85 54
nrnrnM * A K M II J M I f. A
60100200
DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppc
Cena 150 lir
Leto XXXIII. št. 11 (9619)
TRST, sobota, 15. januarja 1977
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskanii «Dotwdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni v
VLADA JE VČERAJ SPREJELA NEKAJ VAŽNIH SKLEPOV
Zakon o reformi višjih srednjih šol in večletnem načrtu za kmetijstvo
Sprejet zakonski ukrep o zamrznitvi kratkoročnih posojil občin in pokrajin Vlada bo kmalu predložila parlamentu zakonske osnutke o krajevnih upravah
RIM, 14. — Vlada je na današnji seji sprejela nekaj važnih zakonskih osnutkov, med katerimi sta tudi zakonski osnutek o reformi višje srednje šole in zakonski osnutek o okrepitvi kmetijstva, z določitvijo večletnega Oačrta in zadevnih denarnih sredstev. Poleg tega je vlada sprejela prvi važen ukrep v okviru zakonov za ureditev vprašanja krajevnih financ.
1. zakonski osnutek predvideva no-
vo ureditev višje srednje šole, ki oaj bi nudila mladini sodobno vzgojo in jo pripravila na ustvarjalne dejavnosti ter ji omogučila osnovno strokovno pripravo /.a nadaljevanje Visokih študij.
Reforma predvideva eno leto (ob-vez.no za vse) poglabljanja predmetov učenja enotne srednje šole in nadaljnja štiri leta šole za dijake, ki dosežejo spričevalo enotne srednje šole in nameravajoi nadaljevati šolanje. Prvo leto predvideva v glavnem običajne učne predmete, med katerimi sta tudi tehnologija in ročno delo. V tem letu se bodo dijaki tudi pripravili na prihodnja štiri leta, ki bodo razdeljena na tri osnovne vzgojne veje. Reforma odpravlja popravne izpite in omogoča vpis v novo višjo srednjo šolo vsem, ki s° obiskali pripravne strokovne te daje.
, Ob zaključku višje srednje šole n°do dijaki opravili državni izpit v enem roku, da dobijo zrelostno di-P'nmo, v kateri bo označena veja študija, ki so jo opravili.
Zrelostna diploma daje možnost ?a vpis na diplomske tečaje prve 'n druge stopnie,' ki so v skladu z dokončnim študijem na višji srednji *oli. Za vpis na tečaje prve in dru-fto stopnje drugačnega značaja pa Phajo dijaki možnost, da opravijo dopolnilni tečaj na univerzi. Zakoniki osnutek tudi določa, da se na v>šjih srednjih šolah ustanovijo le-d»ji za delavce dijake.
Novi zakon ustanavlja tudi višješolske zavode med višjo srednjo “°to in univerzo, ki bodo omogočili ■todijske diplome na stopnji med toaturjtptno in univerzitetn-j diplomo. Namen te višje šole je, pripravi mladino predvsem v -tehnično-itrckovnili vedaji za gospodarske 111 proizvajalne potrebe.
Nadzorstvo nad izvajanjem zakola bo imela posebna komisija, ki ji predsedoval minister za šolstvo ri, ki jo ijod i sestavljali predstavni parlamenta, Vsedržavnega odbo-J8 za gospodarstvo in delo, Vse-“Bavnega odbora za raziskovanja. Profesionalnih zbornic, sindikatov, ““iškega osebja in izvedenci.
, Vlada je nato sprejela štiri za kriške
“krepitev kmetijstva.
Pprazložil minister za
Minister z« kmetijstvo Marcora govori časnikarjem o pomenu zakonskih osnutkov zu kmetijskega načrta.
uresničitev večletnega (Telefoto ANSA)
'liske osnutke, ki se nanašajo na Osnutke je kmetijstvo
•torcora. Predvidevajo znatna de-“krna sredstva za kmetijske dejavni, ki jih bodo dali na razpolago deželnim upravam, v pričakovanju ^končne ureditve tega vprašanj«. f.rvi denar, ki bo na razpolago, bo Užil za najnujnejše potrebe, zlasti
"''"'Ml.n......
A NE S
K sodobnejši šoli
: kut poročamo na drugem mestu, * včeraj vlada odobrila osnutek ;kkona o reformi višjega srednjega tli lva’ kakor je te napovedal mi-,**tor za javno vzgojo Malfatti ob liriku tega šolskega leta. O pred-t *enem zakonskem osnutku bo mo-D»t Seveda še razpravljati in skle-„*** Parlament ter bo pred dokončaj* odobritvijo v poslanski zborni-j 'n senatu skoraj gotovo prišlo večjih ali manjših spremlnjeval-jj“ Predlogov, saj gre za stvar, ki j?* Zanima vso italijansko družbo, i, nujnosti reforme, ali preustro-lls(v'šjega srednjega šolstva, ki ne »ea ža ved potrebam In zahtevani ^,1 *n.ie italijanske družbe, težnjam t a,line in napredku, se je precej SVor'lo že ob mali šolski refor-\Z Ptotl leti, ko je bila ustanov-fefna enotna srednja šola. Sedanja (j.Orttia je torej nekako dopolnilo, iLtodaj pa je preteklo preveč časa. t_c*Prav s precejšnjo zamudo, bo Vsekakor le korak naprej do bolj lili '"te in življenjske šole v Ila-tor se bodo končno le odpravili Ve» 0kovi ter stare plesni. Ob-t '"o šolanje se bo podaljšalo za ti|i° eto (po dosedanji triletni sred-n'll*«,I), nato pa ne bo potekalo
i,	j “'JUnje šolanje po-dosedanjih tir-„ *u (za našo mladino učiteljišče, j trgovski tehnični zavod) in m tostarelimi ter okostenelimi učim 1 Pr°grami. Mladina bo sploh ji ? a večje možnosti izbire in šola *itu m,ira'a nuditi več koristnega sn« a *cr možnosti za poklicno u-
^“blianjc.
rort (udi stara zahteva naše na-
j,	, listne skupnosti, /ato pričaku-
in upamo, da bo nova šolska pokaj koristnega priuesla
ZAKLJUČNO SPOROČILO O FORLANIJEVEM OBISKU
Široke možnosti za sodelovanje med Italijo in Sovjetsko zvezo
Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko bo letos obiskal Italijo
LENINGRAD, 14. - Italijanski zunanji minister Arnaldo Furlani je zaključil svoj obisk v Sovjetski zvezi, .ki je trajal pet dni. ZadjJj^dan je prebil v Leningradu »kot turist*.
Iz Leningrada je Forlani odletel naravnost v Rim, ne da bi se u-stavil v Pragi, kot je bilo prvotno predvideno.
V Moskvi so medtem objavili zaključno poročilo o pogovorih, ki je razmeroma splošno, vendar kaže na možnosti sodelovanja med Italijo in SZ predvsem na gospodarskem pod ročju, vendar tudi na evropski in mednarodni zunanjepolitični ravni.
Pogovore s sovjetskimi voditelji (Brežnjevom in Gromikom) ozngču je skupno sporočilo za »prijateljske in konstruktivne*.
Glede razvoja odnosov se Italija in SZ strinjata, da obstajajo možnosti nadaljnjega napredovanja. Zadnja leta se je povečala posbbno bla-
govna izmenjava med državama in še so možnosti nadaljnjega napredka.
Zelo pozitiven je razvoi odnosoC na področju znanosti in kulture.
Zaključno sporočilo se nato spu šča v politične ocene, glede katerih se Italija in SZ strinjata. Tako omenjata na prvem mestu evropsko varnost in sodelovanje, kakor sta definirala v helsinškem dokumentu. SZ in Italija se strinjata, da morajo evropske države v celoti spoštovati zaključni dokument konference. Strinjata se tudi o važnosti izmenjave mnenj, do katere bo prišlo med beograjski) konferenco polet j letos.
Forlani in Gromiko sta se pogovarjala tudi o možnosti sklicevanja evropskih konferenc o specifičnih problemih (o zaščiti okolja, o pre vozih in usklajevanju energetskih politik). S tem v zvezi se bo dia-
%Bši mladini, (a.b.)
pa še ?a pospešitev politike kmetijskega načrtovanja in uskladitev javnih posegov’ v kmetijstvu. Zakonski osnutki predvidevajo predvsem posege na področju živinoreje, sadjarstva in vrtnarstva, gozdarstva in namakalnih naprav.
Te denarne podpore so namenjene kmetijskim zadrugam in njihovim konzorcijem, skupinam ljudi, ki nameravajo ustanoviti veččlanska kmetijska posestva in ostalim neposrednim obdelovalcem. Tretji zakonski osnutek določa p-avila o združevanju kmetov, da se omogoči čTnbolj uskladen razvoj kmetijstva. Zakon omogoča ustanovitev novih oblik združevanja neposrednih obdelovalcev ki pa niso V nasprotju S kme-	....imun....................................■■■■■...........................UIIUIIII..m.....
tijskimi zadrugami.
V okviru vseh treh zakonskih odlo kO)V je vlada za letos nakazala 500 milijard lir, za prihodnjih 10 let pa je določila skupno 5.650 milijard lir.
Letošnji denar bo dodeljen deželnim upravam, skladu za kmetijske kredite in zadružnim ustanovam v kmetijstvu, ki so deželnega značaja. Za ostala poslovna leta pa bodo določeni denar nakazali predvsem za okrepitev živinoreje, sadjarstva in vrtnarstva, gozdarstva in namakalnih naprav, ter za pospešitev združenih oblik v kmetijstvu.
Četrti zakonski osnutek pa se nanaša na uveljavitev predpisov gospodarske skupnosti, za pospešitev reje prašičev, da se zagotovi rej reto dskladna raven denarne pomo či pri uresničevanju razvojnih načrtov kmetijskega posestva.
Na predlog zakladnega ministra Stammati.ja je vlada odobrila osnutek zakonskega ukrepa za zamrznitev kratkoročnih bančnih dolgov občin in pokrajin. Po mnenju vlade predstavlja ta ukrep osnovo za začetek stvarnega reševanja krajevnih financ in dokončne preureditve krajevnih uprav, na osnovi zakonskih osnutkov, ki jih bo vlada predložila parlamentu.
Z današnjim zakonskim ukrepom so vsi kratkoročni dolgovi, ki so jih imele občine in pokrajine pri bankah z dnem 31. decembra 1976 spremenjeni desetletna posojila Blagajne za pologe in posojila. Zakladno ministrstvo je ugotovilo, da bodo krajevne uprave s tem prihranile več kot tisoč milijard lir, ki bi jih dale samo za 6-bresti.
Obenem zakonski ukrep določa, da bodo krajevne uprave dobile nunja denarna sredstva pri avtonomnem oddelku za kratkoročna posojila pri Blagajni za pologe in posojila na osnovi predujmov na odobrena posojila za kritje proračunskih primanjkljajev.
Sporedno s tem zakonski ukrep prepoveduje občinam in pokrajinam najemanje kratkoročnih |>osojil pri bankah, razen začasnih blagajniških predujmov. Zakonski ukrep določa tudi zamrznitev sprejema v službo novih uslužbencev v vseh krajevnih upravah.
Na vladni seji je obrambni minister Lattanzio poročal o položaju in vprašanju oboroženih sil ter ob tej priložnosti predstavil kolegom belo knjigo obrambnega ministrstva za leto 1977. Vlada je odobrila tudi zakonski osnutek, s katerim je odloženo za dve leti obvezno cepljenje novorojenčkov proti kozam. Hkrati pa zakonski osnutek pravi, da je še vedno obvezno cepljenje proti kozam po osmem letu starosti za vse tiste, ki so bili že prvič cepljeni in za osebe, ki so v nevar nosti, da se lahko okužijo.
Ob koncu seje je vlada odobrila tudi osnutek zakonskega ukrepa katerim dovoljuje prodajo zmrznjenega mesa v mesnicah, ki prodajajo sveže meso. Mesnice morajo imeti u-strežne naprave in morajo izobesiti napis, da prodajajo zmrznjeno meso.
Ceno zmrznjenega mesa bo določil medministrski odbor'za cene. Zakon sld ukrep določa stroge kazni za vse prodajalce, ki se ne bodo držali za devnih pravil. Ta zakonski ukrep je trenutno napravil konec dolgi polemiki o načinu prodaje zmrznjenega mesa v mesnicah in bo .omogočil, da bodo lahko v najkrajšem času uvozili 40 tisoč, ton zmrznjenega mesa iz sklada gospodarske skupnosti, ki ga bo Italija dobila po ugodni ceni. Trenutno vlada ne predvideva nobenih ukrepov o omejitvi prodaje svežega mesa. (sl.)
RIM. 14. — Delničarji RA1 so na zadnji seji dopolnili sestavo upravnega odbora radijsko televizijske ustanove. Izvolili so Kleno Croce, Orsclla.
Pedullaja, Pietrobetlija, Rigobella in Volponija.
Sedaj sestavlja upravni odbor RAI, ki se bo moral sestati čimprej, šest demokristjanov, štirje komunisti, tri je socialisti, en socialdemokrat, en republikanec in en liberalec.
SKUPNO SPOROČILO I) OBISKU HONEtiERJA V BEOiiRADU
Vsestranski razvoj odnosov in sodelovanja med državama
Tito sprejel vabilo, da obišče Nemško demokratično republiko Danes bo Honceker v Zagrebu zaključil uradni obisk v SFRJ
iiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMitiiiiiiiiiiiiiMtiiiiiiinitiiiimiiiiiiiiitiiimHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiii
ZASEDANJE GLAVNEGA SVETA CGIL
Junija vsedržavni kongres
V zadnjih štirih letih se je vpisalo v CGIL vei kot milijon novih elanov
RIM, 14. — Na zasedanju glavnega sveta CGIL je namestnik glavnega tajnika Boni sporočil, dg bo kongres CGIL med 6. in 11. junijem v Riminiju. Poleg tega je dejal, da se bo kongresa udeležilo 1.524 delegatov, od katerih bodo 780 izvolili na zborničnih kongresih. 744 pa na kongresih posameznih sindikalnih strok. CGIL ima sedaj 4.316.699 članov, medtem ko jih je imela ob zadnjem kongresu julija leta 1973 okrog tri milijone. V Zadnjih štirih letih se je v CGIL vpisalo več kot milijon novih članov.
V obširnem poročilu je Boni nakazal sindikalno strategijo CGIL v okviru gospodarske politike, zlasti pa še v okviru boja delavskih organizacij za obrambo življenjske ravni delavcev. Poudaril je, da bodo sindikalne organizacije strogo spoštovale sklepe nedavne skupščine predstavnikov krajevnih sindikatov, ki bodo osnova za nadaljnje pogovore in pogajanja z vlado in Con-findustrio.
Boni je odločno zavrnil nekatere časnikarske vesti, da so sindikati pripravljeni sprejeti neko izredno pristojbino na draginjsko doklado in spremembo seznama dobrin, katerih gibanje cen pride v poštev za premično lestvico: V tej zvezi je poudaril, da bodo sindikati nadaljevali pogajanja s Confindustrio 20, januarja, da preverijo, kakšne možnosti obstajajo za dogovor z delodajalci, medtem ko se bodo v prihodnjih dneh sestali z vlado v okviru preverjanja možnosti ukrepov za Jug, ljudske gradnje in za razvoj kmetijstva.
Ko je govoril o gospodarskem položaju v državi, je poudaril, da na raščajoča inflacija hudo obremenjuje delavske dohodke in zmanjšuje njihovo kupno moč, kar nujno po vzroča nezadovoljstvo med delavci. | Zato je dolžnost sindikata, je dejal
Boni, da se zavzema za omejitev inflacije. V tem okviru pa CGIL zavrača nekatere vladne predloge, ki se nanašajo predvsem na zmanjšanje splošne notranje porabe in na omejitev ljudske porabe, kar lahko pripelje samo do gospodarskega nazadovanja in do večje brezposelnosti. (sl.)
log med Italijo in SZ nadaljeval.
Italija in SZ se strinjata tudi. da so zelo pomembna vprašanja omejevanja strateške oborožitve in pobude za splošno mednarodno razorožitev. V tem pogledu se tudi strinjata o pomenu posebnega sklicanja generalne skupščine OZN o tem vprašanju.
Italija in SZ se nadalje strinjata, da velja prejšnja sovjetsko - italijanska izjava (iz leta 1975) o ureditvi problema na Bližnjem vzhodu. Dejansko gre za priznanje palestinske državnosti, jamstva za izraelske meje in umik Izraelcev z zasedenih ozemelj. V tem okviru sta Italija in SZ za čimprejšen sklic ženevske konference.
Gromiko in Forlani sta izmenjala mnenja tudi o problemih Južne A-frike in o preureditvi mednarodnih gospodarskih odnosov. S tem v zvezi se SZ in Italija strinjata, da morajo biti osnovane na enakopravnosti, vzajemni koristi in ob upoštevanju sodelovanja držav v razvoju.
Minister Forlani, se zaključuje skupno sporočilo, je povabil Andreja Gromika, naj obišče letos Italijo, kar je sovjetski zunanji mini ster sprejel.
Kot znano so mnogi med cilji Forlanijevege potovanja omenjali vabilo Leonidu Brežnjevu, naj obi šče Italijo, a se zdi. da tega sovjetski voditelj ni sprejel, (st.s.)
RIM, 14. — Na zasedanju glavnega sveta CISL so danes sklenili, da bodo imeli vsedržavni kongres od 14. do 18. junija. Kongres bo baje v Bologni. Vsedržavni Svet je poleg tega soglasno odobril spremembo nekaterih točk notranjega pravilnika. Glede spremembe statuta pa bodo odločali na kongresu.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Nocoj so objavili skupno sporočilo o obisku dr-žavnopartijske delegacije NDR pod vodstvom Ericba Honeckerja v Ju goslaviji. Dokument, ki sta ga sinoči podpisala predsednika Tito in Ho-necker. razčlenjuje vsebino njunih pogovorov ir, v prvem delu zlasti opozarja na uspešen in vsestran siri razvoj odnosov in sodelovanja med državama in partijama na vseh področjih. Obe stranki sta potrdili, da bosta na znanih načelih tudi v prihodnje širili sodelovanje ter utrjevali prijateljstvo in vzajemno zaupanje, nadaljevali pa bosta tudi po lirične stike in izmenjavo mnenj.
Tito in Honecker sta v zvezi z. mertn&tb.chimi vprašanji namenila posebno pozornost krepitvi miru »in varnosti v svetu in razvoju mednarodnega sodelovanja. Pri tem sta med drugim razpravljala o Dopuščanju napetosti, razorožitvi, evropskih vprašanjih, kriznih žariščih in mednarodnih gospodarskih odnosih.
V zvez.i s krizo na Bližnjem vzhodu se Jugoslavija in NDR zavzemata za nujno sklicanje ženevske konference, na kateri morajo po njunem mnenju sodelovati vse neposredno zainteresirane strani, vštevši palestinsko osvobodilno organizacijo. V pogovorih so nadalje opozorili na potrebo po neodložljivi in popolni odpravi kolonializma, a-partheida in rasne diskriminacije na jugu Afrike.
Državna in partijska voditelja Jugoslavije in NDR sta potrdila pod poro obeh držav boju narodov za politično in gospodarsko neodvisnost. Naglasila sta, da je vzpostavljanje pravičnih mednarodnih gospodarskih odnosov in ukinitev kolonializma in neokolonializma, neenakopravnosti in izkoriščanja eno najpomembnejših vprašanj našega časa.
Obe strani sta poudarili, pravi sporočilo,' da je gibanje neuvrščenih držav »eden najpomembnejših dejavnikov svetovne politike* in da u-stvarjalno prispeva v boju za mir, varnost, opuščanje napetosti in e-nakoprano sodelovanje, za ustvarjanje pravičnega sistema- medna rodnih političnih in. ekonomskih odnosov, v boju proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu ir. vsem oblikam nadvlade in izkoriščanja.
Tito in Ilonecker sta kot partijska voditelja izmenjala mnenja I tudi o aktualnih vprašanjih mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Skupno sporočilo pravi, da se zveza komunistov Jugoslavije ir. enotna socialistična partija Nemčije zavzemata za nadaljnjo razširitev in poglobitev »internacionalistič-
nega tovariškega prostovoljnega sodelovanja in solidarnosti* komunističnih in delavskih partij na podlagi velikih idealov Marxa, Engelsa in lunina, ob doslednem spoštovanju enakopravnosti in suverene neodvisnosti sleherne partije, nevme-šavanju v notraje zadeve in upoštevanju svobodne izbire razJičnih poti v boju za napredne družbene preobrazbe in socializem. Boj za socia ližem v, sVoji državi in odgovornost vsake partije svojemu delavskemu razredu in narodu sta povezana z vzajemno solidarnostjo delovnih ljudi vseh držav, vseh naprednih gi banj in narodov v boju za svobodo in utrditev neodvisnosti, za demokracijo, socializem in mir po vsem svetu.
Sporočilo ob koncu pravi, da je predsednik Tito z zadovoljstvom sprejel Iloneckerjevo vabilo, naj pride na uradni in prijateljski obisk v Nemško.demokratično republiko.
Erich Honecker je današnji dan preživel skupaj s Stanetom Dolancem, Džemalom Bijecličem in člani vzhodnonemške državno - partijske delegacije ter drugimi jugoslovan-
skimi predstavniki na lovu v okolici Osijeka, proti večeru pa je odpotoval v Zagreb, kjer bo jutri popoldne končal uradni in prijateljski obisk v Jugoslaviji.
VLADO BARABAA
Kitajski minister za zunanjo trgovino v Jugoslaviji
BEOGRAD. 14. — Kitajski minister za zunanjo trgovino Li čiang Li je prispel danes na sedemdnevni uradni obisk v Jugoslavijo. Kitajska vladna trgovinska delegacija bo poleg Beograda obiskala Dubrovnik. Split in Sarajevo in si ogledala nekatere industrijske objekte ter imela pogovore z gospodarstveniki teh mest. Gostitelj kitajskega ministra je zvezni tajnik z.a zunanjo trgovino dr. Emil loidviger. Pričakovati je, poroča Tanjug, da bo kitajskega zunanjetrgovinskega ministra sprejel tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Uradni pogovori se bodo začeli jutri.
•tltllllltllzuimillllMIIIIHIIIIIIfltllltlllllllllllllllllllimimillllllllMIIIMIIIHIIIItllHIIMIIHItmillMIIMMIIMIin
Drago Košmrlj dobitnik nagrade «Moša Pijade»
Najvišje jugoslovansko novinarsko priznanje je preje! za svoje življenjsko delo
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Znani in ugledni slovenski novinar Drago Košmrlj, tudi dolgoletni sodelavec »Primorskega dnevnika*, je eden od dobit nikov novinarske nagrade za življenjsko delo. »Meša Pijade* za leto 1970. Najvišje jugoslovansko novinarsko priznanje sta poleg Košmr-Ija dobila še Čedo Kisič, direktor ter glavni in odgovorni urednik revije »Odjek*, in že upokojeni, a še vedno aktivni novinar Mahmud Konj hodžič.
Tako je danes sklenila žirija Zveze novinarjev Jugoslavije, sestavljena iz predstavnikov novinarskih organizacij iz vseh republik in pokrajin. Slovenijo je zastopal zunanjepolitični urednik radia Dušan Benko.
V obrazložitvi žirije za dodelitev nagrade »Moša Pijade* Dragu Keš mrlju je rečeno, da je njegova živ ljenjska pot izjemen primer dosledne pripadnosti stvari delavskega razreda. Kot pripadnik predvojnega
•IHIIIIlM»IUllllHlllillHIII|||ltllltHMII|ltlll*IIHIHIIIHIimilH|IMHtlttlHHIHIHtlllttllllltlHIIII|Mtll»MIIIHtllllt
V STAROSTI 79 LET
UMRL JE ANTH0NY EDEN
11. kongres MSI v ozračju razkola
RIM, 14. — Pod močno policijsko stražo se je ob prisotnosti 2000 delegatov in časnikarjev pričel enajsti kongres MSI, ki je še pod vtisom bombnega atentata na EUR in nedavnega razkola, zaradi katerega ima neofašistična stranka manj kot polovico poslancev in senatorjev. Poročilo, v katerem je , MSI označena kot ♦alternativa demokomunističnemu režimu* v okvirju »splošnega spopada med evrodesnico in evrokomunizmom* je prebral Giorgio Almrrante.
iiiiiiiii urnim iHiiiiinmimiimm i milim iiiimiiiih'"iiiiii mi uiimiiimii mn n min m miiimii miji mil nitim mlin ii miiimhi mm hi mn m iiiii mm iiimmi m im im
ŽIVAHNA DEJAVNOST STRANKARSKIH VODSTEV
Prihodnjo soboto «mini vrh» o gospodarstvu
RIM, 14. — Skoraj gotovo je, da bo parlamentarni «mini-vrh» o gospodarstvu sklican v soboto, 22. jantarja. Vendar se zdi, da bo na zahtevo komunistov, srečanje raztegnjeno tudi na načelnike skupin v senatu, kar naj bi omogočilo večjo koordinacijo dela med zbornico in senatom. Po domače povedano, KPI zahteva, naj -e za »mini-vrh* sklene operativni sporazum o načinu in rokih, kakor bodo sprejeti posamezni ukrepi.
S tem se strinjajo celo republikam ci. Biasini -(tajnik PRI) je na pri mer izjavil, da morata prvi dve točki pogovorov biti krčenje cene delovne silfe (vendar so sindikati proti temu) in »morebitno odpravljanje
nepotrebnih ozemeljskih upravnih e-not», se pravi ukinitev pokrajin.
Gotovo pa je, da bosta, poleg teh dveh tem( na dnevnem redu srečanja še politika proizvodnih naložb in industrijsko preusmerjanje.
Na Trgu del Gesu se je medtem sestala »gospodarska konzulta KD». v kateri so — poleg drugih — tudi Zaccagnini, Piccoli, Bartolomei, minister ž.a proračun Morlino, za finance Stammati in podtajnik Gal Ioni. Poročal je Ferrari Aggradi, ki je najprej naštel ukrepe, ki so potrebni za povečanje produktivnosti dela: boj proti odsotnosti z dela, naduram, mobilnost delovne sile, delovne izmene itd. Po mnenju Ferra-
rija Aggradija pa je treba’ skrčiti ceno delovne sile za »določen odstotek*. Če tega ne bo mogoče storiti z ukrepi, o katerih se vsi strinjajo, bo potrebno pomisliti še o novih u-krepih.
Medtetn sta se sestali tudi vodstvi PSDI in PSI. Socialisti so največ razpravljali o »nenavadnem vrhu* o javnem redu pri predsedniku republike na Kvirinalu. Po mnenju PSI gre za «čudno zadevo*, saj so se demokratične stranke o tem že pogovorile in sklenile, da bodo predložile parlamentu «paket» ukrepov. PSI bo vsekakor preverila, ali je vJada medtem spremenila svoje mnenje.
CANDIDA CURZI
LONDON, 14. — V starosti 79 let je med spanjem umrl Anthony Eden. dolgoletni britanski zunanji minister. Bolehal je že dalj časa. ko ga je rned obiskom pri prijate lju, ameriškem diplomatu Averellu Barrimanu na Floridi obšla slabost. Z britanskim vojnim letalom so ga nemudoma prepeljali v Veliko Britanijo. na svoj podeželski dom, kjer je po nekaj dneh izdihnil.
• m %
Anthong Eden se j e rodil pri Dur hamu, obiskoval je tcollege» v Etonu in se z osemnajstim letom odpravil v vojsko, kjer si je 1916 dosluiil do čina kapetana. Po opravljeni vojaški službi se je mladi Eden vpisal na fakulteto orientalistike v Or/or du. kjer je diplomiral, te leta 1923 je nastopil na volitvah na listah konservativne strpnke in je bil izvo Ijen v spodnjo zbornico Lela 1931 je bil imenovan za podtajnika v zunanjem ministrstvu britanskega imperija, štiri leta pozneje pa zunanji minister, vendar je odstopil leta 1938, ker se ni strinjal s Chamber-lainovo politiko popuščanja Hitler ju, V vlado se je umil ob izbruhu druge svetovne vojne ob strani Winstona Churchilla.
Eden je bil prepričan demokrat in antifašist. Kot zunanji minister je v tridesetih letih bil znan žara di »soHfccij*, ki jih je Zveza na rodov na njegovo zahtevo proglasila proti Italiji zaradi napada na Abe ihtijo.
Po vojni je Churchillovo vlado zamenjala laburistična. Eden je ta ko spet zasedel svoj urad v *fo-reightt officeu» leta 1951, ko so konservativci spet prevzeli oblast. Bila so leta hladne vojne, vendar je Eden sodeloval pri delu ženevske konference o koncu indokitaiske vojne. Leta 1955 je Eden nadomestil Churchilla in z nespretno -politično pustolovščino si zapravil vsako nadaljnjo kariero. Skupaj s Francijo je namreč organiziral navad na Egipt ob nacionalizaciji sueškega prekopa.
revolucionarnega gibanja se je Drago Košmrlj aktivno vključil tudi v revolucionarne tokove v času narod-nousvobofliJti? vojne, zaradi česar sp ga neusmiljeno preganjali. Kot poklicni novinar je začej delati leta 1951, najprej kot urednik albanske redakcije Radia Jugoslavija ter novinar in dopisnik Radia Beogrid. Bil je novinar in urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanskega Radia ter dopisnik RTV Ljubiji na in «Dcla» iz Trsta. Znan je p) čl: n-kih s podredja mednarodnega delavskega gibania in neuvrščenega gibanja, objavljenih v številnih jugoslovanskih časnikih.
VLADO HARABAs
• * •
H gornji obraz'ožitvi nagraditve Draga Košinr(,'o z'nawišjim jugoslovanskim novinarskim priznanjem «Moša Pijadet naj nam bo dovoljeno dodati še nekaj misli.
Drago je že dolgo let naš sodelavec iz Ljubljane. Z nami je začel tesno sodelovati, ko je bil dopisnik RTV Lljubljana in «Dela» v Trstu, ob slovesu pa nam je obljubil, da te pa sodelovanja ne bo prekinil. Svoio obljubo je držal in nam je zvest še danes, čeprav vemo, da je bil do vrha glave obložen še z delom v svoji matični ustanovi tn tudi izven nje v raznih družbenih organizacijah. Oglašal se nam ni samo iz Ljubljane ali iz Jugoslavije na splošno. pač pa tudi od povsod po svetu, kamor ga je vodil novinarski poklic. Povrhu tega je za sodelovanje s Primorskim dnevnikom pridobil tudi svoje mlajše sodelavce iz zunanjepolitične redakcije RTV Ljubljana, ki se nam po njegovi zaslugi občasno oglašajo s svojih reporterskih potovanj po svetu. Ne nazadnje nam je tudi vedno v pomoč, kadar kaj potrebujemo za ureditev tega ali onega v središču Slovenije.
Večkrat se vprašujemo kaj je tisto, kar f i je tako iskreno navezalo na nas in na slovensko zamejstvo v Italiji in v Avstriji. Gotovo ni to le pristna novinarska strast, ki mu je lastna in prav tako ne osebne prijateljske vezi. I.i jih je navezal z nami in pri nas v času svojega tržaškega bivanja in tudi ne samo čut neke politične dolžnosti. Vzroki morajo bili globlji in mislimo, da se ne motimo, če jih ugotavljamo v njegovem partizanjenju na Primorskem. ko je s srcem že prekaljenega revolucionarja globoko vzljubil našo Primorsko in njene ljudi in se tudi sam zapisal njihovemu, to je našemu boju za svobodo. Prav zaradi tega je srčno in prizadeto sodoživljal ves povojni razvoj na zapadnem robu slovenskega narodnega prostora ne samo kot nouinar, marveč predvsem kot človek, kot Slovenec in kot politik novega kova. Ici ga je zgradila revolucija in predanost ideji narodnoosvobodilnega boja. Kako je vse to res smo še zlasti spoznavali, ko je poklicno bival štiri leta med nami, ko je postal naš do kraja, kar ni v taki meri uspelo doslej še nobenemu drugemu novinarju iz matične domovine. in ko je usoda slovenskega zamejstva postala torišče njegovega prvenstvenega novinarskega, političnega in čustvenega angažiranja.
Ponosni in srečni smo, da imama med sodelavci takšnega stanovskega kolego tn tovariša in k zaslužnemu visokemu piiznanju mu iz srca čestitamo.
i-k.
TRŽAŠKI DNEVNIK
KPI NAPOVEDUJE NEZAUPNICO 2ANETTIJEVEMU ODBORU
Komunisti in socialisti obsojajo demokrščanske zavlačevalne manevre
PSI za novo pokrajinsko upravo brez KD - Zasedanje demokrieanskega vodstva
Sedanji položaj popolne parali-*e obeh najvažnejših tržaških krajevnih ustanov, občine in pokrajine, se ane more nadaljevati v nedogled, saj je že povzročil znatno škodo našemu mestu, če KD ni pripravljena na sporazumevanje s celotno levico in torej tudi s komunisti, potem je treba najti drugačne rešive, predvsem na pokrajini, kjer za ta ko rešitev obstajajo pogoji. To je stališče, ki sta ga v zadnjih urah potrdili federalni komite KPI in pokrajinsko tajništvo PSI. V trenutku, ko poročamo, pa zaseda pokrajinsko vodstvo KD, ki bo moralo dati svoje predloge za rešitev krize na pokrajini.
Na dnevnem redu zasedanja v palači Diana, ki se je začelo z izredno dolgim poročilom pokrajinskega tajnika Daria Rinaldija. so najbolj kočljiva vprašanja sedanjega trrnutba, od ratifikacije osimskih sporazumov do položaja v obeh krajevnih ustanovah tržaške pokrajine, kot tudi vprašanje samih političnih ravnovesij znotraj tržaške KD. Ja sno je, da so vsa ta vprašanja med sabo tesno povezana in se med sa bo pogojujejo. Kar se specifično ti če krize na pokrajini, ne kaže, da bi na seji demokrščanskeca vodstva padli novi predlogi: KD na.i bi torej vztrajala na stari poti, se pravi na nasprotovanju vsakršnemu zavezništvu s KPI in na pozivanju socialistov, naj se vrnejo v pokrajinski odbor.
Toda vztrajanje na takem stališču pomeni, po soglasni oceni komunistov in socialistov, «samoizključeva-nje» iz upravljanja pokrajine. Tako je v poročilu fed;r'1nega komiteja in nadzorne komisije tržaške federacije KPI -rečeno, da je vztrajanje na golem programskem dogovarjanju ramo odraz zavlačevalnih manevrov s strani KD. Prav zaradi tega pa bo komunistična svetovalska skupina v pokrajinskem svetu sprožila pobudo za pojasnjevanje položaia z odvzemom zaupnice Zanettijevemu enobarvnemu odboru. Ta pobuda, je rečeno v poročilu, je^v skladu tako z izjavami samega Zanettija, ki je še 30. decembra napovedal odstop, kot t'-di z vsebino skupnega dokumenta, ki so ga objavili ob zaključku razgovorov med tajništvoma KPI in PSI 22. decembra in v katerem je bila izreč io predvidena možnost novih rešitev na pokrajini. KPI na koncu U'otavi ja, da so se o nevzdržnosti sslanieaa položaja izrekle tudi nekatere druee politične sile. kot na primer PSDI in PRI, tako da bo odvzem zaupnice pokrajinskemu odboru pomenil važno priložnost za preverjanje med vsemi demokratičnimi si'ami
Podobne vsebine je tudi poročilo pokrajinskega tajništva PSI, ki med drugim izraža zadovoljstvo nad stališčem, ki so ga zavzeli komunisti glede krize na pokrajini, kar utrjuje odnoee med KPI in PSI. Socialistična tajništvo ugotavlja, da je KD nasprotovala možnosti globalnega poVtičneea sporazuma za drugačno vodenje krajevnih uprav, medtem ko
bi PSI želela, da bi vse stranke sodelovale v upravljanju pokrajine. KD pa se s svojim odklonilnim odgovorom sama izključuje. Tajništvo PSI že vnaprej odgovarja morebitnemu demokrščanskemu pozivu k obnovitvi sodelovanja, ki ga odločno odklanja, ter se zavzema za enotnost levičarskih sil pri reševanju krize.
Naj na koncu še omenimo, da sta federalni komite jn nadzorna komisija tržaške federacije KPI na že omenjeni seji obravnavata tudi ne katera druga vprašanja in med drugim pozitivno ocenila dejavnost okoliških občin, ki so znale s stalnim stikom in dialogom z bazo ter z iskanjem sodelovanja tudi z drugimi
demokratičnimi političnimi silami u-trditi in razširiti svoj ugled. V tem okviru omenjata primer dolnske bb-čine, kjer so se svetovalci SSk in KD med glasovanjem o proračunu vzdržali, ter primera devinsko - nabre-žinskč in miljske občine, kjer so se vzdržali socialdemokrati.
Vodstvo KPI ob tem poziva svetovalske skupine v teh občinah, naj konkretno preverijo možnosti tudi za dejansko razširitev zavezništev v duhu najširšega sodelovanja med demokratičnimi silami za premostitev številnih težav in ovir, med katerimi so predvsem finančne težave, ki jih je omejevanje proračunov še zaostrilo.
Nov protest delavcev «Calza Bloch»
miiiiMniiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiituiMiitiiiimtviiMiMimtiiiiiiiiiiimiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmiiiiiiiitiMiiiiiiiimiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiim
POZITIVEN PREMIK V KRIZI PIVOVARNE DREHER
RAZVELJAVLJENA ODPOVEDNA PISMA 128 DELAVCEM ZASEDENEGA OBRATA
Predsednik industrijskega združenju Marcello Modiano bo z vstopom v upravni svet družbe «Dreher Trieste» zajamčil, du se bo proizvodna dejavnost nadaljevala
Odpovedna pisma, ki jih je vodstvo pivovarne Dreher pred dnevi razposlalo vsem 128 zaposjenim delavcem in ki bi praktično pomenila njihov odpust iz službe z današnjim dnem, so bila razveljavljena. To naj bi bil prvi korak k postopni rešitvi iz krize, ki je zadnje mesece zajela ta pomembni obrat tržaške prehrambne industrije.
V prostorih zasedene pivovarne pri Sv. Ivanu so se delavci včeraj dopoldne sestali na izrednem zborovanju, da bi še enkrat pregledali nastali položaj. Zborovanja so se u-deiežili tudi vsedržavni tajnik sindikalne organizacije za prehrambno industrijo FILIA Varena, številni sindikalisti iz naše dežele, predstavniki tovarniških svetov iz drugih o-bratov Dreher v Italiji ter zastopniki rajonskih konzult za Sv. Ivan in za Kolonjo - Škorkljo.
Po daljši razpravi, med katero so predstavnik- zunanjih o~ganizacij, o-bratov in ustanov izrazili polno solidarnost z delavstvom zasedene pivovarne, je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se ostro ožigosa
Prosvetno društvo Ivan Grbec | v Skednju
V torek, 18. januarja, ob 20.30
Razprava o sporazumu v Osimu
O zanimivi in aktualni temi bo poročal
Bogo Samsa Vabimo rojake k polni udeležbi.
Odbor
ravnanje vodstva družbe «Dreher Trieste*, ki je po zapori pivovarne v Turinu in* po odpravi razpečeval-ne mreže zagrozilo z ukinitvijo proizvodnje tudi v tržaškem obratu. Resolucija nadalje zavrača izsiljevanje, s katerim hoče družba doseči spremembo v regulacijskem načrtu tržaške občine, ne da bi sama dala kakršno koli zagotovilo o ohranitvi sedanjih delovnih mest v obratu.
Predstavniki d”ugih obratdv Dreher v državi so še na shodu obvezali, da bodo delavci v teh obratih z enotro akcijo podprli prizadevanja tržaških kolegov za ohranitev delav-nih mesi; in nadaljevanje proizvodnje v novih pogojih (kakor znano, namerava Dreher - Trieste preiti na proizvodnjo mesnih izdelkov). /
Po shodu so se delavci podali v sprevodu na sedež združenja tržaških industrijcev, kjer je njihove predstavnike sprejel ravnatelj Su-smelj. Susmelj je povedal, da so bila odpovedna pisma — ta so kakor znano delavci 11. januarja enotno izročili predsedniku združenja indu-strjjcev — razveljavljena. Susmelj je predstavMkom delavcev sporočil tudi, da bo predsednik združenja Modiaiio stopil v upravni svet družbe »Dreher Trieste*, da bi tako zajamčil resnost namenov, ki jih ima družba glede nadaljevanja proizvodne dejavnosti na Tržaškem.
Sindikalna zveza CGIL, CISL ln UIL je v zvezi z včerajšnjim razpletom dogodkov v pivovarni Dreher izdal^ poročilo, v katerem ugotavlja, da sta preklic odpovednih pisem in vstop dr. Modiana v upravni svet družbe «Dreher Trieste* dva po membna premika v pozitivno smer
...............-................■■■■■.......II....m....I....*...........milil...............................>■»».........................mm
NA SINOČNJI SEJI
Upravna komisija konzorcija za prevoze odobrila podražitev avtobusnih vozovnic
0 novih cenah vozovnic bo verjetno že prihodnji teden sklepala skupščina konzorcija Tuje predlogi: 100 lir takoj (KD, PU in PRI), 150 Br julija (levica) in kompromisni predlog PSDI
Unravna komisija tržaškega pokra-inskega konzorcija za preveze je rčeraj soglasno sklenila, da predla-;a povišek cene avtobusnih vozov-ric. Finančno stanje podjetja je lamreč neyzdržno in občinske uprave ne morejo kriti izgube, ki bi norala v letošnjem letu doseči 14 nilijard 152.63fl.000 lir. Da se omeji ,a izguba je pripravila upravna ko-n sija vrsto predlogov, o katerih »o morala najprej razpravljati skup. ičina konzorcija na prvi seji, ki bo verjetno že prihodnji teden.
Prvi predlog, ki so ga izdelali Jiedstavniki KD. PLI in PRI, predvideva podražitev vozovnic na 150 ir in sicer s l. julijem 1977. Abonmaji naj bi stali 4.500 lir mesečno za »:io progo, za delavce in študente pa 1.500 lip. Drugi predlog komunistov ;n socialistov predvideva takojšnjo podražitev vozovn c na 100 lir, nove :e:ie mesečnih abonmajev pa naj bi bile 4.000 lir (2.500 lir za delavce in za študente). Kompromisnega z sčaja pa je predlog predstavnika PSDI.' ki je za takojšnjo podražitev vozovnic na 100 lir, z januarjem 1978 pa na 150 lir.
Upravna komisija je torej predio-l la vse tri variante skupščini. Na d-.novi Dodatkov o razdelitvi mest v skupščini, kjer vsak predstavnik ne razpolaga z enim glasom, ampak s tc.iko glasovi, kolikor prebivalcev p.edstavlja in je torej skupno šteyi-lo glasov v skupščini 300.299, imajo demokristjani, republikarci in liberalci absolutno večino 152.684 glasov, medtem ko razpolagajo komuni-s-i in socialisti z 72.601 glasom. Fašisti imajo 56.250 glasov, »prosta strelca* Giuricin in Callegari vsak po 18.125 glasov, Slovenska skupnost pa 2.514 glasov. Po teh podatkih bi torej lahko sklepali, da bo skupščina odobrila predlog KD. PLI in PRI, torej podražitev vozovnic na 150 lir s 1. Julijem. To pa bi pomenilo politični razdor v skupščini, ki ji pred seduje komunist Willer Bordon. Mož-
no je torej, da se bodo predstavniki posameznih strank v prihodnjih dneh razgovarjali o možnosti kompromisne rešitve.
Upravna komisija je na svoji sinočnji seji tudi priporočila izredno pozorno izbiro družbenih slojev, ki naj bi imeli pravico do abonmajev po znižani ceni. Z novimi tarifami bo namrfeč zanimanje za abonmaje večje in zato namerava upravna komisija poenostaviti'izstavitev abonmajev, ki naj bi bili na razpolago v trafikah, kot se to dogaja v številnih drugih mestih. Prav tako naj bi organizirali prodajo vozovnic v trafikah, kajti s pomanjkanjem drobiža bi bilo prodajanje vozovnic z avtomati v avtobusih izredno težko, predvsem če bi jih podražili na 150 lir.
Poleg tega je upravna komisija pripravila vrsto drugih predlogov, da premosti oziroma omili finančno krizo. Med temi naj navedemo reorganizacijo nočnih voženj, s čimer naj bi prihranili milijardo lir, v konzorcij nameravajo povabiti tudi pokrajinsko upravo, ki bi prispevala 2 mi. lija rdi in pol, predlagati pa nameravajo tudi uvedbo parkirnih ur v Trstu in v Miljah, ki bi »prinesle* poldrugo milijardo lir letnega dohodka. Namen parkirnih ur pa je
tudi ta, da bi prepričali avtomobiliste, naj se raje poslužijo javnih prevoznih sredstev in pustijo avtomobile doma: to velja predvsem za tiste, ki se iz bližnje okolice ali iz predmestij vozijo v službo v mestno središče. Največji dohodek — 3 milijarde lir — pa bi predstavljala podražitev vozovnic in prav zato se je upravna komisija odločila, da začne s saniranjem finančnega stanja prav s podražitvijo vozovnic.
V KULTURNEM DOMU
Kosovelova razstava odprta samo še danes'
Vabljena zlasti šolska mladina
Kosovelova razstava v Kulturnem domu (Ul. Petronio 4) bo odprta samo še danes od 9. do 12 ure in od 16. do 19. ure.
Razstava je v foyerju balkona tj. v razstavni dvorani Kulturnega dom
Obiskovalci si lahko obenem ogledajo tudi Cankarjevo razstavo v foyerju parterja.
iz sedanje krize v obratu. Zdaj pa bo treba budno slediti nadaljnjemu razvoju dogodkov — naglaša nadalje poročilo — predvsem pa paziti na to, da bo družba takoj po sprejetju variante za področje ob ulicah Giulia in Bonomo k občinskemu regulacijskemu načrtu prevzela vse ukrepe, ki so potrebni za čim prejšnji prehod na novo proizvodnjo. Zaradi tega bodo delavci še naprej zasedali pivovarno pri Sv. Ivanu, sindikalne organizacije pa si pridržujejo pravico, da bodo po potrebi sprožile še druge oblike boja za o-hranitev 128 ogroženih delovnih mest.
Že drugi dan zaporedoma so delavci tovarne »Calza Bloch* priredili po mestnih ulicah protestno demonstracijo in sprevod, da bi še enkrat opozorili Predstavnike oblasti na nevzdržen položaj ob poteku »nadzorovane uprave*. Delegacija delavcev je imela tudi razgovore na deželnem odbomištvu za industrijo in trgovino.
Komunistični deželni svetovalec Do-nudel pa je medtem naslovil na deželni odbor nujno vprašanje, v katerem obžaluje, da ni bil čas, ki je potekel od stečaja podjetja, izkoriščen za iskanje ustrezne rešitve, še posebno težak je položaj za tržaške obrate, o bodočnosti katerih obstajajo samo negotove informacije o domnevnem zainteresiranju nacionalnega ali med,-narodnega značaja, medtem ko za obrate »Calza Bloch* v Belluscu in Spiranu obstajajo vsaj nekatere hipoteze za spremembo proizvodnje.
Otroški vrtec pri Domju še vedno v telovadnici
Za otroke slovenskega otroškega vrtca od Domja se pouk nadaljuje v šolski telovadnici, medtem ko se njihove matere še naprej izmenjujejo pred vrati. Kot napovedano so včeraj izročili na občini dokument, v katerem predlagajo začasno pre graditev telovadnice s premično steno. Tako bi pridobili začasni prostor za nadaljevanje dejavnosti vrtca. Vse to seveda v pričakovanju dokončne rešitve, ki prav gotovo ne more biti vrnitev v dosedanjo vlažno in hladno učilnico, vsaj dokler bo v takšnem stanju ne.
Istočasno so starši naslovili pismo tudi na občinskega zdravnika, ki ga v tem šolskem letu še ni bilo na šolo, da bi pregledal otroke. V šolskem poslopju namreč ni primernega prostora za ambulanto in to je bil glavni razlog, da ni bilo zdravniških pregledov. Stnrši ob tem predlagajo, da bi preglede zaenkrat lahko kot v prejšnjem šolskem letu opravili v prostorih bližnjega sindikalnega sedeža. Tudi to vprašanje pa zahteva primemo dokončno rešitev.
Pri Fanfaniju zagovorniki integralne proste cone
Predsednik senata Fanfani je sprejel tričlansko predstavništvo odbora za integralno prosto cono v Trstu, ki ga je seznanilo s svojimi pogledi na osimski sporazum. Zanimivo je, da sta tržaške predstavnike spremljala demokristjanska parlamentarca posl. Tombesi in sen. Barbi, ki pripadata prav Fanfanijevi struji.
Izplačevanje deželnih podpor za invalide <
Tržaška občina obvešča, da bo od ponedeljka, 17. t.m., dalje možno dvigniti iz občinske zakladnice v Ul. Nor-dio 11 deželne integracijske podpore za civilne invalide, slepce in gluho neme za zadnje dvomesečje preteklega leta in eventualne zaostanke.
Novi pokrajinski tajnik FIDEP-CGIL
Na zadnji seji je vodstvo sindikalne organizacije FIDEP - CGIL potrdilo novo pokrajinsko tajništvo, ki ga sestavljajo Tomadini, Punter, de Luyk in Leghissa. Vodstvo je vzelo na znanje odstop dosedanjega tajnika Armanda Fregoneseja, ki je več let opravljal težko funkcijo ter je za novega pokrajinskega tajnika izvolilo Alda Leghisso.
JAT — JUGOSLAVENSKI AEROTRANSPORT razpisuje v času od 15. II. do 4. III. 1977 IZREDNO potovan|e na
DALJNI VZHOD SINGAPUR - BANGKOK - BALI
Povsod najboljši hoteli, povsod izleti in ekskurzije. Poleg obiska Singapura, Tajske in lndonezi|e možnost drugih izletov, npr. v Malezijo.
CENA JE 920.000 lir na osebo + 11.000 lir za transfer do Ljubljane in naza|.
Podrobnejše informacije nudi potovalni urad AURORA v Trstu, Ulica Cicerone 4, telefon 60-261. Možnost odplačevanja na obroke.
OPOZORILO! Zaradi pravočasne rezervacije hotelov na Daljnem vzhodu, kjer je v tem času polna sezona, se prijave za to potovanje zaključijo najkasneje v ponedeljek, 17. 1. \fflT
Razstava petih na Opčinah
Sinoči so v Prosvetnem domu na Opčinah odprli razstavo slikarjev Livia Grimalde, Marjana Kravosa, Deziderija Švare, Franka Vecchieta, in Franka Volka. Umetniki so predstavili mape grafičnih listov, ki so jih izdali ob 30-letnici osvoboditve in nekaj drugih slik. Izkupiček prodanih map je namenjen skladu za postavitev spomenika padlih iz IV. o-kraja (Skedenj, Sv. Ana, Kolonko-vec). Klavdij Palčič, ki je slikarje predstavil, je poudaril, da so mladi umetniki s to pobudo dokazali," da hočejo biti vključeni v druibeno življenje. Tudi dejstvo, da so likovniki razstavljali v društvenih prostorih po vaseh in niso silili izključno v telitne» galerije, jasno govori, kako si želijo biti povezani z ljudmi in prav ljudem posredovati svojo likovno govorico. Palčič je svoj poseg zaključil s priznanjem PD Tabor, ki posveča veliko skrbi likovni izobrazbi občanov.
Aljoša Žerjal je nato s kratko-metražnim filmom prikazal delo petih slikarjev in kako likovno delo nastaja.
Program je zaključil moški zbor Fran Venturini od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar.
GLASBENA MATICA Sezona 1976 77
Peti abonmajski koncert
V sredo, 19. januarja 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
Simfonični orkester slovenske filharmonije
Gledališča
Dirigent Boris Švara Solistka Neva Merlak - klavir
Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418 605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni’ Kulturnega doma.
Amaterski oder Prosek - Kontovcl
goftuje jutri. 16. t. m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah z dramo Jožeta Zemljana ODLOČITEV
• Na pobudo sekcije KPI »Pescatori* bo v Ljudskem domu v Ul. di Peco 7 danes ob 17. uri javni shod o temah. ki bodo v ospredju na prihodnjih kongresih sekcij in federacije. Shoda se bo udeležil sen. Šema.
iiiiiHiiiiiiMifiiiiiiiiinimiiiiniiiiiiiniiniiiiiiiiHiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiHfMiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiKfiiiii
GLASBENI NATEČAJ
NAGRADA MESTA TRST* ZA SIMFONIČNO GLASBO
Natečaja se lahko udeležijo glasbeniki vseh narodnosti z izvirno in še ne izvedeno skladbo
Razpisali so XVI. mednarodno nagrado za izvirno simfonično skladbo v okviru štiriindvajsete glasbene nagrade *Citta di Trieste» (Nagrada tMesta Trst*). Na natečaju bodo --upoštevali simfonično skladbo s solisti ali brez njih (zbor izvzet), ki je niso še nikoli izvedli. Skladatelj lahko priloži partituri še priredbo za klavir.
Natečaju bo predsedovala mednarodna žirija, ki je sestavljena na podlagi statuta tFedčration des Con-cours Internationaui de Musique*.
Prva nagrada natečaja znaša 3 milijone lir, nagrajeno skladbo bodo izvedli v okviru simfonične sezone avtonomne ustanove občinskega gledališča »G. Verdi*. Druga nagrada znaša 1.000.000 lir, tretja pa 500.000 lir.
Natečaja se lahko udeležijo skladatelji katerekoli narodnosti in brez starostne omejitve, razen tistih, ki so bili že nagrajeni v prejšnjih izdajah.
Interesenti naj se za pojasnila obrnejo na tajništvo *Nagradq mesta Trst*, v XIV. oddelku kulturnih inštitucij tržaške občine v Ul. del Teatro 4.
zlasti do izraza ob virtuozno in zvočno manj zahtevnih prehodin. IZato je bolj ugajalo njeno predna-šanje Clementijeve sonate v fis molu op. 26 št. 2 mimo Reethovnove sonate v ce duru op. 53. Pri Chopinovem Scherzu v be molu op. 31 št. 2 ji naglica ni dovolila pozornejšega pomujanja pri izrazitejših harmonskih in tematskih razpletih. Ob njenem izvajanju me je prešinila misel, da se tudi pri glasbe nem poustvarjalcu umetniško zore nje kaže v zavesti svojih stvarnih meja in v ustreznem uravnavanju izbir pri sestavljanju sporedov. Z odpornostjo in pogumom, ki jo odlikujeta, se bo tudi Pia Carlini bržčas kmalu dokopala do take zavesti. Pričakujemo jo pri novih, morebiti komornih preizkušnjah.
Ravel Kodrič
Pianistka Pia Carlini
v
v Časnikarskem krožku
Glasbena srečanja tržaškega Časnikarskega krožka se odlikujejo po tem, da se gostovanja imenitnih, že uveljavljenih, poustvarjalcev vr-| stijo z večeri, ki nudijo mladim umetnikom možnost nastopanja v izbrani sredi in boljšim utirajo pot ‘ do občega priznanja. Tak večer je bil v četrtek: seznanil nas je z mlado tržaško pianistko Pio Carlini, ki je pred tremi leti dopolnila študij na domačem konservatoriju pr' pedagoginji Ferlanovi.
Postavno drobnost in šibkost premaguje Pia Carlini z zavidljivo ži-lavostjo, z iskrivo bistrino lestvične tehnike in z izbrano vzgojenim glasbenim okusom. Slednji prihaja
Nagrade likovne razstave - novo leto>
Zaključilo se je razstava slik, kipov in grafik »Božtč 1976 — novo leto 1977* ki jo je priredil deželni sindikat Belle arti CCdL - UIL v umetniški dvorani iCesare Sofiano-pulo*. Podelili so nagrade za najboljše dela in sicer: Pino Caldarulo, prva nagrada za akvarel: Vittorio Cossutta, prva nagrada za olje; Fer-ruccio Kocman, prva nagrada za grafiko; Elena Dibitonto, prva nagrada za kiparstvo.
Za slikarstvo so bili nagrajeni še Renato Manuelli, Aldo Rigotti, Antonio Bianchi, Fabio Zubini, Arman-do Pizzignach, Mario L o BianCo in Vladimiro Razem. Za grafiko je dobila nagrado tudi Olivia Siauss. Nagrado za najmlajšega udeleženca so podelili štirinajstletnemu Robertu Menii.
VERDI
Danes, ob 18. uri (red S) -ponovitev Massenetove opere «Werther». Naslednje ponovitve: v torek. 18. ob 20. uri (red E—A), v petek, 21. ob 20. uri zadnja ponovitev (red F). Dirigiral bo Bruno Bertoletti, delo je režiral Giulio Chazalettes. V glavnih vlogah bosta pela Carmen Gonzales m Alfredo Kraus.
AVDITORIJ — TEATRO STAB1LE
Drevi ob 20.30. A. Artauda »I Cenci* z ansamblom Compagnia alla Ringhiera iz Rima. Prepovedano mladini pod 18. letom. Veljajo abonmajski izrezki Rassegna, ki so na razpolago pri Osrednji blagajni ali v gledališču.
LABORATORIO ■ (Ul. Crispi 58) Drevi ob 20.30 VII. srečanje: «11 Teatro del silenzio*, koordinator Giorgio Pressburger. Ponovitev jutri ob 15.30.
ROSSETTI
Ob 16. in 20.30 Ibsenovi »Strahovi* z Lillo Brignone, Ugom Pagliajem in Renzom Giovampietrom. Režija Edmo Fenoglio. Abonmajska predstava (red prosto). Rezervacije za ponovitve do 21. t. m.
DKUGE VESTI NA ZADNJI STKANI
STALNO
SIJ)VENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
ANONIMO VENEZIANO
BENEČANKA
(La Vejiexiana)
Prvič v slovenščini Prevod Ciril Kosmač
Scena	Demetrij Cej
Glasba	Ivan Mignozzi
Kostumi	Marija Vidau
Plesi	Janez Mejač
Režija MARIO URŠIČ
V	petek, 21. t.m., ob 20.30 ABONMA RED A - premierski
V	soboto, 22. Cm., ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri
Juli us
Angela
Nena
Valeria
Oria
Bemardus
Livij Bogateč Mira Sardočeva Stanislava Bonisegna Bogdana Bratuževa Zlata Rodoškova Silvij Kobal
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Carsten Kriiger - Ludwig Volker
MAKS ŽVIŽGAČ
mladinska igra v dveh delih
Prevod	Janez Žmavc
Scena in kostumi
Ing. arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija	MARJAN BEVK
V petek, 21. t.m., ob 11. uri in ob 15.30 v gledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU Oče	Anton Petje
Mati	Lidija Kozlovičeva
Brina, hči	Miranda Caharija
Maks. sin	Stojan Colja
Teta igra ju isti pralec
Miloš Battelino Gospod Tulba, lastnik hiše
Aleksij Pregare
Kino
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 15. januarja PAVEL
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47. — Dolžina dneva 9.05. — Luna vzide ob 3.11 in zatone ob 13.04 Jutri, NEDELJA, 16. januarja TOMISLAV
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,4 stopinje, najnižja 378, ob 19. uri 6,8 stopinje, zračni pritisk 1009,3 pada, brezvetrje, vlaga 83-odstotna, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,5 stopinje, dežja je padlo 0,2 mm.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14.'jkhua^^rt se je vfrstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
UMRLI SO: 64-letna Maria Montagnp' por. Scarpa, 87-letna Elena Busetti vd. Quarantotto, 78-letna Linda Carabalone vd. Molinari, 68-letni Vladimiro Stibiel, 80-letni Domenico Suraci, 86-letna Gio-vanna Santin vd. Disiot, 83-letna Emi-lia Burlovic vd. Bensi, 70-letni Giuseppe Angelis, 76-letna Maria Furlan vd. Gerinani, 69-letni Giovanni Millo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5: Čampo S. Giaco-mo 1: Ul. Soncini 179; Ul. Revoltel-la 41.
(Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.40) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od, 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5; Ul. Diaz 2.
V predprazničnih m prazničnih dnei dnevna m nočna služba deluje ne pretrgoma od 14. ure predpraznič nega dne do 7. ure dneva po prazni ku. To velja za zavarovance INAM [.NADEL, ENHAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732 627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211001: Prosek tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Se sljan; tel. 209 197; Zavije: tel. 213-137 Vlilte: tel. 271 124
iMKfi
RANCA Dl CREDITO. Dl TRIESTE
tržaška:Kreditna banka
S. P A.
TMHT - ULIL A t riLZi 10 - ' $	61 <1-16
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 14. 1. 1977
Ameriški dolar: debeli	880.-
drobni	840.-
Funt šterling	1502,50
švicarski frank	351,50
Francoski frank	175,75
Belgijski frank	23,70
Nemška marka	366.25
Avstrijski šiling	51,50
Kanadski dolar	845,-
Holandski florint	349.—
Danska krona	147.—
Švedska krona	206.—
Norveška krona	164—
Drahma: debeli	19,50
drobni	19,50
Dinar: debeli	44—
drobni	44—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
PRODAM mladiče belgijskega ovčarja. Telefon 220517.
VEČJA ITALIJANSKA TVRDKA medicinskih izdelkov išče zunanjega sodelavca, mladega inženirja Potrebno je znanje (poleg srbohrvaščine) tudi italijanskega in angleškega jezika. Pišite na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »jnženir*.
La Cappella Underground 19.00—21.30
»Gli spericolati*. Robert Redford. Barvni film. x
Artston 16.30 «San Babila ore 20: Un delitto inutile*. Režija Carlo Lizzani. Prepovedan mladini pod 18. letom-Ervni film.
Mignon 15.30 »La scarpetta e la rosa*. Barvni film.
Nazionale 16.00 «L'uomo che fuggl dal futuro*. Donald Pleaseneš-Barvni film za vse.
Grattacielo 16.00 «Quelle strane oe-casioni*. N. Manfredi, Stefania San-drelli, Alberto Sordi in P. Villaggio-
Fcnice 15.00 »King Kong*. Barvni film Dina De Laurentiisa.
Escelslor 15.30 «11 maratoneta*. Dustin Hoffman, Laurence Olivier. Barvni film. Prepovedan mladini pod Izletom.
Eden 15.30 »La lunga notte di Enteb-be*. Helmut Berger, Kirk Douglas. Elizabeth Taylor itd. Barvni film-
Riti 15.30 «11 corsaro nero*. Po r o-manu E. Salganja. Kabir Bedi-Barvni film za vse.
Aurora 16.30 «Cattivi pensieri*. Edvi* ge Fenech in Ugo Tognazzi. Barvni film. Prepovedan, mladini pod 14-letom.
Capital 16.00 «11 presagio*. Gregor? Pečk. Prepovedan mladini pod 18’ letom. Barvni film.
Cristallo 16.00 «La grande čorsa*. T-Curtis, J. Lemmon in N. Wood-Barvni film.
Moderno 16.30 «La dottoressa del di* stretto militare*. Edwige Fenech-Prepovedan mladini pod 14. letom-Barvni film.
Filodrammatico 15.30—22.00 »Le lav rčande*. Prepovedano mladini pod 18. letom. Barvni film.
Impero 16.30 «Classe mista*. Mario Carotenuto. Prepovedano mladini pod 14. letom. Barvni film.
Vittorio Venelo 15.30 «Salon Kitty»-Helmut Berger, Ingrid Thulin. Prepovedan mladini pod 18. letom-,£jaryqj. film.
Ideale 16.00 «11 secondo tragico Fan’ tozzi*. Paolo Villaggio. Barvni za* ' ba\ m 'film.
Abbazia 16.00 «Cleopatra Jones - D* cenza di uccidere*. Tamara Dobson. Bemie Casey, Sherley VVinters-Barvni film.
Radio 16.00 «11 padrino cinese*. Bruce Lee. Barvni film za vse.
Aslra 16.30 »Gli uomini falco*. Jame* Cobum. Barvni film.
Volta (Milje) 16.00 »Sandokan,-1. del»* Kabir Bedi in Carole Andre. Barvni pustolovski film.
Razna obvestila
10. redni občni zbor Naroune 1,1 študijske knjižnice v Trstu, bo ^ torek. 18. jan. t.l. ob 18. uri v Gr*' gorčičevi dvorani. Upravni odbor v*' bi vse člane društva NšK, da s« občnega zbora polnoštevilno udeležit0*
Odbor zavarovalnice goveje živin* — Bazovica, Gropada, Padriče in -1*" zero sklicuje jutri, 16. t.m., ob V' uri letni občni zbor v prostorih B«' zoviškega doma.
Mladinski krožek Trst vabi na pl**' danes, 15. t.m., ob 20. uri v prost0* rih Dijaškega doma. Vstop je dovolje11 samo s člansko izkaznico.
Društvo slovenskih upokojencev * Italiji s sedežem v Trstu, vabi n®
5.	redni občni zbor,, ki bo v sred*: 2. februarja, ob 15.30 v Gregorčičevl dvorani v Ul. Geppa 9. I. nadstropj*’ Dnevni red: 1. Otvoritev in pozdrav'1 2. čitanje zapisnika 4. obč. zbora. Poročila. 4. Razrešnica. 5. Volitv*’
6.	Razno.
A ko 'ob napovedani uri ne bo naV zoče zadostno število članov, potrebi’1’ za sklepčnost, se bo' začel občni zb,ot pol ure kasneje ob vsakem štev^0 navzočih.
člani, ki so zadržani, lahko poobl*' stijo kakega drugega člana, 'da zaiti* glasuje.
Vabljeni so tudi upokojenci, ki b' se radi vpisali v društvo.
Odbor
Razstave
SPD Tabor - Opčine priredi v I svetnem domu na Opčinah do 23. nuarja razstavo petih: Livio Grin da, Marjan Kravos, Deziderij švs Franko Vecchiet in Franko Vol)
Stano Žerjal razstavlja v nov gledališču France Prešeren v Boljui do 23. januarja.
Od 15. do 27. januarja razstavlj v galeriji »Cartesius* slikarja Krist Schweinfurter in Ernst Zdrahal.
V	galeriji »La lanterna* danes 19. uri odprtje razstave avstrijs slikarjev Heide Voitl, Aloisa Rie in Erwina Reiterja. v
V	galeriji »Forum* bodo otvo danes ob 18. uri razstavo angleški slikarja Victorja Pasmora.
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti tovah Alfreda Carlija daruje družina P** van 2.000 lir za' PD »Primorec*-Namesto cvetja na grob Džičke I hamar darujeta Ida in Danilo Sedm 10.000 lir za vzdrževanje spomeoi padlim v NOB v Križu.
NA POBUDO CENTRA ZA UMSKO ZDRAVJE V BARKOVLJAH
Filmski večeri za medsebojno spoznavanje in razpravljanje
Potrebno jo najti uspešen način komuniciranja z ljudmi, ki nas obkrožajo - Začetek filmskega ciklusa že včeraj
»Vsakdo je neznanec v mestni če h'ti, v kateri živi od rojstva. Zanj sta nevidna veselje in žalost družili. Se morda zavemo o žalovanju, o težavi, ki tare soseda? Poznamo morda bolezen, ki ga je priklenila na posteljo v bolnišnici? In rojstva? In poroke? Odtujenost od okolja, v katerem živiš, razberemo iz tega im drugega...
Potrebe drugih postanejo takoj bolezen, prevratništvo, zločin, motenje. Prepirajo se drugi, po možnosti južnjaki; nekateri pijejo, drugi ne spijo. Ničesar ne opazimo, a ko nas kaj moti, so to drugi: Istrani, Tržačani, Slovenci, Furlani, 'taliani, .... norci.	•
Komunikacija lastnih izkušenj, možnost občevanja znotraj mestne četrti, izmenjava informacij, novic, zgodb, v skrajnem primeru tudi o-brekovanja, vse to je lahko prvi korak k rasti kolektivne zavesti.'..*
Te besed“ so natisnjene na plakatu, ki oznanja, da bo v centru za um sko zdravje v Barkovljah vsak petek Predvajanje filmov, ki naj bi nudilo Priložnost za srečanje in razpravljanje in za razumeti, da sta tudi informacija in kultura inštrument proti izključitvi in emarginaciji.
Pobudniki, center za umsko zdravje v Barkovljah, izhajajo iz stvarnosti mest, ki vse bolj izolirajo posameznika. V vsakem mestu je občan emarginiran, tudi če živi v »svojem* mestu. Vsakdo je osamljen, a ta osamljenost je tudi osamljenost drugih. Mesto se razkraja, človek se obrača k mitični preteklosti; tež ko je razumeti zgodovino mest z vidika razrednih bojev; težavno je sožitje med narodi z različnimi zgodovinami in kulturami; poskus dominantnih razredov, da bi izrabili razlike in spore med različnimi etničnimi in kulturnimi skupnostmi, vselej uspe; zaradi tega je solidarnost med prebivalci iz dneva v dan težja.
Razkrojeno tkivo je treba zaceliti. Zrelost in celovitost mesta lahko merimo s tem, kako zna premagati nasprotja in težave.
Najti je treba bistvene komunikacijske celice; označiti kraje in središča, ki so življenjskega pomena za mestno četrt: šola, trg, gostilna, cerkev, park (če obstaja). Kulturno proizvodnjo je treba izliti v vse družbene sloje.
Odprla so se tudi vrata psihiatrične bolnišnice. Kažejo se novi načini življenja. Neozdravljivost je rešena, kajti problem je živeti. Potrebno je razviti komuniciranje, izmpnjavp q-sebnih gledanj in težiti po teni,' da ne bo več potreben psihiater. Vsak Posameznik mora safti naravttb u-‘J Pravljati svojo osebnost.
Ciklus predvajanja filmov v centru ža umsko zdravje v Barkovljah (Miramarski drevored 111) se je Pričel že včeraj. Začel se je s fil moma »Cinegiornale studentesco* (1968) in «1 pugni in tasca* M. Bel-locchia (1965), ki spadata v vrsto filmov za mlade. 21. t.m. bo na sporedu «Intervista a Pasolini* (1964) m »Comizi d'amore» P. P. Pasolini ja (1964). V petek, 28. t.m., bodo Predvajali film «11 vergine* J. Sko-
limovvskega. Ciklus se bo nadaljeval s filmi o delavskih bojih in s proti-inštitucionalnimi filmi. 8. februarja je na sporedu film bratov Taviani in P. Orsinija «Un uomo da bru ciare* (1962). 11. februarja bodo predvajali Gregorettijev »Apollon — Una fabbrica occupata* (1968) in film «Porto Marghera* istega avtorja. V petek 18. t.m., bodo vrteli «Fortezze vuote* — Umbria: una ri-sposta politica alla follia G. Serre (1975). Zatem bo 25. februarja na sporedu film De S;ce »Umberto D.» (1952) in 4. ma-ca Pasoliniiev film «Uccellacci e uccellini* s Totojem. 11. marca bodo vrteli Ferrarov «11 sasso in bocca* (1970), 18. marca pa «Vietnam — scene del dopoguerra* Gregorettija in Ledde (1976). Zad nji bodo na sDoredu filmi za otroke. Predvajali j h bodo ob 18. uri. 25. marca bo na sporedu Otakovalov «Noi tre e un cane*. 1. aprila Hanibalov «11 nonno, Kiljan e io», 8. aprila Simkov «Come Biancaneve*. 15. aprila Simkov «Katia e il cocco-drillo* in nazadnje 22. aprila «11
clOwn Ferdinando iVello spazio*, ki ga je režiral J. Polak.
Gre torej za zanimivo pobudo, ki hoče s »kulturno animacijo* vzpodbuditi proces medsebojnega spoznavanja.
V goratih predelili dežele še vedno nevarnost plazov
Deželna služba za gozdove sporoči, da je v zadnjih treh dneh v goratih predelih Furlanije-Julijske krajine ponovno zapadlo precej novega snega. 'Zaradi razmeroma nizke
temperature se nanovo zapadlo plast ...	...	...	... . ,
le počasi prilagaja prejšnji podl:,;i. Ic' ?e
V ZNAMENJU TOPLE ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI
Novoletno srečanje beneških Slovencev s svojilni rojaki iz tolminske občine
Pozdravna nagovora predsednika SZDL Kravanje in predstavnika beneških društev prof. Cerna - Obnoviti Beneško Slovenijo in izbojevati priznanje narodnostnih pravic
Beneški Slovenci so pustili za seboj eno najdramatičnejših let v svoji razgibani zgodovini. Poslovili so se od leta 1976. ki je s potresom zapustil globoko sled v njihovem življenju. Ko s stopili v novo leto. so lahko spoznal:, da se pred nesrečo niso uklonili. Če so se z voljo lotili obnove svojih porušenih domov, je to treba pripisati njihovi žilavbsti, s katero so si vedno morali v preteklosti pomagati v življenju, če so hoteli obstat;, in ki se je uveljavila tudi po potresu. Tej žilavosti in vztrajnosti pa je treba dodati topli no solidarnosti, s katero so beneške Slovence obdali vsi zamejski Sloven

nadmorske višine 1400 metrov, o-ziroma suhega snega nad to višino. Deželna služba zato poziva smučarje, naj se ne oddaljujejo od utrjenih smučišč in naj se izogibajo dolin, v katerih se po navadi pojavljajo plazovi.
Illllllllllllll millllll IIIMIIIIIIIIIIIIMMMIMlUillCIIIIimilllllliiiMilllllllimillllililillMMlMIIIIIIIMIHMIIIIIIIIIIII
NA PREDLOG PRISTOJNEGA ODBORNIKA
Zakonski osnutek o novih posegih v pomoč obrtniškim organizacijam
Določena nova finančna sredstva (1260 milijonov lir) po zakonu štev. 17 iz leta 1970
Deželni odbor je te dni izročil pristojnim organom deželne skupščine zakonski osnutek, ki določa nove finančne posege v korist obrtniškim podjetjem in nakazuje nekaj dodatnih sredstev v' sklade, ki so bili ustanovljeni na podlagi deželnega zakona štev. 17 iz leta 1970.
Novi zakonski osnutek predvideva v letošnjem letu .'100 milijonov lir za sklad za kritje rizika, ki so bili ali ki še bodo ustanovljeni pri združenjih ali zadrugah obrtniških podjetij, četrtina omenjene vsote bo služila za delno kritje obresti na posojila, ki jih bodo obrtniki najemali pri bančnih zavodih.
Da bi omogočili nastajanje novih obrtniških delavnic,, daje zakonski osnutek na razpolago po 60 milijonov lir letno do leta 1981 za delno kritje izdatkov, ki jih bodo obrtniki imelj pri sklepanju najemninskih in pdkupnih pogodb .na podjagi deasin-* *
\'r v.
PD SLOVENEC IZ BORŠTA
vabi na
PRVO
KULTURNO
PRIREDITEV
v obnovljeni prosvetni dvorani
jutri, 16. t.m., ob 17. uri.
Ponovitev v ponedeljek. 17. t.m., ob 20.30.
Vabljeni!
*>|*iiii«iitiBB«aiiaiiaigitiiaiiaaaiaitaiitaiiaisiiaiiiiiitiiiiiiiiiii.*iaati«iti«iaiBiiiiiaiiiiiK>iat*iii*itiiiaBat****a|i***>i*ii**>i*
V
Šestdeset plodnih let
MARCELA KRALJA
Marcelo Kralj - Pavlinov iz Trebč *(°Pa danes, 15. januarja, v šest-**to leto. Čeprav ga njegovi lasje neke mere izdajajo, bi mu ne Prisodili šestih križev, saj je nje-nastop skoraj tak. kakršen je od tedaj, ko se .je pojavil na pri-*orišču v njegovi rodni vasi.
.. Naš današnji slavljenec spada v ‘isto generacijo, ki dejansko ni po *nala prave mladosti in je svoja ,1ajlepša leta bila prisiljena žrtvo vatj daleč stran od svojega rodne go kraja in je bila povrh tega oro Pona tistega, kar je vsakomur iz JPed nas izredno drago, to je ma-P rinega jezika. «Tisti dan ko sem P^ič stopil v trebensko šolo je Jula iz pje izrinjena slovenščina*, jako je ob neki priliki potožil Mar e®lo in dodal. »toda ljubezni in zve-stobe do jezika, ki mi ga je vsa-P'ia mati v srce, mi ni mogel nihče
^'rgati*.
Marčelo Kralj izhaja iz številne plavsko kmečke družine Po dovr-s°ni osnovni in triletni obrtni šoli 86 je izučil za pleskarja in se za Poslil. Obvezni vojaški rok je slu-
v raznih krajih Italije in ker
J0 bil že tekaj «schedato» so ga Pogosto premeščali. Kot vojaka na .'čiliji so ga avgusta 1940 aretirali !P prepeljali v tržaški Coroneo, kjer ^ bil zaprt, skupaj s številnimi Antifašisti, do 23. februarja 1941 ln nato ponovno odposlan k svoji fklinici, ne da bi mu dovolili, da o* obiskal svojce. Kasneje so ga kot vojaka poslali na otočje Kikla-t*i v Egejskem morju, odkoder so g* Nemci jeseni 1943 odpeljali
^•borišče vojnih ujetnikov v Lind
burg. Iz Nemčije se je vrnil šele po koncu vojne, julija 1945.
Takoj po vrnitvi domov se je vključil v vaške organizacije ter v njih delal z veliko vnemo. Leta 1946 je bil izvoljen za predsednika domačega prosvetnega društva in na tem mestu je ostal neprekinjeno do lani. Od leta 1948 aktivno dela tudi v vaškem športnem društvu Primorec in sedaj je njegov predsednik. Delal je in še dela tudi v političnih organizacijah in sedaj je tajnik trebenske sekcije KPI.
Po vrnitvi iz ujetništva se je ponovno oprijel svojega poklica in se postopoma kot obrtnik tudi osamosvojil. Kot skrben gospodar si je ugedil udoben dom. Kljub teinu, da' njegov* poklic zahteva celega človeka, je vendar našel 'čas za delo v organizacijah, ki jih je vodil. oziroma jih tudi danes vodi in povrh tega sodeluje tudi v vaškem pevskem zboru.
«Sedaj dobivam minimalno inva-lidninsko pokojnino*, je pred neriav nim dejal, »a se ne čutim, da sem upokojenec, še mnogo koristnega bi rad storil za našo skupnost*. K tem besedam lahko dodamo še to Marčelo zares ni in ne more biti upokojenec, saj tudi danes dela, ko1 je delal pred desetletji ter daje zgled nam vsem.
Ob današnjem slavju mu iskrene čestitamo, želimo mu še mnogo u spehov pri delu. predvsem pa zdra vje, ki je predpogoj za delo. ki ga izvršuje.
Mirko Kapelj
Tovariš
MARČELO KRALJ slavi danes svoj šestdeseti rojstni dan. Sekcija KPI iz Trebč mu iskreno čestita.
Dolgoletni predsednik PD «Primorec»
MARČELO KRALJ praznuje danes svoj 60. rojstni dan. člani prosvetnega društva in pevskega zbora *Primorec» mu želimo še mnogo aktivnih let med nami.
ga*. Deželni prispevek bo l^ril 12°o vrednosti odkupljenih strojev in o-preme (do največ 75 milijonov lir celotne vrednosti). Olajšave bodo deležna združenja obrtnikov, pa tudi posamezni podjetniki s tega področja.
Kar zadeva že veljavni deželni zakon štev. 17 iz leta 1970. pa daje osnutek na razpolago za nove operacije v njegovem okviru 1 milijardo 260 milijonov lir v razdobju 15 let, in sicer p i 190 milijonov do leta 1978, po 400 milijonov od leta 1979 do leta 1991 in po 250 milijonov v letih 1992 in 1993. Predlagatelji novega zakona računajo, da bodo obrtniška podjetja na tej podlagi lahko najela za 7 milijard lir posojil, skupna vrednost ustreznih naložb pa naj bi dosegla 10 milijard.
Izšla je prva številka biltena dolinske občine
Iz tiskarne je pravkar prišla prva številka dvojezičnega biltena dolinske občine z naslovom «Naša občili nostro comune». Gre za pr-
vi tovrstni bilten ene od štirih pretežno slovenskih občin na Tržaškem in za pobudo, s katero želi občinska uprava bolje seznaniti občane z najvažnejšimi politično - upravnimi postavkami svojega delovanja.
Tako so v tej prvi številki nanizani sestavki, ki obravnavajo odobritev občinskega proračuna za leto 1977, odprtje novega občinskega gledališča v Boljuncu, temeljne smernice dela občinske uprave (izvlečki iz dveh referatov župana Edvina Švaba), izjave načelnikov svetovalskih skupin (Germano Švara za KPI, Marino Pečenik za PSI, Federico Bevilacqua za KD in Alojz Tul za SSk), sestavo občinske uprave in njen ustroj, občinski obračun za leto 1975, vsakdanje obveze občinske uprave, vlogo sindikata občin skih uslužbencev, odkritje spomenika padlim v NOB na Gročani in na koncu stališča občinskega sveta o osimskem sporazumu in o avtonomiji slovenskega šolstva. Posamezne sestavke dopolnjujejo slike o raznih pomembnejših dogodkih v občini.
Prva številka posega seveda nekoliko dlje nazaj, ker je pač prva in je bilo treba v njej vsaj v grobih obrisih predstaviti glavne dosežke, za drugo številko je najavljena med drugim kronika stikov dolinske občine s pobrateno občino Kočevje v SR Sloveniji, ostalo vsebino pa bodo verjetno vsaj delno narekovale tudi izkušnje na podlagi prve številke in morda tudi sugestije iz vrst občanov.
Vsekakor zasluži dolinska občinska uprava za to pobudo, ki utegne spodbuditi k posnemanju tudi druge naše občine, vse priznanje. Prva številka je bila natisnjena v 5000 izvodih.
V nedeljo I. kongres milelevropskcga gibanja
Mitelevri.psko gibanje prireja
nrlnl n1 IR ianiionio	fl O/l —1 .
nedeljo, 16. januarja, od 9.30 do 18. ure, v športni palači v Červinjanu. svoj prvi kongres. Osnovne tema Kongresa bo »Predlog za Evropo' avtonomije in federalizem*. Dnevni red predvideva glavno poročilo tajništva, pozdrave delegacij koncert krajevne godbe, po kosilu pa poročila delegatov iz Trsta, Gorice, Tr žiča in Furlanije. Za 17. uro ,ie najavljena tudi tiskovna konferer, ia. Udeležbo je poleg delegacij iz Kanaltala in Pladna, Furlanskega gibanja, stranke tirolskega ljudstva, Sudtiroler Volkspartei, Ladinske ?.veze in Union Valdotaine napovedala tudi Slovenska skupnost.
prijatelja so beneški Slovenci prav ob potresu spoznali v slovenski •' už-bi. ki je smatrala za svojo dolz..ost, obnoviti porušene vasi v Posočju, da pa hkrati čimbolj pomaga tudi pri obnovi vasi v Beneški Sloveniji. Ta solidarnost je rodila konkretne sadove, ki jih beneški Slovenci globoko cenijo.
Odpraviti posledice potresa in vzpostaviti življenje, kakršno je bilo pred njim, o tem je tekla beseda na dveh, za beneške Slovence pomembnih dogodkih v prvih dneh tega leta: na dnevu emigranta, o katerem smo že poročali, ter na srečanju med predstavniki beneških društev z družbenopolitičnimi dejavniki občine Tolmin, ki ga je občinska SZDL priredila v Starem selu pri Kobaridu v četrtek zvečer. Tega srečanja, kateremu je posvečen tale zapis, so se udeležili predstavniki slovenskih kultunvh društev ter Zveze izseljencev iz Beneške Slovenije. Na čelu tolminske delegacije je bil predsednik občinske konference SZDL Franc Kravanja, republiško konferenco SZDL je predstavljal predsednik komisije za manjšinska vprašanja Jože Hartman, predstavništvo SFRJ v Trstu pa generalni konzul Ivan Renko.
Franc Kravanja je v voščilih poudaril pomen novoletnih srečanj za krepitev stikov med pripadniki istega naroda, ki živi na obeh straneh meje. Naglasil je. da se bodo po osimskih sporazumih ustvarili pogoji za nadaljnje razvijanje teh stikov, obenem pa je izrekel željo, da bi beneški Slovenci svoje domove čim-prej obnovili ter da bi se njihovo življenje normaliziralo.
Predsednik kulturnega društva I-rarl' Trrttto
vah' TrMto. profesor Viljem černo je predstavil domačinom številčno močno ' i po odgovornostih visoko zastopstvo beneških društev na tem srečanju. Izrekel je priznanje izrazom solidarnosti, s katerimi je Slovenija ogrela tako hudo udarjeno beneško prebivalstvo ter je poudaril prepričanje, da se akcija za obnovo toliko časa ni bo ustavila, dokler ne bodo obnovljeni porušeni domovi ter ustvarjeni pogoji za gospodarski napredek teh krajev. Profe sor černo je nato poudaril, da se bo z nezmanjšano silo nadaljeval boj za uveljavitev narodnostnega značaja beneških Slovencev, kar ob-
vezuje odgovorne dejavnike, da na videmsko pokrajino razširijo pravi ce, ki jih imajo Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Proces identifika cije v Benečiji nevzdižno napredu je ter ga vsak dan sproti s svojimi pobudami dokumentirajo slovenska kulturna društva. Predsednik prof. Černo je nadalje dejal, da je v naj višje cerkvene vrhove v Vidmu pro drlo spoznanje, da je treba spreme-n ‘ti odnos do Slovencev. Nadškof msgr. Battisti je na dnevu emigran ta v Čedadu prosil oproščenja vse, ki so zaradi nerazumevanja njihovih nacionalnih potreb s strani cerkve doživeli ponižanje in krivice. Temu priznanju morajo slediti nova priznanja na politični ravni, da bo do lahko beneški otroci obiskovali slovenske šole doma in se vsestransko razvijali. Ob koncu svojega, z optimizmom prežetega govora je Viljem Černo poklonil Francu Kravanji v les vklesano podobo Ivana Trm ka, delo beneškega ljudskega umetnika.
Novoletno srečanje je potekalo v znamenju koristne izmenjave mnenj ter človeške topline, s katero tol minski tovariši obdajajo svoje rojake onkraj Matajurja.
Kršitve urbanističnih predpisov pred sodiščem v Tržiču
Pred okrajnim sodiščem v Tržiču je bila ta teden obravnavana proti 65-letnemu Gagliardu Saginiju, bivšemu načelniku svetovalske skupine KPI v tržiškem občinskem svetu ter proti 58-letnemu ing. Leopoldu Fran-covighu. bivšemu županu iz Červi-njana. da sta kršila urbanistične predpise med izvajanjem del na stavbi v Ulici Verdi, 48 - 50 v Tržiču.
Sodišče je Francovigha popolnoma oprostilo, ker hi zagrešil kaznivega dejanja. Saginija pa zaradi pomanjkanja dokazov.
V STAROnAVM PALAČI TORIIIAM
Danes v Gradišču odprtje galerije L. Spazzapana
Galerija bo služila kot deželni muzej slikarske umetnosti - Sinoči je bil v Gradišču koncert domačih in novogoriških zborov
Danes ob 17.30 bodo v Gradišču odprli prenovljeno palačo Torriani, v kateri bo, poleg že delujočih občinskih uradov, tudi deželni umetniški muzej, zgodovinski arhiv in prostor za občasne slikarske raz stve. Plemiško stavbo, zgrajeno v 17 stoletju so pričeli obnavljati ze pred leti. njen osrednji del so na menili uradom županstva, ki že de iujejo, drugi del. namenjen umet-nišk m in zgodovinskim potrebam, pa odpro danes. Poleg tega spada v sklop stavbe tudi baročna cer-i;ev. ki jo sedaj popravljajo. Tu dela bodo končana nekoč pozneje.
V delu stavbe, ki je namenjen kulturnim ustanovam, ima sedaj svojo pisarno avtonomna letoviščar ska ustanova za Gradišče m Redi puglio. V zgornjih nadstropjih bodo uredili stalno deželno galerijo, v kateri hodu razobešene slike najbolj priznanih slikarskih umetnikov naše dežele iz preteklosti in sedanjosti. To bo pravzaprav nekak sli /carski muzej deželnega značaja, ki naj bi zadovoljeval umetnike, kri tike in gledalce na splošno iz vseh predelov naše dežele. Ta galerija

LETNI OBRAČUN LETEČEGA ODDELKA KARABINJERJEV
Naraščanje kriminalne dejavnosti in večje število prometnih nesreč
Na goričkih cestah so zabeležili 553 nesreč, v katerih je 12 ljudi izgubilo življenje, 252 pa je bilo ranjenih ■ 7.680 glob
Obračun lanskoletnega delovanja karabinjerjev goriškega letečega oddelka, ki mu poveljuje polkovnik Ferrara, je vsekakor pozitiven, čeprav moramo tudi na Goriškem u-gotovit.:, da iz leta \ leto narašča kriminalna dejavnost, ki je v zadnjih mesecih s številnimi ugrabitvami, ropi in umori postala izredno zaskrbljujoč družbeni pojav v Italiji. Na srečo večjih primerov ugrabitev pri nas nismo imeli, v primerjavi s prejšnjimi leti pa se je povečalo število umorov i ropov.
V pogovoru s polkovnikom Ferraro smo izvedeli, da so karabinjerji (ti podatki obsegajo tudi delovanje letečih oddelkov v Tržiču in Gradišču ter raznih karabinjerskih po staj po vaseh) posegli v 553 promet nlh nesrečah (V istem razdobju leta 1975 SO karabinjerji zabeležili 489 nesreč), v katerih je 12 ljudi izgu bilo življenje (9 leta 1975). 252 (231) je bilo ranjencev; v 289 primerih (249) pa so se poškodovala le vozila. Že gornji podatki torej kažejo, da se je lani povečalo število prometnih nesreč, povečalo se je tudi šte vilo smrtnih, žrtev in ranjencev.
Lani so karabinjerji naložili 7.680 glob, to je manj kot pred dvema le torna (8.923). V blagajno je zaradi lanskoletnih glob prišlo 22,545.744 lir.
Kot smo že uvodoma rekli, se je
itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMi n iiimiMiiMiiiiiMiinii 111111111111(1111111111111111 ■•MiaiMiai»iaiiittii*»i»««>aM
NA POBUDO SINDIKATOV
VSEDRŽAVNA KONFERENCA 0 POMORSKI POLITIKI
Konferenca bo 20. in 21, januarja v Tržiču
• Avtonomna ustanova /.a ljudska stanovanja je objavila začasno lestvico javnega natečaja za dodelitev 84 sta novanj, kf jih gradijo pri Magdaleni Lestvica je na ogled na občinski o-glasni deski ter v tajništvu ustanove v Ul. Ghirlandaio 43.
Kriza, ki je zajela svetovno ladjarstvo, posebno še tankerje je oškodovala nekatere ladjedelnice, med katerimi je v prvi vrsti tržiška. Ka kor smo že pisali, imajo v njej naročil le še do srede tega leta. Končati morajo dela na ladjah, ki so sedaj v gradnji, zatem pa ne bo za tisoče delavcev več zaposlitve. Zaradi tega niso lani na novo sprejeli mladih delavcev, ki naj bi zavzeli mesta skoraj 500 ljudi, ki so odšli v pokoj. Čez nekaj mesecev grozi brez-poselnost torej tisočem delavcem, zlasti mladim, ki so jih v ladjedelnici zaposlili pred nekaj leti, ko je bilo še naročil na pretek.
Razumljivo je ,da so sindikalne organizacije, krajevne uprave, politične stranke in vsa javnost zelo zaskrbljeni. Vsedržavno tajništvo e-notne sindikalne federacije CGIL, CI SL in UIL je v sodelovanju s sindikati kovinarjev, pristaniščnikov, delavcev v prevozništvu in gradbincev napovedal vsedržavni shod o vprašanju italijanske pomorske poli. tike. Shod bo v Tržiču v kinodvorani «E\celsior» v ponedeljek in torek, t.j. 20. in 21. januarja.
Namen shoda je podrobno preučiti vse, kar je v zvezi z ladijskimi zvezami, gradnjo ladij in gospodarskimi odnosi med Italijo in prekomorskimi deželami. Ker bo shod v Tržiču, bodo še posebej proučili deželna vprašanja, kot so pristaniška politika, letalske zveze, pontabeljska železnica itd.
Mesina sekcija PSI o tovarni Nuova Lacfgo
Do včeraj ni bilo nobene nove vesti o razvoju dogodkov v zvezi s položajem v tovarni Nuova Lacego. Poročali smo že v prejšnjih dneh, da so izraze solidarnosti z delavci te tovarne poslali nekateri tovarniški sveti podjetij na Goriškem, da je bil s tem v zvezi govor tudi v pokrajinskem svetu, kjer so socialistični in komunistični svetovalci predložili interpelacije. Stališče v
podporo delavcem je sprejelo tudi vodstvo mestne sekcije PSI, ki se je sestalo v četrtek zvečer. V izjavi socialistične stranke je izrečena obsodba na račun deželne vlade in še posebej deželnega odbornika za delo Dal Masa, ki bi moral poskrbeti, da se tovarna ne zapre.
Omeniti moramo, da je deželna fe. deracija CGIL - CISL - UIL izdala letak, v katerem opozarja, da je več podjetij na deželnem ozemlju v težkem položaju. Poleg tovarne Nuova Lacego in drugih obratov na Goriškem. kjer se manjša število zaposlenih, ker ne nadomeščajo upokojenih, je v hudem položaju tovarna Bloch v Trstu, v Vidmu pa grozi zaprtje tovarni Cotonificio Udinese. kjer dela 800 delavk in delavcev in tovarni Gicoll v Rivignanu, kjer je vseh 50 delavcev v popolni dopolnilni blagajni.
Znano ime voznika ki je bil soudeležen v nesreči pri Angorisu
Na podlagi pričevanj 22-letne Sonie Del Guerzo iz Basiliana je cestna policija izsledila voznika tretjega avtomobila, ki naj bi povzročil strahovito prometno nesrečo 6. januarja letos v1 Angorisu. v kateri je umrlo 5 mladih oseb iz Tržiča. Voznika tretjega vozila (gre za športni avtomobil sive barve) so več ur zasliševali na poveljstvu cestne policije, njegovega imena pa niso še povedali. Treba bo torej počakati, da se v Gorico vrne državni pravdnik dr. Pascoli. da bo ime znano.
Iz neuradnih virov smo izvedeli, da je prav voznik tega avtomobila povzročil nesrečo. Pri prehitevanju Costantinijevega jaguarja je prisilil slednjega, da je pritisnil na zavore. Zaradi mokrega cestišča je Costanti-ni izgubil nadzorstvo nad vozilom in zapeljal na drugo stran ceste. Voznik tretjega avtomobila je nadaljeval vožnjo in se kasneje vrnil na prizorišče nesreče.
na Goriškem povečala kriminalna dejavnost, zaradi katere so kara binjerji imeli polne reke dela še po sebno v drugi polovici leta. V lan skem letu so zabeležji 768 kaznivih dejanj, od teh so jih odkrili 408 in kaznovali storitelje. Med najvažnejšimi naj omenimo uboj otroka, za radi katerega so aretirali eno osebo, ter 7 ropov, od katerih so storitelji treh še na prostosti. Od teh naj omenimo dvakratni rop v ločn ški posojilnici, kjer so neznanci odnesli več milijonov lir.
Vedno v zvezi s kriminalno de javnostjo so v lanskem letu aretirali 36 oseb, za 46 so izdali zaporni na log, 670 pa so prijavili sodnim obla stem, V raznih, ^j^npj/aujskih . ih' drugih preiskava): so našli več .u kradenih pi^flietpH„(/a. fOlJjjb nov lir vrednosti.
Dejavnost karabinjerjev letečega oddelka pa ni omejena le na posege v prometnih nesrečah ter na krimi nalno dejavnost. V Gradežu, deni mo, deluje posebni oddelek, ki nadzoruje pristanišče, oziroma ugotavlja nepravilnosti na plovilih.
Premalo zavzelosli za varovanje okolja
Kaj pomeni skrb za človekovo o-kolje? Verjetno ostaja ta zamisel le v ožjem krogu maloštevilnih poštenih državljanov, in ni prodrla med široke množice, še najmanj pa med tiste sloje prebivalstva, ki imajo v rokah industrijo in druge gospodarske dejavnosti. Drugače si ni mogoče razlagati vsakodnevnih grobih posegov v naravno okolje, ki po navadi ostanejo nekaznovani, če pa že odkrijejo krivca je kazen soraz merno mila. Te dni iščejo ladjo, ki naj bi v severnem Jadranu oprala skladišča in spustila v morje približno 500 ton mešanice surove nafte in detergenta. Komaj se je ta zadeva malo polegla, že je prišla vest, da se je enaka količina (če ne večja) surove nafte odtekla v jezero Como. Kako se bo izmazala družba Snam, ki je lastnica naftovoda, od koder je izteklo »črno zlato*, ni težko uganiti. Domači in mednarodni kapital se na človekovo okolje požvižga. To sta le najpomembnejša primera zadnjih dni. To pa ni vse. Dan za dnem se vrstijo mali prekrški. Velikokrat se sploh ne zavedamo, da gre za dejanje, ki utegne biti lahko že v kratkem usodno. Naj navedemo le »nedolžno* odlaganje najrazličnejših smeti in umazanije ob nekaterih cestah, o čemer smo že velikokrat pisali. pa bomo verjetno še dolgo. Zastarela miselnost, ki ima sicer domovinsko pravico v bolj južnih pokrajinah. nalezli pa so se je tudi nekateri občani, ki že od nekdaj živijo v naših krajih, je namreč zelo trdoživa.
Naj navedemo le nekaj krajev, ki so si jih «pošteni» državljani izbrali za najbolj primerno odlagališče: Grojna, Ulica III Armata. levi breg Soče itd. Organi, ki bi morali tako početje preprečiti, po navadi zatisnejo eno ali kar obe očesi, ljudje pa še naprej nemoteno odlagajo smeti. Takih prekrškov je nič koliko. Množijo pa' se tudi primeri o« nesnaževanja okolice zaradi prometnih nesreč. Na srečo v naši neposredni okolici še niso razsuli za zdaj posebno nevarnega tovora, kar pa se lahko zgodi že jutri. Dogaja se kaj rado. da razsuti tovor ldži ob cesti |xi nekaj mesecev, ne da bi se kdo zanj zmenil, še najmanj pa podjetje ali zasebni prevoznik, ki ga je prevažal. Lep primer takega ravnanja je pri pevmskem mostu, kjer se je konec oktobra lanskega leta prevrnil tovornjak, ki je prevažal cementne plošče. Del tovora še vedno čaka poleg ceste na odstranitev. Že res, da plošče ne zastrupljajo o-zračja! Podoben primer smo lahko zabeležili pri železniškem prehodu
na tržaški cesti, kjer je prav tako tovornjak razsul tovor stekla, ki je potem ležalo v jarku nekaj mesecev in predstavljalo tudi precejšnjo nevarnost.
Po zakonu je dolžan oviro — v tem primeru tovor — odstraniti avlopre voznik, ki je blago prevažal. Po drugi strani pa verjetno upravni organi nimajo možnosti, ali pa nočejo pritisniti na odgovorne, da bi :
bc poimenovana po Lojzetu Spuzza-panu. znanemu slikarju slovenskega porekla, ki se je sicer rodil v Gradišču (njegov oče je bil paznik v tamkajšnji kaznilnici), kasneje pa je živel v Gorici in nato dolgo let v Turinu, kjer je po drugi svetovni vojni tudi umrl. Zaradi njegovega slovenskega porekla so Spazzapana tukajšnji umetniški kropi dolgo let ignorirali, slavo pa je zel v tujem okolju daleč od rodne z e ml je.
V7 stavbi bo tudi galerija, ki bo sluzila za občasne slikarske in kiparske razstave. Poleg tega pa bo tu še zgodovinski arhiv, v katerem bodo skušali zbrati vse. kar je v zvezi z bogato zgodovino nekdaj močne trdnjave Gradišče.
Da imajo v Gradišču precej smisla za kulturno udejstvovanje kaže tildi koncert, ki je bil sinoči v mestnem gledališču. Pobudi, za to prireditev je dal domači zbor «Cit-ld dj Gradišča». ki je tudi sam nastopil. Kot gosta pa sta nastopila dva zbora iz Nove Gorice, moški zbor tSoča». ki g a rodi prof. Ivan Mignozzi in mešani komorni zbor *Nora Gorica», ki ga rodi prof. Stefan Mavri.
Vprašanje Nuova Lacego na prihodnji seji pokrajinskega sveta
Čeprav je bila petkova seja pokrajinskega sveta skoraj v celoti posvečena vprašanju ustanovitve posebne komisije, ki bi preučila u-godnosti, ki jih Goriški prinaša sporazum v Osimu, so na njej razpravljali še o nekaterih drugih problemih.
Ob koncu seje je predsednik Agati, v zvezi s pismeno prošnjo komunističnih svetovalcev, povedal, da je pokrajina poslala telegram deželnemu odborniku za industrijo Dal Ma-su, da bi od njega izvedela, kako je z resničnim položajem v sovo-denjski tovarni Nuova Lacego. Pokrajina bo temu vprašanju posvetila prihodnjo sejo.
V začetku petkove razprave je ko-
vzpostavili prejšnje stanje. Čas je zlato, zato ga za take, na videz nepomembne primere primanjkuje.
Slovenska prosvetna zveza (jder mladih OO/.SMS Vrtojba
Afl-I.Pristenvjl,,,komedijo v treh dejanjih Valentina Ratajeva
DAN ODDIHA
V Sovndnjah: danes ob 20. uri v Kulturnem domu;
v Pevnii: jutri ob 16. uri v prosvetni dvorani;
v štandrežu: ob 19.30 v domu Andreja Budala
Vabljeni!
munist Rizzi predlagal, naj tudi go-riška pokrajma sodeluje na vsedržavni pomorski konfereroi, ki bo ^ 20. in 21. januarja v Tržiču. Isti j svetovalec je od predsednika hotel izvedeti, kako je glede izdelave statuta za pokrajinski prevozni konzorcij. "Agati je s tem v zvezi povedal, da Ivo danes na pokrajini sestanek načelnikov skupin, da bi preučili to vpinštfrtje. V teh dneh pa se bo sestala tudi druga komisija, ki bo razpravljala o finančnih in tehničnih pogledih novega konzorcija. V doglednem času, je nadaljeval Agati, se bosta obe komisiji sestali in sestavili osnutek statuta.
Mali oglasi
NA PRODAJ je trgovina jestvin, lnfur. matije pri Budihna. Ul. Veniero 6, Podturn, Gorica.
m iiiMifiiiHHIimMlltlHIIIIIIlIll llllt Ulit illllllllllllll tttm
ZATIRANJE BOROVEGA PRELCA
DO 15. FEBRUARJA JE TREBA ODSTRANITI IN UNIČITI GNEZDA
Letos ugodne vremenske razmere za razvoj gosenic - Za zatiranje škodljivca skrbijo tudi nekatere gozdne ptice
Med najbolj znane škodljivce, ki napadajo nasade črnega bora, sodi nedvomno gosenica borovega prelca. Te dni so pristojne oblasti predvsem občine že izdale obvestilo, da morajo lastniki borovih gozdov, nasadov a li posameznih dreves do 15. februarja poskrbeti za odstranitev in uničenje gnezd. Po tem roku bodo za uni čenje gnezd poskrbeli uslužbenci deželnega nadzorništva za gozdove. Lastnika pa čaka po zakonu predvidena kazen in seveda plačilo stroškov.
Na Goriškem je nad Gabrjami precej starega borovega gozda — novejši nasadi pa so nad Zagrajem in pod Debelo grižo. Posamezna drevesa pa so tudi sem ter tja po dober-dobski gmajni. Večji nasadi pa se začnejo spet v okolici Tržiča.
Letos so vremenske razmere precej ugodne za razvoj gosenic. Hudega mraza, ki drugače ovira razvoj teli zelo številnih požeruhov, letos skoraj ga še nismo imeli, zato je pričakovati, da se bodo gosenice razvile zelo zgodaj. Kljub ugodnim razmeram pa ni opaziti, da bi bilo gnezd ali »mehut* dosti več kakor druga leta.
Lastniki borovih gozdov so že seznanili, kako je treba odstranjeva. ti in uničevati »mehute* in paziti pri tem. da ne pride do večje škode na drevesih ali celo do požara. Odstranjena gnezda je treba namreč sežgati. Nekoliko manj pazljivi pa so na posledice, ki jih lahko povzročijo gosenice ali njihovi iztrebki na koži tistega, ki pride z njimi v dotik. Na rokah, vratu, obrazu itd., se čez dan ali dva lahko pojavijo znaki hudega vnetja. Lahko pa pride celo do hude zastrupitve, če taki iztrebki z dihanjem preidejo v nos ali usta ali v notranje organe.
Večkrat je odstranjevanje gnezd zelo naporno delo. Kakor nalašč si gosenice spredejo gnezdo na najvišjih vejah ali celo na samem vrhu borovca, medtem ko zelo nerade domujejo blizu zemlje. Zelo redke pa so tudi na mladih drevesih«
Če ne bi bilo tako načeto naravno ravnovesje, bi bilo to težavno opravilo odveč, saj ima borov prelec kar precej sovražnikov. Z gosenicami se hranijo gozdne sinice in nekatere druge ptice. Škoda le, da jih je zmeraj manj. Velik sovražnik gosenic pa je tudi kukavica.
Kino
Gorica
VERDI 16.30-22.00 »Bufalo Bill • gli indiani*. P. Newman in B. Lan. caster. Barvni film.
CORSO 17.00-22.00 »Invito a cena ion delitto*. A. Guiness in M. Smith. Barvni film.
MODKRMSS1MO 16.30 - 22.00 »Robin e Marian* s S. Conely.
CENTRALE 17.00—21.30 «11 corsaro della Giamaica*. R. Shaw in J. E Jones. Barvni film.
VinORIA 17.00-22.00 «Mondo porno oggi*. Barvni film. Mladini pod 18. letom preiKjvedan.
rws v •
I rzic
EKCELSIOR 16.30-22.00 »Kobra* Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 »Bufalo Bill e gli indiani*.
Nova Gorica in okolica
SOČA »Avanture štirih mušketirjev
II. del*, lrancoski film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA »Peklenska stolpnica* a-meriški film ob 18.00 in 20.45. DESKLE »Zaljubljeni bolničar*, ameriški lilm ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Corso Italia, 10. tel. 2576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo • Ulica E. Toti, tel. 7270L
PRED DILEMO: PO STAREM, ALI PO NOVIH POTEH
RASTOČA BREZPOSELNOST TRD OREH TUDI ZA ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO
Množijo se glasovi, da je treba ubrati pot strožje kontrole nad zasebnim kapitalom, ki je do sedaj uporabljal javna sredstva izključno v svojo korist
BONN, januar. — Prvič odkar obstaja Nemška zvezna republika, ki je stara komaj nekaj več kot četrt stoletja, se je v javnosti začelo glasno postavljati vprašanje, če njen sedanji družbeno - politični sistem, oziroma usmeritev, ki so jo do sedaj podpirale in vodile vse politične stranke, utegne v prihodnjih letih rešiti enega od najbistvenejših gospodarskih, družbenih in političnih problemov, to je kako zagotoviti delovnim ljudem zaposlenost na katero so se navadili v preteklih 25 letih. Šele v zadnjih dneh in tednih, ko je vsem postalo jasno, da začasno izboljšanje položaja ne pomeni avtomatsko tudi naglega zmanjšanja brezposelnosti ter se že računa tudi z relativno visoko stopnjo kronične in strukturne brezposelnosti v prihodnjih letih, so se pojavila razmišljanja, če bo »socialno tržno gospodarstvo ZRN, torej njen doslej uspešen kapitalistično družbeno . gospodarski sistem, sploh še lahko zagotovil polno zaposlitev. Pojavili so se ne samo dvomi, temveč celo predlogi o potrebi, da se uporabijo kvalitativno drugačni prijemi in ukrepi.
Za razumevanje vsega tega se Je treba spomniti dejstev. Število brezposelnih v ZRN je spet preseglo 1 milijon enot. čeprav se je lansko leto gospodarstvo nekoliko pooravilo od težav recesije ter je zabeležilo občutljiv vzpon v višini 5.4 odstotka. Ker se za letošnje leto predvideva določeno znižanje tempa gospodarskega razvoja (o-koli 5 odstotkov) v primerjavi z lanskih letom, je nemogoče pričakovati hitro in trajno zmanjševanje brezposelnosti. Prevladuje pa mišljenje, da se bo ta gibala v letnem poprečju v višini 850 tisoč ljudi (kar naj bi znašalo okoli 4 od sto od skupne delovne sile, o-ziroma polovico odstotka manj od lanskega leta). Povedano z drugimi besedami, konjunkturni vzpon ne prinaša s seboj avtomatsko tudi odstranjevanja, ali zmanjšanje brezposelnosti, a položaj na delovnem trgu se ne bo mogel hitro spremeniti na boljše. Če se potem upošteva še. da bo v prihodnjih letih gospodarski razvoj ZRN na snlošno počasnejši, upoštevajoč pri tem spremembe v svetovnem gospodarstvu. in da istočasno, prihajajo na dan številčno izredno močni povojni letniki, ki sprašujejo po delu je popolnoma jasno od kod taka zaskrbljenost.
Nihče ne oporeka diagnozi, da se je ZRN znašla pred nepričakovanim in zapletenim problemom, toda mišljenja gredo v ragkorak, ko se postavlja vprašanje terapije, ki bi jo bilo treba uporabljati. Vladna predvidevanja, da bosta hitro izboljšanje gospodarstva in ponoven vzpon pomenila tudi relativno lahko zmanjševanje brezposelnosti, se niso uresničile. Ni torej nič čudnega, če se zdaj začenja postavljati v dvom ta politika v celoti. oziroma se glasno razmišlja, če je sploh mogoče po tej poti obnoviti nekdanjo nolno zaposlenost, ki je bila značilna (z majhnimi in kratkotrajnimi presledki) za preteklo »zlato razdobje* v življenju ZRN.
Nekaj se je pri tem naučila tudi sama Schmidtova vlada, ki je sedaj postavila vprašanje boja proti brezposelnosti v ospredje svojega programa in svoje politike v prihodnjih štirih letih. V preteklosti je vlada skušala zagotoviti gospodarski vzpon s tem da je stimulirala investicije v industriji. Mislila je. da bo pospeševala politiko zaposlitve z zagotovitvijo visokih profitov kapitala, saj .je bila prepričana, da se na tak način u-stvarjajo nova delovna mesta. Dokazano pa je bilo, da je industrija izkoristila nastali položaj s tem, da je predvsem skrbela za nadaljnjo racionalizacijo in avtomatizacijo proizvodnje, torej zato, da z izkoriščanjem notranjih rezerv in modernizacije zmanjša število delovnih mest ter da istočasno poveča produktivnost. Tako je sedaj več kot 1 milijon ljudi brez dela in zaslužka (čeprav vsi prejemajo znatno finančno pomoč ter zato ne obstajajo politično - družbeni pretresi).
To pomeni, da se država in družba v ZRN — vlada in opozicija, delodajalci in sindikati — moraje spopasti z nekim novim stanjem in novim problemom: s trajno in relativno visoko brezposelnostjo,
ki je vsaj za nemške razmere in nemška merila nenavadna. Vsi sedaj razmišljajo o možnostih in o poteh ublažitve in odstranitve brez. poselnosti oziroma vzpostavljanja polne zaposlenosti v okviru počasnejše gospodarske rasti in razvoja v prihodnjih letih. Povsem razumljivo je, da so najglasnejši zahod-nonemški sindikati, ki so prvič odkar obstajajo, postavili tezo, da ne sprejemajo te razmeroma dolgotrajne brezposelnosti kot nekaj razumljivega in neizogibnega, s čimer bi se morali delavci hitro sprijazniti. Prav zato, ob upoštevanju tega sindikalnega stališča, je predsednik Zveze sindikatov Heinz Oskar Vetter izjavil, da v primeru, če ne bi sedanje socialno - tržno gospodarstvo bilo zmožno rešiti v najkrajšem času vprašanje brezposelnosti, bi bilo treba začeti razmišljati o drugih ukrepih ter se napotiti po popolnoma novih poteh, pa čeprav bi te poti pomenile določene spremembe sedanjega gospodarsko - družbenega sistema. Vetter meni, da bo mogoče ublažiti brezposelnost že s tem, da se bo še naprej krajšal delovni čas zaposlenih ob razumljivem ustreznem zmanjšanju zaslužka, ker bi bilo tako mogoče bolj pravično porazdeliti sedanje delo. To stališče sindikalnega predstavnika je izzvalo hud odpor celo v vrstah sindikatov in samega sindikalnega vrha. Združenja delodajalcev in bonska opozicija pa so tudi nastopili skupaj z delom liberalcev proti Vette-rovim tezam ter mu pripisali celo besede, ki jih ni izrekel. Vetter je samo postavil dilemo ter zahteval odgovor nanjo, po potrebi tudi s spreminjanjem dosedanje politike. Sindikati so namreč prepričani, da je treba izvajati dolgoročno politiko pobijanja brezposelnosti, da so nujni kvalitativno novi ukrepi »državnega usmerjevanja*, oziroma da je potrebna ostrejša kontrola nad kapitalom. Celo Willy Brandt je pred kratkim dejal, da dosedanji, v glavnem tržno - gospodarski ukrepi, ne zadostujejo več za odstranjevanje neskladnosti v razvoju.
Kar pa se tiče Schmidtove koalicijske vlade socialdemokratov in liberalcev, ta še vedno zaupa v dosedanje instrumente in v sedanjo politiko. To politiko in te instrumente naj bi spremenili samo z nekaterimi novimi kvantitativnimi ukrepi.
Med drugimi je vlada sklenila, da bo vložila deset milijonov mark v srednjeročni program javnih investicij. Upa da bo to v prihodnjih letih pospešilo upadanji brezposelnosti. oziroma odprlo nova delovna mesta tistim, ki so sedaj brez dela, ali pa ga bodo jutri iskali. V resnici pa so dvomi, da bi bilo vse to dovolj in učinkovito, postali vedno bolj glasni, kot kdaj koli.
(Po «Politiki»)
Predvidevajo, da bodo opremili v Egiptu vse jedrske centrale tudi z napravami za razsoljevanje morske vode, kar naj bi omogočilo namakanje zemlje, ki so jo iztrgali puščavi. Centrala v Sidi Abu Kriru med Aleksandrijo in El Alameinom bo spravila s svojimi 600 megavati v pogon tudi sistem za razsoljevanje, ki naj bi dnevno spreminjal
20.000	kub. metrov morske vode v sladko. Ta voda naj bi namakala depresijo Qatar v zahodni puščavi, ki naj bi se spremenila v velikanski poljedelsko - industrijski bazen. V tem in v drugih podobnih bazenih naj bi torej zagotovili življenje in delo za Egipčane, ki se danes stiskajo v delti in v dolini reke Nla na komaj 5 odstotkih celotnega ozemlja države.
Predsinočnjim je domačin Stano Z erjar odprl gledališču «F. Prešeren* v Boljuncu svojo prvo samostojno likovno razstavo. Poleg številnega občinstva sta bila na razstavi tudi jugoslovanski konzul Ple-čaš in dolinski župan Edvin Švab.Na sliki: predsednik D.P. «F. Prešeren* Vojko Slavec pozdravlja razstavljavca in goste
KLJUB VISOKEMU ŠTEVILU ČLOVEŠKIH ŽRTEV
Lanski potresi ne predstavljajo odklona od normalnega delovanja zemeljske skorje
Pravcato hefcatombo Janškega leta, ki ji je bila večja samo tista v letu 1556, je povzročila lokalizacija potresov na zelo obljudenih področjih - Potreba po upoštevanju antiseizmičnih pravil pri gradnji stanovanj
Egipt bo zgradil desetino jedrskih central
KAIRO, 14. — Egipt bo verjetno že letos stopil v »atomski klub*. Pravijo namreč, da bodo Egipčani začeli graditi v najkrajšem času prvo jedrsko električno centralo. Do konca tega stoletja naj bi na obalah Sredozemskega morja zahodno od Aleksandrije ter Rdečega morja južno od Sueza zgradili še drugih deset jedrskih central.
Pogajanja z ameriško družbo Westinghouse sicer še niso povsem zaključena, toda v Kairu menijo, da je zadeva praktično že urejena. Če je to res, potem bo atomska centrala v Sidi Abu Kriru začela delati leta 1982. Pričakujejo pa da bodo v kratkem prispeli francoski strokovnjaki, ki bodo poskrbeli za lokacijo ostalih jedrskih central.
Egipt je danes v velikih težavah zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Menijo, da sedaj samo proračunski deficit države znaša okoli 3 milijarde dolarjev, a stari dolgovi, v glavnem s Sovjetsko zvezo, pa naj bi bili trikrat večji. Gospodarstvo se le počasi premika naprej, a investicije je težko zagotoviti. Vedno, pač, s ponovnim zadolževanjem. Kljub temu pa se Kairo noče odpovedati gradnji jedrskih central.
Pretekli torek Je v Slovenskem klubu Tone Poljšak predaval o temi »Pravni položaj verskih skupnosti v Jugoslaviji ter še posebej v Sloveniji«. Na sliki: predsednik Slovenskega kluba prof. V. Turina pozdravlja gosta
Leto 1976 bo ostalo v spominu ljudi kot eno od najbolj katastrofalnih zaradi številnih potresov. Naj zabeležimo najpomembnejše:
4. februarja - 25.000 mrtvih v Gvatemali; 6. maja - 1.000 mrtvih v Furlaniji; 26. junija - 5.000 mrtvih (morda 6.000 ) v indonezijski Novi Gvineji; 14. julija - 563 mrtvih na otoku Bali; 28. julija - verjetno
700.000	mrtvih v pokrajini mesta Tangšan (Kitajska); 10. avgusta -več kot 6.000 mrtvih na Filipinskih otokih; 15. novembra - verjetno več tisoč mrtvih pri Tangšanu;
24.	novembra - 5.000 mrtvih v Turčiji.
Tem potresom je treba prišteti še druge, ki sicer niso terjali veliko število mrtvih (49 mrtvih 19. marca v Afganistanu, 4 mrtvi
25.	marca in 19. avgusta v Turčiji, 9 mrtvih 6. oktobra v Ekvadorju, 16 mrtvih 7. novembra v I-anu, itd.), ali pa je število žrtev
*W»#U(8rtW!; .,
Čeprav fs^, pe^ ve, koliko je bilo skupno število žrtev na Kitajskem, pa vendar leto 1976 predstavlja prav gotovo eno od let v zgodovini tega stoletja v katerem so zabeležili največje število človeških žrtev. Vprašanje človeških žrtev na Kitajskem bo seveda še dalj časa ostalo zavito v meglo, toda prav gotovo je šlo za strahovito katastrofo, posebno zato ker je potres zajel Tangšan v nočnih urah.
Na podlagi podatkov s katerimi razpolagajo statistiki, spada lansko leto v drugo vrsto velikih potresov, ki so zaradi števila žrtev pomembni za zgodovino. Po informacijah s katerimi razpolagamo danes je bilo morda več žrtev samo v letu 1556, ko je prišlo do najbolj katastrofalneg i potresa kar jih poznamo: od 800.000 do 1 milijona mrtvih v kitajskih pokrajinah Šansija in šensija.
Tudi če upoštevamo, da je število 700.000 mrtvih lanskega leta na Kitajskem točno, moramo ugotoviti, da so potresi samo v lanskem letu terjali več človeških žrtev kot skupaj vsi potresi, ki so jih zabeležili na svetu v zadnjih 75 letih tega stoletja. Strokovnjaki cenijo, da je skupno število žrtev v omenjenem razdobju znašalo okoli 650.000 žrtev.
Ali lahko na podlagi vsega tega zaključimo, da je bilo lansko leto se'zmično nenormalno? Prav gotovo ne. Številke, ki so jih znanstveniki ugotovili, dokazujejo, da to ne odgovarja resnici. Za razdobje 1969-1975 podatki, ki jih je objavila agencija UNESCO odgovarjajo več ali manj podatkom, ki jih je zbrala United States Geo-log-cal Survey. Po podatkih obeh organizacij se lahko zaključi, da je leta 1976 prišlo do treh hudih potresov z »magnitudo* 8 (Richterjeva lestvica), medtem ko se je po letu 1969 zabeležil le po en potres na leto s silo, ki bi bila enaka, oziroma bi presegala »magnitudo* 8.
Ne bomo se tu spuščali v podrobne analize strokovnjakov, ki so preučevali količine energije, ki jo sproščajo posamezni potresi. Tako opisovanje bi bilo skoraj nerazumljivo, ker gre pač za zapletene fizično - matematične račune Naj bi poudarili le zaključke, ki so jih na podlagi teh opazovanj in merjenj napravili učenjaki. Ti zaključki so naslednji: od leta do leta se je globalna seizmična energija v razdobju zadnjih petdesetih let vedno spreminjala in sicer v razmerju 1:5,6. Strokovnjaki pravijo, da se bo marsikomu to zdelo precej pomembno, toda pripominjajo, da ne smemo pozabiti, da taka serija številk in podatkov ne more služiti za osnovo razumevanja splošnih sprememb seizmične ak tivnosti našega planeta. Ne smemo pozabiti, da naša zemlja živi v resnici na ravni geoloških časov, medtem ko človek misli vedno na ravni nekoliko desetin let. Pol stoletja torej ni dovolj da b' lahko dojeli evolucijo, ki traja že več milijard let.
Po mnenju strokovnjakov (že o-menjenega USGS ter agencije U
NESCO) je bilo leto 1976 s seizmičnega stališča normalno tako glede števila potresov, kakor tudi glede razdejalne moči in sproščene energije. Posebnosti, ki so prišle v tem letu do izraza spadajo v okvir normalnih odklonov. Vse to bi lažje razumeli, če bi razpolagali s statističnimi podatki za več tisočletij.
Tudi zemljepisna porazdelitev potresov v lanskem letu je bila skoraj normalna. Vsi katastrofalni zemeljski potresi v lanskem letu so se odigrali na seizmičnih področjih, ki so že znani v zgodovini kot področja, kjer je prišlo do pravcatih hekatomb človeških žrtev. Na drugi strani pa so bili lanski potresi na že sicer znanih področjih lokalizirani na ozemlja, ki so gosto naseljena, kar predstavlja pravo redkost. Prav tej okoliščini je treba pripisati dejstvo, da so lanskoletni potresi zahtevali tako visoko število človeških, žrtev.
Zemlja ni ponorela nenadoma, temveč nas je samo opomnila (s kakšno ceno in s kolikšnimi izgubami!), da samo izvajanje strogih antiseizmičnih pravil pri gradnji ljudskih bivališč utegne zmanjšati ta krvavi davek. Navdaja pa nas tudi upanje, da bodo strokovnjaki v najkrajšem času utegnili izdelati gotove metode za predvidevanje zemeljskih potresov. O tem vprašanju se že dolgo časa razpravlja in piše. Po zadnjih vesteh so v Sovjetski zvezi že preisku-sili geokemične metode, toda nekaj zanesljivega baje še niso našli. Morda se nam nekaj boljšega o-beta v bližnji bodočnosti.
V Indijo sc je spet vrnila malarija
NOVI DELHI, 14. - Ena od bolezni za katero so zdravniki menili, da je povsem izginila, se je ponovno vrnila. Južna Azija, ki je bila v prejšnjih letih središče razsajanja malarije, je potem deset let preživela brez strahu pred to
boleznijo. Malarija je posebno prizadela Indijo, kjer so pred 30 leti zabeležili 75 milijonov bolnikov. Potem so razna sredstva za uničevanje mrčesa (DDT in druga) o-pravila svoje in bolezen je skoraj popolnoma izginila, saj so 1. 1975 zabeležili komaj 125.000 bolnikov.
Zmaga nad malarijo pa je bila le navidezna. Ker so prenehale akcije za uničevanje mrčesa (komar-
jev in podobno) ter za izsuševanje močvirij, so se razmere spet spremenile na slabše. Že lani so v Indiji zabeležili 4 milijone ljudi, ki so zboleli za malarijo. Minister za zdravstvo v zvezni vladi je napovedal novo ofenzivo proti bolezni toda strokovnjaki menijo, da je ne bodo mogli iztrebiti pred 1985. letom. Hkrati so napovedali ponoven boj proti mrčesu.
1»»*" mm h
— - ■
I^jii


fr
Ji
® ■S >"	'*> .'U' 1
Odsevi (akril) — Deziderij Švara
miimiiiiiiiiiiimniiiiimiiiiiiiiiiiiHiHiiimiiiMiiHiiMiiiMiiiiiiiHiiiNiiiiiitniiiiiimiitiiimiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiNimiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiniiiimiimimiiiiiiii
SKRIVNOSTNA IZGINITEV MED DRUGO SVETOVNO VOJNO
Neznana usoda fosilnih ostankov pradavnega «pekinškega človeka»
Kam je zginila vdova ameriškega marinca?
Več kot 30 let iščejo po vsem svetu fosilne ostanke pekinškega človeka. Za prastare ostanke se zanimajo v ZDA in sploh na svetu znanstveniki, poslovni ljudje, New York Times, FBI in Pentagon.
Fosilni ostanki so bili edini, ki so omogočali preučevanje evolucije človeka v Aziji. Ostanki so stari več kot 500 tisoč let in so jih našli ob griču Ciu Ku-tien 50 km daleč od Pekinga. Pod gričem je v prazgodovini živela skupinica mož, žen in otrok, ki so bili predniki tisočerih generacij.
Fosilne ostanke so našli leta 1926 in najdba je razburila znanstvenike vsega sveta, saj v Aziji namreč niso našli ostankov tako starega človeka.
15 let po najdbi so ostanki izginili. Hranili so jih v raziskovalnem inštitutu Peking Union College, kjer so delali kitajski in ameriški znanstveniki. Decembra 1941, nekaj dni preden je izbruhnila vojna med Japonsko in ZDA, so fosilne o-stanke spravili v dva vojaška zaboja in jih izročili oddelku marin-sov. Vendar ostanki pekinškega človeka niso nikoli dospeli v Ameriko. Ostanke bi morali natovoriti na trgovsko ladjo President Harri-son, vendar je na progi iz Manile v pristanišče Chinwatao blizu Tien-cina tovorno ladjo napadla japonska vojna ladja in jo prisilila, da
je nasedla v izlivu reke Jangce. Seveda ni znano, če so ostanki »sinantropa* (znanstveno ime za pekinškega človeka) zares natovorili na ladjo ali pa so jih skrili že prej. Jasno je, da je mnogo ljudi želelo imeti dragocene ostanke. Zanje so se potegovali kitajski nacionalisti, Američani in Japonci.
Kaj so pravzaprav pomenili o-stanki? Bili so izredne važnosti za preučevanje človeške zgodovine. Pekinški človek je bil verjetno mišičast, imel je široka ramena, kratke noge in dolge roke. Visok je bil baje 1,54 m (1,34 m ženske). Imel je nizko čelo, širok o-braz, visoke ličnice in štrleč nos. Današnji Kitajci smatrajo pekinškega človeka za svojega prednika. V grobih potezah naj bi bil podoben sedanjim Kitajcem. Največja zanimivost pekinškega človeka pa je velikost možganov. Obsegali so namreč 1075 kub. cm in so bili dvakrat večji od možganov prvih hominidov in so bili komaj 200 kub. cm manjši od možganov današnjega človeka. Oblika grgavca, ustna votlina in oblika nosu dajo misliti, da je pekinški človek občeval z razčlenjeno govorico in da je lahko jasno izgovarjal tri osnovne vokale: a, i in u ter nekaj konzo-nantov. Poznal je tudi uporabo ognja. To dokazujejo ožgani ostanki, ki so jih našli pri Ciu Ku-tienu in ki predstavljajo eno izmed najsta-
S0B0TA, 15. JANUARJA 1977,
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Družinski razgovori
13.00	Komični filma
13.30	DNEVNIK
15.20	V evroviziji:
Rugby: VELIKA BRITANIJA — ŠKOTSKA
17.00	Pomlad v Finski
17.20	Piccola ribalta EN AL, II. del
Nastop zmagovalcev na natečaju novih pevcev 18.35 Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja o parlamentu
19.20	SODNE NAPAKE, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	NEPOBOLJŠLJIVCA
Glasbena oddaja, ki jo vodita Franco Franchi in Ciccio In-grassia. Sodeluje Daniela Goggi
21.50	POSEBNA ODDAJA DNEVNIKA 1 Filmske premiere
DNEVNIK in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Alfred Hitchcock predstavlja:
ROKE KVIŠKU, TV film
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Srečanje s časnikarji
14.00	V evroviziji:
IZ AVSTRIJE — KITZBOHEL Za svetovni pokal: Smuk za moške
15.20	ODPRTA ŠOLA
Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
15.50	Evropski dnevi
17.00	II ca,so Liuzzo
18.30	Passo 16: Zero & Co.
Glasbena oddaja
19.15 ŠPORTNA SOBOTA
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	SESTRI SULLENS
Tommy Adams, ki je star 19 let je zaljubljen v 27-letno Rachel, ki pa nima rada njega, ker je zaljubljena v Arthurja. Dogajanja so zapletena, ker je Arthur zaročen z Rachelino mlajšo sestro Lindy. Mati ne pusti Tommyju da bi se poročil, a vse še bolj zaplete, ker sta obe sestri noseči. No, nazadnje se Tommy poroči v zaporu z Lindy
21.45	V SPOMIN NA JEANA GABINA La bella brigata, film
Film v katerem nastopa Jean Gabin (igralec je umrl pred komaj dvema mesecema v Parizu) je režiral Julien Duvivier leta 1935. S tem filmom italijanska radiotelevizija namerava počastiti spomin velikega francoskega igralca Ob zaključku Dnevnik 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
8.00 Mala čebelica, otroška oddaja
8.15	J. Smith: Dedek ježek 8.25 Jole, jole, nadaljevanka 8.55 Zverinice iz Rezije
9.15	SKRIVNOSTI MORSKIH GLOBIN
Q 40 P^iholocri is HoIji
10IX) TEHNIČNA USTVARJALNOST SLOVENCEV
10.30	VSTAJENJE PRIMORSKE
11.00	H. Turunen: VETRNJAK, nadaljevanka
11.55	Kitzbiihel: Smuk za moške 16.10 Košarka: Beko — Partizan
17.40	Obzornik
17.55	Lars Ole, mladinski film
19.55	Risanka
19.30	DNEVNIK
19.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
20.00	VLAK, film
Film je režiral Pierre Qranier - Deferre. V .glavnih vlogah igrata Romy Sc^ineider in Jean Luis’ Triritigriant.
1940 -r, Nemčija ..nsvajauEvropo; ..oepv&ke čete prodirajo v Francijo, pred njimi pa se valijo reke beguncev. V filmu spremljamo beg radijskega mehanika Juliena s hčerjo in nosečo ženo. Ker potujejo ločeni, saj ženske potujejo na potnih vagonih, moški na tovornih, pride v teku noči v vagon kjer je Julien lepa Ana. Med njima se takoj porodi simpatija in v teku potovanja prerašča v ljubezen. Da bi jo zaščitil pred koncentracijskim taboriščem jo prijavi kot svojo ženo, saj je bila Ana nearijskega porekla. Toda, ko izgleda, da se bo načrt posrečil, pride gestapo na sled resnici 22.05 DNEVNIK
23.00	Prišel, videl, prebledel
16.10
18.30
19.30 20.15
20.35 21.25
15.55
17.45
19.30
20.00
20.35
22.10
Koper — barvna
Košarka: Beko — Partizan Kitzbiihel: Smuk za moške Otroški kotiček DNEVNIK
Maščevalci, serijski film Ljubezenske igre, film
Zagreb
POROČILA Otroška oddaja DNEVNIK
Prebrisani Pejo, humoristična oddaja Taksi za Tobruk, film DNEVNIK
TRST A
7.00,	10.00, 12.45, 15.30, 19.00 Poročila; 7.20-12.45 Dom in izročilo:	Dobro jutro, Glasba in
kramljanje. Koncert, Jazz, Družina v sodobni družbi, Lahka glasba, Pratika, Glasba po željah; 13.00-15.30 Za mlade: Sestanek, Kulturna beležnica, Z glasbo po svetu, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu; 15.45-19.00 Kultura in delo: Izbor iz tedenskih sporedov, Izbirajte v diskoteki, Radijska igra.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.15 Glasben portret;
10.35	V svetu umetnosti in kulture;
10.45	Glasba in nasveti; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Tržaške narodne; 14.35 LP plošča; 16.45 Gledališki utrinek; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik;
17.45	Zabavna glasba: 18.00 Vro-
čih 100 kW; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.30,	20.35 Glasbeni
week-end; 22.00, 22.45 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00, 19.00, 21.25 Poročila;
6.00,	7.30 Jutranji glasbeni spo-
rejših prič o uporabi ognja.
O tem prastarem a umsko zelo razvitem človeku imamo sedaj le fotografijo in nekaj študij raziskovalcev, ki so ga našli. Vendar znanstveniki ne obupajo in ostanke iščejo še naprej. Zadnja novica je iz leta 1973. Vdova nekega ameriškega marinsa je trdila, da ji je mož zapustil zaboj starih kosti in je pokazala njene slike. V zameno za zaboj je zahtevala milijon dolarjev. Ko pa so bili pri tem, da sklenejo kupčijo, je izginila.
Antropolog Harry Shapiro, ki je napisal knjigo «Pekinški človek*, je izjavil, da ga je groza pomisliti, da je morda kdo vrgel ostanke pekinškega človeka v smetišče.________________________________________________________________________________________________________________________________________
NiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiiiiitiitiHHiniiiitimiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiHl
red; 7.20 Tukaj Jug; 8.50 Jutranja glasba; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Samadhi; 11.30 Komentar o TV; 12.10 Drugi zvok; 13.30 Plošče; 14.05 Pripoved: Le aringhe; 14.30 Vam ugaja jazz?; 15.05 Drobec satire; 15.45 Lahka glasba; 18.20 Radio: včeraj in danes; 19.25 Sim fonična, komorna in operna glasba; 20.00 Strnjena komedija; 20.20 Komična opera; 23.It Nočni spored.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00. 9.00, 11.00, 12.00,
14.00,	18.0«, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Mladina roje; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači napevi; 13.30 Priporočajo vam . . . ; 14.05 Kaj vam glasba pripoveduje; 14.25 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 S knjižnega trga; 16.00 »Vrtiljak*; 18.05 Gremo v kino; 18.45 Ansambel Silva Štingla; 19.20 Zabavna glasba;
19.35	Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Toneta Janše; 20.00 Radijski radar; 21.00 Za prijetno razvedrilo; 21.30-23.00 Oddaja za naše izseljence.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izkoristite svoje navdušenj- da bi čim-prej uresničili nekatere zamisli. Ogibajte se prestrogih ocen.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite bolj kritični, da vas kdo ne spodnese. Tudi v čustvenih zadevah ste z glavo v oblakih.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Previdnos. bo vaše najboljše orožje proti napadom nasprotnikov. Nevšečno vprašanje bo rešilo zamotano zadevo.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Pokažite, kaj zmorete, kajti sicer ne bo prav za vas. V družini razpoloženje, ki ne kaže nič dobrega.
Horoskop
LEV (od 23.7. do 22.8.) Težko boste uskladili svoj program s programom vaših družabnikov. Rešili boste spore in nesporazume.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nesporazumi v delovnem okolju z neprijetnimi posledicami. Vsa vaša dobra volja ne bo dovolj.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte bit' vztrajni, navzlic oviram, ki se vam predstavljajo. Prijeten večer v družbi prijateljev.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Pridobili boste na prestižu in tudi
v ekonomskem smislu. Na vidiku je obisk prijetnega značaja.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne prenaglite se pri nakupovanju. Potrebno je, da odpravite nezaupanje ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nerazumevanje in obotavljanje z ustreznimi posledicami. Pri reševanju družinskih zadev ne cincajte.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izkoristite šibke točke in pomanjkljivosti nasprotnikov.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vseh o-vir, ki jih ne bo malo, ne boste prebredli. Harmonija v družbi.
NOVA KNJIŽICA O POSTOJNSKI JAMI
Še boljši vodnik
Obilica zanimivih podatkov o Postojnski jami in značilnostih slovenskega Krasa — Jamarji pridno odkrivajo
MIMI
VARŠAVA — Staro mesto s kraljevskim dvorcem.
MESTO VELIKIH PERSPEKTIV
Foto: I. M.
Prerod Varšave
Rodoljubna akcija — Poljaki se marsičemu odpovedujejo na račun temeljite obnove svoje znamenite prestolnice
POSEBEJ ZA DELO
VARŠAVA, januarja — »Varšava je srce naše domovine. Zato naj se od tod, tz prestolnice, širi po vsej državi zgled dobrega dela, požrtvovanja, gospodarske, intelektualne in politične dejavnosti... Tukaj, v Varšavi, se ustvarjajo največji zakladi nacionalne kulture in znanosti.«
Gotovo ni o nobenem kra ju v Sloveniji toliko opisov kakor o Postojnski jami. V knjižici »Postojnska jama In druge turistične jame Slovenije«, ki jo je pravkar izdala »Postojnska jama« v slovenskem, hrvatskosrbskem, italijanskem, francoskem, nemškem in angleškem jeziku, pravi njen avtor France Habe, da jih je bilo od leta 1821, ko je izšel prvi vodič po tej jami, izdanih že 86, seveda s ponovnimi izdajami in ponatisi vred, med njimi je bil prvi slovenski vodič šele v letu 1863. Prav zanimiva bi bila razstava te šte Vilne literature!
Po zadnji vojni sta — leta 1952 — sestavila Serko in Michler temeljit opis Postojnske jame in drugih zanimivosti Krasa. Ker so leta 1964 jamsko železnico spremenili v dvotirno krožno progo in se je zato spremenila tudi turistična pot po jami, je moral zavod Postojnska jama izdati nov vodnik. Na Pisal ga je France Habe, neumorni propagator Krasa.
V besedilu je toliko zanimivih podatkov, da bralec ne spozna le Postojnske jame, temveč si poveča splošno znanje o Krasu. Najprej so predstavljeni deli in značilnosti slovenskega Krasa, nato je orisan zgodovinski razvoj Postojne. Osrednje poglavje knjižice je seveda posvečeno Postojnski jami. V odstavku Zgodovinski razvoj raziskav bereš o bivanju ledenodobnega človeka v ja mi, o podpisih, ki pričajo, da so vhodne dele obiskovali že v 13. stoletju, o prvem načrtu jame, ki ga je po na-
Prizadevanja, da bi preganjanje, odkrivanje in kaznovanje kršilcev zakonov postalo učinkovitejše, se je najprej uveljavilo na področ.u odvetništva. Novi zakon o odvetništvu, ki je pred kratkim Pričel veljati, terja od pri Padniikov tega poklica, ki imajo sicer status državnih uslužbencev, naj pomagajo organom pregona in sodi ščem pri ugotavljanju krivde obtoženega. Tako eden izmed členov tega zakona navaja, da odvetniki niso dolžni iskati olajševalne okoliščine za ok ri vi j enega, temveč skupaj z organi pregona, tožilcem m sodiščem ugotoviti njegovo odgovornost, da bi mu nato lahko izrekli kazen, ki jo zasluži.
Tako so napovedali tudi sprejetje novega zakona o d-koholizmu in mamilih. Oce Plujejo, da so biti doslej veljavni predpisu s tega pod-r°čja nepopolni in neučin koviti. Alkoholikov je čedalje več, zlasti med mladino prav tako je čedalje več prekrškov pod vplivom alkoho la. Opaziti je tudi več posameznikov, ki preprodajajo
ročilu cesarja Franca I. izdelal dvomi matematik J. Nagel, o prvem stvarnem opisu jame izpod peresa idrijskega zdravnika Hacqueta, o odprtju jame za javni obisk 1. 1819, o razsvetljavi z bak. lami in zažiganjem slame, o Luki Čeču, ki je 1. 1818 slučajno odkril prehod v notranje jamske prostore, o ved no uspešnejšem prodiranju v nove jamske dele, o tvega nem podvigu potapljačev, ki so 1. 1974 prodrli skozi 170 m dolg sifon v Pivki janu itd. Drugi odstavek, Dokumentacija in turistični obisk, govori o tiskanih vodnikih in načrtih jame ter o neprestani številčni rasti obiskov od 1. 1819, ko so uvedli vpisno knjigo obiskovalcev, do 1. 1973, ko je jamo obiskalo nad 860.000 oseb. Nato sledi odstavek Kratek oris zgradbe in oblike jame, v katerem avtor razloži nastajanje podzemeljskih rovov s korozijo in erozijo. Poglavje Vodne razmere omenja, da se po tem jamskem sistemu pretaka vodovje Pivke in Nanošce 26 km daleč v vijugavem toku, na razdaljo 2050 m pa je podzemeljska pot vode med sifonom Pivke jame in Pivškim rokavom v Planinski jami še neznana zaradi nedostopnosti. Pod naslovom Kapniško bogastvo navaja avtor razen izhlapevanja vode še drug vzrok za izločanje sige zaradi uhajanja ogljikovega dvokisa iz prenikajoče vode v jamah, kjer je v zraku dvokisa manj. Omenjene so raziskave prof. Ivana Gamsa o faktorjih za izločanje sige, o barvi, obli ki in starosti kapnikov, ki
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
ali pa uživajo različna mamila, Ko govorijo o mladini, mislijo še na nekatere druge vplive, ki »zastrupljajo njeno dušo«, na primer »nemoral no« glasbo in obnašanje.
Opaziti je tudi, da se je večala škoda na državnem premoženju. Vladin ekspoze opozarja na škodo, ki jo povzročajo požari. Iz občasnih člankov v tukajšnjem časopisju, ki sicer ne objavljajo redne kronike s sodišč, je moč zvedeti, da tatvine, malomarno poslovanje, podkupovanje in korupcija niso tako redki pojavi. To je bilo vsekakor vodilo vlade, ko je kot enega nujnih ukrepov predvidela učinkovitejši boj za zaščito državnega premo-tenja, ki mu »posamezniki prizadevajo nemalo škode«.
V intervj-uj-u za partijski dnevnik »Tvorba« se češki minister za pravosodje zavzema za »pravičnejše a tudi strožje kazni« m za doslednejši boj, da bi se znebili »liberalističnega« odnosa do kršilcev zakona. Po njegovih besedah v zadnjih letih niso zaznamovali, da bi se število različnih prekrškov zmanjšalo, ml-
je ocenjena od 16.000 do 192.000 let. Vsem tem razlagam sledi glavni del vodnika, t. j. Turistična pot skozi jamo, ki obsega njen opis 14 strani. Začne se na razgledni ploščadi pred jamskim vhodom, nadaljuje se z jamskim vlakom do Velike gore, od koder gre tok turistov po pešpoti čez Ruski most v Lepe jame, skozi Belo, Rdečo in Zimsko v Koncertno dvorano, kjer turiste spet prevzame jamska železnica in jih pelje do vhoda.
Nato so opisani še kapniški rovi, ki leže zunaj običajne turistične poti, potem turistična pot skozi Pivko jamo in Črno jamo, druge jame podzemeljske Pivke in Planinska jama, ki še spa da k postojnskemu jamskemu sistemu. V poglavju Postojnska jama — zibelka bio-speleologije opiše nenavadni živalski svet kraških jam, posebej še proteusa — človeško ribico z njenimi nenavad nimi lastnostmi, ki jih je v sto tisočletjih pridobila v tem čudežnem svetu teme in samote. Seveda ne manjka poglavje o Predjami, saj jo obišče velik del turistov, ki pridejo v Postojno. Izpuščeni pa so opisi muzejskih zbirk v gradu, ki jih prva Habetova knjižica ima.
Kolikšno obsežnost ima slovenski podzemeljski svet, je razvidno iz omembe v zaključni besedi, da šteje ka taster slovenskih jam nad 4.400 enot (v 1. izdaji 3.500, kar kaže, kako uspešno naši jamarji odkrivajo podzem lje).
FRANCE PLANINA
nistra pa še posebej skrbi, da se je povečalo število prekrškov, katerih storilcev še niso odkrili.
V intervjuju je češki minister za pravosodje poudaril še eno »zaskrbljujoče dejstvo« — solidarnost z okrivljenima, zaprtimi im obsojenimi. Prizadevanje delavcev in uslužbencev, da bi pomagali obsojenemu, čigar prepovedano dejavnost so »mirno opazovali« in jo s svojim molkom tudi omogočali, je minister imenoval »lažna solidarnost«. Spodbudno pa je, je dejal, da se obsojeni ne pritožujejo zoper sodbe.
Minister je v intervjuju navedel tudi podatek, da ob. sojenci v 85 odstotkih primerov niso vložili pritožb zo per sodbe, ker so jih »sprejeli kot pravične«. Češka se tako verjetno uvršča med tiste države, v katerih je od-stotek pritožb zoper sodbe najnižji in skorajda ni omembe vreden. Minister sodi, da je temu vzrok pravičnost pri določanju kazni in zrelost sodišč, čeprav »ima polovica sodnikov manj kot petletni sodni staž«. DJUKIC
S temi besedami je šef poljske partije Edward Gi-erek v začetku leta 1971 v pogovoru s političnim aktivom glavnega mesta prižgal zeleno luč za najpogumnejše načrtovanje razvoja Varša ve, katere infrastruktura ie doživljala dolgo in boleče obdobje stagnacije. Geslo »vsa Poljska gradi svojo prestol nico«, skovano tik po vojni, je doma in v tujini ponovno mobiliziralo rodoljubna čustva milijonov Poljakov. Odločilno vlogo je imela na videz simbolična gesta novega partijskega voditelja: ob prvem srečanju s predstavniki poljske inteligence je Ed-ward Gierek podprl zamisel o obnovi varšavskega dvorca, ki so ga nemški okupatorji zravnali s tlemi...
Zgodovinski izziv
Stranotna bilanca petletne okupacije Varšave je znana vsemu svetu: ubitih je bilo 800.000 (dve tretjini) prebivalcev, uničenih pa 72 odstotkov stanovanjskih hiš ter 90 odstotkov industrijskih in ko munalnih objektov. Varšavska vstaja tik pred koncem vojne je Hitlerju ponudila še en izgovor za neusmiljeno uresničitev načrta o »popolni pacifikaciji« mesta.
Nacisti so načrtno uničevali vse, kar je povezano s poljsko zgodovino in omiko: muzeje, arhive, cerkve, spomenike ... V začetku decembra 1944 so podminirali in porušili še zadnje zidove Izropanega kraljevskega dvorca, ki so ga predtem zažga li. Popolnoma uničenih je bilo 782 od 957 varšavskih kui turnih spomenikov, 141 je bito delno uničenih, za preostalih 34 pa je okupatorju zmanjkalo časa, da bi svoj peklenski načrt uresničil do konca.
Hitler je pozimi 1944 na zasedanju reihstaga izjavil, da je od Varšave ostala samo »pika na zemljevidu«.
Osvobodilne enote sovjetske in poljske armade, ki so se srecaie 17. januarja 1945, so v defileju zmage korakale po klancih ln hodnikih, skopanih sredi hriba ruševin. Spričo tega tragičnega prizora so mnogi v mislih že gradili drugje, na kakem neoskrunjenem kraju, novo poljsko prestolnico. To je bil zgodovinski izziv, za ka terega je vodstvo države ime lo samo en odgovor: Varšava mora ostati tisto, kar je
bila stoletja — možgani in srce Poljske.
Dvajset milijonov kubičnih metrov ruševin so odstranili s pomočjo desettisočev žensk, otrok, vojakov, ran- i jencev, vojnih ujetnikov. Legenda o feniksu je privabila v Varšavo za svobodo vneto mladino vse Evrope. Sredi mesta je ostal kamen z napisom, ki priča, da so v tej veliki delovni manifestaciji človeške solidarnosti sodelovale tudi jugoslovanske mladinske brigade.
Preteklost prihodnosti
Življenje današnje Varšave je velika tema, vendar ni naključje, da tako kakor mnogi drugi, ki so se že lotili te naloge, tudi vaš repor ter poseže v bližnjo in daljno prihodnost, zato da bi predstavil sedanjost in perspektive mesta, v katerem je zgodovinska kontinuiteta neizogiben imperativ vsakodnevnega življenja, sanj in ambicij. Spomnimo se, da so taisti ljudje, lačni in premrli, nastanjeni v zasilnih lopah in podzemeljskih luknjah, najprej začeli obnavljati staro mesto in zgodovinske spomenike, ki jim sicer niso mogli zagotoviti strehe nad glavo, zato pa so jim dali moralno in rodoljubno I spodbudo, in to je bilo v tistem trenutku dosti pomembnejše.
Ali Poljaki zidajo grad v oblakih? Takšno vprašanje si zastavljajo ravnodušni tuji gostje, ki jim navdušeni meščani razkazujejo pravkar dokončani velikanski kompleks kraljevega dvorca. Dobronamerni opazovalec, ki so mu znane hibe in pomanjkljivosti varšavske infrastrukture — premalo hotelov, trgovin in blagovnic, nizka raven storitev, primanjkljaj in zelo skromen stanovanjski stan dard — si iskreno prizadeva, da bi razumel pobude prebivalcev poljskega glavnega me sta — ln večine Poljakov, ki se s srcem in dušo posveča jo takim in podobnim rodoljubnim akcijam, se odpovedujejo nekaterim drugim življenjskim potrebam ter s prostovoljnim delom in velikimi denarnimi prispevki obnavljajo praktično iz temeljev ne samo varšavski dvorec. temveč tudi druge gradove. trdnjave, cerkve in podeželske gradiče.
Prihodnost ima pri nas, zatrjujejo Poljaki, svojo pre-
teklost, ki je ne smemo prepustiti pozabi. Naša zgodovina nam je zapustila veliko, nepogašeno žejo. Čaša je napolnjena do roba, treba jo je izpiti v slavo svobode, naroda in države, vsega tistega, po čemer so hrepeneli in za kar so umirali prejšnji rodovi. Ko gradimo dvorce, gradimo in dograjujemo zavest o našem državnem in narodnem obstoju.
Narobe bi bilo sklepati, da Poljaki svojo prihodnost opirajo samo na kult spomeniške preteklosti. zadnjih šest let je Varšava doživela pravi preporod: podvojila Je svoj ekonomski potencial in postala drugo industrijsko središče Poljske (za Slonskom). Realizirali so tudi nekaj velikih investicij, ki bi jim jih lahko zavidale mnoge svetovne prestolnice:	zgradili so
veliko in funkcionalno osrednjo železniško postajo, speljali skozi mesto nove, moderne komunikacije (trasa »L«, vislostrada im druge), zgradili ali gradijo nove mostove čez Vislo, v okolici pa so zrasla nova satelitska naselja, ki morda ne navdušujejo s svojo zunanjo podobo, vendar učinkovito rešujejo življenjske probleme prebivalstva (na stanovanje je treba slej ko prej čakati šest do osem let).
Mestni očetje nameravajo do leta 1980 postaviti še
141.000	novih stanovanj in
13.000	družinskih hiš. Poleg osrednje otroške bolnice, spomenika najmlajšim žrtvam vojne (gradnjo podpirajo mednarodne m tuje organizacije in posamezniki), bo Varšava v naslednjih nekaj letih dobila še vse polno pomembnih gospodarskih in kulturnih objektov: novo narodno knjižnico, filmsKi studio, tovarno gramofonskih plošč, univerzitetne ustanove, nove tovarne konfekcije, barvnih televizorjev (po ameriški licenci), kozmetičnih preparatov itd.
Varšava je mesto velikih perspektiv in, kakor je pokazala neka anketa, za večino Poljakov nekakšna »skupna narodna zakladnica«. Zato vsak Poljak sodi, da je njegova pravica in dolžnost ocenjevati razvoj glavnega mesta, kritizirati njegc ve šibke točke in podpirati, če je treba, tudi denarno, projekte za razcvet »kochane« Varšave.
ILIJA MARINKOVIČ
j BERITE REVIJO DAN j
Vloga odvetnikov
Po novem zakonu v ČSSR mora tudi branilec ugotavljati krivdo obtoženega,, ne iskati olajševalne okolnosti
PRAGA, januarja — Novi program češkoslovaške vlade med drugim predvideva uvedbo zakonskih ukrepov zoper negativne pojave v družbi. V napovedi teh ukrepov je rečeno, da »je v družbi, zlasti na gospodarskem področju, še vedno zaslediti negativne pojave«, v obrazložitvi ukrepov pa opozarjajo, da je potrebno učinkoviteje zavarovati družbeno premoženje in preprečevati naraščanje kaznivih dejanj, zlasti med mladino Sodišča in varnostne organe so pozvali, naj odgovorneje in razredno bolj odločno preganjajo in kaznujejo vse kršilce zakonov ter krepijo državno disciplino tudi na področju kazenske politike.
Premier taktizira
Pakistanski premier Ali Buto se je odločil za razpis splošnih volitev - Zahteve opozicije - Spretna taktika
Pakistanski premier Ali Buto se je očitno po tehtnem premisleku odločil za potezo, s katero je po eni strani vsaj za določen čas utišal opozicijske stranke, po drugi strani pa domači ln tuji javnosti dal vedeti — s spretno preračunanim demagoškim podtonom — da Islamabadu kljub notranjim zapletom za zdaj še ni treba »vladati z dekreti kot v soseščini«. ampak se zateka k bolj demokratičnim oblikam, kot je denimo razpis splošnih volitev.
Po premiierovem na/vodilu je pred dnevi predsednik republike Ilahi Caudri razpustil osrednja pakistanski parlament, hkrati pa so objavili datum prvih splošnih volitev po letu 1970, ko so parlamentarne volitve v Zahodnem in takratnem Vzhodnem Pakistanu (današnjem Bangladešu) oznanile začetek razcep« med obema deloma države. Takrat je v vzhodnem delu države namreč premočno zmagal Mudžibur Rahman z Avami ligo, celo s takšno večino glasov, da mu je po ustavi pripadla pravica do premierskega položaja in sestave vlade za oba dela Pakista- 1 na. Znano je, da je začetnim in čedalje bolj razgretim prepirom med Dako in Islamabadom, ki so decembra 1971 privedli do indij sko-pakistan-ske vojne ln osamosvojitve Bangladeša, s svojo trmoglav vostjo in nepopustljivostjo botroval ravno Ali Buto.
Sedaj je politični položaj v Pakistanu v marsičem precej drugačen. Ali Buto že skoraj šest let igra vlogo »pakistanskega odrešitelja«, ki je pred kratkem na videz popustil pred opozicijskimi pritiski, v resnici pa je zelo natančno preračunal, da si takšno »demokratično potezo« kot je razpis parlamentarnih volitev brez večjega tveganja lahko privošči. Sedmega marca bodo torej splošne volitve v osrednji parlament, ki ga bo volilo okrog 35 milijonov volivcev od nekaj več kot 71 milijonov prebivalcev, 14. marca pa bodo volitve v po krajinske skupščine v pokrajinah Pendžab, Sind, Severozahodni obmejni pokrajini in v Balučistanu.
V Islamabadu so nadalje sklenili, da bodo na napovedanih volitvah volili več po-
slancev osrednjega parlamenta kot pred sedmimi leti, saj se to število poslancev pove čalo od 144 na 216. Povečanje poslanskih mest pa bo v parlamentu nedvomno bolj okrepilo večino vladajoče Bu-tove ljudske stranke (PPP), kot pa pomagalo opozicijskim strankam oziroma združeni demokratski fronti (UDF), v kateri se je združilo šest manjših opozicijskih strank in pa nacionalni demokratski stranki (NDP), ki predstavlja najmočnejšo opozicijsko stranko.
Pakistanski volilni zakoni namreč določajo, da se poslanci v osrednji in pokrajinske parlamente volijo na osnovi števila prebivalcev v posameznih pokrajinah. Ljud. ska stranka ima največjo premoč ravno •» pokrajinah Sind ni Pendžab, ki sta najgosteje naseljeni (več kot dve tretjini vsega prebivalstva), zato je iz teh dveh pokrajin v osrednjem parlamentu največ poslancev.
Opozicijske stranke so še pred razpisom volitev napo vedale, da bodo na volitvah seveda sodelovale. Nacionalna demokratska stranka, ki je nastala v bistvu Iz nacionalne Avami stranke, ko so jo lansko jesen dokončno prepovedali, njenega predsednika Vadija Khana pa zaprli. Je že sredi novembra napovedala skupno volilno taktiko z združeno demokratsko fronto, ki p« je obtičala le pri formulaciji programa štirih točk, kar še ne pomeni skupnega nastopa na volitvah.
Na novembrskem sestanku sta stranki postavili vladi naslednje zahteve:	ukiniti je
treba zakon o izrednem stanju (v veljavi je od podce-linske vojne 1971) in obnoviti »resnično« demokracijo, ukiniti vsa zakonska dopolnila,
ki so jih sprejeli v letih izrednega stanja in okrepiti boj proti inflaciji ter brezposelnosti. Te zahteve so pri vladi naletele na gluha ušesa, premier Buto pa jih je prevejano zaobšel z odločitvi, jo o volitvah, češ da so volitve edina prava priložnost, kjer lahko opozicija pokaže svojo moč. Dejansko pa tudi v eno stranko združena opozicija ne bi mogla računati na kaj več, kot na zmago na pokrajinskih volitvah v Balu-čtstanu in Severozahodni pokrajini.
Kljub hudim notranjim pretresom, ki jih povzročajo spopadi v nenehno nemirni Severozahodni pokrajini in občasni spopadi v Balučista-nu, si je namreč Butova vlada v preteklih letih nabrala toliko pozitivnih točk, da so tudi pučistične ambicije v nekaterih vojaških krog h zamrle. V dveh zemljiških reformah so med nekaj milijonov revnih kmetov razdelili več milijonov hektarov nekdaj veleposestniške zemlje, poleg tega pa je pakistanski premier izpeljal nacionalizacijo v vseh najpomembnejših gospodarskih panogah (med drugim v trgovini, bančništvu in tekstilni industriji).
Na zunanjepolitičnem področju je Ali Buto uspel izboljšati vedno zelo občutljive odnose z Afganistanom, ki se je bojda odrekel ozemeljskim zahtevah v Severozahodni pokrajini m Balučistanu. Ne naposled pa je sedanja vlada uspela normalizirati odnose z Indijo in Bangladešem, kar predstavlja dodatno pozitivno bilanco, ki bo slejkoprej prevesila glasovalno tehtnico na marčnih volitvah v pnd ljudski stranki r li-roma premieru Butu.
AVGUST PUDGAR
Koliko na prebivalca
LJUBLJANA, 10. jan. — Narodni dohodek v Sloveniji je znašal leta 1975, po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko. 74.6 milijarde dinarjev ln je bil zneskovno za 29 odst. višji kot leta 1974. Ko so delili ta znesek z 1.8 milijona prebivalcev, kolikor naj bi Jih bilo povprečno leta 1975 v Sloveniji, so ugotovili, da je znašal leta 1975 v Sloveniji narodni dohodek na prebivalca 41.435 dinarjev. Ce primerjamo ta narodni dohodek na prebivalca z onim, kakršen je bil leta 1974, potem vidimo, da se je najbolj povečal v občini Ljubljana Vič-Rudnik, in sicer kar za 80 odst., ker je v tej občini sedež slovenskega elektrogospodarstva, ki je Imelo leta 1974 znatno nepokrito izgubo, leta 1975 pa so to Izgubo pokrili. Občina Ravne na Koroškem Je po tej primerjavi povečala narodni dohodek na prebivalca za 46 odst., Ajdovščina in Tržič za 42 odst., Jesenice, Lenart in Ribnica za 40 odst., Krško za 36 odst., Maribor za 35 odst., Tolmin, Ptuj in Nova Gorica za 34 odst. itd. Zanimivo je, da se je narodni dohodek leta 1975 v nekaterih občinah povečal tako skromno, da se je bil realno celo znižal. Tako se je med drugim v občini Velenje narodni dohodek na prebivalca povečal zneskovno le za 8 odst., v Metliki le za 7 odst. in v Idriji le za 6 odst. Sicer pa naslednja razpredelnica prikazuje višino narodnega dohodka na prebivalca ter vrstni red občin po višini narodnega dohodka na prebivalca v letu 1975 in v oklepaju vrstni red teh občin leta 1974.
1 b li	<1ST4)	občina	2 s! st	I h	(1974)	občina	ND na prebivalca
i	(1)	Ljubljana Center	170.388	31	(28)	Cerknica	33.269
2	(2)	Ljubljana Bežigrad	70.515	32	(33)	Žalec	32.981
3	(4)	Piran	61.874	33	(32)	Vrhnika	32.819
4	(8)	Jesenice	57.917	34	(39)	Ribnica	32.488
5	(3)	Velenje	56.872	35	(36)	Slovenske Konjice	31.120
6	(5)	Celje	55.359	36	(34)	Ilirska Bistrica	30.648
7	(6)	Ljubljana Moste-Polje	55.145	37	(53)	Ljubljana Vič-Rudnik	30.509
8	(9)	Ljubljana Šiška	52.619	38	(38)	Zagorje ob Savi	30.444
9	(7)	Trbovlje	52.522	39	(31)	Idrija	28.780
10	(15)	Ravne na Koroškem	51.281	40	(37)	Litija	28.723
11	(11)	Kranj	50.787	41	(42)	Slovenj Gradec	26.783
12	(14)	Tržič	50.144	42	(41)	Mozirje	26.647
13	(10)	Koper	49.715	43	(45)	Tolmin	26.599
14	(13)	Nova Goric«	49.039	44	(43)	Laško	25.581
15	(16)	Maribor	46.526	45	(40)	Slovenska Bistrica	24.946
16	(12)	Novo mesto	44.037	46	(44)	Brežice	24.057
17	(17)	Škofja Loka	43.917	47	(48)	Gornja Radgona	23.744
18	(26)	Krško	41.677	48	(47)	Črnomelj	23.574
19	(20)	Hrastnik	40.268	49	(46)	Lendava	23.515
20	(19)	Postajna	40.225	50	(52)	Ptuj	22.751
21	(22)	Domžale	40.110	51	(49)	Radlje ob Dravi	22.494
22	(24)	Sežana	39.656	52	(50)	Sevnica	22.167
23	(25)	Izola	39.643	53	(54)	Grosuplje	22 088
24	(27)	Kamnik	39.532	54	(51)	Trebnje	21.321
25	(18)	Radovljica	39.530	55	(55)	Ljutomer	20.744
26	(23)	Logatec	38.086	56	(56)	Murska Sobota	20.055
27	(29)	Kočevje	37.791	57	(57)	Šmarje pri Jelšah	17.825
28	(30)	Dravograd	34.623	58	(58)	Šentjur pri Celju	16.315
29	(35)	Ajdovščina	34.070	59	(59)	Ormož	14.145
30	(21)	Metlika	34.062	60	(60)	Lenart	9.763
Polegan je peska ?
Položaj okoli španske Sahare, zdaj delov Maroka in Mavretanije, se, kot kaže, umirja — Saudsko posredovanje
Čeprav Je prišlo do razdelitve nekdanje španske Sahare med Marokom In Mavretanijo že lansko pomlad, pa »afriški anšlus« kljub pričakovanjem maroškega kralja Hasana še zdaj ni utonil v pozabo. Za to sta predvsem dva razloga: po eni strani nenehna in celo vedno htočnejša gverilska dejavnost osvobodilnega gibanja Polisaiio, po drugi strani pa »čuječna Pripravljenost« Alžirije, da ob vsaki priložnosti na afriški ali širši mednarodni sceni odpre saharski dosje.
-Kanarski otok/


'YMAROKO
k £
—(Bakhela)--^SP*—
Villa-Cisnerož# i
Š"ahara
f NOVAVn ' MEJA'
LL
ladhlbou
RAKOV 'povratniki
■ ;» ■ ■‘
SAHARA FDertck	*
, MAVRETANIJA
ur
h-j
i'
—= CESTE
----POTI
km
010°
200
V okvir te alžirske »bud-Posti« lahko uvrstimo tudi nedavno Bumedienovo posla Pico Kurtu Waldheimu, v kateri Alžir poudarja, da saharske zadeve zaradi izvršenega dejstva, pred katero sta sve tevno javnost z razdelitvijo Sahare postavila Maroko in Mavretanija, in časa, ki Je Pretekel od takrat, nikakor bitna za končano ter da vztraja pri svojem temeljnem stališču, da Je treba sahar-sitemu prebivalstvu omogočiti samoodločbo pod nad-
zorstvom svetovne organizacije. Torej staro alžirsko stališče.
Novo v poslanici pa je to, da je izpisana v izredno umirjenem besednjaku, da ne vsebuje neposrednih obtožb Maroka in Mavretanije, da v njem Alžirija izraža svojo pripravljenost za miroljubno rešitev spora in slovesno pri sega, da nasprotuje sleherni nasilni razrešitvi vprašanja.
To bi lahko potrjevalo ne uradne glasove, da je zdaj naj hujša nevarnost neposred-
nega vojaškega spopada v Magrebu bržčas že minila m da bo, kakor napovedujejo nekateri, kmalu prišlo do ne posrednih pogovorov med Rabatom in Alžirom. Eno takih spodbudnih znamenj bi uteg nil biti tudi decembrski obisk maroških novinarjev v Alži ru, ko se je delegacija iz Rabata sestala z visokimi alžirskimi funkcionarji. Čeprav je prišlo do obiska v okvi ru kongresa zveze arabskih novinarjev v Alžiru, torej ne na neposredno vabilo, pa sc
maroške novinarje baje sprejeli zelo prisrčno. In če prav je maroški časopis »Al Alam« takoj po obisku posvaril pred prevelikim opti-
mizmom glede odnosov z Al žirijo, pa je nedvomno tudi uradni Rabat občutno znižal ton, kadar ogovarja svojo vzhodno sosedo.
Številni opazovalci vidijo v ozadju tega previdnega oto-pljevanja mogočno roko Saudske Arabije. Princ Fahd Ibn Abdelaziz, domnevni močni mož Saudske Arabije, Je novembra obiskal alžirsko, maroško in mavretansko prestolnico. Prinesel naj bi bil načrt za spravo med tremi saharskimi protagonisti. Po tem načrtu naj bi Maroko in Mavretanija med saharskim prebivalstvom naposled le organizirala referendum, ki bi se, čeprav pod mednarodnim nadzorstvom, seveda iztekel v korist sedanjega stanja, torej izvršene razdelitve, vendar bi dal Alžiriji priložnost, da se častno umakne iz zadeve. Ugledna revija za afriška vprašanja »Jeune Afrique« je zapisala, naj bi se ta proces dokončne porav nave po saudski zamisli začel s taktiko majhnih kora kov; dosedanji nasprotniki naj bi torej najprej znižali ton in opustili medsebojno obtoževanje, nakar bi prišlo do direktnih kontaktov, najprej na nižjih, nato pa na višjih ravneh.
Spričo zmernega tona sedanje alžirske poslanice in previdnih prizadevanj maroškega severa, da bi utišal nacionalistično evforijo domače opozicije, ki ji je razkosanje Sahare zbudilo apetite po zgodovinskem »velikem Maroku« (ki bj obsegal tudi dele Alžirije in vso Mavretanijo) se nehote vsiljuje vprašanje, ali prvi del saudskega načrta morda že ne deluje.
Vsekakor pa saudsko posredovanje ne bi imelo veliko upanja na uspeh, če ne b' bila za spravo v bistvu zainteresirana vsaka od treh v saharski spor vpletenih držav. Za vse tri velja, da bi se rade izognile vojni, ki ne Maroku ne Alžiriji spričo dejstva, da je njuna vojaška moč približno izenačena, ne bi mogla prinesti zmage, bi pa jima prizadela gospodarsko katastrofo. Toda tudi že sedanje napeto stanje pome ni za Maroko, Alžirijo m Mavretanijo hudo breme. Vse tri so v zadnjem letu dni močno povečale vojaške iz datke, kar ogroža njihove ambiciozne razvojne načrte in
v končni posledici tudi življenjsko raven, kar utegne sčasoma povečati socialno napetost in zmanjšati politično stabilnost v vsaki izmed prizadetih držav. Pospešeni nakupi orožja pa navsezadnje tudi povečujejo njihovo vojaško in politično odvisnost od zunanjega sveta.
Vsak od saharskih protagonistov ima za zmanjšanje napetosti še posebne razloge. Alžirija si je v sicer prikrl tem razvrščanju arabskega sveta okoli saharskega spora poslabšala odnose z nekaterimi (zlasti konservativnimi) arabskimi državami, veliko manj pomembno diplomatsko vlogo je začela igrati tudi na Bližnjem vzhodu. Maroko si je zaradi aneksije Sahare nakopal težave v organizaciji afriške enotnosti in v Združenih narodih, njegove čete morajo pred napadi gverilcev Polisaria pomagati tudi šibki mavretanski vojski, predvsem pa mu je gverilska aktivnost onemogočila, da bi začel izkoriščati bogata na-
hajališča fosfatov v priključenem delu — to pa je bil pravzaprav bistveni motiv »zelenega pohoda« maroškega kralja in vseh njegovih kasnejših potez. Močan razlog za to, da bi se polegel saharski pesek, ima tudi Mavretanija, ki je s tisto tretjino nekdanje španske kolonije, ki jo je dobila, po vsem sodeč pogoltnila prevelik zalogaj. Njena vojska (po razdelitvi Sahare jo je povečala od 1500—10.000 vojakov) se le s težavo brani napadov Polisaria, brez pomoči Maroka bi puščavsko vojno morda že izgubila, prav v Maroku pa je priključitev Sahare z vso silo obudila glasove, da bi moralo kraljestvo segati pravzaprav do reke Senegal — s tem pa bi Mavretanija izginila z zemljevidov. »FM-nancial Times« je pred časom zapisal, da Mavretanije že ne bi bilo več, če bi junijski napad borcev Polisaria na mavretansko prestolnico Nuakšot uspel.
JANKO LORENCI
PRIMORSKI DNEVNIK 6
IZBOR IZ DELA
15. januarja 1977
Moda kasni
Nekoč največji sejem mode pri nas pesti pomanjkanje lastnega prostora
LJUBLJANA, 13. januarja — Naslednjo soboto, 22. januarja opoldne, bo ljubljansko Gospodarsko razstavišče odprlo vrata Modi 71 V bleščavi sejemskih žarometov bo teden dni 35(1 tekstilnih tovarn razstavilo najboljše, kar so znali narediti. Toda korak stran od dosega svetlobnih stožcev bo, podobno kot že nekaj let poprej, ob tej prav gotovo zanimivi in vselej dobro obiskani prireditvi še vedno ostalo odprtih nekaj dilem
V TAM so povečali izvoz
V države v razvoju so lani izvozili za 13 odstotkov več
MARIBOR, 13. Jan. — poslovno leto 197fi ocenjujejo v Tamu kljub vsem težavam kot izredno uspešno To oce. njujejo s tem. da so lam v primerjavi z letom popre) po. večali fizični obseg proizvod nie za 12 odstotkov, finančni rezultat pa za 23 odstotkov. Res je, da s tem plana niso dosegli, ker so imeli številne težave zaradi visokega dviga materialnih stroškov neredne dobave materiala m težav pri nabavi investicijske opreme
Izvoz, ki se v zadnjih letih usmerja predvsem v dežele v razvoju, se ie v primeriavi z letom 1974 povečal za 143 od. stotkov. v primerjavi z letom 1975 pa za 13 odstotkov.
Največji vpliv na poslovanje celotne delovne organizacije TAM ima nedvomno proizvod nja gospodarskih cestnih mo tornih vozil, ki ie v dohodku celotne delovne organizacije udeležena skoraj z HO odstot. ki Zaradi pomanikanja obrat nih sredstev in novega načina plačevanja so bile v proizvod nji cestnih vozil velike teža-ve, kj so tih uspešno rešili z vrsto sanacijskih ukrepov Z Izvozom tovorn mkov. avtobu sov m motorjev so tako lani presegli vrednost 22,5 milijona dolarjev
Na področju timih vozil ln toplovodnih kotlov so vsa pri. zadevanja usmerili k večji produktivnosti m boljši kvali. teti dela. Tako so lani prvič izdelal! lO.OtKi toplovodnih kot. lov tn s tem postali največji jugoslovanski proizvajalec. Na področju investiranja so končali investicijo v obratu za emajliranje kotlov v Lenar, tu.	JOŽE JERMAN
Tudi letos, je bilo moč izvedeti na tiskovni konieren ci, ki jo je danes pripravilo Gospodarsko razstavišče m j so se je razen organizatorjev i udeležili tudi predstavniki tekstilne industrije m cen tra za sodobno oblačenje, sejem ne bo pravi prikaz ju goslovanske tekstilne produk cije Prireditev, ki nosi ime »sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, izdelkov us njarsko predelovalne industn (e in različnih modnih artik lov« in je včasih pomenila mnogo več kot v zadnjih le tih, bo pomanjkljiva. Na njej bo v primerjavi z nekateri mi drugimi podobnimi sejmi pri nas manj proizvajalcev, pomanjkljivo pa bodo tudi predstavljene čevljarska m dustrija in usnjarska galante nja ter konlekcija, katerih proizvodnja je prav v Sloveni ji s kakovostnimi kreacijam: večkrat posegla v evropske modne konice kol drugi. Ker pač m sejemskega prostora
—	za primerjavo naj orne mmo, da ima gospodarsko razstavišče na voljo 8000 kv metrov, beograjska »Moda v svetu« pa 40.000 kv metrov
—	niti slovenska, kaj šele druga usnjarsko-predelovalna industrija, navzlic svojemu pomenu in slovesu v oblačil ni industriji, ne more dobiti prostora na nekoč prvem in edinem domačem sejmu Ta ko bo bržkone moč v Ljub Ijani videti popolnejši pri kaz pestre in zelo široke iu goslovanske oblačilne pro dukcije šele okrog leta 1980
Drugo vprašanje, ki je -ker se ponavlja že vsa leta
—	sicer dokaj razglašeno, na
staja ob terminu ljubljanske prireditve. Kot je znano, so lanuarja posli, predvsem kon (ekcionarjev, za naslednje leto že več mesecev sklenjeni m je torej znatno okrnjen komercialni pomen sejma Kakorkoli, Gospodarsko raz stavišče se je letos nameno ma odločilo za januarski ter min ker so tako pokazale ankete med lanskoletnimi razšla vi jalei. Od 80 metražer lev jih je tedaj 50 odvrnilo, da je to ugoden termin. V nekoliko manjšem odstotku, od 110 jih tako meni 67, pa so bili za to tudi konfekcio narji Čeprav je. torej odloči tev organizatorjev uremelje na, pa vseeno ni moč mimo resnice, da je velik delež manjše poslovne živahnosti ljubljanskega sejma v primer lavi z drugimi sejmi pripisati prav njegovemu terminu. Tre ba bo kmalu razmisliti o spe cialnih sejmih za konfekcio i narje in trikotažerje, ki brž kone edini lahko rešijo kronično zagato ljubljanskega sejma
Seveda pa bo Moda 77 ime la tudi svetlejše strani. Za osmino bodo povečani razstavni prostori, število ude ležencev bo večje za 26 tek stilnih tovarn. Kakovostnejše kot prejšnja leta. obljublja |o organizatorji, pa bodo tu di modne revije. Letošnjo no vost bo, da bodo prišli na manekenski pomol samo naj boljši modeli, ki jih bo iz brala posebna komisija kre atorjev Izbora modelov torej ne bo krojila več produk cija, ampak bo proizvajalec lahko pokazal več modelov le zaradi kakovosti svojih kre acij.	DUŠAN SNOJ
Kako z devizami?
Konec lanskega leta so devizne rezerve SFRJ znašale 2 milijardi 700 milijonov dolarjev
LJUBLJANA, 13. jan. — Od pretirane hvale na račun lanskoletnih finančnih učinkov pri tekočem poslovanju s tujino gospodarstvo in družba kot celota nima posebne koristi. Priznati pa sicer velja, da so napori okrog zvečanja izvoza blaga in storitev ter v zvezi z razumnejšo porabo deviz pomagali celo do določenega suficita tekoče plačilne bilance, izginil je zunanjetrgovinski dericit v vrednosti milijarde dolarjev, podedovan iz leta 1975. celotni primanjkljaj pa se je v preteklem leto znižal za 1,2 milijarde dolarjev (še vedno pa ga je za 2.5 milijarde dolarjev).
Med pozitivne dosežke leta pa velja prav gotovo prišteti še izboljšano likvidnost v poslovanju s tujimi partnerji, ki Jugoslaviji, kot aktivnemu partner ju v menjavi s svetom, nedvomno dviga ugled. Takim gibanjem so pomagale do želenega razmaha rezerve deviz (staine in tekoče) Ob tem je bilo zadnje mese ce leta celo nekaj nasprotujočih si ocen. češ. da sc celo previsoke in da nas to kar precej velja, da jih kaže v večiem obsegu sprostiti za ootrebe povečanega uvoza opreme in dobrin Do prenagljenih ukrepov v zvezi s tem na srečo ni prišlo.
V novo gospodarsko leto smo stopili z debelim svežnjem, saj so devizne rezerve v Jugoslaviji znašale malo pred koncem leta že dve milijardi 700 milijonov dolarjev, torej celo več kot ie bilo predvideno z na Črtom To pomeni, da )e za poravnavo tekočih finan čnih obvez nastalih v poslovanju s tujino, dobro po skrbljeno Tu pa velja odslej storiti še kaj več, pted-vsem okrog racionalnejše porabe deviznih rezerv. Stalne devizne rezerve države, kt jih m mogoče uporabit; za tekoča plačila, bodo po sklepu ZIS znašale v letu 1977 milijardo dolarjev vtem ko naj bi tekoče devizne rezerve dosegle enako raven kot v letu 1976. to je mihtardo 609 milijonov dolarjev
Del teh tekočih rezerv - v vrednosti enomesečnih nakupov v rutini — bo v Narodni banki, drugi del tekočih deviznih rezerv pa naj bi imele poslovne ban-kb v državi in bi jim služile za pokritje enomesečnih plačil nakupov nlihovib partnerjev na tujem
Tekoče devizne rezerve Narodne banke Jugoslavije morajo biti enake vrednosti trimesečnega uvoza.
Devizne rezerve paislovnm bank bodo morale biti enake vrednosti enomesečnih obveznosti plačil do tujine: skupaj bodo morale poslovne banke zagotoviti po) milijarde dolarjev deviznih rezerv
Gre predvsem za dvoje bistvenih sprememb pri porabi deviznih rezerv Prvič naj bi zaradi racionalnejše porabe dei deviznih rezerv, ki na trgu denaria v nobenem primeru niso zastonj (in bi bilo škoda, če bi preveč mirovale), služil za nakup vrednostnih papirjev na tujem tn za pospeševanje ekonomskega sodelovanja s tujimi partnerji. Neposredna pritegni tev deviznih rezerv v tem primeru bi pomerila določeno spodbudo za poslovne transakcije s tujino.
Poraba in kroženie deviznih rezerv (stalnih m tekočih na ravni skupne vrednost,t 2 milijard 600 mili Ionov dolarjev v letu 1977.) dobiva torej drugačne razsežnost! z več vplivanja na racionalnost.
Po merilih MMS (Mednarodnega monetarnega sklada) je za Jugoslavijo najnižja raven deviznih rezerv 1.6 milijarde dolarjev.	FRANJO KRIVEC
Medicina premaguje raka
Diagnoza A. Primerove: rak na ustju maternice — 106 začetnih rakastih tvorb, 106 ozdravitev — Za rakom umre na leto 16,5 odstotka Slovencev
LJUBLJANA, .januarja — Jutri ali pojutrišnjem bo minilo pet let, odkar se je na Onkološkem inštitutu ali na ljubljanskem »Rakovem oddelku« oglasila tovarišica, recimo ji kar A. 1’rimerova, ženska srednjih let, da bi jo zdravnik specialist na predlog njenega ginekologa temeljito pregledal zaradi suma... Pregled in laboratorijske analize so potrdili najhujša pričakovanja. Diagnoza: rak ua listju maternice.
»Zdaj sem zaznamovana, zdaj je vsega konec,« je zla slutnja obvladovala A. Pri merovo, še preden je prestopila prag Onkološkega Inštituta, takoj ko ji je ginekolog napisal napotnico in ji povedal, kam naj se napoti za vsak primer, da si kdajkoli kasneje ne bi mogla kaj očitati.
Mrzel srn, ki jo je spreletel ob prvem spoznanju, da se mora odpraviti na »rakov oddelek«, in kasnejša zdravniška potrditev temne slutnje — skrivala jo je sa-ma za sebe — ko je prišel specialist z besedo na dan, čeprav ji je zatrjeval, da ni nič hudega, je za njo danes ko mineva pet let od tega dogodka, samo še medlo ne-prijeten spomin.
A. Primerova in z njo 100 deklet in žena, ki so tistega leta preživljale podobne tre nutke onemogle groze, so se z ljubljanskega Onkološkega inštituta vrnile v življenje m skoraj pozabile na starinsko hišo z visoko obokanim vhodom ob Ljubljanici, ki vsaj po pritličnih dvoriščnih zgrad bah sodeč dolgo vrsto let bolj spominja na nedokončano gradbišče kot na bolnišnico
V registru Onkološkega in štituta je pod rak na ustju maternice (coli uteri) suhoparno zabeleženo: 106 zgod-njih primerov - 106 stood-stotnih preživetij (ugotavlja nje po petih letih).
Nič posebnega, gre pač za rutinsko vnašanje podatkov — številk, za katerimi pa se vendarle skrivajo živi ljudje, ki mislijo, čutijo, želijo in hočejo živeti.
Ce imaš raka, si skoraj neizbežno zaznamovan in določen za hitro srečanje s
smrtjo, smo prepričanj domala vsi, pa tudi zdravniki niso redki, ki mislijo natanko tako, čeprav molče. Da je takšna miselnost k sreči danes tudi pri nas že daleč od resnice, naj s' v dokaz pomagamo z zelo zgovornimi številkami, ki med drugim potrjujejo, da je naš Onkološki inštitut posebej zelo uspešen pri učinkovitem zdravljenju raka na ustju maternice.
Med kakimi 4.000 primeri rakastih obolenj, kolikor jih letno na novo odkrijejo zdravniki v Sloveniji, jih je okoli 340 na maternici (na ustju ali telesu' » različnih stopnjah razvoja in okoli sto primerov v začetnem ali »nultem« stadiju, ki jih zadnja leta v vsakem primeru stoodstotno pozdravijo. In ob tem dejstvu naši zdravili ki ne izgubljajo besed, kot da jih je škoda! Kakšna nečimrna skromnost — ali kaj?
In med 117 primeri raka na maternici 79 odstotkov ozdravitev v petih letih po kon čanem zdravljenju (obsevanju) od začetka bolezni.
Na ustju maternice zdrav niki letno odkrijejo okoli 220 primerov raka ter ga z no žem ali s »topom« (obsevanjem) odpravijo pri dobrih 69 odstotkih obolelih žensk
Ko je skupina zdravnikov pri A. Primerovi ugotovila in analizirala divje tkivo na ustju maternice, je na osnovi številnih preiskav določila stopnjo razvoja bolezni ter se odločila za način zdravljenja. Ce preskočimo njihovo dilemo: nož ali žarki — — ali oba načina, smo sredi zdravljenja,
A. Primerova je imela, ne-
medicinsko povedano, nekoliko razvit začetni stadij raka na ustju maternice, ki je precej pogosten bolezenski pojav med raznovrstnimi raki. Ožji predel ali jedro ra kastih celic so dva dni »ob streljevali« z radioaktivnimi izotopi, ki jih je zdravnik ob asistenci inženirja jedrske fi zike vložil na obolelo mesto v obliki nekakšnih tamponov Da se divje oziroma bolno tkivo ne bi širilo, so potem širše območje maternice in obolelo ustje obsevali s tele-kobaltovo bombo ali pospe-ševalnikom starejšega tipa ki ga bo jutri zamenjal novi »top«, o katerem smo skopo že poročali, linearni pospeše-valmk.
»To je zapletena cev. ki ni čisto navadna cev, temveč pravzaprav naprava, v kateri elektroni s pomočjo gene rotorja postopoma dobivajo velike energije — do 20 milijonov elektron-voltov . . .« mi drugič ali tretjič razlaga dr. inž. fizike Primož Cevc, vod ja radiofizikalne službe na našem »rakovem oddelku«, objektu za obsevalno zdrav Ijenje TRT ali nastajajočem teleradioterapevtskem cen tru, v katerem si je med drugimi aparaturami globoko pod zemljo našel prostor v betonskem bunkerju tudi veliki šesttonski pospeševalmk ali pravcati kanon, zato da bo jutn z vsemi kalibri ne moteno lahko začel obstre ljevati raka v človekovem te lesu.
»Obsevalna« topovska cev usmerja kot svinčnik ozek curek elektronov proti tumor ju in ga uničuje. Pri tem pa curek ali snop žarkov lahko usmerjamo tako, da bistveno manj poškoduje oziroma pri.
zadene zdravo tkivo na poti proti bolnemu, kot na primer kobaltova bomba, ki smo jo v ta namen uporabljali doslej,« kot iz učbenika deklamira doktor inženir Primož Cevc.
Ko govorimo in smo tako potihem kot na glas prepričam, da je rak najbolj zahrbtna bolezen današnjega časa, proti kateri skoraj nimamo pravega orožja, pozabljamo, da zaradi raka v Sloveniji letno umre le 16,5 odstotka vseh ljudi (od okoli sto tisoč umrlih v letu 1972) in kar 9,4 odstotka nasilne smrti. Tudi smrtna kosa pod avtomobilskimi kolesi v Sloveniji že vrsto let žanje prebogato žetev, ji pa posvečamo veliko več obveščevalne skrbi kot katerikoli drugi pravi bolezni.
Dobro tretjino ali 30 do 40 odstotkov vseh primerov (stadijev) bolezni raka naši zdravniki že uspešno sk majo smrtno koso, medtem ko I proti nasilnemu umiranju na j cestah navkljub številnim poizkusom in ukrepom še nismo našli pravega zdravila.
Toda povrnimo se k naši ozdravljenki. V poldrugem mesecu po določitvi diagnoze: rak na ustju maternice se je naša A. Primerova po petkrat na teden vlegla pod »uničujoče« prodorne žarke iz kobaltove obsevalne »bombe« in vsaka sled za rakom, ki je sicer izginjal postopoma, je bila pregnana iz njenega telesa.
Uspešen učinek zdravljenja je bil viden že po nekaj mesecih. In ne samo pri njej. temveč tudi pri številnih drugih bolnicah, ki so, kot zgovorno pričajo številke, prestopile prag Onkološkega Inštituta v Ljubljani, iz katerega se vrata v življenje iz dneva v dan odpirajo bolj na široko.
NIKO LAPAJNE
Magistrala postaja gradbišče
Po poldrugem desetletju priprav in oklevanj se je začela gradnja prvih odsekov avtomobilske ceste Karavanke—Gevgelija — Do konca desetletja več kot 450 km ceste Bratstvo-enotnost
Uubro poldrugo desetletje jugoslovanska magistrata Bratstvo—enotnost nosi ime- avtomobilske ceste, čeprav povezuje številna naša gospodarska središča samo z dvema promet-nima trakovoma Zv od takrat ko je naša najdaljša asfaltna cesta povezala štiri republike in Vojvodino, smo vedeli, da je dokončan samo del obsežnega posla in rfa ,je pred nami nov — zgraditev avtomobilske ceste od Karavank do Gevgellje.
V zadnjih desetih letih se je dokaj govorilo pa tudi po skušali smo se lotiti novega podviga. Seveda nikdar ni nihče pomislil, da bi naen krat začeli graditi na vsej I20n km dolgi cesti Obseg ftrome ta predvsem narekuie zače tek gradnje posameznih odse kov, kot so na primer Beo grad—Niš	ali Zagreb—Beo
grad.
Zakaj zamude
Ekonomske težave in do hodki druge narave so onemogočili da bi se graditev avtomobilske ceste Ki JI pra vimo hrbtenica Jugoslovan skega gospodarstva m prome ta, začela pravočasno, vsaj pred desetletjem.
Razen tega so sl republike in pokrajini zadale nalogo da na svojem ozemlju zgradi Jo nove ceste tn modernizira jo mrežo oDsniječih. To ie bilo nujno »a., )e culo cestno omrežje majhno tn so bili Ste vilm moustniski, krnet i iški m drug: tajoni brez asialtne po s sv^N*m.
Viedten, pa je bila moder nuucija nekaterih )ugoslovan. s.kih magistral, pomembnih
republike tn pokrajini, ve činoma d> končana Vedno vecie število vozi) na naših es.th leme pelje po cest) I reda Bi.nstvo—enotnost na primer kolona 16U.01K) težkih tovornjakov - tujih oznak) in vedno manjša komercial na hitrost t vsako leto stalno pada m |e v poletnih mesecih samo 40 km na uro) ter nenehno povečevanje števila nesreč so naposled postavili na prvo mesto zgraditev av tomobilske ceste Karavanke —GevgeUja.
Petnajst let po izročitvi pro metu zadniegH odseka ceste Bratstvo—enotnost, je bil do sežen sporazum med republikami ter pokrajinama skozi katere teče, da ziačno gradi ti tako pričakovano m prav tako zelo nujno avtomobil sko cesto. Dogovor ie potr len z velikim odzivom delov nih Hudi pri vpisovanju po sojila. Te akcije so več kol uspešne v Srbiji, Sloveniji Bosni in Hercegovini ter Hrvaški.
Težko pričakovani start
Prv odseki avtomobilske ceste, pomembne za jugoslo-
vansko ter evropsko gos.po darstvo in Bližnji vzhod, so že v gradnji To so odseki od Beograda proti Nišu in Surčinu. Na Hrvaškem, v Vojvodini m Makedoniji so priprave v zaključni fazi, Slo venija prav tako načrtuje do konca tega desetletja zgradi ti več pomembnih odsekov v smeri Karavanke—Gevgelija vendar za zdaj predvsem po udarja, da )e treba najprej urediti financiranje, pred vsem z namenskim poveča njem cen nafte m naftnih de rivatov, od česar bi tako dob Ijena sredstva šla za graditev ceste.
Tako se )e začela pomembna akcija štirih republik In pokrajin Čeprav vsi posli m so dokončan) t dogovori stro kovniakov o enotnih tehnič. nih rešitvah bodo šele čeprav vsi vin financiranja še niso odkriti). )e prav da o tej veliki jugoslovanski prometni poti več ne govorimo, am pak naj postane — veliko gradbišče Start je že. Pri pravljenost republik in po krajin, k) oh povezuje avto mobilska cesta Bratstvo tn enotnost, so jamstvo, da več
ne moremo m nočemo odstopiti od tega podviga Razen rega bi tudi vsaka nova za moda pomenila samo njeno ponovno podražitev, še večjo gnečo na cestah, ki julija in avgusta grozi paralizirati promet, nadalje povečanje nesreč (od vseh nesreč na na ših cestah se jih 50 odstot kov dogodi na cesti Ljubljana—Skopje).
Tako pa so buldožerji zaorali prve kilometre nove tra se. V šumadiji vlečejo prve kilometre drugega traku, in je zanesljivo, da bodo dose danje sanje o graditvi avtomobilske ceste naposled ures ničene. Do konca tega deset letja je treba zgraditi nekaj več kot 450 km avtomobilske
BORBA
ceste Bratstvo-enotnost, razen na odseku Kumanovo— Titov Veles, ki bo povsem no va vendar v začetku samo z dvema voznima pasovoma.
Ekonomična investicija
Gre za investicijo, ki se bo uitro povrnila. Nedavno zgrajen) odsek avtomobilske ceste v Sh venlji bo, na primer. izplačan pred predvide-
nim j:o«om Zato tudi pravi jo- vlagali,c tprej kot v najbolj rentabilne tovarne, čeprav kilometer avtomobilske ceste stane (po cenah tz le ib 1975) 50 milijonov dinar jev- To je pa samo del prednosti pri gradnji prvih odse itov jugoslovanske avtomobil, ske ceste Naše gospodarstvo bo imen tudi manjše trans-portne stioške.
Avtomobilska cesta bo pn bližala številne naše kraje in njihovo gospodarstvo. Prav zaradi slabih prometnih zvez so posamezna področja sko raj izolirana od sveta, gospodarstvo enih predelov pa |e od drugih bolj oddaljeno kot pa je resnična razdal ja. Avto-mobilsKa cesta bo odprla no ve trge m vključila Jugoslavijo v evropsko prometno omrežje.
Jugoslovanska gradbena operativa je pripravljena zgra diti te prometne poti. To )e možnosi, da zaposli tisoče tako v opeietivi kot tudi v strojegradnji in na drugih področjih gospodarstva Pa tudi mladina, ki je navdušeno gradila cesto I. reda Bratstvo--enotnost, se bo naposled vključila ir, pomagala gradi ti to magistralo in še enkrat pri delu kovala bratstvo tn enotnost. DUŠAN DRAŽI C
Liter mleka na Hrvaškem do 6,6 din
Odkupna cena za tol-ščobno enoto se je povečala za 36 odstotkov
ZAGREB, 13. jan. (Tanjug) — Danes je začel vel jati sklep izvršnega sveta sabora SR Hr vatske o novih cenah mleka. Omenjeni sklep morajo potr. diti tudi občine, zato bodo morali kupci mleko plačevati po novih cenah najverjetneje od jutri naprej.
Dosedanje maloprodajne cene mleka so doslej znašale
4.60	in 4,70 dinarja za liter nove cene pa bodo znašale največ 6.00 dinarja za liter v celinskem delu republike m
6.60	dinarja v obalnem ob močju, oziroma na območju skupnosti občin Reka. Split in Gospič.
Na podlagi najnovejšega sklepa Izvršnega sveta sabo ra SR Hrvatske se bo odkupna cena mleka zvišala z 0,76 dinarja za maščobno enoto na 1,6 dinarja, kar pomeni 36-odstotno podražitev Pre viaduje upanje, da bodo s to podražitvijo proizvajalcem omogočili boljše poslovanje.
Inovacijski obrat
Razmah je povzročila tudi ustanovitev posebne strokovne službe za inovacijsko dejavnost v železarni Štore
STOKE, U. jun. — Težko je reči. da je prav ustanovitev . posebne strokovne službe v okviru železarne štore za inovacijsko dejavnost vplivala na večji razmah inovacijskih dejavnosti v železarni. Prav gotovo pa je drugačna klima okrog-tega. že v letu 1975 pomagala, da so začeli člani kolektiva bistveno več razmišljati‘t> > tem/kaj vacr je mogoče v proizvodnji še izboljšati, uvesti na novo in podobno
Predlani so namreč v železarni našteli 71 inovacijskih predlogov 84 predlagateljev Od tega so v ustrezni komisiji obravnavali 44 predlogov, a sprejetih je bilo od tega 38 inovacijskih predlogov. To je prvo teto bistvenega zasu ka na področju inovacijske dejavnosti v kolektivu, kiei so poprej našteli letno kakih 9 inovacij.
Gospodarska korist tehnič nih izboljšav in iznajdb je znašala predlani v štorski že lezami nekaj več kot 5 mi lijonov din, skupna vrednost izplačane odškodnine za to pa )e dosegla znesek 60.000 dinarjev To je dokaj skrom no, kajti na odškodnine ie v letu 1975 odpadlo vsega 1,22 odstotka vrednosti V pretek lem letu se je število avtor jev tehničnih izboljšav in izumiteljev bistveno povečalo Kar 104 predlagatelji so pri pravili 80 predlogov, doseže na gospodarska korist upo števanih inovacij pa je presegla vrednost 10 milijonov dinarjev. La materialno sti mulrcijo so namenili 2,4 od stotua, kar pomeni, da je bi la enkrat večja kot predlani Letos namerava tako strokov-
na služba za inovacije kot komisija inovacijsko dejav nost še bolj spodbujati, med drugim tudi z razpisi tehnič nih nalog, ki naj bi bili ne kakšen vodnik novatoriem kam naj usmerijo svojo aktivnost. Tudi materialna sti mulacija bo v letu 1977 več ja kot lani in naj bi znaša la 3 do 4 odstotke od vred nosti ekonomskega učinka
Od trenutka dalje, ko je za inovacijsko dejavnost začela skrbeti posebna služba tn z večanjem denarne odškodni ne za prihranke m poraslo samo število predlagateljev, pač pa se spreminja tud: kvalifikacijska sestava inova torjev v korist ljudi z več jo strokovnostjo Med Inova torji in izumitelj) je vse več inženirjev. V vrsti inovacij in iznajdb, ki so jih doslej predlagali člani kolektiva že lezarne Store, so tudi take ki bi s pridom koristile tu di drugim proizvodnim organizacijam Nekaj takih ino vacij so lam pokazali na dveh specializiranih razstavah za to področje na Reki in v Ce lju.
Med praktične inovacije s trajnimi ekonomskimi učinki
sodijo na primer drsni obroči za sinhrone elektromotorje, ki preprečujejo pri uporabi motorjev v industrijskih obratih vdor prašnih delcev, vlage ln podobnega, Zaradi varovalnih drsnih obročev se elektromotorji redkeje kvarijo. z njimi )e manj popravil, zastoji so redki, kar vse vpliva na prihranke v času in materialu.
Z uspehom so v štorski železarni uvedli v proizvodnjo lasten ttp plinskega gorilnika Vario za industrijske peči, ki so ga skonstruirali trije avtorji:	Niko Zakonjšek,
dr. Bogdan Ziherl m inž. Viktor Logar (prvi in slednji sta iz železarne) S takimi gortlci so opremili že več peči v valjarni sicei pa lih izdelujejo v različnih inačicah serijsko tudi za druge naročnike. Doslej smo plinske gorilnike za industrijske peči izključno uvažali Pomembnejše izboljšave so inovatorji vnesli v konstrukcijo valjev za potrebe valjarne. Celo tuji dobavitelj )e priznal. da |e bila konstrukcija valjev neustrezna in |e zaradi tega prišlo pogosto do lomov. FRANJO KRIVEC
Kako povečati produktivnost dela
BEOGRAD. 13. .januarja (Tanjug) — V vrsti nalog, dogovorno določenih za letos, zavzema pomembno mesto produktivnost dela Resolucija za leto 1977 predvideva, da se bo produktivnost povečala v primerjavi z lanskim letom približno za 3 odstotke. Kakor je znano lani tu nismo dosegli zadovoljivih rezultatov. V industriji je produktivnost dela ostala tam kot leta 1975. kar je najneugodnejši rezultat v zadnjih petih letih.
Zato so že na začetku lanskega leta dali »znak za preplah«. Podatki so opozarjali, da delovna storilnost ne spremlja drugih naporov za stabilizacijo gospodarstva, da stagnira in ponekod celo pada. Položaj iz prejšnjih let, ko je bila rast produktivnosti in ekonomije dela počas nejša, se je ponovil tudi v prvem letu novega lanskega obdobja.
Dejstvo je, da Je učinek, dosežen v proizvodnji in dohodku, velikokrat v ne sorazmerju z našo materialno tn tehnič no-proizvodno bazo. Sodobne zmogljivosti namreč niso dovolj izkoriščene. V neka terih dejavnostih ostaja »nezaposlenih« kar 20 do 25 odstotkov zmogljivosti Vzro ki so v neusklajenosti, prenapetosti, v tem, da se delo in sredstva ne združuje jo, in včasih v težavah s preskrbo uvoz nih surovin ali opreme.
Delovni čas prav tako še ni dovolj iz konščen Bolezenski dopusti, slaba orga nizacija dela, razni zastoji, navada, da ljudje v delovnem času opravljajo pri vatne zadeve, vse to so skoraj običajni spremljevalci delovnega dneva. Po nekaterih podatkih tako izostane na dan z dela
okoli 250.000 delavcev. V primerjavi s celotnim številom zaposlenih, ki Jih je skoraj 5 milijonov, to prav gotovo ni malo.
Poleg tega je vzrok premajhne delovne storilnosti tudi v slabi izkoriščenosti strokovnjakov, v nerazviti dejavnosti na področju inovacij in racionalizacij, v premajhnem vplivu znanosti m premajhni uporabi znanstveno tehničnih dosežKov (računajo, da v svetu ta dejavnik celo 80-odstotno vpliva na povečanje proizvodnje in produktivnosti dela), v nezadostni obveščenosti delavcev itd
Večina vzrokov nezadostne produktivnosti je torej take narave, da bi jih bilo mogoče razmeroma hitro in brez večjega vlaganja sredstev hitro odpraviti Letos, ko Je nadaljnja stabilizacija gospodarstva najvažnejši cilj, je pričakovati tudi boljše rezultate v delovni storilnosti Boj za več jo produktivnost je dejansko ooj za večji dohodek m je neločljivo povezan z ures ničevanjem politike gospodarske stabilizacije in razvijanjem samoupravnih odnosov. Zato Je pričakovati, da bo ta bitka potekala organizirano na vseh frontah, kar bo zanesljivo prineslo tudi rezultate.
ZAKAJ OBOTAVLJANJE?
Sava pa dere in odnaša...
Študija za melioracijo najdaljše reke je bila izdelana že leta 1972 — Delegati skupščine SFRJ pa so šele zdaj dobili mnenja komiteja za kmetijstvo
LJUBLJANA, 13. januarja — Zv podatek, tla je bilo v zadnjih 25 letih v porečju Save 49 velikih poplav, od katerih je samo ena povzročila za 5 milijard dinarjev škode, je zadostna utemeljitev nujnosti študije o regulaciji in ureditvi te reke do leta 2000. Ker gre pri urejanju omenjene problematike za ogromne naloge med drugim tudi za ureditev 33 altu-mutacij gradnjo 51 hidroelektrarn, namakanje 520 000 hektarov kmetijskih površin in druga dela. vredna približno 57 milijard dinarjet, je ZIS zaprosil za pomoč pri izdelavi doku mcnlacije te zapletene vodnogospodarske dokumentacije tudi program za razvoj pri OZN Študija je bila zaključena leta 1972. trenutno pa delegati zvezne skupščine proučujejo gra divo zveznega komiteja za kmetijstvo, v katerem so podrobno obdelana vsa dosedanja vprašanja na to temo, trenuten položaj pri uresničevanju zastavljenih ciljev ter naloge ki so še pred nami.
Treba je vedeti, da sega porečje najdaljše v celoti jugoslovanske reke na območje 5 republik in ene pokrajine, na katerem živi 8 milijonov m pol ljudi. Pomembnost te ga podatka pa brez dvoma povečuje tudi dejstvo, da je v omenjenem porečju več kot 2 milijona hektarov obdelo valnih površin, in da je v njegovih navideznih mejah lo ciranih okrog 36 odstotkov bazične ln približno polovica vse jugoslovanske predelo valne industrije.
Iz informacije zveznega komiteja za kmetijstvo lahko zvemo, da je bil pred pribil žno dvema letoma imenovan koordinacijski odbor za na daljevanje del v zvezi z re gulacijs-ko In tehnično dokumentacijo za ukrepe, ki so skupnega pomena za savsko porečje. Ena izmed njegovih prvih nalog je bila izdelava prednostne liste gradenj in ukrepov, k: so najbolj po trebn: za zaščito najogrože nejših mest in naselij. Tako v smislu projekta še gradi
mo m obnavljamo nasipe v Zagrebu, Sisku, Karlovcu, Bosanskem Brodu in drugod. Kljub temu, da gre za naj bolj nujna zaščitna dela, pa vanje vlagajo le 4 odstotke predvidenih letnih naložb, kar je brez dvoma odločno premalo.
Tako stanje je po mnenju zveznega komiteja za kme tijstvo posledica neustreznega financiranja, saj se denar za ta dela zbira predvsem od vodnega prispevka Zaradi tega zasledimo v gradivu pre-
dlog, naj bi v uresničevanje tega načrta vlagal) tudi de nar iz drugih virov, na pri mer od energetike, kmetij stva, prometa in podobno. Precejšen delež pa bi lahko prispevala tudi industrija, ki onesnažuje Savo in njene pri toke. Ne nazadnje pa sliši mo tudi pobude o razpisu ljudskega posojila ter uporabi sredstev solidarnosti za sanacijo škod, ki Jih povzro če naravne nesreče. Ce bi namreč del tega denarja potro šili za preventivo bi se sigur no izognil) ali vsaj zmanjšali nevarnost poplav.
Kot rečeno, pa projekt ne predvideva le zaščite pred ooplavami, čeprav so tudi druge naloge posredno us merjene k temu cilju. Gre tudi za že omenjenih 33 akumu lacij, ki bi bile zgrajene do leta 2000 in bi lahko zadrže vale nekaj manj kot 9 mili-
jard kubičnih metrov akumulacijske vode. Z njirru bi se urejal pritisk na spodnji tok, žagotavljale bi vodo za na makanje in industrijo, ne najmanj pomemben pa bo tudi delež, ki ga bodo imele pri proizvodnji električne energije. Predvidevajo nam reč gradnjo 51 elektrarn s skupno močjo 2583 megava tov ter proizvodnjo 10,5 mi lijard kilovatnih ur električ ne energije.
Del projekta je usmerjen tudi na slovensko območje Tako naj bi bile, na primer, v prvi etap: gradnje med drugim zgrajene tudi naprave za prečiščevanje rečne vode na področju Jesenic, pri aku mulacijskem jezeru v Mo stah, Kranju, Medvodah, Lju bljani in Zasavju. Kasneje bi prišle na vrsto še podobne naprave v Tržiču. Domžalah, Kamniku in Novem mestu. Samo za prečiščevanje vode naj bi po prvotnih izračunih na vsem savskem porečju jotreboval) 23 milijard dinarjev, medtem ko je bilo za energetiko predvidenih 8,4 milijarde dinarjev. Poleg prej omenjenih virov je Mednarodna banka za obnovo in raz voj ponudila državi možnost, da najame od 40 do 50 milijonov dolarjev posojila za projekt. Ta denar naj bi potrošili za izgradnjo melioracijskih sistemov in naprav.
Naložbe bi se brez dvoma izplačale. Tako je v študiji predvideno, da bi se na tem področju do leta 1985 lahko povečalo prebivalstvo na 10,5 milijona, do leta 2000 pa še za 1,7 milijona. Poleg razvoja industrije bi se mučno povečal tudi nektarsk: dunus, kar velja t^ko za pšenico, koruzo, sladkorno peso, sončnice kot prirejo v živinoreji. Ogromen bi bil tudi prihranek, ker bi bila odpravljena stalna nevarnost poplav.
Seveda pa nit: dela tega načrta ne bo mogoče uresničiti, če k temu cilju ne bi uspeli usmeriti vseh potrebnih In razpoložljivih sil. Ena od takih možnosti so tudi SIS za vodno gospodarstvo, ki omogočajo nov. samoupravni pristop k urejanju te problematike, Osnova zanj pa bi bila brez dvoma sklenitev družbenega dogovora zainteresiranih republik in Vojvodine, s katerim bi določili načine in oblike povezovanja ln sodelovanja pri uresničevanju projekta. Nujna pa je tudi odločitev o gradnji objektov, ki bodo osnova vodnogospodarskemu sistemu, ker je zanje treba čimprej rezervirati tudi primerne prostore, bo moč ta cilj doseči le z usklajenim načrtovanjem.
JANEZ ODAR
košarka
V RAZNIH PRVENSTVIH
Jadran doma proti peterki POM Na Konto vela slovenski derbi
Reprezentanca ZSŠDI bo jutri igrala prijateljsko tekmo v Ljubljani
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Po zanesi ji vi. zmagi in zadovoljivi ign v tekmi z Barcolano bodo danes košarkarji Jadrana v Dolini i-erali s tržiško peterko POM, ki je v nedeljo dokaj nepričakovano izgu-E',a doma s skromno goriško ekipo Mera.
Naši košarkarji so seveda v tem Jfecanju favoriti. Važno pa je, da “**»o igrali zelo zbrano že od vsega začetka, kajti vsako podcenjevanje D> jih lahko drago stalo.
V	tekmi z Barcolano je Jadran po. Kazalo zrelo in za nameček tudi dopadljivo igro. Upati je, da bodo naši •antje tudi pred svojim občinstvom Ponovili tako igro in da bodo seveda Obdržali visoko uvrstitev na lestvici, se v!?' k°la bo v Skednju, kjer
bosta spoprijela Servolana in VrJSha peterka CGI. Verjetno bodo “kedenjci, po tem srečanju, že sami i'2?u lestvice.
V	Trstu pa bo CUS sprejel v goste Mio iz Gradišča in tudi ta tekma lest^okaj razč'st''a stanje pri vrhu
KADETI
danes bo na Kontovelu slovenji derbi kadetov. Kantovelci, ki ?odiJo med favorite tega prvenstva, oodo igrali proti mlajšim borovcem, 1 nastopajo v ligi izključno z name-°jn, da si pridobijo novih izkušenj. ■Favorit je seveda Kontovel.
»dutri pa bo zbrana vrsta kadetov JjSDl odpotovala v Ljubljano, kjer P° igrala prijateljsko tekmo s sovrst-“■ai Bresta. Nakar bo naša kadetska e.ekcija lahko gledala člansko pr-anstveno srečanje med Brestom in °deio Bosno iz Sarajeva.
NARAŠČAJNIKI ,,v drugem povratnem kolu nara-c’lniškega prvenstva bo drevi, v Brežani pa se bodo jutri doma spo-PFijeli z Interjem, ki je še neporažen a vrhu lestvice.
' DEČKI
" zadnjem kolu prvega dela pr-anstva bosta naša zastopnika v A Rnpini igrala proti favoritoma, p Brežani bodo doma igrali proti erroviariu, ki je trenutno na dru-!em mestu lestvice, borovci pa bo-. 0 danes prav tako doma igrali pro-pinnastici Triestini, ki je gotovo .®lm°čnejša ekipa v tej- kategoriji, ^lovadnici, v Ulica Caravaggio sionski derbi med Borom in Poletom. J Prvi tekmi 'na Opčinah so slavili Ejetovci. Danes pa« se bodo hoteli srcovi varovanci oddolžiti in pos-
,nov par točk'	‘it'"a
l 0 daljšem premoru zaradi poskoči-
n Pa v openskih vrstah zopej jgra
®vid Benčina, tako da.^se, nam,«-,
°*ta zanimiva borba pod košema
med Poletovim centrom in borovcem Kerpanom, ki je trenutno v dobri formi.
1. SLOVENSKA LIGA
Drevi v Lipici Kras - Domžale
Drevi, ob 18. uri, bo v jahalnici v Lipici tekma 10. kola med domačim Krasom in vodečimi Domžalami. Prav za to srečanje so se Se-žanci ves teden vestno pripravljali, saj si želijo zmage nad ekipo, ki do tega srečanja še ni bila poražena ter prepričljivo vodi na lestvici. V moštvu vlada doltajšen optimi-
zem, kajti Sežanci v Lipici do sedaj še niso bili poraženi. Tokrat bo za domačine igral tudi kapetan Tavčar, ki zaradi bolezni v Šoštanju ni nastopil.
Drevi torej lahko pričakujemo lepo košarkarsko tekmo in ob podpori vernih navijačev lahko pričakujemo zmago domače ekipe ter boljše dni sežanske košarke.
DAŠ
OBVESTILO
Odbor ŠD Polet
vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 22. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Napadalec Zarje Metlika v borbi za žogo med tekmo Zarja - Zaule
DOMAČI ŠPORT
DANES
SOBOTA, 15. januarja 1977
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
21.00	v Trstu, Ul. della Valle
ACLI Sv. Jakob - Kras 1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Vidmu
Lambertin Sportivo - Oiympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA
18.00	v Trstu, stadion «1. maj» Sloga - ACLI Sv. Jakob
21.00	V Trstu, Ul. Montecengio
Julia • Konlovel
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.30	v Dolini
Jadran - POM Tržič	<
KADETI
15.30	na Kontovelu
Kontovel - Bor
16.30	v Gorici, dvorana CONI
A rte A - Dom
NARAŠČAJNIKI
18.00	v Trstu, Ul. Caravaggio
Bor - Polet
\

ODBOJKA
V TREH LIGAH
Po novoletnem premoru
igrišča zopet oživljena
. •
Le naši drugoligaši bodo počivati se teden dni
Po novoletnem oddihu se v nekaterih ligah prvenstvo nadaljuje, v drugih pričenja in samo zastopniki B lige (v obeh kategorijah) bodo pričeli prvenstveni ples šele čez teden dni. V moški C ligi ter 1. ženski in moški diviziji bodo letos igrale štiri slovenske šesterke: Kras. O-ljmpia iz Gorice ter Sloga in Kontovel.
1. moška divizija
Goriška 01ympia bo odigrala kvalifikacijski del' prvenstva skupaj z ekipo Lambertin Sportivo in mestnimi redarji iz Vidma ter ASFJR iz Čedada. Slovenski odbojkarji bodo odigrali letošnjo krstno tekmo v Vidmu z Lambertinom. To je bolj ali manj dobro znan nasprotnik iz preteklih prvenstev. Po vsej verjetnosti bo samo srečanje izenačeno, ni oa rečeno, da ne bo v tem neposrednem obračunu odločilna prednost domačega igrišča. Videm-čani so se za letošnje prvenstvo dobro pripravili in preteklo nede-Odigrali .prijateljsko tekmo z mladinci Novalinee. Čeprav bo ,.leto& Qlympiajgrala.z nekoliko spre-meojeno, postavo je sposobna presenetiti.
"■■MlIlllllllllllllllllllllllllllIlfllllllllllllllllllinillllllUllllllllllllllllllMIIIMIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllHIIIIIII
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LICI
Jutri bodo Kraševke pred odločilno oviro
Pomerile se bodo z nevarno milansko ekipo CSI
V jutrišnjem drugem kolu povrat-3a dela ženskega namiznoteniške-Prvenstva A lige čaka dekleta ]ri?.Sa zahtevna obveznost, ki je od-nJ;he8a pomena za nadaljnje mož-in ambicije «belo-rdečih». V n ' * Priha ja namreč drugouvršče-Utr e'f*Pa CSI Milan, ki je doslej *e -poraz s Krasom kar 'fmbardijske metropole (5:2). retr- iivo -*e torei- da bodo Sapo-sil ‘j®va in tovarišice napele vse ]Qt ■ da bi izbojevale v Nabrežini ce. slov '^upiček, s čimer bi dohitele ,’^ske zastopnice na vrhu prven-• ene lestvice, čista in
Čista in gladka zma-sjl v Prvem delu prvenstva nas ne re‘e varati, saj je bivša državna Prezentantka Saporettijeva zmož-bo Vsakršnega podviga, tokrat pa Sni,,0 vsej verjetnosti nastopila tudi iznlt ? Mira Arne, ki je zadnjič tala zaradi bolezni. Tretjo igral-
ko bo trener CSI (bivši zvezni selektor Lucio) izbral med vse boljšo Bevilacquo in Buzzerio, bivšo i-gralko državnega ekipnega prvaka GBC Bari._
V Krasovem taboru se zavedajo pomembnosti jutrišnjega srečanja, vendar pa vlada zmeren optimizem, saj so Miličeva, Vesnaverjeva in Žigonova v zadnjih nastopih pokazale zadovoljivo formo. Za Kras je torej zmaga dosegljiva, seveda pod pogojem, da dekleta zaigrajo zbrano in odločno, brez treme in živčnosti, ki v podobnih srečanjih igra navadno pomembno vlogo. Krasovke računajo tudi na bodrenje številnih navijačev, saj si je zadnja srečanja ogledalo bolj malo ljubiteljev namiz-fiega tenisa (so se ob tolikih uspehih naveličali?) in so pogrešale vzpodbudo.
—bs—
1. ženska divizija
Zastopnice Sloge bodo igrale drevi na stadionu «1. maj» z ACLI od Sv. Jakoba. Ti šesterki sta se letos že pomerili v mladinski ligi in prvenstvu deklic. Glede na dejstvo, da bosta ta zastopnika igrala v istih postavah tudi v tej konkurenci je prednost na strani varovank trenerja Peterlina. Poleg tega pa moramo poudariti, da je ACLI novinec v tej ligi in bi moral biti eden slabših nasprotnikov. To pomeni, da bi morala Sloga startati z zmago in izbojevati točki, kar bi bilo za nadaljevanje prvenstva izredno pomembno iz praktičnega ih še toliko bolj iz moralnega vidika.
Naš drugi tekmec v tej konkurenci, Kontovel, odhaja v goste k favoritu prve skupine, k šesterki Julie. Tudi ta tekmeca se dobro poznata in Julia se je letos izdatno ojačila, saj so prestopile v to društvo nekatere odbojkarice, ki so lani igrale za Inter 1904.
Moška C liga
V krstnem nastopu moške odbojkarske C lige se bodo drevi igralci Krasa pomerili' v gosteh z mestnim tekmecem ACLI Sv. Jakob. Predstavniki zgoniške in repentabrske občine se bodo predstavili svojim navijačem s prenovljeno in pomlajeno postavo. V skladu s sporazumom med ŠZ Bor in ŠK Kras sta namreč zapustila šesterko standardna igralca L. Milič in Živec, v zameno pa je Bor odstopil Pahorja, Pečenka in Žerjala, ki redno trenirajo pod vodstvom Grilanca. Krasov trener je vključil v seznam igralcev tudi nekatere obetajoče mladince, ki bodo že v tem prvenstvu doživeli ognjeni krst v prvi postavi. V prvi fazi predprvenstvenih priprav je Grilanc posvetil največjo pozornost telesni kondiciji in osnovnim prvinam. Zato najbrž ne bo uigranost šesterke najboljša že v teh prvih nastopih. V nadaljevanju pa bo ekipa nedvomno pokazala vse svoje znanje in za'doščenj bi ne smelo
manjkati. Minimalni cilj, ki si / krasovci zastavljajo, je obstanek ligi, to .je osvojitev šestega mesta.
—bs—
KOŠARKA
Visok poraz Beograjčank
V četrtfinalu košarkarskega tekmovanja za evropski pokal prvakinj je Crvena zvezda v Franciji izgubila s 16 točkami z ekipo Clermont Ferrand.
Italijanski zastopnik Geas pa je s trinajstimi točkami razlike odpravil bolgarsko ekipo Akademik.
IZIDI ČETRTFINALA SKUPINA A
Geas Šesto San Gipvanni (Italija). Akademik Sofija (Bolgarija) 72:59; Spartak Praga (ČSSR) . IEFS Bukarešta (Romunija) 86:61.
SKUPINA B
Evaz Barcelona (Španija) - Dauga-wa Riga (SZ^ 43:79; Clermont Ferrand (Francija) . Crvena žvezda Beograd (Jugoslavija) 86:70.
nogomet
V 2. AMATERSKI LIGI
Enajsterici Vesne in Brega čaka jutri naporno gostovanje
Primorje in Zarja bosta igrala pred domačim občinstvom
2. AMATERSKA LIGA
Jutrišnje, 14., oziroma predzadnje kolo zimskega dela nogometnega prvenstva je spet v dvomu. Vreme je bilo tudi ta teden muhasto. Stanje že itak blatnih igrišč se je' z obilnimi padavinami tega tedna še poslabšalo. TJpati je le na izboljšanje vremena, kajti nasprotno bo verjetno prišlo spet do vrste odgoditev.
Od naših enajsteric igrata jutri Primorje in Zarja pred domačim občinstvom, Vesno in Breg pa čakata precej naporni gostovanji.
PRIMORJE - EDILE ADRIATICA
Gost Primorja bo jutri Edile A-driatica, ki je v zadnjih dveh nastopih doživela tesna poraza- (Zarja in Flaminio). Tržačani so po odličnem startu (tri zaporedne zmage) nekoliko razočarali svoje navijače. Ekipa Edile Adriatico je namreč v preostalih devetih odigranih tekmah zabeležila pet remijev, tri poraze in le eno zmago (1:0) proti Rosandri. Za ta neuspešni del prvenstva je precej kriva napadalna, vrsta, saj je Edile Adriatica v zadhjih nastopih odpovedala prav v napadu, medtem ko se je obramba še kar dobro izkazala. Jutrišnji tekmeci Pri-
V TRSTU, NA STADIONU d. MAJ* OB 14. URI
Danes atletika za višješolce
Bologna - Napeli	1	X
Fiorentina • Roma	1
Foggia - Cesena	1
Genoa - Catanzaro	1
Juventus - Inler	1
Lazio - Verona	1
Milan - Torino	1	X
Perugia - Sampdoria	1	X
Atalanta -	LR Vicenza 1	X
Palermo -	Como	1	X
Tarantn -	Cagliari	1	X
Riccione -	Pistoiese	1
Siena - Lucchese	2	-
Dones ob 14. uri bo na stadionu «1. maj» v Trstu napovedano atletsko tekmovanje za dijakinje in dijake prvih in drugih razredov višjih slovenskih srednjih šol iz Trsta. Obe konkurenci bosta tekmovali le v skoku v višino in v metu krogle. Atletska sekcija športnega zdrutenja *Bor», ki tekmovanje prireja, opozarja udeležence, da bo prireditev ob vsakem vremenu. Skok v višino bo itak izveden v dvorani, v primeru dežja pa bo tudi zaletišče za met krogle pod streho.
SMUČANJE
TEKMOVANJE FIS
Piero Gros končno zmagal
ALTAUESSE, 14. — Piero Gros je končno le zmagal na smučarskem tekmovanju. Temperamentni italijanski smučar je tokrat slavil sicer le na tekmovanju za FIS točke, kjer konkurenca ni bila najtežja, vseeno pa bi lahko Grosu vlila toliko pogu-
ma in samozavesti, da bi z večjo vnemo smučal tudi na tekmovanjih za SP.
V slalomu v tem kraju je bil Gros prvi s 114"06, drugi se je u-vrstil Avstrijec Manfred Brunner, tretji pa j - bil Italijan Fausto Radiči.
NOGOMET
Mladi «azzurri» / proti SZ
FIRENCE, 14. — Sovjetska nogometna reprezentanca, ki se te dni mudi na pripravah v Italiji, bo jutri (v soboto) odigrala prijateljsko tekmo z italijansko mladinsko reprezentanco.
RUGBY
REGGIO CALABR1A, 14. - Sodnik je izpustil na začasno svobodo italijanskega igralca rugbyja Pao-lettija, katerega so lani 8. decembra aretirali, ker je med neko prvenstveno tekmo nasprotnemu igralcu — odgriznil uho.
morja so namreč do sedaj dobili le sedem golov in zato skupaj s Primorjem delijo naslov najsolidnejše obrambe tega prvenstva. Tudi Pro-sečani so do sedaj dobili le sedem golov. Poleg tega pa se Primorje lahko ponaša tudi (z 21 zadetki) z najprodornejšim napadom. Torej1 jutri na Proseku res zanimiv dvoboj med najsolidnejšo obrambo in najprodornejšim napadom. Kdo bo tokrat uspešnejši, napadalci Primorja ali obramba Edile? Odgovor je nekoliko tvegan, vsekakor bo Primorje, ki igra pred domačim občinstvom, skušalo to prednost izkoristiti.
FLAMINIO - BREG
Gostovanje Brega bo nedvomno naporno. Ekipa Flaminia je prejšnjo nedeljo nerodno klonila v Nabrežini in je celo zapravila 11-metrov-ko. Za ta neuspeh se hočejo Tržačani maščevati in zato bodo proti Bregu napeli vse sile, posebno ker delijo z 11 točkami skupno z Brežani 10., oziroma 11. mesto' lestvice. Z uspehom proti	sT BlŠrhi-
ni° popravil potaaj m \e,Savici-Istočasno pa se otresel neposrednega tekmeca s spodnjega dela" lestvice.’ Brežani se tega dobro zavedajo in vedo tudi, da jih čaka napet in o-ster dvoboj. Ekipa Flaminia je namreč znana kot moštvo, ki igra pre-cčj trdo in če je potrebno tudi grobo, da ne govorimo o izzivanju. Prav na to past bodo morali Brežani paziti, kajti v zadnjih tekmah so bili nogometaši Brega precej živčni in o tem priča vrsta izključitev. Če bodo torej «plavi» ohranili mirno kri jim lahko uspe priti do remija, ki bi predstavljal za Breg že lep uspeh.
PRO FARRA - VESNA
Vesna igra proti Pro Farri, ki je prejšnjo nedeljo po toliko neuspehih prišla do prve prvenstvene zmage. Razumljivo je, da je ta uspeh precej dvignil moralo nogometašem Pro Farre, posebno ker so premagali bivšega vodjo lestvice, to je Opici-no. Zato bo jutri Pro Farra pred domačim občinstvom odločno juri-šala na zmago. Naloga Vesne bo zato težka, posebno če pomislimo, dp kriška enajsterica preživlja trenutno krizo in ima trener Finotto zaradi poškodb nekaterih nogometašev velike probleme s sestavo moštva.
ZARJA - OPICINA
vJutri imajo Bazovci možnost pokazati svojo moč, predvsem pa ugotoviti realno moč Opicine, ki je pred 14 dnevi bila na čelu lestvice po uspešni seriji nastopov, ki jo je pretrgala prejšnjo nedeljo Pro Farra. Odgovornost Bazovcev je tokrat zelo zahtevna, saj bo izid tega dvoboja lahko precej odločal o nadalj-
njem poteku tega prvenstva. Bazov ci so trenutno v dobri formi in to dokazuje šest zmag v zadnjih sedmih nastopih. Sicer bi se proti Opi-cini, ki bo tokrat morala na igrišče brez najboljšega strelca Suria-na (pet golov), Bazovcj Zadovoljiti tudi z remijem.
V ostalih tekmah predvidevamo zmago Costalunge nad Zaulami, celotni izkupiček za Rosandro v dvoboju s S. Marcom, zmago Op. Su-percaffe nad S. Sergicm in delitev točk med S. Marcom (Devin) in Au-risino.
3. AMATERSKA LIGA
Tudi v to j ligi, v primeru, da se vreme ne izboljša, se predvideva vrsto odgodenih tekem. Jutri bodo odigrali pare 13. kola, v katerem bo na sporeda derbi ria Proseku med Krasom in Primorcem. Če pogledamo stanje na lestvici, ima Primorec prvo mesto (18 točk), Kras zadnje (3 točke) kar kaže, da je usoda Krasa zapečatena. Ne da bi podcenjevali,., enajsterico Krasa, sodimo po tem, kar so do- sedaj pokazali Kraševci; ‘da prav gotovo jutri ne bedo kos 1 Primorcu, ki je favorit za gladko zmago.
Težjo nalogo bo imela Gaja, ki sprejema v goste ekipo S. Andrea, ki je do sedaj klonila le S. Anni in prav prejšnjo nedeljo so Tržačani izpodrinili gajevce z drugega mesta lestvice. Dvoboj bi moral biti zato napet in izenačen. Varovanci trenerja Kozine bodo naredili vse, da bi se spet vrnili, na drugo mesto lestvice, kar pa jim lahko uspe le z zmago in prav to je cilj jutrišnjega nastopa Gaje.
Union pa sprejme v goste poprečno ekipo Inter SS, s katero Podlo-njerci delijo 11., oziroma dvanajsto mesto lestvice. Navijači Uniona si seveda želijo zmago, na katero čakajo že deset kol. Union je namreč do sedaj le enkrat zmagal in to v tretjem kolu (3:0), proti Valpadani Cave.
B. R.
L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X
1
X
X
X
X
X
2
1
2
1
2
DEČKI 16.30 v Dolini Breg - Ferroviario
16.30	v Trstu, UL Caravaggio
Bor - Ginnastica Triestina
ATLETIKA
TEKMOVANJE V1ŠJEŠOLCEV
14.00 v Trstu, stadion «Prvi maj» Prireja ŠZ Bor
JUTRI
NEDELJA, 16. januarja 1977
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	v Štandrežu Juventina - Locinico 14.30 na Proseku Primorje - Edile Adriatica 14.30 pri Sv. Sergiju Flaminio - Breg
Pokrajinska nogometna zveza
je sporočila, da zaradi blatnih igrišč in slabega vremena odpadejo nogometne tekme 3. a-materske lige tistih enajsteric, ki bi morale igrati na igrišču v Žavljah.
Zveza je tudi sporočila, da zopet, zaradi blatnih igrišč, odpadejo vse tekme mladinskih prvenstev (naraščajnikov, najmlajših in začetnikov).
14.30 v Fari Pro Farra - Vesna 14.30 v Bazovici Zarja - Op eina
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Podgori Piedimonte - Mladost
9.30	na Proseku Kras - Primorec 11.15 na Padričah Esperia Pio XII - Union 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS - Gaja
KADETI 10.00 v Bazovici Zarja • CGS
9.30	v Križu
Vesna - Opicina Supcrcaffč
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
10.00	v Nabrežini Kras • CSI Milan
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
9.00	v Dolini Breg - Inter 1904
KADETI
17.30	v Ljubljani, hala Tivoli Brest - ZSŠDI
OBVESTILO
Slovenski pomorski klub čupa obvešča člane in prijatelje, da bo REDNI LETNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 31. januarja, nb 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v prostorih Prosvetnega društva v Barkovljah, Ulica Cer-reto 12.
SNEŽNE
RAZMERE
TRBIŽ
ŽABNICE
VIŠARJE
NEVEJSKO SEDLO
RAVASCLETTO
MATAJUR
FORNI Dl SOPRA
AMPEZZO
PRAMOLLO
STUDENA
ZONCOLAN
SAURIS
OVČJA VAS
NEVEGAL
SAPPADA _
VELIKA PLANINA
KRVAVEC
VOGEL
BOHINJ
3BLA
3MN/5
KOMNA
ZELENICA
KRANJSKA GORA
VRŠIČ
ZATRNIK
STARI VRH ’»
GOLTE
POHORJE
KANIN
ČRNI VRH
ZAPLANA
PLANICA
50 cm 50 cm 250 cm 100 cm /50 cm 79 cm 190 cm
49	cm 210 cm
50	cm 250 cm 150 cm 50 cm 50 cm
150 cm 110 cm 100 cm 270 cm 45 cm 65 cm 230 cm 180 cm 40 cm 213 cm 55 cm 50 cm 70 cm 50 cm 490 cm 30 cm 40 cm ' 54 cm
SREČKO VILHAR - ALBERT KLUN
Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov	7.
jja Sardiniji, _
Korziki in v južni Franciji
list tirnega poročila, ki ga je poslal reški prefekt mi-rstvu za notranje zadeve v Rim, jasno sledi, da se je sno-(o P°sebnih delavskih bataljonov začelo kmalu potem, ekt6 ^rancija v vojni z Nemčijo in Italijo kapitulirala. Pre-iRp Se je v svojem poročilu pritožil, da iz polkov divizije ,05rgatno», katere štab je bil v Opatiji, še niso odstranili Jakov slovenske in hrvaške narodnosti, pa čeprav je imeno-^ ^ab «na zahtevo ministrstva za vojsko odposlal svojim Ig ■ seznam tujerodnih vojakov, za katere se je mislilo, Ig ,lfl ie. tr(-‘ha premestiti drugam, in polkom tudi zaukazal, >gl„- Prič<*kovanju dokončnih navodil premestijo k oskrbo-centrom vse tiste, za, katere se ne ve, če so naklo-' Italiji,« 1) (Podčrtal prefekt).
Snovanje prvih posebnih delavskih bataljonov pada v velike koncentracije italijanske vojske na jugoslovanski JL v čas priprav za napad na Jugoslavijo, k poletja 1940 je vojaška mobilizacija v Italiji zajela 1938 a' letn'kov- Letnika 1915 in 1916, ki sta odšla v letih 0 ■ 39 na odslužitev vojaškega roka, niso pustili več do-
mov. Leta 1940 sta postala glavno jedro posebnih delavskih bataljonov. Toda, kako so nastajale te posebne enote? Vzemimo primer, ki ga je moč podrobneje dokumentirati! 15. julija 1940 so na Siciliji poklicali na komando 6. pešpolka vse vojake slovenske in hrvaške narodnosti, ki so služili vojsko v tej enoti. Tam so jih razorožili, z jopičev jim potrgali zvezdice, a s čepic obeležje polka.
Pod stražo so jih zatem odpeljali na železniško postajo v Palermu. Ker so istega dne razorožili Primorce in Istrane, tudi v drugih vojaških enotah bližnjih mest, se je nabralo na železniški postaji okrog 2.000 naših ljudi. Nekateri so že vedeli, da bodo kot politično sumljivi vključeni v posebne enote, ki jih je začela vojaška oblast formirati v krajih: Campobasso, Grosseto, Trani, Teramo, Taranto, Arezzo itd.
Izločence so natrpali v živinske vagone in odpeljali dobro zastražene v smeri taborišč. Na poti so večkrat odpenjali vagone, ki so jih usmerjali na drugo proge. Ena od skupin je prišla po dveh dneh vožnje v Teramo. Odpeljali so jo v staro vojašnico zunaj mesta. Izločenci so takoj opazili, da je bila na hitro adaptirana. Okoli nje je bil visok zid, a pod njim je bila speljana bodeča žica. Ni bilo težko uganiti, da so to taborišče fašistične oblasti pripravile prav zanje. Manjši transporti izločenih vojakov so zatem prihajali v taborišče še več dni. Ko se jih je bilo nabralo že dovolj, so jih razdelili na 10 čet. Vsaka Seta je štela okrog 150 mož, ves bataljon pa okrog 1.500. Vsako četo sta nadzorovala po en oficir iz redne vojske in po eden iz vrst karabinjerjev. Vsaki četi je bilo dodeljeno še 8 podoficirjev, toda zopet iz vsake skupine (Vojska in policija) po štiri. Bataljonu sta poveljevala karabinjerski major in polkovnik redne italijanske vojske. Komandir čete je bil karabinjerski poročnik, njegov pomočnik pa kapetan vojske. To pa dokazuje, da so bili posebni delavski bataljoni pod kontrolo fašistične policije.
Pred vhodom v vojašnico in okoli nje je bilo več stražar-
skih mest. Na vsakem stražarskem mestu sta stala stražarja z brzostrelkama, od njiju je bil eden vojak, drugi karabinjer. Pripadniki posebnega delavskega bataljona so kmalu zvedeli, da so jih izločili iz vojske zaradi neke okrožnice, v kateri je bil govor o nezanesljivih tujerodcih (alloglotti). Izločenci niso v taborišču ničesar delali, toda vsak dan so jih zbrali tudi po šestkrat in z dolgimi seznami kontrolirali, če ni morebiti kdo pobegnil. Naši ljudje so protestirali, ker jim niso dpvolili prostega izhoda v mesto, do katerega je imel pravico vsak vojak. Ker ni to nič zaleglo, so začeli na razne načine vznemirjati straže in pa vodstvo taborišča, ki je moralo na to pristati in spustiti v mesto nekaj skupinic, vendarle le za dve uri. Očitno je bilo, da je šlo pri tem le za poskus. V mestu so bili naši «vojaki» pod strogim nadzorstvom, kljub temu pa so zvedeli marsikaj zanimivega. Nekateri so se srečali s političnimi konfiniranci, ki so . se smeli gibati le v samem mestu, večkrat na dan pa so se morali javljati na policiji. Pripadniki delavskega bataljona so se v mestu povezali tudi z naprednimi Italijani, ki so bili že poučeni, zakaj so v bližini pripravili taborišča za Primorce in Istrane, ter dobili nekaj protifašistične literature, ki so jo srečno pretihotapili v taborišče. Po treh takih poskusih niso nikogar več pustili v mesto. 2)
Med naše pregnance v terarpskem taborišču so zatem vrinili skupino policistov, preoblečenih v italijanske vojake. Odkrili niso ničesar, saj so bili naši ljudje zelo budni in so med seboj govorili le slovensko in hrvaško. Policisti pa so bili sami Italijani, ki niso razumeli .našega jezika.
Zaradi slabe hrane so se pripadniki posebnega delavskega bataljona v Teramu močno upirali. Tako so nekega dne na dvorišču prevrnili kotle s hrano. Od tega časa so jih spuščali na dvorišče le ob določenem času in pod stražo. Med taboriščem in kaznilnico ni bilo zdaj več nobene razlike. Nekega dne je tem pregnancem govoril karabinjerski
polkovnik- Dejal jim je, da so v taborišču, ker niso zvesti domovini. 3)
Pripadniki posebnega delavskega bataljona so se 15. avgusta 1940 že zopet znašli v živinskih vagonih. Po 36 urah vožnje so se žejni in lačni ustavili na postaji v mestu Civi-tavecchia. Tu so jih nastanili v nekem skladišču, kjer so čakali tri dni. Zatem so jih vkrcali na ladjo, ki jih je odpeljala na Sardinijo. Izkrcali so se v pristanišču Olbia in se odpeljali v živinskih vagonih v Cagliari. Bili so še nadalje bfez orožja. Lopata in kramp, s kgterima so začeli odhajati na delo, sta pričala, da to niso bili vojaki. Podobni so bili vojaškim kaznjencem ali internirancem.
Čistka v italijanski vojski je imela širok obseg. Marsikje so staknili v zakotni vojaški enoti tudi po enega samega Primorca ali Istrana. Tudi ta je moral pod stražo na pot v taborišče.	y
'Nekatere Primorce in Istrane, ki so jih izločili iz vojske, niti niso poslali v zbirna središča na kopnem, marveč naravnost na Sardinijo. *
1)	Djpis št. 09857-29. 6. 1940 - XVIII. Historijski arhiv, Rijeka.
2)	Zdravko Smrekar: Moja pot v «Battaglione speciale», str. 1-3, rkp. M-ONPPSPAK.
3)	Mirko Perkovič: Moje uspomene na Sardini ju i odiazak u partizane, rkp. M-ONPPS-PAK!
•Vzemimo dva primera: Ivan Vovk iz Goč na Vipavskem je odšel k vojakom 19. maja 1940. Njegova enota je odšla na orožne vaje v okolico Postojne. Julija istega leta so ga prav tam izločili iz enote ln poslali naravnost na Sardinijo k 45. pešpolku v Iglesias. (Ivan Vovk: Moji spomini na Sardinijo, str. 1-3, rkp. M-ONPPS-PAK.
Ivan Perdih iz Zatolmina je leta 1940 služil vojsko pri 1. pešpolku, ki je bil takrat stacioniran v Črnem vrhu pri Idnji. 28. junija 1940 so ’ ga zgodaj zjutraj skupaj ,z ostalimi Slovenci razorožili. Celo skupino so odpeljali pod stražo na Sardinijo. (Ivan Perdih: Pripovedovanje o borbi slovenskih fantov na Sardiniji, str. 1, rkp. M-ONPPS-PAK.
{Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, opreva, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
15. januarja 1977
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS . 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/il nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500. legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine j v širini 1 stolpca Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italiie pri SPI.
i i	Član italijanske
—. .	,	, , _	...	,	Izdaja	ZTT zveze časopisnih
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskar ^Trst založnikov FiEG
M
VČERAJ ZADNJI POSEGI ZAGOVORNIKOV
Parlamentarna komisija bo odložila sklepno razpravo o aferi Lockheed
Polemična izjava ministra Bisaglie v zvezi s četrtkovim posegom Guievega branilca
RIM, 14. jr- Včerajšnji namigi Guievega z.agovornika odv. Coppija na možnost, da bi funkcionarji ameriške letalske družbe Lockheed lahko podkupiti tudi koga na zakladnem ministrstvu, so vzburili novo polemiko. Minister za državne soudeležbe Antonio Bisaglia, ki se je očitno čutil najbolj prizadetega, je danes odločno vzrojil proti »takemu natolcevanju* in poudaril, da je odv. Coppi osnoval vse svoje namigovanje na sporen in netočen prevod nekega angleškega dokumenta. S tem v zvezi je dodal tudi, da ima vsakdo pravico, da se brani, vendar ne tako, da s svojim podtikanjem po krivem dolži nekoga, ki je povsem nedolžen.
V polemiko je posegel tudi odv. Coppi, ki je dejal, da je skušal s svojim včerajšnjim posegom samo opozoriti na nedoslednosti v dokaznem gradivu, ni pa seveda hotel kriviti nikogar, še najmanj pa ministra Bisaglio.
Precej kritično sta delo parlamen-
tarne preiskovalne komisije ocenila tudi radikalni poslanec Mellini in liberalec Costa v skupni, izjavi, ki sta jo davi razdelila časnikarjem. V dokumentu parlamentarca poudarjata, da delo komisije pogojuje želja, da bi ohranila ravnovesje med političnimi silami, ki so v njej zastopane, ne pa želja, da bi opravila svojo dolžnost, ki je dati parlamentu na razpolago gradivo, na osnovi katerega bi lahko presojal r krivdi ali nedolžnosti osumljenih ministrov.
Poslanca dodajata tudi. da bi bila morebitna odločitev komisije, da oprosti ob zaključku svojega dela ministre, ne da bi o tem razpravljala zbornica in senat na skupni sej*. nezaslišana. Čeprav v svoji izjavi poslanca ne obtožujeta izrecno nikogar, pa je najbolj verjetno, da je tarča njune obtožbe predvsem bivši misovec Manco zaradi svojih predvčerajšnjih izjav, ki -so jih vsi tolmačili ko* napoved, da bo glasoval za oprostitev osumljenih ministrov.
Min h nniiiimi m itiiMiiii 111111111111111111111111)11 im iiiiiiiinuiimi ii m iiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiH
V DOLINI BELICE V ZAHODNEM DELU SICILIJE
Devet let po potresu 50.000 oseb še vedno v zasilnih bivališčih
Za obnovo uničenih krajev potrebnih 1000 milijard
TRAPANI, 14. - V noči od 14. na 15. januar 1968 je vrsta silovitih potresnih sunkov skoraj do kraja porušila štirinajst naselij doline Be liceja, torej prostranega ozemlja v zahodnem delu Sicilije, ki si ga dcl jo pokrajine Agrigento, Trapam in Palermo. Uradno je bilo ugotovljenih 330 človeških žrtev, a nedoločeno število je bilo pogrešanih, medtem ko je kar 50.000 oseb ostalo brez strehe. Ujma je kajpak uničila tudi cestno vodovodno in električno omrežje.
Danes, devet let po strašnem po tresu živijo ponesrečenci še vedno v zasilnih barakah kljub temu, da so se dela za obnovo Valle del Belice pr čela prav kmalu po razdejanju in da je bila zanje potrošena čedna vsota skoraj 350 milijard lir (poda tek je izneslo posebno nadzorništvo za po potresu prizadeto območie). Zgrajenih je bilo komaj 2.000 ljudskih stanovanj — na državne stroške — a o nadaljnjih 12.000 stanovanjih, ki bi jih bilo t-eba zgraditi po prvotnem načrtu ob delnem finančnem kritju iz državne blagajne, ni sledu, ostala so na papirju, 'čeprav so bili medtem pripravljeni ustrezni regulacijski načrt*, čeprav je bila deloma urbanizirana površina, namenjena nevim zgradbam in čeprav je bilo spomladi lanskega leta nakazanih v ta n a rite n nadaljnjih 300 milijard lir. Kam je izginil ves ta denar? Ob tem vprašanju nam misel kar sama od sebe poleti k tako imenovanim »fevdom*, ki si jih nekateri predstavniki velike konservativne stranke bsatsko del'jo z mafijci in ki požirajo milijardo za milijardo na račun proletarskih in polproletar-skih slojev.
Približno takšnega mnenja je tudi pogumni župnik Sante Ninfe, e-nega od najbolj prizadetih krajev doline Belice. Don Antonio Riboldi si že dolgo neumorno prizadeva, da bi razdejano območje enkrat za vselej obnovili in spravili pod pravo streho desettisoče družin, ki bivajo v nemogočih higienskosanitarnih razmerah. «To je rop pri belem dnevu!* je izbruhnil župnik lani med neko tiskovno konferenco in s tem mislil na skrivnostno izginule milijarde. Spričo padca vrednosti lire oziroma naraslih izdatkov za gradnjo in druga dela, pravi don Riboldi, bo treba v dolini Belice ja potrošiti še najmanj kaki!) 1.000 milijard lir, pa še v tem primeru ne bo nesrečno prebivalstvo prišle do lastnega doma tako kmalu.
župnk je ob božiču 1975 poslal rimskim oblastnikom (od predsednika vlade in pristojnih ministrov do predsednika republike) 600 pisem, v katerih osnovnošolski otroki s potresnega območja prosijo za pomoč. Ko je človek bral pismo za pismom, mu je bilo tesno pri srcu. Riboldi-jeva pobuda je uspela v toliko, v kolikor se jutri, ob 9. obletnici tragedije, prične uveljavljati novi zakon o obnovi doline Belice, ki priznava zadevnim občinskim upravam širšo operativno avtonomijo.
Ob 11. ..ri bo pristojna oblast v Santi Ninfi uradno izročila 15 gradbenih dovoljenj za stanovanjske stavbe; izdatke za gradnjo bo delno krila država. Kljub »kratkemu tednu* (ob sobotah pač ne delajo) bodo ves jutrišnji dan zidarji na delu, da pričnejo s polaganjem temeljev novim hišam, a enodnevni zaslužek bodo izročili sindikalnim organizacijam. Popoldne bo don Riboldi naslovil na prebivalstvo po sebno poslanico preko novoustanovljene radijske postaje «Radio Belice*, v nedeljo pa bo prav tako v Santi Ninfi skupščina *vseh 14 županov dolin«.
(dg)
Gligorov o v Indiji in
obiskih
Iranu
BEOGRAD, 14. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija se je danes Vrnila z obiskov v Indiji in Iranu. Predsednik skupščine Kiro Gligorov, ki je vodil deteaacijp, jp po vrnitvi izjavil, da je bilo potovanje uspešno in da je prispevalo k prijateljstvu in k širjenju možnosti za razvoj sodelovanja z Indijo in Iranom. »Obiskali smo dve zares prijateljski državi,* je rekel Gligorov. »Zlasti v Indiji, pa tudi v Iranu je opaziti izjemen ugled neuvrščene politike naše države, posebej pa vloge predsednika Tita. Z zadovoljstvom ugotavljamo in vidimo, da ima naša politika, zasnovana na načelnih temeljih. odmev tudi v državah, ki nam zemljepisno niso tako blizu, a so-nam tako blizu po težnjah, svoji mednarodni dejavnosti in zunanji politiki ter po nekaterih stališčih glede svojega razvoja.*	V. B.
Danes so. posegli v razpravo tudi zadnji zagovorniki obtožencev. Njihovi govori so bili podobni posegom kolegov, ki so govorili v prejšnjih dneh, saj so vs; označili kot edinega krivca Ovidia Lefebvra. Edina majhna izjema je bil drugi odvetnik bivšega ministrskega predsednika Rumorja, ki je obtožil Guia, da je premalo in prepozno poročal o kupčiji, ki so jo sklepali z ameriško letalsko družbo.
Kot smo že napovedali kaže nadalje, da bo sklepna razprava komisije. na kateri bi morali odločati o usodi obtožencev, odložena za teden dni. Poslanci, ki so člani komisije, bodo prihodnji teden zaposleni z glasovanjem zakonskega osnutka o splavu. V sredo se bo sestalo predsedstvo komisije, ki bo dokončno odločalo, kdaj se bo začela zaključna razprava, (vt)
PARIZ, 14. — V sedemnadstropnem stanovanjskem poslopju blizu mestnega središča je nastala silovita eksplozija, ki jo je povzročilo po vsej verjetnosti uhajanje plina. Del stavbe se je zaradi tega zrušil. Dve osebi sta bili pri priči ubiti, nadaljnjih enajst pa huje ranjenih (med njimi tudi trije gasilci).
Stroga obsodba za anarhista Marinija
POTENZA. 14. - Pred kazenskim sodiščem v Potenzi se je danes zaključil proces proti anarhistu Giovanniju Mariniju, obtoženemu, da Je med sodno razpravo žalil sodnika. Marini je bil, kljub ne-osnovanim dokazom, pred časom obsojen na devet let zaporne kazni, češ da .je zabodel misovskega aktivista Carla Falvello. Razsodbo je potrdilo tudi kasacijsko sodišče.
Današnja obravnava .je posledica srditega Marinijevega izbruha med sodno obravnavo zaradi umora Fai-velle. Tedaj je ožigosal javnega tMilcg .kjfc.tašista .ig člana »špam skega sodisca*. Obso.ien je bu na 2 leti in 8 mesecev zapora.
Bivši grški polkovnik pobegnil v tujino
ATENE, 14. — Vasilis Karomicos, bivši polkovnik zloglasne fašistične hunte, je pobegnil iz domovine in sg-daj ga išče Interpol (mednarodna policija). Karomicos je sedel za zapahi, kamor ga je spravilo civilno sodišče zaradi sodelovanja s polkov-niško hunto, a zaradi bolezni je bil izpuščen na začasno svobodo, kar je spretno izkoristil.
Podtajnik Foschi sprejel zastopnike izseljenskih društev Furlanijc-Julijske krajine
RIM, 14. — Podtajnik na zunanjem ministrstvu Franco Foschi je sprejel odposlanstvo koordinacijskega odbora izseljenskih združenj dežele Furlanije - Julijske krajine, v katerem so bili zastopniki ALEF, Ente Friuli nel mondo, ACLl - EN APLI in Zveze slovenskih emigrantov.
Člani delegacije so podtajniku predočili težak položaj, ki je nastal po lanskih strahoviti!) potresih in izrazili zaskrbljenost, da se ne bi zaradi katastrofalnih oosledic ujme izseljevanje še povečalo. Zaprosili so za posredovanje, da se delovnim močem, ki so po potresu ostale na cesti, zagotovi redna zaposlitev, pa tudi, da se furlanskim izseljencem v tujini zajamči primer na pomoč. Nazadnje je odposlanstvo poudarilo potrebo po izdatnih finančnih sredstvih za obnovo prizadetih območij; denar naj bi zbra li - s sodelovanjem mednarodnih organizacij oziroma Evropske gospodarske skupnosti.
Podtajnik Foschi je delegaciji zagotovil posredovanje v tem smislu.
TRIDENT. 14. — V Gardolu je zakrinkana in do zob oborožena četverica moških izropala agencijo št. 3 zavoda Cassa di Risparmio di Trento e Rovereto. Plen; 50 milijonov lir.
PRED ZAČETKOM PROCESA Nfl CflTflHZflRSKEM POROTNEM SODIŠČU
Vloga kasacijskega sodišča pri zaviranju preiskave o atentata na Trgu Fontana
Ob nezaslišanih posegih vrhovnega sodišča se je proces izrodil v pravi sodni monstrum
Ko se bo v torek, 18. januarja začel na catanzarskem porotnem sodišču proces zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana, bi moralo na zatožni klopi sedeti 33 obtožencev najrazličnih političnih prepričanj od anarhistov Pie-tra Valprede, Roberta Mangerja in Roberta Garfnaellija do fašistov Frede. Vcnture, Pozzana in drugih. Skupaj s tema dvema skupinama bodo sedeli kot skupina ideološko sicer neopredeljeni, vendar pa izredno pomembni obtoženci- častnika državne varnostne službe stotnik La Bruna in general Maletti ter .obveščevalec Giannettini. I?. dose dunjih sodnih preiskav izhaja (pustimo za trenutek vprašanje krivde ali nedolžnosti anarhistične skupine). da sta skupini anarhistov in fašistov v antitezi v smislu, da ena izključuje drugo ali točneje, če je kriv Valpreda, sta Freda in Ven-tura nedolžna in obratno.
Ne glede na vsk pripetljaje in zapreke, o katerih šmo poročali v prejšnjih dneh, je proces, ki se bo
začel v torek, pravi sodni moti strum, najbrž prvi' primer v italijanski sodni zgodovini, ko se na isti zatožni klopi znajdejo ljudje obtoženi istih kaznivih dejanj, pri lem pa krivda enih avtomatično pomeni nedolžnost drugih in obratno. Kako je do tega sploh prišlo? Nosilno vlogo je pri krojenju tega izrodka imelo poleg policije in var nostne službe kasacijsko sodišče s svojimi tudi s pravnega, da o političnem sploh ne govorimo, viaika ponesrečenimi ,in protislovnimi posegi. Vendar v aferi preiskav o no-kolu v Kmečki banki se niso oma-neževali samo kasacijski sodniki. Stopimo za korak nazaj.
Že od vsega začetka, ko je policijska in sodna preiskava komaj stekla, so oblastniki takoj posegli in odpravili s prizorišča tiste, ki niso povsem soglašali z že izbrano linijo lova na anarhiste in levičarske skrajneže. Prvi, ki je vodil preiskavo v Milanu, je bil namreč sodnik Ugo Paolillo, ki ni hotel podpisati šest nalogov za hišne pre-
IIIIIIIIIIIIIMIMMMIIHtIMHIIIIMMMMIIHIIMMmmMIIMItllllllltllltIHIIIIHMIMIIMMIIMMUllIMMIMIIIIIilllHHIIHMIlIllHIIIIHIIIIIIIIimilllllllllllllHIftMIIIIIHIIMIIIIIIIIN
DVOM SE JE PORODIL PREDSTAVNIKOM SINDIKATA POMORŠČAKOV
GENOVSKI LADJAR COSTA JE BIL RES UGRABLJEN?
Pie rov pokojni stric Angelo grozil uslužbencem z odpusti ■ Preiskovalci ubrali tudi sled rdečih brigad ■ Nobene vesti o drugih treh ugrabljenih osebah
GENOVA, 14. — Preiskava o predvčerajšnji ugrabitvi 42-letnega Piera Coste iz znane družine ladjarjev (okoli 150 oseb vključno z ženami in sinovi ter hčerami) v bistvu ni napredovala, pač pa se množijo najrazličnejša ugibanja in domneve. Nekateri menijo, da ima ugrabitev politično ozadje, in sicer naj bi šlo za napad na izpazito konservativec krog kapitalistov in tradicionalističnih katolikov, naklonjenih skrajni desnici; drugi zopet trdijo, da je ugrabitvi botrovala preprosta potreba po denarju, a sindikat pomorščakov meni v posebnem sporočilu, da gre za protidelavsko in protisindikalno provokacijo. Kdo ima prav? Kolikor bi ne prišle v poštev še druge teze, sta prva in zadnja še najbolj zanimivi.
Politično ozadje ugrabitve utemeljujejo v preiskovalnih krogih z okoliščino, da je Genova takih napadov že navajena: 1. 1970 je skupina samozvanih skrajnih levičarjev «22. oktober*, ki pa jo je vodil neofašist Diego Vandelli. ugrabila Sergia Ga-dollo; štiri leta pozneje je bil na

TRŽAŠKI DNEVNIK
SINOČI V BLIŽINI MEJNEGA PREHODA PRI FERNETIČIH
Z AVTOM V PARKIRAN TOVORNJAK: MEHANIK S PROSEKA TEŽKO RANJEN
Renata Danielija so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo
Sinoči se je v bližini mejnega prehoda pri Fernetičih pripetila huda prometna nesreča, v kateri je zado-bi) težke telesne poškodbe 37-letni mehanik Renato Danieli s Proseka 579. Okoli 21.30 se je Danieli s svojim novim avtom simca 1000 TS 196065 vozil z Opčin proti mejnemu prehodu pri Fernetičih. Malo pred mejo. v bližini hotela Fernetti, je iz še neppjasnjenih razlogov silovito trčil v tovornjak s prikolico, ki je bil parkiran ob desnem robu cestišča. Ob uri nesreče je bila cesta spolzka in je rahlo deževalo. Simca je bila obrnjena rahlo proti levi, iz česar bi lahko sklepati, da je voznik v zadnjem trenutku opazil oviro pred seboj in se ji skušal izogniti, kar-pa mu ni uspelo. Trčenje je bilo izredno silovito: avto se je zaril pod zadnji del prikolice, ki se je v sunku pomaknila proti sredini cestišča.
Na kraj nesreče so prihiteli reševalci Rdečega križa (zdravnik dr. Russi, voznik Ogrin ter bolničarja Stefani in Živec), ki pa so morali zaprositi za pomoč gasilce, da so lahko izvlekli ranjenega Danielija iz skrotovičene pločevine in ga prepeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi številnih telesnih poškodb in ran po obrazu sprejeli na kirurški oddelek s pridržano prognozo. Pre-iskaVoso uvedli agenti prometne policije, ki so zaslišali voznika švicarskega tovornjaka Grafa Fritza. Tovornjak je bil namreč parkiran ob robu cestišča z ugasnjenimi lučmi, zadnji v daljši koloni italijanskih, švicarskih in bolgarskih tovornjakov s prikolico.
Na nevarnost, ki jo predstavljajo ti tovornjaki za promet smo že večkrat opozarjali, vsakokrat, ko so terjali smrtno žrtev. Žal pa so opozorila
zaman in to kljub dejstvu, da je na avtoportu dovolj prostora in bi lahko vsaj v nočnih urah preusmerili tovornjake na veliko ploščad.
Novi silosi za tekoče tovore v tržaški luki
Tržaško špeditersko podjetje «Pa-corini* je dalo postaviti v luki štiri «silose» za tekoče tovore, ki so povsem nove tehnološke izdelave in ki so že zbudili zanimanje drugih luških uprav v Evropi. Tako so si v zadnjih dneh ogledala silose nekatera strokovna odposlanstva iz raznih držav, ki jiu je zanimala zlasti možnost hitrega pretovarjanja tekočin iz enega silosa v drugega in pa o-grevalni sistem, ki omogoča dosego idealnih temperatur za posamezne vrste- blaga. Skupna prostornina štirih silosov znaša 5.000 kub. metrov, podjetje Pacorini pa namerava postaviti še nove rezervoarje, tako da bo njihova skupna zmogljivost dosegla 25.000 kub. metrov. Silose izdeluje neko podjetje v Vidmu.
VAŽNO ZA POSLOVNE LJUDI
Prijava IVA za lelo 1976
najkasneje
do 25. februarja
Služba za stike z občinstvom pri tržaški finančni intendanci obvešča, da je bil pred dnevi objavljen v Uradnem vestniku odlok predsednika republike štev. 872 z dne 24. decembra 1976, s katerim Se obseg letnega prometa, v zvezi s katerim so manj-
ši zavezanci dolžni izpolniti prijavo IVA, poveča z dosedanjih 120 na 180 milijonov lir. Prijave IVA za leto 1976 bo treba predložiti najkasneje do 25. februarja letos. To velja za vse zavezance, ne glede na obseg prometa, opravljenega v lanskem letu.
• Nadzorno osebje občinskega oddelka za zdravstvo in higieno je meseca novembra lani opravilo 1.456 inšpekcij v skladiščih in prodajalnah živil in pijač ter 235 izvidov, od katerih 48 v zasebnih stanovanjih. Sodnim obla sletn je bilo v istem obdobju poslanih enajst poročil in ena prijava, iigotov ljenih pa je bilo petnajst upravnih prekrškov zaradi kršitve krajevnega pravilnika za higieno.
Deželna pomoč za potrcscncc
Do 31. januarja rok za vlaganje prošenj
Predsednik deželnega odbora Co-melli je s posebnim odlokom podaljšal do 31. januarja rok, v katerem imajo industrijska, obrtniška in turistična podjetja ter organizacije, ki se ukvarjajo s prireditvami, možnost zaprositi za deželni prispevek po zakonu štev. 28 iz lanskega leta, ki določa finančne posege za poravnavo škode, nastale zaradi potresa. Prošnje sprejemajo pristojne trgovinske zbornice, v primeru obrtniških podjetij pa deželna ustanova ESA. Doslej so prizadeta podjetja vložila skupno 5.371 prošenj. Deželni organi so sprejeli 2 900 prošenj ter nakazali skupno 19,6 milijarde lir prispevkov.
vrsti sodnik Mario Sossi — 35 dni so ga imeli v rokah pripadniki »rdečih brigad*, ki so 1. 1975 nekaj ur zadržale tudi funkcionarja družbe Ansaldo Vincenza Casabono. Ne gre seveda pozabiti na čudne povezave med skrajneži, ki so že pokazale, kakšnih metod se poslužujejo za svoje prevratniško delovanje neofašisti.
Nota genovskega sindikata pomorščakov omenja pa med drugim, da je zakulisje ugrabitve treba iskati v čudnih manevrih vodstva družbe Costa v zadnjih časih. Družinski «patriarh» Angelo Costa, ki je u-mrl lani |xileti, je pred časom zagrozil, da bo del italijanskih pomorščakov nadomestil s tujimi, ker bi bili izdatki zanje nižji. To je seveda močno razburilo sindikaliste in delavstvo. Možno je skratka
—	kot poudarjajo v delavskih krogih — da ne gre za ugrabitev v pravem smislu, temveč za pretkan manever: za enega od družine Co sta mora biti odkupnina gotovo več-milijardna, a to bi družina izkoristila, češ, sedaj smo «reveži*. zato moramo določeno število uslužbencev žal odpustiti.
Dopoldne je neznanec telefoniral družini Costa in zahteval za ugrabljenca 5 milijard lir. Policija mu je stopila na prste in ga zaprla pod obtožbo izsiljevanja. Gre za 20-letne-ga Giacoma Marcheseja, Palermčana, ki biva v Genovi ter je bil svoj čas uslužuen pri ladjarskem podjetju Costa.
Pravi ugrabitelji se še niso oglasili z zahtevo po odkupnini. Tu velja omeniti možnost, da sodna oblast začasno zapleni vse bančne račune prizadete družine in tako prepreči izplačilo odkupnine. Preiskovalci so zasledili avto, s katerim je tolpa odpeljala talca in osredotočajo iskanje v samem mestu; domnevajo namreč, da napadalci žrtve niso mogli peljati iz Genove zaradi cestnih blokov. Karabinjerji so medtem sestavili še tretji identikit e-nega od šestih ugrabiteljev.
O drugih treh ugrabljenih osebah
—	Niccolo De Nora i? Milena, Marina Boldrin iz Padove in Sara Domini iz Alassia — tudi še ni vesti. Niccolojev oče inž. Oronzo je zaprosil predstavnike tisk^ in radiotelevizije, naj opuste poročanje o preiskavi, da se tako olajšajo stiki z ugrabitelji.
V vili bivšega predsednika nogometnega društva »Calcio Padova* Marina Boldrina, premožnega trgovca, je dopoldne zabrnel telefon, ni pa znano, kaj je neznane' dejal očetu ugrabljene Marine (množene, z dvema otrokoma); ve se le, da so ga nemudoma prepeljali v bolnišnico, tako kakor tudi njegovo ženo Livio Piovan. Domnevajo, da je neznanec zahteval od Boldrina, da pre-p-eči policiji in karabinjerjem nadaljnjo preiskavo.
O mali Sari Dom'ni pa se širi glas, da je morda že doma in da so u-grabitelji dvignili zahtevani 2 milijardi odkupnine. To je Sarin oče Edgardo sicer zanikal, (dg)
ACQUI TERME (AlessandriaJ. 14. — Blizu naselja Cassine je avtomobilist povozil 57-letno Ido Gotta, nato pa pobegnil. Nesrečno žensko je avto zbil v obcestni jarek, kjer je obležala v nezavesti, dokler ni zmrznila.
SANTIAGO DE CHILE. 14. - Policija je sporočila, da je skupina zakrinkanih mladincev odvrgla iz brzečega avtomobila kakih 15 zaži-
galnih bomb proti umetnostni galeri. ji Waugh. Nastali požar je galerijo do kraja uničil.
Postavlja se vprašanje, ali gre za prvo iskro nastajajočega upornega plamena med, zatiranim ljudstvom, ali pa, kar ie zelo verjetno, preprosto za provokacijo po naročilu same fašistične hunte, ki naj bi jo Pinochet izkoristil za nov represij-ski val.
Pcfcr Finch umrl
LOS ANGELES, 14. - V Holly-\voodu je danes umrl za srčno kapjo znani angleški filmski igralec Peter Finch. Bilo mu ie 60 let. Smrt ga je doletela v nekem hotelu, ko je čakal na poziv, da se ude leži televizijske oddaje.
RIM, 14. — Letalska družba Ali-talia bo še ta mesec skrčila od 78 na 65 število lastnih letal. Iznebila se bo 13 caravelle.
iskave na domu antifašistov, ki jih je zahtevala policija. Tedanji milanski kvestor Marcello Guida je takoj zatožil sodnika tedanjemu selu državnega pravdništva Enricu De Peppu. Tri dni pozneje, 15. decembra opoldne je bil Paolillo razrešen preiskave, ki so jo nato skorajda skrivaj dodelili Rimu na o-snovi napačnega tolmačenja (in to namenoma) trajnosti kaznivega dejanja. Sklenili so namreč, da je časovno zadnja bomba eksplodirala v Rimu in zato je tamkajšnje sodno okrožje pristojno. Pri tem pa so povsem prezrli dejstvo, da bi zadnji moral počiti peklenski stroj v banki Commerciale v Milanu. Bomba ni eksplodirala samo, ker je odpovedal detonator, karabinjerji in policija pa so jo v nato nerazumljivi prenagljenosti takoj razstrelili in s tem uničili morebitne pomembne indice.
Preiskavo sta prevzela pred nedavnim umorjeni namestnik državnega pravdnika Vittorio Occorsio in preiskovalni sodnik Ernesto Cu-dillo, ki sta v kratkem prišla do zaključka, da sp za atentate odgovorni Pietro Valpreda in njegovi somišljeniki anarhističnega- krožka «22. marec*. Prevečkrat smo že pisali o neosnovanosti Cudillove obtožnice in utemeljitve, da bi se spet poglabljali v to plat vprašanja. Bolj zanimivo je ugotoviti, da so se takoj po zaključku preiskave začeli posegi višjih sodnih krogov, katerih cilj je bil preprečiti ali vsaj kar najbolj oddaljiti dan preiskave.
Posegi so si sledili s tako vrtoglavo naglico, da se človeku, ko «a posteriori* gleda film preiskave, skoraj zavrti v glavi. 6. marca 1972. ko se je dober del državljanov tudi zaradi odkritij treviškega preiskovalnega sodnika Stiza prepričal, da so anarhisti nedolžni in so atentate pripravili fašisti, je rim i sko porotno sodišče po šestih o-brsvnavah prekinilo proces proti Valpredi, se proglasilo za terito rialno nepristojno, češ da naj bi zadnja morala eksplodirati v Milanu.
Milan je odgovoril avguste in sicer zopet z načelnikom državnega pravdništva De Poppom, ki je dan pozneje šel v zašliižčh pokoj,1 da procesa absolutno ne more ‘pripraviti, ker bi to pomenilo pravi atentat na javni red. Kasacijsko sodišče je osvojilo to utemeljitev in po nekaj dneh oklevanja zaupalo proces calanzarskemu sodišču, kljub protestom tamkajšnjih sodnikov, da bi lahko sprejeli tako obremenitev.
Hočeš nočeš, na so kalabrijski sodniki morali sprejeti ta Sizifov trud. Pripravili so se, da kar najbolje opravijo zaupano jim nalogo: dobili so sodnike, telovadnico kaznilnice za mladoletnike so preu redili v sodno dvorano, nekaj sob
NIIIIIIMIIIIklMMIHIIIIMIIIIIIIIIIIMMMIMIIMinillllllllllM4llllMMIIMMll«MMIIMlflMIIIMMMMIMMMlti(llllillimil
PREISKAVA 0 UMORU RIMSKIM SODNIKA
NOVI ZAPORNI NALOGI ZA DOMNEVNE MORILCE DR. VITTORIA OCCOIiSIA
FIRENCE, 14. — V okviru sodne preiskave o umoru rimskega sodnika Viitoria Occorsia je florentinski sodnik dr. Alberto Corrieri začel z zasliševanjem obtožencev. I-stočasno je sodnik podpisal za vse obtožene vrsto zapornih nalogov, ki dopolnjujejo tiste, ki sta jih pred nedavnim podpisala namestnika državnega pravdnika Vigna in Pappa-lardo. S pravno - tehničnega vidika novi zaporni nalogi sploh niso bili potrebni, so pa zanimivi, ker so sinteza vseh kaznivih dejanj, katerih preiskovalci krivijo zaprte fašiste.
Sodnik, ki je pred časom izjavil, da bo zaključil svoje delo do poletja, če ne bo odkril l ovih in zelo pomembnih indicev je v sredo zaslišal v zaporu v San Gimignanu Gian-f ranča Ferra in Gianfranca Spara-panija, ki je zaprt v Pizi. Včeraj je zaslišal Giuseppeja Puglieseja. ki je zaprt v Arezzu in Marcella Sga-vicchia ter Giorgia Coz:ja, ki sta zaprta v Sieni. Od ostalih obtožen-1 cev je sodnik zaslišal nekatere danes, ostale pa bo jutri.
Iz zapornih nalogov dr. Corriere-ja izhaja, da so vsi zaprti prevratniki (od 8 obtožencev sta dva pravočasno pobegnila) obtoženi obnavljanja fašistične stranke. Najhujših kaznivih dejanj pa sta vsekakor obtožena Pierluigi Concutelli in Gian-franco Ferro. Sodnik ju dolži, da sta skupaj s še neidentificiranimi teroristi sodelovala pri umoru‘Occorsia. Ferro pa naj bi bil vsekakor odgovoren le za pripravo načrta, ne pa za njegovo uresničitev. Oba terorista sta nadalje obtožen., roparskega podviga v obremenilnih okoliščinah, saj naj bi z orožjem v roki prisilila nekega Rimljana, da jima je izročil svoj fiat 124, ki jima je nato služil za zločin.
Nadalje ju sodnik dolži nedovoljene posesti in tihotapljenja vojnega orožja, ker sta skrivaj prinesla v Italijo brzostrelko znamke «ingram», ki jima je služila za atentat.
, Ostali prevratniki so obloženi, da
so pomagali Concutelliju med njego vim bivanjem v Rimu in nato, ko jo je pobrisal v tujino. PugTese je nadalje obtožen nedovdljene posesti o-rožja, ker so mu ob aretaciji zaplenili samokresa.
Končno je dr. Corrieri še obtožil lažnega pričevanja Valeria Rama-gnina iz Acquija Terme, ki je sicer zelo posredno vpleten v afero londonske banke. Slednja naj bi služla predvsem za izpiranje umazanega denarja, sada ropov in ugrabitev v Italiji. Ramagnino je lagal, ko je preiskovalcem izjavil, da ne ve za naslov Carlosa Guenca Echartea, U-rugvajca, ki je bil neposredno vpleten v delovanje bančnega zavoda in ki ga sedaj sodnik vneto ,šče, da bi ga zaenkrat zaslišal kot pričo. Vse kaže namreč, da so sredstva, s katerimi so finansirali umor Occorsia, dvignili ravno v omenjeni banki, (vt)
Policijska agenta obtožena nenamernega umora študenta Roberta Franccschija
MILAN, 14. — Milanski sodnik O-vilio Urbisci je zaključil preiskavo o izgredih pred univerzo «Bocconi» leta 1973. med katerimi je bil ubit levičarski študent Roberto Franceschi. Sodnik je obtožil nenamernega umora policijska agenta Agatina Puglisija in Luigija Gal’a; Puglisija in policijskega stotnika Savareseja pa lažnega pričevanja in potvorbe zapisnikov, ker sta po spopadih dala pet nabojev v saržer Gallovcga samokresa.
Sodnik poudarja v utemeljitvi obtožnice. da zakon sicer predpisuje v primeru nenamernega umora zaporni nalog, dodaja pa. da ga za obtoženca Puglisija in Galla ni podpisal, ker bi se lahko izkazalo, da sta nedolžna.
pa v celice (mesto namreč nima zapora) in določili datum procesa. 18. marec 1974. Valpreda je bil medtem izpuščen na prostost, pa čeprav le na osnovi posebnega za-, kona, ki je bil sprejet samo. da bi delno popravil krivice, ki jih ja utrpel.
V	ključni fazi sodne obravnave, ko so se pred porotniki začeli zvr-ščati kvestorji, policijski komisarji, polkovniki in agenti obveščevalne službe (ti so vedno vztrajali na «rdeči sledi*, njihovo pričevanje pa bi se dejansko spremenilo v obtožnico proti oblastnikom, ki so s svojo zanikrnostjo objektivno podprli teroriste in njihove mandatorje) je kasacijsko sodišče poseglo drugič; Trdilo je, da gre proces prekiniti in ga združiti s sodnim oostopkoffl proti Fredi in Venturi. D’Ambrosio je namreč ravno tedaj zaključil preiskavo o njunem rovarjenju in ju tudi formalno obtožil sodelovanja pri pokolu.
V	Catanzaru so se uprli in pred-
sednik sodnega zbora dr. Celestino Zeuli je v odgovor vrhovnemu sodišču. trdil, da je po zakonu edin* pristojen za odločitev o združitvi obeh postopkov. Toda kasacijski sodniki so znova in še odločneje ukazati:	«Združiti oba postopka.*
In tudi pogumni Zeuli je moral kloniti. Proces je bil znova odložen.
Združeni sodni obravnavi bi s® morali začeti 27. januarja 1975, toda vrhovno sodišče je znova poseglo Z namenom, da iztrže dodatno preiskavo milanskemu sodniku D’Aif>" brosiu, ki je tedaj poglabljal vprašanje, kakšno vlogo je v aferi imela državna varnostna služba, šest mesecev prej se je namreč nepričakovano vrnil v Italijo Guido Giso-nettini, D'Ambrosio in namestnik državnega pravdnika Alessandrini rta po zasliševanju fašističnega časnikarja začela vrtati v častnike SID. ki .o ga ščitili in mu omogočili beg v tujino, že 11. decembra je kasacijsko sodišče iztrgale milanskemu sodniku preiskavo •> delu Giovanriija Bionda, sodnika i” sina nekega sodnika, ki je bil vpleten v atentate na vlake. Kmalu nato mu je iztrgalo še preiskavo o rovarjenju Giannettinija in nekateri!’ častnikov varnostne službe. D’Am-brosio je kot že pred njim Zcidi zavrnil pr i ukaz kasacijskega s0j dišča in ga opozoril, da se je pf’ utemeljevanju svoje odredbe poslu-žilo določila iz civilnega zakonika, ki ga v kazenskem zakoniku ni. Toda kasačiirko sodišče ni odnehalo in tudi D’Ambrosio je moral kloniti.
S tem ie kasacijsko sodišč® opravilo svojo vlogo. Sodnikoma Mariami Lombardiju in Giaf-Francu Migliacciu je zaprla pot do resnice vlada s tem. da m razi®" šila Častnikov SID dolžnosti, d® spoštujejo vojaško tajnost Sodnik® sia menila, da se bosta po aret®' eiji La Brune in Malettija ve n d m" le ped za pedjo dokopala do resice toda zaman. Po treh tednih b®' lunja v zaprta vrata sta se vdaj® ir, zaključila svoje delo z zagreni®' no utemeljitvijo obtožnice, ki ie ‘r ijenem tudi huda obtožba vladi.
Žalostno je, da se v državi, ki s® ponaša z vzdevkom zibelke mode1" nega prava in ki se ima za pra';' no državo, sedem let po pokolu ? Kmečki banki, po neštetih bomb'1'® atentatih m fašističnih zločinih ,rl dni prej začetkom procesa zoim vprašujemo, četrtič bo šlo? Še b0’1 žalostno pa je dejstvo, da če skl® parno na osnovi dosedanjih izlF šenj, odgovor, ki se nam vsiljuj®' ni pozitiven.
VOJMIR TAVČAR V IRAKU
Kurdi ugrabili štiri Poljake
BAGDAD, 14. — šele danes se .1® razširila vest. da so kurdski borci z® neodvisnost proti koncu decemb'® ugrabili šest poljskih tehniških izv®-dencev. ki so bili na delu v Irak®' Kurdi so v zameno za talce zahtev®: li od bagdandske vlade, naj izpu-stl večje število kurdskih družin, ki bile svoj čas deportirane na odr«1-' no in težko dostopno območje irašk® države. Vest o ugrabitvi, do kaf®r®_ je prišlo v pokrajini Pendjuin ned®! leč od meje z Iranom, je posredov®’ glasnik kurdske vlade v izgnanstv®'
Bagdandske oblasti so za izpusjJ' tev Poljakov ponudile ugrabitelj®1® 5« tisoč dolarjev odkupnine, ki pa 1® «pešmergi», to je Kurdi niso spl* jeli, marveč so vztrajali na prv®1' ni zahtevi.
Kurdov je vsega 6,4 milijona in®? raztreseni po jugovzhodni TurčiJ” severovzhodni Siriji, severozahodu®^ Iranu, južnem delu Sovjetske zv®ž® in severovzhodnem Iraku. Dejansk® bivajo na lastnem ozemlju — K ur®1’ stanu, ki pa so si ga omenjene d£ žave nekako salomonsko razdelil®' Odtod boj Kurdov za lastno neodvj®' no in celovito državo. Kdaj jim to dejansko uspelo, je seveda diw vprašanje, tudi zato, ker je njegbm rešitev odvisna skoraj izključno velesil; danes npr. od American®?’ ki uporabljajo Kurde (s tem, da F podpirajo) edinole kot sredstvo obrambo svojih interesov, predvs®111 strateških, v tem delu sveta.