1 ■d±j !H/ a (±j [p h iN F ORAAC U5K.1V E?TN i K O J V CSOD! \Jk FRONTtP i? Sredi preteklega meseca so bili na prvem zasedanju prvega slovenskega, parlamenta položeni temelji za naso slovensko svobodno bodočnost v novi demokratični in federativni Jugosla= vijI.Aar se je godilo v teh dneh, ni samo mejnik v razvoju slovenskega o= svobodilnega gibanja,ampak je prvi izraz slovenske narodne državnosti, manifestacija svobodnega in enako= pravnega naroda.Naše ljudstvo si je v najtežjih dneh svojega življenja, v borbi in v najbolj krvavem prelil vanju krvi,ko so ga hoteli fašistič= ni imperijalisti zbrisati s površja zemlje ter so ga domači iBdaialci seh barv kot Judeži i^c^ali na vsa- ;:em koraku ter ga skušali pognati v uraooiTiCrno vojno,začelo pisati samo svojo ujso^o, graditi svojo slovensko narodno ob]ast in svojo slovensko dr= žavnost.V teh dveh zgodovinskih dneh slovenskega naroda je bila hkratu po- kopana vsa tista narodu sovražna in ' uja miselnost vseh reakcionarnih ve- lesrbskih diktatur ter njenih ob]ast = nikov.ii so nas pod jarmom velesrto= ske hegemonije narodnostno zanikali, pri čemer so jim vedno pomagali do= mači protiljudski podrerpniki,ki so pod izgovorom"močne"Jugoslavije po-- magali zanikati slovensko narodno -amobitnost,da bi mogli ostati ssuni n. oblasti.A danes so V.e • udinjali hi-.lerizmu,temu našemu najbolj zaide = temu sovražniku pod krinko vseh mo- gočih izgovorov,samo,da bi mogli še naprej "vladat i"proti ljudstvu.- V •teh dv<;h zgodovinskih dneh je bilo prvo zasedanje Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta /,prvič v obstoju slovenskega naroda v naši narodni zgodovini se je sestal na o= svobojenem ozemlju,ki 30 ga osvobo= dili njegovi sinovi,prvi slovenski parlament. Ako so nosila prejšnja zborovanja -tudi kočevski 2ibor odposlancev slo= venskega naroda-pečat množičnega gi= banja slovenskega naroda,kjer so se pretresala v prvi vr3ti . . pariti čcj*1 vprašase je ntf prvmi zasedanju slovenskega narodnega osvobodilnega sveta začela v okviru federativne Jus goslavile graditi slovenska narodna oblast,slovenska državnost.iMa zase- danju so bili izdani odloki in ukre= pi,ki se tičejo naših političnih,go= spodarskih in prosvetnih problemov. Med drugimi so bili is dani i Odlok o ustanovitvi komisije za dokončno u= reditev razmerja med cerkvijo in na= rodno oblastjo,odlok o obvezni obde= lavi plodne zemlje,odlok o ustano= vitvi komisije za upravo razlaščene imovine»odlok o zaščiti gozdov,odlok o izdaji plačilnih bonov,o narodnem davka ter odlok o ustanovitvi i^odi= teljskega sveta kot posvetovalnega organa pri narodno-osvobodilnih od= ^a prvem zasedanju bNOb je bila ustanovljena Vy e r s k a k o m i s 1= j a.djene naloge so: da zavaruje nemoteno izvrševanje bogočastjaida rtaisku* '«* in ugotovi v vseh panogah javnega in zasebnega življenja vsebino, vpliv in učinke dosedanjega razmerja med cerkvijo in slovensko narodno oblastjo, da sodeluje pri urejevanju tega dosedanjega razmerja zlasti s tem,da pri nastalih nesporazumih izdaja mnenji in stavi predloge in da pomaga organom narodne oblasti pri reševanju konkretnih nalog,in ,-:ončno,da skrbi za do= končno ureditev razmerja med cerkvijo in slovensko narodno oblastjo. jjiiii ■iiiiiiiii ■iiiiiijiiii|»iipiiiihii ini m iiiuiirw —iimnmu1 irrr *w*mmm ________________ borih glede vprašanja šolstva, v si ti ukrepi so temelj i, na katerih se je začela realno graditi naša slovenska prihodnost.xi prvi temeljni obrisi naše narodne oblasti in državnosti se odražajo v deklaraciji o vzposta= vitvi Nacionalnega komiteta osvobo- ditve Slovenije,v deklaraciji o pra= vicah in dolžnostih slovenskega ljud = stva in v odloku o razpisu volitev, državljanom je zajamčen?. po poj.mo= vanju človekove in narouove svobode zakonitost in enakopravnost,ne glede na spol,narodnost in raso svoboda vesti in veroizpovedi,besede, tiska, zborovanj in združevanja, nedotak= ljivost osebnosti in stanovanja ter pravica do dela,oddiha in starostne preskrbe,Osnovna dolžnost državljana je obramba domovine,a Icdor bo izdal svoje ljudstvo,bo izgubil državijan= ske pravice. Volit i in voljeni smejo biti moški in ženski državljani po 16.letu in tudi o-ojaki. ^lani skup= šč.ine so dolžni poročati volilcem o svojem delu,so za svoje delo odgo= vomi.Vsak čas so lahko odpoklicani, ako sklene to veČina volilcev* Ker narodni izdajalci izgubljajo posled= nje korenine in da se utrdi demokra= cija na vseh področjih narodovega življenja,je bila na zasedanju uki= njena Varnostna obveščevalna služba kot izredna organizacija z izrednimi pooblastili za boj proti peti koloni in narodnim izdajalcem.Obenem je za= sedanje izreklo VOb-u priznanje za njegovo triletno delo. Ze zasedanje prvega slovenskega parlamenta samo po sebi,nadalje glo= bpka demokratičnost njegovih prvih odlokov,potem združitev slovenskega - 2 - ' SLOVSibKI' POliOČjiVilLji': naroda z narodi brbije»Hrvatske, Ma- cedonije,Orne gore ter Bosne in Her= cegovine v enotno državno skupnost , demokratično in federativno Jugoda- vijo po njegovi lastni in s pravico slehernega, naroda do samoodločbe ter celo do odcepitve,kar pomeni,da si lahko na svojih tleh svobodno gradi= mo svojo lastncjnarodno oblast in skupno državo -vse to je rezultat še dosedanje borbe pod vodstvom ge= nijalnega maršala lita,v kateri so eo strnilo vse zavestne,pozitivne na= rodne sile in hotenje ljudskih • množi- narodov Jugoslavije,ki so preko pr= vega in drugega zasedanja AV&OJ-a vzpo= staviti-lastno narodno oblast ir. te= melje nove,skupne države.bamo v ok= viru te nove,federativne Jugoslavije je bila mogoča deklaracija o uBt&noritvi Nacionalnega komite ta osvoboditve S3cm veni je kot bodoče slovenske narodno vlade.Obe.blovenija in Jugo,3lavijc. sta napravili tukaj enako pot,prve bi ne bilo brez druge,druge ne brez prve. Postali smo iz naroda hlapcev na^ rod borcev,v borbi za svobodo smo si začeli kovati svojo lastno srečnejšo bodočnost,smo postali državni narod, kjer si ljudstvo ter si bo ljudstvo v federativni bratski in zato močni Jta= goslaviji preko demokratičnih volitev odslej pisalo in kovalo samo svojo usodo.končno je I.zasedanje sloven= s koga parlamenta uspeh naše Narodno-o= svobodilne vojske" in partizanskih o= dredov in smotrne politike našega genialnega maršala 1'ita,ki je kot g©e= nialni strateg in politik poma^l ures= ničiti tisočletne sanje slovenskega naroda o osvoboditvi in neodvisnosti. Janez bolar ® a- Maršal Stalin je ob 26. obletnici £deče armade rekel.- "■^er je Sovjetska zveza ne samo vzdržala protiek nemškega vojnega s t roja,temveč, ker je tudi zadala fa= Sističnim četam še odločilni Doraz, bo še toliko bolj brezupen položaj fcemčije tedaj,ko bodo stopile v boj sile naših zaveznikov ter razvile V30 «vojo oioČ napredovanja vojske vseh zavezniških držav.,f "Hitlerjev propad t-^ljins življenj* »kih interesih zaveznikov, ni so si za= dali dolžnost razbiti Nemčijo in u= H stvariti njihovo sodelovanje v 2vro= pi.Vse to pa združuje Sovjetsko zve« zo,Ameriko in Anglijo med razvojem vojne.Približuje se ura l^onČnoveljav= nefa ob. ačuna za vsa zločinstva,ki so jih izvršili Nemci v bovjetski zvezi in zasedeni Lvropi. bovražnik doživlja poraz za pora= zom,toda še ni razbit. Hitlerjevski razbojniki vidi jo, da se jim približuj* poraz in povračilo vseh njihovih zb= činov, zato se upirajo tako besno, ka= kor do smrti ranjena, zver." .■v v o .v j. ± jrt^. v A i»LC - 3 - 9 ■ ma rca "i 9 4 4. št. 6 S Pa zadnjem zasedanju angleškega parlamenta je spregovoril .•?.Churchilli, o pogledu vlad na sedanjo vojno in politično situsc- jo, obširne je pa so je dotaknil jugoslovanskega vprašanja. "V Jugoslaviji kontrolirajo par- tizani vso državo•lieroci gospodarijo samo še v mestih,a še tam jim parti= zani ne dajo mir.i.-ier ne morejo stre= t.A odpora,se maščujejo nad nedolžni- mi ljudmi.streljajo talce ter pobi= jajo žene in otroke«Vendar partizani ne odnehajo,, 'pak še hujše udarjajo po sovražniku« 11 Oe upoštevamo, da je vsa angleška javnost razpravljala o tem,kar je Churchill dejal,potem lahko razume= mo,k.?ko se je diskutiralo o slavnih borcih maršala iita^Lahko rečemo, da jim nihče ni mogel napraviti toliko propagande,kakor Churchill. V^adio London./ •. jcn-Tfflrr; ? .-■: ^-.ss^aga —T-1 T-zrzsjT.zj. -..rrr-rrsr • Prvi borci za svobodo,ki so neu=. smiljeno udrihali po okupatorju in se niso ustrašili fašističnega ^or- ja in represalij so bili Titovi par= t i zani. Po javili so se zde j tu, zdaj tam in zadajali okupatorju težke iz= gube.Jernej, so jih hoteli uničiti v več ofenzivah,ali partizanov je bilo vedno več.V kratkem so postali naj = močnejša osvobodilna skupina v Jugo« slavijit"V njej so čirbi9Hrvati ia blo= venci,Titova narodno-osvobodilna voj = ska ima preko četrt milijona ljudi in je dobro oborc z e na„ Organizirana je '•S Churchillov in govorom o Jugo= slaviji so bile priznane dejanske si- le maršala i'ita,ne samo v vo:'i^kem temveč tudi v političnem pogledu«'' /Radio London./ v korpuse,dirisije in brissde,obdržala pa je še vedno staro gverilsko tehniko. PA vojska veže v Jugoslaviji 14 nemških divizij, '^ast ustanovitve narooro-o svo- bod ilnega partizanskega gibanja gre Komunistični Partiji,Pozneje so vsto* pile v ta pokr-t še druge stranko,ta- ko, da m* osvobodilna borba danes na== cionalrii značaj. , maršali -itu so na= šli jvižnoBlovpns ci r ar odi svojec' nialne-a voditelja.-a žalost so stfli aoori nea -itav 1 ii .vnrciz^ 1 m ihc.jlovičbvini četni i,ker so -.az- ri.ri noskusrli sad as it i pv- ■re- uo- •i V kret.io jim ni uspelo-in danes je i' it o gospodar ooiložaje. -itovi parti- zani pa so tisti,ki se bore proti o= kupatorju za svobodo, ^e do2go časa sem se zanimal za nje ter jim poši= Ijal pomoč«Pred dobrim letom sem po= slal k Titu svojega prijatelja pod= polkovnika Dickina,ki je preživel 8 mesecev v 'P it o vem glavnem stanu,kjer je bil tudi ranjen skupno s Pitom. Ko se je vrnil v london,mi je vse natanko popisal.Pako sem minulo jesen poslal k Pitu vojno misijo z generalom . ■,.■...'_ 1 MJUJK "i^.ršal Pito stoji kot simbol no- ve Evrope»uLi pa lahko rečemo,da bo j.nglija storila vse,kar je Jugcsla- slaviji obljubila. "'/Lvenig btanoard«./ •■■^•agr.-.: «tr> tr.r-ssvr.u.—ct-kt- -*ac Leonom.Pita moramo podpirati z vsemi nočrnimaršalom Pitom sva o- sebna .prijatelja in odkar mi je pi=^ sal za časa moje bolezni,si tuči stai- no dopisujeva. Jiako pa je s kraljem Petrom?Jxo je 1. 1944.pribežal k nam je bil še o= trok.Lenes je v Jugoslaviji njegov ugled ž 3 precej upadel.*' i«a koncu je Churchill še ub ,!<:?■ vi naglasil,da ni več daleč čas,k, bodo napadli Nemčijo z vsemi silami. •i ¥WUS*f"*S USčr*a SHlAi BBSPfl iBesedilo .š.iiihalkov.Prevod.a. Plopčič j Uglasbil • Aleksendrov SVeliKa Pusijp. je zvezo skovala * svobodnih republik,svobodnih ljudi« življenje ji narodov volja je dala, 2 enotna »mogočna naj večno ž_;vii |Skoz vihre so žarki svobode sijali, f»in veliki Lenin nam kazal je pot. 'j Zvestobe do ljudstva učil nas .j : otalin 1 za delo navdušil sovjetski je rod* z nase zemlje osvajačo spodimo, [i saj v bitkah kovali smo svojo vojaifc i 'sui v bitkah rodovom bodočnost gradimo, M ovenčamo vso domovino s častjo« C ,domovin.«? ti,bodi. >o.."crf.vl j .;r. , ' fcr idt ru. mnd rarc i 7«gl ;C in brani d i~r,ooaj o-., - .c 6o v t ,v svcCu pro^r/iljjnr \ ir t Ov ki • juostvu vočnik! 21.marc" 1944. št.6 - 4 - olot^tll poiiou yal, u F © SIM«ižeyem wAm TTVVF! T Jugoslovanska begunska vlada je napravila že dokaj dolgo pot.Od binc - vičevega državnega udara 27.marca 194'!» pa do danes so pretekla 3 leta. vse kakor je bil uimovičev udar izraz spontanega odpora proti okupaciji in r)roti prodaji domovine v žrela faši= stičnih iraperijalistov.Cieneral bimo=' vič je bi kasneje tudi prvi predsečni k begunske vlade v Londonu.Lanes je predsednik vlade PuriŠ, oni predstavnik beograjske čarsije ter one protiljudoke klike,ki si skuša še danes na vse nači-ne-povrniti izgubljene simpatije in zaigrane pozicije. Najprej se je bo- rila proti osvobodilnemu gibanju jugoslo = vanskih narodov z ^ihajlovičeVirai plačanci.Danes ,ko je zavezniški svet priznal borbo naše hOV in POJ proti okupator ju, j e begunska vlada začela ubirati druge strune,Najprej se je obrnila v iioskvo,a zdaj v London, da bi rešila,ako se še da kaj, seveda vedno mimo a Vh 0 J -a. I s t o ča s no pa se ir..' o sami od sebe stebri te namišljene vla= de brez ljudstva.Tako sta zadnje dni poslanik begunske vlade btanoje bi.= mič in vojni ataše polkovnik Lozič zapustila begunsko vlado. jOLKOVuI.i... V jADO PObLUM iCOiHIblJA J l UGOaOVILA KAKO b0 HITLLRJLVbiQ I^HOD.Il 'POKLALI V KAT IN bKM GO^LJ 11000 POLJbilIH V0JA= KOV IA ZAKAJ bO 'NAPRTILI ta oL0DiiJ= bTVA SOVJ^TbiZU OiSLAb^LM. Lansko spomlad so zagnali nemški o= svajalci strahoten krik zaradi zverin= stev,ki bi jih naj zagrešil sovjetske oblasti nad poljskimi vojaškimi uni= formirane i. Kako je prišlo ~do te naj = večje nemške provokacije in zakaj so jo hitlerjevski izrodki vrgli v svet? Takoj po osvoboditvi septembra Ja- ni je prišla v bmolensk posebna komi= sija,ki je imela nalogo preiskati in ugotoviti zločine nemških osvajalcev na začasno zasedenem ozemliu sovjetske zveze.^omis^jo jo sestavljali a krade- m ik/k i rurg/rtu rb enko, akad e mi k/pisa telj/ A. Tolstoj, predsednik Vgeslovanskega odbora Gondurov»predsednik ^veza itdečega križa in adečega ooThesecs "Maršalu Jugoslavi j e y Josipu .tfrozu Titui btavl jam se Vam'na razpoloženj e kot predstavniku NKOJ-a in kot vodi= tel ju Narodno-osvobodilnega gibanja proti fašizmu.,Prosim,obvestite o tem A-pOJ.Vi in bvet sta edina predstavnika jugoslovanskih narodov, edina organi= • i rana ob las t, k i v domovini in izven nje vodi borbo proti izda.jalcem.ifeate^ cionarna - uričeva vlada ne predstavlja i o.: ."v v v a. n s kih na r o d o v in se ne bori proti neacem ter našim domačim ildajal- cemsPaveličujj-.edi ču in drugim.Ona se je po jtfihajloviču odkrito zvezala z wemci in s t: bori proti i-iOV. sirska vlada je tudi zavrnila vse predloge za organ iz i ran j e j ugo slovanskih ediiLic, ki bi se borile v bovjetski zvezi-.nliiis- nako se je docela razkrinkala, ko je dala aretirati na Lližnj em vr^du. na? še vojake,ki so se hoteli boriti na strani i>iOV,L\.'er EuriSova, vlada ne pied stavi j a več našega naroda, smatram, da je prišel čas,ko se bo moral vsak Ju= goslovanibrb,Hrvat in blovenec,ki ne bo hotel nositi imena narodnega izda= ~ •-•^.T,r-.rr?-.v ^^•\-.fr.:-1 Polesnjakov in drugi; pritegnjeni so bili tudi so dno zdravniški izvedenci, ^omisija je dala izkopati v katin= ZlJ gozdu 1 km cd bmolenska grobo = ve ter našla v njih trupla v polj = skih vojaških uniformah«Vseh žrtev je do 11 ooo-Po pregledu dokumentov v oblekah,po predmetih na truplih in v grobovih ter po zaslišanju prič med domačim prebivalstvom je Komisija na= tančno ugotovila -Čas in okoliščine L-h č inov. Pred nemškim vdorom v bovjetsko zve- zo so delali poljski vojni ujetniki cesto zapadno od Gmolenska,nastanjeni so bili v dveh taboriščih. Ker ni bilo mogoče po začetku vojne izprazniti ta= borišča, so paoli tako po3js.d. uj etniki Nemcem v roke.V teh taboriščih so osta= li ujetnik do jeseni 1 ) 41, ^te viiie prič e so izcx)vecRi£; i.emci vse uo septera= bra 1-341 - delali racije na poljske vojne ujetnice..ci so posegali iz taborišča.^eptem= bra so te racije prenehale ujetih -tbjjakov pa iir ."^i3L rga^Tregie da jalca,odločiti za I,01LJJ V Avstriji ste. bila bombardirana Lu- naj in Gradec ter uelovee in Pliberk na K o r o s k e m. 'i1 e ž k e napade s o 6 p žive La j ne= sta v zapadni in srednji j-^č. ji.,, stalno pa so napačna nem.sk- _ - šža na zapadn-i francoski obali _ in tovarne v i'ranciji.V severnem Att>\: skem morju so Angleži potopili C nem = ških podmornic. r- ..." '•:" j e' finska o d icl jD i 11 sovjetske mirovne predloge za pre= "lir je, je sovjetska vlača izjavila., da odklanja odslej vsako okovom os L ^l^de nadaljnjega razvoja, dogodkov. komunija ir: Lolgarija^V Romuniji j uTasea^l "tajn'i šve-iTpolaacnih t. - Oblasti več ne preprečujejo bega romunskih naseljencev iz Lesarabije, V Bolgariji so brez £lave zaradi'nag« lega sovjetskega prodiranja. Demonstracijo .oroti;_kraljUrPri ve= likih^demons k racijah v" Neaplju je mio" žica zciitemia odstop italijanskega kra= lja in jbadoglijeve vlaae ber sestavo vir de iz protifašističnih strank. ^acionalni^komi.te^emčjjo jc pozval i z "k^osrve nellke" vojake,da po Jože orožje« P0K0 8 - 21,marca 1944« št;6 ttaša borba je polna svetlih zgle= dov junaštev,ki so jih izvršili naši hrabri partizani.Nikoli jih ne bomo smeli pozabiti. Tiste dni so bila tla okoli Lesc vroča za Nemce.Gorenjski partizan Tonček je bil poslan s svojim bratom v Lesce na neko zvezo .Ali okoli ^esc so bile hajke in z zvezo ni bilomič. ^ač pa so se na polju vadili nemški policaji. Partizan Tonček in brat nista dol= go pomišljala.Splazila sta se skozi gosto grmovje docela v bližino, na petdeset, štirideset metrov.Naduti švab= ski policaji so stali strumno v tro = redih poslušali svojega poveljnika majorja.To jc bilo naravnost bogovsko in Tonček je imel mitraljez in 2oo naboj ev. Tonček je pomeril v tiste trorede, brat pa v majorja.Nato je zaregljal Tončkov mitraljez in istočasno poči= la bratova puška. ^a svoj praznik 8.marca so se Oo= renjke vsepovsod spomnile naše vojske naših partizanov.toa sestankih so go= vorile o mobilizacij i,da se morajo vsi za vojsko sposobni moški javiti za našo vojsko in kako si bodo pomagale doma.-^rva njihova skrb je bila posve= Sena ranjenim borcem in. partizanom, tfato so na svoj praznik nabrale je= stvin,kar so jih le mogle ter jihpo= slale našim edinicam. Darove . naSih ženskih zvez so spremlj&la pisma tak= snih vsebini "Parcizani!Ks žene in dekleta smo pripravljene daii svoje sinove,brate Tonček se še spominja,da je videl neko zmedo na travniku med onimi iro*' redi,tudi major je obležal.Nato pa je bilo treba pobegniti.toa Bledu je' čakalo takrat 3.ooo policajev,ki so pripravljali hajko.V nekaj trenutkih je bilo vse na nogah.Po cestah so zdrveli avtomobili in policija je zasedla vse mostove.igrata,ki sta se umikala proti Jelovci sta morala pre= plavati Dolinko.A ko sta pritekla do liohinjke,sta že opazila policaje, ki so jima skušali odrezati pot.Zopet je zaregljal Tončkov mitraljez,da je je brat lahko preplaval reko.A ko je moral potem Tonček čez,ga je ščitil brat s puško. Zvečer se je vrnil Tonček sicer z bratom in mitraljezom,a samo sedmimi^ naboji.travniku pa je obležalo 15' policajev, 13 težko ranjenih pa so mo= rali odpeljati v bolnišnica.Padel je tudi major, zadet je bil v čelo. a sktfktš mwš in može in same sebe.Obenem bomo sto= rile vse, da pomagamo ,k j er bomo le mogle.Težko je in borba za svobodo zahteva žrtve.i.aši borci padajo po bojiščih,a tudi med nami po dolinah. Vemo pa,dat£ žrtve ne bodo zaman, da se bliža dan odrešenja. Dragi na si partizani! Da Vam do= kažemo svojo ljubezen,smo Vam zbrale ter odposlale darila.Ui mnogo, ali naj Vam bo vsaka reč pozdrav iz do= line,kjer mislijo in skrbe za Vas dekleta in žene - iz hvaležnosti in ljubezni. - Gorenjke." P®2f>M7. MARŠALU TITU 0b sklepu j zapadan^a 8lQaenskega parlamenta je poslal £>N0b> tov. Titu, maršalu Jugoslavi j e »naslednji pozdrav1,3lovenski Narodni Osvobodilni Svet, zborujoč 19.in 2o. februarja se pri polaganju temeljev sa ffvdfrudno in zdru= ženo Slovenijo in za njeno novo državnost v okviru demokratične in federa= tivne Jugoslavije spominja Vas,tovariš in maršal in Vas z globokim prizna= njem pozdravlja.Slovenski Narodni Osvobodilni bvet se zaveda,da je slovenska stvar odvisna od dejanj naše Ifarodno-osvobodilne vojske in modrega vodstva naše skupne politike.Duša obeh ste Vi,tovariš Tito,da bo pod Vašim TCddfefcO) ustvarjena nova Jugoslavija in da se bodo v nji uresničile tisočletne sa= nje slovenskega naroda o svo.bodi in neodvisnosti.Dne 2o,2. 1944.-SN0b." * 21. marca M 44. št. 6 - 7 - SLOV _Lli< O J-V 1 POjlU^.ijV.h.iuiO Po jugoslovanskem bojišču so edi= niče naše NOV povsod v ofenzivi. Pri Ljubiji v Prijedoru je bila odbita nemška ofenziva.Na ozemlju južno od ^agrebc ,&orduna in Banje je bila raz= bita nemška ofenziva na osvobojeno o« zemlje.-V Orni gori so boji med Pod= gorico in Prijedorom,a v lviacedaniji je bil razbit sovražnikov obroč v dolini reke Lregalnice#-V Hrvatskem Zagorju so naše edinice zavzele bv.Ivan.-iša« vezniška letala so napadla fcibenikter potopila neko ladjo ob izlivu Neretve, a rušilci so obstreljevali vojaške objekte na £or8uli. BORBE -MAsIE G-ORBimJGLV btevilo članov slovenskega parla= menta /&NOb/se je zvišalo od 1*2o do 1 8o članov. Ižraed dodatnih 6o članov bo izvolilo Primorje 2o,štajerska 21 in Gorenjska ter Koroška l9nov31tfČ3anay. " V 1 j ubl"ja i"oko lici' je bilo" po=~ bitih preko 5oo Nemce v, uničeni pa 5 o klopni vlaki, tank in 2 oklopna av= tomobila.Na kočevski progi je bilo po= rušenih 6 mostov in zaplenjena velika količina vojnega mat eriala.-^ri Novem mestu so naše edinice pobile 3oo Nem= cev.V Bajhenburgu je bil uničen rud= nik,pri Rimskih toplicah je oble£&lo 3o Nemcev,v okolici Celja pa sta bila iztirjena 2 vlaka, iielo pogosti so tudi spopadi naših edinic z Nemci in belo= gardisti na Primorskem.V Idriji so partizani razbili Rupnikov shod.. STRETI OFENZIVA PKOTI POHORJU Naši borci so ustavili nemško o= fenzivo proti Pohorju ter prešli v protiofenzivo. Nemci so začeli obkolje= vati Pohorje koncem februarja z 2o.ooo možmi in 2oo tanki.Naši borci so po= bili 19oo Nemcev ter zaplenili mnogo vojnega materiala.Prebivalstvo je borce podpiralo in se tudi odzvalo mobilizaciji.Maršal 'Pito je junaške borce pohvalil. lidinioo Gorenjskega odreda so na= padle nemške patrole na progi bkofja Loka-Rateče in pri Greznici. Udarna brigada Premrla-Vojka" j e v borbi na Bevkovem vrhfu- 'pognala v beg kolono 3oo Nemcev,ki je nameravala napasti'■kassia* Padi® je 19 Ncmcev.Ldinica udarne brL« gade "Praneeta Prešerna "je pobila 1o sovražnikov pri spopadu z 6o l^emci in belogardisti.edinice iste brJ&ade so na= padle v ^kofji Loki kasarno, v materije nahajaj j Ooo &S-ovcev. — . — plomaii-ski časopis,ki bo izhajal dva= krat mesečno , j e prinesel v prvi številki vprašanja iz notranje, zunanje in go= spodarske politike. V Članku o našem osvobodilnem gibanju- zahteva maršal i'i= '•to od zaveznikov, da končnoveljavno ;jri= znajo NKOJ kot edino zakonito jugo*slo= vansko vlado, zavezniki bi morali begun= ski vladi tudi preprečiti razsipavanje našega zlata. — . — ^družene Jržave^in NOV\I-Jew ^brški žu= pan"Ea~(xuardia~jeTzjavir,""da bi morale Združene države navezati tesnejšesti= ke s Titovo Jugoslavijo. • — « — __Za priznanje Titove vlade. Predse O- : nik" jug os lovan^fe" delegacij e~prl Jrui t'7u narodov je pozval zaveznike,da "de iure ; se pravi zakonito priznajo iltovo vlado., ki predstavlja demokratski in parlamen= tarni režim. - . — * Zastava naših edindc v_bov^etsld^zvezjU MaršalI£o ~J e "poslal" pozci r ave " e a I n i c a n NOV in POJ v Sovjetski zvezi ob priliki izročitve bojne saaslave. .borce voči pod= polkovnik Mesič,a pozdravljajo se s po= zdravom " unrt :fašizmu-svoboda narodu! 11 olLh! Gbo'1'APOVbKI Ob priliki bombardiranj . ne 3inejo de= mmmmm^mmmmmmmm lavci zapustiti tov« .ren, tulco pišejo naši delavci iz ilemči j e. Okrog tov .ren B^LO-PLAVI GrAliDI 1,pa pootavijo -v, bi strojnice.i'udi zr.= .................mili i klonisč, so samo za oko.