Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino kranjska. Ureja Gustav Pire, družbeni ravnatelj. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učiielje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na '/s strani 60 K, na »/, strani 30 K, na >/« strani 15 K in na '/,, strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 °/„ popusta. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. Ponatisi iz »Kmctovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir _St.J7. V Ljubljani, 15. septembra 1913. Letnik XXX. Obseg:: Rahljanje zemlje z razstrelbo. — O sestavljanju in setvi travnih mešanic. — Prodaja lesa iz gozda. — Pašništvo na Dolenjskem. — Ravnanje s hlevskim gnojem na gnojišču. — Kako se obvarujejo drogovi in razni količi, da v zemlji ne gnijejo. — Vprašanja m odgovori. — Družbene vesti. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — ,,Konjerejec": Soseda Razumnika konjereja. — Kako so na Kranjskem konji razširjeni po deželi. — Deset zapovedi o vzgoji žrebet v prvem letu. — Skrb za kopita. — Inserati. Rahljanje zemlje z razstrelbo. Piše M. Humek, dež. sad. učitelj. 3. Oprema. Preden moremo uporabljati dinamon, moramo natančno vedeti, kako se posamezne patrone za razstrelbo opremijo, da se 1. odvrne vsaka nevarnost in 2., da se doseže z njimi največji mogoči učinek. Oprema je tako preprosta, da se ji pazljiv in količkaj spreten človek lehko priuči po opisu in po slikah. Najlaže seveda se pa privadimo pravilnemu ravnanju, če to vidimo in se pod vodstvom izkušene osebe praktično izurimo. Dasi imamo opraviti z varnostnim razstrelivom, vendar nesreča ni izključena, če bi se ne brigali za potrebne varnostne naredbe. Dinamon samnasebi je nedolžen kakor zavitek moke, v hipu pa, ko ga spravimo v zvezo z razstrelno kapico, je kolikor toliko nevaren. Zato naj se tega dela lotijo zanesljve, resne, previdne in spretne osebe brez nepotrebne boječnosti. Za posamezne strele in podkope opremimo dinamonovo patrono takole: Najprej odrežemo od kolača navadne užigalne vrvice tako dolg kos, da sega do dna podkopa ali luknje v zemlji, in tej dolgosti namak-nemo še kakih 15—20 cm zato, da precejšen konček gleda iz zemlje, da nam ne bo treba preveč hiteti pri zažiganju. Spričo nizke cene te vrvice in v svrho večje varnosti vzameno zlasti pri prvih strelih, ko nimamo še potrebne gotovosti, rajši malo daljšo vrvico, kakor je nebhodno potrebna. Odrezati se mora z ostrim nožem popolnoma pravokotno, ne poševno. Na prirezani kos vrvice nataknemo užigalno kapico, tako da pride konec vrvice do razstrelne zmesi. Z nalašč zato prirejenimi kleščami stisnemo sedaj tulec kapice na tistem koncu, kjer smo vteknili vanj vrvico (glej pod. 104.), da trdno tiči v kapici in se ne da vun potegniti (pod. 105.). Sedaj vzamemo dinamonovo patrono v levico, jo odpremo na tistem koncu, ki je samo privit, ter jo s palcem in kazalcem desnice pri vrhu nekoliko zmehčamo. Nato s kakim priostrenim svinčnikom ali primernim suhim klinčkom naredimo luknjo v razstrelno zmes; v luknjo potopimo z užigalno vrvico opremljeno razstrelno kapico tako, da se popolnoma skrije. Končno tesno z nitjo zavežemo patrono ob vun moleči užigalni vrvici. Na ta način smo spravili v tesno zvezo dinamonovo patrono, razstelno kapico in užigalno vrvico. Naboj je opremljen in pripravljen za takojšnjo rabo (pod. 106.). Pri tem delu moramo posebno paziti 1. da užigalna vrvica trdno drži v raz-strelni kapici, 2. da kapico dovolj globoko potisnemo v dinamonovo patrono in 3. da patrono prav trdno zavežemo; užigalna vrvica se ne sme izlahka izpuliti iz nje. Kadar imamo razstreljavati močvirna tla ali ob deževnem vremenu, ko se luknje v zemlji in podkopi napolnijo z vodo, takrat moramo odprti konec dinamo-nove patrone, preden ga zavežemo, zamašiti z lojem, z vaze-lino ali s kolomazom in šele potem trdno zavezati. Da dobimo za loj potrebni prostor, odvzamemo zgoraj nekoliko razstrelne zmesi (pod. 107.). Vse patrone ki jih rabimo v mokri zemlji, je treba tndi na zunaj zavarovati pred mokroto. V ta namen jih zavijemo v popir, ki je prepojen z lojem, ali pa jih prav dobro namažemo z raztopljenim lojem ali z vazelino. Istotako je treba zavarovati užigalno vrvico pred mokroto stem, da jo istotako dobro namažemo z eno izmed navedenih masti, ali pa rabimo posebne močvirne užigalne vrvice, ki so za malenkost dražje od navadnih. Tako pred mokroto zavarovani naboji se gotovo razpočijo še celo potem, ko so bili 3 ure v močvirnih tleh ali v vodi. Učinek v mokri zemlji je veliko hujši kakor v suhi. Oprema s fulminatno vrvico je dokaj preprostejša in popolnoma brez nevarnosti, ker tu nimamo opraviti pri posameznih nabojih z užigalnimi kapicami. Zadosti dolg kos fulminatne vrvice se z enim koncem dvakrat ovije čez sredo patrone, tesno priveže nanjo, pa je oprema gotova (pod. 108.). Tako pripravimo toliko patron, kolikor podkopov mislimo zapaliti obenem. Za vsako razstrelbo, obstoječo iz več nabojev, ki se imajo hkrati razstreliti s pomočjo fulminatne vrvice, potrebujemo končno še eno samo užigalno kapico, opremljeno z navadno užigalno vrvico (pod. 109.). To oklenemo v omrežje fulminatne vrvice nazadnje, ko so vsi naboji zvršeni in pripravljeni za skupno eksplozijo. v njivo, travnik itd. O napravi jarkov in o osuševalnih delih za sedaj še ne kaže govoriti, ker v tem oziru še ni potrebnih skušenj. Učinek razstrelbe je zavisen od množine razstreliva, od načina, kako se rabi, in pa od kakovosti zemlje. V trdi, težki zemlji je učinek vsaj na videz veliko boljši kakor v lahki in že po naravi bolj rahli zemlji. V puhlici je vobče treba naboje polagati globlje kakor v ilovnati zemlji. Sicer se pa mora z nekterimi poskusi za vsako zemljo določiti primerna globina za vlaganje nabojev in primerna množina razstreliva za posamezen naboj. a) Rigolanje. Raven svet, ki ga uameravamo rigolati z razstrelbo, navrtamo z jeklenim drogom 75—150 cm na globoko, 4—6 m saksebi. Luknje naredimo poševno v kotu 30—45°, kakor kaže podoba 110. Pri napravi lukenj sta potrebna dva delavca; eden drog drži in Podoba 104. Kako se spoji užigalna kapica z navadno už:galno vrvico. a kapica, b vrvica, c klešče. Podoba 105. Z navadno užigalno vrvico opremljena užigalna kapica. Podoba 106. Dinamonova pa-trona, opremljena z užigalno kapico in z vrvico, a užig. vrvica, b užig. kapica, c di-namon, d popirnat ovoj. Podoba 107. Opremljena dinamonova patrona za močvirna tla. a loj. 4. Razstrelba in njena uporaba. Način, kako se zemlja navrta, kako se delajo podkopi, kako se zvršujejo naboji in kako se razstrelba sploh zvrši, je zavisen predvsem od namena, ki ga nameravamo doseči z njo. Seveda danes še ni mogoče podati za vse najrazličnejše razmere in slučaje natančna navodila o rabi streliva. Vendar so strokovnjaki že precej na jasnem vsaj glede nekterih uporabnih načinov in glede posameznih kulturnih strok. Iz dosedanjih skušenj se more razstrelba z uspehom rabiti za rigolanje brežinastega in ravnega sveta v poljubne kulturne namene (za vinograd, sadovnjak, za vrbov nasad itd.), pri zasajanju novih sadovnjakov za napravo drevesnih jam in za ruvanje drevesnih pa-robkov, kjer nameravamo gozdnat svet izpremeniti za vsakim udarcem zasuče, drugi pa s težkim kladivom udarja po njem. Važno je, da dinamonova patrona leži v luknji kolikor mogoče napolnoma. Zato naj bo drog le toliko debelejši od patrone, da se naboj z leseno paličico izlahka da potisniti prav do dna. Vsako dovršeno luknjo pokrijemo s kamnom, da se ne zasuje in da jo pozneje pri nabijanju lehko najdemo. Ko smo naredili gotovo število lukenj, pričnemo z nabijanjem. Navadno zadostuje za vsako luknjo ena patrona (pod. 110.), vzamemo pa tudi lehko eno in pol, pri zelo globokem rigo-lanju tudi dve ali tri (pod. 111.). Nabiti smemo naenkrat le toliko lukenj, kolikor jih lehko prižgeta hitro zapored dve osebi. Nabijanje še zvrši takole: V pripravljeno luknjo previdno spustimo opremljeno patrono, držeč jo za užigalno vrvico. Če se kaj ustavlja jo z leseno paličico rahlo potisnemo do dna. Nato luknjo kolikor mogoče tesno zatlačimo z vlažno zemljo, najbolje z ilovico, če je pri rokah. Izpočetka potisnemo z leseno palico prav previdno nekoliko drobne prsti do patrone, pri tem pa pazimo, da ne pretrgamo ali nalomimo užigalne vrvice. Pozneje, proti vrhu, smemo zemljo pritisniti bolj čvrsto, vendar pa se moramo izogibati vsakemu zabijanju in sploh nasilnemu postopanju. V slučaju, da bi se v izvrtani luknji nabrala voda, je treba patrone in užigalno vrvico le z lojem ali z vazelino zavarovati, kakor je bilo že omenjeno, in naboj zvršiti kar v vodo. Ni pa treba luknje zapehati z zemljo, ampak zadostuje, če jo samo natre-semo z drobno prstjo. Če hočemo vzeti za en naboj dva ali tri patrone, potisnemo na dno luknje najprej eno ali dve patroni brez o-preme, in nanje denemo šele patrono z užigalno vrvico (pod. 111.). Pri tem pa moramo strogo paziti, da med posameznimi patronami ne ostane kaj praznega prostora, ker bi se lehko zgodilo, da bi se spodnje ne razpočile, če bi ne bile v tesni zvezi z zgornjo, ki je opremljena z užigalom. Vsaka patrona se lehko brez škode ali nevarnosti prereže z nožem. Zato tudi lehko rabimo polovice, n. pr. najprej na dno polovico brez opreme, nanjo pa celo patrono z užigalno opremo! Podoba 108. S fulminatno vrvico opremljena dina-monova patrona. Podoba 110. Naboja z eno dinamonovo patrono. Zažiganje se lehko zvršuje z navadnimi užigali-cami. Kadar nam je pa zažigati več nabojev hitro zapored, da se prvi ne razpoči, preden smo gotovi z zadnjim in se utegnemo umekniti, je treba, da vzamemo užigalice, ki zanesljivo gore tudi v vetru. Da se ogenj laže prime užigalne vrvice, jo blizu konca nalomimo in za 2 cm na dolgo prerežemo, da se pokaže smodnik. Ko so vsi naboji prižgani, stopimo za kakih 50—100 korakov na stran in počakamo, da se razpočijo. Priporočljivo je šteti posamezne eksplozije, da vemo, če so se razpočili vsi naboji. V slučaju, da bi kteri izostal, je najbolje, da ga pustimo v miru. Najdalje v treh dneh se vsebina patrone in užigalne kapice pokvari vsled zemeljske vlage in je stem odstranjena vsaka nevarnost. (5e hočemo dotično mesto vedarle razstreliti, naredimo novo luknjo kakih 20 cm vstran od prejšnje. Navadno se pri opisanem rigolanju na površju učinek komaj pozna, zlasti če smo polagali naboje precej globoko. Poskušnja z lopato nam pa kmalu pokaže, da so spodnje zemeljske plasti raztrgane in zrahljane 10—20 cm globlje, kakor je segala luknja. Na isti način se prepričamo, kako na široko je segel učinek. Iz teh poskušenj potem uravnamo globino posameznih lukenj, njihovo medsebojno razdaljo, in lehko določimo množino razstreliva (število patron) za vsak posamezni naboj. Prav na isti način rigolamo brežinast svet za napravo novega vinograda, samo da zadostujejo 50—70 cm globoke luknje v razdalji 1 — l'/a m, kakršna je pač zemlja. Za vsak naboj vzamemo po eno patrono s 50 ali največ s 100 grami dinamona. Iz povedanega je jasno, da z raz-strelbo lehko rigolamo skoraj vsako zem- Podoba 109. Z navadno užigalno vrvico opremljena užigalna kapica, spojena s fulminatno užigalno vrvico. ljišče in da to delo lehko poljubno uravnamo po namenu in po kakovosti zemlje. _______ Podoba lil. Naboj s tremi dinamonovimi patronami, a patrone. Zgorgnja opremljena z užigalno kapico in navadno vrvico 0 sestavljanju in setvi travnih mešanic. (Po dr. T. vitemu Weinzicrlu preložil in priredil inženir Jak. Turk). (Dalje.) 20. O krmskih travnikih za divjačino. Končno je še omeniti, da so po lastnih izkušnjah, ki sem jih pridobil na podlagi započetih setvenih poskusov v Solni Komori, nektere travne mešanice prav prikladne za napravo krmskih travnikov za divjačino, in sicer mnogo bolj prikladne, kakor večletne krmske rastline za divjačino, ki so se dozdaj često priporočale z veliko reklamo.1) >).Tozadevni poskusi bodo ob priliki objavljeni na drugem mestu. Krmska mešanica za divjačino za nižje lege (700 do 1100 metrov) s 70odstotno doklado. 1. Švedska detelja .... 10 odstotkov2) 2. Navadna nokota .... 10 „ 3. Travniška bilnica ... 20 4. Pasja trava.....20 ,, 5. Mačji rep......20 ,. 6. Travniški lisičji rep . . 10 „ 7. Zlata pahovka .... 10 „ Ta mešanica je bila poskusno zasejana med zelen oves spomladi leta 1895. v Solni Komori, in sicer na več v okoliš osebnih zagraj Njegovega Veličanstva cesarja spadajočih parcel, ki leže 650 do 1100 metrov nad morjem, ter se je najbolje razvila. Parcele so bile prevržene z lopato jeseni ter pognojene s Tomasovo žlindro in pa s kajnitom. Za uspeh naprave je neobhodno potrebno, da se postavi trdna ograja, da se v prvem letu odvrača divjačina od nje. Ograja se sme odpreti šele drugo leto, in sicer po košnji (približno sredi meseca julija). Mešanico je v splošnjem prav rada popasla divjačina. Zanimivo je, kar se je v zadnjem času često opazilo, da velika divjačina (zlasti jelen) ne pomuli bele detelje nikdar, švedsko deteljo in mačji rep pa le redkokdaj.* Poslednjo travo pa zameta samo tedaj, ko poganja in cvete, in sicer zameta le stebelne poganjke, dočim listne poganjke prav rada uživa. Nižjim legam (400 metrov) bi se utegnila prilegati naslednja krmska mešanica za divjačino z 200 °/„ doklado: 1. Bela detelja......5 odstotkov 2. Švedska detelja.....5 „ 3. Navadna nokota, prava . . 5 „ 4. Mačji rep.......10 „ 5. Travniška bilnica .... 5 „ 6. Travniška latovka .... 15 7. Pasji rep.......15 „ 8. Angleška ljuljka .... 15 „ 9. Francoska pahovka . ... 10 „ 10. Pasja trava......10 „ 11. Zlata pahovka .... ■ 5 „_ Vsota 100 odstotkov Za višje lege (n. pr. čez 1100 metrov), kjer je naprava lesenega plotu združena z neprilikami in velikimi stroški in bi se polegtega moralo seno spravljati predaleč dol, je pri napravi novih pašnikov za divjačino bolj na mestu, da se rabijo osobite rastline za pašo, in sicer predvsem planinske udomačene vrste in oblike tako, da se napravi istinit pašnik za divjačino. Po mojem mnenju bi bilo priporočati v ta namen naslednjo mešanico s 150 °/0 doklado k normalni množini posetve za čisto setev pri povprečni čistoti in kalivosti: Krmska mešanica za divjačino za višje lege (nad 1100 metrov). Semenska vrsta Čista setev v odstotkih Grami na 100 m 2 1. Zlata pahovka .... 25 2. Mačji rep...... 10 45 3. Pasji rep...... 10 65 4. Planinska latovka . . . 20 100 5. Gostorušna rdeča bilnica . . . 15 100 6. Kozja bilnica..... . . 20 90 7. Planinski trpotec . . . , 10 55 8. Gorski trpotec .... . . 5 30 2) Resnična množina posetve se izračuni ravno tako, kakor je bilo povedano v 10. poglavju. Seme poslednjih petero planinskih vrst se sicer še ne dobiva v kupčiji, a se da prav lehko in plodovito razmnožiti tudi v nižjih legah, na primer pri 900 do 1200 metrih, izvzemši kozjo bilnico, ki zahteva vsaj 1400 metrov nadmorske višine. Tako bi mogel vsak večji lovski posestnik odmeriti v planinah, na primer v svoji gozdni drevesnici, nekaj gred za teh petero planinskih pašniških rastlin v svrho dobivanja njihovega semena. V ta namen more manjše semenske množine oddati že zdaj brezplačno planinski poskusni vrt na Sandlinški planini, če se za to prosi pri c. kr. prigledni postaji za semena. Taka naprava bi se pa morala vsekako zavarovati vsaj prvi dve poletji s primernim plotom pred divjačino. Prodaja lesa iz gozda. ii. Kadar se les prodaja v gozdu, je priporočati, da se v kupno pogodbo sprejmejo naslednji pogoji, oziroma da se vpoštevajo, v kolikor se zdi slučajno potrebno. Določi naj se začetek sekanja in popolno dokončanje poseka ter doba, kdaj se les spravi iz gozda. Pri prebiralnem sekanju je treba zapisati pogoje glede morebitnih poškodeb na drevju, ki naj ostane, ter glede čez mero posekanih ali neizkazanih in neprodanih debel. Ni pozabiti dogovora glede pospravila odpadkov, obeljenja lesa, sploh odredeb, da se ubrani razmnožitev škodljivih žužkov, ter proti nevarnostim, pretečim po ognju. Kadar so cene pogojene za razne izdelke, je treba natančno določiti vse izmeri in kakovost, ki naj jo imajo, ter kaki kosovi lesa se morajo v to porabiti. Privzeti je slednjič še kake prisilne določbe. Če hočemo o posameznih navedenih točkah nekoliko razpravljati, bi bilo v prvi vrsti tole omeniti. Dobe za podelavo in spravilo ni nastaviti prekratko ; treba se je ravnati po okoliščinah in danih razmerah. Pri prebiralnem sekanju je najbolje, da seka gozdni posestnik sam, ki bo najbolje pazil, da ne poškoduje naraščaja in ostalega drevja. Če pa seka kupec, je priporočati, da se za sekanje — če v dotičnem kraju vremenske razmere dopuščajo in se ne namerava dobaviti smrekova skorja za čreslo — kakor tudi za spravilo morda določi jesenski in zimski čas. Za nizke gozde je določiti, da se morajo vsa stebla posekati prav pri tleh, in sicer na pošev, z ostro sekiro, ob zimskem času. Za debla, ki se posekajo v visokem gozdu neve-doma ali pa pomotoma izven kupne pngodbe v dotičnem gozdu, je vnaprej določiti, da jih mora kupec prevzeti po gotovi, višji kupni ceni, ali se pa določi globa za vsako tako drevo. Da se ne naseli mrčes, je določiti, da se debla pravočasno obelijo, to je, da se odstrani skorja in se pravočasno pospravijo navzkrižem ležeči odpadki in vejevje, posebno če je to nevarno zaradi požara v gozdu. Pospravilo lehko zvrši gozdni posestnik, ki doma porabi vse, če gozd ni preoddaljen od doma. V oddaljenih, visoko, na planinah nahajajočin se gozdih zadostuje spraviti debelejše veje in trske na kupe, da se ne uduši naraščaj, oziroma, da se dobi prostor za nasad. Glede nezdravega lesa, gnilobe, krivine in drugih napak naj se vse natančno izgovori, da pozneje ni prepira in prerekanja. Navadno se v pogodbi določi, da se ima pri tak6 poškodovanem lesu toliko in toliko odstotkov pri ceni odbiti. Prodajalec in kupec naj se primerno in nedvoumno natančno pogodita, kako naj se izmeri in od kupca prevzame les, oziroma posamezni sirovo ali bolje izdelani izdelki. Dobro je izgovoriti si potrdilo o resnično prevzetem lesu. Izmeritev pa seveda odpade, če se je prodal stoječ gozd — bodisi na celem, bodisi od gotove debeline navzgor ali pa les zaznamenovanih dreves — kar za gotovo ceno že naprej, ne glede na kakovost ali posamezne izdelke. Pri taki prodaji je pa treba naprej preudariti vrednost s pomočjo cenitve ali izmerjenja lesa prodanega gozda, oziroma debel od gotove debeline navzgor ali pa zaznamenovanih debel, kakor je bilo poudarjeno v I. poglavju. Pozneje, namreč po dovišeni prodaji, vse to nič več ne koristi. Pogojene določbe pogodbe je vsekako treba spolniti. Da se njih točnejša spolnitev zasigura, je dobro sprejeti v pogodbo, da se bodo dela, ki se po pogodbi praviloma ne zvrše, smela dati napraviti po drugih, ali si pa pridrži ta ali oni del, da sme v gotovih točkah odstopiti od pogodbe. Pogodba lehko obdržuje tudi določbe glede kavcije, predplačila, končnega plačila in konvencionalnih kazni, ki jim zapade oni, ki bi ne spolnjeval pogojev. Naravno je, da bo kupec plačal gozd tem slabeje, čim trši so mu kupni pogoji. Še enkrat bodi izrecno poudarjeno, da naj bodo pogoji vsake pogodbe popolnoma jasni, ker nejasne pogodbe med prodajalcem in kupcem, četudi sta si prijatelja, pozneje rade privedo do razpora in mnogokrat do dragega pravdanja. — Pašništvo na Dolenjskem. V nedeljo, dne 31. avgusta se je vršilo slovesno blagoslovljenje zadružnih naprav na novo prirejenim pašniku Sodražke živinorejske zadruge v Travni gori. Blagoslovljenje je zvršil deželni odbornik in podpredsednik c. kr. kmetijske družbe dr. Lampe. Pri slavnosti je bila zastopana c. kr. deželna vlada po c. kr. okr. komisarju markizu Gozaniju, deželni odbor poleg dež. odbornika dr. Lampeta po dež. zadr. komisarju dr. Lovru Pogačniku, c. kr. kmetijska družba po inženirju Rataju, vse bližnje sosednje živ. zadruge po svojih zastopnikih. Navzoče-je bilo mnogobrojno občinstvo. Po završenem blagoslovu se je vršil poučen shod o pašništvu in živinoreji. Načelnik zadruge poslanec Bartol je pozdravil zastopnike oblasti, drž. in dež. poslanca Jakliča ter zastopnike živ. zadrug, zahvalil je vse zastopnike oblasti za blagohotno dosedanjo naklonjenost in izdatno podporo, ki se je z njo omogočila vreditev pašnika. Deželni odbornik dr. Lampe je nato govoril o razvoju živinoreje na Kranjskem ter je omenil delo dež. odbora, na tem polju kmečkega gospodarstva. V imenu vlade je pozdravil navzoče c. kr. okr. komisar Gozani, želeč zadrugi najboljšega uspeha. Obljubil je, da bo c. kr. deželna vlada tudi nadalje radevolje podpirala nadaljnji razvoj zadružnega pašništva. Deželni zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik je nato govoril o zadružništvu ter je pozival k slogi in skupnemu delovanju vseh zadružnikov. Inženir Rataj, ki je vse delo na pašniku vodil, je razložil tehtnično ureditev pašnika ter narisal važnost utrjevanja živine na paši. Na pašniku se nahaja letošnjo sezono povprečno 100 glav na dan. Pašnik je razdeljen v tri glavne oddelke, ki tvorijo potem še vsak zase 4—5 pododelkov. Obseg pašnika meri okrog 73 ha. Pašnik leži 900 m nad morjem. Živina je prav lepo razvita ter se nahaja na paši zlasti veliko lepih telic. Poleg zadružnega pašnika je še veliko za pašo pripravnega sveta, ki bi se dal prirediti v pašnik za več kakor 1000 glav živine. Živinorejska zadruga v Sodražiei priredi dne 25. septembra zopet razstavo in semenj za plemensko živino, kakor lani. Kogar zanima živinoreja ali hoče kupiti lepo žival, se naj omenjeni dan potrudi v Sodražičo. H. Ravnanje s hlevskim gnojem na gnojišču. Iz mnogih ozirov je najbolje hleve tako urediti, da se vsak dan sproti izkidujejo, morda celo dvakrat ali trikrat, ker le tako se da hlev ohraniti snažen in zdrav za živino. Na ureditvi gnojišča se spozna kmetovalec; umno napravljeno gnojišče, ki jo kmetovalčeva zlata jama, bodi njegov ponos ! Gnojišče bodi tako urejeno, da se ne morejo z njega izgubljati in izpirati gnojilne snovi, zato morajo biti tla nepredorna in gnojnica se mora odtekati v gnojnično jamo. Na gnojišče ne sme priti voda s streh in gnoj ne sme plavati v lužah deževnice, drugače izgubi kmetovalec na stotine kron vrednosti, kar je s težkim trudom po vinarjih pridobil. Dandanes pač ne sme biti gnojišča brez gnojnične jame! Gnojišče bodi zavarovano pred vetrrm in solncem, bodisi da je postavljeno v zavetno in senčno lego, ali pa vsaj obsajeno s košatim drevjem. Veter in solnce preprečujeta godenje gnoja, ga sušita in pomagata odvajati veliko vredne plinaste gnojilne snovi. Seveda mora biti gnojišče blizu hleva, da je dovažanje in odvažanje gnoia po možnosti lehko. Gnojišče bodi primerno veliko. Previsoko naložen gnoj se neenakomerno godi. Čez 1 Vs —2 m na debelo ne bodi gnoj naložen. Na odraslo goved se računa na gnojišču 4—5 m2 prostora, na mlajšo goved 3 m2, na konja m2 in na prašiča 1/2 m2. Glede ravnanja z gnojem na gnojišču je važno, da se gnoj enakomerno po gnojišču raztrese, pomeša in dobro stlači, drugače se suši, plesni in izgublja gnojilne snovi. Da se gnoj pravilno godi, ga je semtertja treba z gnojnico polivati, zlasti takrat, kadar se iz kupa kadi, ker to kaže, da se je gnoj vnel, t. j., da je vsled razkrajanja v gnojnem kupu nastala taka vročina, ki gnoj takorekoč sežiga. Sežgan gnoj je le malo vreden. Kako se obvarujejo drogovi in razni količi, da v zemlji ne gnijejo. Ker se naši gospodarji kaj pogosto obračajo na „Kmetovalca" v takih in podobnih slučajih, je umestno, da v splošnjem nekoliko opišemo, kako se obvarujejo razni koli in količevje pred prezgodnjim gnitjem v zemlji in nad zemeljsko plastjo. Predvsem se bomo tu ozirali na drogove za hmelj. Kar je povedano o teh, velja seveda tudi za razne druge drogove in količe. Ker so cene za drogove, zlasti za hmeljne, vedno višje in se takih drogov rabi na tisoče, je pač vredno vedeti, kako se kolikor mogoče dolgo ohranijo rabni. Hmeljar ima lep del svoje glavnice naložene v hmeljnih drogovih. Da se mu ne pokvarijo prehitro, da ne začno prezgodaj gniti, jih je treba na kak način tako pripraviti, da se morejo gnitja upirati. Zato jih nekteri z gotovimi sredstvi mažejo, napoje, ali pa obžgo. Večina gospodarjev misli, da drog najbolj gnije v zemlji, oziroma, da je gnitju ravno v zemlji najbolj izpostavljen. Toda še bolj je drog gnitju izpostavljen tam. kjer moli iz zemlje, tam, kjer neha zemlja. Zemeljska vlaga ima tam skoraj tak vpliv nanj, kakor v zemlji, vrhutega pa vpliva nanj tudi zrak, zato je ravno na prehodnem mestu najprej mogoče gnitje in trohnenje. Iz tega vzroka je potrebno, da se drogovi konservirajo najmanj 125 m od spodaj navzgor. Povsod znano sredstvo za ohranjenje drogov je obžiganje. To se zgodi tako, da se drži oni del droga, ki ga mislimo ohraniti, nad ognjem ter se počasi vrti, dokler ni pol do enega centimetra na debelo zoglenel. Ta način pa ni samo nekoliko nepripraven in zamuden, kajti za obžiganje nekaj tisoč drogov bi bilo pač treba mnogo časa, ampak tudi ni tako zanesljiv kakor druge vrste ohranitve. Veliko laglje in enostavneje in najbrž tudi ceneje se drogovi konservirajo s katranom, s karbolinejem ali pa s kreozotom. Karbolinej pa zopet iz raznih vzrokov pri praktičnih hmeljarjih ni vedno priljubljen. Pripomniti moramo, da za dobro ohranitev še ne zadostuje, če drogove samo namažemo. Suhi drogovi morajo biti najmanj šest ur v tekočini, ki jo rabimo za konserviranje, da je les mnogo vsesa in se z njo dodobra prepoji. To se pa zgodi tem prej, čim bolj topla je dotična tekočina. V raztopini modre galice napojen les je tudi jako trpežen. Kako pa se les napaja (impregnira) ? V kad se dene v vodi raztopljena modra galica, in sicer se je vzame približno 3 kg na 100 litrov vode (3 ®/0). V to tekočino se postavijo še sveži (zeleni) drogovi, ki se v štirih dneh z galično raztopino dobro prepoje in morejo potem kaj uspešno kljubovati gnitju. Popolnoma suh les ni pripraven za impregniranje, ker ne vsesa skoraj nič one tekočine, ki jo rabimo za konserviranje. Napajanje z modro galico tudi ni povsod prav priljubljeno, ker traja štiri dni. Neki drug poceni način za očuvanje drogov pred gnitjem je, da se dene v luknje, kamor se potem drogovi v zemljo potaknejo, zmes premogovega pepela in apna v razmerju 2:1 ali na 1 del apna 2 dela premogovega pepela. Tudi premogov pepel sam ali pa apno samo se je baje dobro obneslo. V tem slučaju se pa moramo vprašati, če ni mogoče, da bi korenine hmelja mogle na ta ali oni način biti oškodovane. Vsa sredstva smo doslej opazovali z nekako dvomljivostjo. Eno bi bilo dobro, pa je neprikladno, drugo bi tudi bilo, pa je preveč zamudno, itd. Vprašajmo se: Kaj pa hočemo z ohranitvijo doseči? Doseči hočemo, da bi drogove mogli kolikor možno dolgo ohraniti dobre in rabne. Če to premišljamo, pridemo do zaključka, da je najbolje, če drogove iz starejšega suhega lesa ožgemo, dasi je to precej zamudno, ali pa, da jih namažemo s katranom, če ga dobimo po primerni ceni. To se nam tudi dobro izplača, kajti dobro ohranjen drog bo pač dva- ali trikrat tako dolgo raben kakor neohranjen. Svež, še neposušen les je pa najbolje ohraniti na ta način, da ga dobro prepojimo z raztopino modre galice v vodi. Res da to traja po štiri dni, toda vsako leto je gotovo treba nekaj sedanjih slabih drogov nadomestiti z novimi. Te kaže na vsak način prepojiti s 3 "/o galično raztopino. Drogovi bodo jako trpežni, in dasi je napajanje zamudno, se nam to delo vendar izplača, kajti drogovi so od leta do leta dražji, z napojitvijo si pa prihranimo marsikteri drog. Nikdar pa ne smemo pozabiti, da naj bo oni del droga, ki je nad zemljo in naj je konserviran na ta ali oni način, konserviran vedno dovolj visoko nad zemljo, nikdar ne manj kakor vsaj 40 do 60 cm visoko, kajti ravno največja nevarnost mu preti ravno tam, kjer prehaja iz zemlje, ker je tam vpliv med zemeljsko vlago in zrakom najpogubnejši. Drogov pa ni konservirati samo enkrat, ampak takoj zopet, ko opazimo, da je vpliv onega sredstva že slab, ki smo z njim drog konservirali. J. Vprašanja m odgovori. Na vsa gospodarska vprašanja, ki.dohajajo nac. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo »»Kmetovalca", se načelno odgovarja le v »Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno jpoučni, se uvrste med »Vprašanja in odgovore", ostali pa v .Listnico uredništva". Odgovarja se. le na vprašanja, ki so podpisana s celim imenom, v »Kmetovalcu" se pri vprašanju pristavijo pričetne črke imena in kraja. Ce vprašalec ne želi drugače. Redno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj štiri dni pred izdajo lista; na prepozno došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso gospodarska in odgovori nanja niso splošno poučni in zanimivi, se ne odgovarja v »Kmetovalcu«., ampak le pismeno, če je pismu priloženih 50 h v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zakladu. Vprašanje 181. Prosimo, da nam daste navodilo, kako se rabi požiralnikova cev, ki smo jo naročili pri družbi? (A. V. v S.) Odgovor: Živali se vtakne v gobec oni preluknjani les, ki je priložen cevi, ter se priveže zadaj za rogmi. Skoz luknjo tega lesa se vtakne skoz požiralnik vsa požiralnikova cev, kakor je dolga, tako, da sega noter v vamp. Preden cev rabite, jo morate namazati z oljem ali z maslom ali pa s kako drugo mastjo, ki živali ne dene prveč težko. Da bi pa cev v vampn ne zašla v krmo, ampak da sega do vetrov, morate žival, kadar ji vtikate požiralnikovo cev, tako postaviti, da stoji s sprednjima nogama nekoliko više. J. Vprašanje 182. Moj mladoletni sin je bil obsojen zaradi razžaljenja časti. Ker je pa sin odšel v Ameriko, terja sodišče in advokat, da naj povrnem nastale stroške jaz namesto njega. Ali sem dolžan plačati sodne in advokatske stroške za svojim mladoletnim sinom? (A. P. v H.) Odgovor: Zakon veleva, da je oče sicer odgovoren za vzgojo in prehranjevanje svojih otrok, nikakor pa ni odgovoren za njihove kazenske delikte. Vam torej ni treba plačati za sinom nobenih stroškov, ker jih nikdo od Vas zahtevati ne more. Tudi mislimo, da tega sodišče ni zahtevalo od Vas. Povrnitev vseh teh stroškov morejo zahtevati le od Vašega sina samega, kadar pride iz Amerike. Če pa ima sin kaj svojega premoženja in ste Vi oskrbnik tega premoženja, tedaj ste pa pač dolžni povrniti zahtevane stroške iz sinovega, ne pa iz svojega imetja J. Vprašanje 183. Pri nas je letos jako močno obrodilo bezgovo grmičevje. Jaz mislim teh jagod nabrati in jih pokuhati v žganje. Kako se napravi iz bezgovih jagod žganje in koliko žganja se dobi iz 100 kg teh jagod? (L Š. v R.) Odgovor: Koliko žganja boste pridelali iz 100% brezovih jagod, je pač odvisno od tega, koliko imajo sladkorja v sebi. Kipelne glive namreč pretvarjajo sladkor v alkohol in ogljikovo kislino, in čim več je v jagodah sladkorja, tem več je alkohola. Kadar pa iz pokipele drozge kuhate žganje, tedaj se zopet vpraša, kako močno, oziroma koliko odstotno žganje hočete, čim več odstotno žganje pridelujete, tem več je v njem alkohola in tem nanj vode, v manj odstotnem pa je manj alkohola in več vode. Iz tega torej razvidite, daje tudi način pokuhovanja odločilen za množino pridelanega žganja. Kratko rečeno, pridelate temveč alkohola, čim več je sadkorja v jagodah in tem več žganja, čim manj odstotno (slabejše) bo. Jagode se obero tako, da so brez peeljev, se zmozgajo ter denejo v kipelne kadi, ki morajo biti dobro zaprte. V teh povzročijo kipelne glive, da se sladkor pretvarja v alkohol in ogljikovo kislino. Vendar pa je dobro, če pustite na kipelni kadi majhno luknjico, da uhaja ogljikova kislina. Da pa ne pride zrak v posodo, se ta luknjica pokrije z vrečico, kamor smo prej dejali peska. Ko se je nabralo dovolj ogljikove kisline, ta sama privzdigne vrečico in puhne vun. čez dva do tri mesece lehko začnete s kuhanjem žganja, ki se vrši tako, kakor pri vsakem drugem sadju, namreč v žganjarskih kotlih. Bezgove jagode pač ne dajo mnogo žganja., ali ker je to žganje precej težko dobiti, se tudi prav dobro plačuje. J. Vprašanje 184. Soseda mi hoče ubraniti vozno pot čez svoj svet na mojo njivo, dasi so pot že moji predniki od leta 1830. neovirano rabili. Sedaj pa mi je kar naenkrat prepovedala rabo poti, je dala ceniti škodo, ki se ji dela z vožnjo, In zahteva, da ji plačam odškodnino. To pot hoče ona tudi obdelovati, kakor bi bil njiva. Ali mi more 82 let rabljeno pot soseda prepovedati in zahtevati odškodnino za nji tu storjeno škodo? (M. S. v Č.) Odgovor: Če ste to pot res nemoteno že toliko časa rabili, ste dobili služnostno pravico do nje, ki Vam je nihče ne more prepovedati ali vzeti. Pač pa Vaša služnostna pravica do te poti izgine, če Vam lastnica tega sveta prepove rabo poti in se Vi njeni prepovedi pokorite skozi tri leta, kajti stem, da se ji udaste, molče priznate, da nimate pravice do poti. Zato se ne brigajte za njeno prepoved in mirno vozite dalje, če to dotični posestnici ne bo povšeči, naj Vas toži. Kar se pa tiče obdelovanja in zasejevanja tistega dela zemljišča, ki po njem teče pot, ki imate do nje pravico, Vam povemo, da posestnica ne sme dotične poti niti orati, niti obsejati, niti zasaditi ali kaj podobnega, ker Vam ne sme braniti vožnje po poti, ki imate do nje služnostno pravico. Če bi ona hotela pot preorati, si poiščite pravice pri sodišču. Ker govorite tudi o neki odškodnini, mislimo, da je soseda najbrž pot že zasadila in ste ji Vi z vožnjo napravili škodo. Pota ona ne sme zasaditi, oziroma posejati, in vsledtega o kaki odškodnini niti govora ne more biti. J. Vprašanje 185. V mojo shrambo za žito in v kleti za zelenjavo je prišlo nenavadno veliko podgan, ki mi delajo prav občutno škodo. Kako in sdim bi odpravil podgane iz mojih shramb? (K. O. v T.) Odgovor: Za preganjanje podgan je mnogo najrazličnejših sredstev, ki vsa pomagajo večinoma le tistemu trgovcu, ki jih prodaja. Nedavno smo pa čitali v nekem listu, o prav preprosti napravi, ki se z njo uspešno ugona-bljajo podgane. V shrambo se namreč postavi kak sod, ki nima pravega pokrova, ampak smo nabili namesto pokrova nanj le nekoliko trši popir. Po sredini se ta popir prereže navskriž tako, da se lehko odpre, oziroma uda, in podgana, ki je skočila na ta pokrov telebi v sod. Priporočljivo je prisloniti postrani kako desko na sod, da po njej priplezajo podgane do vrha. Pokrov se namaže s kako snovjo, ki podganam dobro diši. Podgana skoči z deščice na pokrov, ta se uda, in že plava podgana v vodi, ki smo jo nalili v sod. V to vodo pa velja postaviti tudi kak kamen, ali kaj podobnega, tako, da le nekoliko štrli iz nje in da ima le ena podgana dovolj prostora na njem. Podgana seveda hitro spleza iz vode na kamen. Pa ne traja dolgo, ko prikoraka druga podgana po deščici nad sod, zopet skoči na pokrov in štrbankne v vodo. Tudi ta se hoče iz vode brzo rešiti na suho, toda na onem prostorčku je že druga podgana. Prične se boj med obema. Strašen krik in vik nastane v sodu. Ko druge podgane to slišijo, mislijo, da se tovarišici pretepata za plen, in brž hite po deščici navzgor in poskačejo v sod, in tako se bojujejo in grizejo toliko časa, da omagajo in potonejo v vodi. Pravijo, da so nekteri posestniki na ta način polovili v eni noči 20 do 30 podgan. J. Vprašanje 186. Ko sem pregledoval konje na planini, sem enega osumil smrkavosti. Kam naj naznanim zadevo, da dobim kako odškodnino, če bi konja spoznali za smrkavega in bi ga ubili? Ali smem k razte-lesenju sam poklicati kakega posebnega živino-zdravnika? (L. B. v P.) Odgovor : Sum smrkavosti morate nemudoma naznaniti županstvu. Županstvo sporoči to naznanilo glavarstvu, če se kak konj spozna za smrkavega, se mora takoj pobiti. Prej se pa njegova vrednost ceni po treh cenilcih. Če se pri raztelesenju konj spozna za smrkavega, dobi posestnik — Če je sum bolezni pravočasno naznani — za odškodnino dve tretjini vrednosti. Ča se pa spozna, da konj ni bil smrkav, dobi posestnik povrnjeno vso vrednost. K razstele-senju sme posestnik iti na svoje stroške in sme poklicati tudi enega privatnega, morda mestnega živinozdravnika. P. Družbene vesti. * Enodnevne tečaje za razstreljevanje zemlje priredi c. kr. kmetijska družba v septembru in oktobru t. 1. po nekterih krajih Kranjske. Podrobnejša pojasnila o teh tečajih so razvidna iz tozadevnega razglasa med uradnimi vestmi te številke. Vsled nastalih ovir je bilo treba izpremeniti spored teh tečajev od druge polovice t. m. dalje. Polegtega je uvrščenih tudi par novih tečajev. * Plačevanje blaga. Gg. družbenim udom naznanjamo, da se družba strogo drži načela, vse gospodarske potrebščine oddajati le proti takojšnjemu plačilu, oziroma proti povzetju. Družba mora sama vse potrebščine sproti plačevati in nima sredstev, da bi mogla na upanje dajati, zato tudi opozarjamo za plačilo odgovorne podružnične načelnike, da se istotako drže tega načela in da naj skrbe za poravnavo vsakega družbenega računa tekom določenih 14 dni. * Umetna gnojila ima c. kr. kmetijska družba naslednja v zalogi : Rudninski superfosfat s 14% v vodi raztopne fosforove kisline po K 7*— .100 kg z vrečo vred. Tomasovo žlindro. Cena za nadrobno oddajo 18odstotne žlindre v Ljubljani je 7.— 19% K 7.25 100 kg. Naročbe načele vagone po 10.000 kg se bodo zvrševale po naslednjih cenah. K 544-— K 578-— K612-— K 646'— K 680'— K 714 — 16 % 17% 18°/. 19% 20% 21% za cel vagon z 10.000 kg, popust znaša z ozirom na prihranitev stroškov za prevažanje K 25.— pri celem vagonu. Te cene je razumeti bazis Trst, t. j. naročnik bo plačal le toliko voznine, kolikor bo znašala iz Trsta do zadnje postaje, čeravno dobi žlindro naravnost iz tvornic. Vozni list naj se vselej družbi vrne. Kalij evo sol po K 12-60 100 kg. To gnojilo se oddaja tudi v vrečah po 50 kg za 6 K 50 h, ker tvornica za množine po 50 kg zaračuna 20 h za vrečo. Kdor gnoji travnike s Tomasovo žlindro ali z rudninskim superfosfatom, ta mora gnojiti tudi s kalijem bodisi s kalijevo soljo ali s kajnitom. Mi odločno priporočamo kalijevo sol, ki ima v sebi 42 °/0 kalija, in stane 12 K 60 b, dočim ima kajnit le 12 —14 % kalija ter stane 5 K 50 h. Namesto 300 kg kajnita se vzame le 100 kg kalijeve soli, a ima se več kalija in se vrhutega še prihrani 3 K 90 h. Kainit po 5 K 50 h 100 kg. Kostno moko po 10 K 100 kg z vrečo vred. Kostni superfosfat po 11 K 100 kg. Amonijev sulfat po 36'—K 100 kg iz Ljubljane. To dušičnato gnojilo je važno za gnojenje na njivah žitu, krompirju, ozimini itd., in sicer v zvezi s superfosfatom in s kaliievo soljo. Poraba amonijevega sulfata v vinogradih je zlasti važna in zato posebno priporočena. Opozarjamo na spise: „Gnojenje vinogradov" v peti in šesti številki in „Gnojenje travnikov spomladi s posebnim ozirom na umetna dušičnata gnojila" v šesti številki letošnjega „Kmetovalca". Mešano umetno gnojilo (vinogradniško gnojilo,) ki ima 10°/0 v vodi raztopne fosforove kisline, 10°/0 žve-plenokislega kalija in 4 °/0 amonijevega dušika, oddaja družba po 17 K 50 h 100 kg z vrečo vred. (Glej spis „Mešana umetna gnojila" v 3. štev. lanskega „Kmetovalca".) * Za Živinorejce ima družba v zalogi požiral-nikove cevi za odraslo goved po 12 K komad in za teleta, ovce in koze po 7 K komad. Trokarji so po 5 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani. — V zalogi ima družba tudi mlečne cevi komad po 80 h. Mlečne cevi se rabijo za odtok mleka, kadar kravo vime tako boli, pa je ni mogoče molsti. — Napajalnike za teleta iz poeinjene ploščevine oddaja družba po 10 K. Tropine podzemeljskega oreha. Te tropine imajo zajamčeno 56 do 57 odstotkov beljakovin in maščobe v sebi. Družba je ugodno kupila večjo množino in jih oddaja po 20 K 100 kg iz Ljubljane. Prof. dr. Pott pravi v svoji knjigi o krmilih : „Orehove tropine se morajo prištevati najmočnejšim dušičnatim in najlaže prebavnim rastlinskim močnim krmilom; odlikujejo se posebno po večji vsebini beljakovin." Tudi mi jih priporočamo našim udom, ki imajo živino navajeno na krmljenje z močnimi krmili ; dobivajo se v vrečah po 75 kg. Lanene tropine, ki so zelo priljubljene, ima družba vedno v zalogi. Stanejo K 21.— 100 kg v Ljubljani, v vrečah po 50 kg. Sezamove tropine. Družba je ugodno kupila večje množine najfineje zmletih sezamovih tropin in jih oddaja po znižani ceni K 19'— 100 kg iz Ljubljane. Te tropine družba jako priporoča. Vsebujejo jamčeno 50 odstotkov beljakovin in maščobe in Be dobivajo v vrečah po 75 kg. — Priporočati je umnim gospodarjem, da si čimprej priskrbe zadostno množino teh tropin, ker utegnejo tvornice pozneje ceno vsled večje porabe znatno povišati. Pri odjemu pol ali celegavagona more dati družba znaten popust. Sladkornata močna krmila kot okrepčujočo primes k drugim krmilom ima odslej naša c. kr. kmetijska družba v zalogi ter jih oddaja le v celih vrečah po 50 kg, in sicer mešanice za pitanje ter za molzne krave po 19 K 100 kg z vrečami vred iz družbenega skladišča ali postavljene na ljubljanski kolodvor. Opozariamo na spis ^Sladkornata močna krmila" v 2. št. lanskega „Kmetovalca", ki pojasnjuje naravo, učinek in način pokladanja sladkornatih močnih krmil. Klajno apno, 38—42»/„, oddaja družba v izvirnih vrečah, težkih 50 kg po 22 kg. V manjših množinah, nad 20 kg, po 24 h, v množinah pod 20 h kg pa po 26 h kg. Za manjše pošiljatve na zunaj se še posebej zaračuni za vsako pošiljatev 30 h za zavoj, vozni list itd. — Manj kakor 5 kg se ne razpošilja. — Opozarjamo, da je klajno apno potreben dodatek h krmi, koder krmila nimajo v sebi dovolj rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline, in da klajnega apna ni zamenjati z ničvrednimi redilnimi štupami za živino. Živinsko sol priskrbnje družba vsem tistim, ki ne morejo osebno v Ljubljano ali ki je v svoji bližini na morejo kupiti po 7 K 100 kg ali pa 3 K 60 h 50 kg. Živinska sol se oddaja le v vrečah po 50 kg. Le tiste naročila na živinsko sol se zvršujejo, ki se sanje denar naprej pošlje. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. ^ a b i 1 o na občni zbor kmetijske podružnice v Zg. Tuhinju dne 21. septembra t. 1. ob treh popoldne pri načelniku. SPORED: 1. Predavanje in ustanovitev živinorejske zadruge. 2. Kaj je ukreniti s podružničnim vrtom. 3. O napravi mostne tehtnice. 4. Slučajnosti. Kmetijska podružnica za Tuhinjsko dolino, okraj Kamnik, dne 5. septembra 1913. Anton Burkeljca, načelnik. Razglas o prireditvi tečajev za razstreljevanje zemlje. Enodnevne tečaje za razstreljevanje zemlje priredi e. kr. kmetijkka družba Kranjska v naslednjih krajih: 23. septembra na Čatežu pri Vel. Loki, 27. „ na kmetijski Soli na Grmu pri Novem mestu. -29. „ v Črnomlju, 2. oktobra v Horjulu, 6. v Trnovem pri Ilirski Bistrici, 7. „ v Matenji vasi pri Prestranku, 13. v Št. Vidu pri Vipavi, 20. „ v Sv. Križu pri Kostanjevici. Vsak tečaj se bo vršil po naslednjem sporedu: 1. Predavanje o pomenu globokega rahljanja zemlje sploh. Tehnična pojasnila o ravnanju z varnostnim razstrelivom, o njegovi opremi in rabi. 2. Praktične vaje o razstreljevanju, in sicer: a) poskusi, kako se z razstrelievanjem zemlja rigola; b) kako se napravljajo drevesne jame ; c) kako se rahljajo spodnje zemeljske plasti v starejših sadovnjakih; d!) kako se izstreljujejo drevesni parobki. Pričetek vsakega tečaja ob osmih dopoldne. Posameznega tečaja se lehko udeleži neomejeno število oseb. Tečaji so namenjeni predvsem tistim gospodarjem, ki se zanimajo za napredek v kmetijstvu sploh in še posebej za napredek v sadjarstvu. Zlasti opozarjamo na te prireditve vse posestnike, ki nameravajo krčiti gozdove zanje bo ravno izstreljevanje drevesnih štorov posebno važno. Tečajev naj bi se končno udeležili tudi trezni in zanesljivi delavci, ki bodo imeli tu priliko popolnoma priučiti se ravnanja s tem razstrelivom in bodo potem lehko v svojem okrožju proti plačilu zvrševali tozadevna dela. Gg. načelnike naštetih kmetijskih podružnic prosimo, da sprejmejo in varno shranijo predmete, ki jim jih bomo poslali pred tečajem. Istotako naj za dotični dan oskrbe lokal za predavanje in pa primerne prostore za poskuse in praktične vaje. Tečaji sejjbodo vršili ob vsakem vremenu. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. KONJEREJEC. Uradno glasilo samostojnega konjerejskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske. jo videl, kajti to Martin. „Ponuja Soseda Razumnika konjereja. 8. Dobre plemenske kobile pravi konjerejec ne sme prodati. „Za mlado kobilico Strelo imam kupca," je pravil nekega dne Zalarjev Martin Razumniku. „Kaj, Strelo hočeš prodati?" je začudeno vprašal ta. „Vselej sem bil vesel, kadar sem bo dobra, močna polkrvna kobila?" „To že!" samozavestno pritrdi se mi pa tudi lep denar za njo." »Koliko se ti je za Strelo obljubilo?" vpraša Razumnik. „Tone iz Zagozda mi je ponujal za triinpolletno žival 950 kron," odvrne Martin. „Lep denar je to. Jaz sem zahteval 1000 kron. Najbrž mi bo Tone tudi toliko dal. Ceneje je ne dam." Razumnik pravi: ,.Oglejva si Strelo skupaj; jaz je že dalj časa nisem videl." „Ravno sedaj je v hlevu," pravi Martin, ki se mu je to prav dobro zdelo. »Takoj jo bom rekel vun pripeljati." Šla sta na Zalarjevo dvorišče in Martin rekel sinu, naj Strelo pripelje iz hleva. Ni trajalo dolgo in lepa, živa kobila stala na dvorišču. Je Je Razumnik je rekel: „Res je lepa in že sedaj 1000 kron vredna. Nobene napake ne vidim na njej. Popolnoma je podobna Ljubici, svoji materi. Tu se vidijo na Streli sploh vse prednosti Taborsove. Saj je od Taborsa, kaj ne?" „Da, Ljubico, Strelino mater, sem pripustil k Taborsu," odvrne Martin. „Torej je tvoja Strela dobrega izvora in z njo bi se dalo marsikaj doseči. Tudi se prav nič ne čudim, da hoče Tone iz Zagozda kupiti to krasno žival. Tone je dober poznavalec konj. Dobro ve, koliko je vredna tvoja Strela. Oglejva si tudi njeno mater Ljubico in ju primerjaj va !" Martin pomiga hlapcu. Ta takoj pripelje Ljubico. Obe živali so postavili drugo poleg droge. „Mati in hči sta res krasni živali," je rekel Razumnik. Dobri, močni polkrvni živali sta, ki sta izvrstni za vprego. Martin, dobre kobile imaš v hlevu. Toda povej mi, zakaj vendar misliš prodati to mlado kobilico, ki je najboljša v vsej vasi, da, celo v vsej okolici in ki je tako dobrega izvora (pokolenja)? Strele bi ne prodal, čeprav bi mi kdo ponujal 2000 K zanjo. Obdržal bi jo rajši in bi jo pripuščal. Za žrebca Triglava bi bila kakor nalašč. Če jo boš pripuščal k Triglavu, boš zaslužil s svojo konjerejo lepe novce, kajti glavno pri reji so ravno take kobile!" Martin se je smramežljivo praskal za ušesi. Nič kaj prav ni vedel, kaj naj bi rekel. Slednjič pravi: „Denar potrebujem ! Kobilica bo tako dobro plačana, da z izkupičkom lehko pokrijem vse potrebne izdatke!" „Dobre kobile pravi konjerejec ne proda, tudi če denar potrebuje," nadaljuje Razumnik. „To se pravi Podoba 112. zaklati kokoš, ki nese zlata jajca. Če potrebuješ denarja, pojdi v posojilnico ali k dobremu prijatelju, saj imaš vendar dobro vero in malo dolga. Kaj boš pa pripuščal, če prodaš najboljše plemenske živali?" Nekako v zadregi odgovori Martin: „S 1000 K ravno vse lehko poplačam za prvo silo ter mi bo še toliko denarja ostalo, da si lehko kupim drugo kobilo !" „Tako, Martin, ti si hočeš kupiti drugo kobilo?" vpraša Razumnik. „Ali si si že ktero ogledal, ali ti je kdo že kaj ponudil?" „Lovrač iz Zabrda mi je včeraj ponudil petletno rjavo plemensko kobilo Vijolico za 450 kron." „Za to ceno pa prav gotovo ne dobiš take plemenske^ kobile kakor je Strela." ,,Žrebeta mi bo pa vendar dajala," meni Martin. „Saj je velika in močna, lepo rasla in ima dobra kopita." „To je vse prav lepo, toda takih žrebet ti ne bo dajala, ki bi bili po treh letih vredni po 1000 kron," odgovori Razumnik. „Ali kaj veš, kakšnega rodu je Vijolica, ali poznaš njeno mater in očeta?" „Tega pa Lovrač tudi ne ve," pravi Martin. „Pred letom jo je kupil od nekega prekupca." Razumnik na to odgovori: „Torej se o njenem pokolenju prav nič ne ve. Je že mogoče, da je kobila predvsem dobra, ali pa reciva rajši, da ni slaba. Glede njene plemenske vrednosti pa ne veva popolnoma nič. Mogoče je, da stori dobro žrebe; še laže je pa mogoče, da ti da slabo žrebe. Slabih žrebet je namreč vedno več, kakor pa dobrih. Sicer bi pa bilo dobro, če bi si Vijolico ogledala. Pojdiva jutri v Zabrdo, saj je nekoliko nedelja." „To ni potrebno," odvrne Martin. „Kobilo mi je Lovrač danes sem poslal. Gori pri Lipovcu je. Moj sin je lehko takoj semkaj pripelje." „To je pa prav pripravno!" pravi Razumnik. Sin je hitel gor k Lipovcu in je bil v par minutah s kobilo na dvorišču. „To je torej Vijolica!" pravi Razumnik ter jo zvedavo ogleduje. „Tako grda ravno ni, toda života ima bolj malo, noge pa zelo dolge. Zadnje noge ima precej sabljaste. Jaz bi je zato ne obdržal za pleme l" „Pa tudi stane samo 450 kron," mu seže Martin v besedo. „Od kobile, ki stane 450 kron, vendar ne morem zahtevati toliko, kolikor od take, ki stane 1000 K. „Toda tako velikih napak, kakor jih ima ta Vijolica, pa kobila vendar ne sme imeti," gaje prepričeval Razumnik. „Poglej vendar zadnje noge, kako so sabljaste!" Martin je pa trdovratno odvrnil: „Če jo pripustim k tako dobremu žrebcu kakor je Taborso, potem je pač mogoče, da žrebe ne bo imelo sabljastih zadnjih nog. Kje bi pa vendar dobili dovolj kobil, če bi bili tako natančni." „To ježe res!" odvrne Razumnik. „Dober žrebec pač more napake zmanjšati. Vprašati se pa morava, kako dolgo in skozi koliko rodov se je ta napaka pri kobili že podedovala. Če so imeli že starši in prastarši Vijoličini sabljaste noge, potem pač ni pričakovati, da bi tudi potomci te jako dvomljive kobile ne dobili iste napake! Mislim, da boš imel z njo in z njenimi žrebeti prav malo veselja, in prav se ti bo godilo. Ti prodaš sedaj nekaj, kar dobro poznaš, in zamenjaš to za 500 kron dobička za nekaj popolnoma nepoznanega. To je budalost, Martin. Konjerejec pač ne sme biti tako kratkoviden!" „Jaz potrebujem denar," je trdil Martin zopet. Kupčija se mu je zdela prevabljiva. Po njegovem mnjenju bi bila to vendar krasna kupčija. Dobil bi drugo plemensko kobilo, obenem bi pa mogel poravnati neki starejši manjši dolg. Vzroki, ki jih je navajal Razumnik, ga niso mogli pripraviti do tega, da bi Strelo piidržal. „Če te nikakor ne morem prepričati in če hočeš na vsak način Strelo prodati, potem jo kupim jaz," pravi Razumnik. „Dam ti zanjo 1020 kron. Ti pa kupi Vijolico. Kmalu potem bova videla, kdo je napravil boljšo kupčijo, ti ali jaz." Zadovoljen sem stem!" vzklikne Martin veselo. „Še danes lehko odpelješ Strelo, jaz pa kupim Vijolico." „Želim ti mnogo sreče, kajti morda jo boš še potreboval," odvrne Razumnik porogljivo. Možaka sta si po starem običaju udarila v roke in kupčija je bila sklenjena. Še isti večer je odpeljal Razumnik Strelo. Martin je pa tudi še isti dan kupil Vijolico ter je Lovraču še 15 kron odbil. Kako se je veselil lepe kupčije! Čez nekaj časa se je začela Vijolica pojati in zato jo je Martin pripustil k Taborsu. Upal je, da bo potem dobil tako žrebe, kakor je Strela, kajti Taborso je bil vendar izboren žrebec, in tu ne more unesti. Razumnik je pa sklenil, da še eno leto počaka in Strele še ne pripusti. Rajša naj še nekoliko zrase. „Če jo že sedaj pripustim, potem mi ne bo več veliko zrasla," je rekel Razumnik nekega dne Martinu. „Tudi se bojim, da bi bilo žrebe slabotno. Na vsak način je bolje, da počakam še eno leto." Pretekli so meseci. Vijolici se je poznalo, da se je ubrejila, pa tudi Ljubica, mati Strelina, je zopet storila lepo žrebe. „Taborsova žrebeta so brez izjeme krasna," pravi nekega dne Martin Razumniku, ko je ta ravno ogledoval Ljubičino žrebe. Taborso res imenitno prenaša vse dobre lastnosti na žrebeta. Tudi srednje kobile morajo dobiti lepa žrebeta. To je krasen žrebec. Stavim, da bo imela Vijolica ravnotako lepo žrebe kakor Ljubica. Vsa žrebeta Taborsova se vržejo po njem. Vsako leto bolje podeduje!" „Bomo videli!" odvrne Razumnik. „Sedaj tega še ne moreš trditi!" Martin je štel dneve in ure. Komaj je pričakoval trenutka, ko bo mogel Razumnikove trditve ovreči. Slednjič je Vijolica storila. Žrebe je bilo ženskega spola, slabotno, noge je imelo kakor pajek tenke in prav grdo sabljaste. Posebno vesel Martin ni mogel biti, ko je videl tako Taborsovo žrebe. To pot njegove podedovalne moči ni bilo videti. Vijolica je imela pri podedovanju večji vpliv. Martina je bilo sram Razumniku pokazati žrebe in mu zato tega veselega dogodka ni povedal. Vendar ni mogel dejstva dolgo prikrivati. Nekega jutra je srečal Razumnik Martiua na cesti. „Ali je Vijolica že storila?" je radovedno vprašal. „Že, že," odvrne Martin pobito. „Žrebe moram videti," pravi Razumnik. „Daj, pelji me v hlev!" Martin je šel obotavljaje se pred njim v hlev. „Tako, to je novi Taborso!" zakljiče Razumnik posmehljivo. „Ali ti nisem pravil! Pri tej nepoznani kobili človek pač ne ve, pri čem da je. Kaj posebnega od nje ni bilo pričakovati. Sedaj pa vidiš sam, kako izvrstno plemensko kobilo si kupil. Krasno žrebe! Saj nima skoraj nič života, noge pa take kakor turška sablja. Lehko boš vesel, kadar boš to žival prodajal. Tedaj se bo reklo: Vpregaj sam tako spako, ker ti nihče za tako žival ne da niti vinarja. Ali boš pa morda to krasno Taborsovo žrebe celo pripuščal?" Martin je dalj časa molčal. Jezno je grizel cev pri pipi. Slednjič pa pravi: „Žrebe ni ravno tako slabo ! Sabljaste noge pač ima, kakor mati, toda lehko se še popravi. O žrebetih se ne more vselej reči, kakšni bodo pozneje. Lepa žrebeta se dostikrat tako grdo razrasejo, da jih ni več poznati, slaba se pa mnogokrat bolje razvijajo, kakor bi kdo mislil." „Martin, motiš se!" odgovori Razumnik. „Iz tega žrebeta ne bo nič. Počakaj, kako boš govoril po dveh letih!" Razumnik je imel prav. Vijoličino žrebe je raslo na veliko žalost Martinovo. Sabljaste noge niso hotele izginiti. Nasprotno, vsak dan so bile bolj krive (glej podobo 112). Polegtega se mladi Vijolici život kar ni hotel razviti. Pozneje so se ji še biclji vodoravno nazaj pošibili in kopita so bila tudi slaba. Po vsem tem je postala ta hčerka Taborsova prav malo vredna žival. „Sedaj pa imaš dobiček !" je rekel Razumnik, ko je čez dve leti videl Martinovo kobilo Vijolico št. 2. na cesti. „Martin, da veš, prav se ti godi. Sedaj vidiš, kako se ti je obnesel up, ki si ga stavil na Taborsa. V tem slučaju niso zmagale dobre in plemenite, ampak slabe lastnosti." Martin ni mogej ugovarjati. Izprevidel je, da je kaj nevarno pripuščati kobile, če o njihovem rodu in o koristnosti ničesar ne vemo. „Tvoja Vijolica pa ni podedovala na hčer samo one slabe lastnosti, ki jih je imela sama, ampak tudi take, ki jih sama ni imela," ga je poučeval Razumnik. „Poglej njena slaba kopita in njene vodoravno nazaj vpognjene biclje, Martin! Te lastnosti je gotovo podedovala po prastarših. Pri Streli bi gotovo ne bil doživel takega razočaranja. Poznal si njeno mater in materno mater, ki nobena ni imela takih napak. Kadar ti stori Vijolica zopet kako žrebe, tedaj lehko doživiš še kako drugo, bolj neprijetno razočaranje. Svetujem ti, ne pripuščaj je več, kajti njen zarod ne bo vreden stroškov za pripuščanje in rejo, pa četudi bi jo pripuščal k Taborsu!" Razumnik je smeje odšel. Martin je pa jezno mrmral predse ! „Ko bi vendar ne bil nikdar v svojem življenju videl te prebite kobile!" Odšel je iz hleva in jezno zaloputnil hlevska vrata. Kako so na Kranjskem konji razširjeni po deželi. Dne 31. decembra 1910 so na Kranjskem našteli mladih, za delo še nesposobnih konj .... 2.639, kobil, zaskočenih in z žrebetom...... 1.743, drugih kobil............. 10.232, plemenskih žrebeev.......... 145, drugih žrebeev............ 993, konj (valahov)............ 11.401, Skupaj 27.153. Konji so po deželi razširjeni precej neenakomerno. To je utemeljeno deloma v talnih, deloma pa v gospodarskih različnostih posameznih krajev. Zato bo gotovo zanimivo, če si sestavimo pregled, kako so konji razdeljeni po deželi. Za podlago naj nam bodo okrajna glavarstva in pa sodni okraji. Ker so okraji različni po velikosti in po številu prebivalcev, bi nam splošnja števila kaj malo koristila, ker bi jih ne mogli s pridom primerjati, zato si moramo preračuniti primerjalna števila, ki nam razmerje kažejo popolnoma jasno. Primerjalna števila naj se nanašajo na enak obseg zemlje, in sicer na 100 hektarov kulturne zemlje, in pa na 1000 prebivalcev. Tako preračunjen in po množini konj sporejen pregled nain kaže naslednjo sliko. Iz njega se vsakdo lehko pouči, ktero mesto zavzema njegov sodni okraj, oziroma okrajno glavarstvo, in v kakšnem razmerju je s povprečnim številom v deželi. 1. Konji po okrajnih glavarstvih. Konj se je naštelo Konj se je naštelo Okraj gl avars t v a: na 1000 prebivalcev na 100 ha kulturne zemlje Okrajna glavarstva: na 100 ha kulturne zemlje na 1000 prebivalcev 1. Ljubljana, okolica .... 67-5 5"2 1. Ljubljana, mesto..... . 41"6 31-8 2. Krško........ 646 43 2. Ljubljana, okolica . . . . . 5.2 67-5 3. Kamnik........ 61-7 4-3 3. Krško ........ . 4'3 64-6 4. Novo mesto...... 55-4 •9 4. Kamnik........ . 4-3 61-7 30 5. Kranj......... . 30 55-2 6. Postojna........ 54'3 2'7 6. Novo mesto...... . 2-9 55-4 20 7. Postojna ........ . 27 54-3 8. Kočevje........ 49-4 1-8 8. Radovljica....... . 2-0 534 9. Logatec ........ 37-4 1-3 9. . 2-0 35-8 10. Litija......... 35-8 2-0 10. Kovčevje....... . 1-8 49-4 11. Ljubljana, mesto..... 31-8 416 11. Logatec........ . 1'3 374 12. Črnomelj ....... 255 1-2 12. Črnomelj ....... . 1-2 25-5 Povprečno na Kranjskem 516 29 Povprečno na Kranjskem 2-9 51-6 2. Konji po sodnih okrajih. Konj se je naštelo Konj se je Sodni okraji: na 1000 prebivalcev na 100 ha kulturne zemlje Sodni okraji: na 100 ha kulturne zemlje 1. Kostanjevica...... 801 5-2 1. Ljubljana, mesto .... . 416 2. Radovljica....... 74-5 2-6 2. Ljubljana, okolica .... . 6.2 3. Kranj......... 71-3 4-7 3. . 5-4 4. Vrhnika........ 70-4 33 4. Kostanjevica...... . 5-2 5. Krško........ 699 5-4 5. Kamnik........ . 4-9 6. Kamnik........ 698 4-9 6. Kranj........ . 4-7 7. Mokronog....... 68-5 4-5 7. Mokronog....... . 45 8. Postojna........ 683 3-0 8. . 3-8 9. Ljubljana, okolica . . . . 66-7 6-2 9. Ilirska Bistrica..... . 3-6 10. Senožeče ....... 665 2-4 10. Vrhnika ........ . 33 11. Trebnje........ 65-2 38 11. 12. Ilirska Bistrica..... 590 3'6 12. Novo mesto...... . 32 13. Novo mesto...... 57-5 32 13. Postojna....... 14. Lož......... 56-5 1-0 14. Višnja gora...... . 2-9 2-8 15. . 2-8 1-5 16. Radovljica....... . 29 17. Višnja gora...... 2-9 17. Senožeče ....... . 2-4 18. Brdo......... 49-1 33 18. Tržič......... . 22 19. Logatec........ 47-0 19 19. Škofja Loka...... . 2-0 20. Tržič......... 437 22 20. . 1-9 21. Škofja Loka...... 43-4 2-0 21. Metlika........ . 1-9 22. Žužemberk....... 388 1-5 22. Velike Lašče...... . 17 1-2 23. 24. Velike Lašče...... 336 1-7 24. 1-5 25. Ljubljana, mesto..... 31'8 41-6 25. Žužemberk....... 1-5 26. Metlika........ 29-1 1-9 26. . 1-5 27. Vipava........ 29-1 1-6 27. . 14 28. Litija ........ 27-5 1-5 28. 1-3 29. Radeče........ 26-6 1-4 29. Cerknica....... . 12 30. Črnomelj ....... 227 0-9 30. Lož......... . 10 31. Idrija......... 24-5 1-3 31. Črnomelj....... . 0-9 32. Kranjska gora..... 18"3 0-8 32. Kranjska gora..... . 0-8 Povprečno na Kranjskem 51-6 2-9 Povprečno na Kranjskem 2'9 naštelo na 1000 prebivalcev 31-8 66'7 69-9 80-1 69-8 713 68-5 652 59-0 70-4 491 57-5 68-3 523 55-5 74-5 66-5 43-7 434 47-0 29-1 33-6 291 531 38-8 27-5 26-6 245 353 56-5 227 18-3 51-6 Š. Deset zapovedi o vzgoji žrebet v prvem letu. 1.) Pregovor slove: „Kobila ti da žrebe, konja pa moraš sam narediti". Ta pregovor hoče reči, da je zelo važno, odbirati za pleme dobre kobile in žrebce, da pa to ni še vse, ampak da je od tebe odvisno, da vzgojiš iz lepega žrebeta tudi lepega konja. Če imaš še tako lepo in za pleme sposobno žrebe, s slabo vzrejo ga lehko popolnoma pokvariš. 2.) Vzreja žrebetova se ne prične z dnevom, kadar ga kobila stori, ampak že ob času, ko je še v maternem životu. Le če dobro in pravilno ravnaš s kobilo, ti stori lepo žrebe. Po nekterih naših krajih, zlasti na Gorenjskem, delajo pozimi tako silno z brejimi kobilami, da skote potem medla žrebeta, ki največkrat kmalu poginejo, če kobila ni morda že poprej izvrgla. Dvajset goldinarjev, ki so jih prislužili z delom, potem petkrat izgube, ker niso odredili žrebeta, 3.) Posebno skrb imej ob porodu. Kadar se kobili bliža čas, imej vedno blizu izkušenega človeka, ki pomaga, če je treba, Kobili nastelji dobro in mehko. Potrebno ni, siliti kobilo k porodu, zlasti ne daj prezgodaj predreti mehurja, ki dela pot mladiču. Če je pa mehur prezgodaj počil in se kobila težko ožrebi, moči ji dotične dele z gorkim mlekom. Najbolje je, da mehur sam poči. 4.) Mladiča je počasi vun vleči in le takrat, kadar ima kobila popadke. Kadar je že glava zunaj, zlasti počasi vleči, da se popkova vez ne odtrga prekratko; to ima lehko zle nasledke. 5.) Posebno pazi na popek. Če se popkova vez ni odtrgala sama, odreži jo mladiču 6 do 8 centimetrov od trebuha in jo podveži s prav čistim, širokim in mehkim trakom. Če popkovo vez podvežeš z umazanim trakom, lehko pritisne prisad, ki je zelo nevaren. Popek bodi vedno snažen, in če je le mogoče, ga omivaj s karbolno vodo. Mnogo bolezni dobivajo žrebeta zaradi nesnage na popku, zlasti se vnemajo členi, pljuča, oči in možgani. 6.) Po porodu odrgni kobilo dosuhega. Če posteljica ne gre od kobile v 24 do 36 urah, naj jo odstrani živinozdravnik. 7.) Mlezvo, t. j prvo mleko po porodu, mora dobiti mladič, da si čreva očisti materne smole. 8.) Če je vreme, morata starka in mladič iti vsak dan na piano; ko kobila prične delati, naj jo mladič povsod spremlja, koder je mogoče. Kadar mladič prične jesti, prični mu pokladati zdrobljenega ovsa. 9.) Prvo leto žrebe najbolj rase. Dobra krma je zatorej v tem času nad vse važna. 10.) Če se žrebe vsak dan ne pregiblje dosti, nikar ne misli, da si vzrediš dobrega konja, Žrebe, ki je vedno v hlevu, dobi mehke kosti in nizka kopita, ki^ le na-vzpred rasejo in bicelj vedno bolj k tlom tišče. Žrebe, ki živi vedno v hlevu, divja, kadar ga pripelješ na piano, semtertja in se pri tem poškoduje ter dobi bolezni na kitah in v členih. Kadar je žrebe potno, glej, da se ne prehladi. _ Skrb za kopita. „Konj^ ima samo eno nogo", pravi star in resničen pregovor, če se pohabi ena konjska noga, tedaj niso ostale tri prav nič vredne. Zategadelj mora skrbeti vsak živinorejec, da se konji hitro ne pohabijo, da ne opešajo in da slednjič ne zbole na nogah. Pri konjih opazujemo čestokrat pretrda in pre-krhka kopita. Najčešče se nahaja omenjena napaka na sprednjih nogah, ki stojita v hlevu večinoma na suhem. Prekrhek rog se rad drobi, na njem se prikažejo različne poke in luknjice in posamezni koščeki izpadajo; razentega tišči rog na mehke kopitne dele, ki se vsled tega vnemo. Vse te napake skupaj zakrivijo ono pogostno šepanje, ki ga opazujemo kaj često pri različnih konjih. Nasproti temu sta pa zadnji kopiti večkrat premehki, ker stojita v vlagi (v blatu in scalnici). Premehka kopita pa postanejo rada ploščnata, široka, t. j. nepravilna; razentega tišči pokvečen rog na mehke dele ter napravlja vnetje in šepanje. Dolgotrajna vlažnost povzroči tudi, da se vname kopitna strela, da, včasih celo popolnoma segnije. Kako se je izogibati navedenim napakam in boleznim? — Pretrdo kopito moramo včasih pomočiti z vodo, ali pa ga oviti z mokro cunjo ; rog postane bolj mehak ter se ne drobi in ne krušh Nepotrebno pa je držati kopita dolgo časa v vodi. Še bolj nepotrebno, ali bolje rečeno, naravnost škodljivo je mazati (zalepiti) kopita z ilovico ali z govejim blatom, kar je dandanes celo v hlevih umnejših živinorejcev običajno. Ilovica se namreč kmalu posuši in strdi ter odtegne kopitu mnogo vlage, torej učini baš nasprotno, kar je človek nameraval. Kemijske snovi v govejem blatu, osobito amoniak, pa razjedajo in kvarijo rog, zatorej kravje blato več škoduje kakor koristi. — Omehčanje kopita in gnilobo strele more najuspešneje zabraniti čista in snažna nastelja. Dalje se priporoča pri mehkem kakor tudi pri trdem kopitu takozvano kopitno mazilo. Ono zmehča namreč pretrd rog, a z druge strani zopet prepreči, da se ga mokrota preveč ne prime. Za ta namen je neosoljena svinjska mast najboljše kopitno mazilo. Vsa ostala mazila, ki jih priporočajo raznovrstni izdelovalci, niso prav nič boljša, ali so še celo slabša od masti. Vsak teden je treba namazati kopita vsaj enkrat z mastjo; pa ne samo kopitna stena, ampak tudi gornji del, kjer se dlaka začenja, se mora prav dobro namazati (naribati). V kopita tistih konj, ki morajo mnogo hoditi po vodi, morate vsak dan vdrgavati svinjsko mast, da se zabrani zmehčanje. Napačno bi ravnali, če bi mazali blatna kopita; s takim počenjanjem bi lehko več škodovali, kakor koristili. Blato bi se namreč med rogom in mastjo zasušilo ter bi napravilo trdo skorjo, ki bi bila kopitu na kvar. Če pride vprežna živina z blatnimi nogami od dela domu, jih moramo skrbno očediti in osnažiti. Pa ne samo kopit, ampak tudi onesnažene noge je treba omiti z mlačno vodo ter jih obrisati s cunjo ali s slamo. Blato, nesnaga in vlažnost izpridijo namreč kopita, napravljajo vnetje kože nad bicljem (rape), gnilobo strele itd. S kopitne strele in s podplata sploh odstranjujte dan za dnevom raznovrstno nabrano nesnago. Dalje je treba paziti, da se ne vrine med podkev in rog kak kamenček, kajti to bi povzročilo šepavost ali celo vnetje mehkih delov pod kopitom. — Konjem, ki pridejo trudni z dela domu, naj odrga hlapec vse štiri noge s slamo, da doteka h koži več krvi, zato da se noge pred časom ne pokvarijo, in da živali ne postanejo prezgodaj pohabljene. Nikoli ne napajajrao vročih konj in tudi skoz vodo jim ne dajmo bresti. Ce mora vroča žival v mrzlo vodo, se prehlade in vnemo mehki deli pod rogom, in nasledek temu je prepolno, ploščnato in sploh popačeno kopito — „šantav" konj.