Cena ednoga drobca 10 fil.
Štev. 34.
Maribor, 6. sept, 1919.
Leto VI.
Političen list za Prekmurske Slovence.
Prihaja vsako nedelo.
Cena Novin je na letošnje leto brez Marijinoga Lista i kalendara Srca Jezušovoga 6 K, s tema pa 10 K.
Dva tabora v Celju.
Kristus in belial. Teva dva sta Vojvoda teva tabora. Kristus je vodo tábor pri Sv. Jožefi, tábor pobožnih žen, vervajočih mater, štere so prišle kak nekda Magdalena k nogam Zve-ličanovim, da se več nikdar ne bi odtrgale od Njega, da bi z celov svojov družinov vsikdar verne ostale ti-stirnnavukom, štere je On, te večni gláso.''
Belial, to je Kristušov sovražnik, je vodo tábor v mesti, tábor slobodno-miselnih dijakov.
Glejmo te dvojni tábor. Nad prvim se odpira nebo in ž njega zove Večni Kralj, te najmilejši in najboljši vse — nevučene i proste tüdi — v" mir. Tisti je zove, ki je kralj, kajti mir je blaženost,- Bog pa je sama "večna blaženost, štera se ne more zmenjšati, ne vkaliti. Vsaka düša toga tabora je dobila pri sklepi dar Marije Magdalena, dar z Kristušovih vüst. Odpüstijo se ti grehi, idi vu miri. Za-; stavo božjega mirü so nesle v svoje domove žene z tabora pri Sv. Jožefi, da pod njeno senco, pod njeno varstvo, da pod Kristušovoga Srca obrambo spravijo moža, deco, držino, kratko celo drüžino.
Drugi tábor je nevučenim, prostim ne dovole pristopa. Taborili so se samo »vučeni«, da bi razširilo vuče-nost belialovo. • L. 1880. je ustanovleno drüštvo »Mednarodno zveze Svobodne Misli«, štero po celom sveti zbira v svoje vrste düševne norce, to je tiste, ki vero tajijo. Namen toga društva je »naj se človeško oprosti verskih presodkov«. To toliko pomeni, naj človek ne vmisli, da je krasti, bujti koga, hišo
njemi užgati od Boga prepovedano, grešno delo i da je pravica, čistost, treznost njemi dopadljiva. Je ne norost kaj takšega trditi? V to drüštvo slobodomiselsko samo tistoga vzemejo, ki se zaveže da bo pr e g anj a o versko misel, da bo živo, brez vere zvün Cerkve, da se na smrtno vüro ne da spovedati i ne po krščanskom zakopali pa de delau na to, naj se na vsakom, pokopališči postavi sežigal- . nica za mrtvece, to je hraniti a v ste-"’ roj bi mrtvece žgali. To zadnje pa zato zahtevajo belialci, da ne bi dobo pokojni kriza na grob, to je znamenja vere, štera iz vernih grobov ■ glasno kriči: bo vstajenje mrtvih. To so dužnosti tistih, ki v to mena-žerjo ščejo vstopiti. Te vrste dijakov so se zbrali v Celji v mesti, ravno te, kda so naše ženske pobožno poslüšala nauke misijonske. Dva tabora v enomistem mesti, dva popolnoma si sovražna nasprotna tabora. Šteri bo koli zmagao? Kristus ali belial? Pa, je sploh mogoče drugomi zmagati kot Kristuši ?
Končna zmaga bo Kristušova, tüje gotovo. Večne Resnice obljuba nam jo zagotovi: »I vrata peklenska je ne pr em a g aj o. To je gotovo, da materecérkve nemogoče! iz sveta zbrisati. Tista pečina na šteroj sloni, je verčna nepremakljiva. To je Potrdilo božjih vüst. A te obstanek je samo po vojski, po borbi zapečaten. Pravica bo Zmagala a samo z vojsko. Zato je pravo Kristus, da jo vrata peklenska ne premagajo, da bi nam naznano, ka ta se borile, bile vojsküvat pravica i krivica, nebo i pekel, Kristus i belial. I v toj borbi je mogoče podleči na krajši ali dugši čas. Mogoče, da belialov tábor na en čas
obláda Kristusovega, čeravno končno od toga li premagati bo. I da je to mogoče, vprašajmo, pitajmo, kaj nam je - včiniti, da preprečimo to začasno zmago belialovoga tabora. Zmaga je odvisna od velikosti i kakovosti vojaška i voditelstva. Madjarski pre-govor pravi: »dosta gosek svinjo obvlada»v Če nas je dosta v enoj čupori, kakšté smo mali, močnoga preženemp, naj smo si samo složni. Prva dužnost naša je zato, naj. Svobodomiselni neverni tábor premagana, da se vsi zberemo. Ta najpro-stejša in nevučenejša sirota nam ravno tak krepi vrste, kak plemenitaši, doktorje vučenosti in izobraženi stoji sploh. Zato pa z n i z i m o se do malih, nizlíih, slabih, ubogih nevu-čenih, — bratov, "sester, ne pozabimo, da smo edni ž njimi. To je prvi pred-pogoj do zmage krščanskega tabora:
Občevanje s prostim ljüdstvom.
Kakšen je naš tábor PToje drügo vprašanje/ štero se mora rešiti. Na to pitanje odgovorim: vera brez dobrih del je mrtva. Dela naj pokaže naš tábor, dela i ne sváje, dela i nej razdor, dela i nej části-željnost. Ki tisto pot tlači, kak mi, ne preganjajmo ga, boječ se, da spravi več pšenice v gümno kak mi. Pustimo ga, naj dela, ve ne dela za se, nego za celi tábor, za celo cerkev. Pa še nekaj. Ne iščimo si dalá po svojem teki, po svojem gu-stuši, potrebo gledajmo. Kaj je najbolje potrebno, tisto rešimo najprle, potem pa pride drügo najbolje potrebno na vršio. Kaj bom letao zdaj okoli v Prekmurji, da bi osnovo pevske drüštvo, da mi drüge potre
Str. 2.
NOVINE
Leto VI.
boče, krvave sile ponüjajo roke, da je rešlm potopa. Ne aaslüži to ljüdstvo, štero je z svojov trdnov verov boljševikom podrlo, da bi nazaj dobilo svoj üršèanski tisk, šteri je je krepo i büdio versko i narodno pa zdaj vmira težko zadet od boljševiškoga ropa? Ne zaslüžijo »Novine« najiz-datnejše podpore ne ozirajoč se na stranke, da bi dalje šle svojo pot, števe so pripelale narod materi v krilo P Njim zameri to Iiberalna stranka, da so narodno zavest büdile? Njim zameri demokratična stranka, da so se potegüvale za doberbit prostoga ljüdstva, kaj je i njeni namen? Je greh to, če njimi je po i v njih pot kazao i tüdi bo te nájbolši človek, ki ga je pa tüdi Bog Kristus? — Ali bi z mirno düšno vestjo gledala krsčanska stranka, če vmerjejo, na krili svoje matere potem ka so na krili mačehe močne bile? Pa naši prekmurski dijaki? Ne zaslüžijo, da bi se širši krogi ne zanimali zanje? Bomo agitirali zdaj za nepotrebna društva, kda nam oni, — cvet bodočnosti, — brez stanovanja, brez prehrane, brez podpore, brez obleke, brez knjig, stojijo na prag! šolskoga leta i čakajo sprejem v prve šlo venske šole kaj ti v Prekmurji jeniedne Slovenske šole ni bilo že više 30 lei.
Delajmo zato tisto, kaj je naj prle potrebno. To da našemi tábori dobro lice, izvrstno kakovost.
Voditeljstva pa naj ne bo preveč. Tisti naj vodi, ki zna voditi, i nej ki šče voditi. Kaj nam hasni sto slabih generalov? Samo škoditi nam morejo, en dober več voli. Ki je sposoben za voditelstvo, naj se ne drži nazaj, ki je pa nej sposoben, naj se ne ponüja. So Skrili kinči, naprej ž njimi. Stopite na čelo črede! Pastire potrebuje prekmursko ljüdstvo, pastire, če nosijo reverendo ali pa ne, če so od domače strehe ali sosedne, pastire, šteri do politično, versko, gospodarsko ne sebe, nego ljüdsvi pomagali, ka tábor pri Sv. Jožefi, tábor Kristušov premága tábor mesta celjskoga, tábor belialov.
Pastire Čakamo, ki te dober krščanski tábor v Prekmurji osnovijo i vodijo.
Kmečka zveza.
Dvoji namen, namreč da ohrani i razvija gospodarsko krepki, krščansko misleči kmečki stan, smože omenili.
Zdaj razložimo način, kakda šče Kmečka Zveza te svoj namen doseči.
Kmečka Zveza zdrüži kmete v eno drüštvo, organizacijo, štero bo kmete včilo, 1. kak moro gospodari 2. kakšo politiko moro nasledüvati, da se podigne njihov kmečki stan. Delavci majo svoje poslance, kmeti je tüdi moro meti. Dozdaj na Vogrskom je tisti dobo votum, ki seje ponüdo i kak je prišo je tüdi odišo, sledkar se več ne brigao za nas. Iz med domačiirov je Jedini Hartner iz Sobote bio naš poslanec, ki pa je
kmečkoga stana tüdi nikdar ne zagovarjao, kajti, kak se spominjamo samo ednok je spregovoro par reči v budimpeštinskom državnom zbori, pa te tüdi ne za kmete, ovek je pa mučao. Mi potrebüjemo poslance, šteri so našega mišlenja i čütenja, šteri sprevidijo teškoče kmečkoga stana, so krščanskoga düha kak mi. Takše nam pa »Kmečka Zveza« bo rodila.
Cerkveno.
Nedela po RisalihXIII. Gt bavci so prišli pred Boga Kristuša. Gobo-va bolezen j h je na smrt obsodba, pomali bi mogli vsi zagniliti i tak strašno, grozno prejti. Kristus jih je rešo toga mučečega tiugotrpečega vmiranja. Kristus i nej drügi. Te beteg se zdaj še tüdi širi v Afriki, Ažiji i vrači, lejša ga , zopet Kristus, šamo Kristus. Ta bolezen je°neo-zdravljiva in nalezljiva. Zgrabi se ti stoga, ki v dotiko pride z betežnikom. Boji se zato vsaki teh beležnjkov, samo Kristus ne. Kristus namreč krepi dühovnike, nüne katoličanske, da se vüpajo iti med te gobavec, je zdravno,njim dvorijo,je na vero krščansko včijo, i dostakrat ž njimi vred se-gnilijo od betega, popravi« zgorijo Od ljübezni d., Kristuša. Pa ta vera, štera teliko moči ima, da jedina vrači te strašen teloven beteg, ne bi imela moči vračati tüdi düševno gobo, greh? Vüpanje! Vračtiélj gobavcev, Kristus je v prvoj vrsti Zdravnik düševni gob. Zato je prišo naime na svet, naj vsakoj düši naznani njeno Očiščenje i ozdravljenje: »Odpüščajo
Podlistek.
Od brodarove hčeri, od kraliča, pa od nevoščene küharicé,
-	Narodna.
Ednok je bio eden brodar, pa je meo dosta dece. Te so pa to same dekle bile. Brodar je Zatoga volo jako čemeren bio na ženo, pa je pravo, ka či njemi še edno deklo porodi, tisto te on vtopi.
Nej dugo po tom je žena porodila, pa je to pa deklička bila. Brodara je te ravno nej bilo doma, ka je na brodi bio. Gda je domo prišeo, te so njemi pa ženske pravite, ka se je dečak narodo.
Brodar je to nej vervao, pa je šo gledat. Gda je vido, ka je pa dekla, jo je popadno, pa je bežao ž njov k brodi. Tam jo je v vodo na-močo, pa je voda okoli nje vse zlata postanola. Brodar je zaj nej znao, ali bi jo vtopo, ali pa nahao. Dugo
si je premišlavao, pa jo Se te nazadnje H neseo domo.
Doma je deteti mrzlo bilo, da je v vodo bilo namočeno, pa se je hapilo jokati. Med jočom so njemi pa z oči gimontje kapali. ,
Brodari se je to jako dobro vidlo pa si je že te nej več mislo, ka bi dekličko vtaplao, liki jo je gor od-hrano, pa je jako bogat postao po njoj. Ovoj deci je vsigdar davao takše igrače, ka so se veselila, tja deklički pa takše, ka seje jokala, ve njoj je te več gimontov nakapalo vö z oči. Te. gimonte je on tržo, pa je vnogo penez dobo za nje.
Te se je ednok zgodilo, ka je krao meo lovino. Z njim je bio tüdi Kralič pa njegov pidentar. Strelili so edno smo, pa njim je tista srna odbežala v log. Kralič pa pidentar sta Šla za njov tak daleč, ka sta zablo-dila krej od ovih lovcov. Dugo sta blodila, pa gda jiva je noč najšla, sta ravno prišla k tistomi brodari. Tam sta mogla prositi za ostan. Brodar njima je to rad dao.
Kralič je jako trüden bio, pa je včasik zaspao, grda je dol legeo,
pidentar je pa dugo nej mogeo spati. Zaj je te pidentar vido, ka je brodar prineso ovoj deci takše igrače, ka so se radüvala, toj deklički pa takše, da se je jokala, ka so njoj te gimontje kapali vp z oči. Zatem je pa prineso takšo igračo, ka se ta deklička Smejala, pa so njoj te pa rožike kapale vö z zobi.
Pidentar je to vse dobro vido, pa je povedao kraliči na drügi den, gda sta Stánola, pa Šla na lovino. Kralič bi pa tüdi rad to vido, zato sta se na drügi den tak dugo tam oklepala, ka sta te zvečer pa Šla nazaj ta spat.
Gda sta si večer dol legla, je brodar pa tak delao, kak prvi večer. Tistoj deklički, štera je že te dvanajset let stara bila, je prineso takše igrače, ka se je jokala, pa so njoj te gimontje kapali vö z oči. Zatem je pa pa prineso takšo igračo, ka se je Smejala, pa so njoj te rožike kapale vö z zobi.
Gda je kralič to vido, je proso brodara, ka bi njemi tisto dekličko dao za ženo. Brodar se je vögučao, ka je on sirmak, pa to nemre včiniti.
Leto VI.
NOVINE
Str. 3.
se ti grehi, več ne grešne I vrastvo za odstranitey düševne gobe, greha, je svetstvo pokore. Tü je Kristus domá, tű je on sam Zdravnik. Namestnik njegov, spovednik je samo stolec, na šterom sedi, odvezo Kristus da, zdravilo on vlijé v rane, namestniki se samo rano, goba pokaže, vse drügo je Kristušovo delo. Pa bi se bojali to rano pokazati, to gobo Odkriti, od štere zagnjili cela düša za vso večnost?
Ne pozabimo, gobe, grehe, nevole samo Kristus vrači, samo njegova ljübezen so te že té na düši ali na teli, na düši človeka ali drüžbe, na teli človeka ali teli drüžbe.
Tolažlivo pismo sv. Oči, rimskom! papi so poslali lavantinski knez in škof dr. Mihael Napotili. V tom pismi z najlepšimi rečmi tišajo lavantinski nadpastir sv. očé žalost štero čütijo v svojem srci zavoljo tistih vnogih krivic i nevol, števe Maticerkev zdaj prenašali mora.
Na dühovne vaje v Celje je prišlo veliko število pobožnih, vernih žen; iz Prekmurja jih je više sto prišlo. Dühovne vaje so se začéle 1. sept. pri sv. Jožefi; končale so se 5. Do srca segajoče govori g. misijo-narjev ostanejo v vednom spomini v, matemih, dü^ah. Dühovnih vaj se je vdeležilo' posebno veliko število Prekipurk. Od boljševikov pregnana njihova pobožna srca So se na ste-žefj odprla božjim navukom. Med govornik! je bio tüdi Prekmurec Čontala iz Motovilec, prvi" z Prekmurja, ki je z drüžbe Misijonarov svojim ro-iakom glaso slovenski božje reči. Pred njimi smo meli toti že ednoga
rojaka v toj častitoj drüžbi, dr.. So-bočana izGomilic, a toga je dober Bog lani k sebi pozvao, prle kak bi nam kazati mogo pot zveličanja.
Male meše ali narodjenja B. D. Marije god obhaja vütro Maticerkev. Kaj zarja pomeni te da se, deni v naravi, to pomeni Marijino rojstvo v düši: prihod Sunca večnoga. V staro davnih lepih gotiških cerkvah pri Nedeli i na Tišini je proščenje te den.
Za krščansko gledališče je vláda v Badeni ne Nemškom veliko stopnjo naredila. Prepovedala je pred-stave nedostojni!! prizorov (reči) i ostro oredila, da mladina ne sme obiskavali kinogledališč.
Sveti oča za Jugoslavijo.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski knez in škof, so zadnje dni meseca augusta obiskali v Rimi sv. Očo, Benedikta XV. Skoti majo namreč dužnost da konči vsako peto leto obiščejo grobe sv. Petra i Pavla apostolov i poročajo o stanji svoje škofije, to je, kakše krščansko življenje je po njihovoj püšpekiji. To dolžnost so spunili zdaj ljublajanski knez in škof, šteri so se teliko po-tegüvali z dr. Krekom in dr. Korošec m za ustanovitev države Jugoslavije.
Sv. Očé so jih jako ljübeznivo sprejeli i tričetrí (trifrtale) vüre se ž njimi razgovarjali. Svetoga očo jako veseli, da v Sloveniji krščanstvo dobro stoji i so močnoga prepričanji, da v našoj državi nekrščanski tábor nikdar ne pride do zmage. —
Sv. oča so nadalje naznaniti kne-zoškofi, da t 1915 med Srbijov i
svetov stolicov sklenjena pogodba se raztegne na celo Jugoslavijo, kda se njoj meje določi), i mir podpiše i ka te pošljejo v njo svojega zastopnika. Naš kraj tečas ostane pod sombotelskov škofijo, po podpisi mirü pa se k lavantinskoj (mariborskoj).
Knezoškof so v Rimi to tüdi zvedli, da svétoga očo boli, ka Ita-lijani tak grdo ravnajo z Slovenci, i so že večkrat posre lüvali pri itali-janskoj vladi, naj se naši odpelani dühovnik! i lajiki domo spüstijo.
Da bi se mesto dijačkoga jezika božja služba v slovenskom zvševala pri nas, kak škofi jugoslovanski želejo, mamo v Rimi tüdi pomočnika pri sv. stolici.
Vestnik ,zveze prekmurskih dijakov‘
Staršem prekmurskih dijakov.
»Mi smo sovražniki katoličanstva, sovražniki katoličanske cerkve ... Mi smo zavrgli vero svojih očetov .. Začnimo odkrit boj proti krš čanstvi, da zmaga Svobodna misel.« L. 1908 so gučali sinovi krščanskih rodilelov, krščanski dijaki krščanskih starišev. Zakaj je ta nesrečna mladina tak grozno zablodila? Prišla je v šoli z nevernimi v dotiko. Včasi je profesor bio neveren, včasi pajdaš, včasi hiša, kje so stanüvali. Najdragši kinč, vero, so zavrgli, zato ka je ne bilo nikoga, ki bi pazo na nje. Skrbna materna roka ne mogla do njih, drugi pa neso se brigali za nje, kak živejo. To pot se je veliko dijakov pokvarijo. Naj mi naše prekmurske dijake rešilno, naj ne postane ž njih Božji sovražnik,
Kralič je pa to nikaj nej marao; on je li pravo, ka si jo vzeme za ženo.
Brodar je nato obečo tisto dekličko kraliči. Šla sta zato k zapisa-vanji, pa sta bila v zaročkaj. Za en časek so se pa te pelali pio sneho.
Kraljič je pa meo edno küharico, štera je tüdi mela takšo hčer, ka bi si-j o Kralič lejko vzeo, samo ka je ne za njo marao. Ta küharica je zaj pravila kraliči, ka bi dobro bilo, či. bi se njena hči tüdi ž njim pelala, ka bi njoj tam kaj pomagala. Kralič je to dovolo.
Te so šli na gostüvanje tá k tistomi brodari, pa gda je gostüvanje minolo, so pelali sneho domo. Mladi krao je nej sedo poleg snehe, liki je meo na skrbi vojake, ka so se pred njov jahali. Kričao je zato nazaj:
— Pazte na sneho, ka se njoj ne zgodi hüdo!
Poleg snehe sta pa sedeli küha-harica pa njena hči. Gda je mladi krao velo, ka bi na sneho pazili, je küharica pravila snehi:
— Mladi krao to veli, ka bi ti odsekali roko.
Sneha je pa nej razmila, ka je mladi krao velo, zato ka je on gučav po drügpm jeziki, pa je odgovorila:
— Či mladi krao tak veli, te mi odsekajte.
Küharica njoj je nato odsekala roko.
Te se pelajo dale. Gda so se pelali prek po ednem mosti, je mladi krao pa kričao:
— Pazte na sneho, ka se njoj ne zgodi hüdo!
Küharica je pa zaj pravila snehi:
— Mladi krao to veli, ka bi ti odsekali nogo.
Sneha je nato odgovorila:
Či mladi krao tak veli, te mi odsekajte.
Küharica ji je odsekala nogo.
Te so se pelali dale, pa je za ’ri časek mladi krao pá kričao nazaj:
— Pazte na sneho, ka se njoj ne zgodi hüdo!
Küharica je pa zaj pravüa snehi:
— Mladi krao to veli, ka bi ti oči vö spejnoli.
Sneha je nato odgovorila:
— Či mladi krao to veli, te mi spejnite.
Küharica njoj je zaj vö spejnola oči.
Za tem so se pripeljali na eden velki most, ge je prece velka voda tekla ocpödi. Mladi krao je tű pa kričao nazaj:
— Pazte na sneho, da se ji nič ne zgodi hüdo!
Küharica je. pa zaj pravila snehi:
— Mladi krao to veli, ka bi te notri v mlako vrgli!
Sneha je nato odgovorila:
— Či mladi krao to veli, te me vržte.
Dalje prihodnjič.
Jaz bi rad cigajnar bio . . .
Narodna.
Jaz bi rad cigajnar bio ..
Rdeče hlače nemam;
Rdeča hlače tam dobim,
Püšleca pa nemam.
Da bi edna takša bila,
Ka bi mi ga dala,
Jaz bi njoj pa piti küpo,
Ker bi se Smejala.
Str. 4.
NOVINE
Leto VI.
nego Boga ljübeči človek, smo ustanovni »Zvezo prekmurskih dijakov«, štero prikapčimo krščanskoj dijaškoj zvezi v /Sloveniji. Namen naš je paziti, naj mladina verna, nepokvarjena ostane, naj dobo zato pošteno stanüvanje pa poleg toga še penezno pomoč Siromaški dijaki, ka lehko dokončajo svoje včenje. Oprosi zato uredništvo »Novin« vse katoličanske i evangeličanske« starše, šteri majo dijake, naj se zglasijo do 12. septembra pri podpisani*«, ka njihovim dijakom sprosim mesto i če trebe kakšo podporo. Naj pošlejo podpisanomi svedočanstvo šolsko i krstni list dijaka pa naj napravijo, na koj ga ščejo dati šolati, ka bom se znao za potrebno poskrbeti. Termin 12. September, te den moram vse. že pri roki meti.
Celje, sv. Jožef,
Klekl Jožef,
vp. župnik.
Prekmurskim dijakom se naznanja, ka se v Sloveniji šolsko leto na srednjih šolah septembra 22. začne.J
Za dijaško zvezo se je prigla-sila Fortun Veronika, šolarica 4. mestjanske šole iz Nedelice.
Podpora našim dijakom. Pre-zvišeni ljubljanski knez in škof dr. Anton B. Jeglič je sprejeo v svoj zavod v Št. Vidi vse prekmurske dijake, ki so dobroga obnašanja. V tom krasnom zavodi je gimnazija krsčanska, včijo dühovniki. Dijaki lehko ido v dühovski ali svecki stan, kam ga düšna' vest vleče. Lansko leto je 350 dijakov bilo v tom zavodi. Lehko si mislimo, kelko dela, potroškov je tam, kje se vsaki den više štiristo ljüdi mora nahraniti. Zato najraj vzeme zavod, če starši za dijakom kakši živež pošljejo (zrnje, melo, grah, olje, mást — kaj pač morejo), penez pa menje.
Prezvišeni lavantinski knez in škof dr. Mihael Napotnik je tüdi obljübo svojo pomoč, da se sprejmejo v Maribori v dijaško semenišče tisti prekmurski dijaki, ki ščejo svecki dühovniki postati.
Gospodje Misijonarje (Lazaristi) v Ljubljani sprejmejo dijake od 2. razreda naprej pa njim dajo brezplačno stanüvanje i ščista po ceni hrano, če ščejo postati misijonarje.
Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj tiskarne sv. Cirila v Maribori, ja odločo 1000 K podpore našim dijakom.
G. Vladimir Pušenjak, nadrevizor v Maribori, da obed i večerjo vsaki den brezplačno ednomi našemi dijaki.
Glasi.
Drage vžigalice v Prekmurji. Tožba je prišla do nas, da se vžiga-
lice (spice) predrago tržijo prinas. Prek Müre stane škatla 30 fil. — par stopajov nazaj v Prekmurji pa že 60 fil., to je ravno ednok tolko. Če vsaka škatla 30 fil. foringe slüži, potem de naj bolše da vsi vse povržemo pa mo šli spice odavat. To se najbolje izplača. Gornjeradgonska za-druga nameni poldrügi milijon škatel vžigalic dati Prekmurcom. Če za vsako škatlo 30. fil. foringe mogoče zaslüžili potem samo na teh špicah s i 450 jezer koron zaslüžimo. Što razvija te cene? Što si deva te dobičke v žep ? Prosimo g. civilnoga _ komisara, naj cene določi.
Proščenje in sejne. V nedeljo 14. t. m. je proščenje, drugi den v pondeljek, 15. pa Sejnje v Črensovcih.
Pazka! Iz Ljutomera glasijo, ka si tam neki židovski trgovec z Bakovec voz za vozom blaga naklada i vozi v Prekmurje pa tak prestopi Prepoved civilnoga komisara, ki je prepovedo prevoz dotečas dokeč se cene ne določijo i potrebčine po vesnicah vküp ne spišejo. Prosimo preiskavo, kaj je na tom istine. Pijavk ne bomo trpeli na svojem teli, zadosta so nas že zcecale.
Vsakoj krščanskoj hiši priporočamo Sveto pismo Novega zakona, štero je po naročili i pod varstvom premilostljivoga lavantins-koga knezoškofa dr. Mihaela Napotnik priredo Jožef Zidanšek. Dobi se v Mariboru v tiskarni sv. Cirila za 6 K.
Ujetniki se vračajo domo. Jugoslavija je püstila domo vlovljence Nemške Austrije, ta pa naše, štere so v Maribori slovesno sprejeli.
Nevole v Beči. V Beči je grozna drágoča i pomenjkanje. Premog (vogelje) njim je popolnoma zmenjkao, ka niti električni vozo ví ne vozijo po vulicah. Edno nevolno pišče košta 100 koron, riba 50 koron.
Angleška misija je prišla pod vodstvom Cunninghama iz Beča na tisti del Vogrske, šteri je Nemškoj Austriji prisojen, posebno v Šopron.
Na podporo M. Lista i Novin s darüvali v kronah: N. z Adrijanec 6, Tličar Katá 7, Hotize 2, Dolnjabistrica iz, Grüškovnjak Martin z g. Bistrice 4, Plej Bara 1, Gonza Anton z G. Bistrice 6, Smodiš Martin 8'40, Horvat Katá (Lejšnjekova) Črensovec 1oo K. Hozjan Štefan v V. Polani nabrao 71 K. Darovniki so: po 2 K: Kranjec Stefan, Raščan Ana, Kelenc Matjaš, Prša Stefan, Hozijan Štefan; — po 4 K: Špilak Ana, Tivadar Štefan, Zeralin Štefan, Jaklin Štefan, po 1 K: Copek Jožef, Hozijan Štefan, Petek Bara, Petek Franc, Prša Ivan, Laki Janoš, Sobočan Ivan, Žalik Jožef, Zver Ivan, Žerdin Jožef, Balažek Ana, Žerdin Janoš, Kelenc Štefan, Tompa Ivan, Žižek Štefan, Matjašec Štefan, Jaklin Štefan, Tivadar Martin, Laki Jožef, Laki Štefan, Tivadar Matjaš, Bogdan Mihal, —erdm Jožef; po 6o fil. Tkalec Bara, Jaklin Ivan; Balažek Marija 3 K; po 40 fil.: Žižek Miheí, N., Kramar Marko, Jeslč Janoš; Lacko Marija. —
Politični pregled.
Mirovna konferenca je Radgono z levim bregom Müre prisodila Nemški Austriji, naj ta državica ležej more shajati. V spremnom pismi, štero je konferenca Nemškoj Austriji z mi-rovnov pogodbov izročila, se ta oz-načüje kak odgovorna za svetovno vojsko. Radgonski Slovenci so protest poslali v Pariz potom ljubljanske vlade, da ne privolijo v pjriklopitev k Nemškoj Austriji. V celoj radgons-koj okolici i mesti je samo stoeden-najset takših ljüdi, ki nevejo slovenski. Desetjezer je pa Slovencov ali slovenski govorečih. Radgono so zato püstili naši Nemškoj Austriji, da ne bi zgübili Maribora. Če se meje Prekmurja zapréjo, Radgona ne more živeti, to sami sprevidijo, i zato bi Vnogi ráj bili v Jugoslaviji. — V razdelitev . Tracije, kje Bolgari i Grki prebivajo,, Wilson nešče privoliti. — Nemška Austrija, dnes, 7. septembra mora mir podpisati. —
Jugoslavija. Krščanska ljüdska stranka, naj delavci, uradniki ne od-padnejo od svoje plače, na dva meseca podpira demokratsko vlado.Vlada nema večine, zato se še zmirom pogaja z strankami. — Vlada je predloga načrt, kak se mora včiti v ljudskih šolah i ka krčme more posebno dačo plačati, štere do mele zabave (igre, pleše); te dače en del dobijo sirote.
Naša delegacija v Belgradi. Iz dolnjega dela Prekmurja, štero so Hrvati šteli pod horvacko upravo spraviti, je deputacija hodila v Belgrad, da protestira proti delitvi i da Prekmurje celo zato ka samo Slovenci prebivajo v njem i ne Hrvati tüdi pride pod slovensko upravo. Delegacija je povsod z velikim zanimanjem bila sprejeta. Svetozar Pribičevič, vodja demokratov, je jako prijazen bio do deputacije i njej naznano, da je to samo ob sebi umljivo, da ostane hasek gladkogaposlo-van j a Vsled želje celoga prebivalstva civiln a uprava Prekmurja v slovenskih rokah. — , Deputacija se je poklonila tüdi voj-vodi Mišiči i francozkom! grofi Bogom, ki je v Parizi dosta pomagao za Prekmurje pa ga povabila na obisk v Prekmurje.
Vogrsko. Na vrh vlade, je prišo zopet Friedrich, šteroga bodo vse stranke podpirao, naj ga omogočijo, da red spravi v državo, štero je bolj-ševizem tak grozno zmučio. Ministrski predsednik Friedrich je izjavo: Na Mažarskom je samo dvoje mogoče : ali prevzeme vrhovno oblast ententa sama, ali se pa počaka na izid volitev, štere namerava vláda še tekom septembra izvesti.
Izdajatel) in odgovorni urednik Klekl Jožef, vp. pleb.
Tisk tiskarne sv. Cirüa v Mariboru.