavlačevanje razprav v deželnem zboru. Pripravili so se na dolge govore, pred vsakim glasovanjem zahtevali deset minut odmora itd. S tem so mislili čas :ubiti, da ne bi prišlo do sklepanja o kmetu koristnih zakonih. Liberalna obstrukcija se je začela pri lovskem zakonu. Lovski zakon, ki hoče kmeta oprostiti podložnosti od gosposkih lovcev, je liberalcem strašno .v želodcu. Za vsako ceno so hoteli preprečiti ta zakon. Ugodno jim je bilo to, da •so tudi nemški veleposestniki naravno nasprotni lovskemu zakonu, in tako smo videli, da so se liberalci in Nemci v lepi edi-■nosrti skozi ure in ure v potu svojega obraza borili proti kmečkim zahtevam sklede .lovske postave. Liberalci so torej upali, da 6 pomočjo Nemcev vzdrže obstrukcijo. Prišla jim je na pomoč še ena okol-jiost. Namestnik deželnega glavarja baron Liechtenberg-Janeschitz, ki mora narne-stovati glavarja pl. Šnkljeta v vodstvu de-eelnozborskih obravnav, je okoli poldneva izginil iz deželnega dvorca. Deželni glavar je torej moral brez namestnika vztrajati skozi celo sejo. Na vprašanja, kje je Jbaron Liechtenberg in kaj mu je, se je odgovorijo, da je doma bolan. Zdaj so bili liberalci na konju in so mislili, da bodo fizično vpehaii deželnega glavarja, da bo moral zaključiti sejo. A temeljito so se urezali. Seja je trajala sedemnajst in pol ure. od osme ure zjutraj do pol druge ure ponoči. Vsi liberalci so utrujeni počepali iz dvorane, a deželni glavar je čil in popolnoma miren na svaem mestu. Vse mogoče so poizkušali liberalci, da bi ga utrudili ali spravili iz ravnotežja. A deželni glavar pl. Šuklje je kakor častitljiv patriarh mirno sedel na svojem glavarskem sedežu in delil pravico na desno in na levo. Prvi je cepnil dr. Tavčar. Lovski zakon ima 104 paragrafe. Oglasil se je k besedi k vsakem paragrafu in stavil 32 iz-preminjevalnih predlogov. Govoril je seveda dolgosti prifner.no plitvo in dolgočasno. samo da je čas ubijal. A popoldne je bil že ubit. Tako ga je prijelo, da niti v izbornici ni več mogel sedeti, ampak se je razburjen hladil na hodniku. Ko jc dr. Tavčar opešal, je začel vleči dreto dr. Triller. Govoril je in govoril kakor klopotec vedno napreij. Deželni glavar se je kar igral s temi ljudmi. Pustil jih jc, da sami sebe ubijejo. Tudi dr. Triller je nazadnje, rdeč kot kuhan rak in ves penast, omahnil na svoj sedež okoli poj enajste ure ponoči. S tem je bilo liberalne obstrukcije konec. Ker več govoriti niso mogli, so liberalci tulili in so izkušali provocirati pretep. A tudi to je bilo brez uspeha pri popolnem miru poslancev S. L. S., ki se po nobenem insultu niso dali spraviti iz svoje popolne ravnodušnosti. Samo včasih med odmori so se poslanci S. L. S. tnalo po<-norčevali iz besnih liberalcev, kar je vselej vzbudilo dovolj smeha in pripomoglo, da sc je ohranilo na klopeh S. L. S. ves '"as šaljivo razpoloženje. Ko so liberalci videli, da ie vse zastonj, so preklinjajo zapustili dvorano. Tudi večjidei veleposestnikov je odšel. Tako so ostali samo še poslanci S. L. S. in štirje veleposestniki. Kakor hitro .so bili liberalci zunaj, sc je začelo pravo delo zbornice. •Točka za točko dnevnega reda se je rešila gladko v kratkih jedrnatih debatah. Ob pol dveh ponoči je bilo vse rešeno, razen i občinskega reda. Zato pa deželni zbor ni zaključil seje, ampak jo je samo prekinil. Ista seja se nadaljuje danes opoldne. Ta dan je bil dan pravega poraza za ■liberalce. Zadnjič je blamiral liberalno stranko Turk, a včeraj, oziroma danes zjutraj leže polomljeni na tleh duševni voditelji liberalne stranke. Sicer bodo pri občinskem redu še poskušali vse mogoče stvari. A ta njihov skrajni, ponesrečeni napor je pokazal, da niso zmožni naloge, ki so si jo stavili, in da gre S. L. S. svojo pot preko njihovih trupel. Velika zasluga za tak izid tega boja gre deželnemu glavarju pl. Šukljetu. Stal je kot mož na svojem mestu. Kranjska de-žeja in vse slovensko ljudstvo mu bo hvaležno. da je s svojo odločno roko vodil obravnave kranjskega deželnega zbora tako spretno, da so se mogle ustvariti postave, ki bodo v srečo in blagoslov stotisočim. Slava! Pobit! do zadnjega. Gorica, 11. okt. Takega poraza naših liberalcev nismo pričakovali. Na tleh leže trhli stebri svo-bodomiselstva. Kakor običajno, so se tudi tokrat vrlo držale tolminske gore. Uradni ■podatki nam sicer še niso znani, vendar ni dvoma, da sta naša kandidata Gregorčič in Kosmač zmagala z nad dvotretjinsko večino. Nocoj ob pol osmih je glavna komisija v Št. Petru proglasila izid volitev v •kmečki skupini za goriško okolico. Dobili so: Berbuč 1307, Marinič 1333, Zega 1330 glasov. Obljubek 1100, Klančič 1097, Križ-iman 751, Medvešček 319 glasov. Socialisti so dobili: Turna 10 glasov, Vrčon 11, Perko 11. Razcepljenih je IS glasov. Vseh veljavnih glasov je bilo 2433. Najbolje se je držal sodni okraj kanalski in tudi ajdovski. Tudi Kras vstaja! Uradnih podatkov nimamo še. Vendar je gotovo, da je od liberalcev izvoljen le dr. Gregorin. Naša kandidata dr. Stepančič in Zlobec prideta •med seboj v ožjo volitev. To pa radi tega, ker sta 'liberalna agrarna kandidata Štrekelj in Abram dobila več kot sto glasov manj kot naša dva. Značilno je, da je Štrekelj dobil skoraj 150 glasov manj kot naš Zlobec. To je tako sijajna nezaupnica, •da je Štrekelj dolžan odložiti državno-izborski mandat. Kaj naj počne tak poslanec na Dunaju, ko mu vsak lahko zabrusi •v obraz: Dvakrat propali kandidat! Liberalci so vsled tega izida volitev ivsi divji. Gabršček baje ne bo več kandidiral v trgih. Škoda! iNa furlanski strani so zmagali krščanski socialci. Dobili so krščanski socialci: baron Locatelli 390. dr. Meiziik 370, dr. iGasser 366 glasov; liberalci: Blažič 317, dr. Pettarin 333, Nigris 316 glasov. Tako ima sedaj S. L. S. osem izvoljenih poslancev, enega dobiio šc v ožji ■voli t vi; liberalci 1, liberalni Lahi, nimajo še nobenega; laški krščanski socialci pa jih imajo 6. Upati je. da bo S. L. S. najmočnejša stranka v prihodnjem deželnem zboru. Ob pol 12. uri smo dobili sledeče brzojavno poročilo: Izid v tolminskem jc sledeči: Dr. Gregorčič 874. Kosmač S52. Liberalno - agrarna kandidata: Vrtovec 378, Miklavčič 41.3 glasov. V sežanskem okraju; Vseh glasov 1087, nadpolovična večina jc 544. Od teh je dobil: Dr. Gregorin 552. torej le osem glasov •večine in jc izvoljen, Štrekelj 295, Abram 309. 'Naša kandidata sta pa dobila Stepančič 506, torej mu manjka le 38 glasov do večine, Zlobec 486. Osem glasov je bilo razpršenih. Ker •pride torej do ožje volitve med obema našima kandidatoma je zmaga gotova. Liberalci sicer poskušajo med našimi volivci napraviti razdor, pa se jim ta nakana ne bo posrečila. S. L. S. je torej že zdai zagotovljenih devet mandatov. Ljubljana, 11. oktobra. Zaključni govoy poslanca Hladnika. Končni govor je imel odsekov poročevalec. poslanec Hladnik. Izraža svoje začudenje, ker je predložil dr. Tavčar toliko spreminjevalnili predlogov. Dr. Tavčar je bil tudi član pravnega odseka, tatu naj bi bil predložil nameravane spremembe. (Tako je!) Na ta način, kakor ga ■sedaj, bi ne bilo treba tratiti tako dragocenega časa v zbornici. Kar sc tiče izpre-memb staiističnih izrazov, je navsezadnje vseeno, kako se izgovarja, samo da se ne izpremeni pomen besede. Kar se tiče drugih spreminjevalnili predlogov, ■.sprejme samo onega poslanca Bartoia k S 4. Glede predlagane lovske zakupne dobe šestih let, mesto treh let v zakonskem načrtu se ne strinja. Mi smo za to, da se kolikor mogoče veliko divjačine zlasti pokonča. in vsled tega ne moremo zagovarjati odločb v korist zajcu. Mi smo proti •dolgi zakupni dobi, ker to ni v korist. Glasovanje v podrobni razpravi. Po izbornem kratkem govoru poročevalca. ki ga zbornica burno odobruje. se -prične glasovanje o podrobni razpravi. Dr. Tavčar začuti seveda potrebo, da predlaga obstrukcijska glasovanja z ozirom na svoje predloge. Nekaj časa puste naši. da se liberalci igralo. A ostrmeli so liberalci in ostrmel je tudi »stari mož« dr. Tavčar, kakor jc danes opoldne nazval sam sebe, ko predlaga dr. Krek pri $$ 9., 10. in 11., naj se preide preko dr. Tavčarjevih predlogov v smislu § 20. poslovnega reda na dnevni red. Seveda je obveljal dr. Krekov predlog in liberalci so videli, da so izgubili glavno svoje orožje, da kradejo dragi čas ljudstvu. Nekaj de-setminutnih pavz so pri nekaterih glasovanjih še po milosti naših vjeli. Dr. Triller •se je zelo jezil in protestiraj, ker je poslovnik za deželni zbor vojvod in je Kranjske tak, da onemogoči lahko liberalne pavze pri glasovanjih. Dr. Tavčar pravi, da ta poslovnik res ni pameten. Zato bodo poslanci večine že skrbeli, da pride v ve-Tavo boljši poslovnik, ki bo liberalcem onemogočil še tisto desetniinutsko pavzo za kadenje cigar. Dr. Tavčar ima seveda prav. ker ne gre, da bi liberalci zaradi svojih cigar onemogočavali postave, ki jih zahteva ljudstvo. Dr. Tavčar je glasoval celo proti svojim predlogom, zakar mu je zaklical dr. Šusteršič: Takih neumnosti še nisem videl delati, da bi kdo glasoval proti svojim predlogom; deset minut študira, potem pa še proti svojim predlogom glasuje. Dr. Krek je dal liberalcem dober •svet: Teh deset minut bi liberalci najboljše porabili, ako bi brali »Slovenca«. — Ko je pri § 8. predlagal dr. Triller deset- j -minutno pavzo, mu zakliče dr. Lainpe: »Dajte no brati »Slovenca« teh deset minut, da boste postali pametni.« Podrobna razprava o drugem delu lovske postave. Dr. Tavčar ima zopet obstrukcijski govor. Zopet in zopet se jezi nad to presneto S. L. S., ker se dela po njegovem mnenju veliko preveč. Tavčar pozablja, da ljudstvo zahteva to, kar mu gre in kar bi mu bila morala kranjska deželna uprava že davno dati, če bi ne bila prejšnja večina prelena. V svojem govoru pripoveduje Tavčar, da zna streljati ptiče, da sc razume na race, kar staremu časnikarju radi verujemo, kakor tudi. da se dobro razume na zanjke — nekdanje ali zopet ibnovljene zveze. Nato pripoveduje celi Sloveniji znano staro povest, da spada med lovce, da ui le poslanec, marveč tudi ribič. Take storice jc pripovedoval dr. Tavčar v svojem govoru. Po dr. Tavčarju govori kratko baron Boni. Nakar se glasuje. Glasovanje. Glasovalo se je primeroma hitro. Preko raznih Tavčarjevih »kunštnih« predlogov je prešla zbornica na dnevni red. S fino ironijo je učil dr. Krek, ki ni jurist, advokata dr. Trillerja, kako se mora za formalne predloge prositi glavarja za besedo. Dr. Triller se je jezil, ker ga je dr. Krek vedno prehitel in ker ni mogel hoditi pušit cigaret. Ljubeznjivo mu je zaklical dr. Krek, ko je bil dr. Triller najbolj hud: »Nikar ne bodi hud. drugič bo št hujše.« — In — jezne Trillerjeve poteze so se omilile. Dr. Novak, prijatelj poslanca Demšarja, zamrmra nekaj o nasilstvu. Dr. Krek: Prosim, francoski parlament! Majoritetui principi! — In umolknili so za. stopniki libralne inteligence. SMRT VRANAM! Govoril poslanec Dular. Kot dolenjski kmet sem dolžan, da se tudi jaz oglasim k besedi z ozirom na § 58. glede na poljske vrane. Letos so povzročile vrane na Dolenjskem neizrečeno veliko škodo. Skoraj popolnoma so uničile poljske pridelke. Posestniki so prosili okrajno glavarstvo, naj jim podeli orožni list, da bi samo svoje polje zavarovali pred temi škodljivci. Okrajno glavarstvo vselej vpraša najemnika lova o izdaji orožnega lista. (Dr. Šusteršič: Čujte! Čujte!) Če on ne dovoli, ga nikdo ne dobi. (Dr. Šusteršič: Kdo je ta okrajni glavar? Kako sc piše?) Ker ima pri nas okr glavar tudi sam lov (Dr. Lainpe: Glavar nc bo o sebi sodil! — Pritrjevanje) se sa-moobsebi razume, da lova skoraj nihče ne dobi. (Ogorčenje.) Predlagam in zahtevam, da morajo na vsak način dobiti posestniki dovoljenje, da varujejo svoje polje pred tem škodljivcem, in sicer naj se take uredi, da določi občinski odbor, katerm se da orožni list in ob katerem času. Zahtevam v imenu svojih volivcev, naj se da dovoljenje od začetka aprila do sredi oktobra vsakega leta. Gospoda deželnega predsednika vprašam, ali mu je znano, da se v tem oziru godi velika krivica. Vprašam ga tudi, če namerava potrebno ukreniti, da ne trpijo posestniki polja škode zaradi teli škodljivcev, ker ravno v novomeškem okraju jc zaradi teli škodljivk povzročajo kmetom poljske vrane. Pred-'laga, naj se med škodljivce uvrste tud: poljske vrane. (Živahno pritrjevanje. — Dr. Lampe: Smrt vranam!) Predlog je bil sprejet. Med dr. Dularjevini govorom so •se zastopniki slovenske liberalne gospode 'zaničljivo smejali kmetu, zastopniku kmetov, dasi sede tudi med njimi samimi gospodje, ki jih je kmečki oče napravil za gospode! Kmetje naj si zapomnijo, da so ■zaničevali poslanci tiste stranke kmeta poslanca, ko je govoril za kmečke koristi, ki sc dcia zadnje čase kmetom tako prijazna. Druga podrobna razprava končana. Sprejmejo se vsi paragrafi drugega oddelka podrobne razprave, ko dr. Triller nodleže s svojo zadnjo predlagano pavzo. Dr. Pcgan zakliče: »Vyborne!« Nato jc poročevalec Hladnik kratko zavrnil Tavčarja med živahnim pritrjevanjem večine. Poročevalec opozarja, da jc Tavčar leta 4897 pripravil predlogo za lovsko postavo. V isti predlogi je priporočal stvari, ki jim je danes nasprotoval. (Čujte! Čujte!) Dihurji, vidre in celo vodni kos in plemenita kuna. (Dr. Pegan: Sani jo je krstil tako, je imenovana med škodljivci.) Po končanem glasovanju zakliče dr. Krek Tril-lerju: Prihodnjič bom predlagal hrvaško. Triller: Za to sem vedno z vami — in hiti 'k Kreku, pa mu pripoveduje, kak Slovan •da jc. dasi jc delal že v soboto in danes u e m š k e m c d k I i c c . česar slovenski 'liberalci niso delali niti ob najbolj cvetočih časih ncmško-slovenskc liberalne zveze. Dr. Trillcrjevo labodje petie. Ob 9. zvečer se seja nadaljnje. Dr. Triller poje labodjo pesem za liberalce in pravi, kakšna groza obdaja liberalce, ker J dela S. L. S. s polnim parom za ljudske pravice, Ja tako popravi, kar so liberalci po svoji lenobi in v svojem sovraštvu zagrešili proti ljudstvu. Pripoveduje bajko, da liberalci ne obstruirajo lovske postave, marveč obstruirajo proti temu, kar bi imelo priti nekoliko pozneje na dnevni red. Nato se poda na polje, ki ni stvarno. Prav lepo ga!deželni glavar pl. Suklje pouči, naj govori o materiji, ki je v razpravi. Nato pove, kar je že vse znalo, da mu § 20. poslovnika ne ugaja, ker rte dopušča 20 minutnih odmorov za kadenje cigaret po ku-loarjih. Pove, da bi moral edino le veljati liberalcem priljubljeni § 67. poslovnikov. Dr. Tavčar, stari mož, kakor je zjutraj o sebi sam pravil, je prišel ob pol 10. v zbornico. Svojo navzočnost je javil s tern, da je napravil našemu poslancu dr. Peganu poklon z nekim medklicom, ki ga nismo razumeli, a tudi dr. Trillerju je povedal, naj mu ne kadi, ko je Triller pripovedoval, da je govoril velečastiti mož, pisatelj, dr. Tavčar. Bučen smeh je zavladal v zbornici, ko Tavčar Trillerju pove: »Jaz nisem velečastiti«. Glavar pl. Suklje mu tretjič ljubeznivo pove, naj bo stvaren. Triller vpraša grofa Chorinskega, ki je zastopal vlado, če ne bo § 67. postave povzročil, da se postava ne bo sankcijonirala. Nato je nehal, ko je predlagal nekaj izprememb postave, med njimi tudi črtanje §§ 72. in 73. Groi Chorinski izjavi, da po njegovem mnenju besedilo § 67. ne bo oviralo sankcije postave, ker je besedilo enako lovski postavi na Štajerskem in Nižjem Avstrijskem. Dr. Šusteršič: Dobro! Pritrjevanje. Dr. Zajec. Ker je obstrukcija, hočem biti kratek. Na nekem shodu je pohvalil dr. Tavčar upravni odsek, ker so bili gospodje nasproti lovcem lojalni. Izjavljam, da med lovci in kmetijstvom ni kompromisa. Zato predlaga, naj se črtata v postavi §§ 72. in 73. Poročevalec poslanec Hladnik. Veseli me kot agrarca, ko vidim, da Sta dr. Triller in dr. Zajec še bolj radikalna agrarca kakor jaz, ker sta predlagala, naj se črtata §§ 72. in 73., česar si še jaz nisem upal predlagati. Dr. Lampe: »Kmečka misel napreduje!« Poročevalec nato navaja po dr. Tavčarju, da se je plačalo lovske odškodnine leta 1876. na Kranjskem .31 gld., leta 1889. nič! Dr. Lampe: »Oho!« Liberalna svoboda. Glavar uvede glasovanje. Dr. Triller se ozre okolu sebe in vidi, da manjka več liberalnih poslancev. Sveta jeza ga popade, skoči proti vratom. Kliče: »Kje pa ste! Nazaj, nazaj!« Bučen smeh v celi zbornici, ko prižene dr. Triller v zbornico nazaj poslance Kneza, dr. Oražna in dr. Vilfana. Dr. Lampe jim zakliče: »Ali je to svoboda?!« Vse je pomilovalo Kneza, dr. Oražna in dr. Vilfana, ker jih je Triller 'ako skanclal. Liberalna polemika s Terseglavom. — Liberalni pogum. Liberalci so bili čezdaljebolj nervozni. Ta njihova nervoznost je prikipela do vrhunca, ko je dr. Krek okoli 11. ure predlaga1!, naj se na podlagi § 20. poslovnika preko predloga dr. Trillerjevega — deset minut odmora — preide na dnevni red. Liberalci so kričali: Nasilje! itd. itd. V tem momentu se poslanec Pire iz ■Kranja ozre na galerijo in zapazi svojega starega znanca Terseglava. Tersegalv se je Pircu smejal, kakor je bila pač vsa galerija prešinjena nekega veselega razpoloženja, kateremu se tudi Terseglav ni mogel odtegniti. Reke'1 pa Terseglav ni 'besedice. Pire si'lno razburjen sedč vpraša 'glavarja, ali ima Terseglav »tukej notr« več pravice kakor »mi« (liberalci namreč). Glavar mu odgovori, da imajo seveda večjo pravico poslanci in je Terseglava 'ukoril. Terseglav se je nemudoma pokoril in šel od ograje stran — jezilo ga pa je, da ga ie Pire provociral in hotel s tem nalašč uprizoriti »razburjenje«. Namen liberalcev je bil napraviti zopet kak škandal in računali so zato, da bodo naši poslanci ski-peli ter bo razprava motena. Zmotili so se! Naši poslanci so ostali mirni in se v disput liberalnih poslancev s Terseglavom niso niti z najmanjšo stvarjo vmešali. Terseglav je namreč — po neprevidnosti in gnan od svojega impulzivnega temperamenta — zopet stopil k ograji. To pa je liberalce silno raztogotilo. Dr. Triller je začel Terseglava psovati. Ta je spočetka šaljivo odgovoril — ko pa mu je dr. Triller zakllcal iz zbornice »baraba«!, lump! in še več takih lepih izrazov, je Terseglav seveda skipel. Ni pa še nič odgovoril, dokler niu dr. Triller — poslanec, •doktor, občinski svetnik itd. — ni zakli-cal: Dol prid', če 'maš korajžo!« Tako izzivanje je seveda Terseglava spravilo v •nepopisno jezo in je dr. Trillerju krepko in ■kakor sam priznava, premalo delikatno, ■zasolil. To ie bila krivda Tcrseglavova in pa to, da ga liberalci sovražijo kakor satana. Zdaj pa je bil ogenj v strehi. Glavar je varoval dostojnost zbornice, Terseglava najostreje posvaril in mu velel, da se nemudoma odstrani. Liberalci bi bili radi, da bi sc bil glavar pokazal pristranskega in so nanj vpiii: Saj je od »Slovenca« — kako Ja ga karate! — Glavar pa jih je krepko zavrnil. Terseglav se jc zopet pokoril in takoj odšel. Ko pa pride na stopnice mimo ku-loarja — pridere vseh deset poslancev, ■ves klub narodnonapredne stranke za njim — na čelu jim dr. Triller z dvignjenimi pestmi, rdeč kakor rak in divjih pogledov. Za njim vsi ostali liberalni poslanci, vsak s pestjo pripravljeno. Psovali 'So pa tako, da se je tema po stopnicah de-<:a'la. Baraba! Antikrist! (tako je zaklical (Novak). Prej si bil največji ateist, zdaj pa klerikalni lump! Svinja! Satan! Falot! Dol •s terseglavizmom! Mi ti bomo že pokazali! Katoliški anarhist! itd. itd. Dr. Triller pa je planil na Terseglava, za njim drugi •— v očitnem namenu Terseglava na licu mesta pobiti, kar je na ozkih stopnicah bila kaj lahka stvar. Deset proti enemu in ■za liberalci vehk del galerije! Vpiii so: Pobite ga, psa! Hoteli so Terseglava, ki je mirno šel po stopnicah, pokoreč se iglavarjevi izjavi, vreči po ozkih stopnicah, kjer bi se bil gotovo ubil. Tukaj pa skoči vmes štefe. Prime dr. Trillerja za obe roki in črez celo telo — Terseglav pa poseže v žep, kakor da bi •imel revolver (imel ga ni hi ga sploh nima). To.je Trillerja streznilo. Možje čisto resno mislil, da ima Terseglav samokres hi je vpil: Al' misl'š, de se jez tvoj'ga revolverja kaj bojim? Terseglav, ki je bi! ves čas miren in je stal kakor skala na 'Stopnici, obrnjen proti liberalnemu klubu, je tedaj rekel: Le en korak naprej, pa —! ■Bil sem že v drugačnih situacijah! Vpil je tudi dr. Tavčar. Dr. Triller, Novak in Pire so nato v strahu pred »revolverjem«, ki ga ni bilo, izačeli pljuvati. Zadeli pa Terseglava niso, 'ker so pljunki padali v srednjo votlino •stopnišča in so slabo merili. Terseglav pa ■se je klubu narodnonapredne stranke pre-'ziriiivo smejal. Triller vpije: Vid"te ga, ta poza! Bogvekaj vsled česa so se liberalci obrnili in odšli v kuloar, zmerjajoč dalje. Terseglav je nepremično čakal, dokler niso odšli, nato pa počasi odšel. V veži je 'Siugam pokazal, da nima revolverja. To je nepristranska zgodovina včerajšnjega burnega intermezza. Terseglav je zakrivil to, da je na sirovosti. dr. Triller-jeve reagiral — za liberalne poslance pa, je 'kaj grdo, da so ga psovali, ko je že bil j ukorjen in da so šli vsi naden-j ter se na! stopnišču hoteli vanj zagnati z grožnjami I in preteirem, da ga ubijejo in »zmaste«! ■Zakrivili so od prvega do zadnjega ne samo zločinstvo nevarnega pretenja, marveč ■očitni in dejanski poizkus izvršiti nad Terseglavom zločin. Da ni Štefe z vsemi svojimi silami zagrabil dr. Trillerja. in da se Terseglav ni zatekel k po'zi, kakor da ima 'V prsnem žepu revolver ter da ni' zapretil Trillerju s skrajnimi posledicami, ako stori le en korak dalje, bi se bil včeraj ponoči na stopnišču deželne zbornice zgodil krvav zločin! Ali naleteli so na moža, ki ga ne samo sovražijo, ampak tudi, hi to še •bo'j — boje! Lovska postava rešena ! Glavar odredi glasovanje. Preko liberalnih predlogov za desetminutne odmore se preide na dnevni red. Ob 11. zvečer je •končano glasovanje in glavar pl. Suklje naznani, da je lovski zakon rešen in da pride na vrs'o prihodnja točka dnevnega reda. Poslanci S. L. S. živahno ploskajo, zmagonosno je strla naša stranka liberalno obstrukcijo, naperjeno proti ljudskim koristim in zahtevam! Liberalci priznajo, da so izgubili partijo. Dr. Triller in dr. Novak gresta k deželnemu glavarju. Nosita celo kopo popir-jev v rokah. Dr. Triller: »Tukaj vlagava nujne predloge. Prosiva, naj se razpravlja o njih«. Deželni glavar: »Jaz drugače ne morem postopati, kakor po postavi. Ne morem in ne bom dejal prej nujnih predlogov na dnevni red. kakor kadar se mi bo to zdelo primerno.« Dr. Triller kliče: »Ne-čuveno! Vas bomo že naučili!« Dr. Tavčar: »Mi se ne bomo igrali z vami, če imate veselje tu sedeti, sedite, mi ne maramo več delati.« Dr. Triller: »Ne bomo igrali partije z vami«. Dr. Triller opazi, da slučajno niso nemški poslanci v zbornici. Zakliče: »Nemci so že šli, od 8. naprej zborujemo. Nemci so že šli vun, mi gremo tudi. Zborujte sami!« Liberalci zapustč dvorano in se podajo v svoj klub in ko nemški poslanci vidijo, da so liberalci šli, sc takoj povrnejo nazaj v zbornico in nemo pokažejo, da se je motil dr. Triller, ko je sodil, da so se Nemci absentirali. V slovo l Ko so odhajali liberalni poslanci »z zbornice, so jim naši poslanci klicali: »Na zdar! To je najpametnejše, kar ste storili. BravoL Od liberalnih poslancev ie samo Gangl ostal nn hodniku, drugi so zapustili poslopje deželnega zbora, v katerem so se včeraj tako blamirali, da so v svoji nervoznosti glasovali celo proti nekaterim svojim spreminjevalnim predlogom. Najznačilnejši je bil za liberalne poslance ob njihovem slovesu klic: »Zaspani so, .:ato gredo!« Po strti liberalni obstrukciji mirna stvarna seja. Ko so zapustili liberalci zbornico, je ista zadobila resno lice. Dostojno in mirno se je pričelo delo za ljudstvo. Rešila se je cela vrsta važnih predlogov. Statut kranjske kmetijske šole na Grmu se odobri s pristavkom deželnega poslanca Jarca, naj se sprejme dostavek, ki določa na šoli pouk v veronauku. Most preko Kolpe na cesti Kočevje-Brod, Po poročilu poslanca Jakliča se odstopi prošnja občine Fara radi otvoritve prometa čez most preko Kolpe na deželni cesti Kočevje-Brod priporočevaje deželnemu odboru. Gospodinjski tečaji na deželi. Z ozirom na nujni predlog poslanca dr. Lampeta se sklene na predlog poročevalca poslanca Povšeta, da se dovoli za gospodinjske tečaje na deželi leta 1909. 3000 K, leta 1910. pa 15.000 K. Osuševanje zemljišč v Krašenjski dolini. Poročevalec Povše: Kdor je potoval v tem okraju, je gotovo videl močvirne travnike. Nujna potreba je, da se uravna Radomljica. Deželnemu odboru naroča, naj napravi potrebne načrte za osuševanje zemljišč v Krašenjski dolini. Dr. Krek: Veseli ga, ker se je zavzel deželni odbor po velikem osuševalnem delu za osuševanje močvirnih travnikov v njegovem volivnem okraju. Zagotavlja, da bodo sledile tej prošnji iz njegovega okraja še druge. Toplo nasvetuje, naj nastavi deželni odbor enega travniškega mojstra. Uravnava potoka Višnjice. Poslanec Mandelj utemeljuje nujni predlog poslancev Mandelja, dr. Lampeta in tovarišev glede na uravnavo potoka Višnjice in njenih dotokov do izliva v Krko pri Vidmu. Svet je krašnate tvorbe. Potreben je kraj, da se spomni dežela nanj. Predlog se izroči upravnemu odseku. Preložitev klanca pri Vinici na deželni ■ t cesti Ribnica-Sodražica. ' ^Poslanec Bartol utemeljuje svoj ta-moi&clen predlog o preložitvi v nadpisu navedenega klanca, ki ima do 20 % padca, kar. dokazuje, kako nujno je potrebna -.uravnava, oziroma znižanje klanca. Predlog-§e izroči upravnemu odseku. Sliižbena pragmatika za deželne uslužbence. Zbornica odobri poročilo poslanca Povšeta po razpravi, ki se je udeležita poslanca dr. E. Lampe in dr. Šusteršič o službeni pragmatiki za deželne uslužbence. Nov poslovnik za deželni odbor. Po poročilu poslanca Povšeta o novem poslovniku se sprejme nov poslovnik za deželni odbor po razpravi, ki se je je udeležil poslanec dr. E. Lampe. Ljubljana, dne 12. oktobra. Opolnoči je sprejela zbornica v podrobni razpravi poslovnikov § 17. Pokojninski štatut za deželne uslužbence. Sprejme se poročilo poslanca Jarca odseka za reorganizacijo deželnih uradov o revidiranem pokojninskem štatutu za deželne uslužbence. Prošnja občine Suhor za napravo vodovoda. Poročevalec Matjašič naglaša, da je potreba vodovoda velika. Imajo slabo, črvivo vodo. Stvar naj se nemudoma pospeši! Dr. Šusteršič: Dobro! Dobro! Prošnja občine Iška Loka za podporo k zgradbi mostu na občinski cesti. Sprejme se glede na to točko predlog poročevalca poslanca Povšeta, naj se da v zgoraj navedeni namen primerna podpora. Nameščanje državnih kletarskih nadzor nikov. Zbornica odobri poročevalčevo poročilo (posl. Povše) o poročilu deželnega odbora glede izvrševanja v § 13. nove vinske postave določene pravice zastran na meščanja državnih kletarskih nadzor nikov. Vodovodna doklada. Na predlog poročevalca poslanca Povšeta se dovoli pobiranje 208 %, od-nosno 133 % doklade na direktne davke od udeležencev vodovoda v Malih Viž-marjih. Zvišanje podpore kmetijsko-kemiškemu preizkuševališču. Na predlog poročevalca poslanca Povšeta se zviša podpora kmetijskemu kemiškemu preizkuševališču v Ljubljani od 3000 na 3600 kron. Odkloni se predlog poslanca dr. Pegana, naj bi se poročilo v nadaljnje proučevanje vrnilo deželnemu odboru. Zboljšanje narinskih in senožeških pašnikov. Odobrita se poročili poslanca Pibra o izboljšanju narinskih in senožeških pašnikov. O prošnji »Društva rokodelskih mojstrov«. Z ozirom na prošnjo »Društva rokodelskih mojstrov« v Ljubljani se sklene na predlog poročevalca Bartola, naj se javna zastopstva pri oddaji del ozirajo na domače obrtnike. Obrtni svet. Odobri se posl. Zajčev predlog v imenu upravnega odbora o prošnji »Društva rokodelskih mojstrov« za ustanovitev obrtnega sveta, ki naj se prideli kot posvetovalni organ v obrtnih rečeh deželnemu odboru. Razne cestne zadeve. Odobre se poročila posl. Jakliča o prošnji občine Lužarje za uvrstitev ceste Knej-Karlovce med okraj, ceste, o prošnji občine Stari trg pri Črnomlju za zgradbo projektiranih cest čez Zagozdec do Pred-grada na Dol in iz Starega trga čez Kolpo do prevoza čez Kolpo v Lučici in o prošnji občine Struge za izpremembo nameravane cestne zgradbe Mala Gora-Polom. Odprava premij za pokončavanje zveri. Poročevalec poslanec Schollmayer-Lichtenberg predlaga v imenu upravnega odbora, naj se razveljavi sklep deželnega zbora z dne 22. oktobra 1869. za pokončavanje zveri. Deželnemu odboru se dovoli kredit 2000 kron za nagrade za uničenje strupenih kač. Dr. Šusteršič naglaša potrebo, da se mora dati deželnemu odboru obširnejše dovoljenje. Predlaga: Deželnemu odboru se dovoli 4000 K, da po svoji dobri volji osobito občinam dovoljuje podpore za pokončavanje škodljivih kač. Predlog obvelja. Preložitev ceste in novega mostu čez Pivko pri Postojnski jami. Sprejme se po poslancu grofu Barbo utemeljevano poročilo upravnega odseka o prošnji mestne občine Postojna za podporo k stroškom preložitve ceste in zgradbe novega mostu čez Pivko pri Postojnski jami. Uvrstitev ceste Vinica-Preloka med okrajne ceste. Odobri se predlog poslanca Jakliča o prošnji občine Vinice za uvrstitev ceste Vinica-Preloka med okrajne ceste. Prošnjo toplo priporoča poslanec Matjašič. Ustanovitev dveh novih provizoričnih mest deželnih živinozdravnikov. 'Na predlog poslanca Jakliča se sklene, da se ustanoviti dve novi provizorični mesti deželnih živinozdravnikov. Prošnja občine Kandrše za uvrstitev občinske ceste od Pilpahove graščine do VI-drge med okrajne ceste •Na predlog poslanca Košaka se odobri poročilo upravnega odseka. Občinska cesta Nemška vas — Lukovk — Ornuška vas — Trebelno. Odobri se poročilo poslanca Košaka •o prošnji Občine Trebnje in cestnega odbora Treibanjskega za uvrstitev občinske ce*-ste Nemška vas — Lukovk -<- Ornuška vas— Trebelno med okrajne ceste. Cesta Malence do hrvaške meje. Odobri se poročilo upravnega odseka ■o prošnji občin Čatež, Cerklje, Krško, Za-kot in mestne občine Brežice in občine Ka-■lije na Hrvaškem za zgradbo nove ceste od okrajne ceste pri Maiencah čez Malen-ški jarek do hrvaške meje, kakor tudi poročilo poslanca Košaka o prošnji občine •Medvode za uvrstitev občinske poti, ki se odcepi od državne ceste pri Seničici in pelje skozi Golobrdo v Babni dol med okrajne ceste. Podpora za zgradbo ceste Bohinjska Bistrica - Ravne. Zviša se na predlog poročevalca upravnega odseka poslanca Povšeta podpora za 2000 K. Seja se prekine. Deželni glavar pl. Šuklje: Se;a je trajala nepretrgoma 17inpoI ure. Rešili smo •ves dnevni red razven poročila ustavnega odseka o načrtu novele k občinskemu redu in k občinskemu volivnemu redu. Gre se mi zato, da se reši ves dnevni red v eni ■seji. Zato prekinem sejo. Seja se nadaljuje ■danes ob 12. opoldne. So L. S. Zaupniki S. L. S. Zaupniki S. L. S. na Kranj* skem, Štajerskem, Koroškem, Pri= morskem, vsi v Ljubljano v nedeljo 17. t. m. Vzdignite se kot en mož, da pokažemo sve u, da je v našem taboru združena biovenija. Notranji položaj. Vse nemške stranke, ki imajo zastopnike v niž-jeavstrijskem, gornjeavstrij-skem, soinograškem in predarlskem deželnem zboru, so sklenile tekom tega tedna predložiti v omenjenih zastopih postavo, ki bo uzakonila nemščino v uradih in šolah. Pogajalo se z vlado, kako omogočiti sankcijo, vlada pa kaže, da bo Nemcem ugodila. A!i bo to zanjo koristno ali ne, je drugo vprašanje. Dr. Laginja, nc bo več pri predstoje-čem zasedanju kandidat za zbornično pod-predsedstvo, ker pride po dogovoru zdaj na vrsto član »Slovenskega kluba«, naj-brže posl. Pogačnik. Tako saj poročajo •listi. Stapinski jc na zborovanju poljskega •učiteljskega društva poročal o položaju in dejal med drugim sledeče: ».laz sem voditelj ljudstva in povdarjam, da je to zame •veliko večja čast kakor vsako ministrsko •mesto. Jaz sem kmet in kmečka suknja mi je dražja kakor ministrski frak. Naj vsak izve, da ue sprejmem ministrske časti, ampak moja težnja jc le, da služim •ljudstvu!« Nekateri listi poročajo1, da bo postal ministrski predsednik Korber. MAŽARI IN HRVATJE. Zbornični predsednik Justli se je začel pogajati s hrvaško - srbskimi poslanci da 'bi jih pridobil za boj zoper krono. Baje hočejo skovati zopet nekako reško resolucijo. Poslanci hrvaške koalicije to taje. Dnevne novice. H- V Ljubljano! Pod tem naslovom pridbčuje mariborska »Straža« uvodnik v katerem pravi: »Ustanovitev Vseslovenske Ljudske Stranke je velikega pomena tudi za dogodke v prihodnjih bojih •za ^lovanske pravice v državnem zboru. Vseslovenska politična organizacija bo mogočna trdnjava v obrambo naših političnih pravic. Vseslovenski izobraževalni organizaciji S. K. S. Z. se pridruži vseslovenska politična organizacija. Pohiteli bodo dne 17. oktobra v Ljubljano somšljeni-ki iz cele Kranjske, Koroške, Goriške, Trsta in Istre. Ali naj mi Štajerci zaostane-mo? Ne, to se ne sme zgoditi! Zato pa pozivamo vse naše somišljenike, zaupnike, ■posebno pa naše župane, da gredo prihodnjo nedeljo vsi v Ljubljano na ustanovni •shod Vseslovenske Ljudske Stranke, ki se 'bo vršil ob pol 12. uri v hotelu Union. Kdor -le količkaj more iti, naj ne ostane doma. Ponosni so Slovenci po drugih deželah na nas in našo politiško zavednost, dne 17. oktobra jim moramo s tem, da gremo v ■kar najobilnejšem številu v Ljubljano, dokazati, da se ne varajo nad nami. Zato pa •mora biti deviza vseli somišljenikov Slov. kmečke zveze: V nedeljo 17. oktobra vsi v Ljubljano! Čestitka goriški S. L. S. Včeraj popoldne, ko jc v proslavo zmage goriških Slovencev zavihrala nad našo tiskarno slovenska trobojnica, je uredništvo našega lista poslalo državnemu in deželnemu poslancu g. dr. Ant. Gregorčiču v Gorico naslednjo brzojavko: Navdušeni čestitamo bratski goriški S. L. S. na sijajni zmagi. Bog združi vse Slovence pod streho hiše ene! Uredništvo „Slovenca". -f- Liberalci so se streznili, ko so se danes prespali. Zdaj znamo, zakaj da so bili včeraj tako hudi. Zaspani so bili. Danes je dr. Triller v zbornici povedal, sicer ne naravnost, a le tako, da smo ga razumeli, da je srečala liberalce — pamet. Razprava o občinskem volivnem redu se vrši' čisto normalno. Liberalni govorniki so sicer hudi, kar imajo prav, ker so opozicionaici, a od pol ene do zdajle, ko to pišemo, so že govorili trije, dasi se je pričela seja danes ob približno 1/4 na 1 popoldne. Odločen nastop naše stranke je zlomil v najkrajšem času liberalno obstrukcijo, ki je nastala hipno brez povoda. + Dr. Triller — propadel ! Vse mogoče so liberalci poizkušali, da bi preprečili delo deželnega zbora v ponedeljek. Dolgi govori, neumne desetminutne pav-tze, vse to ni liberalcem pomagalo v njihovem protiljudskem delu . Kar pride pozno zvečer dr. Triller na briijantno idejo: napraviti zbornico nesklepčno. Res začne liberalne poslance goniti iz dvorane in kmalu je od opozicije sam v zbornici. Veleposestniki so imeli namreč ravno klubovo sejo. A delal je dr. Triller račun brez naših poslancev: ko jc hotel staviti predlog za zaključenje seje zaradi nesklepčnosti, ga pozdravi s strani naših poslanccv glasen smeh. Naši poslanci so namreč vstrajno •sedeli na svojih sedežih in ibilo jih ie vedno 26 — kar je zadosti za sklepčnost zbornice. — Na to je dr. Triller osramočen začel svoje zveste nazaj klicati. N'o pa saj ni •bila to edina blamaža dr. Trillerjeva! + Dunajskemu »Vaterlandu« v odgovor. Pretečcni teden je prinesel 'a dunajski list brzojav, ki ga doslovno prinašamo. da se spozna, kako se pred svetom, ki razmer na Štajerskem ne pozna, dr. Ploj hvali in pere. Brzojav se glasi: Gla- silo konservativne (!) stranke, katere ' voditelj (!) je državni poslanec dr. j Ploj, priobčuje na uvodnem mestu to-lc ' vejevažno izjavo: Veliko (ljudskih prijateljev, kateri gledajo z žalostnim srcem na mnoge potrebe ljudstva in žele zato v postavodajalnih zborih resnega, koristnega dela, opazuje z veliko skrbjo, da hoče večina slovenskih zastopnikov vsako pozitivno delo v postavodajalnih za-stopih ovirati. Toda gorje jim! Gorje tudi tistim resnim in zrelim možem, kateri svojih nervoznih kolegov ne morejo več v pravih me.iali obdržati. Spodnještajersko kmečko ljudstvo posebno letos bridko občuti (!!) odsotnost dvornega svetnika dr. Ploja v deželnem zboru, in če nc ljudstvo, tedaj vemo mi, kje da tiči zlo. O11 je za nas zelo koristno deloval. Naj bo prepričan. da se ga s hvaležnostjo spominjamo, aktivno pa politično nismo delovali, da ne bi netili ognja domačega razpora. Toda neka meja mora biti, in če je potrebno, pride tudi — do ločitve! Ostudni osebni napadi na dr. Ploja morajo prenehati. Objektivno naj se sodi njegovo delovanje, saj je tvarine dovelj, če bi bilo le razuma. Dr. Ploj naj vztraja, to žele njegovi prijatelji, ki bodo o potrebnem času to storili, kar je iz resnega krščansko-narod-nega stališča potrebno. — Tako dopis. Da se ne bo begalo javno mnenje, pribi-jemo te-le stvari. Dr. Ploj ni noben voditelj, ker za seboj nima nobene stranke. Na Štajerskem je le S. L. S., oziroma Kmečka Zveza in pa liberalna stranka. Vmesne stranke ne poznamo. Dr. Ploj je bil izvoljen na programu K. Z. in na priporočilo naših listov, po izvolitvi pa je uskočil k nasprotnikom, in zdaj ga tisti ljudje, recimo kot pravi dopis, osebni prijatelji, hvalijo, ki ga niti volili niso. Vse. kar je liberalno. je na dr. Plojevi strani. Dokaz za to »Narod«, ki ga vedno hvali. Dr. Ploi je bil že opetovano pozvan, naj odloži svoj mandat, ker je pri volitvi za deželni zbor tako sijajno propadel. Zakaj tega ne stori, iže sam dobro ve. V deželnem zboru štajerskem pa imamo že take zastopnike, ki s svojo odločnostjo imponirajo celo nasprotnikom, tako da smo veseli, da dr. Ploja vmes — ni! Toliko v odgovor — resnici na ljubo! Poslanec Piber je stavil v kranjskem dež. zboru interpelacijo v zadevi krutega tolmačenja § 65 gozdnega zakona. Dobesedno interpelacijo in še nekaj podatkov o krutem tolmačenju tega zakona priobčimo, j Blamaža liberalcev v Liti,'?. Nedeljska liberalna prireditev v Litiji je doživela fijiisko. V sprevodu dopoldne je bilo le 13 sokolov. Dr. Žerjava in dr. Krisperjevega Gabrščeka ki je svoj govor večinoma bral. je poslušalo le kakih 70 ljudi. Tudi drugod , kamor so liberalci prišli, so sc le biamirali. — Veliki Slovan. Hotelska družba '»Triglav« na Bohinjski Bistrici je izobesila na ondotnem kolodvoru samonemško ■reklamno 'tablo. Veliki Slovan Ivan Hribar! Ali je tudi to sad Vaše pogodbe z Nemci? Le še par dni bodo prejemali list oni naročniki, ki doslej še niso obnovili naročnine za naprej. Kdor torej želi še nadalje brez prestanka prejemati naš list, naj nemudoma odpošlje naročnino za zadnje letošnje četrtletje. Cas, kedaij poteka naročnina. je natančno zabeležen na naslovnem ovitku. + Umrla je na Brodu pri Lokavici ga. o konjih z biči in lopatami, toliko časa, da so se konji zgrudili. Kmečki možje so prihiteli in opomnili hlapce, nai nehajo, ker drugače morajo konji poginiti. Ta opomin kmečkih mož jc spravil Turkove »kučarje« šele k zavesti, da so prenehali z udarci. Ravno prav, da je bil Turk izključen od treh sej deželnega zbora, sc bo vsaj malo pobrigal za svoje konic, kar je tudi želja njegove gospe soproge. lj Poročil se je c. kr. poštni uradnik g. Svetozar Koser z gdčno. Albino M as tek. Ij Iz obrtnih krogov se nam poroča: •Deputacija izvoljena na predvčerajšnjem shodu obstoječa iz gg. Wcibl. Tonnies •Wil., Rojina Aut. in Kregar, se jc poklonila včeraj ob enajsti uri dopoldne g. deželnemu predsedniku ter 11111 razložila, kak udarec so brtniki zadobili, ako obvelja da ■bodo morali vajence v četrtkih dopoldne v šolo pošiljati. Deputacija ic prosila g. deželnega predsednika, naj gre obrtnikom na roke, da sc zgoraj omenjena določba premeni. G. predsednik jc zagotovil deputa-ciji da se bo oziral kolikor mogoče na željo obrtnikov, priporočal pa, naj deputacija uloži pri deželni vladi pismeno vlogo, v kateri bodo raztolmačcne in utemeljene obrtniške želje radi pouka v četrtkih dopoldne. Ravno isto jc odgovoril g. dr. Praksmayer. Oba gospoda sta poudarjala, da sc stvar nc more na mah rešiti. Treba Ic da bo imel šolski odbor obrtno nadaljevalne šole sejo in da se stvar preuredi. Deputacija ic sklenila napraviti pismeno , vlogo na deželno vlado in ko bo dobila de-1 putacija odgovor, bo takoj potrebno ukre-I nila, da bodo o odgovoru gospodi obrtniki ' obveščeni. (i dšletnlco tiskarstva in nepretrgane. Ka delovanja v enem in istem zavodu praznuje danes gospod Anton Sterlekar, vodja »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. lj V Ljubljanici utonil. Ko so včeraj popoldne pleskali ključavničarji most elek trične cestne železnice poleg šentpeterskega mostu, se je pri odru zlomila deska ter je na nji stoječi reniizni ključavničar roj. 1886 v Cerknem, pristojen v Dobrunje Fran Kli-nar sin vpokojenega nadučitelja in hišnega posestnika na Zaloški cesti št. 15 gospoda Irana Klinarja, padel v Ljubljanico ter iz ginil med valovi. Ko je nesrečo videl nad poročnik c. in kr. 17. pešpolka gosp. Gressl, je hipoma slekel bluzo in skočil za ponesrečencem. Ker je pa Ljubljanica zelo na-rastla in je kalna, ga ni mogel rešiti. Takoj po nesreči je prišla na lice mesta policijska komisija, ki je dala utopljenca po ribičih s čolnom iskati, kateri ga pa tudi niso našli, ker je voda zelo deroča in je truplo bržkone odnesla dalje. Ij Zadruga krojačev, krojačic, krznar-jev itd. naznanja, da se vrši preskušnja za vajence in vajenke, in sicer zadnja v tekočem letu, dne JI. t. m. v obrtni šoli. Vajenci in vajenke, ki se želijo podvreči tej preskušnji, so naprošeni, da se pravočasno zglasijo pri načelstvu zadruge v teku tega tedna. lj Koroško slovensko dekle, ki je iskalo službe v našem listu, jc dobilo polno ponudb. Pri dohodu v Ljubljano je pa dekle obolelo in se je moralo vrniti domov. lj Ukraden je bil te dni nekemu gospodu iz stanovanja zelenkast površnik z atlazasto podlago, vreden 90 K. lj Zatekel se je k magistratnemu slugi rjavolisasti mlad pes s prisekanim repom. Lastnik ga dobi pri njem. Nadaiieraje seje krajsfeep Zjutraj prekinjena seja se nadaljuje. Liberalci so prišli k seji, kar priča, da so bili ponoči Ic zaspani. Ohčinskl red ln občinski volivni . (Poroča dež. odb. Jarc.) Ustavni odsek je pritrdil poročilu deželnega odbora o noveli k občinskem redu in k občinskem volivnem redu v zmislu sklepa deželnega zbora z dne 14. januarja. Novela je velepomembna, radikalna, dasi je tole šele pričetek stroge moderne volivne preosnove. Deželni glavar pl. Šuklje izjavi, da bo moral z ozirom na zadnje dogodke strožje postopati. Dopustiti ne bo mogel, da se v glavni razpravi, v kateri naj se obravnavajo zgolj načelna vprašanja, če želi kdo govoriti o konkretnih predlogih, mora izjaviti, da ne bo tega ponovil v podrobni razpravi. Deželni predsednik baron Schwerz izjavi, da glede na predlogo o lovski postavi in o postavi z ozirom na občinski in na občinski volivni red ne more zavzeti nobenega stališča, ker za to še ni pooblaščen po osrednji vladi. Glavna razprava. Glavar naznani vrsto kontra govornikov. Vpraša, ali ni doktor Tavčar v listi govornikov. Dr. Tavčar: „Ne, imam zama-šena usta!" Smeh. , Baron Schwegel priznava, da sta kranjski občinski red in občinski volilni red zastarela in že davno zrela za času primerne izpremembe. Ni pa zadovoljen z nekaterimi preradikalnimi, od-nosno demokraškimi nasveti ustavnega odseka. Najmanj mu ugaja nasvetovana raz-deiba volivnih upravičencev v volivnem imeniku. Ustavni odsek namreč predlaga, da se v prvi volivni razred sprejmeta prvi dve petini vol. upravičencev, v drugi razred ostali vol. upravičenci poleg intelegentnejših oseb, v tretji vol. razred pa tudi osebe moškega spola, ki imajo vsaj že tri leta svoje redno bivališče v občini ali pa plačujejo manj nego 30 kron neposrednih državnih davkov. Dalje baron Sclnvegel ni zadovoljen, ker so po načrtu črtani virilisti in častni občani ne dobe volivne pravice. Vsled teh načelnih pomislekov predlaga, naj se predloženi načrt vrne dež. odboru, da izdeia in predloži drugačno novelo občinskega volilnega reda. Poslanec Gangl izjavlja, da odklanja to reformo. Govornik se zavzema za volivni red po načelih sploš-nosti in enakosti. Prizna, da ima novi občinski volivni red tudi veliko vrlin. Naznanja, da stavi pri posameznih paragrafih izpre-minjevalne predloge. Poslanec Vilfan priznava, da je potrebna izprememba občinskega volivnega reda. Seveda se pa kljub temu upira nameravani volivni preosnovi. Govornik želi proporčni način volitve. Dr. Triller prične govoriti ob Vi na 2. uro. Pritožuje se, da novi volivni red strelja kranjsko meščanstvo. Pove, da nastopa naša stran- 1 ka konsekventno proti meščanstvu. Izjavlja, da je vsa zakonska predloga neisved- ; Ijiva. Naznanja formalni predlog, naj se preide preko načrta na dnevni red, naroči naj se pa deželnemu odboru, da izdela novo volivno reformo. Pred zaključenjem lista se nam poroča: Govorili so še dr. Eger, v imenu S. L. S. dr. Šusteršič. Med splošnim odobravanjem cele •zbornice jc zavračal dr. Šusteršič izvajanja predgovornikov, osobito barona Sclnvegla in dr. Trilleria. Klical je: Med Vašimi in našimi načeli ie velika razlika, prepad, ki sc da težko premostiti. Končal je svoj govor sledeče: Zakon o preosnovi občinske uprave je nujno potreben, se mora in sc bo rešil. Alcd dr. Šusteršičevem govorom jc bilo 'ako živahno. Ko je govornik priporočal dr. Triller ju naj njegova •stranka gre med 'ljudstvo, da si pridobi ljudstvo, je dr. Triller kažoč na duhovnike, poslanec S. L. S. klical: Da, ko bi te imeli! Velika veselost. Dr. Šusteršič: Saj Vam nobeden nc brani, tudi jaz ne, pridobiti jih. ■Kadar greste v kak farovž pa jih obdelajte! Živahna veselost. V zbornici'je obvladal parlamentarni ton. Za dr. Šusteršičem sta se oglasila za stvarne popravke baron Sclnvegel in dr. Vilfan. Srečno je nasprotnima stranKama odgovarjal poročevalec profesor Jarc. Nato je bil sklenjen prehod v špecijelno debato. Predloge liberalcev iu veleposestnikov je večina odklonila. Seja e prekinjena in sc nadaljuje ob 4. uri popoldne. Odlikovana francoska redovnica. Na dvorišču vojaške bolnice v Langsu se jc vršila pred par dnevi na Francoskem redka, a zato zelo pomembna slavnost. Generalni guverner je v navzočnosti častnikov garnizije izročil usmiljeni sestri Sofiji zlato svetinjo. Slavnosti se je poleg vojakov udeležilo številno občinstvo, ki je prišlo, da pokaže svoje spoštovanje ne samo odlikovani usmiljenki, ampak celemu redu. General jc lastnoročno pripel svetinjo na beli prsni robec redovnice in v pomenljivih besedah razložil modro - belo - rdečo barvo traku, na katerem je viselo državno odlikovanje. Dejal je: Kaj naj pomenijo te barve? Predno ne razložim simbol cclot-. nega, hočem pokazati pomen posameznih barv, katerih vsaka ima za Vas osebni pomen. Modro, barva neba. ki ga vdihavate in ki ga boste kot dedščino enkrat, deležni. Belo, barva nedolžnosti, simbor zdržnosti, da se morete popolnoma posvetiti delu usmiljenja. Rdeče, barva krvi ranjenih vojakov, katerim ste stregli tudi med sovražnimi krogljami. Zaradi tega je tudi najprimernejša barva Vašemu belemu prsnemu robcu, ker Vam predstavlja junaštvo. In sedaj skupina teh treh barv. Iste so kot zastave Francoske, naše narodne zastave. — Te besede dokazujejo, da se delo redovnic tudi še vpošteva celo na Francoskem. Pomanjkanje dela in revščina v Angleški. Iz dosedanjih poročil o budgetnem boju v Angleški zbornici je razvidno, da je vzbudil budget veliko zanimama med delavskim ljudstvom, ki trpi vsled pomanjkanja dela v mestih in se želi vrniti h kmečkemu delu na deželo, k čemur naj bi budget pripravil pot. Namerava se pov-zdiga kmetijstva in se stremi, da se v to potrebni zakoni v kratkem času uveljavijo, ker pomanjkanje dela vedno bolj narašča. Kako veliko je pomanjkanje dela in revščina na Angleškem dokazuje neka objava v >Bcard of trad«. Pri 416 strokovnih zvezah, ki štejejo 697.260 članov, je bilo koncem junija 5.3.918 članov, t. j. 77 odstotkov brez dela; koncem julija je na-rastlo število na 7-9 odstotkov; koncem avgusta pa celo na 8*5 odstotkov. Te številke so grozne, ako se pomisli, da je ravno v poletnem času največ dela in je bilo n. pr. leta 1900. samo 2inpoI % ljudi brez dela. Tudi število oseb, ki se jih podpira iz javnih sredstev, narašča vedno od leta 1907. V ubo'žnih hišah je bilo v juliju leta 1907. 220.000, julija leta 1908. 231.000, julija 1909. 529.000, avgusta 1909. pa 564.000 oseb oskrbovanih. Pač žalostne številke! Spomenik svetovne poštne zveze so 4. t. m. odkrili v Bernu ob velikih slovesnostih. Kako velikanskega kulturnega in gospodarskega pomena jc ta zveza za ves civilizirani svet, ie vsakemu jasno. Ob svoji ustanovitvi leta 1875. je obsezala .37 milijonov kilometrov s .350 milijoni prebivalcev, a danes žc 113 milijonov kilometrov z 1150 milijoni prebivalcev. Zveza obseza razven Kitajske in nekaterih drugih držav — ki so pa žc tudi v dogovoru radi pristopa — vso zemeljsko oblo. — Poštni promet je ogromen; v enem letu jc bilo izmenjanih 18 milijard pisem, 6 milijard dopisnic. 16 milijard tiskovin, 539 milijonov zavitkov brez vrednosti, 676 milijonov poštnih nakaznic (41 milijard frankov), nad 700 milijonov vrednostnih pisem-zavitkov in -zabojčkov (78 milijard frankov vrednosti). Vsega skupaj je bilo torej izmenjanih v svetovnem poštnem prometu zveze okroglo 40 milijard kosov, t. j. 109 in pol milijona na dan. Kaj je časnikar? Na to vprašanje so ob 300-letnici nemškega časopisja došli odgovori. (V Strasburgu jc leta 1609. izšel pivi nemški časopis »Relation«.) Kaj jc pravzaprav časnikar? Časnikar je možakar, ki more v letu 1909. napisati 365 jubilejnih člankov z nespremenjenim veseljem, a pri tem bo pozabil omeniti s par vrsticami tristoletnice nemškega časopisja. — Elektrik, ki cel svet drži v napetosti. — Črv vesti kraljev in najbolj osovražen prijatelj vseh odločilnih oseb v državi in družbi. Pes zasledil zločinca. V bližini Opa-lenice v Poznanju je pretekli teden v noči na železniški progi neki zločinec odvil na tiru vijake ter privzdignil s kolom tir nekoliko centimetrov narazen. Zločinec je nameraval bržkone povzročiti, da bi d-vlak iz Berolina skočil iz tira ter se razbil naslednji osebni vlak, ki bi sledil. Te priprave so pravočasno opazili in preprečili nesrečo. Začele so se preiskave in iz Berolina so došli policaji z izbornim •policijskim psom »Fricko«. Psu so dali povohati na mestu zločina omenjeni kol. Pes jc vohal sled in šel za njo skozi k stanovanju nekega bivšega železniškega uslužbenca Wallnicka. V hiši je našel v nekem kotu med razno staro šaro ključ za odvijanje vijakov ter ga prinesel svojemu vodniku. Bil je to ključ, s katerim je na progi odvil napadalec vijake. VVall-nicka. ki jc Poljak, jc trdil, da omenjenega dne ni bil na železniški progi, a ko so ga konfrontirali z ženo, je sicer to priznal, a trdil, da ni izvršil napada. Nato so Wallnicko postavili med množico ljudi. Policijskega psa so ponovno izpustili, ta pa je poiskal iz množice WalInicko. vzel mu klobuk in ga prinesel svojemu gospo>-darju. Walhiicko so letos v juliju odpu-•st.li iz železniške službe, ker je bil nezanesljiv. Po tem času je večkrat grozil, da se bo radi tega maščeval. Zločinca so zaprli, ker je zelo osumljen. NOVO DIJAŠKO DRUŠTVO V GRADCU. Gradec, 12. oktobra. V četrtek dne 14. t. m. ob 2. uri popldne se vrši v prostorih »Srbgdije« (Haydengasse 10), shod vseh slovanskih medicincev v Gradcu. Namerava se ustanoviti »Društvo vseli slovanskih medicincev« v Gradcu. Udeleže se ga tudi tukajšnli zdravniki. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. Gradec, 12. oktobra. Dr. Benkovič jc v današnji seji deželnega zbora najprej slovenski in potem nemški utemeljeval svoj predlog glede železnice Polzela-Kamnik. Glede obtožbe celjskih Nemcev proti dr. Kukovcu so poslanci »Kmečke zveze« glasovali proti izročitvi dr. Kukovca. Cela zbornica se je krohotala, ko je dr. Kukovec trdil, da so poslanci »Kmečke zveze« zvezani z nasprotniki, dasi so proti celjskim Nemcem in njihovi zahtevi zavzeli trdno svoje stališče. Dr. Kukovec jc imel danes sploh jako nesrečen dan. Proti Kukovcu je govoril tudi socialni demokrat Jodlbauer. Pri drugi tožbi proti dr. Kukovcu, ko se gre za nekega »našega somišljenika«, so se poslanci »Kmečke zveze« odstranili, zbornica je pa Kukovca izročila. REVOLUCIJA V SAN DOMINGO. New York, 12. oktobra. V San Domiiv-go je izbruhnila revolucija. SMRTNA OBSODBA V BARCELONI. Barcelona, 12. oktobra. Na smrt obsojeni vodja internaciolnalne svobodne misli Ferrer bo jutri ustreljen. Njegova , hči je brezuspešno prosila za pomilo-ščenje. BOA\BA RAZRUŠILA TRAMVAJSKI VOZ. Krakov, 12. oktobra. Na neki tramvajski voz je bila vržena bomba. Voz je popolnoma razbit. Tri osebe so ranjene. Storilcc ie pobegnil. SAMOUMOR GRAŠKE IGRALKE. Berolin, 12. oktobra. Pevka Luiza Gnilscliek (ponemčena Slovenka) iz Gradca, ki se .ie hotela 9. t. m. v Hanauu umoriti vsled neke ljubezenske zadeve, je včeraj zjutraj umrla vsled poškodb. Kar dobro diši, uapravlja telesu večjo uslugo, kot pa neprijetno dišeče stvari, tako tudi zdravila. Scottova emulzija jc okusno, lahko prebavno ribje olje, ki ga tudi otroci radi jemljejo. Dobi se v vseh lekarnah. Na najpriprosteji način jc danes mogoče — "brez mesa — pripraviti krožnik gotove govv e juhe najbolje kakovosti: Treba ie 'le »Maggijevo kocko za govejo juho« z vrelo vodo politi! Vsaka kocka stane lc šest vinarjev in da en krožnik (en četrt litra) gotove goveje juhe. Pri nakupu pazite na ime >Maggi iu na varst- š Q Čas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Padavina v 24 urah v mm 11 9. zveč. 739 0 120 sl. szah. oblačno 10 12 7. zjutr 2. pop 739 2 739 6 112 150 brezvetr. sl. jjzah. » veno znamko: »zvezdo s križcem«. Druge. kocke niso Maggijeve. Maše vžigalice! * Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence« ! se doseže na vsak način boljše uspehe, kot z navadnim ribjim oljem. Ta je bistveno lažje prebavna in učinkuje zaraditega hitreje in zanesljivejše. Ona prinese dalje boljše uspehe, ker jo vsi radi vživajo, kot navadno ribje olje, katero odklanjajo zaradi neprijetnega okusa. Izrečno najbolj fino, prvovrstno lofotsko (norveško) ribje olje, ki ima največ redilne moči, pride pri pripravljanju Seott-ove emulzije v vporabo in to so dokazi, zakaj je Scott-ova emulzija obče Pristna le s to priznana za neprekosno vzor-emulzijo. 2615 Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah. Mm znamko - ribičem - kot garancijskim znakom SCOTT-ovcga ravnanja I leteorologicno poročilo. Višina n morjem 306 2m, sred. zračni tlak 736 0 mm- Srednja včerajšnja temp. 121°, norm. 11'2°. rrs-*izi^E: omE. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 12. oktobra. Pšenica za oktober......14-54 Pšenica za april 1910.....1425 Rž za oktober 1. 1909............978 Rž za april 1. 1910......1013 Oves za oktober.......7 66 Oves za april 1910......775 Koruza za maj 1. 1910.....7 02 Efektiv:--- Brez vsakega posebnega naznanila. 4* V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem pre-bridko vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, tašča, stara mati, gospa Berta iiers® roj. UfertM vdova po c. kr. deželnosodnem svetniku in graščakinja na Brdu danes dne 12. oktobra ob 7. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere v 80. letu svoje starosti mirno preminula. Pogreb drage, nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti na Brdu pri Lukovici na domače pokopališče. Venci sc po izrecni želji pokojnice hvaležno odklanjajo. Na Brdu, dne 12. oktobra 1909. Viljemina HoffernpI.Saalfeldska sestra. Lojziki Kersnik rojena Tavčar, Bei ta Kersnik r. Herbricb, sinahi. Dr. Janko K rsnik, notarski kandidat, Josip in finton Kersnik, pravnika, vnuki. — Vida, Maša, Euša, Nuša in Slavica Kersnik, vnukinje. Za 1. november se odda v Sodni ulici št. 4 v II. nadstropju s štirimi sobami, poselsko, kopalno sobo in pritiklinami. Poizve sc istotam. 2850 3—1 iii in i vri, m ii in bolni v fin! Kdor se hoče za vedno znebiti bolezni na pljučih ali v grlu, bodisi še tako trdovrotna, ali astme, če je še tako zastarana in dozdevno neozdravljiva, naj se obrne na R. Wo)ffskij-ja v Berollnu, N., WeiBen-burgerstraBe 79. Tisoči zahvalnic je zadostno jamstvo za veliko zdravilno mofc enega zdravljenja. Brošura zastonj. 2360 10-1 Katoliški verouk za višjo razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice katoliške vere. Spisal dr. G r e g o r i j Pečjak, Ljubljana 1909. Založila »Katoliška Bukvama«. (Cena 2 K 80 v.) Prva slovenska dogmatika! — Eppur si muove! Slovensko šolstvo in slovensko znanstvo vendarle napreduje! Ako je človek vesel že samo dejstva, da smo dobili slovensko dogmatiko, je tembolj vesel, ko vidi, da smo jo dobili od moža, kakršen je dr. Gregorij Pečjak, sam temeljito teološko izobražen in ves odu-sevljen, da bi pravo religiozno izobrazbo posredoval tudi drugim, a najbolj vesel je, ko preuči knjigo in se prepriča, da je zares tehtovito delo. Dr. Pečjak je razdelil dogmatiko v pet poglavij: o Bogu, o božjih stvareh, o odrešenju, o posvečevanju človeštva, o dovršenju sveta, torej po klasični shemi, ki se snuje na ideji: Bog — A in Z, po-četek in cilj vesoljstva. Vsa poglavja je obdelal z veliko ljubeznijo: povsod odkriva božjo neskončnost, neskončnost v lepoti, modrosti, usmiljenju, a tudi pravičnosti. Seveda vse kratko in jedrno; značaj knjige mu ni dovolil, da bi se spuščal v globine in višine, kakor si mu je želela duša. Če je izraz kratek, je pa vsaka beseda premišljena in pretehtana. Vendar pa nudi v drobnem tisku, zlasti pa v do-dejanem »Berilu« premnogo lepih mest in odstavkov, kjer so resnice poglobljene, obenem pa se odkriva tudi dogem topla in globoka poezija. Ker že omenjamo »Berilo«, dodenimo takoj, da je bila jako srečna misel, z vero-naukom združiti tudi berilo. Dr. Pečjako-va dogmatika obsega 62 strani berila. Tu so nekatera poglavja iz dogmatike bolj podrobno obdelana, n. pr. dokaz za bivanje božje, povzet iz smotrnosti (o tem je cela jako zanimiva razprava, povzeta iz pisateljevega članka v »Katol. Obzorniku«); potem razni svetovni nazori in njih kritika; o dnevih stvarjenja, o izvoru človeštva in o človeški govorici. Potem je v berilu nekaj večjih mest iz sv. pisma, o božji previdnosti (Job), o brezboštvu (Rom.), slavospev Bogu (Sirah), evhari-stični teksti (tudi grško), o vstajenju (Cor.), nekaj himen; dalje nekaj klasičnih odstavkov iz Avguština itd. Ker so temelj vere naravne resnice, zlasti o Bogu in o nesmrtnosti duše, je prav in času primerno, da je pisateij tudi v dogmatiki zlasti te dve resnici bolj na široko obdelal. Razpravi o Bogu in o ne-umrljivosti duše sta v tej knjigi, a tudi sploh o tej stvari v našeni slovstvu najboljši: argumenti so tako pregledni in obenem precizni, da se misleč človek ne more odtegniti njih dokaznosti. (Seveda mora katehet posamezne stavke še bolj razdrobiti in z zgledi pojasniti, da se odkrije tudi manj vajenim mišljenja njih evidenca). Po tem ni treba dr. Pcčjakove dogmatike še posebej priporočati. Tudi vsak duhovnik jo bo z veseljem jemal v roke, da si bo v lepem domačem jeziku obnav-ial veličastno harmonijo krščanskega svetovnega nazora. Dr. Aleš Ušeničnik. Katehetične pridige, ki so strogo ukazane v ljubljanski škofiji za tri mesece vsako leto (Synodus dioccesana Labacen-,sis. II., pag. 29 in Ljubljanski škofijski list, 1909, str. 43), bo objavil »Duhovni J a s t i r« v 10., 11. in 12. zvezku letošnjega letnika. Deseti zvezek je že izšel in prinaša poleg mnogovrstnega drugega gradiva pet katehetičuih pridig. * Zbirka ljudskih iger: Izšla sta v za-ogi Katoliške Bukvarne dva nova zvezka te znane in splošno razširjene zbirke, ki nam nudi najbolj porabne ljudske igre in sicer 10. zvezek štiri igre za moške in eno igro za ženske vloge: 1. Fernando, strah Asturije, ali izpreobrnenje roparja, grokaz v treh dejanjih. 2. Rdeči nosovi. 3urka v enem dejanju. 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. 5. Strahovi. Burka v enem dejanju. — 11. zvezek obsega dve igri za moške in eno za ženske vloge: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Repoštev, duh v krkonoških Korali, ali vsega je enkrat konec. Čarobna mrka v petih dejanjih. 3. Prepirljiva soseda, ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. V »Kato-iški Bukvami« v Ljubljani so na razpoko tudi poprej izdani zvezki in velia v.^ak zvezek 80 v., s poštnino vred 90 vin. Naročate »Slovenca"! Rnton 5-1 priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima fiSsvnstijstec dpaaš4w© w Wipaawe. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se r.e oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 120 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter. Prevara izključena, ker ja klet pod nadzorstvom dekana vipavskega. Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča Kmsišjsk® w se odda v najem ali tudi proda. Natančneje pove Anton Debevec, perutninarsld zavod Pod Rožnikom, Ljubljana. 2846 3-1 posteljno vlago odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja i* pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ,,5anifas" Velburg P 347 Bavarsko. 2843 1 Lepo posestvo v vasi Šraihel nad Pliberkom št. 11 se proda. Več pove lastnik posestva št. 11 v Šmihelu nad Pliberkom, Koroško. 2851 3—1 proda O. Fettich-Frankheim, Kongresni trg Ljubljana. 2855 3—t mm Zu šport In promet, Puch, (Sturifl), GIsMs, Regent in mm ftetlElalb znamk tsr no^Mšii dela Izposojevasije koles prejem Icoles za emoJlMs, : ponižanje is? ramvila : in oens« ILJiafeSJsarasi, Dusiajska c. št. S« Dobro manjšo • v v Ljubljani ali tudi na deželi se želi prevzeti. Ponudbe pod F. M. T. na upravništvo tega lista. 1 2834 3—1 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. t ul l\/ / Kaj se prihrani z nabavo brzo-samopisrcice Čas, ker se zamore napraviti do 14 udarov na sekundo. — Osobje, ker odpade nadležno prepisovanje pisem, in se more potom stroja napraviti takoj do 20 prevdarnih kopij. — Denar: Da, ima se celo dobiček. Ugodna plačila na otroke. Prospskll zastonj. DoStaz: n. pr. a) Nabava stroja stane K 050 —, odpisninn 10°/o: Obrestovanje povprečno K 328 — po 4%. — b) Stroški za stroj, kakor trakovi, olje i. t. d. zjednačijo velike izdatke za črnilo, peresa, prihrani se na papirju, ker zavzema pisava s strojem manj prostora. — Izdatki: Amortizacija stroja za leto K 62-—. Obrestovanje naloženega denarja zn stroj K 13'—. Stroški na leto K 75'—. Izdatki na teden K 1.50. — Dohodki: Prihranek na plačili; osobja. teden 6 X 2'50 ^ K 15'—. Dobiček na kopijah, tiskovinah, porto 7 50, iznaša K 22'50, torej tedenski prihranek K 21-. - Znese na leto K 21-— X 52-- ^ K 1092"-. Glavno zastopstvo za Kranjsko STOEWER-Rekord LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 7/1 Lastno mehanična delavnica. U..; ' Zaloga vseh stro)episnlh potrebščin. ' .» U >Mmimmmmm< se rabi goveja ju (za juhe, prikuhe, omake), pripravi sa ista najhitreje, najceneje in najlažje iz t* aH tfHffi E. imiati « « ne M„,r,. , T IHAUIBI Samo prave z imenom MAGGI m I v varstv. znamko: zvezda s križcem | krUcem Samo Z vrelo vodo politi! ^ v za |<0C|<0 Edine vremenu-stanovitne apneno- fasadne -barve za prebarvanje hiš, cerkva, župnišč, šolskih in javnih poslopij priporoča po izvanredno nizkih cenah dolf Hauptmann v Ljubljani Vzorci apneno-fasadnih barv brezplačno in poštnine prosto. ^ niii1"""^ miiimii Z odliCnim spoštovanjem FR. ČUDEN nrar ln trgoveo v LJubljani. ozor kolesarji! Edino zastopstvo za Kranjsko za prava Pnch-kolesa: „Specžjal" Puch-kolesa.......K 150 — „Curier" kolesa..........,, 115—- Najboljše pnenmatike Reithoffer-jeve. — Najnovejši S27 šivalni stroji od K 66'- naprej. (i) Za prekupovalce ista cena, kakor v tovarni! Ker prodajam brea potnikov, vsled tega vse blago veliko oeneje. Ceniki zastonj ln poštnine prosto. Slot>enci, pozor! pri nakupovanju vencev. £jubljana, jfam trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih in trakov z napis!. Zunanja naročila se izvršujejo :: hitro in točno. :: i - Gene brez konkurence! - ■ 18 BI I za mešan ali dvoglasni ženski zbor zložil Ign. Hladnik, op. 15 »šesti natis«, partitura 1 K, posamezni glas 20 v. V Kat. Bukvami v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. Najbolj pri-2793 kladne pesmi za .Marijine družbe'. ■ il 3—1 Išče se 2836 5-1 poštenih starišev z dobrimi spričevali, v starosti nad 19 let v manjšo trgovino na deželi, ki bi imela veselje do kuhinje in postrežbe v gostilni. Ponudbe naj se pošljejo do konca meseca pod naslovom Hinko Knez, Sv. Jurij pošta Radeče. l-c lm. '88 'A315 'nuag qo uijoh 'aoaoisbh v5o\uz 'ssnjg 'qog 'niuop bii ujalunsid uiiu[bj; s jjazniscz Dunajska cesta 17, Ljubljana. 2882 52—1 iz prvih tovarn Avstrije: Diirkopp, S*yria (Puc!h}> Waffanrad. Šivalni stre izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Vezenj« poučujemo brezplačno Adlerjevl : isalsii stroji. Ceniki zastonj in franko HB Poštenega in pridnega sprejme takoj Ivan Ramovš, Selo št. 19. pri Ljubljani. 2838 3-1 revoreau se nanaia oo danes naaam z redkimi živalmi iz vseh delov sveta. Predstave vsak dan ob 5. in 7. uri zvečeT. Glavna predstava: boj z medvedi in krmljenje v nedeljo in praznik ob 11. in od 2. ure pop. vsako uro. Cene prostorom : I. 40 v, otroci 30 v; II. 30 v, otroci 20 v. 2805 3-1 K obilni udeležbi vabi udani lastnik menažerija Sprejmem več spretnih lucavnicarsKi! v stalno delo. Plača po dogovoru. I. Rebek 2776 ključavničar, Celje. 5- Na prodaj je lepa nova hiša s petero stanovanji in veliko kletjo. Prj pravna je za gostilno, ker je zraven velil vrt. Več pove Franc Poljšak, gostilna ni Sv. Petra cesti v Ljubljani. 2814 3- 19. St15112 2806 1- Prodaja najnovejše nhlokei Jesenske ln narejene UllsKSI® zimske, za gospode, dame, dečke in deklice po naj- konfekcijska trgovina JI. LOKIC, Pred Razpis ustanov. Na podlagi deželnozborskega sklepa desete seje dne 28. septembra 1909 raz« pisuje podpisani deželni odbor pet ustanov za slušatelje medicine v znesku letnih 700 K (sedem sto kron) s pripomnjo, da se štipendistom plačajo tudi takse za rigoroze. i Pravico do teh ustanov imajo dijaki, rojeni na Kranjskem, ki se zavežejo z re> verzom, da bodo vsaj tri leta služili v deželni bolnici kot sekundarji. Prednost imajo tisti, ki se nadalje tudi še zavežejo, da bodo izstopivši iz bolniški prakse služili vsaj 10 let kot okrožni zdravniki na Kranjskem. Tozadevne s krstnim listom in spričevali o dosedanjih študijah opremljene prošnj< je vložiti pri podpisanem deželnem odboru najdalje do 25. oktobra 1.1. Deželni odbor kranjski, v Ljubljani, 7. oktobra 1909. cffirasne RloBuRe za dame, Radar tudi za 60 Rti ca in olroRc, najnovejše mode, v največji izSiri priporoča po zelo ugodniR cenaR modni salon dfflagdič JSjuBljana, nasproti glavne pošte, JjjuBtjana. 2613 20-1 St. 2936 3774 3-1 Eazpis. Službeno mesto redarja je popolniti pri mestnem županstvu v Postojni. Letna plača K 840. — Prosto sta novanje in službena obleka. Službo je nastopiti 1. novembra 1.1. Prednost imajo pre silci, ki bi bili porabni tudi za pisarniška dela. Prošnje je vložiti pri mestnem županstv do 16. oktobra 1.1. Mestno županstvo v Postojni dne 4. oktobra 1909. G. Pikel s. r. župan. Spljet, Celovec In Trst Delpffika jjltavnftca -K 3,000.000. Linhijanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve Klice 2 sprejema vloge na knjižice in na te- /JHJ I/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih f2 /O Kupuje in prodaja srečka in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Rezervat lond K 300.000.