Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani y sredo 2. augusta 1854 List 61 0đ gnojenja slamo $ Po poljskih pridigah prof. dr. Stôckhardt-a 6. Posnemki % nauka od slame. druge sebi klasj astelj je ki ima veliko vec gnojne moći v , kakor slama, kteri je naj bolja moč všla skozi Če pa slama za> klajo nič ne velj m tudi Kar smo v tem nauku'od slame na drobno za gnoj ni, kam pabomo šli ž njo? bo morebiti mar --------- * ----- ------------------ --------% T ^/iuwi*» . íiuuivi V J razložili, nam očitno kaže, da slama sama je vprašaš, nas nisi razumel. Mi nismo nikj sikdo nas vprasal: Brez zamere, prijatel! če tako ■■■■^^^■^■■■■■■■■■■■■r e kli c gnojne moči in da za malo vreden gnoj. Ce bi 5 let zaporedoma kako da slama nima cei njivo srednje rodovitnosti z edino suho slamo gno- gospodarstvo ni dobra ali da je celo nepotrebna besedice tacega ne najdeš v celem našem go namen je bil le skazati in za terdno i il i, koliko bi přidělali na taki malo, posebno nj ivi 2 Malo celo zadnje leta. Ce pa ravno tisto njivo voru. V m gn/)jimo z živinskim ali človeskim blatom brez bil- spričati, da slama sama po sebi cice slame, bomo zaporedoma přidělovali veliko. Živa priča tega je cela dežela Belgija. — Slama delà le.velik kup, se napiva gnojnice, razdeluje terdo blato, in enmalo tudi tistih gnojnih drobcov m cel mal gnoj misli da z rnoti, kdor gnoj il in da se tedaj tišti silno lik i m kupom slame pa z malo kega gnoja navdanim bo svoje polje dobro Tak kup se velik vidi, pa malo izd "" ^ ;»-> J " ---~ ^ „ . ^UUJIH j «* IV AUJJ Oil » tiliv 1 v4 1 , j; U. IUU1U I /J U a • III nazaj derži, ki iz gnoja puhté. Slama sama po sebi če gospodar Ie na kiip gleda, ne pa, kaj je v pa in če ni zmešana z živinskim gnojem je le malo w i mm m + V k,u p vec kot mertva stvar in brez posebne gnojne moci. ralilih flancat je enak tistemu, kteri bo po ki skledi Gnojnica , saje , kurjek lanéne preše itd. so brez pa pustil egel 5 manjšo skledo m slame in same po sebi neizrečeno rodovitne, hlevski gnoj pa ima toliko manj močí v sebi, Vrsak djansk kmetovavec, ki umno kmetuje in s prevdar , ces kor od tega da se bo od unih bolj najedel 5 ka kolikor več mu je slame p r i m e š a n e. lik Slabo tedaj gospodari, kdor malo živine, 1 • • • • v V » • ti polj ima. imaj več živine kak kom gospodari, ve to. toliko, kolikor je dobi dit zamores, m ne imaj v Ce je pa rus laKčt, KtiKUI' nam pravne, ZćtKćftJ aamuito. IV OIV/ v o j. ^g^ivi , iianicicac U(>1I pa kmetovavci pravijo, da brez slame (nastelje) ne pametno gospodarstvo. Moti se, kdor druga pa rcs taka, kakor nam pravite z ak aj vec polj a, kakor toliko, kolikor ga dobro gnojit zamoreš: to ste dveregelci, na ktere se opira vsako morejo biti? teško dati odgo če ravno misli, da je moder gospodar na to zastavico od liceg kup 1 vtak P ervič. Od nekdaj je sin za očetom govoril da slama je dober gnoj, in tako se je ukoreninila ta misel med kmetovavci, kakor se ukorenini mar siktera druga misel, od ktere se z lepo ločiti ne moremo. nemo v njivo, izvira rodovitnost polja našega, am pak od dobrega in tečnega gnoja, ki mu damo ga , Da pa je slama v takošno veljavo prišla se je prav naravno takole zgodilo: Večidel vsi kme tovavci so od nekdaj živini nastiljali slamo in jo Kdor ima tedaj veliko slame, pa premalo živine, da bi s svojim gnojem slamo do dobrega podělala bo verjemite mi veliko veliko pa potem z kim gnojem Se ve da je tak gnoj dobro teknil po • « « -f^ • t * • • Vi d vozili na njivo , m tako metnejši storil, če preobilno slamo proda, in isi s tim dnarjem kakega tečnega gnoja kupi. "" si pač naši pametni>gospodarji te nauke Da dobro zapomnili ! .ie kakor Ponci dobrému imenu veliko gnojila; p erovanju, prišla tudi slama elj polju. Al ona ni njive gnoj in rodovitnost njive je le v živinskem blatu bii. To ravno je v kme tijstvu velika napaka, da se vsaka reč premalo na tanko razločuje, in da taka važna reč, kakor Kmetijske skušnje je kmetijstvo, kt se v Ce bi bile tolikanj vednost pot h krajih le po hlapčovsko opravlj ? ke pri dni h kmet in vizane od m ki vseskozi pe je kaj (Opravljanje krompir ja.} S veto v ni nikdar preveč; v vsakem je dobro zernice. Naj tedaj „No vice'4 povejo, ker se čas krompir spravljati bliža^ kako da jez ž njim im ~ te leta ni nič na škodo prišlo. Krompir kopljemo kar je moč ob suhem vre let ravnam, da miga vse U 111 * UJU liv u VA U II l 11 V ^Itt V J\1 C51; JU I\ CIJ UL V> 11 Cl} bi bile že naše kmetije ! koliko vec bi se že menu, spravljamo ga koj ko se z njive pripelje na suh iz opeke narejen tlak, pod streho nad hišo přidělovalo, in koliko bolj f nasipljemo ga pa za ali krompirje na de D potrebni gnoj , zrok, da slama velja za neobhodno da večidel kmetovavcov ima ga zrak zmiraj dobro prešinovati za je ta ga , za gnoj le to, kar v hl pravlja, druže g ? v gnoja skor ne poznajo, ker jim spet prave kmetij ske in kmetijsko-kemijske vednosti manjka. retj i vzrok pa je, da brez nastelj * t V »J i » t/1 vi\ JV J Ul* Ml Vli ÍIWOI^IJ , IV1 J V Ol V U 11J I £Jf* ptlUUUIlJL C postelja živini, živina ne more biti v hlevu. Al več in pokvarjeni za živino. ki je belo, zato da more. Pozno v jeseni, ko zmerzovati jame, spravimo še le, ko se je doslej dobro prešušil klet na iz dil narejene predale. Pri tem se vès krompir v tri predale razloči, tako da v enega pride debeli za kuho, v druzega srednji za prihodnje seme, in v tretjega drobni 242 Opomniti moramo, da vès irompir ta čas 9 ko čenje združiti, ki je velikokrat britkejše kot smert je pod streho, dvakrat preberemo, da se nagnjiti Res je nadalje tudi, da nam je Stvarnik živali za mar odioči in vès drugi dobro premeša in posuši, in da eiktere potrebe in vgodnosti dai, in da so namemene UUIVL/l iu » VVJ v« a vav Ml. V J/A m km. j/v^wwj. ^ m il vti* ^...ww. w ^ v m v ,u W ^wuuuovi UMI ^ 1 LI UU DO UUlUVUjbUV « E tudi tisti krompir, ki že nagnjit pod streho pride, svojim delom naš trud polajševati: al sledi pa iz tega naprej ne gnije, ampak se tako osuší, da je terd da jih smemo brez naj manjšega uzroka terpinčiti kot les. , 9 jim delà nakladati, ki njih moči presežejo Res je, da krompir po verhu zelenkasto Iu- ki jim za njih delo gré, kratiti dobi jim živež 9 9 , ^t* ».VtUf/.t pv, 'VE.1U «VIVU.IW^W "" J---- -- "J*" © • ^ ) ali meni je zelenkast krompir vendar nanjem delo še težavniše delati in jim s terdim rav prnjo ljubši kot gnjil; al tudi temu se pomaga, če se krompir s kakošno šaro pokrije, da ga sonce ob- vrednost Od druge strani Domače živali, s kterimi smo v bližnji zvezi in ktere vsaki dan okrog sebe imamo, so si s svojim vgodnim obnašanjem in s kořistmi, ki nam jih delajo, da mnogokrat meje , da pridela, ima gotovo tudi nekteri bedaki in nektere bedakinje svojo ljubezen do žival tako dalječ ženejo, da ji višje dolžnosti do ljudi pa cenijo ljudjé živali čez njih 9 sijati ne more. Mislimo, da si tako vsakteri z majhnim tru 9 dom lahko svoj pridelk gnjilobe obvarje, zakaj kdor pri ljudéh tako veljavnost zadobile ima malo podstrešja, gotovo tudi malo krompirja spodobnosti preseže. Sram me je skoraj povedati pridela; kdor ga pa veliko veliko poslopja. J. Pajk. (Zimska pića za bčele). Prav za prav naj se ne pusti noben panj čez zimo, ki ni preskerbljen z zadostnim živežem. A brez premislika žertovajo. Vojne čete naj se pokončaj in celi narodi podavij 9 ta novíca ne gane kar nič sili pa naj se piča, ali sterd v satovju ali pa suh kandiran sladkor (kandelcu ker) v veličili koscih od zgorej doli v panj noter do satovja vstavi. Sladkor se počasi po soparici v čebelnjaku raztopí, in bčele ga povžijejo. Če so se bčele na eno stran spravile, se jim mora, če imajo sterdi blizo, luknja predreti skoz prazno satovje serca kakošne gospé, ki se nekoliko dni potem ne dá , če ji je nje pes cerknil. Koliko bi se dalo o tem vtolaziti povedati Pa tu obmolčim in sklenem svoje premišljevanje s prav važno opazko. Starši in vsi tisti, ki imajo z otroci, ali celó ž njih izrejo c praviti, se ne morejo in en kos sterdi ali sladkora tje vtakniti, sicer pomerjó bčelice glada, ker se daljne zaloge ne dotaknejo. Od spod se pozimi nikdar ne smejo futrati cega tudi naj grejo doli, če pa grejo, zmerznejo piča naj se jim pa na enkrat vloží, da se ne mo tijo večkrat v svojem pokoju. manjšega napcnega ravnanja z živalmi dovolj skerbno varovati. Kolikor nezvestejše in nepre-mišljenise se v tem obsiru ravná, kolikor več slabih iz-ker ne gledov se otrokom navadno daja, kolikor večja škoda za Vsa zimska 0sta'0 izrejo iz tega izhaja: toliko bolj je treba, da i It « « V V • V « a* v se to pravilo vsím odrascenim prav zivo priporoča X o I val naj se vpričo otrok ne ubije, še manj pa to Vedno Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji Poslovenil Mihael Verne. Napčna raba žival. bena ži ubijanje otrokom kot kakšno posebno opravilo naj se vadijo z živalmi ko z bitji ravnati, ki imajo ljenje in čutje, in do kterih imamo posebne dolžnosti * m Napčna raba žival je tako mnogoverstna 9 da jo je těžko popolnoma popisati. Naj si bo pa razlicna kolikor hoče, se dá vendar v dva glavna razreda razdeliti 9 za kaj člověk ceni živali sedaj premalo, sedaj preveč, in jih rabi, naj si bo to ali uno, Stvarníkovi volji na- sproti. Od ene strani cenimo živali premalo, če si zastran dovoljenja živali v svoj prid rabiti, neokrateno gospo Nasproti pa naj se tudi, kakorkoli je moč, prenapeta ljubezen iu preveliko spoštovanje do žival, kakor tudi vse posebno nagnjenje donjih, ki se v otročje serca tako rado vrine, skerbno odvraća. In kakor iščete otroke napčnega ravnanja z živalmi obvarovati, tako jih tudi zgodaj učite, živali prav rabiti, da se od mladih nog navadijo, veličastne Stvarnikove lastnosti tudi v živalih spoznavati. ___ Ozir po svetu v z darstvo čez nje pripisujemo, in si oblast prilastujemo, njimi ravnati, kakor se nam ljubi. Kako nek zamoremo Potopisne čertice iz Petrograda. (Dalje.) Ker imajo otroci petrograške gospode domače (ru skazati, da imamo to pravico? In ko jo tudi imeli, sovske) strežaje, za gojiteljce Francoznje ali Angličanke, verjeti, da se nauče vse ali bi prav delali, ako bi se naša oblast v grozovitost in za učitelje pa Nemce, je lahko v samosilje zvergla? *Vsak člověk, kterega niso raz- te jezike ob enem, in da potem v svoj materni jezik vade in strasti še popačile, je po naravi usmiljen do jemljejo mnogo ptujih besed, ki se jim naj pripravoiši . a. _ . _ . ~ - • v • 9 « a • • . « V « V • M m • ft Vsega, nui MA IVA IU VUU< XV UCUIII JVlijV UV1W IIHOVIUU CVI VU uuv. JL W«ui ...WWJV--— — ------- - J"---- brez ugovora čast, in je tako globoko v nas vtisnjeno, ptuje besede. Pomina vredno pa je, da besede ljubezni da tisti, ki ra v sebi zatare, ravno s tim pokaže, kako in dobrikanja jemljejo vselej iz domaćega jezika, ki zlo popačen da je že. je tako bogat v takih preserčnih ljubimkah, da malokteri Kako hitro stori potem drugo stopnjo, da namreč jezik tako. Kaj pogostoma se tedaj čujejo ,,matiuškau, „druška", „golubčik", „dušinka", kterih besed se tudi kar živi in čuti. To usmiljenje delà našemu sercu zdé. Pa tudi bolj odrašeni mesajo med domaći jezik usmiljenje, ki ga živali m ne skazuje, tudi svojim bra tom odreče, in popolnoma trinog postane. Skušnja uči, ptujci tako privadijo, da jih mešajo v svoje govore. Fran da to je čista resnica. Prilike naj si vsak marljiv bra- coska gojitelca ne bo otrokom svojim nikdar drugač rekla vec v občnem življenju sam poišče, 9 če si jih ni še na kakor „đušinka" (dušica moja), ali „druška" itd. Iu Tudi v zgodovini najdemo , da so tište ljudstva, tako se celó Nemci kličejo med seboj. bral. ktere so se nad zverinskimi bori posebno radovale , tudi Na eni strani se stika s 99 99 poietinskim vertom" „ca-Marsfeld" zovejo; tu se do ljudi pred vsimi narodi naj grozovitiše bile. Toliksno rov travnik", kterega Nemci moč ima ravnanje z živalmi čez naše serce in čez krot- vadijo rekruti v vojaških opravilih. Vsakdanja velika kost našega nravstva! Sej se smejo, bo kdo rekel, parada pa ni na tem mestu, ampak na Admiraltejskaji škodljive živali ubijati. To je res; ai sledi pa iz tega, blizo grada. Petrogradčani hodijo vsaki dan te parade da jim smémo brez obćutka življenje jemati, ki je vsaki gledat, ker po košatém drevoredu je ob paradi prav pri-stvari tako drago? da smémo to terdo djanje, h kteremu jetno se sprehajati. Car sam komandira tù večidel svoje nas včasih potřebnost prisili, z radostjo in z veseljem vojake v praznični opravi. Kadar car na berznem konju _ — - _ _ . «i ~ « i V • i I f Vf I V « i velika mnozica visjia doprinašati? da smémo s smertjo še stotero posebno mu prijaha in ž njim mladi carević in 243 generalov ? prezentira armada v verste postavljena, Ijud- razloži!. Poslušaj! einfache Zahl: die M stvo pa se ponižno odkrije. Cesar sprejema vojake z misk navadnim nagovorom: „dober dan, otroci !" armada pa z enim glasom iz tisnčernih nst zagromi: „hvala, veličanstvo !" Parada terpi včasih po več ur. Kdor pa hoče cara viditi, ni treba, da bi mogel ravno k paradi priti. Sreča ga lahko vsaki dan večkrat, ko se ali pes spre- haja, ali po ulicah jezdi, ali se v majhni kocijici ali pa pozimi na senéh z enim konjem pelje. Reci se smé, nobenega člověka ne srečas tolikrát na ulicah, kakor da cara, kterega sto in sto opravil, ki jih vse osebno opravlja zdaj sčm zdaj tjč žene* Veliko naprav on vsaki dan sam obiskaje (inšpekcionira), ogleduje vojake, hodi v ministerstva, ukazuje pri novih zidarijah sam to in uno, gré k javnim veselicam ljudstva, obiskuje imenitne može in Ijubljence svoje in ceió stare bolne gospé. Ce ni ka-kosna posebna slovesnost, je car vselej tako napravljen 3n prost v vsem, da bi ptujec skor ne verjel, da je to mogočni car« Pelje se včasih po deželi na senéh v taki kripici, da tudi sužen slabeje nima. To pa ni, kakor bi morebiti kdo misliti utegnil, le posebna navada sedanjega cara, ampak vsi cari so tako bili od Petra velikoga noter do Nikolaja sedanjega, čeravno je sicer sjajnost in krasota rusovskih carov velika. Sploh se Rusi v navadnem vsakdanjem življenju nosijo prosti in se obnasajo prav po domaće, čeravno sicer na lisp in gizdanost veliko derze. Z naj vecjim velikašem se dá naravnost in brez vsih ceremonij lože govoriti, kakor z marsikterim naših županov. „Brez ce- remonij" je navaden pregovor , ki se pogostoma slisi pri Rusih, zlasti če imajo s kakošnim Nemcom opraviti, ki re vé kako da bi včasih besede stavil in se z životom da bi se bolj košatil. (Dalje sledí.) Kratkočasnice Tiho ! tiho ! % n Oče kaj imate na vozu?" vpraša cestnfnar kmeta na šrangi. Kmet stopi k cestninarju in mu tiho na uho šeptá: „nič druzega kakor sam ovès 2* • • I V • • V I u nič druzega Ko ne najde cestninar preiskavsi voz zares kakor ovčs, zagodernja nad kmetom: čmu pa takeskriv » nosti „Tiho, kakor le ovèa u i če nič druzega nimate na vozu, tiho! gospod, da moja konjica ne slišita, kaj pe ljeta; ce bi zvedila, da peljeta oves, kterega ze leto in dan vidila ništa, ju ne spravi nobena živa duša naprej" B. v Pri T Zeleznica v kuhnji. ..... gredo po južni ječmen žet * m d vielfache Zahl Kolikrát si mi to da si danes tako zmotljen bil M ničíce. že us, slovensko slovensko se- tt prav povedal, kaj ti je, I M. Novičar iz austrianskih krajev Od Verhnike. P. H. „Novice" so včasih že kaj povedale od napredovanja železnice med Ljubljano in Terstom, in skoraj vsaki kraj so imenovale, samo oddela cez mah med Notranjimi goricami in Zalostno goro jim še ni nihče dopisal. Kdor je delo z lastnimi očmí vidil. bospoznal, da ravno lahko ne bo, mehki svet za železnico uterditi, vendar je že veliko storjenega, da Celi kos železnice nad dobrim koncom ni ravno obupati. kar je bo po mahu šla, bi utegnil blizo pa svet ni povsod enako mehak, nar 800 seznjev zuesti; mečji je med Ljubljanico in Zalostno goro pri sredi. Tp mećavo zmagati, so naj popřed precej široko zemlje vunkaj vzeli; pri verhu je bilo kake 3 čevlje sote globokeje černá parst, in v dnu bela ilovica; po tem so se posebej ob obojem kraji grape izkopali. Na to zavažvajo že tretje leto nalomljenega kamna, ki 09 ob kraji kakor suh zid sklada; vmes devajo drobnine in šute, da se vse bolj vkup sprijema. Na 11 sežnjev široko se tako izdeluje terden tlak, da sreda bi v podlogo železnice služila, in strani bi v podporo bile; v globo v cino pa g re kamnje, kakor svet nanaša, na hujih krajih ceió do 5 sežnjev, na naj hujem je nekje 44 čevljev globoko. Blaga za to zasipanje se ne Notranjih manjka, ne pri goricah ne pri Žalostni gori, obojega je tedaj v bližnjici dovelj ; zavoljo zveze obéh strani je čez Ljubljanico začasen most narejen. Kolikor težavno naj je to delo, vendar bi se utegnilo reći, da poglavitna reč je storjena; konec od Notranjih goric do Ljubljanice je že toliko nasut, kolikor železnica potřebuje; tudi konec od Ljublja- nice proti Žalostni gori je ze vecji del cez mah vzdi-gnjen, in ako se v kakem kraji posede, vendar že to ni tolika rec, da bi se v zadnje ne zmagala j ker se je tudi Semering zmagal. Čudno bi se utegnilo komu zdeti, da se to delo v suši nar bolj posedá; v mokroti namrec voda zemljo bolj zgostuje; ostrasilo bi koga tudi to, da se zemlja na obéh stranéh zeleznice kviško vzdi guje in poka, ker jo namreč teza navoženega blaga na kraj pritiska. Razun tega velicega nasipa se delata tukaj tudi dva večja mostova; eden čez staro Ljubljanico, to je nekdanji vodotoč, ki je bližje Notranjih goríc, in razun povodnji večidel suh in z ločjem za rašen; drugi pa čez novo Ljubljanico, to je sedanji vo dotoč, ki si ga je reka pozneje naredila kadar nekoliko snopja nažanjejo, ga nêse gospodinja dotoč, ki si ga je reka pozneje naredila, kakor bližnji domů, peč dobro zakuri in dene po spravljeni žerjavici etanovavci pravijo. Zglavja obeh mostov ste že blizo verha ječmen sušiti; in ko je suh, ga omane, nêse v mlin, zemlje dodělaně. Kaj lepo bo gledati most čez Ljubljanico prinése moko domu in skuha većerjo ženicam iz tega, dokončan, ker bo iz lesa po amerikanski segi sostavljen kar je ob dveh še na njivi stalo. Jeli ni to prava že- v enem oboku brez srednjih podpor čez reko šel. leznica z njive v trebuh? Pa po taki železnici člověka , rad trebuh boli L.D > Resnična zgodba. Na Dolenskem v nekem tergu je bilo šolsko izpra- Med drugimi predmeti je prišla versta tudi na o-slovenskih besed. Učitelj je sevanje. prestavljanje Iz Verhnike 20. julia. * Gosp. Anton Galle predsednik kmetijske podružnice ljubljansko-verhniške, je napravil 7. dan t. m. podeljenje tistih dveh srebernih me-dalij, ki ju je poslednji zbor krajnske kmetijske družbe določil učitelju g.Francetu Halek-u in posestniku g. mšk Jurcika za to vednost prav brihtnega mislil in ga zatorej FilipuSadnek-u, z dostojnoslovesnostjo v verhniski v i • ^ soli pervega pokliče. Učitelj prašanjem ..einfache Zahl d M Jurček govoriti No, Jurček! kako se pravi po slovensko prestrašen) ni vedil ne naprej ne nazaj od j zato čitelj sam od 5) miška", to je ena sama. Zdaj bos pa ja vedil, kadar v nemškem rečem vielfache Zahl, die Mâuse", kako se po slovensko pravi » Jnrček še bolj omotlj kot poprej i pet molči Ze , pri kteri slovestnosti, ki jo je gosp. predsednik z krepkim govorom začel, se je snidilo visoko častito du-hovništvo in županije predsedništvo in več gosp. uđov kmetijske družbe. Posebne hvale vredna misel je bilfe ta, da se je poklicala tudi šolska mladina kti slo-vesnosti, ker taki izgledi očitnega postavljenja se pri mladosti globokeje v serce vtisnejo, kakor le besedne priporočevanja toliko koristne sadjoreje. vidim reče na to g. učenik, da danes • * spravim iz tebe, zato bom pervi odgovor ponovil in iše druzega Zv'it. Iz Ljubljane. Po zadnjem naznanilu v 5) Laib. u je v Ljubljani na deržavni zajem ze podpisa 244 »ih 858.000 9 saj večje zneske so dosih-mal podpisali gosp A p fa It em (100.000 fl.) Turska vlada terja od G rek o v ponizno zadostenje 9 gosp lister (50.000 fl.) in gosp. knezoškof (40.000 fl. Ja nez Ka- za puntarsko razžaljenje in povračilo cele škode v 40 dnéh! 20.000 v Ljubljani, 20.000 Spanjska dezela miruje in kakor odreše na Stajarskem). nika pričakuje generala Espartera, ki ga je kraljica Tudi v Gospoda Lukman in S ama s a sta vnović poterjena poklicala v Madrid za prenaredbo vladbe. predsednika kupčijske in obertnijske zbornice na Krajn- Parmi je vse mirno; več austrianske armade je prišlo skem. v saboto končane s slovesno delitvijo šolskih dart'l Gimnaziaine in realne šole v Ljubljani so bile v mesto. Knez Cernogorski hoče vsled posiednjega punta svoj vládni sedež iz Cetinja prestaviti v vas Ori jo kteri se je učenec 8. razreda gosp. Jože Žvegl z Luko, ki leži sred Černogore na neki visočini, od ko pri r dokoncnim govorom posebno lepo skazal. Preskušnje zre- dar se v enem dnevu na vsak kraj dežele lahko pride lost i je prestalo 19 učencov, 5 jih je po pervi preskušnji zadušit kakoršen koli punt, in se tudi turška terdnjava odstopilo, eden je padel. Za bogoslovje se jih je ogla- S puž dobro vidi; se vé da bo tii treba novih poslopij silo 13. — Včeraj so nam gosp. fajmošter Potočnik, za stolico kneza. Gotovo je nek, da je Skadarski paša kterim je po naročilu svetlega gosp. knezoškofa zraven Osman podpihal Berdicane k posîedujemu puntu. gosp. prof. Metel ko-ta končni pregled gosp. Cigale tov ega rokopisa nemško-slovenskega slovnika izročen, drugo polovico pismenke A z nekterimi pristavki m Dobrovoljne pusice opazkami nazaj přinesli, in so izdelek kot mojstersko delo pohvalili, kterega smémo iz serca veseli biti. Kakor je nas razveselila ta razsodba, bo gotovo razveselila tudi vse, ki so dělali pri Vodnikovem slovniku, posebno Potočni kova 1. pa gosp. vrednika Cigaleta ? ker gosp beseda je veljavna v rečéh našega slovstva. — Pervo vipavsko grojzdje smo dubili že predvčerajnem v Ljubljano. Novičar iz mnogih 28. dan p. m. sta se Nj. Vel. cesar in cesarica podala v Išelske toplice. Do 28. p. m. je bile nek za derzavni zájem v vsem že podpisauih 120 milionov. in scer v Lineu čez 3 mil., v Gradcu blizo 3 mil., v Inšpruku blizo 2 mil., v Berni čez 5 mil., v Celovcu 509910 Slovenski stric. Triolet *). Slovenski stric bi pisal rad, . Ne vé , kako da bi naredil ; Vse, kar oblik in cerk je zvedil. Slovenski stric bi pisal rad. Med stolov pet pa v sredo sedil **) In kmalo skor bi šel v prepad. Slovenski stric bi pisal rad, Ne vé, kako da bi naredil! 2. Slovenski abece. Kdàj so rekli: abecé, 9 ., v Ljubljani 769.860. v Dal-macii 553.000 fl., na Horvaškem in Slavonske m poldrugi milion, v Peštu in B u dirnu čez 13 mil. fl. itd. V mnogih soseskah zgornje Austrije so se soseščani po-sameznih sosesk vkup vzeli in za celo sosesko odrajtali svoj delež, da ni treba vsacemu posebej se podpisovati. Krave večji so kot ovcé. To je: brat, od cerk naprej Le po bukvah dalje glej ! Zdaj bolj moder rod je že: Vedno misii v abecé. ■ 9 Znojemshi Triolet je mehek pušicar, po šegi romanskih narodov, ki šteje 8 verstic, ktere so tako sostavljene, da se. perve dve v sredi in na koncu po vracujete. Iz Slavonije piše „serb. dnevnik", da žito slabo **) Po navadi pravijo: da se kdo med dva stola na tla usedej greški stari bogovi so imeli le en obraz. latinski Jan kaže; deloma so ga miši pokvarile, še več pa so ga po-škodovali neki černi červi (bube), ki v 2 nočéh pozo-bljejo včs klas, da ostane gola sternika; kadar pojedó je imel dva, slovenski bogovi pa so imeli po več obražov, ravno taka je še zdaj s slovensko slovnico in s slo- în žito na enem mestu, grejo na drugo; v okolici Turče vega polja ni nihce ječmena žel, in z režjó bo skor tudi venskim pravopisom. Res, da naša naj vecja moc je praznem prepiru in razdéru! v taka. Na Rimske m pa je tako bogata letína, da se vse čudi nad njo, en klas ima po 128 zern; tudi tertadobro Novi napevi gosp Hiharja k nar lepšim pesmam od matere Božje in od sv. obhajila so uni Konec mesca junia je v Zagrebu nehal iz- dan v Egerjevi kamnotiskarnici na svitlo.prišli, in se »a stareni kaze. hajati hvalevredni pravoslovni časnik za-nj! „Pravnik" ; Škoda tergu pri Kremžarju, pa tudi pri g. Riharju za 40 kr. dobé. V obertnijsko razstavo Munakovsko je 6807 fabrikantov, obertnikov in umetnikov poslalo iz vom Tudi poprejšnje, ki smo jih že enkrat naznanili pod našlo Venec čveteroglasnih slov. pesem'-, se še ravno na tili. V delke na ogled. Iz rusovsko-turškega bojišča za krajih, toda po nižji ceni, namreč za 36 kr. dobivajo. dnjih smo že svoje menjenje izrekli, ker, kakor sploh, tako W __« A A ^ « « W - Sta přinesla dva dunajska časnika novico, da 23. dan se tudi tù poterduje, da delo mojstra hvali; torej jih še enkrat t. m. je pri Gjurgjevu bila huda vojska, v kteri je očitno priporočamo, posebno tištim, ki še zmirej iz polnega gerla lažnjivo obrekujejo, da Slovenci nimamo, kakor druzih reči, tako tudi izverstnih napevov ne! Kar pa tukaj nažnanjene pesmi za-deva, tišti nar bolj vé, kako spremile, domaćega in Božjega duha vse polne so, ki jih je že kdàj iz ust.slovečih Senklavških pevk Ki ' - - - - ----- - - v • /i i 1 • i • (kdaj bi 2000 Rusov padlo, 500 pa so jih Turki vjeli; 30.000 Turkov je pri 01 te ni ci po ladjinem mostu čez Donavo šlo. Ker pa drugi časniki nič ne omenijo od te vojske, in ker je „wien. Zeit." dobila novice iz Bukurešta od slišal, ki nas senitertje ob nedeljah tudi pri deseti masi H^H bilo to nekterim ..crimen lie s a? majestatis" bilo) z njimi 26. p. m., ktere določno pravijo, da Turki še zmiraj za obrambo pripravljeni stojé pri Gjurgjevu, bo pred ko ne ta novica izmišljena. Ravno tako tudi le nekteri časniki pripovedujejo od nove vojske v Azii, v kteri je general Andronikov z 20.000 Rusi zmagal Turke pod po-veljstvom Kuršid- paša ta (Gujon-a); drugi vejo od razvese ljujejo. Gotovo si jih bo tedaj vsak , kdor ima kolikaj veselja do pobožnega petja, rad omislil. M. T. 31 1854. v se nič ne tega. V kratkem še bo pa že resnica zvedila. Kaj bote austrianska in pruska vlada storile Obligacije deržavnega dolga 28 y 9 se Stan kursa na Dunaji fl. 1 Esterhàz. srećke po 40 fl. 82 }/2 fl „ , Windišgrac. n „ 20 „ „ j Waldštein. - „ „ 20 „ „ , Keglevičeve „ „ 10 „ 10l/4 „ Cesarski cekini......5 fl. 48 5 0/ '0 83 % r> »2% 4 r> % 3 r> 53 % 2 V, «'A 4 99 99 zmiraj ni za gotovo znano. Po besedah angleškihmi Oblig. 5% od leta 1851 B 96 nistrov v zbornicah deržavnega zbora odgovor cara Ni kolaj a na vprasanje austrianske vlade ni ta Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 76 Zajemi od leta 1834 . . kosen, da bi se zarnogle začeti nove pogodbe za mir. 99 99 99 99 1839 1854 220 124 88 99 99 99 99 99 99 Napoleondor (20 frankov) 9 fl Suverendor.......17fl Pruski Fridrihsdor Nadavk (agio) srebra 42 m 10 fl. 27 100 fl. 23'/2 fl Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik. %