Dpwinoiv n UDoainnm potiai« Poitnlaa pliiui • lotpvini NaroSnlna raeiečno 18 Lir, ta tnozem« ■tvo 3130 Lir • na* ideljska Izdaja ca« loletno 34 Lir, ca inozemstvo 65 Lir. Cek. ra& Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za Inierata, Podružnica!| Novo mesto« Izključna pooBlaKenfa ca Oglaševanje Italijanskega In tujega Izvora i Unione Pubblicitš Italiana S.A-, Milano. SLOVENEC Izhaja vsak dan tjntrn] razea ponedeljka ln dneva po praznika. B Uredntltvo In npravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Bedazione, Amminlstrazlone« Kopitarjeva 6, Lubiana. i Telefon 4001—4005. Abbonamentls Meta 18 Lira. Estero, meta 31 50 Lir«. Edi-cione domenica, ao-no 34 Lira. Ettaro 65 Lira. C. C P.i Lubiana 10 650 per gti ibbonamentl, 10.349 par ia in-aarzionL Filiala I Novo malto. Coneesslonarla Mclnsiva per fa pnbbTIelU <11 prorenienza italiana ed estera: Unlono Pubblicita Italiana S. A, Milana. Vojno poročilo št. 1102 Sovražnik zgubil 20 letal Obširni požari v Susi Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob- | javlja: Bombe, ki so jih spuščala nemška letala na pristanišče v Susi, so povzročile obširne požare. Nasprotno letalstvo je izvedlo napade na Fog-gio, Augusto, Pan teller i jo, Cagliari in okoliško pokrajino: Znatna škoda v Foggii, v Cagliariju pa jo ugotuvljajo. Pri teh nastopih je sovražnik izgubil 20 letal: 0 so jih sestrelili italijanski in nemški lovri nad Sardinijo in Sicilijo, 11 pa jih jo zbilo protiletalsko topništvo in sicer 4 na Pantcllc-riji, 2 v Augusti in 5 na Sardiniji. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1102. Doslej ugotovljene žrtve med civilnim prebivalstvom, povzročene pri napadih, omenjenih v današnjem vojnem poročilu, znašajo: 27 mrtvih in 83 ranjenih v Foggii, 4 mrtvo v Guspiniju (Cagliari). Miren dan na vzhodu Sestreljenih je bilo 51 sovjetskih letal — Na Atlantskem morju je bila potopljena 8000 tonska ladja Ilitlerjev glavni stan, 1. jun. Neniško vrhov- | niška mesta na južni in južnovzhodni angleški no poveljstvo nemške vojske jc objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodnem bojišču je potekel dan razen krajevnega bojnega delovanja ob Kubanjskem predmostju v splošnem mirno. Močni oddelki letalstva so napadali včeraj sovjetske oklepne in pehotne oddelke na področju zapadno od. K rimska je in obstreljevali z dobrim učinkom baterijsko postojanke in sovražna dovozna oporišča na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča. Sovjeti so izgubili včeraj 51 letal, sami pogrešamo dve. V Sredozemlju jo uničilo letalstvo včeraj osem večinotornih sovražnih letal. Oddelek težkih nemških bojnih letal je bombardiral preteklo noč pristaniško področje v Susi. Neka nemška podmornica je potopila na Atlantiku sovražno 8000 tonsko tovorno ladjo. Berlin, 1. jun. AS. Kakor jo znano, so nemška hitra bojna letala napadla nekatera prista- Junaški stotnik Umberto Hazzazi Rim. 1. junija. AS. Eksc. Mario Robotti, poveljnik II. armade, je izdal naslednjo dnevno zapoved: Po najnovejših poročilih naših vojakov, ki so bili ujeti pri partizanih, ter po pripovedovanju zajetih upornikov se je zvedelo za vedenje nekega častnika, na katerega morata biti vojska in država ponosni. Ne bom dostavljal niti besede k tistemu, kar pripovedujejo naši vojaki, ki 60 bili priče dogodka: »Stotnik Umberlo Nazzazi jc padel partizanom v roke med,bitko pri Kontpiju. S skupino naših ujetenikovso ga postavili na ogled prebivalstvu v Otočcu. Ko ga je neki partizanski poglavar spraševal, je stotnik povedal naslednje: >Kot italijanski častnik odklanjam odgovor bornim capinom, kakršni ste vi. V svesti sem si usode, ki me čaka, toda moje italijansko in faši-stovsko srce ne trepeta. Fašistovska misel l>o neizprosno zmagala nad boljševiško Rusijo, ki bo brezpogojno uničena po vojskah osi.« Plemenito in ponosno vedenje stotnika Nazza-zija je vzbujalo občudovanje pri številnih navzočih civilistih in si izsililo spoštovanje tudi pri partizanih. V moško ogorčenih besedah stotnika Nazza-zija utripljc duša človeka, vojaka in Italijana v najpopolnejšem pomenu besede. Upain. da bodo besni ubijalci žena in otrok in zanikovalci slehernega-viteškega načela, zoper katere se vsak dan trudimo, spoštovali tega našega junaSkeca tovariša tudi zaradi tega, da bi mogli mi biti tako srečni, da hi ga objeli tisti dan, ko se bo vrnil in se mora vrniti, v polni luči zmagoslavja orožja našega ljudstva. , Italija se bori za ideal pravičnosti Odgovor na Churchillove žalitve o »palici in korenju« »Corierre della Sera« v svojem uvodniku odgovarja na Churchillove žaljivke z naslednjimi besedami: »Churchill je blagovolil govoriti o Italiji na način, ki ga — ne da bi hoteli žaliti risarje šaljivih listov, ki skrbe za nedeljski humor in ne želijo vladati sveta lahko primerjamo z risarji vinjet v starih šaljivih listih. V Washingtonu so ga časnikarji vprašali o Italiji, on pa je primerjal našo državo oslu, ki ga krotiš, ponujajoč mu korenje ali pa ga biješ s palico. »Zagotavljam vas — jc dejal — da bomo obdelovali tega osla od spredaj in od zadaj, liodisi s korenjem, bodisi s palico. Ni treba posebej naglnšuti, da pomeni palica znanstveno bombardiranje, ki ga jc odobrila cclo anglikanska cerkev. Na vprašanje, če jiomeni »korenje« morebitna pogajanja zn ločen mir, angleški ministrski predsednik ni dal odgovora, marveč je začel govoriti o drugih stvareh. Italijansko ljudstvo ve. kaj je vojna: ve, da so v tej vojni zbrane proti njemu vse sile angleškega imperija in njegovih dominionov že tri leta in da so morale tc sile dvakrat v Afriki pogubno bežati; vc, da Angleži in njihovi zavezniki še niso zmagali, če so zasedli Tunis in. Bizerto, marveč so dosegli le strateški uspeh, ki niti ne odtehta njihovih izgub na drugih bojiščih. Za nas ni važno, če hoče Churchill kot ■viiijetist primerjati vojno balinanju in brcanju: mi se bomo na podoben način zahvalili v bodočnosti, ki je še odprta, ka jti vojna se ni končala v Tunisu. Na evropski celini so šc druge ključavnce in zaenkrat se še ni pojavil kovač, ki bi jih odprl. In vrata v Evropo so trdna. Kdor sc jim bo skušal približati s svojimi vetrihi, bo dobil nezaželen udarec v obraz. Kar so tiče »stikov« oli »korenin« ali drugega laskanja v obliki korenja, ki bi ga nudili Italiji, italijansko ljudstvo dobro ve, kaj to pomeni. Italijansko ljudstvo že več let vc, kaj pomeni »pux britannica«, angleški mir. To veže od takrat, ko se je iz potrebe po življenju prvič Ozrlo po prostorih okoli sebe. Vc, da mu je žo. bilo ponujeno puščavsko korenje in ker ga ni hotelo jesti, mu je bila takoj zagrožena palica sankcij. Ve, da bi vsak separatni mir po-•menil konec neodvisnosti naše države, najbrid-kejše korenje, ki bi spremljalo ta mir in bi mu vedno grozilo z vzdignjeno palico kakor kakemu indijanskemu plemenu. Ve — kakor pripoveduje neka naša stara zgodba — da spremljajo politiko korenja in police zelena očala, ki so jih nataknili nekemu oslu, dn bi mislil, da je seno. ko so mu ponudili slamo. Krivica, ironija, žaljivke, vse to ne more vplivati na italijansko ljudstvo, pa naj se govori o oslih ali o palicah ali o korenju ali o zelenili očalih. Italija stoji trajno in trdno v vojni in prejema njene žrtve kakor je sprejemala in sprejema slavo. Šteje svoje padle sinove: in v njihovem imenu dviga in krepi svoj rezek, ponosen, nezlomljiv pogum. Vsa je v vrsti s svojimi borci in celotnim svojim ljudstvom ter se bori za ideal pravičnosti zase in za vse druge evropske narode. Stalin tolmači razpust kominterne in odkrito razlaga prave namene tega manevra Stockholm, 1. junija. Stalin je v nekem pismu dopisniku uradne angleške agencije v Moskvi, llaroldu Kingu pojasnil politične vzroke za razpust kominterne, vzroke, ki jasno odkrivajo, da je hotel Stalin z. razpustom kominterne zadostiti angleškemu in ameriškemu pritisku, da bi vsaj formalno odpravil glavni vzrok za nezaupanje angleške in ameriške javnosti v r "•varnega boljševiškega »zaveznika«. Stalin jc namreč dejal, da je razpustil tretjo internucio-nalo predvsem zato, da bi odpravil prepričanje nekaterih držav, češ da hoče Moskva posegati v njihovo notranje življenje in ga bolj-šovi/.irati, drugič pa bi rad rešil razne komunistične stranke obtožbe, češ da ne delajo v korist svojih sodržavljanov, marveč ubogajo le povelja, prihajajoča iz tujine, in sicer od kominterne. Tako bodo — je dodal Stalin — komunistične stranke lahko delale bolj gibčno in brez sumnjc. Stalinove, izjave jasno kažejo no. le na glavni oportunistični razlog za razpust kominterne, marveč tudi posledice, ki bi jih s tem rad dosegel. Rad bi odpravil nezaupanje, ki na svetu vlada do komunizma in raznih komunističnih strank. . . . Kakor poroča »Nevvvork Times«, je admiral Standley, poslanik Združenih držav v Moskvi, ker je nezadovoljen s pogoji, pod katerimi Zgražanje v Niči Marseille, 1. juniju AS. V Niči je povzročila velik gnus potopitev poštne ladje Korzika-Nica. Tudi doslej Angležem naklonjeni krogi sc zgražajo nad tem brutalnim napadom. mora opravljati svoje delo, sporočil Rooseveltu, da bo odstopil. List dodaje, da je Standley mnenju, da je njegovo mesto v Moskvi brez koristi, ker predstavniki raznih ruskih organizmov pošiljajo svoja poročila v Ameriko naravnost brez posredovanja ameriškega poslaništva. obali. Najprej je bilo napadeno pristaniško mesto Torquav v južni Angliji. Napad je bil nenaden in v nizkem poletu. Krovno orožje nemških letal je držalo pod ognjem angleško protiletalsko obrambo, da ni moglo delovati. Nemška letala so se nato spustila v boj s sovražnimi lovci. Kmalu je bil sestreljen ameriški lovec »Tonakavvk«, nato pa še angleški >SpitIire«. Velike bombe so padalo na važne cilje. Nemški piloti so opazili velike požare in ogromno škodo. V večernih urah so nemški hilri bombniki napadli še nekaj drugih angleških krajev ob obali. Seja ministrskega odbora za preskrbo in cenc Rim, 1. jun. AS. Medministrski odbor za vzporeditev preskrbe, razdeljevanja in cen je včeraj imel sejo pod Ducejevim predsedstvom. Delo se bo nadaljevalo 16. junija. Nov hrvatski poslanik v Rimu Itim. 1. junija. AS. Snoči je dopotoval v Rim novi hrvaški poslanik na italijanskem dvoru eksc. Ante Nikšič v spremstvu hčerke. Na postaji Termini so uglednega diplomata sprejeli odpravnik poslov pri hrvaškem poslaništvu, svetnik Pavlovič z drugimi uradniki, knez Lobkovle. eksc. Pietro-marchi. minister Bellardi. vodja obrednika v zunanjem ministrstvu, številne druge osebnosti ter dopisniki hrvaških listov. Eksc. Nikšič je po pozdravu odšel na poslaništvo, kjer tudi prebiva. Visoka morala prebivalstva v Livornu Livorno, 1. jun. AS. Po strahovalnem napadu, ki so ga vprizorili ameriški bombniki, prehaja življenje v Livornu spet v običajni tir. Zdaj odstranjujejo razvaline, popravljajo vodo in prevozniška služba so obnavlja. Pri tem ognjevitem delu in v goreči želji, dati mestu spet navadno lice, sodeluje vse prebivalstvo brez razliko v družabnem sloju in poklicu. To je najlioljši dokaz, ki znova kaže, da ima prebivalstvo obmorskega mesta v sebi moralni zaklad, ki nima primere. Pripravljeno je sprejeti sovražnikovo ofenzivo, kjer koli bi se le dalo mislili, da je nasprotnik vzel na piko kak vojaški cilj. Prebivalstvo kljub prejšnjim primerom ni mislilo, da bodo ameriški letalci vprizorili proti mestu pravi strahovalni napad. Vendar pa jo Livorno pretrpel, da. celo premagal trdo preskuš-njo z možatim duhom. Napad Jc bil vprizorjen v dveh zaporednih va-lovih. Prvi val letal, ki so 6e prikazala na nebu ob 11.30. se je omejil le na to, da je vrgel bombe na pristaniški pas. šest in dvajset letal se je približalo na majhno razdaljo, nato pa so se v strahu pred silnim odgovorom obrambe hitro oddaljila, da bi se rešila. Nasledi ji val nasprotnikovih letal, ki ga je sestavljalo 40 bombnikov, pa se je spustil naravnost nad mesto, ne da bi morda skušal i>oi-skati kak vojaški cilj in ga potem zadeti. Letala so vrgla bombe in takoj nato spet odletela. Napadalci • o torej uporabljali naslednji način: dočim je prvi val, ki je prišel od zahoda, z morske strani, zavil, da bi preletel in zadel morda kakšno pomorske naprave, je drugi val letal, po številu močnejši, prišel iz iste smeri ter napadel meslo od zahoda proti severovzhodu. Točka, po katori so se sovraž- Kompromisna rešitev v VVashingtonu Berlin, 1. jun. Dočim na evropskem bojišču še vedno traja mrzličen mir pred viharjem, posvečajo nemški opazovalci veliko pažnjo velikemu japonskemu uspehu na Kitajskem, kjer Japonci prodirajo naravnost proti Cunkingu. Angloame-rikanci s strahom zasledujejo te boje, Kitajci pa zaradi očividne nasprotne premoči spoznavajo, da gre morebiti za odločilne dogodke. Nemški vojaški krogi nočejo dogodkov z napovedmi prehitevati, vsekakor pa anglosaška propaganda sama priznava, da je položaj Kitajcev resen in da japonska ofenziva ni le razbremenilna ofenziva v prid osnim silam, marveč pomeni že odgovor na načrte, sprejete na vvashingtonski konferenci. Anglosaški voditelji se brez dvoma zavedajo posledic, ki bi jih imel zlom Cangkajškove Kitajske, ko bi prišlo do bojev na tihomorskem prostoru. Ni še sicer znano, kakšni načrti so bili sprejeti v Wa-shingtonu, todn spor, ali naj se da prednost azijskemu ali evropskemu bojišču, je bil rešen s kompromisom: Azija in Evropa. Ta kompromisna rešitev ni zadovoljila nikogar. »Philadclfia Inquircr« piše: Japonci so izko- ni letalci ravnali pri Icm napadu, jo bilo središča mesta. In res so bombo padle vzporedno z glavnimi cestami tja do trga. I.ahko 6e reče tole: medtem ko je prvi napad imel — recimo — vojaški značaj, je bil drugi očitno strahovalen. Prvi napad, ki je bil vprizorjen z dosli manjšim številom letal, je imel namen ne samo ustvariti izgovor za drugi napad, temveč tudi osredotočili vso protiletalsko obrambo na pristanišči del mestn ter zagotoviti nekako varnost za 40 letal, ki naj bi takoj nalo vprizorila pravi, to je strahovalni napad. Očitno jo nasprotnikova taktika čedalje bolj prevejana )>o svoji nesramnosti. Tudi v Livornu je sovražnik pri svojem besnem napadu razdejal cerkve, bolnišnico in sirotišnice. To so celo tisti cilji, ki so največ trpeli pri napadu. Duhovnik, menihi in otroci so žrtvovali svojo življenje. To je bil res strahoten prizor, ki bi gapil duha vsakega naroda. Ljudstvo iz Livorua je stisnilo zobe. Potem ko se jo na vso načine izkazalo pri odkopavnju pokopanih, se jo vrnilo na domove in moško krotilo lastno bol. Kneginja Piemonlska je na obiskua v nekem olroškem zvetišču. ki ga ja nasprotnik zadel v sredino, bila navzočna. ko so odkopali 24. truplo od tridesetih, kolikor jo bilo tam zasutih. Bilo je truplo neke deklice. Zraven je bil tudi oče. Prizor je bil globoko človekoljuben in nadvse možat. Od južnih do severnih italijanskih mest. ki Jih je sovražnik brez vsakega načrla zločinsko napadel, ljudstvo ne samo da ni kazalo nobenega znamenja o omahovanju, niti ne ob prizo. ih nnislohli(» človeške bolečine, temveč je pokazalo kakor zdaj v Livornu. da hoče poudarjali svojo silo in svojo voljo do odpora tudi ieda.l. ka.lar takšno dokazovanje postavlja duha pred trdo preskušnjo. Hitler odlikoval italijanskega borca Rim, 1. junija AS. General Rintclen, načel«; nik nemškega vojaškega odposlanstva v Italiji jc včeraj v Hitlerjevem imenu izročil odlikovan jo železnega križa prvega razreda narodnemu svetniku Aleksandru Mclchiorju, ki se je z nemškimi četami udeležil vojaških nastopov v Severni Afriki. Prijeti teroristi v Bolgariji Budimpešta. 1. jun. 'Zaradi novih atentatov v Bolgariji se nadaljuje čiščenje sumljivih elementov. Izvedenih je bilo več sto aretacij. V severni Bolgariji pri kraju Lovec ie policija prijela celo tolpo teroristov. Pri tem sla dva moška in neka ženska streljali na stražo in vsi trije so bili ubili. Sofijski tisk poudarja, da je prebivalstvo v boju proti teroristom vedno v veliko pomoč oblastem. Smatra se, da bodo v kratkem vsi nevarni elementi padli v roke pravice. Nadaljnje uničevanje partizanov v NDH Rim, 1. jun. AS. Ravnatelj hrvaške propagande dr. Matija Kovačič je imel ft dni po zagrebškem radiu predavanje, v katerem je orisal uspehe v bojih proti partizanskim tolpam ter tolpam Draže Mihajloviča. Med drugim je dejal, da so hrvatski vojaki v tesnem sodelovanju s pogumnimi italijanskimi in nemškimi četami že uničili glavni del boljševiških sil, ki so nadlegovale mirno prebivalstvo v Bosni in Hercegovini, zagotavljajoč, da preostala ognjišča od Moskve plačanih upornikov vsak dan kopne pod smrtnimi udarci osvobodilnih čet, poleg tega pa jih redčita tudi glad in tifus. Obupen položaj upornikov je potrdil tudi sam načcl- žid Moša Inire do rislili mir zadnjih mesecev in dokončali velikanske priprave. General Mac Artliur ima prav v napovedih, da se bo dvignil velikanski japonski val na Pacifiku in ne vemo, če ga bomo lahko s svojimi silami ustavili. Očividno Japonci ne bodo tako dolgo Čakali, da bi bili mi pripravljeni za boj. Kakor piše »Volkischer Bcobachtcr«. je moral Roosevelt že poslati na tihomorsko bojišče velike oddelke pehote in letalstva, ki so bili prvotno namenjeni za Sredozemlje. Berlinski tisk izključuje, da bi Anglosasi lahko istočasno izvedli veliko nastope proti Aziji in Evropi, zlasti ker nimajo dovolj ladjevja in ker je Stalin že odbil zahtevo Združenih držav po odstopu sovjetskih letališč za letalske napade na Japonsko. Ankara, 1. jun. Poljski konzul v Sidneyu je sporočil, da so Sovjeti za časa zasedbe Poljske uasiloma odvedli številne Poljake v okoli 6000 sibirskih krajev in vasi. Večina poljskih inteligen-tov je bila zaprta in jo je po vsej verjetnosti zadela usoda poljskih oficirjev v Kalinu. (Radio-nazionalc.) nik partizanske propagande, beograjski Pijade, ki je pozval svoje tolpe, naj se zadnjih sil. Zloglasni Tito pa je ob priliki vseslo-vanskega kongresa v Moskvi priznal, da je položaj ležak in da so žrtve nepopisne, kajti nasprotniki so številni in dobro oboroženi. Dr. Kovačič jc zaključil svoj govor z zagotovilom, da je bilo doslej, uničenih že devet desetin partizanskih sil. ki so hotelo uničiti hrvatsko državo ter so se borile proti silam nove in zdrave Evrope. Hrvatska na noben način ne more več prenašati, da bi bili v evropski trdnjavi »trojanski konji« in sovražniki novega reda. Madžarska zasleduje Beneševc spletke Budimpešta, 1. jun. Tukaj na .Madžarskem zasledujejo spletke bivšega predsednika čehoslovaško republike Bcneša. Beneš, ki je imel v Ameriki očividno malo sreče predvsem zaradi odpora podtalnih in komunističnih čeških komunistov, bi rad obnovil svoj stari načrt o donavski konfederaciji, ki pomeni praktično ustanovitev večje Češke s pridružitvijo raznih pokrajin, okrnjenih in odtrganih od svojih narodnostnih skupin. Da bi zadovoljil vse, je Beneš izjavil, da nova Čehoslovaška ne sme biti ue komunistična, ne kapitalistična, ampak na srednji poti. Toda v Ameriki prizadevanje za vzpostavitev Čehoslovaške nima ugodnih tal in zalo je Beneš po dvajsetih letih zopet začel govorili o donavski konfederaciji s Prago. Toda ludi ta načrt ni bil dobro sprejet. Čeprav so tukaj glede teh stvari indiferentni, jih vendar objavljajo kot zanimivo kroniko. De Gaulle je moral kloniti Stockholm. t. junija. Francoska odpadniška generala De Gaulie in Giratid sta se sestala v Alžiru in s tem sestankom se je končala De Gaullova politična kariera. Politična tekma med Anglijo in Združenimi državami se je tako končala z zmago Združenih držav, ker je moral Churchill pri svojem bivanju v \Vashingtonu prepustiti De Ganila njegovi usodi in Giruud bo |iredsednik francoske begunske vlade, ki bo prihodnje dni ustanovljena v Alžiru. De Gaul-lov prihod v Alžir je jasen znak političnega konca voditelja borbenih Francozov v Londonu. Neki list tnko opisuje sestanek med francoskima odpadniškima generaloma na letališču v Alžiru: Oba generala sta skušala biti kolikor mogoče prisrčna pred fotografi in sta se odpeljala z istim avtomobilom skupno z generalom Cartroii\om. ki je sedel na sredi. Toda med njima ni bilo nič prisrčnega. Ko je pozneje De Gaulle položil venec pred spomenik padlih v Alžiru, je morala policija preprečiti demonstracijo proti občina francoskima odpadniškima generaloma. širite najboljši slovenski list »Slovenec«! Veličasten praznik posvetitve v Dev. Mar. v Polju Tako veličastnega praznika kakor jo bil nedeljski ni doživel sedanji rod pri Devici Mariji v Polju. Vse se je že pripravljalo na posvetitev s peterimi prvimi sobotami, s pobožuoslini doma in v Soli. Najlepšo pripravo smo imeli v soboto na »pokorni iu spravni dan. Zjutraj so so zbirali stanovi eden za drugim pri sv. maSah in prejemali sv. obhajilo, enako popoldne so hodili častit Jezusa v Najav. Zakramentu. Prav ljubka je bila ta dan otroška služba božja. K sv. maši so prinesli podobe Marije Pomagaj, ki jih je po sv. maši gospod župnik blagoslovil in so jih potem odnesli v svoje razrede, da bodo krasiio šolske sobe. Nedeljski dan je bil velik praznik, Do malega vsi župljani so se dopoldne udeležili sv. maš in v velikem številu prejeli sv. obhajilo. Popoldne pa so se zbrali vaščani v svojih soseskah in prihajali v procesiji moleč in pevajoč pred župnijsko cerkev, kjer je bil postavljen ob glavnih cerkvenih vratih lep oltar s podobo Marijinega Srca. Ob pol petih so dospele procesije, pri katerih so ■■BBBBBBBBBBaBBBBBHBBBBBBBBBBaBB Dijaku Mihi Turku ob obletnici smrti Hladne jutranje sapice so božale škrjansko polje, prvi sončni žarki so božali Tvojo mladost, ko si stopal, poln svežega tantovstva, smrti v naročje. Poteptana zemlja okrog domače kapelico jo skrivala morilce. Oskrunjeni sveti prostor je vztre-petal, ko so To odvlekli v sobo domače hiše. Kako prepričevalno si govoril: »Tu me ustrelite! Vem, zakaj bom padel!« Svinčeno zrnje Ti je prebilo lobanjo in onemelo jo Tvoje močno srce. Dragi Miha! HI. maja jo minilo prvo leto Tvoje smrti. Ljubil si življenje, pa vendar si ga že mlad sklenil darovati sumo Bogu in dušam. — Občudoval sem Tvojo tnačnjnost. Skromen in ponižen si ustvarjal okrog sebe čudovita dela. Božjo življenje je dihalo i/, tebe, saj si rasel iz taber-naklja v drugega Kristusa. Kako mirno si vršil svoj apostola!, ko »i in slutil svojo smrt. Nisi so je zhal, saj Ti je pomenila le vrata v boljše življenje, ki bo brez konca. Saj jo smrti treba, da se naše Življenje razmahne. Časno življenje nam jc ilak darovano; zaslužimo si ga za vselej lo s tem, da ga sami darujemo Bogu. Ob letu se Te spominjamo! Tvoji tovariši na gimnaziji, Tvoji sodelavci v šmihelski fari. Tvoji predstojniki, ki smo To globoko spoštovali. Ce pšenično zrnje ne pade v zemljo, v samoto polja, sploh ni žetve. To si vedel Ti sam, razumemo pa danes to. po Tvoji žrtvi, mnogo ltolj tudi mi. Lepo je žrtvovali se za božjo stvar in se trošili do smrti. Zgled si uam dal. Sledili Ti bomo, čc bo treba. Mihi Turku Se pesem maja je Mariji pela: zdaj leto, dragi Miha, je minilo, ko klonil ti si pod sovražno silo in krogla te brezbožna je zadela. Si kot apostol delal krotko, vneto, zvesto si hodil po odločni poli, ki vodi oster hoj brezbožni zmoti, ker ljubil si goreče vero sveto. Živel si čisto angelsko življenje, _ pogumno si prenašal vse trpljenje, nikomur nisi storil ti krivice. Naj kri za Kristusa prelita tvoja vzbudi apostolov, mladino bojn. ki za Bosa povsod sc bo borila! K. Z. nosili duhovniki spredaj križ iz Zadobrove, Zaloga in Kašlja, Vevč, Fužin in Studenca ter iz domače soseske pred župnijsko cerkev in napolnilo širni trg pred cerkvijo. Lahko trdimo, da Je bilo' navzočih do trlčetrt župljanov, saj so matero pripeljalo iu prinesle s seboj tudi najmanjše otro-clčo. Vse |e zapelo: Marija pomagaj nam... in spregovoril je gospod kanonik Vovk in spodbujal nas k zaupanju v Marijo, ki nam je ohranila sveto vero iu nam vedno pomagala tudi v časnih potrebah. Nato je vsa množica zapela posvetllno pesem in glasno molila posvetilno molitev sv. očeta Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. Nato so bilo pete litanije M. Božje, pri katerih je vsa zbrana množica odpevala, in blagoslov z Najsvetejšim. Marijina pesem jo zaključila pomembno slavje, a množice se knr raziti nise mogle in so še dolgo potem ostale pred Marijinim oltarjom. Dan nam bo ostal vsem v trajnem spominu. Uradni razglasi Predpisi za vzdrževanje športnih naprav Člen 1. Vse športne napravo vseh vrst (stadioni, športna igrišča, plavalnice, telovadnice, strelišča, jahališča, dirkališča, dvorane zu športne igre i. dr.) se ne glede na lastnika postavljajo pod nadzorstvo in varstvo zaupnika Italijanskega nacionalnega olimpijskega odbora( Comitato Oliinptco Nazionalo ltaliano), ki bo pazil, da so obdržo v polnem obratu, da se skrbi za njih vzdrževanje in da imajo r.a ustrezno športno udejslvovanjo neobhodno opremo. Za vzdrževanje in opremo je dolžan skrbeti lastnik športne naprave. Člen 2. Vsi lastniki športnih naprav kakršne koli vrste morajo zaupniku CONl-ja v 30 dneh od uveljavitve te naredbe poslati prijavo s leniilo podatki: a) lega naprave in za kateri šport jo namenjena, b) ali se naprava upravlja neposredno ali pa komu je dana v uporabo; v tem primeru treba navesti, ali je dana v najem ali pa brezplačno prepuščena in priložiti prepis zadevnih pogodb, c) nadroben tehnični popis naprave z njenimi Obmeri in sedanji način uporabe. Prijavo treba vložili tudi za športne naprave, ki se po 11. aprilu 1941-X1X niso ukoriščale ali so se drugače uporabljale. Člen !!. Od uveljavitve to naredbe dalje mora zaupnik CONl-ja predhodno dovoliti, ako naj se namemba kakržne koli športne napravo spremeni ali njena raba opusti. Člen 4. Zaupnik CONI-ja ima pravico urejati rabo športnih naprav, da se kar najbolje okoriščajo za občno športno udejslvovanje; odkazovati jih po predhodnem sporazumu o ustreznih stroških v eventualno skupno rabo Športnim društvom, ki nimajo svojih naprav; jih zahtevati za uporabo, kadar koli se mu vidi potrebno za športno prireditve. V slednjem primeru obremenjajo morebitni Izročitev umetniških del za športno-umetniško razstavo. Kakor smo žo poročali pred dnevi, bo umetniška razstava posvečena športu, otvorjeua 12. t. m. v Jakopičevem paviljonu. Umetniki, ki sodelujejo pri razstavi, sc naprošajo, naj dela, ki so namenjena za razstavo, izročijo v dnevih 8. in 9. t. m. od 10, tlo 12. odnosno od 16. do 18. ure. Po omenjenih ducvih dela no bodo več sprejela. Na zadnji straui vsakega dela, namenjenega za razstavo, morata bili različno napisana ime in priimek avtorja, naslov njegovega stanovanja, naziv predmeta in prodajna cena. — Udoležeuci razstave turističnega lepaka bodo prejeli posebna navodila na domove. i stroški, ki so pogodijo i lastnikom športne naprave ali z ustanovo, katera jo sme uporabljati, zaupnika CONI-ja. Člen 5. Če se kršijo določbo iz členov 2. in 3., lahko Visoki komisar pooblasti CONI, da prevzame Športne naprave za določen čas v svojo upravo. Člen 0. Vse načrle o gradnji novih športnih naprav ali o spremembah pri dosedanjih treba predlagati zaupniku CONI-ja v pregled iu odobritev, Določitev osebnega mesečnega obroka jedilne soli za prehrano S t- junijem stopa v veljavo naredbo, po kateri se lucsečnu količina soli določa na r>00 g na osebo. • Prometna taksa na motorna vozila. »Službeni list« od 29. maja prinaša naredbo o letni prometni taksi na motorna vozila zu nrevoz blaga. V naredbi jo podrobnu razpredelnica taks, ki se višajo postopno s koristno nosilnostjo motornih vozil. Podrobno pa so določeni še nadalje popusti, ki v gotovih primerih znašajo 30 ali 60%. Vpis v trgovinski register. V trgovinski register je bila vpisana tovarna mila in kemičnih proizvodov Rebolj Bogdan v Ljubljani. Sodbe vojaškega sodišča Vojaško vojno sodišče v Ljubljani je obsodilo na dosmrtno ječo sledeče upornike komuniste: Jalovca Franca, roj. v šutni pri Sv. Križu 13. 1. 1902; Burjo Alojzija, roj. isiotam 9. II. 1899; Ciruskega Josipa, roj. na Čatežu, bivajoče-ga pri Sv. Križu, 17. XII. 1897. Vsi so bili obtoženi pripadnosti prevratni organizaciji pri Sv. Križu pri Kostanjevici in po drugih krajih, udeležbo pri oboroženem krdelu, ki je imelo namen, du nustopn proti državi, ter končno prevratne propagande za nasilni prevrat družbenega ustroja. Sodba ima vso običajne posledico in okoliščine. ................................ Stolni cerkveni pevski zbor in mešani pevski zbor drž. učiteljišča bosta izvajala skupno na Vneboliod ob 10 pri slovesni službi božji v stolnici prof. Matija 'lomen novo obsežno, za \eliki zbor pisano latinsko mašo: Missa immaculati Cordis Mariae. Na izreden glasbeni dogodek opozarjamo. Vremenska napoved: 2. junija, sreda: sem in tja oblačno, vročinski val, podnevi vetrovno, najioved negotova. 3. junija, četrtek: isto.. Ivan Kologrivov: Duh In cilji komunizma Tu tiči skrivnost boljševizma in to nam vse pojasni: sovraštvo do Boga, sovraštvo do Kristusa, sovraštvo do ljudi, vse perverznosti in zlo-činstva, obenem pa tudi kaže, da boljševizem nikakor nI izključno ruski pojav. Zelo daleč je od tega. Res je to, da je lela 1917 na koncu svetovno vojske dušno stanje rusko družbo nudilo izredno ugodna tla za satanovo razdiralno delo. Boljševizem se je lakrat ujemal a tem 6la-njem. In na zunaj se je odkrila verska kriza, globoka demoralizacija, na kateri je trpela Rusija v čnsu vojaškega poloma in ob smrtul url carstva. Seveda pa se lahko enake razmere pojavijo povsod in v vseh ljudskih slojih najdemo ljudi take narave, ki Je za boljševizem ugodna, to pravi ljudi s koštrunovimi možgani,, z volčjim žrelom in školjkinim moralnim čutenjem. Tudi ne smemo pozabiti, da je bilo med 18 boljševiški m i voditelji ki so oktobra 1917 pripravili prevral, sedem' judov. Dalje, da je bilo 1920. lo jo v dobi najkrutejše strahovlade, med 22 člani ljudskega komisariala 18 judov, v čeki pa med 64 člani 4r> judov. To dejstvo so celo judjo sami poudarjali, tako piše Angelo Rappoport v »Pioneers of the Russiau revolution« (London 1918): »Rusko ju-dovstvo si lahko v svoji celoti prisvaja odgovornost za rusko revolucijo«. Od tedaj se to stanje nI spremenilo. Judov kar mrgoli na boljševiških vodilnih mestih. Čo tega vsakdo takoj ne opazi, prihaja to odtod, da se ali iz taktičnih ozirov postavljajo v ozadjo ali pa po boljševiški navadi varanju nosijo kot krinko ruska imena: Litvinov mesto Finkelslein, Jaroslavski mesto Gubelmann, Majski mesto Rot-slein, Sverdlov mesto NachamkeB itd. Sicer so pa vsi ti niso nikoli predstavili kot Rusi ali zastopniki Rusije. Gledali so na Rusijo in še danes gledajo nanjo kot na branik in odskočno desko za svetovno revolucijo. In celo njeno slavno ime so izbrisali in ga zamenjali z oduruo kombinirano besedo SSSR. Tak je satanski sistem, ki že 24 let usužnuje dušo ruskega ljudstva. In vsakdo, ki ja sledil i .z.voju dogodkov in ve. kaj morajo tam doživeli in prenašati ruska žena. ruski otrok, učenjaki, kmetje, delavci, šole, cerkev, ta bo razumel globoko grozo, ki jo mi Rusi občutimo, če zdaj boljševiški voditelji govore o reševanju svobode, časti in domovine, čo zdaj po 24 letih neprestanega preganjanja in Iztrebljanja ludi sleherno senco kako vero pozivajo k molitvi, razpuščajo Zvezo brezbožnikov in oznanjajo svobodo vesli. Gola laž in prevara! Isti trojanski konj. isti zli duh, ki se spreminja v angela luči. Prerok ruske revolucije Dostojevski je v svojem romanu »Demoni«: (1870) videl Rusijo obsedeno od demonov, podobno oueinu obsedencu v GcraŠki deželi, iz kalerega je izgnal legijo hudih duhov (I.k 8, 20-39). Ti hudi duhovi ki zapustijo bolnega moža in gredo v svinje. lo vse so ono rane. niiazmi. vsa ona nečistost, vsi veliki in mali hudi duhovi, ki so se v Rusiji nabirali žo stoletja. Toda neka velika misel in velika volja bo nad njo od zgoraj držala svojo roko v pomoč in varstvo kakor nad onim obsedencem, in tedaj liodo eli iz nje vsi hudobni duhovi, vsa ta nečistost, vsa ta ničvredna umazanost, ki kakor gnusni gnoj pokriva njeno površje... in sami bodo prosili, da bi smeli iti v svinje, toda bolnik bo ozdravel in sedel k nogam Jezusovim... in vsi ga bodo z. začudenjem gledali.-: (F. M. Dostojevski, Demoni.) KONEC Najvišji zastopniki oblasti na sobotni spokorni verski slovesnosti: v sredi Visoki komisar Eksc. Grazioli, na njegovi levici Kksc. general Gamhara. general RusgerlJ in podkveslor dr. Ferraute, na njegovi desni zvezni tajnik Orlandini in župan general Rupnik. Tudi naša najvišja kulturna ustanova — vseučilišče — je bilo častno zastopano na rakovniškem romanju. Rektorju dr. Kosu in prorektorju dr. Slaviču sc jc pridružila ecla vrsta vseučiliških profesorjev z vseh fakultet. Okrog svojih učiteljev pa se je zgrnila akademska mladina. Predstavljala si je torej dobrega mužika, ki kleči ves ponižen i i;i vdan pred svojim »malim očetom«, carjem. Po njenem mnenju |e bilo treba temu inuSiku posvetiti vso pozornost in nežnost; da bi pa bil državljan, ki bi se smel udeleževati političnega življenja, so ji je zdelo naravnost smešno. Nekoč ji jc neka dvorna dama skušala dokazati, da so ruski kmet razvija kakor kmetje v drugih deželah in da ima prav tako pravico do politične svobode, kakor kmetje v Angliji. »To je vendar nesmiselno,« je vzkliknila carica. »Saj olrok ne more obleči obleke odraslega človeka.« »Veličanstvo, otrok je žc zrastel in obleka mu je postala premajhna. Nevarnost jo, da jo bo pretrga!.« »Vaša primera ni pravilna,« ji je. živahno ugovarjala carica. »Tu ne gre za redno rast kakor pri človeku. Tu gre za dušo ruskega naroda, ki je lepa in čista kakor duša otroka. Ta ima svoja posebna pota in poseben svet. Ima popolnoma drugačne skrbi kot so tiste, ki napolnjujejo dušo Angleža ali Francoza. Nebeško kraljestvo je obljubljeno otrokom, odrasli pa ui ga bodo priborili z velikim trudom ...« 11 teh besed je jasno razvidna idealna slika, ki si jo je carica ustvarila po ruskih pisateljih in ki jo je še izpopolnila s krščansko preprostostjo. Ta književna doba ruskega kmeta je bila pravo na-sprotstvo pohlepnega malega meščana, podkupljivega uradnika, brez-verskega intelektualca, sebičnega posvetnjalta in se jc čudovito skla- dala s cnričnim pojmovanjem življenja sploh in še prav posebno ruskega življenja. Toliko bolj jo bila voljna ljubiti kmeta, ker je s tem opravičevala svoj prezir do drugih plasti družbe. Videli smo že, kako si je predstavljala, da so te plasti strogo ločene med selKij iu lepo urejene. Največja napaka pa je bila v tem, ker je domnevala, da so te, plasti nepremične, medlem ko so je dežela naglo razvijala in spreminjala. Če bi proučevali zgodovino rusko revolucije, bi morali poudariti, da jc bilo to napačno mnenje zelo razširjeno iu koliko nespo-razumljenj je izviralo iz tega mnenja. »Tam v Rusiji je stoletni pokoj«, je napisal nek pisatelj. Mnogi so si predstavljali Rusijo v XIX. stoletju tako, kot jo bila nekdanja moskovska država. Pozabljali so preveč pogostokrat, da se je tudi r. vidika rase in vere dežela v zadnjem stoletju zelo spremenila in da so v njej prebivali zelo različni narodi. Do XVII. stoletja se jo Rusija razširjala na račun manj kulturnih narodov, ki jih je bilo lahko združiti z ostalo državo. V XVIII. stoletju pa si je pridobila baltske province z njihovo nemško fevdalno aristokracijo in s prebivalstvom z germansko in protestantsko civilizacijo. Pozneje si je priključila Krim z njegovo turško-muslimansko civilizacijo in katoliško Poljsko, z njenimi dolgoletnimi zgodovinskimi tradicijami, nasprotnimi Moskvi in z milijoni Judov. Vsem lem se jo v XiX. stoletju pridružila šo Finska in pozneje Kavkaz s svojimi pestrimi narodi. V Srednji Aziji so bili še jasni sledovi arabske civilizacije in ostanki muslimanske, ki je bila v nekaterih ozlrih še bolj izbrana kot civilizacija marsikatere krščanske dežele. Končno pa jo prišel še Skrajni Vzhod, kjer je skušala Rusija ustvariti naravno mejo med Kitajskim zidom in bregovi Tihega oceana. Vsa Džindžiskanova zapuščina s svojimi nerešljivimi narodnimi j in verskimi vprašanji je tožila usodo Rusije, ki je v dveh stoletjih postala sinteza Evrope in Azije, dedinja vseh zgodovinskih vprašanj starega sveta. V teh okoliščinah odnošaji med carjem in narodom niso mogli več odgovarjati nekdanjemu moskovskem- Idealu Prav zato, ker so bili nekoč značilni zaradi njihove verske vsebine, se nanje niso mogli prilagoditi novi narodi, ki so bili nedovzetni za versko narodno tradicijo. Bilo bi mogoče ustvariti neko skupnost v tej zmedi narodov in civilizacij le na dva načina: Treba se ;c bilo nasloniti na temelj narodnosti in ustvarili trdne federativne vezi (kakor j(* pozneje skušala storili sovjetska vlada). Toda v te in primeru se je bilo treba odpovedati ruski mesija nski misli in najdražjim izročilom narodnega ponosa. V nasprotnem primeru pa bi bilo treba utrditi nadoblast ruskega življa s celotno politično in versko tradicijo, obvladajo« vsa nasprotstva v imenu imperialističnega ideala. Carska vlada sc je odločila za lo zadnjo rešitev. Toda, čo bi hotela izvesti, bi predvsem moral ruski živelj bili na višji kulturni stopnji, kot vsi narodi, ki bi jih bilo treba obvladat. To pa gotovo ni bilo v -skladu z idejo ponižnega in preprostega mužika, o katerem je carica trdila, da sc ne sme vznemirjati njegovo preprostosti. Kakor vidimo, je v tem vladalo globoko nesoglasje med jasnimi političnimi vidiki in fantazijami, med določen" ii težnjami in nejasno metafiziko. O vsem lem so bila zelo zapletena vprašanja, ki bi jih celo spretni državniki nc mogli rešiti. Bilo je torej nemogoče zahtevati, da bi carica imela jasno sliko o vseh teh težavah, od katerih ji velika večina sploh ni bila znana, ker ni poznala resničnega stanja dežele. Orisali smo le v kratkih potezah težka vprašanja, ki so nastala zaradi prehitrega razmaha Rusije. Toda tem težavam se je pridružila druga, notranja kriza, ki je tudi izvirala iz razvoja in ki je bila še bolj nevarna za veliki ruski organizem. Kot posiedica razmaha se je tudi v notranjosti države nenavadno hitro spreminjala socialna zgradba. Tudi tukaj ni bilo mogoče več govoriti o lepo urejeni hierarhiji slojev po moskovskem pojmovanju. Staro plemstvo, ki ga je izpodkopal sistem ^acivilne hierarhije«, ki ga je uvedel Peler Veliki, se je popolnoma pomešalo med birokratsko plemstvo, ki jc izhajalo iz vseli slojev. Prav malo je bilo posestnikov, ki bi mogli dokazati, da so bili lastniki zemlje pred 18. stoletjem iu veleposestva so izhajala vsa iz carjeve naklonjenosti. Siev. iti. »Majvr.ivr.C«, gloda, 2. junija 1M3-.VAL Današnji številki našega lista so priložene položnice. Najlepše prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. — Uprava. teden; Marcelln, Gospodov; Koledar Srodu, 2. rožnika: Križev mučenec; Evgen I., pnpež. Četrtek, 3. rožnika: Vnebohod Klotilda, kraljica; Zdislava, doviea. Lunina sprememba: mlaj, 2. rožnika ob 23.33, Ilerschcl napoveduje lepo in jasuo vreme. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl gospod Milko Kra-pei, urarski mojster in trgovec. Pogreb bo v četrtek, 3. junija ob 4 popoldne i r. kapelo sv. Nikolaja> na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večnu luč! Žalujočim naše iskreno sožuljel Škofijski pripravljalni odbor petih prvih sobot v Ljubljani vljudno prosi, da bi mu prizadeti predložili račune v zvezi z raznimi deli, kakor n. pr. oltar itd.,' do petka, 4. junija. — Dovoljenje za izvoz in uvo« blaga iz ino remstva. Tvrdke, ki so vložile prošnjo za izvoz in uvoz do D. maja t. 1., pozivamo, da prevzamejo v pisarni Pokrajinskega sveta korporacij, soba št. 30, II. nadel r., med popoldanskimi uradnimi urami od 3.30 do 18 uvozna oziroma izvozna dovoljenja. — Prvi junij v vremenu. Zanimivo je, da je bila v ponedeljek zadnjega maja dosežena prav tolika dnevna maksimalna temperatura, kakor je bila 1. maja. Bilo jo le +19 stopinj Celzija. Tudi 1. junij, v totek zjutraj, se jo uvedel s hladnejšim vremenom. Bila je na Barju prav gosta megla kot jeseni. Jutranji minimum v mestu jo znašal +10.2 stopinje Celzija. Barometer jo padci pod normalo na 703.2 nun. V ponedeljek popoldne jo rosilo. Dožoinor na univerzi je v torek ob 7 7.jutraj zaznamoval 0.2 inm dežja. To leto je v 5 mesecih izkazalo nekoliko več padavin kot lansko ob istem času. Kakor smo že omenili, jo maj zaznamoval II deževnih dni in 90.0 mm dežja, lanski maj jo imel 13 deževnih dni in 81.6 mm dežja. Med petimi meseci jo bil lani najdeževnejši. lelos pa je feruar izkazal v 5 dneh največ padavin, namreč 120.7 mm. V polih rac-sec.ih jo bilo lelos -11 deževnih dni in 307.0 mm, lani pa ob istem času 77 deževnih dni, a le 317.0 milimetrov dežja. — Nasadi maka na naših njivah. Mak so pri nas dolgo časa imeli le za okrasno rastlino, če ne še za plevel, zakaj iiiak se rad sani zaseje, rasle zelo hitro, njegovo cvetje ]>a jo v resnici lepo in poživlja vrtove. Njegova divja sorodnica purpala pa je prava škodljivka po žilnih poljih in jo kmelski gospodarji zatirajo, kolikor le mo- Eden najbolj z n n n i li poljskih romanov, ki ga jc spisala najboljša poljska pisateljica Marija Rodzievviczdvvna, » HRAST« je iz r. Š c 1 (»DEWAJ ris«) »Slovenčevi knjižnic i*.- Splošno mnenje naročnikov »Slovenčevc knjižnice jc. da tako lepega romana že dolgo niso brali. — Povprašajte vaše znance, ki so naročniki »Slovenčeve knjižnice«, gotovo vas bodo prepričali, da je prav. če ga tudi vi čim prej kupite. Dobite ga po vseli knjigarnah in trafikah. V kratkem bo izšlo najbolj znano delo hrvaškega pisatelja Avgusta šenoe »ZLATARJEV0 ZLATO« z lepimi ilustracijami. rejo. Seme vrtnega maka pa so našo gospodinje rade uporabljale kot dodatek pecivu, nu primer za makove žemljice in police. Tudi sedaj makovo zrnje znatno izboljša okus pecivu, zlasti, ker so drugi dodatki, kakor rozine, med in podobno, dragi. Manj znano je, da daje makovo semo izvrstno olje. Na Štajerskem so ponekod kmetje nalašč zaradi olja zasejali kako njivo z makom. Seveda so ga pridelali le za lastno uporabo, na trg tako oljo ni prišlo. V Ljubljanski pokrajini je premalo zemlje, da bi mogli zaradi olja gojiti mak, pač pa je seme dobrodošlo vsaki gospodinji. Ponekod rabijo makovo seme tudi kot zdravilo. Na jugu, zlasti v Macedonljl. pa goje mak na debelo zaradi opija, iz katerega pridobivajo tudi morfij, ki lajša bolečine in omogoča narkozo. — Nesrcfe na deželi. Poscstnikova žena, 39-letna Jcra Lipovčcva, doma na Jezeru, občina Preserje pri Borovnici, je na cesti padla pod težko naložen voz in si zlomila levo nogo. — Padla je in si zlomila desno nogo ključavnlčarje-va hčerka Marta Popitova na Vrhniki. — Carinan Joie obsojen na G let robije. Včeraj sino že kratko poročali o razpravi na okrožnem sodišču proli Jožetu Carmanu in tovarišem, ko je bit prvi obtožen zločina 30 vlomnth tatvin in 3 poskusov tatvine, ostali pa zaradi prestopka odnosno zločina prikrivanja in prodajanja ukradenega blaga. S Carmanom so bili soobloženi 2 moška in 2 ženski. V ponedeljek Jo predsednik malega kazenskega sonata 9, o. s. g. Jože Bari-čevič objavil sodbo. Bili so obsojeni: Jože Cnr-nian zaradi vlomnih tatvin na 6 let robije. ostali zaradi prikrivanja in prodajanja ukradenega blaga in sicer: Stanislava llvastja, stara 22 let. na 1 leto in 2 meseca robije ter na 50 lir denarne kazni. 23-letni Vinko llvastja na 3 mesece strogega zapora in 50 lir denarne kazni, itft-lotni krojač Jože Korun na R mesecev strogega zapora ln Marija Jugova na 5 mesecev strogega zapora. Ca rili a n jo v-e vlome priznal. Ostali so ve izgovarjali. da niso ve 'oll. da je blago ukradeno t^r so smatrali čarmuna za prevejanega tihotapca ln prekupčevalca. Sz dela in življenja - o«i in in tem Iz Gorizijc Predor pod gradom. Te dni so se z veliko, naglico pričela gradbena dela, ki bodo močno spremenila in zboljšala prometno lice našega mesta. V nedeljo, 23. maja, pa je »Piccolo« pre,-scnetil javnost s sporočilom, da sc bo pod mestnim gradom izsckal predor, po katerem bo tekla široka ulica in vezala piazza della Vittoria z živinskim trgom. Drugi dan so se. začele predpriprave za velikopotezno podjetje iu v nekaj dneh jc sredi monumentalnegu trga pred cerkvijo sv. Ignacija stala obsežnu, 7. deskami obita ulica, ki ob Bombijevi trgovini z železjem pelje pod grad. Po tej ulici in preko trga so zc položili tračnico za odvoz izkopanega kamenja in grušča. Ta ozek tir bodo speljali dalje po ulici sv. Klare do globokega C ornin, kamor bodo odlagali material, ki ga bodo potrebovali za ureditev njegove struge in njegovih bregov, za kur so tudi že izdelani načrti. Prodor s široko ulico pod gradom bo povzročil močan preokret v vsem mestnem življenju. Dvignil in poživil bo staro mestno središče. Vsemu vzhodnemu predelu dežele do notranjske planote bo olajšal dohod v mesto in bo razbremenil s prometom preobloženi tesni Uastcllo. Okoliš okrojj »živinskega trga: z Rafntom in Rdečo hišo, ki jc bil sedaj tam za gradom zapuščen in Osamljen, bo sedaj pritegnjen v sredino mesta in se mu bodo odprli novi živl jenjski viri; njegova ljubka mikavnost bo prišlo do veljave, sa j bo meril predor samo 500 m. Načrte zn novo zgradbo je na županovo pobudo izdelal meslni tehnični urad. Pregledni in odobril jih jc nato deželni tehnični urad. na čigar priporočilo jih je sedaj potrdilo pristojno ministrstvo. Z Gorenjskega Gauleiter dr. Kainer je sprejel drputaciio krajevnih skupinskih vodij in županov iz jezikovno mešanega ozemlja. >Volklscher lleobachler« poroča, da je gauleiter 'dr. Kainer 28. mala sprejel v Celovcu oli navzočnosti deželnega vladnega predsednika Wolfseggorja, pokrajinskega štabnega vodjo Pachnecka in okrožnega vodjo Pototscliniga, deputacijo krajevnih skupinskih vodij in županov iz jezikovno mešanega ozemlja. Gauleiter je podrobno razpravljal o vseh važnih vprašanjih. Uvedba kranjskega občinskega komisarja t delo. V navzočnosti zastopnikov Stranke, drž.avc in pred vsemi nameščenci in uslužbcnci kranjsko mestne uprave je bil slovesno uveden v delo kranjski občinski komisar Frieurich Morili. Zupana jo uvedel deželni svetnik Michels. »Veliko svarilo!« Pod tem naslovom jc objavil" iKaravvanken Bole« v zadnji številki kratek članek, v katerem opozarja Gorenjce: »Gorje vam vsem, če bi enkrat imel boljševizem nad vami oblast, kajti on'ne pozna milosti. Reich ne svari zastonj! Kajti gorje vsem narodom, ki poslušajo angleško-ainerikansko agitacijo za boljševiške ,človeške pravice in pa slavospeve OF za Sovjetsko linijo. Kdor lo dela, drvi v lastno pogubo. Osne sile bodo pobile boljševizem in z njim zvezano anglo-amerikansko židovsko plutokracijo. Kljub marsikateremu znamenju naj se nihče ne vara glede jakosli veleneinškega Kcicha. Zmaga bo naša, k sreči iu v blagor ludi gorenjskega prebivalstva.« Vojaška koča na Košuti imenovana po polkovniku Zorku. Pred nedavnim je poveljnik bataljona gorskih lovcev povabil nu Košuto predstavnike oborožene sile, stranke in države na prisrčno slovesnost, pri kateri je dobila vojaška koča posebno ime. Kočo sta začela graditi I. 1926 polkovnik Zorko in major Smole. Polkovnik Zorko je bil 1. 1938 bataljonski po-1 veljnik v Špitaliču, nato pa je s svojim bata- ljonom junaško prestal hoje na Poljskem in Norveškem, kamor jc bil po zračni poti prepeljan v 'lrondheim. Za junaštvo pred sovražnikom je bil odlikovan polkovnik Zorko z viteškim križccm železnega križu. Kot poveljnik švabskega gorskega polka «3 je nolkovnik Zorko udeležil pohoda na Balkan, nakar je ua vzhodnem bojišču padel v okolici Lvova. Letošnjo javno zaščitno cepljenje proli kozam Je bilo te dni v Kranju, Gašteju in Bitnjah. tiospodnrska šola v Kraniu bo pričela « poukom danes, 1. junija, šola je dvoletna. Sprejemajo se gojenci in gojenke, ki so dovršili najmanj tri razrede meščanske ali srednje šole. Število jo omejeno. Zborovanje planinskih gospodarjev jo bilo to dni v Šmohorju na Koroškem. Udeležilo sc ga je nad sto planinskih gospodarjev in planšarjev. Govorili so razni govorniki o plansarstvu in o letošnji dobavi mleka s planin. Materinska proslava v Kamniku. Pred nedavnim je na materinski proslavi v Kamniku gostoval pevski zbor iz Domžal. Pevce je vodil učitelj Oberrauter. Tudi kamniška godba je zaigrala nekaj lepili melodij, na sporedu jo bilo še nekaj recitacij. Prebirali so ludi pismo nekega, mladinskega vodje, ki ga jo napisal pred smrtjo na bojišču svoji materi. Organizacijo vso prireditve Jo imela mladinska voditeljica za kamniško okrožje Lisa Toplilsch. S Spodnjega Štajerskega Zborovanje učiteljic v Ptuju. Pred nedavnim so sc v Ptuju zbrale na slovesnem zborovanju učiteljice. Vsega skupaj jih je prišlo 63-Zbora sc jc udeležil tudi mladi učilelj-invalid. Zborovalkam je predaval šolski svetnik Kerč o svetovnem nazoru in o poučevanju naravoslovja. Nato so bile vse udeleženke zaprisežene. Nad en milijon je znesla štajerska nabirka za Rdeči križ. Druga letošnju nubirka za Rdeči križ je vrgla v vsej Šlajciski 1.062.(100 murk, dočim je lani dosegla 753.000, kar pomeni 41% več. Vsako gospodinjstvo jc dalo 2.54 murk. Spodnja Štajerska jc prispeval« 268.700 mark. Celjsko okrožje jc doseglo "6.500 mark napram lanskim 49.418 (33«). Trboveljsko in ptujsko okrožje sta dosegli porast zu 5096, in sicer v Trbovljah od 12.590 na 19.000. V Ptuju pa od 25.956 na 39.000. Ostala okrožja so nabrala: Ljutomer 12.300 (8552). Brežice 25.500 (19.246), Muribor-mesto 3S.OOO (45.500), Muribor-okolica 38.300 (33.000). Zdravilišče v Topolščiei ima 240 postelj. Zadnjo nedeljo je mariborski dnevnik prinesel daljši članek o zdravilišču za bolne na pljučih. Lepo zdravilišče ima 240 postelj in mu načelju-je šef-zdravriik dr. Iluus. V Topolščiei jc sedaj tudi primarij dr. Okolo-Kulak. ki jc bil prej šef zdravilišča za bolne na pljučih nu gradu Vurberg. Zdravilišče ima šc tri druge zdravnike in zobozdravnico. Mobilizacija kovin. Spodn ještu jerski s Služben i list« prinaša objavo, po kateri na j se po vsej državi zberejo odvisne zaloge težkih in lahkih kovin, ki šo še v rokodelskih oluutih kot izdelki ali kot zaloge polizdelkov. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 73 letna hišna posestnica Barbara llochreitcr roj. Wull-ner, 82lctnu zasebnica Marija Schnuderl, v Studencih 68 letna zasebnica Luisa Schell ro j. Fa-leš, 62 letna viničarka Katarina Kostanjevee, sinček elektromontcrja Ivan Herman in 35 letni posestnik Kari Klujnošek iz Cogetinccv. V Brežicah je umrl upokojeni mestni stražnik 82-lctni Alojzij Sollner. Okrožno vodstvo štajerske domovinske zveze za mariborsko okolico in poveljnik orožništva objavl jata partc, posvečen orožniku Štefanu Juršičti, ki je padel kot žrtev komunističnih banditov v Rušah. „NAŠA KNJIGA", LETO IV., ?V. 3 6xSel je roman sodobnega srbskega pisatelja, avtorja Pckošenega polja B R A N I M 1 R A Č O S I Č A Dva svetova (predgovor Milan V. Bogdanovlč) Piovedel profesor Francč Jesenovec. Opremil areb. V. Gajšek — BHfl struni. Cena vezani knjigi L 05,— ZALOŽBA „N A S A KNJIGA" LJUDSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Pied škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5 Iz Hrvaške Najstrožja omejitev za izdajanje dovolilnk taradi prevoza tivil. Zaradi vedno večjega navalu potnikov iz Hercegovine na vlak, ki vozi proti Sarajevu in dalje proti Brodil, kjer so potem nakupovali razna živila, predvsem pa moko in koruzo ter jo potem spotoma domov prodajali pod roko po bajnih cenah — n. pr. 1 kg koruzne moko po 500 kun — je sarajevska žtipska oblast izdala najstrožjo prepoved za izdajanje dovolilnic tn prevoz vseh vrst živil. Slične ukrepe je izdalo vsem podrejenim organom tudi glavno ravnateljstvo za prehrano v ministrstvu za narodno gospodarstvo v Zagrebu. V bodoče bodo le oblasti izdajale posameznikom v tako imenovanih pasivnih krajih dovolilnice za nakup posameznih vrst živil v drugih krajih samo v res izjemnih primerih. Lastnik take dovolilnice Ito lahko nanjo kupil za potrebe svoje družine 50 kg koruze, 50 kg krompirja iu 20 kg fižola. Pred razstavo hrvaške umetnosti v Bratislavi. Poročali smo že, dn so tia Dunaju pred več tedni odprli razstavo hrvaške umetnosti, na kateri so zastopani največji in najltoljši sodobni hrvaški slikarji in kiparji r. MeŠtrovičem na čelu. Razstavo, ki je doživela j>opoln uspeh, bodo te dni na Dunaju zanrli ler bodo vse nmelnine nreoeljnli v Bratislavo, kjer bodo prihodnje dni odprli isto razstavo za Slovake. Radi prevozu umetnin v Bratislavo se žo mudila na Dunaju Vladimir Ki-rin in prof. šrepel. Sestanek Zvcre hrvaških most. Predsednik Zveze hrvaških mest Ivan Vernrr. za-rebški župan, je za 12. junij sklical občili zbor omenjeno 7veze. Na njem liodo poleg volitve nove;?:« odbora razpravljali ludj o vseli trenutno važnih občinskih vprašanjih, kakor o vprašanju prehrane v posameznih mestih, o mestnih financah v zvezi z novim proračunom za lelo 1941 ler o financiranju mestnih go*|>odarskih podjetij. Dnevi hrvaške knjige. Glavno ravnateljstvo za ljudsko prosveto v NDII pripravlja letošnjo prireditev hrvatske knjige, kateri bodo posvečeni v Zagrebu dnevi od 20. junija do 3. julija, v pokrajini pa med 20. junijem in 15. julijem. Smrt člana sabora Ml kana. To dni je umrl v Loviču latuošnii župnik in čuslni kanonik Ivan Mikan. ki je bil obenem ludi član sedanjega hrvaškega sabora. Iz Srbije Srbijo mora hiti zgrajenn nn zadružni podlagi. Srbski ministrski predsednik general Nedič jc te dni sprejel člane novoimenov anegn vodstva srbskih zadružnih zvez ter jim je ob tej priliki govoril o nalogah, ki jih ima in mora izvršiti v sedanji Srbiji tnmošnje zadružništvo. Cicncrnl Nedič je med drugim poudarjal nujno potrebo, da se Srbi oklenejo novega časa. Sedaauja Srbija ima 85 odstotkov kmetov in se zuto pač ne more ogrevati /a komunizem, kakor tudi nc za kapitalizem. Zato je razumljivo, da se je zadružništvo ravno v Srbiji tuko močno razvilo, (ieneral Nedič zatem omenja, du je sedanja srbska vlada zadružništvu posvečala vedno vso Bvojo pozornost in mu ie. odnosno mu bo šc bolj zaupala važne naloge, ki jili bo zadružništvo moralo rešiti. Srbska vlada jc namreč sklenila postaviti zadružništvo za temelj nove srbske države. Zboljšanjo srbskega poljedelstva. Srbska centrala za železo je v zadnjem času nabavila večjo količino železnih plugov, katere bo razdelila med srl>ske kmetovalce. Pluge bodo dobili najprej tisti kmetje, ki so zanje prositi že lansko leto. Razdeljevanje plugov bodo opravili okrajni kmetijski referenti. 7, vedno večjim nakupom železnih plugov namerava srbska državna uprava zamenjati v podeželju le 4. Meditacija oh 5. Konferenca ob l>. Zbirališče v hišni kaneiici. Vsi ljubljanski kh. duhovniki so vljudno vabljeni! — Vodstvo. Rekolekclja za može in fanle z akademsko izobrazbo bo daues, v sredo, ob 18.30 v Križitnkaii. Rekolekclja za gospe bo v sredo, 2. junija, ob 4 popolduo v Liclitenturnu. Iskreno vabliaaet Slavnost v čast Marl.il Materi dobrega sveta, patroni in varuhinji misijonske Družbe sv. Petra Klaverju, bo lelos na praznik Kristusovega vueholioda. 3. Junija, v urSu-iiuski cerkvi. Ob 4 popoldne bo misijonska pridiga, katero bo imel g. stolni kanonik Anton Vovk. nato darovanje, peto litanuc in blagoslov. Vsi verniki so prisrčno vabljeni k številni udeležbi. Drcvl ob 7 bo v ljubljanski stolnici druga izvedba Tomčeve kantate za soli. zbor In orglo »Križev pot-. Glasbeno analiza zadnjega dela te skiadhe je sledeča: Trinajsto postajo izvaja ženski zbor in jo v glasbenem delu popolno nnsprotjo dvanajsti postaji. Grajena je vseskozi harmonično in iz nje veje gorko občutje. Tudi dinamika je močno reducirana, štirinajsta postaja začne 7, orgelskim, oziroma zborovskim uvodom, ki je podoben mogočnemu preludiju. Uvod preide v lahkolnejšo molovsko teino. ki jo skladatelj na razno načine preoblikuje v zboru. Pri besedah »zdaj sije našim dušam kol oltar« preide tema v svetel dur. pridruži s« ji druga tema, ppvzetu po zaključnem masnem spevu »lle missa est-. Spremljava 11 pel j nje prvi motiv, zbor istočasno drugega. jvakor sc jc odstavek pričel s preludij-skim uvodom, tako so tudi v smislu poigre. ki preide v dur, ludi zaključi. Sklepni odstavek odgovarja v svoji prvi tretjini uvodu . dela. v drugi tretjim ravno tako, le s spremembo, da prineso skladatelj obrnjeni motiv v duru. V zadnji tretjini pn naniza glavne misli iu jih v zgoščeni obliki vodi proli mogočnemu blcstočemu koncu, ki da-ie slutiti, da mora. za Kristusovo smrtjo na križu slediti veselo vstajenje. Take so glasbene misli, ki jih je napisni avtor sam. Opozarjamo nu nocojšnjo izvedbo, točno ob 7. uri zvečer v ljubljanski stolnici. Delo bodo izvajali, pod vodstvom ravnatelja Poliča, Franja Golobov,i alt-soto, Julij Be-tetto bas-solo, monsignor Stanko Premrl orgle' iu pevski zbor Glasbeno Matice. — Vstopnice so na razpolago v knjigarni Glasbeno Matlcc. ml pol 7. vire dalje pa pri glavnem vliodu v stolnico. Vstop v cerkev je samo pri Klavnem vliodu, vsi drug! vhodi bodo zaprli. Izvedba traja skoraj dve uri. Mestna ambnlanca (n e mestna zastavljalnica) bo v sredo, 'J. junija, zaprta zaradi snaženja prostorov. Sprejemni Izpiti 7.a prvi razred gimnazije. Dne 7. junija začno posebne instrukcije za sprejemni izpit v I.' razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseli predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le prolcsorji-strokov-njaki. Prijave se sprejemajo dnevno dopoldne in popoldne. Lepi šoiski prostori v središču mesta: Kongresni trg štev. I, II. nadstropje. Specialne strokovne Instrukcijc za gimnazije In meščanske šole. Mlakarjeva »Izgubljena Marta« v frančiškanskem ulcdallSču na praznik, 3. juniju, ob 17. Igra, ki ima pet dejanj je nekoliko predelana. Neknteri prizori, zlasti v »Plesni šoli . so popolnoma novi. Sodeluje 41) oseh med njimi profesor, mnestro, dijakinje. plesalke itd. Igra se ho ponovila v nedeljo. (i. junija ob 17. Predprodaja vstopnic za oho predstavi pri Sfiligoju od ponedeljka dal ie, na dan pre iskavo pa pri dnevni blagajni od 11.30—12 iu od 13 daljo. 1 Dljakl-lnjc gimnazij In meščanskih šol! Prijavite se zn posebne instrukcije v predmetih za malo malimi, vpisovunju do 3. .iu-ni ia. Ločeni oddelki po šolah in razredih! Učni honorar nizek. Poučujojo profesorji- strokovnjakt. Prijave dnevno dopnlrlno od 9—1J, popoldne od 4—r>: Specialne strokovne Instrukcije za clmnazije In meščanske šol«. Mussolinijfv (Kongresni) trg !, 11. nadslr. Središče mesta! Na koncertu dveh klavirjev, ki ca bosta izvajala v pelek, 4. junija, pianista JJio in Gregoria Nnrdi, bomo slišali najprej Mozartovo Sonato v D-diiru, izredno efektno skladbo, ki knžo vso vrline svojega mojstra. Sledile bodo živahne, originalne variacije, ki jih je napisal Schumaim. Nato sledi Chopinov Itondo, ki je prava igra najrazličnejših pasaž na obeli instrumentih. Drugi del koncerta otvori Clementijcva Druga sonata, izredno precizno in ljubeznivo (Ido tega klasičnega skladatelja. Sledil bo Bralmisov Valček, ki spominja nekoliko na živi madžarski ritem, malenkostno pa tudi na čudovite Chopinove mazurke. Zanimiv koncert bodo zaključili trije aUdaluški plesi inte-resantnega španskcca komponista Miguela K. Inlanteja. Trijo različni klavirski komadi, polni španske živahnosti. Dvojica Hio in Gregoria Nardi oživa v koncertnem življenju velik uspeli. Njun nastop v Ljubljani bo umetniška posebnost, zato obisk nnjtnp-leje priporočamo. Začetek točno ob 7 zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbene Maticc. Bruno Vavpotič razstavlja v ObersnelovI galeriji. V četrtek dopoldne bo v Obcrsur,-lovi galeriji na cesti Arlelie Itea odprl razstavo svojih akvarelov Bruno Vavpotič. naš znani akvarelist, ki si je pri našem občinstvu pridobil že mnogo ugleda. Akvarel jc med vsemi slikarskimi tehnikami najtežja ter mora bili res mojster, kdor so bavi 7, njo. To Pa je Bruno Vavpotič nedvomno. Ta slikar je ludi eden izined redkih, ki se jo posvetil skoraj izključno ljubljanskim motivom ter slika in odkriva mnoge lepote v našem meslu. Tudi med » razstavljenimi akvareli, ki jih bomo občudovali, so skoraj izključno le ljubljanski motivi, le neknj jc uspelih krajin od drugod. Na razstavo opozarjamo občinstvo! Učite se strojepisja! — Novi poletni stro Jeplsnl tečaji -- dnevni lil večerni — (pno-, dvo- iu trimesečni) se pričnejo 4. junija. I Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji 1 obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Spe- cialna strojepisna šola: Največja modernn strojepisniea. raznovrstni stroji. — informacije iu prijavo dnevno: Trgovsko učdllščc »Cbrlstotov učni zavod«, lJuuinhrausk* 1j. Vodstvo po razstavi v Jakopičevem paviljonu bo V četrtek ob 11. Vodil l>o preds. DSLIJ ir. pror. S. Sunil. Razstava obsega mi del Kdor so zanima za razvoj naše moderne likovno umetnosti, naj no pozabi obiskati razstave, ki bo trajala samo šc ta teden. Vrtne jagode na irsru. Nn prostoru zu gozdne sadeže med semeniščem in škofijsko palačo so bile v soboto in v ponedeljek naprodaj vrtne jagode. Sprva so bile po 1«! lir liter, v pouedeljek, ko jih je bilo 3 košare naprodaj, pa po li lir kg. Jagode so bilo kaj hitro prodnne. Ponesrečfnot t Ljubljani. Po clsvi se ,ie hudo poškodoval, ko je pudel, 7 letin ejektromonterjov sinček Anton Knez. — V desnico so je pri cepljenju usekal 30 letni delavec France šnrk. — Ko jo sekal drva, mu je poleno odletelo v obraz in mu poškodovalo uMnice. zato je Iskal IS letni delavec iz Most France C'uk zdravniško pouioč v bol-nišuici. Gledališče Opera: Sreda, !. Junija, ob IS: »Prodana nevesta«. Ued It Četrtek, 3. Junija, ob 17: »Madame Itutler- fly«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Petek, 4. junija: Zaprto. Sobota. 5. Junija, ob 18: »Scvlljskl brivec«. i zven. Gostovanje sopranislke Cortini- jeve in baritonista Bacehija. Ccuo od lili lir navzdol. Gostovanje sopranislke Liane Cortlnljcvc lu liurltonlsta Gina lteeclilja. članov rimske Kraljeve opere. V solioto bosla pela v >Sc-vlljskem brivcu« Cortinljeva ltosluo in Bec-clii Figara. Cortini jeva je šo mlada, odlična pevka. V letošnji Reziji jo pela v licalu »Kavalirju z rožo«. Gino Beechl je znan kot eden najodličnejših harUonlstOv Italije. Predlanskim tsn je spoznalo nnše občinstvo za časa gostovanja Opere Roalo v partiji očeta v »Traviatl«. Tako bo uuiucnilo go- stovanje Beechl jn in Corfinijcvo nov umetniški u.Utck v naši Operi. Drama: Sreda. 5. Junija, ob 18.30: »V Ljubljano Jo dajmo!« Keil Sreda. Četrtek. 3. jLMiija. ob 18: »Jorljeva hči«. Red Četrtek. PcUk, 4 junija, ob 13: »Kovarstvo ln ljubezen«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ahniicnte leda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli v čelrtek, na praznik, zn svoj red predstavo IVAnnunzi.icvo tridejansko pastirske tragedije »Jorijeva hči« v običajni zasedbi. Naznanila RADIO. Sreda, 2. Junija: 7.311 Slovenska rrlasbn — 8 Napoved času. poročila v italijanščini — 12.211 Plošče — 12.3(1 Poročilu v slovenščini — 12.43 Glasba — 13 Napoved časa. poročila v Italijanščini — 13.111 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.12 Klasični orkester — 14 Poročila v italijanščini — 11.10 Mali orkester vodi dirigent Lesjak — 13 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.13 Koncert Klasičnega tria — 17.33 Sodobna fflasbu — 13 Govorimo italijansko, pončujo prof. dr. Stanko 1/chcn — ltf.SII Poročila v slovenščini — 18.43 Politični komentar v slovenščini — 2(1 Napoved časa, poročila v italijanščini — 30.20 Rudio za družino — 21.05 Koncert sopranislke Pavle Ivov-šetove — 21.3(1 Lahko glasbo vodi dirigent Petralla — 22,113 Predavanje v slovenščini — 22.13 Orkester pesmi vo li diricent Angelini — 22.43 Poročila v italijanščini. LFKARNR. NoPno službo Imajo lekarne: mr. Sušriik, Marijin Irg 5; mr. IJeu-Klauj-šček, Cesta Ariella Itea šl. 4, in mr. Uuiiiuc ded., Cesta 21». oktobra 31. Poizvedovanja Reven dijak je izgubil na poli ol tri-mosijn do Slamičn v Prešernovi ulici 3'.I0 lir. Najditelja se naproša, da t)i prinesel denar nu frančiškansko porto. Nafiln sem v Verslovšfcovi ulici prstan. Dobi se v Vorstovškovi ulici 8, Slrtd4 »SLOVENEC«, sreda, 2. junija 1o-čival moj zadnji pogled.« Njegovi želji so res uslregli in postavili posteljo blizu okna. Blizu Kenla je sedel Cardigan, Čigar obraz je bolj kot vsi drugi izražal neverovanje. Kedsty, konjeniški nadzornik, ki je zaradi odsotnosti nadin-tendanta za nedoločen čas poveljeval diviziji N, je sedel nasproti Kenlu ves bled, bolj bled kot mlada stenografinja, katere urni prsti so zapisovali na papir vsako besedo, ki je v sobi bila izgovorjena. Kentov tovariši O' Connor je bil kar nem od začudenja. Katoliški misijonar, ki je bil na Ken-lovo zahtevo navzoč kot priča, je bil človek majhne postave in popolnoma obritega obraza; mirno je sedel na svojem mestu, krčevito držal svoje prste in mislil, da je zgodba, ki jo posluša, ena izmed najbolj nenavadnih tragedij, ki so so kdaj odigravale pred njegovimi očmi v teh krajih. Vsi navzoči so bili Kentovi prijatelji, intimni prijatelji, razen mladenko, ki jo jo nadzornik prav za lo priliko dal poklicati. Mnoge večere je Kent presedel z majhnim misijonarjem, pogovarjajoč, se i o skrivnostnih dogodkih, ki so'se dogajali v gozdovih in v krajih še dalj od njih. Prijateljstvo z I 0'Connorjem je nastalo v dolgih pohodih po po- tih, ki vodijo po neskončnih razdaljah in se jo nato razvilo v skoro bratovsko ljubezen. Ravno Kent in O" Connor 6ta bila tista, ki sta bila aretirala in pripeljala sem od izliva Mackenzieja dva eskimska morilca; ta naloga ju je zaposljevala celih štirinajst mesecev. Kent je einiel 0'Connorja zelo rad; ugajalo mu je njegovo rdečo obličje, njegovo plemenito srce in njegovi rdeči lasje. Edini strah, ki mu je v tem trenutku stiskal srce, jo bil, da so zaradi njegovo izpovedi utegno pretrgati njuno prijateljstvo. Ves čas. ko je Kent pričakoval, da se mu bo predrla vzboklina na žili (kakor mu je bil napovedal Cardigan in kar bi moglo nastopili vsak trenutek) je z največjim začudenjeme opazoval nenavadno zadržanje nadzornika Kedstyja, začasnega poveljnika divizije N. največje divizije v vsej konjenici, ki so ji odkazovali najvažnejše in najtežje naloge. Tudi na smrtni postelji ni Kentov razum prenehal delovali in analizirati fn Kedsty, odkar jo vstopil v sobo, je bil predmet njegovega začudenja in pozornosti. Nadzornik je bil res nenavaden človek. Imel je šestdeset let. sive lase, mrzle in skoro brezbarvne oči, iz katerih ni nikdar odseval izraz strahu ali usmiljenja, hladen značaj, kot ca Kent še nikoli in pri nikomur ni bil srečal. To jo bil pravj človek za vodstvo divizije N v smislu zakona, kajti pod njeno oblast je spadalo ogromno področje, šeststodvajsot tisoč kvadratnih milj najbolj divjega predela Severne Amerike. Kljub temu je Kedsty opravljal svojo težko dolžnost tako uspešno, kakor se jc doslej posrečilo le enemu samemu poveljniku. Za kaj gre: za gole ali za vzgojo? Po nedeljskih dogodkih na nogometnem igrišču smo prepričani, da lio prišlo do čiščenja v klubskih vrstah in da bo v bodoče spet vse 1ako, kot je prav. Nogometna zveza, ki je vrhovni pobornik in zaščitnik tega popularnega športa, bo gotovo storila svojo dolžnost. Ne sme pa ostali osamljena: stremljenje po moralni obnovi športa mora prežeti tudi klube same. Od nekdaj smo navajeni na to, da se igralcem to ali ono ponesreči !>odisi glede primernega vedenja ali glede storitev, ki obračajo na glavo Vse tisle lopo besede o športu in viteštvu. Ce zatisnemo ono oko in Čn rečemo, da so igralci pač mladi iu da so včasih prepričani, da 6e borijo za hudo važne zadeve, tedaj jo treba z njimi potrpeti in .iili vzgajali z dobro besedo, z lepim zgledom in če (roba, tudi s kaznijo. Tu nastopa dolžnost za odbornike, ki so navadno zreli možje, ki gledajo na športno dogajanje v areni z višjega stališča. Pametnega odbornika pač ne 1k> pretreslo ali razburilo, če pade gol več ali manj in bo brez dvoma častnega poraza l>oli vesel kol pa nečastne ali nepoštene zmage. Vsekakor smo prepričani, da vodijo ljubljanske nogometne klube možje, ki jim niso tuja športna načela in ki so kvalificirani za vzgojno prizadevanje. Šporl namreč iti samo telesna vzgoja, temveč naj bi bil tudi kovnica značajev. Prav bi torej bilo, če bi tu pa tam na sestankih igralcev nogometa ponovili znane lepe besede o viteštvu, o častni borbi in o športni možatosti. V obilici vsakdanjih poslov se namreč rado zgodi. da človek pozabi na bistvene stvari in se tako ne smemo čuditi, če čujemo, kako se svet vrti okoli golov ali točk. Se enkrat poudarjamo, da je šport lo igra. da jo zdravo razvedrilo in da obstoja njegova upravičenost predvsem v telesni vzgoji in v vzgojnem prizadevanju. Odgovorni činitelji, ki gledajo na stvar tako ko! mi. bodo pač modro storili, če se bodo ozrli po svojih vrstah in če bodo vsaj začasno iztrebili iz njih vse tisto, kar škoduje ugledu in dobremu imenu kluba. Za nogometaša je najprej potrehno, da je discipliniran, da sc zna obvladati tudi v navalu jeze in pa, da je lako dostojen, kot se .-podobi za vsakogar, ki javno nastopa. Napačno io namreč mislili, da velja glede dostojnosti in lopega vedenja sploh različno merilo v nlodali-šču, na koncertu ali na športnem igrišču. Tudi na športnih igriščih bi radi videli — kakor povsod drugje — omikano mladino I * Nogometna zveza poziva vse predsednike podrejenih društev, naj se zanesljivo udeleže sestanka v sredo, dne 2. junija ob 18 v prostorih N. Z. SK Žabjak. V sredo, 2. t. m. od 18 dalje Irening I. moštva, rezerve in mladine na igrišču v Tivoliju. — V pelek v klubski sobi sestanek članstva. Se ena lovorika za Torino. Zdaj je končano tudi tekmovanje za italijanski pokal, ki je prešel /a to leto v last Torincev. Tako so si priborili Torinci letos kar dva najvišja nogometna naslova: naslov absolutnega državnega prvaka in naslov pokalnega prvaka. Finalno tekmo za pokal so igrali preteklo nedeljo v Milanu med Torinom in Venezio. V prvem polčasu so se Benečani še dobro držali in so prejeli samo en gol, nazadnje pa so hudo klonili in Torino jih je odpravil z 0:4. V It razredu italijanskega nogometnega prvenstva je bilo v nedeljo na vrsli predzadnje kolo. Izidi so bili: Udinese : Napoli 1:1, Siena : Cre-monese 1 :0, Fanfulla : Pescara 4:0, Pisa : Mater 1:1, Pro Patria : Padova 1:0, Novara : Spezia 1:1, Alessandria : Anconilana 3:0, Modena : Brescia 3:1. Maii oglasi V malih oglasih velja pri tskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri žeaitovanjskih oglasih je beseda po L1«—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0^0. Davek «e računa posebej. — Male oglas« j« treba plačati takoj pri naročila. 2lmo za modroce Grah, inkarnatko jesensko repo, cndlvljo, mbtovlluc, špinačo ln mačehe nudi Sever & Komp. Brezove metle, držaje za lopate, motlke tn orne-la dobite pri Gospodarski zvezi. BleHvelsova 29 ln Maistrova 10. (1 Suho sadje prodata GOSPODARSKA ZVEZA. BleHvelsova 29. Seno (loblto pri Gospodarski zvezi, BleUvelsova 29. Pisalni stroj prenosljiv, b kovčkom, malo rabljen, zajamčeno brezhiben, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3675. Belo obleko zn lilrmanca ali prvo' ohhajanca. prodam. Vod nlkova 173/1. »Florida« porcelan kroma z vitamini ln hormoni Vam hrani in napravi lepo polt. — Florida« sc dobi povsod. vseh Kvalitet kupite Ce od 82,— Ur napre] pri »2IMA« - Milan Jager mehanična predilnica žime Trgovina: Sv. Petra e. IT, predilnica: FU21NH) | PhfPTO j Svarim pred nakupom ukradenega namiznega porcelan«. — Bizjak, Bohoričeva ii. Več koles damsklh ln moških, najboljšo znamke, zelo ugod-no naprodaj. Gasogeno-Merkur, Puharjeva li. Ižippltj Prodam kravtr ~ prvovrstno mlekarico In težko kobilo, sigurno za vsako delo. Korunova ulica C. TEL KINO MATICA Po »Carmell« nova umetnina Istega režiserja ln isto igralko! Do ris D uran 11 in Gustav Dlesset v prelepi ljubezenski romanci :J** »Srfeča se vrača« (»Ca 1 a f u r I a«) PREDSTAVE ob 15, 17 In 19.15. TEL KINO UNION 22*21 Film o življenju velikega Korzlčana v pregnanstvu »Napoleon na Sv. Heleni« V glavnih vlogah: odllCnl karakternl Igralec Kuggcro Ruggcrl, Carla Candlanl In Elsa De Glorgl PREDSTAVE: ob delavnikih: 16.30, 17 30 In 19 30: ob nedeljah ln praznikih: 10.30. 15.30, 17.30, 19.30 1 IEL KINO SLOGA 27-50 Grnpdlozon zgodovinski film o kralju Frideriku Velikem. Sijajni posnetki bitk. Pretresljiva družinska urama. Odlični igralci! J** »Veliki kralj« V glavni li vlogah: Otto Gebilhr, Kristina SOderbaum. — Režiser: Vclt Hurlan Zaradi dolžino filme predstave ob: 14. IG.13, In IS.30. — Na praznik pa šo ob 10.30. 1 Službe Dobe: Zdravo dekle za vsa hišna dela In kuho sprejmem takoj k dvočlanski rodbini v dolino hišo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3073. Kupim vilo eno- ozir. dvostanovanj-sko. l'ivdajalec si lahko pridrži" eno stanovanje delj časa, event. dosmrtno. Cenj. ponudbe pod »Ilsrmonlja 36til« na upr. »S lov c ucu«. Umrl nam jc v lorek, dne 1. junija, naš dragi soprog, predobri oče, stari oče in last, gospod Milko Kr urarski mojster in Irgovcc Pokopali ga bomo v četrtek, dne 3. junija 1943, ob 4 popoldne iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Ki Ljubljana, dne 1. junija 1943. Žalujoči: Pavlina, soproga, Stana por. Borštuar, Vera por. Škrajnar, ing. Dušan, olroci; Fr:vc Coršluar, Anton Škrajnar, Cirila roj.Karba, zeta in snalia; Metka, vnukinja, in sorodstvo. fffJjMi/UcC dvojčici, Nebeške zvezdice ugašajo, dani se. Pj beli cesli ob gozdnem robu pridrdra kočija, prelepa kočija, vsa zlata, šest iskrili belcev jo vleče. Nežna grajska go^jia, ki ji Bog ni dal otrok, je sedela v kočiji. Zaslišala je otroški jok in vriše od gozdiča. »Otročiček mora biti, ki lako joka,< si je mislila in je poslala strežaja gledat. Strežaj se vrne in na rcikah prinese mulo detece v ljubki, beli, z zlatom obrobljeni srajčki. »Med samimi marjeticami je ležalo,« je dejal lakaj. »Nebo mi ga je poslalo,« reče gospa, »imenuje naj se Marjetica.« Kočija oddrdra naprej. Domačija v cvetju Tomaž Poklukar I. poglavje Stari so spregovorili Bila je zelo pozna ura. Luna. ki je svetila l judem, vračajočim se iz Drame in Opere ter kazala jvot fantom na deželi, vračajočim se z vasovanja, je postala utrujena in je zginila nekje za črnim vrhom. Nu jesenskem nebu so ostale samo še bele zvezde. Nikdo se ni oziral ]>o njih, zakaj ljudje na deželi so žc trdno spali, nad Ljubljano pa se je razgrnila gosta megla. ■S težavo so odpravili pri Prešernu poslednje goste in na mizah so ostale samo še prazne skodelice črne kave in čaše z ostanki dolenjske črnine. Tudi v unionski kavarni so rožljali s ključi in dopovedovali posedajočim li-teratom, da morajo oditi. Komaj slišno je prihajala iz predmestja otožna • fantovska pesem. Cašc o|K)jne pijače so razvezale fantom jezike in zbudile čustva do Ančke. Jele, Mete, Nade in Marjete. Ko so se vračali v pozni, nočni uri mimo skrivnostnih spalnic lepili deklet so se za- ustavljali ter tiho, skoraj otožno prepevali. Tu pa tam jih je spodilo oko postave in le malokateri druščini je bilo dano, da je do konca razlila topla čustva v imenu prijatelja. Okna se niso odpirala kakor jc to navada na deželi. Je tudi nevažno, čc slišijo Ančka, Jela, Meta, Nada ali Marjeta pesem ali ne, saj gre samo za tisto, kar mora ocl srca, in za iskreno voščilo, da bi sladko spale. Nekje pri št. Petru so peli o hladni jeseni, v Šiški pa so se zaustavili srctli ccste in tožili ljubljenemu dekletu: Kako sc li meni dopadeš, življenje za tebe bi dal... Dejansko jc tožil samo eden, ostali pa so pritegnili z otožnimi tenorji in s polnimi' basi kot dobri prijatelji. In v pesmi ni bilo lii-navščine. Še so fantje od fare v našem mestu, ki bi dali za dobro besedo vse. kar koli bi 'dekle zahtevalo. Nočni prodajalci hrenovk, ki so s svojimi vozički stali ob važnejših križiščih, so prodali vse klobasice in potrošili zanje zadnje zaloge kruha, hrena in gorčice. Nočni popotniki v res- nici niso bili lačni; samo kislina obilno zaužite pijače jim je vzbujala tek. Radi so sc zaustavljali pri stojnicah s karbidniini svetilkami, prigrizovali vroče hrenovke in si greli roke. Tu je bila slednja priložnost, dn so odpirali rane svojega srca ali da so dopovedovali svoje glede literarnega okusa ali glede poslovnih zadev in načrtov. Govorili so'odločno ter sproščeno in niso tehtali izrazov. Zdaj pa zdaj so se sprli in se glasno prerekali, potem so spet mirno nadaljevali pot proti domovom in posteljam, v katerih sc bodo zbudili jki' kratkih tirali spanja spet čisto trezni in mirni. Ura je bila že zelo pozna. Na križiščih so stali samo. še stražniki in opozarjali mimoidoče na predpise nočnega reda. Tu pa tam se je oglasil človek, ki jc hotel razgrajati in zavri-skati, druščina pa ga je pomirila in ga držala pod pazduho, češ, za tega sc bomo žc mi brigali, du bo prišel domov. Ulice so sc izpraznile. Ključi so zaškripali v veznih vratih in zadnji ponočnjaki so se odpravljali spat. Nekateri so brenčali pesmico ali sc pogovarjali sami s sclioj, redkejši pa so bili oni. ki so budili žene, in jim začudenim dopovedovali, da imajo prav. , Kaj so hoteli, tega niso mogle razu-I incti in jih tudi ni zanimalo. Prav so jim dale, zakaj bile so trudne in ni jim bilo do prepira. V zvoniku pri frančiškanih je zaškripalo. Kladiva so udarjala najprej po manjših zvonovih. Ko je splaval po nočnem ozračju dvozvok, se je oglasil še veliki zvon in dodal: bom..., bom..., Iiom... Nato se jc oglasila šempeterska župnija, za njo istočasno zvonika sv. Miklavža in sv. Jakoba, nazadnje pa še čisto tilio zvonovi sv. Janeza iz Trnovega. Med redkimi, ki jih je slišala, je bila Majda Vorinova. Tri po polnoči ie odbila ura, Majda .pa šc ni zatisnila očesa, čeprav si je želela samo spanja in miru. Pod njenim oknom se niso zaustavili fantje, da bi ji zapeli. Otožnih misli je šel Janez mimo njenega stanovanja, kajti predobro je vedel, da je pri njej ves trtul zaman. V Matevža «e je zagledala iii njegova žena bo postala. Morda že letos. Bila sta si navzkriž — Majda in Matevž — zdaj pa je snet vse dobro. Kmalu bosta stopila pred oltar. Vse bi bilo neznansko lepo in tako osrečujoče, če ne bi bil Matevž tako svojeglav. Vsi Pohorci so svojeglavi. Končal je pravne študije, in namesto, da bi se lolil odvetniškega, sodniškega ali katerega koli drugega razumniške-ga poklica, se je vrnil na očetovo kmetijo, odložil meščansko obleko in pri- jel za plug. Na domačiji pri Sv. Lovrencu, nekje daleč v hribih i/rad Drave, je umrl njegov brat Ciril iu zdaj bo Matevž prevzel domačijo, da ne bi prišla v tuje roke. Je lepo od njega, da se je odločil za ž.rlev; očelu Andražu pomeni njegova odločitev veliko tolažbo. Toda, Majda, hči bogatega Vorine, bi bila veliko bolj mirna, če bi smela upati, da bo Matevž nekoč otvoril odvetniško pisarno sredi mirne in ljubljene Ljubljane. Da, to bi bila prava sreča, to bi v vsem ustrezalo njenim sanjam o življenjski liudoč-nosti. Tako pa... ura je odbila tri po-polnoči, nevesta Majda pa se jc v duhu še vedno pogovarjala s fantom, ga prosila in rotila, sc kregala nanj in se ga spet oklepala z obciua rokama. Jako svojeglav je bil Matevž! Dneve po tem, ko mu je oie An.lraž na-niignil, da je prišla zdaj vrs:u nanj, da bo rešil kmetijo pred tujim r< dom, js okleval in se boril kakor stoletni macesen z viharjem. Potem se je odločil. da se bo vrnil po končanih študijah domov, kjer bo hodil po siopi-njah svojih prednikov. Ce ni bilo dano njemu, da bi se mogel posvetiti ru-zumniškemu poklicu, bo dano to njegovemu sinu Žrtvoval se je in odložil svojo srčno željo samo za cn rod naprej. — Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ Izdajatelj: Inž, Jože Sodla Urednik: Viktor Cenčič