Leto XXV., St 99 «—I u —— jprakuuivu i^uDijaxia. t uccicjjeva Bi. ä. Telefon št JI-22 31-23 31.24 Mbdus plsčaofl t Pogtgebflhr bar bezahlt, Ljubljana, sreda t maja 194S uiseraun jdxnjiei. tjun'jana, Puceinijeva ulica S. Telefon öt. 31-2S. 31-26. podružnica Novo mesto. LJuojjana** e. «2 izitiiučno zastopstvo za oglase lz Italije ln lnoeemstvo: [P1 S. A., Milano. tiučum. za m aoijaasjto pokr pri poštno-iekovnem »v. öt. 17.742. s» ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Port. 11-3118 . - ^ » . 4 F i-. ' . -J ■ ppj MM 1 1 TaHaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccuujeva ulica St. S. Telefon St Sl-22. 81-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo Um den Führer geschart wird der Stadtkern ven Berlin verteidigt »ar Feind in München eingedrungen — Im April 29 Schiffe, 4 Zerstörer, 1 Unterseeboot, 6 Sicherangsfahrzenge und 5 Schnellboote versenkt Ans dem Füiirerh&aptquartier, 1. Mai. CDNB) Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Stadtkern von Berlin verteidigt sich die tapfere Besatzung um unseren Führer geschart auf engstem Raum gegen die bolschewistische Übermacht. Unter schwerstem feindlichen Artilleriefeuer and rollenden Luftangriffen dauert das heroische Ringen an. Südlich der Reichshauptstadt haben die Verbände unserer 9. Armee Anschluss an die Hauptkräfte gefunden und stehen mit diesen in der Linie Niemegk—Beelitz—Werder in harter Abwehr gegen die pausenlos anrennenden Sowjets. Auch zwischen Rathenow und Fehrbellin behaupten sieh unsere Truppen gegen starke feindliche Angriffe. In Mecklenburg richtet sich der Kaupt-stoss der Bolschewisten gegen den Raum zwischen der Miiritz und Niem. Heftige Kämpfe sind hier mit den weiter vordringenden sowjetischen Verbänden im Gange. Teilkräfte des Gegners drehten nach Nordosten ab imd versuchten über die Pene östlich Anklam überzusetzen. Nördlich davon, behauptet sich der Stützpunkt Wolgast gegen alie Angriffe. Von Osten her gegen die Dievenow-Enge geführten Angriffe brachen verlustreich für die Bolschewisten zusammen. In Nordwestdeutsehland lag der Schwerpunkt der Kampfhandlungen gestern zwischen Weser und Elbe, «vo es den Engländern in schwerem Kampf gelang, unsere Trappen über die Eisenbahnlinie Bremervörde-Stade zurückzudrängen. Zn heftigen Kämpfen kam es wiederum in dem feindlichen Elbe-Brückenkopf westlich Lauen-barg, den der Gegner nach wechselvollen Bingen nur wenig erweitern konnte. Süd-asfcüch Beutenburg gelang es dem Feind unter starkem Feuerschutz mit schwächeren Kräften auf das Nordufer der Elbe überzusetzen. Jlus dem Bavrischeu Wald sliessen ameri- kanische Panzerverbände an Passau vorbei und erreichten die Donau östlich der Stadt. In Oberbavern drängt der Feind von liegen* bürg weiter nach Süden vor. Überlegene feindliche Kräfte sind vom Nordwesten und Westen im München eingoUrungen, wo im Stadtkern erbittert gekämpft wird. Im Allgäu erreichte der Gegner Garmisch-Partenkirchen und ist im Vorstoss auf Mittenwald. Im Oberitalie® kämpfen sich unsere Divisionen weiter nach Norden zurück und erwehren sich fortgesetzter Angriffe überlegener feindlicher Kräfte und kommunistisch-terroristischer Gruppen, die ihnen den Rückweg abzuschneiden versuchen. Aus dem südlichen Abschnitt der Ostfront werden nur örtliche Kämpfe gemeidet, im Raum von Brünn, wo die Sowjets durch ihre hohen Verluste zu weiteren Umgruppierungen gezwungen sind, dauert die Kampfpause an, dagegen nehmen die Kämpfe westlieh Mährisch-Ostrau mit unverminderter Heftigkeit ihren Fortgang. Der vom Feind erstrebte Durchbruch wurde abermals nach geringem Geländeverlust vereitelt. Die heldenhaften Verteidiger von Breslau wiesen wiederum alle Angriffe der Sowjets ab. Die Säuberungskämpfe in dem wieder befreiten Gebiet von Bautzen, Kamenz und Königsbrück wurden abgescldossen. Der Feind hatte hohe blutige Verluste. ZaMrei-che Gefangene nnd umgangreiche Beute wurde eingebracht. Über Norddeutschland herrschte während des ganzen Tages lebhafte Jagd- und Schlacbtfliegertätigkeit. Im Kampf gegen den feindlichen Nachschub und dessen Sicherang versenkte die Kriegsmarine im April 29 Schiffe mit zusammen 159.200BRT, 4 Zerstörer, 1 Unterseeboot, 6 Sicherungsfahrzenge and 5 Schnellboote. Ein Flugzeugträger, 2 Zerstöre? nnd 7 Schnellboote wurden schwer beschädigt. „Svetovna zgodovina je svetovno sodišče" Berlinske pripombe k mednarodnemu političnemu položaju Sovražnik je vdrl v München — V aprlfta Je bilo potopljenih 29 ladij, 4 rušilci, 1 podmornica, 6 zaščitnih vozil in pet hitrih čolnov Berlin, 30. aprila. Nemški narod zasleduje z veliko napetostjo potek in konec groznega boja proti uničevalnim množicam z vzhoda in zapada. Medtem ko se še drže v berlinskem mestnem središču velike in manjše postojanke pred navalom nadmočnega sovražnika, politični dogodki prepričlj;vo dokazujejo pravilnost nemškega boja v dobrobit evropske celine. čeprav Francija še ni pritegnjena v območje rdeče armade, so dogodki včerajšnjega volilnega dne pokazali, da komunizem povsod agresivno napreduje, kjer se mu ne zcperstavlja nobena jasno opredeljena redna sila.' Francozi včeraj zvečer preko svojega ra 1;ja niso mogli zvedeti, kako so se politične skupine pri teh glavnih volitvah po devetih letih na novo sestavile. številnejše oa so bila poročila o polit;čnih spopadih na volilni dan. De Gaulle ni v Parizu in v provinci pustil prostih cest za malomeščanske, volilce, temveč je moral pod pritiskom moskovskega prokonzula komunističnega voditelja Thoreza pustit* ceste proste za demonstracije komunistične stranke. T: dogodki v Franciji so koristen zgled za vse male in srednje sile, ki so sestavo atlantske Jr.stine. in njene obljube vzele resno in katere verujejo^ :a bodo no tei vojni vs: veliki in mali. močni in slabi narodi lahko po lastni volii določbi svojo vladno obliko. Kake mislijo v Moskvi "o papirni atlantski listini, je izrazil s popolno iasnostjo zastopnik Ti+a v San Franc scu. Rekel je, da kralj Peter, zaveznik Anglije leta 1941.. nima v Jugoslaviji nobene besede več in da nima izgledov, da bi se mogel kdaj vrniti. Nastopu Molotova in pod sovjetskim vpl'vom stoiečih držav v San Franciscu so prisluhnil; tudi klienti Velike Britanije. Zastopniki britanskih dominionov so jasno '"zrazili. da oni poleg Anglije zahtevajo sedež in glas v novi svetovn organizaciji, ker gledajo z velikim nezaupanjem usluž-nost Edena napram Moskvi in niso v stanju, da zaupajo svoje življenjske interese temu avtorju nraznih kompromisni formul. Trezni Holandci sto se izkazali v San Franciscu kot boleč trn v angleškem mesu. Holandski delegacijski šef uspešno zbira male in srednje države, nadalje kritične britanske dominione in nezaupljive južnoameriške republike za sunek proti diktatorskim predpravicam velesil. Ne morda nemški učenjak, temveč neki ho. preko angleških riških zvočnikov pojasnil Holanlcem, Juž-noafrikancem jn Flamcem v njihovem jeziku, da je pogodba iz Dumbarton Oaksa vse prej "kakor postavitev trajnega miru. Ta holandski strokovnjak je odkrito povedal. da so vsi pogoji svetovnopoPtičnega značaja, ki so podani v tej pogodbi, tako površno izdelani, da dajajo velesilam popolnoma proste roke. Vse deželo, k; so odpovedale pri uresničenju jasnega nemškega evropskega programa, morajo sedaj doživeti, kako postajajo žrtve boljševiške polit'ke sile in tudi žrtve manevrov plutokracije. Pluto-ltracija in boljševizem nista edtoa samo v sovraštvu proti vsaki redni sili. temveč si pomaga io tul' pri svojem imperialističnemu stremljenju odvzeti malini narodom vse pravice ter izbrisati gospodarske in kulturne posebnosti teh narodov. Trda resničnost usode nemškera glavnega mesta v sredini Evrore ta trda resničnost odloča istočasno o bodočem političnem. gospolarskem :n kulturnem življen-skem nodročju majhnih narodov. Grob nemških junakov bo šel v zgodovino kot pokopališče življenjskih pravic r>n h evropskih narodov, ki sedaj v San Fran-iscu v konferenčnih in hotelskih dvoranah prepozno spoznavajo, da veljajo tudi za nje besede Hemricha von Klei sta: ^Svetovna zgodovina ie svetovna sodišče.« Borbeni duh Hitlerjeve mladine Berlin. 1. maja. V zadnjih tednih se je zopet nn novo izkazal borbeni duh Hitlerjeve mladine. Mnogo mladeničev se je iz lastne volje uvrstilo v bojujoče se čete. Pred nedavnim je mnogo udeležencev naraščajočega taborišča pri O pavi zapustilo tajno svoja izobraževaltsč»a., da bi se prebili skozi bojno črto. Javili so se pov^jniku nekega polka smuških lovcev ter izjavili, da onežje dovolj poznajo, da lahko branijo odsek. Najmlajši iz vrst Hitlerjeve mladine, ki se je pridružil polku, je bil komaj 15 let star. Do zsäitfega so vzdržali na svojih mestih Führerjev glavni stan, 1. maja (DNB) Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: V mestnem središču Berlina se brani hrabra posadka, strnjena ob Fühierju, na irajr>žjem področju proti boljševiški premoči. Herojski hoj se nadaljuje pod najtežjim sovražni kovim topniškim ognjem Jn neprestanimi letalskimi napadi. Južno od nemškega glavnega mesta so se združili oddelki naše devete armade z našimi glavnimi silami ter »o s temi na črti Niemegk—Beelitz—Werder v trdih obrambnih bojih proti neprestan no napadaječim Sovjetom. Tudi med Ra.the-novrom in Fehrbelliiiom se držijo naše čete kljub močnim sovražnikovim napadom. Na Meckienbnrškem je usmerjen glavni boijiševiški sunek proti področju med N5-ritzom in Niemom. Tu so v te'm silni boji s prodirajočirni sovjetskimi oddelki. Delne nasprotnikove sile so se obrnile proti severovzhodu ter so skušale prekoračiti Pene vzhodno od Anklam a. Severno od tod se drži oporišče Wolgast vkljub vsem napadom. Boljševiški napadi z vzhoda proti ožini Dieven ow so se zrušili z izgubami za napadalce. V sevemozapadni Nemčiji je bilo težišče bojnega delovanja včeraj med Wesero In Lobo, kjer se je posrečilo Angležem v težkem boju potisniti naše čete nazaj preko železniške proge Bremervörde—Stade. Do silovitih bojev je prišlo zopet na sovražnikovem mostišču ob Labi zapadno od Lauen-borga, ki ga je nasprotnik po izprememb poinih bojih le malo razširil. Jugovzhodno Beutenburg se je posrečilo sovražniku pod močnim ognjenim varstvom s šibkejšimi si-tewrti dospeti na severno obrežje Labe. Iz Bavarskega gozda so prodrli ameriški oklopniški eddelki mimo Passana ter dosegli Donavo vzhodno od mesta. V gornji Bavarski pritiska sovražnik od Hegensbergs dalje proti jugu. Nadmočne sovražnikove sile so vdrle s severozapada in za-pada, v München, kjer se vršijo v mestnem središču ogorčeni boji. V Allgau je dosegel nasprotnik Garmisch-Partenkirchen ter prodira proti Mittenwaldu. V severni Italiji se prebijajo naše divizije dalfe nazaj proti severa ter se branijo pred neprestanimi napadi nad moč ni h sovražnikovih sil in komunistično-terorističnih skupin, I ki jim skušajo odrezati pot nazaj, i Z južnega odseka vzhodnega bojišča jav-! Ijajo le o krajevnih bojih. Na področju ; Brna, kjer morajo Sovjeti zaradi svojih visokih izgub izvesti nadaljnje premeščanje i čet, se nadaljuje bojni odmor, nasprotno pa j se z nezmanjšano silovitostjo nadaljujejo j boji zapadno od Moravske Ostrave. Name-: ravan i sovražnikov prodor je bil ponovno ; preprečen po ma jhni izgubi ozemija. Junaški 5 branilci Breslaus so zopet odbili vse sovjet-| ske napade. Očiščevalni boji na zopet osvo-i bojenih področjih Bautzena, Kamenza in i Kömgsbrücka so biii zaključeni. Sovražnik ' je imel visoke krvne izgube. Zajeli smo šte-j vilne ujetnike in obsežen plen. j Nad severno Nemčijo je vladalo ves dan živahno delovanje lovskih in borbenih letal. V bom proti sovražnikovi oskrbi in njeni zaščiti je potopila vojna mornarica v aprilu 29 ladij s skupno 159.200 brt, 4 rušiloe, eno podmornico. 6 zaščitnih v o-/51 ter 5 hitrih bojnih čolnov. Ena nosilka letal, 2 rušilea ter 7 hitrih hojr.ih čolnov je bilo težko poškodovanih. Vedno znova polfsfc® vprašanje Sovjetska unija spet predlaga pr ipustitev kiblmske poljske vlr,4e. Kritike in oritožbe srednjih m malih držav l^izbona, 1. maja. Po poročilih angleškega in ameriškega časopisja je Sovjetska imčja na konferenci v San Franciscu znova sprožila poljsko vprašanje, o katerem so pred par dnevi že mislili, da je vsaj začasno odstavljeno z dnevnega reda. Na eni prvih plenarnih sej zasedanja se je namreč konferenca z večino glasov pridružila stališču Zedinjenih držav in Anglije. da poljska sovjetska vlada v Lubli-nu ni legitimirana predstavljati Poljsko na konferenci, dokler ni preosnovana v smislu v Jalti sprejetih sklepov med Roose-veltom, Churchillom in Stalinom, že v par dneh pa se je pokazalo, da s tem sklepom poljsko vprašanje še ni odstavljeno z dnevnega reda. Ko je namreč kmalu nato prišel v razpravo predlog južnoameriških držav, naj se kot polnopraven udeleženec pripusti na konferenco tudi Argentina, ki se je šele v zadnjem hipu pridružila »zlru-ženim narodom«, se je Sovjetska zveza temu predlogu upirala. Molotov je ponudil kompromis v tem pravcu. da bi Sovjetska zveza opustila odpor- proti opustitvi Argentine, v zameno pa naj bi Zedinjene države in Anglija pristale," da se povabi na konferenco poljska vlada v Lublinu. Po informacijah angleških in ameriških novinarjev iz meroclajnih krogov Zedinjenih držav jn Amerike pa vladi v Washing-tonu in Londonu kljub omenjenemu sovjetskemu predlogu vztrajata na svojem stališču, da se lublinska vlada ne more pri-►usttti na konferenco v San Franciscu, okler se ne izvedejo jaltski skleni. K?1^ se zatrjuje, je bilo poljsko vprašanje tudi predmet nedavnega zaupnega razgovora med zunanjimi ministri Stettiniusom, Ede-nom, Molotovom in dr. Sungom. Zdi pa se, *da tudi na tem sestanku ni bil dosežen za-že&mi sporazum. Zato Sovjetska zveza tudi nadalje vztraja na svojem odklo. nllner stališču glede pripustitve Argentine. Za Argentino se na čelu južnoame-rižkiii držav posebno zavzemata republiki CSe in Brarf&ja, ki jn v tem podpirajo S Berlin, 1. maja. V hudih bojih za neko mesto v šieziji, ki ga ie poveljnik mesta spričo šibkih sil le težko držai napi am sovjetskemu napadu, so izpadla postopoma vsa sredstva za službo zveze Obratovala je le še mreža obveščanja po kurirjih. Popolnoma sama in brez povelja je neka žena iz Duisburga prevzela ta posel ter več dni opravljala službo. Njena vzorna pripravljenost je omogočila poveljniku, da je vodil svoje vo-'ake, ki so oili razdeljeni po velikem področju in k« so se borili pol najtežjimi "kolnostmi, ter oa je obdržal pripravljenost čet. Ko pa ]e bilo možno, da so nadomestili to ženo voir ki, je prosila, da sme še ostati na tem mescu. S priznanjem njenega vzornega zadržanja je "povelin'k zapovedal, da jo odvedejo v zaledje, kjer je takoj nas-toniia službo na pošti. "f Podčastnik Rudolf Kettmann kot povelja nik naskakovalnega topa neke pomorjan-sko meklenburške oklcpniško-lovske čete je tekom dveh dnii uničil v Kurlandiji 6 sovražnikovih oklopnikov. Za to dejanje je bil odlikovan z železnim kr'ž?m prve stopnje. Kljub rani na roki in Dcu je takoj posegel v borbo na področju pri Frauen-burgu. Zavzel je položaj na križišču cest, ko so sovjetski oklopnikfi poizkušali zasesti cesto. Podčastniku je uspelo, da je sovražnika odbil ter mu prizadejal občutne izgube. Dva naskakovalna topa njegove čete, k, sta hotela poseči v borbo, sla bila uničena. Kljub sovražnikovemu obstreljevanju iz deloma le 30 metrov oddaljenosti je podčastnik skočil iz iarka ter spravni ha varno svoje ranjene tovar še, ld so bil: pri obeh tnrčenih topovih. Dva dni je podčastnik Kettmann držal cestno križišče brez podpore. Vsi sovjetski poizkusi, da bi cb kr'žišču dosegli prodor, so se izjalovili ob nezlomljivem odporu enega moža, katerega je zato Führer za dokazano hrabrost ollikoval z viteškim križcem železnega križa. Berlin, 1. maja. Po večumem neprestanem topniškem ognju so bcfljševikD pričeli z nanodom is področja pri Leibus?u. da bi sunili proti zapadu. Pri tem je uspelo ao-vražfc:Eiku, da je vdrl v poOožaj 21ileftnega poročnika Zoppota iz Berlina. Da bi. preprečil nevarnost razbitja bojne črte, se je poročnik z mali števi Lnimi možmi vrgel sovražniku nasproti ter se boril s tako zagrizenostjo, da ie uspelo zapahniti vdor in osvojiti naznrj odsek, na katerem je bila četa. Tudi na sosednjem odseku je mladi poročnik odstranil sovražr.tka ter dovedel glavno bojno črto zopet v nemške roke. Boljševiki sc poleg 250 mrtvih izgubili številno orožje. Sovjetsko časopisje k bojem za Berlin Stockholm, 30. anrila. Tz Moskve javljajo: Sovjetsko časopisje mora ponovno ugotoviti. da vodi nemški odoor tudi na področjih v zaledju do ogorčenih borb. iz tega izliäia ponovno, da so Sovjeti upali, da bodo naleteli le na skromen odpor, če so že enkrat prekoračili nemške zaporne položaje. Te nade pa so se zjalovile ob fanatični odporniški volji nemški divizij n nemškega naroda. O boju za Berlin oo^aja »Pravda« izčrpen opis, pri čemer ta moskovski časopis posebno poudarja, da streljajo Neme ilz hišnih vrat, strelskih im, iz razvalin in izza hišnih zidov s topovi, karaMnfc- mi in drugim orožjem za bo bo iz >liž'ne. Stockholm, 30. apr'.a. Vsa, sovjetska e-ročila o boju za 3erlin soglašajo v tem, da rdeča armada še nik >!i v tej vojni ni naletela na tako ng^nSen odpor kakor v Berlinu. Vsak hiša, ywaka razvalina vsake hiše je postala barikada, iz katere s° vsi-pata proti napadalcem smrt in poguba. Brezprimeroo delo nemškega letalstva Bertin, 30 aprila. Brez primera so napori nemškega letalstva, da preskrbi berlinske braniüce s strelivom in drugim meteriaüom. Piloti nemških letal morajo vedno znova dokazati svoje neverjetno visoko znanje m brezprioneiroo hrabr st. ko prebijajo sovražnikovo protiletaJsko obrambo in boij-ševiško lovsko obramnbo. Mussolini je bil tsmorfen Zedinjene Jržave in Anglija. Pozornost vzbujajo tudi vesti, da se na sejah v San Franciscu vedno češče in ved- j no ostreje oglašajo očitki in kritike na račun vodtilnih velesil s strani zastopnikov srednjih in majhnih držav. Na eni zadnjih sej je v iimenu predneazijskih držav govoril zastopnik Libanona dr. Mallin. Dejal je, da srednje in maihne države nimajo potrebnega "zaupan ja" v prav;čnost velesil, da b[ zadostno upoštevale koristi majhnih na. rodov. Predlagal je zato, naj bi se osnoval permanenten odbor pravnikov, ki bi se po vojni relno zbiral ter po potrebi spreminjal veljavne predpise mednarodnega prava Kritiziral je tudi delo konference same. češ d.a je preveč formaHstično in da se izgublja v podrobnostih, tako da je vse lelo. ki se opravlja v San Franciscu, le izrazito okvirno delo. Zaključil je z besedami: »Ako ne bomo mo^ii ugotoviti po-zitvnib idealov, po katerih naj bi človeštvo živelo, bo vse naše delo, ki ga opravljamo na tej konferenci, ostalo brez pomena in brez koristnega sadu.« Tudi belgijski zunanii minister Spaak je dal izraza naziranju večine srednjih in manjših držav, ko je poudaril, da male države z vznemirjenjem zasledujejo razvoj politične situacije, ter je apeliral'na velesile, naj pr; svoji politiki vedno upoštevajo tudi življenjske interese srednjih in manjših narodov. Mračno razpoloženje Stockholm, 1. maja. ^Londonski dopisnik lista »Stockholms Tiidningen« piše dobesedno: »Svetovna konfererca v San Franciscu se je pričela s težko disharmonijo, öe še ni nastopia odkrit raador med Sov-feti in zapadnimi šibami, je to edino le zasüugia Edenöivegja kwmprororisineg«. 22a-držanja.« »Sunday Times« piše: Zelo dvomljivo je, aü bo pričalfcovajm konec vojne izzival süöno veselje kekor teta 1918. Pri nas vlada Ženeva, 1. maja. Po vesti neke italijanske radijske postaie je padel Duce s 17. najožjimi sodelavci v roke upornikov. Dru-hal je Duceja im njegove sodelavce, med katerimi sta bila Farrnacci in Carlo Sforza, pomorila medtem ko je bil maršal i Graziam izročen zavezniškim vojaškim nadalje mračno razpoloža-ije. Mnogo vojakov, kri so sedaj v Nemčijii, morajo prepeljati ne druga bojišča, kjer se morajo boriti dalje. Molotov se odpravlja iz San Francisca Lizbona, 1. maja. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov" in severnoameriški zunanji minister Stettinius sta se sestala v nedeljo pc-zno zvečer. Predmet tega nepričakovanega razgovora je bil ra-d isk: govor, ki ga je Stalin naslovil na severnoameriškega predsednika Trumana in na Churchilla. IJzbona, 1. maja. Neki član sovjetske delegacije je izjavil, da bo Molotov po desetih dnevih zapustil San Francisco. Vodstvo sovjetske delegacije bo prevzel pcsla-n k Grom kov. Prizadevanja majhnih in srednjih d*-žav Lizb°na, 30. aprila. Kenadski ministrski predsednik Makenzae King je izjavil, da se pri izgradnji svetovne organizacije ne sme zaupati le sili velesil. Posebno srednje države, kakor švedska in špsndja, so bolj v položaju, da čuvajo svoj položaj kakor velesile, M so obremenjene na mnogo strani. Stockholm, 80. aprila. Na konferenc« v San Franciscu je zahteval zastopnik avstralske vlade za vse narode enako odgovornost. Reuter pripominja k temu da si hočejo mali narod? priboriti pravico, da sodelujejo pr bodočem določanji, položaja v ss*etu 81 dotačtod politične smeri, oblastem. Trupla pomorjenih fašističnih veljakov so razstavili v Milanu na trgu Lorezzo. K temu piše »Zeit«: »Zgomjeitalii-janske tolpe- ki so jih oborožili Anglo-američani. Sovjeti p« hujskali, so nemške umikaLne pokrete izkoristile za to. da so iztegnile roko po možu, v katerem je bila utelešeni ne le dosedanja veličina, temveč tudi - dočnos: italijanskega naroda.« Prvi fašizem, ki so ga izdajalci kova Viktorja Emanuela in Badoglia privedli na rob prepada, je b.l delo Mussolini ja, kakor obnovljeni drugi republikanski fašizem, ki so ga izučile napake preteklosti ter je pričel svoje delovanje na novi da-lekosežnd bazi italijanske obnove. Pred dvema letoma je klika okoli kraljevske hiše prvič segla po Ducejevi osebi. Takrat je nemška zvestoba rešila moža v zadnjem trenutku; takrat ga je sovraštvo hotelo izročiti rokam sovražnikov. Sedaj pa je druhal, ki jo plačuie sovražnik, dvignila drugič roko proti Mussolini ju. Tokrat pa udarca ni bilo možno prestreči. Krogla morilcev je uničila njegovo življenje. Ideja, za katero se je boriL s tem seveda še ni izbrsana. V italijanskem narodu bo živela še dalie ter nrvsüa sadove-ki jih ne bodo dosegle morilske krogle. Protimonarhistična zborovanja v Italiji ženeva, 1. maja. V Italiji je prišlo v ne. deljo do ogromnih demonstracij prebivalstva, ki je v strastnih zborovanjih zahtevalo odpravo monarhije. Istočasno so demonstranti zahtevali takojšnje ukinjenje zavezniškega vojaškega nadzorstva. Največjo besedo so imeli komunistični govorniki. Ko je neki član krščansko socialne stranke na zborovanju v Rumu boječe hotel nakazati, da se ne more dinastija neposredno obtožit^ krivde za izbruh vojne, ga J» (fivja razjarjena mnodttoR prevpüa. Borbenost in uspehi nemških topničarjev Berlin, 1. maja. Neka orotiietalska topniška divizija ki je bila nameščena na Slez'jskem področju in ki jo je vodil polkovnik Krämer, ie v teh dneh sestrelila svoje 300. letalo. To 300. letalo je sovjetsko letalo ameriškega izvora tipa Boston, ki se je zrušilo v ckol ci .lagernd'rfa. Oddelek te divizije, ki se ;e ze izkazala v Kptvoviu in zgornj' šieziji. je redaj nameščen večinoma v ooi h na zemlji ter ima kot najzvestejš; tovariš grenadl: jev mnogo zaslug pri preprečenju » vjetških pre-bijalnih poizkusov na -ndustrijsko področje pr' Moravski Ostravi. V bojih za južne dohode v Moravsko nižino je bil neki odlelek opnlčarev z baterijo naenkrat nasproti glavnini naprej prodrlega sovjetske batal""" nn !■-' ie ;mel namen napasti topniški roložaj. Topničarjev ni nič prem "ti] n ustrašil napad, temveč so uino menjali položaj ter premagali sovražnika z ročnimi granatami. Sovjeti so na to opustili svojo naKn.no ter so pustili na položaju 50 ujetnikov. Tc dejanje potrjuje, da neustrašna vztrajnost več premere, kakor preu:anjena predaia. rrsgičs« posledice za Evropo Pariz, 1. maja. Z odklonitvijo, ki jo je doživel de G^uilc glede udeležbe Francije pri odločitvah v San Franciscu, so še narasti! nesporazumi in nesoglasja med njim in vilama Anglije in Zedinjenih držav. Zelo je treba upoštevati njegov zadSnji gov;r. v katerem je dejal med drugim: »Uničenje Nemčije mora imeti tragične kcreekvence za Evropo. Zagrenjen nemški narod in zesužnjenje delavcev bi pomenilo ognjišče nemirov v Evropi. Uničenje nemške industrije cvira gospodarsko obnovo Evrope. kuge in bolemi v Nemčiji pa .se ne bi ustavile pred mejami, temveč bi ogrožale zdnuvje vsega kontinenta.« Razbitje evropskega gospodarskega reda Stockholm, 30. aprila. Kot t stven an-glešk. vojni cilj označuje vodilni list londonske C-munjstičnemu vplivu. Z angloameriške stran iizjavljajjo, da ae na Dunaju ponavljajo dogodki na sovjet-skopoljskem področju in da je Rermerje-va »vlada« le predhodnik čisto boijševlSoe vlade in to tem bolj, ker so sovjetske vojaške oblasti šele pred nedavnim zabranile dostop na Dunaj zastopnikom britanskega ki ameriškega časopisja. Resmerje-va »vlada« ni nič drugega kakor skupina lutk, ki jo bodo pognedlL z odra v tem trenutku« fco bo Dunaj — kakor pcavi Fiihrerjevo dnevno povelje — zopet poetei nemški. češki narodni odbor Praga, 30. aprila. Uradna britanska poročevalska agencija Reute- je 27. aprila iz Londona razširila naslednjo vest: V Londonu so objavili: osnovanje skupine, ki se naziva »češki narodni odbor«. Ta komite izjavlja v svojem prvem protokolu: Odklanjamo poizkus marionetne vlade dr. Beneša, ki hoče narod podvreči komunistični diktaturi. Mi vztrajamo na štSrih političnih svoboščinah, kj so zabeležene v atlantski listini. Predsednik tega odbora je general Ssr la, njegov sedež je v Londona. Trenja med Poljaki Stockholm, 30. aprila. Iz Londona sporočajo, da so se pojavili mnogi protesti s strani poljske begunske vlade spričo podpisa prijateljskega pakta med Sovjetsko zvezo in hrblinsk^m poljskim odborom. Londonski Poljaki posebno poudarjajo, da pogodbe, ki jih je sklenil lublinski odbor, s staPšČa mednarodnega prava nimajo nobene vzajemnosti. Te pogodbe tudi ne odgovarjajo prepričanju in volji poljskega naroda. Poljska vlada je nadalje izrecno izjavila, da prijateljska poili n da srno nate zäun je un. skoraj povüili. Težke bolezen te ni m ga odtrgati 00 svetih dolžnosti poklica, razmere č' sa pa so te le pris-lile, ua si st pccial rmd jene bo-aice, k si sameval, ti, ki si p: j^ten dm-žMtonik v '^Jiao ljub d družb-». U» j 11 prepolne, zdravo du-šo, trepetajočim blago čuteč ni icem, zavedajoč se uie ki se je bližala, si tam izdihnil. Ti se tega tre nam je bi'o vedno ob Tebi. in zato boš ostal vedno in častno ohranjen v spominu, Ti vzel ed ffeveka. Iz naše lepe Gorenjske, v Strahinju pred 63 leti rojeno telo je raš'o zadnje b: v al šče v danes razdrapani dolenjski grudi. Ko se boš slovenska drča in učeča se doraščaječa mladina ustavljala desno od malih vrat novomeškega pokopal šča ob okrožju groba mož" jeklenega značaja, k1 ni nikoli bavar>-tal s svojim zpved-iirn. narodno r«"orodnim prepričanjem, se pokvm« najolememteisemu r'uhu. pökoireea s*. P"*"" redkega profesorja obdari*-r>ears 7. odlikami, o katerem so se dijaki izr.nžali vodno in povsod ssa.mo pohvalno. Na n-iegovem spomeniku bi mogle bles.oti ztaite črke: Ti bil si res te zemlje sin ponos ji, nam pa vzgled vrlin. Slava njegovemu spominu! Joža šterbenc BELEŽNICA KOLEDAR Sreda, 2. maja: Anastazij. DEŽURNE LEKARNE Mr. SuSnlk, Marijin trg 5; Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4; Bohlnec ded.. Rimska cesta 31. __ DRŽAVNO GLEDALIŠČE DRAMSKO GLEDALIŠČE Sreda, 2. maja. ob 17.: S. Lageriöf - B. Begovlč: Gosta Berling. Red Sreda. Četrtek 3. maja, ob 17.: St. Majcen: Matere. Red B. Petek, 4. maja ob 17.: P. Grillparzer: Ljubezni in morja valovL Red D. OPERNO GLEDALIŠČE Sreda. 2. maja: Zaprto. četrtek, 3. maja ob 17.: Fr. Lehar: Paganlni. Red Četrtek. Oddajniška skupina Jadransko Prtmorje RADIO LJUBLJANA 8REDA, 2. MAJA: 7.00—'7.10: PoročUa v nemščini. 7.10—9.00: Ju-tranji koncert. Vmes od 7JO—7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 14.00: Napoved sporeda — nato glasba za premor (prenos). Vmes od 12.30—12.45: Poročilo v nemščini, poročilo o položaju ln poročila v slovenščini 14.00—14.10: Poročilo v nemščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 15.00—16.00: Salonski orkester vodi Albert Dermelj. 16.00—17.00: ženske niso angeli. 17.00—17.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 17.15—17.30: Glasbena med-igra. 17.30—18.00: Otroška ura. — Prigode čebelice »Maja< — Zvočna slika. — Izvajajo članica Narodnega gledališča. 18.00—18.30: Pisana zmes. 18.30—19.00: Trio Trnovo. 19.00—19.30: Slovenski napevl. — Poje tercet sester Dobrškovih. 19.30 do 19.45: PoročUa v slovenščini. 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Komorna glasba. — Ljubljanski komorni duo: Anton Trost, klavir ln Jan Slajs — violina. 21.00—21.15: Glasbena medigra. 21.15—22 00: Godla slov. domobranstva pod vodstvom nadporočnlka Floriiana Le-skovarla. Poročila v nemščini ln napoved sporeda. 22.15—24.00: Glasba pred polnočjo (prenos). KINEMATOGRAFI KINO MATICA: »2ena mojih sanj«. Ob 15.. 17 ln 19. urL KINO SLOGA: »Vrni se«. Ob 17. ln 19. url. KINO UNION: »Sinček na počitnicah«, Hans Moeer. Predstave ob 15.. 17. ln 19. url. Obvestila sportmkoen! JtSK Hermes (odsek za boks). Ker nameravan" boksarske prireditve zaenkrat ni mogoče izviti, bo uprava odseka za boks v četrtek, 3. mala. od 8. do 9. In od 14. do 15. ure v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5, povrnila plačano vstopnino. Za uredništvo: Milan Zadnek. — Za izdajatelja: Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran. — Za inseratni del: Ljubomir Volčič. NC SAMO ZA ZLATO Roman A stric in Overbeck sta imela spet in spet novu vpj aaunjd. uajc po tem takem za ves čas podvzetja v .Mihaelovi" stvari svojo jaiito na vuiioV L potapljač bo tudi na ladji ? * imeli bomo vse, kar je treba, da v danem primeru rt-simo tovor razbitine. Kar na ladji se manjka, be bo v nugbci oskioelo. lioijai-ga pomočnika, kakor DO kapitan Petersen, si ne ui mogel želeti. Njemu se zdi zapoved časti, da spravi umetnostne zakla-ue domov v Nemčijo, že zato, da se oddolži spominu svojega poklicnega tovariša Dran-stadta. jvioj Kakšni meseci so pred nam !« s>A kaj, če sta vaju Kiddery in Flake prehitela « Draguljar je vzdih il jUbogi fant.« * Tedaj bo pač treba stisniti zobe in kreniti spet domov.« »Ali pa poklicati sodnijo na pomoč!« je Overbeck pripomnil. »Sodnijo? Kakšno sodnijo? V teh stvareh je zmerom odločalo samo hitro ravnanje, nikoli pa ne tisto, kar imenujejo pravičnost. Ne, če so nam zakJade izpred nosu odnesli, se moramo tolažiti samo s tem, aa smo storili vse, kar je bilo v tem primeru mogoče.« »Ali miss Flake že ve o tvojem uspehu?« i-Ne, SLric. Sicer sem ji hotel še iz Hamburga napisati nekaj vrstic, potem pa sem opustil to misel. Poiščem jo jutri. Draguljar se je nasmehnil. *Včeraj je samo trikrat telefonirala in vprašala po tebi. Zdi se mi, da si napravil nanjo nenavadno močan vtis.« Aleksander Baray je molčal. Ethel Flake ... o t.a, bila je zala, njene velike, temne oči so znale očarljivo gledati v svet, ah — Ethel Flake m bila Hela Dranstadtova... Stisnil je ustnice. Niti poslovil se ni od nje. Seveda, čas je bil skopo odmerjen, razgovor je sledil razgovoru, ,Utvo' si je bil ogledal "m sedel nato nekaj ur s Petersenom v njegovi kabini ter se dogovarjal z njim o slo in sto rečeh... Vendarle, četrt urice bi si bil lahko utrgal, o da. Pa se je bil iz proste luke kar naravnost odpeljal na letališče. Je bilo to prav? Alt mu nista kljubovalnost in užaljenost tako narekovala? že davno je vedel, da njegovo ravnanje ni lepo. Hela Dranstadtova je biia zanj 10-varišica. Kaj je še hotel? Niti najmanjše pravice ni imel, da bi se vtikal v njeno zasebno življenje. Kar ju je spajalo, je bila skupno usoda očetov ... nič drugega ne ... Seveda, kiasno bi bilo, ko bi--toda kaj more človek zoper usodo? Rad je imel to dekle, da, še vedno jo je imel rad, in od ljubezni, ki ga je bila nenadoma prevzela» mu bo gotovo za zmerom nekaj ostalo v srcu. Da ni bilo t stega moža na uličnem vogalu, bogme, ne bil bi se vrnil v London, ne da bi se ji prej izpovedal. Tako pa... Vendar, čemu te sentimentalne misli" Tu ni šlo za ljubezen, tu ni šlo za dekliško srce. šlo je za dediščino očetov, ki so bili umrli za Nemčijo. Z močno voljo, ki ga je zmerom odlikovala, je Baray pregnal belino sliko iz svojih misli, čez tri dni se bo jahta zasdrsia v Southarntonu. čez tri dni se prične velika pustolovščina... Med njuno odsotnostjo bo Walter Baray nadaljeval poizvedbe zastran tistih dveh Nemcev, ki so ju bili spravil v Sidney: Leiclitenringa in Gott-.valda. Nekje sta biia morala ostati Morda sta bila mrlva, mogoče pa sta tudi še živela. Vse, vse je bilo treba poskusiti, da se -Mihaelova« usoda docela razjasni. Pozno je bilo. Sele ekrog treh sta ae ločila. John Paige je bil res že naveličan. Kaj bi neki to opazovanje, ki ni in ni hotelo obrodati pametnega sadu. Bilo je smešno. Moža, ki sta vštric prišla po vrtu v:le ia stopila na cesto, nista mogla več nikamor drugam kakor v hotel. Kam pa naj bi še šla? In res sta jo ubrala proti Comerjevemu hotelu. Paige se je srd4to zarmejal. Jeff" 'on je bil moral znoreti, ko mu je prišlo ni misel, da bi dal opazovati ta dva Nemca. * j-Po jutrišnjem že? O, Mr. Baray, kaj se vam tolikanj mudi?« »Treba se je podvizati, miss Flake. Dra-j gocene mesece šmo zapravili z jalovim po-1 izvedovanjem. Zdai gre za to, da dohitimo izgubljeni čas. kolikor je mogoče.« Oči so ji kakor prikovane visele na njegovih ustnicah. In zdajci je iztegnila roke po njegovi desnici in jo razburjeno stisnila. »Mr. Baray, prosim, vzemite me s seboj.« »Potovanje bo težavno, miss Flake!« že večkrat mu je bilo prišlo na m sel, da bi vzel Bthelo s selx>j in ji tako dal možnost, poizvedeti, kaj je z očetom. Morda je bil Flake Kidderyjev zaveznik, a prav tako mogoče je bilo, da je postal žrtev zločina. Leto dni je bilo že minilo, ne da bi bila hči dobila kak glas o njem; ta okoliščina se mu je zdela vendarle premisleka vredna Da, ugibal Je že, ali naj ji dovoli, da se udeleži vožnje ali ne. Dokončno se pa še nI bil odločil. »Pluli ne bomo do šanghaja, temveč samo do Hongkoriga,« je rekel »Od tod 'omo jeli iskati otočje. Morali bi torej s kako drugo ladjo nadaljevati pot proti šang-haju.« Ali bi bilo to tako hudo? Ne, prav nič hudo ne bi bilo. Misel, da bi potovala z njim, čeprav samo do Ho.ngkooga, se je zdela Etheli prekrasna. P. -r HJ&i Y:l % ... isr^j * ZAPOSLITEV v gospodinjstvu iščem od 9. do 14. ure ali po dogovoru. Nasiov obdati Jutru pod »Bližina Vrtače«. 9666-1 * KUHARICO dobro, ki se razume tudi na druga gospodinjska dela. sprejmem. Lojzka Ks"l:a. ŽibertovR 11. Šiška. 9SS5-la * e:UHARTCA samostojna, pri starejšem gospodu, sprejmem tnkoj. — Resljeva cesta 4b-I. 9678-1a DEKLI5 k otroku, zdravo pošteno, sprejmem V«a oskrba v hiši. Oglasiti se od 1. do 4. ur:. Cesta v Rožno dolfr.o 10-1 9656-1 a PISALNI STROJ, velik pisarniški, »Ideal«, pro-dam Nas.ov ▼ Jutru. 9595-6 LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. — Ste/leničko prinesite s seb, j. Dro-gerija Anton Kane, židovska -Jlica 1. 9604-6 VOZIČEK športni, do bro ohranjen pro-'err. Naslcv v Ju ru. 3S02-6 ČEVELJČKE, otrošk». št. 28 in 29, prodam. Dunajska 23. 9616-6 * HARMONIKO popolnoma novo »Crucadeli«, z 1 reg. in 80 basi, prodam. Ogled Sv. Petra c. 76, brivnica Merlak. 9624-6 KOLO damsko, z dlna-mo svetilko in nove gume, prodam, delno za protivrednost. Tržaška c. 48. 9618-6 DAMSKO KOLO, krasen italijanski model, opremljen, nov, naprodaj najvišjemu ponudniku. In moško, rabljeno. Naslov v Jutru. 9611-6 OBLEKO damsko. poletno, volneno in plašč, svileno, črno, filc klobuke, šale, nočne srajce. usnjeno torbico, prte, kopalno veliko rjuho, malo omarico lestence, polstre, dam-= ke čevlje št. 3R in dru-eo. ugodno prodam ali zamenjam Ka protivrednost. Pred Škofije 19-1 št. 2. 9592-6 KOLESI damsko in moško, ugodno prodam «ušte^šič. Frankop-nska št. 21. 9603-6 KOLE3T 1 moško, nemške znamke ln 1 staro italij. znamke, prodam Celovška cesta 55-1. 9630-6 KOLO NSU, moško, usodno prodam Ogled od 12. do 14. ure. Na-■ lov x' Jutru. 9S26-6 i KOLO moški, skoro no-j vo, prodam ali znme-i njam za protivrednost. 1 Vodnikova 77. 9615-6 ČEVLJE ženske, šport- KOLO moško, prvovrstne, rjve, št. 37, 38, 39; !no, z dinamosvetilko, gojzerje št. 39, 40, vse prodam ali zamenjam novo, zamenjam ali;za radioaparat ln dopla-prodam. šiška, štefano- ;čam. Naslov v Jutru, va 37-1. 9628-6! 9686-6 SKUNKS muf m boa, I VOZIČEK, otroški, glo-ea kg lepe bele žime ln ! bok, poletne opanke št. moške suknjiče, ugo- j 38 in 40, nove, ter dno prodam ali zame- stenske svetilke, vse njam za protivred. ost. Pred škofijo 19-1, 2. 9618-6 VOZIČEK športni, auto-model, prešit, prodam poceni, prodam. Pleter-šnlkova 26, podpritličje. 9685-6 VOLNE nekaj prejic, v temnomodrl, sivi ln ru- ali zamerjam za dam- Javi barvi ter eno kapno sko ko o. Stari trg 27-1.; prodam^ Ogled od 7.jlo desno. 9636-6 u- Jure" _ U, BLAGO sivo, primerno ,Prav{le 3-II. levo. za moško obleko, plašč |. Stare 9684-6 ali kostum, prodam. KOTENINO 150 cm, ru- rVcrijanska uL~T3-ITT, '^avo, predvojno, pro-zadnja vrata. 9653-6 dam. Naslov v Jutnr PLAŠČ, dežni, moški. 9667-6 nov, nepremočljlv, dran k°Palno, komple- barve, prodam. Flori jan- :,tno- s Peč*0> ska ul. 13-m, desno, te* S zadnja vrata. 9652-fi školjko, prodam. Naslov ^ _. V Jutru. 9664-6 GUME za otroški vozi- yQZMEK otroški, glo- bok, dobro ohranjen, prodam. Gospoevetska c. 13, Vrhove. 9663-6 ček in 2 pletena prti-čka, prodam. Bonač, Muzejska 7-V. 3648-6 TOBRALKE 3.50 m in 2 köm. moških, spod- O^KKC. moško čnx>. njih hlač, prodam. Sa ion Sever, Petrarkova 26. 9650-6 PLAŠČ ln zračnico, novo, prodam alt zamenjam. Kalan, Emonska cesta 10. 9651-6 PLAŠČ ženski in moški. spomladanski, čev- zamenjam ali prodam. Mlakar, šelenburgova 4. 9662-6 KAVČ orehova korenina, nov, predvojno blago, prodam. Naslov v Jutru. 9677-6 RADIO-žarnice, Pentod-ke WE16, prodam. — Vprašati Levstikova 18, He št. 42 in temno j0d 12. a0 14. ure. obleko, prodam. Naslov 9675-6 v Jutru. 9681-6 KLAVIR kratek, Stlngl, 2 ZRAČNICI ln 2 plašča 1 prodam. Ogled od 14. za kolo. novo, prodam. do 15 ure. Levstikova Naslov v Jutru. 9680-6 13. 9674-6 OBLEKO ohhajilno al! VOLNO za predenje, ne-birmansko za deklico kaj kg, prodam. Vpra-od 7—10 let, prodam, šati Idrijska 7-1, od 10. Naslov v Jutru. 9679-6 .do 14. ure. 8673-« PREPROGO perzijsko, 3x1.75. izreden koa, prodam. Ogled od 14. do 15. ure. Levstikova 18. 9672-6 PULOVER pomladanski ln predposteljnlk, prodam. Cesta na Rožnik št. 5. 9670-6 PLASC črn, moški, prodam. Ogled prt krojaču Bukovnlk Egidij, Karlovška 26. 9669-6 GALICO modro. 5 kg, prodam. Mlkluž, Wolfova 10-1. 9641-6 ČEVLJE damske, elegantne, drap. semiš, št. 38'/s—39, prodam. Naslov v Jutru. 9647-6 POLČEVLJB St. 42, črne, moške, nove, prodam. Naslov v Jutru. 9639-« POVRŠNIK letni, moški, rjavo sive barve, ugodno naprodaj. Ia prijaznosti ogled v trgovini Pevec, Medvedova 8. 9658-6 BLAGO rnjavo ln modro, športno, za obleko ali kostum ter čevlje, skoro nove, št. 43 ln plašč za kolo, prodam ali zamenjam za protivrednost. Blago res še staro, predvojno. Mlkluš Wolfova 10-1. 9655-6 ČEVLJE moške, nizke, št. 41, skoraj nove, prodam. Baragovo semenišče I. nadstr., soba št. 29 (Husel). 9661-6 BLAGO za moške srajce, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v Jutru. 9682-6 PUNČKO te celuloida večjo, kupita. Slomško -va 7 priti, levo. 9676-7 RADIO 4 aB 5-cevnl, kupim. Naslov ln opis z navedbo cene pustite v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. 9594-7 »HITROST«, nova trgovina, kupi Jedilne servise, vinske servise. Jedilne pribore, posamezno, nože. žlice, vilice ln vse steklene predmete ln razne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva št. 0. 9613-7 PREDMETE — uporabne: pohištvo: spalnice, kuhi. nje, visoke omare, otoma-ne, posteljice, slike in posamezne komad« pohKtva; posteljnino: rjuhe kapn«, odeje, žimnice, blazine, brisače, moJko in damsko perilo ter obleke; preproge: bosanske, tekače, lino-jej; porcelan: krožnike, kavne, jedilne in Iikerske «crvise — kupi trgovin« »Ogled«. Mestni trg 5. 9310-7 ZNAMKE vsakovrstne, tudi pokrajinske, kupim. I'onudbe Jutru pod »Dobro plačilo«. 9621-7 POZOR! Kupuiem in prodajam rabljene čevlje. Zameniam večje in manjše številke. Klavžer, Vošnjakova ulica 4. 8418-7 APARAT (Schlag - ma-schine) z motorjem za pripravljanje kreme, kupim. Ponudbe Jutru pod »Krema«. 9614-7 SLIKE: Grohar. Kobilica i. dr. kupim. Ponudbe Ju-tni pod »A?be«. 9460-7 TEKAČ preprogo, pred-pc teljnlko. Unolej za ! kuhlnio. kun!m hI' dam 1 rv.-ot vrednost. Ponudbe i Jutru pod «Kurivo«. 1 9582-7 DE2NTK rabljen, dobro ohranjen, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutra pod »Dež«. 9649-7 WÄRMEÜBERTRAGUNG Gröber-Erk all Bosch tn knjige o decimalni klasifikaciji, kupim aH zamenjam. Ponudbe Jutru pod »Fizika« na ogl. odd. Jutra. 9687-7 OTROBE pšenlčne aH riževe in pokvarjeno moko za kurjo pičo, vsako količino, kupim oziroma dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Št. 225«. 9671-7 KNJIGO »V vrtincu«, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe Jutru pod »Vrtinec«. 9642-7 PERILO posteljno, nerabljeno, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe Jutru pod »Nekadilec 10«. 9643-7 »SPOMINE« Iv. Hribar. Dr. Turna, Dr. Jože Vošnjak ln vse njegove spise »Obiske« ter Dr. Izidor Cankar, kupim. Ponudbe Jutru pod »Spomini«. 9645-7 FOTOAPARATE ln pribor, kupuje Parfumerija »Venus«, palača Bata. 9591-7 SOBO išče gospod z souporabo kuhinje ali brez za takoj. Plača lahko v naturalijah. Ponudbe Jutru pod »Souporaba«. 9617-23a ČEVLJEV 1 par, moških rjavih, je bilo pobranih v soboto ob Vi7. uri popoldne ob černetovl ograji (Zg. šiška). Ker Je bila oseba opažena. Isto naprošam, da čevlje odda v ogl. odd. Jutra proti nagradi. 9646-37 PISMO naslovljeno na Demontl Gizelo. Sv. Petra c. 58, sem izgubil po Sv. Petra cesti do Leonlšča. Najditelj naj pismo odda proti nagradi na isti naslov. 9657-37 DE2NIK ml Je bil pomotoma zamenjam v ponedeljek dopoldan prt šal ter ju trg. bol. blagajne. Dotlčnega gospoda prosim, da Istega vrne na naslov Serše Valentin, Miklošičeva št. 17-1. kjer dobi svojega nazaj. 9683-37 t Umrla nam Je ▼ 85. letu starosti naša dobra mama. babica, prababica, tašča m teta, gospa Julija Murgelj, roj. Souvan Pogreb bo v detrtek, 3. t. m., ob do* . n. : me z tal, kapele sv. Jožefa k Sv. Križu. Prtxlmo tlhaga sožalja! ' Ljubljana. 1. maja 1945. Ot ocl, vnuki, pravnnkl ir ostali sorodniki mEmmmm*?m* STANOVANJE 3 ali 2 sob, z vsemi pritikllna-ml, nujno iščem. Prevzamem tudi kompletno opremljeno po dogovoru all odkupim. Ponudbe Jutru pod »Bombardi-ranec«. 9622-21a STANOVANJE eno- ali dvosobno, s kopalnico, iščem. Bom hvaležen! Naslov pustiti v Jutru pod »Naturailje. nekadilec«. 9668-Zla STANOVANJE enosobno, Išče zakonski par bre« otrok. Ponudbe Jutni pod »Delno naturallje«. 9644-21a ZAHVALA. — Vsem, ki so tako nenadno bridko Izgubljenega sina in brata ANTONA AUSSENEKA tako številno spremili na njegovi zadnji poti ln njegov spomin počastili z venci tn cvetjem ter tako toplo sočustvovali z menoj, izrekam tem potom najsrčneišo zah valo, posebno pa stanovalcem v hranllnlčnlh hišah in za Bežigradom. Neti A«ssenek ZAHVALA vsem, sorodnikom ln prijateljfm. kl ste stali ob strani našega nepozabljenega sina ln brata, gospoda. Martina Ažmana sočustvovali z nami in mu pok oni!i toliko cvetja. Posebno se zahvaljujemo ps skemu zboru za ganljive žalostinke. čč. duhovščini in vsem, ki ste dragega spremili do njegovecm zadnjega doma. Žaiujoči ostaU itar - -j- «a-'-g-j*1^ % Fo dolgem ln mučnem trpljenju nas Je danes za vedno zapustila v cvetu svoje ' mladost: naša 20-letna ljubljena sestra, ~ gospodična LOJZKA KOVAClC Pogreb drage pokojnice bo v sredo 2. maja t. 1. ob V«12. uri z Žal. kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljena, Rogaška Slatina. 30. IV. 1945. "alujočl: Franc, brc"- Müika Ara ln Fani, sestre ter cste'o sorodstvo.