PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 1 (9003)
TRST, četrtek, 2. januarja 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1843 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je.izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PRIPRAVE Zfl PRVE LETOŠNJE SINDIKALNE BOJE
Danes prvi sesta nek z vlado za povišanje nizkih pokojnin
Kmalu se bo sindikalna federacija srečala z vlado glede vprašanj državnih uslužbencev, energije, kmetijstva, gradbeništva in posegov za Jug
RIM, 1. — Tajništvo vsedržavne sindikalne federacije CGIL, CISl in UIL se bo prvič sestalo v novem letu v petek skupno s tajništvi sindikatov posameznih kategorij, da določijo, kako bodo u-resničili napovedano osemurno razčlenjeno stavko, ki bi jo morali delavci opraviti v vsej državi do 20. januarja, na osnovi sklepa izvršnega odbora federacije. Isti dan je predviden tudi sestanek med tajništvom in enotno sindikalno federacijo prometnih uslužbencev, da se določi potek njihove stavke. Znano je, da so železničarji že sklenili, da bodo od 21. ure 11. do 21. ure 12. januarja stavkali tako, da bodo imeli vsi vlaki pol ure zamude.
Jutri pa se bo delegacija sindi-
kalne federacije, ki jo bodo vodili glavni tajniki Lama, Storti in Vanni, sestala z ministrom za delo To-rosom in z njim začela pogajanja za povišanje minimalnih pokojnin za 15.000 lir mesečno začenši s 1. januarjem. Povišanje naj bi vključevalo tudi občasni povišek pokojnin zaradi povišanja življenjskih stroškov.
Prihodnji sestaneK med sindikalno federacijo in vlado pa bo 10. januarja z ministrom za preureditev
državne uprave Cossigo. Z njim bodo sindikati začeli obravnavati vprašanje preureditve javne uprave in ovrednotenja točke draginjske doklade za uslužbence državnih in krajevnih ustanov. Na prvem sestanku med sindikati in vlado, ki je bil preteklega decembra, so se dogovorili še za druga srečanja, na katerih bodo obravnavali vprašanje energije, kmetijstva, gradbeništva, javnih prevozov
Sindikati se za ta srečanja že
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
NAPETOST NA BLIŽNJEM VZHODU
Izraelci ponovno vdrli v Libanon
Waldheim o nevarnosti zaostritve položaja in nove vojne med Arabci in Izraelci
TEL AVIV, 1. — Tukaj so uradno sporočili, da je prišlo na libanonsko - izraelski meji do manjšega spopada z neko izvidnico palestinskih gverilcev. Nato pa, da so nekateri oddelki izraelske vojske vdrli na libanonsko ozemlje, začasno zasedli dve vesi, porušili nekaj hiš in odpeljali s seboj «šest sumljivih oseb».
Pred tem napadom je izraelsko topništvo močno obstreljevalo libanonsko področje, katerega so Izraelci potem napadli. O tem napadu govori tudi sporočilo libanonskega poveljstva v Bejrutu.
Ta poslednji napad na libanonsko ozemlje je treba postaviti v okvir splošne zaostritve napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer so predvsem palestinske vojaške enote v stalni pripravljenosti. To ozračje vzbuja veliko zaskrbljenost tudi v krogih združenih narodov. Glavni tajnik OZN Kurt Waldheim je v intervjuju, ki ga je dal ameriškim časnikom ob četrti obletnici svoje izvolitve za glavnega tajnika OZN poudaril, da bo začetek leta 1975 zelo kritičen za položaj na Bližnjem vzhodu. Waldheim pravi, da so mu državniki ob njegovem obisku v Egiptu, Siriji in Izraelu zagotovili, da «želijo doseči sporazum, obenem pa da so pripravljeni za nadaljnji boj». Če ne bo prišlo do premostitve sedanjega položaja in do obnovitve pogajanj za dosego sporazuma, poudarja Waldheim, obstaja velika nevarnost, da se na Bližnjem vzhodu sproži nova vojna, ki bi lahko imela katastrofalne posledice za ves svet.
V Bejrutu pa se je danes voditelj palestinskega osvobodilnega gibanja Arafat srečal s predsednikom libanonske vlade in z njim govoril o arabskih vprašanjih, zlasti pa še o Palestincih. Arafat pa je v intervjuju, ki ga je dal bejrutskemu dnevniku «An Nahar», potrdil odločitev palestinskega osvobodilnega gibanja, da nadaljuje tudi v novem letu z ofenzivo proti Izraelu na vseh frontah Potem ko poudarja, da bo leto 1975 zelo kritično, ugotavlja, da če arabska nacija ne bo uspela uresničiti svojih začasnih smotrov, ki so bili sprejeti na zadnjem arabskem vrhu, zna nastati zelo nevaren položaj, ki bo v izključno korist izraelskega sovražnika.
Glede prihodnjih mesecev pa je Arafat dejal, da bodo to obdobje označevali medsebojni vojaški spopadi in da bo naraščala vojaška, politična in ljudska napetost tako v notranjosti, kot izven zasedenih ozemelj in v svetu.
Palestinski voditelj pravi v intervjuju, da politika ZDA na Bližnjem vzhodu sloni na dveh točkah: na ignoriranju palestinskega naroda in njegovih pravic in na vztrajanju pri politiki delnih in postopnih rešitev samo med «nekaterimi strankami». Arafat meni. da je ta politika v skladu z izraelsko taktiko, ki stremi po ošibitvi celotnega a-rabskega sveta. Nato izraža zaupanje, da se bo diplomacija zunanjega ministra ZDA Kissengerja prej ali slej znašla na mrtvi točki. Ta diplomacija, poudarja Arafat, se bo razbila na čereh sionističnih ambicij in imperialističnih interesov V tem delu sveta, zlasti pa še in-, teresov petrolejskih mogotcev. Obenem pa se bo spopadla s palestinsko politiko, z bojem palestinskih revolucionarjev in arabskih bojevnikov. Po drugi strani pa Arafat Potrjuje, da voditelji palestinskega
osvobodilnega gibanja pozorno proučujejo možnost ustanovitve palestinske vlade v izgnanstvu.
Odobren «minikompromis» za rešitev Benetk
BENETKE, 1. — Z glasovanjem o treh upravnih, toda politično izredno važnih sklepil| za «rešitev mesta», je občinski svet v Benetkah zaključil, po osmih urah razprave in dveurni prekinitvi (med katero se je zadnjič sestal odbor), nekaj dni trajajočo polemiko o sporazumu med glavnimi strankami leve sredine in levo opozicijo, KPI in PDUP, ki je v tolikšni meri razburil nekatere rimske demokri-stjanske, socialdemokratske in republikanske kroge.
«Minikompromis» v Benetkah predvideva namreč skupno politično in programsko platformo med strankami leve sredine (KD, PSI, PSDI) ter levo opozicijo (KPI in PDUP) za stvarno urbanistično politiko, ki naj reši Benetke pred propadanjem.
dlje časa pripravljajo, saj so že sestavili svojo osnovno platformo in so jo tik pred odstopom Rumorja. predočili vladi. O tem govori bivši minister za delo socialist Bertoldi v uvodniku, ki ga je napisal za jutri za glasilo PSI «Avanti». Bertoldi v uvodu omenja sedanji gospodarski in socialni položaj v državi in poudarja, da je odnos med vlado in sindikati «osnovnega pomena v sedanjem ravnovesju, ki omogoča minimalno stabilizacijo ter predstavlja glavni pogoj, da bo lahko nova vlada uresničila svoje obveznosti.
V tej zvezi Bertoldi pravi, da je treba uokviriti zahteve sindikalnih organizacij, ki so zapopadene v «jesenski platformi» in ki se nanašajo predvsem na povišanje minimalnih pokojnin, na ovrednotenje in združitev vrednosti točke draginjske doklade, na zagotovljeno plačo in s tem v zvezi na preureditev dopolnilne blagajne. Bivši socialistični minister opozarja v svojem članku, da je v zadnjih mesecih znatno padla proizvodnja zaradi zmanjšanja delovne aktivnosti. Zato predlaga, da je tre': a čimprej urediti vprašanje zagotovljene plače v primeru brezposelnosti, ki naj bi se za sedaj uredila tako, da bi brezposelnim delavcem, predvsem zaradi preureditve proizvajalne dejavnosti v posameznih industrijah, zagotovili 19 odstotkov plače za eno leto skupno s plačevanjem vseh socialnih dajatev. Obenem pa Bertoldi pravi, da je treba previdno urediti to vprašanje, da ne bo 80-odstotna zagotovljena plača za eno leto postala navadna socialna podpora, kot je sedanja podpora brezposelnim, temveč je treba delavce v tem letu strokovno priučiti in jih pripraviti, da bodo v najkrajšem času, najkasneje v letu dni, ponovno zaposleni v proizvodnji.
Zvezni tajnik CGIL Scheda pa je v intervjuju, ki ga je dal za občasno publikacijo lombardskega deželnega odbora KPI. ki se ukvarja z malo in srednjo industrijo, poudaril, da so sindikati že od 1970. leta v boju za novo gospodarsko politiko. Kljub vsem dosedanjim naporom, stavkam in manifestacijam, pravi Scheda, «smo ugotovili, da sindikati po štirih letih ne zmorejo sami tega boja». Scheda meni, da bi bilo dobro, da bi se sindikati povezali v boju za novo gospodarsko politiko tudi z malimi in srednjimi industrijci in tako razširili delavski boj na druga proizvajalna področja, ki prav tako doživljajo velike težave. Glede pogajanj za ovrednotenje točke draginjske doklade za delavce v industriji in trgovini pa je Scheda mnenja, da ni mogoče teh zahtev ločeno postavljati, ker bi se lahko zgodilo, da bi bili delavci v nekaterih podjetjih diskriminirani.
Novoletno srečanje na odprti meji
Kot vsako leto, so si tudi tokrat izmenjali obmejni stražniki in cariniki na mejnih blokih naše dežele in Jugoslavije novoletne čestitke in darila. Ob priložnosti so priredili krajše svečanosti ob kozarcu prijetne kapljice. Na sliki: čestitke na obmejnem prehodu pri Fernetičih
NOVOLETNE POSLANICE V SVETU
Skoraj povsodpoudarek na gospodarski krizi
Leone: Potrebna je dobra volja - Britanski pesimizem Portugalske izbire - V ZSSR poudarjajo pomen boja za mir Uspehi kitajskega gospodarstva - Giscardova kosila
RIM, 1. — Navada je bila, da so novoletne poslanice bile vedre in polne optimističnih želja. Letos ne več, v vseh lahko opazimo zaskrbljenost za gospodarske perspektive in zaostrevanje finančne krize, ki izhaja iz novih mednarodnih odnosov na področju pretakanja energetskih virov, predvsem nafte. Izjemo predstavljajo, poleg Jugoslovanov, še poslanice voditeljev Sovjetske zveze in Kitajske, ki ugotavljajo, da se njihovih držav gospodarska kriza ni dotaknila.
Italijanski predsednik republike Giovanni Leone je v svoji poslanici omenil rahli optimizem, kljub resni gospodarski krizi. Izrazil je upanje, da bo nova vlada bila kos problemom, pri tem pa pozval vse sloje in delavske organizacije, naj
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|||||||||l||||||||iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|ll||l||||,,,||niiiiiiiiniiiiii|l|||||||||||||||||||ii||iiiiiM|||||Miiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
NA STOTINE MILIJARD LIR ŠKODE IN VEČ SMRTNIH ŽRTEV
Podivjano ntotje, barja in sneg opastošili pokrajine južne Italije
V Avellimi porušene barake potresencev iz leta 1962 - Poškodovana luka v Bariju - Uničeni nasadi pri Salernu - Brodolom sovjetske ladje pri Sardiniji - Minister Gui je poslal v Rieti 30 milijonov lir pomoči
RIM, 1. — Več sto milijard lir in skoraj povsod tudi človeške žrtve: to je prvi, površni obračun strašnega neurja s snegom, morskimi viharji in silovito burjo, ki je dobesedno podivjalo nad južnimi •talijantkimi pokrajinami, od Aquile in Rietija tja do Neaplja, Avel-lina. Barija v Puglii, Taranta in Sicilije v zadnjih dveh dneh. Z novoletnim jutrom je nad južno Ita---------------------
lijo spet zasijalo sicer hladno sonce, toda obračuna resnične škode še niso opravili in ga tudi dolgo ne bodo.
Močan severni mrzli veter je začel pihati, mestoma tudi z brzino 120 kilometre na uro, že v nedeljo zvečer, višek pa je dosegel v ponedeljek in torek, na Silvestrovo, ko je dobesedno pustošil vzdolž vse jonske in tirenske obale, tja do Sicilije.
Neurje je divjalo tudi na morjih.
Pri Sardiniji se je potopila sovjetska ladja «Komsomolec Kalmikii».
V hladnih valovih razdivjanega Tiranskega morja je umrlo sedem mornarjev, medtem ko jih tri po-
iMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO VRNITVI EGIPTOVSKE VLADNE DELEGACIJE IZ SOVJETSKE ZVEZE
Se nepojasnjeni vzroki odložitve obiska Brežnje va v arabske drža ve
Izraelski pogoji za nov sporazum z Egiptom o začasni razmejitvi na Sinaju
KAIRO, 1. — Egiptovski zunanji minister Fahmi in vojni minister general El Gamasy sta se sinoči vrnila z obiska v Moskvi. Takoj po vrnitvi ju je sprejel egiptovski predsednik Sadat. Ob prihodu v Kairo je zunanji minister Fahmi izjavil, da je bil obisk, ki sta ga opravila z vojnim ministrom v Sovjetski zvezi, zelo koristen in da je prispeval k razvoju odnosov med državama. «Pogajanja, ki smo jih imeli v Moskvi, so bila plodna in konstruktivna in so se odvijala v prijateljskem duhu, ki označuje odnose med našima državama». Fahmi je tudi povedal, da so v Moskvi ugotovili željo Sovjetske zveze po nadaljnji u-trditvi odnosov z Egiptom. Ob zaključku je dejal, da sta ugotovila, «popolno podporo Sovjetske zveze boju arabske nacije za ponovno pridobitev zasedenega ozemlja ter za pravice arabskega palestinskega naroda».
Sovjetska tiskovna agencija TASS pa je o odhodu dveh egiptovskih ministrov iz Sovjetske zveze objavila le kratko sporočilo, da sta ju na letališču pozdravila sovjetski zunanji minister Gromiko in obrambni minister maršal Grečko. Toda o vzrokih odložitve najavljenega obiska Brežnjeva v Egiptu, Iraku in Siriji, ki bi se moral začeti 14. januarja, sovjetska tiskovna agencija rie nove ničesar.
Značilno je. da so nekateri tuji časnikarji v Moskvi in Kairu v teh dneh pisali, da je Brežnjev zbolel in da je bil zato odložen njegov o-bisk v arabskih državah. Po drugi strani pa sovjetski časnik «Vesti iz Moskve» v svoji 'zadnji številki pi-
še, da je bilo srečanje med Brež-njevom in egiptovskima ministroma v Kremlju. List ne govori o bolezni Brežnjeva in poudarja, da so sovjetski, egiptovski, sirski in iraški voditelji soglasno sklenili, da se odloži obisk Brežnjeva, ki bi ga moral coraviti v tem mesecu.
Tuji dopisniki iz Moskve pa poročajo, da je Brežnjev sprejel Fah-mija in Gamasyja v nekem počitniškem domu blizu Moskve. Nekateri se spuščajo celo v podrobnosti in govorijo, da ju je sprejel zleknjen na divanu. Toda egiptovska ministra nista ne v Moskvi, ne v Kairu ničesar povedala, kar bi dalo slutiti, da je Brežnjev odložil obisk v Egiptu, Siriji in Iraku zaradi bolezni. Po drugi strani pa se je v nekaterih diplomatskih krogih v Kairu razširila vest, da leži zdaj Brežnjev v nekem zdravilišču blizu Moskve in da je sprejel egiptovska ministra v postelji. Nihče pa ne zna povedati, kaj pravzaprav ima Brežnjev. Tudi največji egiptovski dnevnik «Al Abram» piše danes, da so zdravniki svetovali Brežnjevu, naj opusti kakršnokoli dejavnost. Časnikar, ki je to vest napisal je bil v Moskvi z o giptovsko vladno delegacijo. «Ai Abram» celo trdi, da je Brežnjev na srečanju z egiptovskim zunanjim ministrom izrazil željo, da bodo vzroki, ki preprečujejo njegov obisk v Egiptu kmalu odpravljeni in izrazil upanje, da bo lahko kmalu določen nov datum obiska.
V Washington« pa nočejo uradno komentirati ; odložitev obiska. Brežnjeva na: Bližnjem vzhodu. Toda to vest jemljejo z zadovoljstvom. V wa-
shingtonskih političnih krogih menijo, da bo odložitev obiska Brežnjeva v Kairu, ' Damasku in ' Bagdadu izboljšala perspektive pogajanj s- po: sredovarijeTn Kišširigerja. O teh perspektivah je govoril v i parlamentu tudi izraelski zunanji minister Allon. Sklicujoč se , na možno razpoložljivost Egipčanov za obnovitev pogajanj za novo ozemeljsko ureditev na Sinaju je Allon dejal, da ; če bo odložitev obiska Brežnjeva pomenila med drugim, da so Egipčani resno pripravljeni začeti pogajanja za nov sporazum, iskreno pozdravlja to egiptovsko razpoložljivost. ' Allon je nato govoril o izraelskih pogojih za dosego nove ozemeljske ureditve na Sinaju in pri tem poudaril, da bo vsak izraelski umik neposredno povezan s sorazmernimi egiptovskimi političnimi koncesijami.
grešajo. 26 mornarjev je uspelo reševalnim ladjam rešiti. Več ribiških čolnov se je potopilo tudi v Jonskem morju. Trenutno pogrešajo tri ribiške skupine, ki jih verjetno ne bo več nazaj.
Neurje je še posebej oškodovalo pristanišče v Bariju, kjer je zunanji valobran že več kot osem let poškodovan. Valovi so zaradi tega vdrli v luko in povzročili veliko škodo na pristaniških napravah, potopili manjše čolne, medtem ko so zasidrani parniki butali drug v drugega in se pri tem. močno poškodovali.
V	Avellinu, kjer je burja porušila več starih poslopij in odkrila na desetine hiš, je neurje povzročilo še največjo škodo v naselju barak, kjer so še danes — po dvanajstih letih — nastanjeni poresenci, ki so jih semkaj naselili po katastrofalnem potresu s Irpiniji leta 1962, Barake je neurje porušilo, da je (ponovno) ostalo brez strehe več desetin družin.
V	Tarantu sta se potopili zaradi
neurja dve ribiški ladji in brodolomce še vedno iščejo s pomočjo helikopterjev.	, ,.
Posebno velika je škoda; ki jo je neurje povzfočilo mbd' Salernom in ^ampanijskim zgledjem. Tu je,burja divjala, s snežnimi viharji, več kot 30 ur in povzročila predvsem veliko škodo v sadovnjakih in vrtnarskih nasadih v toplih gredah. Računajo, da je škode za več desetin milijard lir. Samo tri do štiri milijarde znaša materialna škoda na vrtnarskih nasadih, medtem ko je burja izrula nad tisoč petsto sadnih dreves. Hudo škodo so utrpeli tudi obsežni .vinogradi ,v salernitanskem zaledju.
Pri Terniju' je neurje še posebej poškodovalo industrijsko področje. Veter je odkril tovarne in onemogočil proizvodnjo. Mnogo drpves se jè zrušilo in blokiralo, ceste.
Več kot deset milijard lir znaša škoda, ki jo je neurje povzročilo v pokrajini Rieti, kjer je neurje še posebej poškodovalo, oziroma porušilo, krajevno bolnišnico. Poseči je morala vojska, ki je odpeljala iz porušene bolnišnice več sto bolnikov. Pri mestu Cittaducale je burja porušila skladišča ameriškega podjetja
«Texas Instruments», kjer proizvajajo elektronske naprave. Računajo, da bodo proizvodnjo obnovili šele čez poldrugi mesec.
Pri Rietiju in Cittaducale, v Laciju. je neurje opustošilo tudi velike oljčne nasade. Mestne oblasti, od pokrajine do občine, so poslale vladi peticijo s prošnjo, naj področje proglasi za «opustošeno po naravni katastrofi».
Minister za notranje zadeve je spričo neurja, ki je zajelo Italijo, poslal prefekturam okrožnico, v kateri daje navodila za nujno pomoč. V ta namen je poslal v Rieti znesek 30 milijonov lir, ki pa. je očitno le kaplja v morje in dokazuje, kako malo so državne oblasti pripravljene priskočiti na pomoč opustošenim kra. jem. Res je sicer, da se to pogo-stoma dogaja, kot. se še spominjamo iz časov poplav v padski delti ah v Firencah, da o pomoči potresencem
v Irpiniji in na Siciliji sploh ne govorimo. že dejstvo, da je javnost šele zaradi tega neurja izvedela, da so p&tresenei — po 12 letih — še vedno v barakah, dokazuje, da je država narije že zdavnaj pozabila.
Več smrtnih žrtev je bilo v Kam-paniji, v Torre Annunziata, kjer se je zaradi vetra porušila hiša, v kateri je bila naseljena družina.
Kot smo zapisali v začetku se je po dveh dneh neurja vrnilo nad južno Italijo bledo in hladno sonce. Veter je upadel in piha z olajšano silo, medtem ko je zaradi snega še vedno osamljenih več občin ob jonski obali.
Vprašanje, ki se sedaj nujno postavlja, zadeva predvsem nujno pomoč, ki jo mora vlada poslati in organizirano razdeliti za obnovitev o-pustošenih kmetijskih kultur, porušenih domov in poškodovanih ribiških in luških naprav.
NEURJE OB DALMATINSKI OBALI
Burja v Splitu je pihala 160 kilometrov na uro
Potrgani električni vodi, izruto drevje - Nad 2 milijona dinarjev škode
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. - Split in okolico ter Dubrovnik je v noči med 30. in 31. decembrom zajela orkanska burja, kakršne ljudje ne pomnijo že 50 let. Veter, ki je v Splitu in okolici razsajal s sunki do 160 km na uro, je pretrgal električno omrežje, pretrgal telefonske zveze, poškodoval strehe več kot sto hišam, razbil več sto oken in šip, podiral drevesa. Burja je povzročila veliko škodo tudi v rastlinjakih. Ploče so bile več ur brez električne struje, zaradi neurja ni na Silvestrovo zjutraj odplula nobena ladja iz Sprita, ki povezuje Split z otoki. Burja je poškodovala tudi pristanišče v Makarski, kjer je poškodovala več manjših ribiških čolnov. V Raštelu, Solinu in nekaterih drugih krajih so bili skoro vso noč brez električne struje. Burja je prevrnila tudi en avtobus in sta bila pri tem dva potnika lažje, tri-
HIIIHIIimillllllllllllllllllllll||HI|||||||||||||Illl|||IIIIllll|lllll|lllllllllllll3llllll,im,|m||||,l1II,„ulu,|||||||||mft|,||„|||imr|||,mi,,,mm,im,|,,nlmil,mimillllllin
Na ministrstvu za delo se bodo danes začela pogajanja med ministrom Torosom in delegacijo sindikalne federacije za povišanje minimalnih pokojnin za 15 tisoč lir mesečno. Ta sindikalna zahteva spada v okvir platforme, ki jo je sindikalna federacija sestavila in predočila vladi že jeseni. V njej sindikati postavljajo, poleg povišanja minimalnih pokojnin, tudi zahtevo po preureditvi državne uprave, povišanju vrednosti točke draginjske doklade za uslužbence državne in kra-jevn h uprav, okrepitvi kmetiistva, gradbene dejavnosti, izboljšanju javnih prevozov in povečanju naložb na Jugu. O vsem tem bodo
razpravljali na prihodnjih sestankih s posameznimi ministri.
Strahotno neurje z burjo, snežnimi meteži in morskimi viharji je zadnja dva dneva opustošilo kraje južne Italije. Podivjano morje je poškodovalo pristanišče v Bariju in potopilo več ribiških ladij. V Sardinskem morju se je potopila sovjetska tovorna ladja. Pri Salernu pa je burja u-ničila velike nasade in sadovnja-
ke. Na tisoče hiš je burja porušila ali močno poškodovala. Računajo, da je škode za več sto milijard lir
V novoletnih poslanicah državnikov v Evropi in svetu vlada predvsem zaskrbljenost zaradi nastale gospodarske krize. Še posebej so pesimisti v V. Britaniji in na Japonskem, vendar je očitno, da ta skrb pesti skoraj vse države zahodnega sveta. Optimisti pa so v socialističnih državah, predvsem SZ in na Kitajskem. Leone je v svoji poslanici pozval italijanski narod, naj zbere vse svoje moči in premosti težave. Poudaril je, da za letošnje leto vlada rahel optimizem.
je pa težje ranjeni. V Gružu je burja iz pokritega skladišča odnesla v morje mnogo gradbenega materiala in polomila, oziroma potopila okrog 20 čolnov. Po še nepopolnih podatkih je burja povzročila za okrog 2 milijona dinarjev škode.
V mnogih skopskih domovih so morali silvestrovati ob svečah in jesti suho hrano, ker ni bilo električnega toka zaradi okvare električnih vodov.
B. B.
V Etiopiji nacionalizirane banke in finančni zavodi
ADIS ABEBA, 1. — Etiopski vojaški svet, ki je pred tednom dni sporočil, da namerava usmeriti državo na pot socializma, je sporočil po radijskih oddajah, da so z današnjim dnem, nacionalizirane v deželi vse banke, finančni in zavarovalni zavodi, ki prehajajo, na ta način, pod neposredno nadzorstvo države. V kratkem bo v državi ustanovljena enotna stranka, ki bo nadzorovala državni aparat.
Med nacionaliziranimi bankami sta tudi «Banco di Roma» in «Banco di Napoli». Etiopski vojaški svet je nadalje sporočil, da bodo bivšim lastnikom izplačali odškodnino, vendar ne navajajo njene višine.
NEW YORK, 1. - Italija, švedska, Japonska, Tanzanija in Gvajana so danes portale stalne članice varnostnega sveta OZN za dve leti. Nadomestile so Avstralijo, Avstrijo, Indonezijo, Kenijo in Peru.
tudi z žrtvami pripomorejo k dvigu italijanskega gospodarstva.
Rekel je še, da je zaskrbljen za stanje na področju javnega reda, ki so ga kalila številna zločinska dejanja.
Leone je poslanico zaključil rekoč, da bo leto 1975 odločilno za večino držav sveta, kar pomeni, da se Italijani ne smejo prepustiti usodi, temveč zavihati rokave in zbrati vse moralne sile ter dobro voljo, ki sta prvi pogoj za izhod iz krize.
LONDON. Harold Wilson je upravičeno zaskrbljen, saj velja Velika Britanija za državo, ki jo pretresa najhujša kriza. Zato je v svoji poslanici dejal, da je preteklo leto bilo «najhujše od konca druge svetovne vojne», da pa bo možno izboljšanje stanja «proti koncu 1975». Pred tem pa perspektive niso rožnate. Angleži se bodo letos morali odločati o sodelovanju v EGS, veliko upanja pa je Wilson pripisal odkritju ležišč nafte v Severnem morju.
BONN. Kancler Helmut Schmidt je izrazil za gospodarske perspektive trden optimizem, čeprav bo letos narasla brezposelnost. Očitno ga to ne skrbi, medtem ko zaupa dejstvu, da je Zahodna Nemčija nakopičila ogromne zaloge zlata in dragocenih valut.
ATENE. Premier Raramanlis je spomnil grški narod na to, da se je v letu 1974 vrnila v deželo demokracija in z dobršno mero samohvale poudaril, da je zato prejel tako trdno volilno podporo. Predsednik republike Stassinopulos pa je spomnil Grke na nerešeni problem Cipra, ki —- po njegovem mnenju — predstavlja največje «narodno vpra-I sanje».
LIZBONA. Demokracija se je lani vrnila tudi na Portugalsko, kjer se komisija «gibanja oboroženih sil» spoprijema z vprašanjem usmeritve gospodarstva. Za «gibanje» mladih častnikov in vojakov, bo Portugalska ubrala na gospodarskem področju «socialistično usmeritev», ki pa bo prerasla v pravi «socialistični sistem, če kapital ne bo sodeloval v teh naporih».
BEJRUT. Libanonski voditelji, predvsem predsednik Soleiman Fran gie, so v poslanicah poudarili agresivnost Izraela in nerešeno vprašanje palestinskega ljudstva. Kljub zunanjim napadom bo Libanon nadaljeval po svoji poti.
SALISBURY. Na južnoafriški polobli vre zaradi rastočega odoora afriškega prebivalstva režimom belih priseljencev. Slednje je skušal potolažiti premier rodezijske «bele vlade» Jan Smith, ki je zagotovil prebivalcem, da v letu 1975 ne bo sprememb. Potrdile so mu tudi po licijske sile, ki so na Silvestrovo ubile tri črnopolte mladeniče, češ da so gverilci.
SANTIAGO DE CHILE. Diktator v generalski uniform5. Augusto Pinochet, ni mogel govoriti v svoji poslanici o gospodarstvu, ki je popolnoma na psu. Pač pa je z običajno demagoško gesto sporočil, da bo osvobodil 209 jetnikov, če jih bo Mehika sprejela na svoje ozemlje. Ponovil je tudi pogoj, naj SZ in Kuba osvobodita enako število političnih zapornikov, pri tem pa dodal, da ne bo več dovolil da bi se v Čilu mudile preiskovalne skupine mednarodnih organizacij.
PEKING. V svoji poslanici CK KP Kitajske poudarja predvsem gospodarske uspehe, kot to, da je na Kitajskem tudi lani bila rekordna žetev pšenice. Kitajska se bo še nadalje zavzemala za osvoboditev For-moze in borila proti «dvema im-perializmoma», sovjetskemu in a-meriškemu. Večji del posveča poslanica pozivom cartijskim kadrom in vojski, naj skrbe za nadzorstvo množic in utrjevanje ljudske oblasti. Vojsko poziva, naj se podreja partiji in njeni politiki.
MOSKVA. Kot je že običaj, je kolektivno vodstvo Prezidij vrhovnega sovjeta, ministrski svet in CK KP SZ) voščil opolnoči vsem državljanom s poslanico, v kateri poudarja, da se bo SZ skupaj z ostalimi socialističnim: državami borita za mir. Pri tem poudarjajo sovjetski voditelji, da se je življenjski standard državljanov tudi lani močno povišal in da SZ ni občutila gospodarske krize. Nasprotno bo še nadaljevala po začrtani pioti kulturnega, družbenega in gospodarskega dviga življenjske ravni državljanov.
PARIZ. Francoski predsednik Gi-scard D’Estaing je v poslanici «narodu Francije» dejal, da bo letošnje leto «boljše» in napovedal več socialnih reform. Da bi «bolje spoznal probleme posameznih slojev» je napovedal sklep, da bo občasno povabil na kosilo družine delavcev, kmetov, uradnikov, obrtnikov itd.
Glede mednarodne politike je poudaril. da se je Francija vrnila med : «države, ki odločajo» na svetovni ravni.
TRŽAŠKI DNEVNIK ?
NI POTREBEN NOBEN NOV ZAKON
Svetovalec Volk o takojšnji odobritvi novega pravilnika pokrajinskega sveta
Sporni drugi člen pravilnika predvideva pravico do uporabe slovenskega jezika na sejah pokrajinskega sveta
Proračunska razprava v tržaškem pokrajinskem svetu se je ob koncu decembra 1974 zaključila z glasovanjem, tako da so skupine leve sredine glasovale za proračun, liberalci so se — podobno kot že prej na občini — vzdržali, komunisti in mi-sovci pa so glasovali proti. Tudi pokrajinski svet je sklenil — kot je to naredil občinski — da bo o resolucijah, ki so jih vložile razne svetovalske skupine, razpravljal in glasoval po januarskih počitnicah, tp je v prvi polovici januarja. Med temi resolucijami pa je zelo važna tista o uporabi slovenščine v pokrajinskem svetu, ki jo je obrazložil svetovalec KPI Boris Iskra.
Še zlasti pa je bilo zanimivo in važno stališče, ki ga je obrazložil svetovalec PSI Lucijan Volk, ki je povedal tudi nekatere za širšo javnost povsem nove stvari. Volk je podčrtal, da so načelniki skupin že izdelali novi pravilnik pokrajinskega sveta in da so se dogovorili za vse člene, zataknilo pa se je pri drugem členu in popravku, ki ga je vložil takratni načelnik svetovalske skupine KPI Mario Colli, ki je zahteval, da ta člen predvidi uporabo slo venščine.
Svetovalec PSI Volk je zato tokrat formalno predlagal, da se. čim-prej sestanejo načelniki svetovalskih Skupin pokrajinskega sveta, ki naj bi odobrili novi pravilnik. To zahtevo je tudi formalno utemeljil, češ da ne more biti pravica do uporabe slovenščine na sejah pokrajinskega sveta v nasprotju z zakonom, saj je v skladu z deželnim zakonom št. 20 iz 1973. leta, proti kateremu država ni protestirala in katerega je nadzorna komisija odobrila.
Lucijan Volk je svoj govor, ki ga je imel v svojstvu svetovalca PSI in kot član pokrajinskega odbora, pričel z ugotovitvijo, da je prav gotovo zelo važno, kako je urejeno delo pokrajinskega sveta in nato je nadaljeval z orisom postopka sprejemanja pravilnika pokrajinskega sveta. Pravilnik čaka že dve leti na odobritev, ker je «sporna» pravica šestih svetovalcev slovenske narodnosti, da govore slovensko.
Prav gotovo pa ni mogoče reči, da je ta pravica absurdna in da jo je možno odlašati v nedogled. Gre za eno izmed osnovnih*- pravic človeške osebnosti, ki jo morajo braniti vsi državljani in ni mogoče pristajati na diskriminacijo, ki temelji samo na fašistični etiki.
Svetovalec je nato navedel izkušnje iz preteklosti, ko je v svojstvu najstarejšega svetovalca predsedoval svetu misovec, ki je odvzel svetovalki KPI Hrovatinovi besedo, katero pa je spodbujal, da naj nadaljuje s slovenskim govorom načelnik demokristjanske skupine Celli.
Že več desetletij se v občinskih svetih okoliških občin nemoteno u-porablja slovenščina in to brez nobenih težav ali škandalov, kar priča o medsebojnem spoštovanju in o sodelovanju, ki se je ustvarilo na našem področju med pripadniki obeh narodnosti.
Pokrajinski tajnik KD Rinaldi je v intervjuju z mesečnikom «Dan», ki ga je svetovalec tudi navedel, omenil ukaz ZVU št. 66, ki naj bi omogočal to pravico v okoliških občinah in ki naj bi jo torej prepo-védoval v drugih. To tezo se lahko očenjuje samo kot izraz zadrege predstavnika politične sile, ki hoče o vsem odločati na krajevni in na vsedržavni ravni in ki je toliko časa govorila o teoriji postopnega reševanja . slovenskih vprašanj. Vse kaže, da te metode postopnosti še niso zavrnili (pa čeprav smo lahko na krajevni in deželni ravni slišali tudi glasove o globalnih rešitvah), saj o njej govori tudi avtoritativni glas Mora in poziv na «oprezno previdnost» glede Slovencev in mednarodne konference.
Rinaldi trdi, da je potreben zakon, ki naj omogoča to osnovno pravico. V parlamentu pa sta dva zakona, komunistični in socialistični, in na dlani je odgovor na vprašanje, kdo je kriv, da se o njih še ni razpravljalo. Predvsem pa je Volk podčrtal, da je teza o pomanjkljivosti zakona neutemeljena. Mnogokrat so nas namreč v demokraciji učili, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano. Ne obstaja na noben zakon, ki bi prepovedal uporabo slovenskega jezika v pokrajinskem in v drugih svetih. Prav obratno obstajajo precedensi, ki podpirajo obratno tezo in torej potrjujejo stališče, da je potrebna samo dobra politična volja za uporabo slovenskega jezika na sejah pokrajinskega sveta. Obstaja deželni zakon št. 20 iz 1973. leta, ki priznava nujnost dvojezičnega, poslovanja v večnarodnostnih občinah in ki. predvideva kritje 75 odstotkov stroškov. Temu zakonu država ni nikoli oporekala, tega zakona se je poslužila tudi pokrajina, ko je nastavila prevajalko in ko je postavila dvojezične krajevne napise. Obstajajo pravilniki manjših občin, ki jih je nadzorna oblast potrdila, kot obstajajo pravilniki rajonskih konzult tržaške občine, ki predvidevajo uporabo slovenščine. Ob u-stoličenju novega deželnega sveta so slovenski svetovalci prisegli v slovenščini, v statutih gorskih skupnosti je predvidena uporaba slovenščine itd.
Svetovalec Volk je nato navedel važno izkušnjo, ki jo je predstavljala skupščina vseh izvoljenih predstavnikov, ki je bila 12. novembra 1974 posvečena krajevni avtonomiji, na kateri sta slovenska svetovalca govorila v slovenščini. Volk je podčrtal, da je od 184 izvoljenih predstavnikov (od katerih 68 Slovencev) samo 9 misovcev in trije demokristjani protestiralo, kar
priča o medlih protestih političnih sil, ki so izolirane od omikane družbe.
Sedaj bomo proslavili tridesetletnico osvoboditve in v teh letih sta dva naroda živela skupaj in se skupaj trudila za gospodarski, socialni in omikani razvoj. Za Slovence - je bil to tudi boj narodnostnega značaja. V začetku del po-krajinske a sveta je Volk v imenu PSI zahteval, da je treba omogočiti uporabo slovenščine ter- skupaj s predstavnikom Slovenske skupnosti izrazil prepričanje, da bo to vprašanje rešeno s spremembo pravp-nika pokrajinskega sveta. Na tej osnovi je na zadnji seji pokrajinskega sveta svetovalec Volk formuliral že navedeno zahtevo, da naj se takoj sestanejo načelniki skupin in se dogovore o pravilniku. Svoje izvajanje je svetovalec Volk zaključil s pozivom, da naj pokrajina nudi dober vzgled in da se ne smejo skriti za politiko. odlašanja rešitev, ki so že dozore'e saj je prav taka politika privedla do splošnega položaja. ki ga vsi obžalujejo.
V zaključku seje pokrajinskega sveta je predsednik Zanetti govoril tudi o tem vprašanju in je načeloma priznal pravico do uporabe slovenskega jezika, vendar pa je istočasno tudi zagovarjal postopnost, češ da se ne sme delati prehitro in da ni mogoče preskakovati stvari, ker morajo časi dozoreti.
Sestanka komisije za slovensko šolo
Višji deželni šolski skrnik sporoča, da se je 4. in 11. decembra sestala komisija za slovensko šolo, ki je po nekaterih sporočilih višjega šolskega skrbniKa preučila osnutek pravilnika o delovanju omenjene komisije. Nato so sklenili, da se posreduje pri tržaki pokrajinski u-pravi, naj sprejme v službo zadostno število pomožnega osebja, kot določa organik trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois». Razpravljali so tudi o perečem vprašanju pomanjkanja nrdstorov in učilnic v šoli pri Sv. Ivanu, o vprašanju učbenikov in o dopolnilnih tečajih za maturante učiteljišča za vpis na kakršno koli fakulteto.
Na obmejnem bloku Škofije: zdravica ob novem letu
OB LEPEM, SKORAJ POMLADANSKEM VREMENU
Tržačani so silvestrovali večinoma doma mladina pa v Istri in na Gorenjskem
Tradicionalna izmenjava daril in voščil mejnih organov
Na predlog tukajšnjega združenja, trgovcev na drobno, je tržaški župan
ZADNJI ROJENI Y STAREM
il	... . j.'
IN PRVI V NOVEM LETU
odredil, naj se za razliko od splošnega pravila, po katerem se mora popoldanski poslovni urnik trgovin zaključiti ob 19. uri, poslovanje trgovin s pripravljenimi jedili in gastronomskimi izdelki podaljša do 20. ure. Tako bodo omenjene trgovine od 15. januarja dalje poslovale po urniku 8 - 20.
Nekatere druge zahteve tržaških trgovcev, po katerih naj bi ob določenih praznikih uvedli manjše spremembe v poslovnem urniku trgovin na drobno, pa je župan zavrnil, češ da ne ustrezajo javnim koristim.
VAŽNO ZA TRGOVCE
Brezplačno samo zdravila po priročniku INAM
Vzajemna bolniška blagajna za trgovce iz tržaške pokrajine (Trst, Ul. Coroneo 31/2) obvešča vse upravičence, da bo terapevtski priročnik za lekarniško oskrbo INAM od 1. januarja 1975 veljal tudi za posredno oskrbo upravičencev (člen 9 zakona št. 386 z dne 17. avgusta 1974). Od jutri dalje bo bolniška blagajna po vsem tem lahko vračala upravičencem stroške za nabavo le tistih zdravil, ki so na seznamu omenjenega priročnika. Za zdravila, ki jih priročnik ne omenja, ne bo blagajna vračala potrošenega denarja, niti delno. Blagajna zato opozarja upravičence, naj opozorijo zdravnike, da jim predpišejo samo taka zdravila, ki so vpisana v seznamu terapevtskega priročnika INAM, sicer bodo morali kriti ustrezne stroške iz lastnega žepa.
Poiidja in orožniki proti kriminalnosti
Tudi v decembru oo agenti tržaške kvesture ter prometne policije, orožniki in finančr.i stražniki nadaljevali z bojem proti kriminalnosti. V ta namen so legitimirali 11.700 oseb (381 tujcev), pregledali so 5.578 avtomobilov in 50 javnih lokalov, naložili so 182 glob zaradi prekrškov cestnega pravilnika ter 10 glob zaradi prekrškov pravilnika javne varnosti, 3 osebe pa so prijavili sodišču.
Pišemo torej leto 1975. Pričakali smo ga doma v družbi svojih dragih, v društvih, v javnih lokalih tostran in onstran meje ob veselih zvokih in v prijetni družbi z najboljšimi željami in voščili. Po starem nismo žalovali, novo pa smo pozdravili, kot vsakikrat, z velikim upanjem, da bo boljše, ali vsaj ne slabše kot prejšnje. Za hip so ugasnile luči, prihod Novega leta pa so napovedale sirene, vriskanje, pokanje steklenic penečega vina, žvenket kozarcev.
Vendar, vendar ni bilo take pre-šemosti in brezskrbosti kot pred leti.'Ljudje iz niesta in s podeželja so večinoma silvestrovali doma, zlasti odrasli, mnogi so pričakali novo leto v zaokroženi družbi, mladi pa so se odpeljali ven, kamor je bil ples. V mestu ie bilo vse bolj kilavo. ih Klapavo, nekateri javni lokali so bili sploh zaprti, tako tudi v raznih krajih po Krasu, kot npr. na Opčinah’ v Nabrežini, v Zgoniku itd. Zaprti pa so bili tudi včeraj, ko je bilo po mestu do večernih ur zelo malo prometa. Precej gostov s Tržaškega, zlasti mladih parov, je silvestrovalo na
Federica
Poleg tistih neštetih, ki so nestrpno pričakovali, kdaj bo odbilo polnoč in se bo rodilo novo leto, da ga bodo lahko krstili s šampanjcem Mi prasketajočim pokanjem petard, so bili nekateri, katerih pozornost je bija uperjena v vse bolj pomembna pričakovanja — v prijetno in skrivnostno pričakovanje novega življenja. Marsikje, ob založenih mizah, ob veselem
Massimiliano
smehu in radostnem razpoloženju, smo ujeli šale o tem, če je bolje, da se človek rodi zadnjega decembra ali prvega januarja. Od datuma rojstva je namreč marsikaj odvisno v življenju posameznika, posebno še se šteje razlika enega samega dne za celo leto, vendar to dilemo prepuščamo bralcem in raje spregovorimo o tistih, ki so se rodili v noči na razkoraku let 1974 in 1975.
Najdlje je v letu, od katerega so ostali le še spomini, vztrajalo v materinem zavetju dete, ki so mu srečni starši Violetta in Giuseppe Lovrečič dali ime Federica. Ura je bila 20.50, ko je mala Federica pri-
Deborah
šla na svet. Njena teža ob rojstvu je bila 3,680 kg.
Dalj časa je bilo v porodnišnici «Burlo Garofalo» mirno in zdravniki ter babice so lahko opolnoči nazdravili novemu letu, ne da bi jih premotili naznanjujoči porodni krči katere od nestrpnih mamic. Miniti je moralo skoraj šest ur, preden se je rodil prvi Tržačan v novem letu. Kazalec na uri je točneje pokazal 5.52, ko se je Paoli in Olivie-ru Brainiju rodil sinček Massimiliano, težak kar 4,340 kg.
To sta torej zadnja rojena v starem letu in prvi rojen v novem letu. Drugo rojeno dete je bila spet deklica. Luč sveta je zagledala ob
10.29.	Srečna mati Annamaria in oče Paolo Binetti sta odločila, da jo bosta imenovala Deborah. Za konec naj povemo, še to, da je tehtnica pri Deborah pokazala 3,210 kg.
Koprskem, na Kozini in v Lipici, nekateri pa so se odpeljali v Kranjsko goro, v Bohinj in na Vršič v upanju, da bodo vsaj tam našli sneg.
Tržaški gostinci so že prej vedeli, da s silvestrovanjem ne bo tokrat velikega posla, v trgovinah pa so te dni prodali več pijače, pršuta, sira, sadja in zelenjave. Vsak meščan. si pač ne more privoščiti, da bi plačal po 20 ,ali celo 36 tisoč lir za rezervacijo in večerjo v nekaterih restavracijah in hotelih.
Pred leti se je bila razpasla tudi v našem mestu grda navada,, ki je prišla iz južnih krajev, da so namreč ob polnoči frčale skozi okna na cesto prazne steklenice, stari lonci, copate, razbiti krožniki in vragsigavedi še kaj. Vse kaže, da gre ta navada zdaj v pozabo. Opolnoči pa je po mestnih ulicah pokalo več petard kot druga leta in bengalični ognji so razsvetlili mesto, ker so številni lastniki bark izstrelili rakete, ki jih po zakonu morajo zamenjati po nekaj letih.
Na novoletno razpoloženje pa je vsekakor zelò vplivalo lepo, skoraj' pomladansko, jasno in toplo vreme. Takega vremena ob tem času ne pomnimo že dolgo let. Kot je že tradicija, so si tudi tokrat italijanski in jugoslovanski mejni organi na večjih' mednarodnih blokih na zadnji dan leta izmenjali voščila in darila ter skupaj nazdravili Novemu letu, miru, dobremu sosedstvu in sodelovanju. Na bloku pri Fernetičih so Italijani povabili jugoslovanske goste. Na čelu skupine italijanskih organov javne varnosti in financarjev sta bila poveljnik bloka marš. javne varnosti Erminio Coccoluto in inšpektor dogane dr. Cefalo, z jugoslovanske strani pa komandir bloka Veljko Novakovič in šef carine Tomo Arandjelovac.
Na bloku pri škofijah pa so Jugoslovani povabili italijanske goste, med katerimi so bili poveljnik bloka brigadir Luigi Celia, poročnik finance Giulio Abbati in vicekvestor dr. Lorenzo d’Onofrio. Na čelu ju-
goslovanske skupine pa sta bila na mestnik komandirja bloka Franc Stopar in šef carine Rudi Pušnar.
TRŽAŠKA KNJIGARNA
bo 3. in 4. inventure.
t.m. zaprta zaradi
Radikalna stranka za nov referendum
Vsedržavno vodstvo radikalne stranke je pozvalo demokratično javnost ter posebej enote množičnih strank, sil izvenparlamentarne manjšine in drugih manjšin v Italiji ter vsem državljanom, ki so preteklo pomlad podpisali zahtevo za referendum proti avtoritarnim, fašističnim in demokristjanskim zakonom, naj pridružijo svoje podpise pod zahtevo za referendum proti zakonu, ki določa finansiranje političnih strank. V poročilu, ki ga je radikalna stranka izdala v zvezi s tem pozivom, podrobno razčlenjuje vse dejavnike, ki so nrivedli do sprejetja takšnega zakona, ki je v jasni funkciji sedanjega režima. Ob zaključku svojega sporočila radikalna stranka dodaja, da bo v primeru nezadostnega odziva javnosti na to pobudo, spet predložila zahtevo po referendumu prihodnjo pomlad.
Zadnja seji! občinskega odbora pred novim letom
Še v starem letu se je sestal občinski odbor, ki je sprejel več sklepov upravnega značaja. Predvsem so odborniki preučili izvajanje proračuna za leto 1974 in sklenili, da bodo pasivni ostanek 530 milijonov lir razdelili na sledeč način : 105 milijonov lir za vzdrževanje zelenih površin, 205 milijonov za vzdrževanje šol, 128 milijonov ža vzdrževanje občinskih poslopij, 6 milijonov za avtomobilski park ACEGAT in 30 milijonov za obleke uslužbencev.
Občinski odbor je poleg tega sprejel še nekatere upravne sklepe in je na predlog podžupana Giuricina med drugim odobril izdatek 14 milijonov lir za vzdrževanje muzejev in 6 milijonov za pokriti bazen. Na predlog podžupana Giuricina so tudi odobrili razna dela za vzdrževanje šol in občinskih kopališč.
Na predlog odbornika za ekono-mat De Gioio so odobrili nakup materiala za vzdrževanje stadiona (4 milijone lir) in drugih športnih naprav.
OI) 27. FEBRUARJA DO 2. MARCA
Pokrajinski kongres tržaške federacije KPI
V preteklih dneh sta se v Trstu sestala federalni odbor in nadzorna komisija pokrajinske komunistične partije, ki sta razpravljala o Berlinguerjevem poročilu in o delu CK KPI na zadnji seji. širše poročilo je ob tej priložnosti podal pokrajinski tajnik Rossetti, ki je orisal krajevni položaj in delovanje tržaške federacije, sledilo pa je še 23 posegov.
Na seji sta federalni odbor in nadzorna komisija sklenila, da bo pokrajinski kongres tržaške federacije KPI, ki spada v priprave na XIV. vsedržavni kongres stranke, od 27. februarja do 2. marca. Pred tem pa bodo v januarju in v prvi polovici februarja zasedanja posameznih sekcij. Obenem pa so odločili, da bodo tako pokrajinski kongres kot tudi zasedanja odprti vsem demokratičnim političnim silam in javnosti. Nazadnje je bilo sklenjeno, da se bodo 9. januarja sestali vsi politični in organizacijski tajniki sekcij. Srečanja se bo udeležil tudi Alfredo Reichlin, član političnega urada partije, ki bo zaključil dela pokrajinskega kongresa.
Gledališča
POLITEAMA ROSSETTI
Danes, 3. in v soboto, 4. januarja 1975 Giorgio Gaber v «Anche per oggi non si vola». Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni (tel. 36-372 — 38-547).
Kino

• Tajništvo za ljudska stanovanja (Ul. Ghirlandaio 43) obvešča, da je bil objavljen dokončen seznam (št. 4-1973) prosilcev, ki imajo pravico do stanovanja v sklopu novih gradenj na področju bivše livarne v Miljah. Gre za kompleks 50 stanovanj, za katere je bil svoj čas zagotovljen prispevek po deželnem za-
konu štev. 15 z dne 22. julija 1969.
;	.. -	.«•«-'Sfc* v»:>	- -v . •: v .
pmiiiiiitiiiiiiiimiimiriuiiimifiiiiiiiiiiimiiumiii.....................................................................................
TRAGIČNA NESREČA NA NOVEGA LETA DAN PRI SEČOVLJAH
Mož, žena in šestletni Danie
rka na mestu mrtvi resno poškodovan
Avtomobil z vso hitrostjo v obcestno drevo - Štirje ranjeni v nesreči pri Miljah
Kljub temu, da v našem mestu ni bilo ranjenih zaradi petard in umetnih ognjev, katerih pokanje je pozdravilo prihod novega leta in da je bilo število prometnih nesreč tokrat izredno nL.co, se je novo leto vseeno pričelo tragično. V bližini Sečovelj pri Portorožu so namreč izgubili življenje trije Tržačani: 28-letni Adriano Medos, njegova 27-letna žena Annamaria ter njuna 5-letna hčerkica Patrizia.
Nesreča se je pripetila nekaj po peti uri na cesti, ki pelje iz Sečovelj proti Šmarjam. Medosovi, ki so stanovali v Trstu v Ul. Lucre-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiitniii
S SEJE POKRAJINSKE GOSPODARSKE KONZULTE
Prisotnost deželnih finančnih družb v gospodarstvu tržaškega področja
Pri Dom ju namerava Friulia-Lis urediti obrt-niško središče na površini 120.000 kv. metrov
Na nedavnem zasedanju pokrajin-1 niči MV. Delničarji štirih industrijskih ske gospodarske konzulte je predstav- [ družb, pri katerih je Friulia sodelo-nik deželnih finančnih družb Friulia in Friulia-Lis dr. L. Pilotto podal daljše poročilo o delovanju omenjenih družb na Tržaškem. Iz pregleda povzemamo, da je Friulia konec leta 1973 (družba je bila ustanovljena leta 1967 z glavnico 500 milijonov lir, pozneje pa je bil kapital v več presledkih povečan na sedanjo višino 18,3 milijarde lir) sodelovala v deželnem merilu pri glavnicah 49 družb, od tega 16 takih, ki so obstajale in delovale na gospodarskem področju že od prej,
33 družb pa je bilo ustanovljenih na novo. Friulia je pozneje izstopila iz nekaterih ogranizacij, tako da sodeluje danes pri glavnicah 42 družb: njena udeležba znaša skupno 16.200 milijonov lir. za nadaljnjih 6.800 milijonov pa je priznala razna spremna jamstva, tako da dosegajo njene, finančne obveznosti skupno 23 milijard lir, pri ustreznih družbah pa je zaposlenih nekaj nad 4.000 ljudi.
Na Tržaškem je Friulia soudeležena pri 14 družbah, ki delujejo na naslednjih področjih: proizvodnja prevoznih sredstev, papirna industrija, kovi-nopredelovalna in prehrambna industrija, «leasing», rudarstvo, promet in industrija hlada. Med važnejšimi podjetji in družbami, pri katerih je Friulia prisotna kot manjšinski partner, naj omenimo Arti Grafiche Julia, Illycaffè, Traghetti del!Adriatico,
Autovie Servizi in Stabilimenti Mecca-
vaia v prejšnjih letih, so med tem časom odkupili njen delež glavnice, družba STI pa je bila likvidirana. Skupno število delavcev, zaposlenih pri tržaških družbah, pri katerih je prisotna deželna finančna organizacija, se suka na višini nekako 1000 oseb.
Družba Friulia-Lis je doslej uresničila v tržaški industrijski coni tri nove obrate in postavila skupno lopo za sedem manjših obrtniških obratov, Nadaljnja dva obrata sta pravkar v gradnji. Za prihodnja leta pa ima Fiulia-Lis v načrtu pripravo večjega obrtniškega središča v neposredni bližini Domja. Središče naj bi se raztezalo na površini 120.000 kv. metrov, v njegovem okviru pa nameravajo zgraditi vrsto sodobnih obratov za potrebe tržaških in okoliških obrtnikov. Po pravilih leasing bo Friulia-Lis poskrbela za gradnjo potrebnih naprav in za nabavo strojev in opreme, stavbe in obratna sredstva pa bo prepustila zainteresiranim obrtnikom proti plačevanju primerne najemnine. Po preteku določenega roka (nekaj let) bodo smeli obrtniki zaprositi za to, da se najemninska pogodba spremeni v odkupno pogodbo: s tem se bo najemnina spremenila v amortizacijsko anuiteto, tako da bodo najemniki sčasoma postali lastniki tako nepremičnin kakor tudi strojev in opreme.
zio 7, so se takrat z avtomobilom vrste mini morris vračali iz Buj, kjer so preživeli Silvestrovo: iz še nepojasnjenih razlogov je vozilo na nenevarnem ovinku zaneslo s ceste, .tako da je treščilo v drevo in se nato zvrnilo v obcestni jarek. Mož, žena in hčerka so bili na mestu mrtvi, 6-letni sinček Daniele pa je po naključju ostal pri življenju. Prepeljali so ga v bolnišnico v Izolo, kjer so mu takoj nudili pomoč. Fantek je sicer zadobil več težkih poškodb po rokah in nogah, je pa izven življenjske nevarnosti.
Poleg te hude prometne nesreče, ki jo je morda povzročila utrujenost šoferja, je bilo le še nekaj drugih. Najbrž je k temu pripomoglo lepo vreme, zaradi česar so bile ceste suhe. Največkrat je šlo le za manjša trčenja, v katerih niso bili potniki ranjeni, edino nri Miljah se je pripetila hujša nesreča. V bližini ladjedelnice sta kmalu po polnoči čelno trčila fiat 124, v katerem sta bila 21-letni Walter Dorich iz Ul. Di Vittorio 12-1 in 23-letni Lucio Damiani iz Ul. Grego 11 ter fiat 124 special, v katerem sta se peljala 31-letni Mario Bruni in njegova 31-letna žena Valeria, ki bivata v Ul.
S.	Giovanni 14 v Miljah. Trčenje je bilo dokaj silovito, saj so morali priskočiti na pomoč gasOci, da so privlekli ranjence iz pločevin. Dorich in Brur.i sta zadobila najhujše poškodbe: sprejeli so ju na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh mesecih. Prvemu so ugotovili zlom levega kolena, udarec v kolk in lažje rane po obrazu, druaemu pa zlom leve stegnenice ter udarec v glavo. Ranjena pa sta bila tudi ostala dva. Damiani si je zlomil piščal desne noge ter se porezal po obrazu. Moral se bo zdraviti poldrugi mesec. Brunijeva se je le ranila v levo nogo, tako da bo o-zdravela v dveh tednih.
Ob povratku s silvestrovanja je na Borznem trgu prišlo do pretepa med dvema avtomobilistoma. Vzrok
KRZNA
Ml’ER ELEGANTNI MODELI WSJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKl
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
1 R S r	TEL. 796-301
Viale XX Settembre št 16/111
pretepa je najbrž prehitevanje, ki zaenkrat še neznanemu nasilnežu ni šlo v račun. Zato je ustavil vozilo, v katerem sta bila 20-letni bančni uradnik Sergio Vesnaver iz Ul. dei Coppo 17 in njegov prijatelj Dario Furlan. Nasilnež, ki je bil v «rožnatem» stanju, je Vesnaverja povlekel iz avtomobila ter ga temeljito zdelal z udarci in brcami, nato pa jo je popihal. Nesrečnika so morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 20 dneh.
Prerana smrt Bruna Vidmarja
Bolezen, ki je pred nekaj meseci priklenila 52-letnega Bruna Vidmarja na voziček, je včeraj pretrgala njegovo življenje. Bruno, ki je bil rojen pri Sv. Ivanu in ki je živel z družino pri Magdaleni zgornji, je umrl v sanatoriju na Opčinah.
Vidmar je bil dober delavec: 36 let je bil mizar, dokler ga ni prizadela velika nesreča. Zaradi bolezni so mu popolnoma ohromeli spodnji udi. Takrat je naš dnevnik izvedel akcijo za nakup vozička, kateri so se odzvali številni čitatelji.
V PETEK IN SOBOTO
Gaberjev show v Rossettiju
V Rossettijevem gledališču bo v petek, 3. in v soboto, 4. januarja izven abonmaja nastopil znani italijanski pevec in avtor Giorgio Gaber, ki bo predstavil svoj že peti show «Anche per oggi non si vola». Gre za izbor 20 pesmi in nekaj pro-ze, ki — kot je sicer značilno za Gaberja — vsebujejo polno ironije in večkrat tudi globoka sporočila publiki.
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na 3. občni zbor, ki bo v četrtek, 16. januarja 1975, ob 15.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Ceppa 9, I. nadstropje.
Dnevni red: 1. čitanje zapisnika,
2.	poročila, 3. sprememba pravil, 4. razrešnica dosedanjemu odboru, 5. volitve upravnega in nadzornega odbora, 6. razno.
Če ob napovedani uri ne bo navzoče zadostno število članov, ki je potrebno za sklepčnost, se bo začel občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih.
Afiston 16.30—22.00 «L'ultima corvè». Barvni film. Igra Jack Nicolson. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Robin Hood». Barvni Walt Disneyev film. Risanka.
Excelsior 15.30 «Ceravamo tanto a-mati». Nino Manfredi, Vittorio Gass-man, Stefania Sandrelli. Barvni film.
Grattacielo 15.30—20.30 «Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d’agosto». Barvni film. G. Giannini, M. Melato. Prepovedano mladini pod 14. letom:
Fenice 15.30 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill, Bud Spencer. Barvni film.
Eden 15.30—20.00 «Finché c’è guerra c’è speranza». Alberto Sordi in Silvia Monti. Barvni film..
Ritz 15.30—20.00 «Agente 007: L’uomo dalla pistola d’oro». Barvni film. Igra Roger Moore.
Aurora 15.00 «Romanzo popolare».
Capitol 16.30 «La poliziotta». Mariangela Melato.
Cristallo 16.30 «Attenti a quei due, chiamate Londra». Rober Moore in Tony Curtis.
Impero 16.30 «La tana della volpe
rossa».
Filodrammatico 16.00—22.00 «Ginger, il simbolo del sesso con licenza d’amare». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il ritorno di Zanna bianca». Barvni film.
Ideale 16.00—20.00 «I Malamondo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.00 «L’arbitro», film v barvah. Landò Buzzanca, Joan Collins.
Abbazia 16.00 «Crash:	che botte..
Strippo, Strappo, Stroppo». Zabav ni film. Robert Malcolm, Lo Lieh.
Astra 16.00 «Buch Cassidy». Barvni film. P. Newman in R. Redford.
Volta ■ Milje 16.00 «Cyborg anno 2087 metà uomo, metà macchina, prò grammato per uccidere». M. Rem nie, H. Staele.
Mignon 16.00— 22.00 «La nave dei mostri».
Radio 16.00 «Valdez il mezzo sangue». Barvni film. Igra Charles Bronson.
Predse:. : upravnega odbora SLOVENSKEGA RAZISKOVALNEGA INŠTITUTA sklicuje na podlagi 6. člena pravil redni občni zbor, ki bo dne 11. januarja 1975 ob 14.30 v prvem in ob 15. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9, Trst z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega odbora
2.	Obračun in predračun
3.	Popravki statuta
4.	Razno
Izleti
ŠD Breg organizira 6. januarja 1975 tradicionalni smučarski izlet v Kranjsko goro ali na Krvavec. Vpisovanje pri vaških zastopnikih.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 2. januarja MAKARIJ
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.32 — Dolžina dneva 8.46 — Luna vzide ob 22.20 in zatone ob 10.08 Jutri, PETEK, 3. januarja GENOVEFA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8 stopinj, najnižja 3.8, ob 19. uri 6,3 stopinje, zračni tlak 1026,1. neredno stanoviten, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 31. decembra 1974 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo je 13 oseb.
UMRLI SO: 74-letna Maria Giur-co por. Arena, 60-letna Maria Ivulli por. Sabattini, 65-letni Carlu Mareusa, 83-letna Teresa-Giuseppina Micheli, G4-letna Angela Mazzuchin, 64-letni Oreste Tacco. 79-letna Anna Andreuzzi vd. Tamaro. 84-letna Giovanna Gregori. 52-letni Alfonso Buttignoni, 93-letna Marija Jurca vd. Rupel, 64-letna Norma Cucchi por. Bracchi, 84-letna Giovanna Radislovich vd. Piego, 76-letni Goffredo lorio.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna. Trg sv. Jakoba 1; Grigolon. Alla Minerva. Trg V. Giotti 1: Ai due Mori, Trg Unità 4.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124). Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001). Prosek (teL 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (teL 20C-121), Sesljan (tel. 209-197), žav-Ije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124).
Prispevki
Ob 30. obletnici smrti predrage mame Ane Ukmar daruje sin Armido 10.000 lir za Dijaško matico, 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
SOŽALJE
Prosvetno društvo France Prešeren iz Boljunca izreka globoko sožalje članu pevskega zbora Duiliu Štrajnu ob nenadni izgubi drage matere Karoline.
PRIMORSKI DNEVNIK
GORIŠKI DNEVNIK
LETOŠNJE PRAZNOVANJE V NEKOLIKO NIŽJEM TONU
V veselem razpoloženju dočakali leto 1975 od katerega pričakujemo mir, zdravje in srečo
Tradicionalne novoletne čestitke na prehodu v Rožni dolini ■ Štandrežci so praznovali v prosvetni dvorani v Gorici, taborniki RMV pa na Lokvah
Ansambel «Kras» in Sergij Cotič v Križu
niiiiiiiHiuiiiiiiimiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
REVNEJŠE SLOVO OD STAREGA LETA
Vedno manj družabnih prireditev po naših društvih v mestu in vaseh
Nekatera prosvetna društva in zbori so se od starega leta poslovili že v preteklih dneh
seh lahko torej preštejemo na prste. Precej ljudi (v glavnem seveda starejših) je bilo v Ljudskem domu v Križu, kjer je silvestrovanje priredil odbor za postavitev spomenika padlim v NOB. Igral je ansambel «Kras», pel pa je domačin Sergij Cotič. Kriško silvestrovanje je imelo poleg zabave še drugi, veliko pomembnejši namen. Ves izkupiček praznovanja bodo namreč u-porabili za gradnjo spomenika, ki ga bodo slovesno odkrili za 1. maj.
Tudi pevci Tržaškega partizanskega pevskega zbora so se odločili za skupno silvestrovanje. Izbrali so si Ljudski dom pri Korošcih, kjer se je zbralo nad sedemdeset ljudi.
Precej živahno je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer je silvestrovanje priredilo domače prosvetno društvo «Tabor» na novem sedežu proseškega športnega društva «Primorje», na sedežu prosvetnega društva «V. Vodnik» v Dolini ter v nekaterih okoliških gostilnah, kot v Boljuncu, Mačkoljah, Bazovici in pri Banih, kjer so silvestrovanje priredili domačini.
Deželna pomoč za okrepitev avtobusnega prometa v Tržiču
Deželni odbornik za promet Co-cianni je po zakonu štev. 47 iz lanskega sentembra nakazal tržiškemu konzorciju za javni promet prispevek 219 milijonov lir za vzdrževanje mestnih in medmestnih avtobusnih prog. Konzorcij bo s temi sredstvi nabavil novo opremo in nekaj vozil ter okrepil nekatere zveze, zlasti kar zadeva relacije med Tržičem in Krasom.
Srečno 1975: voščilo iz Doline
Včasih so bila naša prosvetna društva ali druge krajevne organizacije glavni pobudniki proslavljanja tistega razigranega večera, ko se poslavljaš od starega leta, neštetih veselih, .manj veselih in žalostnih trenutkov in stopaš prepoln upov in pričakovanj v novo leto. Ta navada je v zadnjih letih skoraj izumrla. Ne le, da ni več tistih množičnih silvestrovanj, ki so jih še pred kratkim prirejali v Kulturnem domu ali v dvorani stadiona 1. maj, tudi man.jših družabnih prireditev ob zaključku leta ni več. Le tu pa tam se katero kulturno ali športno društvo odloči za tveganje (saj ga v sedanjem položaju gospodarske krize, ki je marsikomu precej osušila žepe in pa ob upadanju zanimanja za družabnost lahko tako imenujemo).
Nekatera društva se se raje poslovila od leta 1974 v dneh pred Silvestrovim. Tako so namreč proslavljali pevci moškega zbora «Fran Venturini» od Domja. ki so se s pevovodjo Franclom Rudolfom iz Ljubljane zbrali v ponedeljek zvečer v Petarosovi osmici v Borštu. Čeprav je imelo srečanje zgolj družabni značaj, je pevski nastop zbora od.Domja izpadel kot pravcati koncert. Pevci so odlično izvedli ves svoj spored ter večer nadaljevali do poznega z drugimi slovenskimi pesmimi.
Podobno zaključno srečanje je priredilo tudi dolinsko prosvetno društvo «Valentin Vodnik» v domači gostilni «Pri studencu». Zbor je ob številni udeležbi domačega občinstva ubrano zapel pod vodstvom Ignacija Ote.
Nekatera društva so proslavljala
zaključek svoje letne sezone že v dneh prejšnjega tedna. Prejšnji ponedeljek so se v društveni gostilni zbrali pevci moškega pevskega zbora «Vasilij Mirk» s Proseka - Kon-tovela, v petek pa je priredilo družabni večer prosvetno društvo «F. Prešeren» iz Boljunca.
Sedaj pa se povrnimo na pravi Silvestrov večer. Kot rečeno je večina ljudi raje dočakala novo leto v družinskem krogu ali pa v tem ali onem lokalu onstran meje. Množična silvestrovanja po naših va-
Letošnje silvestrovanje je poka-, zalo, da se tej lepi navadi nimamo namena odpovedati, hkrati pa je pokazalo, da ga hočemo ohranjevati v mejah, ki so primerne času, v katerem živimo. Že navzven je bilo mogoče opaziti, da bomo praznovali praznične dneve v nekoliko nižjem tonu.
Javni lokali so bili sicer zasedeni, vendar ne več do takšne mere, ko smo bili navajeni. Izredno veliko ljudi je dočakalo Novo leto v družinskem krogu. Kdor je upal na sneg, ga tudi na Silvestrovo ni dočakal. In če se vreme temeljito ne spremeni, ga še lep čas ne bo, kajti od desetih-enajstih stopinj nad ničlo, kolikor jih izmerijo toplomeri v teh dneh, zares ni kaj pričakovati.
Sedaj pa poglejmo, kako je poteklo novoletno praznovanje na Goriškem, na naši in na jugoslovanski strani meje. Kakor smo poročali, so si predstavniki obmejnih služb izmenjali novoletna voščila že v ponedeljek popoldne pri mejnem prehodu v Rožni dolini. Jugoslovanski predstavniki so italijanske kolege povabili na zakusko, kjer je goste najprej pozdi-av.il šef jugoslovanske carine Nikola Dučič, nakar je šef mejne službe Janez Petrovčič izrazil željo po še takšnih srečanjih. Pietro Locuoco, inšpektor carine, se je jugoslovanskim kolegom zahvalil za prisrčen sprejem ter jih povabil na italijansko stran, kjer so se zadržali v prijetnem razgovoru. (Na sliki skupina italijanskih in jugoslovanskih predstavnikov obmejnih služb).
V prosvetni dvorani v Gorici je prosvetno društvo «Oton Župančič» iz štandreža pripravilo prijetno silvestrovanje, katerega se je udeležilo
SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA in
ZVEZA IZSELJENCEV BENEČIJE
organizirajo v
ponedeljek, 6. januarja 1975, ob 15. uri v dvorani «A. Ristori» v ČEDADU
DAN EMIGRANTA
SPORED:
Mešani pevski zbor «Rečan» iz Ljes Pozdrav emigiantom Recitacije otrok Rezijanska folklorna skupina Beneški godci
Stalno slovensko gledališče iz Tr sta s komedijo Jake Štoke «Mutasti muzikant»
Pozdravili bodo:
Dr. Carlo Volpe — deželni odbornik za šolstvo in kulturo: Giuseppe Romano Specogna — deželni svetovalec iz Nadiških dolin; Gianni Floreancig — predstavnik prosvetnih društev.
veliko ljudi iz mesta in okoliških vasi.
Na svojevrsten način so Novo leto praznovali goriški in tržaški taborniki Rodu modrega vala. Skupina tridesetih mladincev, kateri načeluje starosta Skala, je že več dni na zimovanju v gozdarskem domu na Lokvah.
Na Goriškem je bila na Silvestrovo sorazmerno malo nesreč in še te brez hujših posledic za osebe. V goriški bolnišnici so namreč zadnji dan leta sprejeli nekaj ponesrečencev, ki pa so jih sprejeli na krajše zdravljenje zaradi lažjih poškodb. Vedno iz goriške bolnišnice so nam sporchili vest, da se je prvorojenček v letu 1975 rodil ob 7.18. Povila ga je Marilena Storni por. Calligaris iz Ronk. V starem letu pa je zadnji ' prišel na svet fantek, ki ga je rodila Bruna Koncut iz Rupe. Včeraj zjutraj so nam iz šempetrske bolnišnice sporočili, da še pričakujejo prvo-rojenčka, medtem ko je Mlakar Darinka iz Šentviške gore ob 15.25 no-vila fantka, ki je zadnji v letu 1974.
Včeraj zjutraj so bile mestne ulice vse prazne. Večina ljudi je namreč legia k počitku komaj zgodaj zjutraj. Tudi občinski pometači ne bodo imeli letos dosti dela. Ljudje so se namreč, vsaj tako zgleda, prav v duhu austeritvja odvadil metati ob preobratu leta razne krožnike in drugo posodo skozi okna.
za dograditev 18 ljudskih stanovanj v Ulici Garzarolh. Prav tako so odobrili prispevek konzorciju za industrijsko cono. Odobrili so tudi 15 milijonov lir za popravilo ulic v Lečniku. Celotno področje občine pa bodo fotografirali z zraka. To fotografsko dokumentacijo bodo nato uporabljali v urbanističnem uradu.
• Kot smo že poročali, bo v soboto, 4. januarja, ob 15. uri na sedežu u-niverzitetnega krožka na Korzu Italia 44 sestanek visokošolcev, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri obnovitvi dela tega krožka.
NA POVABILO SKUPŠČINE OBČINE NOVA GORICA
Tradicionalno novoletno srečanje predstavnikov občinskih oprav
Delegacije Sovodenj, Doberdoba in Števe-rjana si bodo ogledale cementarno Anhovo
V ponedeljek, 6. januarja, bo v gosteh pri skupščini občine Nova Gorica delegacija treh slovenskih občin na Goriškem, števerjana, Sovodenj in Doberdoba, ter delegacija Slovenske kulturnogospodarske zveze. Na obisk jih je povabil predsednik skupščine J. šušmelj. Gre za že ustaljeno prakso, po kateri se predstavniki sosednjih slovenskih občin na goriškem mejnem sektorju srečujejo ter izmenjujejo novoletna voščila.
O udeležbi petčlanske delegacije občine števerjan so sklepali na seji občinskega sveta v ponedeljek zvečer. O sestavi delegacij pa so se v Doberdobu in Sovodnjah pogovorili na sejah občinskih odborov. Vsake do legadja be sestavljena iz petih članov ter bo v njej tudi predstavnik
manjšine. Skupno s svetovalci bodo odšli na obisk tudi občinski tajniki.
Predstavniki zamejskih Slovencev se bodo na skupščini srečali s predstavniki novogoriškega . družbenopolitičnega življenja. Po izmenjavi voščil se bodo odpeljali v tovarno salonita v Anhovo, kjer so prav sedaj v teku obsežna dela za izgradnjo nove sodobne cementarne.
Srečanja med predstavniki krajevnih ustanov na eni in na drugi strani meje izhaja iz potrebe, ki jo čutimo ljudje istega jezika, hkrati pa se na takšnih srečanjih utrjuje skupna želja po nadaljnjem mirnem sožitju in sodelovanju ob meji, ki je odprta in ki jo takšno hočemo tudi ohraniti, saj to narekujejo mhogo-stranski skupni interesi ljudi ob meji.
Zadnja lanska seja občinskega odbora
Na zadnji lanski seji občinskega odbora v Gorici so na predlog odbornika za finance Ciuffarina prenesli ostanke lanskega proračuna v višini 100 milijonov lir v sklad
iiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
ZADNJA ORČINSKA SEJA V LETU 1974
V Števerjanu bodo gradili novo šolo ter uredili sodobno javno razsvetljavo
Šolo za celodnevni pouk bo gradilo podjetje Proto Nihče se noče prijaviti, da bi dokončal županstvo
Občinski svet v števerjanu se je poslednjikrat v letu 1974 sestal v ponedeljek, 30. decembra, župan Stanislav Klanjšček, ki je sejo vodil, je sporočil svetovalcem izid dražb za tri javna dela, s katerimi se v tej občini že dalj časa ukvarjajo. Povedal je, da je ureditev nove javne razsvetljave prevzelo specializirano podjetje De Giusti iz Aiella, ki I je zahtevalo zvišanje stroškov za
tiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
PRIZADEVANJA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA
Letos spomladi bodo dogradili v Vipavi veliko klet za nadaljnjih 680 vagonov vina
Kapticiteta vipavske kleti bo tako presegla 1.100 vagonov vina - Vzorno sodelovanje med kmetijsko vinarsko zadrugo in kmeti-kooperanti - Vipavska vina se Čedalje bolj uveljavljajo na jugoslovanskem tržišču
27,50 odstotka od ponujene cene s strani občine. Novo osnovno šolo bo gradilo podjetje Proto, ki je občinsko ponujeno ceno zvišalo za 61 odstotkov. Občinska uprava je pričakovala, da bo oddala tudi dela za dokončno ureditev županstva. Sodila je, da bo gradnja dveh objektov, ki sta si zelo blizu drug drugemu, zanimiva za kakšno podjetje, pa se je uštela, ker se zanj ni prijavilo nobeno od 38 podjetij, katerim so poslali ponudbo.
Na seji so odobrili najem predujma pri goriški Hranilnici v znesku 10 milijonov lir, občinskim uslužbencem so dovolili opravljanje nadur (150 nadur na leto, kolikor jih predvideva zakon), prav tako so jim odobrili izplačilo predujma po 20.000 lir na mesec na bodoče poviške.
Občinska uprava je prevzela 1,2 milijona Ur stroškov za tehnično-finanč-ni pregled ceste, ki povezuje pokrajinsko cesto na Sovenci s turistično cesto pri Dvoru. Celotni strošek znaša 6,2 mibjona lir, števerjansko občinska uprava pa bo plačala samo 20 odstotkov.
Svetovalci so se dogovorili, da bo-,do,.na prihodnji ..seji 9. januarja raz-pravljrJi o :treh točkah, ki so jih vključaU že v dnevni red decembrske seje, in sicer o proračunu in njegova odobritev ter o odškodninah občinskim svetovalcem za udeležbo na seji kakor tudi o odškodnini županu.
Svetovalci so se odločUi, da bo tudi, v prihodnjem letu dr. Karel Rutar opravljal posle občinskega zdrav, nika, splošno zdravstveno oskrbo (medicinsko, psihološko - pedagoško) v šoli s celodnevnim poukom pa bo o-pravljal dr. Peter Komac iz Gorice. Občinski uradnici Mariji Pintar so o-dobrili šest mesecev dopusta. Župan Klanjšček je sklenil sejo z novoletnimi voščiU vsem svetovalcem.
bor nakazal skupen prispevek v višini 218 milijonov lir raznim turističnim organizacijam in zasebnikom, ki re udejstvujejo na področju turizma in gostinstva, in ki bodo s finančno pomočjo deželne u-prave vnesli izboljšave tehnične in poslovne narave v svoje obrate. Med drugimi organizacijami bo planinska zveza CAI iz Vidna prejela iz tega naslova finančni prispevek za ureditev planinskih koč «Martinelli» in «Gilberti». Deželni odbor je nadalje nakazal nekaterim občinskim upravam iz Videnške in pordenonske pokrajine skupen prispevek 19 milijonov lir za priznanje raznih pomoči izseljencem in njihovim družinam.
Šolske vesti
Tudi na Opčinah je bilo veselo
«Ne daleč od Postojne se pr: Razdrtem začne lepa Vipavska dolina. Močno se razširi pri Vipavi in se nadaljuje proti Gorici. Zares lepa je, ko v pomladanskem soncu gledaš njena cvetoča češnjeva drevesa in kmalu na to že prvi sad te zemlje — vipavske češnje. Vidiš kmete, ki pridno obdelujejo svoje vinograde, s katerimi so porasla vsa pobočja. Solzne' trte jim dajejo upanje, da bo njihov trud poplačan. V jeseni odseva iz vinogradov zla-tozelena barva zrelega grozdja in oznanja čas trgatve. Pridni trgači polnijo brente, izpod stiskalnic se cedi sladek mošt: to je veselje vinogradnikov, praznik Vipavske doline. Mošt se ob sv. Martinu spremeni v vino: vipavec, pinela, rebula, merlot, barbera, pojem visoke kvalitete, nerazdružljivo s 75-letno tradicijo vinske kleti, kmetijske zadruge v Vipavi - 1894».
Podati smo hoteli idilični prikaz Vipavske doline, ki smo ga našli na prospektu kmetijske zadruge Vipava. Takoj nam je padla v oči letnica 1894. Najdemo jo na vseh etiketah raznih vin, ki gredo iz velikega, 36 metrov visokega stolpa- kleti, ki so ga zgradili leta 1964 Vipavski kmetje so svojo zadrugo ustanovili že pred osemdesetimi leti in sredi mesteca Vipava tudi uredili že nekaj let kasneje, t j. 1902, svojo klet, v kateri so predelovali grozdje in hranili vino, ki je potem romalo v tržaške in goriške ter kranjske gostilne. Takrat se je zadruga imenovala «Vinarska zadruga» in v njem okviru niso imeli le predelovanja grozdja in prodaje vina, marveč tudi hranilno službo za člane. Ta zadruga je marsikje doprinesla h gospodarskemu razvoju, zlasti zgornjega dela Vipavske doline.
Po osvoboditvi se je zadružništvo razširilo na vso Vipavsko dolino, tja do Mirna. Stara klet sredi Vipave je lahko sprejemala le 60 va-
gonov vina, celotna proizvodnja vina pa je dosegala v dobrih letinah tudi 1.400 vagonov. Nekaj je seveda šlo za domačo uporabo, drugo pa so kmetje, včasih s precejšnjimi težavami prodajali kamor je bilo mogoče. V začetku šestdesetih let so pričeli graditi večjo klet in leta 1964 je nova klet, ki je bila zgrajena izven mestnega središča, že o-menjeni stolp, lahko sprejela 465 vagonov vina. Nekaj časa je s to kletjo šlo, potrebe pa so naraščale in prav sedaj gradijo, oziroma dokončujejo podaljšek kleti, v katerega bodo lahko sprejeli nadalj-nih 680 vagonov. Neva stavba bo dograjena najbrž do 1. maja 1975 in tako bodo lahko že na jesen sprejeli skoro ves vinski pridelek Vipavske doline. Ne bo treba jim shranjevati vina v drugih, oddaljenejših kleteh, kot morajo delati sedaj.
V novem delu kleti bodo namestili tako železne kot betonske cisterne, v glavnem uvožene iz Italije. V že deset let starem stolpu imajo samo cementne cisterne, v spodnjih prostorih pa lesene «buče». V novi kleti bodo vse naprave izredno modernizirane in avtomatizirane, tako da bo čimmanj ljudi delalo v vseh fazah predelave in skladiščenja.
Zaradi premajhnih prostorov morajo sedaj sproti ustekleničevati vino in ker je zanj veliko povpraševanje (prodajajo ga po vsej Sloveniji, v Istri, v Dalmaciji in v Zagrebu) delajo v polnilnici večkrat tudi v treh izmenah in izgubljajo precej časa z menjavo vrste vina, ki ga ustekleničijo. V prenovljeni kleti pa bo drugače, ker bodo imeli ustrezna skladišča in tako bodo lahko nemoteno ustekleničili tudi po več dni zaporedoma isto vrsto vina
Še pred nekaj leti so 90 odstotkov vina prodajali v večjih posodah, danes pa ga kar 85 odstotkov dajejo v steklenice.
S kmeti izvajajo odkupno koopera-
cijo. Kmet dobi predujem ob trgatvi, ob zaključku sezone pa dobi raz-liko, ki je pač takšna, kolikšen je bil prodajni uspeh. Kooperantov je okrog tisoč, to je približno 90 odstotkov vinogradnikov na področju Vipavske. Kmetje imajo garancijo za odkup svojega pridelka, istočasno pa jim nudijo kmetijske zadruge tudi vso strokovno pomoč in tudi vrsto posojil, ki pa morajo biti izrecno namenjena kmetijstvu. V sklopu zadruge so ohranili tudi staro hranilnico, ki se je poslužujejo vsi kooperanti. Vsako leto obnovijo, s pomočjo strokovnjakov, od 60 do 100 hektarov Nove sadike tudi sortirajo ker hočejo priti od sedanjih tridesetih sort na približno deset. Doseči hočejo enako proizvodnjo belega in črnega vina, sedaj pa je belega vina 70 odstotkov, črnega pa eno tretjino.
Med belimi vini prednjači rebula, tipična sorta vipavskega vina, ki zavzema dandanes približno 60 odstotkov proizvodnje belih vin. Sledijo po kvantiteta! vrednosti malvazija, pinela, laški rizling, tokaj in zelen, ki je avtohtona vrsta vina Vipavske doline. Med črnimi vini pa zajema merlot kar 80 odstotkov proizvodnje, sledijo mu barbera, kabernet in še druge sorte. Vina _ v glavnem mešajo in z belimi vini dobijo «vipavca», ki odgovarja tradicionalni mešanici vipavskih vin. Enkrat so to opravljali kmetje sami. danes pa za to skrbi enolog. Seveda stavijo v različne steklenice boljše sorte, ki imajo ime «grozdja cvet* slabše kvalitete pa stanejo nekaj manj.
Precejšen del prebivalstva Vipavske doline se bo še vnaprej posvečal kmetijstvu in zlasti še vinogradništvu. Nova razširjena klet v Vipavi, modema in uspešna prodajna služba, stalno sodelovanje med strokovnjaki zadruge in kmeti, bodo doprinesli precej h gospodarskemu razvoju teh krajev.
Spomladi gradnja paviljonov Espomega
Že spomladi bodo začeli na Velikih Rojcah graditi prvi paviljon širšega gospodarskega razstavišča Espome-ga. O tem so razpravljali na zadnji seji upravnega sveta trgovinske zbornice v Gorici, ki jo je vodil predsednik Lupieri. Začetna dela bodo veljala 600 milijonov lir, na dražbi je delo dobilo gradbeno podjetje Altan iz Pordenona. V prvi fazi bodo zgradili paviljon s 3.850 kvadratnimi metri pokritega razstavnega prostora, tem bodo lahko dodali še nadaljnjih 1.600 kv. metrov razstavišča na prostem. Prvi paviljon bodo pričeli graditi letos spomladi, končan naj bi bil do konca leta, tako da bi lahko gospodarska razstava Espomego bila v novih prostorih že leta 1976. Na isti seji so tudi odobrili denarno nakazilo 120 milijonov lir za gradnjo novih delov razstaviščnih prostorov. Sedaj bodo napravili podrobnejše načrte, da bi lahko čimprej začeli graditi tudi drugi paviljon.
Letošnja mednarodna blagovna razstava Espomego bo še vedno v običajnih prostorih v dolini Korna in v stavbi v Ulici Gadoma. To bo tudi prvič, da bo imela ta razstava uradno priznanje specializiranega sejma v mednarodnem merilu. To priznanje je prišlo iz Rima pred nekaj dnevi.
218 milijonov lir za razvoj turizma
Na zadnji seji, ki jo je vodil podpredsednik De Carli, je deželni od-
Goriško šolsko skrbništvo javlja, da je ministrstvo za šolstvo razpisalo javni natečaj za šest mest ravnatelja nižje slovenske srednje šole v goriški in tržaški pokrajini. Interesenti, naj se za vsa podrobnejša pojasnila obrnejo do urada na šolskem skrbništvu.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 10. januarja, ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici prvo sezonsko predavanje. Gost planinskega društva bo član Planinskega društva Ljubljana Milan Ciglar, ki bo govoril o italijanski dolomitski transverzali št. 1. Predavanje bo opremil s številnimi barvnimi diapozitivi.
-Kino
(ion ca
VERDI 16.30—22.00 «Borsalino & Co.». Alain Delon in Riccardo Cucciola. Barvni film.
CORSO 17.00-21.00 «Porgi l'altra guancia». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.30-21.00 «Una giornata di Ivan Denisovich». Film v barvah.
VITTORIA 17.00—21 00 «La signora gioca bene a scopa?» C. Giuffrè in Edwige Fenech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.00 «Dove è fi-nita la settima compagnia?» A. Maccione. Barvni film.
/ me
AZZURRO 18.00—22.00 «Cinque matti alla corrida». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Il ritorno di zanna bianca». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «L'esorcista». Barvni film.
Aora dorica
SOČA «Topovi za Kordobo», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Vrnitev osamljenega re-volveraša», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Partizani», jugoslovanski barvni film ob 17.00 in 20.00.
PRVAČINA Prosto.
RENČE Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v C rici dežurna lekarna D’Udine, 7 sv. Frančiška, tel. 21-24.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v T žiču dežurna lekarna Sant'Antoni Ulica Romana, tel. 40-497.
Včeraj nas je nenadoma zapustil naš dragi oče
STANISLAV PRIMOŽIČ
Pogreb bo danes, 2. januarja, ob 14.30 iz bolnišnice S. Giusto, ob 15. uri pa iz Gabri j.
Žalostno vest sporočajo sinovi Vit, Savin in Oskar ter hči Adele * družinami
Gorica, 2. januarja 1975
IZ SOVJETSKE ZVEZE
Intervju o delavčevem standardu
Viktor Mihajlovič Čerkasov sodi med tako imenovane «male» ljudi. Je skromen, brez velikih potrošniških apetitov in dtrugih ambicij podobne vrste, v pogovoru nekoliko zadržan, ne rabi besed tjavdan, zgolj zaradi tega, da bi nekaj rekel. Pri petdesetih je, od 1. 1949 dela na istem mestu ter v istem podjetju — prvi državni tovami krogličnih ležajev. Leta 1963 je postal član KP SZ, je poročen in ima osemletnega sina.
Viktor Mihajlovič je dober delavec, s svojimi dohodki pa je komaj nekje nad povprečjem. Mesečno zasluži 220 rubljev. V njegovi tovami znaša povprečje zaslužka 150 rubljev, najnižji prejemki 60-70 rubljev. Viktorjeva žena zaslužil kot blagajničarka 100 rubljev mesečno. Drugih dohodkov nimajo, mesečno torej pridie v družino okrog 320 rubljev.
Vprašanje časopisnega sodelavca, ki ga je obiskal: Koliko se je
1.	1974 dvignil vaš družinski proračun, ob upoštevanju, da so cene v SZ stabilne?
— Moja plača je približno enaka kot lani (intervju je potekal zadnje dni 1. 1974). Vendar je medtem žena prešla na boljše delovno mesto, plača se ji je povečala in s tem, razumljivo, za toliko tudi naši dohodki.
Vprašanje: Kaj smatrate v letošnjem letu za najbolj bistveno izboljšanje svojega družinskega standarda?
— Pri nas življenski standard raste iz leta v leto. Nam, namreč meni in diružini, se je zdaj dvignil zato ,ker smo od podjetja dobili novo stanovanje. Doslej smo živeli v eni sobi, zdaj smo dobili dvosobno stanovanje.
Na vprašanje, kako .je poraz-,deljen družinski proračun, je Viktor, kot vsak pravi Rus, pojasnil, da on o tem mnogo ne vé, ker se za nakupe in vse, kar sodi zraven, biga gospodinja. V vsakem primeru pa — je dejal — gre od skupnih dohodkov okrog polovice, to je 150 rubljev, za hrano. Za stanovanje, električni tok in plin gre 13 rubljev. Ostalo je namenjeno oblačilom, obutvi, kulturnim potrebam, letnemu dopustu, izdatkom za trajne potrošne dobrine. Nekaj gre tudi v fond za prihranke.
Da se ne bi preveč vrteli okrog vprašanja, za kaj vse porabi svoj denar, si raje oglejmo, koliko je Viktor Mihajlovič privarčeval za opremo svojega stanovanja.
Preden se je vsehra v novo stanovanje, je družina čerkasovih na hranilni knjižici imela okrog 700 rubljev. S prihranki v 1. 197-1 so si nabavili kuhinjsko ' tar sobno o-premo, kupili kavč in televizor. Kuhinjska oprema jih jè-stala 180, televizor 380 rubljev. V stanovanju knajo hladilnik, pralnega stroja pa rie, navzlic temu gospodinja perila ne pošilja na pranje v servis, časnikar, ki je obiskal Viktorja Čerkasova, ga je zaprosil, da mu pojasni še nekatere posameznosti. Kdaj si je zadnjič kupil obleko? «Lani, to je 1. 1973, stalo me je 90 rubljev». A suknjo? «Pred tremi leti. za ceno 123 rubljev». Navzlic ostrim ruskim zimam, mu ni do kožuha, nima namena, da bi si ga kupil. Enkrat ali dvakrat mesečno gre družina v kino ali gledališče.
Dopisnik: Za razliko od delavcev v zahodnih kapitalističnih deželah, vi ne čutite energetske krize. Ali pa vendarle varčujete s tokom in plinom?
— Zame je to ncrmalno. Če ni potrebno, toka ne rabimo, plin pa zapremo, brž ko smo skuhali, razumljivo.
Dopisnik: Ali bi si kupili avtomobil?
__ O tem še nisem razmišljal.
dasiravno sem v času vojne bil šofer. Zdaj sj avta ne želim, dokler sin ne zraste. Verjetno pa bi — če bi si k?j takega želel — lahko prišel tudi do avta.
Dopisnik: V zahodnih kapitalističnih deželah vlada inflacija. V Sovjetski zvezi tega pojava ni. Pač pa obstoji neki drug problem: nezadovoljiva kvaliteta. Ali ste vi zadovoljni z blagom, ki ga kupite?
— V glavnem sem. Česar ni najti v naši četrti, je pač treba poiskati ci-ugje. Razumljivo je. da je treba kvaliteto še izboljšati, namr.5 kvaliteto proizvodov.
Viktor Mihajlovič je s svojim standardom zadovoljen, kakor tudi z možnostmi, ki se mu v tem pogledu obetajo. Dopisnik mu je na koncu razgovora rekel, da je še preveč zadovoljen. Sam pa se je na to le skromno nasmehnil.


Ti Silvester,
Ti... Silvester... lahko noč, tod’ tu leto odneso si pruač, zat za hrb’tan zdej še ano Ti pestimo prou končano!
Neč prou duabro se nam kaže, upejmo u kuonc tje faze, da rešena be bla kriza, in vse črno, ki se bliža!
Upejmo na plin, petroljo, da ne zmanjka be gasolio! Neč rapin in bomb na sveti, in kr puoca, da so... rakete!
Za ne jemet use tu uzeto, zdej, tu leto, ki bo ... sveto menjat treba glave in ... flike in postat use mi svetnike!
Na Silvestrovo
A. KRALJ
Nekaj vtisov o argentinski «Prodani nevesti» v La Plati
Znano delo B. Smetane je v španščino prevedel Jorge Leckner
Naš sodelavec iz Maribora Emil Frelih se nam je tokrat oglasil iz Argentine, kjer je kot prvi gost iz Jugoslavije v gledališču v La Plati režiral Smetanovo opero «Prodana nevesta». Po izrednem uspehu predstave, o kateri je navdušeno pisal krajevni list «El Dia», ki je tudi poln pohval za režiserja, je Emil Frelih dobil tudi povabilo za režiranje v glavnem argentinskem opernem gledališču Teatro Colon v Buenos Airesu. Frelih je povabilo sprejel, čas in delo pa še nista točno določena. Vsekakor se režiser Frelih zavzema za uprizoritev kakšnega jugoslovanskega dela, najraje Gotovčeve opere «Ero z onega sveta».
Po daljših pripravah in nekajkratnih odlaganjih, ki so jih narekovale objektivne težave v argentinski nemirni deželi, je končno zaživela Smetanova Prodana nevesta na odru skoraj polmilijonskega glavnega mesta province Buenos Aires v La Plati. Obeležje premiere je bilo kar moč svečano, saj je bilo vzrokov za to dovolj: počastitev 150-letnice Smetanovega rojstva: prvikrat uprizorjena češka opera na deskah Teatra Argentino v La Plati in prvikrat izvedena Prodana nevesta v španščini, oziroma v argentinskem ka-stežanskem jeziku, v katerega jo je po češkem originalu izvrstno prevedel Jorge Lechner.
Prodano nevesto «La novia ven-
.......... [iiiimmmiiiiiiiiimiiiiii n ......................
SRBSKA SKUPŠČINA JE DJERDAP PROGLASILA ZA NARODNI PARK
Bodoča vloga Bjerdapa gospodarstvo ■ turizem
Edinstvena združitev naravnih lepot, zgodovine in dosežkov civilizacije - Ni še znano, katera področja bo nacionalni park obsegal - Svojevrstna interesna skupnost
Ko so raziskovalci pred sedmimi leti odkrili nove ostaline ene najstarejših civilizacij, je Djerdap ponovno postal nekakšna Meka za arheologe, zgodovinarje in umetnostne zgodovinarje. Nekaj let kasneje je na Donavi, nedaleč od tod, bil izgrajen velik jez ogromne hidrocentiale, nad katero je nastalo velikansko rečno jezero. Tako je tu prišlo do edinstvene združitve vsega, kar lahko nudijo narava, zgooovina in sodobna človeška družba.
Spričo izjemnih naravnih lepot in dragocenih zgodovinskih spomenikov, so mnogi vrsto let predlagali, da bi se ta predel z zakonom zaščitil- Sredi preteklega leta je take tudi bilo storjeno. Skupščina Srbije je Djerdap proglasila za narodni park.
Vsega tega bi se verjetno ne izplačalo ponovno dotikati, če bi po omenjenem ukrepu ne bilo prišlo do zanimivega zapleta. Zakon, s katerim je bil Djerdap proglašen za področje pod posebno zaščito, ima samo nekaj paragrafov. Z njimi je ta predel proglašen, kot rečeno, za narodni park, obenem pa so področne občine na njihovi osnovi obvezane določiti njegove meje in izdelati prostorski plan. Ker bi ne imelo smisla, da vse ostane v pristojnosti republike.
Težkoča pa je v tem, da meje tega narodnega parka niti po^ poldrugem letu niso bile določene. Sporazumno so to imele storiti občine Golubac, Majdanpek, Kla-dovo in Negotin. Toda šele na začetku preteklega leta so se v Kladovu. na pobudo pristojnih republiških organov, sestali vsi zainteresirani. Sklenili so ustanoviti nekakšen koordinacijski odbor te storiti korake, da bi zakonski paragrafi končno zaživeli
Do prvega sporazuma je prišlo šele pred nedavnim, in to zaradi strahu v občinah, katerih deli hi bili vključeni v narodni park. Gre za nekaj gospodarskih objektov, ki bi po določitvi meja utegnili morebiti priti pod udar. Če odmislimo hidrocentralo, obstajata v tem predelu samo dve večji podjetji: gozdno gospodarstvo v Kučaju in kamnolom v Golubcu.
Koliko pa je zgoraj omenjeni strah upravičen? Na svetu obstajata danes dva tipa narodnega parka: v ameriških sta prepovedana lov ter uničevanje narave, vtem ko je gradnja nekaterih objektov dovoljena, v evropskih pa je režim precej strožji Djerdap bi, sodeč po vsem. predstavljal nekaj tretjega. ■
Izvedenci menijo, da določitev meja nekega narodnega parka ni pravni, temveč predvsem znan-
ctveni problem. Meje morajo biti predvidene na osnovi prostorskega plana, v katerem mora biti tudi določeno, kaj predstavlja funkcionalno celoto djerdapskega področja. Spričo tega, se zdi, bo pri sprejetju končne odločitve treba vzeti v poštev predvsem stališče Zavoda za zaščito narave SR Srbije, kjer prevladuje mnenje, da bi področje tega narodnega parka moralo zajemati površino kakih 80.000 hektarov, od tega pa naj bi kar 94 odstotkov ostalo pod dokaj svobodnim režimom. Tu bi se še naprej gradile hiše. poti in drugi objekti, vendar bi pred tem, razumljivo, moral biti sprejet prostorski plan.
Preostalih 6 odstotkov bi bilo postavljenih pod drugačen režim. Tu so tudi tiste 4,5 odstotka pod gozdovi, ki ščitijo zemljišče pred erozrjtb'Gre 'za'-površine, ki bi se z njimi drugače ravnalo, če bi Djerdap ne bil Toglašen za narodni park. Sicer, če bi se bili za ta del soteske kaj posebej pobrigali in bili tudi bolje odbrali rastline, ki preprečujejo mehanično spiranje zemljišča, bi prav gotovo pred nedavnim ne prišlo do tako
resnih okvar na asfaltni poti v Djerdapu.
To, kar bi prišlo pod izjemno in strogo zaščito, potemtakem dejansko predstavlja le poldrugi odstotek površine, ki Zavod za varstvo narave zanjo postavlja zahtevo, a —pod poseben režim. To so "redeli okrog «Lepenskega vira», nekatere naravne redkosti in znanstvene vrednote, ki jih je treba ohraniti za znanost in nova pokolenja.
O Djerdapu in področju te edinstvene soteske, dolge sto kil ne-trov, obstoje številne študije in je težko že danes priti do pravilnih zaključkov o tem, kaj je na tem področju moč dovoliti in kaj ne. Sosedna Romunija je precej večji del d jerdapskega; 'področja proglasila za narodni park, njegovo bodočnost na poverila svoji Akademiji, znanosti, Obstoji tudi posebna jugoslovansko - romunska mešana delovna skupina, ki "reučuje probleme prostorskega planiranja v obmejnih conah. Saj bi bilo n. pr. nesmiselno na eni strani reke graditi rekreacijski center, na drugi
(Nadaljevanje na 6. strani)
iiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiimiiHHiuHMimiuiniiiiiiMiiiiiiiiMiHiHmMPMiimMiMMMftwMfMHsinni»
Horoskop'
OVEN (od 21.3. do 20.4 ) Poverili vam bodo na videz lahko, v resnici pa1 težavno nalogo. Nekdo vas skuša spraviti v težave.
BIK (od 21.4. do 20.5.) V nobenem oziru ne dovolite, da bi vas ambicija privedla predaleč. Nepredvideni dogodki bodo vam v prid.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ne trošite zaman časa v delu, ki ne bo imelo haska. Skušajte se razvedriti in pomiriti.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Danes se lahko lotite reševanja tudi težavnih poslov. Negotovost do povzročila manjši družinski spor.
LEV (od 23.7. do 22.8 ) S sodelavci nekaj ne bo prav. vendar pa ne zaradi vas. Pazite na 'zdravje.
DEVICA (od 23.8 do 22.9.) U-godne okoliščine vam bodo pomagale utrditi gospodarski položaj. Ni več čas, da bi delali načrte.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)

S svojim nastopom boste spravili nekoga v zagato. Več previdnosti do nekega novega znanca.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne dovolite, da bi vas nekdo pre-niamil z neizpolnjivimi obljubami. Z majhnim naporom boste rešili stari spor.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Največ dela boste imeli dopoldne, toda tudi popoldne bo veliko o-pravkov. Na vidiku je novo prijateljstvo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan je primeren za to, da uveljavite svoje pravice. Ne ukvarjajte se z ekstravagantnimi idejami.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preveč ste neučakani, da bi smeli začeti z novim delom. Tudi v družini boste spravili koga v slabo voljo.
RIBI (od 20.2. dc 20 3.) Otresite se vseh postranskih problemov. Bodite bolj razumevajoči do
drugih ljudi.
STATISTIČNI ZAVOB V RIMU UGOTAVLJA
Zločinska dejavnost v stalnem naraščanju
RIM, 1. — Ob koncu leta se delajo najrazličnejši obračuni, ki so najbolj izrazit odraz določenega razvoja, pozitivnega ali negativnega. Tudi kriminal je odraz določenega družbenega stanja. Državni zavod ISTAT je objavil nekaj podatkov o kriminalu v letu 1973 (torej ne za komaj minulo leto), iz katerih izhaja, da se je število kaznivih dejanj, ki so bila prijavljena sodišču, v letu 1973 povečalo v primerjavi z letom 1972 za 13 odst. Konkretno je bilo prijavljenih sodišču 1,591.109 kaznivih dejanj, kar se zdi sicer veliko, vendar je še razmeroma malo, ker vemo, da beležijo v razvitem svetu še več kriminala. Moramo pa vedeti, da se vsi zločini in prekrški niti ne prijavljajo, saj so na primer v ZDA ugotovili, da se prijavi policiji le vsako tretje kaznivo dejanje, pred sodišče pa pride le vsako peto kaznivo dejanje.
Največje število kaznivih dejanj in sicer kar cele tri četrtine odpadejo na «napad na tujo lastnino» v najrazličnejših oblikah od preproste «kraje kokoši» do ropa. Teh je bilo v letu 1973 nič manj kot 1,189.402, kar je za 21 odst. več kot leto prej. Sicer pa je prišlo v letu 1973 kar 2.898 kaznivih dejanj na 100.000 prebivalcev, v obdobju od 1951 do 1973 pa se je kvocient kriminala povečal takole: kraje v svojih najrazličnejših oblikah so se povečale za 258 odst., ropi, izsiljevanja in ugrabitve oseb so se povečale za 79 odst., namerni umori za malenkost manj kot 50 odst. vtem ko so se nekatere druge vrste kaznivih dejanj skrčile tudi za 30, celo 35 odstotkov. Gre na primer za detomore, za goljufije ali za kazniva dejanja proti morali. Glede poslednjega bi lahko rekli celo, da se ni toliko skrčilo število kaznivih dejanj, pač pa se je spremenilo gledanje na moralo, oziroma na moralne principe.
Državni statistični zavod ISTAT podčrtuje, da se je v zadnjih ietih število kriminalnih dejanj močno povečalo. Vtem ko se
je število kaznivih dejanj v letih od 1951 do 1969 povečalo le za 15 odstotkov, se je v zadnjih 4 letih, in sicer od leta 1969 do leta 1973 povečalo za 70 odstotkov. Število ropov se je v času od 1969 do leta 1973 povečalo za nič manj kot 199 odstotkov, število izsiljevanj za 75 odstotkov, število ugrabitev pa kar za 352 odst. Sicer pa skoraj ni potrebno poročilo državnega statističnega urada, da bi nas prepričalo o naraščanju ugrabitev, saj smo vsak dan ali vsaj vsak teden priča kaki ugrabitvi in smo v začetku decembra komaj minulega leta bili priča menda rekordu, ko je bilo «v rokah ugrabiteljev» kar 6 oseb hkrati. Seveda ti podatki niso všteti v omenjeno poročilo državnega statističnega urada in bodo prišli na vrsto šele prihodnje leto. toda ti podatki nam potrjujejo ugotovitev ISTAT, da se število ugrabitev naglo veča.
Druga značilnost naraščanja zločinov je v tem, da policijskim in raziskovalnim organom ne uspe vedno odkriti zločinca. Število kaznivih dejanj, za katera ni znano, kdo jih je izvršil, se veča. Pravzaprav uspe odkriti zločince le za vsako četrto kaznivo dejanje, saj odpade na kazniva dejanja «neznanih izvršilcev» kar 74,2 odstotka vseh sodišču prijavljenih zločinov. Največ tega odpade na krajo. 96 odstotkov kraj ostane «brez tatu». Nekoliko bolje je glede ropov, izsiljevanj in ugrabitev, kjer vendarle odkrijejo zločince za 29 odstotkov prijavljenih zločinov. Nekoliko slabše je v primerih javne varnosti, kjer odkrijejo le 15 odstotkov kriminalcev.
Državni statistični zavod navaja še celo vrsto drugih podatkov, ki so lahko zanimivi, hkrati pa tudi negativno zgovorni. Kriminal se namreč veča, postaja tudi iz leta v leto bolj «težak», hkrati pa kljub vnemi policijskih in drugih varnostih organov je vedno manj tistih zločincev, ki morajo za svoje početje plačati račun.
dida» so v Argentini sicer uprizorili v Teatru Colon pred šestindvajsetimi leti. Glavne vloge so takrat peli v nemščini solisti dunajske državne Opere pod vodstvom dirigenta Ericha Kleibera, medtem ko je domači zbor pel v kastežanščini v prevodu nič kaj dobre nemške priredbe. Poudariti je vredno, da je bila, za sedanjo uprizoritev izdelana scenografija po osnutkih češkega scenografa Kvetoslava Bubenika kot izjemen dar praškega Narodnega divadla Argentini, ki je hkrati poslalo o-riginalne češke kostume za soliste in nekaj kostumov kot vzorce za zbor in balet. Po teh modelih je dopolnilno izdelala kostume gledališka krojačnica Teatra Argentino pod vodstvom kostumografa Dariana Renard.a, večji del kostumov pa je posodil Teatro Colon iz svojega bogatega fundusa.
Z umetniške strani so bile glavne vloge zaupane solistom Teatra Colon. Marinko je pela priznana argentinska umetnica Africa de Retes, Janka mladi postavni tenor Carlos Pizzini, ki je prav letos ovozoril nase z vlogama Turri-da v Cavallerii rusticani in Pin-kertona v Madame Butterjly. Janka je v alternaciji pel tudi mnogo obetavni domači tenor Oscar Ruiz. Recala je živahno podal mladi basist Mario Solomonoff, odlično podanega Vaška pa priljubljeni pevec Nino Falzetti. Katjo je pela pevka izredno lepega glasu Evelina lacattuni, medtem ko so vloge Ljudmile, Esmeralde, Krušine, Miha, cirkuškega direktorja in Indijanca podali člani Teatra Argentino Nellv Rossini, Ana Maria Juchet, Alberto Nuoci, Marcos Pa-gnussat, Juan Minco in Oscar Sierra.
Za režijo j: bil povabljen podpisani kot prvi primer v Argentini, da nekdo iz Jugoslavije režira v njihovi deželi.
Zborovski del je naštudiral Carlos Berard'. ki ga je odlično podal 70-člansl i mešani zbor. Domači baletni ansambel, pomnožen s štirimi plesalci iz Teatra Colon, je v iznajdljivi koreografiji nekdanjega plesalca ljubljanske Ó-pere in milanske Scale Franca Čarmana izvedel originalne češke plese in cirkuške prizore, ki so ogreli gledale-'. Nad vsem tem pa je lebdel t podoživljeno umetniško potenco dirigent Drago Mariano Šijanec, kije vodil 90-članški orkester in ves glasbeni potek na velikem odru, kot dober poznavalec Smetanove mojstrovine.
Svečane premiere v nabito polni dvorani s 1557 sedeži, zgrajeni v razkcl'.o tipično španskem koloritu v škrlatu in pozlati, so se poleg predstavnikov argentinske vlade in province ter domačih kulturnih osebnosti, udeležili tudi najvišji predstavniki jugoslovanske in češkoslovaške ambasade in njunena konzularnega zbora. Predstavi je prisostvoval tudi češkoslovaški minister za gospodarstvo Andrej Barcak iz Prage, ki je tiste dni prispel v Buenos Aires na otvoritev razstave češkoslovaške industrije.
Po premieri so visoki gostje povabili vodilne umetnike na prijateljski pogovor in jim čestitali. Močno je odjeknil med njimi u-speh predstave kot primer sožitja med narodi, saj so trije slovenski umetniki, dirigent in koreograf, živeča v Argentini, in režiser kot gost iz Jugoslavije, posredovali z argentinskimi opernimi umetniki v okviru praške scenografije češko umetnino Smetanove nesmrtne Prodane neveste.
Premiere in prve reprize se je udeležilo tudi večje število slovenskih rojakov, živečih v Argentini. Vsakokrat se je pripeljalo nad trideset Slovencev, ki so vsem trem sodelujočim slovenskim u-metnikom v ganljivo zahvalo poklonili šopka rdečih nageljnov z roženkravtom in rožmarinom.
Moje poročilo ne bi bilo popolno, če bi ne omenil odmeva kritikov in občinstva. Kritiki so v argentinskem svetu znani kot ze-
lo ostri, vendar so se o uprizoritvi pozitivno izrazili vsi, čeprav se po njihovi običajni navadi bolj skopo izražajo o izvajalcih. Največ pozornosti posvečajo avtorju in splošnemu vtisu.
Za občinstvo pa je bila «La novia vendida» novost in kot takšna neznanka. Vtis sem imel, da se ob voznavanju italijanskih, francoskih in nemških oper kar nekako niso zmogli znajti v začetku, čeprav je bila uvertura sprejeta s frenetičnim aplavzom za komponista, dirigenta in orkester in so se morali vo prvem dejanju solisti in balet po večkrat zahvaliti za bučne aplavze. Na odprtem odru so bi1: šele v drugem in tretjem dejanju deležni aplavzov solisti, kot zbor in balet. Od prizora do prizora sta latinskemu življu postajali vse bližji slovanska melodika in živahno ljudsko dogajanje na odru, ki so ju spremljali navdušeno z nenehnimi aplavzi in z «bravo» vzkliki med izvajanjem vse do dolgotrajnih ovacij na koncu predstave.
Posebno slavje na prvi reprizi pa so argentinski umetniki namenili mojemu slovesu. Na koncu predstave so se na odprtem o-dru zbrali vsi sodelujoči in v polno razsvetljenem avditoriju je občinstvo stoje poslušalo govor predstavnika Teatra Argentino. Ob dolgotrajnem odobravanju prisotnih, so mi izročili diplomo v spomin na moje sodelovanje s podpisi vseh članov gledališča in gostujočih u-metnikov iz Teatra Colon, predstavniki zbora pa so mi še posebej poklonili tipični glasbeni instrument čarango iz argentinske pampe. Ganljivo slovo solistov Teatra Colon, s toplimi željami po skorajšnjem svidenju na deskah njihove znamenite operne hiše in pa izvedba argentinskih narodnih pesmi in plesov, ki so mi jih prikazali člani gledališča, se je še dolgo nadaljevalo za zaveso s prijateljskimi objemi in poljubi, kot je navada pri argentinskih ljudeh do gosta, če ga vzljubijo kot prijatelja. Zares, v daljni Argentini sem si pridobil mnooo novih gledaliških prijateljev. Tudi za to je bilo vredno srečati se z njimi.
EMIL FRELIH
NOVE KNJIGE
Vodič
po Dolenjski
Preteklo nedeljo je bila predstavljena v besedi in tudi sliki Dolenjska. Tistega, "H bo hotel pobliže spoznati to slovensko deželico, bo še toliko boli pritegnil vodič z naslovom PO DOLENJSKI,, ki ga je pravkar izdala Dolenjska turistična zveza v Novem mestu, skupaj s Turistkcmercom iz Zagreba. Ta zanimivo napisane publikacija malega formata, o-premljena z barvnimi fotografijami dolenjskih zanimivosti, je vredna, da nanjo opozorimo. Koristna bo za vse tiste, ki radi prebirajo take publikacije, še boli pa za tiste, ki radi malce hodijc okrog in spoznavajo zanimivosti in spomenike neke dežele.
Knjižica Po Doleniski, ki je po svojem značaju turistični vodič, in ki je tudi izšla v zbirki Male turistične monografije, bo torej kot nalašč primerno napotilo za popotovanje po Dolenjski in za spoznavanje njenih lepot, zanimivosti in posebnosti.
Tekste za to publikacijo so prispevali Emilijan Cevc, Jože Dular, Bogo Komelj in Miloš Jako-pec, fotografije pa Niko Paulič, Tone Knez in Slavko Dokl. Knjižica pa nam najprej predstavi dolenjsko pokrajino, pripoveduje nato o Dolenjski v preteklosti, nato pa govori o kulturnem prispevku Dolenjske k slovenski kulturi. Tudi poglavje Sprehod v umetnost Dolenjske je posvečeno umetnosti, kaže pa nam umetnostne zaklade. O gospodarstvu in turizmu govori zadnje poglavje. Na koncu pa so prikazani še pomembnejši turistični kraji Dolenjske. Poleg številnih barvnih fotografij ima knjiga tudi zemljevid Dolenjske. Tekst je dovolj obširen, ne površno informativen temveč poglobljen,
Sl. Ru.
EflpEf

ČETRTEK, 2. JANUARJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Srečanje s Petrolinijem
12.55	Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Colargolove prigode, lutke
17.30	Sestanek ob južini
17.45	Program za mladino: risani filmi
18.45	Poljudna znanost: Srečanje s Petrolinijem
19.15	Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 CHARLIE CHAPLIN
Danes pridejo na vrsto trije kratki filmi tega velikega filmskega umetnika, ki se je rodil v Veliki Britaniji, se nato izselil v ZDA, kjer se jè tudi uveljavil kot filmski ustvarjalec, hkrati pa tudi doživel tam veliko razočaranje in se vrnil v Evropo že nekako iz protesta proti določeni lažni., ameriški demokraciji in živi sedaj v Švici,
22.00	Glasba v večeru
22.45	-DNEVNIK in' Vremenska slika	; !
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem	-
18.30	Vir življenja, oziroma tedenska rubrika o judovskem kulturnem
družbenem življenju.	■
18.45	športni dnevnik
19.00	Zlata doba ameriškega musicala
20.00	Ob 20. uri	.	.....
20.30	DNEVNIK
21.00	' VČERAJ IN' DANES
22.15	Oddaja, kako se borimo proti mrazu.
Ta oddaja obravnava najbolj praktične probleme, kako naj , se človek bori proti mrazu. Danes bo na primer govor o topli vodi in seveda o njeni uporabi v zimskih in poletnih mesecih. Logično, da pride predvsem v poštev ogrevanje vode v zimskem času. Mnoga mesta v Evropi, kot so na primer London, Stockholm, Helsinki, da ne govorimo o Moskvi, imajo tako imenovane toplarne, to se pravi nekakšne «tovarne» tople vode, od koder doteka topla voda za ogrevanje in za drugo rabo po stanovanjih. Tako imamo po stanovanjih na primer poleg vodovodnih cevi za hladno vodo tudi cevi za toplo vodo, seveda vse to teče skozi števce, tako da po trošnik za rabo vode plača.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
POROČILA
Preproste besede: Vse je okroglo od sreče Risanka
10.00	«VOLK SAMOTAR»
Film je režiral Obrad Gluščevič, v glavnih vlogah pa igrajo Slavko in Ivo Štimac, Boro Ivaniševič itd.
Film nam predstavlja zgodbo o prijateljstvu med dečkom in psom. Pes se je po koncu vojne zatekel v širne gozdovi Like in podivjal. Bil je to lep nemški volčjak, ki je dejanske, postal pol volka. Postal je zato strah in trepet hribovskih vasi ker je	napadal tudi	ovce. Nekoč	je	ovčjak	padel	v
past in mali	Ranko	ga je	na poti iz šole	rešil iz	nje,	ne
da bi vedel,	da gre za pravcato zver.	Pes je pobegnil	v
gozd, Ranko	pa za	njim.	Našel ga je	in	poslala	sta pri
jatelja.u
11.20 Poletje v Grožnjanu, kulturna oddaja
13.55	Se novega leta vsak veseli
14.25	Srečno 1975. leto
15.25	Spet je leto naokoli
15.50 TV magazin, oddaja zagrebške televizije
16.45	SREČNI ČASI, igrani film.
18.15	POROČILA
18.25	Svet v vojni, serijski dokumentarni film
19.30	DNEVNIK
20.00	M. Vitezovič: DIMITRIJE TUCOVIČ, TV nadaljevanka
21.00	SVET V LETU 1974 ž
21.35 M. De Falla: Lutke mojstra Pedra 22.05 DNEVNIK	■ ■ ! L ' - . .
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Rmm ztì-òffiW,cnA .«h«*:* m.U
20.15	DNEVNIK
20.30	Pod zastavami, celovečerni film
22.00	DOKUMENTARNI FILM iz serije «Človek in morje»
9.30
9.35
9.50
TRST A	dino; 16.00 Sončnica; 17.05 Ko
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 moma in operna glasba; 19 15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; Jazzovski koncert; 20.20 Ponovno 11.35 Slovenski razgledi, 13.30 na sporedu; 21.15 Orkestri lahke Glasba po želja; 17.00 Program glasbe.
za mladino: 18.15 Umetnost in uri-reditve; 18.30 Nove plošče resne glasbe: 19.10 Verska gibanja v Italiji; 19.25 Pisani balončki- 20.00 Šport; 20.35 Samamorilec. komedija; 22.15 Južnoameriški - ritmi.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 16.00,
16.30.	17.30, 20.30 Poročila; 6.35 Glasba za dobro jutro: 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbena galerija ; 10.30 Posebna oddaja ; 10.45 Glasba in nasvet; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Italijanski pevski zbori; 15.00 Plošče; 16.30 čestitke delovnih kolektivov, 17.00 Najbolj-
II. PROGRAM
7.30.	8.30, 13.30, 15 30. 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkestri; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Opravljivci; 13.50 Kako in zakaj?, 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.40 Posebna reportaža: 17.50 Télefonski pogovori; 19.55 Plošče.
SLOVENIJA
7.00, 8.0, 10.00.	13.00, 19.00
Poročila: 6.50 Danes za vas; 8.05 Frane Puntar: BIBA LEZE 9.05 Otroške pesmi; 9.20 Voščilnice
ši primorski _športniki; 18.00 Po- jug. pevcev; 10.05 Z. Kržišnik: pevke; 18.30 Čarobna godala, 19 00 Vizija ob srednjeročnem načrtu; Prenos RL; 19.30 Glasba v veče- 10.45 Z ansamblom Bojana Ada-’	~ miča; 11.15 Od koračnice do kola:
12.10 F. Pavšar: Iskrice minulega leta; 13.30 Skupna otroška oddaja; 15.05 Želje: Stvarnost; 17.05 Iz priljubljenih oper; 18 05 Spomini ob melodijah; 19.40 An-
ni; 21.00 Radijski oder; 21.20 Popevke; 22.35 Plesni ritmi.
MACI *'<M fin PR GRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00	19.00
Poročila; 7.25 Jutranja glasba;
8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Reportaža; 11.10 Nemogoči sambel Latinos; 19.50 Lahko noč. intervjuji; 11.30 Izbran spored; otroci!;20.00 Večerdomačih pes-
13.00	Četrtkov program; 14 05 Dru- mi; 21.00 Berger-Šomen: Recital gl zvok; 14.40 Radijska nadalje- šansone; 22.20 Paleta popevk; vanka; 15.10 Program za mia- 23.05 Zimske pesmi;
aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii>iiiiiiimriiiiiiiiiiiHiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«*MiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZA OČETOM
PISE JANEZ TBNOVC, BISE MIKI MUSTEB

Šele čez nekaj minut se je Bojan toliko opogumil, da je stopil k plahti, jo malo odmaknil in s samokresom v roki pogledal ven. Skozi drevje je svetila na prostor mesečina in v njej je Bojan zagledal velikega jaguarja. Zver se je sklanjala nad umorjeno lamo in hlastno trgala kose mesa z njenega trupla. Bojan je že pomeril, da bi ustrelil, pa si tega le ni upal storiti.
Ostali del noči sta dečka preždela brez spanja, vsak trenutek pripravljena na spopad z zverjo. V svojem strahu se niti še zavedala nista posledic izgube dragocene živali. Jaguar se je bil medtem nažrl do sitega, si z jezikom obliznil tace in gobec, se nekajkrat ozrl naokoli ter se nato počasi napotil proti temni goščavi, v kateri je kmalu popolnoma izginil.
Ko se je pričelo zunaj svetlikati, sta Bojan in Zoran previdno pokukala iz jame in zagledala na tleh ostanke umorjene lame. Stopila sta k njim in solze so jima zalile oči. Zavedala sta se, kako težavno bo odslej njuno popotovanje brez tovorne živali, ki jima je poleg tega dajala tudi mleko. Sama bosta morala prenašati šotor, živila, orodje in orožje skozi pragozdove.
SPORT SPORT SPORT
SMUČARSKI SKOKI
V GA-PA
Avstrijci letos v veliki formi
Zmaga Schnabla ■ Piirstel vodi po dveh nastopih
GARMISCH - PARTENKIRCHEN,
1.	— 20-letni Avstrijec Karl Schnabl je osvojil prvo mesto v drugem tekmovanju tradicionalne novoletne av-strijsko-nemške smučarske skakalne turneje v Garmisch - Partenkirchnu. Prvo mesto si je priboril z dokaj tesno prednostjo dveh desetink točke.
LESTVICA
1.	K. Schnabl (Av.) 226,2 (92 in 93 m);
2.	Yliantila (Fi.) 226 (91,5 in
90.5	m);
3.	MUlonig (Av.) 222,2 (91,5 in
93.5	m).
Tekmovanje je v celoti pokazalo, da so letos v veliki formi Avstrijci, ki vodijo po dveh nastopih tudi na skupni lestvici. Prvi je namreč Piirstel, ki ima 438 točk.
Najboljši med Jugoslovani je bil Pudgar, ki se je uvrstil na 47. mesto, Demšar je bil 53., ostali pa
so skakali še slabše.
* # *
BOHINJ, 1. — V soboto in nedeljo bo v Bohinju (če bo dovolj snega) mednarodno tekmovanje v smučarskih tekih, na katerem bo nastopila vrsta odličnih tekačev iz številnih držav. Svojo ekipo bo i-mela v Bohinju tudi Italija, katero bodo sestavljali Kostner, Vidi, Ped-ranzini in Bonesi.
V Bohinju bo v soboto na sporedu tek na 15 km, v nedeljo pa štafeta 3x10 km.
Kostner je pred odhodom v Bohinj nastopil v Bobbiu v teku na 26 km in je zasedel šele 4. mesto z zaostankom 1’25” za zmagovalcem Chiocchettijem, ki je pretekel progo v 1.23’01”.
MED MLADINCI
Pomemben uspeh Zarje
Zarja — Rosandra 2:0 (1:0)
ZARJA:	Župančič (D. Kalc),
Ghezzo, D. Grgič, Franco, Ražem, Cecchi, Colja, De Michele, Terčon, A. Kalc, I. Grgič.
ROSANDRA: Molisiani, Alegretto, Autiere, Zarzarelli, Chiccaro, Cerova, Corbatti, Latanzio, Cataruzza, Mihelčič, Salerno in 13. Kraljič.
STRELCA: Colja in I. Grgič.
Po težkem porazu v prejšnjem kolu se je Zarja spet opomogla in premagala Rosandro. Zmaga je zelo pomembna saj je Zarja sedaj na odličnem četrtem mestu.
Na težkem igrišču je Zarja takoj prevzela pobudo in prisilila nasprot mka k obrambni igri. Rosandri je obrambna taktika tudi delno uspela, saj žoga Zarji ni hotela v mrežo, dokler ni A. Kalc po odlični akciji podal Colji, ta pa je dosegel gol. Po golu so domačini napadali dalje a precej raztreseno. Edino Terčon je lepo streljal in vratar je odlično ubranil.
V	drugem polčasu se je samogovor Zarje nadaljeval, a do zadetka je prišlo šele 20 min. pred koncem tekme, s prostim strelom ,ki ga je streljal I. Grgič. Pó golu se je Zarja zadovoljila z nadzorovanjem igre, tako da ni prišlo več do gola.
V	vrstah Zarje so se vsi izkazali posebno pa A. Kalc, Ghezzo in seveda dvojica Colja - Terčon. Pri Rosandri moramo pohvaliti požrtvovalnega Mihelčiča.
Ivo Grgič
Rekreacij'sko srečanje
Koprčanov in Tržačanov
Pred dnevi sta se pomerili v Kopru v odbojki rekreacijski skupini Kopra in Trsta. Domačini so zmagali s 3:1. Bilo je to prisrčno srečanje, na katerem sta predstavnika obeh skupin poudarila, da taka srečanja prispevajo k dobremu o-Zračju in sodelovanju na meji. Po drugi strani pa gre za zdravo in-tencijo, da se kar najbolj širi krog pristašev rekreacije med srednjo in starejšo generacijo. V teh skupinah sodelujejo tudi člani, ki so starejši od 50 in 60 let.
Na zakuski po srečanju so se
pogovorili tudi o raznih težavah, ki jih imajo «rekreativci» pri svojem delu. Na obeh straneh meje je pravzaprav glavni problem pomanjkanje telesnovzgojnih objektov, predvsem telovadnic, brez katerih je pozimi delo onemogočeno. Dogovorili so se tudi o povratnem srečanju, ki bo še ta mesec, bržkone v Dolini.
Pred zaključkom leta 1974 je vodstvo kriške Vesne pripravilo domačim ljubiteljem nogometa lep športni užitek: v goste je povabilo ljubljanskega drugoligaša Mercator, s katerim so Križani odigrali prijateljsko tekmo (in tudi zmagali). Na sliki: kapetana Vesne in Mercatorja si pred začetkom izmenjujeta darila
PO KONCU SEZONE 1974
ZDA na ohram bni črti
Zapravljena premoč v sprintu, palici in teku na 400 m z ovirami - Dobri obeti le v deseteroboju
Brez velikih priložnosti preko Atlantika so v komaj končani atletski sezoni Američani izgubili še nekaj proti Evropi in ostali svetovni koaliciji. Napredovali so tudi Afričani, čeprav so tekmovali masovno le na britanskih igrah.
Svetovni rekordi so padli le v treh panogah in eden je celo neuraden, čeprav točen. Huda kriza atletike ZDA je razvidna še najbolj v panogah, ki so bile nekoč paradne: sprint, 400 m, palica in 110 m ovire.
llliiiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuuuiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuifiiiuiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiui
ATLETIKA
NA SLOVITI «CORRIDI»
R. A. Perez iz Kostarike prvi v jubilejnem teku
Cindolo je bil 13., Svet pa šele 22.
SAO PAULO, 1. - Rafael Angel Perez iz Kostarike je osvojil tradicionalni 50. mednarodni polnočni «Silvestrov tek» v Sao Paulu v Braziliji.
Na 8.900 m dolgi progi slovite «corride» so startali sinoči ob 23.40, ko se je pognalo v boj za sekunde 215 tekačev iz 35 držav.
Prvi del proge so letos pretekli izredno hitro in velika skupina se je kmalu razdrobila na manjše skupinice.
Po 3.700 m se je prerinil v vodstvo Romun Floriu, Skupno z Wern-kejem (Čile), katerima sta tesno sledila Palomares (Mehika) in Perez, kasnejši zmagovalec. 600 m kasneje se je Perez otresel svojih «sopotnikov» in sam prevzel vodstvo, katerega je ohranil do cilja.
Lestvica .
1.	Rafael Perez (Kostarika) 23’58”
2.	Rafael Palomares (Meh.) 24’01”
3.	Detlef Uhlemann (ZRN) 24’06”
4.	Jairo Ocrreia (Kol.) 23’12”
5.	Leon Schots (Bel.)	24’16”
6.	Jose Da Silva (Bra;) 24’22”
7.	Tapio Kantanen (Fin.) 24’27”
8.	Gaston Roelants (Bel.) 24’28”
9.	Luis Hernandez (Meh.) 24’31”
10.	Knut T. Boro (Nor.) 24’34” 13. Giuseppe Cindolo (It.)	24’51”
Jugoslovan Peter Svet, ki je odpotoval na to prireditev dokaj slabo pripravljen, je zasedel šele 22. mesto.........
Na «corridi», na kateri nastopajo tujci šele od leta 1947, sb doslej Evropejci osvojili 16 zmag, južni Američani 11, Severni Amerild
pa je pripadla le ena.
# * #
MADRID, 1. — Škot Jan Stewart je zmagal v polnočnem teku v Madridu. Na 6 km dolgi progi je zabeležil čas 15’29”02.
Nastopil je tudi Italijan Zarco-ne, ki je zasedel 8. mesto.
. - '	. “‘j-_____1
LEP JUBILEJ
25 let koprskega šahovskega kluba
Koprski šahisti so te dni proslavili srebrni jubilej. Redka so društva, ki se lahko pohvalijo s tako kontinuiranim delom, saj so v 25 letih organizirali na stotine tekmovanj v lokalnem in regionalnem merilu, bili so tudi soorganizatorji republiških tekmovanj, hkrati pa so se tudi večkrat srečali z zamejskimi šahisti. Naj med drugim omenimo, da je koprski šahovski klub pred dvema letoma organiziral tekmovanje slovenskih mest, na katerem je nastopilo 360 šahistov iz 33 mest, Koprčani že nekaj let uspešno sodelujejo v republiški šahovski ligi, imajo redna klubska prvenstva in kategorizacijske turnirje itd. Za svoje požrtvovalno delo so koprski šahovski organizatorji, med katerimi se zlasti odlikuje predsednik društva Alojz Glušič, prejeli že vrsto priznanj od Šahovske
zveze Jugoslavije, Šahovske zveze Slovenije ter občinske zveze za telesno vzgojo.
Ob jubileju so najzaslužnejši organizatorji in šahisti prejeli posebne plakete. Za 25-letno delo v društvu sta prejela zlato plaketo Ljuban Omladič in Nikola Šebalj, srebrno plaketo je prejelo sedem članov, bronasto pa 17, med ' njimi tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko.
NpSOMET^,.

VARŠAVA, 1. — Poljska nogometna zveza je dovolila znanemu nogometašu Robertu Gadochi nastopati za francosko ekipo Nantes. Gadocha, ki je eden najboljših poljskih reprezentantov in je doslej nastopal za varšavsko Legijo, bo pri
Nantesu igral levo krilo.
* * *
LECCE, 1. — V prijateljski nogometni tekmi je Taranto odpravil Lécce z 2:1.
ODBOJKA
TEDENSKI P8EGLED
KRAS ZASEDA TRENUTNO SREDNJI DEL LESTVICE
V prihodnjem kolu bodo Zgoničani gostovali na nevarnem igrišču v Veroni
Pred prekinitvijo prvenstva 3. lige pri članih so bila odigrana štiri kola. Po štirih odigranih prvenstvenih tekmah je v skupini, kjer igra edini slovenski zastopnik Kras. iz Zgonika, samo še ena šesterka neporažena. To je SAI iz Belluna, katerega so gostili v poslovilnem srečanju v preteklem letu Zgoničani. Ne glede na prvi domači poraz so Kraševci odigrali proti temu nasprotniku svojo letošnjo najboljšo tekmo. Prav igra, prikazana v tem srečanju, veliko obeta in letos obstanek Krasa v tretji ligi ne bi smel biti velik problem.
Z enim porazom so kar tri še-sterke: presenetljiva Marghera ter gasilci Dall’Acqua iz Trevisa in Ferroni iz Verone. Po vsej verjetnosti lahko prav med temi štirimi šesterkami iščemo bodočega zmagovalca.
Tržaški Libertas je z dvema zaporednima porazoma (pa čeprav tesnima) zgubil stik z vodečimi.
iiMiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiumiimiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmtiiiiuii
NOGOMET ;	;;V
ANKETA «FRANCE - FOOTBALL»
ccZlata žoga» za Johana Cruyffa
To odličje je osvojil že tretjič
Francoski športni tednik «Fran-ce-Football» je objavil svojo tradicionalno vsakoletno lestvico najboljših nogometašev sveta za leto 1974. Prvo mesto je zasedel srednji napadalec španske Barcellone, Nizozemec Johan Cruyff.
Lestvica je taka:
1.	Johan Cruyff (Bare.)	116
2.	Franz Beckenbauer (Bayern
Miinchen)	105
3.	Kazimierz Deyna (Legia
Varšava)	.	35
4.	Paul Breitner (Real Madrid) 32
5.	Johan Neeskens (Barcellona) 21
6.	Gzegorz Lato (Stal Mielec) 16
7.	Gerd Mùller (Bayern Miin-
chen)	14
8.	Robert Gadocha (Legia Varšava)	11
9.	Willy Bremner (Leeds)	9
10.	Jurgen Sparwasser (Magdeburg), Ralf Edstroem (Eidho-ven) in Hans Vogts (Monchen-gladbach)	4
13. Ronnie Hellestroem (Kaiserslautern) in Jan Tomazawski (IJCS Lodz)	3
15. Sepp Maier (Bayern), Bonev (CSKA Sofia), Gorgon (Gornik Zabrze) in Altafini (Juv.)	2
19. Blokin (Kiev), Bonhof (Mon-chengladb.), Honess (Bayern),
Cruyff: evropski Pelè
Oblak (Split) in J. M. Guillou (Angers)	1
Pri anketi so sodelovali nogometni novinarji iz 26 držav.
Cruyff je osvojil «Zlato žogo» tudi v letih 1971 in 1973. S tremi o-svojitvami te nagrade je postavil rekord te ankete, ki je doslej pripadal Di Stefanu. Ta je zbral največ točk dvakrat, in sicer v letih 1957 in 1959.
Leta 1972 je bil zmagovalec ankete tednika «France-Football» kapetan Bayerna Beckenbauer.
Res, da še ni vse zgubljeno, toda zamujeno bo dokaj težko nadoknaditi.
Štiri .točke so izbojevali tudi Zgoničani, ki prav gotovo nimajo kakšnih posebnih ambicij za visoko u-vrstitev. Zaželeni cilj obstati še naprej v 3. ligi bodo več kot gotovo
dosegli..........
Po 2 točki imajo tri ekipe. Bru-segana iz Padove, ARA iz Trenta in predstavnik našega mesta Grandi Motori. Ti trije tekmeci, ki so resni kandidati za nazadovanje, so prišli do izkupička v medsebojnih obračunih.
V drugem kolu je namreč Bruse-gana odpravila sredi Trsta Grandi Motori po štirih setih igre. Že v naslednjem prvenstvenem nastopu so Tržačani doma prepričljivo odpravili Aro iz Trenta. Končno se je sreča nasmehnila tudi Ari, ki je v zadnjem lanskem spopadu premagala (pred domačimi gledalci) neposrednega tekmeca za rep lestvice Brusegano iz Padove.
Praznih rok je za sedaj samo ACLI iz Mont-ecchia. Ti odbojkarji že po tradiciji pričnejo slabo in svojo pravo moč pokažejo samo takrat, ko jim prične teči voda v grlo. V lanskem prvenstvu je ACLI prvič zadel v črno šele v šestem kolu (na. rovaš Krasa). Kot je znano so jim Kraševci letos že vrnili del dolga.
IZIDI 3. KOLA
Marghera - Dall’Acqua	1:3
SAI Belluno - Libertas Trst 3:2 Ferroni Verona - ACLI Mon-tecchio	3:1
Brusegana - Kras	2:3
IZIDI 4. KOLA
Libertas Trst	- Ferroni	2:3
ARA Trento -	Brusegana	3:1
Dall’Acqua - GM Trst	3:0
ACLI Mont. -	Marghera	0:3
Kras - SAI Belluno	1:3
LESTVICA
«POKAL PACCO»
Hud poraz Brega v kvalifikacijah
SAI Belluno	4	4	0 12	4	8
Pallavolo Marghera 4		3	1 10	5	6
Dall’Acqua Treviso 4		3	1 10	6	6
Ferroni Verona	4	3	1 11	7	6
Libertas Trst	4	2	2 10	6	4
Kras Zgonik	4	2	2 7 10		4
Brusegana Padova	4	1	3 6 10		2
ARA Trento	4	1	3 6 10		2
Grandi Motori Trst 4		1	3 4	9	2
AGLI Montecchio	4	0	4 3 12		0
PRIHODNJE (5.) KOLO bo v soboto, 11. januarja z naslednjimi pari:
Marghera - Libertas Trst Ferroni - Kras GM Trst - ACLI Montecchio Dall’Acqua - ARA Trento Brusegana - SAI Belluno Zgoničani odhajajo v goste k izredno nevarnim gasilcem iz Verone. Verončani so po ogorčenem boju ostali praznih rok samo enkrat z «bratranci» v Trevisu. Kljub temu, da so slovenski odbojkarji pokazali velik napredek, bi pomenila osvojitev izkupička na tem gostovanju pravi športni podvig.
G. F.
Triestina — Breg	6:1
BREG: Mauri, Krevatin, K.leb-jan, Grizonič,’ Novello, Sancin, Kuret D., Ferluga, Prašel, Lovrečič, 13 Ražem. 14 Kuret M.
TRIESTINA:	Pisani, Sifanno,
Bossi, Recchia, Bellezza, Castella-rin, Verbich, Bonazza, Guglia, Potasse, Furlan.
STRELCI: v 10., 48. in 55. min. Furlan, v 18. min. Lovrečič, v 23. min. Potasso, v 27. min. Guglia in v 31. min. Recchia.
V nedeljo je bila odigrana kvalifikacijska tekma drugouvrščenih za vstop v finale tekmovanja za «Pokal Pacco» med Triestino in Bregom. Tekma je bila na nevtralnem igrišču pri Sv. Sergiju. Izid sam priča o razmerju sil na igrišču, to pa zato ker se je Triestina predstavila z igralci, ki nastopajo v deželnem prvenstvu (ki je sedaj ustavljeno). Brežani niso bili v najboljši postavi in zlasti po hudi poškodbi, ki je prizadela «goleador-ja» Kalina, niso več v stanju prikazati tak nogomet, kot ga pre-morejo.	,	......
Že takoj v začetku igre so Tržačani pokazali poleg odlične kondicije tudi dobro taktiko. Kljub temu je obramba «plavih» dobro nadzorovala igro. Polčas se je končal z 2:1 za Tržačane.
Takoj po odmoru je Triestina pospešila tempo igre in povišala izkupiček. Od tega trenutka dalje je sredina igrišča «plavih» popolnoma odpovedala in je bila tekma le «e-nosmerna».
Vsekakor moramo reči, da so naši fantje zaigrali borbeno, korektno in disciplinirano.
Jnlo
PODVODNI RIBOLOV
ZMAGA ITALIJE
(Od našega dopisnika)
MALI LOŠINJ, 1. — Reprezentanca Italije je zmagovalec 10. tradicionalnega mednarodnega tekmovanja za «Pokal narodov» v podvodnem ribolovu. V konkurenci osmih moštev je jugoslovanska reprezentanca zavzela tretje mesto. Prva je Italija z 41.215 točkami (Jurinč-c, Martinuzzi, Molteni in Ciniglio), druga je Francija s 36.680, tretja je Jugoslavija s 33.040 (Frančiško-
vič, Zanchi, Halbert in Maurovič).
* * *
MALI LOŠINJ, 1. — Ekipa Velikega Lošinja (v postavi Anton No-vinc in Boris Makarun) je zmagovalec 14. tradicionalnega novoletnega pokala mest v podvodnem ribolovu. Ekipa jc zmagala v konkurenci 71 moštev. Drugo mesto je pripadlo Ljubljani (Turk - Vidmar), a tretje Reggio Imilu (Cocchi in Ruosi).
B. B.
Palica je kakovostno na splošno , vimi 10 peterico Američanov in v upadla po vsem svetu, Američani drugi skupini še 4. S spremembo pa nimajo prvega mesta na lestvici, I električnih časov najboljših Evropej-kar se je z redkimi izjemami (Pa-. I cev v ročne, bi se položaj na vrhu panikolau in Nordwig v zadnjih le- I še za malo obrnil od ZDA.
tih) dogajalo od vèdno. Zelo krepko so povedli skakalci vzhodne Evrope (Poljaki in Sovjeti), ki imajo prvega Slučarskega in nato še tri predstavnike na drugem mestu z e-nako višino 5,40 m. Družbo jim dela Američan Carrigan. Med prvimi desetimi so le trije Američani. Boljši so Poljaki (5,42, 5.40 in 5,35) in tudi Sovjeti (dva 5,40). Vzpon Sovjetov je občuten tudi v drugi jakostni skupini z nadaljnjimi tremi skakalci preko 5,30 m.
Vzrok za splošni padec kakovosti je treba iskati v pomanjkanju novih snovi pri izdelavi palic. Predvideva se, da bodo nove palice odšle na dan malo pred prihodnjimi olimpijskimi igrami. Razlog je zgolj trgovski.
V sprintu postavlja električno merjenje časov v dvom vse dosedanje dosežke iz ZDA. Obilica časov 9’9” je bila dosežena vedno «ročno» in torej velja od slabih 10”! do celo 10”2. Z električnim merjenjem sta letos prva Američana Riddick (10”20) in Jones (19”23); pred Bor-zovom (10”27) in nadaljnjimi 5 atleti iz Evrope in Kubancem Leonardom, velikim upom za prihodnje o-limpijske igre. Steve Williams, Katerega ocenjujejo zaradi njegovih 9”9 za najhitrejšega človeka na svetu, je v resnici «električno» zèlo skromen s časom 10”30.
Električno merjenje je občutno potlačilo Američane tudi ha ovirah. Med prvimi 10 sta-samo 2 predstavnika ZDA, v nadaljnji deseterici pa nobenega, V prejšnjih letih je bilo med 20 najboljšimi tudi po 15 Američanov. Cenejše ročno merjenje nekoliko ovrednoti ZDA, ki imajo med prvimi 20 vendarle 10 svojih predstavnikov, od tega pa polovico prav na repu.
Upadla je tudi moč ZDA na 400 m, kjer je položaj dokaj trdno prevzel v svoje roke Kubanec Juanto-rena (44"7). Panoga, ki je bila pred leti najbolj ameriška, nudi med pr-
Od 19 panog za posameznike (brez hoje in maratona) so atleti ZDA prvi le v 7 disciplinah, kar je za običajne atletske razmere zelo malo. Kar še posebno tare voditelje tamkajšnje atletike je osamelost prvih na teh 7 prvih mestih.
Dejanski rekorder na 800 m Wohl-huter (1’43”4) ima prvega zasledovalca komaj pri 1’45”7, že itak ranljivi Prefontaine (10.000 m v 27'43”6) pa komaj pri 28'25’’.
čvrsto prva sta sedaj le skakalec v višino Stones in Jim Holding na 400 m čez ovire. Zanimiv je ameriški preporod pri deseteroboju. Med prvimi 10 je kar 5 predstavnikov ZDA, Bruce Jenner pa je že kandidat za nov svetovni rekord.
Atletski zaton ZDA je le delno odvisen od poklicne skupine ITA, ki črpa v svoje vrste že odslužene a-tlete. Vzroki so globlji in zahajajo v družbeni ustroj ZDA.
Zaradi krize, ki ne izgleda lahko rešljiva, so atletski voditelji ZDA pred kratkim sprejeli vrsto ukrepov, ki bodo urejevali pravo štednjo moči ob priliki velikih mednarodnih tekmovanj.
k. b
Športno društvo Primorec želi članom, vaščanom in podpornikom uspeha polno leto 1975
Tamari in Zvonku Simoneti se je rodila hčeuca BISERKA
ŠK Kras čestita srečnima staršema, mali PAserki pa želi vso srečo v življenju.
ŠK Kras vošči svojim tekmovalcem in tekmovalkam,. članom, prijateljem in vsem Iju-. biteljem zamejskega športa vso srečo v letu 197j."
Bruce Jenner, kandidat za nov svetovni rekord. V deseteroboju je lani zbral 8.308 točk
Janko Porot--------------------------
UMIRAJOČI
= CAS	56 =
«Toda, ljuba moja ...»
«Molči, molči! Zdaj mi ne govori ničesar! Nič se ne da več spremeniti. Samo pri meni ostani, vsaj zdaj. Samo še malo. Prosim, drži me ... Oh!»
Obmolknila je in utrujena zaprla oči. Molčal sem. Beseda, da jo ljubim, mi tudi zdaj ni šla z jezika. A nobene druge besede tolažbe nisem našel. Nisem imel moči za to poslednjo prevaro. Le smilila se mi je, brezmejno smilila.
Izmaknil sem desno roko iz njenih rok in jo začel rahlo božati po laseh. Molčč sem strmel v njen obraz, v medli svetlobi obsijan z nenavadno milino in poduhovljeno lepoto. Potem se mi je zazdelo, da je zadremala, še vedno sem jo z desnico božal, medtem ko sem levico pustil o njenem objemu.
Vtem je vstopila hčerka in šepetaj e vprašala:
«Ali spi? Pridi, boš nekaj pojedel, očka.»
Poskusil sem prav nalahko izmakniti roko, toda bolnica jo je še bolj prižela nase. Potem je odprla oči in tiho spregovorila ■ «Ne hodi od mene, dragi! Samo še malo.»
«Saj ne pojdem. Pri tebi ostanem, draga. Mislil sem, da
spiš.»
«No, le pojdi! Saj nisi še ničesar zaužil. Le pojdi, a vrni se kthalu, kajti čas hiti.»
K postelji je pristopila še hčerka in položila roko materi
na čelo.
«Saj se bo vrnil, mama. Samo malo bo pojedel. Takoj se vrne.»
«Le pojdita in vrnita se.»
S hčerko sva tiho zapustila sobo in odšla v kuhinjo, ki je bila hkrati jedilnica in dnevna soba. Toda jed mi ni teknila, moral sem se siliti, da sem napravil nekaj grižljajev. Pač pa sem pil vino. Prijalo mi je.
Z njeno materjo, sestro in svakom smo se pogovarjali, kako sem potoval, in opravičevali so se mi, da so me tako iznenada poklicali. Toda Mara je bila tako šibka, da so se bali najhujšega. Tudi sama je želela, da bi prišel. Danes pa se ji je po jutranjem napadu stanje zboljšalo. Morda ji bo odleglo. Morda bo še vse dobro, so mi zatrjevali.
Toda njihovo upanje se ni uresničilo. Ko sem se čez šibke pol ure vrnil v bolniško sobo, je bila Mara mrtva.
Tiho je odšla, sama, kot je bila sama ves čas najinega skupnega življenja, sem premišljal. Nikoli nisem bil resnično' z njo, niti v slutnji ne, kot je sama rekla v najinem poslednjem pogovoru, pri svojem. poslednjem poskusu zbližanja. Zaman je upala in verjela-in iskala srečo v ljubezni. Pri meni je ni nikoli našla. Le trpljenje sem ji povzročil, vsega sem kriv jaz. Toda mar si more človek sam ukazovati, koga naj ljubi? Je ljubezen res odvisna od osebne odločitve? Sem mar res odgovoren jaz? Je sploh kdo na svetu, ki je sam in v celoti odgovoren za svoja dejanja?
Za svoja dejanja nemara vse preradi iščemo opravičila Toda vest jih ne upošteva. Vest se ne podreja razumu, ampak razsoja in obsoja, neodvisno in neizprosno.
Čez dva dni, pozno popoldne, je bil pogreb na domačem pokopališču. S hčerko sva šla za krsto in se vzajemno podpirala. Za nama so se zvrstili sorodniki, domačini in nekaj bivših skojevcev, ki so jo poznali še iz časov borbe. Vseh skupaj nas je
bilo kakih dvajset. Eden izmed njenih soborcev je imel nagrobni govor. A nisem ga slišal, njegove besede so v meni izzvenele v prazno.
Tudi po pogrebu sva šla skupaj s hčerko. Krčevito se me je držala in hlipala. Ničesar nisva govorila, le prižemala sva se drug k drugemu. Opotekala sva se po razdrapanem kolovozu, v umirajočem večeru, ki je metal dolge sence.
Po večerji, ko so pogrebci in sosedje odšli, sva se s hčerko umaknila za hišo.
«Spat boš morala, da se spočiješ. Jutri odideva. Ne morem več ostati tukaj.»
Pogledala me je. V temi sem čutil njen pogled, ki je prodiral vame.
«Kam, oče?»
«Domov vendar. Jutri ob devetih odpluje ladja. Morala boš zgodaj vstati, da se pravočasno vkrcava.»
«Ne zameri mi, oče, toda jaz ne pojdem nikamor. Ostala bom tu.»
«Toda zakaj?»
«Tu mi je všeč. Tu se počutim bolj doma kot pri tebi. V Splitu bom dokončala šolanje, potem pa bomo videli.»
«Mar ti ni bilo dobro pri meni, hčerka?» sem rekel. Pri srcu me je stisnilo.
Potem je planilo iz nje kot dolgo zadrževan plaz razočaranja in očitkov:
«Ne bodi hud, očka. Toda ti si bil vedno raje sam. Saj nisi bil najin. Mama ni bila nikoli tvoja, zato tudi jaz nisem mogla biti.»
«Kaj govoriš, hčerka? Mar nisem skrbel za vaju?»
«Skrbel . . . Kakor da bi denar pomenil vse. Ljubezni pa nama nisi dajal. Vsa ta dolga leta sva hodili sami. Celò kadar si bil pri naju, si se vedel kot tujec, sicer obziren tujec, a vendarle nič manj tuj.
Nikar ne misli, da tega nisem občutila in vedela. Z mamo
sva se veliko pogovarjali. Vse vem. Morda je bila tudi ona kriva. Ne morem vaju soditi, nočem te obsojati. Toda jaz ostanem tu, da vsaj popravim mamin greh, če ga je sploh zagrešila. Sama se je že morala pokoriti zanj. Tu ostanem, da boš končno svoboden. Saj si si tega želel, mar ne? Dovolj sem odrasla, da vem, kaj delam, zato me ne poskušaj prepričevati. Ničesar ne boš dosegel. Vse je zaman. Vse, vse!» Zbežala je v hišo in me pustila samega.
Naslednje jutro sem se odpravil na ladjo sam. Hčerka me je spremila le del poti, do pristanišča, potem pa sva se poslovila. Slovo je bilo skoro brez žalosti.
«Saj ti bom pisala. Tudi na obisk bom včasih prišla,» mi je še rekla v opravičilo ali v tolažbo.
Vkrcal sem se. Umaknil sem se na samoten konec ladje in se naslonil na ograjo. V opoldanskem soncu sem posluša! mrmrajočo tišino morja in zrl v vodi odseve, ki so v trepetu sestavljali svoje črepinje.
Bom lahko kdaj sestavil črepinje svojega razbitega življenja?
XVI
UMIRAJOČI CAS
Vrnil sem se pozno ponoči, ko je vse mesto že spalo. Ko sem zapuščal postajo, skoraj ni bilo žive duše na cesti. Le svetilke so medlo svetilev megli.
V stanovanju sem se okopal v mrzli vodi. Osvežila me je in mi pregnala zadnjo željo po spanju brez sna. Vedel sem, da bom spet sam s svojimi mislimi.
Znova sem se spomnil na Goro. Da, tja gor pojdem, v naravo. Tam bom lažje prisluhnil vsemu, kar me vznemirja. Sam bom, sam z vetrovi, z ruševjem in trdimi robovi slad, visoko nad gozdovi, travniki in senožetmi.
(fladaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	tiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Serali O	2. januarja 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
KER SO DAVKI IN INFLACIJA OKRNILI KUPNO MOČ VEČINE ITALIJANSKIH DRUŽIN
Kljub znatno manjšim izdatkom za petarde, je novo leto terjalo težak krvni davek: dva mrtva in na stotine ranjenih
RIM, 1. — Silvestrovanje v Italiji je letos potekalo v znamenju hude gospodarske krize, ki pesti državo. V vseh mestih in vaseh so bile tradicionalne novoletne večerje zmernejše kot v prejšnjih letih. Predvsem pa se je denarna stiska poznala pri dveh ustaljenih običajih, ki so imeli v prejšnjih letih že večkrat dramatične posledice: letos so bila mesta opolnoči manj podobna «bojni fronti» kot v preteklosti, pa tudi na ulice je priletelo veliko manj stare šare, kot v prejšnjih letih. Delna zasluga za to gre tudi orožnikom in ooliciji, ki so v zadnjih dneh prejšnjega leta s široko zasnovano akcijo zaplenili na stote umetnih ognjev in petard, s katerimi, predvsem na jugu, pozdravljajo novo leto. Kljub vsemu pa o-bračun tragičnih običajev ni nič manj krvav kot v prejšnjih letih, saj je tudi letos streljanje terjalo dva mrtva in nekaj stotin ranjenih.
Najbolj krvavo je bilo praznovanje novega leta v Neaplju, kjer je kljub gospodarskim težavam pokalo kot na Bližnjem vzhodu. Po zadnjih podatkih sta dve osebi izgubili živ-l Ijenje, 103 pa so bile ranjene. Od teh se bo moralo 48 ljudi dalj ča-
sa zdraviti v bolnišnici, 55 pa so zdravniki le razkužili rane in jih odslovili. Zelo zaposleni so bili na Silvestrovo tudi gasilci. Čeprav so po radiu pozvali prebivalstvo, naj pazi, ker spričo slabega vremena ne bodo mogli učinkovito poseči, so morali kljub vsemu prihiteti na pomoč 70 družinam,, ki so iz nepazljivosti ali zaradi nestrokovnega u-pravljanja z umetnimi ognji, povzročile v svojem stanovanju manjše požare. Med'žrtve novega leta gre prišteti tudi 17-letno Anno Peritano, ki je okrog polnoči izgubila življenje v prometni nesreči. Dekle je kolovratilo po mestnih ulicah v družbi štirih prijateljev. Njihov fiat 127 je iz neznanih vzrokov silovito trčil v nosilni steber električne napeljave. Perifanova je umrla med prevozom v bolnišnico, ostale ■ štiri fante pa so sprejeli na zdravljenje s pridržano prognozo.
Po nekaj dneh slabega vremena je danes posijalo v Neaplju sonce, tako da si je znana «dvojica Marechiaro» lahko privoščila tradicionalno novoletno kopel v ledeni vodi Posillipa. Dvojica je sestavljena iz 53-letnega bančnega funkcionarja
iiiiiiiiisiiiiiiiiiuii(iiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH3{iiiuiiiiiiiiiuiniiiiiii
NEPRIČAKOVANA REAKCIJA AMERIŠKE JAVNOSTI
Klavrno odprtje prostega trga zlata
Na evropskih borzah je zlato izgubilo od 10 do 12 dolarjev na unčo
NEW YORK, 1. — Včeraj zjutraj so Amerikanci prvič po 41 letih lahko začeli odkupovati in prodajati zlato na prostem trgu. Zadevni u-krep je ameriška vlada sprejela prejšnji mesec, da bi med drugim zavrla naraščanje cen na trgu te žlahtne kovine.
Evropski in srednjeazijski špekulanti so poslali v ZDA stote in stote zlata, ker so računali, da bo njegova cena še porasla ter bodo tako na lahek način prišli do obilnega dobička.
la predvidevanja se niso uresničila. Zgodilo se je namreč, da je samo nekaj velikih blagovnih borz zabeležilo večji promet. Na blagovni borzi v Newyorku je bila včeraj začetna cena za unčo (nekaj več kot 31 gr) 189,50 dolarja, «Mercantil exchange» pa je zabeležila 195 dol. za unčo. V prvih 15 minutah je bilo sklenjenih 168 pogodb za zlate ingote težke po en kg. Rekord pa pripada brez dvoma chikaškemu «Mercantile exchange», ki je sklenil v prvi pol uri več kot 600 pogodb. Vsaki enokiloeramski ingot zlata velja približno 6000 do larjev.
Kot smo omenili zgoraj, je bila prodaja zlata razmeroma neznatna. Samuel Weiss, ki je eden od naj-večjih agentov za nakup in prodajo zlata na račun bank in raznih finančnih ustanov v ZDA, je včeraj izjavil: «Nesmiselno je govoriti o kaki zlati mrzlici, saj je bila le navadna pogrebna koračnica. Ameriška javnost se je naveličala, da bi jo kdo potegoval za nos. Razum poprečnega Amerikanca je bil podcenjevan. Evropeicem smo nudili dober dokaz, da nismo tako neumni, kot si oni domišljajo.» Weissova krilatica je značilna za vzdušje, ki je vladalo pri pogajanjih. Neki drug agent je dodal, da je bilo tako malo Dogajanj, da te niso bile niti zanimive.
Seveda vse to ne pomeni, da ne bi bile oblike slovesnosti, ki so spremljale ponovno odprtje prostega trga zlata, zelo bučne in v mnogih primerih prav komedijantske. Popilo se je precej wiskyja, zdravice so si vrstile druga za drugo, druščine so bile izbrane, ob sodelovanju več ali manj oblečenih deklet kot pri kakšni javni paradi. V Chicagu so se pri «Mid - America commodty exchange» začela pogajanja takoj po polnoči s posebnim «champagne partyjem». Toda v jutranjih urah je bilo pred okenci banke «Continental Illionois natio-nal bank and trust» samo šest strank, a še te niso prišle nakupovat zlato.
Na kraju moramo še omeniti, da tri velike ameriške banke sploh niso hotele trgovati z zlatom. Gre za «Bank of America» iz San Francisca ter za «First national city bank» in «Chase Manhattan» iz New Yorka.
Baje je bil senator James Buckley prvi, ki je odkupil manjšo količino zlata v nekem uradu v New Yorku. Odkupil ga je za dve unči in pol v vrednosti nekaj več kot 500 dolarjev. Dejal je, da ga bo nekaj shranil zase, ostali del pa bo razdelil med prijatelje v kongresu.
Iz včerajšnjih dogajanj se seveda ne more še sklepati, če se. bo cena zlata zadržala na sedanji ravni. Gotovo je, da so zlato cenili v ponedeljek na evropskih borzah (v Londonu, Zurichu in Bruslju) po okoli 200 dolarjev za unčo. čez dan je cena padla za deset ali dvanajst dolarjev.
Ameriška vlada je uvedla prosti trg zlata v upanju, da bo preprečila nadaljnje naraščanje cene žlahtne kovine (ameriška uradna cena zlata znaša 42 dolarjev za unčo, kar do-
kazuje neznosno razliko med uradno in dejansko ceno). Spričo hude inflacije pa ljudje, ki imajo n§kaj denarja pod palcem, pritiskajo na trg z zlatom, ker verjamejo, da jih samo to reši pred izgubo vrednosti.
Medtem sporočajo, da so cene vrednostnih papirjev zlata na borzi v Johannesburgu občutno padle. Cene zlata na evropskih borzah pa so začele padati še pred «gold rushom» v ZDA.
V prihodnjih dneh bo ameriška vlada prodala na javni dražbi 1 milijon unč zlata, kar je manj kot 1 odst. ameriške zlate rezerve (270 milijonov unč z vrednostjo 50 milijard dolarjev). Zakladni minister Simon pravi, da ZDA skušajo s tem ukrepom zajeziti odliv dolarjev v Evropo. ---------------
RIM, 1. — Tiskovni urad predsedstva republike je sporočil, da so govorice o morebitnem načrtu za spremembo ustave povsem neosnova-ne. Kot je znano je rimski tednik «L'Espresso» objavil v svoji zadnji številki članek, po katerem naj bi posebna komisija po nalogu predsednika republike sestavila že podroben načrt za ustavne spremembe.
l\laria De Luiseja in 55-letnega gostilničarja Uga Anastasija.
. Običaj, da se s streljanjem pozdravi novo leto, je terjal človeško žrtev tudi v Mesini, kjer je bil smrtno ranjen. 7-letni Andrea Costa. Deček je bil davi operiran v nevrokirurški kliniki mesinske univerze, a njegovo stanje je brezupno in zdravniki so prepričani, da ne bo preživel. Dečku je prebila lobanjo krogla, ki jo je opolnoči izstrelil neki njegov sovrstnik. Andrea ni edina žrtev te krogle, ki je ranila, vendar lažje, tudi 13-letnega Da-rueleja Ganetta, ki je bil prav tako operiran v prvih jutranjih urah.
Nesreča se je pripetila v naselju Matteotti v predmestju Mesine v stanovanju občinskega stražnika Co-sima Andreottija. ..Po prvih izsledkih preiskave kaže, da je stražnik izročil opolnoči samokres desetletnemu sinu Mauriziu, da s strelom pozdravi novo leto. Orožje pa je padlo dečku iz rok, počil je strel, ki je ranil Andrea in Danieleja.
Kot je običaj, povsod ob novem letu zabeležujejo imena otrok, ki sc. si za prihod na svet izbrali ravno prvi dan v letu. Ni to mesto, da bi zabeleževali novoletne novorojenčke iz vseh italijanskih mest, cmembe vredni pa sta rojstvi v Neaplju in v Genovi. V Neaplju sta se prvi rodili dvojčici, ki bosta številčno še okrepili itak veliko družino nekega občinskega smetarja, ki je imel že štiri otroke. Prav tako bo v številčni družbi tudi genovski prvorojenec, ki je prišel na svet le minuto po polnoči in ki ima tudi že štiri brate.
Star običaj je, da proslavljamo prihod novega leta z veseljačenjem in skušamo s plesom in žrtjem pozabiti na nadloge starega leta. Prav ob takih prilikah pa pridejo do izraza vse socialne krivice, ki so značilne za našo družbo. V Rimu je 200 prebivalcev ene najrevnejših mestnih četrti pričakalo novo leto na Trgu Campidoglio, kjer taborijo že crl T---.--- h; g SV0j0 pri_ lostjo opozorili pristojne oblasti na nežno en . o.ožai neštetih rimskih družin, ki živijo v barakah. Iz solidarnosti so se manifestantom nridružili številni sindikalni in politični predstavniki ter navadni meščani, ki so jim orinesli nekaj nri-boliška, da bi bil vsaj za zadnii dan leta niihov položaj znosnejši kot je običajno.
Prav tako je bilo svojevrstno silvestrovanje delavcev tovarne «Pettinatura Biella» v predmestju Genove. Delavci, ki sc zasedli tovarno pred dobrimi štirimi meseci, so priredili družabni večer, katerega so se poleg družin udeležili tudi sindikalni predstavniki. V znamenju politične manifestacije je potekalo tudi silvestrovanje nekaj stotin Milančanov, ki so z zborovanjem na enem od središčnih mestnih trgov izrazili svojo solidarnost s čilskimi političnimi jetniki in preganjanci.
Da se povrnemo k tradicionalnemu silvestrovanju: ulice vseh italijanskih mest so imele danes zju-
traj veliko bolj spodobno podobo kot v prejšnjih letih, ko so, zlasti na jugu, zmetali opolnoči skozi okno vso staro šaro in kramo, ki je ' bila neuporabna. Gospodarska kriza' je ■prisilila vse ljudi. k. treznemu premisleku, tako da je ostal v domači kuhinjski omari marsikateri počen krožnik, ki bi sicer v drugačnih okoliščinah sfrčal opolnoči na ulico. Marsikdo je tudi raje nesel k čevljarju stare čeglje in je prihranil za prihodnje leto užitek, da jih bo kot neuporabne vrgel skozi okno, seveda če nas' ne bodo davki in inflacija pestili še huje kot letos. Kljub temu pa smetarjem danes zjutraj.ni manjkalo dela, saj je iz marsikaterega okna prifrčala na ulico celo straniščna školjka.
Vesele razpoloženje in obilno popivanje. vedno botrujeta številnim prometnim nesrečam in tudi prvi dan. leta. 1975 v tem pogledu ni bil izjema, saj je smrt kosila na cestah z veliko'koso. Začasni obračun vrste prometnih nesreč je doslej 10 mrtvih in prav ' toliko hudo ■ ranjenih ljudi, verjetno pa bo dokončni obračun še bolj tragičen, ko bodo znani podatki iz vse države.
Malcom S. Forbes (levo) in dr. Thomas F. Heinsheimer se pripravljata na prekooceanski polet z balonom. Možakarja, ki bosta odlefela komaj bodo vremenske razmere ugodne iz ameriškega vojaškega oporišča El Toro, računata, da bosta preletela ZDA in Atlantski ocean v šestih dneh
.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiniiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
F POKRAJINI VORARLBERG V_ ZAHODNI AVSTRIJI
Snežni plaz s Schmalzberga pokopal skupino smučarjev: najmanj 12 žrtev
Med žrtvami pet žensk in en otrok - Nesrečo je verjetno povzročil smučar, ki je bil tudi sam ob življenje
DUNAJ, 1. — Z gore Schmalz-berg blizu Montafona v Vorarlbergu (najzahodnejša avstrijska pokrajina, ki je že blizu tromeje med Avstrijo, Švico in ZRN) se je utrgal plaz, ki je zasul večjo skupino smučarjev. Začasna bilanca žrtev znaša 12 ljudi, od katerih je pet žensk in neki 8-letni otrok. Ne izključujejo pa možnosti, da bi utegnilo biti žrtev še več. Gora Schmalz-berg se dviga nad krajem Ga-schurn, ki je skoraj na koncu istoimenske dolinice. Prav tu je tudi spodnja postaja vlečnice, ki potegne smučarje visoko nad dolino. Področje pa je zelo nevarno prav zaradi plazov. Sicer pa je tu vedno dovolj snega in zato se turisti in smučarji radi zadržujejo v tem kraju. Avstrijska preventivna služba za plazove skrbi zelo pozorno za varnost, toda kljub temu se nesreče cesto dogajajo. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi sedaj. Čeprav je bilo nevarno področje o-značeno z napisi in tudi ograjeno z vrvjo in opozorilnimi tablami, je vseeno nekdo zavozil v snežne gmo-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiMUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiJiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiJiiiJiiiiiiiiiii
Lani 80.000 žrtev vojne v J. Vietnamu
te, ki visijo nad dolino. Tako se je sprožil plaz, ki je zdrvel do doline ter pokopal pod seboj celo smučarje, ki so blizu Gaschurna čakali, da pridejo na vrsto pri vlečnici. Plaz je bil širok kakih 80 m ter dolg okoli 400 m. Spočetka so mislili, da so nesrečo povzročili trije zahodnonemški smučarji (sicer pa so vse žrtve, razen ene, Nemci iz ZRN), toda pozneje so jih oprostili vsakršne obtožbe. Preiskovalci so namreč našli na vsem območju, kjer je drsel plaz sledove krvi, a spodaj truplo nekega moškega, ki je bilo precej hudo poškodovano. Zato domnevajo, da je smučar, ki je povzročil nesrečo, tudi sam izgubil življenje.
Do nesreče je prišlo predvčerajšnjim popoldne. Na pomoč so pohiteli gorski reševalci iz Montafona, Gaschurna in Sankt Gallenkirchna skupaj z alpinskimi oddelki avstrijske žandarmerije. Preiskavo o vzrokih nesreče je potem vodil sam načelnik vorarlberške vlade Kessler. Domnevajo, da je nesreči botrovalo tudi sedanje nestalno vreme, ko pride občasno do močnega sneženja, hudega mraza in potem nenadne odjuge.
............'.................................................:: ' ""
Bodoča vloga
(Nadaljevanje s 4, strani)
Avtobus v jezero: eden mrtev, 23 pogrešanih
TOKIO, 1. — Avtobus poln smučarjev je zdrknil v jezero v japonski pokrajini Nagano. Doslej so našli truplo enega samega ponesrečenca. Na avtobusu je bilo 51 ljudi: 23 jih pogrešajo, 27 pa se jih je rešilo preden se je avtobus potopil na dno jezera, ki je na tistem kraju globoko 60 m. Policijski organi so aretirali šoferja, ker menijo, da je neprevidno vozil. Nesreča se je pripetila, ko je autobus oeljal po zelo ovinkasti gorski cesti. V tistem trenutku je snežilo in vidljivost je bila zelo slaba.
Dve žrtvi gorske nesreče pri Leceu
LECCO (Como), 1.	- Zaradi
zmrznjenega snega se je na hribu
Grignone pripetila gorska nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Skupina milanskih uradnikov se je podala proti vrhu, kjer se je na meravala zadržati v koči Brioschi. Nenadoma je 27-letna Maria Teresa Ivacich iz Milana zdrsnila na zmrznjenem snegu ter zdrknila proti prepadu. Drugi člani skupine so jo skušali zadržati, kar pa se jim ni posrečilo. 25-letnega uradnika Gina Di Giusta pa je ženska po legnila za seboj. Oba sta padla kakih 150 m navzdol. Že med prevozom v bolnišnico je ženska umrla zaradi možganskega pretresa, moški pa je umrl nekaj ur pozneje v Bergamu.
CAPETOWN, L — Znani južnoafriški kardiokirurg Christian Bar-nard je včeraj ponovno operiral nekega kardiopata z novo tehniko, ki jo je izpopolnil pred kratkim in sicer z vsaditvijo dodatnega srca. Po sporočilu ravnateljstva bolnišnice «Groote Schuur» je kirurški poseg popolnoma uspel in pacient se počuti zelo dobro.
liiiiiiiiiftimiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii]||]!i 1111111111111111111111111(1(^111111,1, im,|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
V VASI FRASmETO PR! COSENI!
SAIGON, 1. — Po sporočilu glav-nega štaba južnovietnamske vojske se je včeraj vnel srdit boj med e-otami osvobodilne vojske in Thieu-jevimi četami okrog mesta Vi Tanh
Za Silvestrovo so v Saigonu objavili uradne podatke o žrtvah v letu 1974. Po teh podatkih naj bi spopadi terjali nad 80 tisoč mrtvih: od tega 62 tisoč vojakov osvobodil-v delti reke Mekong. Spopadi naj ne vojske, 15 tisoč vladnih vojakov bi terjali nad 300 žrtev.	in 3.500 civilistov.' Letošnji je 'naj-
bolj krvav enoletni obračun vietnamske vojne če izvzamemo leto 1972, ko je umrlo 153 tisoč vojakov poleg še neugotovljenega števila civilistov.
Na sliki: južnovietnamski vojaki iščejo mine na neki državni ' cesti.
pa industrijske objekte. Neobhodno je spričo tega, da so načrti v tem pogledu usklajeni.
Jugoslovanskim okoliščinam bi morda najbolj odgovarjalo — menijo izvedenci — da bi za nacionalni -:ark Djerdapa osnovali interesno skupnost posebnega tipa. V njej bi našli mesto predstavniki turističnega, gostinskega in gozdnega gospodarstva, rečnega , prometa, znanstvenih inštitucij itd. Izvršilni organ pa bi lahko bila uprava, narodnega, parka.
To bi'zagotavljalo, da bi razvoj "riobalnega pasu bil. v skladu s prostorskim planom, s katerim, bi bil .natančno določen namen- površin. Seveda bi bilo haj-slabše, če bi prevladali lokalni interesi in bi vsaka od štirih občih začela graditi, kar bi ji najbolj odgovarjalo.
Če bi v skupnem prostorskem planu neka površina bila določena za industrijo, potem bi — po mnenju strokovnjakov — to moralo biti enotno področje, ne pa, da bi se proizvodna podjetja začela graditi na petih, šestih mestih, kot bi to bilo neki ožji skup-nositi bolj po volji. Obstoji prepri-. Čanje, da bi bilo najbolje vse področje razdeliti na dva dela: prvi bi bil namenjen turizmu in rekreaciji,. drugi gospodarskim dejavnostim. Vsekakor je treba resno upoštevati opozorila strokovnjakov, da bi v naglici sprejeti nepremišljeni ukrepi-utegnili imeti zelo težke posledice. Zakaj domala ves vzhodni del- Jugoslavije gravitira k Donavi, ki bo v njenem gospodarskem življenju nedvomno imela vse večjo vlogo, zlasti v zvezi z načrti o njeni povezavi preko Rena in Majne s Severnim; a preko Velike Morave, • Južne Morave in Vardarja z E-gejskim morjem. Tako bo Djerdap nekega dne postal ne samo resen partner v evropskem in svetovnem turizmu, marveč tudi v gospodarskem in znanstvenem pogledu nasploh.
Trije dečki ob življenje zaradi bombne eksplozije
Otroci so našli bombo na travniku in so jo skušali odpreti
COSENZA, 1. - Trije otroci so izgubili življenje, ' druga dva pa sta bila ranjena . pri eksploziji peklenskega stroja v vasi Fràsciheto 80 km od Gosenze. Kaže, da so tragedijo povzročili otroci; ko so s kamnom udrihali-po bombi, ostanku druge svetovne vojne.
Žrtve eksplozije 30 12rletni Antonio Leone, 11-letni Antonio' Frudimano iin 10-letni Antonio La, Gameta. Prva dva sta bila pri priči mrtva, La Camera pa je izdihnil med prevozom v bolnišnico. Zdravstveno stanje ranjenega Nicolina di Paola seje proti večeru poslabšalo, tako da so si zdravniki pridržali prognozo, medtem ko bo Nicolino Miranda o-kreval v nekaj tednih.
Dečki, ki so kot običajno stikali po vaških ulicah, so našli bombo na travniku v kuph smeti. Najprej so jo skušali razstreliti, ker na se jim to ni posrečilo, so začeli udrihati s kamnom po kovinskem ovoju ne sluteč, da gre za peklenski stroj. Kaže, da so bili njihovemu početju priča tudi nekateri odrasli, ki pa niso spoznali bombe v zarjavel: kovinski škatli.
Na kraj nesreče so prišli karabinjerji postaje iz Castrovillarija in državni pravdnik dr. Sala, ki je začel preiskavo. Iz drobcev bombe, ki so jih zaplenili preiskovalci, naj bi izvedenci že ugotovili, da gre za ostanek druge svetovne vojne.
razgovor z britanskim zunanjim ministrom Callaghanom, ki bo v teh dneh uradno obiskal Zambijo. Kaže, da je srečanje med britanskim državnikom in predstavniki rodezijskih osvobodilnih organizacij ' sad posredovanja, zambijskega predsednika Kaunde. Ta je pred nekaj tedni že omogočil sporazum o premirju med režimom Jana Smitha in predstavniki osvobodilnih gibanj.
Rodezijski rodoljubi na srečanju s Calìaghanom
SALISBURY. 1. — Predstavniki rodezijskih osvobodilnih gibanj so bili uradno povabljeni v Lusako na
Indija iii Portugalska po 20 letih obnovili diplomatske odnose
NOVI DELHI, 1. — Indija in Portugalska sta včei- j - sklenili, da-obnovita diplomatske odnose, ki so bili pretrgani pred okrog 20 leti. Navezava diplomatskih odnosov je najvidnejši sad obiska portugalskega ministra Soaresa v Novem Delhiju.- Državi sta tudi podpisali sporazum, s katerim je Lizbona priznala suverenost Indije nad bivšimi portugalskimi kolonijami Goa, Daman, Diu, Dadra in Nagar Ha-veli. Indija je zalae v'ala izročitev kolonij že leta 1956, po negativnem odgovoru Lizbone pa je leta 1961 vojaško zasedla kolonije.
Glasnik portugalskega predsednika Francisca Da Coste Gomesa je sporočil, - da se bodo predstavnici treh angolskih osvobodilnih sgibanj sestali na posvetu 3. januarja v Nai-robiju, da bi razpravljali o vprašanju neodvisnosti Angole. Kot je znano je Annoia edina bivša afriška kolonija, za katero ni bil še določen datum, ko bo postala neodvisna.
SVOJEVRSTNI REKORD
V vasi Aywaville pri Liegeju je neki speleolog-amater postavil nov rekord: brez hrane in pijače je preživel sto ur v neki jami 63 metrov pod zemljo in popravil za dobrih 24 ur rekord, ki je pripadal nekemu Francozu. Neorekorder, 41-letni Pierre Pagasse, ki je oče sedmih otrok, se je odžejal z vodo, ki je pronicala skozi razpoke v skalah in ki jo je zbiral v lastnem robcu. Podvig je vsekakor opravil pred začetkom leta, da mu ne bi treba, kot trdi pregovor, preživeti vse leto 1975 pod zemljo.
ASTROLOGI
NAPOVEDUJEJO...
Predvčerajšnjim opolnoči se je končalo kaotično in zapleteno Marsovo leto in smo končno stopili v leto Sonca, ki naj bi bilo, po predvidevanju nekaterih astrologov kljub vsemu nekoliko boljše, čeprav nam nesreč, zlasti naravnih ne bo manjkalo. Vedež Aldebaran je za list «Dnevnik skrivnosti» napisal «preroški» članek, ki je z astronomskega vidika zelo negativen, saj bomo imeli letos kar dva sončna mrka in skoraj istočasno še dva lunina.’ Prva dva mrka, predvidena za maj, naj bi nam prinesla vrsto potresov, druga dva, predvidena za november, pa uničujoča neurja s poplavami.
Če izvzamemo negativni vpliv mrkov, bo letošnje leto pod vplivom pomembnih planetov: Jupiter bo omogočil postopno zboljšanje gospodarskega položaja, Saturn pa bo botroval pomembnim reformam, ki bodo zadevala tudi Cerkev. Kar se tiče Italije nam Aldebaran napoveduje od spomladi dalje zboljšanje gospodarskega položaja ob istočasnem zboljšanju odnosov z nekaterimi državami.
Veliko večji črnogled pa je izraelski vedež lian Peker, ki napoveduje za 20. september ponoven izbruh izraelsko-ardb-ske vojne, v katero naj bi posegle tudi sovjetske čete. Izrael bo sicer zmagal tudi to vojno, a bo utrpel velike zgube. Peker meni, da bo do takrat tajnik sovjetske KP Brežnjev odšel v pokoj zaradi šibkega zdravja, Američani pa naj bi posegli 'v vojno veliko pozneje. Nikar skrbi: pred spomladjo prihodnjega leta ne bo tretje in verjetno tudi zadnje svetovne vojne.
ZA VINJENE ŠOFERJE
Večkrat je bila vinjenost šoferja kriva, da se je novoletno slavje hipoma spremenilo v tragedijo. Letos pa so šoferji v Ciudad Mexicu lahko pili brez strahu: občina je poskrbela za to, da so jih brezplačno prepeljali domov, če niso bili dovolj trezni, da bi lahko sami sedli za volan.
Vso noč od 31. decembra na prvi januar je namreč delovala posebna služba brezplačnih avtomobilskih prevozov za šoferje in njihove družine. Dovolj je bilo le zavrteti številčnico na telefonu in po nekaj minutah je čakal na veseljaka taksi, ki ga je peljal domov. Doslej še ni znano, če je no-buda občinskih mož mehiške prestolnice bila uspešna ali ne Veseljaki verjetno res niso sedli za volan svojih vozil, vprašanje pa je. do kakšne mere so se šoferji taksijev vzdržali veseljačenja.
USODNA STEKLENICA
Sporočili, ki so ju našli v steklenici na plaži atola Manini, sta odkrili ozadje upora na formoški ribiški ladn «Ho Shaivn» sredi Tihega oceana. Sodeč po sporočilih so uporniki ubili kapitana in prvena častnika ter zažgali ladjo preden so sg oddaljili z rešilnimi čolni. Policija je že začela preiskavo in prišla na sled nekaterim članom posadke, ki so pribežali v Papeete, misleč, da so zabrisali vsako sled za srn jim zločinom, če parafraziramo Dante j : usodna jim je bila steklenica. . .
SREČNO NOVO LETO...
ZA POZABLJIVCE
U ' .bend svetovno znane newyorske draguljarne Cartier so predsinočnjim, morda ker se jim je mudilo na silvestrovanje, pozabili na majhno, a vsekakor zelo pomembno podrobnost:	niso zaklenili vhodnih
v: at draguljarne.
Presenetljivo pozabljivost je odkril neki klient, ki je prišel v draguParno : 1 ure posrka so uslužbenci odšli. Vrata trgovine so bila odprta, luči prižgane, a za uslužbenci ne duha ne sluha, čeprav je bilo na policah za nekaj milijonov dolarjev draguljev in zlatega nakita. Na srečo za pozabljivce je bil klient izreden voštenjak — marsikdo bo o njem verjetno sodil drugače — in je seznanil policijo z neverjetnim odkritjem.
Možje postave so ugotovili, da v pol ure, ko ni bilo v draguljarni nikogar, se ni nihče zavedal, da ima nekaj milijonov tako rekoč pred nosom.
«Kar se i? zgodilo v naši trgovini za Silvestrovo — je pozneje izjavil časnikarjem ravnatelj draguljarne — je eden od tistih neverjetnih dogodkov, ki pa sé včasih kljub vsemu uresničijo.»