133 številka. „KDINOBT*1 iihaja po trikrat na teden t ieitih ia-danjih ob lopklh, AatHklh in BObOlah. Zjutranje izdanje ii-haja ob uri ajutraj, večerno pa ob 7. uri *«6er. — Obojno ladanje atnn«: ca Jeden aieaec . f. —.«0, izven Avetrij« f. 1.40 ■a tri nem. . , 2.«j , i — ■a pol lata . . . i,— . , , la ?•• leto . . . 10 — , . , 1«.— Na uriikt krti priložen« naročala« m > jemlje uir. like ae Poeamićne Številke ae dobivajo v pro-dajalolcah tobaka v 1 ratu po a nvč., V Ooriei po 9 nvč. Sobotno večerno '»danja v Irttu a nt., v Gorici « ni. V Trstu, v torek dne 6. novembra 1894 Tečaj XIX. -h EDINOST aloTMtk^« politldnetfa druitva sa Primorsko tr Vfflaii »e rađano po tarifu t petitu; ta Tiaslorc t debelimi črkami so plačuje proetor, kolikor nb*ojfa ravaduib vrstic. Hoalana osmrtnice in j»vnezahvnli\ il>-mači oglasi itd.se ru^unajo po pogodbi. Vsi n> biti frankovttno. k^r nef■ nnkov.n >» •<> up »pr.-jjinaje. Rokopim ne nn rrnJaio, Naročnino, roklamitcijo in oglase npro-jema upravniitvo ulica Casorma 13. Odprto reklaauuije «o prost« poštnino. n F i«no>H Jt mm I' Poročilo poalanca S p i n 6 i č a v seji poslanske »bor« niče dne 20. oktobra 1894. Visoka ibornioa t Čast ni j« poročati t imenu pruČastitega petioijskega odseka o peticiji itev. 3653 de praea. 25. februvarja 1804. dra. Leva Moskovicsa, praktičnega sdravnika t Trstu (peticijo je izročil poal. Na* bergoj), a katero proai i iti, da ae prouči njega pritoiba, naperjena proti o. kr. nameatniitvu v Tratn in da se na di primerno sadoičenje. Trebalo ni bode nekoliko več časa, kakor je to aioer navada pri peticijah in dovolite mi, da poprej pročitan peticijo sano, kater« itak ni poaebno dolga. lata ae glaai (čita): .Podpisani proai hitre ponoči proti na* ailju ae atrani o. kr. nanestniitva triaikega, o kateren je vedelo ie popn d o. kr. nini* ateratvo sa notranje atvari. V tu priloieni prolnji na Njegovo Ve-ličanatvo (priloga A), katera ae je vrnila, kakor rasvidno, nereien«, je obseienn vaebina noje pritolbs, kateri ni je pridodati le to, ds ae gonja proti meni v poalednjen času nadaljuje ie v večji neri, da-ai je pal atari liaten in je njegova ekscelenca, goap. nini* ateraki predaednik, proglaail kot avoj program odkritoat in poitenje, t rasliko le, da ae naneatnik sedaj skrivit sa privatne osebe, Naneatniitvo je privolilo konoeaije na račun nojega krvavo in v potu pridobljenega sasluika, da na noje stroike pokrije avoje pogreške, in je vedno akrbelo aa to, da ne bi nogel pravnin poten priti do sadoičenja; njega nanea je ta, atvar aatesati tako dolgo, da preteče rok aa uloiitev aindikatne pri* toftbe. Naneatniitvo je, ne da bi jas to sahte-val iu ukljub mojim protestom, isdajalo odredbe, kakor dokaiuje tudi priloga B, ter je akrbelo ia to, da iate ladobe postavno moč, katere narodbe nasprotujejo sakonom, pravici in sdravi logiki. Namestnik je posredoval tudi oaebno, da odvetniki, ki so ie imeli mojo pravdo v svojih rokah, ne bi vaprejeli iste in ker vilio vaej svoji bedi, kot praktični adravnik nočem dopustiti, da se mi sadt smrtni udarec, ko proaim pri sodiiču bresplačnega odvetnika, kar se mi noče posrečiti ob intrigah namestniitva in se oel6 moje proinje na Njegovo Veličanstvo niso predložile, in leii moja prošnja na viaoko upravno aodiiče s vaemi prilogami vred io mesece prt istam aodiiču (priloga C), čakajo reiitve, mi ne preoataja drugega, nego da se obrnem do parlamenta a proinjo: PODUSTEK. ie 2e tako moralo biti. Spisal Anton Zaje. Prišel je na avet. Nemo je leial povit v plenice in sučudeno vpiral avoje črne oči v prasne, sakajene stene. Nemo slonela je tudi majka kraj tibelji in nagnivii ae nad njim, roaila i grenkimi soliami njegovo mlado lice. Isnenadeno jo je pogledava), kakor da je hotel reči: „Kaj plačei majka ? — Tako je vaojeno bilo !* ter potem sopet nemo in začudeno ari po pusti aobi. „Oj, airomaček; da bi ti vedel, kako si me rastužil ae svojim prihodom I* odgovorila je na njegov pogled žalostna majka. „Ali, kaj hočem? Preposno je prišlo kesanje, zastonj je jok, aolse več ne iabriiejo smot no-izkušene in lahkomiaelne mladosti. — Je že tako moralo bitiI" nadaljevala je. »Zato pa te bodem ljubila, gojila na svojem srcu, čuvala kakor zenico svojega očesa in za te trpela, dok ho no preselim tja, kjer sta nepoznana jad in bdi človeškega življenja." Počasi je raatel, negovan od matere, Visoka poslanska abornica državnega sbora avstrijskega naj bi skrbela ia to: a.) da ae strogo preiičejo točke moje pritožbe t smislu §§. 11. in 12. cesarske naredbe s dne 12. marca 1859. ad §. 1341 drž. sakonika in da ae sabrani, da bi bilo merodavne trajne privatne informacije, b.) da ae deleguje sdravniika abornica dunajska (notranje mesto) aa preiskavo onih virokov, nn katerih temalji sodba, isrečena po nameatniitvu tržaikem o moji nesposob-noati in nevednosti, c.) da pridem v položenje, da bodem mogel uradnim potem v amialn gori one-njenih §§. 11. in 12. oeaarake naredbe s dne 12. marca 1859. atoriti vse one korake, ki so potrebni, da se v smislu §. 1331 dri. ■ak. morejo sopet popraviti vse ikode, nastale po pogrelkah prejinje vlade, d.) dn se satikaže nameatniitvu, da me isto ne bode več motilo v pridobivanju vsakdanjega kruha, e.) dn bi alavna ibornioa blagoisvotila posredovati, da isve Njegovo Veličanstvo, kako ae poatopa s avstrijskim državljanom, ki se je skušal zvestega podanika Njegovega Veličanstva. V Tratu, dno 25. januvarja 1894.• Tej peticiji jo pridodanih nekoliko dokumentov, katere hočem navesti po krmo* logičnem redu: 1.) Spis, Butet, maj 1892, na okrajnega glavarja v Kopru, v katerem pripoveduje prosilec, kako je po nekaterih selih oepil kdie s vednostjo o. kr. okrajnega sdravnika v Kopru, in kako se je iati zdravnik nepovoljno inrasil o cepljenju. „Jas protestajan slovesno", pravi proailec doslovno, „da v zadevi cepljenja posreduje dr. Radvicovich — okrajni zdravnik — ali kateri koli zdravnik, kateri j« pod uplivom poročevalca o zdravstvenih atvareh dra. Bohate, kajti jas niaem nikakor pri volji, da bi poatal irtva po* greikov, katere jo storil g. referent o sdrnv* stvenih stvareh povodom mojega imenovanja občinskim sdravnikom.* Na koncu svojega pisma proai Moskovics posredovanja od strani okrajnega glavarja. 2.) Dopis, Poreč, 18. nov. 1892., it. 6180 podpisan po doželnem gptvnrju dru. Campi-telliju na dra. Leva Moskovicsa, v katerem a« prijavlja poslednjemu, da deželni odbor ni kompetenten odrejati, da se isplačajo stroiki sa službena potovanja. 3). atergatni dopis, is katerega je rasvidno, da ae je dr Moskovics po avojem sa-stopniku dru. Battiatelli pritožil na upravno aodiiče proti odloki o. kr. ministeratva ca koja je zbok velike ljubesni žrtvovala sanj vae avoje moči. Ni ae brigal za avet in ljudi; kakor tudi avet in ljudje ne za njega. Ni raztepal s nožicami in ročicami kakor drugi otrooi in ni plakal, ako je moral večkrat gladen iti spat. Temveč aačudeno v pri je črne oči v materino bledo lice, naslonil glavioo na njeno srce in počasi sadremal. — Čuden deček je bil ta čmooki žutoglaveo. • • Bilo je nekoliko let pozneje. Nekega dne legla je majka na posteljo in ni več vstala. Prišli so itirje možje in so jo odnesli is siromaine koče. Kam P ni vedel. Pa kaj ga tudi brigal „Je že tako moralo biti!", mislil si je in odšel prod hišo na trato, kjer je sačudeno pogledaval v daljino, igraje se s kokoiimi. Priila je teta in ga odvedla na svoj dom. Sedaj ae je aapočelo drugo življenje za njega. Ni ga več božala nežna materina roka; ni več slikal njenih sladkih besedij. Temveč l'i Hurovo, sauićljive psovke letele ao na uho ia trdo pesti po hrbtu sirooa&Anega fantiča. On ao ni dosti zmenil za to. „Zakaj pa P" dejal je sam pri aebi. t8aj jas ne pripadan notranje stvari s dne 11. marca 1893. itev. 5389 glede isplačevanja njegovih prejemkov kot občinski zdravnik v zdravstvenem okrožju Buset-Roč. 4. Dopis c. kr. okrajnega glavarstva v Kopru s dne 9. junija 1893. it. 5328, v katerem odgovarja isto na aahtevo dra. Moskovicsa radi izplaČanja nekoga sneska sa izredne komisije. 5. Pismo dra. Moacovicaa z dne 27. junija 1893., v katerem proai isti o. kr. okrajno glavarstvo v Kopru, da ae mu dopoiljejo vsi apisi in konečno 6. pritoiba dra. Leva Moskovicsa a dne 25. julija 1893. na Njeg. o. in kr. apoatolako Veličanstvo, katera pritoiba ae mu je vrnila valed naredbe miniateratvn za notranje stvari z dno 11. avgueta 1893. it. 19*430, a opombo, da ae o iati ni odredilo ničesar, in katero jo predložil proaitelj kot iato, iz koje njj ao ravidni vsroki njegove peticije na driavni sbor. V tej pritožbi pripoveduje dr. Leo Moskovics, da ae je proti njegovemu imenovanju pritožila občina na o. k. miniaterstvo sa no* tranje stvari, da je po tem utoku prillo o. k. namestništvo v zadrego, da je iatega pridržalo pri sebi colih Seat mesocev in da jo med tem, v sporazumljenju z občino Buset-ako, Šakalo sredstev, kak6 odpraviti prosilca is oboiuo (Čujte i) ; dn je c. k. namestniitvo najprej pri deželnem odboru, in potem — ko poslednji ni hotel pritrditi — pri c. k. ministeratvu sa notranje atvari stavilo nasvet, priloživii zajedno omenjeni utok občine, da «e uniči imenovanj« Moskovicsa, in aicer radi nevednosti na podlagi nekojih reoeptov — in radi vtikanja v politiike homatije so atrani prosilca; da je o. k. ministarstvo za notranje stvari isjavilo s osirom na utok občine, da ne more ničesar odločiti v tej atvari in da jo isto, poavarivii o. k. namestniitvo, saukazalo poslednjemu, naj poatopa pravilno v tej zadevi; da je potem c. k. namestniitvo sapričelo sistematično vojsko proti prosilcu potom občin Buzet in Roč in potom o. k. orožnikov, da bi ga prisililo sapustiti Buset, da je tudi pozneje poizvedovalo po Trstu v t« namen, da dobi railogov sa trditev o vtikanju prosilca v politiike homatije, dasi je c. k. državno pravdniitvo odbilo dotično tožbo; da jo c. kr. namestniitvo omenjeni mini-sterijalni odlok sadržalo celih deset mesecev in da jo fle-le po desetih mesecih (čujte 1 čujte I) obvestilo prosilca s opombo, da se je izdal plačilni nalog na občino; da pa je bil znesek prenizek, da so tudi isti ni izplačal som! Saj mi jo vso tako tuje na svotu 1" In potem je sopet zamišljeno pogledal v daljino. — Kaj išče tam P — Nič. — On nima na tem svetu ničesar iskati! — Jo odveč na zemlji! Nokolikokrat odšel je v rojstveno kočo, da vidi, da-li se jo majka povrnila. Ali ni je bilo. Ni se vrnila. Nemo ae je obrnil, atopil is razpadajoče kolibe in po atari navadi pogledal v ono tajinatveno daljino, misleč si: „Odšla je, daleč, daleč tam sa planine t — Ne bo je več nazaj! In potem je zopet po- čaai krenil tja, od koder je prišel. * * • Minolo je zopet nekoliko let. Is slabotnega dočka postal je čvrst mladenič. Samo v njegovi glavi bilo je ie vedno mračno; njegov pogled blodil je še vedno po daljini. Nesposobnega sa drugo delo poslali so ga za ovcami na planino. Tu je sedel — večkrat po ves dan — na strmini vrh visoke skale, rasmišlje-val avoje prazne san|n in poslušal žn-caor globoko pod njim dnroče reke. Tako je sedel samišljeno tudi uekoga ^pouiladanskoga popoludneva. N« jedeokrat sadoni mu is-za dolgo, tako, ds je sašel v mučno financijalno poloienjo ter da je moral zapustiti avujo mcato v Buzetu ; da je o. kr. uameatništvo ae le po večkratnem osebnem posredovanju deželnega glavarja istrskega, dr. Campitcllija, in vhN J pritiskanja se strani deželnega odbora istr* akega, naprosilo deielni odbor, da iiplnra začasno prosilcu pripoznani znesek in dn jo deželni odbor takoj ugodil tej proinji (Čujto!) T zaključku proinjo tuži prosilec, da jo v Tratu obdan od ogleduhov, kateri ga izpra-šujejo in mu grozč, naj so nikar no postavlja proti tako visokim osebam, kakoršna je namestnik, če tudi se mu je prigodila krivica, (čujte !), da naj nikar ne uloži drugo prnAnjo na Njegovo Veličanstvo, ker bi sicer utegnil priti pod sdravniško opasovanjo radi blaznega domišljevanja, da ga kdo preganja tor pristavlja, da se nahaja v veliki bodi, kajti ne moro dobiti nikake privatne prakse, ker jo pri tržaikem gremiju sdravnikov in lekarnarjev očrnjen po c. kr. namostništvu. (Konec prih.) Car Aleksander III. Kar ao je strahom pričakovalo od dnč do dne od uro do ure, to ee je zgodilo : minuli četrtek popoludno blsgo xrce carja Aleksandra III, jenjalo jo biti ! Preminul jo vladar, kntori je bil, kakor prisnavajo naji.orji nasprotniki Slovanov, steber in SAŠčitnik miru ; samostojni vladar največje evropske države jo umrl. A mogočnega carja pobrala je neizprosna Htnrtna kosa v ovetu njega moško doba! Ves svet. obrača sedaj avoje oči v Rusijo. Zgrudil so je glavni steber evropskega miru, kuj bode sedaj P Je-li bodo novi oar Nikolaj Aleknun-drovič postopal v pravcu svojega prerano umrlega očota P Bode-li novi car istotako miroljuben, kakor je bil njega oto P To jo vprašanje, na koje Evropa šo no ve odgo-vora, ampak pričakuje trepetajo, kak6 se razvijejo stvari svojim naravnim potom. Cnr Nikolaj Aleksandrovio jo mlnd, ognjevit, jako naobraŽen mož, ki pojmi težko 'svojo nalogo in popolnoma rasumo svojo velikansko odgovornost pred Bogom, avetom in — velikostjo ruakega imena. Za pokojnim carjem, blagim in ljubečim očetom, ne plaka lo carska obitolj, marveč njega prerano amrt obžaluje ves narod ruski; užaljeni ae klanjajo pred roko Gospodovo vai Slovani in Evropa prestrašena pričakuje — veaoljni preobrat. Ako mladi car Nikolaj Aleksandrovič poseže s svojo mogočno roko med Kitoj«ko in Japonsko — konec bode bližnjega grmovja polugasno petje na uho. Iznenađen skoči na nogo. Kaj jo to P Od kod ti čarobni glasovi P Kaj taceg* še ni slifnl na tej zagonetni zemlji I Ni mu bilo potrebno dolgo razmišljati, kajti iz grmovja prikazala ho jo vitka ionska postava, malih rudečih ustnic in velikih, plavih oči. Opasivši ga, je ostala isnonadena, pogledala plaho in, nasmehnivfii se, sela na zeleno travo. Drhteč na vsem telesu oprl je avoje črne oči v deklo. Ne, to ni žonska ! To jo neki višji atvor, neka prikazen ! — Siromak ni vedel, da jo hči grajščaka stanujo-čega v bližini. S sočutnim pogledom in ljubkim nasme-j hom namignila je plahemu mladonču in ga posvala bližje. Zlezel je nis skalo in nekoliko korakov od nje sol v seleno travo. Kaj in koga mu je govorila — ni vedel, ni razumel. On je le aačudeno poslušal nje zvonki glas in zrl v one krasno, plave oči. A v njegovem srou, v njegovih grudih bilo jo tako čudno, čudno. I'očolo so je nr!;ai gibati, p i-čelo ho jo daniti. — Kuj lioćiriuo V — Ju žo tako rnovulo biti! sicer toj« m AnjiM Vstoku, teda boj bi attgml* premti uviđa« Angleška i* A sije — T Evropo. In kđo bi mogel aedaj prehoditi, kikin« nasledke bi imel tek boj gled£ na konstelacijo Evrope P ( To to« sedaj sam večni Bog, kajti v njegovi roki ao mode narodov veaoljnega avata. Nekoliko podatkov o carja in njegovi rodbini. Car Aleksander III. porodil ae j« dne 10. tnsrea 1845. v Peterburgu. Bil je drugorojeni sin carja Alekaandra II. Nikolajevima in carice Marije Aleksandrovne. Kar je bil dne 84. aprila lota 1865. umrl Aleksandrov starejši brat, cesarje vič Nikolaj, postal je Alekaander c»sarjevič in poročil čarovnico svojega pokojnega brata, prineeainjo Dagmar, hficr kralja Danskega, sestro grškega kralja in princeainje Galles. Ko je dne 13. marca 1881. leta padel car Aleksander II. pod roko nihiliatiikih Morilcev, zasedel je prestol cesarjevih Aleksander 29 let atar. O njegovi vladi ni treba da govorimo, kajti splošno je mano, da je bil pokojni mogočni car jako rahločuten, blagega sres, moren ode in blag vlnder, a slehernemu je tudi snano, da je bil fizično pravi orjak, izredno taočau in krepak. Kar pa ae dostaje njegovega aakona, javna je tajnoat, da je iskreno ljubil evojo aoprogo. Is tega srečnega aakona porodilo ae je 5 ainov in Mera: Veliki knea Nikolaj (cesarjevič, rojen leta 1888.), Ve« liki knea Jurij (rojen leta 1871., nesrečni knea, katerega muči neotdravljiva boleien), Velika kneginja Ksenija (rojena let* 1875.), Veliki knea M i ha I j (rojen leta 1878.) in Velika knoginja O I ga, (rojena leta 1882.) — Novi ear Nikolaj Aleksandrovih porodi! se ie dne 26. aiaja 1868. I. Njegov odgo-j'tel j je bil general Danilovič, jako učen mol, ki je mladega cesarjevih« temeljito poučil v vaeb strokah inanosti in vojaške vfide. Mladi car govori in pile popolnoma poleg »vojega domačega jezika to francoski, nemiki in angleški jeaik. Poslednji trenotki. Po poročilih, doilih it Livadi je, bili ao pretrealjivi dogodki v poslednjih urah umira-jočega carja. Ko je proti poludnevu aree jelo biti alabeje, obvestili so sdravniki o tem ca-rico, ki se je bila umakaila v avoje dvorane ob 10. uri predpoludne, potem ko je vso noč bdela pri postelji svojega soproga. Carioa je prihitela takoj v aprematvu ■ prinoeao Ali k so, katera poslednja ni aapuatila avoje taiče niti za jeden trenotek, odkar biva v Livadiji. Kmalu na to sta prihitela todi Veliki kaez-prestolonaslednik in Veliki knea Vladimir, brat curjev. Car je bil pri popolni aaveati ia je vedel, da ni nikakega upanja več aanj. Podal je roko svoji soprogi; carica ja potegnila roke k avojim uitam in jo poljubila iakrano. Govoriti ni mogel, vendar je odpiral uata, toda ni je bilo besedioe raa njegovih ustnio. Po pogledu umirajočega pa je bilo aoditi, da aa boče obrniti do prinoeainje Alikae. Prinoeia Alika in prestolonaslednik vrgla stn se na kolena pred smrtno posteljo, na kar je car a veliko muko prividignil glavo, poloiivii roki na glavi saročencev. Ta priaor je pretreael vse navaoče. Potem se je nagnil car do velikega kneaa Vladimirja ter mu Mrak ae je aapočel spuičati na aemljo. Davno je ia odšla ali on je ie vedno sedel v travi in uepremično gledal tja, kjer jo jo sakrilo grmovje njegovemu pogledn. Poino je priiel domov in hgel k počitku. Vso noč ni mogel aatisniti očeaa; v duhu le bdela mu je vedno ona bajna prikaaen pred očmi. Drugi dau rano odiel je aopet na omenjeno mesto, aedel na akalo in do poanega mraka vpiral avoj pogled v gosto grmovje. Zastonj je čakal. Ni je bilo. Vstal je, ae a obema rokama agrabil aa praa, nemo pogledal v globino, v derečo reko in teiko vadihnivii rekel: „Zadosti je t — Ne da se več trpeti 1* Potom je ie jedenkrat — aadnjikrat — začudeno pogledal v daljino in — nestalo ga je ras visoko steno. Posno v noč priile so ovee bres njega domov. Kje je ostal pastir, ni vedel nikdo drugi kakor sive skala in valovi dere£e reke, koji so si tajinstveno šepetaje pripovedovali žalostno pripovedko o nesrečnem rala-denču in njegovi smrtonosni ljubeani. — Je žo tako moralo biti! M rahlo prikimal a glave. Carioa ae j« kasala pogumnejio nego p« prestolonaslednik, kateri poalednji je glasno jokal. Cariea je ce)6 svarila prestolonaslednika, naj ae premaguje, da ae bi ie bolj pretrealo a mir a jočega. Ob pol 1. uri agrudil ae je ear v posteljo. Očeai ati mu bili na pol naprti ia glava aa mu je povesila aa prti. Le včaaih je poskusil vadigaiti iato. Car je bil popolnoma adaa v beijo voljo. Kmalu po 1. uri načela je agonija in ob 2. uri 15 minut iavil ae mu je ia prai teiak vidih, ia ust ae je pokasalo nekoliko krvi in glava je padla na stran. Car je bil mrtev. Oficijelno poročilo o poslednjih urah earja Aleksandra III. pa se glasi: „Smrt carjeva je bila kričanako poboina. Umrl je, kakor le mor« umreti pravi moi, tako, kakor je bilo vae njegovo življenje nadahneno vere, ljubeani in poboinoati. Že nekoliko dni slmje alutil car, da se mu bliia smrt ter ee je pripravljal na isto kot veren kristijsn, ne da bi pa pri tem aanemarjal avoje vladarake doli-noati. Sveto popotnico je vsprejel dvakrat: dne 9. ia 17. oktobra at. at. Vao noč med 19. in 20. oktobrom je prebil, ne da bi spal. Dne 20. oktobra ijutraj rekel je eariei: ,Če-tim, dasebiiiakonee. Bodi mirna. Ja« sem udan popolnoma. Potem je abral okolo sebe vso druiino, naproeivii spovednika aa sveto obhajilo, katero je vspre-jel poboino, odmolivii jasno in glasno. Car je aedel v naalonjaču in ni agubil aaveati miti jeden sam trenotek. Po dovrlenem obredu je poalal po patra Jovana, a katerim je molil ukupno, Pol ure poineje jo aopet po-sval omenjenega patra, da pomuli ie enkrat molitv« aa umirajoče in da vsprejme poslednje olje. Ob 2. uri je pričula srčna iila močneje biti, pogled esrjev je postal živahnejši, toda ie po preteku jedne četrti ure aatianil je oči ter j« nagnil glavo vsnak. Iaročil je svojo duio v varstvo Vsegamogočnega, o a t a-vivii svojemu narodu vdediflino blagoalov miru." Vesti is Peterbnrga. Veat o smrti oarjevi doila j« v Peter-burg ie ob 4. uri popoludne, a iirie občinstvo je dosnalo o njej iele pozneje zvečer. Takoj je zadobilo vse mesto tulno liee, hrup je potihnil, in oni, ki so bili ie po glediičih, ostavili so hipoma iste. Na tisoče ia tisoče ljudstva gnetlo so jo po ulioah, a vendar je vlitdala grobna tiiinn, čuti ni bilo niti jedne same glasne besede. Bazoglavo ao molili in kriiali so. Pred kapelo na tr-iiiču pokleknilo je Ijudatvo, drieče v rokah sveče, kakor jeden moi, medtem ko je molil duhovnik. Proti polunoči je bilo mesto kakor izumrlo. Vsi peterburiki listi proslavljajo soglasno čednosti Alekaandra III., njegovo ljubessn do resnio«, stud njegov do sleparatva tako v vsakdanjem iivljenju, kolikor v politiki, njo-govo kriatalnočisto družinsko iivljenje, katero je bilo visok vzor vsemu ljudstvu. Pokojni ear je bil najbolji tolmač tradieijonalnih nalog ruakega naroda, bil je naroden vladar. »Novoje Vremja* pravi, da j« umrl o«r kakor vsi Ruai: močan po svoji vesti in po svoji poboinosti. Ostavil je Rusijo — pravijo »Novosti* zdravo, močno, spoltovano, moralno Trije listi. (Na grob f Rad. Dolenes, polotil Dobrsvso.) (Dalje.) Hrum so polete in pesnik si izprosi besede ter zahvali slavitelje z dolgim, krapkim govorom — seveda, kedo bi se čudil: zopet v verzih! Bil je ta govor sanimiv in v vsakem obziru več vreden kot predaednikov in Slavov. Logična poalediee je bila zopet ploskanje, iivio-klieanje bres konea in kraja. V ti sploini ameinjavi se je priplazil Janko Županski za pesnikov hrbet ter mu slovesno in dostojanstveno poloiil na glavo lavor — ne, čebulov venee. Ondaj je hrum privrel do vrhunoa. Godba je zasvirala krasni .Naskok na Sarajevo*, tovariti so se gnetli okrog pesnika, ki je bil med tem postal, kakor je trdnovratno trdil Janko Županski, „poeta laureatus«, a tovariš Slavo mu je pogumno ugovarjal, da le .poeta čebulatus". Raasodba ae je čudno ras-dvojila, da sta imela Slavo in Janko Županski vaak polovico obiskovalcev na svoji atraoi. Živahnejši elementi ao trdili, da ima pravo Janko, amernejii so ae pa hoteli utolaiiti alednjič a tom, d« Sl«vo le gastran svojeglav- ■vele ie spssebao aa navoj. P« svoji trdnosti i« premiiljenosti bil je e«r trdna opor« evropske« miru. — Po semem sebi, opaia ,Svfit", proslavil je ear Aleksander Rusijo kakor ie nikdo drugi. On je bil prvi ear in kiie Romanov, ki ae ni vojak o v a I v Evropi. t Novo je Vremja" pa pridodaje, da Evropa ie ai videla take prikazni. Obdan od evropskih avea atal je sam ae svoje Rusijo. Ostal jo miren in je prisilil Evropo, da spoštuje mir in zaupa čistemu sreu earjevemn. Pojavi sočutja povodom amrti earja Aleksandra III. Kakor omenjamo tudi aa drugem mestn, vaa Evropa globoko obialuje smrt carja Aleksandra, „zaščitnika veaoljnega miru". Vse-strnnski pojavi sočutja so toliko prisrčnejii, ker zna ves omikani svet, koliko je trpel mogočni vladar mogočne Rusije, predno ga je rešile bela iona trpljenja. Tu podajamo v kratkem poročila o isjavab aočutja priiediih ia raanih mest Evrope. Z D ■ n n j n. Nai eesar Fran Joaip ae je ■jokal, kakor trdijo listi, ko mn je doiln veat o amrti carjevi. Iajavil je takoj avoje aoie-Iji v brzojavki, odposlani eariei udovi. Grof Kalnokjr iel je po nalogn oeearjevem k ruskemu poslaniku Lobsnovn, da mu izrazi toplo aoiutje, toliko v eesarjevem kolikor v ovojem lastnem imenu. Vai dunnjaki in pokrajin ■ki listi piiejo jako si mpstično o pokojnem earja. V ruski kspeliei bila je minolo soboto ■aia aaduinies, koje so se udeleiili nadvojvoda Rajner a ruskim odpoalanosm, dvorni dostojanstveniki, ministra Krieghammer in Kallajr, ministarski predsednik knez Win-dischgrfttz, generalni odjntant Bolfras, vsi odposlanci, diplomatje in mnogo drnaega občinstva. V Parizu aostal ae je dne 2. t. m. ministerski svet v posebno, iaredno aejo, okle-nivii, da ae vdeleiijo vai miniatri inlostinke ■luibe boije v ruski oerkvi. Poleg miniatrov in drugih francoskih driavnikov pn so je vdeleiil te zaduinico ves politički svet fran-ooske driave. Po končani elnibi boiji odpeljal ae je predsednik republike a vsemi ministri v „Pantbeon", kjer leii truplo nesreč-negn Carnota, politiikega prijatelja pokojnega cnrjn. Franoosko ministarstvo je hotelo s tem hodočničenjem spojiti spomin na Carnota a pojavom avojega sočustvovanja o smrti carjevi. Casimir-Perier odposlal je to-le brso-javko eeaarjeviču (aedaj carju): „Nj. Viso-kosti, Velikemu kneau oesarjeviču Nikoli Aleksnndroviču. Vnii carski Visokosti poiiljam pod silno teio svoje globoke ganjenosti iajavo svojega iakrenega sočustvovanja. Nj. Veličanstvo cnr Aleksander pridobil «i je vseobčo spoštovanje. Francoska pa je občutila sanj več nego preprosto spoitovanje. Is globočino svojega srca pridruiujo a« predsednik francoske republike Vnii bolesti in ialovanju naroda ruakega*. — Minister francoske mornarnioo izjavil je avoje sočutje v imenu francoske moruarnice Velikemu knezu Aleksiju, poveljniku ruske mornarnioe. V vseh ruskih pristnniičih vihrale so islostinske zastave. Kjer so rnske trgovske ladije v priataniiču, tam so franoosko ladije razobesilo sastave v znak Žalovanja isto tako, Da, res t Bil je pramik, kakor ni bil Ao nikoli. Takega ne pomnijo ni najstarejši moJja v imenovanem kraju. Po dovršenem blagoslovu in po dovršenih molitvah se je vrnil sprevod sopet v prostore bralnega druitvs, in petje je odmevalo daleč na okolu po slovenskih dobravah. Rudolfa pa so vsi srčno čestitali na prekrasnem Vripehu. noati, ker ne zna zadosti latinski, t«ko trdovratno povdarja avoje čebiilarstvo. No, hujiega se ni zgodilo. Reditelj druitvenega večera, t. č. blagajnik Slavo je vsol klobuk ter jel pobirati prostovoljne doneske aa „Narodni Dom" v Ljubljani. Moram opomniti, da ae jo to godilo I. 1884. in ne lani ali letoa, ko imamo aNar. Dom* ie pod streho, hvala Bogu I — In nocoj je iavrstna misel o pravem času vrgla tudi neknj. Godba je svirala tOj banovci!' in dijaki so se jeli razhajati. Kmalu je savladala tihotn tudi v tem oddelku mesta. Zunaj je burja nadaljeval« svojo pesem, morje se jo penilo in asganj«lo ob bregove. Tako so tedsj plule tudi misli in nadejo v mladih srcih. Finale! V prijasni vasici blicu Postojine je bilo neko nedoljo popoludne — več let poineje prav živahno in veselo življenje. Slavnostno odičena vas, % zelenjem ozaljšsna pota in nenavadno veseli obrazi ao pričali, da bode nekaj posebnega. Došlo je i mnogo snancev i« sosedičine: tu ai videl pok. pesnika Geatrina, kakor detfčee make ladije. Istetako bile se rasobeiene ialostinke mastave na vseh javnih poslopjih vseh francoskih pristanišč. — Gledališča so zaprli aa 3 dni po vaej Franciji, mesto Pariško pa je bilo popolnoma v žalo-stinskih zastavah. Pri tamošnjem rmkens odposlanstvu vpisalo se jo v posebno ialostin-sko knjigo na tisočo oseb is najodličnejiih krogov, med katerimi ao vsi v Parisu biva-joži inosomaki odposlanci, španjska razkra-Ijioa Iaabela, baron Rotiild itd. — Francoski senat in vsi odseki poslanske sborniea odlo-iili so svoje aeje v znamenje žalosti. V Pariau ishajajoči .Journal officiel" (tSluibeni list") isšel je dne 3. t. m. v anak žalovanja črno obrobljen. K pogrebu earje-vem odpotujejo: general Sunssier, načelnik generalnega Štaba Bjiideffro in admiral Gervais. Iz Rima. Tndi po vsej Italiji vsbudila je vest o smrti carjevi voliko žalost, kajti vse ga je spoštovalo kot prijatelja miru. So-ialno brzojavke so odposlali papei, kraljeva obitelj, vlada in papeievo tajništvo. Zaetave na vseh javnih poslopjih viso na pol droga. — Kardinal Rampola s« je podal v imenu pa^eia k ruskemu reaidentu, da mu izjavi globoko aoialje na veliki izgubi, ki je zadela carsko obitelj. Carja Aleksandra to smatrali kot trdno oporo vatikanske politike. Iz Berolina. Vojalki naredbeni liat prijavlja ukaz cesarjev, s katerim se nalaga vsej vojski 14-dnevno ialovanje; prve 3 dni ialovanja ne sme svirati nobena vojaška godba. Dotični cesarjev ukaz nadaljuje: Vojaka nemško driave dokaže a tem svoje sočutje na smrti Mojega zvestega prijatelja, najodkritejinjega saičitnika evropskega miru, in dokaže, da se vedno hvaležno spominja blagonaklonje-nosti, katero je pokojni car vedno kazal Moji vojski. Pogreba naj se adeležijo deputacije (nemlkega) gardnsga polka „Car Aleksander", 1. ulanakega polka in huzarskega polka it. 8. — Isto tako ukaaal je nemiki cesar avoji mornariol, da mora ialovati 3 tedne v spomin carja AleksandruIII. — Tudi bavarski prino-regent odredil je 4tedensko ialovanje. A n g I e i k a kraljica odredila je v posebni naredbi 2tedensko ialovanje za svoj dvor. V G riki prestolnici bila je dne 3. t. m. slovesna aadušnioa. Ko je duhovnik izrekel ime carjevo, pokleknil je kralj in ž njim vsi prisotni. Is S r e d c a. V svojem nngovoru do sobranja je nsglaial minist. predsednik, da vea svet žaluje za earjem kot glavnim činiteljem za vsdrianje miru. Bolgarskemu narodu pa jo ie posebna dolinost spominjati so pokojnika, ki je bil sin onega earja, katerega imenuje bolgarski narod svojega osvoboditelja. Knea je brzojavno izrekel aoialje v svojem in vaega naroda iraonu. Vojska bode ialovala 8 dni. V znamenje žalosti so zaključili aejo. — Kot velepomembno amatrati je dejatvo, da je novi oeaar dobrohotno odgovoril Koburianu na iarečenem aožalju. O jednakih pojavih iskrenega sožaljenja javljajo is vseh večih mest v širni Evropi; slasti pa je savladala po Srbiji iu R o- Dalje v prilogi. pok. drd. Bilo«, več sosednih učiteljev in drugih rodoljubov; kajti tu d«nea se jeblago-stavljala v omenjeni vasici zastava slov. bralnega druitva, kateremu glava in duševni očo je bil rajni Rudolf. Bog mu daj luč nebeiko. Kmalu se raavije oela vrsta mladine, odbor bralnega drnitva a Rudolfom n« čelu, poleg njega je stopala kumica zastavi, dobro-snana gospa N. Med veselim petjem druitvenega zbora se je pomikal aprevod na odičeni slavnostni prostor — vrt gospe kumice, kjer se je vriilo blsgoslovljenje. Ponosno je stal tedaj vrli mladenič s trobojnico v roki, ponosno je ari vesele obrose, ki ao ae pridružili valed njegove besede, da s svojo navzočnostjo povečajo redki dau, naj-redkejši prasnik v skromni vasici. Prilog „Edinoath St. 133. m u n a k i odkritosrčna in iskrena žalost. — skromni nai prostor naai seveda ne dopušča, da bi naitevsli vse te dokaie iskrenih sim-petij, koje je vlivat pokojni ear po vsem svetu. Le ie nastopno vest: C e t i n j e. Knea Nikita je indal manifest aa narod, v katerem naznanja smrt carja Aleksandra, slavi aasiuge istega va Crnogoro. Slovenstvo in človeitvo sploh ter posivljs Črnogoroe, naj junaško nosijo teiko isgnbo. Knea priporoča svojemu narodu, naj trdno vernje v asladega earja, ki bode visoko dr-ial sporočila svojih prednikov ter IČitil se svojo roko Črnogoro. Knes posivlja svoje podanike, da vskltknejo injim: „Živel car Nikolaj, iivela Rusija". Vse prodajalnice so saprte, po vsej deieli so se vriile sadušnice sa pokojnega carja. Novi ear Nikolaj Aleksandrovi II. se je porodil dne 2«. maja 1868. 1. Odgojitelj mu je bil general Danilovič, jako učen mož, ki je mladega cesaijeviča temeljito poučil v vseh strokah znanosti in vojaške vede. Mladi car govori in piše popolnoma poleg svojega domačega jezika še francoski, nemiki in angleški jezik. — V svojih detinskih letih je bil sedanji car šibkega zdravja, sedaj pa je zdrav krepak. V letu 1891. je bil dovršil svoje svetovno potovanje. Mudć se v japanskom mestu Kioto bil bi bil kmalu postal žrtva nekega policijskega vojaka. Ta poslednji je bil zamahnil sabljo nad tedanjim cesaijevičem, in Bog ve, kaj bi se bilo dogodilo, da ni princ Jurij Grški zadržal ma-hljej, vendar se mu še sedaj pozna lisa na obrazu. Na Dun^u je bil sedanji car koncem leta 1890. in 11. maja 1891. Kakor rečeno, je car Nikolaj sedaj čvrsta in krepka postava; obraz mu je obrobljen svitlorujavo brado, podobno oni pokojnega casarjeviča Rudolfa. Car je srednje velikosti in pravega ruskega tipa. Manifest carja Nikolaja II. ae glasi: Po nezapopadljivem sklepu Božjem nehalo jo dragoceno življenje mojega iakreno ljubljenega očeta-carja. Teika njegova bolezen ni se hotela umakniti niti pred umetnostjo sdravnikov, niti pred dobrodejnim podnebjem na Krimu. Dne 30. oktobra t. lota pre-minol je v Livadiji, v krogu svojcsv, v naročju oarioe in v naročju mojem. Naie ialosti ni mogoče izraziti v besedah, ali ra-šumelo jo bode vsako rusko srce, in uver-jeni smo, da ga ni mesta v vsej veliki državi, kjer no bi točili gorkih solza sa carjem, ki je bil prezgodaj poklican s tega sveta, ki je ostavil aemljo avojo, katero je ljubil n vao silo avojo rnsko duia in katere blagostanju je bil posvetil vse svoje mišljenje, no plašč se pri tem ni za avoje zdravje, ni aa avoje livljonje. Tudi delež prdko mej Rasije ne bodo mogli drugače, nego da bodo slavili spomin osrjev, v katerem poslednjem eta bila po-osobljena reanioa in mir in kateri ni nikdar prelomil dane besede v svojem Življenju. Toda zgodi naj ae volja Vsemožnega ! „Tolaži naj nas zavest, da ie naia žalost, žsloat vaega ljubljenega naroda in ljudstvo naj ne poaabi, da je trdnoat svete Rusije v Ni aaatonj sejal v zornih letih svojega življenja. * • • Za paievanja znanega „črnega moža" v Postojini se je veselila avojega obstanka nekje v njegovi bližini „triperesna detelja*: iirokopleči Nanosič, Bradorus in nekdajni Slano. Marsikaj je ukrenil ta skrivni trium-virant, ia nikdo mu ni mogel do iivega. Saj so iavedeuci trdili, da se medsebojno ti možje tako spopolnujejo, kakor se spopolnujejo oblast dober ježek in dobro pero. Bilo je jesensko popoldne. Oblačilo se je in solnce je medlo ispodsevalo. Redke eolnčne lise so se vlačile po Snežniku in po Nanosu. Ljudje so spravljati steljo, pobirali repo, zeljo in druge pozne sadeže. Prav tisto popoludne je bilo, ko se je trem peresom v imenovani detelji pridruiilo ie četrto pero — bil je nai Rudolf. A kakor trdijo, da je naie ljudstvo lahkoverno, ko misli, da ima itiriperesna detelja veliko moč, vender sem prepričan, da to ni prašno. Štiriperesna detelja j« stegnila „črnemu moiu" kljuko. Zgodilo se je pa tako-le: Klaverno je stopal Rudolf v r—sko vasico. Tu sta ga sprejela Bradorus in Slano nje edinosti s nami in v nje neomejeni uda-nosti do nas. Mi pa se spominjamo, ob tej ialostni, toda slovesni uri, ko sesedamo pra-dedni prestol driave ruske in t isto neraz-druiljivo spojenega carstva Poljskega, velike knjeŽevine Finske, oporoke našega premino-lega očeta in nadahneni s isto oporoko, storimo pred obličjem Najvišjega sveto obljubo, da bodemo imeli vsikdar pred očmi kot jedini cilj mirni rasvoj, moč in slavo drageRuaije in osrečenje vseh n a i i h zvestih podanikov. Ta manifest je napravil najugodneji utis tirom sveta, ce)6 Ijuboanjivi Poljaki pišejo o njem simpatično. Rusko čaaopiaje pa nagla!*, da ie nijeden vladar ruaki ni sasel prestola ob tako ugodnih okolnostih. „Noveje Vremja" naglaša, da novi car govori veliko manje o aebi nego pa o svojem očetu, kojemu je bil udan otroško Ijubeinijo. Car Aleksander ni mogel podeliti Rusiji veče tolaibe nego to, da je sagotovil v svojem manifestu, da mu bode jedini cilj mirno blagostanje, moč in slava Rusije. Car Nikolaj je vsel vladne rajati v svoji roki v trenotku, ko savsimlje Rusija častno mesto kot pribežališče miru med civilisovsnimi državami. ZaroCnica novega carja prestopila je k pravoslavni veri dne 2. t. m. Pri obredu so bili prisotni car Nikolaj, ca-rics udovs, veliki knesi in velike kneginje. Prinoesa je dobila ime Aleksandra Feodorovnain naslov „pravoverna velika kneginja". Po dovrienem prestopu vspre-jela je obhajilo po pravoslavnem obredu. Prestop ae objavi po posebnem manifestu. Carica udova je grozno potrts, v poslednjih dneh pred smrtjo carjevo je osivela popolnoma. Med vso boleanijo carica ni ostavila postelje svojega soproga, ostala mn je zvesta druiica do zadnjega zdihljeja. Kakor mu je bila v iivljenjn, polnem skrbi, svosta tolsžnica in vedrilka, skrbna soproga in zaupna svetovalka, tako mn je v poslednjih trenotkih lajiala hudo trpljenje : ostala mu je angelj varuh, dokler ni Boija Previdnost pretrgala njiju zveze. Kakor popred nje Ijubeien do dragega soproga ni poznala moje, tako neopiana je sedaj njena žaloat, ko ni voč njega, ki jej je bil — vse. Ne čudimo ae, da so jej osiveli lasje I Carica udova je bila rojena v letu 1847, stara je torej 47 let. Istrski laiki župani v Trstu. Kakor nas je bil obvestil nai dopisnik že te dni, da namreč triaiki Lahoni pripravljajo posebno demonstracijo v Trstu, s katero hočejo pokasati svojo solidarnost s istrskimi mesti nasproti ministerski naredbi gledć dvojezičnih napisov, vriila se je ta demonstracija res včeraj na velikem trgu, v očigled c. kr. nameatniitva. Laiki iupani Istre sklenili so bili namreč o svojem posvetovanju v Kopru, da obiičejo na praznik sv. Justa Trst v ta namen, da se pritožijo ustmeno pred c. kr. namestnikom proti anani ministerski naredbi. Mestna delegaoija tržaška aklenila je potem, da vsprejme „brate" is Istre slovesno v mestni dvorani pred zbranim mestnim svćtom in da slovesno in veličastno kakor sploh moreta dva človeka. Bilo je dovtipov tale in smeha, a nič kaj gladko se ni odpirala danes knjiga iivljenjs. Rudolfa je iulil čevelj, pa ne na nogi, drugje. „Odstavljen sem!" vzdihne slednjič in poksžo tovariiema lepo pisan dokument s podpisom, o katerem je Bradorus hudomušno trdil, da se začenja kakor bi bil podpisaneo doktor, pa ni. Le tisto grozno kljuko jo bilo treba pogledati, in vsi bo brati podpis — drugače kot je bil pisan. „Pa kar aamolastno te je osnaiil P* Čudil se je Slano. „Čakaj, ne boj in ne straii se, moj dragi", tolaži ga Rudolf, „stvar ima že tako lepo napeljano in urejono, da popihne v kratkem tudi tebe; sakaj hudo si mu na muhi." „Lepo tešilo!" dostavi Bradorus in v strshu se sposabivii krepko sakolne prav po stsri kranjski navadi. Vsem trem je zaprlo sapo. Ondaj jih sreča Nanosič vračajo se > vrta. V roki je nesel volikansko redkev, smejal se dobroduino ter kazal prijateljem božji dar: (Dalje prib.) jim priredi v ime mesta banket v dvotani filharmoniško - dramatiikega druitva. Na tn je prišel c. kr. namestnik Rinaldini osebno k županu Pitteriju, isjavljajoč, da on (namestnik) ne vsprejme istrskih županov, zajedno pa je priporočil županu tržaškemu da naj nikar ne podpira demonstracij, kate r e bi mogle provaročlti reakcijo in da c. kr. namestnik nikakor ne more dovoliti, da priredi mesto tržaško banket istrskim gostom, kateri banket bi vporabili ii-vestni ljudje, da prirede demonstracije. Zajedno je c. kr. namestnik obvestil župana dr. Pitterija, da spoioči briojavnim potom on (namestnik) sam vsom dotičnim istrskim žti-panom, da jih ne vsprejme. Na to je župan dr. Pitterri sklical m*Btno delegacijo v nujno sejo ter jim priobčil izjavo c. kr. namestnika, tuda mestna delegacija je kljubu temu odposlala brsojaven poiiv županu Koperskemu, v katerem ssgotavlja iaterskim županom s I o-vesen v sprejem. In res je prišlo deloma predsinočnem, deloma pa včeraj zjutraj lepo (tevilo laikih županov in delegatov is Istre v Trst. Tem „gostom" pridružili so se tudi drž. poslanci Bartolli, Ritai in Triden-tinski poal. Debiasi, kateri so prišli nalašč v ta namen s Dunaja v Trst. Ker ae je bilo nadejati demonstracij in bati se cel5 izgredov, pripravila je o. kr. vlada vse mogoče, da sapreči iagrede. Vojski 87. in 97. pešpolka bili so pripravljeni v vojašnicah pod orožjem, da posežejo vmes v slučaju potrebe na prvi posiv, c. kr. javni stražarji pa so skrbeli sa red po ulicah. Na velikem trgu zbralo se je okolo 2000 ljudij, večinom istih slojev, it katerih je obična gosposka fakinaža na galeriji mestne dvorane. V dvorani pa so se sbrsli svetovalci levičsrji v popolnem itevitu in desničarja Albori in S o h i a v o n i pod predsedniitvom iupana Pitterija. Triaški „liberalni" listi obia-lujejo, da k tej „slavnostni" seji nista priila tudi drž. poslsnca in mestna svetovalca ti u r g-staller in Lnzzatto, dasi sta bila v Trstu. Istrski delegatje zbrali so ae med tem v dvorani filharmoniikega društva. Zastopani ao bili, kakor trdijo laški listi (mi ne poznamo dotičnih gg, delegatov) odposlanci is Pirana, Kopra, Paiina, Pulja, Rotinja, Labin j a, Buj, Kanfanara, Čresa, Novegagrada, Lošinja, Vodnjana, Plomina, Orižnjana, Izole, Lovrana (?), Motovuna, Momijana, Milj (I), Osora, Poreča, Buseta, Oprtljs, Itoča, San-vinčonta, Umaga, Bal, Krka, Vižnjana in Vižinade. Župan Koparski, Cobol, naglasil je v svojem nagovoru, da je doila brsojavka c. kr. namestnika posamičnim županom prekasno, da bi bil mogel preklicati aeatanek, vendar pa da doseže ahod avoj namen, ker se udeleženoi morejo posvetovati s poslancema Rissijem in Bartolijem. Predno so se gosp&da napotili v mestno dvorsno, okrepčali so se s pelinovcem. Posamično prihajajoče delegate pozdravili so v mestni dvorani s ploskanjem in s „Evviva"-klioi. Kričanje je odmevalo ras ulico. Zbor je nagovori) župan dr. P i 11 e r i, naglaiajoč v teh dneh toliko israbljeno frazo o italijanskem pravu, katero sioor morejo oskruniti neopravičene naredbe, toda isbriaati je ne morejo nikdar. Odgovoril mu je župan koperski Cobol, izjavljajoč svoje veselje na tem, da more pozdraviti v zastopnikih mesta triaikega zastopnike prebivalstva triaikega. (Kaj pa še ! f Stavec.) Oovoril j« o „italijanski" Istri, o podpori mesta Tržaškega v borbi za italijanstvo, v borbi sa ono pravo, katero temelji na zakonih, v naravi, zgodovini, omiki in koje velevajo celo oairi na državno korist (Oho ! Stavec.) Naglašal je nadalje, da kljubu temu, da ne morejo sastopniki Istre podnesti odkrito svojih teženj o. kr. vladi, vendar slavijo istrska in tržaika srca narodno solidarnost in konečno je isjavil svoje zaupanje, da bode Čuvalo junaško mesto Tržaško italijanstvo istrske dežele, kajti čut-stvovanje in želje so soglasne. — Na to je pričelo strašno kričanje in ploskanje; doli na trgu je besnelo ljudstvo: „Viva" to, „viva" ono je donelo od vseh stranij, liki razburjeno morje. Da je bilo v tem aploinem kričanju slišati marsikoji protiavatrijski klio in da je marsikdo izbruhnil svoj srd s kričsnjem proti Slovanom, to je pač umevno samo po aebi. Čemu so se pa sbrali, ako ne v demonatracijo P Istrska in tržaška gosp6da pokazala ae je na oknih, kričala je tudi ona kakor besna. Pravo pantomino pa je vprizoril župan Triaški. Stopil je z županom Koper- skim na balkon in krepka stisnil roko svojemu drugu iz Istre. Med tem je župan Piranski, dr. Fragiacomo, metal poljubčke rsi okno (!). To pomenljivo komedijo je dobro umelo občinstvo; splošna raavnetost prekoračila je svoj vrhunec ; vsi so kričali, kar ao imeli glasu v grlu . . . Okolo poludne ostavili so zborovalci dvorano, da se podajo k posvetovanju s državnima poslancema Rizsijem in Bartolijem. Gospoda šli so v dvortno fil-harmoničnega društva s klobukom v roki med kričoČo množico. Demonstrantje pa so na to, na dano znamenje, pričeli tuliti: ,L«s»w pur che i canti che i subi ......Nela patria de Ropsetti, non se parla che talisn*, toda prenehati so morali na zahievo stražarjev. Kaj se je poleg tega še vse kričalo, to si more vsakdo lahko misliti sam ; v prvi vrsti doneli so seveda brezkončni „evviva" Piranu. Demonstrantje šli ao zatem 'pred uredništvo „II Piccola", kjer so je ponavljal isti prizor. Kričali so, dokler jih niso ra/.-p-iali stražarji. Čujemo, da so aretovali jed-neg« razgrajalca, a tudi tega da so ispustili. Dem nstrantjo so se pozneje razšli na trgu detle Legna s glasnim kričanjem na Istro. Tako je torej končala ta demonstracija. Lshi so hoteli vprizoriti sijajno, impozantno do-monstraaijo, a v tem so vprisorili le smešno — komedijo, katera g. Volitve. 6. Slučajni predlogi. Začetek točne ob sedmih zvečer. Potem bode sledil zabavni večer slovenskega kluba se sledečim vspo* redom: 1. Gondard: Koncertni valček, igra na glasoviru gospica Adela Jamnikova. 2. Volarič : Kviško bratje. 3. A. Vavpotič : „Da me ljubiš*. 4. Dr. B. Ipavec: „Domovini*. 5. A. Vavpovič: «) „Tvoj spomin", l>) „Tolažba", besede Pavline Pajkove, poje gospica Adela Jamnikova. «. D. Jenko: .Strunam*. 7. Kocijančič: .Venec slovenskih narodnih pesni". 8. M. Vilhar: „Po jezeru". 9. Dr. G. Ipavec: .Slovenec sem". Sodeluje [A. Vavpotičev kvintet. — Pristop imajo samo povabljenci. Iz Borita. Dne 28. m. m. preteklo je ravno 25 tet, odkar je med nami obče pri* ljubljeni g. Alojz Pavli. Is tega vzroka napravili ao mu hvaležni vaičani primerno alo-vesnost. Na predvečer užigali ao ae met* stni ognji, kresi, vsa vas je bila rasvetljena. Med streljanjem topieev zapeli so tukajšnji pevci najpred podoknico, potem še par drugih sborov. 28. m. m. pa, pel je slovesno maio veleč. g. kanonik Jurij Jan z asistencijo. Pred mašo stopil je na lečo vlč, g. Logar ter v izvrstni propovedi slavil zasluge Blavljenaa omenivši, da ni zastonj prejel od presvitlega cesarja pred leti zaslužni križec. Posebno ganljivo je bilo, ko mu je propoved-nik v srce aegajočimi besedami poklonil lepo stoječe raspelo, dar hvaležnih vaičanov in delo g. Tratnika v Ljubljani, Naj mi bode dovoljeno očitno pohvaliti omenjenega g. po-sarja, kajti delo mu d«la čast. Mod strelja-njem in zahvalno pesmijo koučala je av. maša. Ganljivo je bilo tudi po sveti maši, ko je g. slavljenec stopil na lečo ter so prisrčno zahvalil vaščanom na prirejeni mu slavnosti. 8 solzami v očeh je končal: „Ko pridrve nad mojo glavo oblaki skrbi in težav, le en pogled na vad dar (razpelo) in žalost se mi spremeni v veselje. Ako bodem še dolgo živel, spominjal se bodem vedno a hvaležnostjo ua današnji dan. Med govorom je vsa cerkev glasno jokala. Omeniti mi je še, da je vlč, gospod slavljeneo šo le^okreval od nevarne bolezni. Sklepam svoje skromne besede s besedami na slavoloku : Ob petindvajsetletnih aa mnoga leta! Z vipavske Planino 26. okt. (Spomenik na grobu f Rud. Dolenca.) Kakor )is škafa je lilo. Nihie ni pričakoval, da pride ta dan na Planino živa duša, in vendar mnogim ni bil šaman posivt da se ta dan odkrije na pokopališču nagrobni spomenik bivšemu učitelju Dolencu. Slovesnosti se je udeležil predsednik „Učit. društva"za postojinski okraj*,"gospod S. Skala, šolski voditelj iz Vipave, ie s t sosednjih učiteljev in dva gg. tovariša s Primorskega. O takem vremenu nepričakovano veliko število, Bog plati! Duhovna opravila je opravljal preč. g. župnik Mikš, petje ao pa oskrbeli domači pevci s vodjo g. Smrdelom. Po dovršeni av. daritvi smo šli na pokopališke, dolga vrsta občanov — skoro več ko o pogrebu — pomikala so je na kraj, kjer počiva prerano umrli Rudolf Dolenec, da pomoli za njegovo dušo. Jasen dokaz, kako hvaležno je ljudstvo učitelju za njegov trud. Pri obedu smo rekli ie marsikatero o pokojniku, rekli tudi marsikaj o splošnem položaju in le presgodaj se je približala ura razhods. In sopet je lilo, lilo kakor zdržema ves božji dan, vender ni bilo nikomur žal dolge poti o neugodnem vromenu. Bil je to sen, ki ne izgine tako naglo nikomur iz spomina. Spomenik je izdelal vipavaki kamnosek g. Tomažič. Delo je lično iu krasi planinsko pokopališče, krasi pa tudi prisadevanje učit. društva, čegar delovanje ni samo v tem, da se udje nadalje isobrasujejo v svojem ste* novskem poklicu; druitvo se spominja tud| svojih umrlih udov s nsgrobnimi spomeniki. Spomenik je visok 9 25 m. in ima podobo lepo izdelanega križa s podstavkom, nn katerem je napis: Rudolf Doleuee, bivii učitelj na Planini, rojen dne 15. aprila I. 1866. na Gočah, umrl 26. jul. 1894. N. V. M. P. Po-atavilo „učit. društvo*......Delo hvali mojstra. Konečno moram izreči zahvalo preč g. župniku planinskemu sa potrpljenje, da je celo do V,ll. ure čakal s sv, opravili, sa katera ni sahteval nikaoega povračila, gosp. župsnu na Planini, da je preskrbel brezplačno prevažsnje spomenika is Vipave na planinsko pokopslišče. Bog povrni 1 Lepa hvala tudi povcem in vsem udeležencem, ki ao kakorkoli pripomogli, da se je slovesnojt isvriila v tako lepem redu. Vse Vas je vesala prijetna ljubav do blagega pokojnika in kakor sploh vemo, da je Vipavec ljubesnjivin požrtvovalen napram svojim učiteljem — velja požrtvovalnost, katero ste izkasali pok. g. učitelju tudi kolikor toliko vsemu učiteljskemu stann. Prav tako 1 Saj so gg. učitelji virasli med Vami, žive med Vami, trpe med Vami, in vse njih delovanje je posvečeno Vam, rojaki, posvečeno Tebi domovini I To je bilo nadalo pok. Rudolfa, to je vodilo aloventkemu uči-teljatvu. Pokojnemu Rudolfu blag spomin! Vipavec, Iz Prvačlne nam pišejo dne 3. novembra: Dan vseh svetnikov je nekdo iz Trsta pohodil svojo rojstno vas Prvačino. Istega dne šel je tudi v neko tukajšnjo krčmo na kozarec vina, kje«' se je bahal jedino v jeziku dolce del si, seveda, ne v pravi tos-kanščini, pač pa v taki talijanščini, da je vsakdo, ki le količkaj ta jezik pozna, poznal, da mu prav pošteno lomi rebra. Pri kozarcu vina jel je prodnati .porko ščiavo", katerega je takoj prodal — a ne prav po ceni, kajti naši slovenski fantje se ne dajo sramotiti v svoji hiši — za plačilo „porko ščiavo", vdobil je nekoliko „zgodnjih hrušk*, katere je lahko nesel v Trst svojim patrijotom iz — onstran luže. Kakor se nali ja lulika med pšenico, tako se nahajajo med ljudmi izvržki. Taka je narava! Kaj hočemo mi, ker ne moremo zamašiti naravi luknje, iz katere izhajajo izvržki. V Trstu imamo mnogo svojih sorojakov ki ne delajo sramote naši občini in tudi ne slovenski domovini. Kaj to, ako imamo tam par izvržkov — smrdečih cvetlic, katere ra-devolje prepustimo; naj le rastejo in se raz-cvitajo v laškem vrtu — naš vrt bo tembolj krasAn, ako niina tacega plevela. Sorojaki naši v Trstu, ogibajte se takih smrdečih cvetlic, da se ne okužite! Vaša in naša cvetlica bodi: Naprej zastava slave! 5' Iz Klpri'ua pišejo : Nt« Koparske Slovence tadele bi bila kasalo velika nesreče. Spoštovani g. prof. Kleinaiajr je namreč vedno bolehal, od kar ao ae sačele'oitudne demon-atraoije. Slednjič pa je aareano abolel, tako, da je moral ostati v postelji in ni mogel po-vliti ničesar. Dae 1. t. m. ja odšel v Trst, da se posvetuje se svojim sdravnikom. Trajajočega se od adravnika na svoje stanovanje sapnstile so ga telesne moči in komaj do-spevii na dom, sgrndil se na tla v nezavesti. To je bilo ns dan Vaeh svetih ob U'/, uri predpolndne. Najprvo so prihiteli bliinji ljudje, potem pa sdravnik. Po dolgem trudu pripravili so ga sopet do aavesti. Sedaj mu je nekoliko bolje, a vaakako bode moral ostati dalje čaas v postelji. 0. profesor Kleinmayer je aoan alovensk pisatelj. Oi leta 1870. sfem je podal ie mnogo slovenskemu narodu. Letos je prijavil v .Edinosti" spis „Jurij Orabrijsn", drugi spis „Matija Maj ar" pa ima aredniitvo „Edinosti" na raspolago. Svoj avstrijski patrijotiaem pokazal je tudi v svojem govoru o priliki 40letniee cesarjeve poroke, kateri govor je priobčila eel6 „Trlester Zeitung" na prvem mesto. — Ni ae čuditi, da so tega moža potrle gnusne protiavstrijske demonstracije in barbarski napadi na mirne Slovence. Vsi ti dogodki so ailno vplivali nanj in mu nakopali teiko bolezen, da so jo bilo res bati, da ga izgubimo. Toda Bog je hotel drugače in upajmo, da okreva kmalu. Posebno mu to lelimo nekdanji in sedanji učenei. Popravek. Gospod Anton Čargo, učitelj t sv. Kriiu, aas je naprosil, da popravimo vest, prijavljeno v 131. itevilki „Edinosti" pod zaglavjem „Iz av. Križa" nastopno : da ni res, da bi bil on nagovarjal koga sa Legino lolo, pač pa jo gola resnica, da je bilo njega postopanja v tem pogledu popolnoma nevtralno. Dotični dopisnik da je najbrio stvar slabo rasumel. Občni ibor „8lov«nik«gi pivskega dru-itva". Zborovanje je otvortl predsednik Cotič primernim nagovorom, v katerem je pojašnje-vsi vzroke, takaj ni bilo delovanje društva v tem letu tako vspešno, kakor bi ai ieleli vsi prijatelji slovanske pesmi. Is poročila tajnika smo posnoli, da ima druitvo sedaj 50 isvriujočih in 28 podpornih članov. Poročilo naglaia, da se je v poslednjem času odpovedalo nekoliko podpornih člsnov, kar je ob-ialovati selo z ozirom na veliko vainost petja In vpliv istega na Človeika srca. Ako se slovensko petje toli lepo rasvija po okolici, ali ne bi se moglo in moralo ie bolj v are-diiču našem, v mestu Tržsikem P Poročilo poživlja torej vse rodoljube, da podpirajo krepko to aaie Slovansko pevko druitvo ter aaključuje s besedami pesnikovimi: „Doni pesem, brate druli, Domovini vsak naj sluii I" Druitvo je imelo v minolem letu 223 gld. 25 nvč. dohodkov ia 176 gld. 24 nvČ. •troikov. Tajoikovo in blagajnikovo poročilo je zbor odobril soglasno. Vspeh volitve novega odbora smo ie objavili. Poroiilo o obSnsm zboru „BratoviAln« •V. Cirila In M«todl", dne 88. oktobra t. 1. ob uri v slov. šoli al. šolske drulbe av. Cirila in Metoda. Predsedoval je podpredsednik, č. gosp« prof. Matko Man d i č; vlado je sastopal e. kr. polio, viiji komisar g. dr Mahkovec. Prisotni sti bili dve tretjini udov (okolo 200). 1. Podpredsednik odpre sborovanje a lepim govorom, v katerem, — sahvalivii so-brate in sestre na mnogoštevilni udeležitvi, — raslega pomen bratovščine v cerkvenem in narodnem oeiru; navaja vsroke, sakaj je družba spočetka le slabo napredovala in pohvalno omenja saaluge zadnjega predsednika, vel. č. g. Iv. Slavo a, kateri je družbi vdihnil novega Šivljeoja in jo preustrojil v cerkveno bratovščino. Zato pozivlje občinstvo, naj sakliče vrlemu biviemu predsedniku, aedaj župniku na Repentabru, v. č. g. Ivanu Slavcu, trikratni „živiou, čemur ae jo občinstvo ktepko odzvalo. Potem nadaljuje gospod predsednik, da si je bratovičina poiskala novega predsednika v osobi preč. g. kanonika Jožefa Križ mana, ki bo vsed svojega dostojanstva ugodno vplival na razvoj bratovščine. Občinstvo vstane In uneto in navdušeno pozdravlja pričujočega bodočega predsednika. 2. Namesto tajnika in denarničarja gosp. J. K i f e r 1 a, ki se je med letom preselil ia Trsta, poroča č. g. Fr. K o m z a. Pove, da Je feratovtčtnta odbor Imel v preteklem upravnem letu itiri seje, v katerih so j« ukrepalo o slovenskem petji pri službi božji, o odpustkih, o podobicah in o drugih manj važnih rečeh. Prečita odloka preč. trlaiko-ko-perskega ikof. ordinarijata in »is. o. kr. na* mestništva, a katerima jo bila bratovičina potrjena na podlagi prenarejenih pravil, ter pismo, s katerim jo sv. kongregacija podelila bratovščini odpustke. Rsčun aa upravno leto 1894 se ksie tako-le: Q»tovine v blagajnici koncem upravnega leta 1893 , » . Vplačane odnine do 26. okt. 1894 Darovala M. Roiaoec sa aastavo Skupaj . , Če od dohodkov odbijamo troike do 26. okt. 1894 in sicer: Za 18 sv. mai . . gld. 18.02 „ proinjo aa odpustka „ 7'75 podobice . . . gld. 248.— „ 80.50 . —.50 gld. 329 00 tisek pevoe pri sv. Antonu starem poučevanje v petji in note . . . razno pisarnilke potrebe . . . 1455 8 — 10-1066 2 92 gld. 71 92 gld. 71 92 Ostane v bTagajnio^^^^^iS^ToS Ta svota je take-le raadeljena: a) Pri rojanskem posojilnem in konsumnem drultvu 90 gld.; b) v t riziki posojilnici ia hranilnici 100 gld.; o) gotovine 67 gld. 8 nvč. (Dalje prih.) Potkuicna samomora. Postreiniea S., službujoča v mestni bolnišnici, preresals si je v bolniiki kopolji lile, hoteč končati si življenje zaradi tega, ker je vratar aassčil nje mater, ke je hotela odnesti is bolniinice par metrov platna, katero ji je bila podarila nje hči, postreiniea S. Upravjteljstvo bolnišnice je vsled tega odpustilo S. takoj ia službe, in nesrečniea, ki je vsdrlevala s svojim zaslužkom poleg svojo matere še troje svojih otrok, sklenila je nmreti. Čuvarica kopolji, ki je našla ubogo leno v krvi, posvala je zdravnika, ki je nesrečnici povezal rane in ukazal, da jo pridržijo v bolnišnici, dokler ne osdravi. Malo nadeje pa gojijo sdravniki sami, da ostane uboga S. liva, kajti agubila je mnogo krvi. Evo človeiko iivljenje sa par metrov platna, vrednega par novčifiev. — Oni nesrečni Albert Kordei, rodom is Ljubljane, ki se je bil zastrupil le dne 21. oktobra t I. in jjote« prihitel na zdravniško poatajo iskat pomoči, se je miaolo soboto popoludne s nova zastrupil v gostilni „Novi Bazar" v ulici Oeppa hit 10. Nesrečne! se je bil vrnil, kakor amo '!.; ie omenili, ia Brazilije in iivotaril v Trstu v največji bldi. On ni pisar, ampak doktor modroslovja. Iskalo ga je sodiiče zaradi nekega (menda politil-kegaP) pregreika in zato je nesrečnel, vi-devii vstopiti v gostilno stralarje, ki so res priili ponj, (.hitro popil pripravljeni strup. Odpeljali so ga sioer v bolnišnico namesto v zapor, toda sedaj menda nesrečne! najde saieljeno smrt. 8amomor v Grlnjanu. Dnč 30. min. m. nastanila sta se v hotelu „Grignan" v Gri-njami 321etni arhitekt Emil Melzer in 38-letna Pavlina Schumann, oba iz Draždna. Izjavila sta, da sta poročena. Minoli petek pa se je Schumann zastrupila s kar bolno kislino. Melzer je izjavil voditelju hotela, da sta sklenila on in njegova ljubimka končati življenje, ker jima njiju trgovini gmotno ni šla po volji. Schumann da je izpila svoj strup a on da ni imel poguma, da izpije tudi svojo porcijo, katera je stala pripravljena v kozarcu, stoječem na mizi. Voditelj hotela je poslal po zdravniško-politiško komisijo na Prosek. Prišel je na lice mesta okrajni načelnik Čeme in ž njim zdravnik dr. Suša, poveljnik orožniške postaje Košuta in capo-villa Brišček. Dr. Suša je konstatoval, da je na postelji ležeča žena umrla že pred nekoliko urami. Pozneje je prišla še zdrav niško-sodnijska komisija Iz Trsta, ki je izjavila, da se je žena menda umorila prostovoljno. Kljubu temu so vzeli orožniki Mel-zerja s seboj na Prosek, pozneje pa so ga spremili v Trst, kjer so ga oddali v zapor na razpoloženje sodišču. Oganj. V petek popoludne pojavil se je v odsotnosti domačinov ogenj v stanovanju rodbine Comutar v I. nadstropju hiie it. 34 v ulioi Mulino a vse pohtitvo, vredno pur sto goldinarjev. Pohištvo bilo je zavarovano Smrt vsled padca. Minolo nedeljo je bil 24letni magistratni veibenik Giuseppe Cos-zutti s rasnimi snanci popivat po goatilnah pri av. Ivanu. Nesreča je hotela, da je padel v neki gostilni ni prevrneni stol, katerega jedna noga ga je močno udarila na dolnji del trebuha. Coziutti je občutil velike bole-čine, ki so naraščale od dne do dne; morali so ga odnesti v bolnišnico. Ker se je med tem razširila govorica, da je Cozzuttijs nekdo brcnil s nogo, ili ao organi policijskega komi-aarijata v ulic: Soussa v bolnišnice, da zaslišijo bolnika; o prvem obisku bil je nesrečnež bres savesti, o drugem obisku pa je potrdil da je res padel na stol, da ga torej nihče ni poškodoval zlobno. Umrl je nesrečnež dne 1. m. v groznih bolečinah. Lestvica ljubezni. Nek angleški list pri-naša ta-le pregled o tem, kar človek najbolj ljubi v rasnih ddbah svojega livljenja: Z 1. letom : svojo dojiljo; « 5 leti: svojo mater; s 10 leti: iole proste dneve; s 16 leti: svobodo ; z 20 leti: svojo ljubimko; s 30 leti: svojo soprogo ; a 40 leti: svojo deeo; s 60 leti: svoj pokoj, in v vsaki d&bi — samega sebe. Amerikanska it Kitajske. „New-York Herald" javlja včeraj is Sbangaja, da je umrla kitajska ceaarioa in dostavlja: Cesarica ni umrla naravne smrti; ona se je sastrupila, ker se je sprla s svojim cesarskim soprogom in ker ji je cesar v prepiru sasolil par sa-uinlc(l) Sodnijoko. 23letni teiak Anton Oan-dolfo is Trata in pa njegov SOletni tovariš Viktor Gante, oba is Trsta dobila sts zaradi tatvine Gandolfj 1 leto in Cante 8 mosccov težko ječe. Ukradla sta bila tekom minolega septembra meseca is rasnih trgovin razne kose sukna in briuna. Policijsko. Včeraj sjutraj so ssprli 17-letneja dninarja Emila T. is Trsta, pristojnega v Gorico in stanujočega v ulici Riborgo hit. 10, ker se je nevarno grozil svoji lastni materi. — 54letni čevljar Ivan D. is Komna, stanujoč v ulioi Riborgo hit. 10, razgrajal je sinoč v tvojem stanovanju kakor besen. Menda mu je iinilo razgrajanje triaikih „demonstrantov" v glavo. Priila sta 2 straiarja ponj, ter ga odvedla a seboj, da se pomiri. — 19-letno Virginijo N. ia Kopra so zaprli, ker se je bres posla klatarila po Trstu. — Pred-včerajinjem je prijel polic, oficijal g. Tita 26!etno deklo Urio Sveto ia Ljubljanskega okraja in jo odvedel v aapor, ker jo iiče deželno sodišče v Ljubljani, kajti Urika je bila nedavno ukradla lepo avotioo 201 gld. 68 nč. — 21 letni mizarski pomočnik Josip D. iz Kranja, stanujoč v ulici Torricelli hit. 6, je minolo soboto avečer razgrajal in rasbijal v Krainerjevi gostilni v ulioi Cologna hit. 3 Prihitevšima. straiarjema je besni pijanec raz-ztrgal obleko, in le s velikim naporom sta ga mogla ukrotiti in odvesti v zapor. — 48 letnega Josipa F. is Vertojbe, 42letnega ivna S. iz Trsta in 43lotoega Franja M. is Ljub-Ijsne so zaprli, ker so pijani razgrajali po ulicah. Koledar. Danes (6.): Lenart, op. Sever, škof, muč. — Jutri (7.): Engelbert, škof; Prosdocim, škof — Prvi krajec. — Solnce izide ob 6. uri 50 min., zatoni ob 4. uri 37 min. — Toplota včeny: ob 7. uri zjutraj 10 5 stop., ob 2 pop. 18 stop. Najnovejše vesti. Piran 5. Danes zjutraj so razobesili dvojezični uapis nad vratini tukajšnjega sodigča. Na trgu pred sodiščem kakor tudi po stranskih ulicah so zaprli pro-dajalnice v znamenje žalosti. Druge nesreče se ni dogodilo. Dunaj 5. (Poslanska zbornica.) Minister sa trgovino je predložil sakonski načrt o podržavljenju češke zapadne železnice, moravske obmejne želesnice in moravako-čečke centralne žoleznice. Predsednik baron Cblumetsky je isustil govor, v katerem je naglaial, da cosar in cesarska hiša žalujejo po pokojnem oarju kot iskušanom prijatelju in da tudi n&rodi in zastopstvo Avstrije delč to žalost. Avstriji oatane nepozabno, da jo bil car Aleksander čuvtr svetovnega miru. Ta govor bo poslušali atojć in so jo med glasnim odobravanjem zabeležil v zapisnik. — Komaj je SAvršil predsednik baron Chlumetzky svoj govor o pokojnem carju, dvignil se sedež poljski poslance Le- jo ras avoj r ___ r_______ __ vakovskj : „Prosim besede". — Predsednik : „Ne morem Vam dovoliti besede v tom.tr-vento. Pogorelo je skorajnglku !' — Levakovsky: ,V imenu t i poljskega, toli aatiranega po pokojnem carju protestujem proti tej izjavi sočutja." N* t» je nastal vriač uted aiuieusk^ui , hrvatskimi ia Češkimi poslanci. B .mouiai ju vzkliknil: „Ali Ste Vi Slovan f« — Vala tj: „Niti mrtvih ne pusti r miru 1» — Koslovski : „Hujši je nego Tartarji«. Dunaj 4. Cesar je posetil danes ruskega poslanika v palači poslaništva, da mu izreče sožalje na smrti carjevi, l esar se je mudil pol ure v palači. Za carja je zaukazano t-tedenako dvorno žalovanje od 6. t. m. naprej. Shod italijanskih delavcev je sklenil ustanoviti na Dunaju italijansko delavsko društvo. Mnogo govornikov je protestovalo proti razpuščenju socijalističkih delavskih društev v Italiji. Livadija 4. Poleg trupla carjevega služijo se vsaki dan po dve sveti maši, katerih se udeležujejo car Nikolaj, cnrica-udova in drugi člani carske hiše. Ko dospe truplo v Peterburg, položi je na mrtvaški oder in bode pristop dovoljen vsakomur. Sredec B. Vladni list „Mir" potrjuje, da je car Nikolaj hvaležno odgovoril na izjavo sožalja kneza Bolgarskega. Omenjeni list izraža željo, da bi te medsebojne izjave prijateljstva med obema vladarjema ugladile pot do sporazumijeva med obema deželima. Vokohama 4. Severno od Port Arthura bila je modna bitka. Japonci so vzeli dve mesti. Bila je tudi resna pomorska bitka. Povodom teh japonskih zmag pričakuje se za jutri raznih javnih pojavov. Madrid 4 Novo ministerstvo se je sestavilo pod predsedstvom Sagaste. Vvgovlnahe brsojavke. Budimpešta. Pšenic« za spomlad «.78 - fi-75 Koruz« za november 11-30 ilo 6-40 Ovos za »pomlad 605-6 06, Ri nova 6 37 -.--3». PSenion nova od 78 kil. f. B-50-6-55, od 79 ki. f. 8 55 —6-flO, od SO kil. f. «65-6-70 od 81 kil. f. H «5 -8-70. od sa kil. for «-7;>—6 80. I^raen H 3,i-8-40 j proso IV70—5.90 Pšenicat Srednjo ponudbe, povpri.Sovanju f.ivabno. V"? .. K0 3 '-000 mot- "tot. 2 n£. dražjo, v občo bolje. Vromo: mrzln. Praga. Neralinirani sladkor za oktober f. 13-17 december f. I.*l 20. Vromo lepo. Praga. Centrifugi novi, postavljon v Trst in b carino vred, odpoiilj.itev preoaj f. 'Jil 50. Novombor-maref-29 50—. Concas.vf tn uovembor-inaro 30 — do SO'aii. Četvorni za novomlicr 31-. V glavah (todili) za polovico novombor 32 , sa konoo novembra 311 ®®vrs. Kava Santos £ood nvorngu za noreinber 87"60, za maic 81*— bolje. Hamburg Hantos good averago zn decemboi li» —, ma — boljo. Dunajska bo vmes S. 1S34 Državni dolg v papirju . . . „ » v srepru . . . Avstrijska renta v zlatu . . „ „ v kronah . . Kreditno akcijo...... London 10 Lst. ...... Napoleoni........ 100 mark........ 100 Halj. lir....... novembra danns prodvčeraj. 9990 99 G5 99 90 99 «0 123-90 123.90 98 »0 9S-75 384 10 385 7fi 12-1.1(1 184 90 9'89 9*98 60-92 60,95 4025 46 15 Trgovina. *) Moka ill otrobi. U o k a. Koncom minolega in poretkom aodanjega tedna, prodal jo „Econumo" nekoliko avoje moko 00, povprečno po 1150. Tudi mlin v Lipnioi prodal je nekaj (tvojega izdelka 00 po povprečno for. 12'25. Kupčija pa jo vedno šo slaba, kajti na tržišču gospoduje — miačnost. Ceno so neapremenjene, a driijo ae jako alabotne. — Otrobi. „Economo* je prodal več vagonov po povprečno for. 4' 10 kvintal, s vrečo vred. Ogerake marko držijo ae slabe in imajo slab promet. Drobni otrobi. V minolem tednu bil je dokaj živahen promet. Lipniški mlin prodal je kakih 20 vagonov po povprečno forinti do 4. Tudi mlin „Economo" je pro-nekaj svojega Izdelka po fur. 4 15 do 4'20 kvintal s vrečo vred. Tržiččo se je zaključilo jako atalno. Goved. Ud 25. do 31. min, prodalo ae je v Trutu 521 volov in 75 krav klavno živino iu aioer 30 volov ia Kranjako, 234 iz Hrvatske, 90 iz Istro, 129 is Dalmacijo in 38 domačih. Plačevali ho ae : voli h. Kranjske po f. 45'— do 46.—; voli iz Ilrvatako po f. 44.— do —.— ; is Istre po f. 44.— do —.—; is Dalmacije po f. 44*— do —.— in domači po f. 45*— do 46'—; domače kravo po f. 44'— do 44'50 in krave iz Italije po f. 44.— dj 45'— kvintal mrtve vage. Seno in slama. Seno I. vrsto prodajalo se je v tem tednu po f. 3.50, II vr. po f. 2.50, slama I. vr. po f. 2.70. in II. vr. po f. 2 — kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo ho jo v t< ui tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 90 do 92 nč., v part. od 30 do 50 Itg. po 88 do 90 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1.— do f. 1.02 in v part. od 30 do 50 kg. po 98 nč. d» f. 1.— kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrati po f. 1.04 do 1.08 kilogram. J a j c a mi debelo po f. 3*30 do 3,70 uto komadov. Kokoši po 1 Kl«i. do 1*36 kmuad, piščeta po f. 1*— do f. 1 6o par. Krompir, navadni, na debelo po 2.^0 do 3'— kvintal. „R. M." *) Zaostalo poročilo iz večornega izdanju Edinosti" od minolo sobote. Urad. (Cm* m razam)« »a delala ia a eaiiaa vrel.) Domaći pridelki. Ceu sil for. do for. rikol: Koks........100 K. 12.2» 12.50 Mnndolofli..............10.75 11.- svetlorudeči ...... „ 10.— — .— temnorudeči..... „ —.— — .— kanarček....... * —.— —.— bohinjski................10.25 10.50 beli veliki ...... „ —.— — B in aH................10.25 I0.5O zeleni, dolgi..... „ —.— — .— „ okrogli .... „ —•— — .— mešani, hrvatski .... „ 7.75 — ■— „ štajerski..........—.— — .— Mulo fino štajersko..... „ 98.— 94.— Ječmen št. 10 ..................9.25 9.50 „ 9........ „ 975 10. „ 8........ H 11.25 11.50 Zelja kranjsko..................5.50 -.— Kepa „ ....... • 5.25 -. — Krompir, štajerski . • . . . „ 2.80-- Proso, kranjsko....... „ 8. - 8.25 &4a, kranjska........ „ I"-— —•— tih ogerski........ * 52.- 54. tfut ogerska........ „ 56.— 58 — Sava Mocca.......100 K. 183. - 185.— Cevlon Plant. fin« . • . 182,- 184- . Perl......189 - 101,— Java Malan* .... „ 161.- 1«2 - Portoricoo..............178.- 180.- Guatemala......158— 159.- 8an Domingo • . . . „ 156,— 158.— Malabar Plant............172. 174'— „ natlve. ... „ —.— —• — Laguayra Plant. ... „ 170.- 172.— „ natlve. ... » —— — Saiitoa nuj(lni,i ... , 150,— 151.— . srednje fini . • „ 147.- 148. „ srednji .... „ 144. 148.- „ ordinar. ... „ 131.- 133.- Rio oprani..... » —. — —. — » najfiniji.....149— , srednji......I«.- 143— Sladkor Centrifugal I. »iste . 1U0 K. 30— —.— Conca»s6..... „ 30.60 »1.25 v glavah..... „ 82.60 —.- razkosani..... , 32. - 32.25 Bit italijanski flnl .... 100 K. 19.- 19.50 srednji ... . 18.- 18.75 Japan fini AAA .... , 17.50 —. - „ srodnji..... „ 15.75 —.— Raugoon extra..... „ 13 25 — 1..............12.50 -.- II..............9.- -.- Petrolej luski v sodih ... „ 18.S5 —' — v zabojih od 2» kil. 5.88 —.— Olja italijansko nujflneji . . 10<> K. 60.- «7. „ srednjefino . „ 56. — 58. - bombažno, amorik. . . . „ 8». - 38.- dalmatinsko...... • 35' - 36.— Limoni Mesinski .....zaboj 6,- 8.- Pom&rasi« „ ............-.— —■— Mandeljni Dalmatinski ... 100 K. —.— —— Bari..............tO,- »2,- Plajoll......................84.- 88— l c «4i Dalmatinski..... „ 7.25 7.75 „ Puljcški..............8— 8.25 S okva Pulješko..... , 14.— -.— „ Grške v voncih . . „ 11.50 12— Sultanlae ........ „ 30— 40— V a a Mrli....................23— 24 - Clrtfs......................80-- 86 - PoleSOTkl srednje velikosti i , 38. — - .— „ velike .... Jnovo n 36,- — .- „ malo.....J n 42 — —— Slaalkl v velikih sodih . . 18. —- n v V,- • • • 450 V slovo! Vsem prijateljem io znancem, od katurih so nisem mogel posloviti osebno, kličem, odhajajoč na svojo novo mesto v Brindisi, prisrčen : Z Bogom I Ivan Sancin Fojačov. V Trstu, dne 3. ndkrembra 1894._ SVOJI K SVOJIM! Bratje Ribarič, Gostilna Ivana Trevna ^ *r 29. bo priporoča slovonskomu občinstvu v obilen obisk, l očijo se /mirom Izvrstna istrska in okoličan-ska vina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedrni. 3-52 Tz3elovate|jr™oglj^všv. Petru, priporočajo svoje zalogo v Trstu: via Pondaren M, 1, Piti:za detla Vatle 2, rta Madonnina 2, Piazzetta Cordatuoli 2, z ubodom tudi t1 ulici Torrente Eo najnižjih oanah. Oglje I. kakovosti arbonina, kok, drva na metre itd. Naročbe so spre-mljojo tudi z dopisnico Podpisani je kupil blook" od ste- čajne mas« trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27, t-r naznanja p. n občinstvu, da dočim j« storil potrebno preskrbeti trgovino z novim blagom, prodaja dosedanje bla|(o po najnižji razprodajalni ceni. Priporočajoč se slav. slovenskemu občinstvu za mnogobrojno obiskovanje, be oži Josip Bebech. Tržaška Hranilnica" (C'assa di Hisparmio Tricstina) Sprejemlje denarne, uloge v bankovcih ud 50 nč. do vsacega zneska vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ub nedeljah pa od 10-12. ure opoludno. Obn sti na knjižico...........370 Fiačuje vsak dan od 9 — 12. ure opoludno. /noske do 100 gld. precoj, preko 100 do 100 t mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 10OO gld pa 6 dni. Kukomptiije tnenjire domioilirane na triaAkem trgu po.......3'/,°', Poaujttfe na drž. papirje avstro-ogorsko do lOi'O nld P"........47. Viije zneske od 1000 do 5'. 00 gld po 51/, /„ Dttje denar proti vknjiiunju naposrsii v T>*stu Obresti po dog .voru 2- 24 T r s t, dne 5. maja 1894. 55 Gostilna an t oh a Vodopivca ulica Hotitario At. 12 priporoča si. uhirinntrn pristno vipavsko vino, kak r n. pr.: Črno, modra frankitija po 40, II. vrste jm> belo rrbuljn po 36, rifslimj po 40 in sladki prosekar po kr. liter. — l>ritiinam, od 5 Utro v naprej, 4 kr. ceneje. Tudi prav domaČa kuhinja je na razpolago. Rnctilno staro»nai>» pod itne- UUotlllla „OlUKd , „oni Jtellalonna", poleg kavarne ,Kabris", priporoča se Slovencem v mestu in na dežoli. Točijo so izborna vine istotako jo kuhinja izvrstna. Prodaja truli vino „a debelo, tako moAČanom, kakor nu deželo. Ci. Mlekarna Frana Gržine Petra na Notranjskem (Via Campanille v hiSi Jakoba BrunneT.ia At, 5 (Piazza 1'nnteronso). Po dvakrat na dan fri&no opresno mleko po 12 kr. liter ne-dosredno iz št. Potra, sviiža (friftna) smetana. Na zalile vanje, poAilja se tudi na dnm. Martin KHFn i'"1711 ** Gi ,v:,"ni St- u tisi l»l »O, i niti trgovino i mnogovrstnim ledenim. Železnim in lončunim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. Cl. K«««««Mmi -M ,Commarolo* avarni *ltl |Tadaaoo. v ulici Ca"erma, glavni shnjaliAel tržaških Slo-voneov vseh stanov. razpelugu so fasnpi§i v raznih alovanskilt j»zik sarbljeno (pr®<điyii(lwl©® jd^^/iin (v ulici Belvedore st. 8) pristopno zadružnikom in nezadružnlkom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Pertotom) 10 minut oddaljeno od mesta, t obzirnim senčnatim vrtom in dveini dvoranami, kjer sn točijo izborna domača vina, teran, pivo ir ataklanloah itd. Točim postrežba t Ror-kimi in mrzlimi jedili, Priporoča tudi svojo mesnico v Rojanu (poprej Pertotova) kjer se prodaja govejo in tuločju meSo, po najnižjih tržnih cenah. Priporoča 8« slavnemu ob' činstvu in udom. 9C Novi člani se žo vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtok od 6—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 uro predp. 104—5 ALLA Gostilno i NUOVA prenočišči ABBONDANZA ulica Toprant« 15, 24-7 priporoča podpisani slavnemu obMnstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni a svežimi jedili do 2. uro po-polunoči, /. izvrstnimi namiznimi iu desertnim! vini ter izvrstno kuhinjo Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči ponižni V. FAVERO. Tvornica glasovirjev Henrik Breinitz v Trstu, Via Nuova ii 13 pijaninov amorik. sistema garantirani novi od 170 'gld. naprej. Prodajejo se1 tudi na mesečne obroke isplačljive v treh letih tur dajejo v najem od 3 gld. na uhmpc naprej. Riunione Adriatica di Sicurta 24-2 V '1'l'NtU. Zavaruje proti požarom, prevozu po suhom, rekah in na morju, proti toči, na živenje v vsib kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892 Glavnica druStva gld. 4,000.000 — Premij na reserva zavarovanja nn življonje „ 13,32« 34«'98 1'remijna reserva zavurovunja proti ognju 1,832.2-18 22 Preinijna reserva zavarovanja , blaga pri prevažanju 49.465.07 Kesorva na razpolnganjo n 500.000' — lteserva zavarovanja j»roti prr- minjanju kurzov, bilanca CA) „ 333.822.42 Kosorva zavarovanja prati pr<*- minjanju kurzov,bilanca (B) „ 243.331 83 Kezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 500.000- — Občna rosorva dobičkov „ 1,187.164 8t! Urad ravnateljstva : V i it Valdirivo, l»a*. * (v lastnej his). SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča 3-52 Gorico p. Garlo Gortan via Casorma i, Trd (naspr. pivarni Pilson) urar, Coi l^tevilka 39 v Trstu »prejema vsakovrstna, v njegovo stroko spadajoča naročila. — Govori slovenski. pivovarne bratov Roinlnghaus v Steinfeldu — Gradac 156 pri A. DEJAKO, junior, v Trstu, via degli Artisti št. 8. laatopnlk za Primorako, Dalmacijo in Levant. Teodor Slabanja arabar V BORICI (66rz) ulica Morelli 17 so priporoča preč. duhovščini sa napravo cn>-kvenih posod in orodij is čistega srebra, alpaka in medenine, kot: moil-Stranc, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da si zatnorajo tudi menj premožne crkve omisliti rasne crkvene stvari, ae bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko t »-21 Dobivaaanajcaneje v podpisani lekarni ako ae nnročn po poŠti Ubald pl. Trnk6czy lekar zraven rotor i a v nj ubijani priporoča: 9m- za želodec: Marijicehke kapljice za ielotlee. - Steklenica 20 kr., 6 »tcklenic 1 gld. 3 tuct. 4 gld. SO kr. Otlrajaliie ati žintitnr krogljic či-op za odraščene ln otroke; raztvarja sllz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlji. — Steklenica »6 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Za e: Ptotinski cret (Oichtgoist) lajša in preganje bolečino v križu, nogah in n>kal>. — Steklenica 50 kr„ 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Vsa ta našteta iu vsa druga zdravilna sred«tva se dobivajo v lokami Ubalda pl. Trnk6czy ja w Ljubljani zraven potovža in se vsak