Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske dražbe. Tečaj V srédo 21. maliga travna 1847 List 16 Prašan je, ođ ©vor f ovejte, tovaršil Mi kaj smo na sveti, Kaj naši naméni, In kaj nam početi ? - Prijatli predragi! Popotniki smo, Iz ptuje dežele V domaco gremó. Povejte, kaj ljubi Je naše življenj e, Zdaj dobro, zdaj slabo In zgol spremenjenje? Življenje ■ je ce sta Cez plan, čez gore Ga naglo zapelj Kdor pota ne ve. ? Povejte, preljubi Kaj čas nam poméni Ki naglo nam teče V hitro sti ognjei 2 Cas voz je nemirni Nenéham derdrá, Se nikdar ustavit' Oberniť ne da. ? 5 Povejte, kaj strasti? Kaj pamet, kaj vera? Ki serca posesti Nam lioče vsaktera. Nadležni vozniki Popotnih so to ; Pa terdna le véra Voznik naš naj bo Nov kruh« A Potočnik del V • v • 1 sicnih p M. Polák, fabrikant naDunaj kakor Dunajské Novice pišej je znaj iz g (Ripsôhlkuchen) dober kruh péci se bo tedej lahko veliko taciga kruha peklo. Po njegovim svetu se imajo imenovane preše ali na debelo v mlinu somleti kakor navadno žito, ali pa drobno domá b zribati in potem skozi sito pres ej a ti. lier ima pa takó somletamoka še nekaj grenkôbe v sebi, se ji mora ta grenkoba odvzeti*kar se zgodi, ce tople vode na-njo vliješ gren- 5 in moko dobro premešas Voda , ki potegne kobo na-se, se cez pol ure ali cez eno uro odcedi, te s osta de ogeršicna moka v podobi debeliga ali je že grenkobo zgu bilo, sicer se še enkrat s toplo vodó polije. Taki vse grenkobe prosti moki se primeša ne, ktero naj se pokusi, nekoliko druge moke frèzéne ali soršicne ve. turšične t. d.),in se ? ajdo kakor pri navadni pek tudi malo kvasu pridene Takó j j lapravljen kruh je in je , kakor smo jdo vimu kruhu zlo podoben se sami prepričali, precéj dobriga okusa in je mende veliko in a, bi nam Ker imamo poleg Ljublj sm i • i V if v • é tudi tečen práv imenitno fabriko ogeršičnig ta gotovo zlo vstregla, ko bi nam po storjenih dalj nih skušnjah vse natanjko povedati hotlâ, kakó se ima s péko tega kruha ravnati? kolikošna pride niego\ e memo navadniga kruha v h krajih? in kakošna je njegova tečnost in ba vij ivo st (Terdaulicíikeit) ? Kar pa posebno tečnost in prebavlji vost ogeršičniga kruha ytiče, še nismo nikj brali kakih 14 dni to skušal in nam kaj vedati vedil : torej smo práv radove bo Vevška fabrika od tega povedala de bi bil kdo saj gotovig ani, ka a po kaj nam Dr. Bleiwei s kako Popolni poiluk. krompir saditi y de bo prav (Konec.) ti je # _ _ v tacih krajih pa, kjer veliko ogeršice pridelajo, drugo shrambo spravi, mora biti dobro p apol cenejši od vsaciga druziga kruha _~ * * _ ^ 1 _ •________1*1 V« «-li • Kakó krompir čez zimo spraviti. • 1 F \ 5 \ i / J f [ 1 - , 9 Préden se krompir v klet (kelder) ali kako /---l---7 —----^ A v ^ 4 iw^iHj uj vu u^u um wv opiuu^ m de cent tacih préš le kakih 40 ali 50 kraje.veljá, pa tudi dovelj shlad je pa še boljši kup. Polák pravi, de se v oljofa kar lepiga in celig Potem naj se odbere naj se v klet spravi ; bnkah^ašiga cesarstva vsako leto nar manj okoli majhni krompirćki in poškodovani pa naj se odlocijo in za ljudi in za živino poprej porabij 500,000 centov ogeršićnih pres napravi de « 3. Sadí naj se vselej lé celí krompir, nesmé se tedaj skósati, še menj pa se sméjo samé očesa saditi. Kadar se v žaklje ali v brénte nasiplje, de bi se na polje znésel ali zvozil, je treba pocasi in pre vidno ravnati, de se krompir ne otiska, in kali, ki so žé bolj ali mènj pognale, prévec ne polomijo ali sicer poškodjejo. Klet ali hram, kainor se krompir spravlja, mora biti zračen in nepregorák: to je perva postava. Druga postava je pa, de v prevelike kupe krompirja ne natlačíš, sicer ti bo gnjil; kar je čez 4 čevlje, je preveč. Naredi, če imaš dovelj prostora, raji nižji, kot višji kupe, in nikdarsene boš kesal. Dobro je, če položiš v kleti eno ped od tal kake trámové in čez nje navprek poredama toliko dilj, de leží krompir kakor na řešetu na njih. To mu silno dobro dene, de se ne spari; ravno tako dobro je tudi, stěno kleti z diljami obložiti, de se krompir mokrotniga zida ne tiší. Če nima klet ali hram zraka ( 1 j u ft a ) dovelj, začne krompir rad gnjiti ; in ravno zavoljo zraka se pod milim nebam, na vertu i. t. d. v jamah nakopi-čeni krompir prav dobro obderží, če je le s slamo in perstjó dežja in mraza dobro ob varovali. Krompir v kletih se mora večkrat ogledovati, ali se nič gnjilíne ne kaže; večidel začne tišti krompir narpoprej gnjiti, ki verh kupa leží, zató kér vroči sopári od tal zmírej kviško silijo in se na verhu bolj premljejo. Kar je nagnjitiga se mora urno odločiti. Ravno ko smo pričijoči sostavek dokončali, smo přejeli od c. k. deželniga vladařstva še en poduk „kako s krompirjem ravnati", v nemškim jeziku in z ukazam, de ga imamo posloveniti in v Novicah kmetovavcam razglasiti. Akoravno naš ravno danes dokončan poduk večidel vse to ob-seže, kar je v sledečim sostavkn svetovano, oznanimo po visokim povelji tudi ta poduk, ki gaje c. k. dvorná gosposka na Dunaji po prečastnim sklepu od 31. Sušca pod številko i0887 po vsih a vst rij ans kili de žel ah razglasiti ukazala. Ta-kóle se glasi: Mratek in lahko razumljiv poduk* kakó krompir saditi in z njim ravnati, de se bo prihodnjic gnjilobe obvaroval. Desiravno se še dozdej ni moglo za gotovo zvéditi, zakaj že več lét sèm krompir povsod gnji-je, in se zavoljo tega tudi ti nadlógi še ni dalo v okom priti; so vunder z vsim prizadevanjem nabé-rane skušnje v ti važni reci nekoliko gotovih opo-minjev dale, gnjilobi ne samo priložnost odvzeti, še dalje segati, ampak jo še cio nekoliko uhraniti. Naj se tedej sleherni kmetovavec po šledečih pod-ukih ravná. L Kakó se ima krompir saditi? in kakó pred sajenjem z njim ravnati? 1. Odbêre naj se za sajenje čisto zdrav krompir; v kleti (keldru) preveč izkaljeniga naj živina povžije, zakaj kal ga je oslabila, in kalni poganjki pri sajenji tudi večidel proč popadajo, kér so predolgi. 2. Krompir srednje debelosti, kakorsniga si bodi plemena, je sploh nar bolj zdrav in nar bolj pripraven za seme. Kdor nima taciga dosti, naj si zbêre rajši drobnejiga, kakor predebeliga; zakaj skušnja učí, de imá predebel krompir zavóljo preobile vodénčnosti žé kal gnjilobe v sebi. *) Nakopičen vagan (mecen) krompirja vaga 94 funtov, ali G funtov menj kot 1 cent. Lejte, kakošna teža leží na vi-socih kupih krompirja! IL Kakó, kam in kdaj se smè krompir saditi? 1. Za prihodnje krompirjeviše naj se odlóči, kolikor je mogoče, zemlja nekoliko bolj visoko ležéča in suha; ne siné se tedaj krompir saditi na močirno zemljo, tudi na težko ilovno ne, zbêre naj se zemlja, ki je lahka in rahla, tedaj nekoliko pešéna. Ako pa kdo taciga suhiga, pe-šeniga zemljiša nima, naj se da saj zavoljo pri-hodnjiga krompirjeviga semena na majhen kosček zemlje pri domu nar drobnejšiga prodniga péska navoziti in si takó njivico za krompir pripraviti. Na težki in bolj vlažni zemlji je treba grabnov vrezati. 2. Ako je mogoče, naj se vsadí krompir na preorano dételjiše, ktero je bilo pred to leto z mavcam (gipsam) potréseno, zakaj mnogotere skušnje so pokazale, de mavc dobro tékne. 3. V zdanjih okoljšinah s e ne smé krompir nikoli na ravno pognojeno njivo saditi; njiva pred dvema Ietama gnojena, krompirju nar bolj služi, pa tudi taka, na ktéri je pred to leto krompir rastel. 4. Krompir se ne smé prezgodej, pa tuđi ne prepozno, bodi si v z matiko skopane jamice ali v razore, sadi t i, ampak takrat,kose ni mraza več bati, v kterim bi krompir pod zemljo zmerz-liiti utégnil. Če se pa krompir prepozno v toplej-šim času sadí, se je nevarností bati, de bi po vročini in suši kako obilo in dolgo deževanje sokove v semenskim krompirji takó nanaglamane spre-menilo, de bi zbolel. Krompirjeva bolézin je blezô ti posebni okoljšini v poslednjih létih pripisati. 5. Ko se krompir za plugam sadi, mora njiva že poprej dovelj globoko preorana biti, kér sicer seme preblizo terdiga brazdniga dna pride in po tem takim o mocnějším dežji v preveliki in pre-dolgo terpeči mokroti leži ali se pa cló vtopí. Prav dobro je sémenski krompir v srednjo visočino brazd saditi, kér le takó med zgorej in zdolej zrahljano zemljo leží in menj mokrotě terpí. 6. Krompir se ne smé nemarno, ampak s po-miselkam saditi, namreč vsak krompir se ima takó vložiti, de so narveči kali navzgor obernjene. Po dokončani saditvi nej se njiva ne prevozi ali potaptá, kér se takó spet veliko kalípolómi. Tudi se ne smé krompir pregosto saditi, kér tak le slab sad dá. (Konec sledí.) HTame§tiiik krompirja v potrebi« V v Ceravno podzemí j iska ali laska repica ( To-pinambur, knollige Sonnenblume, helianthus tuberosus), ki pri nas na več krajih raste in ktero so naši predniki zlo obrajtali, krompirja nadomestiti ne more, bi morebiti vunder zaslužila, v potrebi zopet sajena biti, kér je močno pitná za živino, sladkiga okusa, rada na vsakí zemlji raste, ji mraz ne škodva, se enkrat za zmirej vsadí in vsako leto obilno rodí. Laškica je nekej drob-nejši od krompirja, nje stéblo izraste 1 do 2 sežnja visoko, cvetje je sončni cvetlici podobno in skorej nar poznejši od vsih zeliš cveté, za tega voljo pravimo: de njeno cvetje nam zimo oznanuje. Posebno na tacih ster- 63 môtah, kjer se s plugam zraven ne more, bi bilo pràv, pšenice in turšice y y ce bi jo gorjanci za pico živine sadili. Kavná se z njo kot s krompirjem, samo de toliko obdelovanja in osipanja ne potřebuje. Mesca ko z oper ska se ji perrežejo stébla, ktere posušene in razrezane živina čez zimo Na ktero mislijo zitni kupci v drugih posebno na Anglekkih tergih drago prodajati. V južnih krajih Rusovske deèele je bila práv dobra žitna letina; posebno * v dobro se je obnesla pšenica, rez in ječmen, razun tistih krajev, v kterih so bile kobi rada jé. Debelši stébla se za kurjavo porabijo. lice vso setev pokoncale. V dveh dneh ni bilo ne na spomlad se podzemljice iz zemlje skopljejo in kakor vertih ne na polji skorej nobeniga zeleniga listka víditi, krompir živini pokladajo. Pri kopanji vselej toliko pod- kamor so se cele trume telí požrešnih žival vsedle ; žito zemljic na njivi ostane, de jih je za novo seme dovelj. še ne popolnama zrelo, je bilo v nekih urah popolnama Pridelk laškice je vecidel na pol manjši, kakor od krom- pokoncano. — V severnih krajih je bila letina pa veliko pirja; včasih je pa tudi krompirjevimu pridelku enak. slabši od poslednjih let; krompir se je tudi tù slabo Kér na Krajnskim obilno krompirja za pitanje prešićev obnesel. potrebujejo , jim laškico z veselim sercam perporocim. y Komen 5. maliga travna 1847. Anton Bandel. Pre led lanjske letine po eeliin svetu (Konec.) Po n e m š k i h deželah Saksonskiga, Anoverskiga Brunšviškiga, Meklenburškiga, Bavarskiga i. y je bila sploh srednja letina ; semtertje je rij à žitu zlo škodvala; krompir je vecidel močno pognjil. V Belgii se lan ni nič kaj obnesel. Na Heskim in Badenskim je terta dala neizmerno veliko in práv dobriga vina. Na ^v aj carskim so ozimniga žita srednjo méro přidělali, jariga malo, krompirja pa se menj. Na Franco%kim, akoravno se je v enih krajih nektero žito práv dobro obneslo, so imeli posebno v gornjih krajih, srednjo letino, v spodnjih pa zavoljo hude vročine in suše clo slabo ; krompir je po celi dezeli hudo o* » njil; sena je bilo obilo, otave pa prav malo. Vina so nar več přidělali; pravijo y de ga je vec in de je tudi boljši y kot 1834. leta. Na Anglekkim je bila slaba žitna letina; krompir je vecidel povsod pognjil, posebno pa na Irskim in v (Šotlandii, kjer sedej taka lakota razgraja, de je ni moč popisati. V Danskim (Dœnemark) ni bila letina veliko boljši kot na Anglekkim; pšenice so nar več imeli, dru- zih pridelkov pa prav malo ? krompir jim je zlo po°* to njil. Na Švedskim in Norveškim je bilo réží in pse nice dovelj, ječmena in krompirja pa práv malo. Nakó sili so sená veliko, otave pa malo. lali. Na haškim niso kot navadno svile (žide) pridelk Sicílii je bila sploh slaba žitna letina, huda oljske gore tako poškodvala, de niso skorej nič ne vina ne olja přidělali. Na Rimskim je bilo suša je vinograde in v • žita in živinske v pice na kupe. Va & panj skim in v Portugalu so imeli pràv slabo spomlad. Sadju, terti in oljki so požni srezi mocno ěkodvali. Krompir je tudi tukej hudo pognjil. Pšenica se ni povsod obnesla, kakor so kmetovavci pričakovali. Ječ mena in turšice so komej tretji dél od druzih let pride Pertlični debel grah , jejo y cr- ki njil. grande bico" imenu jim je kot krompir Na Poljskim je bila grozno slaba letina. Ozimi kar je niste pomladanjski mraz in srež pokončala je pa rijà vzela. Jarino ste huda suša in vročina takó poškodvale, de so jo práv malo naželi; krompir je pa no y y vès pognjil. Na Turskim je bila srednja letina y razun Ana tolije in Palestine ali svete dežele, kjer je dolga suša vecidel vse sadeze posmodila, torej se ni čuditi y de je sedej v teh krajih velika lakota. Na Gerškim je bila precéj dobra letina. V kneiijah na Donám so imeli žita vsih plemen na kupe. Samo želoda je bilo malo; torej niso mogli po navadi prešičev pitati. severni Ameriki niso v ze 20 let take letine imeli y kot je bila lani. Amerikanske žitnice so nasute Slovenski liesediiik za poduk in kratek čas. (Dalje.) Ivmetiški stan kruh prideljuje ; on je tedaj nar po- živeti in brez kmetiškega trebniši stan y brez živeža stanu svet obstati ne more; on je za deželo to, kar je pri deblu penj s koreninami. Poškodovaj in nasekaj penj, odrezi korenine, in celo drevo ti bode poginilo in usah-nilo; kar kmetiškemu stanu škoduje, celo deželo in vse stanove slabi. Ce je pa kmetiški stan přemožen, zado voljen in za svoj stan primer no podučen in iz obražen, se more po pravici rêci y da je dezela bla- žena in krepka. Zato od nekoliko časa nar bolj izobra ženi možjé vžgani od ljubezni do bližnjega in do svoje domovine, marljivo pišejo, kako bi se • » y se pogovarjajo , svetujejo in imenitni stan V se na viši stopnjo blaznosti povzdigniti dal. Take plemenite misli se naj-dejo tudi v nemški knjigi, ki govori od stanu čeških kmetov pod nadpisam : „Bóhmische Bauernzustânde im Interesse der Landeskultur und des Nationalwohlstandes von Dr. F. A. Brauner. Wien bei Schmidt et Leo 1847.a Mi želimo, da bi te bukve naša svetovna in duhovska or to ospoda in nasi domorodci z vesto brali, in bra vsi jih na svoj rod in svojo domovino mislili. Veči dél tudi od naše dežele in od naših kmetov veljá, kar se tii od čeških pové ; zraven pa še karbodi ostane bravcu, da še sam dalje misli, kar mu njegovo žlahtno serce kaže. Slovenci se štejejo k sledečim škofijam: K veliki škofii Goriški, k Ljubljanski, Kerški (v Celovcu) y kLabudski (V Šent-Andrežu), kSekovski(v Gradcu) k Videmski (IJdine) , k Teržaško - Kopriški (v Terstu). Na Ogerskim v železní in saladski varmedji je 1(>0 vaséh in imajo 18 katoljških in 4 protestanske fare. — Sarajevo je poglavitno mesto v Bosni na Turš- tudi 52,000 Slovencov, prebivajo v kim y kjer so veči dél sami Slovani in kristjani y em katoljški, drugi pravoslavni, kakor jim mi pravimo, sta roverci. Minulo jesen je cela kristjanska sosedscina katoljška in pravoslavna — sklenila šolo vstanoviti y y V kteri bi se narodni jezik in drugi potrebni nauki učili. Spomladi y da se bode začela. — To so kristjani 7 ki v bratovski ljubezni se v plemenitih opravilih podpi- in kristjansko ljubezen v djanji skazujejo! Voglej je bilo že ob času Kristusovim veliko in rajo y imenitno tergovasko mesto na jadranskim morji. Silno veliko je bilo v Voglej i domaćih ljudi, silno veliko pa tudi neznanih tergovcov in drugih ptujcov. Stari pisatelj Strabon (I. 5.) piše: Voglej je tergovaško mesto za rodove ilirske, kteri po Istru prebivajo. Sveti apostelj Marka je tukaj sveto véro oznanoval in kristjansko sosedščino (občino) svojemu drugu in pomagavcu sve temu Herm ago r u izrocil. (Dalje sledi.) Iz Rima. veči Ni davnej, kar so poklicali sveti Oče Papež vse kmetovavce blizo Rima skup ej, in so jim oznanili, 64 de bojo vse Rimski deržavi lastne zemljisa, ki so dosihmal zapušene ledine bile, obdelati dali, de Ta kratki popis smo namenili tištim bravcam, kterim je popisani del svetá neznan, de bojo prihodnje pisma se bo ob času pomanjkanja in potrebe več pridelka do- gosp. Knobleherja loze razumeli, ktere bo on iz imenovanih deželá pisal in ktere so nam visoki Gospod za bivalo. Po tem izgledu so rekli sveti Oce pa upajo de bo tudi sleherni kmetova vec svoje ledine in gmane Novice obljubili. Pričijoče pismice je le kratek vvod obdelovati začel in takó ne le svoje dohodke poboljsal, prihodnjih daljših popisov, kterih imamo od njega pri- ampak tudi premoženje cele dežele povikšal. Če bi se čakovati ; poslušajmo , kaj iz Baruta piše: pa utegnil kdo braniti, to storiti, bojo Oče Papež sami „Ravno zdej sim přišel v Barut izGazimskiga „zborstva (kolegija) z Libanona, kjer sim od veliciga to obdelovanje v občinski prid svoje dezele pre-vzeli. — Tudi Pontinsko močirje so ukazali bolj pridno „serpana lanjskiga leta učenik bil, pa tudi v bližnjim kraji na suho devati in vec rajza sejati. Rimske dežele so ukazali Vsim mniham „med Ijubimi Maroniti misijonsko službo opravljal. y dohodke in stroske vsaciga n Po- juteršnjim se bom na Francozki vojni barki v Jafo samostana (kloštra) natanjko skazati, zató, de se bojo „podal in od ondod naprej v sveto deželo. Cez 4 tedne vsi dohodki, ki so čez potrebe sleherniga samostana za poplačanje deželniga dolgá in v občni prid ober y 16. dan maliga nili j nasproti pa so tudi obljubili, za vse potrebe mni hov zvesto skerbeti. Tudi v svoji lastni hiši so sveti „vitno mesto doljniga Egipta v Afriki) podal, od kodar „bova potem s gospodam škofam čez Egipt, Nubijo se bom zopet v Barut vernil, in se travna na parabrodu po morji v Aleksandrijo (pogla Oče vse nepotrebne stroške prepovedali in ukazali unanjo krasoto le toliko oberniti, kar se spodobi. y na slednjič bo našim bravcam tudi všeč ? Po tisto lepo pismo i. t. d. v notranjo Afriko sla. Gospod Bog je moje dosedanje misijonsko prizadevanje milostljivo blagoslo- s kteriga pomočjo upam za razširjanje naše svete brati i ki so ga Piji IX. précej po zvolitvi za Pa vére v teh kraj ih se ka j vec storiti." peža svojim trem bratam v laskim jeziku pisali, in kteriga so nam v laškim in slovenskim jeziku za Novice pridni gosp. J. W—g poslali, ki so ga po prijatlu iz Ig naci Knobleher, apostoljski misijonar IJriio^ kaj noviga? Sinigalije přejeli. Takóle se glasi : (Milostljivi Teržaško-Kopriški škof gosp Preljubeznjivi brat je , Gabriel Ka jet an l" y Jozef in gosp Milostljivi Bog, Rim 16. rožniga cveta 1846. VifPW0 ■ dohtar Jernej Legat) so bili pervo nedeljo po veliki noči v Gorici od Njih ekscelencije, milostlji-viga kneza in velikiga škofa gosp. gosp. Lu šina, za škof a imenovanih škofij častno posvećeni; přetečeno milili 1 JI U^Ilim« V> î V/ tlV il vn VF • M ^ * ^ » v ** V ' ^ * AA iV/ * * J ^ ^ ^ V14 V J^ VM f VVVill^ Jk/ t V V V V M.M ' ki ponižuje in povišuje, je hotel nedeljo (18. dan tega mesca-) so pa bili z veliko sloves povzdigniti inojo revšino k nar veči oblasti zemlje. Naj se zgodi vselej nekoliko nezmerno téžo tako velikih dolžnost njegova presveta volja! — Poznam , in po- „rekel, preprosto premožnost svojiga uma. „liti, nostjo na Njih škofijski sedež v Terstu vpeljani. Drugo pot bomo od tega veseliga obhajanja kaj več povedali. (Zidanje Ljubljanskiga kolodvora (Bahnhof) maliga serpana, de bo znam v enaki meri tudi svojo slabost, in skorej bi za zeleznico)se bo začelo Recite mo- zidôvje do zime pod streho prišlo. Ljubljanski kolodvor in molite za mene. — Volitevje terpela le 48 ur." ki pride blizo Molinove predilnice, je kolodvor dru 9 r> 7) r> r> y Ako bi mestjani hotli kaj storiti v obhajanje ve- žiga reda in bo — kakor smo slišali prigovorite jim, kakor je moja volja, de denár, selja kteri bi imel biti zató potrošen, naj bode obernjen v hodnjiga leta dokončana. dolg. 800 sežnjev Zeleznica do Ljubljane bo mende do jeseni pri- druge reci koristne za mesto, po razsodbi gonfalonerja in starašinov." Vas pa, svoje ljube brate, serčno objamem v Je- ?? (Družba zoper terpinčenje žival v Lineu") je postavila 2 prémii eno z 20, eno pa z 10 cekini za 12 lepih podučivnih povest enaciga zapopadka y „zusu Kristusu ; r* in ne razveselujte se nad menoj, temuč obmilovajte svojiga brata, kteri vam vsim da Apo- stoljski blagoslov." Piji IX. s./r. kakorsniga so male povesti s podobami bile, ktere je Go-riška družba našim Novicam pred dvěma letama per-ložiti dala. Obsežik vsih 12 v nemškim jeziku spisanih povést mora nar manj dve poli v natisu znesti; do Dopis gospoda lllisijoiiarja Igaaacja konca Velikiga travna mora delo dokončano in ime ^rr • * i V» m * a m n n î í\ ru v Vi ï Í7rnr^iin Kin i4iioblelrci*ja iz tvu^kc Azije Iz rók visociga Gospoda smo přejeli za N sledece pismice y ki ga je naš castitljivi misijonar gosp Ignáci Knobleher iz Barúta (Beyrut) 15. dan pre tečeniga mesca pisal. Barut je precéj veliko mesto Sirij T u r š k i A je precej leži poleg morja na prijetni vi socmi m ima okoli 20000 prebiva? kupe Sirija pa je t dežel y ki so veeidel je bii naš izvelicar rojen, kjer je živel in umerl. Naši bravci boj tedej H H ček zgodovinsko y gotovo iz te dežele, kjer ima skorej vsak kamni pomenljivost, slehei pismo z velikim veseljem brali, posebno tudi zató, kér je od domorod pisano, ki zdej tamkej sveto službo opravlja. Sedanji prebivavci teh krajev (turške nh stevilo cez 11 milij Gerki, Armenci komani, Kurdi y Lasi Azije), kte znese, so Turki, Sirjanr Georgijani, Arabci y Jud i T ««.«., Nozarji, Druzi, mauunu m l/i^ poglavitna vera teh narodov je muhamedansk Manoriti in tudi nekaj kristj in jud Dr y pa je --.......;j ——j«««* , izludi ima o me šanco iz kristjanske, muhamedanske in ajdovske vére Nozarji in Kurdi imajo zgol ajdovske opravila. y novani družbi izroceno biti. (V Linču) se je 17. dan pretečeniga mesca v mestni kazini velika družba zbrala, ki se je za pokuš-njo s konjskim m esa m gostila; posebno jim je tisto mesó dišalo, ki je bilo pečeno kot zajčje ali sernje meso in kteriga niso mogli prehvaliti Današnjimu listu je perdjan deseti del kemije. v hitili kup (Srednja cena). V Ljubljani} V Krajoju 17. Maliga travna. 12. Maliga travna. gold. kr. cr old. kr. 1 mernik Pšenice domače • • • • I 3 > banaške••• i 3 Tursice............I 1 Soršice............ Reži v............j 2 Jećmena...........I 1 Prosa.............i 1 Ajde..............I 1 Ovsa..............I 1 3 1 1 1 1 1 1 1 > > > > > > > 55 i » 22 46 46 30 5 3 3 2 2 2 2 1 1 1 6 10 12 40 23 50 30 1 Vrednik Dr. Janez Bleiweis. — Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.