^^ ^olßt Gorenjski časnik od leta 1947 ^^ILT ^ PKVI »UEDHOANIK TEDNIK GoiiEKlEC LETA IQOO PETEK, 3. JUNIJA 2005 Leto LVlll, iSt. 44, cena 300 SIT, j6 HRK Odgovorna urednica: Mariia Volčiak Časopis izhaja 00 torkih in ob petkih naklada: 22.000 izvodov V/VVX.CORlNtSKlCLAS.SI v kranjski župniji so prepričani, da bi lahko tudi na Gorenjskem ustanovili novo škofijo. Jože KoSnjek ostajanje tudi na duhovnem ....................................... področju, kamor sodi Cer- Na torkovem pogovoru v kev, Na Gorenjskem, razen kranjskem župružču, ki se ga Brezij, ni pomembnejših cerje udeležil tudi apostolski kvenih srediSć in samosta-nuncij v Sloveniji msgr. San- nov, šol in ustanov. Kranj je tos Abrii y Castello, je kranj- neuspeino ponujal primeren ski župnik in dekan, prelat prostor za oddelke škofijske Stanislav Zidar ponovi) pred- gimnazije, vendar ni uspel, log za ustanovitev nove škofi- ker naj bi bil preblizu Ljubljane. Prostorov in krajev, v katerih bi lahko delovaje os red» nje cerkvcne ustanove, je na je na Gorenjskem. V Sloveniji bodo ustanovljene nove škofije. Slovenska škofovska konferenca Ima narejene študije, po katerih sta najverjetnejša sedeža novih škoHj Celje in Novo mesto. Gorenjskem še već. Kranjska župnija bo še naprej iskala zaveznike pri prizadevanjih za gorenjsko škofijo, ki bi Med predlogi za nove ško- lahko obsegala načrtovano fije ni Gorenjske, čeprav go- gorenjsko pokrajino. N\incij vori njeni ustanovitvi v prid o novih ikofijah ni povedal veliko razlogov. Dr. Peter niČ določnega. Dejal je. da VenceJj 12 Kranja je v torek bodo o njih odJoćali sloven- opozoril na zaskrbljujoče za- ski Škofje in Vatikan.^ I e K(tAU\ v Italijo še več mleka Gorenjski kmetje in posestva vsak dan prodajo v italijanske mlekarne že okrog uo tisoč litrov mleka, ta količina pa se bo v kratkem le povečala približno za 23 tisoč litrov. Če dnevni odkup pomnožimo s Številom dn na leto, to na letni ravni pomeni skoraj 53 mi Ijonov I trov. Po besedah Emila Pe-ternela, direktorja KGZ Sava Lesce, preko njihove zadruge prodajo v italijanske mlekarne 50 tisoč litrov mleka na dan. Že v ponedeljek naj bi se dnevni odkup poveča Še približno za 25 tisoč ii-trov, v tej količini pa je tudi mleko, ki so ga bohinjski kmetje doslej prek Save prodajali v vipavsko mlekarno. Preko Govedorejskega poslovnega združenja prodajo v Italijo Še dodatnih 70 tisoč litrov mleka. C.Z. Franc Gajšek na skupščini presenetil delničarje Save Tuji investicijski skupini menda ita kupiti vsaj četrtino Savinih delnic. Simon Šubic Kranj • Na sredini skupščini delniške družbe Sava - o skle- ii, ki bi investirali dolgoroč- nos, vendar o tem zaenkrat no in jih zanima donos," je ne vemo nič veČ, kot je Gaj- za nacionalni radio pojasnil šek povedal na skupščini. Za- Gajšek, ki naj bi bil posred- devo bo mogoče komentirati. pih poročamo na 21. strani - nik pri nakupu. ko bomo imeli več informacij e za pravo presenečenje po- Za namero po nakupu o tem. Morebitna odloätev o li sedanjih lastnikov družbe Sava. Cela skrbel podjetnik Franc Gaj« tako velikega lastninskega prodaj šek, tudi delničar kranjske deleža je vodstvo Save prvič na str. družbe in predsednik nad- slišalo na skupščini in o zom^a sveta Metalke trgovi- dvomi. Predsednik uprave zgodba pa se mi, glede na nana, ki poseduje za okoli 100 )anez Bohorič nam je tako Čin. kako se je začela, ne zdi milijonov tolarjev Savinih včeraj povedal: "VeseU nas, preveč realna in verjetna." delnic. Upravo in ostale last* da se po navedbah gospoda Predsednik uprave Janez nike je rumreČ seznanil, da Gajška za nakup več kot 25- Bohorič je delničarje sezna-se za nakup vsaj 25-odstotne- odstotnega deleža Save zani- nil s poslovanjem Skupine ga deleža družbe zanimata mata kar dve tuji investicijski Sava, ki je bilo leta 2004 skupini investitorjev iz tuji- skupini, ki bi investirali dol* zelo uspešno, saj so bili dose-ne. To so portfeljski vlagate- goročno in ki ju zanima do- ženi vsi cilji poslovanja. Gorenjska Banka • t' v TOLARJIH IN DtVlZvH Spot Ikra n \ i domene.Dspotj S! kranjski registrar tfPUOM 4 ft^ Sn^HEM t M «JUM GG WWW.CORENISKICLAS.SI cmiA u«. maioji M» uai ^ ' TlL; 04/537-22-00 J btonU tMoiti. ribflilđ. ointo» civtflini koritih > r AKTUALNO Privatizacija je edina rešitev v zadnjih petih letih so Telekom Slovenije vodile kar ftiri uprave. Oćitno bomo pričA ie p«li. Novemu nadzornemu svetu predseduje nekdanji dr* žavni sekretar za tdeko sedanji Član uprave ki emečo Mtro Ro?man GORENJSKA Odločili brez opozicije čeprav se svetniki petih poKtl^nrh strank in list niso udeležili nadaljevanja seje radovljiškega občinskega sve* ta, se ;e Svet kljub temu odloM o gradnji oskrbovanih stanovanj v Ra* dov^jici. Opozfcija ie menila, da gradivo in odgovori m so ustrejni. 4 GORENJSKA Bojkot izredr>e seje Svetniška skupina Liberalne demo* kracije Slovenije v Tržiču je sklicala )z> redno sejo občinskega sveta, ker ;e želela opozoriti javnost na zaskrblji> joče ugotovitve Računskega sodiSča o poslovanju občine. Seja ni sklepčna. Opozicija trdi, da se župan boji razprave o nepravilnostih. 5 SNOVANJA Glasbo približati ljudem Skladatelj Alojz Ajdič iz Britofa pri Kranju je po libretu Marka Selana napisal za danainji čas zelo aktualno opero Brata, saj govon o polpretekli zgodovini, k) $e vedno delt Slovence. Osrednji lik opere je slovenska mat i svoje otroke. 14, 15 VREME Dongs ho preUino jasno. Jutri dopddne bo sončno, popoldne bo ohlaCnost od zahoda narr^Čaia, V noči na nedeljo in v nedeljo dopoldne bo d^evalo. ^13/27 t J e I jutri: oblačnost bo naraščala m fN O \o letos mineva 17 let. Dogodke poznamo kot afero JBTZ, S tem se je začela pot v neodvisno Slovenijo. Morda je to še posebej markantno letos, ko je prvi te četverice postal predsednik vlade. Dominik Fr£uh močni egi, od katerih ima vsak svoje drugačne lastnosti. moraš biti rojen talent." Sam se ne čuti. da bi bil. Politika memben dogodek. "Če bi imeli založbo med afero Ob tej obletnici smo dva "Vsak je dober v tistem, kar ga nikoli ni mikala in.politike JBTZ, bi lahko knjigo izdali od takratnih udeležencev počne pomiluje. Pravi, da Janši že med procesom." Tasič ima povprašali, kaj počneta sedaj nju radi. Na vprašanje, ali je sploh ni lahko. Predsednik založbo od leta 1991. Pravi, in zakaj nisla tudi onadva v Janši kaj nevoščljiv, pravi, da vlade mora obvladovati vse, da ga sedaj, ko pozna vse v Janši izraža razumevanje, ke mu ni lahko. Vsakemu na politiki. Franci Zavri je rekel, da ga je politika ob osamosvojitvi dejansko zamikala. Vendar pa mu je mama miru in prostega časa. Tega "pokllf. Veseli me delati 2 ima tako da za druge stvari tem poslovnem svetu, zače-zmanjka časa. Sam je uspe- nja že malo dolgočasiti, zato se je lotii raziskovanja starih redkih materialov. Zanimajo iskreno povedala, da je politi- sedaj )anša nima. David Ta ka kurba. "Glede na to. da pri sič pravi, da zato ni šel v poli nas politika Se ni profesionalna, bi se moral prepirati s pri-jatelji. To pa mi ne diši." V prvih volitvah je bil izvoljen v kranjski občinski svet, vendar se je izselil iz občine, da mu ni bilo treba več sodelovati v njem. Pravi, da bo morda Sel v politiko v pokoju, ko bo materialno neodvisen. Že dolgo se uspešno ukvarja z ogbše* vanjem. "Oglaševanje je bolj ob vbdl jivo področj e. S am pobiraš slavo ali kazen za svoje poslovne odločitve. Delaš s partnerji, ki imajo enake interese. V politiki pa je preveč kompromisov, Id te izčrpajo in se 2 njimi ne strinjaš." Pravi, da je poslovni 5vet bolj transparenten. "V politiki je veliko stvari izven tvoje volje in se dc^aja mimo tebe. Več je igric." Pravi, da so si Člani skupine JBTZ zelo različni, vendar tudi podobni. Štirje tiko, ker ne mara nositi kravate. Pravi tudi, da mora biti politik vedno na preži. "Za to ustvarjalnimi ljudmi, kot so ga stari zemljevidi, slike in pisatelji, fotografi in obliko- dnjgi redki stari predineri. valci." Ko je začel, zasebnih "Veliko brskam po enciklo-založb še ni bilo. Kot založnik tudi lahko reagira na nek po- pedijah in monografijah ter arhivih." Obvoznice, avtocesta in deponije V torek je poslanska skupina SDS Imela sejo na Bledu. Obravnavali so aktualne politične zadeve in priprave na junijsko sejo poslanske skupine. Seznanili so se s težavami in projekti na Gorenjskem. Gorenjski poslanci pa so še predstavili svoje poglede na nekatere težave in projekte. Dominik Frelih Rudi VerŠnik, poslanec iz okoliša Komenda in Kam- nost poljanske obvoznice v bo vložen Skofii Loki. Povezati želijo dneh. centralno Slovenijo s severozahodno. Obvoznica bi naslednjih na tromeji Naklega, Tržiča in Kranja. Glede začetka del Bojan Starman iz Žirovje je optimističen. Drug pro-nekoliko pokomentiral re- jekt pa je čimprejšnje do- nik je predstavil težave Ko- izstopila iz avtoceste, 5la do balans letošnjega državne« končanje avtoceste, ki bo po mende. Kot pravi, je razve- Škofje Loke, nadaljevala pot ga proračuna. Izpostavil je sedanjih predvidevanjih seljivo, da ima ta mlada ob- po Poljanski dolini mimo naSo nezmožnost porabe končana leto pred predvide- čina kar visok proračun. Gorenje vasi in proti Cerk- sredstev iz Evropskih skia- nim rokom. Poudaril je, da Zelo pa jo pesti prometni nemu. Projekt že pripravlja- dov. Lani je bilo porabljene- se mora Gorenjska spet nered križišča pri Mostah. Načrti so že bili za krožno jo. Najprej je treba odkupiti ga le 54 odstotkov od pred- zbudili iz razvojnega spa-sedem objektov, ki ležijo na videnega. Po njegovem je nja. "Regijo je treba spet po- ali semaforizirano križišče, predvideni trasi. Vendar so odpovedala koordinacija dr- staviti na Čelo razvoja, kjer vendar se nobena rešitev ni v ponedeljek skupaj s po- žave. Tudi del proračuna za je že bila," je dodal Rupar. obnesla. Še najboljšo rešitev vidi v obvoznici od Že- slanci škofjeloškega obmoČ- investicije ni bil porabljen v Blejski župan Jože Anto- ja ugotovili, da so sredstva celoti. Za letos obljublja iz- niČ. ki je, kot je rekel, prišel lodnika preko Vodic do ob- za cestni program prenizka, boljšanje. Katastrofalno se k poslancem lobirat, je ugo-stoječe povezave z Brniško kar bi lahko ogrozilo aktiv- je povečal tudi javni dolg. Iz tovil, da očitno blejska ob-cesto. Pripravljajo pa tudi nos ti na poljanski obvoznici 1000 milijard tolarjev v letu voznica ni edina, ki jo je tre-novo poslovno cono na 18 ter zavleklo zaključek del na 2000 na 1600 milijard leta ba zgradili, in poudaril, da hektarjih. Verjetno se bo ši- odseku Podlubnik - Klanj- 2004. Po njegovem je treba bi rad s pomočjo koalicij-rila na 75 hektarjev, kajti čar. Naslednji dan so bili na občutno povečati bruto do- skili poslancev Čim prej zagotovil denar tako za južno kot severno obvoznico. Prioriteta je južna, katere zače- podjetje LIDL hoče tam sestanku z ministrom za dano vrednost na zaposle zgraditi distribucijski cen- ter. promet, mag. Janezom Božičem. Nakazali so možno nega. Pavel Rupar iz Tržiča je Milenko ZiherI iz Škofje rešitev z amandmajem k izpostavi] pomen izgradnje tek gradnje je predviden za Loke je poudaril pomemb- obstoječemu rebalansu, ki regijske deponije, ki bi bila leto 2007. I J J G0REN|SK1 CIJ\S petek, 3. jUJiija 2005 KTU) LNO 3 rešitev v zadnjih petih letih so Telekom Slovenije vodite kar štiri uprave, v kratkem pa bomo očitno priča še peti. IcoB Žerjav Novi nadzorni svet, ki mu predseduje nekdanji državni in izkušnjami v gospodarstvu kajpak ni imel prav nič skupnega. Nekaj mesecev po fiasku u vrs ti te v Telekoma Slovenije na borzo. Preglednost poslovanja in vrednost podjetja bi na ta način bistveno rti dobre z,G milijarde tolar-» Čisti poslovni izid pa |e bil približno 20 odstotkov manjli. Nova uprava tudi sekretar za telekomunikacije pomladnih strank na tedan- izboljSala, odprle bi se nove post festum ne more opra- in sedanji član uprave kranjske Iskraemeco Miro Rozman je za člana uprave imenoval Bojana Dremlja, dolgoletnega predsednika uprave konicurenčnega S i mobi) a in aktualnega jih parlamentarnih volitvah razvojne možnosti, delničarji vičitl ravnanja (političnih) se je Marian Podobnik moral bi za svoje delnice, ki bi koti- lastnikov, ki so brez uteme- posloviti od udobnega fotelja rale na organiziranem trgu, Ijenih razlogov zamenjali ikega direktorja. Vlada je dobili pošteno plačilo. Upra- uspešno upVavo. naposled zadela v polno: za va je razmišljala celo o K paleti bizarnih odloätev prvega moža Telekoma so imenovali Petra Graška. va je razmisi)aia ceio o odstopu, ker večinski lastnik ni hotel dati zelene luči za zgodil nezaslišan kadrovski prevzem, Id nima nikakršnega temelja v kapitalu ali v normalnem razumevanju poslovnih odnosov. Telekom Slovenije je v večinski lasti kratkem času nanizala vrsto gotovo sodi tudi imenovanje poslovneža Bojana Dremlja, ki sicer izhaja iz Cerkelj. Dremelj kot dolgoletni stvom katerega je bil na- dopuščala mešetarjenje z predsednik uprave Simobila cionalni letalski prevoznik delnicami na sivem trgu, in po lanski nepričakovani uspešno saniran. Izbira se zaradi Česar je bil marsika- zamenjavi (ko ga je iz vodil- predsednika nadzornega dotedanjega predsednika up- borzno kotacijo Telekoma. sveta. V Telekomu se je rave Adrie Airways, pod vod- Vladajoči koaliciji je rajši tokrat ni izneverila. Ekipa Petra CraŠka ie v zelo terl mali delničar gotovo ope- nega položaja izrini] nekda- harien. nji politik in razvpiti podjet Kakor koli že, na začetku nik Zoran ThaJer) predsed-države» opisana kadrovska uspehov. Občutno so znižali lanskega leta so Petra GraŠ- nik njegovega nadzornega sveta, ni bil ^olj poslovnež, ki se je ostro boril s okrepitev pa ni edina, ki ima število zaposlenih in zmar;j- ka kratko malo odstavili. političen predznak, Šali obseg privilegijev, začeli Ustvarjeni rezultati niso bili Na Čelu prve uprave na so ustvarjati sinergijske pomembni. Minister dr. konkurenco. V ozadju naj bi prelomu drugega in tretjega prednosti iri razvijati vizijo Pavle Gantar je prek nad-tisočletja je bil Peter Tevž, ki nadaljnjega razvoja- Niso le zornega sveta, ki ga je vodil namreč stali jasni avstrijski državni interesi, ki očitno naj bi ga povezovali tesni stiki s tedanjim generalnim sekretarjem LDS in glavnim kadrovikom v drŽavi Gre- Leonardo Pčklar, ustoličil li» temeljijo na drugačnih borja Vončino, dotedanjega temeljih in vrednotah kot racionalizirali poslovanja, temveč so ustvarili tudi rekordni dobiček. Cista do- predstavnika dobavi tel j skih slovenski, bičkonosnost prihodkov od podjetij Telekoma. Nasprot- gorjem GolobiČem. Imeno- prodaje se je v primerjavi s je interesov je bilo v nebo vala ga je vlada, prav tako prejšnjimi leti domala pod-kot njegovega naslednika, vojila. Edina razlika ie bila, da se je vlada zamenjala, na čelo druge uprave Telekoma pa se je po političnem računu zavihtel razvpiti Marjan Podobnik. Podobnik kot t6 za vladajočo LDS s pristojnim ministrom dr. Pavletom Gantarjem in predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom na čelu očitno ni jim ni Šla povsem od rok, saj bilo dovolj dobro. Graškova je iz poslovnih rezultatov vpijoče, vendar se zanje ni nihče zmeni]. Vončinova uprava je veliko naporov vložila v zmanjševanje rezultata svoje predhodnice. Računovodska akrobatika Poznavalci napovedujejo, da je Dremljevo imenovanje v Telekomovo upravo le postaja na njegovi poti na najvišji položaj, iz katerega naj bi izrinil liborja Vonä-no. VonČina se je v intervj uju za Dnevnik v celoti izognil vprašanju o Dremijevih kvalitetah in nekoliko dvoumno nekdanji živinorejski uprava je med bistvenimi ko- razvidno, da je Vončinova odgovarja! na vprašanja. pospeševalec in politik z vodenjem poslovnih sistemov raki k posodobitvi podjetja in prilagoditvi trga uvrščala uprava skurüa tako rekoč kako je potekal postopek nje-vso rezervo iz dobička v viši- govega imenovanja. Darujte mozeg, rešujte življenje V slovenskem registru je 3816 darovalcev kostnega mozga, V torek vpis novih darovalcev na Jesenicah. Rb nata Š krianc Ljubljana - Svetovno znana glasbenica Irena Grafenauer je sprožila kolesje. V pravo smer. Pred vseslovensko akcijo je bilo v registru Slovenija Donor 439 darovalcev kostnega mozga, danes jih je 3816. V zadnjih petih mesecih so jih v register vpisali več kot izoo. Vlasta Nussdorfer, višja državna tožilka in predstavnica pobudnic akcije am-basadorke darovanja, je dejala. da želijo, da bi bilo čez nekaj let v slovenskem registru 10.000 da ro valce v. V slovenskem registru Slovenija Donor so v zadnjih petih mesecih vpisali več kot 1200 novih darovalcev kostnega Presaditev kostnega mozga mozga. ^^«» TiniOoki je najučinkovitejši način zdravljenja levkemije, ven- Jeras, predstojnik Centra za slovenski register nesorod- dar zdravniki le pri 25 do 30 tipizacijo tkiv. je povedal, da nih darovalcev kostnega odstotkih bolnikov najdejo od začetka iskanja darovalca mozga Slovenija* Donor, ki zdrav, ne sorodni darovalec je lahko vsaka zdrava oseba med 18. in 53. letom starosti, starost darovalca pri sorodni presaditvi pa ni omejena, le za mladoletne darovalce mora soglasje poleg staršev dati tudi Etična komisija," je pojasnil I eras. V Sloveruja-transplantu so o darovanju in presaditvi kostnega mozga pripravili in natisnili 100.000 zloženk s ^?lnganom Daj življenju pri-ložnost, ki jih bodo, kot je povedala prim. Danica Avsec Letenja, direktorica Sloveni-j a-tran spi a nt. razdelili po lekarnah, knjigarnah, zdravstvenih domovih» seni pa Še slovenskim dijakom in študentom. V torek, 7. junija, ob 16 uri, bo na transliu2loloŠkem oddelku ustrezne darovalce kostnega mozga med njihovimi drvižinskimi dani. 2a ostale morajo poiskati nesorodne do presaditve običajno deluje v okviru Centra za ti- Splošne bolnišnice Jesenice minejo štirje meseci. "Vsakdo, ki bi želel postati morebitni darovalec kostne- akcija pridobivanja daroval* cev krvotvornih matičnih ce* Šlajmerieva 6, Ljubljana, lic. Akcija pred dobrim letom pLzacijo tkiv na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, darovalce. Doc. dr. Matjaž ga mozga, se lahko vpiše v Darovalec mora biti povsem je bila zelo uspešna. Mrtvim odškodnina ne bo pomagala Združenje žrtev okupatorjev Kranj je znova opozorilo nemške in slovenske oblasti, da v 60 letih niso uresničile njihovih zahtev. ložE KOŠNJEK Združenja Tone Kristan je ....................................... povedaJ, da iz Nemäje dobi- Na svečani akademiji v vajo odgovore, da zahteve po počastitev 60-letnice konca odškodnini obravnavajo orli. svetovne vojne in vrnitve gani zveznega parlamenta in izgnanih Slovencev na svoje morajo zato še počakati- Iz domove, ki je bila konec Italije na zahtevo iz leta 1998 ni glasu, molčijo pa tudi v uradu vlade in na mi-imajo okupatorske države in nistrstvu za delo, družino in Republika Slovenija do in- socialne zadeve. "Ker je povprečna starost še živih žrtev nad 80 let, na pokopa- preteklega ledna v Kranju, so znova opozorili na dolg, ki ga ternirancev, izgnancev, be gunccv in ukradenih otrok, ki so morali zaradi načrta o liščih ne bomo potrebovali uničenju Slovencev zapustiti rešitev," je dejal Tone Kris- svoj e domove. tan. Ogorčen je, ker namera- Od skupno 00.000 preg- va vlada z vojnimi zakoni na nanih jih je živih še dobra četrtina, ki z vedno manj upanja čakajo, da jim bodo okupatorske države in Slovenija plačale odškodnino graditi tudi sodebvce okupatorjev, pravice ljudi, ki so trpeli zaradi upora, pa niso ures ničene. Udeleženci akademije so za ponižanje in uničeno sprejeli resoluciji, ki so jih imetje. Slovenija je le deloma uresničila z zakonom poslali nemški in slovenski vladi ter državnemu zboru. V določene obveznosti, od obe so zapisali, da so med Nemčije in drugih okupa- vojno izgubili Človeško dos-torsidh držav pa odškodnine tojanstvo, svobodo in pre-nikdar ni resno zahtevala. Po mnenju poslanca Evropskega parlamenta Boruta Pahorja ni želela moženje in da so postali brezpravni sužnji. Odnos do njih je krivičen. Tako kot pred 60 leti se jim rudi ogroziti nemške podpore pri danes zdi. da niso kaj prida sprej emanju v Evropsko unijo in Nato. Predsednik vredni in da je zanje zadosti že miloščina. WWW.GORENJSKI-CLAS.SI Gorenjski Glas ODCOVORNA UREDNICA Mdrija Vol^ak NAMESTNIKA DOGOVORNE UREDNICE lože Koinjek, Cveto Za plotnik UREDMJTVO NOVINARjl-UREDNIKI: eo§^dnB<^3t3j, Alenka 8rxjn, Hdenajdovän, Igor Kavčč, Jože KoSnjek. Urta Petemei, Stojan Saje. Vilma StancMiik, Cveto Zapk^tnik, Dania Z»/H Žlebir. Suzana P. Ko^aSč. Štel^n Ža^; sälni sodetava: Jasna Paladin. Marjeta Smolnikar, Ma^Gregonć. Mateja Ram. Mendi Kokot. Miha Nagtič, Milena MikJavÜ^ Renata Škrjarv; Simon tübk, Dominik Frdth OB U KOVNA ZASNOVA Jer7>ej Stntar. Triabl TEHNIČNI UREDNIK Grega FOTOGRAFIJA Tina DoW, Goj^d Ksvčie, Gorazd $inik LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OG LAS N EGA TPŽ£ NJA VODJA Petra KeiŽar GORENJSKI C LAS je regi&trirang) blagovna m storitven» zoamiia pod it, 97719 Si pri üradj RS za ititef^ktužino laitmno. Ustđtioviielj in izdajalci): Coren|ski gUs. d e.o., Kranj / D>r«ktorica; Manja VofCjik / Nasiov: ZoKova 4900 Kranj / Tel.: 04/201 42 oc. Fax; 04/3C1 43 ij, «'mail: mali fn osmrtnice: tel: Ü4/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 74 ur dnevno); urae u/e: vsak dalovni dan od 7. 4o r$. ute / Gorenjski glas |e policdnIV, izhaja Ob lorkih In p«tl!ih, v nakladi 22.000 izvodov / dadne prilofe; Meja Cotenjska. Lelopis Gorenjska (enkral ietn«) !n sedem lokalnih pniog / Tisk: SCT. d,^,, liubJjarta / Naročnin»: te).: 42 4) / Cena ^da: ior«k 290 SET, peiek; 300 SIT, felna narednlna: sS.ooo S^T; redni plačnikj imafe ao % popusta, letni 2$ % popusta; naročnina a lujirto: <00 EUR preračunano v toUrje po srednjem tečaju Banke Slovenije: v cen« je «računan DDV po &topn|i 8,5 96, naročnina te upoileva od lekoče ItevilVe časopisa do pisnesa prekFica, ki veha od zadetka naslednje» obračunskega obdobja / Oglasne sloriive: po ceniku; ogasno irienje: te 201 42 48 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 3. junija 2005 KRATKE NOVICE Lesce Še drugi del kolesarske steze Medtem ko so v radovljiški oblini lant zgradifi prvi del kolesarske steze med Lescami in Bledom (od mostu čez Savo do odcepa za šobec), so pred nedavnim začeli graditi še drugi, 360 metrov dolg odsek od odcepa za Šobec do poti za hipodrom. Občina je za izgradnjo zagotovila v proračunu deset milijonov tolarjev, dela pa bo predvidoma do začetka julija Izvedlo Cestno podjetje Kranj. Zanimanje za kolesarsko stezo od Lesc do Bleda je pokazala tudi drŽava. Direkcija za ceste jo bo namreč vključila v državno mrežo kolesarskih poti, prevzela pa bo tudi izgradnjo mostu Čez Savo. Občini Radovljica in Bled bosta za to zagotovili vsaka četrti* no denarja, fundacija za §port, ki je odobrila občinsko vlogo na razpisu za sofinanciranje Športre infrastrukture, Itiri milijone tolarjev, ostalo bo prispevala država. Ker rebalans državnega proračuna še ni sprejet, bo investicijo do pridobitve projektne dokumentacije vodila Občina Radovljica, potem pa jo bo direkcija. C.Z. VR8A Sv. Marko s preluknjano streho Cerkev sv. Marka v Vrbi, ki je postala znana v pesmih Franceta Prešerna, je danes zanemarjena. Njena okolica je spremenjena v pašnik, lesena streha pa je tako načeta, da so se pojavile že prve luknje. Na obeh straneh strehe zijata luknji za velikost ene prekrivne late. Na robu pa manjka del lesenih plošč. Da ne omenjam mahu, ki se zahrbtno šir naokrog. Če bo Šlo tako naprej, je pričakovati, da bo kulturni spomenik začel resno propadati, D. F. Bleo Pomoč za Ma)o jakovtjevič Letos aprila je na Bledu potekala četrta Leo nacionalna kon* vencija, ki jo je pod okriljem Leo Distrikta 129, Slovenija, to leto organiziral Leo klub Domžale. Ore za podmladek bolj znanih Lions klubov. Na konvenciji so izvolili novega predsednika, Ateksandra Sinigoia (Leo klub Vogrsko). ob tej priložnosti pa 50 zbrali 301.000,00 tolarjev in jih 171 tisoč namenil Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Kranj za nakup kalkulatorja z govorno indikacijo za slepo deklico Majo jakov« Ijevič iz Tržiča. 130 tisoč tolarjev so dali Društvu za pomoč mladim v stiski Žarek. Zahvaljujejo se vsem donatorjem in sponzorjem Leo nacionalne konvencije 2005, ki so omogočili celotno izpeljavo te dobrodelne akcije. O.Ž. Dovje Obletnice v spomin na Jakoba Aljaža Na pragu poletja, v objemu gora so poimenovali prireditev, ki jo kulturno, turistično in planinsko društvo ter krajevna skupnost jutri, 4. junija, ob 20. uri pripravljajo v kulturnem domu na Dovjem. Z diapozitivi, glasbo in izbrano besedo bodo počastili nchietnico Aljaževega stolpa na Triglavu in i6o-letnico rojstva dovškega župnika, gornika in prosvetltel-ja Jakoba Aljaža. Prireditev bodo ponovili še v nedeljo, 3. junija, ob 20. uri. M. K. Koliko turizma želijo Jesenice Ohranjene fužine in Golica s ključavnicami ter lega na stičišču poti v osrednjo Evropo so turistične i I prednosti, ki jih imajo samo jesenice, Mendi Kokot dejavnost, Iqer so možnosti za ..............................................................................nova delovna mesta, ki bi zadr- jesenice - Mesto je treba nare- žala de) tnladih vdomaäobä- diti živahno in prijazno z za^ü- nI. Zainteresiranega kapltab mivo ponudbo, da se bo za- še ni, zato je začetke z ži^iico ustavil tok turistov, ki se sedaj Spanov vrh že financirala obÖ- peljejo mimo. Nujna je tesna na. Med zamisÜmio večjih via- povezava s turistično razvitima ganjih so smučišče na Rožd, Športno rekreacijski center na Plavškem travniku in turistič- jekte, ki jih bo financirala obä- no naselje v Plavškem RcVtu. na in tii»te, ki so zanimivi za za- Prav pri slednjem pa se je že sebni kapital, so osnovne misli takoj pokazal odpor domači- k strat^ji razvoja Huizma v je- nov, Čeprav je bilo prav to ob- selški občini. Okrogla miza močie s Planino pod Golico Še območjema Kranjske Gore in Bleda, prepoznati je treba pro- 30. maja v organizaciji Razvojne agendje Zgornje Gorenjske, sicer oblikovalke doku- pred pol stoletja znano kot klimatsko zdravilišče. "Rovte so postale nahrbtnik turizem," je Nekdaj dobro zaseden hotel Belcijan v Planini pod Colico propada, denacionalizacijskemu postopku pa ni videti konca. menta, je pokazala, da je mož- slikovito označil pičel iispeh bilo treba parldma mesta, po- smučišču Rožca se posameznosti veliko, pogledi pa različ- prizadevanj domačih zagnan- nuditi spominke, gostinska nikom porajajo dvomi, češ da ni. cev za oävitev turizma Fiand ponudba je pičla, turističnih je že v visokc^orju in na sonč-Po mnenju župana Borisa Smc^ iz Turistična društva postelj ni - s čemer se tudi m^ ni legi, lahko bi negativno vpli- Breg^ta je prav turizem Planina pod Golico. Urediti bi sto ne more pohvaliti. Tudi ob valona kakovostno pitno vodo. Odločili brez opozicije Čeprav se svetniki petih političnih strank in list niso udeležili nadaljevanja seje občinskega sveta, je svet kljub temu odločil o gradnji oskrbovanih stanovanj v Radovljici. cvtto Zaplotntk Čna, župan Janko S. Stušek dal izjavo, da sklic O nadalje- v korist Nepremičninskega ....................................... jo je prekinil in sklical nada- vanju seje smatrajo kot ne- sklada, hkrati pa so soglašali Radovljica • Kot je znano, so Ijevanje to sredo. Že prejšnji veljavnega, ker vabilo ni bilo z gradnjo oskrbovanih sta- svelniki SDS, SLS, SMS. petek je obvestil svetnike, da poslano sedem dni pred sejo. novanj na parceli investitor- -Si in Obrtniško podjetni- bo nadaljevanje sklical takoj, Vabilu tudi ni bilo predlože- jev Razvojnega centra Ra- Ške liste prejšnjo sredo pred odločanjem o gradnji oskr- ko bo občina prejela naročeni cenilni elaborat o vredno- no gradivo, prvotno predlo- dovljica in fmančne družbe ženo gradivo pa smatrajo za Wilfan, Občinsko zemljišče, bovanih stanovanj za starej- sti občinskega zemljišča, na neprimerno, Po tem je tudi veliko nekaj več kot 1.600 Še v bližini Doma dr. Janka katerem predvidevajo grad- Prezelj zapustil sejo, župan kvadratnih metrov, je po ce- Benedika v Radovljici zapu- njo oskrbovanih stanovanj, pa je pojasnil, da ni kr§il po- nitvi vredno 37,6 milijona stili sejo občinskega sveta. Ko je občina v torek prejela slovniških določil, saj je skli- tolarjev. Nepremičninski ker so ocenili, da pripravlje- cenitev, jih je župan še isti cal nadaljevanje, ne pa nove sklad naj bi na njem zgradil no gradivo in odgovori, dani dan po telefonu in s kurir- seje. Svet, ki šteje 26 članov, 14 oskrbovanih stanovanj, ki v razpravi, ne zadoščajo za sko pošto obvestil o nadalje- je bil odločanje O sodelovanju ob- vanju seje. Ko se je v sredo je nadaljeval s sejo, svetJiiki temu sklepčen in bi jih prednostno oddajal v najem občanom iz radovljiške občine. Za letos ima v fi- Čine z Nepremičninskim začelo nadaljevanje seje, je pa so s trinajstimi glasovi za skladom pokojninskega in Zvone Prezelj, vodja svetni- in enim proti p>odprli pred- nančnem načrtu zagotovljen invalidskega zavarovanja pri ške skupine SDS, v imenu log, da bi na občinskem denar za pridobitev projek- gradnji tovrstnih stanovanj, svetnikovpetihstrankinlist, zemljišču dovolili ustanovi- tne dokumentacije in pri- Seja je tedaj postala nesklep- ki se seje niso udeležili, po- tev stavbne pravice za 09 let hodnje leto za gradnjo. MIHA NAGUC GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE OD A DO Ž 99 Največji čipkarski festival domu pod pokroviteljstvom Ijica iz šole za umetno obrt, jeli Božu Raääi (1S87-1980), povezave med krajema ni. So območje, ki je zajemalo doli- predsednika Sveta za prosveto strokovna uäteljica Toni Tha- direktorju Državnega osred- jih vozili s kamioni, so prišle ne Idrijce in obeh Sor, je ra« Ena najbolj skrivnostnih in kulturo Borisa Ziherla," lerjeva kot zastopnica DOM, njega zavoda za žensko do- peš, s povštri (bulami) in pe- palska meja za Četrt stoletja javnih prireditev z visoko udeležbo v Žireh se je godila 7, septembra 1952. O njej je v Loških razgledih poročal Božo Ra0č, v Članku Sloven- Do tu nič nenavadnega, difo navedbe neverjetno visoke udeležbe. "Prijavilo se je strokovna učiteljica žrrovske mačo obrt v I juhljani, velik**- haijj pod pazduho^ äpkarske šole Ar^ela Jesenko mu podporniku in pospeše-ter zastopnica čipkaric Marija valcu slovenskega čipkarstva, Na čipkarskih festivalih v Idriji in Železnikih'se Še da- ra^to^la, po vonji so se idrijske in gorenjske klekljarice zagotovo veselile ponovnega veliko Število äpkaric, Idrija je Tučik. Komisija je soglasno ki je bil tudi sam zraven. Žal nes vsako leto zberejo številne druženja ... Pisec teh vrstic bo prijavila ^500 Čipkaric, Žiri priznala naslednje nagrade: nam ni poznan noben dodat- klekljarice, ampak tako veliko hvaležen vsakemu, \q bi znal sko čipkarstvo s posebnim S50, Sovodenj 200, Gorenja prvo Železnikom (10.000 S ni pisni vir, s pomočjo katere- se ji pač ne more, ker jih toli- zapisano dopolniti oziroma ozirom na loško območje, vas 600. Lučine 100, Poljane din), drugo Idriji in Žirem (po ga bi lahko navedene podatke ko vseh skupaj ni. Leta 1952 dodatno razložiti. Hkrati naj "Da pa dobijo äpkarice Škof- 100, Trebija 80 in Železniki 8000) in tretjo Gorenji vasi, preverili, tudi zanesljivih ust- gotovo še ni bilo poznejšega bo spomin na največje äpkar- jeloškega območja nekakšno 50, skupaj 4630 äpkaric. Fe- Hotavljam in Trebiji (po nih virov ne poznamo. Dabiz rivalstva med Idrijo, Železniki sko srečanje vseh časov žirov- javno priznanje in pohvalo, j e stival je bü prava manifestaci- 5000 S din)." (LRXV/iq68, idrijskega konca res prišlo čez in Žirmi kot tremi največjimi skim klekljaricam in vsem priredila Kmetijska zadruga v ja našega äpkarstva in je pote- 138) grič 2500 klekljane, kolikor se Čipkarskimi središči v Slove- prijateljem te žlahtne veščine Žireh s äpkarskim odsekom kal v najlepšem redu in vese- Si predstavljate: 4630 čip- jih je prijavilo? Večji avtobus niji. "Deželo Čipke", kakor je spodbuda, da ga vsaj v skrom- dne 7, septembra 1952 tipkarski festival z razstavo in tekmovanjem med äpkarskimi zadrugami v sindikalnem lem razpoloženju. V ocenje- karic, zbranih na isti dan v po tedanjih serpentinah na Račičev predhodnik in prvi nem obsegu obnovijo v letu valni komisiji so bili: Božo Ra- enem kraju!? Po eni strani ne- cesti Idrija-Žiri sploh ni mo- ravnatelj imenovanega zavo- 2006, ko bo žirovska Čipkar- čič kot predsednik komisije, verjetno število, po drugi ni gel peljati, osebni avtomobili da prof, Ivan Vogelnik poime- ska šola praznovala svojo sto- Neža Pelhan, strokovna učite- pravega razloga, da ne bi ver- Še niso bili v rabi, železniške noval slovensko klekljarsko letnico. GORENJSKI GLAS petek, 3. junija 2005 GORENJSKA " 5 Tržiški župan se boji razprave o nepravilnostih, menijo svetniki LDS. Njim sta se pridružila e dva druga svetnika. Sto jan Saje '"ia] nismo uspeli s sklicem so ostali doma. Naš namen je spoŠtovanjuzakonov.anL Sla- ....................................... izredne seje," je ugotovil Borut bil, da bi se ob oceni ugotovi- bo je tudi delo nadzornega od- Tržič • Svetniška skupina Li- Sajovic iz svetniške skupine tev dogovorili o odpravi napak, bora, zato bodo predlagali nje- beralne demokracije Slovenije v Tržiču ie sklicala iz- LDS, ki je vodil novinarsko konferenco. "Pričakovali smo Na velik primanjkljaj v občin- govo razrešitev na redni seji. skem proračunu smo ie dalj Kot je menil socialni demo- rednQ sejo občinskega sveta, udeležbo župana ali njegovih časa zaman opozarjali. Želimo krat Ivan Kapel, je politično ker je želela opozoriti jav- pooblaščencev, zlasti pa svet- ti^ dogovor o prioritetah raz- nemoralno, da so v njem le nost na zaskrbljujoče ugoto- nike iz drugih strank. Nikogar voja občine, saj je ob veČ nedo- Člani pozicije. Opozoril je na vitve Računskega sodišča o ni iz nadzornega odbora, če- končanih naložbah situacija napake v zakonodaji, ki omo- poslovanju občine. V sredo prav bi jih morala zanimali kiitiČna tudi v šolstvu in otio- gočajo, da je sklic izredne seje se je zbralo le 9 od 24 svetni- problematika poslovanja obči-kov iz vrst LDS, socialne de- ne. Oätno je, da se župan Pa-mokracije in upokojencev, vei Rupar boji razprav o več Kot je ugotovil podžupan kot 60 nepravilnostih, Id jih je Skem varstvu/' je poudaril predsednik trliškega odbora LDS. občinskega sveta odvisen od županove volje. Govorili so Še o težavah, za katere ima vod- Svetnik LDS Anton Horva» stvo občine premalo posluha. Dragomir Ficko, zaradi nesklepčnosti seje sploh ne more biti. odkrilo Računsko sodišče. To tič je ocenil, da bi moral biti so potrdili dani njegove stran- Rupar kot funkcionar vladajo-ke in drugih stiank pozidje, ki Če stranke za zded drugim pri kakšno manjšo občino. Zato se ne čudijo pobudam, da bi ustanovili v Tržiču še Pogled pumovcev ogledalo Gorenjski udeleženci projektnega učenja za mlade (PUM) so posneli dokumentarni film. Sedemdeset odstotkov udeležencev dokonča šolanje. Renata Skrjanc ciplino. Brez PUM-a Šolanja ..............................................................................verjetno ne bi končal," je de- Radovljica - Dvajsetletni Klas jal Klas, eden od petih igral- je eden od štiridesetih go- cev dokumentarnega filma z renjskih pumovcev, ki letos naslovom Mladost za o^t' obiskujejo program projek- dalom, ki so ga posneli go- Cnega učenja za mlade. Nje- renjski pumovci in ga prejš- gova zgodba je ena od Štiri- nji teden predstavil javnosti. desetih. Končati bi moral Program PUM je name- ekonomsko gimnazijo, ven- njen mladostnikom starim dar je ni. Pravi, da ni bilo od 15 do 25 let, ki niso do- prave volje, vztrajnosti in de- končali osnovne ali srednje lovnih navad. Potem so ga šole in so brez zaposlitve, da starši postavili na trda da in dokončajo šolanje, pridobijo moral se je odloČiti. Delati nova znanja ter krepijo mo- ali nadaljevati šolanje. Odlo- tivacijo in samozavest, čil se je za slednje. In izkaza- _ . . , Gorenjski pumovci z mentorkami lasmino Subic. Mojco , • . • Solar in Matejo Rozmar, Amon. lo se je, da se )e prav odloČil, na Goren)skem, pod okn- kajti s pomočjo programa Ijem radovljiške Ljudske PUM (projektnega učenja za univerze, peto leto, kot je Ijica, Bled in Bohinj. Letos Amon), zelo uspešen, saj jih mlajše odrasle) končuje šola- povedala njena direktorica nje na radovljiški srednji tu- Marija Purgar pa letno zanj program PUM obiskuje 40 udeležencev, način izobra- kar 70 odstotkov šolanje uspešno konča. Letošnji ristični šoli, ki mu bo sledil p>otrebujejo 18 milijonov to- Ževanje pa je po besedah Jas- osrednji projekt je omenjeni Studi j, saj želi postati socialni larjev. Dobri dve tretjini de- mine šubic, ene od treh dokumentarni film, poleg delavec. "Program je odličen narja prispeva ministrstvo in učinkovit, saj ti povrne za šolstvo in šport, ostalo mentoric (za izobraževanje mladih skrbita Še Mojca $0- tega pumovci sodelujejo tudi pri različnih projektih učne navade in delovno dis- sponzorii in občine Radov- lar in Mateja Rozman in interesnih dejavnostili. Denar le za velike naložbe Stotan Saje Naklo • Za lansko poslovanje občine Naklo je bilo ugotovil formalno sklad- nov tolarjev se je povečala zlasti za uvedbo elektron- nost s predpisi. Po razpravi, tudi primerna poraba na skega pisarniškega poslovanja in za opremo pisarn v večnamenskem objektu. med katero se je Janez Pivk zanimal za razdelitev sub- prebivalca. Od države bodo dobili za izgradnjo ceste 2naČilno, da je bil v primer- vencij zasebnim podjetfem, Polica-Okroglole 177 name- Svetnik Viktor Poličar je javi s planom delež prihod- so soglasno potrdili odlok o sto 204 milijone tolarjev. kov znatno višji od odhod- zaključnem računu 2004. Več stroškov bo pri na lož- opozoril, da so prebivalci Cvetlične ulice v Naklem kov. V blagajno se je nate- ObČinsko vodstvo je za- bah, od mosta v Dupljah do zaskrbljeni zaradi slabega klo i milijardo in 22 milijo- znalo tudi neskladja v letoš- parkirišča pri Oš Naklo in vzdrževanja ceste. Peter Ce- lar pa je ugotovil, da tudi odbor za komunalo nima nov tolarjev, porabili pa so njem proračunu. Prihodki dokončanja kanalizacije P0- jih 874,7 niiiijona tolarjev, so se povečaU z 1,116 na dreber ter večnamenskega Glavni razlog za to so bili 1,188 milijarde tolarjev, od- objekta. Novost je ureditev dovolj vpliva na zagotavlja- zamiki pri dokončanju in- hodki pa z 1.320 na 1,467 parkirišč ob cerkvi v Na- nje denarja za manjše na- vesticij, je pojasnil župan Janez Štular. Na to nesklad- milijarde tolarjev. Računo- klem in postavitev oglasnih ložbe. Priporočil je, naj v vodja Dragica Roblek je na- tabel v Naklem. Kot je dejal prihodnje občina nameni je je po pregledu zaključne- štela, da je bil lanski prese- Drago Goričan, so za do- več sredstev za vzdrževanje ga računa opozoril tudi žek 276 in ne 200 milijo- brih 17 milijonov tolarjev javne razsvetljave, poti in Tiadzomi odbor, ki je sicer nov tolarjev. Za 39 milijo- večji odhodki javne uprave, ulic. KRATXE NOVICE Brestanica Ko sončki plešejo Prav ples, pesem in Igre so bili glavni povezovalci na sobotnem srečanju, ki ga je že petnajsto Jeto pripravila Zveza društev za cerebralno paralizo. Tokrat je srečanje organiziralo Društvo Sonček Posavje, ki prav letos praznuje desetletnico delovanja. V idilični naravi ob ribniku v Brestanici se je zbralo več kot 480 članov iz vse Slovenije 2 namenom, da skupaj preživijo dan. Sonček je s svojim delovanjem in s programi za otroke in odrasle ljudi s cerebralno paralizo prepoznaven prav povsod in njegova podpora je še kako pomembna v Času, ko nebo prekrijejo črni oblaki. Sicer pa tudi gorenjski ''sonČlg-^s.s i GOREN)SKI CIAS petek, 3. junija 2005 V GORSKI TEKt 6£cca Srečanje na Jepci Dd je Evropa podrla rneje tudi v Karavankah, bo dokaz gorski tek Srečanja in pohod na prelaz jepca (1578 m) do podrte Anine koče pod Kepo. Tako bo s slovenske strani, iz Belce (med Dovjim in Gozd Martuljkom) gorski tek (7 km. 460 m višinske razlike), z avstrijske strani, Iz LoČ ob 6a-Skem jezeru, pa družinski pohod. Start teka je v soboto, 4-junija, ob 10. uri v Belci, pohod ob 8. uri v Ločah. Prvi trije absolutno v gorskem teku na razglasitvi ob 13. uri dobijo de« narne nagrade (i3O-'kO0-50 evrov), tekači bodo razdeljeni v pet kategorij. Častno pokroviteljstvo so prevzeli dr. Valentin Inzko, avstrijski veleposlanik v Sloveniji, dr, Ernest PetriČ, veleposlanik R Slovenije v Avstriji, Walter Harnisch, župan Bek^tajna in jure Žerjav, župan Kranjske Gore. M.M. LOKO^REISrVO Tolmgzo Lolcostrelci uspešni v Italiji Na tradicionalnem lokostrelskem tekmovanju v disciplini field v Italiji je letos tekmovalo 70 lokostrelcev In lokostrelk iz 12 Italijanskih in štirih slovenskih klubov. Največ uspehov so dosegli lokostrekl iz Šenčurja, ki so s 6 tekmovalci osvo-6 medalj. Marjan Podržaj je kljub zgrešeni puščici zmagal pri Članih pred Žaretom Krajncem iz Gornjega Grada in Jadranom Čekado iz Ilirske Bistrice, Med Članicami je z golim lokom zmagala Šenčurska lokostrelka Vlasta Ferencek. Pri članih z olimpijskim lokom je prepričljivo slavil Rok Maž-gon Iz Škofje Loke, pri mladincih pa Blaž Pintar iz Šenčurja. V konkurenci mladincev z golim lokom sta prvi dve mesti osvojila šenčurska lokostrelca Urban jelene in Žiga Krek. Lep uspeh slovenskih lokostrelcev je dopolnila mladinka Manca Leben iz Šenčurja, ki je zmagala In nastreljala boljši rezultat kot najboljša članica z golim lokom. D.2. RADIODMEV 97.»^ ioa.7 MKŽ um; «iiMix KO« Radio Cerkno, d. o. o Platf^eva uHca 39. 5282 Cerkno Tet.: 05/37 34 770 Fax: 05/37 34 771 i nfodradio^odmev« net SLOVCIftJA Mil 90 m Ml w n «M Fotografiranje z zvezdami slovenskega iporta v sobolo, 11.6. 2005, Atletski Klut) Trtglav 12 Kr^nia tradicionalnt ATl£T» SKI M€Dr4AR00N1 UfTING MIAD\H, kier bodo nastopili alleti a sosedr^e Hrvaške. Uätie. Avsrnje in Slovenije oQ starosti 5-17 Program bo oi^al preko celega dne 9 Drtčetkom ob 11. un. Vm bra^ Gorefq$i(»gd glasa vaUmo k ogle> du zanimivega tekmovanja in k sodelovanju v nagradni igri. Odgovorne na nagradno vpraian^ in morda boste med Ustiml, U bodo podelili m^al}s najbolHiiri, ikupaj 2 zve2daml slovenskaga ^orta (Jolan-do deptek. &l9fta Langarholc, RoÜe Prezolj» Miran Vodovnik, Prtmot Koz» mus, Miran Stanovnik, Primož Peterka« Alei ßrezavitek^). NAGRADNO VPRAMHJE' Ksero o^fftnico obstoia praznuje AHetski klub Triglav leta 2006? odgovofita na vpraianje pod gesiom ATLCTKA • prKHSItc ime In prjfm«l( • In ooiijtte sms na itr 031/69-11-11 • ail pciijRe odgovor na dopisni) • do tofka. 7.6. Tri ežrebane nagrajenca bomo objavili v Gor^njskatrt glasu, v petek. 10.6„ in obvestiti po telefonu ali po posti. SImirsha športna mi|8 ŠPOKT • |unl| v pombujini vtspivUti» predstnUito: som iBtetv hM IrttK: "ZM*nt» M iMta n IfT khrbfc CM WIfeifi. Orffi, ONhvUi. CSU fiartca. Pnü nnl 4 I k i ft ft A nfcomW Utii Umu trwH plivilcfv * KmM fIkN t99iwmm I tailnmMHD - AM ZmQK In Noia R^ftir kBimMmpmkk^ttiUEvlm^ rvkonfUil Ivcilooi ifftBBoMM lont ktfu ttm mi mmi Wii lOatl^i Cmü« Cl^ ratnicom Urmf Nritor prnam mLüLiü ^nlttb itvvllka pintÖM MMkt rtvVa ipvt {n MsMd Ji krtvtit PrM Inm) m pd vita pro««Mi ta rf^ imkQ anäu ta« n taMm 01/M1 76 46. Cehi trenirali na Češki skakalci, na čelu z Jakubom )ando, so pod vodstvom trenerjev Vasje Bajca in Iva Zupana, zadnje dni trenirali v Kranju in adrenalin sproščali v Lescah. ViiMA Stanovnik Lesce • Do začetka prvih tekmovanj v smučarskih skokih v letožnji sezoni je še dol^er mesec dni, tako naši skakalci kot njihovi teknaeci na tujem, pa so že opravili prve treninge. Tudi ekipa Češke» ki ima po lanskih uspehih Ja-kuba lande tudi v novi sezoni visoke dlje, je letos že zgodaj zastavila s treningi, glavnemu trenerju VasjI Bajcu pa se je kot pomočnik pri« družil le en gorenjski strokovnjak, Ivo Zupan. Oba trenerja sta ekipo čeških orlov ta teden pripeljala na Gorenjsko, kjer pa zadnje dni fantje niso trenirali le na CeŠki skakalci )akub janda, )an Mazoh, jan Matura in Lukaš Hlava so pod budnim kranjski skakalnici, ampak očesom trenerjev Iva Zupana in Vasje Bajca sproščali adrenalin v Lescah. so se pridružili tudi letalcem in padalcem na letališču v testiranji na Češkem, sledile na v tako imenovanem zrač- Hlava in Jan Mazoch (zaradi Lescah. "Priprave na novo so prve telesne priprave, nato iiiku v Brnu navajali na pozi- obveznosti v Soli ni bilo An* sezono smo 5. maja začeli s pa smo se prejšnji konec ted- cijo pri skokih. Sedaj trenira- tonina Hajeka in Martina Cimo v Kranju, kjer fantje pre- kla) so bili nad obiskom v izkušajo tudi nove smuä, saj Lescah navdušeni, čeprav so se nekateri ogrevajo za za- priznali, da jih je bilo med menjavo proizvajalcev, Obisk na Gorenjskem pa smo izkoristili tudi za "adrenalinski trening", vožnjo z akrobatskim letalom in skoke s padali v tandemu. Vse te novosti pač zahteva sodoben akrobatskimi atrakcijami na nebu precej bolj strah kot skokov na planiški velikanki. Po včerajšnjem treningu v Kranju so češki tekmovalci odpotovali domov, skupaj 2 našimi skakalci bodo nasled- jakub )anda je v tandemu skočil z izkušenim Maksom Humrom. način treniranja v smučar- nji teden trenirali v Preda- skih skokih in tudi fantje so zzu, nato bodo opravili še zelo navdušeni, saj tega do trening v Bel j aku ter odpoto- sedaj niso počeli," je ob adre- vali na kondicijske priprave nalinskem treningu v Lescah na Dugi otok. Znova bodo v povedal trener Vasja Baje. Slovenijo prišli v začetku ju- Tudi tekmovalci )akub lija, ko bosta na sporedu tek- Janda, |an Matura, Lukaš mi v Velenju in Kranju. Se enkrat so dvignili roke gor Na sklepni prireditvi ob koncu sezone so jeseniški hokejisti pod taktirko kapetana Dejana Varla še enkrat več zapeli letos najbolj priljubljen zmagovalni napev "Dvignimo roke gori" Vilma Stanovmik jesen ice • "Za nami je sezona, v kateri smo v klubu od zmage do zmage doživeli mnogo lepih trenutkov in se na koncu veselili tudi uspehov z reprezentanco, za katero je nastopalo kar 16 naših fantov. Moram pa povedati, da ni manjkalo tudi težkih dni, ko smo zbirali denar, da .4 'i h Kot so povedali fantje, bodo večinoma tudi v novi sezoni ostali v rdečih jeseniških dresih, obveznosti do svojih klubov v tujini imata le Ivo Jan, ki še najmanj za dve sezoni odhaja nazaj v ekipo nemškega Krefelda, ter Tomaž Razingar. ki je Še vedno član Pardubic. "Upam, da nam bo uspelo tudi za novo sezono zbrati dovolj denarja in obdržati večiiio ekipe, ki jo bomo dopolnili z novimi fanti, ki jih v mlajših jeseniških moštvih Podnu v Škof)! Loki pome- Pod vodstvom kapetana Dejana Varla so jeseniški hokejisti res ne manjka," ie ob koncu rili z državnimi prvaki in slovesnosti ob koncu sezone tudi zapeli. Hokejisti Acroni Jesenic se bodo danes v dvorani na mednarodnimi prvaki v slovesnosti v jeseniškem kinu Železar tudi povedal dvoranskem hokeju FBC j^ klub lahko uspešno napre- vesnosti ob koncu letošnje predsednik Ažman, podžu- Loka Spiders. Tekma se bo doval in preživel Tudi s po- hokejske sezone poudaril pan Jesenic Branko Noč pa je močjo mnogih sponzorjev, predsednik HK Aaoni Jese- Ü, da bo naredil vse, začela ob 19. un, vstopni- g^to se tako njim, kot vsem nice dr. Slavko Ažman, nato kar je v njegovi moä, da bodo ne pa ne bo. Vabljeni navi- igralcem in ostalim, ki so po- pa po vrsti segel v roke prav v letu dni Jesenice tudi urad- lači obeh ekip prvakov! magali klubu, najlepše za- vsem igralcem ekipe držav- no, z obcestnimi tablami» po- hvaljujem," je na sredini slo- nih prvakov. imenovane "mesto hokeja", GORENJSKI GIAS petek, 3. junija 2005 i^ilma. sta novn ik (S>g-glas.si 9 tristo Jutri in v nedeljo bo v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju odprto plavalno prvenstvo Kranj Siol 2005. Lanskega vrhunca z okoli štiristo plavalci iz 18 držav (med njimi tudi olimpijskih zmagovalcev) ne bodo ponovili. Danica Zavrl Žlebir Kranj • O letošnjem tradido na 1 nem tekmovanju, ki ga Plavalni klub Merit Triglav Kranj prireja že več kot dve desetletji» nastopilo pa bo 315 plavaJcev iz 10 držav, govori kluba predsednik Petrič. Darian Kakšno udeležbo in kalera velika plavalna imena pričakujete lelos? "2 letošnjim tekmova- vald iz kar 18 držav tekmo prskega kluba, vendar po do- vzeli kot zaključne priprave govoru med kluboma zaradi na olimpijske igre v Atenah, dobrih pogojev sedaj trenira letos ne bo. Lani je bilo res v Kranju. On in TahiroviČ sta vrhunsko tekmovanie z raz- najboljša slovenska plavalca meronia majhnim fmanč prsnem slogu in skupni nimviožkom, kersmoponu- treningi v Kranju so za oba dili tekmo v okviru priprav tekmeca velika prednost/ na olimpijske igre. Veseli smo bili, ko smo potem na Anje Čatman na kranjski olimpiadi v finalih gledali miting najbrž ne bo? "Anja, ki skupaj s Tamaro Sambrailo Studira na SMU njem smo se spet vmili na Oarjan Petrič / fcio: Smi» stari termin, na zadetek junija. Hkrati potekajo zelo po- tudi vsi slovenski plavala, sa membna tekmovanja v Italiji je naSe tekmovanje zadnje in Frandji. ki so nam odvze- ko še lahko dosežejo normo Kateri plavalci so Še brez ljudi, ki so tekmovali v Kranju. Med njimi sta bili tudi olimpijski zmagovalki ]ana univerzi v Dallasu, bo v Evro- KJoČkova in Otylia Jedrzec- po prišla na mediteranske zak, pa seveda Hrvat Duje igre, nato pa se vrača v Arne- Draganja. Slednji pride tudi riko na zaključne priprave za nekaj zvenečih plavalnih za svetovno plavalno prven imen, tako da je ta datum stvo, ki bo konec julija manj ugoden. Smo se pa uskladili Še 2 enim močnim Montrealu, in za olimpijski festival mladih, ki bo že v za na jutrišnjo tekmo." Montreal- V Slovenijo se bo vrnila po svetovnem prvenstvu in se doma udeležila dr- plavalnim mitingom, Zlatim Četku julija v Španiji," medvedom v Zagrebu, ki bo prihodtiji konec tedna, kar Kranjski miting je vsako leto uspešen, lani pa Še posebno. norme za ti najpomemb- Žavnega prvenstva." aejši plavalni tekmovanjih "Emil TahiroviČ jo je že do- Kakšno ležo ima kranjsko segel, za Aleša Aberška bodo odprto plavalno prvenstvo v primerjavi s podobnimi mitingi? glavno tekmovanje mediteranske igre, kandidati pa so še Marko M ilenkovič in dva v "Ce ne Štejemo evropskega Kranju "nova" tekmovalca, prvenstva in olimpijskega Miha Koren prihaja iz Ilirije tekmovanja mladih, sodi pomeni, da bomo imeli na kranjskem odprtem prvenstvu vso hrvaško plavalno reprezentanco. V Kranju bodo kot je bila lani, ko so tekmo- Matjaž MarkiČ pa je Član ko- v tem delu Evrope." Tako številne udeležbe, in je specialist za prsni slog, med tri največja tekmovanja Cilji so vedno najvišji Danes zjutraj je slovenska vaterpolska reprezentanca odpotovala na mednarodni turnir v Romunijo, zvečer bo že prva tekma z Grčijo. Danica Zavbl Žl£bib Ljubljana • Njeni tekmed so tokrat Romiinija, Frandja in Grčija, po mnenju novega selektorja slovenske ekipe Dejana fovovića vsi zelo težki nasprotniki. Rezultata turnirja v Romuniji, od koder se vaterpolisti vmejo 6. junija, ni želel napovedovati, dejal je le, da za slovensko reprezen-Unco pomeni pripravo na bližnje sredozemske igre. Na novinarski konferenci Vaterpolske zveze Slovenije Ekipa, ki potuje na tumir v Romunijo: Matjaž Ul, Jernej Lovše, Teo Galič, Jure Nastran, Blaž Verač, Erik Bukovac, Miha Vre-ček, Primož Trop pan, Žiga Balderman, Tomaž kako naprej. Že sedaj pa )o- vovič vodi precej trde pripra- Mihelčič, Matej Nastran, ve z reprezentanco. Zadovo- Andrija šulič, Miha Šmar- Ijen je, da si igralci zelo pri- Čan ter selektor Dejan Jo- zadevajo na treningih in se vovič in pomočnik Aleš zavedajo, da brez naporov ne Komelj bo rezultatov. Kapetan repre- zentance Žiga Balderman )e povedal, da ekipa trenira pet do šest ur dnevno in da 80 odstotkov igralcev doslej še ni imeia tako intenzivnih tre- tekmo s Srbijo in Cmo goro. Tako računajo, da bodo na sredozemske igre prišli dobro pripravljeni. Ta Čas na ningov. Vendar verjame, da treningih delajo bolj na fizič- bo to na prihodnjih preizkul- ni pripravljenosti in manj na njah dalo dobre rezultate, igri. Za priprave nimajo veli- Turnir v Romuniji je le ena ko časa, zato so toliko inten- je njej predsedruk MatjažRa- Dejan jovovič/feie:C9'»2d niv«^ od njih, prav tako kranjski zivnejše, po selektorjevem kovec želel javnosti predsta» viti selektorja Jovoviča in si- klubih, od mlajših do član-stem priprav na mediteran- skih kategorij igralcev, V Slo- turnir Tristar, vmes pride k mnenju pa imajo dovolj po-nam Še francoska reprezentanca. ki bo z našo tekmova- tenciala za dobre rezultate na sredozemskih igrah. In ske igre. Leta 1967 rojeni Jo- veniji bo po pogodbi z Vater* la v Termah Ptuj (tako bodo kakšni so cilji? Selektor Jo- vovič prihaja iz Srbije in polsko zvezo Srbije in Cme približali vaterpolo tudi dru- vovič pravi, da so cilji vedno Cme gore, je več let igral va- gore prav do mediteranskih gim krajem v Sloveniji), po najvišji. Njihov je preboj v lerpolo, od leta 1986 pa je bil iger, tamkajšnji nastop naše tumiiiu Tristar pa bodo naši polfinale, od tu naprej pa je trener v domačih in tujih reprezentance pa bo pokazal, zaigrali Še eno prijateljsko vsemogoče.' NAVTIKON TEĆAJ ZA VODITELJA ČOLNA V KRANJt 13. 06. INFO: 031/320 532 ^Itab ki. Sfflim 4. Sfttiia RAFTING ŠAH Komenda NAROČNINE t GG Tel.: ^ 201 •42-41 i Radenci ob Kolpi Šolarji na raftigu Na drugegem državnem prvenstvu osnovnih šoi v raf-tlngu sta od gorenjskih ekip Gorenjk: 7. Snežana Radič (jesenice) 3, 9. Patricija Frlež nastopili le ekipi osnovne (Corenjka Lesce) 4, 10. Jerneja Debeljak (Tomo Zupan lole Gorje, ki sta zasedli 5. Kranj) 4,12. janja Gornik (Gorenjka Lesce) 3,3, 13. Romana Mladinke na šahovskem turnirju »Ja odprtem turnirju mladih Komenda 2005* • skupina B je zmagala Spela Orehek (Domžale), 8 točk. Uvrstitve ostalih in 7. mesto. C.L Cankar (Tomo Zupan Kranj) 2. O.O. VABILA PRIREDITVE Balinarski spored - 6. KROG: super liga (sobota ob 17.00) -Sloga : Center Pekarna Vrhnika, Hrast Blagomix : Lokateks Trata» Jesenice : Krim Špica, Bistrica : Brdo; 1. liga (sobota ob 17.00) - Zarja : Gitas Karher MengeS, Primskovo : Planina; 2. liga vzhod (sobota ob 10.00) - EIS BudniČar: Radovljica Alpetour, Čirče VAN-DEN : Tržič (ob 12.00); 7. KROG (nedelja ob 10.00]: super liga • Center Pekarna Vrhni Hrast Blagomix, Lokateks Trata : Jesenice, Krim Špica : Bistrica; 1. liga • Jadran Hrpefje Kozina : Primskovo, Planina ; Luka Koper; 2. liga vzhod • Fužine : Čirče VAN-DEN, Tržič : Sodček, Radovljica Alpetour: Svoboda. 1. gorenjska liga (danes ob 17. 00) • )urč Blejska Dobrava : Rogovfla TELE-TV, Bratov Smuk : Sava, ŽirI: Podnart, Trata Vedrialp : Adrijan Črnivec, Huje : Visoko Rapa. 2. gorenjska liga, 5. krog (3. junija ob 17.00) - Jesenice Gradiš : Center, Kres Javornik : Mije» Zarica : Huje Kokra. Loka 1000 : Lesce. S. Š. Nočni turnir v hokeju v dvorani • Športno društvo Brlog vabi na tretji noČTii turnir v malem floorballu, ki bo 3. In 4. junija potekal na Igrišču v Gabrku {Poljanska dolina). Poleg članov bodo svoje vrline pokazali tudi mlajši igralci (U-ig, U-i3). 25. Tek na Mohor - Peta tekma gorenjskega pokala v rekreativnih tekih bo v soboto, 4- junija, s startom ob i6. uri v Ne-miljah. Dolžina proge je 7,5 km. (051/354-904 - Andraž Potočnik). M.B. Kolesarski vzpon na Mohor • Jutri, 4. junija, bo ob 13.45 izpred gostilne na Razpokah v Nemiljah start 1. gorsko kolesarskega vzpona na Mohor. Dolžina proge je 7,3 km, višinska razlika pa 450 m. (051/354-904-Andraž Potočnik). M.6. Odbojka na mivki - V nedeljo» 5. junija, bo na novih igriščih kluba Kanu v Valburgi (Zbilje) turnir v odbojki na mivki v moški in ženski konkurenci. Prijave do 9.30, predhodne zbirajo na naslovu simon.iakiC(g)sIoi.net. D. Z. GORENJSKI SEMAFOR BALINANJE t. gorenjska liga (5. krog) • Huje : jurč Blejska Dobrava 12:6, Podnart: Bratov Smuk 6:12, Sava : Rogovila TELE-TV 9:10, Adrijan Črnivec : Žiri 8:10, Visoko Rapa : Trata Vedrialp lestvica: Huje 15. Visoko Rapa 13. Rogovi-a TELE-TV 10, Trata Vedrialp 9. Sava 7. Jurč Blejska Dobrava, Žiri in Bratov Smuk po 6, Adrijan Črnivec 3, Podnart o. S. S. ROLANJE Rezultat» gorenjskih tekmovalcev: ČI^NI • 1, Mark Horsten, Nizozemska; 24. Nino Batagel), RK Kranj (1000 m»25.m., 15 km-22.m.» 5 km=i9.m.); MLADINCI -1. Michael Ruehling, Nemčija; 3. Gašper Ko-privec, RK Kranj (500 m-9.m., \o km=3.m„ 5 km=3,m.); 20. Žan Šude RK Kranj (500 m» 28.m., 7o km=ii.m., 5 kmaio.m.); KADETI - 1. Felix Rijhnen, Nemčija; 10. Nejc Mavsar RK Kranj {500 m = lo., 5 km»i4.m., 3kmssi5.m.); KADETINJE -1. Sabine Berg, Nemčija; 12. Nastja Gradi-šar, RK Kranj (500 m^ig.m., 5 km »S.m., 3 km«7.m.); STAR. DEČKI - 1. Luka Mihelič, RK Kranj (jkrn-hm.. ^ooom=i.m., i5O0m»2.m. DEČKI U-12 • 1. Balazs Aradi, Madžarska; 7. Rok Krampi, RK Kranj (3km=6.m., iooom=8.m., I500m«ii.m.). VELESLALOM XI. lovski veleslalom za pokal kristalnega gamsa Ledine 100 tekmovalcev, članov 25 lovskih družin in druStev Ekipno $0 kristalne pokale prejeli: 1. mesto: L D Jezersko, 2. mesto: LD Dovje Mojstrana» 3. mesto; LD Sorica Ženske: 1. Nives Marka (LD Soča), 2. UrSka Tavčar (LD Sorško polje), 3. Petra TuSar (LD Jezersko) Moški nad 60 let: Peter Boškin (LD Jesenice), 2. Bran* ko Dežman (LD Kobarid), 3. Brane Jaklič (LD Jošt) Moški do 50 let: 1. Borut Torkar (Jesenice), 2. Franc Rabič (Dovje), 3. Marjan Tepina (Jezersko) Moški nad 40 let: 1. Davo Karničar (Jezersko), 2. Stane Čufer (Sorka), 3. Tavčar (Sorica) Možki do 40 let Grega Mertelj (Dovje), 2. Mirko Kramar (Luče), 3. Branko Tolar (Želernik») Mladi gamsi do 30 let: 1. Boštjan Corza (Bistra), 2. Gošt* jan Pikon (Bohinjska Bistrica), 3. Peter Muri (Jezersko). > IO ::: ::::: u/1 ma. stanovn ik@g-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 3. junija 2005 EK Bohinjska Bela Tekmovalcev vsako leto več V petek so se pripadniki stalne sestave Slovenske vojske (SV) že trinajstiČ podali na memorialni Uk Bohjana Kekca. Svojo vzdržljivost so tekači preizkusili na 14,4 kilometra dolgi progi, kf se je zabela na strelišču Mačkovec na Bohinjski Beli, trasa pa jih je potem vodila ob Savi Bohinjki do Lancovega ter nazaj do strelišča. Memorialni tek ima vsako leto veČ udeležencev, letos je tekmovalo 118 moških pripadnikov in 23 ženskih pripadnic SV. Tekmovali so po kategorijah» med 16 prijavljenimi ekipami pa so se pri moških najbolje odrezali domačini Tomaž 2emva, Sebastjan Silar in Žiga KalažiČ - ekipa 132. ČORB, pri dekletih pa predstavnice iS. RKBO Kranj • Saša Calitič, Mojca Flerin ter Tamara Radković. V kategoriji do 35 let je bil pri moških najboljši Matej 8eki (PP Kranj) s časom 0,^4.32. v kategoriji nad 35 let pa (tudi absolutno najboljši) Tadej DrobniČ s časom O-53.45. Pri dekletih pa se je v kategoriji do 35 let najbolje odrezala Mojca Flerin (18 RKBO Kranj), ki Je za progo potrebovala uro in enajst minut v kategoriji nad 35 let pa je kraljevala Mojca Lukan (16 BNZP Kranj), katere Čas pa )e on t.23.30. Memorialnega teka se je udeležilo tudi sedem pripadnikov hrvaških oboroženih sil. A. B. RITMIČNA GIMNASTIKA marieor Kranjske ritmičarke uspešne nedeljo je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v ritmični gimnastiki v programu Ai. KranjČanke so v kategoriji deklic so zasedle 3. mesto. Vskuplnskihvajah-kadetlnje je ekipa Kranji dosegla a, mesto v vaji z žogo, ekipa Kranja pa je prav tako v vaji 2 žogo. V kategoriji članic so z 2. mestom presenetila dekleta v sestavi s kolebnicami, Prav tako sta se s Četrtim mestom dobro odrezali Ajda in Ana v vaji 2 obročem. V individualnih vajah je bila med kadetinjami Eva Lukančič osma. Kot najboljše so se ponovno izkazale Mariborčanke. S.K. tn Savatech, d.0.0.. je nosilec razvoja gumarske dejavnosti v okviru Poslovr>e skupine Sava. Zaposlenr predstavljamo skupnost gtf okovri i h, u STvenaJ nlh i n motiviranih sodelavcev, ki s povečevanjem korikuren^ih sposobnosli gradimo 9vo|o prihodnost. Za dosego zastavljenih ciljev potrebujemo nove sodelavce. Ptogfam PRINT vabi k sodelovanju sodelavce oziroma sodelavke na področju TEHNOLOGIJE in proizvodnje ofsetne gume Od novega sodelavca oziroma sodelavke pričakujemo: • V]l. stopnjo izobrazbe - kemijska tehnologija; e delovne izkušnje na področju tehnologije in proizvodnje: • znanje angleškega jezika; • obvladovanje prograinskega o9iolja Windows; « vifioko motiviranodt, samoiniciativnost, natančnost; - usmerjenost k rezgllatom, poznavanje teamskega dela; 9 primerne p$ihof(Zk6ne lastnosti. Delo je v prvi izmeni. Program PROFILIvabi k sodelovanju sodelavca oziroma sodelavko za podroČ]e RA2WOJA " gumenih profilov za potrebe gradbeništva in industrije. Od novega sodelavca oziroma sodelavke pričakujemo: • VII. stopnjo izobrazbe - smer atrojništvo; • znanje angle^ke^a in nemškega jezika; • obvladovanje programskega okolja Windows; • obvladovanje programa Autocad; • visoko motiviranost, samoiniciativnosi, natančnost; • primerne psihofizične lastnosti. Dek) je v prvi izmeni. Za program Profili smo pripravljeni sprejeti tudi sodelavce brez delovnih izkušenj. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen tn • za dobo 1 lele (z možnostjo rtsknadne pogodbe ze nedoločen čes). Če ste pripravljeni sprejeli izziv in ete se prepoznali v nadih prtčakovanjih, pošljite ponudbo in življenjepis z dokazili o izobrazbi v 8 dnsh po objavi rta naslov: Savetech, d.0.0., Kadrovska služba. Škofjeloika 6. 4000 Kranj Za dodatne informadie smo vam na voljo v kadrovski službi, tel. 04 206 $377. Vade ponudbe bomo obravnavali zaupno in vas obvestili o Izbiri v 30 dneh po poteku razpisanega roka. idealni službi Ines in Tina Hižar ne obžalujeta, da sta se v tekmovalnem smislu posloviti od teka na smučeh. Njuni etošnji cilji so povezani z gorskim tekom. M Al A BiRTONCELT rK 5.' Medvode • Ines in Tina Hižar sta sestri dvojčici. Stari sla 24 let in prihajata iz Svetla pri Medvodah. S športom sta tesno povezani že od osnovne Šole. Njuna prva ljubezen je biJ smučarski tek. Lani aprila pa sta se predvsem zaradi študija odloČili, da se od tega športa, vsaj v tekmovalnem smislu» poslovita. "Imava Zoisovo štipendijo in zato morava Študij zaključiti v roku in z visokimi ocenami. Zaradi teka na smučeh se nisva bili pripravljeni toliko odrekati. Če ho- Hižar in dodala: "To je zame sta sedaj lahko ie bolj posve-češ uspeti v svetovnem poka- idealna služba. Pozimi sva tiJi, v gorskem teku. "Imam status Športnice medna rod- razreda. Tina Hržar Ines Hižar lu, pa moraš s tem športom na Pokljuki in dvakrat na res živeti. Tega nisva mogli dan Študente učiva tehnike inkermeniva.dajeboljeruč, teka na smučeh. Manjkajo teku vajeni le prvih mest, zato smo bili na letošnji prvi pokalni tekmi nekoliko presenečeni, ko ju ni bilo med najhitrejšo trojico. "Tega nisem vzela kot poraz, saj sem pozimi bolj počivala,«dva tedna pred tekmo pa bila na dopustu v Egiptu. Res je» da je konkurenca huda, saj bi 2 letošnjim časom lani gladko zmagala. Moj cil) so predvsem mednarodne tekme in računam na Novo Zelandijo, kjer bo svetovno prvenstvo/' je dodala Ines, ki, tako kot njena sestra, uživa v potovanjih v eksotične kraje. Na vprašanje, ali je med njima kaj rivalstva, pa je nega imam tudi z Red Bullom, ki Pogodbo Ines odgovorila: "Ko sva bili mlajši» je nekaj rivalstva kot neka} polovično, sva se nama še trije izpiti in diplo- me opremlja in finančno po- bilo, na tekmi predvsem v poslovili. Danes nama ni žal, ma, Vpisali pa bova tudi ma- maga predvsem pri potova- pozitivnem smislu. Res pa saj sva kot asistentki pri nor- gisterij." dijskem smučanju na Fakul- Ines je deset minut starej- njih na mednarodna tekmo- je, da morava trenirati ločeno, saj sva že na treningih teti za šport z njim še vedno Ša od Tine in je trenutno tudi povezani," ie povedala Ines boljša v športu, ki se mu bo- van)a. Obe, predvsem pa Ines. sta v zadnjih letih v gorskem tekmovali in sva bili potem preveč izčrpani." KOLESARSTVO TFN/S Kran) Kolesarji Save si želijo zmage Ta konec tedna bodo na svoj račun prišli vsi ljubitelji kolesarskega Športa na Gorenjskem. Kolesarski klub Sava Kranj namreč organizira dve odmevni dirki, na katerih bo nastopilo 20 ekip, skupaj okrog 150 kolesarjev, iz Slovenije in tujine, na startu pa bo tudi slovenska reprezentanca, jutri bo na sporedu dirka "Po ulicah Kranja", v nedeljo pa še 38. VN Kranja (UC11.2) • Memorial Filipa Majcna. Sobotna dirka bo krožna in bo potekala po mestu. V nedeljo pa se bodo kolesarji za nagrade potegovali na mednarodni dirki v skupni dolžini 166 km. Za gledalce bo najbolj zan- imivo 136 km dalje, ko bodo kolesarji prišli nazaj v Kranj in Kranj V nedeljo finalni obračun ROKOMET KECiJANJE üana K RAN) Prvi Icegljaški maraton KegijaŠki klub Trtglav in Sava-Siliko sta organizirala prvi kegljaški maraton. Nastopilo je 115 kegljačev. Zmagovalec Cerklje ostajajo v 1.B ligi Ker so rokometaši Prul izpadli iz lige TeieKom, oz roma je klub prenehal z delovanjem, je ostalo prazno eno mesto v i. B rokometni ligi za moške. Za prosto mestosta se pomerila prvega maratona je Stražišan Damjan Hafnar, ki je podrl enajstouvrščena ekipa v t.B ligi, Cerklje in Grča iz Kočevja, 1274 Na drugem mestu je svojih 80 kegljev pred- i je osvojila tretje mesto v 2. ligi. O dvanajstem prvo ß lig- rosti vnovčil Bojan Turk iz Proteus-LlVa, ki je podrl 1236 ašu je odločala tekma, igrana na nevtralnem igrišču v ljubi- kegljev, na tretjem mestu pa se je prepotil zmagovalec janski dvorani na Kodeljevem. Cerkljani so igrali dobro, obstanek v 1. B ligi so si zagotovili: Komovec, Zlatnar 1, Nedeljko 4, Ši nk 12 {7)1 f^ebolj BaŠar 1, Kavran 2, janežič Pokala Kranja 2004 Branko Bratina, ki je položil 1229 kegljev, Sledijo Boris Benedik (1223), Marko Oman (1222), Bojan Uršič (1214), Franc KirbiŠ (1202). Med osmimi ekipa-2, Korbar, Železnik 2, Cuderman 5 (1), Leskovec 1, Hribar 1, mi se je najbolje odrezala postojnska ekipa Proteus-LIV, ki Miičevič; Trener: S. Cuderman. REZULTAT: Cerklje - Grča Kočevje 34 : 29 (i8:12). M. D. je podrla kar 6S52 kegljev, najboljša "maratonka" je bila Darinka Verhovnik iz Slovenj Gradca. D. 2. se v zadnjih petih krogih udarili za zmago. V boju za najvišja mesta bodo tudi kolesarji domače ekipe. "Konkurenca bo huda. S fanti sem zadovoljen, vendar so tudi kolesarji ostalih slovenskih ekip zelo dobro pripravljeni. Največ pričakujem od Obwallerja, Bonče in Šilarja. Tudi Kerkez zna biti Na teniškem igrišču kranjskega Triglava ta teden poteka pro- ] dober na tako razgibani dirki,'* napoveduje Miran KavaŠ, fesionalni mqški teniški turnir. 64 igralcev skuša priti do novih trener KK Sava. točk ATP, in sicer iz Slovaške, Avstrije, Hrvaške, Italije, Nemči-Zmage si po lanskem drugem mestu na sobotni dirki želi je, Češke, Velike Britanije, Latvije in najboljši slovenski igralci z domačin Uroš Silar: "Kot ostali, grem tudi jaz na zmago. najvišje uvrščenim Boštjanom Ošabnikom. Med tednom so Kakšna bo taktika, še ne vem. Zaradi zahtevne proge, je bolj potekali dvoboji uvodnega kroga glavnega turnirja, danes so malo verjetno, da bi v sprint prišla velika skupina. Priprav- četrtfinalni in jutri polfinalni obračuni, v nedeljo pa se bo Ijen sem dobro, pa še vroče bo, kar mi zelo ustreza» Najbolj turnir zaključil s finaloma v konkurenci posameznikov in dvo-pomembno je, da zmaga kdo izmed kolesarjev Save." M.B. lic Na sliki Boštjan Ošabnik v prvem krogu. O.Ž., fbto: C. K. H of er sporoča izvleče1< iz ponudbe Calliope Grand Cuvće Barrique avstrijsko kakovostno rdeče vino, suho. löealna temp^tura serviranja 15"C, 0.7S I buteljka Mnfiojd poznavalcev; pr^etno zaznavni aiadovj hrasta, intenzivna sadna cvobca. harmoftićno n3eć« v)no. dolgo, zd(o prtpcifoćJttvc € 4,99 Grana Padano - parmezan v zavOju 300 g Cuvće St. Laurent ekci]a modre frankinje avstrijsko kakovostno rdefie vfno» suho, Idealna temperatura servirania 18 'C, 0751 buteljka Mnenje poznavalcev, tipično Afeče vino č GradUianske» klasično. mtenzh/eri ven) sadia in polno telo Bardo I i no Classrco DOC rtaJijansko k^tovostno rdeče vino, suho. idealna temperatura serviranja 17 'C, 0,751 buteljka Mnerje poznavalcev, vtno 2 2Aa£aiem. nekoliko tr|:Ao, i2ra;Ho Sii^ vino, priporočljivo ztasli k testen nam ST 597 € 2.49 Šunka ali goveji karpačo v zavoju tSOali 125 g sn 7gg Pecorino Pepato ^ ^^ ali Romano - parmezan « v zavoju 275 g ali 250 g www.hofer.at HTiliy KG, A'^12 Hols > GUSTO ITALIAN O »Prosciutlo Crudo ali »Bresaola«, originalna Italijanska kakovost v zavoju 100 g ali 60g Graf von Kreuzen Grüner VeltMner avstnjsko kakovostno belo vino, suho, idealna temperatur sen/irenja rned 8in10'C,0,75l H of er Mn6n}e poznavalcev: ni^ruivna z*i«no*njmena Darva trpko, suho. I2raz(t&9a okusa, imenitno ^no U spfamUve naJra^l^^wfti^ jed srr 957 € 3.99 Champagner Beaumont des Cray dres Grande Reserve francoski äanipanjec» Idealna temperatura serviranja med 8 ini O'C, 0,751 buteljka Mnea temperatura sen/franja med 8 In 10 ''C, 0.751 buteljka Mrtenle poznavalcev: r^ paprtke. polno svežine, izrazrt zna^, fin okua, suho, čudovito vino tudi za zant&^e oasinitno^iske spremljavo zelen|evnih in nb srr Selekcija jagodnega izbora avstrijsko vrhunsko vir>o, stadko, idealna temperatura serviranja med 8 in 10 0,3751 buteljka Mnenje poznavalcev: lepa ojmana barva, fina cvetica, nažen okus, zaokrožer^ teto, nI presiadko. zelo harmont&io, plemenrt vonj zi^e^a vma. to sladko vino bo navdušilo ludi strokovnjake MILFINA sn 1.077 € 4.49 Traunst einer Raciette - sir canazal kg sr 1.556 € 6.49 MILANA Traunsteiner Bergkaiser - sir cenaza 1 kg 'i].tllu4 € 3,99 e srr 1.916 € 7,99 Hofer Prcdain &nnio nn »nno'^ por/itjrrike Vsecerw ^ r^anasqo na raclkj* dehonioifike^n mnrenais, Na fiMkon so iud( precHo^i /AMivirgri» KAvćtK* zü Rtrwmta« IH Cene Acbuieio vs^ d:ivho Tisknvne rw^kc ntso urk^učene CenevSiT «o aonio inlormalfvno »1 odvi$ine od vniulnin raz/neni Minister za zdravje opozaria: Prekomomo uživanje alkohola škoduje zdraviut Trsovine Hofer v vasi bližini: Q MacK^orovlje Q Muenfurt/CelevM Q ViUach/Bel>ak □ VSlkennarlft/VcIikevK Q Ebemdorf/Dobrla vas Odprto: pon. • pet, 8,30 -18,30 sob. a.00.17.00 T > \ S Razvajali bodo vase lase Kranj • Razvajamo vaie lase, nam obljublja ekipa podjetja Nu$ Nus» nove9a frizerskega salona, M so ga v sredo odprli v stavbi H8 v Kranju, včeraj pa je četverica stilistov fe začela urejati pričeske obiskovalcev. Med posebnostmi novega salona direktorica Monika Cepin omenja podprtost storitev z računalniškim sistemom, analizo las in la- sišča 2 mikro kamero, poseben postopek ravnanja las, kije edinstven vtem delu Evrope. Pri oblikovanju pričesk stilisti uporabljajo profesionalno ldsno kbzmetikb Ka- dus, razen tega pa ponujajo tudi mani-kuro, pri kateri uporabljajo izdelke blagovne znamke Aba-Uco. V sredo popoldne so se ob spekta- kularnem odpr^u predstavili svojim prihodnjim strankam. Na sliki: stilisti Gaiper Josef, Urška Jerats. Sons Dragan, Helena Murn in Monika Cepin $ svojimi modeli. www.kia.si Pokaži svojo moc. Novi Cerato Hatchback Novi dizel 1.5 CRDi s 102 KM. Klimatska naprava, 21 Airbag, A6S i E8D, električni paket ssrvo volan, 3 feta carancija, darilo CD-avtoradlo, 2.999.900 Sit. flZS KI A MOTORS Tfyf ftwrr KMAC tf.tfa LMfcditova t Uublu^L taUOI6943-40? BLED A\/TOAMeROŽIČd-o,o. Pungart 2, Ribno, 04/574-1784 KRANJ NASMEH d,o.o. HrastjeUS, 04/235-1777 12 K si mo n. subic si GORENJSKI GUS petek. 3. junija 200$ Ovadili nekdanjega direktorja porodnišnice Kriminalisti so zaradi domnevno preplačanih histoloških preiskav ovadili prof. dr. Marka Lavriča» nekdaj direktorja porodnišnice v Kranju. Simon Šubic je dolžnosti, ko se je u pogodba izvajala. Dopustil [e K rani Kriminalisti P U menda, da je porodnišnica Kranj so ta teden na Okrož- plačevala zasebnemu podjetno tožilstvo v Kranju podali ju veČ, kot je büo s pc^odbo kazensko ovadbo zoper 66- dogovorjeno in izvedeno. S letnega Trtičana in 58-letne- tem je za javni zavod nastala ga Ljubljančana, ki ju uteme- premoženjska .^koda v višini l)eno sumijo storitve kazni- okoli 10 milijonov tolarjev, vega dejanja zlorabe položaja Kot je znano, Marko Lavrič ali pravic. Najbrž gie za ne- že ves Čas zavrača te obtož-kdanjega direktorja in pred- be. stoinika kranjske porodniš- $8-letni direktor 1 j ubijan- nice prof. dr. Marka Lavnča skega podjetja pa naj bi skle-in direktorja zasebnega pod- ni) pogodbo o izvajanju hi- jetja SIZE iz Ljubljane Antona Eržena. stoloških preiskav, katerih izvajanje je z zakonom v za- Lavriču očitajo, da je kot sebnem sektorju prepoveda- bivši direktor javnega zavo- no in izrabil svoj položaj s da prekoračil svoja poobla- tem, da je javnemu zavodu v stila, ko je sklenil pogodbo o Času izvajanja pogodbenega izvajanju histoloških pre- razmerja zaračunal več, kot iskav bioptičnih vzorcev, pri je bilo s pogodbo dogovorje- tem pa naj ne bi opravil svo- no in dejansko opravljeno, kran) Na vrsti so končne besede V obravnavi zoper zakonca Milana m Leo jakič, ki jima obtožnica po novem očita, da sta v letih "1993 in 1996 osem upnikov skupno ogoljufala za slabih 3S milijonov tolarjev, so v torek končali z dokaznim postopkom. Obravnava se bo tako 17. /unija nadaljevala s končnimi besedami obrambe in obtožbe. Ta teden je na prostor za priče stopil upnik Ivan Smole), ki je decembra 1995 zakoncema posodil 62.500 tedanjih nemških mark. Smolej dopušča možnost, da mu je Milan jakič kasneje po obrokih vrnil skupno največ pet tisoč mark, tako da naj bi njun dolg skupaj z obrestmi danes znašal že S4 tisoč nekdanjih mark. Kasneje je zoper JakiČe-va vložil kazensko tožbo in jo tudi dobil, kljub temu pa mu dolga do danes še nista poplačala. "Vrneta naj mi vsaj glavnico, Če drugega ne moreta- Pravdanja imam že dovolj, s tem imam samo stroške," je pojasnil sodnemu senatu« ki mu predseduje sodnica Katarina Turk Lukan, katero je po končanem pričanju Smolej presenetil z vprašanjem, kako naj od obtoženega dobi posojeni denar. Seveda mu ni mogla (in smela) svetovati, tako da je oškodovani upnik dvorano zapustil z besedami: "Ta Človek mi je obrnil življenje na glavo za tristo odstotkov." S. (zginili računalniki Neznani lopov je v noči na sredo vlomil v trgovino Janus v Lescah. Odnesel je več osebnih računalnikov, dva LCD monitorja in več digitalnih fotoaparatov. Podjetje je oškodoval za mi- ijona tolarjev. S. S. Končno 4 obtožnico v sredo je stekla glavna obravnava proti Robertu Rizoskemu, ki ga obtožnica bremeni devetih kaznivih dejanj preprodaje heroina in kokaina. Valerija Čenčur Kranj - Na Okrožnem sodišču v Kranju se je v četrtem poskusu začelo sojenje 30-letnemu Robertu Rizoske« pomeni, da je sam ne bo vložil. lahko pa jo vseeno vloži na zahtevo obdolženega. Predsednica senata Andrija-na Ahačič se je po odmoru odloČila, da je obtožba pra- mu. Se pred začetkom bra- vnomočna in da se glavna nja obtožnice se je odvetnik obravnava nadaljuje. Živan Mirčič priložil, da je Tožilec je nato prebral ob- obiožba nepravnomočna in tožnico, ki Rizoskega bre» da je zadevo treba vrniti v meni neupravičene proiz- Čas vložitve tožbe. Razlog naj bi bila kršitev pravice do vodnje in prometa z mamili in sicer kar devetih kazni-obrambe obdolženega. vih dejanj. Šest kaznivih de-Prejšnji odvetnik naj bi se janj se nanaša na slabih namreč odpovedal pravici 100 gramov kokaina in škodo ugovora obtožbe, Čeprav to lahko stori samo obtože- raj 50 gramov heroina, ki Pnhod na sodišče z vpadljivo revijo. /^ofo TmaooH nai bi jih prodal Avstrijcu ni. Rizoski ugovora ni vlo- Eugenu Raichu. V dveh pri-žil, ker je mislil, da bo to merih naj bi obtoženi pro-storil odvetnik. Tožilec za posebne zadeve Andrej ßa da] tajnemu policijskemu delavcu kokain in sicer en- mov heroina, ki ga je hranil doma. Odvetnik je podal ugovor ni samo na podlagi suma. V primeru, da ukrepi niso zakoniti. bi morali izločiti vse pravne narave in povedal, da dokaze, ki so bili na ta način raga je povedal, da je bil Ri- krat nekaj manj kot pet gra- gre v resnici za tri kazniva de- pridobljeni. Obtoženi je izko-zoski poučen o pravici do mov in drugič skoraj 66 janja in ne devet, kot navaja ristil pravico do molka, saj se gramov v vrednosti 525 ti- obtožnica. Povedal je še, daje ne bo zagovaqal, niti odgo- soč tolarjev. Zadnje kaznivo bil začetek postopka nezako- vaijal na vprašanja. Glavna kom. Če se je odvetnik odpo- dejanje, ki ga je obtožen, pa riit. Tajni polidjski iikrepi naj obravnava se bo nadaljevala vedal pravici do ugovora, to se nanaša na 110,60 gra- bi bili neutemeljeni in poda- 8. junija. ugovora in imel možnost komuniciranja z odvetni- Nevarna snov predoru Mekdi Kokot Vključenih je büo okoli 40 ............................................................................ljudi, poklicnih in prostovolj- lesenice • Voznik tovornjaka s nih gasilcev z Jesenic, reševal- osterrK» je i, junija ob 23. uri na cev, policistov in delavcev Hrušici zapeljal v karavanski DARS-ove avtocestne baze. Po predor. Po približno dveh kilo- prA oceni vodje gasilcev Jožeta metrih se je iz neznanega vzro- Klinarja je bilo posredovanje ka zaletel v steno in pri tem pre- uspešno. Čeprav "ga na vaji ved-bil plaiČ dsteme, iz katsre je začela iztekati nevarna snov. "Na no kaj polomimo. Tudi letos je prišlo do kititk^ stika pri ob- srečo so v tem delu predora ka- velönju reševalcev, ki so malo mere tako posta\4j€ne, da se je zakasnili." Če so zadovoljni z videlo, katero snov vozi in smo lisposobljenostjo, niso z opre- gasild dobili že prvo informad- mo. "Vozilo, ki smo ga upora- )o dovol) točno, da smo vedeb, bili kot tehnično, je ustrezno kakšno opremo potrebujemo, opremljeno za Čas pred deseti- Na mestu nezgode smo ugoto- mi leti, vendar za delovanje na Da ne bi prišlo do vžiga, so gasilci iztekajočo nevarno snov ili, da je šofer vozila omotih, cestah izven predora. Če bi prekrili s penp./Feie:T,«»ooki Šlo je za lažjo zastrupitev z ben- imeli ve^ Število ponesrečen- dnom." je razložil vodja inter- cev, v tem vozilu nimamo predorske kanalizadje. V Štiri- kih, ki ne spoštujejo predpisov vendje Ma^ Korbar iz jeseni- ustreaie zaloge zraka za uspeš- najstäi letih katastrof ni bilo, v o omejitvah hitrosti, ne pri naške pokliaie gasilske službe. K nozaščito,"ješedodalvodjain- prometnih nesrečah pa so pravah, ki jih od lanskega leta sred je šlo zz redno vsmostno tervendje Matjaž Kori»r. umrli trije ljudje. "Predor je posodabljamo. " Osemkilome- vajo, ki jih od odprtja predora Po besedah vodje enote tudi po ocenah mednarodnega trov dolg karavanški predor piavi. junija 1991 večinoma na DARS-a na Hrušid Iane2a združenja avto-moto zvez do- skozi katerega letno pelje 2,2 dve leti izvajajo ianenjaje z av- Dolžar» je bU dlj preizkusiti in- ber in ima srednjo varnostno milijona vozil, je bil v Času vaie strijskimi kolegi lervendj ske načrte in delovanje oceno. Nevarnost je pri vozni- zaprt za ves promet NI TREBA, DA JIH JE 300. DOVOLJ JE SAMO EDEN. Ob sklenitvi zdvdrovanja stanovanjska oprem« na novo vrednost vdm podarjamo vam) kjju^ Č« ga izgubite, se sam vrrre. Z zavarovanjem stanovanjske opreme tahko zavarujete opremo stanovanja oziroma stanovanjske hise» osebne stvari» gotovino, dragocenosti, umetniške predmete in drugo • tudi odgovornost za odškodninske zahtevke tretjih oseb. ZAVAROVANJE STANOVANJSKE OPREME triglav m KRIMINAL Jesenice Odnesel baker in medenino Neznani storilec je v noči na sredo vlomil' v ograjeno skladišče na območju Žeie* zarne Jesenice. Iz skladišča je odnesel 900 kilogramov bakra in 1.400 kilogramov medenine. Podjetje Ekovat je s tem oškodoval za 900 tisoč tolarjev. S. S. ŠeNč LiR Tehniku ukradel strojni nabijač Na delovišču v Šenčurju je nekdo v noči na sredo vstopil v gradbeni zabojnik. Ne- zr^ani lump je iz njega odnesel strojni nabijač. Gradbeno podjetje Tehnik \z Škofje loke je s tem oškodoval za 350 tisoč tolarjev. S. S. -J Priloga Gorenjskega glasa urednik: m. i ha. Nag lič® siol.net Človeško življenje je načelno že od nekdaj velika vrednota. Na borzah življenja pa kot vsaka delnica dosega zelo različne vrednosti in kljub trendu rasti nenadni padci niso izključeni... Ne Vsi veliki svoje izvršitve sploh ne bil zločin? etični in religiozni sistemi poznajo znamenito veri, v kateri je bila večirta mo. Poglejmo samo ravna- no visoko. Življenje Irača-od njih vzgojenih, je več kot nje Judov in vseh vrst krist- nov komaj kaj. Pa ne, da bi O tej zadevi bodo odJočali dobro znana in velja celo za janov, ki bi jih morala ta jih pobijali Američani. Ti z budila glavna no- naSi pravniki. Mi pa se na peto Izmed desetih božjih božja zapoved še najbolj za- ujeämi kljub raznim eksce-vica minulega te- straneh, ki so v našem časo- zapovedi. Tisti med zmago- vezovati. Prvi jo je prekiSil som v glavnem ravnajo ko- na: da je Mitja pisu namenjene kulturne- valci, ki so postali komuni» Bog sam. Kmalu po tistem, rektno, v skladu z ženevski- o pisanje je spod- RibiČiČ, eden od predstojnikov Ozne - Oddelka za zaščito naroda • osumljen genodda nad tem istim mu snovanju, posvetimo ŠirSi duhovni razsežnosti sti, naj bi bili tudi ateisti. A ko jo je svojemu ljudstvu po mi konvencijami o ravnate še ne pomeni, da prepo» Mojzesu posredoval, je temu nju z vojnimi ujetniki in d- fega vprašanja. Kolikšna je ved ubijanja za njih ne velja, istemu ukazal pokol v mestu vilnim prebivalstvom v voj- zlato DravilO' f^o^om. Nekaten pravniki pravzaprav vrednost Človeškega življenja? Načelno je univerzalna In ne le kr- jeriha. Kristjani so v poznej-ščanska zapoved, velja pov- ših časih zagrešili celo vrsto ru. Iračani se pobijajo predvsem sami med sabo. Žrtve so ga takoj vzeli v bran, češ zelo visoka, tako rekoč naj* sod In v vseh časih. Je nače* genoddov nad Judi, od sred- samomorilskih napadalcev '*Ne stori ^^ ^^^ genocid v sveto- višja možna. Vsi veliki etič- lo svetovnega etosa. Ta pa njeveških do nacističnega so predvsem njihovi rojaki, vnem pravu razglašen za ni in religiozni sistemi po- je ŠiršI m globlji od (a)telz« holokavsta. Ko so osvajali zločin šele leta 194S. Eno znajo znamenito zlalo pra- mov vseh vrst. Tudi če v ne- Ameriko, je Špansko konkvi-temeljnih pravnih načel pa vilo: "Ne stori drugemu kem kraju in času Se nI pra- sto in ameriško pot na zahod drugemu tega, česar ne želiš ^ zakoni ne veljajo za tega, česar ne želiš» da bi vno sankcioniran, na etični spremljala cela vrsta genod- ni polobli, zlasti v Evropski ' nazaj, temveč od dneva uve- drugi storil tebi." In kdo na ravni zavezuje vsakogar, če dov nad Indijand. KatoliSka ' ' amenški vojaki pravzaprav le redko. Ljudje, Id živimo na sever- da bi drUSi Ija^itve-naprej. Poboj skoraj tem svetu si želi. da bi te to priznava ali ne. Ann f/xi^i i e 1/Ntia n cl^ {^ Ar*^ mi 11 Ki 11 UAII^ <-i liH \ 71 nr^t/il A ii Storil tebi." In celega rodu slovenskih domobrancev - samostalnik drugi ubili. Torej velja tudi zate: Ne ubijaj! Zlato pravilo in iz njega izvedena prepoved ubijanja inkvizicija se je znesla nad človeškima podrodovom a Čarovnic in svo bodomislecev. in ZDA, pnznavamo tako načelno vrednost človekovega življenja kot njeno pravno sankcijo. Kdor ubija, gcnos pomeni v grščini rod, Tisti, ki so bili na Sloven- je seveda le ideal, h katere- Sprevrženi kristjani so bili ne bo le grajan, ampak tudi kdo na tem occldcrc pa v latinSčl- skem leta 1945 v vlogi zma- mu moramo stremeti v svo- nemalokrat še hujši od ne- kaznovan! Standard, ki je v ni ubiti - ki se je zgodil juni- govalcev, so torej prekršili jem dejanskem ravnanju. V kristjanov, Hitler je bil kr- tem pogledu dosežen, je visok, najvišji v zgodovini. Hkrati nehote zapademo v skušnjavo, da bi po tem istem standardu oziroma merilu presojali ravnanje drugih, tako drugje in zdaj kot svetu si Želi da ^^ ^^^^^ ^ ^^^^ starodavno zapoved. V resnici ga kar naprej krši bi te drugi ubili. Torej velja tudi zate: Ne ubijaj! v ^ ^ . ^ ^ Ščen, Stalin je bil celo seme-niŠčnik... Načelnemu dodajmo še zgodovinsko neštetokrat izpričano spoznanje, izraženo v znamenitem latinskem stavku: Va^ victis! Gorje pre- za nazaj- Ravnanje, kaka^ne-maganim! Izrekel riaj bi ga ga je osumljen Mitja Ribičič, galski vojskovodja Bren, ko je z današnjega vidika graje je njegova vojska 3S7/386pr. in kazni vredno. Hkrati pa Kr. po bitki pri Aliji osvojila ne smemo pozabiti, da ni Rim. Ko so pozneje Rimljani bilo življenje premaganca v osvajali Galijo, so enako gor- Evropi spomladi 1945 vred-|e okusili Gald. Kaldh 2000 no skoraj nič in da je bilo let pozneje je povsem enaka usoda doleteb slovenske do- lagovalcev, ki so se znašali nad premaganci niČ koliko, tudi med krščanskimi za- mobrance. Danes, 60 let pozneje, si le težko predstavlja- hodnimi zavezniki, ne le mo, kakšen masaker so ta- med brezbožnimi boljševiki. krat uprizorili, (n zdi se, da Staro pravilo zgodovinarjev je v tem pogledu od rimskih je, da moramo človeška deja-Časov do 1945 minilo manj nja presojati najprej v kon-Časa kot od tiste pomladi do tekstu kraja in časa, v kate-zdaj. Priznati j.e treba, da je za nazaj. Saj veste; za vrednota Človeškega Življenja nazaj ni težko biti pameten. rem so se zgodila in šele nato v svetu, ki mu pripadamo da Vrednost razprave v zadevi Črtomir Frelih, Grobek, kolagrafija, 2004 nes, neverjetno zrasla. A ne Ribičič je po mojem pred-povsod. Na človeških borzah vsem simbolna, je v tem, da v Srebrenici in Ruandi ni lahko še okrepi že doseženo bilavletihokoIii994delnica veljavo naših etičnih in pra-posameznlkovega življenja vnih norm, Id se tičejo vred-vredna nič. Življenje amen- nosti Človeškega življenja. Škega vojaka v Afganistanu Lahko bi • Bog daj - utrdila in Iranu pa v primerjavi s obet, da se med nami kaj poprejšnjimi vojnami, tudi z dobnega ne bo nikdar večpo-vietnamsko. kotira neverjet- novilo! 14 G0REN)SK1 GUS petek, X. junija 2005 POGOVOR Snovawa Nova slovenska opera Brata, skladatelja Alojza Ajdiča in libretista Marka Selanaje v današnjem času spet aktualna, saj govori o naši polpretekli zgodovini, ki še vedno deli Slovence. Osrednji lik opere je vendarle slovenska mati, ki jubi svoje otroke, ne glede na to, kakšni so in kako se odločajo. Zdi se, da je skladatelj prav njej napisal to opero. Alojz Ajdič, skladatelj opere Brata "V iskrenem odnosu med mateijo Pavlo, sinom Blažem "Kantam Tabcrišče Ravens-brück se mi je v Času, ko sem jo pisal zdela najvišji dosežek moje glasbene ustvarjal-začeli lela nosti in ko sem dobil besedi- pero ste pisa* li štiri leta. 199S in jo končali sredi lela 2002, še tri leta pa je po- in hčerko ^^ minilo do krstne upriz> lo libretista Marka Selana. sem bil na začetku zelo v dvomih, ali naj se spet ukvarjam z vojno tematiko, ritve pred dvema lednoma v Moram priznati, da sem si Kristino open. Kdaj ste želel pisati opero z drugačno občutili, da je vaia opera vsebino, kot na primer živ- vendavle ne P^^ tremi teti all Ijeojsko zgodbo tipa La Bo- sedaj, ko ste jo videli upri» hew ali kaj podobnega. more biti nič ^^ ^^P^^n®"^ predvsem z manj tragike. Po "Težko je primerjati teda- večkratnem branju sem ven- exdesa. Zavedel ^^^ ^^ občutke, v ® ® času, ko opera nastaja, ko darle našel kar nekaj zanimivih dramsko usmerjenih sem se da tako ^ melodije do me- drobcev v besedilu, pa sem materi kot lod^je, od zbora do zbora, od redtativa do recitativa, nimaš pregleda nad celotnim končati. Ker je bilo prvo deja- se odločil, da poskusim. In če nekaj začneš, moraš tudi Kristini lahko šele kasneje, ko se nje predolgo in ga je avtoi soočiš s celotno materijo, naknadno krajšal, sem ope- Alojz Ajdič, zS. maja, v svoji delovni sobi v Brhofu pri Kranju. / ^o«» hkrati spoznavaš tudi po- ro začel pisati z drugim deja- membnost posameznih iz- njem. V cerkvi. Sledila so de- ga časa, disonance, razno- znani poljski skladatelj Kr- kakf^nihkoli P*^^^ ^ določenem dejanju, janja do petega, nazadnje pa razni eksperimenti v orke- zysztof Penderecki se je po- da manjka libretistov, je "ovira*' tudi zahtevnost celo- in lahko ugotavljaš, ali je vse- sem leta 2002 napisal Še stni, bog ne daj, da bi kdo vrnil dva koraka nazaj in se- tnega projekta odrske upn f)0mislčk0V teksta primerljiva z vse- prvo dejanje. uporabil preprosto in eno- daj ustvarja v neoroman- zoritve opere bino glasbe. Z vsem tem, Ko sem primerjal dejanja stavnomelodijo.Tajezazna- skem stilu. Neki avstrijski "Libretistov pri nas tako naoiŠem tudi ^^^ ^^^^ uspelo oziro- med seboj, sem ugotovil, da movan, da uporablja eno- muzikolc^ se je pred nedav- rekoč ni, Selan [e redka izje-^ ma kje ga je bilo mogoče po- moram v prvem dejanju slavno, banalno, popevkar- nim spraševal, ali je moder- ma, pa Še on je po stroki pra- kakŠnO levo dopolniti ali spre- predvsem z melodičnostjo sko glasbo. Na srečo nisem na glasba današnjega časa vnik, seveda pa tudi glasbe- niL- T^iri'^riP^'t cfi Vrti ti«<■ Tt meniti, pa'sem se soočal pri glasbe opozoriti na to i j ud- sam v prepričanju, da je genialnost ali zabloda. Vse melodiio Čer)rav postavljanju dela na op>emi sko preprostost, domačnost, glasba v operi Brala tista, ki ' ^ oder. Resnično sem si opero ki je bila značilna za povpre- seže človeku v dušo. Glasba, je bila vojna." oder. Resmčno sem si opero zelo želel slišati v živo in se- prepogosto se dogaja, da so dvorane na komornih in nik. Finančna stimulaaja za tako delo tudi ni ravno veli* ka. Problem je tudi prostor čno slovensko družino sredi kakršno si želijo tako poslu- drugih koncertih tako rekoč za uprizoritev, saj se opeme daj, ko sem to doživel, lahko vojne vihre. V iskrenem od- Said v dvorani kot pevci na prazne. Potrebno se je vpra- hiše ponavadi izogibajo no- rečem. da sem si tudi v mislih, z manjšimi spremembami, tako tudi predstavljal. Želel sem, da bi bilo to delo neke vrste velika izpoved, ve- nosu med materjo Pavlo, sinom Blažem in hčerko Kri- odru. Slednji so mi kar po visti govorili, poslušajte go- Šati, ali le naprej za vsako ceno riniti v modernost ali vih del, ker so ta manj zanimiva za občinstvo, niso pre- stino vendarle ne more biti spod AjdiČ, končno nam je glasbo spet približati in jo vr- verjena, ne ve se, ali se bodo nič grdega. Zavedel sem se, da tako materi kot Kristini nekdo zapisal tudi kakšno lepo arijo. Zboristi so dejali, niti nazaj ljudem. Če ti moški na koncu dobro prodajala ali ne. Zato sem ravnatelju opere dr. Bo- liko doživetje za vse. Libreto lahko brez kakršnihkoli po- da so se končno učili nekaj, operne predstave napol v rutu Smrekarju zelo hvale- je po vsebini dovolj močan, da sem na to besedilo lahko mislekov napišem tudi kakš- kar jim je tudi všeč. Ko so z solzah iskreno čestita, je jas- žen, da je opero uvrstil na no lepo melodijo, čeprav je R^nsWmi nimfami gostovali v no, da se ga je glasba dotak- program. Poznam te kot ustvarjal tudi zelo močno in bila vojna, prepričljivo ter izpovedno II St Poltnu. so se pred nasto- nila. Mislim, da je prava skladatelja simfoničnih in pom menda celo upevali ustvarjalnost tista, ki prihaja koncertnih del in domne- glasbo. II Kar fe očitno zbodlo tudi ne- tako, da so peli mojo "...ubo- do ljudi. Očitno je kdo priča- vam, da bo tudi opera nekaj katere kritike, ki so sicer po- go ti sloi^enska mati..." Po ne- koval, da bo v glasbi, glede podobnega, mi je rekel Pre- Tudi dirigent opem^ orke- hvalili orkester in pevsko iz- kaj vajah sem na hodniku na tematiko libreta, kup prosto, zaupal mi je. Poleg stra Pierre-Dominique Pon* vedbo, a jim je šla v nos prav opere slišal, ko so žvižgali neUe, ki je že izvajal vaša ta lahkotnost, naj gre tu za dela, je dejaJ, da še posebej "premalo globok" libreto ali ceni, da pišete glasbo iskre« pa za ^sbo samo ... pesem iz te opere, meni pa se je zdela nekam znana me- agresivnosti. neblagozvoč-nih intervalov, da bo to ne- tega sem tudi sam že dlje časa želel napisati opero. kakšna [ezna glasba ... Zdaj prav tako pa je Marko Selan no in pri ustvar^nju izhajate lodija. Vprašal sem, katera pa je očitno razočaran, ker z veliko ljubeznijo do glasbe "Pravzaprav sem nekako melodija je že to, pa so se vsega tega ni. Po siceršnjih želel napisati besedilo za iz svojih občutij. Vas je te« pričakoval tako reakcijo s samo nasmihali... Pevci so odzivih imam občutek, da so opero. Tako sva prišla sku- matika tudi tokrat, podobno strani nekaterih kritikov, Ti mi rekli, da kakršnega koli ljudje zelo lepo sprejeli ope- paj." kot pri pisanju kantate Tob(h rišče Rjtvfnshrikk. še dodatno pač stremijo le za tem, da bi mnenja bodo poslušalci, oni ro, bila dela, ustvarjena v tem imajo to glasbo radi. II Opera Brata je s tematiko motivirala? Gre namreč za Času, modema, sodobna, v kontekst strahot druge svetCK njih pa bi se uporabljali Tudi sodobru glasba mora Opera pri slovenskih sklada- bratomora, vsak od njiju se vne voine. samo glasbeni stili sedanje- iti naprej, a ne v smislu "riniti skozi zid". Celo svetovno teljih v zadnjih letih ni ravno je v vojni namreč znašel na priljubljen žanr. Poleg tega, nasprotnem poJitičnem in GORENJSKI CL\S petek, junija 200$ 15 POGOVOR Snovanj a ideološkem bregu, Še pose« bej aktu^na v tem času» ko 50 tovrstne teme znova na površju. Zanimivo» v vlogi parti2ana nastopa Ivan Andres Amšek. mlad pevec, ki je ne dolgo tega prišel iz Argentine. v vt^ partizanske« ga komisarja pa Juan Vasle. "Tako je hotelo naključje. Ivan, katerega starši so po vojni morali pobegniti v Argentino, je odličen pevec, izkazal se je že v Argentini. Zaradi ekonomskih razmer je prišel v Slovenijo in kaj kinalu dobil mesto v ljubljanski Operi. Kot temperamenten mladenič je dobil vlogo Tomaža. Moram priznati, da je vlogo, ki jo [e sprejel, tiidi samozavestno in zelo prepričljivo interpretiral. Kot mi je povedal, je telefoniral očetu in mu dejal, oče, veš v Ljubljani bom pel partizana. Oče je bil najprej nekaj trenutkov tiho, potem pa je rekel, sinko, glej^ da boš dobro pel." Prizor iz prvega dejanja: {z leve) Mirjam Kalin v vlogi matere Pavle, Ivan Andres ArnŠek v vlogi sina Tomaža in Ariana Debeljak, ki je na premieri odigrala hčer Kristino. sec in pol pros tega ča sa, prav tako Uroš Lajovic, ki je umetniški vodja Beograjske ßlliarmonije. Na konai pa je na moj predlog ponudbo Ste si <^edali katero od ponovitev? "Ogledal sem si prvo in ljubljanske Opere sprejel Pi- Popravki? nim elementom opere tako s posameznimi skupinami, kot celotnim pevskim in solističnim kadrom." Pa vendar, računalnik proiz- ski je zelo znadlen, bi lahko vaja tudi glasbo... "Računalnik te lahko zavede. Ne najdeš pravih tonov rekli, da je gorcnjsk^ naredil kar Avsenik? "Lahko bi tako rekli. To je in jih iščeš ... Sicer pa niti ne lepa glasba, Jd jo imajo liud- vem, kako je iskati in pisati je radi, in Slovend vedo, da drugo ponovitev, ko sem na ^rre Dominique Ponnelle, "Predvsem smo na pred- glasbo na računalnik, ker prihaja z Gorenjskega. Skla- Ob junijskih uprizoritvah bo log lektorice Nevenke Ver- tega ne počnem." svojo priložnost dobil obeta« stovšek vnesli nekaj poprav- ogled povabil nekaj prijateljev in sorodnikov, če je bilo na premieri nekaj treme in ven dirigent mlajše genera- kov v tekst, nekaj malega pa Rodili ste se pred drugo sve- svojo moč, svojo izpoved, dateij Igor Stravinski je nekoč rekel, vsaka glasba ima nekaj zadržanosti, so bili na ponovitvah pevci in orkester zelo sproščeni-" cije Marko Hribemik, ki je kot asistent sodeloval že na pripravah." tudi v partituro, v glavnem tovno vojno v Foinin v Bos zaradi prilagoditve posameznim glasovnim zmožnostim pevk oziroma pevcev," ni, preživeli vojna leta v Ko- ampak melodična linija je najpomembnejša, ta bo |e bil francoski dirigent vaša izbira? vprašal, koga želim, pa sem nek va5e operne partiture. Pripravam ste brtkone sledili tudi vi in tako iz prve roke V kakšen Čas v vašem ustvar- živite In delate v Brilofu pri Kranja Na gorenjsko okolje ste se očitno kar dobro nave« privnid na Hrvaškem, šolska preživela vsa obdobja, voj-lela v Mariboru in Ljubljani, ne in režime. To se je skozi že več kot petindvajset let pa zgodovino tudi pokazalo." "Ravnatelj me je najprej "v živo" lahko preverjali uči- jalnem obdobju sodijo leta. ko ste pisali opero? Delovali mu predlagal Marka Leto-njo, a je trenutno angažiran v Svid in bi si težko vzel me- "Mesec in pol sem skoraj ste namreč na različnih po- zali, tako pečeno kot sicer... vsakodnevno odhajal v Ljub- dročiih, v pedagoškem pokli* Ko smo pisati o vaši operi. Tule ob klavirju vidim na po) popisano notno črtovje ... komponirate kaj novega? "Pišem klavirski izvleček liano in ves čas sledil razvoj- cu. kot glasbenik, pri založbi, smo v uredništvo Gorenjske- iz orkestralne partiture mo- V samostojnem poklicu ga glasa delili pismo g. Kriš* jega koncerta za klavir in "Dva meseca zatem, ko Ija, ki se vas spominja kot od- orkester." sem na opero, sem se upokojil. Sicer pa v zadnjih letih predvsem veliko kom- ličn^ dirigenta Moškega pevskega zbora Bela... "Že mnogo let nazaj so me Mc^oče se bo vaša pot pre* križala s še kakšnim libreti- poniram. Mogoče sem prav pevci z Bele prosili, če bi pre- stom? v najbolj ustvarialnih letih in vzel vodenje zbora, ker je "Nekateri so me že prepri- upam, da mi ne bo zmanjka- prejšnji dirigent odšel. Rekel ČevaJi, naj se lotim nove ope- io idej. sem jim, prav, le če boste stvar vzeli kar se da resno. re, pa sem jim rekel, kai napišite libreto, pa se bomo po- Najprej slišati... /f«» cotMdxjv^f Ob klavirju in notnem Črtov- Tako sem za njih napisal tudi tem pogovarjali. Če se bom ju sta bila vaši orodji Še skladbo Orinoko, ki so jo v za- spet lotil opere, bo to tekst, ki svinčnik In radirka? (to ugo- čudenje zborovskih strokov- mi bo zares blizu. Vesel pa lavljam ob lem, ko si ogledu« jem originalno partituro opere Brata, zajetno knjigo z besedilom in malim milijo njakov kljub zahtevnosti od- sem tokratrie izkušnje z ope-lično zapeli. Lepe spotiiine ro, saj je postavljati na oder imam na te čase, oni so bili glasbeno dramo nekaj pov- nom not in dmgih znakov, do mene zelo spoštljivi, jaz pa sem iz zbora skušal narediti sem drugega, kot pripravljati skladbo za simfonični orkester." zapisanih s tehnično na- na j več. kar se j e dalo." tančnostjo arhitekta). "Danes večina skladate- Ali okolica lahko vpliva na Vam je bilo kdaj žal, da ni« ijev piše partiture z raču- skladatelja tako kot recimo sle opere napisali že pred nalnikom, sam pa ostajam pri starem načinu. Sicer pa na pisatelja, Če dam za primer Žirovnico in okoliške dvajsetimi leti? II Po eni strani mi je lahko moraš tako ali tako glasbo, vasi, ali pa slikarja, če orne- žal, ker se pisanja opere ni-preden jo zapišeš, slišati, nim območje Škofie Loke in sem lotil že prej. Po drugi najprej v mislih in potem obeh dolin,..? strani pa lahko rečem, da na klavirju. Skoraj vedno Mislim, da ne. vsaj na sem v teh letih prišel do bo- ostane tako, kot sem si spr- moje delo ne. Mogoče v ne- gatih izkušenj s pisanjem in-va zamislil- Če glasbe ne katerih delih Slovenije na Strumen talnih, komornih in slišiš v glavi, če ti duša in ustvarjalce vpliva glasbena orkestralnih skladb,ki some uho ne povesta pravih to- tradicija..." nov, potem glasbe ni in ti potem pripeljale do ustvarjanja tako velikega dela, kot je tudi noben računalnik ne Prekmurci Imajo svoj melos, opera. Čas pa vedno naredi potem zapisati. / cois conid »v» more pomagati." Primord svojega, belokranj- svoje,takopačjevživljenjii." "Preden ^asbo zapišeš, jo moraš najprej slišati, najprej v mislih in potem na klavirju." i6 GORENJSKI GLAS petek» 3. junija 2005 USODE 9 GODOVI Snovarna Na videz smo srečna družina. Celo zavidajo nam se im zime Iz tnOŽtt 16 ^^^^^Mjioavčič da nam želi dobro/'nadaljuje J ....................................... Wa^-k i-of»^ CiNvif.s tretja sestra Sonja. "Dokler se Ü0 je spokojno ni zgodilo, da je začela kon- sobotno popol- trolirati očeta. On je vozU v dne, ko so se za- špediciji in ga včasih ni bilo radi vročine Še doma po več dni. Začela je ptice umaknile vohuniti za njim, v njeni do- v hladno zavetje in obmclk- miSljiji pa so nastajali kon- nile. strukti, ob katerih smo se jeza kar vrela! Mama gaje začudeno gkdala in vse, kar H ie oätal v ud. njene tri hčere pa so J »J * na fAi^ei ^AffH^anlo e SOKACA Štefka je ležala na gugalni* samo Čudili. Velikokrat se je zgodilo, da me je klicala sredi noä in mi brez uvoda začela na terasi postregle s šabeso. odločno ^^ videz je bilo kot v raju, pripovedovati o tem, kako kjer ni ničesar, klr bi motilo ima dokaze, da oče §e zdaleč zanikala Še ^^ ^^ ^^ ^ Skandiruvjjo, Toda Ana je že pred več ampakdasemudivnekijav- več' rekla ie da ^^^ letom dni spoznala, da ni hiši v Romuniji, kjer spi z ' temu ni tako. Da njena dru- majhnimi dečki, Bilo je groz- bo šla tistega ki potrebuje pomoč, ker no in ie njen glas nas je spra- o ' f-ilr^ no rrrf^ nivVvar tnl \-y nrvira Ani JO je po tako ne gre več naprej. "V zadnjih mesecih, kar vil iz tira," pove Ana. Sestre so se odločile, da hodim okoli zdravnücov, sem bodo govoricam in telefon- nepričakovanegs na povrhu. Le tisti, ki živi v manjšem kraju, kjer je človek zmeraj "postavljen na ogled", ve, kako je. Če se te lotijo zlobni jeziki. Nekaj Časa jih je lahko ignorirati, v nedogled pa sploh ne. In tako nam je kmalu prišlo na ušesa, da se midva z možem ločujeva. Da v najinem zakonu vse Škriplje, zlasti še zaradi podtaknjenega otroka. To-i krat je šlo bolj zares. Mama s je po telefonu poklicala ravnatelja šole, kjer moj mož uči, in mu povedala, da mož delo je hitro spustila iz rok, ničesar ne ukrene, da bi si ko nas je zagledala. !z moža priboril lastnega otroka na-Nekaj časa je bilo vse lepo je jeza kar vrela! Mama ga je zaj. Hvala bogu, da je bU rav-prav, na dogodek so že po- začudeno gledala in vse, kar natelj razumen in razsoden in je mami lepo razložil, da bo on vzel stvari v roke in ža- reči rarlrt^ godi nekaj ji je očital, odločno zanikala. Se več: rekla je, da bo Šla ti- nedolžnem ^P^zt^al^, da se ljudje nočejo skim pogovorom prišle do Ana je rodila svojega dru- stega, ki jo je po nedolžnem devo uredil, da bo prav. Oba obtožil klevet. pogovarjati o raku in o duševnih boleznih. O vseh dru- dna. Povabile so se na nedeli- dečka obtoži! klevet, tožit!" sko kosilo in ko SO videle, ci povedano, so vsi nekako z možem prideta k nam, do- 2 možem sta ostala odpr- mov, in ravnatelj nama raz- gih stvareh lahjco razpredajo kako ljubeče se starša obna-' pričakovali, da bo deklica. Še tih ust in nista vedela, kdo loži vsebino telefonskega po- tožit' ^ dolgo in Široko." |e dodala Šata drug do drugega, se po- razočarana II njena sestra Mihela. stajale vedno bolj prepričane, Ana govori resnico in kdo se laže. govora. Pove nama, da je že "Ko je mama videla najino imel podobne izkušnje z eno Vse tri sestre so že zaposle- da se jim je o maminih tele- "Gregor je bil star komaj nejevero, je planila v jok in od uäteliic in ve, da je to bo- ne, imajo svojo družino, vendar živijo tako blizu rojstnega kraja, da lahko starše obiščejo kadarkoli. "To, da je nekaj narobe 2 mamo, smo ugotavljale že fonskih pogovorih enostavno bledlo. Ana se le ojunači in mamo pobara, kaj jo je ponoči morilo, da jo je klicala. Toda mama se le začudeno obrne dober mesec, ko pride mož potem naju je postalo Še lezen in da vmes ru nobene sram, da sva sploh podvomi- zlobe ali kaj podobnega. Ob trgovine ves paničen ir n hkrati. Tam je naletei kega znanca, ki ga je pc Hr^i Ha cfi naSf^ao la O njej. Začela sva se opravičevati. da nisva mislila nič njegovih treznih besedah sem se začela zavedati vseh hudega, da so naju iztirile nenavadnosti, ki smo iih bili jenčka v porodnišnici zame- zlobne govorice in da jo pro- deležni v zadnjem letu." dolgo. Že takrat, ko Se ni bila k njej in ji pove, da je spala, upokojena, je včasih poklicala k meni v službo in zahtevala šefa. Potem mu je na da ona Že ni nikogar klicala. Zlasti ne sredi noči. n;ali in da mi zdaj tožimo zdravnika in babico. Menda siva odpuičanja. Toda mama Medtem ko so pripovedo- je bila že užaljena in prizade- vale o svojih občutjih, sem se je to govorilo po vasi, čen- ta in je nama to tudi pokaza- jih opazovala. Tri sestre, na Z njo potegne tudi oče, ki če pa je sprožila naša manu. la. Ni kazalo drugega, kot da videz tako različne, pa ven- dolgo in široko razlagala o potrdi, da ima mama zelo tT' Z možem se usedeva v avto se lepo pobereva domov. II dar izjemno povezane med mojih vrlinah, zaradi katerih den spanec in da rie pomni, in se zapeljeva k njej. Bila sva Za nameček sta tudi obe seboj. To se je videlo po tem, naj bi dobila določene privilegije," je začela Ana. kdaj jo je nazadnje videl ponoči budno. "Bile smo zelo besna in osramočena, saj sestri menili, da je Ana nare- kako so se nasmehnile druga nama kaj takega ne bi padlo dila paniko, ker je tako; nase- dru^, kako so se spc^edale "Sprva smo se tej njeni na- šoldrane. Samo gledale smo na kraj pameti. Mama je rav- dla zlobnim govoricam. "Bila in si podajale besede. Kot vadi smejali, saj smo mislili, in se spogledovale, kaj veČ pa no okopavala krompir, toda sem res jezru in Še razdvoje- ping-pong žogice. Prazniki in godovi Vledardu se ozira o kose pokopan v Magdebui^. Ko je postalo mesto protestant- ga izbrali za škofa v mestu Vermandois ali Vermand. sko, ga ie ukazal cesar Ferdi- Za zavetnika so ga izbrali nand pokopati v samostanu kmetje, zlasti kosd, pivovarji S trahov v Pragi. in jetniki. Zaradi izkušenj. ložE Košnjek V torek, 7. junija, bo praz- da se vreme na začetku juni-Jutri, 4. junija, bo prazrük cih. Častijo ga kot zavetnika nik prvega cistercijanskega ja rado ustali, so začeli med Začel se je mesec junij, ki ima tudi čudovito ime "rožnik". Je mesec, od katerega Marijinega brezmadežnega Neaplta. opata na britanskem otoku ljudmi krožiti vremenski srca, mučenca in škofa Kvi-rina iz Siscije, mučenca in duhovnika Petra Veronske- ali Svetopolka ter škofa in vremena je v marsičem odvis- ga in redovnega listanovite- mučenca Boniiadia. ki pa ni na letina. Če ni sušen in pre- Ija Frančiška Caracciola. eden od "ledenih mož", ki V nedeljo, 5. junija, bo god Roberta (1100 -1159). Naj-mučencev Igorja in Svetka prej je deloval v samostanu Fountains, nato pa je ustanovil novi samostan v škofiji Durham z imenom Ne- pregovon, povezam z njegovim godom: Kakršno vreme Medarda kane, takšno štirideset dni ostane; Kakor bo vreme sv. Medarda kazalo. tirano vroč, bo dobra, sicer so Frančišek je bil duhovnik, praznujejo sredi maja, am- wminster (Novi kiošter). takšno bo šest tednov ostalo; Spoštoval je izročilo sv. Bernarda in ustanovil še tri nove košnje in žetve bolj skromne. Spreobračal je kaznjence in pak angleški duhovnik, ki je Danes, 3. junija, je slove- na smrt obsojene spremljal odšel leta 716 misijonarit v sen praznik Srca Jezusovega, na morišče, nato pa se je Evropo. Leta 753 so ga na- samostane. Vsi so se obdiža- devlce Olive, kraljice KJotilde pridružil bratovščini, ki je sprotniki pobili. Pokopan je li do danes, in Karla Lwanga ter drugih skrbela za letnike in sužnje v Fuldi, kjer je sedež nemške Če se sv. Medarda kislo drži, do konca meseca nI pravih sončnih dni. V četrtek, 9. junija, bo god rimskih mučencev Primoža ugandskih mučencev. Lwan- na galejah. Skupaj z Jane- škofovske konference, ga in mučenci so bili paži zom Adomom sta ustanovi- V sredo. 8. junija, bo praznoval med ljudmi zelo spo- in Felidjana. Njima so po-V ponedeljek, 6. junija, bo štovani škof Medard (457 • svečene Številne slovenske ugandskega kralja Mwanga. Zaradi krščanske vere so bili la red za dušno pastirstvo v praznik oglejskega patriarha 560). Rojen je bil na severu cerkve, najbolj znana pa je spovednicah, v ječah, v bol- Bertranda (1260 -1350), ki je Francije in je užival v kmeč- pri Sv. Primožu nad Kamni- umorjeni 3. junija leta 1886. nišnicah, hiralnicah in na bil po rodu Francoz, pod kem delu, vendar se je odlo- kom, ki je bila zgrajena že Leta 2920 jih je papež Bene- ladjah. Njegova prva pred- Oglejem pa je bDa večina da- čil za duhovniški poklic. Bil leta 1396. Sedanja je bila do-dikt XV. razglasil za blažene, stojnika sta bila Adomo in nainje Slovenije, in ustano- je vnet pridigar in je tudi zidana leta 1459, posvečena papež Pavel VL pa leta 1964 za svetnike. Frančišek, ki je umrl leta i6o8 v samostanu v Abru- vltelja reda premonstraten- sam živel tako, kot je govoril, pa leta 1492, ko je Krištof od cev Norberta. Najprej je bil Čeprav je bil star že 73 let, so kril Ameriko. J G0REN)SK1 GLAS petek, 3. jimija 2005 17 ZGODBA Snovanja Objavljamo izbrano zgodbo iz Družinskih parabol, knjige, ki izide prihodnji teden v zbirki Lambda pri založbi ŠKUC v Ljubljani. Zgodbo dopolnjuje pogovor z avtorjem knjige. smo privezovali k drevesom če že morajo kaj, še raje pa d nekdaj sem s srobotom ali z doma spo- velik tovornjak, s katerim BoSClltci so iyttcli pištolami, ujetnike sem, naj ml kupijo fantka, ogromne kurce in stali so jim tako trdo, kot hi moško Indijansko ime, Drzni oblak. V Soli so me ločili od fan- vršnega, Postavni fantje se Hitro mu je prišlo in spolnost se mi je zdela nekaj po- hotel biti fant. sojeno vrvjo, grlice in golobe bom prevažal pesek po dvo- tov. Bü sem večji od večine niso ozirali za mano, kot so Vedno sem se smo streljali z lokom kri- riŠČu in zidal gradove ter in tudi močnejši, vendar se za nekaterimi mojimi so- igrai s fanti vimi puščicami. Pripravljali fantovske smo medvaške pohode in utrdbe. Kupili so mi traktor, da bom lahko obdeloval vrt sem pri telovadbi moral teči Šolkami. Bil sem preveč fan-in se žogati z dekleti. Bila so tovski, mačističen. da bi bil igre. Bil sem med močnejši- ofenzive, zasede v grapah in za solato. Vedno sem nosil bil Claildiu kadar smo se ravsall.Tr- v gozdu, nato pa Igrali sprav- hlače, zahteval sem, da me nežna in brhka, 2 dolgimi bsmi in drobcenimi nožica- zanimiv zanje. Možača, mi je zabrusil kdo, ki sem se gal sem hlače in kožo na ko- ne nogometne tekme, kjer strižejo na kratko kakor fan- ml in ročicami, za glavo sem mu skušal približati. Po Schiffcr MckoČ ^^^ ^ ^^ domov vračal kr- sem se iz obrambe, kamor te, nisem maral las, ki pada- bil večji od vseh in moje telo srednji šoli so šli sošolci k vav ali moker, kadar sem so me postavili, vedno prebil jo na 06. Tudi na stranišče je bilo za tri njihova, da sem vojakom, jaz pa sem se pre- mi sa je nekdo V""' O J ribe. žabe m paglavce, voi- do nasprotnikovega gola in zatresel njegovo mrežo. sem hodil kakor fantje, sto- se počutil kakor Gulliver selil v glavno mesto, kjer je, postavil sem se nad školi- med pritlikavci. Lahko sem Zarinil v rit ^^^ ^^ indljance in Moje noge od kolen navzdol ko, a so me spuščene hlače pretekel dva kroga, ko so one ' kavboje, partizane in Nemce so bile boli modre kol nebo. med nogami ovirale, da bi enega, in pri odbojki so me sem skupaj s sošolkami začel Študirati. OdloČil sem se za medld- nC V6m ali ^^ ^^^^^^ žandarle, sab- Elastike, ki so jo punce pre- res stal nad sredino školjke, opozarjali, naj pazim, da ne no. Hotel sem spoznati svo* ' Ijalj smo se 2 leskovimi pali- skakovale cel dan. nisem ni- in tako sem se največkrat bom katere po^l, Sola si je je telo. Kdo sem? Zakaj sem ilii ^^ boljša so bila odža- koli maraJ, to sem se šel le poscal tudi po hJaČah, Zafr- na vse kriplje prizadevala, da drugačen od drugih? Medi- -t ga na metlina držala, ki so takrat, kadar smo se bolj za kavali so me, da smrdim, a bi me ločila od fantov, da bi c i na je imela vse odgovore. DOmOti Kako ^^ povsem ravna in dovolj šalo pridružili vsi fantje, a so fantje se vendar ne lišpamo mi vcepila, da nisem fant, da Na fakulteti sem se spet lah- Jr * dolga, da si prvi zadel sov- nnn nuncf vedno nr^mAcra- kf>t dekleta. Ril spm fant. ncv to n\ mr>ia vlooa. 7atc\ spm in Hru^il « fanti V tflnvaHhi dobro stisnem, meje hvalil, da imam čursto kakor devica. Peklo me je, ko je rinil naprej in naprej svojega velikega debelega tiča, a bolj sem ga čutil notri, bolj sem mu pripadal nas punce vedno premagale. Punčk in oblekic ter vo- kot dekleta. Bil sem fant, nobene razlike ni bilo med nji- ni moja vloga, zato sem jo sovražil. Bil sem dober uče- ko družil s fanti, k telovadbi sem hodil na plavanje, ki je seninii puškami in s strašil- zičkov rusem maral, rekel ml in mano, imel sem tudi nec, nisem pa maral samo- bilo za fante in punce sku- zaverovanosti uäteljev, ki so paj. Ukvarjal sem se s fan- vedno bolje vedeli kot jaz, tovskimi športi, z nogome-kaj je dobro zame. Vsi so mi tom, s kolesarjenjem, z ves-hoteli samo dobro, ne da bi lanjem in dvigovanjem ute- vedeli ali sploh hoteli vedeti, kdo sem v resnid. ži. Hodil sem s fanti na pivo. Kadar sem se zagledal v Med prvimi v razredu sem kakšnega Športnega sošolca. začel krvaveti. Tega nisem nikomur zaupal. Počutil je bil do mene zaupljiv, vendar drugače, kot sem si želel. sem se nečistega, kakor da Zaupal mi je svoje skrite Že- sem Šele zdaj izgubil svoj pe- Ije, najsi je šlo za to, kako bi nis. Mamo sem poslušal le položil najbrhkejšo pičko, toliko, da sem zvedel, kako drugi pa, kako si želi, da bi naj ravnam. Ko mi je hotela razložiti višji cilj krvavenja. njega položil največji mačo na faksu. Vedno sem bil za-sem jo ustavil. Dovolj! Ni- upnik, molčeč kot grob, nisem poklican za to poslan- koli tisti, ki si ga Želijo. Svoje stvo. Ko so sošolke dobile tipe sem dobil v mani ugled- menstruacijo, so si o tem skrivaj, vendar s ponosom, nih lokalih, kamor študentje medicine niso hodili in so pripovedovale med seboj. prevladovali delavd, gradbe- Postale so ženske, spolno niki, ki so končali popoldan- zrele ženske, ki laliko izpol- sko izmeno, Bosanci, Siptar- nijo vse pričakovane vloge, ji in drugi. Ti niso komplid- postale so koristne. Modrce so si začele natikati že, ko jim na prsih Še ni izstopalo rali. vedeli so, kaj hočejo, da ga malo namočijo, in niso bili izbirčni. Tam sem bil drugega kakor bradavice. Jaz zvezda večera. Bosanci so ga nisem nosil nikoli, čeprav sem imel največje prsi v razredu. Z oprijetimi spodnjimi imeli c^omne kurce in stali so jim tako trdo, kot bi bil Qaudia Schiffer. Nekoč mi majicami sem jih skušal ga je nekdo zarinil v rit, ne sploščiti ob Leltfsu, da mi veni, ali zanalašč ali po po-med hojo ali tekom ne bi moti. JCako dobro stisnem, preveč opletale. Nosil sem Ši- me je hvalil, da imam čvrsto roke hlače, da mi boki niso kakordevica. Peklo meje, ko izstopali, Široke puloverje in je rinil naprej in naprej svo-superge. Še vedno sem bil jega velikega debelega tiča, a fant, kljub rani, s katero so bolj sem ga čutil notri, bolj zaznamovane Ženske. sem mu pripadal. Trda topla V srednji šoli sem imel gmota, ki si je pot vame uti- prvo spolno izkušnjo s &n- tom. Punce me niso nikoli rala skozi zadnjik, mi je prinašala ugodje, ko je suvala Naslovnica knjige Družinske parabole. zanimale. Bil je starejši od vame, občutek zaželenosti, mene, ne posebno privlačen, združitev naiinih teles, a vzbuijalo me je že samo Njegov orgazem je bil moj razburjenje pred prvim intimnim dotikom drugega. ^ 18. stran 1 GORENJSKI CIAS \ peWk. 3. junija 2005 ZGODBA Snovarna 4 17. stran orgazem. 0rga2em drugega je bil sploh edini, Id sem ga poznal. Njegov krik je bil moj, njegov vzdih moj, njegov užitek ie bü moj. Opažem ni končni dlj, je le vaba, ki vodi k zadovoljstvu, ki ga prinaša sevanje toplega telesa» vlažnost dihanja, dotikanje nog in rok, strastno stiskanje torzo v, drsenje jezikov, zavest, da si te nekdo želi, da nekomu prinašal užitek, 1q ga on prinaša tebi, da sta dve polovici ene božje stvaritve. Nekoč sem šel v gejevski disko. Fantje so bili tako lepi Športni, mišičasti, prav niČ požen§Čeni, če odmislimo tetke. Seveda zame ni nihče kazaJ niti najmanjšega zani* manja. Razen lezbijke S kravato, ki je s prižganim vžigalnikom stala pred menoj, komaj sem dal dgareto v usta, in me povabila na pijačo. Ti si pa nova, nisem te Se videla tukaj. Kaj boš pila? kaj moških, Še posebej gejev, kočino, ki sicer ne more ni-Priporočam džin tonik, bova se danes brije po posamez- kogar oplodili, pa tudi okužiti ne, in jo moram po vsakem izbrizgu znova napolni- jega novega družbenega za- aiova vrne! Da ne želi ohra- Četka. Izven poklicnega kro- niti stikov, ker bi ga to §e bolj ga sem bil res nov človek, bolelo, in je šel. Ni poslušal brez preteklosti, ki je ne bi moje zgodbe, mojih razlo- Želel sam. Prepoved govora učinkuje. Tako kot vsi vedo gov, moj ih argum entov, moje ljubezni, ni sUSal moje za korupcijo, umore, zlorabo bolečine, ki me je parala l>olj drog in otrok, a o tem nihče kot vse operacije. Tedaj sem ne govori- Nihče ne govori prvič pomislil na smrt. Šele konkretno, le na splošno, kot potem ko sem okusil s^o, institucije, ki jih ustanavljajo ko sem spoznal, kako lepo je za preprečevanje kriminali- ljudem, skritim v njihovih tete» resoci al izaci j o žrtev in majhnih garsonjerah, ko se blaženje travm. Kadar kakš- zvečer stisnejo k nekomu, ki na politična stranka v pred- jih vabi s svojim vonjem, volilnem boju privleče na Pre] nisem nikoli razmišljal ddo stvari, ki bi silile na bru- o smrti, nobena tegoba, no-hanje tudi vsega vajene, se b«n neuspeh, noben po-nihče zares ne zgane, razbu» smeh me ni pripravil do ri, ker to že vsi vedo, le da o tega, da bi si nameraval vzetem ne govorijo, in je tako ti življenje. Sreča je varljrvej- učinek nasproten, kajti sku- ša, zahrbtnejša, vse ti da in Ša fim povzročati slabo vest, vse ti vzame. Prijatelji niso za katero so prepričani, da ni mogli ustaviti mojih solz. razloga, da bi jo imeli. Cest la vie. Ženske zmorejo poslušati dlje kot moški. Prej se najde- Domovina mi je tako jo v zgodbah drugih in poču- omogočila novo življenje in tijo se manj zapuščene ob I mi ni bilo treba s trebuhom zapuščenosti drugih, Saj so za kruhom. Kmalu sem spo- vendar vse dale. dale še pre- lažje plesali/ Zdelo se mi je, nih delih telesa- Sprva so mi da hoče oponašati Marlene izpadali iasje, a ker sem imel znal mladega študenta iz drugega kraja, pravega ma-čota, in sva se zaljubila. Prvikrat sem bil zares srečen. več. Postal sem promiskuite-ten, menjaval sem tipe, ne da bi jih vprašal za ime, nikoli ne bo več takšnega, kot J , Dietrich in da bi jaz moral dovolj goste, me toni skrbe- ti. Z erekcijo mmam težav, Seksala sva vsak dan. Ukva/- je bil on. On je edini. Sčaso- ZctUJ sem spet igrati Ingrid Bergman. Od- lo. Plešavost me ne bi moti- kot jih ima toliko moških, na jala sva se z istimi športi in ma me je kakšen tip toliko ločno sem jo zavrnil, da se je la. Kot moškega ne. Izpada- ledjih imam pod kožo stika- hodila na izlete. Imela sva privlačil, da sem ga želel še STCČCn» zmotila, in se napotil v drug nje las se je kasneje ustavilo lo, ko pritisnem nanj, črpal- svojo gejevsko družbo in kdaj videti. Kakšen je bil res kot, da bi lahko v miru opa- in Se vedno imam zavidljivo ka napolni moj ud s krvjo in tudi stiejtovsko družbo mo- mačo. Vprašal sem ga po Imam fanta, ki zovaJ fante. II goste, gostejše od vrstnikov. )e nabrekel toliko časa, kou- jih prijateljev, ki sem jim po-To bova pa še videli, kate- Strižem jih po vojaško, na kor želim, kolikor je potrebo polnoma zaupal. Vsi so pra- imenu, če bi se še kaj dobila? Morda za kakšen hiter seks. me ima vact» ra se je zmotila," je bevskni- krtačko. Prelom so bile op^ za partnerjevo zadovoljitev. vili, da sva idealen par. Pri- Morda je kdo pripravljen na la za mano kot zmagovalka, radje. Bil sem odločen. Po- V spolnosti uživam kot vsi padala sva drug drugemu, kaj več? Takrat me je v službi po- Skrbim Zaty lYl Id je ne bi omajal niti totalen stai bom to, kar sem vedno normalni moški, liživam, ko nikoli ga nisem prevaral in on zame. Živim normalno fwraz. Želel sem imeti lepega fanta, moškega, kakršnega se počutim sam. bil. Naj stane, kar hoče. Lah- sem poželen in ko drugemu prepričan sem, da tudi on iskaia Ana. z avreolo Mariii- ko izbiram obliko penisa, nudim užitek v svojem tele- Vedel sem, da je velikost pomembna. Sam sem to izku» su. mene ni. Resnično me je ljubil. Prvič sem dožreel takšen ne matere, preganjane judovske deklice, čeprav je bih Zdaj sem nov dovek- Zdaj vzajemen občutek predano- čisto navadna prašiča. Da po^ Medicina mi je dala nekaj sil. Lahko imam daljši, a sem resničen moški. Zdaj sti. Bil sem blažen. Nisem se trebuje zdravnika za svoje (IrUZXnSfCO odgovorov. Napačen spol v tanjši penis, ali krajšega in sem gej. Se vedno čutim več sramoval, ko sem po mo- raziskave seksualnosti. Da . I. , napačnem telesu. To napako debelejšega. Oboje ne gre, enako nezadržno poželenje Sko prdeL ne vem, ali zaradi sem kot nalašč zanjo. Ona se ZlVyCnje, je mogoče fiziološko popra- ne bi bil dovolj čvrst. Odločil po lepih fantih, ženske me svoje prebave ali moja zapi- bo ukvarjala s psihološkimi viti, psihološko so stvari že sem se za daljšega. Prvi vtis niso rukoli zanimale, a zdaj ralka ni bila več dovolj ela- analizami, jaz pa bom za po- i mava vec na svojem mestu, le lupina je pomemben. Najprej so mi sem tudi sam čeden moški, stična, da bi zadrževala pli- trebe njenih raziskav zdravil domaČih živali. jim Še mora ustrezati. Odlo- sploščili prsi. Ko sem se zbu- ki lahko zapelje mladce. Po ne. Načrtovala sva skupno njene paciente, odrasle in čil sem se za spremembo dil po operaciji, me je preve- končanem zdravljenju in življenje do smrti> ko bo di- otroke, s hormonskimi tera- J . spola. Ko končam Študij, val občutek praznine. Poti- Študiju sem se zaposlil v ve- plomiral, bova kupila stano- pijami, o katerih sami ne 1 odpirava bom zaČel novo življenje. pal sem dojki, ki ju ni bilo liki bolnišnici v glavnem me- vanje in živela skupaj, takrat smejo nič vedeti, ali jih za- , , Zadnja leta poklicnega uspo- več. Imel sem moške prsi. stu. Najel sem si svoje stano- bova povedala staršem, zdaj stmpljal z natančno odmer- sp rejetje sabljanja bom storil vse, da Pobrite dlake so hitro ponov- vanje. V domačem la^ju ne jih še nisva hotela s tem jeniml dozami za želene zakona to dosežem. Od nekdaj sem hotel biti fant. In sem fant no pognale. Kmalu sem ves bi več mogel živeti. Začel obremenjevati. Najprej jih srečen hodil brez majice, sem svoje drugo življenje, bo nagradil z diplomo in jim učinke. Pravzaprav nimam izbire. Kolikor bi se izneveril. , •, Začel sem razgovore s psihi- zgoraj gol. Prvič v življenju. Seveda sem bil kot medicin- nato povedal, da ljubi mene. mi sledi klasična, grška ka- za registracijo atrom. Z mojim dotedanjim Operacije so si sledile. Vzeli ski fenomen preveč zani- Tako bodo lažje sprejeli in zen, Glasno razkritje moje , - življenjem ga ni bilo težko so mi maternico in jajčnike, miv, da moji kolegi ne bi ve- on bo Že samostojen. To je zgodbe bi pomenilo toliko IStOSpOlnih zvez, prepričati, da sem fant Niti Zadnja operacija je najza- deli, da sem imel včasih žen- bila prava pravljica na sončni kot izgon iz polisa. Izgon pa 2 mojim videzom, ki je bolj htevnejša, sprememba spo- sko ime, a o tem niso govori- strani Alp. Čeprav ne javno, moški kakor ženski. Moja te- lovila. Zdaj imam tiča, dolge- je bil za Sokrata hujša kazen . niso mi dali vedeti, da Še danes ne vem, kje je od smrti-Ni predstavljal le iz- . ^ - , le^na moč kaže na več mo- ga, stožčastega tiča s kožico vedo. Vedel sem, da vedo in zvedel. Veliko se je družil s gube doma, domovine, isto- V SlUZul sem §kih hormonov, kakor jih na vrhu, kakršno imajo ne- da ne morem računati, da bi Študenti medicine. Med nji- vetnosti, ampak izgubo celo- obrezani. Pod kožico imam med njimi našel svojega živ- mi je toliko gejev. Nekdo mu tne kulture in obsojenost na na vrhu penisa kožico ščege- Ijenjskega partnerja. Sloven- ie sčvekal, v pijanosti ali iz večno tavanje med barbari. Zdaj sem spet srečen. Imam fanta, ki me ima rad. napredoval. Postal sem imajo moje vrstnice. Po enem letu mi je dal zeleno luč za začetek zdravljenja. Začel sem s hormonsko te- tavčka, ki je bolj občutljiva, sko okolje je tako majhno, nevošdjivosti. Ali je zares tako da čutim vzdraženost, da ne omogoča novega za- zvedel? Najprej sem pomis- - , - rapijp. Telo se je začelo odzi- čeprav ne doživim o^azma- Četka, nove identitete s spre- lil na to. ko me je pustil. Brez Skibim zanj in on zame. Ži- stroKOvnjak za vati na spremembe. Poga- Videl sem dovolj fUmov, da membo kraja, ima pa to po- razloga. Ko nama je bilo naj- vim normalno družinsko • I njati so mi začele dlake, kjer vem, kako zgleda orgazem seboost, da o nekaterih stva- lepše. Tega ni rjikoli omenil. življenje. Imava več domačih hormonske jih prej m bUo. Po licih, bra- in da svojemu partneri u reh. ki jih vsi vedo, ne govo- "Rekel je, da se bo vrnil v do- živali. Podpirava sprejetje za- preparate in di, pod nosom, na prsih, po riti. Še vedno nimam veliko Viruse uprizorim prav takšn^a, ka- rijo in tega, o čemer se ne xnaä kraj, da svojim staršem, kona za registracijo istospol-kršnega si želi, da se počuti govori, ni. To mi je dajalo ne more storiti kaj takega. nih zvez, čeprav ne javno. V dlak, moja brada je redka, če- dobrega ljubimca. Imam jaj- upanje, drugo možnost. Vsi Da v resnici ni gej, da se mu službi sem napredoval. Poprav jo brijem vsak dan, a ca, srednje velika, z nekoliko okoli mene so vedeli, kdo je to zdelo samo zanimivo, stal sem strokovnjak za hor- Cest la vie poraščen sem dovolj za sodobnega moškega, Kar ne- redke) Šimi dlakami, in imam izliv, belo sluzasto te- šem. a o tem niso smeli go- za nekaj časa. kakor moda, voriti, da ne bi preprečili mo- ki mine. A moda se vedno monske preparate in viruse. Cest la vie. GOREN)SKI GLAS petek. 3. junija 2005 19 POGOVOR Snovama Pogovarjamo se z avtorjem, ki si v novi generaciji slovenskih pisateljev ustvarja posebno in vse bolj Tik pred izidom so Družinske parabole, njegova druga leposlovna knjiga. SI nar CoiMiR Polajnar, slovenski pisatell corenjski rojak Miha Naguč Kdo si. Gojmir Polainar. "anonimni" slovenski pisa« lelj> II Pisatelj srednje generad- geji. Bralec ima občutek, da jih tako pač ne bi mogel napisati nekdo^ ki tega sam ni vešč. "Knjiga govori tudi o trans seks ualnos ti, to je ope- je prehoda. Pišem različne rativni menjavi spola, kiv- literarne zvrsti, od katerih nem maščevanju, kasneje mi je sežeta proza najbližje. izpuščeni deli rokopisa so Pišem od malega in malo. govorili o pedofiliji, ljudo- ker potrebujem dolgo kopi- žerstvu - en človek bi težko čenje za koncentriran literarni izdelek." vreden predmet postalo tvoja znamkah imel vse te izkušnje. Noben literarni junak ni konkretna J . oseba, v vsakem junaku, spolnost je Domnevam, da raba psev- moškem ali ženski, pa je donima nI "skrivanje", z del avtorja, Najbrž ni po- IdrlKO etlClKO leti je ime Cojmir Polajnar membno. kateri spomin ju- blagovna naka/junakinje je moj otroški spomin, kateri pa je iz- "Vsak psevdonim je tudi mišljen. Ne bi znal navesti umetni SlCeSCl skrivanje. Knjigo obliicujem vseh virov, od kod Črpam .... , do izida, potem zaživi svoje pri pisanju, lastne izkuinje upodabljanja življenje. za katero ni po- zagotovo ne zadostujejo. . . membno, kdo je avtor, kaj Večkrat pa se je zgodilo» da kakor smrt. misli in je mislil povedati, sem o kakšnem delovanju - »VI» Na to življenje avtor ne more ali izkustvu pisal po projek- (JsebnO si želim, več vpHvati in njegova doii- ciji, domišljijsko, in se je , . , , vetja postanejo nepomemb- kasneje udejanjilo. Avtor da ul prva imela na. Da bi psevdonim postal mora svoje literarne junake , blagovna znamka, je lahko le imeti rad. dobre in slabe v V mojem moja želja. Blagovna znam- dobrem in slabem, če hoče Življenju odločilnejšo ka pomeni tržno uspešnost in s tem povezano izvodnjo." pro- prodreti v njihovo dušev-nost in odzive- Kolikor bi bil avtor nad svojimi junaki vzvišen, bi se jim posmeho- Tik pred izidom je tvoja val ali bil pametnejši od Vl020, druga leposlovna knjiga, njih, ne bi zaživeli. Spo-j. .Njen naslov; Druiinske pa- Inost je lahko enako vreden HOaite pozorni ratoU. Nam jo lahko kar predmet umetniškega upo- sam na kratko predstaviš: dabljanja kakor smrt. Oseb- na sestavljeno "Knjigo sem pisal celo no si želim, da bi prva ime- jj - leto, čeprav ima le 130 stra» la v mojem življenju odlo- Zgradbo stavkov, m. Enako časa. kot za pisa- čilnejšo vlogo. Bodite po- - , , . , nje prvega rokopisa (z raču- zorni na sestavljeno zgrad- Kl OpiSUj^O nalnikom)» porabim tudi za bo stavkov, ki opisujejo spo- , oblikovanje čistopisa. Tako ine prizore, na metafore in Spolne pnZOre, §e veHno znam na pamet ravestnouporabo psihoana- skoraj vsak stavek in njego- litičnih simbolov. V pomo- na metCuOre vo melodijo, zato m knjigo grafiji tega nisem opazil." in zavestno težko povzel v neka) stavkih. Naslovnica ameriškega prevoda knjige Ne ubijaj, rad te imam, New York 2001. Doma si iz vasi na gorenj skem podeželju, znamenite Kaj ti tvoje poreklo sploh še se skriva v grdem, koliko željo zapustil svoj rojstni UpOVauO Nekaj zgodb iz Druiinskih po ustvarjalcih, ki so se v pomeni, le kdaj navda do- človeške topline v izobče- kraj in vem, da se lahko vr- porahoi )e pred kratkim iz- njej rodili. Tako kot oni motožje.^ psihoanalitičnih šlo v najboljših slovenskih tudi d živiš v prestolnici? Bi nih, ki ju zaman iščemo v nem. Nekaj Časa sem preži- simbolov. literarnih revijah: v Sodo« sploh lahko živel doma? bnosti. Literaturi, Apoka- "Moje poreklo je prisotno okrašenih podobah. Junaki vel v tujini, kjer prav tako v vseh mojih delih. Preple- iz subkuJtumega, delavske- "Rad imam mesta in rad tata se vaško in mestno ga in elitnega okolja iščejo nisem futil domotožja. Začutil pa sem grozo pregnanstva: Če se ne bi smel nikoli več vrniti v domovi- bujejo opise seksa obeh možnosti, ki jih nudi mesto. zastopani sloji od dna do nujno uspešnejši. To izraža no, bi bilo to nekaj najsttaŠ- llpsi ... Vse po vrsti imajo imam Ljubljano. V vsakem okolje, ruralno in urbano. srečo vsak na svoj način in Y r ^ " .....-- r - .........-/- -------- -f----'......................... ... i^....^. ..-«.X WT v| »«WW»« V pOmOff'ajlJl močan erotični naboj, vse- obdobju uživam nekatere Družboslovno gledano so pri tem privilegirani niso tega nisem vrsl, hetero-inhomoseksu- Morda se v prihodnosti vr- vrha in prav takšne vna- jezikr sleng, žargon, prosta- nejšega." alnega. Posebno "močni" nem domov, zdaj še hrepe- prejšnje vrednostne sodbe ški in poetični. Nimam do- opazil so opisi spolnih praks med nim po svetu." želim soo6ti: koliko lepote motožja, ker sem na lastno b 20. stran 20 GORENJSKI GLAS petek, 3. junija 2005 POGOVOR Snovanja Nimam 4 19. stran domotožia, ker vprašaje, di w uhko J ^ «i^mA AH ht hiln AH« sem na lastno lil celo ieto. tako da je bü Čistopis pol krajši od rokopisa. Toliko ČASi, da sem bil zado-samo od pisanja, bi bilo od- voljen. In še danes, kadar več. Kako. da si se kljub temu odločil za svobodni s a skupaj s po posebnem priročniku oblikovanim spremnim pismom sem pošiljal na desetine, stotine na-preberem kakSen del, sem slovov, sklepal poznanstva s zadovoljen. Zame je rezultat y^Wci ^tliMl^til pisatelja, samoza- ljubezni. Kot ljudje izkazuje- J l poslen^a v kulturi^ Unhp^pn «^moim in ni. rojstni kraj pomočjo prijateljev in znancev na zabavah. Id so hkrati mo ljubezen drugim, jo pi- tudi delo, samozavestno pro- "V nekem obdobju življe- satelji izkazujemo tudi lite- moviral samega sebe, da nja sem začutil močno željo ramim junakom, upam, da sem nekoč s poslednjimi na- in vem, da se ^ Zivijenje se vtiri v kolesmce, ne dosežeš zaradi tega nismo preveč sebični." lahko vrnem, «stega. kar si žellš, vendar te pori vzpostavil odnos, ki se je izkazal za plodnega. Še vedno je, saj se je sodelova- kolesnice vodijo napre). Ved- Tvoj prvi roman je izšel nje razširilo tudi na druge I^ekCli časa sem nadomeščamo nekaj, kar tudi v ameriškem prevodu: •J nam manjka, z nečim dni- Don'^ kiU anyone, I lot^ you, DreŽivel v tuiini ^ ^^ ^^ ^ ^ New York, zooi. Kaj takega ± J ^ \efiou naHnm^ii'ania nrpvp«* i» frlmrAAcLA roA. slovenske avtorje in ameriške založbe." kega nadomeščanja preveč, je za slovenske avtorje red- Si v svojem ustvarjanju sa hier nvav tako ^^ okušaš presekati. Ne nuj- kost. Kdo je botroval temu mohodec ali pripadaš kate-J r no uspešno, a si vseeno po- podvigu? r^mn riA linKlianskih lifA- remu od ljubljanskih lite- nisem čutil ^kušal. Takrat sem se posve- "Najprej prevajalec, Aaron rarnih krogov? Brez tega til pisanju. Veččasa porabim Gillies, Američan, ki se je v najbrž ne gre? finyyintnTICL ^ preživetje kakor za umet- Ljubljani učil slovenščino, in "Ne pripadam nobenemu J ' niško delo, vendar si vsake mi je roman skoraj zastonj krogu. Vendar nekatere po- ZaČUtil Va sem ^^^^ vzamem neplačan do- prevedel v angleščino. Nato znam še iz srečanj pesnikov X niiet ir« niipm eairii^ tictA Var co»^ f Ht^ofi- in nietifo1 tou -»a^«fniIrrtu grozo pregnanstva: pust in pišem samo tisto, kar želim. Pišem zjutraj, ko sem dobil ameriško štipendijo ArtsLink za gostovanje in pisateljev začetnikov nekdanje Zveze kulturnih imam Čisto glavo, o temi. po- vzhodnoevropskih umetni- organizacij Slovenije, seda- vezavah, slogu pa premišlju- kov v ZDA, ki mi je omogo- njega Javnega sklada Repu- jem ves čas, med športom, čila dvomesečno bivanje v blike Slovenije za kulrnme Če se ne bi smel v kuhinji, v kopJ- New Yorku in vzpostavitev dejavnosti, ki Še vedno izda« nid, v spanju. Tako se roje- literarnih stikov, S pomočjo ja revijo Mentor, in iz Časa nikoli več vrniti ^ zgodbe. Potem fundacije, ki podeljuje šti- Književne mladine Sloveni- " ' ' ..........' je. 2 nekaterimi smo bili so- §old na fakulteti.". V domovino, bi bilo to nekaj berem. Za to potrebujem pendije, in moje mentorice v ZDA so mi bila odprta mnoga vrata. Američani so me čas." prijetno presenetili, kako do- Koga med svojimi Uterami* "Preživljam se s honorar- bro berejo literaturo. Niso mi sodobniki najbolj ceniš? fini^VÜ^^yiPi^^(TCL f^^rni deli, pri katerih sku- osebno obremenjeni in z J J & ' iinrjv/Hti «vniA cnrPtnr». lahW^h^ rvllrrluair« "Cenim vse, če smem tako šam unoväti svoje spretno- lahkoto odkrivajo povezave, reči, velike slovenske pisate- sti pisanja. I s ki jih pri nas izpostavijo red- Ije in pesnike, starejše in ki kritiki. Roman sem uspeš- moje generacije. Posebno Ti glasovi so izvirni in zmo- Kakšne so tvoje literarne Od izida tvoje prve lepos* no predstavil v večerni šoli lovne knjige, romana Ne kreativnega pisanja na New me navdihujejo novi glasovi v literaturi, kot so avtorice, ki rejo o znanem ubesediti veli- ambicije? ko neznanega." II Da bi živel od svojega lite- ubijaj, rad te imam. je mini- York University. Tam se pi- pišejo 0 ženskah in o mo- lo že sedem let? Kako se je sateljevania učifo na unlver- ških drugače kakor moški, Pride Gojmir Polajnar na ram^a dela. spominjaš, kaj ti pomeni? "Rad imam to lo^jigo, kot imam rad njene junake. Na- zi. A pot do objave je bila §e geji in lezbijke in druge avto- predstavitev svoje knjige? Prikritemu avtorju hvala dolga. Američani cenijo trud, pokazati moraš veliko rice in avtorji do zdaj obrob- "Ne, odločil sem se za za odkrit p<^vor. Sicer pa nih skupin, o katerih so ved- psevdonim, ki bi ga rad ob- predlagam, da najin pogovor stajala je v veČ valovih strast- prizadevnosti, a ko menijo, no pisali dru^ ali so se v lite- držal. Dovolj zadreg imava nadaljujemo skupaj z branega navdiha, potem pa sem da si si nekaj zaslužil, to lah- raturi pojavljale v prikriti, že z intervjujem pod psevdo- njem izbranega odlomka iz jo premeščal, oblikoval in pi- ko tudi dosežeš. Dele rokopi- obrobni ali simbolni vlogi, nimom. II tvoje knjige. Minuta pred dvanajsto SEDMICA Marjeta Smolhixak e bi bila režiserka in resnici !van NemaniČ in kjer sta ^ojo filmsko odiseJa- je naš filmski arhiv, tak kot ne bi mogel nihče veČ o^eda- bi imela dar za film- Marta Rau) Arhiva Repu- do začela. Točneje v Goleni- je. oziroma bolje, tak kot ni, ti treh kratkih filmov, ki jih sko umetnost, bi za' blike Slovenije. Vrhunec bi co, kjer dragoceni tovor pre- odraz razmer v kine* je pred sto leti posnel dr. Ka- gotovo posnela film o na^ta- bil dogodek (v resnici iS. in data uslužbencem notranje- matografiji, čeprav je v bis- rol C rossmann, pravnik, za- janju slovcttskega filmskega ig. junij i^^i), ko se nosilca ga ministrstva, ki ga potem tvu stvar vse naše družbe." četnik slovenske filmske pro- arhiva. Ne dokumentarec, zgodbe v najbolj dramatič- shranijo v zavarovane pod- Prizor iz stoletne slovenske dukcije. Ali, recimo, doku- pač pa cclovečeru, v kate* nih trenutkih novejše sloven- zemne prostore, kjerje Še da- filmske industrije se konča rem ne bi manjkalo osebne- ske zgodovine (tako rekoč is- nes. Napeto, a ne? simptomatično; delegati ga zanesenjaštva, vizionar- točasnose iz bihaškega leta' Dramaturško napeto bi sprejmejo zakonodajo, ki mentarca o tekmovanju za najlepšo Kranjčanko leta ipjo. Rožnate niso niti aktual- stva in celo junaštva, druž- lišča dvignejo vojaška letala obdelala tudi (resnični) do- film uvršča med arhivsko benih, finančnih in politič- in odletijo nad Ljubljano) s godek, ko si filmski režiser in gradivo, kilometri filmskega ne razmere. Imamo zakon nih zapletov z značilno for- kamionom pripeljeta v Beo- politik Franc Št iglic sredi traku pa v neprimernih o arhivskem gradivu in ar- malnopravno virtualnostjo grad, torej v center voja(kih zime davnega leta 1964 v prostorih trohnijo naprej, fiivih, fci določa, da mora ter komičnih bedakov, fci v operacij v Sloveniji, naložita takratni republiški skupšči- Dokler jih ne prepeljejo v Be- producent Arhivu RS takoj premikajočih se slikah ne na kamion vse slovenske fil- ni prizadeva tovarišijo pre- ograd. po izdelavi filma izročiti iz- doja mejo po me na zgodovin- me Trigl av filma, ic i jih je do pričat i o avten tičnosti. n epo- Poanta skratka je, kljub vimo filmsko arhivsko gra- skega spomina, v katerem odseva narodova kulturna takrat (zaradi pomanjka- srednosti, prepričljivosti in normativni ureditvi bi se nja finančne volje doma) ne nazadnje pomembnosti lahko brez strokovno razu- samobitnosi. Naslov filma hranila Jugoslovanska kino- filmskega dokumentarnega bi bil Minuta pred dvanaj- teka, nakar se z zgodovin- arhivskega gradiva. Na kon- mnih in vztrajnih posameznikov Slovenci za ta del kul- divo in kopijo. Kar, seveda, stane. Približno osem milijonov tolarjev. Ker tega denarja ni, ni niti kopije. sto. njegova glavna junaka skim gradivom živa in v cu pa jim, že ves utrujen, turne dediščine obrisali pod Kako sem že rekla? Aja, pa arhivar in arhivarka (v enem kosu vrneta na kraj, zabrusi: "Lahko rečemo, da nosom. Najmanj, kar je, si simptomatično. J GORENJSKI GLAS petek, 3. junija 200$ EKONOMIJ i sufa n .zargi^g-g^ si 21 tržiti letalski turizem Slovenski turizem bo cvetel le ob večji prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije. Potrebujemo boljše trženje in izboljšanje informacijske tehnologije. Simon Šuaic Brnik • Raziskava, ki jo je Creativ Media izvedla med potniki nizkocenovnega letalskega prevoznika Easyjet na linijah Ljubljana • London in Ljubljana • Berlin, je poka» zab, da povprečni tuji potnik v Sloveniji za celotno namestitev porabi 220 evrov, za dodatne aktivnosti pa 75 evrov na dan. Potniki v Sloveniji v povprečju bivajo štiri do pel dni, kar tri Četrtine vprašanih pa je zatrdilo, da se nameravajo v Slovenijo Še vmi- sredo sta minister lanez Božič (levo) m predsednik ti. Potniki bivajo večinoma v «prave Aerodroma Ljubljana Vinko Može (desno) odpria večjih turističnih krajih sodobno garažno hišo s poslovnim prizidkom. S 3,5 milija letu v Slovenijo pripeljal približno 100 tisoč dodatnih gostov. Po stagnaciji na za Siovenijo tradicionalnih ti-gih {nemški trg je celo v fazi padanja) je ustanovitev konzorcija S POT, ki je v Sloveni-pripeljal nizkocenovnega prevoznika, pripomogla k rasti števila gostov v Sloveniji. Zmago S kobil, predsednik konzorcija SPOT, ki sodeluje že z mnogimi partnerji, je tako deja), da si je SPOT zastavil cilj, da poveča Število gostov iz že obstoječih in novih trgov, da podaljša bivanje tujih gostov v Sloveniji in trajanje turistične sezone na celotno leto. Te (Ljubljana, Bled, Bohinj, tolarjev vrednim objelctom se je začel večletni proces poso- Kranjska Gora. Portorož da bij an ja Infrastrukture na brniškem letališču. Prihodnjo cilje je možno doseči le z večjo inovativnosti o slovenskega turizma, ki je po mnenju Barbare Cunčar, v.d. di- S tem da britanski turisti bi- pomlad bodo pričeti graditi novi potniški terminal. Investi-vajo v hotelih s štirimi zvez- c^a j« ocenjena na ii milijard tolarjev. / foro t,« ooh dicami, nemški pa več pri slovenskih prijateljih in so- morali več pozornosti posve- na brniškem letališču. Ga- lektorice Slovenske turistič- rodiuldh ali v mladinskih ho- titi promociji manjših turi- ražno hišo sta po posvetu ne organizacije, še manj ino- telih. Slovenija je za veČino stičnih krajev po dižavi, je uradno odprla prometni mi- vativen od slovenskega pod- tujih gostov privlačna zaradi zaključila Ana Praprotnik iz nister {anez Božič in pred- jetništva. Potrebna je večja cenovno dostopnih letalskih Media Creative. Rezidtate sednik uprave Aerodroma prepoznavnost Slovenije kot vozovnic in ker so o njej že veliko slišali. Ti podatki kažejo, da ima slovenski turizem odličen razvojni potencial, Id ga ge- raziskave je predstavila na Ljubljana Vinko Može. turistične destinacije. zato sredinem posvetu o prihod- Tudi udeleženci posveta so boljše trženje in izboljšanje nosti in razvoju letalskega tu- se strinjali, da i^na letalski tu- informacijske tehnologije. rizma v Sloveniji, ki je potekal v konferenčni dvorani rizem velik potencial, ki pa Prav to ima STO - prav tako ga ne izkoriščamo dovolj, članica SPOT-a - zapisano v nerira letalski turizem, bi pa nove sodobne garažne hiše Samo Easyjet je v zadnjem letošnjem planu. Obrtniki za dvotirni zbornični sistem Tudi v Savi odložena dokapitalizacija Štefan Žarci ustanovitve leta 1969 dejan- Štefan Žargi ski predstavnik in zaščitnik ................... tiičarji 2 62-odütotno večino potrdili predlog uprave. Predsednik uprave janež Bo- Ljubljana - V torek se je se- interesov slovenskega (zaseb- Kranj - Podobno kot pred stal Upravni odbor Obrtne nega) podjetništva. V obdo- tednom na skupščini delni- horič je prisotne delničarje zbornice Slovenije, k) je med bju samostojne Slovenije je s čarjev Merkurja sta tudi na seznanil tudi z nekaterimi drugim obravnaval tudi svojimi zahtevami nasproti sredini skupščini delničarjev poudarki iz poslovanja Sku- predlog zborničnega sistema državi nenehno zagovarjala družbe Sava, d.d., oba para- pine Sava, pri čemer je oce-V slovenskem gospodarstvu z naslovom Zbornica obrti in potrebe in Interese vseh obrt- državna sklada • Kapitalska nil, da je bilo Jeto 2004 zanje nikov in podjetnikov. Njena družba in Sloveaska odžkod- zelo uspešno, saj so bili dose- podjetništva. Pri tem so ugo- pot zato smiselno vodi v zbor-tovili, da je nedvomno priSel nico obrti in podjetništva. ninska družba, ki imata 30-odstotni lastniški delež, na- ženi in preseženi vsi ključni cUji poslovanja. Čisti dobiček čas za preobrazbo zborničnega sistema slovenskega go- Obrtna zbornica zagovarja stališče, da tudi nova zbornica stopila z vrsto protipredlo- se jevenemletu potiojil, do- gov. Tako so na skupščini, nosnost je dosegla 8.2 od- spodarstva, saj da sedanja ohrani javnopravni (konti- na kateri je bilo prisotno 84 stotka, delnice Save so prido- ureditev ni več optimalna, nentalni) model povezovanja, odstotkov kapitala, delničarji bile 59 odstotkov vrednosti predlagajo pa, da se preobrazba Izvrši skladno s sloven- To pomeni, da je Članstvo go- praktično soglasno potrdili, spodarskih osebkov obvezno, da se iz za lani ugotovljenega in bile med tremi najhitreje rastočimi delnicami v lan- sko in evropsko tiadidjo. Po hkrati pa je obvezno tudi pla- dobička vvišini 6,2 milijarde skem letu. Dosežem poslov-zgledu Evropske unije pred- čevanje danskega prispevka, tolarjev nameni 1,2 milijarde ni uspehi in ugodne napove-iagajo dvotirni model zbor- Obrtna zbornica Slovenije je tolarjev za izplačilo dividend di za letošnje leto pa niso nične organizacije, v katerem sc interesi obrti in malih podjetij povežejo v svojo zbornico, velika podjetja pa v nastala iz prostovoljnega po- v višini 620 tolarjev bruto na prepričale predstavnikov dr- vczovanja, za današnji sistem delnico, kar je za 40 tolarjev žavc (SOD in KAD), da bi po- 62 zbornic pa so tudi prepri- več, kot je predlagala uprava trdili predlagano povečanje čani, da ga obrtniki in mali in nadzorni svet. Ni pa uspel kapitala v vilini 5,7 milijarde svojo. Na eni strani bi imeli podjetniki nujno potrebujejo, protipredlog, da naj bi tolarjev v naslednjih petih le-zbomico obrti in podjetniš- Zavedajo se, da bo odločitev o zmanjšali nagrade upravi in tih, saj so s podobno uteme- tva, na drugi strani pa zbor- načinu članstva politična, nico industrije in trgovine, Za Obrtno Zbornico Slove- opozarj a jo pa, da gre za pred- nadzornemu svetu (lani je nadzorni svet deloval v dveh Ijitvijo kot v Merkurju - da niso bili predstavljeni kon- stavništvo 98 odstotkov slo- različnih sestavah) s 77 na 42 kretni načrti, preprečili po- nije so prepričani, da je od venskega gospodarstva. milijonov tolarjev, saj so del- trebno 75-odstotno soglasje. GG WWW.COI»£NJSKICLAS.S ffili):Ü4/2a60599 nen>'ifQs'iJo .SI b domene.Dspot SI ESENICE Nova ponudba oken in vrat e dni je svoje predstavništvo v prostorih podjetja Stop, ki se ukvarja s proizvodnjo In posredovanjem gradbenih proizvodov, na Titovi 108 na Jesenicah odprlo gornjeradgonsko podjetje Arcont IP. Na Jesenice prihajajo s ponudbo stavbnega pohištva iz umetnih mas m aluminija. Kot so zapisali v sporočilo, bodo za montažo gorenjskim kupcem na voljo njihovi strokovnjaki Iz matičnega podjetja. S tem se hitro rastoče pomursko podjetje želi približati kupcem na Gorenjskem. M. K. kran) Izbris družb Iz izpostave AJPES Kranj so nas obvestili, da smo podatek o predlaganem izbrisu 178 s.p., kar smo objavili v torek, napak razumeli. Predlog izbrisa je namreč agencija podala za 178 gospodarskih družb, ker Že dve leti zaporedoma niso predložile letnih poročil. Še za 100 dfužb> ki se za lani niso odzvale, pa to še preverjajo. Za samostojne podjetnike velja, da AjPES pri tem nima pooblastila za predloge za Izbris, paČ pa jih obravnava kot kršitelje. Sicer pa je bilo lani na Gorenjskem nanovo ustanovljenih 256 gospodarskih družb, po rednem postopku ukinjenih 132 družb In za 14 družb uveden stečajni postopek. Pri samostojnih podjetnikih so bile spremembe Še večje: lani je bilo ustanovljenih 662 in 55$ zaprtih. Bralcem za se napačno posredovane podatke vljudno opravičujemo. S, 2. H:?awilmC> LON ric} K/om inPorrriocLjd 04/1^^777. www.lonji do 25 let STIMULATIVNO KAOlUJEVANJE, DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE IN i a ! MOZiVOST I« pcggdb» pew ilM pfewlei VP w b*» flWWI r ♦v S> »rfflnpita Bt «rvM Mwt 1SŽ2 0UUJKA SIDVCM^ MMSnSIVO u OUAMftO VOiSKA v Gorenjski prijatelj Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Škofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail: info® radio^ora.si R.ADIQ SQR.^ 89.8 91.1 96.3 \ 1 . > KMETIJSTVO cveto.zaplot ni k (g^g-gla s. si GORENISKl GLAS petek» 3- junija 2005 Kranj Najprej odločbe, do konca meseca še denar Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je ta teden rejcem goved začela izdajati odločbe za izplačevanje premij in drugih plačil, ki so jih uveljavljali lani na podlagi tržnega reda za govedo- Agencija je prejela več kot 62 tisoč zahtevkov za tovrstna plačila, v skladu s predpisi pa jim bo denar (skupno dvanajst milijard tolarjev) izplačala do konca letošnjega junija. Agencija je ob koncu maja tudi začela pozivati kmete k dopolnitvi vlog za pridobitev podpor za izvajanje evropskih standardov» pri tem pa so poziv za dopolnitev prejeli le Cisti» pri katerih so ugotovili nepravilnosti ali so oddali nepopolno vlogo, brez potrebnih obrazcev in prilog. Največ vlog bo treba dopolniti zaradi nepopolnega potrdila o pregledu Škropilnice in nepopolne izjave o varnosti z oceno tveganja (ni podpisa in žiga, nt podatkov o strokovnem delavcu in organu» ki je izdelal izjavo, in podobno). Agencija je lani 1.600 kmetijam za omilitev posledic Škode, ki jo je kmetijstvu v obdobju od 9. junija do 9. oktobra povzročila toča, izplačala 433 milijonov tolarjev akontacije. Letos je zahtevke dokončno obračunala in pred dnevi izdala 3.872 odločb o dodelitvi 1,35 milijarde tolarjev. Upravičenci bodo denar predvidoma prejeli Še ta mesec. CZ. Kran) Manjši odkup mleka Po podatkih Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije so slovenske mlekarne v letošnjih prvih štirih mesecih odkupile 161,2 milijona litrov mleka» kar je približno 4,3 milfjona litrov manj kot v enakem lanskem obdobju. Odkup je bil od lanskega manjši v vseh Štirih mesecih, izrazito pa februarja. C.Z. TLAKOVCI PODLESNIK Maribor, Oupleška 316, lel.: 02/461 47 95, faks: 02/450 38 70 SEDAJ TUDI V UUBUANI • Industrijska cona Stegne VSI izoaKi so u PRAHEGA PeSVA 400 PA2LIČNIH IZDELKOV! I ZDEL« I SO A^SHRANI DUO uglašen na zdrav pridelek kz^mn« učfnkovKo»! proti krompirjevi ple$nl v odmerku 2,5 kg/ha nova kemična skupine dolgotrajno delovanje elstemično delovanje ni nevzicrižne rezidtence 2 obetoječlml funglcidl 1 g g PinUS Bayer CropScrcnce p^rt^riTt rüvMH;^ uporaba Gorenjsko mleko kipi Italijo Po neuspelih pogajanjih z Ljubljanskimi mlekarnami o odkupni ceni mleka vse več gorenjskega mleka "kipi" v sosednjo Italijo, kjer ga plačujejo nekaj tolarjev bolje kot v Ljubljani. Cveto Zaplotnik Kranj - Ko fe svet kranjske območne enoie Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije na torkovi seji obravnava) problematiko prodaje surovega mleka na Gorenjskem, je priporočil odkupovaicem, da nastopajo enotno do (domaČih ali tujih) kupcev mleka in da poskušajo doseči kompromis z domačimi mlekarnami, ki pa bodo tudi morale zmanjšati stro§ke in izboljšati trženje. Predsednik sveta Marjan Roblek, ki V razpravi na seji sveta je bilo slišati različna mnenja. Omenimo le nekatera! Pripojitev Gorenjske mlekarne Ljubljanskim je bila velika napaka, lanetfe zdaj občutijo posledice. Zadruge bi mqra- le postati večinske lastnice Ljubljanskih mlekarn, saj bi s tem dobile v roke tudi škarje in platno. Mlekarne so se začele prepozno prilagajati razmeram na skupnem evropskem trgu, njihovo poslovanje bremeni tudi preveliko število zaposlenih. Vse odločitve glede odkupa in proda- je kot direktor KGZ Sloga Na sejr sveta kranjske območne enote kmetijsko gozdarske je mleka naj bodo v korist Kranj tudi vodil zadružno zbornice, stran pri pogajanjih z Ljub- kmetov, pri prodaji v Italijo je zaradi nekaterih slabih iz- Ijanskimi mlekarnami, [e likor jo je mlekarna znižala ga prisiljene kupovati dru- kušenj iz preteklosti treba povedal, da so se 2 mlekarno j. julija lani. "Ni res, da smo god, saj dobijo doma le tri bili previden. Za kmete bo dogovorili o kriterijih za pla- pc^ajanja samovoljno preki- petine potrebne količine. Če najslabše, Če bo tako, kot je Čevanje mleka, zapletlo pa se je pri določitvi odkupne cene. Medtem ko so v mle- ruli, kot je slišati v javnosti, se bo prodaja mleka v Italijo res pa je, da so postala nesmiselna, ko ni bilo več no- bilo v Bohinju, kjer jih je mleko razdelilo na zadružne povečevala, se bo položaj mlekarn 5e poslabSal, v in Culkove. Zadmge v Slove- karni vztrajali na znižanju bene pripravljenosti za do-cene za višino letošnje mleč- govor," je dejal Marjan Ro- s kraj nem pri me m lahko povzroči tudi propad sloven- niji bi v odnosu do kupcev mleka moraJe nastopiti eno- ne premije (pet tolarjev), kar blek in poudaril, da so ne- skega mlekarstva. V zadru- tno, s celotnimi količinami, so opravičevali mdi z izgubo uspela pogajanja spodbudila gah si tega ne želijo, saj bi Italijanske mlekarne želijo z pri poslovanju, je zadružna gorenjske kmete in njihove bile kot njihove solastnice nakupom mleka v Sloveniji stran zagovarjala zvišanje zadruge k prodaji mleka v tudi ob pomemben del za- oslabiti naSe mlekarne, da bi cene vsaj za 247 tolarja, ko- italijanske mlekarne, ki so družnega premoženja. jih podej lahko ceneje kupile. Irsko kraljestvo trave in silaže Pridelovalni stroški so r^a Irskem bistveno nižji kot v Sloveniji, skupni evropski trg pa pri cenah teh razlik ne priznava. Cvcto Zapiotv 1K deluje okiog 32 hektarjev polovice nižji kot pri nas, hle- ....................................... kmetijskih zemljišč, skoraj vi so le provizoriČni, nad- TrzlČ • "Slovenija in Irska sta četrtina več kot petdeset hek- stiešnice, kmetijske mehani- zaüje rabijo malo, glavno delo farmarjev sta molža ter kot Članici Evropske unije na tarjev. Dve petini kmetij je Či-skupnem trgu, med njima stih, ostale se ukvarjajo Še z so v kmetijstvu velike razlike, drugimi dejavnostmi. Za gradnja in popravilo ograj, marsikatera irska izkušnja kmetije z nizkimi dohodki Cene živine in mleka so pri-ali rešitev pa bi bib uporabna so pomemben vir tudi social- merljive z našimi," je dejal Borut Sajovic in ob tem poudaril: "Med Članicami Ev- tudi za slovenske, gorenjske ne pomoči. Povprečna cena razmere," je dejal poslanec za nakup kmetijske zemlje je državnega zbora, doktor ve- 13.674 evrov za hektar. Od ropske unije so terinarske medicine, mag. 113 tisoč kmetov plačuje da- Borut Sajovic, ki se je pred nedavnim kot Član delegacije parlamentarnega odbora za vek od kmetijstva 44 tisoČ. Pred tremi leti so beležili 333 primerov bolezni "norih v pridelovalnih stroških, skupni evropski trg pa teh razlik ne priznava." kmetijstvo, gozdarstvo in krav", predlani 182. prehrano mudil na Irskem. Slovenska delegacija je na Ir- j^jj skem med drugim obiskala Mag. Borut Sajovic evropsko veterinarsko in- Meso kupujejo sproti Pri nas klanje govedi na domu za domače potrebe ni njah ne poznajo, meso spro-"Ko stopiš na irska tla, te dovoljeno, ČeŠ da to prepove- ti kupujejo v mesnicah in tr- Špekcijo, kmetijski inštitut, preseneti kraljestvo trave, duje tudi evropska direktiva, govinah, pri tem pa pravijo, poskusno ksnetijo in kobilar- Njive so bolj redke, koruza poslanec Borut Sajovic pa je da je meso sosedovega bika enako dobro kot od domače- no in se srečala s predstavni- ne uspeva, veliko silirajo tra-ki sindikata kmetov, ministr- vo in tudi mlečno zrel ječ- med obiskom pri evropskih veterinarskih inšpektorjih ga," je dejal Borut Sajovic in stva za kmetijstvo in prehra- men. Krme iz vreče ne upo- vprašal, kako so to uredili na poudaril, da sta govedina in no ter pristojnega parlamen- rahljajo, to se jim, kot pravi. Irskem. Veterinarji so mu tamega odbora. jo. tudi ne izplača, saj jo mo- povedali, da evropske direkti-rajo uvoziti. Baliranje trave ve klanja na domu ne prepo- ovčetina redno na irskem jedilniku. Članstvo v kmetijski zbor- Kmetije večje kot v Sloveniji Kaj so glavne značilnosti irskega kmetijstva? Devetdeset odstotkov kmetijskih po- se jim zdi predrago in ga vedujejo, vsaka država to lah- nid, ki je tudi lastnica zava^ opuščajo. Zgolj z doma pri- ko uredi po svoje, vendar ob rovalnice, je prostovoljno, a delano krmo dosegajo pri upoštevanju higienskih in kljub temu je več kot 80 od-kravah črno-bele pasme mlečnost od 6.000 do 6.500 litrov. Telite v kiav načrtujejo, drugili standardov. "Ko smo stotkov kmetov njenih čla- vršin prekriva trava, glavni večina teli zgodaj spomladi, dejavnosti sta reja goved in potem so do zime na paši. ovc. Povprečna kmetija ob- Pridelovalni stroški so do se o tem pogovarjali tudi z irskimi kmeti, niso mogli razumeti, zakaj m'] bi goveda klali doma. Shranjevanja mesa v zamrzovalnih skri- nov. Članarina je simbolična, v zbornico plačujejo tudi po en evTO od vsake prodaje pridelkov v vrednosti tisoč evrov. GORENISKI GLAS pelek, 3. junija 2005 info^g-glas^si 23 Vzajemna bo zvišala premijo Vzajemna zdravstvena zavarovalnica bo s 1. julijem večini zavarovancev za 5,8 odstotka zvišala premijo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. CVCTO ZAPLOTNIK Nadzorni svet zavarovalni- membe za nazaj, to je za čas ški za zdravstvene storitve pa Ljubljana • V Vzajemni so v začetku maja napovedali 18,5- ali celo jSodstotno povišanje premije, vendar so ce ie na ponedeljkovi seji so od lanskega 2. septembra. glaial s predlogom uprave, Kot so povedali na torkovi so odtlej porasli za več kot 18 odstotkov, In drugi razlog: ker država Še ni uvedla siste- da zavarovancem s sklenje- novinarski konferenci, je nim dopolnilnim zdravstve- Vzajemna lani s premijami ma izravnalnih shem, je nim zavarovanjem brez re- zbrala za 56,5 miJijarde tolar- Vzajemna, ki ima večji delež se, potem ko je vlada pokaza- zervacij (takSnih je nekaj jev prihodkov oz. približno starejših zavarovancev, izpla-la pripravijenost za reševanje manj kol 90 odstotkov) s 1. toliko kot predlani, odikod- čala višjo povprečno škodo težav pri dopolnilnih zdrav- julijem zviSajo premijo za nine pa so v primerjavi 2 le- na zavarovanca. Negativno stvenih zavarovanjih, odločili 5,8 odstotka. Za zavarovance tom prej porasle za Štiri od- poslovanje se nadaljuje tudi za občutno ružjo podražitev, z doživljenjskim zavarova- stotke in so znašale 51,9 mi- letos, v prvih treh mesedh je Ministntvo za zdravje je Že njem so premije podražili že lijarde tolarjev. S poslova- izguba znašala že 1,4 milijar« potrdilo, da je treba odpraviti marca, iz letošnje podražitve njem je ustvarila 2,8 milljar- de tolarjev, napake pri novem modelu pa so izvzeli zavatovance 2 de tolarjev izgube, to je delno Ker plačujejo previsoka do-obračimavanja zdravstvenih 12-letnim zavarovanjem. V pokrila z izravnalnimi rezer- plačila za zdravstvene storit-storitev v bolnišnicah, zaradi Vzajemni ob tem opozarjajo, vacijami, kljub temu pa je ve,sozastoritve,kisojihbol-katerega bi Vzajemna mora- da bo julijsko p>ovišanje pre- poslovno leto končala z 1,7 nišnlce opravile od aprila dala plačati letos za 2,7 milijar- mij zadoščalo le v primeru, milijarde tolarjev "minusa". Ije, ustavili plačila. Računov de tolarjev veČ Škod. Agend- Če bo država sprejela zakon o Za negativni rezultat sta po ne bodo plačevali vse dotlej, ja za zavarovabii nadzor pa je izravnalnih shemah, ustrez- oceni vodstva predvsem dva dokler ministrstvo za zdravje, Vzajemni za eno leto podalj- no popravila model zaraču- razloga. Premije za večino zavod za zdravstveno zavaro-Šala obdobje za prilagoditev navanja bolnišničruh storitev zavarovanj so se nazadnje vanje in bolnišnice ne bodo določili nove, realne cene. kapitalske ustreznosti. in pri tem uveljavila spre- spremenile leta 2002, stro- Mestna občina Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj in Zavod za šport Kranj, Paniz^nsKd cesta 37, 4000 Kr^nj objavljata JAVNI RAZPIS za javno dražbo za oddajo nepremičnine v najem I, Predmet oddale je: II Poslovni prostor v Kranju, v pntiićju Pokritega olimpijskega bdr žena, na naslovu Partizanska cesta 37, Kran;, kf stojf na zem-jiiću parcelna številka 292/3. vJ. št. 530, parcelna številka 296/1, parce Ina ste vil ka 296/3, parcelna stavil ka 300. parcelna številka 305 m parcelna številka 308/2, vi. št. 305, vse k.o. Rupa, v velikosti 116»31 m2, ki obse^ naslednje prostore: • gostinski lokal v izmeri 70.06 m2, - skladišče' pritličje v izmen 46.25 m2. za opravljanje gostinske dejavnosti, za izklicno mesečno najerrv-nino 2.100.00 SlT/m2, kar skupaj mesečno znaša 244.251.00 Srr, (n ne vsebuje davka, ki ^a plačuje najemnik v skladu z veljavno zakonodajo. Najemno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Nepremičnina opredeljena v I. točki Javnega razpisa bo oddana v najem na Javni dražbi, ki bo v ponedeljek. 20.06.2005, ob 12.00 uri v sejni c^orani št. 14 na naslovu Mestna občina Krar^» Slovenski trg 1, Kranj. Pogoji za sodelovanje na Javni dražbi: Na j»/ni dražbi lahko sodelujejo: - pmvne osebe s sedežem na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije, pooblaščenci pravnih in fizičnin oseb morajo na javni dražbi predložiti notarsko overjeno pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom, - pravne in fizične osebe, ki pred začetkom javne dra^ dostavijo naslednje dokumente: • pravne osebe c^ostavijo overjeno dokazilo o sedežu v Republiki Sloveniji oaroma izpisek iz sodnega registra. Ki vključuje rna- tično št9iiiilko in ime odgovon^e osebe, ki ni starejše od 30 dni, • fizične osebe dostavijo potrdilo o državljanstvu, overjeno fotokopijo in r^avedbo EM$0, oziroma priglasrtvenI list DURS-a za samostojnega po<3ietnika, • dokazilo o sposobnosti opravljanja gostinske dejavnosti, • dokazilo od sodišča, üa pravna oseba ali samostojni podjetnik ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali tikvlciacijskemu postopku, Ki ni starejs« od 30 dni, • potnjiio davčnega organa, da ima pravna oseba ali samostojni podjetnik po^avrane davke, prispevke in druge obvezne dajatve v skladu s predpisi, • potrdilo Mestne občine Kranj, da ima pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma fizična oseba poravnane vse obveznosti do občine. • potrdilo Zavoda za šport Kranj, da irr^a pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma fizična oseba poravnane vse obveznosti do zavoda, • davčno številko in številko računa pravne osebe, samostojnega podjetnika oziroma fizične osebe z ruivedbo «mena in naslova banke ali druge finančne ustanove, - izjavo, da pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma fizična oseba v celob soglaša s pogoii javne dražbe in osnutkom pogodb«. Plačana varščina se bo najemniku vračunala v najemnino in sicer tako, da bo ob prekinitvi najemne pogodbe oproščen plačl-a r^ajemnine za poslovni orostor za zadnje 3 mesece, v primeru da ima poravnane vse obveznosti do Mestne občine Kranj in Zavoda za šport Kranj, V primeru, da najemnik nln^a poravnanih vseh obveznosti do Mestne občine Kranj in Zavoda za šport Kranj, varščina zapade na račun lea strani dražitelja. Zavod za šport Kranj zadrži njegovo kavcijo. Pravila dražbe; 1. dražbo vodi predsednik komisije ob navzočnosti članov ko-misrje. 2. dražJ lahko tisti, ki je plačal kavcijo za nepremičnino, ki jo draži, in je izpolnil pogoj iz lil. točke tega razpisa, 3. pooblaščenec dražitelja mora predložiti veljavno pooblastilo. 4. drazitelji za nepremičnino, ki se oddaja v najem lahko dvigajo najemnino za večkratnik zneska 1.000.00 SIT. 5. dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler m podana višja ponudba. 6. na draži uspe dražitelj« K; ponudi najvišjo ceno oziroma na- iemnino, 7. dražba je končana, ko voditelj dražbe trfkrat neuspešno p> novi Isto riajvišjo ponudbo, 8. ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče podati dokler nI zaključen zapisnik o poteku dražbe, 9. morebitne ugovore reši takoj voditelj dražbe. Postopek oddaje v najem se lahko ustavi vse do sklenitve pravnega posla, pri čemer se dražiteljem povrnejo s^oški, in sicer v vi^ni izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokun'ientacije, Ogled nepremičnine je možen na podlagi predhodnega 0> oovora na telefonsko številko 04/20 VIII. Natančnejši podatki o nepremičnini ter ostale informacije so na voljo na naslovu: Zavod za šport Kranj, Partizanska cesta 37. 4000 Kranj. IX. Razpisno dokumentactjo, ki vključuje sidep sveta Zavoda za šport Kranj in osnutek pogodbe, lahko pravne in fizične osebe, ki želijo sodelovati na javni dražbi, dvignejo na naslovu: Zavod za šport Kranj, Partizanska cesta 37. 4000 Krani v času urad* ur. 3 LZk mesečnih naiem- • potnjiio o nakazilu kavcrje v nin za nepremičnino, ki jo bo dražil v primeru oddaje v najem, na javni dražbi, na podračun enotnega zakladniškega računa Mestne občine Kranj številka; 01252-6030723436, z navedbo "Ptačilo varščine za javno dražbo' z oznako točke, pod katero se r^ahaia nepremFčnina, za katero se plačuje varščina.'. Datum: 31.05.2005 ZAVOD ZA ŠPORT KRANJ Jože Jenšterle, univ.dipl.ekon V.D. DIREKTOR MESTNA OBČINA KRANJ Mohor Bogataj, univ.dipl. org. ŽUPAN KRATKE NOVICE Kranjska cofia Kompasov! Hoteli h Corenjki Upravi kranjskogorskih družb HTP Corenjka in Kompas Hoteli sta 23. maja Okrožnemu sodi^Ču v Kranju predložili pogodbo o pri pojitvi Kompasovih Hotelov h Corenjki. Delničarji obeh družb bodo o soglasju k pripojitvi in o pripojitvenih dokumentih (poro^^u obeh uprav, nadzornih svetov in revizorja) odločali na ločenih skupščinah 30. junija. Delničarji HTP Corenjke bodo tedaj zaradi pripojitve Kompasovih Hotelov sklepali tudi o povečanju osnovnega kapitala s stvarnim vložkom, ki ga predstavlja celotno premoženje prevzete družbe. Osrovni kapital naj bi povečali za nekaj manj kot milijarde tolarjev, to je z 2,4 na 4,2 milijarde, za tolikšen znesek pa naj bi izdali 1.789.700 navadnih imenskih delnic z nominalno vrednostjo tisoč tolarjev- Do novo izdanih delnic bodo upravičeni delničarji družbe Kompas Hoteli, ki bodo za eno delnico prejeli enajst delnic Corenjke. Nova družba se bo imenovala HIT Alpinea, družba za turizem. Družba Kompas Hoteli je ob koncu lanskega leta imela 6,9 milijona tolarjev bilančnega dobička, HTP Corenjka pa S78 tisoč tolarjev. Upravi in nadzorna sveta obeh družb predlagata, da bi dobiček ostal nerazporejen In da bi o njem odloČili v naslednjih poslovnih letih. C.Z. Kran) Maja Op3-od$totna Inflacija Po podatkih državnega statističnega urada so se maja cene življenjskih potrebščin v primerjavi z aprilom zvišale za o»3 odstotka, v letošnjih prvih petih mesecih za 1,4 odstotka, v primerjavi z lanskim majem pa za 2,2 odstotka. Obutev se je predvsem zaradi zamenjave kolekcij podražila za 4,^ od- stotka» cene sadja so porasle za 6,9 odstotka, kave, čaja in kakava za 2,7 odstotka, materialov za vzdrževanje stanovanj za 2,2 odstotka in prevozov potnikov po železnici za 2,6 odstotka, začetek poletne turistične sezone pa je spodbudil tudi višje cene poletnih počitniških paketov. Pocenili so se gorivo, osebni avtomobili ter izdelki in storitve» povezane z mobilno telefonijo. C.Z. PianinapodCouco Ministrstvo prodaja nekdanjo stražarnico Center Šolskih in obšolskih dejavnosti je po pooblastilu komisije ministrstva za šolstvo in Šport za vodenje in nadzor postopka prodaje premoženja objavil javno zbiranje ponudb za prodajo nekdanje stražarnice JLA v Planini pod Co-lico ter pripadajočega stavbnega in kmetijskega zemljišča. Izhodiščna cena je nekaj manj kot devet milijonov tolarjev in je v skladu s cenitvijo, ki jo je izdelala družba za svetovanje in inženiring v gradbeništvu Sving. Nepremičnina je naprodaj kot celota. C.Z. Jesenice Arcontova poslovalnica na Jesenicah Podjetje Arcont IP iz Cornje Radgone, ki se ukvarja s proizvodnjo, prodajo in vgradnjo stavbnega pohištva iz umetnih mas in aluminija, je ta teden odprlo svoje predstavništvo na Jesenicah. Njihovi izdelki so razstavljeni v prostorih podjet* ja Stop. Arcont IP je eden vodilnih slovenskih proizvajalcev stavbnega pohištva in generalni zastopnik nemške znamke Novoferm (garažna in industrijska vrata, kovinska vrata in podboji). S. S. Kran) Viktorija v stečajnem postopku Okrožno sodišče v Kranju je 18. maja začelo stečajni postopek za družbo TC Viktorija, trgovski center, iz Kranja. 2a stečajnega upravitelja je imenovalo Veljka Jana iz Škofje Loke. Dolžnikepozvalo k poravnavi dolgov in upnike k prijavi terjatev, za kar Imajo dva meseca časa od objave oklica o začet-cu postopka. Narok za preizkus terjatev bo 9. septembra. C.Z. Kamnik V Kam-busu predlagajo 140 tolarjev dividende Družba Kam-bus iz Kamnika je ob koncu lanskega leta ime-la 203»3 milijona tolarjev bilančnega dobička, od tega je bilo 70,6 milijona tolarjev dobička iz lanskega leta in 132,9 mili* jona tolarjev prenesenega dobička iz prejšnjih štirih let, Uprava in nadzorni svet predlagata» da bi za dividende namenili 20,7 milijona tolarjev oz. 140 tolarjev (bruto) na delnico. Delničarji bodo o predlogu sklepali na Četrtkovi skupščini. C.Z. • > 1 ■ 24 ZANIMIVOSTI / PISMA infof^g-glas.si GOREN|SKI GL\S petek, 3. junija 2005 Biserni poroki v Skofji Loki Veselje družini Pančur V nedeljo so si v župnijski cerkvi sv. jakoba v Škofji Loki po 6o-ih letih večno zvestobo in ljubezen ponovno obljubili Angela in Stane Bernik ter Minka in Janko Prevc. Ana Hartman Ško^a Loka • Oba para. Ai^ la in Stane Bonik ter Minka in janko Prevc» sta bila zelo vesela. da sta dočakala biserno poroko. Po 6o-ih letih jih je ponovno poročil loškj župnik lože Miklavtič. Angeb je bila leta 1921 to^ na v Mirni ria Dolenjskem. Zelo zanimivo je, kako sta se pravzaprav spoznala z leto mlajšim Stanetom. "Najprej ?va postala svakinja in svak," Minka in janko Prevc ter Angela in Stane Bernik Zlato poroko svojih staršev Ivane in Jožeta Pančurja sta s svojo lastno poroko obogatila še njun sin Jožko in njegova izbranka Marija. Jasna Paladin Kamnik • Petdeset let je že minilo, odkar sta si večno zvestobo obljubila (vana Vidmar in Jože Pančur iz OŠev-ka pri Kamniku. Ivana, ali mama Ivi, kakor ji rečejo domači, se je rodila 12. avgusta 1931, z mamo pa je živela v vasici Hrib nad Kamnikom. Od svojega 22. leta pa vse do upokojitve je delala v kamniški smodni§nici, prav tam pa je bil zaposlen tudi lOZi. leta rojeni ]ože. Njuni poti Ivana in jože Pančur s sinom Jožkom in hčerko Justi. Sla pojasrula. Angela je bila na- ko, sta še vedno zeio vitalna, c^raji in sušila seno. Čez pol sta se prekrižali leta 1949 na mreč prej poročena s Staneto- Minka se je pred 80 leti rodila leta sva se poročila v Stari Lokipredstavi Miklove Zale v lepšata z vsakoletnimi obiski pred kamniškim županom vim bratom, a je kmalu postala na Suhi pri Škofii U)ki Janko, je razložil Janko. Rodila sta se neveljski dvorani, današnji zdravilišča ter s svojimi ljubi- in matičarko obnovila vdova. Kasneje se je razvila lju- ki pa Šteje kar 90 let, pa izhaja jima dva sinova. Danes jima veroučni učilnici ob žup- mi vnuki, ob katerih pozabi- poročno obljubo, dano pred bežen med njo in Stanetom. "Vedno sva si želela äveti na iz Selc Po poklicu je bil ekkdi- družbo delajo še Štirje vnuki, nišču, in se nekaj let za tem ta na neprijetne bolečine v petimi desetletji, je za dodat- čar in se še danes zelo dobro Gorenjskem, zato sva prišla v spominja, kdaj je prvič videl Tudi Minka in J^nko sta ponosna, da ^e 'i^no lahko skrbi- tudi poročila. V Oševku, kjer skiepih. Še posebej veliko no veselje v družini poskrbel sta najprej živela pri staršili, veselja pa je prinesel letošnji Se sin Jožko, ki se je takoj za Škof}0 Loko. V zakonu so se Minko. "To je bilo leta 1945. ta sama zase. Minka v teh dne- sta si zgradila nov dom, 14. maj, ko je že tako velik zlato poroko svojih staršev praznik zaznamoval še en poročil s svojo izbranko Mar- jima rodili štirje otiod, ki so Nekega dne sem imei delo na vih veliko časa posveča vrtu in družina pa se je kmalu družino povečali z desetimi Trati. Domov sem se vračal vzgoji rožic. "Zaenkrat nama povečala za dva - hčer Justi in vnuki in šestimi pravnuki. skozi vas Suho. In takrat sem zdravje dobro služi, da bi bilo le sina Jožka. Jesen življenja si dogodek, precej redek in zato še toliko boli zanimiv. Prav »4 1)0 m stopu na novo pot, po kateri njegova starša hodita Tudi Prevčeva, Minka in Jan- zajedal Minko, ki je sedela na še nekaj Časa tako." zakonca Pančur še vedno na dan, ko sla oče in mama že petdeset let. Spoštovani! Vaših pise m smo veseli, toda nekalera so zelo dolga. Zalo rati, vendar pa nobeden ni podpisan že dr. Jože Florjan' ga imenovalo za častnega ob- tudi velita večina mojih koie- i met p ravih mate rialn ih mož- čič. In ko nčno Šolci je i? ila leta čana Kra nja. Seveda pa bi se gcv. Nemalo jih je usp el« i h nosti za redni Studij na kateri Jq8c) ustanovljerta kot FakuU ta^o zgodilo v normalnem izmed ljubljanskih fakultet. V kakšnih razmerah in teta za organizacijske vede svetu, kjer cenijo delo in spo-Kra nj. sobnos i i. na najodgovornejših meslih ali na različnih strokovnih področih, danes pa marsikdo bo cesta na tem delu Irase ni zaradi tovornjakov, ki pre' važajo smeti in gradbeni material. 2. Zaradi oskrbnega centra smo se odločili, da bomo prostorih je potekal Študij. in tretje moje srečanje s Vendar to je Slovenija in tu ne bi Sekl več priznati svoje dvignjena in bo potekala na objavljali le pisma, ki ne zgovorno pove dejstvo, da so kranjsko FOV na začetku 21. se začne pisati zgodba, ki smo izobrazbe Msipu, kar bo oteževalo za- presegajo 40 tipkanih vrst. bila predavanja na Tomšičevi stoletja je bilo na podiplom- ji bili priča v medijih, pred- Po odzivih kolegov na vsa ŠČito prebivalcev pred hru Če omejitve ne boste spošto- ulici v Kranju, kjer je bila skem magistrskem Študiju in vsem pa v dnevniku "Finan- dejanja v medijih so mnenja vati, bomo pisma skrajšali zgradba nevarna za bivanje po svoji presoji. Prosimo vas, da omejitev spoštujete, saj in 2 o to se je iz nje izselila Ekonomska srednja Šola. tudi v tem indeksu je podpi-san isti dekan. Nimam namena razlagati u". Neodvisni mediji in objek- pom. ). Vejjetno bo oskrbni center počasi prerasel v počivališ- 4 4 bodo le tako aktualna in za Uprava šole je bila v Prešer- in opisovati razlik, ki so na- tivni novinarji i\a osnovi ano- nimk iz ožjega kroga sodelav- dokaj enotna. Nesporno je eno, da brez dr. Florjančiča Fakultete za organizacijske če za tovornjake, ki bodo vo-V€de v Kranju v takem obsegu žili iz Srednje Azije v Sever- bralce zanimiva. Uredništvo novi ulici, predavanja pa Še na Tekstilni Šoli in v kun/nici kranjske porodnišnice. Dislo- kadrovskem, organizac em, predvsem pa icaicovos^ stale v tridesetih letih delafa- c£v po zg letih dela in sobiva- ne bi bilo in če si že zasluži no Evropo. Da tu ne bodo po- cirani oddelki so bili vse od Nove Gorice do Maribora, nem kultete tako v materialnem, nja nenadoma odkrijejo vso deviantnost njegovega značaja in izprijenost njegove morale. Pobere si vse možne na- kamen, naj bo to v obliki plošče, na kateri bo pisalo "HVA- LA"l i samo utrujeni Šoferji, ampak da se bo tu dogajah Še vse kaj drugega, je jasno, zato Tudi sam želim predavanj, vidim, da imeti vizitko ^^^^ predavalo le pet pr I» » • sorjev Z doktoratom znanosti. ah poti je DllO za med predavatelji pa jc bil tudi 30 let Novegfi mesta i n Zasavja, Nefeđj je neizpodbit n o dej- grade i n honora tje, druge pa Ko danes gledam takratni stvo, Kranj kot povsem indu- pusti tako rekoč brez enega Nekdanji študentji so bojazni, da se bo v Radov- iz Kranja ici razbohotil kriminal vseh strijsko in delavsko mesto je z samega lolaija. In kot takega izgradnjo FOV v letu iggS ga je potrebno onemogočiti, postal tudi pomembno izob- odstraniti, sicer bo nadaljeval raževalno središče ne k v slo- s svojim delom i« dokončal danes ial že pokojni profesor venskem prostoru, ampak svojo vizijo razvoja fakultete. Rudi Šeligo. Takratni direk- tudi širše. Premalo poznam Ni št dovolj, da se je FOV Nenavaden naslov, zato pa vsebina povsem običajna. tor Šole je Lah. dr. Avguštin vso ^tudysto. raziskovalno in preselilo v nove prostore, da so (naslov v uredništvu) vrst, razumljive, Šofeiji tovor- njakov morajo imeti ob avto- cestah počivališča, vendar se ta ne gradijo v predmestjih }r\alih mest, kot je Radovljica. 4. Na slabih osmih kilometrih bodoče avtoceste od Brez-j do Lesc so predvideni kar Začetek še na zadnjem odseku V letu jgvjje začel s preda- drugo dejavnost fakultete, da pogoji za študij izjemni, te Kot vetjetno številne Go- štirje priključki na avtocesto. predvsem pa tipično sloven- vanj i tudi dr. Florjančič. ki je ska. Zgodba naj bi se končala moji generaciji ostal v spomi- bi o tem pisal, verjamem pa, da predstavitev pnpravi- novo vodstvo na čelu z de- z doseženim namenom, to je nu po nam nepo/mlnvem do- kanom dr Leskovafjem. koče graditi drugo fazo objek- renjce je tudi mene preseneti- Ne vem. kaj o tem govori stro- tov. to je dom za podiplomce la vest, da bo DARS že jeseni ka, zdrava parnet mi namreč in gostujoče profesorje, ter letos začel graditi avtocesto od pravi, da bi popolnoma zado- prostore za novoustanovljeni Vrbe do Peračice. Trasa je to- štovala dva priključka: na z odstopom dekana kranjske godku. Z enim od študentom Že sam podatek, da je na Inštitut za organizacijo in rej dokončno izbrana, ne bo Brezjah in v Lescah, kar bi Fakultete za organizacijske ssje za razgovor o diplomski FOV v nekaj več kol 40 letih management. več prepirov o tem. katera va- bilo tudi ceneje cesta bi bila vede dr. Jožeta Florjančiča. nalo^ dogovoril oh 21.00 uri diplomiralo približno 13.000 Lahko se napori za ustano- riant a je boljša in Če bo Slo po lahko še prej dokončana. In zakaj pišem o tem? zvečer in to po celodnevnih študentov in to od višješolske- vitev Univerze v Kranju ures- sreči, se bomo že čez dobra tri To so moji pogledi na plani- Zato, ker sem bil pnča začet- predavanjih. programa, preko univerzi- ničijo. Lahko se celo zgodi, da Ista vozili po novi avtocesti. ku te zgodbe in predvsem zato, da ta zgodba dobi rep in glavo in da si ljudje tako sami Drugo moje srečanje s to tetnega programa do magis- bi Kranj začel graditi Teh no- Do tu je vse v najlepšem redu ran oskrbni center in priključke na bodočo avtocesto, rad lob seje začelo v prvi polovici osemdesetih let in to že kot trov in doktoijev znanosti. Se- loški park. kaj če se dogodi še in vesel sem tega napredka, pa bi slišal še druga mnenja. veda pa je najpomembnejše to. ustvarijo mnenje, ne pa da Visoko šolo za organizacijo to. dajezaposljivosttehdiplo- MogoČe je dr. Florjančič zelo pa me moti načrtovan Mnenja krajevne skupnosti, kot} ha velik oskrbni cen- ekologov, gostincev, gospodar- jim ves čas nekdo potiska ka- dela Kranj, sicer članico Uni- mantov nadpovprečno visoko, resnično zagrešil nepravilno- ter in iz njega priključek na stvenikov in drugih občanov. men v roko in vpije: "Kame- verze Maribor. Seveda pros- /n tukaj bi se zgodba, ki je sti, vendar ni potrebno, da ga Ljubljansko ulico. Zakaj? njajt€ ga, baraba je!" Leta 1974 sem se vpisal na takratno Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, seveda kot izredni študent. Večina torski problem, kot najbolj pe- skoraj pravljica, lahko konča- brez pravnomočnih dokazov reč problem še ni bil rešen, la, tako da bi se dr. Florjanči- vendar seje kakovost študija Ču zahvalili za tridesetletni občutno izboljšala. Večina trud. v stavbi fakultete bi mu profesorjev je bilo doktorjev poleg ogromne table, na kate- križanio, sploh pa pri tem nima FOV kot inštitucija nobene krivde. J. Prepričan sem. da bodo številni vozniki že na prvi deteljici, to je pri oskrbnem centru, zavili v mesto, kar bo po- Predlagam, da v strpnem dialogu izberemo najboljšo možno izvedbo avtoceste mimo našega mesta. Ministrstvo in DARS nam bosta v sedanii In zakaj, tudi sam želim menilo močno povečan pro- fazi prav gotovo prisluhnila. vpisanih je končala srednje znanosti ali pa vsaj magist rov rije napisanih več kot 70 pod- tehnične Šole, vsem nam pa je znanosti. jetij. ki so bili donatorji novo imeti vizitko, ki jo bom dal vedno in vsakomur brez sra- met v tem gosto naseljenem predmestju, predvsem na bilo skupno to, da smo si žtlt- tem mojem visokofol- gradnje FOV, postavilo maj- mu. Zato, ker sem svoj študij ljubljanski in Šercerjevi ulici. Avgust Mencinger - OBĆINSKI SVETNIK - N.Si li znanja, da smo hotel fštudi- sfcem indeksu pa je kot dekan hen kipec, mesto Kranj pa bi opravil pošteno in korektno in Ti sto že sedaj preobremenje- GORENJSKI CLAS petek, junifa 2005 RADOSTI ŽIVLJENJA 25 Cvetovi črnega i Boris BERGAtjr Bezeg je tako pogosta rastlina. da ga brez težav najdemo ob bližnji poljski poti ali ob robu gozda za hišo. Svoje čase so ga sadüi ob bivališ-äb, Icajti po verovanju ljudi, ki so imeli tesnejše stike z naravo, bezeg varuje pred zlimi silami in strelo ter ima številne druge Čarovne lastnosti. Pri nas je bezeg zelo cenjena rastlina. PosuSene cvetove uporabljamo za čaj, 12 svežih cvetov pa pripravljamo predvsem različne pijače, odlični pa so tudi kot di-Šavna zaämba vseh vrst solat | in drugih jedi. Nabiramo j cele kobule, ki jih lahko za | nekaj dni shranimo v hladil- V mleko zmešajte rumenjake in moko. Dodajte olup- Ijeno in naribano jabolko in posamezne cvetke iz bezgo-vih kobulov {brez zelenih stebel). Solite, dodajte polovico sladkorja in puhtite stati 10 minut. Nato primešajte trd sneg iz beljakov, v katerega ste vtepli preostalo polovico sladkorja in narahlo zmešajte. V okroglem pekaču segrejte olje, prilijte testo in postavite v na 190 stopinj C ogreto pečico» da se testo dvigne. Površina naj se le svetlo rumeno zapeče. Z vilicami nato praženec razdrobite» mu dodajte Se maslo in ga na štedilniku nekoliko pre-pražite. Preden ga servirate, ga potresite Še s sladkorjem v niku, vendar jih je najbolje rahlo premešajte. V tako pri- ke in nad vodno paro stepite prahu, takoj porabiti. V ljudskem pravljeno testo pomakajte v kremo. Dodajte namočeno zdravilstvu pa imajo veliko begove cvetove in jih ocvrite in ožeto želatino, premešajte g^jgov kis vlogo tudi bezgovi plodovi in v vročem olju. Še vroče po- čelo listi ter skorja. tresite s sladkorjem v prahu in servirajte. Ocvrto bezgovo cvetje Potrebujemo: 15 bezgovih cvetnih kobuhv, j dl mleka. } jajca, 2 žlici sladiccrja. 20 dag moke. olje za cvry'e, sladkor v prahu za potresanje. Cvetove bezga dobro sperite pod tekočo vodo in jih v papirnati brisači osušite. Bezgova krema Potrebujemo: 1,5 dl mleka, di sladke smetane, 10 dag sladkorja, S bezgovih cvetnih kobulov, 4 rumenjake. 5 listov želatine. ter postavite v hladilnik, da rahlo želira. Kremo z metlico gladko zmešajte in ji dodajte preostalo stepeno sladko smetano. S kremo napolnite kozarce in jih postavite v hladilnik. da se kiema povsem strdi. Postrezite s stepeno sladko smetano in limoninim sokom. Potrebujemo:) kobule bezgovih cvetov, pol limor\e, i dl belega vina. 8 dl jabolčnega kisa. V posodi zavrite mleko, 1 dl sladke smetane in sladkor. Bezgov praženec Oprane in osušene bezgo- ve cvetove, na koščke narezano limono in vino zmešajte z jabolčnim kisom in dajte v steklenico, ki ima širši vrat. Zaprite in pustite stati vsaj 14 dni. Nato precedite v novo Potrebujemo: 6kobuloubez- steklenico in uporabite kot Mleku dodajte rumenjake in Odstavite z ognja in dodajte govih cvetov, 3 jabolko, j dl prefinjen dodatek katerikoli moko ter dobro premešajte, oprane bezgove cvetove ter mleka, 3 jajca. 25 dag moke, vrsti solate. Z nekaj brizgi Nastalemu testu primešajte pustite stati eno uro. Bezgo- Ščep seli, 20 dag sladkorja, j tega kisa lahko obogatite tudi še sneg iz beljakov, v katere- vo mleko precedite v kotli- dag masla. 2 ilid olja, dadkor svetle omake ali ribje in mes- ga ste vtepli sladkor, in na- ček, mu primešajte rumenja- v prahu za potresanje. ne raguje. ZELENO IN CVETOČE ICOR Pavlić Smarnica Pomlad, ko zadehtijo Či cvetovi, nanizani na tenko Šmamice, se je prevesila v vroče dni. Po niiinsloh trav- steblo. Vsak cvet ima obliko kronice. Ker se hitro razra- nikih in gozdovih so že sko- ste, so Šmamice začeli saditi raj odcvetele, po travnatih tudi po vrtovih, predvsem na pobočjih višje v gorah pa je obrobke, škarpe ali v senco prav začetek junija tisti, ko pod drevesa. Presajamo jo je- začutimo njihov značilen seni. če ima boljšo zemljo, vonj. Toda tisti, ki radi katero so tudi rastline in cvetovi več- utrgate» pazite, saj se na vročih mestih rade sončijo tudi kače. ji in bolj cvetijo- Prva leta j tudi zalivamo, da se dobro ukorenini in to od marca to- Smamica je zelo strupena liko časa, da odcveti. Zaliva- rastliiu in spada v skupino li- mo zmemo, le toliko, da je lijevk. Razširjena je po celi zemlja vlažna, kasneje pre- Evropi, pa tudi v zmemo to- nehamo, ker šmamica po plem pasu Amerike in Azije, cvetenju počiva, šmamic ni Pri nas najraje uspeva na veČ sort, povsod raste ena vr- 5 gozdnem robu pod svetlimi sta, le vrtne imajo večje cve- | krošnjami dreves. Je trajna tove, ker navadno uspevajo rastlina z drobno korenirüco, na dobri zemlji. siJi cerkve, poročne dvorane rdeče, predvsem ruj bodo ži- W se zelo hitio razrašča, vsa- Že od nekdaj so šmamice ko pomlad pa požene od 10 uporabljali za poročne šopke do 20 cm visoko steblo, iz katerega se razvij eta dva ali vča- v kombinaciji z vrtnicami, predvsem rožnatimi. Ker ... skratka vedno so jih uporabili za slavnostne okrasitve raznih slovesnosti, Da boste imeli lepo cvetlič- vih barv, v ospredje pa kombinirajte šmamice z vijolicami in vrtnim zimzelenom, vse te rože cvetijo približno istočasno in barvni učinek sih trije suličasti listi, kmaiu Šmamice cvetijo samo doio- no gredo, posadite v ozadje pa se pokažejo tudi beli diše- čen čas v letu. so z njimi kra- perunike: modre, lila, bordo bo zagotovo dosežen. a KUHARSKI RECEPTI Za vas izbira Danica Dolenc Tedenski jedilnik Nedelja • Kosilo: kremna juha iz belušev, Napoleonova pečen* ka. krompirjevi njoki, glavnata solata z zeiiŠČi, jagodne kupe; Večerja: plošča s siri, svežo papriko In olivami, zrnat kruh. Ponedeljek - Kosilot fižolova juha z majaronom, kranjska klobasa, radiČ s krompirjem; Večerja: špageti po bolonjsko, mešana solata. Torek - Kosilo: gosta mesno zelenjavna juha z zdrobovlml žllčniki, palačinke s smetano in jagodami; Večerja: ocvrta pariška salama s špinačo in ocvrtimi jajci. Sreda - Kosilo: gobova juha z veliko zelenjave, zelenjavni riž, ocvrt piščanec, mešana solata; Večerja: frtalja, glavnata solata s fižolom. četrtek - Kosilo: goveja juha z žllčniki iz drobtinic In kurjih jetrc, govedina iz juhe, pražen krompir, smetanov hren, zelena solata; Večerja: telečja obara v zelenjavi, jagodne reztne. Petek - Kosilo: ribji brodet, krompirjeva polenta, zelena solata z zelišči; Večerja: petelinovi grebenčki, solata z jajcem. Sobota - Kosilo: mešano meso na žaru, več vrst solat, domaČ kruh, pehtranova potica; Večerja: mesno zelenjavni golaž Iz kotlička, jagodna skuta z orehi in medom. Petelinovi grebenčki po babičino iz 23 dag moke, t jajca. 1,25 dl mleka, 5 dag masti, pol žlice sladkorja In 1 dag vzhajanega kvasa ter ščepca soli zamesl-mo kvašeno testo In ga pustimo vzhajati. Ko je testo dovo naraslo, ga tanko razvaljamo, nadevamo ob robu v presled kih 3 cm nadev, namažemo rob in presledke s stepenim be Ijakom, zavijemo rob toliko, da je nadev pokrit, pritisnemo da se sprime pomazano testo, Izrežemo 2 okroglim obod cem In oblikujemo petelinovim grebenom podobne oblike Potem nadevamo ob robu spet kot prvič itd.. Pustimo, da grebenčki vzhajajo, nakar jih skuhamo v slani vodi, odcedi mo in zabelimo s praženimi drobtinicami. S/cutni nadev: 5 dag masti ali masla dobro vmešamo z 1 jaj cem, dodamo pol kilograma suhe pretlačene skute, 2 žlic goste smetane in sesekljanega pehtrana. Te grebenčke lah ko tudi potresemo s sladkorjem in ponudimo s kompotom Mesni nadev: na 5 dag masti opražimo sesekljano čebulo in zelen peteršilj, dodamo 23 dag sesekljanega kuhanega ali pečenega rresa, ga opražimo, popramo In solimo, ga ohla dimo in odišavimo z majaronom, Gorenjski Glas V^W.CORENJSK fC LAS.SI O Poöljut}«lj272. e-poio' dovan^vl. net UUfit. 04/59 25 400 9(in: 041/723 812.040/613400 Avtodel f za i a pomka In evropska vozila Konjske prikolic« («^doMnn ZAVORNE PLOSĆia za vsa vozlU In ZAVORNE OBLOGE s dlindri In vzmetmi za evropska vozila od letnika 1980 dalje. RžišnikPerc 1. 2 ime GRADBENEGA INŽENIRJA (m/ž) za Qprovl onfd ^trokovnego riodMro in dela v op^rotivi i: ^ izobrazbo o I strokovna f • strokovni Izpil 3 leta de'ovriih iskvie^f v op^rot^vi GRADBENiGA TEHNIKA (m/ž) 20 izdelave popisov del po Pogoji' ^srednješolsko izobrozbc grodberie smeri ^vMi 3 leta delovnih Izk^ieni v operd^vl oil ko k^Aotn 3 PROJEKTANTA PRlPRAVNIKA^GftADBENE SMERI (m/ž) Poooji: ^ obsolveot vitokosIrokovDego oli univerzitefnega iludijo sm^n ^ izkgVije pri gporobl reČi^rtolr^ilklh pro9romov (ACAO, WORDjXCgL .) Nvdimo ^Idvno me^to v uspeSri«m kol^ktivu^ kjer Srbimo zo stolno (zobro^ ževori[e $od9lov<«v D^lo ]• (irri&ko in dinomiino^ z rnožnosf[e r^opredovonjo in sl^mulal^nega nagraievan^ Pisn« prijave X dekoziti e izobrezbi pricaku^emd do 20. 6. PROTIM Ržišnik P«rc orhirtkit In 'knž«nirj( d.o.o., Dtkivako cesto 74, S«neur, »el. (04) 279 IB 00. e^eil: zapotf^e^nitnlk'perc.si« www.ftisnik-p«r<.si 2005 > 26 ZANIMIVOSTI i nje GORENJSKI GLAS petek, 3. junija 3005 NA GORENJSKEM PRED 100 LETI Planinski kotiček: Kofcs (1488 m) in Veliki vrh (2088 m) Andraž Kalamaa Povzetki člankov o Coren/ski in Gorenjcih od 27. maja do 3. junija iqos KRANI, 2-)UN 1)1905 Nemci med nami v Kranju Živi med namj kar nekaj Nemcev» ki so vse Časti, miroljubni In tolerantni ljudje. Prilagodili so se našim razmeram, govore slovenski jezik, spoštujejo nas, zabavajo se z nami, ne izzivajo nikogar, tako da nikdar ne pride do najmanjšega narodnostnega slovensko nemškega prepira» ki 50 tako običajni v nekaterih slovenskih mestih, In vse to je tudi popolnoma pravilno. V vsakem narodu pa se najde tudi nekaj smeti. Med našimi Nemci so take črne ovce trije fantiči; dva silno domišljava geometrova sinova in pa za ušesi le ves zeleni davčni praktikantek Cerkovnik. Ta tri peresna deteljica tiči vedno glave skupaj, šviga venomer po cesti, se nastavlja ljudem, zvečer pa kriči po trgu nemške nadjonalne pesmi, se naglas navdušuje za blaženo mater Germanijo, pozno ponoči razsaja po raznih gostilnah in kavarnah, kjer izziva in napada povsem mirne ljudi. V Kranju, našem narodnem Kranju nismo vajeni, da bi nas Slovence kdo izzival in blatil, najmanj pa kak smrkavi nemški mladič. Enkrat za vselej bodi povedano, da znajo v bodoče pri najmanjšem izzivanju leteti na cesto. Naravnost Škandalozno pa je. da tako pobalinsko obnašanje dopuste naši narodni gostilničarji, Z mokro cunjo naj napode, kadar se prikažejo ta Švabčeta, ki hočejo briti norca iz Slovencev, med katerimi žive. Golica, 3. juni) 1905 Otvoritev Kadilnikove koče na Golici Otvoritev Kadilnikove koče na Golici se bo slovesno vršila v nedeljo, iS. junija, ob 11. uri dopoldan. Na splošno Željo do* mačinov bo na vrhu Golice slovesno maŠo opravil društveni odbornik, gospod Ivan Mlakar, po maši pa bo blagoslovil novo kočo. Uredbo koče in postrežbo pri nje otvoritvi so prevzele domoljubne gospe Minka OgorelČeva, Ida Škofova in Jelica KorenČanova v zvezi z odborom Kranjskogorske planinske podružnice. Koča je, kakor pravijo, zelo lepa in solidno grajena, prireditev ob otvoritvi pa obeta biti zelo slavnostna in vesela, zato ni noi>enega razloga, da se je ne bi udeležili v velikem Številu, Izlet k otvoritvi napravi tud Ziljska podružnica Slovenskega planinskega društva z najmanj 80 Korošci, Svet pred sto leti London Otroci delavci V Londonu je okoli 55,000 otrok, ki vsakodnevno hodijo v šolo in obenem morajo izven šole redno delati, da preživijo sebe in pomagajo svojim družinam. Dela. ki jih opravljajo, so zelo raznovrstna, raznašajo Časopise, pometajo. Čistijo, nosijo jedi delavcem itd. Največ jih dela ob sobotah, najmanj 12.000 jih dela od devetih zjutraj vse do polnoči. Zd' služijo seveda zelo malo, povprečno od 5 do 12 vinarjev na uro. VIR: gorenjsc in Slovenski naroo (ma) in )uni} 1905) UUBO CX3MA, KDOR GA IMA V jeseniškem društvu za zaščito živali oddajajo dva meseca stare muce z Jesenic. Vajene so čistoče, oddajajo pa jih izključno za bivanje v stanovanju. VeČ informacij je mogoče dobiti na telefonski številki 031/24^ ^^ vedno iščejo tudi prijazne lastnike za trimesečno mucko, ki so jo našli v Kranjski Gori. Telefonska številka njene začasne lastnice je 031/557045. M. R. Košute Planšarsko vznožje in kamnito-prepaden vrh jELENAlUSTlK Kofce so priljubljena izletniška točka nad Tržičem, primerna za vsakogar, ki pokaže kanček interesa in dobre volje, da nekaj nar^ii zase. Obenem pa so Kofce tudi izhodišče za tiste, ki bi dan radi preživeli na lo-kilo-metrskem grebenu Košute in obiskali vsaj nekatere od njenih Številnih vrhov. Dolg greben Košute vabi izletnike svoje višave s svojimi sončnimi, poleti zelo vroči- Dom na Kofah na višini 14^8 metrov. /f©«:j mi, južnimi travniki, zahtevne gornike pa privlačijo senčne» krušljive, severne Lifim in je potrebna previdnost. Sija, ki je približno 15 minut stene. Svet, v katerem vsak ^^ lepo speljana, ne pre- naprej proti vAodu. najde nekaj za svojo dušo. Pobočja pod Košuto so planšarski raj, kjer v poletnih mesecih dobimo tako kislo mleko, kot masovnik: tukaj se namreč krave Še vedno pasejo. Od vseh planin je najbolj obiskana planina Kofce, kjer je na višini 1488 metrov tudi Dom na Kofcah. Pril j ubijeni pot3 vzpon a sta iz Jelendola preko planine Dolžanka ter iz Podljubelja oz. od kmetije Matizovec. Po tej poti bomo krenili tudi mi. strma, a višinsko razliko je Če pa bi radi stali na dvati- pač potrebno premagati. Tik sočaku, vas čaka Še 600 pod vrhom dosežete travnik višinskih metrov do vrha Vein pogled se vam odpre na liJcega vrha. Vzf>on na za-veličastni Košutin greben, v četku poteka po travnatih daljavi pa zagledate streho pobočjih. Višje ko gremo, več Doma na Kofcah- Cilj ste je tudi kamenja in skal. dosegli. Če vam je bilo hoje Vmes, na sicer neizpostav- navkreber dovolj, se spre- Ijenem delu, ki pa je zelo hodite vsaj še do planine krušljiv, nam pomagata dve V Podi) u bel j u vas smerokaz usmeri proti kmetiji Matizovec- Če boste dovolj zgodnji, vas bo Čakalo še dokaj prazno parkirišče, sicer bo vzpon malenkost daljši. Od kmetije do vrha Kofc vas Čaka ura hoje- Skoraj celoten vzpon poteka po gozdu, v senci. Vmes je en delček, kjer hodite po pesku Peeled proti 208S metrov visokem u Velikemu vrhu. imiB jekleni varovali- Morda se bosta komu zdeli odveč, a sta več kot praktično nameščeni. Ko dosežemo vrh grebena, se gibamo skoraj po robu, kjer proti jugu lahko opazujemo gorenjsko pokrajino, na severu nam pc^ed uhaja na avstrijsko Koroško, v smeri hoje. proti zahodu pa nas gleda Čokata Dobrča, v svoje naslonjalo pa nas vabi mogočni Stol. Ko imamo občutek "zdaj, zdaj bomo na vrhu", se pot še kar vije in končno vrh. Upam, da boste imeli lepše vreme, kot sem ga imela sama, kajti ob kristalno jasnem dnevu bo razgled več kot fantastičen. Če se boste odpravili po dežju, pa le previdno, kajti vršni travniki zahtevajo trden korak- Vrnete se po isti poti, lahko pa sledite grebenu proti vzhodu in se proti Kofcam spustile preko Kofce gora. Kofce so tudi zelo zanimi» va in privlačna gorsko kolesarska tura. Meni ena najlepših. Vzpon poteka preko Dolžanove soteske proti Je-lendolu. kjer pri nekdanji graščini Puterhof zavijemo levo na makadamsko cesto, kjer nas že takoj Čaka stru-peno strm vzpon. Pot je dokaj slabo označena, zato priporočam, da imate s seboj dober zemljevid- Mimo planine Pungrat pribrcate do Šlje, od tam pa se po kolovozu spustite na Kofce. Plansiarije, kot biserčki na ogrlici, pod grebenom Košute, vas ne bodo razočarali. Prepričana semf v ST Rl TACKE ANA BE^ER veliko Pasja mala šola: Raziskovanje Zelo pomembno je, da majhen kuža doživi in stvari. Le na ta način se bo navadil na stvari, ki ga v življenju obkrožajo. Po drugem cepljenju, ko ni veČ nevarnosti za okužbe, je zato dobro, da kužku predstavimo čim več predmetov, ki so del našega življenja. Zagotovo se je že navadil na nov dom in vse vas, ki ste sedaj del njegovega življenja, sedaj pa je čas za raziskovanje. Majhnega kužka Čim večkrat vzemite s seboj, pa naj bo to v trgovino, na sprehod po mestu. na pošto ali banko. Na teh poteh namreč srečamo ogromno predmetov, ki so za kužka novi^ pomembno pa je. da zanj postanejo del vsakdanjega življenja. Za kužka so nekaj novega zagotovo rešetke na cesti, čez katere mora skočiti, nikoli prej še ni videl rolkarjev, ki se zabavajo na igrišču, morda ga bo zmotil zaboj, postavljen sredi ceste. Vse to so predmeti, ki so nam nekaj vsakdanjega, majhen kuža pa jih Še ni navajen. Tudi ljudje, ki se gibajo neobičajno, na primer šepajo, hodijo s palico, se vozijo s kolesom, so za kužka nekaj novega. Gre za to, da kužka že v mladosti spoznamo z različnimi stvarmi, ki mu tako postanejo domače. Čim več informacij iz okolja bo kuža dobit v mladosti. Mladega kužka vzemite vedno s seboj, da bo deležen čim toliko manj težav bo z njim v starosti. več novih izkušenj. 1 17, 6. V<'iit»v I u»111 iiji^ltJiljJ ■ ^ DAHJA SvA.!(3I:H. MlUi IVANliftl^:. ROMANA KMANJ^-AN. r.AHA.JANKOVIČ 50. Mehi Vi IfoiiCin MAinAč.rn 411 J«. li;l)IĆ hl ZOKAN PKI-DIN »AIJ-I T l ()I.Cr/)HJC() l'Ol.ICKOMrA MISXICANA 2i. I. 7. Kt 11 1,551«! .1 • t• 110 CONJUNTO AiniSTICQw M AK AW 1 AN \ •• .!• ■S', 7. KonflV) # JBISMO v i'ONNV'MONI-Y ' ' ica tiHa ^.d. I'sffai /iifii^iiii viuv /'nl'uo'lbii ... m>t trtmgn dcUta ... Nisnw največji, smo pa najbolj prilagodijiva. vama irt inovativna vsesliyvenska zavarovalnica. OdOkuj^o nas znanje, izkufnje. ki jih želimo prenesti na nove soäeiavce • zavarovalne zastopnike ■ sntovaUe. NaŽa prednost je tudi lastna prodajna mreža, ki jo telimo Se razširiti, zato v svojo iredino VABIMO prcMdome, odločne, komunikativne, urejene zavarovalne zastopnike • svetovalce (M/Ž), ki boste s svojim svetovalnim delom na območju Kranja» lescni-c, Tržiča» Škofje Loke. Radovljice in Medvod z okolico tržili naša zavarovanja. Delovno razmerje bomo sklenili za nednJoČen čas. i;») M H. h. t^lršiM r.Ti \ NifiaB^® t- NA$A PRIČAKOVAN IA najmanj srednjdolska izobrazba voznifki izpit kategorije B poznavanje uporabe orodij MS Office okolja zname sknvnskega jizika KLIUĆNE NAI.OGE IN ROK PR!]AVt Svetomnje in sklepanje zavarovalnih pogodh pri strankah. Rok prijave: ts dni po oi^avi rONUlAMOVAM: tržno zanimive produkte izobraževanje dokazovanje svojih sposobnosti plaAlo glede na uspeSnost samostojno organiziranje delovnega časo varno zaposiitev Če men i te, da bi vam opravlja nje takfnega deJa ustrezale, na m prosimo poSljite vaše podalke, da se lahko do-govorimo za morebitni predstavitveni razgovor. Podatke poSjite na rtoslci'.' Zavarovalnica Tilia. d.d., Seidhva cesta 5. Novo mesto, ali po eiektronski poŠti ^ri<^'zav-tiiiaji. Za podrobn^Se informaäje nas lahko pokličete na telefonsko Številko 07/39 ' 7 S'^-Cvetka Bartolj. Vse poslane ponudbe borno obravnavali zaupno. oIa.com « 4 SMS donacija! Z besedo KARITAS na 1919 darujete 230 SIT za otroke v stiski. Družba MobHel sa odDoveöuie vsem orihodkom. Kantas I- I vvy%v.karitas.si www.toyota.si Toyota Yaris in Corolla • serije^Cool. KHma brezplačno. Toyotin» rr>odela Vans in Ccfo4la ob pregovorni ^anesl[ivosti vsebufetd tudi bogato serijsko opremo l2korUUte akcii&ko poni>dbo ter na seznam opreme dodajte tudi broipia^no klimo * Kol l/In* je oforipna TOYOTA Toyota Center loukd 132 Ljubliđria (01)20 07 900 AH funnAci đShđ n eb 4// ACL«vU «riki c 11 (01)72 99000 Ramin Mi nduUni^ lo Mkinka SobotA ACLovic ImnkAC, 121 (04) 23 09 000 C»nler Icreb l^p 9D 68001 Ar den Ptujsk« 176 MarilK^r (02) 4S 02 260 Avlo Sekcl nduilrijtkj 9 Newa Gorice 33 Ü6 Avto Celi« Sv£ev»2l ip 42 61 260 Kyfk VSAKA PIIIU>£IIOST f^TAMf ^nK^^MA KSK.A V MpeH živeti 2 mortem pomeni ^udi znat^ driaii svojo inxer in ie hJcroti nenehrtcf prtiajayat/ njegovemu rttmu. Plujemo po yalovift sprememb let v njih ikupai r vami Učemo naju&treznejio resttev. I< Banka Hopor 50 M V 28 KAŽIPOT, MALI OGLASI info® g-Sas .si GORENJSKI GlAS petek, 3. junija 2005 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Njio'ilD li 9b||vo po tplffdnii 'aUu Jli 1 vbjri|if u po (Mrth • o D poitnetjLd fn (f u lU dd 110Q ii«'Crna o^b^o* nt ponudb r ^iriMit ugodi^^ ROZMAN BUS, Rozman janež, s.p.. Lancovc 91, Radovl{ka TRST 9.6,: MADŽARSKE TOPLICE 2.6.5.6., 23.6..26.6-, 4.7.-lo.?.; P€L|ESAC n.6. do 18.6.; CARDALAND -AKVALAND 27.6. Tel.: 531-52-49 Obvestila o dogodkih OBjAvgAMO v rubriki Glasov kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Slikarski dan Oražgoš« - TD DražgoSe jutn organizira slikarski dan v Dražgoiah. Zbirališče je ob 9. url za tamkajšnjo podružnično Šolo. Poletje na vrtu Smarfetna gora • V sklopu prireditev Poletje na vrtu vas bo danes ob z začetkom ob 19. uri na vrtu restavracije Bellevue zabavala zasedba Ajeto, v nedeljo med 12. in 13. uro pa harmonikar Uroš Unetič. V primeru stabega vremena prireditev odpade. Gasilsko tekmovanje Krlie • jutri ob 15. uri se bo ob Osnovni šoli Križe začelo gasilsko tekmovanje za 3. memorial Ernesta Lombarja ml. Velika vrtna veselica Polje pri Vodicah - Prostovoljno gasilsko društvo Polje prireja ve-vrtno veselico s srečelovom, ki se bo jutri začela ob 20. uri. Gasilska veselica Križe • Jutri se bo ob 1S. uri ob Osnovni šoli Križe začela Gasilska veselica z ansamblom Bohpomagej. Breg ob Savi • Prostovoljno gasilsko društvo Breg ob Savi vabi v nedeljo na vrtno veselico z ansamblom Modrijan, ki se bo začela ob 17. uri. Veleslalom za memorial Milana Šinkovca jezersko - Smučarski klub Komenda vabi na Četrti veleslalom za memorial Milana Šinkovca, ki bo v nedeljo ob 10. url na Ledinah nad Jezerskim. Informacije: Robert Slapnik, 031/390558. IZLETI Srečanje z zamejskimi društvi Slovenski javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo ja-vornik • Koroška Bela vabi na srečanje z zamejskimi planinskimi društvi na Doberdob pri Gorici v Italiji. Izlet bo v nedeljo, 12. junija. Avtobus bo odpeljal s Hrulice ob 6. uri. Prijave: Vinko Alič, GSM: 051/345 806 • do JO. junija 2005. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v nedeljo, 12. junija, na srečanje zamejskih slovenskih planinskih društev na Gradino pri Doberdobu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do Četrtka, 9. junija. Enodnevni izlet invalidov Kranj • Medobčinsko društvo delovnih Invalidov Kranj obvešča člane, da Že sprejemajo vplačila za kopalni izlet v Ptujske Topiice • Ptujska Gora * Studenice • LoČe, ki bo v petek, 24. junija. Tel.: 202 34 33. Komarča - Crno jezero • Komna Kranj - Planinska sekcija kranjskih upokojencev vabi v četrtek, 9. junija, na pohod Komarča • Črno jezero • Komna. Hoje bo za 8 ur. Odhod bo ob 6. uri izpred Creine. Prijave z vplačili v društveni pisarni sprejemajo do srede, 8. junija. Na Kraljevo špico Kranj • V nedeljo, 12. junija» PD Iskra Kranj vabi na Kraljevsko špico. Odhod z minibusom ali osebnimi avtomobili izpred hotela Creina bo ob 6. urt. Prijave na gsm 051 397 040 Breda. Na Krofičko Kranj • Vodniški odsek PO Kranj vabi v soboto, n. junija, na 2083 m visoko Krofičko nad Logarsko dolino. Prijavite se lahko v pisarni PD Kranj» do srede, 8. junija. Na Loiko steno Kranj • PD Iskra Kranj vabi iZ. ju nija na izlet na Loško steno, Sriceljk. Na vrh se boste podali po edini in zelo zahtevni markirani stezi iz doline SavŠice. skozi dolino Balo. Odhod s posebnim minibusom izpred hotela Cretna bo ob 4. uri. Plezalno popoldne Kranj • PD Iskra Kranj vabi v torek, 7. junija, na plezalno popoldne v Vipavski Beli. Odhod izpred Mercatof centra na Primskovem bo ob 14 uri. Srečanje gorenjskih kolesarjev Kranj • Kolesarska sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na srečanje kolesarjev Gorenjskem ki bo v torek, 7. junija» z zborom ob 8.30 pred društvom na Tomšičevi 4. Tura je lažja, vožnje bo za 1 uro. Cilj je pri DeŽmanu na Kokrici. Rudni vrh * Poldašnja špica Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi 7. junija na planinski pohod Rudni vrh • Poldašnja Špica. Prijave sprejema Mija Rajgelj, tel.: 580 21 93. Na srečanje upokojencev Naklo • Društvo upokojencev Naklo vabi na srečanje up- okojencev Slovenije, ki bo 23. junija v Postojni. Prijavite se pri poverjen i ca h. Po zgornjem Štajerskem Naklo • Društvo upokojencev Naklo vabi 14. junija na izlet po zgornjem Štajerskem, do Gradca. Pohitite s prijavami prt poverjen i ca h. Pohod na Veliko babo Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira 11. junija pohod na Veliko babo (2014 m). Izhodišče je slap Savica. Prijave in informacije v sredo in četrtek od )8. do 19.30 ure po tel.: 531 55 44 ali 031/345 209. OBVESTILA Merjenje kostne gostote Brezje • Društvo bolnikov z osteoporozo jesenice in krajev- na organizacija Rdečega križa Brezje organizirata juti od 8. ure dalje v Domu krajanov na Brezjah preventivno ultrazvočno merjenje kostne gostote. PREDAVANJA Osupljive najdbe Kranj • Društvo prijateljev Sv. pisma nadaljuje z avdiovizual-ntmi predavanji Osupljive najdbe v banketni dvorani Hotela Creina. Jutri, v soboto, bo ob 10. uri predavanje Aktualnost starodavnega sporočila iz Babilona. Kako se obvarovati stresa Kranj - Humana, Združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje Kranj» organizira predavanje Kako se obvarovati stresnih situacij in kaj lahko sami storimo za svoje zdravje, Predavanje bo v torek» 7, junija, ob 16. uri v prostorih Humane, Oldhamska 14, Kranj. KONCERTI Koncert slovenskih ljudskih, pes mi Podljubelj - Danes se bo ob 20. uri v Domu krajanov Podljubelj začel koncert slovenskih ljudskih pesmi. Nastopi bo MePZ Ignacij Hladnik Tržič. Kancijanova nedelja Kranj • V župnijski cerkvi svetega Kancijana se bo v nedeljo ob 10.30 začel koncert, na katerem bodo nastopili Pija Brodnik, sopran» Marcos Bajuk, bas» Komorni zbor Gallus Kranj, instrumentalisti Cappella Cantiani in Barbara Pibernik, orgle. Revija skupin KD dr. France Prešeren Breznica • Velika revija najboljših del skupin dr. France Prešeren Žirovnica Breznica» izvedenih v tej sezoni» bo jutr ob 19.30 v dvorani KD dr. France Prešeren na Breznici. GO KD Javni sMad RS za kulturne dejavrfosti. Območna izpostava Kranj CEf^R KULTURNIH OBAVNOSTl • www.ckd-kranj.jskd.si LETNA ŽCTEV CENTRA KULTURNIH DEJAVNOSTI SEZONA 2004/2005 S^>ota, 4. junij 2005, v Prešernovem gleov(^na, o^m1|ena, takoj vseljiva, ZK vnfiüt. cena mjo SIT. Ltfce • V ve^sUnovanjski hiii dv> sobno ♦ 2 kabineta, too ma stan. povrirnCi II. nad., vsi pnldjuAl^ vdi-b terasa* vna 17,5 mio SIT* Radovljka * Cradnikova: dvosobno ^ kabinet, mi. IV* nad., vsi poklj^* ki, ix garažna nadstreinica, zelo lepo siar«vanje, popolnoma obnov* Ijeno, vredno ogleda, cena 19.5 mio Sit Trm« Koraka: novo tri»obrvo v di> plczu. I* nad . 74 ms, manjSa terasa, vsi priklju6(ii takoj vseljK«, cena mio SIT. Kranj-Planina: dvosobno. 68 m^ II nad., delno obrK>vlreno, možno me* njava zi manj$e stanovanje, cen» mio SIT, Hl$g' PRODAMO Knutj« ĆIrCe: sUnovanjska hiSa stre^ ml ločenimi enota m r, ix trisobno stanovanje v dupleiu, \x enosobno stanovanje skupaj 206 ma stan* po* vrSine, parcela 550 m2, urejena^ veli« ko pokrtto parklriiäe, vr^no ogleda, cena 55 mio S1T. POČITNIŠKI OBjEKT * P90DAM0 Bohinjala dtftrica • po^itniiki apart^ maji, novogradnja v velikosü 31 mz, mž in 57 ma, cena za ma/3So.ooOiOO SIT, parkirno mesto cena i*i$0,000,00 SIT, v Vogel • 1/2 s redni btižini rnoien takoj, mio SfT, ZAZIDLJIVE PARCEil: Sp* 8mlk • zazidljiva pare« a ma^ ravna, urejen dostop, vsi pri* idjuiki v neposredni bliSini^ narejeni pr^ekti. cena za ms 24000 SIT. Za vse dodatne informacije nas obi^ SiHe na nai^ spletni strani **iAiVi\v.Ttd^ plus.si"* kjer si boste lahko ogleda celotno ponudbo* Dobrodoi www. Itd* v nepo* smučiiča. prevzem ureena, cena 144 domplan drutte a k^MMifi. rwweänlAa, üfbentom m 4.4* towi. ttwmiBO* 1« imU O41/047^49S SO 68 700 TTANOVANiE PRODAMO Krani, Wanina trisobno ^ 2 K, e, v izmen 103,7 m2, palnica obnovljena leta 2004, leto lagradnje 1979, cena 2$,s SIT; Šenčur * v starem delu tnsobno« I* nadstrcpje^ Sftjo m z, leto izgrad* nje 198& cena 21 mio SIT; Kranj, Planina U dvosobno, izmere 62.2 m 2, leto rzgradnje 19761 obnovljeno 2004» cena l&2 mio SIT; Trfič, trisobno, L nadstropje, 75,33 mz, leto izgradnje 1962, cena iS,3 mio SIT; Sled, alpski bloki, garsonjerar nadstr*, izmere tI,79 mz, opremljena, I izgr* 1974^ cena 12,5 m\o SIT; CTANOVAN)E OOOAMO V NAjEM f, SoHijevo naseffe • dvosobno^ nadstropjei 60,5 mz, kuhinja opremljena, leto izgradnje 1972. mesečna najemnina 72.000 SIT ^ HISE * PftODAMO bfr2(na na uorenisxem, pri* tlićna, tlorisa 12x11 ma, na parceli 572 ms, staro 12 let, 37 mio SIT; bližin» Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13 m2« na parceli 68^ ma , stara 12 let, 67 mio SIT; Visoko, pritlična, tlorisa cca i;o ma, na parceli vetrkosti 725 mz, sla* rost So let, obnovljena 2001, centra I no ogrevanje, cena 25.5 mio SIT; Kranj * Strafilče • polovica hiše, bi* valne povrilne ^oo na parce velikosti cca >70 m2, leto Izgradnje 1923, obnovljena 19^, cena 2$ mio SIT; ^en^ur, visokopr^tlična^ tlonsa 101 velikosti 7io mz, e TQ72i cena mio rn, na « i SFT; Bled, enonadstropns, potrebna ob* nove, tlorisa u x 6 m. na parceli ve^ likosti cca 170 m2, i«to izgradnje 1910» cena 16 mio SIT; TURISTIČNO REKREATIVNI KOMPLEKS^ PRODAMO ' Poljanska dol f na* 1 km od Gorenje vasi * gostiiće s kuhinjo, aparimaji, bazeni, ignS^a, na parceli velikosti TO S47 mz; (v celotr zazid jlva, mož* nost dodatne izgradnje), starost Izgradnje od leta 197$ dalje postopo* ma. cena mio. SIT; POČITNIŠKI OBIEKT^ PRODAMO v fiohinjski Bistrici; vnadstropni s 27 ležišču svojo kuhinjo: tlorisa >29 mz; na parceli velikosti 147S ma; Starost objekta 35 let, obnovljen leta 1993; oddaljen 500 m od smu6S£a ; cena ^ mio SIT. POSLOVNI PftOSTOR ^ PRODAMO Kranj, Planina KI, v trgovskem centru Spar, L nadstropje. ^47.^0 mi (lastna novogradnja)^ starost 3 leta, cena 31 mio SIT; a Loka; bližma hotela Transtu* rist; v II * rn IV* nadstropju ^ posa* mezna etaža 324 mzi dvigalo, cen* train o ogrevanje, leto Izgradnje 1975. cena 182 500 SIT/mz; POSLOVNI PRO^R-ODDAMO V NAjEM: Kranju, Cesta Staneta Žagarja« iz^ mere cca 40 ma, SIT rrve^ sećno; Pod na rt, ob glavni cesli* pritličje, iz* mere >79 m2> leto izgradnje 1904, prenovljeno leia 2002| primemo za trgovino ali mirno obrt, najemnina 1800 SlT/m2 4 streik!; SKL^SĆNt PROSTOR? • PROIZVODNE HALE * PRODAMO Stegne pn Ljubljani, ve ma, Starost 30 iet, cena 112,5 srT; PARCELA- ZA POSLOVNO^ SUADI^NE PROSTOR? PRODAMO: TržfČ^ v izmen cca 3000 ms, nalno opr«mljer>a, cena 24000 PARCELA« PRODAMO Kranjska Gora * Podkoren, izmere 2500 m2, cena 14.000 SIT/mz; Kranj Primskovo; ^2mefe 4*500 ms; za rekreacijski center cena 14.500,00 SIT/m2 (možnost iz-gradnje Iportnih igrišč, s spremlja-jo6mi <^jekti, voda, phn, elektrika na parce Podredi v izmen 710 mz, cena 24.500 SlT/m2; VirmaSe prf Ško4)i Loki, izmere 549 mz, cena 25.300 SIT/mz; PARCELA ZA VIKEND^ PIK)DAUO: Palovtče * Bistrica nadTrti^em, viz« men 1097 ma, cen* ^.000 SiT/mz; J GORENISKI GLAS p^tek, 3- junija 2005 MALI OGLASI info@g-£ia$,si 29 iZDePi.Si Mah oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izbeasi! M«le oglase sprejertiartio pH okencu na Zoisovi i v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od J. do ure* Male oglase za objavo v petek sprejemarrio do srede do 15*30, za torkovo Številko pa de petka do 14.ure* Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 n, po e^poSti malioglasi^g-glas*sj, 9\\ na spletnem mestu izberi.sii »3 oglasi, ozrtačeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletrem mestu www.izb«ri.si, kjer si laKko ogledate tudi slike in daljši opis oglaievanega predmeta alt storitve. CerMiU" tUk. Z«iM»*a i. ««J f« GRADNJA ZA TRC, UPAAVLJAN]E IN VZDRŽEVANJE, ENERGETIKA. VPIS V ZEMlJliKO POS REDOVAN j £ NEPRčMIĆNtN AIPDOM, d.d., Cdniorjeva i, 424c Tel; 04 H7 45 00. fe«. 04 53« e-pofta: alpdom^alpdcm.si STANOVAN]A POAMO L|U6LtAMA * SeŽlCftAO: m2. dvoinpojsobno v tretjem nad* (tropjui leto izgradnje 1980, kuhin* ja z jedilnico^ dnevna soba, dve sobi^ predsoba, kopalnica^ Cena 27.000.000,00 sr LESCE ^ VODNIKOVA: mz. enosobno v tretjem nadstropju, leto izgradnje 2002, veranda, kopatnicaz WC^jem, kuhinja, bivalni prostor, balkon, klet. vsi pnklju^ki. Vsel|ivo Cena: ^7.000.000,00 SIT. KUPI MO KUPIMO; Manjio hiito z vrtom med Radovljico fn Ljubljano. Cena: Do 25 000.000,00 SiT. KUPIMO: Za znane stranke kupi* mo vei manjjih stanovdnj na ob^ mo{ju obline Radovljica in Bied, poslovne ?trosroki prodamo L£SCC^ Nov sodoben objekt v o^ stojeiem t rgevsko-pos lovnem «n* iru, naia novogradnja, slaba ura vožnje od l^ubljanei Avstrije In Ital* ije^ novih 28 poslovnih prostorov v !lirih e(a{ah. 32 * 320 mz. za ra* zlične dejavnostmi predvidena vselitev v septembru 2005. foio m tlorisi na ^v^.alpdom,sh Cena: 276.000^00 ♦ joo.000,00 SIT/m2 (cena nev^lju^uje OOV). C ARA2E ODDAMO RADOVLjICA * PREŠERNOVA: Oddamo garažni boks, 1&35 mz v pn/i etaži ve<$tđnovan)skega objek« ta. Cena 12.000.00 sit/mesec. Nudimo ugodno in fcvalHetno posredovanje pn nakupu^ prodaji In naiemu nepremičnin. www,alpdom,$i 5 NEPREMIČNINSKA DRUŽBA P£ Strttarjeva $/ll, Kranj Tel' 04/2J6 73 7J Najamemo in kupimo već manj stanovanj v Kranju in okolici. HISE PRODAMO: BOHINfSKA BELA: Enostanovanjs« ka hi!a v izmeri 83 mz, dvortUe m2i brez vrta^ vsi pnklju6(K popot^ noma obnovljena v letu 1994. Zan* Imiva, m^rrra lokacija. Cena 3J.ooo,ooo,cc sit, STANOVANJA PRODAMO: TR2ič • dvosobno stanovanje s prostorno verando ler drvamlcOi v izmerf 57,81 mz. prodamo za 17.000.000^00 SIT. Objekt zgrajen v leiu oDnovi|en v etu 2000. jESENiCE • dvosobno stanovanje v Izmeri 68 mz. 10. nadstropje, zgra- «P jen , 1972, balkon, vsi pn razgled. Cena 1$ .$00.000,00 SIT, KRANj ' v bližini zdravstvenega doma dvosobno stanovartje v izmen 59 mz. Ill, nadstropje, balkon, L izgradnje 1963^ cena 16,900.000,00 SIT^ KRANJ • PLANINA I: stanovanje, 39.10 mz iz g , nadstrop^ 19S4. ob- je. brez balkona, r^ovljeno, cena 12.900^000.00 SIT. K RAN j • b^ržina avtobusne postaje Vi sob no, 73,5 m2. III. nadstropje, balkon, I, ^zg. 1964, v celoti obnovi* jene I. 2005, cena 22.500.000,00 SIT. KRANJ • PLANINA III: enosobno s kabinetom, v izmen S^.lo m2, II, nad./VlL^ K Izgradnje 19^6, cena 13.500.000,00 SIT, KLOVNI PROCTOR PRODAMO: Tr2iC: Poslovr^i prostor v izmeri 22,73 ^ pomožnimi prostori v izmeri 22,32 m2. primeren za m^rno trgovinsko dejavnost z uporabnim dovoljenjem Objekt en v letu 1992« Cena 10.000,000.00 SlT^ HE PREMIČNINE ftEAi En^TE 9VET RE d,o.«. E^or* Hma^I wUc* \ a 4000 TiL 04/7911 000 Emai^: kranj^svei* http://svivv^.s ve t^ ne prem^f rilne.s 1 STANOVAN|A prodamo Kranj • Pioninj 1:41,5 mz, enosob- no. I, 861 4. nad.i vzdrževano, brez balkona. Cerra 14.9 mio SiT« Zlato poTjc 41 mz, enosobno pre* ddano v 2 sobno^ blok adaptiran 1. ^ y ^ad. nizkega bloka, vs priključki, brez balkona, kopalnica adaptirana, opremljena kuhinja, prevzem dogovor. Cena >4,3 mio SIT. Sko^a Loka * center: 86 ma, trisobno. adaptirano L 1998, meliar^ska hiša z oboki, ločena kopalnica in wc, garaža^ pogled na Mestni trg. Cena 23,8 mio Sfl, Begunje • Poljće: 45,7^ m2 ^ 7 ma kabinet, I zooo obnovljeno enoin* polsobno stanovanfe v 2. nad sta* rejfe ve^stanova njske hiiei z etaž* no CK. brez bali(ona, ZK. Cena 9 m 10 SIT, Kranj • center 12S mz, 4*sobno stanovanje v mansardi nove poslovno stanovanjske hi&e, L 1991, Cena 30 mlo SiT. Kranj * Zoisova: 72 m2,1, 64. no $ kabinetom, 4. nad.^ potrebno CK- adaptacljei nova okna^ ba plfn, prevzem dogovor. Cena 22,5 mioST. 2004, novo Kran; • Planina lih 56,93 m2, opremljeno enoInpoUobno sta no* vanje, 4. nad. od 7Hh, kopalnica adaptirana I. 2001, kabinet^ dnevna soba z jedilnico in kuhinjo, shramba, balkorv, kleL Cena: 19,3 mio SIT, Krart) • cerrter: 79 mz, adaptirano L 0$. trisobno Stanovanje V nadstropju meSianske hi$e, na mirnem pre* defu, ogrevanje na elekt. nova okna, fasada, streha. Cena: tS mio SfT. Dofftrje: 73,15 mz. . dvoinpolsobno stanovanje v JU H^Je. op^emljer^a kuhinj», dnevrra soba, spalnica, shramba, kopalnica s talnim gretjem, zimsb vrt in par-kirni prostor, CK na plin. telefon, domofbn^ satelitska TV, vselitev U* i. Cena: 234 mio SIT, HliE PRODAMO 2j&. 140 mz, delno podkletena dvo^ stanovanjska hiia^ obnovfjena I 04^ parcela s hi$o 24^ mz 4 parcela 386 mz z garažo, drvarnico ter vrtom, CK na olje, telefon, satelitska TV. Cena: 39 mio SIT Kranj • Primskcvo: go mz. L 60,310 mz parcela, atrijski dvojtek pri ba* zenu. Cena 27,5 mio SIT, Preddvor • okolica: 105 mz, parcela 1458 m2,1, 64, prithina, krasna lo* kac^ja ob robu gozda, kontna par« celir Jon^na. ravna^CK na olje,tele' . Parcela vtedna ogleda. Cena 45 mio SIT, Kranj - Struževo: 95 mz^ poJovfca 2000, 90 m 2 zemljiiča. Cena 25 mio SIT. ZEMLJIŠČE PRODAMO Rddovijicar468 mz, stavbna, ravna, sonina. urejen dostop^ skupen za* zidaini načrt. V bližini glavne ceste ica • Ljubljana. Cena 13,5 mio SIT, Kranj - ftupa: 111; mz. komunalno popolnoma opremljeno zemljiSče, za poslovno dejavnost. Cena 47.000,00 srT/rfi2. POSLOVNI PROCTOR oddamo SenCuR od 14 mz do rtu. v novogradnji^ na prometni lokaciji, ureditev po želji najemnika. Cena 2400 SiT/mz. prodamo K/vnj • center 20 mz, tfgovsb oka v prit f£ju eta 1591 novozgrajene poslovno stanovanjske hiie. z iz^ ložboi Cena 0,6 mio SIT, www»svet*nepremicnine,si GG WWW.CORENISKICLAS.S I S J KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg tz, 4000 Tel' • ^ 04/20213 S3.202 25 66 CSM ^1/320 700, Email: Snfb^(i3 k«rn4 POSLOVNI PROSTORI: Oddamo; KRANJ: bistro v blliini mesta vel. 60 m2, obnovljeno leta 2002, odkup in« ventarja 3,2 mio SIT| mesećni najem 1ZO,000|00 SIT/mes. KRANj • pisarne v nadstropju, ra* zlične velikosti od 12 do 40 mz, možen najem posameznih oz, sku*| pa j, obnovljene leta 2000, cena » 1,930^00 SIT/rr^e«. Prodamo: KRANJ: bližina poslovno stanovanjski objekt, klet, pritličje in neizdelana mansarda, v pritličju gostilna v izmeri 172 m2i nadstropje 85 rm. isto mansarda, v pnzidküdve sobi 26 mz, stare 40 let, cena » 29^0 mio SIT, HiSE dodamo; KRANJ • smer Škofa Loka: hiio v ml gr, fizi, v pritličju 99 m2^ mansarda 59 m2, podstreha 35 mz, parcela 570 ma^ cena ^ 3815 mio SIT. KRANJ • Bitnje, nan. hila sUra 38 let, v eni etaži ma (klet, pritličje in marrsardaji parcela 622 m2, cena = 33i6 mio SIT, KRANf «smer Krvavec, hiša v po* daljiani Ml. gr fazf^ 12191$ m, parcela 939 ma, cena • 38,5 mio srr, GOLNIK: 19 lei Stara hlSa, klet, pritUč^ je In mansarda, 83 mz v etaži, parcela je 847 m2, cena » 38,4 mio SIL primema tudi za dve družini. BESNICA: hila v Ml. gr. h2i. 55 mz v eni etaži^ kfet. pritličje in nadstropje, parcela 363 mz, mrrna lokacija s pogledom na hribe, cena v 31,5 mio SIT, TR2(Ct 14 let stara prrtlična atrijska hiia«dvojček na parceli 584 ma^ na ze- enem pasu, mirna lokacija z razgle* dom. v eni etaži 123 ms. cena • 47,8 mio SIT. TRŽIČ ' stan hiSa veL 8x8 m, prizidana je garaža, obnovljena leta 1988, parcela 600 mz^ cena * 35^0 mio SiT, Prodamo: Bled: stavbna parcela 907 mz za stan, apartmajsko hišo, cena » lOO SIT/mz, Seniler: 1,100 m 2 za stan. hi S o po 26.400,00 SIT/mz, možnost deliti na dva dela, 6itn)e « stavbna parcela 3.458 m2i možnost delitve, cena ^ Z4,000|00 SIT/m3 Ktnje - stavbna parcela 1.526 tr\i. za nadomestno gradnjo poslovno stanovanjskega objekta^ cena = 38,4 mio SIT, Prebačevo • stavbna parceia 75S mz, ravna^ pravokotna, cena = Z4.000.00 srr/m 2. VIKENDI: Prodamo: Bohinj: apartma 39 ma v pritličju ob-jekta^ obnovljen pred 2 letoma, majh* na terasa, lastna CK, ločena spalnica, kletni prostor, cena • 18,7 mio SiT, BANOVANJA: Prodamo: Novogradnja v KRAN|U- 3 stanovanj^ skc enote, last K 3 KERN d.o o.. Maistrov trg iz, Kranj - z enoU trisobno z atrijem vel, 86 mz za 31,62 mio SIT in 1 enota t SS vi. nadstropju vel. 58,46 mz za 19,00 rnio SIT. V ceno je že vključen DOV 8,5 Vsako stanovanje Ima svoje parkirno mesto pred hilo, ki je vračunano v cenr in lastno CK na plm. Rok dokončanja je maj 2005. KRANJ, Vodovodni stolp: trisobno 73.5 m2 v 3. nad./iG nad . popolnoma obnovljene I. 20051 ^^ik 64, za 22,5 mio SIT, KRANJ, Zbto polje dvosobno 4 zK 70 mz V3. nad./rnansarrfa, obnovljeno leta 200), lastna CK na plin, za at,o mio SIT« TRŽiCi Center en osobno 34,84 mz v 1, nad, letnik 1900, obnovljene 2005. cena « 7135 mio SIT. TRŽIC, Bistrka: enosobno 44 mz v nad, soba In kuhinja^ staro 80 leta, cena «172.800,00 S^T/mz , Najem: Kfiinj«1 G 25.0 m2 v nad . Pianina I letnik 1976, vsa oprema, cena • 48.000.00 S(T/mes.| takoj na voljo, ško^a Loka * dvoinpolsobno 70 ma v 1, nadstropju hüe, staro 30 let, vsa oprema, garaža, tako) na'voljo, ceru« 84.000,00 SIT/mes, NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODAM DVOSOBNO STANOVANJE. 47 m2, z lastnim parturiSćem. B 041/77-44-32 sds&ej STANOVANJE, 49,6 ni2, na Planini If v Kranju. oDnovliena koctalnice, saprt baiKon, CATV, CK, obnovijena sife^ia na vać stanovanjskem objektu, 9 PARCELO, 700 m2. on Sv. Duhu. PARCELO, lepo, v okolici Kranja, LIko. d.d.. Loboje« 8 041/647-257 &06637 VEĆ NEPOZIDANIH, stavbnih l&č, Lancovo. POSLOVNI PROSTORI PRODAM rzjcu, ODDAM S080, s sousorsbo sanilarij DollenI zaposleni oseb« ali itudentu, v 04/51« GARSONJERA, oskrbovana. 2 athjem, neposredna bližina Cenir^ stareiših Metode, rrožnoat prehrane, čilćeo* Ja. nege. medicinske oskrbe, • 505611 8Aft, vel. lOOmS.veisIrtci cena po dogovoru. W041/63d-997 ODDAM POSLOVNI PROSTOR, 370 m?, za trgovino ah drugo Pnmskovo, poleg 041 /647-509 TUŠ. »dft» ENOSOBNO STANOVANJE. 30 m? pritličje, cena 40,000 SfT. 041/626-561 DVOSOBNO STANOVANJE, v Lescah. delno nova oprema, prenovljeno . os, v^^jivo aOSTINEC, GOSTINKA ali par za vo-denje ali najern gostinskega lokala. Lokal Je prijetno opremljen, obraluje in Jevpallan. žifrar DOGOVOR vjbtp^ GARAŽE PRODAM GARAŽO, na Jesef^icah. C. ra«luci>e. DVOSOBNO KRANJ, 04/20-26-088 no, 506s91 TRISOBNO stanovanje, v hl6i, Pod-lubnik • šk. Uka. ft 041 /632-550 MHid MOTORNA VOZILA NAJAMEM AVTOMOBILI ZDRAVNICA, läöe 3- all 2 d0bn0 stanovanje, po možnosti opremljeno • Kranj. « 051/239-651 m<9 PRODAM HliE PRODAM Hllo, v III. gradbeni fazi. na sončni parcali, velikost 120 m2. bhžina vrtca. trgovina, plavalnega bazena in zdravstvervega doma, Železniki okolica, 04/51 ODKUP. PRODAJA, rablfenth vou1, gotovinsko ptačio, Avto Kranj, d.o.o., Kranj, Savska 34, K^nj. ft 04/20-11-413, 041/707-146.031/231-358 SPCKS?» FIAT UNO 1,0 lE, I, 99. 63.000 k/n, kovinsko siv, loriirana stekla, lepo ohranjen, cena. 400.000.00 SIT, « 041/624-695 »ftSM SAMOSTOJNO HIŠO. v Stražišču pn Kranju. 180 m2 stan. pov, par. 420 m2, vpiaana v ZK, vsaljiva lakoj, cena 30 mio Sit, vsak dan po 17, uh 00438/64 3 2674 0 7. sob., ned.. FORD eSCOftTl.4, Jen, rDozna menjave, pust, kredit na položnice 012 98, lepo ohrar>-gotovinski p> , « 031 /490- aosifliđ FORD escort 1.6, I. 97, registracija 041/240-621 STANOVANJSKI OVOJĆEK, Prirtiakovo ^ zadružnem domu, nasproti cei^ s D0daf;šan0 lil. grad. fazo z vsemi priklju^ ki, zen>e^ pUn. Inf. bko, d.d.. Uboje, 041 /647-257 FORD HESTA 1.25, 96. Jen, možna menšava, pust, kredit na pooznice. ft 012 ohrarv po SO&fitS STAREJŠO HIŠO, v sradiSću starega mesta v Radovjici, z poslopjem, potrebno obnove. FORD fpcus 1.4,1, 99. kovin^o modre barve, lepo ohranjen, ft 6M567 FORD galftxy. L 2001, enopfoswrec. 1,9 TDI, 7 sedežev, navigacija, zim. STAREJŠO HIŠO. dvosianovanjsKo na lepi lokacj, 12 km iz Kranja, NAJAMEM ., CD, avt. ki, ESP. v 031 /847-976 HYUNDAI WNTRA KARAVAN 1.8, I, 00.86.000 km. vinsko rde6s barva, ft 50S&4' HIŠO, v okolici Krania ($n>dr Preddvor Šenčur ^i Cerklje}, VIKENDI, APARTMAJI ODDAM vikend hišica CAMP terme ČATEŽ, zelo lepa. 2 vso opremo, ft SOS602 KIA PRIOEWAGON 1.3.1.00,40.000 km, ft 041/657-112 mm» OPEL ASTRA 1.6 i GL. I. 93, 180.000 km, bele banre, 3 vrata, senro volan, stredno okno, tonirana steMa. radio 6 zvočn»kov, 15/' lita platišča, odlično oh/anjen, ft 04i/$46-582 POSESTI OPELASTRA. i. 1993,180.000km. 1.6 i Gl, 3 vrata, be^. SV. pomična straha, tonirana slekla. 15" ala platit, radio, odlično ohranfei^. c«na- 360.000,00 Srr. PRODAM PARCELA PO U AN SKA DO UNA, zazIdljM, 1.000 ni2, ob Poljandćici. ft 031/382-110 PEUGEOT 405, i. 59, 135.000 km. cena: 160.000,00 ar »04/23-11-334 IDA ll M U ITuiinii 'k (oiiii Kniij lel-li.h: IM lli:^ 100(1 K^k^ jnitl. i.s-^M. O-U V^I 8K0 m inn i «i naselje družinskih hiš Zvirže pri Tržiču enojčki - dvojčki ^ |iotialjŠ!ina lit. ^r. faza ♦ onujtatiovatijj^kj. 106 iii- litVHliif^a piviaUirn ♦ dvnjö'k 1.^8 rn- l>lv. J>ro^lo^J ♦ i>ar(v|a ltD:"www augantar.si RENAULT TWINGO. i. servisna menjava, kredil na 031/460-012 97, 1. lastnik, n. moina pofožn ce, ft UU13 SUZUKI 6ALEN0 KARAVAN, I, 97, kl^ ma in ostala oprema, tepo ohranjen, jnoina menjava, gotovinski popust, k/^it na položnice, ft 03V490-012 SOM>» ŠKOOA FAVORIT 1. 1993. 114,000 km. reg. do 9/2005, rdeče barve, 5 vrat, radio, brezhiben, cena: 95.000 ailoz. najbolji) ponudnik, ft 040/779- ŠKODA FSUCIJA 1.4, i, 96, dobro ohranjen, ft 04/531-86-64 ioint ŠKODA OCTAVIA 1,9 TOl, I. 97, Klima, rdeče barve, vsa ostala oprema, servisna GOLF 1.4,1. 02, ft 041/808-a&4 GOLF ii dieaei. . B6, bonjo rdeče b«tfve. dobro ohranjen, ft OSI/212- 088 &IKM? GOLF iii, i. 95, rdeče l^arve, feg«trt-r^n eno leto, ft 04/512-24-79 Wisrs GOLF iv 1.9 . 99, rahlo karam- SOM06 boliran sprednji l»/l del. ft 04/53-31- 50S&7S PASSAT TDI 130 PSTIPTTIONIC karavan, I, 02, 1S6.000 km. In Cistemoza vodo 10001. ft 041/320-701 POLO 75,1,95, servo, 2xa)rbaQ. odlično ohsnfCT, VOLKSWAGEN GOLF ii, i. 1989, JXD, ređ.đo5/2006.«041/853-787 VW POLO 1.6 spomine. 140.000 km. klima, air pattiča. servisna knjga. , lila . u&sfifl DRUdA VOZILA PRODAM TOVORNO, lahko 04/51-22-387 Atestom, UMIO BRA KO PRIKOLICO. 609 MOTORNA KOLESA PRODAM MOPED tomos. noalo rablien. ugod- 60&4M no, ft 041/988-174 MOPED TOMOS, avtomatic. malo rabljen 2772 km, ugodno, ft 04/26-ei-462 sowas MOPEO TOMOS AVTOMAT K, 2003, 30.000 Km, nov, cena po eto-govoru, ft 040/747-662 KARAUeOLIRAN MOTOR ATX 500, 1.01, 6000 km, rdeče barve, ft YAMAHA R1. . 03. ugodno. AVTODELl IN OPREMA PRODAM CiTROäN AVTOODPAD, rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov, lOSSOi JEKLENA PLATIŠČA In GUME. za različne avte, praktično nove, 041/722-625 KARAM BOLI RANA VOZILA KUPIM POŠKODOVANO VOZILO, tudi tolalka - nudim največ, takojšen o 30 MALI OGLASI, ZAHVALE I nfo @g-g/as-s I GORENISKl GLAS petek, 3. junija 2005 I OSTALO PkOOAU TESTER ZAVOR« ta tovorna h vozila, komadi 151 STROJI IN ORODJA PRODAM CiRKULAfl. za žaganje drv, 041/745-716 DVIGALO. e(ek. trolazno. nosilnost 500 kg, onmamo za gradnjo hiie, cena 20.000 SIT, 9 04/23-11-334 KOLESA 2 OSJO, <3 ročni voz • Kimpež, « 04/51-41-tes VILIČAR INOOS. 2.5 t. öt^sei. cNng 3.2 m, dobro ohranjen. Pipanova 40. S«nčur QRADBBNI MATERIAL ORADBBNI MATERIAL PRODAM In OVA OKNA, 100 X dO. i po^nL ft O3VS7d-640 L£S. za ostreij» m suho siT^rekove tfo-he. « 031/243-021 »CM« STARO STREŠf^O OPEKO, 2000 - 3000 ko«ov, za siinboično ceno, 04/23-15-788 STREŠNIKE TRAJAKKA, 300 m2, siare i S let, v dobrern st&niu. oa oaie-tah, Krsnj - Planina. doOava v juniju. 040/262-969 STREŠNO OPEKO 6ot>rovec Ton-dach, novo. idO m2. ze^o usodno, V 041/627-331 TLAKOVCE. 90 m2, « 041/619-642 ZRAČNO SUHE COLARICS (N PLOHE. raznih kvalitet, • 040/776-484 M«««» KUPIM OESKE, srrreKove Oeb. 2 cm, suhe a^i Sveže do 5 mS. STAVBNO POHISTVO PRODAM 3 kletna okna. 90x100 cm. dve strelni okni, malo rabliena, S 04/251-14-95 W6M4 POLtASTE STOPNICE, zunanj____ lena barve. K/dnj • Pnmskovo. na Ces-e St. Žagana S8a. «r 04/S1-21-957 «o»«'? KURIVO PRODAM 8UK0VA DRVA, suha. « 041/664- 882 mui DRVA. rnetrsKa ali razlagana In zemljo • humua. orodam, možna doaiava. 041/718-019 STANOVANJSKA OPREMA POHliTVO PRODAM 00 LATO M^ZO. li^ 04/202-83-73 GOSPODINJSKI APARATI PRODAM inoustruski Šivalni ppaff, primeren tudi za be eiäih matenaicv. STROJ »»S10 LIKALNI STROJ MIELE, ugodno. & polovično ^jnkcijo. zvečer po 18. un. 04/23 3-2 7-9 6 MIN{ ŠTEDILNIK, za simbolično ceno. 2 X «ektrikd m pečica. « 040/26&- 746 606607 PRALNI STROJ CANDY, za simbolično ceno, s(ar 6 let. lepo ohranjen, 040/285-748 OSTALO PRODAM PRODAJAMO, vrine su&llce perila, enostavno raztegljnre. pnmerT>e tudi za O V 507-46-^6 60M2? ŠPORT, REKREACIJA K.D. fSU^NOER, nudi jahalne urtce po čudoviti naravi na mirnih Islandcih, 031/442036 PRODAM flOLERJI. Kolesa in drugo, koniisljska prodaja. Rubin KoKrtca, od iS, do 19. ure. a 04/204.91*91 TURIZEM APARTMAJE, v Cnkvenici. nova hi Jeo vrt 300 m od moru. oddaoi. • BIOGRAD NA MORJU, oddam aparl- ma in sobe v fepi. novi hi&'ob moitu. 9 00365/961-627-073 KOPER. AOUA • PARK Žuaterna. oOdam aparima za 4 osebe, po ugo<> nih cenah, v mesecu maju in juniju 20 % popusta. 8 05/628-44-28, 03W69e-036. S.L.O_N.E2004#email.sj ««n» NA OTOKU KRKU. oddam sparlma za 4 osebe. 9 031/309-764 NA OTOKU SUSKU, pn Malem JÜ oddam hiio za 6 oseb v poletnih mesecih. 9 041/684-403 W6 fiO&ei PODARIM PSA MEŠANČKA. Zlati prinaialec • ovčar, star 2 leti. 9 031/364-895 bOUit 5 mladih muckov. 061 DOeRIM UUDEM. malo mucKo z doh 90 dlako, 9 04/23-24-338 DOBRIM UUOEM, Dodahmo dva mea. star? mucke, me^nčke s oerzH jsko pasmo, z daljšo dlako, 9 04/2^ 11*370 »»gre MLADO MUCKO, staro 2 meseca. daljša dlakd, «041/362-225 MUCKE. • 070/40^(>ei. 040/834. 675 ioi^o MUCKE, od simsntaiKe. Jepo vzgi^ jene. navajene na red in čistočo. 04/255-68^8 POLSOVNI STIKI Ugodni dvtomobilslci in gotovinski ltr«ditl do 7 tet, za vse zaposlene in upokojence 09, do $0'% obremenitve, star kredit ni ovira. Će niste kreditno sposobni, nudimo kredite ns osnovi vdSega vozUa, ter lea singe za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom. TeMbnske itevllke: 02/252-43-26» 041 /750.560, tct^n I 0 Mtinikl IX Ml'l^ KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM HLADILNI BAZEN. 2A mleko 1000 04/512-78-78, 041/725-850 OBRAČALNIK, ku. 180 cm. 9 04/58-76-076 PAJEK, in samonaXladalXo SIP 16 m3 terVZzgrabljalniKSP, • 031/491-026 soseci PAJEK SIP. In samo nakladal ko SIP manjšo, 9 041 /539-637 SILOKOMBAJN SK 60. malo raPljen, 04/253-13-12 wbw UNIMOK 406 041/516-692 a prikliučki, 9 KUPfM KOMBAJN, za skop krompiria ki. 9 031/470^56 MOTOKULTIVATOR. Muta s ali posamezno, lahko v okvari. 9 041/503-732 TRAKTORSKO VOXO. raWjeno. lahko ludi v okvari, «041/643-949 PRIDELKI PRODAM CVETNI PRAH. sveži, zelo ugodno. Luznar, Begunje 170, 9 04/53-33-914.041/949-077 MMM VZREJNE ŽIVALI PRODAM 3 MESECE STARO TEUCO, LS x RH 051/263- in bikca, reja ali zako BIKCA, ĆB/LS in bikca Če pasme, U65ro ČB BIKCA, starega en teden. Jezerska 92 a. Kranj 60SMt DVA BIKCA, mesne pasme 160 ko. KOKOŠI, nesnice. ptje. 18. Ou-hotin KRAVO. S teletom a 031 /4 67-007 TELIČKO, simenialko. staro U dm, 04/25-31-424. 031/e6fr-240 ZAJKLO, z mladiči In zamrzovalno omaro, «041/597-933 KUPIM &IKCA. m teličko simenleiKo, stara 14 dni. 9 04/512-04^3 MS&31 BIKCA. $imenta3ca 040/738-830 dO 10 dn. OSTALO PRODAM GUMI VOZ, za simbolično ceno, 041/829-676 Kua» PRIKOLICO, za konje. 9 041/944- 206 60U» ZAPOSLITVE NUDIM GOSTINCA/KO. za dopoldansko dek? v gostinskem lokalu. Žaframka Milan Kasteite s.o.. Jaka Pla^še 17, Kranj, lIČCMO. več natakaric za delo v kava baru - cenier Krar>ja. Weko. d.o.o.. Ižanskac. 400. Ljubljana. B 041/891- 256 iSČEMO NATAKARJA, ali natakanco za strežbo v o^cenji. Stare Hnbar Mateja 8.p.. KofoiKa cesta 59, Kranj, 9 04/236-13-02 IŠČEMO PRIJETNO DEKLE, za strežbo v kava banj ob vikendih. Jakeh in ofilali d.n.o., Beneđikova 1, Kranj. 031/764-399 NATAKARJA/ICO, In študentko za pomoč v streibi, Zupan Afo^ s.p., Bohlr»-jska Bela 128. 4263 BohlnjaKa Bela. 04/57-20-100 iousa TAKOJ ZAPOSLIMO. co In oomočnico v Kuhin)i. Penzion Tnpič. Krsto Tripič 3 p. Triglavska c. 13. Boh. Bi^rica, 9 04/572-12-82 60537s V DNEVNEM BARU. Petelinov hram potrebujemo pomoč dekleta za delo v ^nku. Janez Zupan a.p.. VaKraaorjeva ul. 17, Bled, • 051/305-345 ićM8 ZA REDNO DELO. zaposlimo natakarja/ico. Pogoji: delovne uizkuinje, ua-trezria izobrazba, lasien prevoz. Preša. d.0,0,, Penzk>n Zaplata, Tupaliče 32. Preddvor. 9 04/255-62-50 s«e aposot^ nosu preizkusih na terenu Ini pivdaja). MK, d.d.. Slovenska 29, Ljublana. 9 04/595-79-95.041/604-413 S064M ZAPOSLIMO VODJO, seminafiev. zaželjene tzkušnje, nf pogcš. d.0.0., Motnica 11, Trzin, 9 41-80.040/679-169 sos«? DELAVCA V KROVSTVU. m tesarstvu, možna priučHev. Pogačars.p.. čopov« 25, Lesce, 9 041/713-110 ZAPOSLIM SLIKOPLESKARJA, Oo- lenc Mal^ž s.p., Halnaneva pot 47, Kiani. ZAPOSLIMO MIZARJA, alli delavca vajenega mizarskJh del Joie Sita/s.p.. Velesovska c. 20. šončur, 9 04/25- Bouse POTREBUJEMO VRTNARJA, oz. osebo S smislom za urejanje okrasnega vrla okoli poslovne stavbo. MB-NAKLO, d.o.o., T. Zupana 16. Naklo, 9 041/633-773 sostas tŠČEM MOŠKEGA, za pomoč na kmetiji, alkoholiki izključeni. 9 031/575-472 60W7- IŽĆEM INSTRUKTOR MATEMATIKE, išče delo: pomoč on IŠČEM DELO. Kot varuška otrok v večernih urah. 9 04/204-66-156«»^? POMOČ 02. VAWTVO. bolnim. 9 041/589-621 oz. SPREJMEM HONORARNO DELO v gostinstvu • kuhinja, v dopoldanskem času, »mam dobre uKušnie, Kran) in okolica. Klavdija, 9 040/425-323 STORITVE HUDIM ASFALTIRANJE, tlakovanje dvoriič. dovoz. poli. parkirišč, polag. robnikov, pralnih plošč, izd. betonskih in kamnitih šisarp. Adrovlc & Co. d.n.o.. Jelovsk^ va 10. Kamnik, 9 01/839-46-14 ÄOLSTAfPSTVO SfiRĆAN « # «f* M rCNOE - MARKIZE Popust do 20% BtiphiM itmffe tn s^etcvonji. no ub\t9 itČkfit 300 fzoiw plđtiv. /9Čn!oH ikkim pogon. flroJcovno momaia bra Tt!: OJ/56J J? oli <>41/630 700 DELAMO OD TEMEUEV DO STREHE, notranii ometi, adaptaciie, ometi lasad, predelne stene, urejanje in Hakovanje ter škarpe. Bylyqi Bene In osta i d.n.o., Struževo 3a, Ktar>j, 041/561-836 DIMNIKI, - saniramo m izdelujemo dimnike iz nerjaveče pločevine dud povrtavamo. 'KAM' Kač Albin s.p.. Matke 7, PreDold, 9 041/636-813, vMw.kam-dimniki.co som: O RAD SENIK REXHO d.n.o.. Adergas 13, Cerklje, izvaja dela od temeljev do strehe, notranji ometi, ometi fasad, kamnite škarje, urejanje in tlakovanje dvorišč. 9 041/589-996 Mmo bi {mH» ttepü 2 V9«, nudimo celostne prostixske rešitve od vfittsttunM Idela • MetaspeceS. uravncFtBžene uporabe pmsTora. Ko menskega Ljubljana, meia- spaca2@«ma]l si. 01/230-15^2. do kmčm Mbe. O.W.D.. d.0.0.. Ljubljanska 45. Kamnik, 031/327- milos.cvlm@vDlja.net HfTRO. Kvairtetno. po ugodnih cer^ah nudimo čiščenje objektov In opreme, čistilni servis Eniment, Moja Sodnik a.p.. Zq. Brnik 84. CerKfje. 9 04/252-16-59.031/812-309 «MMI INŠTALACIJE, ogrevalnih naprav, vodovoda ter adaptacije kopalnic, Gregor Kozamemik s p . Hraie 30 a. Srrv ledni k, 9 040/373-644 »«ssi IZVAJAMO, sanacije dimnikov, vrtanje, zidava, rrtontaža novih, popravila stanh, nudimo dimne obloge, dimne kape. h^ovak & Co. d.n.o., Ljubljanska 69. Domžale, 9 031/422-800 t NOVO V BE6RADU, betonov in g/anulatov vam po ugodni c«nah nudimo ves ostali gradbeni material, Ir/ajamo rzkope in odvoz rrtalerl-ala Segrad, Savska loka. Kranj, 9 04/23-64-030 »>»4^9 OD TEMEUEV. do strehe, notranje omete, fasade, adaptacije, tlakovanje In urejanje di/c^č. SGP ^t/cji skala, d.n.o., Siruievo 3a, Kranj, 9 041/222-741 4<»??9 PREVZAMEM, vsa materiaiiom ali brez. G Odrove 3. Krajij. dala i B. d.O.o.. T kamnoseštvokašpar Na Kalu 16, NaUo« tel. 04/ 2^7 iS 75 IZDELAVA IN OBNOVA NACR08NIH SPOMNIKOV OKENSKE POLICE, STOPNICE SENČILA ASTEflIKS, Rozman Peter s.p.. Senično 7. Križe, tel.: 59^6. 170. 041/733-709; markize, tends, rolete, žaluzije. lamelne zavese, plise zavese, roloji, komajnikr. ioam STROJNI OMETI, nolrv^ slen 'f\ stropov, hitro in po ugocM ceri. Un^. d 0.0. Zatel) 15. StshOMca. 9 041/642-097 VSA GRADBENA DELA. notranji ometi, fasade, adaptacije, novogradnje, hitro In poceni. Bytyqi oče tn sin d.n.o., Cogelnica 48 B, Nako, 051/354-039, 041/593-492 ŽALUZIJE. lamelne, rolo in plise zavese. screen aenčila, senčila za* strašna okna rolete izdelamo In montiramo. Rono senčila, d.0.0., Mavsaiieva 46, Notranje Gortce, 9 01/365-12-47, 041/334-247 MMftia ŽE UTE NA NOVO POBARVAT« FASADO, in lesen napušč? Ugodno In hitro! M&Siamatrtx. d.0.0., Staretova 39. Kianj, l&ČEM IŠČEM VARUŠKO, za eno leto starega fantka na vašem ali mojem domu cAoli- ca Kranja, 9 041/323-097 »s&m ZA IZVEDBO FASADE, dčem izvajalca, 9 041/659-971 MMM IZOBRAZeVANJe tNŠTRUlRAM MATEMATIKO, RZIKO in POSLOVT^D MATEMATIKO. Mtfko Kose^ prof .sp„ Sercef^ ulica 4, RadCM^ica. 9 04/531-S&^Se, 031/847-530 «W9i ZASEBNI STIKI FANT 49 LET, 170/90, brez obveznosti, bt rad spoznal dekle ah mamico za prijateljstvo, možna rBSna zvaza, 051/220-196 »MMi IŠČEM DRUŽBO, gospe do 65 let za Cf«tšlco v juniju 05. 9 051/314-154 IŠČEM STAREJŠO ŽENSKO, za spremstvo pn vožnji in pomoč v KranjU, 9 04/20-12-161 wfts» POMLADNI VETER, vdova, prijazna Gorenjka. želi spoznati moikega za tesno zvezo. Kličite 090/5424 aH samo MobKel naročniki kftčde, 9 090/14-22-05 506sn POMLADNI VETER, vabimo prosia dekleta in gospe, ki si žei0 spozjiati novega moškega, da pokličete 031/612-541 od 9. ure dalje afi pišete SMS. Vabljene, veseli vas bomo so^sh VDOVEC, srednfh let, redno zaposlen, bi i9ci spoznal žen^ za dočbo in pomoč ns man^ kmebji. bodi pt^prosta In poštena, ataia do 40 let za resno Mezo, šifra: ZVESTOBA IN SPOŠTOVANJE RAZNO PRODAM DVE TEUCI, simentalki. bt^ji 7 mes. in Golf diesel. 9 04/513-32-15 soss» PLINSKI ŽAR, IZ 25 m nerjavne sirešne obrobe, 9 041/721-625 »s&se liĆEM SKUPINO ZA TERANOVO, na že poloiene kombi plošče, 1(M7 Osti s to ikono, so objavljeni spleinem mestu wwwjz^ri.sir kjer si lahko ogledate tudr In dalji i opis ogl ale va nega predmeta ali storitve« na ike ¥ ^ORENISKl GLAS petek, 3. junija 2005 ZAHVALE info ($>g-glcis. si ZAHVALA V petek, 20. maja 2005, smo se poslovili od dragega moža» ata in starega ata Franca Avguština roj. 1924 • borec NOB Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaSčanom, sodelavcem, prijateljem, znancem, podjetjem Jelovica, d.d.. T^mo, d-d., Starman Škofja Loka, d.0.0., za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in darove za cerkev in svete maSe. Zahvaljujemo se dr. Ireni Oblak • Blček in osebju onkološkega inštituta. hvala gospodu župniku g. Gregorju Dolšaku. oslabnikom cericve na Godeličj, pogrebni službi Loške komunale, d.d., godeškim gasilcem, praporščakom, pevcem za lepo petje in trobentaču Mateju. Se posebej se zahvaljujemo predstavnikom zb GodeliČ • Trata in govorniku za poslovilne besede. Hv;üa vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu! Vedno ga bomo ohranili v lepem spominul Njegovi: žena Kristina, sinova Franc družinami Godeiič, škofia Loka. 20. maja 2005 in Dare ter hči Breda z V SPOMIN Minilo je leto, odkar je za vedno odšel od nas dobri mož in oče Franc Prislan Vedno te bomo pogrešali! Vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Draga mama. odlla si. vendar boi za t^dno ostala v naiih srcih. Pogr^ali te bomo. V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga Pavla Benedik roj. Rakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm za darovano cve^'e in sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej &e zahvaljujemo društvu upokojencev, praporščakoma, trobentaču, pevcem in gospodu kapbnu za lep pogrebni obred. Hčerka Pavla in sin Janez z družinama ter hčerka Slavka V SPOMIN V nedeljo, 5, junija 2005, bo miniJo žalostno leto, odkar nas je zapustil Srečko Valjavec Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI zahvala v 85, letu starosti nas je zapustil mož, oče, ded, praded, bral< stric in svak Franc Vrhovnik iz Sv. Duha zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, molitve in svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Skof)a Loka, g. župniku Romanu Poljaku za obiske na domu in lep pogrebni obred. g. patru za sveto maziljenje, pogrebni skižbi Navček, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi zahvala Ob boleči izgubi rušega dragega Mihe Rehbergerja p.d, Kovačev^a Miha iz Nove vasi pri Preddvoru se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nekdanjim sodelavcem podjetja Živila za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Zahvaljujemo se reševalni ekipi ZD Kranj za hitro intervencijo, zdravstvenemu osebju Nevrološke bolnišnice Ljubljana za skrb in nego. Hvala gospodu župniku Mihu Lavrincu za opravljen obred, pevcem in orglarju za zapete in zaigrane žalostir^ce. Hvala tudi pogrebni službi Navček in vsem. ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sestri Vera, Rozka io nečakinja Eda z A00 Xo Tvoje zaieiimc si biižim. gremo tja. v miren kraj tišim Tam srce se tiho IzJoČe. saj verjeti noče, da Te veČ med nami ni. V SPOMIN Prangiju Maliju Mineva leto dni, odkar Te ni več med nami, imeli smo Te radi in Te zelo pogrešamo. vsi tvoji Radovljica, 4. junija 2005 zahvala V 73. letu starosti r:as je zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, teta in taŠČa Gizela Pušavec s Hudega 3 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene sožalje. Hvala društvu upokojencev in OOZB za pisna soŽaJja. Posebna zahvala g, župniku iz Kovorja za lep pogrebni obred, zahvala bolnišnici Jesenice in Ljubljana za lajšanje njenih bolečin. Zahvaia pevcem Zupan za ganljivo petje. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče. Hvala pogrebni službi Navček ter komunali Tržič. Vsem imenovanim in nehote neimenovanim še enkrat iskrena hvala. ŽaluloČi vsi njeni Hudo, maj 2005 31 > ZAHVALA V torek, 31. maja 2005, smo se za vedno poslovili od našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Karla Trillerja roj. 3. II. 1920 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče- Zahvaljujemo se dr. Tadeji Demšar, pevcem za petje, g. Župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebnemu podjetju Akris. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Grenc, 51. maja 2005 v-J Z Al IV ALA V S3, letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata. stari ata, brat in tast Viktor Stržinar Brdnkov ata u Dolenje 2erine it Iskreno se zahvaljujemo vsem za podarjeno cvetje, sveče, izrečena sožaljain spremstvo na zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovali, zdravnikom ZD Gorenja vas in zdravnikom in sestram oddelka 600 bolnišnice Golnik. Posebna zahvala vsem sosedom, podjetju LTH Skofia Loka, KGZ Škofja Loka, podjetju Marmor Hotavlje, ZB Poljane, g, župniku Miru Bonä in župniku iz Javorij, govomid Ljudmili, cerkvenemu pevskemu zboru iz Poljan, kvartetu Rožmarin, trobentaču in pogrebnemu podjetju Hipnos. Žalujoči: žena Micka, hčerke Martina, Dragica in Mira z družinama, sestri Cita in Anica Dolenja Žetina, Čabrače, Poljane, Gorenja vas. maj 2005 32 I n/o GORENISK! CIAS petek, 3. junija 2005 Anketa Koliko za dopust Dominik Freuh Nastopili so vro^i dnevi in začenja se sezona dopu* stov. Želje so različne, vendar jih vedno omejuje nančna sposobnost posameznikov. Nekateri si dopusta niti privoščiti ne morejo. fOtt! Tina Oolil Vladimir Križnan "Na dopust grem v toplice 23 nekaj dni. Na Hrvaško ne grem. Za kaj večjega In daljšega nimam denarja, ker sem upokojenec. Za dopust sem pripravljen zapraviti ne več kot petdeset tisoč tolarjev." 4 M Nejc Hribar; "Najprej bom šel na festival v Nemčijo, potem pa verjetno še v Istro za tri tedne. V Nemčijo bom vzel okrog sto tisočakov, v Istro za tri tedne na morje pa verjetno tudi toliko." Ivan Draškič: "Na dopust z ženo tradicionalno odhajava na križarjenje po Jadranu. Zadeva je preizkušena in teče v redu. Sedaj greva na isti aranžma že Šestič. Cena aranžmaja je okrog sedemsto evrov na osebo." Aleksander Dvanajščak: "Šii bomo. Koliko bomo za- j pravili, Še ne vemo. Cremo ! nd hrvaško obalo, ker želimo i že drugam, ampak najbolje mirnejši dopust. Lani smo j bili na absolventu na Kreti. : Marta Hain: "Na dopust grem. Večinoma na Hrvaško, šli smo tudi je še vedno na Hrvaškem. Je najbolj mirno. Za en teden Verjetno bomo zapravili za I sem pripravljena zapraviti okrog osemdeset tisočakov," i do sto petdeset tisočakov." Z zdravimi zobmi na zabavo Na Gorenjskem zaključne prireditve akcije za zdrave zobe. Manj zobne gnilobe pri šolarjih, več stekleničnega kariesa pri petletnih otrocih. Rf mata ŠKRfANC Bohinjska Bistrica, Kranj • Veliko smeha, dobre volje in petja spremlja vsakoletne zaključke preventivne akdje za čiste zobe ob zdravi prehrani. Minuli torek se je več kot 300 otrok v domu Joža Až-mana v Bohinjski Bistrici, kfer je bila zaključna priredi* tev Šeste lokalne akcije za Šolarje zgornje gorenjskih občin. zabavalo ob čarovnijah in vragolijah Čarodeja Tonija. Prišli so učenci zmagovalnih razredov od 2. do 5. razreda devetletke in učenci osnovnih Šol Antona Janše iz Radovljice in Poldeta Stražišar-ja z Jesenic. S prireditvijo nagradijo šolarje, ki so vse leto dobro skrbeli za čistočo svojih zob. Marta Mrak, preven- kranjskogorske Osnovne V kranjskem kinu Center so otrocih zadnja leta res manj, tivna sestra v jeseniškem šole Josipa Vandob, tretji pa se zabavali že včeraj, veselo opažamo pa, da pri pet- in zdravstvenem domu, je po- je bil 5. razred podružnične pa bo tudi danes dopoldne. V šestlctnikih zaradi pogoste vedala, da so otroci zgornje šole Mošnje. "Najkrajši na- preventivni akciji je sodelo- uporabe stekleničke narašča Gorenjske že skoraj dve de- svet otrokom, da ohranijo vaJo več kot 4000 učencev stekleniäii karies/' je dejala setletji vključeni v zobo- zdrave in lepe zobe, je umi- 167 razredov, učend Osnov« pedontologinja Irena Vidic, zdravstveni preventivni pro- vanje zob vsaj dvakrat dnev- ne šole Helene Puhar in dr. dent. med.. Za zdravje in gram. "Zobne gnilobe je no, ko pojedo sladico, naj 1450 učencev prvega razreda čistočozobsonajboljeskrbe-manj, na sprednjih zobeh - zobe vsaj splaknejo» starSi pa devetletke in otrok iz vrtcev, li uČend 2.a razreda Osnov- Pol^ umivanja zob so pomembni tudi redni pregledi pri zobozdravniku, i fm» nn« ooki sekalcih, je skoraj ni več, na zadnjih zobeh pa veliko manj. Veseli smo, da je tako. naj jih k temu spodbujajo," na zaključni prireditvi pa so ne šole Šenčur, 3.a razreda je dodala Mrakova, se jim pridružili Se titiSki šo- Vesele in zabavne zaključ- larfi. "Letošnja akdja je že se- otrod pa z navdušenjem so- ne prireditve pa so za Šolarje demnajsta, tekmovanje z delujejo v akdji," je povedala osnovnih Šol iz Kranja, Na- rednimi mesečnimi prever- Mrakova. Najboljši razred je kiega, Preddvora, Ceikelj, Je- janji čistoče zob, ki jih izvaja- Najboljše razrede že prihod- Osnovne Šole Cerklje, 4.C razreda Osnovne Šole Simona lenka center in 5. Č razreda Osnovne šole Orehek. bil 4.b. r^ed Osnovne Šole Gorje, na drugo mesto so se zerskega in Šenčurja pripravili tudi v Preventivnem cen- jo naše preventivne sestre, nji petek čaka prijetno prese-pa poteka od septembra do nečenje, dan dogodivščin uvrstili učenci 3. razreda tru zobne poliklinike Kranj. maja. Zobne gnilobe je pri Bohinju. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo pretežno jasno, jutri dopoldne bo sončno, popoldne bo oblačnost od zahoda naraščala In proti večeru bodo že prve plohe in nevihte, V noči na nedeljo in v nedeijo dopoldne bo deževalo, popoldne bo dež ponehal. Ohladilo se bo. AflffKi)* RS 2t otrtripe, Urad la PETEK 11/26®C SOBOTA 4 » 13/27°C NEDELJA t % 13/16®C o 28/1« o V/\7C O Refd V! 16'C Bi skodli s padalom? če je odgovor DAill, potem nikakor ne smete spregledati nove Glasove priloge Na potep na temo Adrenalin ' Nore avanture na Gorenjskem. V njej boste izvedeli, kaj potrebujete za skok v tandemu iz letala, bili smo na Pfanetu zorb na Bohinjski Beli in se kotalili z ogromno napihljivo kroglo, z najbolj adrenalinskim županom pa smo letelr z akrobatskim letalom. Pripravili smo pregled ponudbe adrena- inskih Športov na Gorenjskem ter ga popestrili z zemljevidom. In če želite izvedeti, zaka) boste poleti v Kranjski Gori potrebovali sanke, ne spreglejte zadnje strani. Prilogo za prosti čas, turizem in avanture Na potep, ki bo vsak mesec prinašala drugo zanimivo temo, boste naročniki prejeli brezplačno, za 150 tolarjev pa bo naprodaj na prodajnih mestih Dela Prodaje, poslovalnicah PoŠte Slovenija in na bencinskih servisih Petrol. Pa Še to; v prvi Številki si lahko priigrate nofo vožnjo 2 akrobatskim letalom. Zato skočimo skupaj' na potep! Ü. P. cc K RAN} Dan odprtih vrat na letnem kopališču jutri ob n. uri bo na letnem kopališču v Kranju dan odprtih vrat z brezplačnim kopanjem, Zavod za šport Kranj bo jutri obiskovalcem predstavil tudi nove športne objekte, ki jih je mestna občina Kranj zgradila v preteklem letu. Ob letnem kopališču je to nova upravna stavba, pri otroškem igrišču GibiGib so pridobili nove sanitarije, na nogometnem igrišču so položili umetno travo, odprt pa bo tudi nov rolkarski center. Predstavili bodo tudi posebne ponudbe za poletno kopalno sezono. Obljubljajo, da bodo z njimi Šolam, Športnim društvom in občanom zagotovili najcenejše kopanjevureje- nih bazenih v Sloveniji. D.Ž. izDensi VuliDvonskI portal rtiAMh oolasov 6naspi*tnd stran, ki 2drx£Žui» 7 6a3opi«ov z k»ne9vSioveni|el Obiftćitd www.iib^M, ođđa]i6 svoj mtti ogiaa, OQlffte »] popQln^i* oglaM» sprvhodfl« 99 po runenih straneh lo oaj vas ruvdu&ijo kadrovski oglasi BrakanJ« po malih oslaalh i« AlkoJI nI bilo tako udobno. ĆuJliJ iJU Jiuijjij Jl/UJJJ STDbMA lOtmMA Ai.t Hi)k haiur jn Vili t^^nSt Tsui^a Äasac J PRILOGA GORENJSKEGA GLASA __ . Ba-Ji i ŽIVAHNO ' i « : JPrenjsko prvanstvo »♦»C^ff^if ^^: harmonikarjev na distonično m^tM' ^^ * moniko so v polnem teku. Priredil 2 ^ f bovneödioi I2junj)a. pred osnovno ; Šolo v Beinici« Organ^tof rupove-♦S . : duje vesel vlVend. S* 02 PETEK 3.6.2005 GL 6B V Križanke prihaja najmlajša zvezda Balkana, ki podira rekorde popularnosti pri poslušalcih in dekletih. J5 Dominik Frelih o§e Proeski je verietno najbolj uspešen mladi pevec v prostoru bivše Jugoslavije. Prihaja iz Makedonije in je uspel že v svojih mladih letih. Od takrat naprej mu gre kariera samo še navzgor. Toše je sicer Študent četrtega letnika glasbene akademije. Je eden najbolj uspešnih in popularnih makedonskih pevcev. Zaslovel je v zelo mladih letih in takoj dokazal da premore izjemne glasovne sposobnosti. Njegov prvi nastop je bil leta 1997 na Makfestu, leto kasneje pa se je pojavil na festivalu Ohridski trubaduri, kjer se je nad njim navduSll znani kompozitor Cr^or Kopo-rov. Začela sta sodelovati. Rezultat so bile številne uspešnice in nagrade, med katerimi je bila bolj intimni. Naslednje leto bo Toše imel lo-letnico nastopanja- Pravi, da bo najverjetneje naredil neki značilen projekt, kot je na primer best of ail pa album v živo. Kako je biti najbolj popularen pevec v Makedoniji in še širše? "Ne vem ali sem ravno najbolj popularen. Mi je pa zelo všeč, če me imajo ljudje radi in cenijo moje delo," je rekel Toše. Nato ga podra-žim, ali še vedno nima Časa za dekleta in če si namerava kakšno poiskati v Sloveniji. "y Slov^'niji je dober izbor lepih deklet, ampak v tem trenutku se najbolj posvečam sebi in projektom." Glede na to, da ie že tako slaven, me ie Toše Proeski najbolj zanimalo tudi, ali namerava posneti kako ploščo v tujem jeziku. "Do sedaj sem sne-mal le v makedonskem in ije-kavskem jeziku. Ni pa izključeno, da bom kdaj kaj posnel v angleščini." Ko sva pri koncu s pogovorom, ga vprašam še, kaj sporoča Slovencem, ki bodo prišD na njegov kortcert omembe vredna verjetno kedonijo predstavljal na Ev- glas povedal, da še ni imel "To je le ena stopnica k zbli-"oskar popularnosti in naj- roviziji s pesmijo Life. Pel je večje turneje po bivši Jugo- Ževanju. Rezultate pa bomo uspešnejšega pevca bivše Ju- tudi v duetu z Anjo Rupel goslavije", ki ga je Toše pre- (Skrajni čas) in Tonyem Ce-jel lela 2000. Njegove uspe- tinskim (Lagala nas mala). slaviji. "Do sedaj se je to združilo v nekaj koncertov, ki so že bili izvedeni. Na videli po koncertu," je bil skrivnosten Toše. Obeta se nam torej prese- šnice so pesmi Čija si, s ka- Oba se mu bosta pridružila vseh sem bil pri publiki zelo nečenje. Če gre verjeti sovo- tero je zmagal na festivalu tudi na njegovem prvem Evrovlzija. Postala je uspeš- pravem koncertu pri nas. ki dobro sprejet," je rekel Toše. ricam, pa se nam obeta še ve-Najraje nastopa na velikih liko več. Pravi balkanski Žur. ruca v vseh republikah bivše bo 8. junija v Križankah, koncertih. Všeč pa so mu To pa pri nas vedno bolj Jugoslavije. l^jeToŠeMa- ToŠe je posebej za Gorenjski tudi klubski nastopi, ker so "pali". Ji Suzana P. Kovadič npiave na 14. gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v zaigrajo tudi lastno skladbo," je povedal Sušnik. Ideja za tekmovanje v ig- ranju na diatonično harmoniko, kjer je potrebnega veliko znanja in volje, se je pred igranju na diato- leti utrnila Janezu Fabijanu, nično harmoniko ki je strokovni vodja teknio- so v polnem razmahu. Priie- vanja in tudi sam izhaja iz ditev bo v nedeljo, J2. junija, glasbene družine. Prva tek- z začetkom ob 15. uri na po- niovanja so bila pred Šport kritem prireditvenem pros- hotelom na Pokljuki, potem toru pred osnovno šolo v Krpinu v Begunjah, enkrat Besnici. "Zaenkrat je prijav- na Gorenjskem sejmu Ijenih okrog sto harmoni- Kranju, pravi dom pa so na- karjev, še vedno pa je nekaj Sli v Besnici. "Veseli me, da dni Č2sa za zamudnike," je v se za igranje na frajtonarco imenu organizatorja. Turi- odloča veliko mladih in da Osnovnošolka Kristina Pahor, doma iz Kranja, se vsako leto stičnega društva Besnica, je prireditev vsako leto do- udeleži tekmovanja, povedal predsednik Miha bro obiskana," je še povedal Sušnik. Harmonikarji se bodo glede na starost pomerili v petih kategorijah, vsak bo odigral eno skladbo po lastnem izboru. V posebni kom živela ves konec tedna. Sušnik. Letos jo bodo posneli in predvajali na TV Pika. Besnica bo s tem d<^od- gostje nastopili ansambel friziranje in za zabavo vesolj- Ptujskih 5. V soboto, 11. juni- cev. V nedeljo bo poleg že ja, vzgojiteljice in učiteljice iz omenjenega tekmovanja, ki 'Besnice pripravljajo Veliko otroško zabavo 2 začetkom je obenem tudi izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko skupini pa bodo gostje. "Za- V petek, 10. junija, ob 20. uri ob uri. Najmlajši bodo Ljubečne, v prostorih šole želeno je, da izberejo sloven- bo Revija narodnozabavnih imeli priložnost za risanje, ske narodne pesmi, lahko pa ansamblov, kjer bodo kot izdelovanje nakita, za ples. odprta razstava izdelovalcev harmonik. CUKR Nick Cave v Križankah V ljubljanske Križanke 16. in junija prihaja eden najbolj svojevrstnih glasbenikov Nick Cave. Spremljali ga bodo violinist Warren Ellis, basist Martin P. Casey in bobnar jim Sctavunos, sicer Člani njegove spremljevalne zasedbe The 8ad Seeds, ki so sodelovali tudi pri snemanju njegove zadnje studijske plošče 'Abbatoir Blues / The Lyre of Orpheus', Nick Cave &. The Bad Seeds so konec marca izdali trojno zbirko še neizdanih posnetkov 'B-Sides & Rarities'. Na koncertu v Križankah se lahko nadejamo močno pre- drugačenih izvedb skladb, ki jih najdemo na številnih ploščah, ki jih je Cave ustvaril v svoji več kot dvajset let trajajoči karieri. S.K. Ejga, spet smo klel Tako je narodnozabavnl ansambel Vita, njihovo največ-uspešnico Kokode polko poznajo tako stari kot mladi, naslovil zadnjo zgoščenko, s katero so želeli opozoriti, da so spet na sceni. Poleg tega pa so pod naslovom Eiga, spet smo klel afi Kmetija življenja pripravili tudi glasbeno-gledališko predstavo, ki jo je režiral Kondi PI« žorn. Predstavo, v katero je vključenih 15 njihovih skladb, so že večkrat uprizorili tudi na Gorenjskem. Ansambel Vita obljublja dve uri smeha, vse skupaj se namreč dogaja v Butalah. "Na oder se trikrat pripeljem s kolesom, trikrat padem, vsem povozim nemškega turista. Sicer pa, kaj bi pravil, predstava je resnično vredna ogleda," je bil skrivnosten Tomaž Ankerst, sin znanega pisca besedil Franca Ankersta. A. H. Žur v Pirničah v Zgornjih Pirničah bo v soboto, 4. junija, mega žur. Veselica, za katero organizatorji obljubljajo, da je ne boste pozabili, se bo začela ob 19.30 pri osnovni šoli. Glavna zvezda večera bo prepovedana Natalija Verboten, Oboževalci jo lahko spremljate "na daleč" tudi v vlogi voditeljice v oddaji Pri Jožovcu z Natalijo, ki jo snemajo pri Avseni-ku v Begunjah. D.F. i T PETEK 3.6.2005 03 TELEVIZIJ i M / GL SB Žele - Ana Hartman Urška: "V objemu svoje ljubezni... " Andreja Virk Žer* din \i\ Urška Pirš sta voditeljici zadnjega dela infor- Kako skrbita za urejen vi* dez? Andreja: "Dober zakon, mativne oddaje 24 ur, ki je ha, ha. Prav veliko se ne po- obarvan rumeno, zato smo ^^večam svoji zunanjosti, jima tudi mi v tem stilu za- Uredim se vedno priložnosti stavili vprašanja. Kljub temu primemo. Za v trgbvino res da raziskujeta življenje slav- potrebujem visokih pet in brezhibnega make upa." Urška: "Lahko povem, da nih, sta se nekaterim vprašanjem izognili. Tako za zdaj nismo izvedeli, kakšen je se v svoji kož5 izvrstno po^u- njun okus za moške in kdaj ''red kamero je make up sta bili najt>oli razočarani. O Čem sta sanjali kot deki id? Andreja: "Trdno sem bila prepričana in odločena, da bom gledališka režiserka. Že obvezen, pa tudi sicer se v zasebnem živlfenju rada nežno naličim." Kako se odzivata na medijsko prepoznavnost? Andreja: "Včasih me kdo v osnovni šoli sem ustanovi- ^^avi in pove, da z veseljem Urška Pirš In Andreja Vlrk Žerdin la svojo gledališko skupino pogleda prijetne novice v in se s tem ukvarjala do kon- zadnjem delu oddaje, le da bi ca srednje šole. Gledališče je moralo biti še več, ha, ha. lili in ko se je oddaja začela, §e vedno ena mojih velikih Neprijetnih izkušenj z Ijud- nas je vse tri pošteno sililo na ljubezni. No, ampak pot me je zanesla na televizijo, ki me je potem čisto zasvojila." Urška! "če nisem vedela mj nimam. smeh. No, Edi in Darja sta Urška: "'Veliko ljudi me svoj del nekako speljala, ko je kamera kazala le mene, pa enostavno ni šlo veČ in bruh» greva z veseljem skupaj na kakšno kavico."' Urška: "Vedno se najde Čas za kakšno kavico!" prepozna in do zdaj sem dobila same lepe komplimente. Vroče poletne dni pa ver* jaz, so ugibali drugi. Prepri- Čeprav mi laska, me to niko- nila sem v smeh. Verjemite, jetno ne bosta preživeli sku-Čani so bili, da bom igralka. ^^ ^^ prevzame. Zanimiva pa ga je zelo težko zadržati, Če paj In moram priznati, da sem reakdja ljudi, ki me vidijo se tvoja soseda treseta od za- Andreja: "2 družino gre- vedno rada riastopala. V šoli sodelovala pri vseh prvič. Večina mi reče: "')oj, drževanega smeha. sem možnih prireditvah, igrala tamburico in recitirala. Hodila sem tudi na tečaj dramske šole Barice Blenkuš, ampak želja, da bi se vpisala ru igralsko akademijo, ni bila dovolj močna," kako ste drobni, na televiziji pa poleg Masaža in Tamare izgledate tako mogočni "I" Urška: "'Enkrat se je zgodi- . da Pop In-a ni bilo, ker je mo najprej na potep po Nizozemskem, potem pa Še v naš skriti obmorski kotiček v bli- odpovedal računalnik, preko žini Pule." Kakšna neprijetnost pred kamero, na katero bi raje pozabili? katerega predvajamo prispevke. Ma^až in Tamara sta Urška: "'Rada bi vam odgovorila, da na prečudoviti peš- se opravičila, jaz pa sem do- Čeni plaži s pogledom na si-bila nešteto klicev, ker so bili nje modro morje na Bori Andreia: "Med vodenjem mnogi prepričani, da se mi Bori. To bo prišlo na vrsto Vajina najboljša sprosti* lev je... Andreja: "Dobra knjiga, dober film in dobra hrana." oddaje v živo sem enkrat planila v krohot. Prava nočna mora. Z voditeljema, Edijem Pucerjem in Darjo Zgonc smo se tik pred začetkom ša- II Se družita tudi v prostem času? kdaj drugič, letos pa bom prijetnem okolju v svoji prekrasni prikolici, obdani z rožami in z vonjem po baziliki, Andreja: "Ce imava le čas, na hrvaški obali." ODI mrrja Okosn, režiser Vajenec (Prva IV) gledali so in ocenili Ico R ŠtA M u lak, ICRAUC Dnevnik fTVSi) Plus: Vajenca pogosto gledam. Eden Izmed najboljših res- Plus: Oddaja se ml zdi super, saj izvem vse, kar bi moral ničnostnih Šovov. Njihove naloge se ml zdijo dobre, kon- vedeti o dogajanju po doma In po svetu. Gostje so zanl-cept je zanimiv, ekipa izbere šefa In gredo v akcijo. VieČ mfvl. Oddaja je ravno prav dolga. Lepo podajajo Informa-mi je, ko eden drugemu brez milosti zabodejo nož v hrbet. Minus: Verjetno ie kakšen, a se ga ne spomnim. cije. Minus: Ne maram novic 2 negativno vsebino, ker me 123 spravijo v slabo voljo. 5 1234 Nova priložnost za varno naložbo r ki ki vzdiemw sKladdenarne^ja trga Visoka likvidnost, kratkoročne naložbe v izjemno zanesljive finančne instrumente. Sanjski dopust ali nočna mora Te dni nas številni oglasi turističnih agencij vabijo na sanjska dopustovanja tudi za zmerne vsote denarja. Smemo mikavnim ponudbam povsem zaupati^ Kje so pasti turističnih nategov, kaj storiti v primeru zapletov, so pritožbe turistov vredne truda, kako se na dopustovanju zaščititi pred morebitnimi okužbami in alergijami? Vrsto koristnih nasvetov obljubljajo v oddaji Polnočni klub, ki bo na sporedu danes zvečer na prvem programu Televizije Sloveni* ja. Voditeljica Danica Lorenčič se bo pogovarjala z odvetnico Živo Drol Novak, mag. Janezom SIrŠetom, turistič» nim zdravnikom Coranom DubajlČem In Marjanom Ooro, ki Ima zanimivo zgodbo o turistični potrpežljivosti. S.K. Raj na zemlji? ;^ototinado«i BEATLES MANIJA f sreda 22Junn.2005 •I u ni I 013 21. uri L ubijana hala TIVOI OLl l^rvilj^r^tiiVari; it MiuOrr* ShirtriM%ki itf\is< NlMh.n^i^^ivaiiMrt I ( K ^U^rt W.SOV M WIM VKKf M( \Ki> Kagrdjer)cev bomo objavtii v petek« 10. 6., v časopisu Gorenjski glas. Nagradne vstopni* ct boste lahko prevzela z osebnim dokumentom pred začetkom koncerla. > PETEK 16.2005 POP KULTURy loo let slovenskega filma Ob visokem jubileju bo praznično celo leto. Osrednja proslava bo 5. )untja v Cartkarjevem domu, danes pa bo Ministrstvo za kulturo od Mestne občine kupilo Kinoteko. Filmski sklad je ob tej priložnosti izdal dve knjigi. Ena govori o Karlu Grossmanu, očetu slovenskega filma» druga pa o filmskih zapisfh Božidarja jakca. V svojem skladišču sklad hrani več kot 5000 rdmskih naslovov. Sočasno bo naslednji konec tedna L^endarni režiser Matjaž Klopčič (v sredi) med snemanjem filma Ljubljana je ljubljena, /rot»^ Tmj Doki potekal tudi 6i. mednarodni kongres združenja filmskih arhivov in kinotek. 5. junija bo v Cankarjevem domu slavnostna akademija, kjer bodo predstavili zaklade slovenskega filma, predvsem Karla Crossmana, in tudi fifme V kraljestvu zlatoroga. Projekcijo bo spremljal orkester RTV Slovenije. lo-letnico praznuje tudi Kinoteka, od Mestne občine jo bo za 66.052.^70,70 tolarjev odkupilo Ministrstvo za kulturo. V praznovanje se bo vključila tudi RTV Slovenija, ki bo pripravila ciklus desetih Slovenskih filmov, ki bodo na sporedu čez poletje v nedeljah zvečer. Pripravljajo pa še 40 kratkih oddaj Vinjeta, kjer bodo predstavili stare materiale iz najboljših slovenskih filmov. Predvajali bodo tudi odlomke o turističnih krajih, kako so izgledali nekoč- Mi svetujemo RTV Slovenija, naj ne pretirava s prikazovanji starih podob turističnih krajev, saj se lahko zgodi, da bodo ljudje zbolevali za nostalgijo, ki pa je neozdravljiva. D. F. do I « Zadnia priloinofit «etrtelc 2* 6« In petek 3* fr • AJiutord o o . OrwMi kfVii i O J •. DANES STE ISKALI PRAV TO PRILOŽNOSTI Ml (M vno K odtoCUK vito: * ryirdv^rv tđi^nl la ^omgmkđ'^iTVBt * ^^«virijf v k t t^f iT^ fVrti^. ^ wtiamvA, kl fffwi 00 ^ oAotnot^ twrv. ' abfuitli /i dptiqn id«Alr>o It« ozarja na nemo- očarljivo duhovitostjo. Sicer jo, da tako nastane pravo "filmsko pleme". Slikovito med njima se zaostrijo, ko se goč položaj žensk, soočenih pa bomo ta film imeli verjet-Šefa razideta, saj je ženska za- tako z neusmiljeno odso- no priložnost videti tudi v na- staro mestno jedio Izole se la- ljubi v mulata. Takrat se Ba- tnostjo njihovih mož in nego- Ših kinematografih. Fantje Igrajo košarko, priredijo vratolomen šov in vse skupaj začinijo z zabavo. V Tivoliju bodo nastopili 14. junija. j5 Suzana P. Kovačič ošarkarska ekipa je prvič nastopila pred 77 leti na ulici v Hinckley i u pred 300 gledalci. V vseh teh letih so zabavali več kot 120 milijonov navdušencev v 117 različnih dr- žavah po vsem svetu, mnogim so na ta način približali košarko. Leta 1948 in 1949 so premagali svetovne prvake Minneapolis Lakers. Vsi ti dosežki so pospešili povezovanje v danes sloviti NBA ligi in naznanjali novo obdobje v tem športu. "Ambasadorji dobre volje" Septembra leta 2002 so jih priznali kot peto ekipo v dobre volje". Finančno po- posneli celovečerni film. Med njihovimi načrti je tudi širitev organizacije in ustanovitev licenčruh družb. Ekipa je v tem Času na ev« ropski turneji, gostijo jih na Irskem, v Veliki Britani» ji. v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji in v Španiji. Njihovo igro, vratolomne ekshibicije v kombinaciji 2 veliko zabave lahko doživite v Hali Tivo-i v Ljubljani v torek, 14. junija, ob 20. ur:. Vstopnice so že naprodaj, prodajna mesta lahko poiščete na spletni strani www.even- tim.si. Naismith Basketball Hall of Fame. m a ga j o bolnim otrokom, otrokom v duševni stiski in Lastnik Mannie Jackson mladim, ki se želijo izobra-je v zadnjih dvanajstih letih ževati, pa za to nimajo de-namenil za različne dobro- narja. Za družinsko zabavo delne akcije več kot 10 mili- in izobraževanje pripravlja-jonov dolarjev, zato se jih je jo broadwayskl muzikal in prijelo ime "ambasadorji knjigo, o ekipi nameravajo NACRA)U)£MO BRALCE! Bralcem Gorenjskega glasa bo organizator, podjetje Vinyl, podaril 5 x po 2 vstopnici za ogled prireditve. Odgovorite na nagradno vprašanje: "Iz katere države prihajajo Harlem Globetrotters?" Odgovor nam pošljite na SMS pod šifro košarka, pripišite rešHev -i- ime in priimek na Številko 031 69-n-ii najkasneje do srede, 8. junija. Imena nagrajencev bomo objavili v petek, 10. junija. PETEK 3.6.2005 NOMIN ^TOR 148 Gorazd Šin k Kaj imata skupnega slon opazna Mateja Golja, vodja rlandra, ingverja, riža, in lev? Haha. Ja, lovca ven- prodaje v Kompasu, nam je ostrigove omake,...MIjask! dar. Pa ni Čisto tako. Sta vse- predstavila leto.^nje načrte in Tajska tradicionalna, skoraj meditativna glasba, je sproščala in vabila. Še bolj ob mogočna kralja narave. In zadnje prenove v hotelu. Po- naravo vse bolj povezuje tu- sebej zanimiva je prenova rizem. In ob tem strašno ve- hotelske pralnice, ki bo med pogledu na Čedne tajske lik posel. Slon pa ima lovca. najmodernejšimi v Evropi. plesalke, ki so predstavile Odslej Lovca z veliko. Hotel- Temnolasa Mateja Golja ni tradicionalni ples, gibčnost sko podfetje Slon iz Ljublja- Blejka, ampak Blejčanka, ne je namreč odkupilo blej- saj prihaja iz Cerkelj iz rod-sko zemljišče s hotelom Lo- bine Janeza Kiiharja. naše- in mičnost. Večer je posta Se bolj svečan, ko je njegova ekscelenca Adisak Panu* vec in ga temeljito prenovilo, ga dolgoletnega dopisnika. pung. ambasador kraljevi-Kot se za Bled spodobi. Lo- KakSne so razlike med Blej- ne Tajske v Avstriji In Sloveč, ki se je nekoč imenoval ci in Blejčani, nam je na- veniji, simbolno prerezal ' Pri litru" - hm, kakšna sim- zorno povedal Miloš Až- trak in odprl festival. Zado- Gorenjca, brez Jožefa Ose-bolika, kajne • ima zavidljivo man, ta pa je Blejec, saj je voljstvo in navdušenje sta lija, vodje gostinstva v hote- stvari neskončno teknejo. Živa bo lepa mami. Tudi Andreja Medvedtč, nekoč uspešna manekenka na tujih odrih, zdaj poslovno zelo vpeta, je bila videti sijajno. Tokrat v družbi Roberta Illiana. novega direktorja hotela Domina Grand media, v katerem se "bohoti" Andrejin "spa & wellness" s pomenljivim imenom "Sense". In tudi tokrat ni Šlo brez T Coran Križnar, Mateja Colja, Gregor Jamnik, Miloš Ažman Matjaž terovšek Robert llliano in Andreja Robert Nograšek, Tomaž KrajnČiČ, Matjaž Omejc nujajo se mu nova znan)a, novi kulinarični izzivi. Kar žarel je od navdušenja. Tudi mi. Upravičeno. Lepa zgodba. In smeh je v lepih in nepozabnih zgodbah. Najprej so kuhali na tekmovanju za najboljši golaž v Kočevju, zdaj gredo na bančne igre igrat košarko» potem še poslovno v Zadar. Robert No* grašek, vodja enote Hypo leasing v Kranju, in Matjaž Omejc, vodja Hypo Alpe Adria banke v Kranju, sta dobila "visok" obisk. Vodja Jožef Osel i zgodovino s srečnim kon- gol prišel v kraj, kar naj bi izkazala še častna konzulka lu in člana francoske kuli- marketinga, Novogoričan mednarodne družbe, ki ga cem. Dmžina Pemuš je s bü predpogoj. Pogoj za do- Slovenije na Tajskem, 20- narične akademije. Tokrat Tomaž Krajnčič je prišel v prirejajo v Zadru. Robert in hotelom začela davnega leta 1922, ga leta 1938 preuredi- bro delo bo vsaj 50-odstot-na zasedenost. To so si vze- spa Phatra Putipanpong, ki je bil "malce zamaknjen ". Kran) usklajevat poslovne Matjaž sta zraven. Le da bi je tiašo deželico prvič obis- Dobesedno. Saj je še pre- podrobnosti, med katerimi "Nogro" premamila poli la, med drugo vojno pa so li za cilj, ki ga nameravajo kala že leta 1984 in jo zelo poln vtisov iz službene poti je tudi korporativno druže- Šport in posel krepi, po- družino izselili v Srbijo. doseči ob pomoči "mame" dobro pozna, ter njen slo- po Japonski in Dubaju. Po- nje prvega nivoja kadrov krepa . Zatem so znano blejsko Slona, je zatrdil Gregor venski kolega, Častni konzul zbirališče nacionalizirah, Jamnik. In potem smo Še Tajske v Sloveniji Zvonko denacionalizirali,... in zdaj rekli dve o granitnih kva- Volaj. Okrog gospe Phatre, iz Ljubljane na Gorenjsko drih v recepciji, ki so, od pravi, da ima nadvse rada pripeljali dobro milijardo kod drugod kot iz hotavelj- nal motovileč, se je "vrtelo" in 400 milijonov tolarjev, skega Marmorja. Končno precej "zaljubljenih" v Taj- za kar obetajo dobrih ne- projekt, ki je vsaj na "triče- sko. Maljaž Jerovšek je za-povratnih 525 mio. tolarjev iz strukturnih EU sredstev. H of er .sporoča trt" gorenjsko delo. Tudi za gotovo, tako poslovno kot vsaj 30 zaposlenih- In naj zasebno med rekorderji po Se pred svečanim odprtjem se ponovi druženje, ki ga je obisku Phuketa, Bangkoka, prenovljenega hotela nam je Goran Križnar, direktor začel Lovčev Polda, in pred leti tarok dnjžba Ažmano- Kho Samuija in otoka Phi Phi, ki ga je strašni val tsu- Stno dn«gs podfetia na področju msloprodajo z vo6 kot dOOO i>o«lovBlnlcHni pOMtu. Po9lovnomkuplno tvorijo podi«1ja v AvstiJI, zahodni in juinl Nemöljl, tar bjdi v ZdruionH) drlavah Amerika. Ve(lkl 8ritanl|l, na Irskefn In v AvstraÜJ». Nai uspeh temaljl na odličnih sodelavcih nato poslovne skupine. Za poslovalnico v RadovUloi ifttemo prodajalke/ce Vafto delovno področje obseoa: • Delo na modamf blagajni • laganja blaga Aa police » Skrb za red fn člstofick v c Od va» prtöakulenio: » Kon6ai>o ustrezno poklicno Izobrazbo IV. stopnje oziroma o^vljen preizkus strokovne uspos^llanostl za prodajalca • Da ste odprta narave, prijazni« odgovorni, pripravllenl na delovna obromenitva in sposobni delati v skupini « Veselja pri delu s strankami Ponujamo vsm: Phatra Putfpanpong, Adisak Panupone, Zvonko Volaj Živa Rogelj Temeljito usposabljanle, ki bo nekaj tednov potekalo tudi v Avstriji Zagotovljeno delovno mesto Prijetno delovno okolje Že od samega začetka boste prejemali nadpovprečno plačo "3 hotela Slon, ki ima v lasti vega Toneta in župana Gol- nami skoraj izbrisal z obli6 75-odstotnl delež blejskega ca. Kompasa, v spremstvu svo- Ponavlia se festival tajske ja narave. Nasmeha ob lepotici ni mogel skriti. je mlade marketinško pro- hrane v hotelu Lev - 2nd Upravičeno. 2 željo, da bi dajne ekipe temeljito pred- Thai Food festival in Slove- stavü novo pridobitev. Iz nekaterih sob in banketne dvorane se ponuja čaroben pogled na Julijce in Triglav, na nia. Letos očitno Se izjem- deželo sonca, prijaznih ljudi in mikavne hrane obis- Zalntereslf^ne kai>dldatke In kandidate vabimo, da nam v roku enega meseca potijo prof n|o v ilovenldini sil n#mltinl z lastnoročno napisanim iMfenJ^Pl»^ fotografijo» vsemi zaključnimi spričevali In delovnimi tfokazt nejši, še boljši, večji, Ban- kala Čim prej. ima tudi ketna dvorana Karantanija - Kranjčanka Živa Rogelj. Le posrečeno ime. je bila rav- počakati bo morala, najprej Hofer trgovina na drobno d.0.0. I BmCičeva uUca 49 1231 IJubijsn» • ćmučo drugi strani na Karavanke. no prav obiskana, topla in vsaj do druge dekade raka, Aja. in imajo garažo. Bravo! vlažru. da smo občutili taj- In tako obvezen in vse bolj potreben hotelski "spa" - Salus Per Aquam (zdravje sko- ^i vodo). Simpatična in takrat pričakuje prvorojenca. Visoko noseča Živa konča s službo na nacionalni tv $ki pridih, vonj in utrip. Seveda ob kulinaričnem spremstvu in vonjih thai či- prav danes, v petek in pravi, lija, tofuja, lemon grass, ko- da ji skuta in slastno sladke www. ho (e r.n l L 06 PETEK 3,6.2005 ▲ KRATEK i Gorenje je tako Škrt, da mu malo zabrundal $e pride nel njivica, njivica" In Žena se ni neokopana mirno zaspa dosti menila, Češ da je po poroki in da bo drugič bo- Gorenje spi s hranilno knjižico pod glavo, zato da posluša, kako obresti teče- Ije. Toda drugi večer se je jo. zgodilo isto, Zopet je njivi- co malo pogladll In zaspal. Gorenje je tako ohrn, da Tretji večer je spet začel z "Ne, ljuba ženal Pokojnino Upokojenec Janez iz Bohinja se je odpravil na ribolov v Savo zgodaj zjutraj. Proti večeru se je pri- majal domov in je že od daleč klical ženo. "Žena, ves mesec ti ne bo treba kupovati mesa!" "Oh, ]anez al! si res toliko rib nalovii>" zvečer, ko gre spat, uro us- tavi. njivico takrat pa je bilo mladi ženi dovolj In se razjezi: "Sedaj neokopano", sem zapll!" Peter Komovec, Kranj Gorenje Šipe umiva samo za ta velike praznike, ker se boji, da se ne bi znucale. Danica DoienCi Kranj pa, če nj vice okopal, )o bom dala jutri v zadrugo." Peter Komovec» Kranj ne boš porniče Ker dekleta Zakaj Gorencl nazaj vrtijo.^ denar vračajo. Bojart Žalec, Ljubljana Na veliki gorenjski kmetiji se je rodil sin. ki )e postal pravi skopuh. Ni se družil s sovrstniki, tako da so mu poiskati b morali starši ženo, ker sam ni pripravljen, da bi svoje premoženje delil le s kom drugim. Po skromni poroki sta se odpravita kot mož in žena v spalnico. Ko pa bi morala opraviti dolžnost, je ženo samo malo pogladll pod trebuhom in ker se je že vnaprej odločil, da bo tudi pri tem varčeval, je samo TISOČ UGANK ZA ODRASLE Frar^c Ankerst vam zastavlja novo uganko. Vaša naloga je, da ugotovite pravilen odgovor in nam ga pošljete najkasneje do torka v prihodnjem tednu na SMS pod Šifro uganka, pripišite rešitev * ime in priimek na Številko 031/69-11-11, ali po pošti na Gorenjski glas. Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom 'Tisoč ugank za odrasle". Bistra, igriva, polna žfvlienja, prilagodljiva, vedno se drenja. Izžrebali In nagradili bomo dva pravdna odgovora (enega, ki ga bomo prejeli preko SMS in drugega, ki ga bomo pre- Podarili jel \ po bomo Terme pogti). po dve Snovik. karti za Pravilna rešitev uganke, ki smo vam jo zastavili prejSnji petek, se glasi grablje. Nagrajenca sta; Katarina Codnov in Blaž Rihtaršič. Karte bomo posla If po poŠti. Samo Fbte Cl I^A frolVSTw TANJA^DGOVARJA IN RAZKRIVA SKRIVNOSTI SANJ Trnuljčica" no samo od tebe. Praviš, da si " Idila" obiskala že vedeževal« menjujete. Opore pri očetu nikoli nI Imef, le seda) le to Vedno bolj imam občutek in cev, a ti ni nihče povedal nič Prosim za pogled v prihod- postalo Se bolj očitno, od-hicrati strah, da pred mer)oj ni novega. Vedeževafec ali as- nost zo mojo družino. Kaj kar ne živite več skupaj. nič lepezo. Kaj pa dejansko trolog ti ne more določiti lahko pričakujem v ljubezni, Bjvli mož se že zaveda, da /fl hko pričakujem ? usode in ne more vplivate m kako bo na poslovnem po- je zakrivil veliko napak, ni nate pri odločitvah. Lahko ti dročju. Prav res si čisto prava Tr- svetuje in te usmeri, hkrati ko nuljČIca. Življenje hiti mimo ti napoveduje usodo, ki pa je Mali otroci, male skrbi. Ve- a pa še pripravljen o njih spregovoriti. Vprašanje je, boste vi tokrat želeli tebe. ti pa spiš, namesto da bi samo v tvojih rokah. Obeta se liki otroci, velike skrbi. Ni najbrž ne več, bila v samem toku. Ljubezen ti veliko lepega, ti pa !e glej, starša, ki ne bi slej ko prej pogovor, Moški, ki ste ga spoznali je že kar nekajkrat š(a mimo da vse po vrsti izkoristiš. V je- imel podobne težave oziro- pred kratkim, Še nI tisti tebe, ti pa si jo doslej vedno seni se boŠvpisalavŠofo in jo ma razmišljanje, kakor VI. spregledala. Najlažje pa se je smiliti samemu sebi in ob- uspešno zaključila. Na nakup avtomobila boŠ morala jokovati lastno nesrečo. Lepe- počakati do naslednjega leta, ga je in bo toliko, kolikor si boš sama vzela oziroma naredila. V avgustu ti bo fant s svetlimi lasmi in tvojih let prekrižal pot. Kako se bo ta saj se ti finančno ne bo izšlo, ker boš nekje drugje zapravila preveč. No ja. Vsaka stvar je Sin se ne more več izogniti popravnemu izpitu. K sreči ga bo popravil v prvem roku in šet v naslednji [etnik, Preveč se mu je ljubezni. Tudi poslovno se nabralo in prepozno je za- vam obetajo pozitivne pravi. Imela pa bosta čudovito in trajno prijateljstvo. Prava ljubezen se vam obeta jeseni, V prvi sekundi bo preskočila Iskrica zgodba nadaljevala, bo odvls- za nekaj dobra. Pridna bodi> Čel misliti na učenje. Dru- spremembe in sicer v zelo epo se imej in naredi čim več gače je čisto v redu fant in kratkem Času. Nikar ne za sebe. ni treba, da se z njim obre- izgubite poguma. Srečno! HOROSKOP TANJA in MARICA ** •I-- Oven (21*3. -214») Pri fnancah vam bo nepričakovano pomagal nekdo, na katerega niti v sanjah ne bi pomislili. V naslednjih dneh se vas bo držala sreča in nič vam ne more iti narobe. Privoščili si boste nakupe, ki bodo v večjih pogledih uspešni. Bik (224. - 20.5.) Priložnost bo nevede šla mimo vas. Zelo se boste morali potruditi za dosego svojega cilja. Tudi dolga do drugih Še niste plačali. Ni vedno vse v denarju, tudi besede so tiste, ki veliko štejejo. Na čustvenem področju se boste prepričevali - daleč od oči daleč od srca. Dvojčka (21.5. - 21.6.) Končno bosfe le prejeli novico, ki jo že tako dolgo časa pričakujete. Kljub dobrim smernicam bo odločitev težka In nikar je ne prepuščajte drugim. Bliža se vaš Čas praznovanja in že boste kovali načrte, kaj narediti, da se boste imeli Čim lepše. Rak (22»6« * 227«) Kljub poletni utrujenosti boste izpolnili obveze, tako tiste, ki jih imate do drugih, kot do sebe. Nekdo se bo spomnil na vas z lepim darilom, ne da bi pričakova karkoli v zameno. Presenečeni boste, saj tega res niste vajeni. Lev (237. - 23.8.) Teden se vam bo vlekel in dan vam bo predstavljal eto. V mislih ste že na dopustu, a realno stanje je le malo drugačno. Krepko si boste morali zavihati rokave, saj so se vam nabrale stare obveznosti, nove pa se vam tudi Že obetajo. Devica {24.S. • 23.9.) Vaša dobra volja se bo v družbi, v kateri se dobro počutite, Še stopnjevala in sproti obnavljala. Obetajo se vam boljši časi pri financah^ zato se boste veselili nakupov, ki so se v sili razmer prestavili. Četrtek bo vaš dober dan. Tehtnica (24.9. - 23.10.) Potrudili se boste in končno dokončali tisto, kar nekdo od vas DriČakuje že dalj časa. Oober občutek bo oboje- stranski. Na delovnem mestu pa tudi v osebnem živ* ljenju vas bo prijetno presenetila zmaga. Praznovanje Škorpijon (24.70* • 22.11.) Ponujale se vam bodo nove možnosti In nepričakovani dogodki bodo spremenili vaše pn/otne načrte. Ne boste si postavljali nepomembnih vprašanj, za ali proti. Takoj boste zavihali rokave in za delo spodbudili tudi vaše bližnje. Strelec (23.11. - 21.12.) čez cel teden boste zasuti z delom in ne boste si mogli privoščiti raznih izgovorov, da bi se obveznostim izognili. So stvari, ki jih lahko uspešno rešite le sami, in ne morete računati na pomoč drugih. Modrega nasveta pa le nikar ne zavrnite. Kozorog (22.12.«20.1.) Zaradi dokaj nepomembnih zadev boste prišli v spor s prijateljem. Zaupali boste svojim občutkom in se prepustili tokom dogajanja in mirno počakali, da se zadeva sama pa sebi reši. V ljubezni se vam bo izpolnila stara želja. Vodnar (21.1. • 19.2.) Šesti čut vas bo le izjemoma pustil na cedilu. V teh dneh boste na to še bolj pozorni. Nekdo vas bo presenetil s povabilom. Nikakor ne ponavljajte starih napak, (\ so v^s že veliko stale. Vsak dan je nov, z novim veseljem in novim začetkom. Ribi (20.2. - 20.3.) Obremenjevale vas bodo finance, vendar se vam bo do konca tedna vse dobro rešilo. Novice od srčne osebe vas bodo spn/a spravile v slabo voljo, kmalu pa se bodo pokazale za zelo pozitivne. Darilo vas bo presenetilo. PETEK 3.6.2005 07 ^GRADNA KRIZANKy A IlA Avtocenfer Vrtača d, o. o.. Visoko '-h. ^ Podjetje s 35Jetno tradicijo no področju ^rvisironja in vzdrževonie vozil Tel: 04/27 59 102, gsm; 040 849 457, fax: 04/25 31 019, e-mail: prodaja@ac-vrtac.si H ■ L Nagrade; , nogrado: polnitev klimatske naprave 2. nagrado: premontožo in centrtranje pnevmatik 3. nagrodc: polnjenje pnevmatik s plinom Tri nagrode prispeva Gorenjski glos* Rešitve križanke (nogrodno geslo, sestavljeno Iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke, Jer VAŠO DAVČNO ŠTEVILKO) polljile na dopisnicah do srede, \5. junija 2005, na Gorenjski glos, Zoisova 1, 4001 Kranj, p.p. 124. Dopisnice lohko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega gla&a pred poslovno stavbo na Zoisovi 1. Izžrebanci nagradne križanke nagrado: bon za nakup v vrednosti lo.ooo sit prejme STANA TRUDEN. Deteljica 5,4290 Tržič 2. nagrado: bon za nakup v vred' nosti 7.000 SJt prejme TJASA BIZOVIĆAR, Frankovo nas. 134, 4220 ^kofja Loka 3. nagrado: bon za nakup v vrednosti 5.000 sit prejme Anica KURALT, VlSnarieva 4,121$ Medvode. Tri nagrade Gorenj« ^kega glasa pa prejmejo: RUDI OBPULEK, Šuceva 7, 4000 Kranj; BRANKA VRHUNEC ŽNIDAR§IČ,Topo1je 6,4227 Selca in MOJCA Bele, HruSica 100, 4276 HruÜca. Nagrajencem čestitamo! Izžrebanci nagradrte križanke Corenjba Kranjska Cora 1. r>agrado: masažo z medom ali vročo čokolado pre;me KRISTINA 6A$£Lj, Na Kresu 8, 4228 Železniki 2. nagrado: masažo celega telesa prejme ALE N S ELAN, Podlubnik 162,4220 Škofja Loka 3. na* grado: 2x celodnevno kopanje v Aqua Larlxu prejme JOŽEF ŠILAR, Benedikova 2s, 4000 Kranj Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prej» mejo BAftBKA MECLIČ, Hladnikova lA, 4294 Križe; MARINKA KENDA, Krakovo 35, 4202 Naklo In META MEZEK, Frankovo nas. 147» 4220 Škofja Loka. Vsem nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke AVTOHI$A VRTAC Pravilnogeslo nagradne križanke se glas«; NEKATERI'POTREBUJEJO VEČ PROSTORA GOLF-!•. Med prispelimi rešitvami so bi 11 izžrebani; i. nagrada enodnevno uporabo novega VW Gdfä + prejme Darka Grošelj, Ltpce 30.4273 Blejska Dobrava 2. nerado: enodnevno uporabo škode Octavia prejme Valentin jakelj, Moste 3/a, 4247 Žirovnia 3- nagrado: paket obvezne opreme prejme Irma Bumik, Hobovie S, 4225 Sovodenj, Nagrade Gorenjskega glasa pa prejn^]o; Andrej Eržen, Pod gozdom 6, 4201 Zg. Besnica; Mojca Marija Zadnikar, Predoslje 1 oS, 4000 Kranj; Ivica Premn^, Zg. Bitnje 274,4209 Žabnica Na^jencem iskreno Čestitamo! PETEK 3.6.2005 DRUZ ^BNy KRONIKy ▲ Praznovala je Modna agencija Bronz, dobili smo novi fotomodel leta Bernarde Marovt 2005 in med finalisti za lepotico in lepotca podeželja najdemo celo gorenjsko zastopstvo. Alenka Brun svetovne steze, delajo za sveto- polnejšem videzu deklet in mode, kjer jo Čaka veliko dela, vne modne hiše» kjer veliko- žensk- ker se bo od nje zahtevalo veli- krat kokain in šampanjec po- Konec maja ie v hotelu Do- ko potrpljenja in žrtvovanja/ Manekeni, manekenke in staneta njihov najboliši prija- mina Grand Media kot naj- Riccaido Gay je še dodal» da je fotomodeli predstavljajo pose- telj. Četrti te posebne rase, pa ben svet v ävljeniu IjiidL Zem- se pač bogato poroäjo. Bronz • modna agendja Slo-veniie je minuli teden praznovala obletnico. Suzi IvanoviČ Ija jih priznava kot bitja s posebno lepoto, namenjeno določenemu trenutku. Opro^ uspešnejša slovenska manekenka Bernarda Marovt sku* paj 2 lastnikom ene največjih svetovno znanih modnih bila odločitev izjemno težka, saj je bilo vseh dvanajst finalist lepih na svoj način. Tudi letos Slovenci izbira- agencij iz Milana, Riccardoin mo lepotico slovenskega po- no jim je neznanje, skrb za pravi, da se sicer dnevno vozi Gayem, izbrala novifbtomodd deželja in prvič §e fanta slo- telo in lepoto pa jim predstavlja prvo in edino prioriteto. Ne- z Gorenjskega v Ljubljano, vendar delo z modeli in v do- Bernarde Marovt leta 2005. Na lanski izbor se je prijavilo 172 venskega podeželja za leto 2006. Predizbori so mimo in kateri se kasneje izkažejo za brem kolektivu odtehta, deklet iz Slovenije, na letošnje- v oktobrski finalni izbor se je uspešne, podjetne, ustanovijo Agendja ima v svojih vodah ga pa že 207 deklet iz Sloveni- uvrstilo dvanajst deklet ter modne agencije, posredujejo precej modelov, ki so ji v velik je, Hrvaške, Bosne in Herce- fantov. Med njimi najdemo znanje mlajšim in ustvarjajo ponos in krasijo naslovnice imena slovenskih, celo tujih številnih revij. V državah, kot govine, Srbije in Latvije. Tokrat so se vrata v elitni svet mode in celo Barbaro in Luka z Gorenjskega. Če Barbari uspe. modnih stez. Drugi se podjet- je Nemčija, imajo prednost svetovnih modnih agendj od- naprimer, in postane lepotica nosti poskušajo priuöti, pa po- suhljate, pegaste in svetlopol- prla iS-letni Monild MeSiČ iz podeželja bo dobila v letno tem pristanejo pri raznih re- te ženske. Suzi pa nam je raz- okolice Celja. Ob Monikini uporabo'en hud model'trak- zmagi je Bernarda povedala, torja» pa Še kako malenkost za d^ so se ji 'odprla vrata v svet zraven. klamali, propa^ranju kozme- ložila, da se pri nas povečuje tičnih izdelkov. Tretji vidijo povpraševanje po igrivem, Družinska - Bronzovd: Tjaša KQpljen (manekenka in model Jan Plestenjak je včasih hodil z Martino Kajf», s katero je managerka), joseph Rafn (Anglež s slovenskim poreklom ter agencija Bronz tudi delala. Tokrat )an v družbi lepega fanta lastnik agendje)» Suzi IvanoviČ (slovenska vodje agendje) in (bojda sliŠi na ime Frand), o katerem naj bi se šušlialo, da Dejan NtkoliČ (njegova naloga so bookingi in fotografije]. / Fel«! TiA» Ockl bo iz trgovskih vrst prestopil v plesno-erotične vrste tn postal del Total Knockouta. /Fote:T.n«D«bi Pri manekenih in manekenkah frizerji niso nikoli daleČ. Nov avto^ (Rajko Hrvatič, Joseph Rain ter dami v visokih {Stevo s soprogo) rif>»Doi. petkah Tamara Hrovat in Karin ZiherI). /Feie/nmtMi ufe; iviarovt Bernarda Marovt, zmagovalni fotomodel Monika MeŠiČ ter Na izboru fotomodela Bernarde Marovt je nastopila tudi ori Riccardo Gay. / FoiarTm» cmi entalska plesalka Mirjam Mihelčič - Korez. /Foto.Tm« ook VRTIMO GLOBUS jessica ustvarjena za seks essica Simpson odločna zanika govorice, da je njen zakon z Nickom Lacheyjem na preizkušnji Mladoporočenca iz MTV-j eve ga re$ ničnostnega Sova razmišljata o tem, da bi po dveh letih In pol zakona obnovila poročne zaobljube, tokrat brez pri» sotnosti kamer. Ameriška pevka trdi, daje v postelji z možem neprekosljiva in da rada odkriva skrivnosti svojega telesa, ki je ustvarjeno za greh, Paris in Paris zaročena Paris Hilton se je zaročita z grškim ladjarjem Parisom Latsisom, ki velja za enega najbogatejših moških r\a svetu. Dedinja hotelske verige Hiiton pravi, da je do ušes zaljubljena in presrečna, da je našla tako zvesto in pošteno sorodno dušo. s katero bo preživela preostanek življenja. Premožni Grk je najbolj navdušen nad lepoto svoje izbranke in dodaja» da je najsrečnejši moški na svetu. Datuma poroke Še nista določila. Na smrt prestrašena Saima Salma Hayek je bila med nedavnim pole- tom prepričana, da bo letalo strmoglavilo zato je v smrtnem strahu poklicala kolegi co Penelope Cruz in jI začela narekovat oporoko. Španska igralka se je Salmi spr va smejala, nakar je ugotovila, da mis resno, Ker je bil seznam kar dolg, si je po slednje želje prestrašene mehiške igralke zapisala in ji ob ljubila, da bo izpolnila vse, kar ji je naroč Kanadčanka postala nova Miss Universe vlatalie Glebova, 23-letna Kanadčanka» je bila v tajskem Bangkoku izbrana za Miss Universe 2005- Nasmejana lepotica ruskega rodu je po razglasitvi povedala, da se je vse odvijalo tako hitro, da zmage ie ni dojela. Zahvalila se je svojim staršem in novi domovini Kanadi, kamor seje preselila pred n leti. Pred emigracijo ni imela ničesar, zdaj pa živi srečno in polno življenje, zato želi biti zgled vsem migrantom po svetu. Marisa Žemva je dijakinja jeseniške Gimnazije. Pozimi smuča, poleti pa dela kot hostesa. Dobila je že ponudbo za poziranje kot fotomodel^ za sodelovanje na modnih stezah in lepotnih tekmovanjih pa se Še ni odločila, ker daje prednost šoli. Ob vikendih jo boste v družbi prijateljic srečali na Bledu. . J