*t. 32. V Gorici, v soboto dne 21. aprila 1906. Tečaj XXXVI. Iibaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ^ ji. uri pralpoldno ter stane z izrednimi prilogami i,,r s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti predana ftH v Ooriei na rtom posiljnna; '"•se leto .......13 K 20 h. ali »M. B-fiO ,,„! leta........ti ' f>0 » » » 3-30 jeirt lota.......3 » 40 » . »1-70 [VsamiCne Stpvilke st,itfojpYip# vin, .. Uaiočnino sprejema tipravnistvo v Gosposki ulici ;,.v. 7, v Ooriui v »Goriški Tiskarni« A. CabrsCek '(..ik dan od S. ure zjutraj do G. aveCi-r; ob nedeljah (3 ,j s. do 12. me. Na naroČila brez doposlane r.a rofnine sa ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo, po^ietit-vi-stah io >laii" t-krat S kr., 2-krat 7 kr., H-kraV G kr.^-sab vr,ra. Večkrat po dugodbi. - Večje črki' po prostoru „ iJilhuno in spisi v uredniškem dtlu 15 kr. vrsta __ Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od- Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorioi. v I. nad tri Z urednikom jo mogoča govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvoae nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. ! NaroCnno in oglase Je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo 1* apravniStvu. »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »SoBe« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-(J0. »So5a«. in »Primorec« so prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakami Selnvarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski uliei št. 2-2 ; — v Trstu v tobakami LavrenčiS na trgu della Caserma. — Telefon it. 83. — šček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. SoriOaoi, kako dolgo jih boste še redili? Ko smo beležili velikansko politično lopovščino, katero so zakrivili z Gregorčičevim žegnora trije slovenski klerikalni poslanci povodom Pajerjeve 45 letnice, ter konstatovaii, da »Gorica« molči na vse to, smo vprašali ponižno ljubljanskega »Slovenca«, kaj pa pravi on le temu? To naše vprašanje je zbodlo Slovenca«, in odgovoril je po, svoji siari navadi — z loparjem po Gabr-ščeku. Priobčil je notico, v kateri se-voda ni nikakega govora o škandalu »krščanskih« poslancev, pač pa govori o Gabrščkovih manirah, da v »Soči« vse vprek leti lumpov, lopovov in sleparjev, in. posnel jo iz svoječasne notice, naslovljene na dr. Gregorčiča, pod katero se je Gabršček podpisal, da bo še grmel nad debelo glavo prečastitega maziijenca Gospodovega ter da po debeli koži tega rinocerosa bo še pela njegova palica, Skončuje pa s pobožnim vsklikom: Goričani, kako dolgo boste še redili tega Človeka (umevno: Gabrščeka)! Tak je odgovor v * Slovencu« na naše vprašanje — napravljen prav po znanem Gregorčičevem receptu, da naj se vso reč, za katero gre, pusti lepo v miru, ter naj se udari osebo z orodjem, ki se mu zdi baš prikladno. Pred vsem moramo konštatovati, da »Slovenec« tako molče* odobrava početje klerikalnih poslancev, ki so šli poljubovat šibo, s katero nas tepe naš skrbni 'deželni oče«, ter da z onim vsklikom napoveduje tih bojkot trgovini Gabrščekov«. Lope duše v Gorici in Ljubljani so se našle. Goriški klerikalci odobravajo izdajalsko politiko kranjskih sobratov, in pri volilni reformi za kranjski deželni ?;bor so kar vriskali veselja, ni vraga} a bi sedaj •u> našli odobravanja v Ljubljani, zlasti ker si pač vedno izberejo za tarčo le (»abrščeka. če treba udariti po njem, no, potem mahnejo vsi skupaj dosledno ' in tolčejo, da jih bolijo posvečene roke. Gabršček ni imel s Članki o Pa-jerjevem slavlju in o obsodbi klerikalcev nikakega stika, čital jih je pač v »Soči« kot drugi, toda klerikalci si ne morejo drugače pomagati, da kadarkoli se jih prisili do kakega odgovora, odgovorijo le z udarcem poGabrščeku. Tako tudi v tem slučaju. Ali s tem še niso spravili s sveta škandala, katerega so zagrešili, in prav nič niso oslabili utiša, pravega utiša, katerega je napravilo ostudno klečeplaztvo pred Pa-jerjem, storjeno v znamenju proti Slovencem naperjene zveze slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci. Škandal je velik, in njega pomen čutimo vedno bolj, pa če se prof. Berbuč Še tako sklicuje na kurtoazijo, običajno med omikanci. Vražji omikanci! Deželni poslanec in odbornik Klančič, ki je nasproti veleučenemu Berbuču vendar le priprost mož, je vedel, da čestitanje Pajerju ob njegovi 4.5 letnici, katero je izrabil v veliko politično demonstracijo, je škandal, profesor matomatike Berbuč pa je tako omikan, da ne zna šteti do pet, da bi uvidol, kaj se je storilo s klečeplazenjem pred Pajerjem. Kurto-azija je res lepa reč, in včasih na mestu. Iz kurtoazije mu lahko vošči vesele praznike in dosti potic, ne yd da mu gre stiskat roko, ko proslavlja 45 lotnico svojega političnega delovanja, naperjenega vseskozi proti goriškim Slovencom. Pajer je naš sovražnik, po-vdarjamo velik s vražnik, ki ni vreden nikake kurtoazije, pač pa zaničevanja in neizprosnega boja! Ali za žep storijo klerikalci vse. Pajer jim daje lepe dohodke pri deželnem odboru in dež. hipotečni banki, če je treba voliti v kako korporacijo Slovence, se volijo le klerikalci, pri volitvah jim gre na roko — kaj se je potem čuditi, če mu udano hlapčujejo. Klerikalci hočejo obdržati sedanje razmere, Lahi tudi, torej umevno, da se jih dobi v objemu ob vsaki priliki. In pa še delati jim ni treba nič! Kar za "'statiste so -— že napravi Pajer vse tako, da je prav njemu in njim, pa Če so pri tem goriški Slovenci še tako udarjeni! Das ist der Fluch der bosen That! S klečeplaztvom so se udali Lahom, in sedaj, jih imajo ti za šta-fažo, ki gre tako daleč, da so jih razstavili na ogled celo ob Pajerjevi tako pomembni politični demonstraciji, češ : glej ti svet, kak lep mir vlada v Gori-ško-Gradiščanski, kako se razumejo Lahi in Slovenci med seboj; tako naj ostane na večne Čase! V resnici pa mora boleti srce* vsakega rodoljubnega Slovenca, ko vidi slovenske lizune pod Pajerjevo peto! Tako nizko so prišli ti ljudje. Tako nizdol jih je dovedla Gregorčičeva politika. Kar se tiče Gregorčiča, ne vemo sicer, če je šel osebno čestitat svojemu gospodarju, najbrže pa je to opravil na drug način. Da bi bil popolnoma tih pri Pajerjevi 45-letnici, ne verjamemo; saj se mu je klanjal celo javno v deželnem zboru tačas, ko je zaslužil mož pošten odpor. Glavni krivec na tem škandalu pa je dr. Gregorčič. On je glavar klerikalne stranke, on je odobril, da se mu gredo poklonit, on je glavni prouzroči-telj te najnovejše klerikalne lopovščine, zato pa moramo glavno obsodbo izreči nad njim. On zasluži največjo kazen za to »kurtoazijo«. »Slovenec« bi bil moral obsoditi tak grd čin, ali list, ki sam tiči to grla v izdajalstvu, se je izmuznil, nič ni hotel slišati o ostudnem dejstvu, marveč pograbil je lopar in udaril po — Ga-brščeku. Ta je imenitna. Posvečeni iz-prijenec je imel zjutraj Boga za norca pri maši, potem pa se je usedel k mizi, in hoče imeti ljudi za norce. Ali nam se ne izvije, pa naj le kriči, kakor hoče: Kako dolge boste še redili tega človeka ? - Gabrščeka redi pošteno, trudapolno delo, klerikalne prodance pa nemalo Judeže vi groši. Gregorčič se sprehaja po Gorici tw ne dela nič drugega nego da napiše kako lopovsko notico za »Gorico«, zastonj poteguje velike dohodka kot semeniški profesor, ker je stalno na dopustu, zastonj poteguje razne dijete. Vse to gre pač iz žepa davkoplačevalca. Za drag denar dela škodo, prepir in zdražbo v deželi v noprilog vseh goriških Slovencev. Berbuč poteguje za prazno delo tisočake pri deželnem odboru, ne dela prav nič, istotako Lapanja in Bolko pri deželni hipotečni banki. To so ljudje, katere redi j o Go-ričani, pa ne vedo, zakaj. In tu opravičeno lahko vprašamo: Kako dolgo jih boste še redili? Davki so vedno večji za to, da uživajo taki nevedneži in lenuhi drag denar pri deželnih jaslih. Kdaj se spametujete, volilci? Kako dolgo boste še trpeli, da nam delajo ti ljudje škandale in sramoto? H koncu pa ponavljamo na naslov »Slovenca« že stavljeno vprašanje: Kaj pravi k vsemu temu »Slovenec«? Na dan z besedo! V razmišljanje trgovcem i jestvinami. (Iz goriške okolice.) Trgovcev z jestvinami nas je največ po celi deželi, kakor tudi v mestu, in teh je nas tudi potreba, Ker živeža je treba vsaki dan vsakemu človeku, in to še po večkrat na dan. Zato je naša trgovina najvažniši faktor za obstoj človeštva, in tudi največi prometni kapital se vrti v tej stroki; kajti obleka, obuvalo, orodje i. t. d. se kupi za malo kron ter traja eno in več let, in konečno se še da popraviti za Se nadaljno porabo. Nasprotno pa živež se rabi zmerom, in porabljen je uničen za vedao. Vsled tega, če na malem računamo, rabimo sami Slovenci okroglih 40 tisoč kron na dan, v 1 letu že 1'/» milijona. Ta ogromni znesek pa znašamo ves našim nasprotnikom Lahom, kateri ž njim bogatijo in z našim denarjem pletejo bič, da po nas udrihajo. Grof Monte Oisto. napisal flleaandre Dumas. (Dalje.) .Ali je to tudi tvoje mnenje, dobri ded V" vpraša, obrnivši ^ k Noirtierju. .Da," odvrne starčevo oko. ..Ko bodem pri svojem dedu," nadaljuje Valentina, „po-''•"•", jirijatelj, se bodeva lahko shajala v prisotnosti tega ljubega, častitljivega pokrovitelja, če nama zveza, ki sta jo zasnovali ""1'iiii srci morda nevedni ali razdraženi vsled odpora, ostane ^ draga kot porok bodoče sreče. Ah, pravijo, da srca, ki so •so razvnela sredi ovir, v varnosti pogosto omrznejo. Zato počakam, da me Morrel poželi od mene same." .,0," vsklikne ta ter poklekne pred starcem in Valentino v resničnem oboževanju, „kaj sem storil v svojem življenju tako dobrega, da sem si zaslužil to srečo?" .Dotlej," nadaljuje njegova izvoljenka s svojim čistim, ™>uim glasom, »dotlej hočeva spoštovati voljo mojih starišev to potrpežljivo čakati." ,.0," vsklikne Maksimilijan oduševljeno, „ne samo po-ttfn^ljivo, ampak v zadovoljnosti in sreči hočem čakati." :,Zato," pravi Valentina in ljubeznivo pogleda svojega l/v<']jenca, »zato nobene nepremišljenosti več, prijatelj! Ne Minpromitirajte one, ki ima enkrat nositi vaše ime čisto in ^omadeževano." Morrel položi roko na srce, Noirtier jih gleda z ljubeznivim pogledom, zvesti Barrois, *l rou »i bilo skritega ničesar, si smehljaje obriše v. razgretega r:ol[i velike /.nojne kaplje. »Ah, moj Bog, kako vroče je dobremu Barroisu!" vsklikne j Valentina.' i »Ah, gospica, to prihaja od tod, da sem tako tekel; toda gospod Morrel ~ to moram priznati — je skoro letel. Noirtier se ozre na mizo, na kateri je stala karafa z limonado in poleg nje kozarec. Kar je v karafi manjkalo, je izpil Noirtier pred pol ure. »Pij, Barrois," pravi njegova mlada zapovednica, „to te okrepča!" »Ah, da, gospica, žeje skoro umiram in pač bi rad izpil kozarec limonade na vaše zdravje." „ Torej pij in se kmalu vrni." Barrois vzame krožnik in komaj pride v prednjo sobo, že na dušek izprazni čašo, ki mu jo je nalila Valentina, ne da bi zaprl vrata. Valentina in Morrel se baš hočeta vpričo Noirtierja posloviti, ko se naenkrat začujc glas zvonca. To je bilo znamenje obiska. Valentina pogleda na uro. „Dvanajst je, ded, in sobota," pravi; »gotovo prihaja zdravnik in sicer na obisk k tebi. Ali se mora Morrel odstraniti?" »Da," odvrne Noirtierjevo oko. »Barrois, pridi notri!" zakliče Valentina. »Takoj, gospica." »On vas pelje do vrat, in zdaj, gospod častnik, nobenega koraka več, ki bi bil lahko nevaren najini sreči." »Obljubil sem, da hočem čakati," odvrne Morrel, »in ostal bom mož-beseda." Ta hip vstopi Barrois. »Kdo je zvonil?" vpraša Valentina. »Gospod doktor d'Avrigny," pravi Barrois, opoteknje se. »Kaj ti je?" vpraša Valentina. Stari sluga ne odgovori in prestrašeno pogleda svojega dočira išče njegova roka opore, da bi se ne zgrudil. »Toda on pade," vsklikne Morrel. Res je Barrois vidno trepetal na celem teleau, poteze njegovega obraza so se krčevito spačile in naznanjale silen živčni napad. Noirtier gleda z grozo ta žalostni prizor. Barrois stopi nekaj korakov proti svojemu gospodu. „0 moj Bog, moj Bog, o moj Gospod!" zastoka. »Kaj mi vendar je? Bolečine čutim in že več ne vidim... V mojih možganih žari tisoč ognjev... O, ne dotikajte se me... ne do-dotikajte se me!" Res so postale njegove oči steklene in zmedene, in glava se je sklanjala nazaj, dočim je ostalo telo otrpnilo. Valentina vsa omamljena zakriči, Morrel jo vzame med svoje roke, kakor da jo hoče čuvati pred neznano nevarnostjo., »Gospod d'Avrigny,B zakliče Valentina ihte, »na pomoč!..." , Barrois se zasuče okoli svoje osi, stopi tri korake naprej, se spodtakne, pade k Noirtierjevim nogam in opre svojo reko na njegovo koleno, Še vedno kriče: »Gospod, o moj dobri gospod!" Priklican po tem kriku, se prikaže med vrati gospod Villefort. Morrel izpusti na pol omedlelo deklico iz svojih rok in izgine za zastor v ozadju sobe. Bled, kakor da vidi strupeno kačo, upre prokurator svoj pogled v ubogega Barroisa. Noirtier skoro umrje vsled strahu in nestrpnosti; njegova duša hiti na pomoč ubogemu starcu, ki mu je bil bolj prijatelj kakor sluga. Neki pred kratkim umrli trgovec je bil Slovesac, dokler ni z naSimi žurji zbogatel, potem pa ne več. Da so ogromni dohodki, oglejmo si Orzana, ravno v 20 letih je z malega postal gospodar velikega premoŽenja. Mo-rassi je še le 10 let, pa že kupuje palače, in pred je bil sam uslužbenec, a zdaj pa ima on 15—16 uslužbence? i. t. d. Skušajmo se zediniti i mi skupaj, ki smo tako rekoč sosedje jeden z drugim, vsi vendar zmoremo, si naročiti par vagonov sladkorja, petroleja i. t. d.; če nam ostane le postavni procent od letnega l1/, milijona prometa, je že 30 tisoč kron dobička na leto. Koliko narodnih podjetij bi s to ogromno svoto podprli, in v 10 letih delovanja bi zadobila Gorica vse drugo lice na.strani Slovencev. To je vse lehko mogoče vpeljati, samo združenja in dobre volje je treba — potem more priti celo do tega, da bi imeli lahko 2 taki zalogi, namreč y Trstu eno in v Gorici eno. Iz Trsta bi z istim potom lehko celo Nemčijo zalagali z južnim sadjem. Saj so tu v Gorici sami kmetje se tako daleč povspeli, da pošiljajo v združenju krompir in kmetijske pridelke po vsej Nemčiji s še precejšnim letnim dohodkom, čeprav so tamkaj vse druge postave za iztirjatev, ogromni stroški za korespondenco, informacije i. t. d., a vendar preostane okoli 14—15 tisoč kron na leto dohodka. Tu pa s rrgovino jedil smo vsi tako rekoč pod enim krovom, vse veže ena postava, in vsi se poznamo, zato je toliko lažje, da to velevažno trgovino vpeljemo sami zase. Poudarjati moramo, da jedilna trgovina je postala tako velevažna še le v zadnjih 10 letih, odkar se je ljudstvo razvadilo vživati le svoj pridelek: repo, zelje i. t. d.; zdaj vživa vsaka hiša največ le kupljen živež, kavo, riž, bel kruh i. t. d. Nič naj nas ne plašijo stroški za to veliko podjetje, ker imajo ravno te stroške tudi naši sedanji zalagatelji Lahi, ki pa vseeno kopičijo milijone. Poprosimo tudi trgovsko zadrugo, ki nosi že to ime, da nam pristopi v pomoč, aji pa sprejme v svoje področje. Tako bi lahko z blagom v združenju nas zalagala, in dobiček bi ostal v rokah slovenskih. Torej združimo se enkrat vsaj v posvetovanje za začetek, in da se bomo poznali med seboj, prepričan sem, da ta združitev nas vseh obrodi sad, posebno zdaj, ko bo vse kmalu prepleteno z Železnicami med nami, da nam je toliko lažje, se spojiti v eno skupino, kedar je treba. Zato se prosi vse, da bi naznanili uredništvu »Soče", kje in kedaj bi se sešli na posvetovanje. Udeležimo se vsi do | zadnjega, saj to nas nič ne stane, kajti če . storimo svojo dolžnost, in če bi bile nedosegljive zapreke k našemu cilju, nas ne bo vsaj srce bolelo, če storimo, kar je v našej moči, a gotov sem povoljnega uspeha, kakor že rečeno, ker to za nas ni nikaka novost, marveč to vsi poznamo skozi in skozi. Torej na svidenje! Trgovec z jesiyinamL DOPISI. Iz goriška OhOlICB. - (Veselica v So-vodnjah). Radovedni smo pohiteli na velikonočni ponedeljek v bližnje Sovodnje k naznanjeni veselici, prepričati smo se hoteli osebno, kako je napredovalo tamkajšno mlado društvo, a mikal nas je tudi izbrani spored, Res ni nam žal, da smo bili navzoči, ker za borih 20 krajč«.jev smo vživali več kot dovolj, presenečeni smo bili, da nam toliko more nuditi taka mala vas s tako mladim društvom. Oastitati moramo neutrudljivim voditeljem na tolikem moralnem in gmotnem uspehu. O petju se moramo le povoljno izraziti, in le želeti bi bilo, da marljive pevke in pevci po tej poti napredujejo, v vesele in ponos sebi in narodu. Gospod :pevovodja je lahko vesel tolikega efekta, da trud in zamujeni čas ni bil zaman, le eno bi mu svetovali, naj se raje diži bolj lahkih zborov; bilo je skoraj drzno nastopiti s tako težkim zborom kakor »Na vrelu Bosne", čudili smo se, da so ga tako dobro izvedli, ko še izurjenim pevcem dQlas težave. Konstatovati moramo, da so bile uloge pri igrah v prav dobrih rokah in izborno naučene. Igra „Radikalno zdravljenje" je bila polna zdravega humorja, ki je vzbujal viharen smeh, isto »Stric Emil", ki.je tudi noviteta na naših odrih. Da ni izostal uspeh kupleta „ Smrtno žalostni udovec", ni čudo, ker bil je v vprav mojsterskih rokah. Lavoriko celega dne pa je odnesel »Skat v sodnijski sobi", spevoigra, katera je vsem navzočim izborno dopadala, bila je dobro igrana, in le želeti bi bilo, da se je ne vrže ad akta. Ob priliki naj se jo ponovi, ker je res jako lepa in zabavna. Ta lepi uspeh naj bode društvu v spodbudo, le bodro po tej poti naprej! H koncu moram še to pripomniti. Pri-peljavši se na postajo Rubije, smo videli vstopiti v vlak veliko množico ljudij, in na vprašanje, kam ti neki hitijo, ko imajo v bližnji vasi veselico, odgovorilo se nam je, da v Gradišče k »Šagri". Pač žalostno znamenje, da jim je bolj pri srcu italijanska šagra, kakor slovenska veselica. Iz tega povzemamo, da so v resnici potrebne v tukajšnem kraju društvene veselice, da prebudijo ljudstvo iz njegove letargije. Domače in razne nouice. Za »Sokola" se je nabralo v veseli družbi v Št. Andrežu v gostilni pri Lutmanu dne 16. t. m. K 3*21, in sicer za izlet v Zagreb. Društvo »Narodni sklad" v Gorici razpošilja račun od ustanovitve do 31. dec. 1905. s ta-kim-le poročilom: »Rodoljubi! Društvo »Narodni sklad" se je bilo ustanovilo v namen, da bo pomagalo tam, kjer bo potreba največja in najbolj nujna. Y našem narodnem, društvenem in socijalnem razvoju nastajajo prepogosto potrebe, katerim treba takoj priskočiti na pomoč, da se zabrani večja škoda. »Kdor hitro d&, dvakrat džl!" velja tu bolj nego kjerkoli drugod. Ako pa ni na razpolago denarnih sredstev, iz katerih je mogoče odpomoči v takih slučajih, tedaj nastaja v našem narodnem ali gospodarskem napredku škoda, katere bi ne bilo mogoče pozneje popraviti z veliko večjimi žrtvami. Odbor »Narodnega sklada" stopa danes pred slovensko javnost z zavestjo, da je s sredstvi, ki so mu stala na razpolago, izvršil veliko dobrega o pravem času in na pravem mestu. Kako je uporabil dohodek K 11.11801, je razvidno i/ obračuna na koncu poročila. Iz tega je n. pr. razvidno, da so dobili od našega društva dijaki (na učiteljiščih in srednjih šolah) in visokošolci K 4440 — in mi vemo, da smo marsikoga rešili najhujše bede ali celo propasti. Razna slovenska društva so dobila za nujne eksistenčne potrebe K 3063*02, — in s to svoto smo jih rešili velikih težav ali celo propada. Tudi za našo ljudskošolsko mladino v gradiščanskem okraju smo izdali 1830 K. Enake potrebe, ki so zahtevale denarnih prispevkov iz »Narodnega sklada", so še vedno in bodo še dolgo. Zato je naše društvo nujna narodna ustanova, — in zato se obračamo do rodoljubov s prošnjo in pozivom, da nas podpirajo. P. n. gosp. S Pošiljaje Vam obračun delovanja »Narodnega sklada" do 31. decembra 1905., prosimo Vas, da se spomnite našega društva z denarnim prispevkom po svojih močeh. V ta namen Vam pošiljamo položnico poštne hranilnice. Darovi se bodo javno potrjevali v »Soči". Pričakujemo od priznanega Vašega rodoljubja in narodne požrtvovalnosti, da nas podpirate v delovanju po načelih in v namene »Narodnega sklada". Z rodoljubnim pozdravom!" K temu dodajamo: Iz poročila se razvidi jasno uspešno tiho delovanje društva. Da bo še uspešneje, zlasti na šolskem polju, pričakujemo obilo podpor od strani p. n. rodoljubov. Družba sv. Cirila In Metoda v Ljubljani je te dni razposlala vsem slavnim občinskim odborom na Slovenskem sledečo prošnjo: Slavno županstvo! Tujejezični listi očitajo semintje »Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", da zna biti gibčna. Nam je tuprilično ta ista pohvalna gibčnost pripoznati društvu »Siidmarki" in pa enemu nemških srenjskih odborov. V novinah beremo namreč, da je 23. februarija 1.1. občinski odbor mesta Spital ob Dravi ugodil prošnjam »Siidmarke" ter dovolil imenovanemu društvu vsakoletnih 50 kron podpore. Obenem je sklenil, da kolekuje zanaprej slednje uradno pismo in listinb — ki pojde čez prag občinske hiše — z „Wehrschutzmar-kami"; t. j. znamkami tega nemškonarodnega društva. Prepričani Vaše domoljubne volje Vas prav vljudno prosimo, da posnemate gibčnost naroda, ki se mu je za svoj obstanek bati prav tako malo, kakor se nam je semtertje bati prav zelo. Dosedaj ste nas obvestili dve slovenski srenji, da vsled naše že enkratne prošnje do vseh slovenskih slavnih županstev kolekujeti svoje listine z našim narodnim kolekom. V ime domovinske stvari in pa, da svetite svojim podanikom vabljivim zgledom, prosimo Vas povodom ponovljenega sklepa naše 170. vodstvene seje izza 21. marca 1906., da bi prav kmalu sklenili v prid naši slovenski narodnosti to Jb»-o, kar je špitalska občina ukreniti znala v hasek nemškemu rodu. Mi ne zahtevamo od slovenskih srenj, da bi čez noč postale češke srenje, kojim je »Osrednja češka matica" ljuba punčica v narodnem očesu in koje ne prezira menda niti ena izmed njih. A to si pa usojamo beležiti Vam v tem pisanju, da bodimo vsaj na nevtralnih slovenskih tleh naše družbe kar je moč gibčni in kar je moč energični. Te gibčnosti in te energije tudi naši narodni nasprotniki pričakujejo od nas in nas v notranjem cenijo tem bolj, kolikor bolj se bližamo imenovanima lastnostima. Slavni srenjaki odbor! Udejstvimo svojim neprijateljem to njihovo opravičeno pričakovanje. Z odličnim spoštovanjem beleži: Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dne 10. aprila 1900. Prvomestnik: Tomo Zupan 1. r. Namastni prvomestnik: Luka S ve te c 1. r. Tem potom prosimo, da nas na tej prošnji najizdatneje podpirajo vsi merodajni faktorji, za kar se jim vže naprej najiskreneje zahvaljujemo. Vojaški nabor, - Okr. glav. Sežana. Naborni okr. Sežana. — Dne 17. aprila prišlo k naboru h občin Tomaj, Dutovlje, Av-ber. Zgonik, Lokve, Repentabor, Štjak, skupaj 133. Potrjenih: Tomaj I. razr. 4, II. razr. 2; Dutovlje I. razr. 3; Avber I. razr. 5; Zgonik I. razr. 4, III. razr. 1; Lokve I. razr, 3, 11. razr. 1; Repentabor I. razr. 3, II. razr. 1; Štjak I. razr. 6: skupaj 33, od teh 30 v stalno službo, 3 pa v nad. reservo. Dalje je bil potrjen še 1 enoletni prostovoljec. Dno 18. aprila prišlo iz občin Sežana. Naklo, Rodik, Štorje, Skopo, Kopriva, Povit in tujci, skupaj 153. Potrjenih: Sežana 1. razr. 6, II. razr. 1; Naklo L razr. 15, II. razr. 2, III. razr. 2; Rodik I. razr. 3, II. razr. l2. III. razr. 1; Štorje I. razr. 6, II. razr. 1; Skopo I. razr 5; Kopriva I. razr. 3, II. razr. 1; Povir I. razr. 5, II. razr. 2, III. razr. 2: dalje 1 iz Šempasa, okraj Gorica, in 1 iz Sinadol, okr. Postojna, skupaj 59, od teh 53 v stalno službo, 6 pa v nad. reservo. Smrtna kosa. — Umrla je v Ljubljani gospa Pavla F u n tek, soproga profesorja in znanega književnika g. Ant. Funtka. Furlanl In volilna reforma. — Po agitaciji \i Gorice sklepajo občinski sveti v Furlaniji resolucije, da bi dobili Lahi na Goriškem 3 po slance za državni zbor. V teh resolucijah se sklicujejo tudi na — višjo kulturo! (Dalje u prilogi.) Zatekle žile na čelu in skrčenje nekaterih očesnih kit, ki so še živele, vse to je značilo strašen boj med življenjem in smrtjo. Barroisove oči se bile tope in zalite s krvjo, njegovo telo spačeno, in njegove roke so tolkle ob tla, dočim so mu noge otrpnile. Pred ustmi mu je stala lahka pena, in dihal je bolestno. Villefort je okamenel tako popolnoma, da ne opazi Morrela. Za nekaj trenutkov nemega opazovanja, tekom katerega je postajalo njegovo obličje bolj in bolj bledo in so se njegovi lasje bolj in bolj jezili, plane k vratom in zakliče: »Doktor, doktor na pomoč I" »Milostiva gospa,8 zakliče Valentina, hite" na stopnice in kličoč svojo mačeho, »pridite, o, pridite hitro in prinesite & seboj svojo rešilno sol." »Kaj se je zgodilo?" zakliče gospa Villefort. „0, hitro, hitro!" »Toda kje je doktor?" vpraša Villefort. Gospa Villefort pride počasi po stopnicah, drže" v jedni roki svoj robec, s katerim si je pahljala obraz, v drugi stekleničko z angleško soljo. S svojim prvim pogledom se ozre v Noirtierja, ki je bil vsled razburjenosti, katera je bila pri tej priliki popolnoma naravna, videti zelo zdrav, nato se šele obrne k umirajočemu. Njeno obličje prebledi kakor stena in se ozre zdaj v slugo, zdaj v gospoda. »Tcda za božjo voljo, kje je doktor? Šel je k tebi. Vidiš, to je mrtvcud; če se mu spusti nekoliko krvi, ga je lahko rešiti." „Ali je morda premalo jedel?" vpraša njegova soproga, preališavši vprašanje svojega moža. »Jedel ni popolnoma nič," odvrne Valentina, »toda ker je bil po dolgi poti, ki mu jo je naročil ded, zelo Žejen, je pil kozarec limonade." »Ah, limonada je slaba," pravi gospa Villefort. »Zakaj ni raje pil vina"" »Limonada je stala tu v dedovi karafi, ubogi Barrois je bil žejen in je pil, kar je našel." Gospa Villefort je trepetala, kajti Noirtier jo je skoro prodiral s svojimi temnimi pogledi. »Tako kratek vrat... mrtvoud," pravi. »Toda za Boga, v tretjič že vprašam, kje je doktor." »Pri Edvardu je, ki mu je nekoliko slabo/' ^ivi gospa Villefort, ki se več ne more izogniti odgovoru. Villefort steče sam na stopnice. »Vzemi, Valentina, pravi mlada žena in jej da stekleničico; »vsekakor mu bodo puščali kri, torej jaz odidem, ker ne morem gledati krvi." In gospa Villefort odide za svojim možem. Morrel zapusti svoje skrivališče. »Pojdite hitro, Maksimiljan," pravi Valentina. Morrel stisne Valentinino roko, pozdravi Noirtierja ;*'• zapusti sobo. Komaj izgine, ko vstopi skozi nasprotna vrata Villefort z doktorjem. Barrois se zopet zave; kriza je bila končana; stokaje se nekoliko dvigne. Villefort in Avrignv ga položita na zofo. »Kaj se ima zgoditi, doktor?" vpraša prokurator. »Preskrbite mi vode, in ali imate eter v hiši?" „Da." »Potem moram hitro dobiti terpentin in bljuvalni prašek." »Hitro 1" zakliče Villefort. „In zdaj želim, da se vsi odstranijo." »Tudi jaz?" vpraša Valentina boječe. »Da, gospica, vi pred vsem," pravi doktor neprijazno. Valentina presenečeno pogleda gospoda d'Avrignya, poljubi svojega deda na čelo in zapusti sobo. Za njo zdravnik s temnim obličjem zapre vrata, »Ah, zopet se zaveda; stvar pač ni tako resna." Gospod d'Avrigny so temu nasmehne. »Kako vam je, Barrois?" vpraša. »Nekoliko boljše.4' »Ali morete izpiti ta kozarec?"' »Poskusiti hočem, toda ne dotikajte se me." »In zakaj ne?" »Ker se mi zdi, da se napad lahko vrne, Če se me dotakne kdo le z mazincem." . »Pijte!" »Barrois vzame kozarec, ga približa svojim u^odrikastim ustnicam in ga izprazni do polovice. »Kaj vas boli?" vpraša doktor. »Vse, prav tako mi je, kakor da imam strašne krče." »Ali se vam vrti v glavi?" „Da." »In šumi v ušesih?" »Strašno." »Ka':o je prišel ta napad? Naenkrat?" »Kakor blisk." HIn niste včeraj ali predvčeraujera čutili ničesar?" »Še nikdar ne." »Nobene zaspanosti? Nobene teže?" ,,Ne." »Kij ste dai^s jedli?" »Nič. Pil sem samo kozarec limonade, ki je bila pripravljena za mojega gospoda." In Barrois pogleda svojega gospodn, ki je prisostvoval temu strašnemu prizoru, sede nepremično v svojem naslonjaču, ne da bi preslišal le jedno besedo, prezrl le jedno kretnjo. »Kje je limonada?" vpraša doktor živo. »Spodaj v karafi." »Kje spodaj ?" »V kuhinji," (Dalje pride.) Priloga Jote" It. 32. z to 21. aprila IHt. Cesar pri otvoritvi nova železnic« ? — Kakor čujemo, utegne biti slovesna otvoritev nove Železnico okoli 15. julija. Baje pride k otvoritvi cesar sam ter bo popelje od Jesenic v Trst, kjer se ukrca, da prisostvuje potem velikim mornariškim manevrom v jadranskem morju. Pevsko lil glasbeno društvo naznanja pevcem in pevkam izven Gorice, da se vrše vaje za sopran vsak ponedeljek, za.alt vsak. torek, za oba glasova skupaj * vsak""''Četrtek- 'od^-O*4"1?*-] zvečer, za bas vsak torek, za tenor vsako gredo, za oba glasova skupaj vsak petek od 8—9. zvečer. ¦ * Note so se razposlale pod križnim ovitkom le onim, ki so sodelovanje pismeno priglasili. • ~*— -,~ Za skupne vaje polnega zbora napove se red ob svojem času. Oratorij Sabat mater se bode izvajal dne 9. iu 10. junija t. 1. v dvorani „Trgovskega doma". Ravnateljstvo tukajšnjega gledališča in cerkvene oblasti so prostore odrekle. Za družbo sv, Cirila In Metoda v Ljubljani je nabral neimenovan pri veselici društva „Nadatt v Sovodnjah dne 1(5. t. m. kron 9-10, kateri znesek naj se vporabi za razbite šipe Šole te družbe pri Sv. Jakobu v Trstu. Za zastavo bralnega In pevskega društva v Št. AndrelU so darovali še: Tabnj Anton v h Andrežu št. 9:». 2 K, Nanut Anton (Toutii) v Lt. Andrežu 2 K, Neimenovani 1 K. Društvo c. kr. poštarjev In poštnih upraviteljev na Kranjskem, Primorske« In Dalmaciji vabi na xxiv. redno zborovanje, ki bo v torek dne lf>. maja 1906. ob 10. uri predpoldne v sejni dvorani c. kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu ter ob enem tudi IX. redno zborovanje bolniške blagajne neeraričnih poštnih upraviteljev na Kranjskem, Primorskem in Dalmaciji. — Dnevni red: 1. Letno poročilo predsedni-štva. 2. Poročilo letnega računa. 3. Poročilo bolniške blagajne. 4. Podelitev cesarja Fran Josipa I. jubilejne ustanove ubogim otrokom poštarjev in poštnih upraviteljev obojega spola na Kranjskem, Primorskem in Dalmaciji, v znesku 192 kron; potem ustanove cesarja Fran Josipa I. v znesku 150 kron v podporo potrebnim neeraričnim deželnim poštnim upraviteljem tržaškega in dalmatinskega poštnega okrožja. Prosilci za navedene ustanove morajo vposlati nekolekovane pismene prošnje do 30. aprila 1900., predsedništvu v Litijo. 5. Razni nasveti. V smislu § 24. društvenih pravil se vršijo volitve odposlancev v redno glavno zborovanje za vse kronovine, dne 6. maja 190(5. in sicer: /a I. skupino v Kamniku v poštnem poslopju, za II. skupino v Vodnjanu v poštnem poslopju, za III. skupino v Ogleju v poštnem poslopju, za IV. skupino v Habn v poštnem poslopju. Cerkev pfOtl »pUStUlZUH". — Iz Budimpešte poročajo, da so iz škofijskega seminarja v Ostrogonu izključili nekega slovaškega teologa radi „panslavističue agitacije". Cerkvena oblast pravi, utemeljevaje to razsodbo, da človek z narodnostimi čuti ni sposoben za duhovnika, ter da je treba proti panslavistom nastopiti brezobzirno, ker je med njimi razvita krepka agitacija proti ogrski državni ideji! Tako vidimo cerkev dosledno na strani močnih! Na Ogrskem nastopa proti Slovakom, ker je sploh vsa ogrska politika naperjena proti njim; sveta cerkev seveda na Ogrskem ne pozna fanatičnih ogrskih teologov, ti smejo biti strastni šovinisti, to se pri teh popolnoma ujema s poklicom duhovnika, ubogi Slovak, kateremu bije v prsih toplo srce za teptan svoj rod, je pa panslavist in kar naravnost nevaren obstoju ogrske države! Pri nas v primorskih deželah se tudi dela od strani cerkve z vsemi silami na to, da se izžene iz slovanskih duhovnikov slovanski čut. V tem sta mojstra Flapp in Nagi, ki pošteno ukujeta slovanskega duhovnika, ako se le malo gane v narodnostnem pogledu. Lahom pa puščajo, da delajo, kar hočejo, celo pošiljajo jih med Slovane z namenom delati med njimi laško propagando. Laški duhovnik sme biti fanatičen nacijon&lec, slovanski mora molčati, namreč če je še kateri tuintara. ki Čuti slovansko! Sveta cerkev v primorskih deželah nima nič proti temu, če podpira v raz-narodovaiue namene ustanovljena »Lega na-zionale" kakega porenegatenega teologa, da se celo laški katoliški listi pojejo slavo »Legi" ter vabijo na take podpore. Tak duhovnik je dosledno vselej in povsodi strasten agitator za laško politiko, ki gre tako daleč, da se celojavaov cerkvi norčuje s Slovani. Tak seveda je po tisti sloveči cerkveni dvojni meri sposoben za duhovnika, Slovan se ne sme ganiti. Tako vidimo cerkev zmerom na strani močnih proti zatiranim — kur pa nič ne ovira raznih »ljudskih prijateljev" s posvečeno glavo, da lažejo, kako je cerkev pravična in demokratična ! V GrasSei že prihajajo gostje v obilem številu. Prav ta čas, ko se obeta bogata sezona, pa se vrši sodnijska preiskava proti občinskemu svetu v Gradežu, kateri vtegne slediti prav zanimiva sodnijska razprav* Volitve v c. kr. titUJstefl zrtim. — v sredo so se vršile dopolnilne volitve v osrednji odbor c. kr. kmetijskega društva za, Gorico in okolico. Predsedoval je dr. Pajer. Izvoljeni so Iv. Fonzari, K. Dorfles in Jos. Lippizer. Po znanih sleparijah Slovenci nimamo nič opravili s tem slavnem c. kr. kmetijskem društvu, ki je le postojanka nesramne proti Slovencem naperjene velelaske politike. Bralno in pevsko društvo v Št. Androiu razpošilja tako-Ie okrožnico: ,,P. n. Podpisano društvo si usoja naznanjati Vašemu Blagorodju, da razvije svojo zastavo letos dne* 20. maja. Isti dan bo v Št. Andrežu veliko narodno slavijo. Ker je vsa prireditev, zlasti pa nabava zastave, združena z velikimi troški, se obračamo do Vašega Blagorodja, da bi po možnosti prispevali k troškom za zastavo našega društva, ki je, kakor se vselej .poudarja, velevažno za ngšor okolico. S prijaznim pozdravom v nadi, da se o8žovete našfplFpšuji beležimo „Bralno in pevsko društvo" v Št. Andrežu." Če je katero društvo, ki zasluži podpore, je to gotovo bralno in pevsko v Št. Andrežu, ki je znano po svojih vselej tako lepo uspelih veselicah. Društvo goji marljivo petje in igro ter ima lepo bralmcb in knjižnico. Nabavlja si sedaj zastavo, ki bo ponosno vihrala v prijaznem Št. Andrežu v spodbujo naših okoličanov. Kdor kaj daruje za društveno zastavo, pomaga dobri narodni stvari v okolici. Nadejati se je torej, da prinesejo okrožnice obilo uspeha. Darove sprejema tudi naše uprav-ništvo. Pepel Iz VeiUVl je padal proti jutru na četrtek v Gorici,po okolici in po Furlaniji. Poprej je bilo viharno. Pepel je gost ter tvori po listih kar celo plast. Tudi po dežnikih se pozna, ker je padal tudi v četrtek dop. Spravil je pepel k tlom vihar, drugače bi ga bilo odneslo morda še bolj proti severu. Da je padal pepel iz Vezuva pri nas, to ni nič tako čudnega; saj je padal tudi v Črnigori. Pred nekaterimi stoletji, ko je Vezuv tudi močno bljuval, je padal tak pepel celo v Carigradu. —• Tudi v Trstu je padal v Četrtek pepel iz Vezuva. Soška podružnici slovenskega planinskega društva, Odlik Sflrica, je napravila velikonočni ponedeljek 1(5. t. m. svoj sedmi letošnji izlet na Sveto Goro ((582 ml. Izletniki so se zbrali na vrhu okoli 11. ure predpoldne. Vreme je bilo solnčno, dan vabljiv. Ker pa ni bilo ugodnega vetra, razgled ni bil obsežen. Sveta Gora sicer uudi krasen pogled na julske planine, trnovski gozd, dolenjo Vipavsko dolino, Brda, furlansko nižino z robom kadorskih in rezijanskih planin v Italiji. Na izletu jo bil od planin viden le bližji pas od severovshoda: Črna prst, Visoki vrli, liodica, Sija (pred njo Kobilja glava pri Tolminu) Kuk in Vogel, Škrbina, MahovSčck, Bogatin, Lansopca, Bdeči Bob, Na Pohonci, Krn, Vrata, Krašji-Veliki in Pirhov vrh ob Soči od Kobarida do Žage, v ozadji z NVlikitn vrhom (Bombonom) pri Bovcu, Matnjur, za njim kaninska skupina, Stol, Gabrovec, Musiči, Javor, Plauris, Čampon nad Gemono na koncu rezijanskih planin. Niso bili vidni kakor ob čistem vremenu: Triglav, Kanjavec, Lipah-špica, Vogel (2350 ni), Divja koza, Viška gora, Zuc de Boor, komaj vidna je bila Krnica nad Bovcem. Videmski grad se je zasledil še s prostim očesom. Izletniki so so vrnili po raznih potih čez Dolgo njivo-Plave v Gorico nazaj. Pretežno večino izletnikov na vrhu so tvorili Italijani in Nemci. Ne eni ne drugi nimajo posebnega odseka planinskega društva v Gorici vodi jih na krasen vrh sv. Gore ljubezen do prirode, želja po gibanju na prostem. Pisalni Stroji, — Kdor potrebuje dober pisalni stroj, naj se obrne na knjigarno Ga-bršček v »Trgovskem domu". Tam dobi vsa potrebna pojasnila, oziroma stroje najboljših sistemov na npogled. 7m slovenski jezik so ti stroji, ki so na razpolago v tej trgovini, po-sebe prirejeni. Vrhu tega so tu vse potrebščine za pisalne stroje. Dosiej so morali lastniki strojev vse naročati v drugih mestih. Prihodnji felet Soške podružnice S. P. D., odsek Gorica, bo v nedeljo 22. t. m. na Koralo (812 m) in sv. Gendro. Pristop čez Pevmo-Kojsko-Vrhovlje, odstop na Mernik (kosilo), Dolenje. Krmi n, odtod z vlakom v Gorico 6*34 zvečer. - Hoda za turiste 6 ur Odhod iz Gorice ob 5V» zjutraj, zbirališče kavarna nCe«tralB. U ?rid SVOlli pragOi! -Tudi „Primorski List" je priobčil jjo »Gorici" vest, v katerem uči »Lažnjtvi K3jukeca g. Gabrščeka narodnega radikalizma in ponosa. Mi povemo »Prim. listu1" na to te besede: Slovenski duhovniki iz bližnje in daljne okolice hodijo v Gorico — nemškutarit. Ne vsi, ampak skoio ?si. V hotelu, kjer jedo m pijejo, govorijo z natakarji nemško, v laški prodajalnici nemško, n«t davkariji nemško, na sodnijl nemško, na glavarstvu nemško — slovenščine se ogibajo kot hudič križa. Mi v Gorici se borimo za veljavo slovenščine dosledno povsodi. — — Po hotelih in kavarnah nastavljajo gospodarji natakarje, ki znajo slovenski — tu pa pride slovenski duhovnik delat zgago in podirat, kar se je z težavo doseglo, z grdim nemškutarenjem. „Prim. list" naj nauči te svoje sobrate narodnega radikalizma in ponosa; le dobro naj jih strese za ušesa, ker so prav potrebni! Umrlo Je v Gorici v času od 8. do 14. t. m. 22 oseb, rojenih je bilo 17. Ponarejen denar. —- v Tržiču so zaplenili redarji dva ponarejena goldinarja; pred kratkim so zaplenili tam komad 5 K. Ponarejen je bil denar jako dobro, le napis je bil nekoliko premalo utisnen, in nekoliko lažji je ta ponarejeni denar, Prvi dan mejnika v Gorici. — Oraovat se je odbor delavcev, ki ima nalogo poskrbeti, da proslavi delavstvo k dan majnika letos kar najslovesneje. Nova trgovina v »Trgovskem Domu" je največji letošnji pojav modernega napredka v Gorici. Se vedno je predmet splošnega zanimanja neke posebne vrste. Dnevnik »Gazzettino popolare" je priobčil dva obširna članka, ki hvali toliko podjetnost, občuduje krasno prireditev, ki bi bila v kras i največjim mestom, ter ocenjuje umetniške in dragocene predmete, ki so izločeni ondi. — Članka sta zbudila med jednim delom laškega prebivalstva nejevoljo, ker je ta najlepša trgovina j slovenskih rokah. — No, zato pa oba slovenska klerikalna lista nimata dobre besede za tolik pojav napredka, narobe, namesto da bi vsaj molčala, pa skazu-jeta svojo strankarsko zagrizenost. Pa še nekaj moramo omeniti! Dočim veliko rojakov lastniku častita na tej ustanovitvi ter mu želijo sreče v toliki podjetnosti, je pa tudi takih Jjudij med nami, ki se kar topijo v škodoželjnosti in zavisti. Jeden teh je poslal celo anonimno pismo, ki dokazuje, kako strašno neke ljudi muči lastna zloba. Pisavo poznamo. Je že več anonimnih pisem iz iste roke! — Tem lepim dušam bodi ta kratek odgovor: Gorica gre nasproti živahnim časom. To je dokaz že letošnji april, ki je privedel k nam prav veliko tujcev — in večina je kupovala svoje potrebščine, spominke itd. v tej novi trgovini. In tudi v bodoče bo tako čedalje v večji meri. Da je veliki obseg nove trgovine preračunjen za nove čase, ki prihajajo k nam, to je največja prednost, ki zagotavlja 'prav lepe vspehe. In da vspehi osramote" zlobne duše, v to posveti lastnik vso njemu lastno eneržijo, vstrajnost in znanje. Pričetek je nad vsa pričakovanja vesel znak popolne zmage. Narodni radikallzem In ponos pa naši klerikalci. — Klerikalci niso imeli še nikdar smisla za narodni radikazem in narodni ponos. Ko je vladala še zlata sloga na Goriškem, je imel skoro ves tak boj na ledjih le GabršČek, dr. Gregorčič je stol daleč proč od takih trdih bojev, profesor Berbuč pa je bil dosiedno cel c. kr. in nič slovenski, in če je bilo treba le količkaj pokazati se Slovenca, se je skril za »skrb za familijo". Dr. Gregorčič je še pred par leti narekoval na sodniji laški zapisnik, Bolkota ni nič sram brilirati v dež. hipotečni banki kot »curatore« — pač pa imajo ti ljudje drzno čelo očitati Gabrščeku, da je grešil proti narodnemu radikalizmu in ponosu, kar je postavil v svoji novi trgovini na častno in prvo mesto slovenščino ter dodal tudi nekaj malega v laščini in nemščini iz uzrokov, katere je že sam navedel, nad čemur pa se nijeden, ki kaj ume o trgovini, ne more spodtikati. Sedaj pa poglejmo, kako je z narodnim radi-kalizmom in ponosom pri klerikalcih. Odkar se senčijo v Pajerjevi milosti v deželni hiši, je izginila od tam raba slovenščine s prav važnih mest. Deželni odbor je poprej, dokler niso prišli klerikalci vanj, uradoval v vseh slovenskih rečeh slovensko: s sodnijami, z namestništvom, glavarstvi, z ministerstvom; uzorno je bilo v tem pogledu pri nas, niti .«?. Kranjskem ni bilo tako. Pajer je vse to odpravil, -~ in možje, ki sedaj trkajo na narodni radi-kalizem in ponos, niti besedice niso Črhnili proti temu. Dolžnost je bila pač slov. dež. odbornikov postaviti se po robu, takemu odpravljanju slovenščine, ali prodanci so molčali. Vlada iii Lahi so jim pomagali zato na vrh, da molčijo pri vsem pehanju slovenščine iz deželnih uradov. Deželni odbor piše celo slovenskim občinam v drugih deželah nemško, v deželi sili, kjer le more, z laščino in nemščino, in če je treba kje v prometu dati firmo, se to zgodi s preziranjera slovenskega naslova; če pojde tako naprej, začnejo kmalu tudi s slovenskimi občinami občevati laško. Sedaj zidajo dež. norišnico. Vsi napisi so le ¦ iški. Ob gradnji nove železnice so imele vse stavbene tvrdke trojezične napise, pri deželni stavbi je vse laško. Pajer dela tako neoviran; še nijeden slovenski deželni odbornik se mu ni postavil po robu. Tak je narodni radikalizem in narodni ponos klerikalcev! In ti z narodnimi grehi obsuti ljudje se drzuejo še na dan s pridigo o radikalizmu in ponosu, omikani so in kurtoazijo poznajo I Pajer je bil tudi omikan in v znamenju kurtoazije je nastopal proti nam v kmet. društvu, ko Berbuča niti poznati ni hotel! To je knrtoazija, ki zasluži v odgovor poleno, ki bi moralo peti po hrbtih naših drugorodnih sovražnikov, pa tudi po hrbtih slov. Hzunskih klečeplazcev. Morda bi potem spoznali, kako daleč proč stojijo.od resničnega narodnega radikalizma in ponosa! Rizglat — Bazpisuje se natečaj za 8 prostorov, katere je ustanovil vis. deželni zbor v spomin pokojnega deželnega glavarja Nj. E. grofa Franca Coroninija za brezplačno zdravljenje osmih ubogih škrofuloznih ali rakitičnih dečkov oziroma deklic te dežele v prvem avstrijskem morskem zdravilišču gradežkem tekom prihodnje dobe kopelji. Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinske oblasti, s spričevalom o cep-lenju koz in z dokazilom, da so prosilci pristojni v kašo občino Goriške in Gradiške, kakor tudi s spričevalom ubošf.va in zdravniškim spričevalom glede bolezni prosilcev, se imajo vložiti pri deželnem odboru do 15. maja t. 1. Nadalje se morajo opremiti prošnje s potrdilom c. kr. okrajnega zdravnika, da prosilci niso nalezljivo bolni in da v hiši, kjer isti stanujejo, ni sedaj in tudi v zadnjih štirih tednih ni bilo sličnih bolezni. — Deželni odbor. TamburaSko društvo A. tedni" v Št. Andrežu priredi v nedeljo dne 22. aprila 1906. veselico na dvorišču g. P. Lutmana (pri cerkvi). Vspo- red: 1. Nagovor predsednika. 2. M. pl. Far-kaš: »Venec narodnih pesni", udara tamb. društvo iz St. Andreža, 3. Kocijančič:' „Venec narodnih pesni", poje bralno in pevsko društvo iz St. Andreža. 4. V. G. Brož: »Slava Slovencem", udara tamb. društvo »Čitalnice« iz Dol. Vr, tojbe. 5. J. Aljaž: »Soči«, poje možki zbor tamb. društva »Št. Andraž« iz Št. Andreža. 6.' V. Parma: „Mladi vojaki«, udara tamb. društvo iz Podgore. 7. Mašek: »Pri zibeli", petje a spremljevanjem tamb. zbora iz Št. Andreža. 8. Nastop društva »Podgore« v narodnih nošah, poje narodne pesni. 9. E. Sirca: »Narodni valček", udara tamburaško društvo „Št. Andrež«. 10. Ant. Nedved: »Nazaj v planinski raj«, poje mešan zbor društva »Zvezda« iz Sovodenj. 1!. V. G. Brož: „V sladkoj sanji«, udarajo skupno vsi trye tamburaški, zbori. 12. Šaljivo srečkanje z 20 dobitki, srednje veljave 3 krone. 13. Javni ples, pri katerem svira vojaška godba 47. pešpolka iz Gorice. Začetek veselice ob 3% uri popoludne. Odbor vabi na obilo udeležbo, opozarjaje na ob širen spored. Poleg drugega bo posebno zanimivo srečkanje. Društvo slovenskih profesorjev bode imelo jutri 22. t. m. svoj ustanovni shod v ?,ujbljani. V Št Petru pri Gorici je izvoljen županom Fr. Černic, ki je bil doslej prvi podžupan. Tretji slovenski katoliški shod se nam obeta. V resnici to ni slovenski shod, tudi katoliški ne, pač pa shod za poneumnevanje ljudstva. Klerikalni listi naznanjajo ta shod s posebnim oklicem, v katerem želijo, da bi jih prišlo dosti na ta shod tudi iz solnčne Goriške. Pa jih ne bo 1 Morda pojde kak dohtar sv. pisma in kak oštijar iz Mirna, kateremu plačajo pot, jed in pijačo, drugih pa ne bo! Toliko v tolažbo predsedniku pripravljalnega odbora. Rlcmanje. — Iz Ricmanj pišejo: Minoli petek smo imeli zopet civilen pogreb — 68., odkar vladajo pri nas sedanje razmere. Umrl je 60-letni posestnik Štefan Pregarec. Z ozi-rom na zahvalni dan vsega krščanstva ni svi-rala godba in pevci niso pevali. Le župan je opravil molitve, kakor vselej. — Nekrfičenih otrok je sedaj v naši vasi okolo 110. Sporočiti nam je dve zanimivi vesti. Prva je, da od sv. Jožefa sem, ko je prišel maše-vat g. kanonik iz Trsta, naša cerkev ni bila več odprta, ker gospod župnik iz Katinare ne prihaja več maševat ob nedeljah in praznikih. Drugo morda simptomatično dejstvo je, da tudi orožniki ne prihajajo več v našo vas. Denar iz zapuščine pok. Ivanoviča za vaške ubožce v Bicmanjih smo slednjič vendar tudi prejeli in sicer skupno za božične in velikonočne praznike. Še neki drugi odličen obisk smo imeli te dni. Obiskal nas je namreč (ineognito) g. c. kr. okrajni glavar iz Kopra, ki se je menda hotel osebno informirati o razpoloženju vašča-nov glede znane naše afere. Nu, iz vsega, kar je čul od posamičnih oseb, s katerimi se je ražgovarjal, je mogel gospod glavar posneti, da se Ricmanjci nepremično drže svojega stališča in da do rešitve riemanjskega vprašanja ne pride, dokler se ne ne odločijo kompetonini faku.-.v. za spremembo načina v postopanju v srni* u pravičnosti in dobrohotnosti. Brez ovinkov priznavamo, da postopanje novega gosp. glavarja napravlja kolikor toliko ugoden utis na nas, ker se mu vidi, da ne prihaja le za to med nas, da bi mojstrova\Ricmanjce in jim grozil — kakor je to delal njegov prednik, za nas Ricmanjce kaj neblagega spomina — am-. pak da mu je ležeče na tem, da objektivno I posluša vse zvonove. In nadejamo se, da se je g. glava* uveril, da smo sicer neizprosni v brambi tega, kar smatramo za svoje pravo, da pa se sicer more z nami mirno, trezno in pametno razpravljati. N«ka „MeksandrinkaM je bila prišla pred časom zopet domov. Šla je k družini Špaca-panovi v Ozeljanu, rekoč, da jej je naročila hči Uršula, ki je v Aleksandriji, naj stopi k njim ter jih poprosi, da bi jej zopet kaj poslali. Ta »Aleksandrinka« je rekla, dajeBrika ter da lahko ona odnese blago hčerki Uršuli, s katero sta dobri znanki, ko se kmalu zopet vrne v Aleksandrijo. Špacapanovi so jej dali peršuta, žganja, medu, itd. v vrednosti kakih 35 K, in »Brika« je odšla. Preteklo je 8 mesecev, ko se ni culo nič, nobenega odgovora ni bilo. Doma so mislili, kaj mora to pomeniti, hči pa se je kar bala pisati v strahu, da so morda doma že pomrli. Sedaj je prišla domov neka njihova sorodnica, ki je povedala, da hči ni ničesar dobila, iz Česar sledi, da je ona „Brika", ki se nahaja sedaj res zopet v Aleksandriji, vse lepo sama popapcala ter tako napravila strah Špacapanovim doma in hčeri v tujini. Komisar za preiskavo parnih kotlov. — o. kr. namestništvo za Primorje je imenovalo c. kr. inženirja Lenarta Weissa komisarjem za preiskavo parnih kotlov za vse Primorje in ob enem c. kr. inženirja Viktorija Krolfe zastopnikom gori imenovanega v slučaji njegove zapreke. To se daje na občne znanje s pnstavkom, da se imajo stranke v slučaju potrebe obračati od sedaj na c. kr. komisarstvo za preiskavo parnih kotlov v Trstu v namestništvenem poslopji, III. nadstropje, vrata št. 39. Poskusen samomor. — Iz Červinjana poročajo, da se je hotel na meji usmrtiti neki laški stražnik finance. Ali usmrtil se ni, pač pa nevarno ranil s puško. Prepeljali so ga v bolnišnico v Videm. Na Št. Viški BOri so bile 17. t. m. volitve za novo občinsko starašinstvo. Zmagala je na- rodno-napredna stranka. Od klerikalne strani se' je.udeležil volitve en sam. Padel jI. ko se je vračal domov, 35 letni i Leopold Gregoric iz.Prvačine po kamenju tako nesrečno, da se je. močno poškodoval po levi nogi. Sedaj se zdravi v goriški bolnišnici. Padli J8 s hodnika v Červinjanu 6-letna hčerka finančnega stražnika Brajde, globoko kakih 12 m. Dekletce k sreči ni nevarno poškodovano. Pevsko In bralno društvo „Mlren" * Mirnu priredi občni zbor dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer v dvorani g. Jo<*. Marmolja. Vspored: nagovor predsednika, poročilo tajnika, blagajnika, razni predlogi. K obilni udeležbi vabi odbor. PevsfobralnD društvo „Zarlatt v Koprivi na Krasu priredi veliko veselico, s plesom v proslavo 10-Ietnice dne 6. maja t. 1. na dvorišču A. Lovrenčiča. Vspored prihodnjič. Ka Ustju pri Ajdovščini prirede narodno-napredni mladeniči dne 22. aprila t. 1. veliko plesno zabavo v pokritih prostorih g. Ig. Sti-bila. Pri plesu bo svirala polnoštevilna godba. Začetek ob 3. uri popoludne. Meščanska Straža V SV. KriŽU je obhajala velikonočna praznika poleg običajnih ejovesnostij Se izredno. Na grajskem dvorišču je izročila prvi praznik diplome častnih članov gospodom: županu J. Vovku, podžupanu Tom. Mrev-1 j e t u in nadučitelju P. M e d v e š č e k u. Dični poveljnik g. R. Hrabal je imel primeren sloyen8ki nagovor na častne člane in na stražo. V ponedeljek pa je napravila izlet v Ajdovščino, kjer se je izročila diploma častnega člana g. zdravniku H. Finku. Gospod doktor je pokazal na poseben način svojo naklonjenost do naše meščanske stTaže: vsprejel jo je kot polkovni zdravnik, podaril ji je 50 K ter obljubil, da bode zdravil člane za polovično ceno. Hvala mu! V eerkfi I Bata! se je zgodila v noči na 4. febr.t. 1. znana tatvina. Policiji seje posrečilo kmalu uloviti predrzna znana tatova, M sta Al. Devetak, 81 let star, in A, Bandev, 40 let star. Pred tukajšnjo sodnijo sta bila obsojena Devetak na 3 leta, Bandev na 7 mesecev ječe. Tatvino sta oba priznala. Odprti lekarni- — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Gliubich. Pomj&ii služila v lekarnah. — v času od 22. do 29. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Gliubich. Dokazane je, da je Zoltanovo mazilo, po zdravniških izkušnjah najbolj priporočljivo sredstvo proti še tako zastarelemu protinu in rev-matizmu, ker to mazilo že po malokrat™ vpo-rabi pomaga. Steklenica K 2. — Bela Zoltan, Budimpešta, V., Szabadsag-ter. Naravna redilna sredstva so brezdvonmo ista, ki so brez umetnega pripravljanja použijejo in prebavljajo, taka namreč, kakoršna nam nudi narava sama. V prvi vrsti spadajo sem orehi, posebno pa so priporočljivi kokosovi orehi, ki imajo v sebi polno masti. Orehi vsebujejo polno redilne masti za človeške organe, ki se pa pokvarijo kakor maslo, ker vzdržujeio v sebi lahko kvarijivo tvarino iti mast postane neokusna. Po lastnih poskušnjah se je posrečilo to kvarijivo tvarino ločiti od kokosmasti, take da se mast sama lehko hrani dlje časa. Zato se ta mast porablja tudi v severnih klimah in je zelo priljubljena osobito zato, ker je po ceni, ima blag okus in je tečna. (Isto se lahko reče o dobrih tvrdkah, posebno pa še o dobri masti „Ceresa, katero najtopleje priporočamo našim izkušenim gospodinjam). . Nismo prijatelji inozemskih izEfcjdb, vsled tega, ker se nekaj let podražuje cena maslu in svinjski masti je postal uvoz masti RCeres" prava ljudska brana in nekaka pomoč v sili. Razgled po sueij. irhfflli 2ier začne zopet zborovati 24. t. m. Ogrski Vlada ima v svojem sedanjem programu delo, da se obnovi ustanova, ki je bila v nevarnosti Za glavni predpogoj političnemu delovanju smatra gospodarsko povzdigo; ra mesto carinske zveze naj stopi samo carinska pogodba 7, Avstrijo, Ustanoviti se ima velika v industrija. Vlada ima v svojem programu tudi .moderno davčno reformo in splošno volilno pravico. Odsek za volilno reform bo imel prihodnjo sejo dne 24. t. m. ob 5. pop. NenŠU cesar je dal za poškodovance po Vezuvovem bljuvanju 10.000 mark. — Vezuv Dopolnita občinske volitve v Ljubljani. - v tretjem in drugem razredu so zmagali kandi-datje narodno-napredne stranke. Danes voli prvi razred, ki izvoli tudi kandidate napredne stranke. Tržaška podružnica Slov. plan. društva napravi jutri popoludanski izlet v Romansko dolino v Istri. V Trstu bodo predstavljali jutri v Narodnem domu opereto »Čevljar baron". Oke |e Izbil v Trstu 18 letni zidar Fran Gerdol 20 letnemu K. Skilanu. Stepla sta se pred dvorcem Revoltella. Saneior. — Na pokopališča pri sv. Ani v Trstu so našli mrtvo 2! letno šiviljo, ki se je zastrupila radi neke neozdravljive bolezni. , Pred porotne sodnijo v Trstu so sodili 23 letno .služkinjo. Ivanko Furlan is; Kobljeglave na Krasu radi detomora, Porotnikom ja bilo stavljeno vprnSanjo, če jo kriva detomora, potem so zahtevali dodatno vprašanje, če je izvršila zločin v zmotljenosti. Prvo vprašanje so zanikali s 7 proti 5 glasovi. Na podlagi tega pravoreka je bila Fnrlanova oproščena , obtožba. Ker je državni pravdnik podal pritožbo ničnosti, so obdržali Furlanovo v zaporu. Nadškot obsojen v prisilno delavnico. - Iz Petrograda poročajo, da »so razkrili v Permu velikanski škandal, katerega posledica je obsodba nadbiskupa Bosima na 1.1 let prisilnega dela in na izgon iz duhovščine, ker je posi-Ijcval nune in zlorabljal dečke. Volilna reforma h delavski šttajk, — Nižje- avstrijski soc. demokratje so imeli na Dunaju shod, na katerem se je govorilo v glavnem o volilni reformi. Resolucija izjavlja na koncu, da je delavstvo pripravljeno pričeti splošni štrajk, da si pribori volilno pravico, ako bi se poslanska zbornica obotavljala sprejeti volilno reformo. V Opatijo prihaja letos izredno veliko število gostov, toliko jih ni bilo doslej še nobeno leto. Seliti se morajo celo na Reko. Kateheti preti prof. Masarvku. — Znani češki profesor Masaryk je rekel v nekem svojem govoru, da so kateheti od vlade plačani de-nuncijanti. Radi tega je tožilo Masarvka 308 katehetov. Raznrava se je vršila v sredo ; Ma-saryk je bil obtožbe razžaljenja časti oproščen. Veliko poneverJenjO. —Iz Krakova poročajo, da je poneveril v mestni hranilnici v Njepo-lemici blagajnik 80.000 K, nakar je zbežal. Staroslovanski poganski pil so našli pri Roh- nici na Češkem, kjer zidajo novo cerkev. V grobu je 8 okostnjakov. Okrog so različne posode z ornamenti, ki kažejo slovansko pogansko dobo. Strokovnjaki trdijo, da je ta grobnica iz X. stoletja. Radi 6 tednov zapora je hotel v, smrt pomorščak A. Kckert iz Kranjske, prideljen tor-pedovki »Comet"; streljal se je na Trgata z revolverjem, ali zadel se je slabo. Sedaj se nahaja v bolnišnici na Reki. . Ruski Bar je pomilostil povodom velikonočnih praznikov večje število političnih zločincev. Ni Otoku Formosa je divjal pred kratkim velik potres, ki je razrušil nad 1000 hiš; ubitih je 100 oseb. Velik potres v San Franciseu. — Kmalu po 5. uri zjutraj 18. t. m. je bil v San Franciseu potres, ki je trajal 3 minute. Na tisoče poslopij je poškodovanih, deloma popolnoma razdejanih. Na več krajih mesta so izbruhnili požari. Poštna oblastnija v Kausas City je iz Los Augeles prejela vest, da jo bilo -skoraj 1000 ljudi ubitih. Trgovski del mesta San Francisco je po večini razdejan. Mnogo poslopij se je zrušilo. V okrajih cenih najemninskih hiš je bilo ubitih na stotine oseb. Vse delo počiva. Bogateji mestni deli so manje poškodovani. Potres so čutili tudi v državi Nevadi. Kakor je bilo Ne\v-Yorker Postalu in Tele-graph-Companv malo pred 11. uro sporočeno, je potres v San Franciseu razdejal v trgovskem oddelku šest do osem okrajev. Veliko škodo je napravil tudi v bančnem okraju. Kmalu po osmi uri zjutraj 18. t. m. je sledil drugi sunek, ki je še povečal splošno paniko. Prebivalci so prestrašeni bežali po ulicah. Sunek je trajal le malo časa. Iz San Francisca javljajo, da je na stotine ljudi izgubilo življenje. Na mnogih krajih mesta je pričelo goreti. Mestna palača, ki je stala 7 milijonov dolarjev, se je zrušila. Iz mnogih hiš so ljudje zbežali na ulice v sami srajci. Najbolj so poškodovana poslopja v Market-Streetu. V nekaterih delih mesta so porušene cele ulice. Vsa stran San Francisca, vidna z morja, je bila 18. t. m. pop. v plamenu. Ogenj seje razširjal silno naglo. Med drugimi se je vsled potresa zrušil neki hotel, pod katerega razvalinami je našlo smrt nad 70 oseb; drugi štirje hoteli so pogoreli. Neka druga privatna hiša se je porušila, razvaline so pokopale 80 oseb. Južno od Market-Street je eksplodiral reservoar plina, kar je provzročilo nov požar. Neka brzojavka iz Sacramenta poroča, da se je vsled potresa vdrla železnica med Siusumom in Ba-nicio tri milje na daleč. Iz Čikaga poroča „Union Pacific Raiiroad Companv", da so razdejane vse njene proge zapadno od Ogdena (Utah). Prostor, na katerem se je pojavil potres, zavzema več sto tisoč kvadratnih milj. — Potres, ki je razdejal San Francisco, je bil razširjen po vsem ameriškem kontinentu. Vsa poročila, ki prihajajo iz San Frančiška, potrjajo, da je bil ta potres najgrozneji, kar jih je zadelo amerikansko obal Tihega oceana, ki je toli pogosto obiskovana od podzemeljskih stresljajev. Zato pa so tudi poslopja v San Francisco zgradjena po posebnem sistemu, ki jim omogoča večo rezistenco proti potresom. In vendar so se poslopja rušila, kakor da so iz kart. Katastrofa je trajala kake" tri ure. Ze po prvih sunkih se je zemlja odprla na posamičnih mestih na meter na široko. Iz hišnih razvalin so začeli švigati velikanski plameni. Kar ni porušil potres, je uničil ogenj. Vsa prizadevanja gasilcev, da bi gasili ogenj, so bila brezvspešna, ker so bili vodovodi razdejani. Ljudstvo je begalo kakor znorelo in je z izbuljenimi očmi gledalo navrazvaline. Mnogo oneb je znorelo od strahu. Škoda je seveda velikana, kanepreračunljiva. Vsega skupaj se je porušilo kakib .00"0 hiš. Povodom katastrofe v S. Franciseu se v vseh delih države ustanovljajo pomožni odbori za ponesrečence. Vlada je izdala odredbe, da se rned bedno prebivalstvo razdele živila, šotori in zdravila. Škodo, ki jo jo provzročil potres v S. Franciseu, ccm> najmapje na luO milijonov dolarjev. Neka brzojavka iz Cikaga poroča, da znaša škoda, provzročena v San Franciseu po požaru, ki jo bodo trpelo zavarovalnice proti ognju, okoln 250 milijonov dolarjev. Azijatski mestni del v San Franciseu je razdejan. Istotnko sta zrušena cerkov in kolegij Sv. Ignacija, eden naj vetih zavodov Jezuitov, čegar zgradba je stala dva milijona dolarjev. Listi cenijo, da je bilo fiOO do 700 ljudi ubitih, okolu 1000 i-anjenih, onih, ki so brez strehe, da je pa nad 20.000. Tudi iz S. Jose" poročajo, da je bil tamkaj močen potres, vsled česar je bilo razdejanih več poslopij ter ubitih mnogo ljudi. V Agne\vu pri S. Jose* se je porušila tudi blaz-nica, in je pod razvalinami našlo smrt mnogo prebivalcev. San Francisco se nahaja v velikanskem ognju. Po celi Kaliforniji je katastrofa strašanska. SuO milj. Škode, 300.000 ljudij brez strehe. V SeraJOVU so čutili dne 19. t. m. ob 1L uri predp. kratek, močan, valovit potres v smeri od zapnda proti vsteku. Rusko državne posojilo In Avstrija. —-' Rusija najme posojilo 22f>0 milijonov frankov. Posojilo je 5% ter se amortizuje v 40 letih. Francoska prevzame 1200 milijonov, Angleška 830, Rusija 500, Nizozemska 55, Avstrija 165 milijonov. Delegatom avstrijskih bank je obljubil ruski finančni minister Kokovcev, da se bo Rusija ozirala na avstrijsko industrijo pri na: ročboh za rusko državno upravo. Roosevelt proti ogromnim imetkom. — Predsednik ameriških Združenih držav, Roosevelt, je imel povodom polaganja temelja za novo grešno poslopje v Washingtonti govor. V tem govoru je Roosevelt naglašal, da se mora kaj storiti proti nabiranju tako ogromnih imetij, kakor so nekatera dandanes, ^ Potrebno je, da se uvede progresiven davek in da se onemogočijo podedovanja premoženj, ki presegajo neko višino. SteselJ in Židje. — Pred kratkim je šla po listih vest, da je slavni ruski branitoJj Port-Arturja Steselj prodal trdnjavo Japoncem za veliko svoto. To vest so zanesli v svet židje, kateri sploh tako radi trosijo o Rusiji laži v svet. Vse preiskovanje proti Steslju ni dognalo zanj nič nečastnega. Srbija. — Ministerstvo Grujičevo je podalo ostavko, katero je kralj sprejel. Novo ministerstvo sestavi najbrže Simič, sedaj poslanik v Carigradu. 60 milijonov je zapustil v Ameriki neki tovarnar, ki pa je bil doma na Češkem. Pokojnik je nekdanji tovarniški delavec Franc Kruckv, ki je vsled revščine odpotoval okrog 1800. leta v Ameriko. Tam se je imenoval Francois Krucketown in je delal najprej v neki trgovini z lesom, potem je postal soposestuik cele trgovine, končno si je pridobil s srečnimi špekulacijami ime „ kralja zlatih rudnikov" in ogromno zgoraj omenjeno premoženje. Umrl je pred dvema letoma, in ker ni napravil nikakšne oporoke, so iskale ameriške oblasti sorodnikov. Oglasilo se jih je na Češkem nad sto, ali nihče ni bil pravi. Zdaj so našli v Pragi med bornim delavstvom 87 let staro žensko, ki ima več sinov. O tej se je dok."alo, da je teta umrlega milijonarja in zdaj podeduje vse ogromno premoženje. Vojne ladje in kultura. — Amerikansko mirovno društvo je izdalo sliko o velikanski angleški vojni ladji „Dreat nougt", ki se ravnokar dogotavlja ter bo veljala 250 milijonov kron. Pred sliko je zapisano: Ako se ta ladja potopi, izgubljena je tolika svota denarja, ki bi se ž njo lahko pokrile vse kulturne potrebe Zedinjenih držav. Največja hiša na svetu. — v Nevvjorku je začela graditi tvrdka Singer hišo, ki bo največja na svetu. Srednji del bo imel 15 nadstropij, nad tem bo višina v podobi stolpa s 45 nadstropji. Skupna visokost bo znašala nad 180 m ter bo hiša presegala tako za 70 m palačo. Park Rower, ki je sedaj največje poslopje v N nvjorku. Stavba bo stala 1 milijon in pol dokijev; postavijo jo v 2 letih. Zgaga, IlaPBnjavjB, menje, da so prebavni kobilje, glavobol, ^SS*! močno srčno ^LL"t irtripMje,n8spanjB,k:T*XW včasiio bruhanje, ^*^S* pisujejo. Rogaški „Styria- vrelec" je mocneji in se to le perijodieno pye. Zaloga pri A. Jeretiča in Seppenhofer-ju v Gorici. v Tržiču to dni ceno mesa od K t'(JO na K 1-36 pri kilogramu. V naši okolici so tudi strašno dragi z mesom. Pet koščekov, pa ne predebelih, prašičevega mesa, katerega se drži precej špeha, stane tiO vin. Pouuuno gostilne v okolici, kjevr je tako drago. To je pač naravnost nečuveno. Saj v mestu ni tako drago! Deželni hipotetaa banka jo razposlala svoj zaključek za drugo poslovno dobo. Skupnega prometa je bilo K 22.785.149-17 z 289 no vimi ugotovljenimi posojili v zneskuK 2.450.200 iu s prebitkom K 2'J.278*14. Od začetka delovanja zavoda do vil. dec. 1905. se jo izplačalo 620 posojil v znesku 4.234.000 K. Razmerje med večjimi in manjšimi posojili se je premaknilo v neprilog zadnjih; 79 posojil je nad 10.000 K in 539 posojil v zneskih pod 10.000 K. Zanimivo je, kako so razdeljena posojila po sodnih okrajih: Ajdovščina posojil 39, znesek K (52.000 Kanal „ 10 „ „ 18.200 Kobarid „ 10 „ „ 24.000 Oervrajuii „ 45 „ „ 1.173.400 Cerkno „ 3 „ „ 5.400 Komen „ «3 „ „ 197.400 Krmin „ 101 „ „ 325.800 Gorica-mesto „ 85 „ „ 1.255.200 Gorica-okolica „ 150 „ „ 002.000 Gradišče „ 59 „ „ 233.200 Tržič „ 40 „ „ 287.400 Bovec „ 2 „ „ ¦ 4.000 Sežana „ 11 „ „ 24.800 Tolmin „ — „ n Skupaj posojil 618, znesek K 4.211800 Gospodarstvo. Dragfnja mesa. — Kakor pri nas, tako se čuti tudi v Furlaniji velika draginjo mesa, Nastalo pa je gibanje proti draginji, in nekateri mesarji se udajajo, Tako je zniža! neki mesar samo, ampak iudi skusiti se mom Iilijno mlečnalo milo Bcrgmann & C,o, Dresden in BcCin ob labi prej Bergmannovo lilijno mlečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad k 80 vin. = JOSIP ZORNIK V GORICI. = Dr E. Dereani praki. zdravnik in specijalist za očesne, ušesne in nosne Zdravi v Gorici, Stolni (start) trg štev. 9. I. Najtrpežneje In naj pripravne je je „PANZER"-dvokglo za izlete z zvonikom, lučjo acetylen in torbico za orodje z dveletnim jamstvom, stane K 95. Največja trgovina mitfler & Co., Duriaf XH!|5. Hflttelbergstrasse 27. Bogato ilustrovan cenik na zahtevo gratit; in. franko, Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje in ponatis je kainjiv. Jedliio pristen jo THIERRV jev balzam z znamko zelena nuna. Hajstareje in ncprtkosljivo- sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarju, prsnim boleznim, mfluenoi itd. itd. O.1*: i 2 tnalih di ti dvoj-natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica, s patentov, zamaškom K. 5 poštnine piosto. THIEKHY-jcvo Centifolijno mazilo znano fcot nenrekosjjivo sredstvo proti zastarelim ranam, vuetjeni, poškodbam, oteklinam vseh vrst Cena: 2 lončka & 3'60 poštnine prosto se razpošilja proti povzesju alt predplačilu zneska, tetottrnar A, THIEBKt v Pregradi prt Rogatca-Slatini, BroSitra a tulečimi originalnimi zahvalami je; na,; razpolago zastonj in poštnine prosto, Ddbiva se skoraj v vseh ?e8jia lekttraali in mirodttnieah. CularHAVfl Milil od Ga kl>- do ®1(l 3'70 mPlMUlU OfllU meter za bluze in obleke. Pfgnko in ca rine prosto na dom. Bogata borna zbirka z obratno pošto. ^Ils H«nn«b«ro v Curlhu. Tovarna (2) Božjast Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, • « o teh boleznih. Dobiva se zastonj in f ranico v prlv. Schvaa&en - Apoteke, rankflirt a., M. , -,*._, ___ Ceniki zahtevano brezplačno. Stara tvrdka pri kateri se stalni idjemalci poslužujejo že nad 3D let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami, Vabim cen j. g. naročnike, da si ogledajo vsak čas v moji trgovini te dneve dospelo spomladansko in letno blago. |= flnton Krušič, — b^jaški mojster in trgovec v Gorici itk. frana 3ošipa 35 ~ fek. Josipa Oerdl 33. Ivan Kravos priporoča svojo sedlarsko delavnico v Gorici *~* trg Koranj it.if. <•¦<•- i kron in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba za domača dela in strojeu za I pleten)«! Thos. H. Whittick in drug, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7.-434. Zaščitna znamka: »Sidro" Liniment. Gapsici comp. Nidomeatok ti P a I n - E x o • 11 • r je splošno priznano kot i«vr»tno bol bližajoče maallo; cena 80 via., K 1*40 in K. 2 te dobiva v vseh lekarnih. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le original te steklenice v škatljah z našo i. Kitno ziarako .Sidro" iz Rlchterjere lekarne, potem se je gotovo prejslo _ originalni izdelek. ^JKICHTERJEVA LEKARNA W% T i \ k ..ilatem levu" v Pragi ' ¦ l/j EUsabethgasso It 5 nova. ^fj/k Dnevno razpošiljanje. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči ftftt m M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in cono izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik S A. Mehanična delavnica. Vpoljava plina, vode in električne luči. V Gerici, zs vojatoice itev. 13. Pomladansko zdravljenje. Koncentriran sirup iz sasaparile. Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse krepilne snovi sasaparile in drugih sladkih korenin. Deluje izvrstno in z vspehom pri krvnih boleznih. Cena 1 steklenice 1 K 40 vinarjev. Dobiva se jedino v lekarni CRISTOFOLETTI v Gorici na Travniku. POTNIKI V AMERIKO H| Pozor! [Pozor! | 1 Kdor ho8e dobro In hitro potovati s francoskimi parobrodi 6ez Havre I t Ameriko, naj plfte pred odhodom od doma za pojasnila na našo I =— ' — najstarejšo firmo ,. ,.-zrr ,-, , , ^ rs Zwllchenbart, Basel (Švica) CtitraliialMphtz !. Za dobro in hitro efespedlcijo se garantira. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. 1902"tako,?lYO !n ********** *9 sklenil° v sk«Pni seji dne 28. nov. Hranilna vloga se obrestujejo po 4»/«%. Stalne vloge od - 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama. rf, J!Lff^\2* m^** ,pL F1**' «» varMtao ali zastavo in na menice po 6%. Glavni deleži koncem lefta5'/,%. ii9Q?c,U,,l,*tT31, 1f0, 190,4, j. 9tak wfoming, Nevada, Oregon in Wasbington nudi naše društvo |-rt i I posebno ugodna is izredno cfino črez Galveston. Odhod na tej progi *^_j j j I« Bremna enkrat mesečno. 1. i Tu ae dobivajo pa tudi listki preko Baltlmorainna vse ostale dele sveta, kakor: 9 Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Oolombo, Singapora v Avstralijo itd. *! Hotel Sudbahn u Gorici, na TeloDadnem trgu. Usojam si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel s 1. marcem t. 1. vodstvo in v najem dobroznani hotel Siidbahn, kateri je bil tekom preteklih mesecev popolnoma prenovljen ter je danes preskrbljen z vsem onim izbranim modernim komfortom, kateri mora imeti vsak hotel prve vrste. Hotel je električno razsvetljen. Na razpolago so bralne sobe, konverzacijske in za godbo, jedilne sobe in za društva, klube itd. V bližmi hotela je krasen park. Avtomobil-omnibus k vsem vlakom. Dunajska in francoska kuhinja, izborna domača in p t u j a vina. Potrežba ločna. Kuhinja je na razpolago o vsakem dnevnem času. — friderlk Hack, biuši lastnik hotela „fflailer", flraben-Dunaj. *¦« Mizarska zadruga ** v Gorici —' Solfeanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou •......-—......... ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. .../ :::~\::,:.::::: ~'~ Podružnlca v Trstu Via dl Piazza vaeriila 1. Podružnica v Spijetu. Zastopstvo v Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. livarna železja in kovin odlikovana z 18 zlatimi svetinjami A, POLLI = Gorica Frane-Joželova eesta št. 58. Dažno za staubenike in hišne lastnike! Zaloga in velika izbera: cevij za vodo, za stranišča z vsemi pritikliriami; kloseti vsakega sistema; vsakovrstne sesalke v veliki izberi; strelovodi; ograje za stopnice, hodnike, vrte itd.; stebri iz litega železa; železne peči; hidravlične zatvornice kakor tudi vsak izdelek potreben pri stavbah. -------- Potrebščine za vrte iz železa. = Sprejema katerokoli naročilo v litju železa ali brona. Cene brez konkurence. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg št B (Piazza D«) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne strojo In poprave jamčiva od 5-10 let. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINI) 16 Hker Godina !!ie1&n V Tr-»/. leka"»ah "•'••* ^Mn; lekarna „Afla Madonna della Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, I« mhiii iivuiiih lakara« „HH* |§aa«, Via dal rarnalo 4. ===== Gen« »teklenloe K MO. Is Trata m n« mpofiilja mtnj mg0 i atoklmlce proti povzetju aH naprej poslanim zneakom E 7-~ proato pofttnine, ======