Izhaja vsak četrtek. Cena mu }e .*< K na leto. (Za Nemčijo 4 K, za Ameriko in drugo tujo države f» K). — 1'osnmezne Številke se prodajalo —1 ■ — po 10 vinarjev. ■
Spisi in dopisi sc pošiljajo : Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvn „Doinoljuba", —- Ljubljana, Kopitarjeva ulica. ——
■ S prilogama:	.
M kmečki dom" m Jasa gospodinja
V Ljubljani, dne 23. januarja 1913.
Štev. 4.
Naši v Dalmaciji.
Dne 11, in 12, januarja je bil v Splitu, dne 13. in 14, pa v Šibeniku v Dalmaciji politični tečaj, ki so na njem predavali naši politiki: dr. Korošec, dr. Lampe, Jarc, Jan. Kalan in dr. Krek. Splitski list »Dan« piše o tamošnjem tečaju tako-Ie: Nekoliko prvakov S. L. S. je imelo v Splitu politična predavanja. Od mnogobrojnih udeležencev vseh raznih strank, ki so jih prišli dva večera poslušat, se ni čulo nego najlepša polivala in odobravanja; vsi navzoči brez razlike so odnesli globok, neizbrisen občutek o velikem preporodnem delu slovenskih prvakov, o njihovi silni požrtvovalnosti, rodoljubju, žilavosti in o vsestranski čvrsti organizaciji celokupnega slovenskega naroda. Split, tako moremo z gotovostjo trditi, občuduje vrle zastopnike S, L. S.
Na temelju krasnih misli, ki smo jih slišali ta dva večera, se bude razmišljanja in primere v vsakem, ki čuti za svoj narod in mu želi pomagati. Ali se bo kdaj kaj podobnega tudi pri nas naredilo, kar se je pri Slovencih? Kdaj bomo tudi mi tako vzdignili svoj narod?
Lepe so te besede, ki so tem več vredne, ker do nedavna ni imela naša stranka v Dalmaciji prijateljev. Cel naš jug je bil zastrupljen z lažmi in psovkami, ki jih je proti nam trosil »Slovenski Narod«, ki je splošno vse, kar je mogel, storil, da bi oma-zal pred svetom Slovence. Zdaj se dani v tem oziru in zato se veselimo. Vidi se pa tudi, da naša politična zveza s Hrvati ni prazna beseda; taki obiski jo utrjujejo in rode najlepše sadove.
Izmed predavanj v Splitu je bilo političnega pomena zlasti dr, Krekovo »Južni Slovani v sedanjosti in bodočnosti«. Ž njim so se pečali tudi nemški listi. »Dan« ga je prinesel po stenografičnem zapisniku in iz tega lista prinesemo tudi mi par odstavkov.
Važna doba.
Vsak narod ima svoje lastno življenje, ki je seveda drugačno, kakor življenje posameznega človeka. So narodi, pri katerih nekaj sto let nič ne pomenja; na vzhodu imamo narode, ki tisoč let in več vedno enako žive. En rod, doba enega človeka pomenja splošno v življenju enega naroda malo ali celo nič. Nastopajo pa v življenju narodov dobe, kjer nekaj tednov, par mesecev več pomenja, nego prej sto let.
Če me vprašate, kako je z južnimi Slovani v sedanjosti, vam odgovarjam, da je zdaj taka velika doba, ki ima več pomena, nego prej morda nekaj sto let.
To je treba dokazati.
Prej mali, zdaj veliki.
Najprej recimo: Južni Slovani so se dozdaj šteli med majhne; sami so tako mislili o sebi; za majhne, za nič jih je imel svet. To se je zdaj izpremenilo. Nismo več majhni ne sami pred seboj, ne pred svetom, ki se nas boji.
Majhnost in z njo zvezano siromaštvo sta bila doslej naša znaka. To dvoje ima pa v spremstvu vse hibe in vse slabe strani, ki jih nosi na sebi dolga bolezen. Majhen, siromašen človek in bolnik sta si podobna. Bolnik, ki je dolgo bolan, živi samo svoje življenje, za druge se ne brigaj samo nase misli in na svojo bolezen; o svojih malenkostih in težavah govori in misli, češ da to zanimlje celi svet. Sam vase pa nima nobene vere, ker ve, da s svojimi močmi ne more ozdraveti. Zato posluša vsako staro babo in sprejema njene nasvete. To je znak bolnega in znak majhnega, siromašnega človeka, Vrhtega pa siromaštvo ubija značaj in nravno moč.
Kako so se zdaj te reči izpremenile? Čutimo se velike. Znamenja naše majhnosti in našega siromaštva so bila zlasti ta-le: Politično in socialno se je pri nas v vsakem kraju takorekoč samo tako daleč mislilo, kolikor se je videlo z domačega stol-
pa; razkosani smo bili. Vsaka pokrajina je sama zase životarila in se ni zmenila za druge. Ravno v tem času smo pa naredili nekaj, kar dokazuje vsemu svetu, da se čutimo velike: Zastopniki slovenskega naroda in hrvaške stranke prava smo proglasili edinstvo slovenskega in hrvaškega, našega naroda. S tem smo politiki s stolpa napovedali vojsko; začeli smo boj z razkosa-nostjo in s pokrajinsko ozkosrčnostjo. Či-tajrno svojo zgodovino in videli bomo, da so bile te lastnosti naša slaba, temna stran. Gospoda, ki je imela moč nad nami, je delovala po geslu; Razcepi jih, pa jim boš vladal.« Mi smo bili pa sami taki, da smo hoteli biti razcepljeni in preganjali smo vsakega, kdor je bil nasprotnega mnenja.. Politika s stolpa nnjgorje vrste nas je tlačila. Zdaj pa čutimo veliko moč svojega naroda, duševno in telesno. Zdaj prihaja tudi med najbolj zapuščene dele našega naroda zavest, da smo nekaj več, da imamo junaške brate tam daleč za gorami, ki nismo vedeli, ne čutili o njih, da so naši, ki so v par tednih naredili to, česar cela Evropa stoletja ni mogla. Pravijo, da se mora buditi narodna zavest. Teh par tednov se je v tem oziru več naredilo, nego prej sto let. Naš človek, ki čita zadnje dogodke — in kdor ne čita, sliši o njih — čuti v sebi in govori: Ti junaki so naši; to so naši bratje, ki govore, kakor jaz; njihov dom je tudi moja domovina. V nji so naši bratje trpeli, kakor so svoj čas naši očetje trpeli turško krvavo nasilje. In glej! Zdaj so se osvobodili z lastno močjo. Veliki so in mi ž njimi,
V tem tiči velika narodna zavest, ki ogreva sedaj vse Južne Slovane.
Zmaga pravice.
Čuti sc pa tudi naša duševna, ne samo naša telesna moč in velikost, Četudi priprost človek ne zna povedati, se pa vendar zavedo, da je šlo sredi našega, samo za telesne reči vnetega sveta, v balkanskih bojih samo za duševne vzore. Smisel za
vzore je skoraj umrl; umrl je v naši zunanji politiki, velike države skoro ne vedo več zanj. Vse, kar delajo, je samo dobička-željna trgovina. Vzori pa niso umrli v srcu zadnjega balkanskega kmeliča. Rekel jc: Naj tudi umrjerri, naj me ubijejo, greni pa vendarle, da rešim svoje brate, da osvobodim križ; grem in prclijem svojo kri.« In šel je in zmagal.
To je moč vzorov, duševna moč našega naroda. Velike države mislijo samo na gmotni dobiček; zato pa doživljajo sramoto za sramoto. Naš, dozdaj mali narod, ki pa veruje v svoje vzore, gre od zmage do zmage.
Ti vzori, ki so z njimi šli naši bratje, imajo na sebi zarjo večnosti, namreč vero, da živi pravica, da živi Bog, ki sodi po-samnike in narode in dobre plačuje in slabe kaznuje. Tudi ta velika sodba, ki sc je zvršila zdaj nad Turki, — tako jo razlagajo naše matere, tako jo tolmači naš priprosti človek —, je zmaga pravičnosti, zmaga božje reči.
Sodba nad nami.
Kako sodijo o nas tisti, med katerimi živimo, nima pomena. Važno je le, kako bodo sodili o nas tisli, kateri bodo živeli za nami. Ali nas bodo obsodili, češ, da smo bili leni, da nismo umevali svojega časa, da smo se pečali z malenkostmi, da smo bili v velikem času majhni? Ne vem. Vem pa za načelo, po katerem nas bodo sodili: Ali srno sc pečali z rečmi, ki imajo samo kratko dnevno vrednost, ali pa z rečmi, ki ostajajo za prihodnjost. Po tem načelu bo bodočnost sodila o nas. Izprašajmo se, koliko naše sile, našega časa gre za dnevne drobnarije, koliko nas te vznemirjajo in nam določajo življenje, kolilto iščemo v njih zrdovoljnosti in užitka. Delajmo prav in sodba nad nami ne bo neugodna.
1913.
Leto, ki smo ga nastopili, je velikc-poii" na za vso Evropo, zlasti pa za celo katoliško Cerkev. Med drugimi je zlasti v trojnem oziru letnica 1913 važna, tako važna, tla bo ostala vedno v zgodovini z zlatimi črkami zapisana.
Lota 1913 bo romalo na tisoče in tisoči vernikov v Rim — med temi bomo tudi Slovenci, čc Bog da — da se poklonijo sivolasemu Kristusovemu namestniku: na zemlji. čemu pa? O, vzroka dovolj! Ima pač vsa Cerkev, pa tudi vsak posameznik dolžnost, da v tem letu hvali Boga! Leta 1913 obhaja namreč katoliška Cerkev 16001etnico svoje prostosti. 3000 let so sovražili pa-gani kristjane kakor strupene gade; 300 let so neverniški učenjaki sramotno in prozirali nauk katoliške vere; 300 let jc bil križ sramotno znamenje; 300 let so se morali kristjani skrivati po podzemeljskih rovih; 300 let so pa-ganski cesarji z najnesramnejšo krutostjo preganjali kristjane, ter jih hoteli uničiti z ognjem in mečem, tako da štejemo v teh letih olcolo 11 milijonov mueenikov; 300 let ie tekla krščanska
kri in napajala zemljo, — pa kri mu-čencev je bilo seme novih kristjanov. Po teh 300 letih preganjanja, muk, za-sramovanja in preziranja pa so zazrli kristjani svobodno solnce. Meseca oktobra leta 312 si stojita nasproti paganski cesar Maksencij s svojo vojsko in pa krščanska vojska, na čelu ji cesar Konstantin. Zgodovinar Evzebij pripoveduje, da je videl Konstantin v prikazni križ z napisom: v tem znamenju boš zmagal. In res! Konstantin da na vse zastave svoje vojske napraviti viden križ, plane nad sovražno vojsko in jo popolnoma premaga dne 28. oktobra leta 312. Meseca januarja leta 313 pa je izdal v Milanu odlok, v katerem je osrečil katoliško Cerkev s popolno prostostjo. 3001etnega preganjanja je bilo konec. Ali ne kliče vse to sovražnikom sv. Cerkve: prah si in v prah se boš spremenil? Kralji zemlje sc vzdigujejo in prvaki sc zbirajo zoper Gospoda, in zoper njegovega Maziljenca . . On (pa), ki v nebesih sedi, so jim smeje in Gospod jih zasmehuje. (Ps. 2.)
Kar pa niso mogla doseči 3001etna preganjanja, to si jc domišljeval oholi Napoleon, ali saj nekaj podobnega. Napoleon jc dosegel iz navadnega človeka cesarski prestol. Kot nadarjen francoski cesar jc hotel vse premagati, vse spraviti pod svojo oblast. Hitel je od zmage do zmage; cela Evro}>a se je tresla pred njim. Vojska za vojsko, to je bila posledica njegove manije, postati absolutni gospodar v Evropi. Šel pa je predaleč, in zato je zatemnela zvezda njegove slave. Ilotel je, da bi tudi Cerkev služila njegovim namenom, in tu je sprožil skalo, ki ga jc ubila. Papež naj bi mu bil pokoren in Cerkev naj bi bila sredstvo v dosego njegove splošne slave in neomejene moči. Pij VII. naj bi prenesel svoj sedež iz Rima v Pariz; odpravil naj bi samostane; zanj naj bi veljale Napoleonove postave. Na vse to je papež odgovoril s tem, da je Napoleona iz Cerkve izobčil. Napoleon pa se norčuje, češ, papeževo izobčenje ne bo izvilo njegovim vojakom orožja iz rok, ter da Pija VII. iz Rima segnati in vjeti. Pa Bog je imel dosti! V veliki bitki narodov pri Lipskem leta 1813, kjer je padlo okolo 200.000 vojakov, je bila Napoleonova usoda zapečatena. Eden poraz je sledil za drugim, in tistega Napoleona, ki je bil strah celi Evropi, tistega Napoleona, ki je poslal papeža Pija VII. v pregnanstvo, tistega Napoleona so odpeljali kot vjetnika, na mali otok sv. Helene. Hotel je biti najvišji, pa jc postal najnižji. Leta 1913 slavi cela Evropa lOOletnico osvobojenja izpod jarma mogočnega, pa oholega Napoleona. Ali se niso izpolnile besede sv pisma, ki pravi: Moč je skazal s svojo roko, in rakropil napuhnjene, mogočne je s sedeža vrgel (Luk. 1.)? Ali ne kliče stoletnica Napoleonovega poraza-prah si in v prah se boš povrnil?
. Se nekai je, zaradi česar bo letnica 1912 oziroma 1913 zapisana z zla-
l1™11 o« TV V /•fro(lovini krščanstva:
EiV?'iC° b° b0Ž]a volja' bodo davili balkanski narodi 5001etnico svoieaa
oproščenja iznod turške krute oblasti.
Leta 1389 so Turki popolnoma premagali Srbe na Kosovem polju. Srbski kralj Lazar sam je našel ondi smrt; Turki so ga namreč obglavili ter zako, pali v pesek. In to slavno Kosovo polje, namočeno s srbsko krščansko krvjo, to Kosovo polje, kjer počiva zakopan mogočni srbski car Lazar, to Kosovo polje je bilo do letos pod turško oblastjo. Letos pa je videlo zmago srbskega orožja. Meseca oktobra se je po 500 letih zopet brala maša zadušnica za carja Lazarja, za padle srbske junake, ob navzočnosti zmagoslavne armade. Kristjani, ki so bili nad 500 let Turkom psi, so zopet prosti; prosto bodo smeli spoznavati vero v Križanega. Če je božja volja, je turškim nečloveškim grozovitostim na Balkanu za vedno odklenkalo. — Mogočne je s sedeža vrgel in ponižne povzdignil. (Luk. 1.) — Ali ni ta SOOletni-ca glasen klic Turku: Prah si in v prah se boš spremenil?
Letnica 1913 skriva torej v sebi pomenljive dogodke: lCOOletnico prostosii katoliške Cerkve, lOOletnico evropske zmage nad Napoleonom, 5001clnico osvoboditve balkanskih narodov. Kak klic: prah si in v prah se boš spremenil! Kak opomin vsem sovražnikom sv. Cerkve! Če to premišljujemo, ali naj ms bojimo, če vidimo tu in tam, da vzdi-guje glavo sovražnik Kristusov? Božji mlini meljejo počasi, pa gotovo . . .
||§ v oira&o krščanske resnice
KAM VEDE LIBERALIZEM.
Kam liberalni nauki pripeljejo, to se ne pozna samo pri posameznem človeku, ampak tudi pri celih narodih, pri državah. Jasno sc je to pokazalo posebno v sedanjem času, ob priliki vojske med balkanskimi državami in Turki.
Najprej pri Turkih. Tam so, kakor vemo, v zadnjih letih zavladali liberalci, ki so se imenovali »mladoturke«. Kakor vsi liberalci sjiloh, tako so tudi turški nastopili z velikanskim vriščem. Prvo, na kar so se vrgli, so bili časopisi, katerih so nebroj na novo ustanovili. V teh iisiih so oznanjali svobodo, pravico in poštenost in obetali, da bodo turško državo rešili nazadnjaštva, ki ima baje svoj izvir v vernosti. Toda vso je tudi pri turških liberalcih ostalo le na papirju. Kristjani v turški državi slejkoprej niso dobili svobode. Začel! so jih celo še hujše preganjati in se lotili celo cerkva in njihovega premoženja, s katerim je srbska, bulgarska, i rt grška duhovščina v Turčiji ustanavljala in vzdrževala narodno šolstvo kristjanov. Albance so mladoturki hoteli oropali jezika in jim vsiljevali v šolah tursčino. Uradništvo je ostalo v turških rokah, uradniška mesta so dobivali samo liberalci.
Vspeh tega postopanja se je jasno pokazal v sedanji vojski. Izkazalo so
je, da so mladoturški liberalni ministri bili največji goljufi, ki spadajo pred sodišče in v ječo. Turški liberalni ivojni ministri so nabavljali potrebščine za armado, dovoljene krediti so pa v svoj žep vtaknili in niso ničesar doba-ivili ali pa ničvredno blago, katero so [državi visoko zaračunali in ostanek sa-jni požrli. Zato je bila turška armada pri Lozengradu in Čataldži kup razcapanih, bosih in lačnih vojakov, ki so morali krasti, če so se hoteli preživljali in so pokazali pete, ko so zagledali Bulgare. Topovom je manjkalo kro-gelj, za ranjence ni bilo ne zdravil ne (zdravnikov, železnice in pota v najslabšem stanju. V Solunu so Grki celo [turško armado pravzaprav kupili, da se je udala, ne da bi enega strela sprožila. Turške bojne ladje niso imele ne zadosti kuriva ne streliva, da bi mogle kaj v boj poseči; seveda turško mornariško ministrstvo je bilo glavni vir, iz katerega so zajemali mladoturški sleparji in tatovi. Tak je bil konec libe-valnega gospodarstva na Turškem.
Zdaj sc pa ozrimo drugod po svetu, kako so se velesile vedlo spričo osvobodilne vojske balkanskih kristjanov zoper turške mučitelje in tlačite-Ije. Evropska ljudstva, v katerih živi še vera, so ta boj z veseljem pozdravljala, ne pa tako evropski državniki, ki delajo visoko politiko. Prvo, kar je ta gospoda Bulgarom, Črnogorcem, Srbom in Grkom očitala, je bilo to, da so začeli boj zoper Turka v znamenju svetega križa. Liberalni listi so se iz tega podio norčevali in pisali, da se bo s tem vnelo krvavo versko klanje. Žrtve, ki so jih balkanski narodi doprinašali za sveti križ in zlato svobodo, so zasmehovali češ, da gre tu le za sebičnost balkanskih vladarjev, ki hočejo meje svojih držav razširiti — ko je pa Italija Tripolis anektirala in Francoska Maroko pobasala, je bilo vse v redu.
Oglejmo si zdaj govore, ki so jih evropski visoki državniki za časa balkanske vojske v posameznih parlamentih govorili. O krščanski pravičnosti, o pravičnih zahtevah balkanskih narodov, o njihovem boju za svobodo, o potrebi, da tudi balkanski narodi živijo in se razvijajo, o tem noben evropski minister ni črhnil besede, en sam — ruski ministrski predsednik — je v svojem govoru rabil besedo Bog in se spominjal krščanstva. Pač pa so vsi evropski državniki govorili o svojih »interesih«, o tem, da so nihče ne sme dotakniti njihovih interesov, češ, imej ti pravico do kakšne stvari, kolikor hočeš, jaz ti ic ne pustim, če meni ne pri-ja! To j " bila glavna misel vseli teh evropskih izjav in govorov.
Tudi to je sad liberalizma. Evropska visoka politika, uprava evropskih držav, naj bodo katoliške ali protestantske, duh njihove politike je liberalizem. Sram je evropske državnike, da bi krščanske vzore sploh kaj omenili, aram jih je postaviti se na stran malih in tlačenih, pravica je postala v slovarju političnega jezika neznanka, I
državnikom je samo to mar, kako bi ščitili koristi velikega kapitala in večjih narodov, in na kar se pri tem opirajo, to so kan oni in bajoneti. Zato tudi mir evropske narode tako krvavo veliko stane.
Vse to so posledice liberalnega duha, ki žalibog vlada med evropskim iz-obraženstvom. čut krščanske pravičnosti in ljubezni je zamrl, glavno besedo ima lo sila. Kdor več vpije, ta več dobi, kdor bolj grozi, tega se ustrašijo, kdor je bolj zvit in prekanjen, ta ima vse karte v rokah. Sicer je bilo več ali menj zmirej tako, da v visoki politiki ni dosti odločevala krščanska nravnost, toda svoj čas se sebičnost in kruta sila nista tako očito smeli kazati in ljudstva so se saj v gotovih časih vedno dvignila do junaških dejanj v ime-
tedaj, ko so jim odposlanci balkanskih zaveznikov s prekinjenjem resno stopili na prste, se niso zganili. Turški odposlanec Rešid-paša ni hotel ne končati vsega z odpovedjo premirja, ne sklicati nove seje, Turki so vedno upali, da s časom več pridobe.
Zanašajoč se na korak velesil pri turški vladi, so tudi zavezniki mirovali. Končno pa jim je bilo dovolj in v seji 14. januarja so sklenili, da Turkom odpovedo premirje. V štirih dneh se morajo udati ali pa začno delovati topovi.
Toda do izvršitve tega sklepa ni prišlo. Ko so zvedeli za to poslaniki velesil, so toliko časa obdelovali delegate balkanskih držav, da so sklenili ti v drugi seji počakati toliko časa, da Turki odgovore na noto velesil,
Po in
care
nu križa in vere, n. pr. v križarskih vojskah, krivica se je glasno obsojala in krščanski ideali se niso smeli nikoli popolnoma zatajiti. Danes se je pa krščanstvo v javnem življenju držav skoro docela v stran potisnilo. Kakšne posledice bo to imelo, ni težko ugeniti. Slovenci se pa zvesto držimo svoje vere, svoje cerkve, svojih pravic in sku-šajrno, da se ohranimo sredi propadanja drugih sveži, pravicoljubni in krščanski junaki, ki zaupamo v božjo pravičnost, katera vse ob svojem času poplača.
t----1
^ffiB^BISBfflSfH J88H8£ffl 'ffflffl /CfflffiffifflSI^ffiffi^
Političen pregled p»
^SggS^aBSČBBSSBSBSSSBBBSSBBBffiBBSBSSBSSEoBBSSi^SEBB^
PRED MIROM ALI NOVO VOJNO? Negotovost in zavlačevanje. Delegati hoteli končati premirje.
Turki so se pokazali pri pogajanjih za mir za velike mojstre v zavlačevanju. Celo
Nota velevlast: izročena. Nemčija ovirala.
Kakor že rečeno, so delegatje čakali na pritisk evropskih držav na Turke, da se udajo. A evropejske velesile so ta korak od dne do dne odlašale. Vsak dan je svet pričakoval rešitve iz mučnega položaja in nejasnosti, toda poslaniki držav se niso mogli zediniti. Vsak je predlagal še kak dodatek. — Dobili so se dobri prijatelji Turkov, ki so se bali, da se jih ne bi prehudo prijelo. Med temi prijatelji Tur-či e je v prvi vrsti Nemčija, ki je korak velesil dolgo zavlačevala,
V petek 17. januarja so poslaniki v Carigradu končno vendar noto z veliko slovesnostjo izročili, V tem spisu so pred vsem zahtevali v kar se da prijazni obliki, a vendar odločno, da naj Turki puste Odrin Bulgarom, sodbo o Egejskih otokih pa velevlastem.
Ali se bo Turčija udala? Zadrega turške vlade. Veliki divan.
Velika negotovost vlada o iem, ali je pričakovati, da se Turki udajo ali ne. Tur-
5i
ki namreč dobivajo vedno več korajže, odkar Rumuni rujejo za bulgarskim hrbtom.
So pa še drugi vzroki, da turška vlada ne ve, kaj bi storila. Če se namreč uda, grozi ji doma revolucija. Mladoturki, ki so začeli zdaj spet dvigati glave, delajo na padec sedanje vlade in če se vlada uda glede Odrina, imajo močno orožje proti nji v rokah. Potem pa se vzbuja turško versko navdušenje, ki noče pustiti, da bi kristjani dobili Odrin v oblast. Vsak dan prihajajo poročila o demonstracijah v Carigradu in tudi o uporih divjih kurdskih vojakov,
Da se izogne toliki odgovornosti in jo preloži na druge rame, sklenil je Kiamil paša s sultanovim dovoljenjem, da skliče veliki divan, to je zborovanje odposlancev raznih mest. Ti naj bi odločili, če se vojna nadaljuje ali ne. — V krogih diplomacije prevladuje mnenje, da se Turki udajo.
Sedanji vojaški položaj. Moči sovražnikov.
Ker ni izključeno, da slišimo čez kakih teden dni o začetku nove vojne, se sedaj mnogo piše o vojaškem položaju na bojišču, kakor je nastal po sklenjenem premirju.
Turška moč pri Čataldži se ceni na 120 tisoč'moz s 350 topovi. Na poluotoku Gallipoli in ob Dardanelah je kakih 40.000 mož in v Aziji je pripravljenih še kakih 35.000 vojakov. Poleg tega je še nekaj tisoč vojaštva v Siriji, ki bi prišlo pozno na bojišče. Vojaški krogi računajo, da bi Turki, če prav vse pobero, postavili na noge komaj 250.000 vojakov.
Zavezniki so po sodbi izvedencev precej močnejši. Seveda imajo svoje čete bolj raztresene. Vendar so pri Čataldži Bulgari vsaj tako močni kakor Turki, za boje na Gallipoli pa so pripravljene poleg bulgar-skih tudi grške čete. — Grške čete so zlasti vezane pri Janini, ki ji ne morejo blizo.
MEDNARODNI POLOŽAJ.
Iz sej poslaniške konference. Prepir radi egejskih otokov.
Sedanji položaj na Turškem, kjer imajo vse države s.voje koristi, je izprožil toliko vprašanj,. da bo težko vse stalno rešiti. Eno največjih in najbolj zapletenih je vprašanje egejskih otokov. Vsaka država hoče svoje mnenje spraviti do veljave. — Jasno je sedaj to, da bo Turčija morala v tem oziru to sprejeti, kar ji bodo velesile odločile, in tudi Grki bodo le to dobili, kar bodo drugi hoteli.
Največ ima sedaj upanja, da prodre, ta predlog! Kar so Grki v sedanji vojni otokov vzeli, naj jim ostanejo, drugi bodo turški, pa pod posebno avtonomijo. Za Turke so se tu vnemali posebno Lahi,
Egipet — Angleži anektirajo.
Egipet je dežela, ki je po imenu še turška, a jo vladajo v resnici Angleži. Ti iščejo že dalje časa priliko, da deželo pri-klopijo svoji državi popolnoma, da jo, kakor pravijo, anektirajo. Sedanji položaj se jim zdi za to primeren. Zato so obvestili vse velevlasti, da v kratkem proglase svojo nadoblast nad Egiptom.
Rusija in Avstrija. Nadaljno oboroževanje.
Rusija in Avstrija vzdržujeta še vedno velikanske armade pod orožjem radi vpra-41
šanja ureditve Albanije. Vendar zadnje vesti trdijo, da se razmere zboljšujeio. ludi glede Skadra, da se je doseglo sporazum-ljenje med Rusijo in Avstrijo.
Kljub tem mirnim vestem prihajajo druge, ki so bolj vznemirjujoče. Rusija po nekih poročilih vedno bolj mobilizuje, ob-orožuje. Taka poročila so dan na dan na dnevnem redu.
NOVOSTI Z BALKANA.
Bulgari in Rumuni. Bulgarska ponudba.
Pogajanja med Bulgarijo in Rumunijo se še vedno vrše. Vodita ta pogajanja od bulgarske strani dr. Danev in z rumunske ,onesku. Kakor je videti, dr. Danev z Rumuni precej previdno postopa, ker so nejevoljni s tekom pogajanj.
Bulgari so doslej svojim izsiljevalcem ponudili kos Dobrudže, a mesta Silistrija ne izroče. Pripravljeni pa so podreti trdnjave okrog mesta. — Rumuni s temi uspehi nikakor niso zadovoljni in hočejo tudi Silistrijo na vsak način.
Za Bulgare so se zavzeli tudi Srbi, ki Rumunijo svare, naj ne izsiljuje. — Po nekih poročilih Srbi že tudi zbirajo čete ob ru-munski meji.
Bulgari se pripravljajo. Kronski svet.
Te dni je odpotoval bulgarski car s svojima sinovoma Borisom in Cirilom v glavni stan bulgarske armade v Svilen (Mustafa paša). To se smatra splošno kot znamenje, da so Bulgari pripravljeni na to, da Turki ne odnehajo in da se boj spet prične.
V Svilenu se je vršil tudi kronski svet, ki je razpravljal o nadaljevanju vojne. Udeležili so se ga poveljniki posameznih armad.
Drzno dejanje turške križarice.
Pozornost je vzbudila predrznost turške križarice Hamidje. Ta je ušla skozi Dardanele, ki jih stražijo grške torpedovke, in prišla daleč proti jugu in tam bombardirala grško mesto Syra. Od tu je odplula spet na varno v neko turško pristanišče. — Ta čin je zelo dvignil turški pogum in predrznost.
Gora Atos.
Med nastalimi vprašanji, ki jih bo rešiti, je tudi vprašanje, kako se urede razmere na nolotoku Atosu. Ta polotok je nekaj posebnega, Obstoji namreč samo iz samostanov, v katerih prebivajo pravoslavni menihi. Pod Turki so vživali precejšen mir in neodvisnost. — Sedaj razpravljajo, kdo bo njih gospodar. Nekateri jim hočejo dati avtonomijo pod nadzorstvom pravoslavnih držav.
AVSTRIJA.
Državni zbor. Odseki,
K rednemu zasedanju se snide državni zbor spel 27. januarja. Zboroval bo potem do 7. februarja. Od tega časa do Velike noči bodo zborovali deželni zbori.
Začela pa so se že posvetovanja v odsekih. Posebno živahna so bila posvetovanja vfinančnem odseku, kjer obravnavajo tako imenovano malo finančno reformo, S to preosnovo hočejo zaenkrat dobiti sredstva za najnujnejše stvari. Prva seja je pretekla brez kakih sklepov, ker so
se poslanci po lepi avstrijski šegi cel dan med seboj prepirali.
Socialno-politični odsek je razpravljal o begu s' kmetov. Razpravljali so o potovanju, izseljevanju, zanemarjanju dobrodelnih naprav na kmetih in kmetiški zakonodaji. — Prah je dvignila razprava o neki novi parobrodni družbi za izseljence.
Štajerski deželni zbor.
Štajerski deželni zbor že par let ne deluje. Slovenci zahtevajo svojih pravic, a ker jih ne dobe, so segli po orožju obstruk-cije. — Nemci so doslej omalovaževali Slovence, sedaj pa so se začeli spet pogajati. Če bodo imela pogajanja uspeh, se ne ve. Mnogi upajo na nove volitve, ki bi se jih posebno Slovenci nič ne bali.
Kranjski deželni zbor se skliče po doslej došlih obvestilih na dan 18. februarja k zasedanju.
VOLITVE PREDSEDNIKA NA FRANCOSKEM.
V kratkem so se vršile že druge vol. za republikanskega predsednika. Pred meseci je bil izvoljen v Ameriki Wilson, 17. januarja na Francoskem Poincare (Poankare). Francoske volitve predsednika so čisto različne od onih v Ameriki. V Ameriki voli vse ljudstvo, na Francoskem pa le poslanci zbornice in senata. Ti se zbero v posebni dvorani na gradu Versaj in predseduje jim predsednik senata. Tu odda vsak svoj volilni listek in dobi v znamenje, da je volil, krogljico.To je za nadzorstvo, koliko jih je volilo. — Izvoljenega predsednika spremijo z veliko častjo iz tega grada v Pariz.
Izvoljen je bil za predsednika Poincare, ki je bil doslej zunanji minister ir ministrski predsednik. Spada med najboljše francoske politike in državnike in je po mišljenju zmeren republikanec. Z njegove izvolitvijo se je pokazalo, da tudi Francozom ni veliko več za protiverske boje.
POLOŽAJ NA ŠPANSKEM.
Španija se nahaja v nevarnih razmerah. Protiversko in protivladarsko gibanje je doseglo tako mero, da grozi Španiji najhujše. Vsem je še v spominu umor ministra skega predsednika Kanalejasa, ki je bil liberalec. Na njegovo mesto je prišel še sla-bejši Romanones. Toda proti raznim proti-revolucionarnim strujam se tudi ta ne more držati in je hotel že odstopiti. Brezverstvo je na vrhuncu svoje moči.
Žalostno je, da kralj tega noče uvideti. Vlado izroča proticerkvenim ljudem, dasi ima sposobnejših mož med katoličani. Prejšnji ministrski predsednik Maura, ki je moral odstopiti pred Kanalejasom, je imel vsaj ljudstvo za seboj in bi znal revolucijo ukrotiti, če ne bi padel pri kralju v nemilost.
Da pokažejo kralju svojo nejevoljo, so mnogi konservativni katoličani odložili mandate v zbornici. Ne ve se sedaj, ali dvorni krogi uvidijo, da z brezversko politiko gredo v revolucijo.
r SMhll
HH L1SI6K ^^ Salomonovi rudniki.
u angleščine po Rider Haggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Zelo nam je bilo hudo, da smo se ločili od njega, in Tomič je bil tako ginjen, da mu je dal v darilo — kaj neki, mislite? — monokel j! (Pozneje smo izvedeli, da ga je Tomič imel odveč.) Infadus je bil nad vse vesel, ker je slutil, da bode posest take stvari ogromno povečala njegov ugled in po nekoliko brezuspešnih poskusih se mu je v resnici posrečilo nastaviti ga na oko. Nikdar nisem videl kaj bolj ne-soglašajočega, kakor tega starega vojaka z monokljem. Očala in monoklji sc ne zlagajo s plašči iz leopardovih kož in s črnimi nojevimi peresi.
Ko smo se prepričali, da so bili naši vodniki pripravljeni in dobro obloženi z vodo in živežem in dobili gro-movit pozdrav v slovo od Bivolov, smo stresli staremu vojaku roko in začeli lezli navzdol. Pokazalo se je, da je bila pot zelo naporna, vendar smo prišli zvečer brez vsakega dogodka na vznožje.
»Veste kaj,« je rekel Sergij, ko smo sedeli pri ognju in zrli na strmo skalovje nad seboj, »mislim, da je na tem svetu še mnogo slabših krajev, kakor je kukuanska dežela in da sem preživel že bolj nesrečne dni, kakor tekom poslednjega meseca ali dveh, četudi nisem doživel tako čudovitih. E! Vi prijatelji?«
»Skoro bi rad, da bi ostal tamkaj,« je rekel Tomič in vzdihnil.
Kar se mene tiče, sem mislil, da je vse dobro, kar se konča dobro; v svojem dolgem življenju sem komaj utekel marsikateri nevarnosti, vendar nikdar tako težko in takim nevarnostim, kakor sem jih doživel poslednje čase. Samo ob misli na bitko me zago-mazi po celem životu, in kar se tiče naših doživljajev v zakladnici — —!
Naslednjega jutra smo odrinili na naporno pot preko puščave; seboj smo imeli veliko zalogo vode, ki so jo nosili naši peteri vodniki, in v tej noči smo taborili na prostem, drugega jutra, ob zori pa zopet odrinili dalje.
Proti poldnevu tretjega dne smo zagledali drevesa oaze, o kateri so govorili vodniki, in eno uro pred solnč-nim zahodom smo zopet hodili po travi in poslušali glasove tekoče vode.
DVAJSETO POGLAVJE. Najden.
Sedaj pa pridom do najbolj čudnega dogodka, kar smo jih doživeli na vsej tej poti in ki priča, kako čudovita so božja pota.
Hodil sem nekoliko pred ostalima dvema ob bregu potoka, ki je tekel po oazi, dokler ga ni pogoltnil lačni pesek
puščave; ustavil som se in dvignil svoje oči, ali prav vidim ali ne.' Komaj dvajset korakov pred menoj je stala v mični legi pod senco neke vrste figovega drevesa in obrnjena proti potoku lepa koča, zgrajena več ali manj po karfskem načinu, s pomočjo trave in vrbovja, samo da je imela popolna vrata mesto nekako bučelne luknje.
»Kaj vendar,«" sem dejal sam pri sebi, »dela tukaj koča!« In ko sem iz-prcgovoril te besede, so sc odprla vrata kočo in iz nje je prišepal bel človek, oblečen v kože in z velikansko črno brado. Mislil sem, da je moralo solnce oslepiti moje oči. Bilo je nemogoče! Noben lovec ni nikdar prišel v tak kraj, kakor je bil ta. Gotovo se ne bi nikdar noben lovec naselil tukaj. Zijal sem in zijal in ravno tako je zijal oni človek in ravno v tem trenotku sta dospela Sergij in Tomič.
Ko sem izpregovoril te besede, so se odprla vrata kode in iz nje je prišepal bol Človek, oblečen v leože in z veliko črno brado.
»Poglejta vendar, prijatelja,« sem rekel, »ali je tukaj v resnici bel človek, ali se mi blodi?«
Sergij je gledal in Tomič je gledal, nato pa je hromi beli mož naenkrat vzkliknil in šepal proti nam. Ko je prišel že blizu nas, se je nezavesten zgrudil na zemljo.
Z enim skokom je bil Sergij pri njem.
»Veliki Bog!« je vzkliknil, »moj brat Jurij!«
Pri tem kriku je stopila iz koče druga postava, tudi oblečena v kože in s puško v roki in tekla proti nam. Ko je zagledala mene, je tudi na glas za-vpila.
»Makumazan!« je vpila, »ali me ne poznaš? Jaz sem lovec Jim! Izgubil sem tisto pisemce, ki si mi ga dal, da ga izročim tvojemu gospodu in tukaj 1
smo že skoro dve loti.« In zgrudil se mi jc pred noge in jokal od veselja.
»Ti nemarni lopov!« sem rekel, »zaslužiš jih pošteno po grbi!«
Mož s črno brado se je zopet zavedel in vstal in on in Sergij sta nemo gledala drug drugega; očividno nista mogla izpregovoriti besedice. Gotovo je bilo pozabljeno vse, radi česar sta se v prejšnjih časih prepirala.
»Moj dragi brat!« je izpregovoril Sergij; »mislil sem že, da si mrtev. Bil sem onstran Salomonovih gora, da te najdem, in sedaj naletim nate tukaj v puščavi kakor starega jastreba.«
»Skoro bo dve leti, kar sem skušal prekoračiti Salomonove gore,« se je glasil odgovor, počasi, kakor utegne govoriti človek, ki je imel zadnje čase malo priložnosti rabiti svoj jezik, »ko sem pa dospel do semkaj, je neka skala padla na mojo nogo in jo zlomila, tako da ne morem niti nazaj niti naprej.«
Nato sem prišel jaz do njih. »Kako se imate, gospod Navil?« sem rekel, »ali se mo nc spominjate več?«,
»No,« je dejal, »ali hi^to Bo^ovski? In Tomič tudi? Imejte potrpljenje z menoj, prijatelji, kar vrti se mi v glavi. Vse je tako čudno in tako srečno, ko je človek izgubil že vsako upanje.«
Tega večera nam je pri ognju sedečim Jurij Vojnovič pripovedoval svojo zgodbo, ki je bila zelo bogata raznih dogodkov, kakor naša, in je na kratko povedana sledeča: Malo manj kakor pred dvema letoma ..je .odrinil iz Sitande, da poskusi priti.do. gora- Kar se tiče pisma, ki sem mu ga poslal po Jimu, ga je poslednji izgubil in oni ni do današnjega dne ničesar vedel o tem. Ravnal se je po sporočilih, ki jih je dobil ocl domačinov in se ni obrnil proti Salomonovim goram, temveč proti oni strmi poti v gorovju, po kateri smo ravnokar mi dospeli in ki je bila očividno boljša pot kakor ona, ki je bila načrtana na zemljevidu starega dona Silvestre. V puščavi oiT'in"J.jm veliko trpela, vendar sta dospela"llo te oaze, kjer je Jurija Vojnoviča zadela huda nesreča. Na dan njunega prihoda je sedel ob potoku, Jim pa je jemal med iz satovja neke bučele brez žela, kakor jih najdemo v puščavi, vrhu brega ravno nad njim. Pri tem je sprožil neko skalo, ki je padla na desno nogo Od tega dne je bil vedno tako hrom, da ni mogel nikamor, tako da je sklenil raje umreti v tej oazi, kakor pa gotovo in nesrečno poginiti v vpuščavi.
Kar se tiče živeža, jima je šlo še precej dobro, ker sta imela dobro zalogo streliva in je prihajalo v oazo zlasti ponoči mnogo divjačine,'ki je prišla tjekaj vode piti. To sta streljala ali pa lovila v pasti ter rabila njihovo meso za živež in potem, ko sta ponosila svojo obleko, njihove kože za odejo.
(Konec prih.)
Leto 1812.
(Doživljaji francoskega vojaka.)
(Dalje.)
Ker sem imel nalogo, čez noč čuvati naših 32 ujetnikov, so bili ti tudi na našem povratku izročeni mojemu varstvu. Bilo mi je naročeno, vsakogar, ki bi poskušal ubežati ali drugače delal težkoče, na mestu prebosti z bajonetom. Dve tretjini mojih varovancev je bilo kaznjencev, ostali so bili meščani srednjega stanu in ruski policaji v uniformi.
Med potjo sta vzbujala mojo pozornost zlasti dva, ki sta tesno držala drug drugega za roke in drug drugemu da jaht pogum. Eden je bil mlad, drugi star. Nehote siti, se mi zasmilila. Izvedel sem, da sta bila oče in sin in oba krojača.
Ko smo ob petih zjutraj dospeli na Kremi, ie bilo ukazano, ujetnike spraviti na varno. To priliko sem porabil in skrivaj izpustil oba krojača, ker sta se mi zdela popolnoma nedolžna in mi je pri&k> oiied■■tem v glavo, da bi nam mogla ob priliki '{udi kaj koristiti. In nisem se motil. Dokler smo bili v Moskvi, sta nam storila marsikatero uslugo.
Ko sem opoldne zrl skozi okno, sem videl, kako so ustrelili nekega kaznjenca. Umrl je kot junak; stal je mirno pokonci in z roko kazal na svoje prsi. Nekaj ur pozneje je ista usoda zadela tudi vso ujetnike, ki smo jih bili pripeljali seboj.
Ostali del dneva sem preživel mirno, to se pravi, do sedme ure zvečer, ko se je oglasil pri meni narednik in mi resnega obraza naznanil, da moram z njim v zapor, ker sem — kakor je trdil — pustil, da sta ušla dva mojemu varstvu izročena ujetnika. Kaj sem hotel? Izgovarjal in pral sem se na vse mogočo načine, a vso zaman. Udati sem se moral usodi, a vendar s prijetno zavestjo, da sem, dvorila človekoma rešil življenje'.' To"m'e 'je tolažilo, ko sem stopal pred strogim narednikom v prostore,^ ki so služili za zapor.
Vendar moja kazen ni trajala dolgo. Ze prihodnje jutro se je zopet prikazal narednik in mi povedal, da sem prost. Ko sem prišel zopet v naš stan, sem našel tam žc oba krojača pridno pri delu; iz raznega blaga, ki se je tam dobilo, sta nam delala plašče
Tako so minili trije dnevi brez posebnih dogodkov. Dne 24. septembra
nTiJ? d°;,h p,ovolje- z&oda.i zjutraj odriniti na Kremi. Ko smo ob osmih dospeli tja, je bilo tam zbranih žo več polkov Ta dan je lepo število vojakov bilo povišanih ah pa so dobili odlikovanja sami možje, ki so se odlikovali po hrabrosti in že več kakor enkrat prelivali kri za domovino.
Jaz sem pri tem dobil čas in pri-
Tii'h'i i Tr SGr'!	1)0' l natanko
neka Kremlovih znamenitosti. Medtem ko se je vršilo pregledovanje polkov sem obiskal n. pr. cerkev sv. M -g, grobnico ruskih carjev. Že takoj
prve dni po našem vhodu v Moskvo je udrlo nekaj vojakov, ki so bili kot straža poslani na Kremi, v to veličastno rakev. Nadejali so sc bogatih zakladov, a mesto tega so dobili le z žamet-nastim suknom pregrnjenc krste in pa nekaj uglednih oseb iz mesta, ki so pri mrtvih iskali zavetja in rešitve. Med njimi je bila tudi mlada, lepa deklica, in sicer — kakor so. mi pravili — iz ene najboljših rodbin Moskve. Ta mladenka je naredila neumnost, da se je zagledala v nekega francoskega častnika in naredila potem še večjo ne-spamet, da mu je sledila na našem povratku iz Rusije. Razume se, da jo je zadelo isto, kar sto in sto drugih, namreč beclna smrt v mrazu in lakoti.
Iz grobnic verkve sv. Mihaela sem šel gledat velikanski, svetovnoznani zvon, katerega višina znaša devetnajst čevljev. Ležal je na tleh, precej globoko pogreznjen v zemljo. Ko se je namreč ob požaru podrl stolp, v katerem je visel, je zvon padel na tla in se vsled svoje velikanske teže zaril v zemljo.
Nedaleč od cerkve, nasproti gradu je stala orožarnica, pred katero sta na vsaki strani vhoda stala dva ogromna stara topova. Nekoliko bolj na desno se je nahajala stolnica s svojimi novimi stolpi, ki so bili pokriti s pozlačenim bakrom. Na najvišjem izmed teh stolpov se je nad vse dvigal križ Ivana Velikega. Bil je trideset čevljev visok, izdelan iz lesa in okovan z močno pozlačenimi srebrnimi ploščami; od vseh strani je bil pripet s pozlačenimi verigami.
Nekaj dni pozneje so poslali tesače in krovce, ki so bili pri polkih, naj sna-mejo križ s stolpa in ga prinesejo na tla, da ga kot zmagoslavno znamenje pošljejo v Pariz. Toda ko se jim je posrečilo odpeti verige, s katerimi je bil pritrjen, so videli, da je njegova teža prevelika in da mu nikakor nc morejo biti kos, in možje, ki so ga držali za verige, so jih morali izpustiti, da niso strmoglavili v globočino.
Nadejaje se skorajšnjega miru je cesar ukazal v mestu vse tako urediti, kakor bi nameravali v Moskvi prezi-miti. Začeli smo s tem, da smo preskrbeli s potrebnim bolnišnice, v katerih smo enako imeli skrbeti za ruske kakor za svoje ranjence.
Po mestu so krožile čete, iskale živeža m ga donašale v skupne shrambe. V cerkvah, katerim je bil požar priza-nesel, se jCv začela obhajati zopet božja služba. Začelo se je skoraj popolnoma redno življenje, o čemer priča zlasti dejstvo, da so odprli celo eno gledališki gSr80 igrali laškiin
Dne 1. oktobra je bil poslan precei močan oddelek našega polka v eno uro oddaljeno graščino z namenom pobi ti vse, kar bi nam moglo služiti Toda ves naš plen je bil en voz sena. Ko smo se vračali z njim domov, smo naleteli
an S O, °nienk0' ki se je ^letivala v nas, a se nas m upala resno napasti,
ker smo jih nekaj postreljali s konj, vendar nam je sledila prav do Moskve.
Prihodnji dan smo izvedeli, da jo cesar ukazal oborožiti Kremi in postaviti na stolpe in zidovje trideset topov in havbic raznega kalibra. To in druge priprave v Kremlu in okrog njega so nam dale precej posla, vendar nam jo pa ostalo še precej prostega časa, katerega smo si preganjali pri čaši vina in pipi tobaka s smešnicami in pripovedkami.
Nekega dne se je zopet vpričo cesarja vršila velika parada. Kar prihiti k cesarju sel s poročilom, da so Rusi kršili premirje in nenadoma napadli Muratovo konjenico. Ko je bila parada; končana, smo takoj dobili povelje, najj se pripravimo na odhod. Prihodnje jutro — tako se je glasilo povelje našemu polku — mora biti vse pripravljeno, da odkorakamo.
PETO POGLAVJE.
Odhod iz Moskve. — Moj telečnjak. —, Cesar v nevarnosti.
Dne 18. oktobra zvečer, ko smo podčastniki kakor navadno polegali po levjili, medvedjih in drugih dragocc nih kožuhih, pušili iz bogatih pip dišeči indijski tobak in kramljali o Franciji in veselju, ki nas je čakalo, ko so po večletni odsotnosti vrnemo kot zmagalci stopi naenkrat med nas službujoči podčastnik in prinese povelje, da naslednji dan oditlemo.
Komaj je drugi dan napočilo jutro, je že po mestu mrgolelo Židov in ruskih kmetov. Prvi so prišli zato, da bi prav poceni kupili od naš, česar nismo mogli vzeti seboj, kmetje pa so prišli pobirat ostanke, ki smo jih zmetali na cesto. Vsi smo imeli zapustiti mesto, h; maršal Mortier je z 10.000 možmi ostal v Kremlu, da bi ga branil v slučaju sile.
Ker smo odrinili šele popoldne smo imeli šc časa dovolj, da smo na voz naše marketenderice naložili nekaj tekoče zaloge iz naše kleti in tudi srebrno posodo, v kateri smo si ob zabavnih večerih varili punč. Mračilo se je ze, ko smo pustili mesto za seboj stopili na cesto, po kateri je imeio korakati naše vojaštvo. Pomikajoč se naprej, smo kmalu došli veliko število k nasi armadi apadajočih voz, ki so nam pa skoraj popolnoma zaprli pot v dolžini ene ure hoda. Med vozniki so bile zastopan- vse različne narodnosti Cul si rentačiti in kleti v nemškem, francoskem, italijanskem, španskem, portugalskem jeziku in tudi v raznih drugih narečjin, kajti tudi ruski kmetje in mnogo judov je sledilo našim četam pri odhodu iz Moskve. Ves ta svet v
™w\«raZlični1h nošah in govoricah, poleg tega marketenderji s svojimi žc-
hS?V JOf.ajočo deco, vse to je mrgo-
KkoJ"TJ1*! Va!ccm divjem neredu, ® ga le. težko moremo misliti. Nekaj voz se je bilo že potrlo kar io
smo veseli V neMd ŠC PoveSlo Bilf 2„„ el ko.smo P« dolgem času iu mnogoterih ovirah vendar pustili za
poboj dolgo vrsto voz in imeli pred se-]»oj prosto rot proti Kalugi. Precej pozno v noč je že bilo, ko smo se v nekem iesu ustavili in legli k počitku.
Komaj se jc zdanilo, treba je bilo zopet naprej. Toda nismo hodili še dt>-brc pol ure, ko zopet naletimo na ono preklicano vrsto voz. Precejšnji del voznikov nas je bil namreč ponoči prešel, sedaj so pa obtičali na cesti v globokem pesku in niso mogli naprej. Francozi so kričali in vpili, Nemci kleli, Italijani klicali na pomoč svetnike!
(Dalje prihodnjič.)
Z nočnim vlakom.
Ženitna zgodba. Po nemškem od Reim-miclilna.)
To sc je zgodilo še v starih, dobrih časih, kmalu potem, ko so zgradili južno železnico. Takrat se je človek za manjšo svoto lahko veliko dalj časa vozil kot sedaj; vlak je namreč vozil ravno šc enkrat tako počasi, kot sedaj. Brzovlak na primer jo je odkuril zvečer ob desetih iz Boccna in je privozil do pol osmih zjutraj v Inomost. Kdor je hotel prihraniti denar za prenočišče, se je peljal s tem vlakom.
Resni in strogi krčmar Kreda iz Brezovja se je namenil na ta vlak na pus'<ni ponedeljek zvečer. Drugi dan dopoldne se jc nameraval poročiti v A. s hčerjo krčmarja Koštrunčka-Nevesta sc je žc v nedeljo pripeljala v ' Inomost in zmenjeno je bilo, da se na pustni torek dobe pri gostilničarju Škrlju v Hallu. Ko je ženin vstopil zvečer v Bocenu, ga je vprašal izpre-vodnilc, če bi rad spal in če želi mogoče prazen voz, da bo sam, da je dovolj prostora. Kreda je odgovoril, da Iii mu bilo zelo všeč, tudi za par gro-šcv mu ni nič, če bi bil lahko do Ino-mosta sam. Nato ga je potisnil kon-dukter v poseben oddelek tretjega razreda. Pozvonilo je že prvič, drugič . . . Kar pridrvi še cn potinik in zakriči: »Gospod kondukter!« — Izprevodnik stopi k njemu in ga vpraša, kaj želi.
»Gospod kondukter,« pravi mož, z veliko krošnjo na hrbtu, polglasno, »peljem sc v Sterzing, spal bi rad, ali nimate mogoče pripravnega pro storčka?«
»Seveda, seveda,« odvrne ta, »to se prav lahko dobi, saj je tako pol vlaka praznega. Kar za mano!«
In potisnil ga je spet v poseben oddelek, ravno poleg onega, ki je spravil .vanj Kredo.
»Samo, gospod kondukter, to vam pa povem, v Sterzingu me morate na vsak način zbuditi,« je zahteval mož s krošnjo, «sam se ne bom zbudil.«
In stisnil mu je v roko tri dese-
tice.
»Lahko se zanesete,« ga je zagotavljal izprevodnik, »čisto gotovo vas zbudim.«
»Spim pa zares, gospod kondukter,« ni odnehal trdovratni potnik,
»skoraj tako, kakor je spal Adam v raju. Če enkrat pošteno zaspim, bi mi lahko kdo pobral tucat reber, pa se ne pi zbudil.«
»Jaz vas bom že predramil,« se je smejal izprevodnik.
»Ne bo šlo tako lahko, gospod kondukter, »na pol se že še predramim; ampak takrat pa začnem kleti, roban-titi, zmerjati in kar ne premaknem se z mesta. Boste morali že rabiti silo in, če bo treba, me boste morali kar s silo vun vreči.«
»Bom že opravil — kar zanesite se!« je zagotavljal izprevodnik.
Minuto pozneje je oddrdral vlak s postaje.
Krčmar Kreda se je stegnil po klopi in skušal zaspati, pa se ni dalo, sprememba stanu mu je delala težko glavo. Potnik v sosednem vozu pa ni nič skušal zaspati, ampak je pokukal zdaj skozi eno zdaj skozi drugo okno in se poredno smejal in svitle, drobne oči so se mu iskrile. Vlak jo je prisopihal mimo Klausena, Briksna v Franzens-feste. Tukaj Kreda ni mogel več str-peti v vozu, rebra so ga že bolela in žejalo ga je. Urno je skočil iz oddelka in na ono stran v restavracijo in se hitro dobro okrepčal. Tega trenutka je čakal potnik v sosednjem oddelku. Hitro se je preselil iž svojega voza v sosednega, kjer je prej zastonj skušal zaspati Kreda, zaprl je vrata za seboj in se zleknil po klopi, kakor je bil dolg in širok. Kmalu je prišel Kreda nazaj in iskal svoj prostor. —Saprabol, nekdo je notri! — Pa vendar ne, se je moral že zmotiti, — voz na desni je vendar prazen, ta mora biti njegov . . . Malo se je tudi že opotekal, zato tudi ni več vedel čisto gotovo, kateri voz je njegov. Kmalu je vlak drdral dalje. Kreda se ga je bil precej natovoril, zato je sedaj tudi lahko zaspal, kmalu je prav pošteno žagal. Postaj ni čisto nič čutil. Potnik v sosednem vozu je pa zvesto bdel. Tako je prišel vlak v Sterzing. Tu je imel izprevodnik opraviti s postajenačelnikom, ki mu je dal neko naročilo za Inomost. Tako je pozabil na sterzinškega potnika tudi nekaj potnikov je na novo vstopilo in mu dalo posla. Zvonec je zapel že tretjič in vlak je že zapiskal, ko se je spomnil zaspanca, ki ga je moral zbuditi. »Trenutek počakajte!« je zavpil in odprl vrata oddelka, v katerem je spal Kreda.
»Mož, vstanite! Izstopite. Smo že v Sterzingu — hitro!« je vpil.
»Mmmrrhmm,« jc zasmrčal krčmar, »Sterzing mhm.«
»Primoj tristo, ali bo koj! Vlak sc že premika, hitro, hitro!« je silil izprevodnik in je potegnil krčmarja za nogo s klopi. Tedaj je skočil Kreda po koncu in vprašal prestrašeno:
»Ali smo že v Inomostu?«
»Nc v Sterzingu — takoj izsto pite!«
»Jaz nc izstopim — jaz se peljem naprej . . .«
»Morate izstopiti — saj ste rekli.«
Pri teh besedah je pograbil izprevodnik krčmarja za vrat in ga je skušal potegniti iz voza. Kredo je pograbila jeza in sunil je kondukterja v prša ter kričal:
»Tepec, kaj pa misliš! Jaz nisem otrok in vem, kaj imam storiti.«
Tedaj se je tudi izprevodnik razgrel.
»Marš! Takoj vun!« je kričal. »Vi imate karto samo do Sterzinga in tu se ne bova še celo večnost kregala.«
Pograbil je krčmarja krepke je in ga je vrgel iz vlaka — zapiskal na trobento in zavpil »Odhod!«. — Trenutek je stal krčmar Kreda kot zaboden vol, potem je pa začel kričati:
»Kanalija prokleta! Jaz se ne pustim vun metati, jaz sem karto plačal, jaz vas bom tožil, vi me še ne poznate, pasja duša!«
»Vi ste največja šema, kar sem jih videl,« je odgovoril kondukter, »najprej me prosi, naj ga zbudim, potem me pa tako nesramno zmerja... drugič se ne bom zmenil za vas, če se peljete magari v Avstralijo in plačate kazen, da boste kar črni.<t
Vlak je že odhajal. Tedaj je skočil Kreda s stisnjenimi pestmi proti kon-dukterju, ki je stal na stopnjicah, in je rjovel:
»Tega ne potrpim, plačal sem kot vsak drug — lopov capinski! Jaz zahtevam svojo pravico — če pošteno plačam, se hočem tudi peljati — baraba železničarska, barabska!«
Zadnje besede so se izgubile med sopihanjem in drdranjem vlaka. — Ft, ft, ft, ft, ft, ft, jo je vlak odpihal, zmerjajoči krčmar Kreda je pa ostal na mestu.
»Take čudaške surovine pa še nisem imel v vlaku,« je godrnjal izprevodnik, »in pri vsem tem še ne vem ne, ali je možakar že zbrihtan, ali je še spal.«
V sosednem vozu je pa ležal mož na trebuhu in se smejal tako* da ga Je kar privzdigovalo.
Do Inomosta se ni zgodilo nič posebnega več. Ko se je vlak ustavil v Inomostu, se je v usodnem vozu okno rožljaje odprlo, prikazala se je glava s skuštranimi lasmi in osoren glas je zagrmel:
»Tristo hudirjev, kaj je spet to; kakšno gospodarstvo in kakšen red je pa tu pri železnici? — — Kondukter bi me bil moral zbuditi v Sterzingu, in
zdaj se zbudim v Inomostu--tako
sem lepo zamudil uradno uro in imam
velikansko škodo!--Kje je knjiga
za pritožbe, jaz bom zahteval odškodnino!«
Vlakovodja in uradnik s postaje sta pristopila in slednji je vprašal:
»Kaj pa je?«
»Gospod adjunkt,« je dejal kondukter, »jaz ne vem, kaj je danes. Tu že spet eden zmerja; ampak to še vse vkup ni nič, kot je oni zmerjal v Sterzingu. ki sem ga vrgel iz vlaka.«
»Da v Sterzingu bi me bili morali zbuditi,« ie zavpil potnik, »in če se ne
bi bil zbudil, vun vreči! Tako sva se zmenila; zdaj sem pa tu v Inomostu in ne vem kaj začeti.«
»Tristo kavk,« je liropel izprevod-nik in ogledoval potnika, »zdaj sem pa ravno napačnega vun vrgel.«
»To mene nič ne briga. Jaz bom tožil za odškodnino.«
»Ampak vi ste z onim zamenjali voz,« ga je zavrnil izprevodnik; »jaz .vem čisto natančno, v vozu št. 1656 v prvi oddelek sem ga djal in vas v dru gega . . . Sedaj ste pa v prvem.«
Potnik je napravil obraz kot učenec, ki ne ve, koliko je petkrat šest, pa hoče na vsak način uganiti in nazadnje je dejal:
»Sedaj se mi jasni. V Franzensfe ste sem si kupil klobasico in četrt vina tn ko pridem nazaj in hočem v svoj od delek, vidim, da je že nekdo notri. Mislil sem seveda, da sem se zmotil, in skočil sem tja, kjer je bilo še prazno, Poglej, poglej, pa sem le prav imel. Jaz ne morem pomagati.«
Naslednje dni se je vršila velikanska preiskava. Nič se ni izvedelo. Izprevodnik je bil nedolžen po izpovedi drugega potnika, temu za slepo vožnjo od Sterzinga do Inomosta ni bilo treba nič plačati, krčmarju Kredi je železni-čna uprava izrekla svoje najglobokejše obžalovanje. Seveda mu je bilo s tem malo pomagano; kajti historija je imela zanj prežalosten konec. Ker ženina pustni torek dopoldne ni bilo v Hali, se je nevesta vsa jezna in žalostna odpeljala domov. Vse zagotavljanje in opravičevanje ni krčmarju Kredi nič pomagalo; svatba se je razdrla, ni je bilo mogoče več popraviti. Ko je drugi potnik, ki je krošnjaril okrog Inomosta, zvedel vse to, se je smejal vso bolj od srca. Bil je to znan šaljivec in hudo-
mušnež Smola..... Toda vsaka stvar
le nekaj časa trpi, je dejal Kranjec, ki je nekaj časa Francoza zibal, potem pa prevrgel. Tudi Smola se je le nekaj časa veselil, potem je imei pa smolo. Ni namreč znal držati jezika za zobmi in je izklepetal celo stvar, orožnik je nekaj izvedel o celi hudobiji in posledica je bila, da je Smola dobil štiri tedne prosto cesarsko stanovanje za omreženimi okni v Inomostu.
Ribničan Verban in medved.
Iveri.
Kadar £lovek nič nima, v<5, koliko ima. le lopŠaeŽje SC napravi grd0 Se Bri°> kakor lepo
Če bi bilo mogoče, da bi bil kak človek brez napake, - imel bi le to napako, da bi bil urez nje.
tati.
Glad je najboljši kuhar, pa nima kaj ku-
Kaj pa je to: »popularen človek?« — Ce
te taki ljudje poznajo, ki to ne poznajo.« *
Dima'61181' 116 St0H C!oveka učnega, če ga
vse.
Siromaku marsikaj manjka, skopuhu
1. .
Podal je Ribničan Vrban se v gozde tja v kočevsko stran.
Lesa bo treba mu za kuho in pa za novo robo suho.
2.
A sredi hoste — o gorjč' _
mu medved grd prikaže se '
Vrbana silen strah prevzame, češ: „Zdaj bo huda predla zame!"
Vrban se v hiter beg spusti, da čevljev dvoje z nog zgubi.
A medved jo za njim udore . ,, oh zdaj, Vrban, bo miserčrel
A k sreči lipovo drev6 oči Vrbanove zazro.
In urno Ribničan po lipi gor plezati začne v tem hipi.
5.
Na prvi veji obsedi. A kaj v ušesih mu šumi?
Na tleh medvedovo renčanjc, v votlini pa čebel brenčanje!
6.
A glej kosmata beštja že na lipo plezati začnfc!
Vrban naklepe črne kuje: medvedu v nos tobak nasuje!
7.
Nato se kihanje začnč, da cela lipa trese sel
Čebele v duplu se splašijo, srdite v zver se zakadijo.
8.
Kosmatca pikati začno, kot bi se kar za stavo šlo!
In urno z lipe jo popiha, a ves solzan na tleh Se — kihal
9.
Vrban na lipi se reži in tiho se na tla spusti,
jo vdere v beg, petš namaže, a kosmatinu — osle kaže!
i^SSSS^E
ffi88338EIEB3asga£HXH8B3aBSB£B88888
Drobtine
agnnDoooDpcoaaanDaDaanDacDCJDanannanconon n _/onaax □oacoDacDoaaauaauuuunauauuacaDaanijaonoaa--—/SdaSootv.
Kako se bo godilo evropskim vladarjem leta 1913. Londonski astrolog Rafael prerokuje po stanju zvezd: Tudi za leto 1913 prerokuje, kako se bo godilo evropskim vladarjem. Zvezde ne stoje zanje ugodno. Angleškemu kralju,.p^n^se leto 1913 veliko nesreč, osobito v drugi, polovici leta sledi nesreča nesreči, tudi bolezen, Nemškemu cesarju Viljemu, ki stoji pod žezlom Marsa, prerokuje jeseni 1913. vojsko, nemir in vstaje in da bo leto 1913, eno najnevarnejših v njegovem življenju. Najhujše pa prerokuje ruskemu caru Nikolaju II., češ, da bo poslednji car Rusije. Zarote in nemiri prete ceK Rusiji in je v nevarnosti celo carjevo življenje. O avstrijskem cesarju Rafael prerokuje ugodno bodočnost leta 1913., dasi po stanju zvezd groze vojne nevarnosti. Mlademu španskemu kralju napoveduje neugodne dogodke. Republikanci hočejo kraljestvo napadati in kralj bo prisiljen, da se bori za svoj prestol. Perzijskemu šahu grozi nasilna smrt. Italija naj pazi, da prepreči vojne nevarnosti, grška kraljica bo prebolela hudo bolezen. Tudi nizozemski kraljici grozi bolezen, švedski kralj mora računati z nemiri v državi in s propadanjem trgovine. Papežu prerokuje srečno leto 1913, ker mu razven malenkostne bolezni in neznatnega spora z velevlasti«-« grozi nič nevarnega.
r I
Razgled po domovini
Hrvaško ■ slovenski katoliški shod v Ljubljani. Naši zastopniki so se ob svojem zadnjem bivanju v Dalmaciji dogovorili s Hrvati, da se bo vršil hr-vatsko-slovenski katoliški shod v Ljubljani v drugi polovici meseca avgusta.
Hrvatsko - slovenski evharistični shod nameravajo letos prirediti v Zagrebu. Prireditev utegne biti zelo sijajna.
Nove vrste »naročnikom«! Iz raznih zanesljivih virov smo izvedeli, da nekateri dosedanji naročniki v letu 1913 ne nameravajo biti več naročeni na »Domoljuba« in zato še dosedaj niso poslaii naročnine. Vendar pa lista nočejo vrniti ter ga mirno prejemajo naprej, češ, na ta način bomo list vsaj par mesecev zastonj dobivali. Takim povemo, da prvič to ni lepo in drugič, da tako nc bo šlo, ker kdor dosedaj ni vrnil »Domoljuba« ga že smatramo za naročnika in bomo poskrbeli, da b o 1 i s t moral plahti!
Odjenifilcem »Družinske pratike«.
Ker je založništvo z raznih strani dobilo pritožbe, da pri domačih trgovcih ne morejo več dobiti letošnje izdaje »Družinske pratike« s podobo sv. Družine, opozarjamo tem potom, naj se vsak tak naročnik'obrne takoj na »Katol. buk-varno« ali pa na prodajalno Kat. tisk. društva v Ljubljani, kjer mu bodo postregli, dokler ne poide sicer šc mala zaloga.
Liberalci zopet pogoreli. Onih 600 ljubljanskih okoličanov, ki so po zaslugi naše stranke dobili volilno pravico v mestu Ljubljani, liberalcem še sedaj ne da miru. Dr. Triller se je radi njili pritožil ..celo na dunajsko državno sodišče, trdno prepričan, da gotovo zmaga. Vse je bilo že pripravljeno za veliko slavijo v Ljubljani. Toda na Dunaju so pa pritožbo kratkomalo odbili in liberalci so postali za eno blamažo bogatejši. Dober tek!
Vodopravna postava, veljavna za Kranjsko, kakor jo je sklenil deželni zbor kranjski, je dobila cesarjevo po-■trjenje.
Gasilno društva, pozor! Deželni odbor kranjski jo sklenil, da bodo v bodoče dobivala deželno podporo le taka gasilna društva, ki jih bo priporočal »Deželni gasilski svet«, katerega sedanji načelnik je nadučitelj gospod Fran Lavtižar v Spodnji Šiški. Druge strokovne organizacije deželni odbor več ne prizna. Gasilna društva sedaj vedo, kam se jim je obrniti.
Za župana v Višnjigori je izvoljen mesto pokojnega Antona Perkota Jakob Vidic, posestnik v Višnjigori.
Srebrna poroka. Gregor Adamič, trgovec v Ilirski Bistrici in njegova soproga Frančiška Adamič sta obhajala
dne 19. t. m. 251etnico svoje poroke. Slavljenec je oče skladatelja in stolnega kapelnika v Senju Karla Adamiča.
Smrtna kosa. V Ljubljani je v soboto dne 18. januarja umrl cesarski svetnik Ivan Murni k, svoječasni tajnik trgovske in obrtne zbornice. Bolehal je veliko let. — Isti dan je umrla v Kranju gospa Olga Šavnik, rojena Mally, soproga gospoda c. kr. okrajnega zdravnika dr. Edvarda Šavnika. V škocijanu na Dolenjskem je umrl vodja dež. bolet, urada Andrej Kalan v Kranju. — Umrla je gospodična Ivanka Bertoncelj, poštna aspi-rantinja v Gorenji vasi pri Retečeh pri Šltofji Loki. Naj v miru počivajo!
Grozno bogoskrunstvo je učinil v ljubljanski prisilni delavnici neki 15-letni krojaški vajenec iz Gorenje Avstrije. Pri svetem obhajilu je ta izpri-deni mladenič vrgel sveto hostijo iz ust na obleko svojega tovariša. Pri sodni obravnavi je dejanje priznal in ni kazal nobenega kosanja. Kaj je tega mladega človeka tako pokvarilo, ni znano.
Pokopali so na Prema v torek, dne 14. januarja, Blaža D e k 1 e v o, sopo-sestnika grajščine Tum. Ker je bil 27 let član krajnega šolskega sveta, se je pogreba udeležila tudi šolska mladina.
Umrla je dne 16. t. m. v Prevojah pri Brdu v ccli župniji in daleč na okolu spoštovana g. Rotija K u r e n t v visoki starosti 92 let.
Ogenj. V vasi Bukovca pri Vodicah na Gorenjskem je pogorela hiša podomače Štuparja. Ljudje in živina so se pravočasno rešili. Vodiška požarna hramba je bila takoj na licu mesta. K sreči je sneg pred dnevi zapadel in ščitil tikoma stoječa sosednja poslopja. Posestnik je bil zavarovan za 400 kron. Pogorelo je nekaj denarja, vse žito in obleka. Kako je ogenj izbruhnil, se še ne more dognati.
V vodnjak je padla in utonila dne 17. januarja v Stražišču pri Kranju 67 let stara posestnica Marija Volčič.
Napaden in težko poškodovan je bil v neki gostilni v Kotredežu blizu Zagorja 191etni rudar Albin Dernovšek iz Trbovelj.
Strelne vajo topničarjev se bodo vršile od 22. do 31. januarja pri Krškem.
Izgubljeno dete. Dne 8. t. m. se je
neznano kam izgubila triletna Angela, hčerka Janeza Kneza iz Leš št. 9 blizu Litije. Imela je lahko spodnjo obleko. Vse iskanje je bilo doslej brezuspešno Ce jo kdo najde živo ali mrtvo, naj jo naznani takoj županstvu v št. Lam-bertu.
Proti strupenim kačam. Deželni odbor kranjski je letos razpisal nagrade za pokončavanje modrasov. Uspeli je izreden. Na tisoče in tisoče se je po-
končalo strupenih kač. Samo v občini Radovica v Beli krajini se je pokončalo 695 modrasov. Jernej Jurjevič sam! je prinesel 168 pristnih gadovih glav.';
Zmrznil na poti domov. Posestniki Valentin Biščak iz Volč, občina Koša-i na, se je dne 18. t. m. s svojo ženo peljal iz Trsta domov. Mož si ga je nekoliko preveč privoščil ter v mraku ni! natančno videl ceste. Zavozil je v jarek. Šel je iskat ljudi, pri tem pa omagal. Ker moža dolgo časa ni bilo nazaj, šla ga je žena iskat in ga dobila pri Goričah nezavestnega na cesti. Biščak se ni več zbudil. Drugi dan ja umrl.
Uboj na gradu Pogance pri Novem mestu. Dne 6. januarja so na graj-ščini Pogance trije sohlapci menda iz ljubosumnosti skoro do mrtvega po-! tolkli Janeza Grimšiča iz Kamnja. Zavedel se je šele tretji dan v bolnišnici. Nečloveški hlapci so že pod ključem.
Ponesrečeni slovenski časnikar in organizator. Ponesrečil je gospod F r. Že bo t v Mariboru. V soboto, dne 11'. t. m., je padel tako nesrečno, da si je nalomil rebro na levi strani. Par dni ni bilo nič hudega, a potem je moral naenkrat v postelj, katero bo moral gotovo več časa čuvati, ker je poškodba precejšnja.
Tečaj za obdelovanje lesa priredi štajerski obrtno - pospeševalni urad od 28. januarja do 8. februarja v Mariboru. Pouk se bo vršil vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. Prijave je treba poslati na naslov mizarske zadruge v Mariboru.
Dravski most s pripadajočo hišo v Spodnjem Dravbergu je od dosedanjega posestnika barona Kometterja na Puchštajnu kupila trška občina za 70 tisoč kron. Da bode kupčija za trg nesla kaj dobička, zelo dvomimo. Poprave starega mostu požro namreč veliko vsolo.
Utopljenca so potegnili dne 7. t. m. iz potoka v Mlinskem grabnu blizu Št. Ruperta pri Velikovcu, katerega so spoznali kot brezposelnega hlapca Janeza Petejana, rojenega v Zavodnji na Primorskem, 55 let starega.
Dva otroka zgorela. V Kapeli pri Radgoni je pri posestniku Fr. Grofl-mannu izbruhnil ogenj, pri katerem sta zgorela dva otroka, prvi v starosti dveh let in drugi v starosti »tirih let.
Obesil se je pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju kočar in železniški delavec^ Jožef Predikaka. Bil je zelo vdan pijači, v slabih gmotnih razmerah in slednjič kot železniški delavec odpuščen. Zapušča ženo in šest malih otrok. Morilec je seveda tudi v tem slučaju nesrečni alkohol.
Smrt Radeckijevega veterana. Te dni je umrl v Bobrovem pri Biljani na Goriškem 881clni Radeckijev veteran y
*
Anton Markočič, ki je bil ranjen v bitji j pri No vari.
Požar. V sredo, dne 16. januarja, jo izbruhnil požar v Vrtovčevi hiši v Tolminu, v kateri jc nastanjena vojaška pisarna. Ognjegasci in vojaki so ogerj pogasili, vendar je škoda precejšnja, ker se je ogenj razširil po več sobah. Začelo je goreti v pisarni in so zgoreli vsi spisi in knjige.
Zdivjana mačka umorila dva otroka. V Skopem na Goriškem sta štiriletni sinček in šestletna hčerka posestnika Martinollija mučila mačko. Otroka sta navezala mački na rep papir in ga zažgala. Pri tem je mačka zdivjala, skočila na otroka in ju tako razpraska-Ja, da sta oba otroka umrla. Nekemu domačinu, ki je otrokoma prihitel na pomoč, se je mačka zapodila v obraz in mu oči tako razpraskala, da je izgubil vid.
Sinrt znorelega moža. Jakob Gor-jan iz Opatjega sela na Goriškem, sodar, star 39 let, je te dni v Gradišču ob Soči znorel. Ko so ga hoteli peljati v deželno umobolnico, jim je skočil skozi okno in se tako nevarno poškodoval, da je kmalu umrl.
Huda zima v Bosni. V Bosni in Hercegovini je letos tako huda zima, kakršne že več let ni bilo. V posameznih pokrajinah je padla temperatura do 20 Stopinj pod ničlo. Vojaška uprava je vse odredila, da morejo vojaki na prostem bivati. Toplo volneno spodnjo obleko so dobili vsi vojaki; kljub temu je več vojaških straž zmrznilo.
Grozen čin zblaznele matere. Zakonska Lindič v Gradcu sta se že dalj Časa prepirala. Enako je bilo tudi dne 15. januarja. Ob 2. uri popoldne je šel mož v spalnico, žena je pa nakrat vzela svojega štiriletnega sinčka Franceta in dve leti staro hčerko Mici, poljubila v kuhinji stoječo hči Julijo, šla na hodnik ter skočila z obema otrokoma iz drugega nadstropja na dvorišče. Mati in sinček France sta bila takoj mrtva, hčerka Mici pa je obležala nevarno ranjena. 121etni sinček Lindičevih, Janez, je bil pa med tem, ko je doma mati izvršila strašen umor in samoumor, na drsališču. Baje je nesrečna žena svoje dejanje izvršila v blaznosti.
Najzanimivejše dosedanje veliko skioptično predavanje bo prihodnjo nedeljo v »Unionu« v Ljubljani: V vojski na Balkanu! »Slovenski Straži« se je posrečilo dobiti najnovejše slike z Balkana in dogodkov zadnjega časa. Slike so tako krasne, da vsak gledalec misli, da se osebno udeležuje dogodkov na Balkanu. Vidijo se prizori, do katerih ni imel pristopa noben kinematograf. To najzanimivejše dosedanje skioptično predavanje se vrši v nedeljo dne 26. januarja 1913 ob 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union«. Predava gospod profesor Ša-rabon. Nad 100 slik! Vstopnina: Sedež I. vrste 60 vin., II. vrste 40 vin., stojišče 20 vin. — Prihitite vsi! Kdor želi videli res izvirne slike balkanskih dogodkov, naj prihiti v nedeljo popoldne
dne 26. t. m. v »Union«! Vabimo posebno okoličane.
Nekaj o poŠti. Okoli Božiča in novega leta je poštni promet sila velik in velikokrat po posameznih uradih tak i naval, da ga poštno osobje komaj vzdržuje. Ob taki priliki se lahko kaka po-šiljatev zakasni ali pride adresatu od-i prta v roke, no da bi se moglo kaj po-| štam očitati, četudi včasih po kolodvo-■ rih opazimo, da sc zavoji tako pre-metujejo, kakor bi zidarji opeko poda-! j ali. Lahko se pa tudi primeri, da stranka sama pošiljatev slabo odpravi, l bodisi da je nezadostno zavita, zavezana a! i zapečatena. Ako se tak ovoj med j potjo razmota, je dolžnost poštne vsebino uradno pregledati in v posebnem seznamu opisati; poškodovani ovoj se i potem uradno pravilno odpravi in za-! pečati, seznam pa stranki s pripombo ' uroči, da jc bila pošiljatev nezadostno odpravljena. Pa tudi uslužbenci sami ' pogosto prav veliko zagreše; primerilo : se je že, da so pravilno zapečatene po-, šiljatve došle ne samo odpečatene, tem-več tudi c d p r t e in se je jasno videlo po razmetani vsebini, da je nepoklicana roka vmes prišla. V takem slučaju se zavoja ne sme vzprejeti, temveč \ treba na pošti vpričo uradnika pregle-! dati in ako kaj manjka, ali če vsebina i ni v redu, povračilo škode pri pristojni ! oblasti zahtevati. Posebno inozemske pošiljatve, katere carinski urad l pregleduje in odpravlja, večkrat jako pomanjkljivo adresatu izročajo; ker imajo pa tudi zavoji navadno priložen račun in carinsko izkaznico, se lahko | konstatira, če je vsebina v redu, in kjer ! ni, se mora na pošti vpričo službujoče-! ga osobja zahtevati odškodnino. Znani i so nam namreč konkretni slučaji, vsled | katerih je bil adresat občutno oškodo-j van, no da bi se mu škoda povrnila, | ker se ni t a k o j pri prevzetju pošiljat-j ve oglasil. Zato opozarjamo občinstvo, l da vse pošiljatve pravilno opremi, pa j tudi samo od pošte pravilno dostavljanje zahteva, ker je potvara pečatov kaznjiva in imajo uradi do strank enake dolžnosti, kakor stranke proti poštnim uradom.
Vincencijeva konferenca Vodmat— Selo—Moste jo v pretočenem letu imela obilo stroškov. Za revne otroke je izdala za obleko 245 K 20 vin., za obuvalo 219 K ter revežem za podporo 445 K 46 vinarjev za živila, stanarino, premog, drva in še druge predmete, katere jim je konferenca izposlovala, da niso prevelike lakote in mraza trpeli. Vse to pa stane konferenco mnogo denarja. Za 1. 1912. je imela dohodkov 1051 K 84 v, stroškov 909 K 66 v, torej prebitka 52 K 24 v, kakor je zgoraj razvidno. Ker pa konferenca nikakor ne more svoji nalogi zadostiti, ako ne bo imela na razpolago več sredstev, zato se vsi rodoljubi in prijatelji revne mladine in re-vežev prosijo še za nadalj.no naklonjenost, da bo v tem letu mogla konferenca v gmotnem oziru revežem več podpore deliti, ker je v naši občini izredno veliko revnega ljudstva.
Preizkušnja. Dne 9. februarja 191S ob 9. uri dopoldne priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni bolniške blagajno na Bledu, Mlino 3. Vsi Vajenci, ki so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno, koloka prosto prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu do 1. februarja 1913.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4aU°lo brez kakega odbitka.
Glej inserat:
g Iz Št. Vida nad Ljubljano. Da se
r a z u me m o. Zamerilo se nam je od neke strani, ker smo v zadnjem '»Dotiroljubu« imenoma navedli vseh sedem pritožnikov zoper sklep občinskega odbora glede mež-nijskega poslopja, v katerem je bila šola. Mi pa pravimo: kdor se vtika v javne zadeve, bodisi poklican ali nepoklican, naj bo tudi pripravljen na to, da se njegovo ime v javnosti bere. Kdor se javnosti boji, naj se v javnost nikar ne vtika. — Z a m e-rilo se nam je tudi, ker nekatere naše domačine imenujerrio iiberidoe/1 Saj ti ljudje vendar hodijo v cerkev 'lir 'izpolnjujejo verske dolžnosti, kakor drugi, ki se imenujejo klerikalce; da, mnogi liberalci so v tem oziru boljši nego mnogi klerikalci. Potrdimo eno in drugo. Žalibog imamo tudi pri nas v naših vrstah še nekaj talcih, ki se na vzunaj delajo klerikalce zato, ker jim tako bolje kaže, ker od nas iščejo dobička, v srcu pa pripadajo tistim »vernim katoličanom«, o katerih pravijo naš prevzvišeni škof v sedanjem pastirskem listu, da žive v grehih in strasteh in zajemajo svoje versko znanje in vsrkavajo sovraštvo do cerkve in duhovnikov iz ust odpadnikov in iz njihovih listov. Ti »naši verni katoličani« očitno hodijo v naša društva in naročajo naše časopise, na skrivnem pa kaj radi in pogosto bero »Slovenski Narod«, »Slov. Dom« in druge liberalne liste in tako podpirajo slovensko svobodo-miselstvo in se bratijo z odpadniki, Taki »verni katoličani« so v resnici naša sramota, naša žalost in huda smrdljiva rana na telesu naše organizacije in cele naše stranke. Prišel bo čas, ko bomo tudi njihova imena objavili in jih pokazali svetu
v vsej njihovi umazanosti in neznačajnosti. Stokrat ljubši so nam odkriti liberalci in odpadniki! — Drugo: Res: liberalci, vi hodite v cerkev, vi se delate kakor da izpolnjujete verske dolžnosti. Toda vi imate v hiši »Slov. Dom«, »Slov. Narod«, vi pripadate društvu Sokol. Ali veste, na kakšno zastavo prisega vaš Sokol?! V 1. in 2. številki letošnjega »Domoljuba« na strani 2. in 18. nam sin vernega kmeta v članku »v obrambo krščanske resnice« pripoveduje, kako zaničljivo in satansko zlobno »Slov. Dom« piše o svetem božičnem prazniku, o rojstvu Zveličarjevem, o Bogu, o Mariji. »Slov. Narod« pa piše, da je »ver-liki nauk o hudiču, o hudobnih duhovih in njihovem zapeljevanju pač dober za pastirčke v kakih hribih na Hrvaškem, naši ljudje pa se temu smejejo? Če imate torej vi, liberalci, take liste v svojih hišah in jih prebirate in če ste člani takih društev, ali morete potem trditi, da izpolnjujete verske dolžnosti!? Nikdar in nikoli! Zato nam ne smete zameriti, če mi na vašo hojo v cerkev in na vaše : izpolnovanje« verskih dolžnosti prav nič ne damo. Ven iz hiše s takimi časepisi, proč od društev, ki take časopise podpirajo in hranijo, potem bomo mi prvi, ki bomo o vas drugače sodili in govorili. — Da se bomo pa še bolje poznali, bomo poizkusili zvedeti za vse hiše in tiste verne katoličane« pri nas, ki bero in imajo take časopise, pa jih bomo ludi objavili. Na jasnem bodimo, pa bo za vse prav! Pa brez zamere! — Matere in žene! Če vam je na srcu sreča in poštenje vaših otrok, bjagostanje vaših družin, potem ne pustile takim listom pristopa. -.Vi,vaše hiše! — Telovadni odsek Orel je imel preteklo nedeljo redni občni zbor. V odbor za leto 1913 so bili izvoljeni: Valentin Zabret (predsednik), Ivan Kvas (načelnik), odborniki: Anton Tomelj, Viktor Rozman, Jože Arhar, Štefan Rozman, Jože Erjavec, Jože Merhar, Ivan Krmec in Valentin Babnik ml.
g Bah. Srednjavas. V preteklem letu je bilo v naši župniji 96 rojenih, umrlo 63, med njimi največ otrok, poročenih pa 14 parov.—, Zadnje; tedne razsaja pri nas precej huda hripa (influenca). Skoraj vsakega nekoliko potiplje. — Snega smo dobili pretekli teden zopet toliko, da more vožnja naprej. — Izobraževalno društvo je dobilo svojo godbo, namreč tamburaški zbor, ki so ga osnovali fantje telovadnega odseka. V kratkem času so že precej napredovali. — Na pustno nedeljo popoldne priredi iz-obraževjilno društvo prijetno zabavo. Nastopi tamburaški in pevski zbor in fantje v šaljivi igri. — število »Domoljubov« se je letos zopet nekoliko pomnožilo. Vseh naročnikov je v naši župniji 194. Upamo, da se še kdo oglasi, da dosežemo vsaj številko 200! — Čujemo, da se vsiljuje nekaterim proti njih volji »Slovenski Dom«, ki je, kakor znano, liberalen, protiverski list, in vprašujejo, kako bi se ga iznebili. Ako ga niso naročili in ga hočejo vrniti, se kar na ovitek napiše: »Nazaj, se ne sprejme« in stvar je rešena. Ker z malo izjemo doslej še v naši fari ni bilo tega liberalnega strupa, upamo, da se ga bomo znali obvarovati tudi v prihodnje!
g Moravče. Cesta po trgu je posuta; pa ne mislite, da je vaški odbor za to do-12i
skrbel, kakor bi moral, ampak županstvo. Ker je torej cesta posuta, zato so si pes-karji zbrali pot, do katere ima pravico le nekaj moravških posestnikov. Županstvo bo moralo res prepovedati to pot, ker prej ne bo miru in reda, potem naj se pa te ljudi občutno kaznuje. — Občinski odbor je sklenil, da ne da, razun za kako svatbo, nobenega dovoljenja za plese. Tako je prav!
g Iz Tržiča. V nedeljo ima ob pol štirih popoldne društvo sv. Jožefa ter njega odseka, telovadni in ženski, občni zbor. — Zadnje spremenljivo vreme je prineslo mnoge bolezni. Neprijetna influenca je položila mnogo mladih in odraslih na bolniško postelj, — Umrla je po kratki bolezni Marija Rožič, mati c. kr. orožniškega stražmojstra v Zatičini in Jožefa, c, kr. pismonoše v Tržiču. Ker je bila rajna čla niča Marijine družbe za žene, se je po-greba udeležila tudi družba. Naj počiva blaga žena v miru! — Farna knjižnica v kaplaniji ima celo vrsto lepih, podučnih knjig. Kdor želi brati sedaj v zimskem času, naj se zglasi ondi. Za malo odškodnino, ki se porabi za vezavo knjig, si jih more vsakdo izposoditi. — Hranilnica v kaplaniji lepo napreduje. Ljudstvo se je vedno raje oklepa in nosi tja svoje prihranke. Sedaj obrestuje vloge po štiri in pol. Čemu podpirati tuje, oddaljene ali morda celo liberalne posojilnice, ko imamo domačo pod skrbnim in spretnim vodstvom. Le tu nalagajmo svoj denar!
g Dob. Kmetijski poučni tečaj priredi deželni odbor v Dobu v nedeljo in v ponedeljek, dne 26. in 27. januarja. Predavanja se vrše v tukajšnji šoli. Gospodarji in mladeniči, pa tudi gospodinje in dekleta, ki jim je mar napredek kmetskega stanu, nikar ne zamudite te prilike. Vsi k predavanjem! Zopet tat. Oglasil se je pri Marinčkovih in si odnesel eno vrečo sadja. Komaj en dan se je veselil svojega plena, pa ga je že moral pustiti.
g Črnuče. V nedeljo se je vršil v našem »Domu« shod Kmečke zveze, ki se je kaj lepo obnesel. Dvorana polna tako, da nismo prav nič pogrešali tistih, ki niso prišli. Gospod deželni odbornik dr, Pegan je zanimivo in šaljivo razlagal delo naših poslancev za kmečki stan, ki je bil od liberalcev vedno zaničevan. Naš poslanec, kmet g. Dimnik je z lepimi besedami pokazal, kako vneto sodeluje z učenimi gospodi v deželnem zboru za postave, ki so kmetom v korist. Na teh dveh poslancih smo videli, kako sta si prijatelja učeni gospod advokat in kmet, ker sta si edina v načelih in težnjah: vse za ljudski blagor! In to je lepo v naši slovenski ljudski stranki! Pri liberalcih pa doktor kmeta še ne pogleda, k večjemu pred volitvami se mu hinavsko liže in mu piše: blagorodni gospod! Pri nas pa eden drugega tikata. Smo pac slovenska ljudska stranka! Zato je v naši stranki »ljušno«. Bedak je, kdor ni pri nas. — Hranilnica in posojilni-c a ima račune že gotove. Promet je znašal v suhem letu 178.215 K 25 h, čistega dobička 518 K 37 h. Za naš mali delokrog cisto povoljno. Rezervni zaklad znaša v treh letih 1594 K 76 h. Iz malega raste veliko, če ljudje skupaj drže. Morda bodo vsa) k naši zadrugi pristopili še tisti ki
i so bili od začetka nezaupni. Vedno dobro; došli. Mi vse odpuščamo, ker smo tega mnenja, da morajo biti Črnučani vsi edini, Saj nas je že tako malo, če se bomo pa še razdrapani na več strank, kdo nas bo upošteval in spoštoval? Le vkup, le vkup! Vi edinosti je moč, le v Slovenski Ljudski Stranki je pomoč in napredek mogoč. — V za k o n s k i jarem je smuknilo v novem letu koj šest parov. Naj bi jim ne bil nikoli pretežak! — Pohvaliti moramo črnuške fante, ki so opustili tisto nočno razgrajanje in vpitje, kar je le njim v čast. Oglasite se sedaj za lepo petje pri novem organistu. Vsi vas bomo veseli. »Bomo eno zapeli, da bomo prav veseli.« — Kar bo pa Vas, gospod urednik, še najbolj zanimalo in veselilo, je to: »Domoljuba« dohaja v našo malo faro (160 hiš) nad 100 izvodov!
g Dob. J. Petričevo kartonažno to-, varno na Viru je kupil g. Jul. Girardo-ni iz Češkega, ki bo nadaljeval isto obrt. — Dva brezposelna rokodelska popotnika, ki sta prenočila v župniko-vem lilevu, sta poskusila svojo srečo s tatvino. Ukradla sta hlapcu uro in nekaj denarja. Pa sta imela smolo. Še ponoči jih jc orožnik odpeljal v hišo pokore. — V nedeljo pred sv. tremi Kralji so sc fantje sprli in enemu zdrobili kost na nogi. Moral je iti v bolnišnico. Vzrok boja je tisti nedolžni alkohol. Želeti bi bilo tudi, da bi nekatere dob-ske gostilne poznale malo bolj policijsko uro. Če se je morda ustavila, jo bo treba pri glavarstvu naviti. — Kaj takega kot se je videlo letos na polju, sc tudi nc vidi vsako leto. Okrog Božiča' in sv. treh Kraljev so ljudje prav pridno orali. Kdo ve, kaj bo o Veliki noči!
Število »Domoljubovih« naročnikov vse jc pomnožilo. To je najboljši odgovor tistim »pogrebcem«, ki so predi nedavnim časom pisali, paj »Domoljubu« zapremo vrata. — Človeško okostje so našli v krumperških gozdih. Sodi sc, da se jc dotični obesil žc pred' davnim časom. Ljudje ugibajo to in' ono, kdo bi bil ponesrečeni, pa bo težko pravega zadeti.
g Bohinjska Bistrica. Na sv. Antona dan jc bil na Nemškem Rovtu, bistriški podružnici, velikansk cerkveni shod vsega Bohinja. Ljudstva se jo kar, trlo. Po stari navadi so prinesli obilno darove v denarju in mesu, da si tako izprosijo blagoslova pri živini. Iz It li darov zadnjih dveh let sc je lično predelni zvonik in ko so nam kaj nabere, se lotimo notranjščine. Bohinjci ima-;o ravno do t c cerkvice posebno veliko zaupanje ter jc tudi dejansko pokažejo. — Po zadnjem dopisu so bili ljudje silno pomirjeni glede povišanja občim Bkih doklad. Vedno so plašno povpraševali, kakšnih misli je v tem oziru občinski odbor. Po tako odločni izjavi so pač lahko brez skrbi. — Sedaj v pred-pustnem času opozarjamo gostilničarje na stroge postave glede plesa in policijske ure. Oko postavo čuje. Neljubo bi napi bilo, kazensko postopati, zato pozor!
g Iz brdske okolice. Na Prevojah so pred kratkim (menda 8. t. m.) znani
prevojski ponočnjaki napadli mirna blagovška voznika: Mlakarjevega in Urbanovca in ju precej težko ranili z nožmi. Kaj takega se je včasih dogajalo kje drugod, pri nas pa ne. Ta čin sramoti vso našo okolico. Torej fantje, varujte se takih garjevih ovc! — Brdsko izobraževalno društvo se sedaj pripravlja na dve igri: »Trije tički« in »Tri sestre«. Igro »Tri sestre« so naši vrli fantje in dekleta igrali že predlanskim, toda ker je gledalcem tako !dopadla, jo ponovijo še enkrat. Igra :»Trije tički« je pa ravno za »predpust«, itorej pridite takrat v obilnem številu, se ne boste kosali i — Nekdo je pisal v jI. št. »Domoljuba«, da bo občni zbor našega društva dne 4. prosinca. Dotič-ni, ki je to obvestil, se je zmotil ali kaj. Občni zbor bo, kakor je bil po navadi 'druga leta, namreč na svečnico. (Takrat pridite v obilnem številu, ker se to leto pričakuje zanimiv spored. — ;Živinox*ejska zadruga na Brdu je v minulem letu na Hribu pri Kosezah kupila od Petrača in Jekliša posestvo. Na tem prostoru si je družba postavila Vzorno svinjake, gnojnično jamo, beto-tonirano in si gradi pašnike. Stvar je že začela delovati; nakupili so 22 brejih svinj, omislili si dva kotla: brzo-parilnika tvrdke »Alfa Separator« z Dunaja. Ta kotla sta izvrstna; jih priporočam vsem boljšim gospodarjem. [Ljudje govore sedaj različno od teh svinjakov na Hribu. Jaz pa rečem: vsako novo podjetje so mora borili 3 težavami in pri vsaki novosti imajo zlobni ljudje dosti posla. Tudi vi možje, ki ste začeli s to stvarjo, nc glejte ne na desno ne na levo, ampak naprej! — Podgoriški.
d Loški potok. Živinorejski zadrugi je nakazalo vis. poljedelsko ministrstvo 600 K podpore. Če sc upošteva dejstvo, kako vlada natančno pregleda vso delo zadruge, predno kaj odloči v podporo in kako strogo revizije zahteva, tedaj se iz podpore tudi razvidi delo in vodstvo zadruge. V svojem odloku je vlada tudi pohvalno omenila dosedanje njeno delo. Uspeh istega pa se že tudi kaže v dolini marsikje in marsikomu. Tega ne omenjamo v samohvalo, marveč da jasno pokažemo, kako o našem delu sodijo možje sti-okov-njaki, ki so zadrugo revidirali in vladi podporo priporočili nasproti tistim ljudem v občini, ki so nasprotovali zadrugi o njenem postanku in še danes nasprotujejo. Najneumnejše laži r;e porajajo iz njihovih glav, s katerimi hočejo vzeti ljudstvu zaupanje do vodstva zadruge. In so ljudje, ki jim verjamejo. Vladi, strokovnjakom ne verjamejo, pač pa učenim neklerikalcem, ki mnogi dela zadruge sploh nc pojmujejo. To pa ni le pri živ. zadrugi, marveč pri vsem našem izobraževalnem In gospodarskem kakor tudi političnem
delu. Mi pa ne porajtamo za vse to nič, marveč gremo naprej in z nami razsodni ljudje. — Oni naj pa ostanejo pri svoji učenosti in svojih solzavih sodbah. Članom zadruge in vodstvu iste pa bo priznanje vlade in njena podpora v ponos ter temelj, na katerem se bo delalo še v naprej, saj dela je še mnogo.
d Iz Adlešič, 16. jan. Tudi pri nas se je letos precej pomnožilo število naročnikov na »Domoljuba«, katerega ljudje tako radi berejo in komaj čakajo sobote, da ga dobijo, posebno še zaradi balkanske vojske. Naročnikov je v naši župniji letos že čez 50. Pisec tega dopisa je poslal do danes sam naročnino za 44 naročnikov, med temi je 14 novih. Lepo število, posebno če pomislimo, kako hudo je letos kmetu za denar, ko nima kaj prodati, ko lani ni pridelal skoraj nič vina in prav nič sadja. — Za Novo leto je dobila naša župna cerkev lep dar iz Amerike. Miko Črnič, sin našega g. župana, je poslal iz St. Louisa 50 K. Naši pridni Ameri-kanci ne pozabijo v tujini na naše cerkve in nam večkrat pošljejo lepe darove. — Minulo leto je bilo pri nas rojenih 36 otrok, 16 dečkov in 20 deklic. — Umrlo je 32 oseb, 12 moškega in 20 ženskega spola, med temi je bilo 8 otrok starih do deset let. Najstarejša oseba je bila stara 81 let. Zanimivo je, da v občini Adlešiči, v fari imamo namreč dve občini, od 1. septembra do danes, torej 4 in pol meseca, ni bilo mrliča. — Porok pa smo imeli 13. Najmlajši ženin je bil star 17, najstarejši 69 let, najmlajša nevesta 18, najstarejša pa 38 let.
d Iz št. Ruperta. V pretečenem letu smo imeli v naši fari 16 parov poročenih; rojenih je bilo 107 otrok; umrlo jih jc 74. — Pretečeni teden smo zakopali dva mrliča visoke starosti: Jo-žefo Rugelj iz Vrha, staro 92 let in pa Radeckijevega vojaka Jožefa Jaki iz Kroliarjev. Jaki je bil rojen 25. februarja leta 1825. Rad jo pripovedoval, kako so sc pod Radeckijem vojskovali. — Dekliška Marijina družba se uči igro sv. Nežo, ki jo misli prirediti dne 26. t. m.
d Popotnik iz Mirnske doline. Dobili smo snega za 10 cm. Se bom pa na saneh peljal pogledat po Dolinci. — Ponesrečil sc jc mežnar na Vescligori pri Št. Rupertu. Šel jo v gozd po drva. Voli se splaše, on pade pod voz in se precej poškoduje, pa ne smrtno. — Na Mirni je due 7. t. m. umrl vpokojeni nadučitelj g. Martin Grčar, ki je bival 38 let na Mirni, 28 let je učil, 10 let pa je tu počival in se pripravljal na pot v večnost. Bil je blag, pošten in veren mož. Star je bil 74 let. Rodil se je dne 28. oktobra leta 1838. v Dupeljnah, župnije Brdo pri Kamniku na Gorenjskem. Šolal se je v frančiškanskem samostanu v Kamniku in v Idriji. Tri leta je bil vojak, pri ljubljanskih Janezih, potem služil v Št. Rupertu, na Čatežu in nazadnje na Mirni od leta 1875. dalje. Pogreb je bil pa žc tak, da ga Mirna še ni videla takega. Tri zastave, trije ven-
ci, tri društva, trije duhovniki, to jc žo nekaj za na deželi. — Trebanjska sod-nija kliče odbor K. Z. na odgovor dno 17. t. m. Zakaj, bom prihodnjič vedel povedati. — Tri veselice so se vršilo preteklo nedeljo, ena v Mokronogu, druga v Št. Rupertu, tretja v Št. Jan-žu. Vse so se slabo obnesle. Ni, ni in ni! Ni, če Bog ne da! — Za šentjanško železnico še sedaj niso dobili kmetje odškodnine. Ubogi kmet! — V sredo, 15. t. m. je bila na Mirni seja Kmečke zveze za trebanjsko dekanijo. Gosp. poslanec Hladnik je prav po domače poročal o deželnem in državnem zboru, g. Oblak pa o »umetnih gnojilih«. < Duhovniki vse dekanije so sklenili v Trebnjem, da ne bodo sprejeli za botra pri krstu ali birmi nobenega, ki je naročen ali bero brezverske časopise. Tako je prav! Kaj bi slepomišili!
d Iz Boštanja. Ko je zadnji »Domoljub«, osvetlil tukajšnje »napred-njake«, ki svojo deco v Schulvereinski šoli na Štajerskem vzgajajo, je omenil tudi Planinčevega očeta in njihov po'ic. Sedaj se pa ata jezijo v svojih caj-tengah čez to in skušajq:.dokazgiti, da se jim je zgodila krivica. - Nam se ta nežnočutnost zelo čudna zdi, ker vemo, da jo oče Planinčev pokažejo samo takrat, kadar se gre zanje. Kadar pa liberalni list prijemlje res poštene kmečke fante, pa se Planinčevemu očetu srce smeje. Najbrž oče mislijo, da moramo mi šc vedno vse molče pokimati, kar oni v svojem dostojanstvu učinijo. Mi pa nič več ne verujemo v to dostojanstvo, odkar so si oče izvalili^za svojo glasilo »Slovenski Dortl« in'rta' fctara leta prevzeli vlogo liberalnega žurnali-sta. Vse se nam namreč tako zdi, da so Planinčev oče, kljub temu da so napredni od nog do glave, premižali razvoj zadnjih let v deželi, ker bi sicer mogli slutiti, da bo tudi v Boštanju enkrat prišel čas, ko ne bodo komandi-rali samo oni, ki imajo »prav dobro, fino vino« v kleti. Kmečki fant.
d Mirnapeč. Dne'14."k; ni. ^e jc poročila Ana Gorenc z g. Iv. Rozman. Bila je članica Marijine družbo in cerkvena pevka 14 let. Bilo srečno! Čestitamo! — Dne 9. t. m. je umrl 71 let stari Mihael Montetti, cerkvenik podružne cerkve Sv. Jurija. Bil je priljubljen pri sosedih in kot cerkvenik istotam blizu 40 let. Naj počiva v miru!
d Popotnik iz Mirne doline. Zadnjo nedeljo sem bil v Boštahju pri igri. »Turški križ« so igrali in prav dobro se jim je obneslo. Kar pa zadeva petje, ga pa nimajo povsod takega.. Svetujem lo Boštanjccra, naj se organizirajo. Tako ugodnih razmer nimajo povsod. Pri Salezijancih imajo na razpolago veliko dvorano za igro in če treba tudi za shode, za predavanja. Za knjižnico bi pa žc kje staknili kak kotiček v Boštanju. — Samo prirejanje iger brez organizacije ne pomeni dosti. — Tudi nekaj vrlih fantov od Sv. Trojice sem videl pri igri. Nazaj grede sem se jim na soro obesil in se ž njimi peljal; ker je bila tema, me niso opazili. Med drugim so se menili tudi od flajsa, kako da jo
122
župan postal. Jaz sem že večkrat premišljeval, kako je bilo to mogoče, ko ga vsi tako težko vidijo. Sedaj sem pa slišal, da so sc vsi drugi branili. Edino Jelene je srčno koprnel po županski časti, a ta pa nima za to primerne pameti. Tisti mož S. L. S., ki se jc branil sprejeti županske posle, ni imel prav. Moral bi se bil pač žrtvovati. — No, flajsu pa ni treba čestitati, ako postane župan šele takrat,, kadar nobeden drug ne mara biti.
d Sela pri Šurnbregu. Škrlatinka še vedno gospodari okrog nas. Pretečeni teden nas je obiskal g. okrajni zdravnik iz Novega mesta ter ukazal precej stroge odredbe za tiste hiše, kjer je bolezen. Uklonite se vsi odredbam g. zdravnika in storite tako, kakor vam je ukazal, da se za-iere bolezen. — Nastala je precej huda zima in iako ustavila popravo občinske poti iz Doline proti Selim. Pač škoda, da se lepo osnovano delo ne more izvršiti. Kakor hitro bo zopet mogoče delati, orodje v roke in na delo! — Občinske volitve novoustanovljene občine Sela pri Šiimbregu se bodo vršile, kakor se čuje, najbrž prihodnji mesec, Mo'žje Tolilet, pozor, koga bodete volili! V občinski odbor spadajo res krščanski možje, le taki morejo delati v občni blagor. O volitvah kaj več pozneje. — Pri nas imamo tudi katol. slov. izobraževalno driutvo, ustanovljeno že pred par leti, katero pa sedaj nekako spi. Čas je pa že, da bi se enkrat zbudilo in prišlo na dan. Če pogledamo v bližnji Dobrnič, kjer tako lepo napredujejo, mi pa spimo, nas je skoro ne-kolil ;o sram. Mladeniči, pogum in pa krepko voljo. Ir-r Časopisni pregled nam kaže sledeče: Domoljub« 37, Bogoljub« 30, »Kmetov; leče 6, Slovenec 2, Dolenjske Novice« 1. — Torej 76 časopisov prihaja v našo malo župnijo. Skoraj je ni hiše, kjer bi se ne bral katoliški časopis. Tako
prav!
je
d Iz gabrovske doline, župnije Sv. Križ pri Liliji. Pri volitvi krajnega šolskega sveta pri Sv. Križu dne 27. decembra lanskega leta so bili izvoljeni: Janez Kotar, Pre-tržje; Jzinez Oven, Gabrovka; Janez Host-nik, Tlaka; Franc Vrana, Pečice in Anton Zavri, Velka Goba kot člani. Kot namestniki pa sledeči; Anton Resnik, Moravče; Janez Lenart, Gabrovka; Jožef Božič, Moravče: Alojzij Bevc, Pečice in Franc Višni-
kar, Brezovo; vsi so poštenjaki, varčni gospodarji in dobri družinski očetje. Pristojna politična oblast je izvolitev v celem obsegu potrdila; pač dokaz, da se je oopol-noma pravilno vršila.
d Šentjanž. Liberalna preroka — Anže in Vinko — sta v »Danu« več stokrat napovedala naši živinorejski zadrugi smrtno uro. i oda vse njihovo prerokovanje gre v r.franze« m ostane le pri pobožni želji naših liberalcev. Čudno se nam zdi, da se Anze tako zaletava v zadrugo. Razlagamo si to le na ta način, da se možakar boji, da zmanjka njegovi mesnici bolne živine. Liberalnim »cuckom«, kateri naročajo m podpirajo umazano »cunjo«, imenovano »Slovenski Dom«, kateri hoče zadušiti vsak napredek v kmetijstvu, naše globoko sozalje. Anžetu in Vinkotu pa kliče mo, le vztrajajta na poti, katero sta nastopila, le se nadal,e; uverjena bodita, da
pri-
de kmalu čas, ko prejmeta zasluženo plačilo. Pošteni krščanski kmetje pa vstopite v zadrugo ter ne posnemajte onih liberalnih kmetov, kateri kakor ponižni in pohlevni »backi« slede vsaki stopinji in vsakemu migljaju obeh liberalnih priganjačev.
d Iz Prečine. V naši župni cerkvi sv, Antona se je v nedeljo, dne 12, t, m. vršila lepa slavnost, ko je bil naš vrli kaplan Štefan Trškan inštaliran na novo župnijo šmihelsko. Neradi izgubimo izvrstnega gospoda, ki je prav plodonosno deloval v naši župniji skozi 6 let in 4 mesece in čestitamo sosedni šmihelski župniji, da je dobila tako izvrstnega župnika. Iskrena hvala za vse, kar smo prejeli iz njegovih rok in blagoslov božji v novem vinogradu Gospodovem!
d Iz Velike Doline se poroča: Na Bre-gani sta se obstrelila dva mladeniča in enega so obstrelili. Čudno, da se tam doli zgodi kaj takega, ko so vendar samo izobraženi ljudje. — V dobrih vinskih goricah imamo še precej dobrega vina. Cena ni pretirana.
d Izlake pri Zagorju ob Savi. Izjava. K napadu dopisnika v Slov. Domu« št. 3. povem, da jaz nisem pisal zadevnega dopisa v > Domoljub« št. 2 ter tudi nisem pri tem v nikaki zvezi, kar lahko polrdi cenjeno uredništvo. (Radi potrdimo! Ur.) — S tem je neosnovano sumničenje o meni v vodo padlo. Predolgo bi bilo vse na drobno odgovarjanje na take, iz slabih podatkov namenoma zavite dopise, ker je sploh — da odgovorim kratko — popolnoma neresnično vse ono podtikanje o kaki moji politiki, o ustanovitvi in delovanju pri organizaciji, oziroma pri posojilnici in mlekarski zadrugi. Nikdar ni dobila naša mlekarna 30.000 kron podpore. Tista koliba na dvorišču, o kateri pravite, da je mlekarna, je lepo urejena drvarnica, mlekarna je v poslopju že davno moderno opremljena. Povabim dopisnika, da si jo boljše ogleda. — Strah ima velike oči tudi pred pravico. Neresnično je očitanje v lanskem »Slov. Domu« št. 40, kako sem jaz imel glavno roko pri volitvi našega župana. Mene je takrat županstvo uradno prosilo potom c, h" .okrajnega glavarstva za pisarja k volitvi in mi preskrbelo službeni dopust. Pri volitvi so imeli volilci prvo besedo in je vse drugo z ozirom na mene brez podlage. Saj je do najvišje instance vsaka gosposka za te volitve izdala drugačno razsodbo, a novi občinski volilni red je bil šele v prvi preizkušnji in so ga morali z novimi razsodbami dopolnjevati. Vse to je vsakemu pametnemu človeku pri nas dobro znano, toda nihče ne more in ni dolžan sam vsem ljudem ustreči in vsega dopovedati, tako tudi ne jaz Fortunat Lužar,
d Vače. Deželni šolski svet je naši vrli gdem učiteljici Amaliji Sakotnik v svrho obiskovanja gospodinjskih tečajev dovolil ce oleten dopust. Doslej jo je nadomesto-vala gdena Amalija Horvatova iz Ljubljane, k. ostane vsled svoje pridnosti in prijaznosti nasi soli v lepem spominu. Ker se ie
ST? te dr ^Povedala učiteljski službi, zato ,e okrajni šolski svet v Litiji za nadomestno učiteljico imenoval gdčno Marijo Komar. — Naša hranilnica inposo-■ J. V^dalje bolj osvaja zauLnje hudstva, ker kmet kmalu izpre vidi,? kdo
dela res za njegovo korist. Odbor strogo pazi, da so posojila varna in da se ž njimi podpira le resnična gospodarska potreba. Ker ne dela za svoj dobiček, zato bo še tudi zanaprej posojala samo na p e t in p o 1 odstotne obresti. S tem pokaže, da dela ljudstvu v korist. Hranilne vloge bo še zanaprej obrestovala po štiri in pol odstotka. Ker se čuti dovolj močno in varno !sr je pri nas glavnica z obrestmi vred varna in nam prav nič voda v grlo ne teče, zalo nam ni treba povišati prav nič obrestne mere za hranilne vloge. Kdor rabi posojilo, ali pa če hoče kaj vzdigniti od svojih prihrankov, mu vselej hitro in točno postrežemo, saj imamo ves denar dobro in varno naložen, zato ga imamo tudi takoj pri ro-kah. Ljudje pa menda tudi sami razumejo, kaj to pomeni. Pri nas se vse vrši z vednostjo celega odbora, zato pa ne pride nikoli do stvari, da bi morali ljudem naročati, naj molče. Mnogo je imela začetkom nasprotnikov, a prihodnjost bo pokazala, kdo je res delal ljudem v korist. To bodi povedano danes enkrat za vselej!
d Loški potok. Pretečeni teden je priredila tukajšnja podružnica > Ciril-Metodo-ve družbe« veselico. Mi se je dotaknemo le v kolikor je značilna za stranko, ki jo je priredila ter v kolikor je poučna za nas. Začela se je prireditev ob 7. uri zvečer ter trajala do 6. ure zjutraj. Poleg govorov in petja je bila nadaljna točka pijača in ples. Predsednik je v velikem navdušenju poudarjal, da so vsi navzoči enega mišljenja. , kakšnega, ni težko uganiti, liberalnega, česar pa gotovo sam sebi ni verjel. Hvalil je veliko udeležbo. Drugi govornik je pa poudarjal, češ, mala peščica nas je in še to nam hočejo nasprotniki uničiti, »držimo se!« Glede udeležencev povzamemo iz pozdravnega govora sledeče: Mali-log in Srednja vas nič zastopane. (Čast jim.) Šegovo vas zastopal en fant, Retje: 3 možje, Hrib prav malo več mož kot iz Retij. Travnik je pa dal, zlasti če izvzamemo preddelavca Šviglja in njegovih stroja nikov, izredno slabo zastopstvo, Drugo občinstvo so tvorili fantje iz Retij in Travnika, ki jih je privabila le preridanska harmonika ler nekaj žensk, ki jih je bolj pritegnil ples in srečolov. Vse delo je vršilo tukajšnje učiteljstvo s šolskim vodjem na čelu, z izjemo dveh gdč. učiteljic ter enega g. učitelja. Ples je pa vodil financar iz Osil-nice, Kobe, Vse se je priredilo za liberalno društvo C.-M. podružnice. Dobitki za srečolov so se nabirali tudi krog naših somišljenikov. S tem bi bilo poročilo izpolnjeno, če dostavimo, da se je vršilo v znamenju noči in plesa. To naj odpre oči tudi tistim ljudem, ki jih moti ime dveh svetnikov, da nočejo verjeti o pristnem strankarstvu tega društva, zlasti še tistim ljudem, ki so naši strankarji, pa posečajo tako izrazito strankarske prireditve političnih nasprotnikov. I o naj bi bilo poudarjati še posebno onim, in so izvoljeni z našimi glasovi za važna zaupna mesta, pa delajo štafažo političnim nasprotnikom. Res, da je bilo zdaj le par slučajev pa tudi teh naj bi ne bilo, če hočemo pokazati, da v strankarskih zadevah' smo odločno neomajani in zavedni!
d Iz Cerkelj na Dolenjskem. Dne 17. t.
£ nI .VO'itve za odbor požarne bram-' Udbor 'e zopet liberalen, čeprav je ve-
čina članov našega mišljenja. Najbolj čedno pa ie, da je bilo dosedaj 2druženo v eni ;osebi načelništvo, tajništvo in blagajništvo In da se je račun od treh let predložil šele iia zadnjem občnem zboru. Zaradi prevelikega dela je odložil bivši župan tajništvo in ga oddal brez volitve zagrizenemu liberalnemu učitelju in naši ljudje so — kimali. Prav! Toda ne pričakujte podpore od naše strani, ker mi ne zaupamo liberalnemu odboru, — V nedeljo bo javni shod mladeničev, na katerega je pa tudi vsak drugi vabljen, — Na svečnico pa priredi naše društvo javni nastop naših mladeničev. Prijatelji društva in poštene zabave, pridite v obilnem številu!
d Zagorje ob Savi. Liberalni politični otročaji in vročekrvneži strahovito rjovejo in ropotajo po svojem čednem »Slov. Domu«, vihtc svoje tomahavke, da bi svet mislil, bliža se smrtni dan »klerikalni« stranki. Ti liberalni otročaji in naduti mameluki menda sami sanjajo, da bo nam njihovo ro-potanje kar sapo zaprlo. Uboge pare! Kdo se boji danes v zagorski dolini par alko-holičnih vpijatov, domišljavih in blaziranih liberalnih beračev, ki jim iz ene malhe gleda vun duševna revščina, iz druge pa cel kup dolgov. Le oštarijski duh, ki vlada v teh liberalnih glavah, je zmožen za preroške sanje liberalne Šembilje o »poginu klerikalne stranke«. — Kakor pa so liberalci veliki v besedah, tako so majhni v 'dejanjih. Ko se gre za liberalen žep, so polni navdušenja, neznansko mrzli, ko se gre za to, da se ljudstvu pomaga in koristi. Sedaj se hvalijo, kako »plodonosno« je njih delo za občino. Poglejmo to »plodonosno« delo liberalcev za občino, kako korist ima ljudstvo po zadnjih volitvah od liberalcev, kaka so njih dela za povzdigo občine. — V občini je par občir.skih potov in še ta so pač v takem stanju, da je sam liberalni j.Dan« že očital liberalni večini v občinskem odboru, da takih potov nimajo tudi na Turškem kakor v Zagorju. Poglejte liberalni politikarji in »Danovci« obližje gnojne jame pri Miillerjevem hlevu in pot, ki vodi mimo, vse kaže veliko »vnemo« liberalcev za snago, pota in zboljšanje prometnih evez. Enako razdrta je cesta, ki vodi na sejmišče, še »boljši« pa kanal ob sejmišču, Dboje je v takem stanju, da lahko rečemo, tla se zadnja hribovska vas bolj briga za dobra pota nego naši liberalci. In baraka na sejmišču, ta paradira kot »svetilnik« v Zagorju. Vsa pota dajejo popolen dokaz za strahovito brezbrižnost liberalcev. — V Litiji se je vršila dražba lova za zagorsko občino. Bila je lepa prilika, da dobi občina nekoliko denarja. Ali je bila liberalcem kaj mar korist občine? Prav nič! Nihče ni maral dražiti lova. In tako je prevzel lov za 23 kron liberalni župan Koprive. Prejšnje leto je pa občina dobila za lov 105 kron. Tako bo po liberalnih »zaslugah« v prihodnji dobi, za katero je lov oddan, občina oškodovana za nad 400 K brez obresti, Tako se »dela« po liberalno za občino in "lajša« ljudstvu breme davkov. — Po liberalnih gostilnah se pleše po cele noči, prirejajo se veselice z godbo in plesom, zato te treba licence. Toda ta dohodek za licenco je proračunjen na celih 40 kron, so res samo štiri veselice z godbo in plesom v celem letu? Seveda za liberalce
je licenca postranska stvar, — Po gostilnah se toči in popiva cele noči in pozno v jutro se vlačijo negotove »sence« domov, ako jim je sreča mila, da še pridejo do do-ma- In ta »šport« uganjajo celo ljudje, ki se štejejo med zagorsko višjo inteligenco in ki imajo dolžnost vzgojiteljev. Vse to celonočno točenje po gostilnah je menda pri nas za gotove ljudi »dovoljeno«, pa brez kazni. Tu liberalni mameluki zavihtite svoje gorjače in mlatite po svojih lastnih so-cijih, so potrebni »krepkega« zdravila, da pridejo do spoznanja, da tudi za liberalca velja zakon.
d Pijava gorica. Tudi pri nas jih
je veliko, ki so zaradi konkurza »Glavne posojilnice'« v velikih skrbeh, ker se stvar tako silno vleče in se ne pride do nobenega konca. Da bi prizadeti dobili vsaj nekaj pojasnila, smo sklenili, da pridemo v Pijavi gorici pri gospodu Jožetu Jamniku skupaj in sicer dne 2. svečana ob 1. uri popoldne. — Opazka uredništva: Zadeva Glavno posojilnice je tako zamotana in gre tako po rakovo naprej, da tudi uredništvo »Domoljuba« danes še nc more dati nobenega zadovoljivega odgovora, kdaj in s kakšnim vspehom se bo vse končalo.
0	SS8883§g8888888888888888m88S8888888S8§8888888888888888	
i	Notranjske novice	l
<*>	^SSSSSSg8S8S8S8888S88SSg888S88S8888888888§8g888888888888	<>
n Idrija. »Domoljub« je že prinesel nekaj podatkov o zmedi, ki vlada v vseh slojih prebivalstva. Dan na dan se nam nudijo prizori, ki kažejo kljub vsej naprednosti največjo zmedo. Evo! O božičnih praznikih se je pralo in če-dilo v hiši, vsa pajčevina je izginila, ves prah je moral iz stanovanja. V tako čedno stanovanje se jc postavilo jaslice, zraven jaslic pa svetilke. Toda tam na neki omari je bil smrad, strup za celo družino — bil je namreč list, ki prihaja skoro vsak dan v to hišo, list, ki najgrše napada ravno Onega, kateremu sc je luč pri jaslicah prižgala ter zasramuje njegove namestnike in vse, kar je z njimi v zvezi. Imejitelj stanovanja tudi moli: »Zgodi se Tvoja volj a . . .«, toda časnik na omari pobi-jc dan za dnem temeljito njegovo molitev. Trdi se, da je mož značajen, da, značajen v zmedi. — Oseba gre mimo hiše božje in se prekriža. Takoj nato pa stopi med otroke in druge odraslo in jim deli strupen protiverski list. Na ustnicah torej čast Bogu, v dejanju obenem pa ravno nasprotno. Oseba ni razdelila samo enkrat 50 ali 100 proti-verskih listov, razdeljuje jih mesece, leta. Na dan 50, na leto 18.000 pohujšanj podpirati! Grozno! In za to podporno delo dušnega zastrupljenja se dd. oseba lo plačati, zraven se pa križa! In naročniki sami! Bi li dali kak vinar, da bi se le ena oseba zastrupila? A za zastrupljenje duha plačujejo po društvu ali naravnost leto za letom 10, 20, 30 ali še več kron, pri tem pa ne najdejo nič hudega. .. Premnogi pa
zraven še izgovarjajo »Pridi k nam Tvoje kraljestvo . . .« Res, zmeda grozna. — Pogreb. Spredaj križ, na krsti križ, pokop pri svetem križu, čoz nekaj časa na grobu križ in sveta maša zadušnica na oltarju pod križem. Kdo je bil ta človek? Črna zastava iz društva s protiverskimi časniki ti priča, da se je mož boril do konca s podporo časnikov, ki so proti križu. Sedaj je vse padlo, samo križ je ostal. Prijatelji se ob grobu pogledujejo, a nihče se noče prvi križu ukloniti, boje sc eden druzega, pred seboj pa imajo zgled, ki govori cele knjige. — Svoj čas so hodile ob nedeljah liberalne in socialno de-mokraške patrulje po trgu in zaznamovale v liberalno ali rdečo kazen vsakega, ki je šel k sveti maši. Protiverski generali so z vso gotovostjo računali, da bo v Idriji kmalu vsega krščanstva konec. Toliko jih je še, kolikor jc prstov na roki, so zagotavljali. Tocla zmotili so so. Zato se pa sedaj raje vzdržuje zmeda; to zmedo imenujejo nekateri radi lepšega tudi nevtralnost. Zadosti za enkrat.
n Knežak. Pri nas se uresničuje letošnji predpustni čas ljudski izrek: Kadar je kratek predpust, je veliko porok. In res. Dočim je bilo druga leta v celem komaj 8 porok, jih bo letos 8 kar v enem tednu. In posebno redek slučaj je pa to, da se bodo en dan poročili iz ene družine kar trije: dva brata in ena sestra. Vsi so iz ugledne hiše Matuco-ve. Oče je cerkveni ključar, dve sestri cerkveni pevki. Ljudje pravijo, da so Matucov oče pri občinskih volitvah liberalno stranko volili, pa težko verjamemo. — Ker liberalci vedno trdijo, da niso nič zoper vero, ampak morda še bolj verni kot klerikalci, naj nam izrek nekega liberalca ovrže njihovo trditev. Ta liberalec ali pa napreden kmet (kakor hočete) je rekel tako-le: Jaz ne hodim v cerkev radi vere, da bi kaj veroval, ampak hodim le radi žene in otrok. Poglejte vernega napred-njaka! — O Božiču nas je zapustila učiteljica gospodična Suša. Radi bolezni je dobila dopust do konca šolskega leta. Bila je dobra učiteljica in priljubljena pri otrocih. — Na treh Kraljev dan smo imeli igro: »Fabiola in Neža«. Marsikdo jo rekel, ko jo šel po igri domov: Ves drugačen gre človek od take predstave kakor pa od plesa ... Na splošno željo se bo igra ponavljala okrog Velike noči. — Glede plesa povemo samo toliko, da bomo vsakega gostilničarja takoj naznanili višji oblasti, kakor hitro bo v isti gostilni ples brez licence. Tudi bomo pazili pri gostilničarjih na večerno uro 10. oziroma polnoči.
n Drobne vesti iz Budanj. Dne 1.
januarja tekočega leta je začel poslovati občinski posredovalni urad, ki bo gotovo mnogo pripomogel, da se bode pravdanje omejilo. — Račun gozdnega odseka, ki je razpoložen od 12. januarja nadalje na vpogled, izkazuje dohodkov 9498 K 86 vin. in stroškov 9401 krono 61 vin. Vsakdo se sedaj lahko prepriča, da sedanji gozdni odsek vest-
no vodi račune, kar smo pri prejšnjem pogrešali. Ogromna vsota stroškov v znesku 7150 K 31 vin. se je izdala za nove gozdne poti. — Tudi račun občine je sedaj razpoložen, ki izkazuje dohodkov 5692 Iv 88 vin. in stroškov 3451 kron 92 vin. Med dohodki smo zapazili, da je užitnina od vina prinesla občini izredno malo vsoto 270 K vkljub 100 odstotni dokladi; v prejšnjih letih je dobila občina s 65 do 80 odstotnimi dokladami vsako leto čez 600 K. Dobro bi bilo, da bi občinski odbor vprašal užitninsko društvo v Vipavi, kje tiči vzrok te male užitnine. Ali morebiti še ni vplačana v celotni vsoti?
n Iz Žirov, V četrtek je zažgal neki zloglasni Trohic kozolec Kendovcu na Selu. Zločinec jc še prejšnji dan pripovedoval po Poljanski dolini, da bo nekaj napravil, češ, da hoče biti zaprt. Bil jc že večkrat predkaznovan radi raznih zločinov, sedaj je postal še poži-galee. Kako je prišel tako daleč? Tista stara pesem: šnops. Potem pa še nekateri godrnjajo nad našim občinskim odborom, ker je upeljal naklado na žganje!—V kozolcu je bilo 30 centov sena, voz, orodje. Pogorelo je skoro vse. škoda je z zavarovalnino deloma pokrita. Požarni hrambi iz Dobračeve in /Čirov sla požar omejili, da se ni razširil na druga poslopja.
n Vipava. Večje zanimanje za občinske stvari imajo naši ljudje, odkar je dobila vodilno roko S. L. S. Ali ne bi bilo dobro, da bi preskrbeli, da bi se občinskih sej lahko udeleževali vsi naši razumni možje kot poslušalci, saj po postavi imajo to pravico, a kaj, ko ni dovolj prostora! Preskrbite prostor, da se lahko določi galerija za poslušalce! Odprimo vrata res ljudskega vipavskega parlamenta! Volilci pa lahko spoznajo pri razpravah, kako njih zastopniki zastopajo njihove pravice. Možje, v našo občinsko zbornico, k vsaki javni seji! Seje naj se razglase pred cerkvijo! —- Vipavci se ne bojo vojske, saj t rt ko bi sii (lil, ker brezskrbno veliko več vlagajo kot dvigajo pri naši hranilnici in posojilnici. Torej pamet zmaguje! — Te dni se poroči zvest pristaš S. L. S. gospod Franc Uršič, podpredsednik izobraževalnega društva z g. Durnovo iz Gradišča pri Vipavi. Obilo sreče!
n Vrhnika. Hranilnica in posojilnica na Vrhniki, rajfajznovka, ki ima svoj sedež v kaplaniji, naznanja slavnemu občinstvu, da je s 1. januarjem 1913 dvignila obrestno mero hranilnim vlogam na 4%%, tako da dobi vlagatelj od vsakih 100 kron letno čistih obresti 4 krone 75 v. Kajpada se je sorazmerno dvignila obrestna mera tudi posojilom. — Dne 12. t. m. je govoril na političnem shodu na Vrhniki po-felanec Gostinčar,
n Bloke. Gotovo dobiva visoki deželni odbor iz malokatere občine toliko in tako puhlih pritožb, kakor ravno iz naše. Pri nas so nekateri ljudje, ki nikakor ne mo-rejo preboleti, da pri zadnjih volitvah niso prišli v občinski odbor. Sedaj se znašajo in stresajo svojo jezo s tem, da kujejo pritožbe zoper sklene občinskega odbora, Vo- I 92
ditelj teh nezadovoljnežev je navadno Lah. če se le da zoper kakšen sklep hujskati, pa ti napiše polo papirja, Mršek pa hajd za podpisi po Ravniku in trojiških hribih. Zadnjič so se pritožili zoper naklado na žganje, sedaj pa zoper sklep, da se zviša županu plača. Kdor opazuje, kako dela in skrbi naš župan za občino, koliko sitnosti ima pri poravnanju raznih pravd, kdor ve, kake 2 lepi sobi daje za občinske namene in koliko drv se pokuri, ta mora reči, ako količkaj pravično sodi: 500 kron za vse to ni nič preveč. Kajti vsak delavec je vreden svojega plačila. Prejšnji župani so imeli večkrat po 600 kron plače, dela pa trikrat manj. Kdor tega ne verjame, naj vpraša tajnika, ki je že večkrat to omenil. Oba Mo-dica, oni na Lahovem in ta v Novi vasi, sta imela po 600 kron. Sedaj se pa pritožujeta zoper plačo sedanjega župana, ki ima še vedno 100 kron manj, kot sta imela sama. Pritožba je bolj dopis za kak liberalni časopis, kot pa pritožba. Ne dokaže ničesar, ne navede niti enega paragrafa, proti kateremu bi se bilo ravnalo. Obsega same osebne napade in žalitve g. župana in sum-ničenja občinskih odbornikov. Čudimo se, da morejo take reči podpisati nekateri sicer pametni in dostojni ljudje in celo trije podžupani. Naravno, da takih žalitev gosp. župan nc more in ne sme mirno prenesti in da voditelji teh pritožbarjev dobijo, kar že dolgo iščejo. Z gotovostjo smo izvedeli, da se bo z vso to zadevo pečalo sodišče.
n Iz Zagorja na Krasu. Kakor slišimo, namerava kot vsako leto tudi letos prirediti naše liberalno bralno društvo na praznik Matere božje veselico in ples in to v občinski pisarni. Bralno društvo je gnezdo liberalizma, ker nima naročenega niti enega slovenskega krščanskega političnega lista. Zato se čudimo, da takemu društvu občina občinsko pisarno piačuje. Vprašamo slavni deželni odbor, kako pridemo podpisani do tega, da bi liberalnemu društvu plačevali prostore? Če hočejo napraviti liberalci veselico, naj jo v Gasilnem domu! — Davkoplačevalci.
n Iz Matenjevasi. Skoraj bi mislili, da živimo v kakem velikem svetovnem mestu, ne pa v mirni vasi na Pivki, tako pogosto se vrše pri nas umori in samoumori. Komaj smo nekoliko pozabili sramotno dejanje tržaškega natakarja, ki je tu umoril svojo ljubimko in nato še sebe, že nas navdaja groza ob drugi smrti, ko si jc mladi učitelj Vinko Brus vzel svoje mlado življenje s strelom. Pri takih dogodkih mora človek nehote začeti premišljevati, kaj je vzrok tem nečloveškim dejanjem. Če zsaledujemo dogodke zadnjih mesecev, postanemo nehote pozorni na neko vez, ki veže vsa ta dejanja. Že poprej, zlasti pa po odhodu duhovnika Mezinca, zavzeli so se gotovi ljudje, da hočejo na vsak način spraviti v svoje mreže našo mladino. Začeli so v ta namen prirejati najrazličnejše veselice, sedaj s pomočjo Postonjccv, sedaj so povabili Trža-Cane, vedno pa je moral imeti glavno nalogo učitelj Brus, ki naj bi pod okriljem pevskega zbora privabil kolikor mogoče veliko deklet in fantov, brez katerih se seveda obligatni ples ne bi bil mogel vršiti. Da posledice niso izostale
je umevno. Poleti je morala umreti mlada dekle, ki je na bolniški postelji sama izjavila, tla se je prehladila na eni teh veselic pri plesu. Druga je zopet po-stala nesrečna; pozno v noč je hodila s spremljevalci s teli veselic. V jeseni pridejo igralci iz Trsta. Vidijo, da neko dekle, ki je bila tu na počitnicah, govori z nekim Italijanom. Ko povedo io njenemu prvemu ljubimcu, pride nenadoma, ustreli njo in sebe. Pa vse to jih ne izuči. Cele noči popivajo dalje, ,|a celo mirni sovaščani ne morejo porivati, utrujeni od napornega dela. Da tako življenje stane mnogo denarja, ni čudno. Ni se torej čuditi, da se je učitelj Brus, ki bi z zmernim življenjem bil lahko izhajal tudi pri skromni plači, moral zadolžiti. Ko so dolgovi na rast li, postanejo tudi njegovi »prijatelji« nasproti njemu hladni in revež ne ve, kaj bi storil. Ker v družbi, v kateri se je ^ribal, ni slišal ničesar o Bogu in njegovi dobrotljivosti, pač pa mnogo zabavljic masproti duhovnikom in verskim vajam, ni čudno, da je z izgubo vere t tuli izgubil upanje in tako končal svoje življenje. Pri pogledu na vse to naj pomislijo vsi trezno misleči — no tisti, Id žive kakor neumna živina: Kdo je vzrok, teh žalostnih pojavov? (Ne bi omenjali liberalizma kot takega, če bi ne bile posledice njegove tako žalostne.) Kdo sc trudi z vsemi silami, da zapeljuje našo mladino? Kdo se prešerno hvali, če sc mu je slučajno posrečilo, tla je speljal kako neprevidno deklo na ples? Kdo ne mara za cerkev, ne za Boga, iu pride samo takrat b kaki cerkveni slovesnosti, kadar se je treba pokazati lju-dem? Vsi poznate te ljudi, poznate njihovo življenje, poznate tudi žalostne posledice takega življenja. Naj vam bo teh škandalov dovolj. Pokažite, da ljudska volja je tudi pri vas dovolj močna, da se lahko otrese teh prešernih pijavk, ki ne hrepene samo po vašem denarju, marveč hočejo tudi vašo vero in celo vaše življenje.
|j| Društveni vestnik ®
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Naklo. Telovadni odsek Orel« priredi v nedeljo, 26. januarja popoldne ob pol 4. uri v navadnem igralnem prostoru stare šole predstavo s sledečim sporedom: 1. »Pijavka«, poučen igrokaz v enem dejanju. 2. »Frakeljnov Boštjan«. Komur ta šaljivi prizor še ni znan, naj nikar ne zamudi ga priti pogledat. 3. Deklamacija; pesem o življenju človeka, ki se ga še veliko premalo pozna. 4 »Kmet in avtomat« aii »Zamujeno ženitovanje«, šaljiv prizor v dveh dejanjih. — Igra se ne ponovil — Komur je »Orlova« organizacija pri srcu in kdor zeli, da to tudi v Naklem ohranimo, naj nam pomaga s tem, da se prireditve udeleži in pripomore
odbor'	K temU SE ",iudn0 PriP°r0Ča
K. s. izobraževalno društvo v Budanjah na-
znan,a: Društveni občni zbor bode dne 9. svečana t. 1. v društveni dvorani ob 3. uri popoldne z obilnim dnevnim redom. Udeležite se ga gotovo vsi člani društva! — Odbor.
Moravče. Jurija K o z j a k a, po Jurčiču prirejeno igro prirede v nedeljo, 26. januarja po nauku naš, fantje. K obilni udeležbi vabimo.
Vstopnice se prodajajo pri Tomčevih in v mež-nariji.
Črnuče. V »Društvenem domu« je polno življenja: večer za večerom se vrsti petje, telovadba, igre, sestanki. Posebno petje se bo pod umnim vodstvom novega organista g. Vurnika lepo razvilo. Prihodnjo nedeljo pa nam prirede dekleta Marijine družbe lepo igro »Marijin otrok« in šaljivo »Pri gospodi«. Stavim, da še pri »Mici« ne bo tako kratek čas. Zato pridite vsi k nam, »smo dobre volje tam«. — Se »Čebelice« ne smemo pozabiti: je imela prometa v minulem letu 4915 K 55 v. So bogati naši mali, ker — nc pijejo.
ObČDi zbor izobraževalnega društva v Dolu pri Ljubljani bo v nedeljo, 26. januarja, popoldne po službi božji. Dnevni red: 1, Poročilo o društvenem delovanju v preteklem letu. 2. Pobiranje ud-nine ter vpis novih članov. 3. Volitev novega odbora in nadzorstva. Povabljeni ste vsi prijatelji društva.
Moše pri Smledniku. Tukajšnje kmetijsko društvo vabi prijazno vse farane na svoj občni zbor, ki se vrši dne 26. januarja ob pol 4. popoldne v prostorih Jak. Zlateta, št. 11. Želimo si prav obilne udeležbe; razložila se bo tudi obenem prava smisel in sedanje delovanje zadruge. Veselo znamenje za društvo in njega prospeh je, da se večina prav zadovoljno izreka o njem; to nas bodri še k nadaljnemu delu. Prizadevali si bomo ustreči kolikor mogoče na vse strani. Ne ozirajoč sc na tiste, ki bi radi vse skupaj utopili v žlici vode, hitimo naprej po društvenem geslu: »Samo v enotnem združevanju pričakujemo boljših časov«.
Z Breznice. Kat. slov. izobraževalno društvo vabi k predpustni veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 26. januarja, v dvorani stare šole. Spored: Petje, šaljivi prizor »Pust in pepelnica« ter veseloigra »Rcpoštev«, v petih dejanjih. Začetek točno ob 6. uri zvečer. Prijatelje poštene zabave uljudno vabi k najobilneji udeležbi odbor.
Smlednik. V nedeljo, dne 26. januarja ob 3. uri ima izobr. društvo svoj redni občni zbor z navadnim redom. Pred občnim zborom je predavanje: „Vojska na Balkanu". — Naslednjo nedeljo, dne 2. februarja priredi društvo lepo igro: „Ljudmila", za predpustni ocvirek pa pri-nor: ,,Kmet in fotograf". Med odmori igra godba.
Šmartno pod šmarno goro. Na Svečnico, dno 2. februarja ob 3. uri popoldne priredi naše Slov. katol. izobraž.evalno društvo v telovadnici „Orla", gledališko predstavo s sledečim sporedom: 1. petje, 2. govor, 3. igra „Divji lovec". Narodni igrokuz s petjem v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. Že ime pisatelja nam pove, da bode igra res zanimiva. Podučna za staro in mlade, pripomniti je, da tudi smeha ne bo manjkalo. Zato pa vabimo vse prijatelje poštene eabave. Pričakujemo obilne udeležbo.
POROČILA O PRIREDITVAH:
Loški potok. V praznikih je društvo »Tabor« dvakrat priredilo igro »Mlinar in njegova hči«. Igra, ki zahteva primernega odra in sposobnih moči. Oboje smo uzrli pri omenjenih prireditvah v »Društvenem domu«. Igralke in igralci, zlasti Marica in Črnot, kot tudi vsi ostali so razvili svoje zmožnosti v najlepši meri. Bili so prizori, pri katerih so glodalci bili naravnost iznenadeni nad lepim igranjem. Mulo drzno je res bilo lotiti se tako obširne in težke igre, a društvo je veselo nad lepo uspelim delom. Udeležba je bila najboljša.
Kmečka zveza za kočevski okraj je priredila pretekli teden politični shod pri Sv. Gregorju v »Društvenem domu«. Govoril je poslanec g. Bartol o novih zakonih v korist kmetu, pomenu zadružništva zlasti glede živinoreje in lesnih izdelkov. Sklenilo se jo, da se glede zadruge lesnih izdelkov vrši še posebej sestanek. Z živahnim ploskanjem se je odobrilo poročilo g. poslanca. Za njim je govoril tajnik Kmečke zveze g. Škulj. V živahnem govoru je slikal zgodovino slovenskega kmeta, zlasti burno dobo kmečkih vojsk ter sedanje stanje kmečkega stanu. Kazoč na združevanje velikih bogatinov v kartelih in trustih je vne-jnal navzoče na organizacijo lastnega stanu. Zanimivim izvajanjem so poslušalci sledili z vidnim zanimanjem in pritrjavanjem. Stavil se jo predlog: »Kmečka zveza naj deluje na to, ' a se kazenska postava v toliko izpremeni, <la odškodnino za pot in zamudo časa dobi tml' kmet ne trlede oddalienosti od sodišča.
Drugim stanovom se odloči pričnina v vsakem slučaju, le kmetu ne.« Potom poslancev bo Kmečka zveza delala na to, da so omenjeni predlog tudi uresniči. Korist kmeta, to je cel program Kmečko zveze. — Udeležba na shodu je bila najboljša.
Loški potok. Društvo »Tabor« je priredilo na sv. Štefana dan predavanje o balkanski vojski. Na sveti večer pa je priredilo isto društvo članom in članicam naših društev malo božičnico v »Društvenem domu«. Pred jaslicami in božičnim drevescem so se na odru vršile deklamacije, pevske točko in govori. Ganljiv je bil prizor, ko je mlado dekle v lepem govoru pred jaslicami izrekalo božjemu Detetu zahvalo za pomoč balkanskim našim bratom ter polagala prošnje za naš slovenski narod. Sklepoma se je priredila igra »Snegulčica«, ki se je naši spretni in priljubljeni Snegulčici (M. Knavs) ter njenim palčkom kaj dobro posrečila v splošno zadovoljnost. Po prireditvi so pa zadonele lepe svetonočne pesmi po celi dvorani, dokler ni bil čas k polnočnici. Kako domače se čutijo ljudje v »Društvenem domu«, mnogim že kot druga domača hiša. In tega smo zelo veseli.
Selca nad Škofjo Loko. Igra s petjem »Le-gionarji«, ki jo je priredilo tukajšnjo izobraževalno društvo novega leta dan, je lepo uspela v splošno zadovoljnost občinstva in v čast igralcem. Priznati moramo, da so bile vloge v pravih rokah, da so se igralci potrudili in zato svoje vloge docela umetniško završili. Pokazali so talent za umevanje vlog, sigurnost v nastopu in veliko rutino v vsem kretanju. Vrli igralci naj si bodo svesti, da so nam gledalcem nudili najlepši užitek z vseskozi dovršeno igro in se bomo v bodoče vedno radi v še si-jajnejšein številu odzvali takim vabilom. In prepričani smo, da bo društvo pod tem vodstvom, kot ga ima sedaj, vedno ostalo na tem višku in bo vseskozi vzor drugim društvom na polju dela za ljudsko prosveto. Castitamo društvu na takem procvitu, čestitamo mu na odločnem delavnem odboru, čestitamo na tako spretnih in zmožnih igralcih, katerih priljubljenost seže že daleč po farah Gorenjske.
Idrija. Naše prostovoljno gasilno društvo je imelo ob novem letu občni zbor; zborovanje jc bilo dobro obiskano in jako zanimivo. Razni člani so namreč jako krepko grajali postopanje prejšnjega odbora in končno svoječasnega načelnika iz društva izbacnili, ko so mu bili načelstvo že sredi lanskega leta vzeli. Pomanjkljivosti so se posebno v računih in »zdelani« hranilni knjižici pokazale. Tako so za posamezne vaje zaračunali po 16 do 26 kron, kar je veliko preveč, četudi prostovoljni ognjega-sec ne more brezplačno pri vajah sodelovati. Tudi pri šopkih, uniformi in drugodi so se grajali razni nedostatki in v zapisnik zabilježili. Zborovalci so si izbrali nove odbornike in za načelnika izvolili vrlega našega pristaša, kateremu k izvolitvi častitamo in želimo, da bi društvo dvignil do zasluženega ugleda in potrebnega reda, kajti dosedanja pot je peljala po izvoženem liberalnem kolovozu, kjer so se po znani liberalni maniri z neslanimi frazami, pereat-klici na S. L. S. in podobnimi nastopi na površju držali. V prvi vrsti bi priporočali vaje in strogo oskrbo gasilnega orodja, red v poslovanju in občinski gasilni dom, da pridejo naše brizgalne do svojega poslopja, ker so jih dozdaj že dovolj po mestu iz ene luknje v drugo prevažali. Na pomoč!
Šmartno pri Litiji. Ljubka in do src segajoča je bila igrica »Božična povest«, ki jo je priredil kot božičnico tukajšnji »Ljudski oder«. Igro so izvršili otroci iz »Marijinega vrtca« pod vodstvom gg. učiteljev Tomšiča in Poljanca, za kar jima bodi izrečena zahvala na tem mestu. — Dne 28., 29. in 30. decembra lanskega leta smo imeli v društveni dvorani tečaj za ob-savsko okrožje Orla. Tega tečaja, ki ga je vodil zelo spretno g. visokošolec Dostal, so se udeležili zastopniki odsekov Zagorje, Vače, Pre-žganje in Šmartno. Tečaj se je zaključil z občnim zborom okrožja, na katerem je bil izvoljen br. Oroslav Bric, načelnikom pa br. Martin Permo. — Lep vtis so napravile skioptične slike o presvetem Rešnjem Telesu, katere so sc kazale in pojašnjevale trikrat, in sicer v nedeljo dvakrat in enkrat v ponedeljek. Udeležba je bila lepa, kar tako predavanje o tako vzvišeni skrivnosti tudi zasluži. Poskrbeli bomo
tudi v prihodnjo za lopa skioptično predavanja.
Iz Spodnje Idrije. Vrla naša »Dekliška zveza« jo priredila na dan 22. decembra krasno igro »Sv. Elizabeta«. Občudovali smo njih obleke in njih nastope. Igra se je morala ponoviti na sv. Štefana 26. decembra 1. 1. Na Silvestrov večer je priredil naš Orel zabaven večer s par burkami in petjem. Po novoletnem voščilu smo se razšli.
Iz Prežganja pri Litiji. Tukajšnje izobraževalno društvo, oziroma telovadni odsek Orla je priredil božično igro »Na betlehemskih poljanah« dne 24. decembra po polnočni maši. Igra v treh dejanjih je verske vsebine, ki dramatizira dogodke pastirjev v oni sveti noči. Stari pastir oče Ecchijel j« s svojimi sinovi prav dobro pogodil svojo vlogo; odlikoval se je posebno naivno pobožni Jožef, ki je v sanjah v resnici gledal dete Jezusa v razsvitljeni votlini. Zanimivo je, kako prinašajo pastirji razne darove nebeškemu Detetu. Igra je združena s petjem božičnih pesmi; lepi so bili prizori z bengaličnim ognjem. Na novega leta dan so fantje igrali »Vedeževalko«, burko v enem dejanju; bilo je vse dobro naučeno in maskira-no, proizvajanje burke pa je pri občinstvu napravilo veliko smeha. Uspeh je v gmotnem oziru zadovoljiv. Posebno ganljivo in navdušeno je po igri govoril načelnik Orlov, vrli mladenič Jožef Gale. Citiral je pesnika Silvin Sardenka in Gregorčiča in ves govor je bil na-dahnjen s pesniškim poletom. Vabil je navzoče občinstvo v izobraževalno društvo, navajal je, kolikega pomena jo prava izobrazba za vsakogar, posebno pa za mladeniče. Čuditi se je, kako more priprost mladenič vse to skupaj spraviti. Vse to kaže, da naše društvo napreduje in se giblje.
Postojna. Naša »Bogomila«, katere članice so po večini tudi v Marijini družbi, je priredila v nedeljo, dne 29. decembra, predstavi »Svoje-glavna Minka« in »Strahovi«. Prireditev se je zelo lepo obnesla. Igralke so izvršile svoje vloge z nepričakovano spretnostjo v nastopu in izreki. Vsi gledalci, ki so prišli v velikem številu, so bili zadovoljni in veseli., Naša vrla dekleta so s tem pokazala, da so v resnici vneta za pravo izobrazbo srca in uma. Igra »Svoje-glavna Minka« je kakor nalašč za naše razmere, ko tako neredko to ali ono dekle zako-prni, da bi šla proč od doma in si poiskala drugod nebes, ki jih hoče najti na zemlji. Tu nam je treba več ljubezni do domače hiše, do domačega kraja, do naših društev, kjer čutimo v sladki zavesti, da hrepenimo za istimi lepimi cilji. Potem tudi, če bo treba iti v tujino, se bo vsaka z veseljem spominjala, da je z njo mnogo Porodnih src z istimi smotri in z istim navdušenjem. Zato, dekleta, rade prihajajmo v izobraževalno društvo, posebno ob četrtkihl Nobeni ne bo žal za te ure.
Iz Žabnice. Obilo poštenega veselja nam je prinesla napovedana prireditev. Krona vsega pa je bila živa slika »Pastirji pri jaslih«. Vsa čast spoštovani gospici J. Cegnar za trud in požrtvovalnost!
Iz Podlipe pri Vrhniki. V imenu društva si štejemo v dolžnost potegniti se za čast naših deklet, ker nekaj ničvrednežev, ki so prišli k nam iz tujih krajev, vsled par prismojenih punc z grdim obrekovanjem blati Marijino družbo in Dekliško zvezo in izjavljamo, da v naših organizacijah hočemo imeti samo poštena, častivredna dekleta. Stariši in fantje, kateri hočett ohraniti čast celi vasi, ne pustite, da bi imeli taki ničvredni fantje, ki groze tudi z nožem, dostop v pošteno družbo. — V našem kraju je zelo razvito čipkarstvo. V minulem letu smo poslali v Idrijo za več kot 12.000 K izdelanega blaga. Za ženske je to edini in no ravno slab zimski zaslužek. — V božičnem času smo priredili v društvu dve prireditvi, zlasti lepo je izpadla Silvin Sardenkova »Mater Dolorosa«. V novem domu je sedaj dovršena bralna soba, katera bo odslej vsako nedeljo vsem na razpolago, da se poslužite časopisov. — Ustanovili smo tudi treznostni odsek, kateri šteje 15 članov in članic; 8 jih je v prvi stopinji, 7 pa v drugi.
Iz Žužemberka. Izobraž.evalno društvo je priredilo nedeljo po božiču, dne 29. decembra, običajno božičnico, ki je obsegala več točk godbe na pihala, daljo petje mešanega zbora: Ki-movec: »Venček gorenjskih«, deklamaciio J.
Ev ZonStove »V božični noči«, objavljene v neki številki »Slovenca« iz prejšnjih let, potem Živo sliko, predstavljajočo prizor pri betlehem-skili jaslicah, in slednjič igro »Junaške litej-ke«. Večina teli točk so bile ponovitev iz zadnje prireditve dne 24. novembra. No ve -so bile točke- sviranje staroznanih božičnih pesmi z godbo na pihala, dcklnmacija ter živa slika. Prireditev se je v vseh točkah lepo izvršila. Zelo je učinkovala živa slika; vsa skupina je bila sestavljena prav z umetniškim okusom. Igro so tudi to pot dekleta prav dobro izvršile še boljše kakor prvič. Zopet se je odlikovala zlasti Maruša, ki je tako izvrstno pogodila svojo vlogo v kostumiranju kakor tudi v kretnjah in govorjenju, da si boljše ne moremo želeti. Prav z občutkom je igrala tudi Francka svojo ne lahko vlogo. Ugajala je tudi babica s svojim naravnim igranjem. Občinstvo, ki je popolnoma napolnilo dvorano, je imelo pri tej božičnici prijetno zabavo in je neslo najboljše Vtise s seboj nft dom.
Studcno pri Postojni. Za božične praznike je domača šola priredila lepo šolsko slavnost: božično jjjro in božično drevesce. Take šolske prireditve so staršem zelo všeč, da vidijo, kaj se njih otroci vse laliko naučijo, ako imajo dobre vzgojitelje. Otroci so pa tudi veseli, da pomirijo živo otroško kri. Tako se tudi že zgodaj vadijo javno nastopati in uriti svoje mlade moči, da postanejo enkrat spretni igralci. — Tudi dekliška Marijina družba je priredila družbeno veselico z absti-nenčno igro. s petjem in deklamacijo. Nabiramo za novo družbeno zastavo, da jo kmalu blagoslovimo. Tudi za predpust nameravamo zopet nekaj napraviti. Kaj bo, pridite pogledat! — Naše k, s. izobraževalno društvo se je preselilo v nove prostore. Imeli smo v zadnjem času trikrat zelo zanimivo in praktično predavanje. Govoril je g. Anton Kodre, visokošolec v Gradcu. Razložil nam jc zemljevid o balkanskih državah, povedal o balkanski turški vojski in o ubožnem pravu. Ljudje so z zanimanjem poslušali lepa predavanja. Zahvaljujemo sc g. govorniku in sc mu še priporočamo.
Turjak. Na sv. Treh kraljev dan smo uprizorili v prostorih g, Kožarja zgodovinsko igro iz turških bojev: »Vjeta deklica« z božičnico, dekla-macijami, petjem, slikami itd.
Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju si je na svojem 9. rednem občnem zboru dne 12. januarja 1913 izvolilo sledeči odbor: Kvas Ivan, predsednik; Oražem Ivan, podpredsednik; Porenia Josip, tajnik; Fajder Franc, tajnikov namestnik; Kralj Josip, blagajnik; Kodcla Feliks, blagajnikov namestnik; Jereb Jos„ knjižničar; Erman Ivan, knjižničarjev namestnik; Strahovnik Albert, Vrhovnik Franc, revizorja.
Iz Vipave. Letošnji moški izobraževalni ponedeljkovi večeri povoljno Uspevajo že od oktobra sem! Možem, ki redno prihajajo, se pozna, da bolj in bolj globoko spoznavajo velikansko delo naših mož-vodileljev na izobraževalnem, gospodarskem in političnem polju! Pa tudi domače zadeve naj se temeljito pretresavajo! Marsikak pozabi na te večere, žena stori svojo dolžnost, pa spomni svojega možička, da gre v našo šolo. — Telovadni odsek »Orel« ima redne vaje v sredah in sobotah od 8. do pol 10. ure zvečer. Mladeniči, ki bi hoteli vstopiti, naj se zglase pri načelniku omenjene dneve v telovadnici. Naši možje, pošljite svoje sinove! Na noge, ledor je za to! — Knjižnica izobraževalnega društva izkazuje, da se je pretečeno leto nad 700 knjig prečitalo. Knjižnica se te dni preureduje, zato začne šele prihodnjo nedeljo poslovati ob običajnih urah. Sezajte po dobrih knjigah! — Naša dekleta so začela vpraševati, ali se ne zamore tudi v Vipavi vpeljali šesttedenske
gospodinjske tečaje? Merodajni faktorji, storite
ootrebne korake!
Šmartno pri Litiji. V nedeljo, 19. ,anuar)a, smo priredili igro »Naša kri«. L uspehom smo vsestransko zadovoljni. Vidi se, da more požrtvovalnost in spretnost voditelja, kakor je g. dr. Mazek, In ne-utrudljivost pridnih igralcev obroditi na)lepših sadov. Najbrž se bo igra še v predpustu ponovila, da jo vidijo tudi tisti, ki so sedaj izostali.
Resnica.
Resnica je, da je splošno mnenje o čudoviti moči alkohola zmotno, da alkohol nikakor ne more veljati za sredstvo, ki daje moč, ki hrani in greje, temveč ki moti zdravo prehrano, znižuje telesno toploto, zmanjšuje delazmožnost.
Majhne množine opojnih pijač morejo sicer utrujeno mišičje za kratek čas poživiti, povzročijo pa kmalu nato še večjo utrujenost. Alkohol je podoben biču, ki priganja konja k večjemu naporu, trajne moči pa ne da nobene. — Zdržni vojaki in delavci so najbolj žilavi. — Mala množina moke na noževi konici ima za tvorbo krvi več hraniva v sebi kakor štirje litri bavarskega piva.
Resnica je, da alkohol, če ga uživamo nezmerno, kvari kri, razdeva naj-nežnejše organe, povzroča mnogo bolezni in brez števila nesreč ter okoli 200.000 ljudem v Avstriji in Nemčiji leto za letom izkopi,e grob*.
Alkoholiki so prve žrtve nalezljivih bolezni. — Če zbole, umrjo prej. — Poškodbe in ranjenja so pri njih trikrat tako pogostna kakor pri zdržnikih. — V Glaz-govu je umrlo za kolero 1. 1848—1849. od obolelih pivcev 91 odstotkov, od nepivcev pa le 19 odstotkov. — Pljučnica pomete hude pivce neverjetno hitro. — Neredko-krat ubije obilno zavžit alkohol na mestu (zastrupljenje z alkoholom).
Resnicaje,daje zloraba alkohola težka ovira pri duševnem delu, da polni blaznice in vsako leto tisoče v pijanski norosti tira pred sodnika.
Vsaj četrti del vseh norcev se ima alkoholu zahvaliti za žalostno usodo — v Avstriji in Nemčiji leto za letom okrog 50.000.
Resnica je, da alkohol neštete spravlja na beraško palico, da seje v družine neizrekljivo nesrečo, in tako od dne do dne množi številno armado nezadovolj-nežev na naravnost usodepoln način.
Kdor redno vsak dan pije liter piva, zapije v 20 letih malo hišo z vrtom. — Sto prebivalcev v eni občini zapije, če izdado na dan po 30 vinarjev, v 10 letih (z vštetimi obrestmi) 130.288 kron.
Resnica je, da ima alkohol pri večini zločinov svojo roko zraven, da je poglavitni vzrok črne kuge nenravnosti in da tira leto za letom nad 300.000 ljudi v Avstriji in Nemčiji pred kazensko sodišče. Vsaj 2500 svojih žrtev tira demon alkohol samo v teh deželah iz obupa v samo-umor.
R e s n i c a j e , da je alkohol za otroke pravi strup, da ovira njihov dušni in teles-in razvitek, da draži čez mero njihove živ. ce, da jim slabi moč volje, da je nevaren njihovemu krepostnemu življenju, da polaga v mnoge kal pijančevanja ter na ta način v temo zagrinja bodočnost našega ljudstva, »Na tisoče mater zastruplja svoje ljubljenčke s sredstvom, ki jih poneumnuje, po-lenjuje in jim jemlje moč ter v gotovih okoliščinah napravi iz njih telesne in duševne pohabljence.«
• R e s n i ca j e , da popolna zdržnost od opojnih pijač nikomur ne škoduje, da je na za mnoge prav koristna in za marsikoga, zlasti za uboge žrtve pijančevanja, edina rešitev.
88 'ŠggS88[88"!ESB33 .L Sggg8ggg§8[^SSSr^
Dobre knjige
iL^aci;ct^-r!JaDarDODL'aDQuaL'uuuauDauuuuut;r UDI
Vojska na Balkanu leta 1912. Ravnokar je izšel sedmi sešitek tega zanimivega dela, ki obravnava nadaljnji razvoj vojsi e. Poleg izredno zanimive vsebine bo nudilo delo tudi nebroj krasnih slik in pretresljivih prizorov iz posameznih bitk. Slike so posnete po risbah in fotografijah očividcev in so res mojstrsko izvršene. Te slike se bodo nadaljevale tudi v prihodnjih sešitkili. Naročniki, ki sedmega sešitka niso prejeli, naj ga takoj reklamirajo na ondotni pošti. Katoliška Bukvama.
Zadnja kmečka vojska. Spisal Avgust Šenoa. — Narodna zavest mogočno preši-nja slovensko ljudstvo. Jugoslovani se dvigamo. Spričo lega raste tudi zanimanje najširših ljudskih slojev za zgodovino Slovencev in Hrvatov. Ena najznačilnejših eni-zoc! v zgodovini trpljenja slovenskih in hrvatskih kmetov pa je kmečka vojska, ki ;o je tako nedosežno opisal najboljši hrvatski pisatelj Šenoa. Koga ne bi ganila usoda našega kmečkega kralja Matija, koga ne navdušila obupna borba naših prednikov za našo staro pravdo, koga ne zanimal boj med kmeti in plemenitaši, v kojega ozadju stojijo tudi neprestani vpadi Turkov v jugoslovanske zemlie? Kakor svečano proro-kovanie se bero besede, s katerimi Šenoa ta svoj roman zaključuje: »Plemenitašev duh se strese in pogrezne v ^robf pod pro-
Ciiječno
(e obvarovala že marsikatero nesrečo. Človek se mora tudi čuvati, da si ohrani zdravje. Ne sme se n. pr. čakati, da mala bolečina v rokah ln nogah postane skrninasta bolezen, ker se nahajajo vendar dobri, preizkušeni izdelki, ki so se že na tisočkrati obnesli in morejo marsikatero zlo že v postanku udušiti. Tozadevno izpoved, ki je prava, nahajamo v pismu, ki. jo je naslovila Nj. ekscelenca baronica Helena 7*
Ereytagh-I.oringhoven, roj. baronica I!uxhoc-veden, Gorica, Corso Verdi 30, na lekarnarja K V. Fellerja. Glasi so: »V posebno zadosiilo mi je, da Vam pošljem danes priloženo, ravnokar prejeto karto znane pisateljico Pavle Marije pl. Kggcr Schmitzhausen. Iz. nje razvidite da jc postalo domačo zdravilo Felier-jev fluiti z znamko »Elsafluid. za eno novo glasnico bogatejše. Dama je bila pred nedavnim pri meni m ker je tožila o strašnih, nevralgičnih bolečinah, sem ji dala eno stekleničko. Za malo dni po prvem poizkusu dojde ta živahna zahvala za očitno sijajni rezultat. Težko čakam na poročilo o učinku fluida pri kneginji Garo-lath. kar Vam bom takoj poročala.« Slišali
smo že večkrat praviti, da kratka uporaba tega izdelka navadno zadostuje, da nekatere bolečine takoj odstrani. Poizkusite tudi Vi, če imate nahod, sto hripavi, zasluznjeni in težko dihate, trpite na glavobolu ali zobobolu, Fellerjev fluid z znamko »Elsaflutd«. Ta izdelek bi moral biti vedno v hiši, da je mogoče zlo takoj ustrahovati. Fellerjer fluid z znamko »Elsafluid« je bolje danes naročiti kakor jutri; za naročitev jo natanko napisati: Lekarnar Feller v Stubici, Elsa-trg št. lfi, (Hrvatsko), 12 malih ali 0 podvojenih ali 2 specialni steklenici stanejo franko 5 kron,	d
Jdeti kamen, a svobodna pesem se razlega dalje, kjer klijejo na nebu rože iz mučeni-Rke krvi hrvaškega in slovenskega ljudstva, ki ga je pogazila ohola besnost v povojih zlate svobode. Cveti, rdeča roža, cveti, sveta cvetka, vij se nad grobom bednih ljudi, ki so dvignili meč zoper goljufijo in laži, ki so dvignili meč za zakon svete prirode, cveti, kjer se je rodil mladi dan in čista rosa pada v srce ljudstva, rosa blaginje in bratske ljubezni!« — Krasno so opisani krementi kmečki značaji, burni prizori, ki se vrše po nam večinoma znanih krajih, rožljanje mečev in obupne tožbe stiskane-ga ljudstva. Cena 1 K 60 vin., vezano 2 K 60 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« -Ljubljani.
■V
V
V Najfinejši okus zrnate kave |k slastno - di^eCe — osvežujoče
Aleluja! Deset velikonočnih pesmi na čast Kristusu od smrti vstalemu. Za mešani zbor zložil Anton Grum, regenschori pri sv. Jakobu v Ljubljani. Cena izvodu 1 K 20 vin. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Zvezek obsega, kakor rečeno, 10 velikonočnih pesmi in spev Regina coeli. Oblike je majhne (žepna izdaja), kar bo prav dobro služilo pevcem, ki pojo pri velikonočnih procesijah. — Velikanoč je eden največjih praznikov, praznik poln veselja in radosti; morajo biti torej tudi napevi primerno veselega značaja, kakoršni so ti. — Vsi se odlikujejo po lepi melodiji in lahki harmonizaciji, so veseli in krepki. — Najlepša in najefektnejša v tej zbirki je brez-dvomno zadnja skladba »Regina coeli lae-tare«, ki im^ na konci vpleteno veličastno velikonočno alelujo. To da prazniku pravi značaj, skladbo samo pa še enkrat tako povzdigne. — Velikonočne praznike bomo le-
tos izvanredno zgodaj obhajali. Zatorej naše cerkvene zbore na ravnokar izišle na-peve opozarjamo, jih istim posebno priporočamo, da si jih kmalu nabavijo in pridno študirajo. O veselih velikonočnih praznikih jih bodo sigurno z lepimi uspehi proizvajali v čast Kristusu, od smrti vstalemu. — Dobivajo in naročajo se v Katol. Bukvami v Ljubljani.
Za kratek čas
Deževno poletje. Jetničar: »Pred štirinajstimi dnevi smo vas izpustili, pa ste zopet tukaj!« —. Kaznjenec: »Moj Bog, kaj sem pa hotel! Zmeraj dežuje, dežnika pa nimam. Moram zopet pod streho!«
Vodeno mleko. Gospoda na kmetih gleda, ko pastir krave napaja. Ena gospodična pravi: »Zdaj šele vem, zakaj je mleko tako vodeno!«
Pijančeva želja. »Če bi vino gonilo mlin, bi si želel, da bi bil jaz mlinsko kolo.«
Iz skušnje. A.: »Ker zmeraj tožiš, da je na svetu dolgočasno in pusto, bi ti jaz nekaj nasveto-val, da bi vsaj dva vesela dneva imel.« — B.: »Kaj takega?« — A.: »Kupi si hišo in boš tisti dan vesel, ko jo boš kupil in pa tisti dan, ko jo boš prodal!«
§
a p.
v «
Razne stvari.
Kako spoznamo, če so jajca sveža.
Kakor znano, se marsikatera gospodinja opehari, ker kupi stara jajca za sveža. Sicer je malo težko dognati za vsak slučaj, ali je jajce sveže ali ne, ali vsaj doma se to lahko poskusi, preden se jih dene v to ali ono jed. Jajca naj sc denejo v močno slano vodo. Ako plavajo vodoravno, so čisto sveža. Ako se postavljajo na špičasti konec, so stara, in sicer toliko bolj, kolikor bolj pokonci stojijo. Ako je debeli konec čisto iz vode, potem jajca niso več užitna.
Oddelek za otroke v amerikanskih vlakih. V Ameriki to vpeljali otroške železniške vozove, ki s.o opremljeni z vsemi ugodnostmi za otroke. Voz obsega jedilnico, toaletno sobo, kopalnico in veliko sobo, v kateri se nahaja šest otroških postelj in zibelk. Otroci se med vožnjo lahko nemo-
teno igrajo. Tla so pogrnjena z mehko preprogo, stene so tapecirane, otroci se ne morejo poškodovati, če padejo ali če se v steno zadenejo. Posebna postrežnica nadzoruje med vožnjo otroke. Večji otroci jedo v je« dilnici, mlajši dobe pa mleko.
Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasli-ženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid". Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajo-čem, kašelj utehajočem, oživljajofem učinku. — Dvanajstorica za poizkušalo 5 K, dve dvanaj-storici K 8'60 franko: IzdelovrUclj samo E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 1(5 (Hrvaško), d
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Trst, 15. januarja: 67, 7, 32, 71, 81.
Dunaj, 18. januarja: 42, 30, 74, 20, 85.
Tržne cene
za 100 kg.
Ljubljana, 21. januarja 1913.
Deželni pridelki:
Pšenica
Rž . . .-4 . . .
fljda......
Ječmen.....
Oves......
Proso belo . . . Proso rumeno . . Koruza stara . . Koruza nova . .
Leča......
Grah......
Laneno seme . .
Grašica.....
Domača detelja . . Fižol Ribničan . . Fižol Prepeličar . Fižol Maudalou .
Čebula.....
Krompir . . . . Zelje sveže . . . Zelje kfsiobrczsoda Ripa gorenjska . . Repa sveža . . . Repa kisla brezsoda
Brinje......
Kumna . . , . .
Orehi......
Gobe suhe. • . . Suhe hrufke . . . Suhe čeSplje . . .
Ježlce......
Želod......
Smrekovi storži .
Seno......
Slama.....
Stelja......
Cena
Živina, mesa o
.c/c):.r.s nrjor
živa vaga:
Goveda pitana . . Teleta težko . . . Teleta mala . . .
Prašiči.....
Koštruni . . . .
Kuretnina in drugo:
Maslo kuhano od K 2tiu — do . . . Maslo surovo od K 280*— do . . . Slanina sveža(špeh) Slanina prekajena Mast svinjska f
Loj......
Jajca loo komadov Ptšanct , , . . Golobi ....
Raca.....
Gos.....
na dobelo:
Riž Ranqon od K 32"— do . . Kava Sanlos od K . 270 - . . . SliidKflfV .'■■>.' > Petrolej ,. . :. ,
Cena
85
110 I
Idi | 100 1
45 ; —
.100 j — »>2 l 35 40 —
, I
I|
g Gospodarska zueza u Ljubljani
nakupuje
ir, proso, ajdo ii poljske pridelke.
Trgovcem priporoča nakup kave, riža, sladkorja itd. Zaloga pristnih domavinJ.
ižol,
Posteljno perje
znamhe JUViuMiivor napolnitvi!
5 kg givoga K 0 00, boljšega K 12 —, belega K 18 —, snežno bolega K 30—, 30-—, najlinejšoga K 42—, 48'—
Šivane odeje In odeje Iz puha od S H napref!
Razpošilja vsaki dan franko in brez carino po povzetju.
D. Schnurmacher, Taus 246 (Čežko).
opocijalna razpošiljalnica za gotovo postolje. Pri potrebi postrežem s katalogi in zbirko zastonj. —
Proda se
219
Poizve se pri lastnici Noži Zakrnrajšek,
Proserje pri Ljubljani.
Proda sc dobro ohranjeno
sprejme takoj F. Čadež, kroj. mojster na Savi pri Jesenicah, Gorenj.
po zelo nizki ceni. Naslov pove uprava .Domoljuba' pod št. 149 (Znamka 11)
za poskušnjo za lOdnevni ogled 1'uškaenocevka Lankaster KaJ'-dvocevka Lankaster K 30-, Hammerless-pitska K 70'-, rlo-bert K 8-; samokres K .V-, pištola od i K "»PfUMjS-van eenik zastonj, r. UUSfcft, tovarna orožj , Opoino st. 2137, ob drž. želez , Cc ko.
V vsaki družini,
kjer se troji dobra godba, se morajo nahajali tudi
(amerikanskl harmonij).
Lepgtas. Krasu" oprema. Cena od 4G mark naprej. Ilustrirani ceniki zastonj.
Aloys Mayer
kr. dvorni založnik,
Fulda.
(Cena i notnim zvezkom ol,.sega.jočini i!2."i komadov le 35 mark. s katero zamore igrati na harmo-ni.j vsak talioj četvero-glasno in brez znanja .sekiric. 3804 10

pogled
v moj najnovejši AGOOslik obsegajoči glavni centu Vas 'prepriča o podjetnosti mnje tvrdkc in se Vam svetuje si ga nabaviti pri potrebi vporabnih i>rcdme;ov vseh vrst, ki Vam ga pošlje zastonj in poštnine prosto, c. in kr.
dvorni založnik Jan Konrad. razpošiljalnlca v Brii.vu št. '1493 (Češko). Nikel. žepna uro K 1-20, boljša kakovost K 5*- ; nikel. budilko K 2 90, ure z mliali K š ; ti, harmonike K S.- , gosli K S 80, samokresi l( 6-— Razpošilja po povzetju ali naprej-
plačilu. Nikak riziKo 1 Zamena dovoljena oli denar nazaj.
I?ja a.
Podpisani obžalujem vse žaljive besede, katere sem govoril dne 7. t. m. v gostilni pri gospodu Domicelju na Rakeku in jih kot popolnoma neutemeljene preklicem, ter se tem potom zahvaljujem g. Beričiču, da je odstopil od tožbe.
Rakek, 12. januarja 1913.
Alfonz Dolcher.
Pfcda se iz pro-sre roHe na Bledi: nova
pripravna za kakega obrtnika ali penzijonista. Denarja je treba le rhalo svoto, drugo ostane lahko vknjiženo. Poizve se pri Antonu Maroif v Gradu št. 88, Bled.	"01
se takoj sprejme na 3-letno učno dobo, proti dobri oskrbi
*FELIKS IU, Zagorje ob Savi.
JU
NbNMK*
" .'''"^"T-Sj zložna,
ccna
in varna
,ož,ia S CUNARD LINE ¥
BHžnjl odhod iz domače Suke: Trsta: Panonia 80.'1. 10':-!. Reke: Franconia
12./2. Caronia 24./2. 1913. Iz Livtrpola: Lusitanija, (najhitrejši največji in najlepši, parnik sveta), 15./2. 15./3.5./4. Mau-
retania 1./2. 22./2, 22,/3. 12/4, 1913. Pojasriila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji: Trst— New-York III. razred K 170-- otroci pod 12 let K 85; povsod še 20 K več za amerikanski osebni davek.
3988/,,'
BJ
5 vinarjev
vas slano dopisnica, h katero lahko zahtevate moj najnovejši. 4(100slik obsegajoči conik, ki vsebuje bogato vsebino potrebnih porab, predmetov in daril, ki ga pošljem vsakomur zastonj in poštnino prosto.
Razpošiljalnioa JAN KONRAD, c. inkr. dvoru! založnik Briiz
štev. 4492 (Češko). Prave niklaste žep uro K 1 20, 5" — in več. Nikla-sto budilko K 2-90, harmoniko K 5-—, vijolinc K 5 80, samokresi K G—. Razpošilja proti povzetju ali predplačilu. Nikak riziko Zamena dovoljena ali denarnazaj.
Koža
mora biti temeljito negovana in zato lo najboljšo dobro milo; kajti slabn inila j.roje škodujejo nego koristijo. Fino
Zobje
in ustna duplina so pogosto kraj infekcij, vsled rosa ,jo potrebno, usta vsak dan dvakrat i/.plakniti z antiseptičnim, ia-vrstno preizkušenim
busoformoms s™
Nekoliko kapljic zadostuje na kozarca vode, pa imamo razkužujočo tekočino, ki takoj odstrani neprijeten duh iz ust iu ohranja zobe. Pripravno tudi za grgranje. - Originalna stekl. K 100. Poizkusite!
Zanimivo knjigo o „ Zdravju in dosinfe kcijiu Vam pošljem na željo zastonj in 200	poštnine prosto.
H. C. Hubmonn, referent „Lysoformwerke", Dunaj XX, Petrasclioasse si. i
ima nenavadno aromatieen vonj. ,ie nežno in ker vsebuje 1% L.vsoforma, iiemkujo tudi antiseptično. En poizkus uemkujo prepričujoče. Milo se zdi drago, (komad I K), ker je pa zolo veliko in izdatno, jo pa v rabi resnično eeno. - Poizkusite!
Proda sc poceni radi opustitve Sjn?lni Ctfni obrti nov, trpežen, črn U-*!" iSV^IIH S*IU,? pripraven tudi za sedlarje. Lahek tek, dolgost rame 4 cm. Naslov: Anr^n Florian, Prapreče št, 6. p. Vranjo. S a ersko.	214
Do 5091 mleka
se išče dnevno, postavljeno na kolodvor Reka.
Ponudbe je poslati na „Središnjo mlekarno", Sušak pri Reki, s točno označbo cene. Za železniške stroške se nič ne povrne. 223	Henrik Povše.
se proda iz proste roke, obstoječe iz dveh hiš, ki se proda lahko vsaka zase ali skupaj; pripravno je za vsako "hrt, na prometnem kraju. Okrog obeh hiš sta vrtova, dalje njive in gozd, skupaj okoli 30 oralov zemlje in druga potrebna poslopja. Proda sc radi preselitve pod ugodnimi pogoji. Natančna pojasnila daje lastnik Franc Petrič, Selšček 29, p. Begunje pri Cirknici. 220
M
na kolero lahko igra vsak brez znanja sekiric, brez učitelja in pouka najlepše pesmi,
plese in koračnice. St. :i6,'10, izdelana iz lesa, prevlečena z usnja-tlm papirji m In z nikel-iiastilll ravnalcem, nikel. ustnikom, tO nikel tipkami in z nikel. klaviaturo, 28' ;. cm dolga, z navodilom K 3 20. Trije komadi K 8 30. - Nikak riziko 1 Zmnena dovo-iena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju
c. in kr. dvor založnik
zaloga muzlkallj, razpršlljalnlca v Briixn S!. 4477 (Češko). Glavni cenik s '1000 slikami nn zahtevo zastonj ln poštnine prosto.
% Mleko prihranite! j
in dober znjutrk dosežete odrasli in otroci, bolni in zdravi. Polovico ' § stroškov prihranite v gospodinj-» stvu na sladkorju in mleku, ako ° ft Pijete SLADIN, to je » - " dr. pl. Trnk6czyja SLADNI CAJ, in nič drugega. |.„v„o,i v. kg znvoj oo vin. tudi pri trgovcih. l'o pošti pošlje najmanj 5 zavojev li karnar Trnk«csy v Ljubljani, zraven rotovža, za 4 K iranko. lu lekarnarje svojih H otrok zredil s Hladnim čajem. Hlika teb K otrok se vidi v njegovi lekarni -(Davne zaloge na Dunaju: lekarni) Trnkciezv: SehOn-brnnnerstrasso štev. 10, .lo.sefstadforst.rnsse štev. 25 Kadetz.k.vplat.z štev. 4. V (1 radon i Sacltstrasso štev. t'. , r,0B£ .°,8t naznanila jamči C tukaj navedenih tvrdk1rnk6ozyjcvih, istotako ugodne sodi,o zaupani* vrednih oseb.	•	■
K 45'-
Valilni aparat
vali bolje kot vsaka kokoš. Na poskušnjo zastonj. G. MUCKE, Pottendorf štev. 149 pri Dunaju. Stotine referenc in spričeval iz celo monarhije zastonj in franko. 181 (10)
sprejmem fakoi,
obenem naznanjam, da imam v zalogi
-oprave za neveste in mrtvaške krste-
vsake velikosti, priproste ter bogato okrašene po zmernih cenah. I, Odar, mizar V Srednji vasi v Bohinju.	no
Razpis oddaje
šolske stavbe.
V Talčem vrhu pri Črnomlju se bo zidala letos na spomlad enorazrednn ljudska šola.
Stroški so proračunjeni na 10.200 K. Ilelo se bo oddalo na zmanjševalno dražbo,
ki bo dne 11. iebruarja 1913 ob 10. uri na Talcem vrhu, oziroma na licu mesta.
Ponudniki sc vabijo, da pridejo k tej dražbi. Načrti s proračunom vred so vsak dan na razpogled v pisarni občine Talčivrlt na Otovcu štev. 10.	211
Krajnl šolski svet na Talčem vrhu,
dne 18. januarja 1913.
Pozor!
Zajamčeno solidno bkigo. — Postrežba točna.
Najnižje cene. Kdor rabi novo pohištvo, naj se obrne na domačo tvrdko
frane l^apus
UČS' Lijubljana
Morije Terezije cesla II (Kolizejj
Vaiika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne in jedilne sobe od najfinejšega do najenostavnejšega izdelka. - Vrtne In gostilniške stole. .....
Zal < i (v a divanov, otoinan, žimnic. boljših ln navadnih žimnic ter zmetnic na peres!'! (fodermadrocov). Večja množina železnega in kuhinjskega pohištva, otročjih vozičkov, zrcal, podob, plalit in šaluzij za okna.
Sprejema se popolna oprema hotelov.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
82