TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Iskra že vrsto let gonilna sila napredka v Semiču
Tovarna Iskra v Semiču podpira vse: od krajevne skupnosti, zdravstva, šolstva in društev
Na sestanku glede večje povezave pri informiranju bralcev o življenju in delu v naših tovarnah je v Iskrini tovarni kondenzatorjev v Semiču živahno sodeloval tudi direktor tovarne — Franc Košir. Ker ga zanima vse, je vnet privrženec dobre informativne mreže, ki naj čimbolj čvrsto poveže naše organizacije prek sredstev obveščanja. Isto mnenje so imeli tudi navzoči predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij, ter sekretar prek katerega naj bi se odvijala vsa dejavnost informiranja.
Ker je 28. oktober praznik Semiča, je bilo to srečanje izredna priložnost za pogovor o delovanju tovarne v tem kraju. Iz razgovora, ki je izzvenel v posnemanje vredno zagnanost kolektiva, vodstva in vseh faktorjev za čim večji napredek, ne samo v tovarni, pač pa tudi v celotni dejavnosti Semiča in okolice, smo za časopis Iskra izbrali naslednja vprašanja in odgovore:
‘ Uredništvo: Iz poročil vemo, da Iskrina tovarna v Semiču dobro napreduje. Govori se tudi o ugodnih poprečnih dohodkih, ki so skoraj na špici Iskrinih tovarn. Bi nam 'lahko povedali kakšna bo letošnja proizvodnja in kako boste dosegli visok proizvodni plan?
Direktor Košir: Menim, da bo kar prav, če raje omenim dohodek, ki bo kar za tretjino večji kot lani. Vprašate, kako bomo to dosegli? ... V glavnem z dosedanjimi vlaganji v nove proizvodne prostore, novo opremo in izboljša- nje tehnološkega postopka.
Letos je pri nas zaposlenih že 700 oziroma 100 več kot lani. Dokaj daleč smo že z reorganizacijo dela, ki jo izvajamo po strokovnih študijah Zavoda za organizacijo in revizijo poslov v Ljubljani.
Novosti pri nekaterih službah in poedincih niso bile preveč ’ dobrodošle, vendar reorganizacijo, če je dobra, ne sme zavirati sentimentalnost. Mo ram reči, da se je novost v praksi obnesla. Po novem letu bomo s tem nadalevali, ko pa bo praksa prinesla
din, ob koncu leta pa bo poprečje po izračunih okoli 110 000 S din.
Uredništvo: Mnogo se govori o tem, da kolektiv v tej tovarni dokaj prispeva k na-
(Dalje na 6. strani)
Počastili bomo dan mrtvih
Šestindvajsetič po osvoboditvi bomo počastili DAN MRTVIH prav povsod: v mestih in vaseh, v najbolj skritih kotičkih naše najožje domovine. Povsod tam, kjer so v času osvobodilnega boja ugašala tisočera mlada življenja nas bo cvetje povezalo s padlimi, na katerih smrti je zraslo naše novo življenje.
Slavnosti ob spomenikih padlim, na pokopališčih, in na mestih, kjer so bile od okupatorja pretrgane niti življenja rodoljubov bodo izraz globokega spoštovanja in hvaležnosti vsem, ki so omahnili prej, preden so vzklili sadovi njihovega odločnega in veličastnega boja. Znova bomo podoživljali trpljenje teh neustrašenih borcev za boljše in svobodnejše življenje. Vsaka pesem, vsaka izrečena beseda in sleherna iskrena misel, se bo ta dan pomudila pri deset-tisočih, ki so darovali svoja življenja za našo veliko stvar.
Izračunavanje rezultatov na SPG 70 je povsem sodobno
Tov. Franc Košir, direktor Iskrine tovarne v Semiču ima nemalo zaslug za uspešen razvoj tovarne, Semiča bi okolice
neko določeno utečenost, sem prepričan, da bo funkcionalno poslovanje zniževalo tudi stroške.
Uredništvo: Slišati je, da nameravate razširjati tovarno?
Direktor Košir: Seveda!____
V razvojni perspektivi Iskra v Semiču že dobiva jasnejšo sliko. Ukvarjamo se namreč z načrti za gradnjo novih prostorov za proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev, ki jrh Iskrine tovarne sedaj še ne izdelujejo, če bo vse v redu bomo prihodnje leto že začeli graditi nov objekt ob sedanji tovarni.
Uredništvo: 2e prej ste omenili ugodne poprečne dohodke. Bi lahko povedali kaj bolj podrobno oz. če kanite OD še izboljšati?
Direktor: Ni prav, da vse sam povem. Tu je navzoč predsednik DS tov. Alojz Justin, ki bo še lažje odgovoril na dano vprašanje.
Predsednik DS: Letošnje poprečje kaže na 103 000 S
V računskem centru, ki je v Iskrini tovarni elektronskih naprav v Stegnah, Ljubljana, so med svetovnim prvenstvom v gimnastiki odložili sprotne naloge in se lotili športnih
Obiskovalci tivolske dvorane prebirajo pregledne rezultate na osemdesetih televizijskih sprejemnikih, ki so razvrščeni ob tekmovalnem odru in nad tribunami; najbrž si komajda predstavljajo, kako je mogoče, da manj kot poldrugo minuto po končanih vajah na posameznih orodjih že lahko preberejo razvrščene rezultate ekip in posameznikov ter uvrstitve najboljših na posameznih orodjih.
V računskem centru v Stegnah so ljudje, ki skrbijo za delovanje velikega računalnika Control Data Corporation (CDC), zasedli tudi hodnik. Tam so kurirji in pa ljudje, ki iz Stegen pošiljajo novinarske biltene. V sobi, ki meri štirikrat štiri metre, je natlačeno šest telefonistk, luknjač računalniških kartic, glavni kontrolor in še nekaj mož.
Drugih šest telefonistk sedi ob sodniških mizah v tivolski dvorani. Te pošiljajo ocene kolegicam v Stegne — vse ostalo so ljudje iz Iskrinega Centra za avtomatsko obdelavo podatkov pripravili že naprej. Telefonistka zapiše oceno na posebno kartico, luknjač napravi ustrezno luknjo — ko je zadnji podatek zapisan in zadnja kartica ustrezno preluknjana, vržejo vse v računalnik (vse skupaj se v njem dogaja 45 sekund) in rezultati so — zu-
naj. Ob računalniku sta nameščeni dve televizijski kameri RTV Ljubljana; pred njuni očesi položijo za dlje časa črn papir, na katerem je narisana bela cigareta in dve črti; ko so rezultati nared, pa pred oči kamere postavijo rezultate. Televizijski oddajniki pošljejo sliko sprejemnikom na strehi tivolske dvo-
Iskra Commerce
rane, ti pa na zaslone. Malca posplošeno, a nekako tako se zadeva suče.
V Stegnah so povedali, da je republiški izvršni svet sklenil plačati stroške obratovanja računalnika, delovna ure ljudi pa naj bi poravnal organizacijski komite svetovnega prvenstva. V računskem centru so se oglasili tudi strokovnjaki zahodnonemškega »Siemensa«, ki so mu zaupali nalogo, da obvešča ves svet o dogodkih na prihodnjih olimpijskih igrah v Miinchnu. V Stegne so prišli po izkušnje; tam imajo njihov obisk upravičeno za priznanje.
Druge prostore v Stegnah so zasedli kontrolorji. Stegno so s tivolsko dvorano in sodniško kontrolo tod povezano še s teleprinterjem, tako da lahko hitro reagirajo na morebitne napake.
I i
Izhodišče gospodarskega plana 1971 % večji ostanek dohodka
GUVESTSLO
Bralce obveščamo, da v tej številki objavljamo nadaljevanje (3. stran) mnenj in misli člana sveta federacije in predsedstva biroja ZKJ EDVARDA KARDELJA iz daljšega razgovora s predstavniki vseh treh slovenskih železarn. Njegove misli in ideje so posebno pomembne za integracijske prezrte in medsebojne odnose znotraj integracijskih podjetij.
Razširjeni kolegij je na svoji zadnji seji razpravljal o predlogu strokovnih služb glede nalog za naslednje leto. Poglavitna zahteva je bila, da moramo uveljaviti kvalitetni vsebinski premik pri gospodarskem planu, ker je izhodišče v letu 1971 ustvarjeni ostanek dohodka, ne pa višina doseženega plana. Zahteva se glasi: povečati dohodek za 40 % pri 30-odstotno povečanem planu.
Na temelju ocenjene realizacije za letošnje leto naj bi bili indeksi gospodarskega plana za naslednje leto taki:
servisne delavnice	120
montaža	129
BAŽ	100
domača nabava	109
uvoz	140
rezervni deli	130
prodajni sektor	134
izvoz	133
trgovinska mreža	133
plačana realizacija	132
Naloga vsekakor ni lahka, sodimo pa, da bomo z bolj organiziranim delom, tesnejšim sodelovanjem in izkoriščanjem vseh rezerv dosegli postavljene cilje. Vsekakor bo poslovanje moralo temeljiti na nižjih stroških, ker bo le prihranek pri le-teh omogočil povečan ostanek dohodka.
In še nekaj: dani so vsi pogoji, da bo gospodarski plan za leto 1971 pravočasno izdelan, pregledan in potrjen, la-ko da ga bomo uveljavili že prve dni naslednjega leta.
Predlogi sindikatov Slovenije za ublažitev draginje
OD HITREGA UKREPANJA JE ODVISNA UČINKOVITA UBLAŽITEV POLOŽAJA DELAVCEV Z NAJNIŽJIMI DOHODKI TER DRUŽIN Z NAJNIŽJIMI
PREJEMKI
Ne moremo dopustiti stihijsko delovanje negativnih pojavov
FRANC POPIT: Nekateri so obnašajo kot managerji na zahodu
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je razpravljalo o posledicah naraščanja cen in poviševanja življenjskih stroškov ter predlagalo nekaj odločnih ukrepov. Ker je njihova uresničitev v veliki meri odvisna od odločnosti in podpore našega članstva, priporočamo vsem občinskim organizacijam Zveze sindikatov in osnovnim sindikalnim organizacijam, da s predlaganimi ukrepi seznani članstvo.
Letos na pomlad smo v sindikalnih organizacijah Slovenije podrobno obravnavali nezadržno povečevanje življenjskih stroškov. O tem smo sprejeli stališča, ki smo jih tudi poslali skupščini SRS in njenemu izvršnemu svetu ter svetu Zveze sindikatov Jugoslavije. Predlagali smo predvsem ocenitev delovanja gospodarskega sistema in tekočih gospodarskih ukrepov, ki spodbujajo nepričakovano hitro inflacijo, in se zavzeli za regresiranje cen nekaterih osnovnih življenjskih potrebščin, dokler ne bi zavili inflacije. Menili smo na regresiranje oziroma subvencioniranje tistih osnovnih življenjskih potrebščin, ki zagotavljajo minimalni življenjski standard, saj bi s tem okrepili socialno varnost predvsem delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki in družin z najnižjimi družinskim dohodkom.
Znano je, da so cene in življenjski stroški naraščali tudi v poletnih mesecih, in da naraščajo še sedaj, kar najbolj občutno bremeni življenjske pogoje velikega dela prebivalstva z nizkimi dohodki in prejemki. V minulem septembru so bile cene že za 13 % nad poprečnimi cenami v lanskem letu. Zaskrbljujoče naraščajo tudi cene industrijskih proizvodov, ki so bile do letos vedno dokaj stabilne in se iz leta v leto povečevale le za 2 ali 3 %. Letos v septembru so bile za 13,9 % višje od cen v lanskem letu, za vseh devet mesecev letošnjega leta pa so se povečale že za 10,4 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. In kar je najbolj zaskrbljujoče, poznavalci teh gibanj napovedujejo tudi za naslednje mesece enako stopnjo naraščanja cen!
Potrošniki najbolj občutijo spremembe pri cenah živil, ker jih dnevno kupujejo, in spremembe cen raznih uslug. Najbolj se dražijo vrtnine, kruh, meso in mesni izdelki. Mesni izdelki so se letos že podražili za tretjino, meso za več kot četrtino, jajca, mleko, mlečni izdelki in maščobe pa za približno desetino. Na podražitev žitnih izdelkov je še posebej občutno vplivala nedavna podražitev pšenice. Storitvene usluge so letos za 14,6 % dražje kot lani, saj so se povečale cene obrtnih storitev za 17,2 %, komunalnih storitev za 26,9 %, najmanj pa so se povečale stanarine.
Življenjski stroški so se v letošnjih devetih mesecih po-
večali v primerjavi z istim obdobjem lani za 11,4%. To povečanje je že sedaj večje, kot je bilo v vsem lanskem letu, in ko je bilo 10,5 %. Največji vpliv na povečanje življenjskih stroškov ima podražitev hrane, ki je po naši sestavi življenjskih stroškov letos za več kot 15 % dražja kot lani. Ker lahko v naslednjih mesecih pričakujemo nadaljnje povečanje življenjskih stroškov, saj sc dogaja tako v vsakoletnem ciklu, se nam obetajo še težji življenjski pogoji za delavce z najnižjimi osebnimi dohodki, družine z nizkim družinskim dohodkom in upokojence.
Akcija, ki smo jo sprožili na II. konferenci sindikatov Slovenije junija letos, da ne bi bilo več osebnega dohodka v delovnih organizacijah pod 800 dinarjev, je sicer povzročila nekatere pozitivne premike, še vedno pa prejema mesečne osebne dohodke do 800 dinarjev v Sloveniji približno 77 tisoč zaposlenih ali 17,7 %. Ob tem poraznem podatku zaskrbljuje še posebej dejstvo, da delovne organizacije, ki jih tare ta problem, razen redkih izjem, še niso predložile programov za preusmeritev v tako proizvodnjo, ki bi v bližnji prihodnosti zagotavljala najnižje osebne dohodke 800 dinarjev.
Vse povedano narekuje potrebo proučiti nekatere instrumente v našem sistemu, ki bodo blažili najbolj kritične socialne razlike. Zlasti bo treba v bodoča tržna gibanja zavestno vgraditi sistem subvencioniranja nekaterih osnovnih življenjskih proizvodov (kruh, mleko itd.), kar delajo skoraj vse države v svetu, da s tem blažijo socialne razlike. Podražitev pšenice pri nas kaže, da se tega odrekamo, ne da bi se zavedali posledic. Pri stališču, da je treba subvencioniranje nekaterih življenjskih proizvodov oziroma potrebščin vgraditi v naš sistem, vztrajamo celo neodvisno od stopenj inflacije.
Za sedanji socialno-gospo-darski položaj družine imamo kot bistveni indikator le upravičenost do prejemanja otroškega dodatka. Dokler ne bomo imeli še drugih kriterijev, predlagamo temeljito proučiti vlogo vseh oblik otroškega varstva. Otroški dodatek prejema v Sloveniji nekaj nad 100.000 upravičencev, ki preživljajo več kot
195.000	otrok. Med upravičenci do tega dodatka je okrog
50.000	takih, katerih zakonski tovariši niso zaposleni, več
kot 14.000 je samohranilcev,
82.000	upravičencev pa se preživlja samo s sredstvi iz delovnega razmerja. Od vseh prejemnikov otroškega dodatka je 45.000 zaposlenih v industriji in rudarstvu. Mesečni poprečni osebni prejemki na družinskega člana upravičencev do otroškega dodatka so samo 355 dinarjev!
Teh nekaj podatkov kaže, ob sedanjem naraščanju cen nujno spremeniti politiko otroškega varstva. V skladu za otroško varstvo so namreč določene rezerve, ki jih je mogoče porabiti za te namene brez dodatnih obremenitev gospodarstva.
V Sloveniji je sedaj prijavljenih pri zavodih za zaposlovanje okrog 17.000 nezaposlenih delavcev. Nizek premoženjski cenzus dovoljuje, da prejema samo 6,45 % nezaposlenih nadomestilo za brezposelnost. V skladih, s katerimi razpolagajo zavodi za zaposlovanje, pa bo do konca leta • že nad 9 milijonov dinarjev za izboljšanje gmotnega položaja brezposelnih. S predlo-
(Dalje na 6. strani)
V Mariboru pred gimnazijo Tabor je predsednik CK ZKS France Popit v nedeljo,
24.	sept. odkril spomenik narodnemu heroju Milošu Zidanšku. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi o položaju delovnega človeka pri nas. Med drugim je dejal:
»Gre za vprašanje, kakšen je položaj delavca v družbi, ali je on nosilec oblasti, ali ta oblast dela vedno in povsod tako, da je to v prid njemu in delovnim ljudem naspioh. Ali ima delavec prevladujočo besedo v delovni organizaciji, občini, republiki, federaciji? Ali delavec odloča o pogojih svojega dela in življenja. Ali delavec odloča s tistim, kar ustvarja. Ali si reže kruh sam, ali mu ga drugi, tako kot najbolj ustreza njim!
Postavlja se vprašanje, ali se delavec upa svobodno, ne da bi nosil posledice, upreti krivicam in obnašanju tistih, ki si prisvajajo oblast — ki mislijo, da so nekateri ljudje že od rojstva določeni, da komandirajo, in drugi, ki naj delajo, ubogajo in poslušajo.
Povezava
organizacij ZP prek glasila »ISKRA«
Uredniški odbor se je sestal s predstavniki samoupravnih organov, družbeno-političnih organizacij in vodstva tovarne v Horjulu. Sestanek je nakazal vrsto dejavnosti, ki še niso dodobra zaživele v našem glasilu.
Da bi bile informacije naših organizacij čimbolj prisotne v glasilu združenega podjetja ISKRA, se po iniciativi uredniškega odbora časopisa »Iskra« ustanavljajo po naših tovarnah interni odbori, katerih člane imenujejo UO posameznih organizacij. Imenovani odbori, katerih predsedniki so ponavadi sekretarji, ki imajo mimo tega tudi dolžnost objavljanja informacij, skrbijo, da se pojavljajo v našem glasilu vesti iz njihovih organizacij, in sicer tekoče, ne pa le občasno.
Tako je tudi upravni odbor v tovarni elektronskih instrumentov Horjul imenoval 13. oktobra t. 1. tri člane v interni uredniški odbor tovarne, in sicer: inž. Jožeta Gabrovška (sekretar), kot predsednika; kot člana pa Alberta Burnika (strokovni sodelavec) in inž. Ivana Ebnerja (predsednik sindikata). Na sestanku uredniškega odbora glasila »Iskra« in imenovanim internim odborom tovarne v Horjulu (26. oktobra t. 1.) so prisostvovali tudi predsednik DS M. Železnik in J. Malovrh, predsednik mladinske organizacije.
V pestrem razgovoru so bili prisotni člani horjulskega kolektiva informirani o že utečenem delu takih odborov v nekaterih naših organizacijah, o nujnosti čimvečje in čimbolj še povezave ZP prek časopisa »Iskra«. Kljub nekaterim pomislekom s strani članov imenovanega internega odbora glede morebitnih težav pri delu tekočega informiranja, ki ponavadi v začetku vzplamti, nato pa ugaša, so se končna mnenja izkristalizirala in vse kaže, da bo moč z vzajemnim delom voditi trajno politiko solidnega obveščanja o življenju in delu v tovarni elektronskih instrumentov Horjul.	ABC
BBBBHBBBaBIlBHBBBHBfll
HlIlIRigilBBIIlllll
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka'
Ted. 22-221, tnt. 331
BBBBBBBBBBBMBBBBBBBI
BBBBBBBBBBIBBBBBBBBI
Res je, da imamo samoupravni sistem in da je v njem dana možnost, da se pritrdilno odgovori na zastavljena vprašanja. Toda sistem sam od sebe še ne rešuje problemov, ki so povezani z dejanskim položajem delovnega človeka; to je odvisno od nenehne borbe za uresničenje teh možnosti. Saj vidite: kljub temu, da imamo samoupravni sistem, se, mimo samoupravljanja ali v njegovem imenu nekateri obnašajo kot managerji na zahodu. V brk samoupravljanju in političnim silam počnejo stvari, ki zaslužijo najostrejšo obsodbo. Pa naj gre še za tako sposobnega direktorja ali člana Zveze komunistov; če je član ZK, ga je treba izločiti iz naših vrst in mu enkrat za vselej preprečiti, da bi ponovno prišel na položaj in da bi lahko kaj takega ponovil.
Prepričan sem, če bi povprašali delavce, naj odkrito in svobodno povedo, kako se z njimi ravna, bi imeli marsikaj povedati.
Kaj vse se danes počne in kam nas vodi popuščanje — s strani nekaterih — toliko opevani poslovnosti in prak-ticizmu. Vodi nas k zapostavljanju delavca in delovnega človeka. Pripeljalo nas je v težko gospodarsko situacijo: delovni kolektivi razpolagajo z vedno manjšimi sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Poglabljajo se socialne razlike, Breme inflacije čutijo najbolj tisti, ki živijo samo od dela svojih rok, ki imajo večje družine, ki so zaposleni v zdravstvu, sociali, prosveti, kulturi, upokojenci, itd. Nič boljše se jim ne bo godilo, ko bomo šli v stabilizacijo. Zopet bo nanje padlo glavno breme.
Podkupovanje, »šverc«, neupravičeno visoke dohodke, ki niso rezultat finančnega ali duševnega dela, proglašajo kot sestavni del »poslovnosti« in osebne svobode. Tistega, ki ceni delo, produktivnost, dobro gospodarjenje, zasmehujejo kot bedaka, ki ne zna priti do denarja po lahki poti z raznimi mahinacijami, »šverci« itd.
Mi komunisti in jaz osebno, se s tem nikoli ne bomo sprijaznili. Odločno se bomo borili za razvoj prave poslovnosti in za take proizvodne družbene odnose, v katerih bo prevladujočo besedo imel delovni človek, in to v delovni organizaciji, občini, republiki in federaciji. Zato zamerim tistim komunistom, ki mirno opazujejo flagrantno kršenje pravic delovnih ljudi in se ne uprejo krivicam.«
Problematika kadrovske dejavnosti
v ZP Iskra
I. nadaljevanje)
Najprej, se mi zdi, je treba povedati, da je vse kar bo tukaj povedano in našteto podkrepljeno s številkami in da resnica ni vedno vesela in zadovoljiva in marsikomu ne bo niti po volji, kar bomo povedali in objavili. Prav pa je, da se vsi naši kolektivi i seznanijo z »dejanskim stanjem« ... in tudi ukrepajo! Tudi resolucija družbenopolitičnih organov ZP Iskra, ki je bila sprejeta letos spomladi, naroča, da morajo tako Strokovne službe ZP kot tudi organizacije ZP sedanje razmere temeljito proučiti in izdelati enotna osnovna | načela kadrovske politike!
čeprav pojem kadrovske politike zajema celotno problematiko človeka v delovnem procesu, bomo mi tu obravnavali samo problematiko zaposlovanja strokovnih delavcev, ter šolanje in izobraževanje že zaposlenih dclav-ževanje že zaposlenih delavcev. Torej tu ne bo govora o stanovanjski problematiki, prehrani, rekreaciji ter o pogojih dela, čeprav bo vse to na ta ali oni način vedno prisotno v celotnem mojem sestavku.
I.	Struktura delovnih mest v ZP Iskra zahteva
II,	8% VS in VS kadrov
12,5	% srednje strokovnih
kadrov
26,9% VK in KV strokovnih kadrov
ter 48,7 % nestrokovnih kadrov in polkvalificiranih kadrov.
Po dejanski izobrazbi pa je kadrov
5,71 % VS in VS
10,14 % srednje strokovnih
31,8	% VK in KV ter
523 % ostali.
Iz kratkega primerjanja obeh podatkov lahko ugotovimo, da nam dejansko manjka VS in VS ter srednje strokovnih delavcev. Zato bo borba zanje v naslednjih letih morala biti precej intenzivnejša kot doslej. Morda tebi, dragi bralec, ti procenti ne pomenijo veliko. Če pa procente spremenimo v absolutne številke lahko ugotovimo, da Iskri že danes (glede na sistemizacijo delovnih mest) manjka okoli 1000 najrazličnejših inženirjev, ekonomistov, pravnikov ... ter okoli 400 različnih izobraženih tehnikov (strojnikov, elektro ekonomistov). To pomeni, da danes skoraj polovico vseh delovnih mest inženirjev, ekonomistov, tehnikov ... zasedajo delavci, ki nimajo ustrezne šolske izobrazbe; sigurno je med njimi dokaj takih, ki so se skozi leta sami izobraževali, so študirali in se učili iz knjig in iz prakse, vendar smatramo, da pa čisto vsi le niso primerno strokovno usposobljeni za opravljanje nalog na teh delovnih mestih, ali pa je možno drugo, da se delovno mesto samo na papirju tretira za VS ali Vš ali SS, ki pa po svoji zahtevno-
(Dalje na 6. strani)
Porazna anketa
Republiški sekretariat za delo naše republike je anketiral 2.419 strokovnjakov s fakultetno izobrazbo in dobil porazne rezultate o tem, s kakšno učinkovitostjo lahko ti strokovnjaki izrabijo delovni čas. Anketa je pokazala, da porabijo ti strokovnjaki samo 45 odstotkov časa za dela, ki ustrezajo njihovemu znanju in poklicu, vse drugo pa odpade na posle, ki bi jih lahko opravili tudi zaposleni z nižjimi kvalifikacijami.
V odstotkih izgleda situacija takole: 21 odstotkov delovnega časa gre na račun poslov, ki jih lahko opravijo kadri z višjo izobrazbo, 26 odstotkov kadri s srednjo, a 8 odstotkov kadri z nižjo izobrazbo. Kako to strokovnjaki opravičujejo? V prvi vrsti poudarjajo, da so njihovi predstojniki nesposobni, da bi delo bolje organizirali, na drugem mestu pa je nestimulativno nagrajevanje.
Svojim predstojnikom so dali anketiranci takšne ocene: 15 odstotkom od njih — »nadpovprečni vodja«, 60 odstotkom »povprečen«, a 25 odstotkov je dobilo oceno »slab«.
Ali je treba obešati na veliki zvon, koliko kapitala leži povsem neizkoriščenega v rednem delovnem času?
Mi-
■ ■
■ ■
■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ BB ■ H HH DE EE DE BB DO EH HB BB
BB
BB
BB
BB
BU
BB
BB
BB
BB
KB

Klubi (IZV in mladina v delovnih organizacijah
V	letošnjem letu praznujemo 25-letnico OZN. Nam, Jugoslovanom, ta jubilej še posebno veliko pomeni, saj je naša država ena tistih, ki v načelih svoje zunanje politike dosledno sledijo idejam OZN.
V	Sloveniji smo že vse leto priče številnih akcij, s katerimi poizkušamo prikazati delo in pomen OZN v petindvajsetih letih njenega obstoja. Pobudnik in organizator velike večine teh akcij je organizacija klubov OZN.
Klubi OZN delajo kot idejna jedra med mladino že trinajst let. Vsak klub združuje skupino ljudi, ki se želijo seznaniti in ukvarjati z aktualnimi družbenimi problemi. Pri tem pa se delo klubov ne omejuje zgolj na proučevanje dela OZN in njenih specializiranih organizacij. Mladi lahko v klubih razpravljajo o vseh aktualnih družbenih dogodkih, ki jih posredno ali neposredno zadevajo. Tako delo je veliko bolj zanimivo in uspešno in privedlo do precejšnjega razmaha v organizaciji klubov OZN v Sloveniji, saj šteje po trinajstih letih obstoja okrog 300 klubov, ki marsikje v Sloveniji predstavljajo pomembna idejna jedra.
Klubi so močno zaživeli na osnovnih in srednjih šolah, pomanjkljivost v delu organizacije klubov OZN pa je nedvomno v premajhnem številu v delovnih organizacijah. Zavedamo se, da se organizacijskega koncepta dela, ki je v navadi v klubih na šolah, ne da enostavno prenesti na klube v delovnih organizacijah. Popolnoma nesmiselno pa bi bilo trditi, da so klubi oblika dela z mladino, ki se obenese le v šolah. Napačno je tudi stališče, da so mladi delavci manj zainteresirani za družbeno problematiko kot mladina v šolah. Prav gotovo pa je res, da se mladi v delovnih organizacijah bolj zanimajo za čisto določene probleme, ki niso toliko zanimivi za šolsko mladino. Tudi takšna, idejna razlikovanja je treba pri klubih v delovnih organizacijah upoštevati.
Mnoge naše delovne organizacije sodelujejo s podjetji iz drugih držav. Nedvomno mlade delavce to sodelovanje zanima. Prav gotovo bi bilo zanje tudi zanimivo seznaniti se z ozadjem tega sodelovanja, s položajem gospodarstva v državah, ki sodelujejo z nami, z mednarodnimi gospodarskimi združenji itd. Delo specializiranih organizacij OZN na tem področju je zelo živahno in pogostokrat tudi v bistvu mnogo bolj zanimivo, kot se to zdi na prvi pogled.
Organizacija klubov OZN bo prav gotovo storila vse, da se delo klubov uveljavi tudi v vaši delovni organizaciji, zato razmislite o ustanovitvi kluba in povežite se z nami!
Republiška konferenca klubov OZN Ljubljana
lllllllllllllllHlllllllllllll(lllllillllllllllMlllllllllllillllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllltll!lllll1lllllllll!tlllllIII!llllllllillllllllUllllllliinilI!UIi!lillIlllllllllllllllllllllllllll[!lIllllllllllllllllllllllllllllll(lllllllllllllllllll|lllll!l|ll|i||||||||||l|||||||||||||imi!||!|
Integracija mora ljudi povezati v večjo medsebojno odvisnost
Nadaljevanje mnenj in misli člana sveta federacije in predsedstva biroja ZKJ EDVARDA KARDELJA iz daljšega razgovora s predstavniki vseh treh slovenskih železarn.
(Nadaljevanje)
Zaradi tega se meni postavlja vprašanje in predvsem bi pri tem rad zvedel vaše mnenje, ali je mogoče, da mi hitreje realiziramo tiste klavzule iz zakona o dohodku, ki so sicer čisto načelne in zaradi tega tudi niso dobile praktične uporabe pri nas, po katerih bi se višja integracija razvijala na osnovi skupne delitve dohodka kot finalnega proizvoda vseh združenih organizacij. Pri tem posamezna podjetja ne bi živela samo od dohodka, ustvarjenega v tem podjetju in samo z živim delom posameznega podjetja, ampak vse organizacije kot celote. Toda ne tako, da se centralizirajo vsi mogoči skla-| di in se potem v neki centra-h administrativno delijo po pekih skupnih pravilnikih hd., ampak na čistih ekonomskih odnosih. To se pravi, da
vsaka enota vlaga svoje živo delo in svoje minulo delo, vendar pa morata biti oba izmerjena, kaj pomenita v skupnem dohodku. Dohodek v celoti oziroma delež v tem celotnem dohodku, se potem vedno meri po deležu živega in deležu minulega dela.
V taki grupaciji bi po mojem mnenju moral biti, seveda v sklopu paketa sporazumov, najprej sklenjen sporazum o načelih delitve osebnega dohodka na osnovi dela. Tako, da je za isto delo v vseh združenih organizacijah isti osebni dohodek. Na ta način se precizira udeležba živega dela v skupnem dohodku. Drugi del pa je potem delež minulega dela. Vsako teh podjetij vlaga vse, kar je izven tega dohodka, ki se odvaja na osebne dohodke, potem kot dohodek vsake delovne enote, ki gre v skupni do-
hodek celotne organizacije. Ta kapital celotne organizacije se vlaga in nosi določene obresti, dividende itd., ki se potem prelivajo nazaj v sklade podjetij spet v proporcih z vloženim živim in minulim delom v te skupne sklade. Seveda pa bi bilo potrebno skladno s tem zagotoviti tudi vse obrambne mehanizme proti deformacijam socialističnih in samoupravnih odnosov na tem področju. Proti tistemu, kar bo vedno tudi družbeni princip, ki bo fiksiran v ustavi in zakonih. Kajti mi ne moremo pod nobenimi pogoji odpirati vrata raznim deformacijam, tudi ne v obliki trenutnega kompromisa. Kakršnekoli grupno lastninske tendence ali tendence za nekakšnim kolektivnim kapitalizmom, to se pravi, da bi se podjetja med seboj obnašala kot nekakšni kapitalistični lastniki, čeprav bi znotraj podjetij imela samoupravljanje, bomo mora-
li preprečevati z ustreznimi obrambnimi mehanizmi. Do tega pa bi prišli, če bi sprejeli princip akcij, akcionar-skega odnosa. Kajti akcionar-ski odnos je povsem nekaj drugega, o čemer sem preje govoril. Akcionarski odnos pomeni vložiti kapital, postati solastnik podjetja in večno vleči na osnovi tega lastninskega odnosa dobiček iz tega podjetja.
Kapital, na ta način vložen kot sem preje govoril, kar je pravzaprav samo koncentracija dohodka in skupno upravljanje s skupnim dohodkom, pa pomeni, da se naloženi kapital v skupno organizacijo mora istočasno tudi z dividendami amortizirati. To se pravi, da tisti, ki jemlje ven iz druge organizacije ali skupne organizacije dobiček, dividendo, se mu v določenem proporcu istočasno zmanjšuje tudi vloženi kapital, tako kot smo predvideli tudi za vlaganje inozemskega kapitala pri nas.
To praktično pomeni, da bi bil interes v taki skupnosti, da je ta, bi rekel dividenda zadosti velika, da stimulira skupna vlaganja, da pa tudi
sili vsakogar, ki je v taki skupni organizaciji, da mora vedno ponovno vlagati del dobička v skupno organizacijo, ker bo sicer nekega dne izpadel iz nje. Razen tega, čim nižji bo njegov delež v skupni organizaciji, tem nižja bo dividenda, dohodek, ki ga iz te organizacije prejema.
Pri tem sem šel nekoliko v podrobnosti, čeprav nimam namena dajati nekih konkretnih predlogov. Podroben sem bil predvsem zato, da bi razumeli, na kaj mislim pri teh stvareh. Pa tudi zaradi tega, ker je pri nas zelo veliko odpora in raznih pripomb. V resnici nas pa to vodi samo k normalnemu gospodarskemu poslovanju na samoupravni osnovi. To pomeni nadaljnje izključevanje države in državne administracije ter državne regulativne mere iz vseh teh odnosov in omogočanje, da se podjetja samoupravno organizirajo. Na drugi strani pa se vsak kapitalistično lastninski odnos preprečuje s principom amortizacije, kar pomeni, da je vsak kapital že v naprej nacionaliziran, vendar ne naenkrat, ampak postopno.
— zagotovljena je ažurnost fakturiranja in podatkov, ki iz njega izhajajo kljub bistvenemu povečanju števila faktur (glede na minula obdobja) in kljub »visokim valovom« dobavnic na koncu meseca;
Južni Jadran — perspektivno tržišče
Dela na projektu »Južni Jadran« se približujejo h koncu. Kot je znano, so uresničenje tega programa Program za razvoj Združenih narodov in vlada SFRJ s skupno vsoto več kot 4 milijone dolarjev. Predlog je, da se po dovršitvi generalnega načrta zgradita še dva regionalna in dva urbanistična načrta. Vse skupaj bo stalo več kot 1,1 milijon dolarjev. Na splošno vzeto je izdelava programa že pri koncu. V programu so sodelovali poleg domačih tudi eminentni tuji strokovnjaki.
Južni Jadran se torej razvija z mednarodno pomočjo v predel, ki bo prav kmalu postal tako po turistični kot po trgovski plati — saj je turizem prav tako trgovina in celo tiste devizne vrste.
Iskra Commerce se je udeležila dveh gospodarskih revij: »Jadranskega sejma« v avgustu in »Salona nau-tike« v oktobru. Na prvo prireditev je šla s kompletnim asortimentom proizvodov za široko potrošnjo, na drugo pa je poslala »oglednika«.
Četudi sezonskega značaja, je Južni Jadran zanimivo potencialno tržišče. Ima pa seveda svoje specifičnosti, ki jih je treba spoznati, analizirati in zastaviti akcijo.	Mi—
■S
n
Posnetek Iz montažne hale tovarne AVTOELEKTRIKA Nova Gorica
— saldakonti kupcev so ažurni •— saj je prodaja kupcem knjižena že ob fakturiranju; knjiženje dotoka denarja pa je vsakodnevno. S tem pa omogočena tudi hitra strojna izdelava spiskov kupcev takoj po končanem mesečnem fakturiranju;
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Izpolnjevanje delovnega prog. organizacije Zli
Pred kratkim je sekretariat organizacije ZK obravnaval izpolnjevanje programa dela, jfi je bil sprejet na osnovi zaključkov letne konference.
V sedanjem obdobju, ko je na vseh področjih dela obilo nakazanih in načetih, toda nerešenih problemov, je celotna organizacija postavljena pred dejstvo, da z aktivnejšim delovanjem izvršuje naloge. Med najpomembnejše naloge je šteti razvoj sistema samoupravljanja, skrb za človeka proizvajalca, gospodarski problemi,
odnosi v ZP, izobraževanje članstva in pomlajevanje organizacije ZK. Ugotavlja pa se, da se program vse propo-časi izvaja po oddelkih organizacije ZK in da zaradi tega večina članov organizacije ni dovolj angažiranih pri delu organizacije.
V tem obdobju je velika skrb posvečena delu z na novo sprejetimi člani. Po do-
Delo na računalniku
Nemalo pritožb je bilo zapisanih na račun dela in rezultatov malega računalnika Philips Data, ki je začel delati z letošnjim letom. Največ graje so bile deležne zakasnitve pri obdelavi — zlasti v fakturiranju. Tokrat ni moj namen govoriti o težavah in vzrokih za le-te v minulem obdobju, ampak o rezultatih, ki danes le začenjajo prihajati do izraza. Naj jih naštejem in opišem v telegrafskem slogu:
sedanjih podatkih bo v članstvo ZK sprejeto 30 članov. S temi člani so bili opravljeni uvodni razgovori. Po. mladitev organizacije ZK bo doprinesla, da se bodo problemi in delovanje organizacije ZK obravnavali z drugačnih izhodišč, saj so kandidati za člane ZK predvsem mladi ljudje, ki so s svojo dosedanjo aktivnostjo dokazali, da lahko postanejo komunisti.
Konkretna ocena dola organizacije ZK z nalogami za delo pa bo podana na konferenci ZK, ki bo sklicana v novembru.	- lin -
malem
W	O v
uspesnefse
—	Data je »napravila« večji (čeprav že zdaleč ne popoln) red v blagovni kartoteki in utrdila pomen blagovnih skupin kot bistveni podatek o kvaliteti naše prodaje;
—	Data »prisiljuje«, da sta saldakontni kartoteki kupcev uglašeni med kupcem na prodajni dobavnici in saldakont-no kartico.
Še par besed o naših načrtih:
—	pripravljamo nekoliko izboljšan program fakturiranja z razširjenimi operativnimi podatki;
—	v mesecu oktobru bomo izdelali prve analitične tabele — podatke iz področja kupcev, ki jih bo domača prodaja, upamo, s pridom izkoristila.
Mislim, da danes lahko zapišem: mali računalnik Data je opravičil svoj obstoj, ne le to, začel je kazati precejšnjo prednost pred starim načinom dela. S tem nedvomno utrjuje notranji red in pomaga pri rasti naše firme.
(Po Iskra—Commerce)
imuni...............................................................................................................................................................m.............milili...................................n.....mm............
Čim je reproduciran, je obenem prenehal biti lastnina tistega, ki ga je vložil. Njegova reprodukcija, za tiste-stega, ki ga je vložil, pa se vrši prek ustrezne dividende ali prek nekega obveznega režima ali nečesa podobnega. Razen tega s tem dobivamo nove odnose med podjetji, večjo samostojnost organizacij na osnovi delitve dela in večjo medsebojno odvisnost. To pa pomeni večjo trdnost velikih združenj.
Znan mi je primer, ki verjetno ni najboljši, vendar bo za ilustracijo dovolj. Dve podjetji, pred leti združeni, sta skoraj na tem, da se razideta, ker se nista mogli sporazumeti o proizvodnem programu. Obe bi namreč hoteli proizvajati novo kvaliteto na svojem območju. Celotna integracija med obema podjetjema pa je postavljena samo na delitvi dela. Razumljivo je, da bo delitev programa povzročila večni spor. če bi pa ta organizacija živela od skupnega dohodka, bi delitev dela imela manjšo vlogo, ker bi prevladale druge komponente. Lahko bi navedel še vrsto znanih prime-
rov, kjer je v začetku šlo vse lepo, čim bolj pa so prišli do določene stopnje, ko je bilo treba odločiti, ali bo določeno kvaliteto podjetje proizvajalo ali ne, so nastajale dezintegracije.
To je važno v takih organizacijah, kot so slovenske železarne, kjer bo en obrat, ki je najmanj akumulativen, ki pa je tej skupnosti neob-hodno potreben, vedno živel na nizkem dohodku. Za razliko od finalnega proizvajalca, ki bo vedno živel na velikem dobičku in, ki se bo vedno upiral, da bi sredstva prelival. Pri nas je kritika tega mehaničnega prelivanja upravičena in ni upravičeno vedno trditi, da tisti, ki je nizko akumulativen, slabo dela. Trg v resnici stihijsko preliva, ne po delu, ampak preliva spet po minulem in po živem delu sredstva. Na trg preliva dohodke, bi rekel na tipično kapitalistični način, po zakonu poprečne profitne stopnje. In ravno ta zakonitost je gnala in žene razvoj kapitalistično - monopolistične organizacije v smeri, o kateri sem prej govoril. Namreč, da se združujejo v velike forma-
cije od proizvodnje, trgovine pa do znanstveno raziskovalnega dela. Pri nas pa se na trgu dogaja, zaradi gospodarskega sistema in obstoječih predpisov, pa tudi zaradi pomanjkanja nekaterih predpisov, ki bi močneje usmerili razvoj v smer, o kateri sem prej govoril, da se kljub integracijam naša podjetja znotraj teh integracij obnašajo tako, kakor je Marks rekel, kot vreča krompirja. To se pravi, vsak je za sebe, izključno gleda skozi sebe in edina medsebojna zveza je, kakor pravijo, skupna administracija, skupna komerciala in podobno, kar je cenejše. Vse to je res lahko cenejše, vendar to veliko ne pomeni pri nastajanju te prave integracije, ki mora biti integracija združenega dela, to pa pomeni predvsem njegovih materialnih osnov. Integracija mora ljudi privesti v večjo medsebojno odvisnost.
KAKO INTEGRIRATI MATERIALNE REZULTATE SKUPNEGA DELA Zelo rad bi slišal vaša mnenja o teh vprašanjih in kako si železarji v bodoče zamišljate te stvari, če bi hoteli v tej
smeri razvijati ta koncept samoupravne integracije, kar mislim, da morate, je stvar predvsem v naslednjem vprašanju: Kako integrirati ne samo ljudi v delavskem svetu itd., itd., pri odločanju, ampak kako integrirati materialne rezultate njihovega skupnega dela, ki se povečujejo v proporcu z obsegom tega skupnega dela. Kako tudi rezultate njihovega dela združiti, da potem v končnem skupnem dohodku vsakdo sodeluje po svojem živem delu in po svojem minulem delu. če bi regulirali te odnose, bi vsaj v začetku ublažili, kasneje pa tudi postopno popolnoma odstranili tendence po koncentraciji politične moči v tistih centrih, kjer je združena velika ekonomska moč. Pri nas se tudi eno z drugim povezuje.
Nam je potrebna koncentracija kapitala in s koncentracijo kapitala so potrebni tudi močni, rekel bi strokovni menežersiki centri, ki poznajo svoj posel. Vprašanje se postavlja, če oni razpolagajo s kapitalom, je ena stvar, če so oni samo servis tega združenega dela, pa je popolnoma
druga stvar. Nekateri pri nas menijo, da če je delavski svet pri združenju, da smo s tem rešili problem, bi rekel oblasti tega centra. Mislim, da je tak delavski svet velikokrat samo fasada. Bistvo je v tem, ali bodo taki centri samostojno razpolagali s sredstvi in jih delili, kakor jih je včasih delila država. Mislim, da je v tem primeru to slabše kot bi jih dobila država, ali pa bodo ti centri odvisni od vsake delovne organizacije, zato ker bo vsaka delovna organizacija gledala na svoj dohodek, ki je tam | na žiro računu skupne banke in je del tega skupnega kapi; tala. Delovna organizacija bi gledala, kaj dobiva od tega dohodka. Na ta način bo vsaka delovna organizacija računala v svojem planu ne samo s sredstvi, s katerimi sama operira doma, ampak tudi s sredstvi, s katerimi operira ta skupna organizacija. Vse bolj se bodo oči delavcev ozirale na ta skupni efekt vse organizacije. Ta skupni efekt pa bo seveda odvisen od deleža vsake posamezne organizacije v skupnih naložbah oziroma skupni koncentraciji-
Iskra Commerce
Kadri naša prva skrb
Zasidrani v Beli Krajini
Uredniški odbor glasila Iskra je imel razgovor s predstavniki tovarne kondenzatorjev Semič
Tovarna je z vsem svojim bistvom trdno zasidrana in povezana z Belo Krajino. Obstoja zaradi pridnih in sposobnih ljudi tega prelepega dela slovenske zemlje in za njih! Medtem ko vsako leto daje precejšnja sredstva za izdelavo novih strojev in naprav, za nabavo novih avtomatov, za razširjeno reprodukcijo, pa na drugi strani nikoli ne ostane gluha za potrebe kraja samega. Tovarna je dala dokajšnja sredstva za novo šolo, za nov vrtec, za asfalt na cesti, zgradila je lovske koče, gradi nov rekreacijski center na Kolpi, gradila bo klubske prostore za 200—300 ljudi z mnogimi možnimi kulturnimi razvedrili, gradila bo ambulanto, gradila bo nov vrtec, gradi stanovanja, daje pomoč za gradnjo stanovanj, gradi...., daje pomoč za ...., gradila bo...
Veseli me, da sem bil lahko gost te naše tovarne, ki želi svojim delavcem in občanom napraviti po delu prijetno in kulturno življenje, in ni gluha za njihove potrebe živeti času primerno življenje.
S	tako svojo politiko je tovarna dolegla stanje, ko se ne boji za svoj napredek, za svojo bodočnost, kajti strokovnih kadrov ji ne manjka in še novi bodo prišli iz šol, vsako leto toliko, kolikor jih potrebujejo, štipendirajo na
poklicnih šolah, na gimnaziji in drugih srednjih, visokih in višjih šolah. Morda je to naša prva organizacija, ki namerava štipendirati najboljše učence že v osnovnih šolah . ..
In kdor gradi na mladih danes, njegov je jutrišnji dan!
Igor Slavec Pripomba uredništva:
Kako so Belokranjčani navezani na svoj kraj, in kako so ponosni na Iskro v Semiču, dovolj zgovorno pove pesmica, ki jo je uredništvu poslala tov. Sonja Štravs iz Sela št. 2 pri Semiču.
Odbor za izobraževanje kadrov, ki ga je formiral delavski svet naše organizacije, je v sedanji mandatni dobi menil, da je treba tej problematiki posvetiti mnogo več pozornosti kot doslej. Zlasti je treba uveljaviti politiko dolgoročnega izobraževanja, ker je le-ta porok za nenehni in kvalitetni priliv novih strokovnjakov.
Odbor je temeljito pregledal vse možnosti sodobnega
ISKRA
S ta pripovedovala mamica in očka, da včasih pri nas je revščina bila doma.
E na Iskra pa se vnela, plamen dala, la nam srečo, kruh deli.
Mnogo hiš se v Semiču je že zgradilo, asfaltna cesta nova zbližala z drugimi nas kraji.
Iskra kako velika, si iz nič postala, koliko kruha nam in rodovom bodeš dala.
Čvrsto sveti še naprej ker dobro mi vemo, brez tebe bi pri nas Živeli zelo težko.
izobraževanja od podeljevanja štipendij do prirejanja raznih tečajev in seminarjev za sodelavce.
Nepodeljenih štipendij v šolskem letu 1970/71 je še 59. Te pa bodo najkasneje do konca oktobra podeljene in ni nevarnosti, da bi naša organizacija ostala brez štipendistov.
TEČAJI IN SEMINARJI
Od letošnjega januarja pa do 31. avgusta so bili zaradi izpopolnitve znanja zaposlenih organizirani naslednji tečaji oz. seminarji (v oklepaju števiio udeležencev):
—	jezikovni tečaji: začetni, nadaljevalni in konverzacij-ski tečaji angleškega, francoskega, nemškega in italijanskega jezika (37);
—	mehanografski tečaj (1);
—	tečaj civilne zaščite (10);
—	tečaj za tajnice (6);
—	posvetovanje oblikovanja cen (3);
—	tečaj o varnosti pri delu (32);
—	tečaj ekonomike za tehn. kadre (6);
—	seminar ocena del. mest . in del. rezultatov (1);
—	seminar namen sistemizacije in izdelava (1);
—	posvetovanje o osebnem varstvu delavcev (1).
Do konca letošnjega leta pa predvidevamo še organizacijo naslednjih tečajev oziroma seminarjev:
—	jezikovni tečaji,
—	tečaji za skladiščnike,
—	tečaj o delu in nalogah organizacije za izobraževanje,
—	tečaj o vprašanju delovnega razmerja,
—	seminar za dokumentari-ste (arhiva),
—	tečaj iz varstva pri delu, in
—	tečaj za strokovne delavce v zunanji trgovini (2 semestra, 160 ur).
ŠOLANJE
Poleg strokovnega izpopolnjevanja (seminarji, tečaji) je 18 čianom našega kolektiva odobreno povračilo stroškov šolnine za študij na visokih, višjih in srednjih šolah.
Od tega na srednjih šolah (11), na višjih šolah (5) in na visokih šolah (2).
Na srednji ekonomski šoli ima naša organizacija poseben razred, pri programu študija pa so upoštevane tudi specifične zahteve naše organizacije.
« Vir energije žepnega formata
ca Francoska firma »Tunzini-Sames« iz Grenobla je proizvedla vir energije žepnega formata. Težak jc okrog Ig»] tričetrt kilograma, v velikosti knjige, njegove baterije bs pa razvijajo energijo do 10.000 voltov. Naprava je namc-|| njena za primer prekinitve toka, za ionizhcijske komo-BS	re, za cevi s katodnimi žarki in podobno. Enota je
JjjS	izdelana iz nerjavečega jekla, vsi sestavni deli pa so
isa obdani z gumijem zaradi zaščite pred električnimi ali H! mehaničnimi udarci in atmosferskimi vplivi. Cena je ga okrog 500 dolarjev.
iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiiiimiiimiiimitiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiimiiiii
To pomeni nezmanjšano strokovno odgovornost kadrov, ki bodo delali v takih centrih, pomeni pa obenem, da oni niso ne samo formalno, tudi ne stvarno neki lastnik teh sredstev, ali tisti, ki bi imeli monopol razpolaganja s temi sredstvi.
To je po mojem mnenju tudi edini način, da se preprečijo zelo nevarne tendence, ki sicer pri nas nastajajo tam, kjer se odvajajo nepovratno precej velika sredstva v neke skupne sklade takih organizacij, nad katerimi delovne organizacije nimajo več kontrole. Imajo sicer kontrolo prek teh delavskih svetov, ampak nimajo ekonomske kontrole. To se pravi posamezne delovne organizacije od teh sredstev nimajo ničesar. To kar je enkrat od njih odvojcno, je odvojeno, v konceptu, ki sem ga razvijal, pa bi bilo obratno. Vsako vlaganje kamorkoli, neposredno prinaša korist vsakemu kalektivu, ki sodeluje v tem skupnem delu.
če se vrnem nazaj v vaše konkretne železarske probleme, da bi ilustriral svoje misli, potem bi pri vaših zami
slih o skupnih dogovorih oziroma investicijah s partnerji izven vašega združenja, še enkrat poudaril dve možnosti. Ali greste v obliko skupnega vlaganja skupnih naložb oziroma, da kreditirate določeno izgradnjo s takimi ali drugačnimi pogoji za vaše medsebojne odnose več ali manj v proizvodnji. Ali pa, da greste s svojim kapitalom v izgradnjo kot trajni sovlagatelj s tem, da potem ne vlečete anuitete s tega kapitala, ampak dohodek, dividendo) kakorkoli že to imenujete. Ta dividenda, ki bo sicer vplivala na zmanjševanje vašega kapitala, vendar če boste del teh dividend trajno vlagali nazaj v to organizacijo, pomeni, da bo to podjetje istočasno vezano na dohodek slovenskih železarn.
Osebno menim, če bi šli v to drugo smer, bi imelo smisel, da greste v tako sodelovanje. Sicer pa se bojim, da bodo kasneje nastale težave, če ti odnosi ne bodo razčiščeni. če boste osvojili to drugo varianto, potem tudi ne bo vprašanje lokacije.
POVEZOVANJE TUDI IZVEN MEJA
V zvezi z uvozom osnovnih metalurških surovin, kar je bilo omenjeno v uvodu, se je absolutno pokazalo, da se ekonomsko splača, čeprav sam nisem delal izračunov, pač pa sem slišal od drugih. Vendar mislim, da bi bilo potrebno vsako tako orientacijo tudi povezovati z vlaganjem sredstev tam, od koder se bo ruda uvažala. Ker bi morale biti to mešane družbe nekje v Afriki, ali kjerkoli, bi bili zainteresirani, kar bi pomenilo, da so slovenske železarne direktno povezane z njimi po dohodku oziroma sodelujejo tudi v profitu rudnikov, ki jih bo odpiralo. Na ta način se celotna zgradba vsega tega sistema lahko dopolnjuje še z zunanjimi centri, ki sc lahko tudi tam razvijajo naprej ne samo v rudnikih, ampak tudi z razvojem črne metalurgije. Povsod so ta vprašanja odprta. Jaz sem bil v deželah Afrike, ki imajo bogata rudna nahajališča in kjer so zelo zainteresirani, da bi šli z najji v skupno proizvodnjo.
KREPITI FUNKCIJO REZERVNIH SKLADOV REPUBLIK
Še nekaj besed o vprašanju konverzije, ki jo je tudi načel generalni direktor Klančnik. Osebno sem zelo skeptičen, da ne rečem, da sem proti vsaki konverziji, ki bi bila predpisana na zveznem nivoju z državnim zakonom. Zaradi tega, ker to pomeni praktično, če hoče zveza s predpisom konverzijo, ker federacija nima denarja, da mora federacija ta sredstva odvzeti. Odvzame pa jih lahko od obstoječega gospodarstva, da bi ga vrnilo tistim, ki so v preteklosti prejemali kredite. S tem bomo financirali vrsto podjetij, ki so bila zgrešeno investirana oziroma financirana, ki bi jih bilo praktično bolje zapreti, kakor naprej razvijati. Tudi drugače sem proti tem generalnim konverzijam. Mislim, da to ni dobra rešitev, potrebno je iti na selektivne operacije, ki dajejo rezultate. Veliko bolje bi bilo v okviru republik, kar je samo ena možna varianta, rezervnim skladom dati večjo in dru-
gačno vlogo, kakor jo imajo sedaj. To funkcijo rezervnih skladov bi bilo potrebno okrepiti in ji odvzeti socialno podpomiške funkcije. Bolj ga orientirati na to, da gre bodisi s krediti v take konverzije, rekonstrukcije itd., bodisi da gre s krediti v pomoč pri integraciji, ker se podjetja niso vedno pripravljena integrirati s podjetjem, ki mu prinese dolgove v integracijo, ali kadar je potrebno zapreti neko organizacijo, da se s sredstvi rezervnega sklada omogoči delavcem prekvalifikacija in prehod na nova delovna mesta.
Tudi banke bi v pogledu konverzije morale imeti večji občutek in večjo odgovornost za vse te probleme. Ne mislim s tem na nikakršne konkretne predloge, hočem le reči, da bi bila konverzija za jugoslovanski prostor škodljiva.
ODPRETI PROCES POSTOPNEGA MENJAVANJA
BANČNEGA SISTEMA
Za razpravo, ki bo sledila, bi predlagal, da bi čim več o teh vprašanjih odnosov spregovorili vi, tako kakor
Iskra že vrsto let gonilna sila	Predlogi sindikatov
napredka v Semiču	za ublažitev draginfe
(Nadalj. s 1. str.)
predku v Semiču oz. kaže, da sta tovarna in Semič v tesni povezavi. Ali je to mne-ne pravilno?
Predsednik DS: To je res, vendar je treba dodati, da ima pri tem naš direktor izredne zasluge za uspešen razvoj tovarne in kraja. Moram tudi reči, da člani samoupravnih organov, ki so povečini domačini, čutijo da se kraj mora razviti, da bo življenje lepše, da bomo dobivali strokovni kader in da bo le-ta tudi tu ostal. Saj veste, kako vse beži v mesta oz. sedaj predvsem v inozemstvo. Pri glasovanju za denar, namenjen v dobro Semiča in okolice, nimamo problemov. Naš kolektiv se je zavestno odločil za prispevek k asfaltiranju ceste Semič — Gradec in za modernizacijo ceste do železniške proge. Prispevali smo za razširitev vrtca, ker vemo, da brez dobrega varstva otrok žene ne morejo v miru in brez skrbi delati v tovarni. Podpiramo več društev, pomagali bomo pri graditvi rekreaciskega centra ob Kolpi. Pa še precej drugega je na vidiku, vendar o tem pozneje, ko bodo stvari jasnejše in podprte s finančnimi sredstvi.
Uredništvo: Tov. direktor, kot ste slišali vaše zasluge za razvoj tovarne, Semiča in okolice znajo ceniti, da vam gre vse priznanje za vaše prizadevanje, in ...
jih vi čutite. S tem pa bi seveda rad še povezal vprašanje bank, zunanje trgovinskih organizacij, zavarovalnic itd., vaše odnose oziroma vaš položaj v teh odnosih in kakor vi gledate na te stvari.
Če bi na to vprašanje, o katerem sem prej govoril, mislim vprašanje dohodkovnih odnosov, dobili praktično uporabo, ker smo ga prin-cipielno že zdavnaj rešili, praktično uporabo, ki bi jo bili sposobni formulirati tudi v splošnem zakonu, potem bi se s tem mehanično odprl tudi proces postopnega menjanja bančnega sistema. Mi sedaj samo govorimo, banke so takšne, vendar banke v tem sistemu ne morejo biti drugačne, kakršne so. Zastonj je samo kritizirati, če se ne bodo sprožili ekonomski instrumenti in vpeljali ekonomske odnose take samoupravne organizacije, ki bodo omogočili, da se koncentracija kapitala vrši o_4 proizvodnje, kot nosilca k trgovini in bankam. Da proizvodnja skupno s trgovino postane nosilec finančnih sredstev in s tem tudi sposobnosti, da
Direktor: ... in rad bi k temu dodal, da imam rad ta kraj in ljudi, vem pa, da imajo za napredek naše tovarne zasluge vsi člani kolektiva. Če ne bi dobro delali, če ne bi živeli s tovarno, uspeha ne bi bilo. Taki so bili ko smo imeli velike prob-
(Nadaljevanje s 3. strani)
sti prej spada v nižje vrednoteno delovno mesto.
Za vse tvoje pripombe in ugovore vem, drugi bralec in priznam, da so vsekakor upoštevanja vredne, vendar bi ti rad dal v premislek samo en primer: ali bi ti pristal, da te zdravi človek, ki ni končal medicinske fakultete, pa čeprav ima kot bolničar tudi 20-letno prakso? Lahko pa ta isti bolničar skozi šolanje in skozi študij na ustrezni šoli pridobi dodatno ustrezno znanje in od odgovornih strokovnih ljudi (profesorjev) potrdilo, da je zrel in sposoben ter odgovoren opravljati tudi zdravniški poklic. Razni Janezi — čudodelniki so velika izjema, in samo izjema. Izjeme pa so v Iskri možne, realne in tudi zelo uspešne, pa tudi izjemne. So, da!
V naslednjih petih letih letih želimo povečati proizvodnjo na približno dvojno številko od letošnje, novih delavcev pa zaposliti kar
10.0000,	od tega približno
1000 elektroinženirjev, strojnih inženirjev, ekonomistov, pravnikov in
sama sebi ustvarja potencial znanja. Potem se bodo postopno banke preobražale v instrument samega gospodarstva. Na ta način bodo postale odvisne od takih močnih centrov samih gospodarskih integracij.
Kar se nacionalizacije tiče, lahko edino govorimo samo tam, kjer je ostal koncentriran državni kapital. Kaj je na primer s kapitalom beograjske investicijske banke, kaj je s kapitalom v takih organizacijah, kot je General-export? Potem, kaj je tudi deloma s kapitalom v zavarovalnicah, ki so tudi odtujene od zavarovancev, ki ustvarjajo kapital in katerim bi moral biti kapital zavarovalnic eden od izvirov financiranja. Pri nas pa postaja kapital praktično izvir za krepitev tega bančnega mehanizma, ki zaradi tega postaja vedno bolj neodvisen od gospodarskih organizacij samih.
Glede trgovine mislim, da imamo že nekaj dobrih začetkov, ne glede na to, ali je tam vse v redu ali ni v redu, da jih lahko kritiziramo, s te ali druge strani. Naša trgovi-
leme in težave, pa nizke OD, in taki so še danes, ko nam razmeroma dobro gre.
Kasneje se je razgovor dotaknil tudi drugih vprašanj kot npr.: kadri, premajhna propaganda o Iskri, nagrajevanje ... O tem pa drugič.
ABC
3000 tehnikov, kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev in svojstvo svojega poklica!
Sedaj pa poglejmo še diug podatek iz 1. 1969:
Prebivalstvo SRS 1,720.000 vseh zaposlenih	525.000
Od tega VS — VŠ delavcev 31.500
Slušateljev na visokih in višjih šolah SRS 17.550 Od tega Iskrinih štipendistov 300
Diplomiralo na visokih in višjih šolah 1. 1969 v SRS
2375
Od tega Iskrinih štipendistov 20
Predvidevanja za naslednja leta: diplomanti Iskre letno po	30—40
Kaj nam povedo te številke?! Da bi Iskra z obstoječo politiko štipendiranja pridobila šele v 25 letih toliko VS in Vš delavcev kolikor jih. rabi v 5 letih. To pa pomeni propast — zato bo treba politiko temeljito spremeniti. In ne samo politiko štipendiranja, temveč še marsikaj v prvi vrsti pa sami sebe. Sicer pa o vsem tem v naslednji številki!
Igor Slavec
na se je vendarle nekoliko usposobila in modernizirala v nekaterih panogah. Imamo že nekaj modernih organizacij, ki so uspele koncentrirati že precej kapitala. Sedaj jc velika kritika na trgovino, češ da pobira veliko denarja proizvodnji. To pa je normalno v svetu, da to trgovina dela in mi ne moremo preprečiti in če bomo preprečevali, bomo imeli mizerno trgovino. Problem ni v tem, da se trgovino, ki je komaj stopila na noge, ponovno odseka, ampak kako izvesti integracijo med proizvodnjo in trgovino. Kako trgovski kapital vrniti nazaj v proizvodnjo, kar je neobhodno za razvoj proizvajalnih sil, drugič pa je to najboljša pot, da se proizvodnja orientira na dolgoročne tržne potrebe. Pri nas je tak primer s Slovenijalesom, ki se integrira s proizvodnjo in nekateri drugi. Mislim, da so to dobri primeri, kam je treba kreniti. Ali nasprotni primeri, ko močna proizvodna združenja ustvarjajo sama svoje trgovske organizacije, kar je isto; po obeh poteh bomo prišli do istega rezultata.
(Nadaljevanje z 2. strani) gom republiškega zakona o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposelnostjo je predvideno, da se bo premoženjski cenzus povečal in da se bo upoštevalo tudi število otrok, ki jih imajo brezposelni. Ker na zakon ni moč več dolgo čakati, ga bo treba čimprej sprejeti po hitrem postopku.
Poleg naštetih vprašanj bo po našem mnenju treba urediti še nekatere druge zadeve, kot je npr. nadomestilo za čas delavčeve začasne nezmožnosti za delo, podpreti prizadevanje republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije za ponovno uskladitev in valorizacijo pokojnin, ki mora upoštevati vpliv sedanjih podražitev na življenjske pogoje upokojencev. Podpreti moramo tudi prizadevanja, da se še letos pripravi predloge za subvencioniranje stanarin tistim družinam, ki imajo nizke družinske prejemke stanarin v začetku prihodnjega leta.
Na osnovi že obrazloženih ugotovitev je predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije na seji 14. oktobra letos predlagalo naslednje nujne ukrepe, za katere vemo, da ne pomenijo trajnih rešitev, če jih ne bo spremljal širši program stabilizacije našega gospodarstva.
1.	Nekatere življenjske potrebščine, med katere štejemo osnovna živila in stanarine, naj se diferencirano subvencionira oziroma regresira z družbenimi sredstvi, hkrati pa naj sc to stališče upošteva pri bodočih sistemskih rešitvah. Tudi tako bo mogoče zavreti naglo naraščanje cen na tem področju in vplivati na uravnavanje socialnih razlik ter na večkrat stihijsko gibanje osebnih dohodkov. Vztrajamo pri predlogu, naj zvezni izvršni svet in odgovorni organi v Sloveniji brez odlaganja izdelajo predlog ukrepov, ki bodo trajneje stabilizirali tržišče osnovnih življenjskih potrebščin. Čc navedeni organi menijo, da to ni mogoče, naj tako stališče utemeljijo in javno razložijo.
2.	čimprej naj se sestane republiška skupnost otroškega varstva, prouči gibanje življenjskih stroškov in njihov vpliv na koristnike raznih oblik otroškega varstva ter sprejme odgovarjajoče ukrepe ter predloge (npr. o valorizaciji cenzusa za upraviče-
nost do otroškega dodatka, o valarizaciji višine otroškega dodatka, povečanju pomoči družinam, ki dobivajo otroški dodatek, o subvencijah za prehrano otrok v šolah in otroških vrtcih, o odjočitvi višine pomoči za novorojenčke). Posebej je treba preučiti mejne primere glede cenzusa upravičenosti do otroškega dodatka.
3.	Skupščina SR Slovenije naj čimprej po hitrem postopku sprejme predlog zakona o denarnem nadomestilu delavcem med začasno brezposelnostjo. Predlog zakona že pripravljajo upravni organi.
4.	Pokojnine, priznane v prejšnjih obdobjih, naj se uskladi z novopriznanimi pokojninami in valorizira, pri čemer se mora upoštevati vpliv sedanjih podražitev na življenjske pogoje upokojencev. To je treba storiti s 1. januarjem 1971 na način in v višini, kot to predlaga skupščina skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Slovenije. Pri tem dajemo podporo predlogom o blažji degresivni valorizaciji življenjskih stroškov.
5.	še letos se naj prouči subvencioniranje stanarin zaposlenim z nizkimi osebnimi dohodki oziroma družin z nizkimi prejemki zaradi predvidene odmrznitve stanarin. O tem je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije že opozoril izvršni svet Skupščine SR Slovenije na osnovi stališča svoje komisije za življenjske in delovne pogoje in stališč plenuma sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.
Predsedstvo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije opozorila, da uresničitev predlaganih ukrepov — z izjemo prvega, ki govori o diferenciranem subvencioniranju oziroma regresiranju nekaterih življenjskih potrebščin z družbenimi sredstvi —■ ne bo terjala za letošnje leto dodatnih sredstev, ker so ta že zbrana. Od hitrosti, s katero se bomo lotili uresničevati predlagane ukrepe, je v veliki meri odvisna učinkovita ublažitev položaja delavcev z najnižjimi dohodki oziroma družin z najnižjimi prejemki.
Predsedstvo . republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
razglaša
prosta delovna mesta
1.	VRATAR-ČUVAJ (2 delovni mesti)
2.	SKLADIŠČNI DELAVEC v nabavni službi (2 delovni mesti)
POGOJI:
Pod tč. L: odslužen vojaški rok, starost do 40 let.
Pod tč. 2.: starost nad 18 let.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 5. novembra 1970.
Problematika kadrovske dejavnosti...
...............................................................mm
Kratke vesti
Spajkalnik — brez plamena
Zamudno in dolgočasno delo kot je na primer odstranjevanje barve z lesenih predmetov ali plastičnih ploščic s sobnih tal je mogoče precej pospešiti in poenostaviti z uporabo novega spajkalnika, ki ga je dala na tržišče ameriška firma »Nine Co.« pod imenom »Smith-Victor Torchlamp«. Ta visokointenzivni spajkalnik razvija temperaturo okrog 800 Farenheitovih stopinj v teku treh sekund in sicer brez plamena. S pomočjo tega spajkalnika lahko vžgemo ogenj v kaminu ali oglje na roštilju (ražnju), pa ga vzlic temu lahko držimo v roki. Napravo je moč uporabiti tudi za odmrzovanje vodovodnih cevi, ogrevanje hladnih motorjev v zimskih dneh in za osvetljevanje manjših prostorov pri fotografskem snemanju.
Toplota in svetloba izvirata iz žarnice 600 vatov, ki rabi samo 5 amperjev, kar stane v ameriških razmerah dva centa na uro. — Cena — 25 dolarjev.
Prenos televizije po žicah
V	ZDA deluje že dalj časa takoimenovana »kabelska
televizija« (CATV), ki »zalaga« nekaj desettisočev Američanov s televizijskim programom za mesečno naročnino okrog 5 dolarjev.	•
Sistem takoimenovane žične televizije omogoča, da pripeljejo po posebnih kanalih po več programov neposredno v stanovanje naročnika.
V	ZR Nemčiji so v teku študije, da bi vpeljali ta sistem tudi pri njih. Trenutno gre za to, da bi prebrodili pravno razlago' pojma »žična televizija« in neka nesoglasja s poštno upravo.
V	predračunih navajajo, da lahko 55 km kabelskega omrežja oskrbi s TV programom blizu 50.000 družin.
8
»Avtoelektrika« Nova Gorica
Akcija za varnost v cestnem prometu
V	dneh od 17. do 30. 10. 1970 poteka v vsej Jugoslaviji akcija za večjo varnost kolesarjev in voznikov vprežnih vozil.
V	ta namen komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu izvajajo široko vzgojno akcijo, v katero so vključene tudi vse delovne organizacije in ustanove.
Tudi tovarna v Novi Gorici se je vključila v to, s tem, da je posebna komisija pregledala kolesa članov kolektiva in lastnike opozorila na napake, ki so bile ugotovljene. Ugotovitve kritične, saj je 45 % pregledanih koles imelo težje okvare, ki lahko povzročijo nesrečo. Prav bi bilo, da lastniki napake popravijo. '
Udeležba v javnem prometu zahteva od udeležencev brezhibna vozila, pa naj bo to kolo, motorno kolo, vprega, osebni ali tovorni avto.
Statistike kažejo, da so pešci in kolesarji v prometu zelo ogrožena kategorija udeležencev. V letu 1969 je v Sloveniji za posledicami nesreč izgubilo življenje 67 kolesarjev, 812 pa je bilo poškodovanih.
Ti podatki nujno narekujejo večjo skrb za varnost udeležencev v prometu in ne na koncu potrjujejo tudi dejstvo, da je vprežno vozilo in kolo cestno vozilo, da se koristniki le-teh morajo pridrževati cestno-prometnih predpisov in ne na koncu, da jih morajo ostali udeleženci pro-
meta na javnih cestah upoštevati kot bolj ogroženo kategorijo.
Žal danes ni tako. Ugotovitve so zaskrbljujoče, saj mnogokrat ugotovimo, da je uporabnik vozila oseba, ki trenutno ali celo za daljše obdobje ni sposobna za vožnjo.
če k temu dodamo še stanje naših cest, gostoto pro-
meta, vremenske razmere in mnogokrat tudi odnos udeležencev v prometu, se moramo zamisliti.
Zato je prav, da v akcijo pritegnemo čim širši krog udeležencev v prometu in tako tudi na ta način pripomoremo k zboljšanju razmer na cestah in zmanjšanju nesreč.
IVO KRUŠEČ
Razglas
ISKRA, tovarna električnih aparatov, Ljubljana, Savska 3
razglaša prosta delovna mesta
ELEKTROTEHNIKOV
za dela pri umerjanju signalno-varnostnih naprav
ELEKTROMEHANIKOV
za delo v montaži
signalno-varnostnih naprav in relejev
FINOMEHANIKOV
za delo v montaži relejev
KLJUČAVNIČARJEV
za ključavničarsko-klcparska dela
STRUGARJEV
za manj zahtevna strugarska dela.
Kandidati morajo imeti zaključeno izobrazbo poklica. Delovne izkušnje niso pogoj.
Interesenti naj vložijo ponudbe oziroma se osebno zglase v kadrovskem oddelku tovarne, Ljubljana, Savska c. 3.
■«■■■•na
aanaaaai
sssssssssssssssss

■■■•■■■■■aaaaaaaaaSBRiaaaaaaaa1
;anaaai«ii*ii»aaiiiiiiBiiai«»i
aiaaaiMiaaa
iraifiooiaaaMRaciaaaaaiiaiiaanaai
aaaaaaaaaaaaaSaSS!
Maa»aHS«(iaaaaaaaaaaaaa«itaiiaiiBaiiaaaaaiaai
iiaaaaaiaaaiiaauaa
Baasiaiaiaiaiiualli
Kadri, kadri... tudi
SELEKCIJA IN IZOBRAŽEVANJE LJUDI STA IZREDNO VAŽNI
(3. nadaljevanje izvajanj na seminarju o kadrovski problematiki v ZDA)
»Selekcija in izobraževanje ljudi, to sta dve zahtevi z istim ciljem: vsi strokovni delavci naše kompanije morajo biti vedno na tekočem z dosežki znanosti. Pri nas dajemo izredni poudarek visokim diplomam (druge in tretje stopnje!). Posebno važnost polagamo opisom delovnih mest, ki so osnova celotnemu našemu sistemu izobraževanja« nam je povedal eden predavateljev iz Amerike.
Programe izobraževanja ima Po podatkih ministrstva za delo 95 % podjetij z nad 5000 zaposlenimi.
Kako šolajo in izobražujejo v ameriškem podjetju, ki šteje 2200 uslužbencev?
S šolanjem in izobraževanjem želijo omogočiti delavcu nadaljnji razvoj v njegovi stroki, torej mora biti študij Povezan z »delovnim mestom«. šolanje praviloma poteka izven rednega delovnega časa. Vsakdo se šola na I. ali JK stopnji na lastne stroške in rizik ter mu podjetje povrne deloma ali v celoti Stroške šele po uspešno opravljenem študiju in če ugotovi, ča je bilo šolanje za opravljanje dela na delovnem mestu primemo in potrebno. Šo-
lanje in štipendije pa plačujejo za tiste delavce, ki jih podjetje pošlje na študij III. stopnje in za dosego doktorata. štipendija pa ni pavšalna, temveč je odvisna od ekonomskega položaja kandidata ter potrebnih sredstev za njegovo (in njegove družine) normalno preživljanje za celotno dobo študija.
Nadalje je predavatelj povedal:
»Redno pošiljamo naše strokovne ljudi na razne seminarje in simpozije, ki cesto trajajo tudi do 3 tedne.
Naše programe šolanja in izobraževanja ter celotno našo kadrovsko strukturo redno letno primerjamo z še 20 sorodnimi (konkurenčnimi) podjetji, analiziramo nato naš položaj in nato ustrezno ukrepamo.
V našem podjetju so v zadnjih 10 letih naši delavci z izrednim študijem pridobili:
25	delavcev diplomo I. stopnje;
26	delavcev diplomo II. stopnje;
95 delavcev naziv magistra znanosti in 12 delavcev doktorat.
Na izobraževanju v našem podjetju delajo 4 osebe, ki so stalno zaposlene na problemih izobraževanja in tri osebe, ki so s svojim delom
v ZDA
le delno povezane s to problematiko.
Naloge teh delavcev so:
—	ugotavljanje potreb po kadrih,
—	organizacija izobraževanja,
—	izbor inštruktorjev, čemur posvečamo precejšnjo pozornost.
Zanimiv je npr. učni program za preddelavce (kot sem že omenil, v tem podjetju ne more nihče, ki ni uspešno končal tečaja za preddelavca zasesti to delovno mesto!). Trdijo namreč, da ni nujno da bi bil dober delavec vedno tudi dober preddelavec.
Tečaj za preddelavce traja 4 tedne. V tem času se delavci spoznajo z organizacijo podjetja in obravnavajo vse najvažnejše funkcije podjetja ter organizacijo in funkcijo posameznih oddelkov. Tečajniki si tudi dejansko ogledajo vse te oddelke, o katerih so se učili in jih obravnavali na tečaju.
Precej ur zavzema psihologija dela, tehnika nadzorovanja dela in delavcev, zgodovina podjetja in analiza poslovanja skozi zgodovino podjetja. Nadalje se tečajniki vadijo v govorni tehniki, kajti dobra tehnika govora je za preddelavca precejšnjega pomena. Najtežji del tečaja ali
pa kar nov tečaj priredc za obravnavo delovnih odnosov (8 ur), proučevanje zakonodaje in delovnih pogodb.
Nadzorniki se šolajo 2 tedna in poleg obravnave praktičnih problemov s predlogi rešitev proučujejo še:
—	psihološko stimulacijo delavcu,
—	finančno stimulacijo in
—	industrijsko higieno.
Delavci (uslužbenci) v prodajnem oddelku podjetja npr. morajo za nekaj časa delati v trgovinah kupcev, da ugotovijo želje in zahteve (in ne nazadnje pritožbe in kritike) končnih potrošnikov.
Imajo, nadalje, posebne tečaje za inženirje, kjer obravnavajo njihove lastne probleme (od enega takega tečaja imajo izredne rezultate: prihranek tudi do 286.000$ ali 300 milijonov starih dinarjev — pod pogojem seveda, da podjetje in inženir upoštevajo nato skupne rešitve problemov)!
Delavce marketinga posebej trenirajo, prav tako pa prirejajo tečaje za kupce njihovih izdelkov za katere prirejajo celo specialne tečaje v zvezi z uporabo in rokovanjem nekega posebnega izdelka.
Ce v podjetju ugotove na nekem izdelku ali v neki delavnici prekomerni škart ali da ugotove slabo kvaliteto dela, prekomerno bolovanje ali drugačno izostajanje od dela, takoj organizirajo ustrezni tečaj (trening).
Firma Western Electric, ki ima 177.000 uslužbencev ima svoj vzgojni center (vrednost 5 milijonov $), kjer jih treningi njihovih vodilnih in strokovnih delavcev letno stanejo precejšnje vsote dolarjev, vendar ugotavljajo obenem letni prihranek (oz. večji dobiček) okoli 500.000 $ ali okoli 800 milijonov starih dinarjev samo iz tega naslova. Western Electric v svojem vzgojnem centru zaposluje 75 učiteljev, ki organizirajo letno okoli 300 raznih tečajev ob 4500 tečajnikih!
Ameriško gospodarstvo plača za izobraževanje svojih delavcev letno okoli 18 milijard dolarjev, medtem ko 2500 univerz USA prejmejo 9 milijard dolarjev od države za redno šolanje.
In kako se šolajo kvalificirani delavci?
Vajeniška doba traja 3 leta. V tej dobi je vajenec 3 1 '2 dni v delavnici in 1/2 dni v razredu, šolski predmeti so strogo povezani z delovnim mestom. Povedati pa moramo, da je obvezno šolanje ne 8 let kot pri nas ampak 12 (torej končana srednja šola). Seveda pa je na teh šolah ogromen osip, in šole skoraj večina ne konča. Zato je strokovno izobraževanje, takore-koč morala prevzeti industrija, če ni hotela ostati brez njih.
In tako bo, kot vse kaže, tudi pri nas!
Iz zapiskov napisal
Igor Slavec
ELEKTROMEI kANIKA — KRANJ
Balet oradjas*|ev
Izzivam te -
mister Sherlock Holmes!
Bil je lep dan, ko smo se zbrali pred kranjskim kinom »CENTER«, da se odpravimo na dvodnevno potovanje po sosednji Avstriji, Italiji in ZR Nemčiji.
Lep in predvsem udoben avtobus turistčncga in avtobusnega podjetja »Creina« Kranj, odličen šofer Andrej Brešar in prijazen vodič, sta nas že v začetku potovanja navdajala z mislijo, da bo izlet res zadovoljil vsakogar, ki zna opazovati, biti ljubitelj narave in mest, običajev ter navad dežel, ki so nam tako biizu, a vseeno zelo daleč. Odhod je bil točno ob napovedanem času.
Vožnja od Kranja prek Lesc, Jesenic in Kranjske gore je hitro minila in kar naenkrat smo se začenjali vzpenjati na Podkoren. Tu so nas v stilu uradnih oseb sprejeli in dali pečat, da smo zreli za to dolgo potovanje, naši možje postave, ali kot jih imenujemo, cariniki, šlo je brez najmanjših komplikacij. Kar naenkrat smo se znašli pred avstrijskimi cariniki, ki so vprašali le, če imamo »šnaps«. Ko so zvedeli, da ga tista 2 litra, ki smo ga imeli s seboj, še za našo kranjsko »korajžo« ni dovolj, so nam lepo salutirali in nas spustili v njihovo domovino.
Cesta se takoj spušča proti Beljaku; odtod je bil prekrasen pogled na to kotlino. Vožnja preko reke Zilje in mimo Beljaka nam je kaj hitro minevala. V Spitallu na Dravi smo si ogledali znameniti grad Porcia iz 16. stol. in vrtove za gradom. V Malniču (lep letoviški kraj) so naložili naš avtobus na vlak in tako smo se skozi Tauemtunel peljali z vlakom.
V nadaljevanju poti smo si bežno in kar med vožnjo ogledali smučarski center v slikovitem gorskem kraju Badgastein. Naš postanek pa je veljal letoviškemu kraju St. Johann. Tu smo se tudi okrepčali za nadaljnjo pot.
Naša pot se je nadaljevala proti Salzburgu. Najprej smo si ogledali vrt ob gradu Mi-rabcll, nato Sigmundov spomenik, cerkev sv. Petra in
sv.	Jakoba in katakombe v kamnitih stenah pod gradom, ki izvirajo še iz časov naseljevanja kristjanov v teh krajih. Ogled je veljal tudi Mozartovi rojstni hiši, nazadnje pa smo se popeljali še na grad, od koder se nudi prekrasen pogled na skoraj ves Salzburg. Po napornem dnevu in po dobri večerji smo se v poznih večernih urah odpravili k počitku.
Naša vožnja se je drugi dan nadaljevala mimo letališča prek mejnega prehoda do mesta Bad Reihenhall v ZR Nemčiji. To je krasno mestece, lepo urejeno, čisto ter polno cvetja, škoda, da je bila nedelja in so bile vse trgovine, ki nudijo ctmen na-
kup, zaprte. Zato pa so bili odprti lepo urejeni, mirni gostinski lokali.
Potovanje prek Lofna do Zel! am See nam je potekalo v prijetnem ogledovanju narave, alpsko grajenih hišic ter naselij ob poti. Ko pa smo prišli v kraj Tusch, so nas kmalu »osušili« za vožnjo preko Grossglocknerja. Cesto so gradili v letih 1930 do 1935. Vsako leto jo prevozi nad milijon gorskih lepot željnih turistov. Je lepo oskrbovana in precej draga. Ob vzpenjanju proti Fuscher Tori (2423 m) marsikomu zastane dih ob pogledu v dolino. Na parkirnem r ostoru smo naredili krajši postanek, da smo lahko ogledali bližnje vršace. Zaradi pomanjkanja časa smo si ogledali najvišjo (z avtom dostopno!) točko Edehveisspitze samo z daljnogledi.
Naprej smo se spet peljali mimo ledeniškega jezerca, skozi oba predora proti Franc Josef Hohe (2369 m). Tu je bil viden ledenik Pasterze in tudi vrh Grossglocknerja (Veliki Klek 3798 m). Ob vznožju Grossglocknerja nam je ostala najbolj v spominu vasica oz. gorsko letovišče Heiligenblut.
Že se je začela spuščati noč, ko smo po cesti mimo Lic n za hiteli proti Plochen-pasu na avstrijsko-italijanski meji, kjer ob prehodu ni bilo nobenih nevšečnosti.
Bila je že trda tema (škoda!), ko šmo prispeli v Tol-mezzo, zato nam ni preostalo drugega, kot da smo po kratkem okrepčilu nadaljevali pot preko Pontebbe in Trbiža ter Kranjske gore domov.
Želja vseh, ki smo se udeležili tega izleta pa je, da bi se naslednje leto spet napotili na podobno prijetno in poučno potovanje.
Franc Šenk
Sem reden bralec časopisa Iskra, pa tudi drugih čašo-pisov. Nokaj, kar me zelo moti, pa je pretirano hvalisanje ali pa prehudo tarnanje. No, da, zunanji časopisi imajo pač svoje urednike, svoje novinarje itd., ki lahko stvari napihnejo oz. določijo prostor na prvih straneh z velikimi naslovi, ki nekaterim pojejo slavo, druge pa oberejo do kosti. Predvsem to počenjajo športni novinarji, ki včasih pišejo o slabih tekmah tako visoko, da ti gre na bruhanje, že v naslednjih številkah pa mahnejo po športnikih, da klecnejo kolena.
Tudi taki članki, ki so bili v zadnjem času v Delu, Borbi in še nekaterih jugoslovanskih časopisih (spor Nikola Tesla — Iskra — JPTT) mi, kot Iskrašu, niso všeč, čeprav jih podpiše kdorkoli od vodilnih oseb. Veliko rajši bi' imel take članke, ki bi opisovali Iskro kot plod prizadevnosti kolektiva, Iskro kot nositeljico modemih metod dela, tehnologije in kot zgled zdravih odnosov, pa čeprav ima opraviti s konkurenco.
Se bolj pa me draži pretirano hvalisanje ali tarnanje že v naslovih ali podnaslovih glasila Iskra m Iskra Commerce. Da naštejem le nekaj dejstev: V zadnji številki Iskra Commerce sem na prvi strani bral naslednji naslov: Naš nastop na GR — edinstven. V podnaslovu pa so bili superlativi kot: oblikovno najlepša, najbolj pristna, skratka brez sleherne napake ...
Zdi se mi, da je tako pisanje prav tak nesmisel, kot pišejo naši časopisi o najlepših Slovenkah, Jugoslovankah ipd. čeprav vemo, da živi še 'mnogo lepših deklet po naši mili domovini. Zato bi bilo bolj prav, če bi pisali, da je bila od 30 udeleženk izbora, recimo — najlepša Micka. Ni
pa zato najlepša Slovenka itd.
Pisati v našem časopisu, da je bila stojnica na razstavi brez napake, je isto, kot bi pisali o nekem človeku, denimo najboljšemu, da jc brez napake,- ko vendar vsi vemo, da takega človeka ni.. .1 Tako tudi neka stojnica ne more biti brez napake, lahko pa je taka stojnica oblikovno najbolj izvirna, zato tudi zanimiva .in privlačna.
Bolj umirjen in realen se mi je zdel zaključek o isti stvari, ki ga je priobčila Iskra v 38. številki, ki se glasi takole: »Ce hočemo podati še rezime o razstavi »Iskre« na letošnjem sejmu »Sodobna elektronika«, moramo reči, da je letošnja razstava boljša kot lanska, doslej najbolj uspešna in upajmo slabša kot prihodnja, ki bo še boljša.«
Pa še nekaj: Kot Iskraš pogrešam večjo »vidnost« Iskre. Ne vem, kaj dela naša propaganda, toda odkrito povem, da se ISKRA tako malo pojavlja v dnevnem časopisju, še manj pa v radijskem in televizijskem programu, da se mi, člani kolektiva velike Iskre sprašujemo, kdo je za to odgovoren ...!? Ni mi pa všeč, da se Iskra pojavlja v dnevnem časopisju največkrat takrat, ko se obravnava
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem kolektivu Iskra Commerce in Iskra Servis za lepa darila in denarno nagrado ob priliki moje upokojitve. Posebno se zahvaljujem obratovodji Servisa tov. Virtiču za lepe poslovilne besede in dobre želje. Darila me bodo spominjala na dobre tovariše in podjetje, v katerem sem bil dolgo zaposlen. Celotnemu kolektivu Iskra Commerce in Iskra Servis želim še veliko delovnih uspehov.
realne ali namišljene slabosti ali razne spore. Menim, da bi morala biti v ZP služba (morda že obstaja!?), ki bi znala voditi politiko bogatega obveščanja javnosti, hkrati pa Iskro prikazati v vsej ši-rokopoteznosti in pomembnost:.
Mister Sherlock Holmes, dolgo se že nisi oglasil, zato te izzivam, kajti na te misli bi rad dobil prek glasila odgovor.
Te pozdravlja Gašper iz
Kranja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene in mame
FRANCKE LAMPE
se iskreno zahvaljujeva vsem njenim sodelavcem v montaži obrata »števci« za obiske v njeni težki bolezni in darovane vence. Iskrena zahvala tudi sodelavcem v obratu »Stikala«.
Mož Lojze in hčerka Brigita
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega očeta
JOŽETA SITARJA
se zahvaljujem sodelavcem na liniji stojal, central v ohišju in relejnih enot obrata ATN, za izraze sožalja, podarjeno cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč.
Sin Jože Sitar
——I '	.IIWimujMU——
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta , JOŽETA KVASA se iskreno zahvaljujem sodelavcem v ATN — linija Siemens za podarjeni venec, izraze sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hčerka Francka Kvas
ZAHVALA
Ob smrti mame FRANČIŠKE BUČAN
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v obdelovalnict obrata ATN, posebno pa sodelavcem vrtalnice za izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na zadnji poti.
Ciril Bučan z družino
ISKRA- glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj,' industrije za elektromehaniko, I telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — O“-govorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 - Tisk in klišeju »CP Gorenjski tisk« Kranj
Janko Lampič
Spominsko fotografiranje udeležencev izleta orodjarjev iz kranjske Iskre ob odhodu iz letovišča Heiligenblut pod Grossgkjcknerjetn