St. 46.
IZHAJA VSAK DAN
ta« rt Mdaljah In pruniklh ob 5, ab ponedeljkih ob 9. >|utraj. PMamMnf ite*. *e prodajajo po 3 nvft. (6 stot.) v mnogih frjbakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranja, Št Petru, Postojni, Sciani, Nabreiini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Ulni. Dornhergu itd. Zantarrle «t*T, po ,r» nvi. (10 stot.) 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRI t širokostl 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 a t. mm. osmrtnice, zabvale, poslanice, oplazi denarnih zavodov po 10 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vr*t 20 K, vsatta ••daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, nuj-Mauj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izkljuino le upravi „Edinosti". Plafljlvo In tolljivo * Trstu.
Trst, v četrtek, 19. marca 1914.
Tečaj XXXIX.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
_____- V edtnorti jt mot!"
NAROČNINA ZNAŠA
za pelo leto 24 K, pol |.u 12 K. ^ tn<w(.ce 6 K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■aroenfn* na n«d*IJ«feo letanj« „EDINOSTI" ■«•■•: «■ e«lo l»M Kron S'90, it pol lat« Kron a 00.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li-<ta. NefrunVo-vana pisma ao ne tprajemajo in rokoplal sn na vrafia|o.
Naročnino, oglas,. in reklsmarije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO; ulic« S Frarcuco d'As»lil 20. Izdajate; in odpov rnl urednik ŠTEFAN 00D1 NA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ed»no«t\ vpisana zadruga z umejenim poroštvom v Tr*tu, ulica
S. Francesco d* Assisi štev. 20. Poltno-hranllnltnl ralun II««. 841-652. TELEFON It. 11-57.
Javni shod, ki ga je sklicalo snoči naše politično društvo, je privabil naravnost ogromno maso — gotovo nad 3000 ljudi — v naš »Narodni dom*. Dvorana, galerije, atrij, stopnjice — vse je bilo natlačeno, da po intencijah političnega društva manifestira ob vseučiliščnem vprašanju, da dvigne slovesen protest proti krutemu žaljenju na Revoltelli in da da izraza svojemu zgražanju na postopanju jugoslovanske socijalne demokracije napram naši borbi za obstanek in interese slovenskega naroda. Govorili so dr. Wilfan, dr. Cok, dr. Rekar, dr. Rybđr in Volarič. V vseh govorih je odzvanjala od srda se vzpenjajoča, globoko užaljena narodna duša. Se bolj ogorčen je bil odziv med množicami. Naša enotna volja za brambo naših pravic je prišla do impozantnega izraza. Sprejeta je bila soglasno in ob viharnem odobravanju nastopna
RESOLUCIJA:
Javni shod, ki se je vršil na povabilo političnega društva »Edinosti« v Trstu dne 18. marca 1914.1., izreka svo]e ogorčenje nad brutalnim nastopom Italijanskih dijakov napram njihovim slovanskim tovarišem na trgovski visoki šoli Revoltelli in pričakuje, da poklicane oblasti izvedejo čim prej preiskavo, ki na) pokaže, kdo je te dogodke zakrivil;
nadalje prosveduje proti temu, da bi se rešilo Italijansko vseučiliščno vprašanje na škodo Jugoslovanov In preden se zlasti tržaiklm Slovencem ne dajo potrebne šole, kakor jih Lahi že v obilni meri uživajo;
poživlja naposled vse slovanske poslance v državnem zboru, naj v obrambo skupnih slovanskih interesov ne dopuste, da se Italijani okoristijo na škodo tržaških in sploh primorskih Slovanov.
Obenem je odbor političnega društva poslal odličnim češkim poslancem poseben apel z ozirom na vseučiliško vprašanje. Na shod je prišla nastopna brzojavka:
GORICA, 18. — Akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici z navdušenjem pozdravlja tržaške Slovence, zbrane na javnem shodu, želeč zborovanju najboljšega uspeha. Ne krenemo niti za las od gesla: Jugoslovansko vseučilišče v jugoslovanski Trst.	Odbor.
Množice so zapuščale »Narodni dom« v velikem razburjenju in ob pevanju narodnih pesmi.
Govore priobčimo v čim popolnejšem obsegu.
•
Že tekom shoda se je opažalo, kako so se na Carduccijevi ulici izprehajale vedno gostejše in številnejše vrste ljudi: človek, ki ne pozna tržaških razmer, bi bil mislil, da je to običajno setališče meščanov; vendar pa bi bil prišel do prepričanja, da ni to vsakdanja stvar, ker je med temi šetalci popolnoma manjkala nežnejša polovica človeške družbe. Šetalci so bili vsi le moškega spola, in še ti so bili sami frkolini tako okrog 20 let. Sploh se je videlo, da se nekaj kuha, da se nečesa pričakuje.
Ko je bil naš shod zaključen, je vdrla premnogoštevilna množica naših na trg, kjer je takoj zadonela pesem: »Lepa naša domovina!« — Seveda je bila takoj na licu mesta vsa tržaška policija, kateri je ob tej priliki zapovedoval načelnik redarstva g. Horaček.
No, ko so naši peli nam priljubljeno himno »Lepa naša domovina", so se na to petje odzivali res mnogoštevilni žvižgi, ki so prihajali, kakor se je čulo, od bližine kinematografa »Edison«. To je bilo očivi-dno znamenje, da se tam nahajajo Lahi. in res so bili tam okoli kavarne »New York« v obilnem številu. Ko so pa ti junaki videli, da se jim bližajo naši ljudje, so bili tako previdni, da so naredili prostor policiji, ki je seveda uporabila to priliko in zajezila pot med njimi in našimi. Nato je policija precej energično in tupa-tam celo precej brutalno nastopajoč, zapodila naše ljudi zopet nazaj pred »Narodni dom«, odkoder so se potem razgubili.
Ob 11 zvečer je redarstvo še tvorilo kordon na Carduccijevi ulici malo pod ulico del Coroneo.
*
* *
Zopet zloCInskl italijanski napad.
Ko je šel strokovni tajnik NDO g. Brandner po shodu z dvema tovarišema do* mov proti Sv. Jakobu, je prosil policijo, naj jih pusti skozi tunel in naj eventualno gre kak stražnik 2 njimi za varstvo. Poli cija pa jih je zavrnila po Barrieri, češ da stoji tam itak na vsakih deset korakov redar. In res so prišli popolnoma nemo teno čez Barriero. Ko pa so prišli že ne koliko višje, v Caprinovo ulico, je pridrla za njimi cela gruča Italijanov, a zgoraj v ulici so se tudi začeli oglašati. Kar naenkrat sta skoraj istočasno počila dva strela, eden zgoraj, drugi pa spodaj v ulici, in uroglja Je zat«l?gala Bran inerju tik mimo glave Brandner se je hitro umeknil v neko ka-varno na Barrieri, odkoder nas je telefo-nično obvestil o dogodku, a kaj se je zgodilo z njegovima tovarišema, nismo mogli doznati. Pripominjamo, da o kakem redarju ni bilo tamkaj ne duha ne sluha!
Kakor se nam zdi, razmere v Trstu res dozorevajo in ni več daleč čas, ko pride do nečesa, kar pretrese vso austrijsko javnost!
BRZOJAVNE VESTI.
Parlamentarna kriza.
DUNAJ 18. (Izv.) Včeraj in danes so načelniki poljskega kluba, dr. Leo, načelnik nemškega „Nationalverbanda", dr. Gross, in načelnik krščanskosocijalnega kluba Schiessl dalje časa konferirali z ministrskim predsednikom grofom Sttlrgkhom in so zlasti poudarjali, da je nujno potrebno, da bi bil parlament sklican meseca majnika h kratkem zasedanju. Mini strski predsednik je izjavil, da ne more obljubiti tega, poudarjal je pa, da so z druge strani vesti o razpustu državnega zbora, ali pa da bo parlament sklican
PODLISTEK
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavler de Montćpln.
—	Gospod, lice vam je smrtno bledo, — je zaklicala Pavlina. — Trpeti morate velike bolečine. — Hitro, hitro, gospa Andouinova, vode in platna; skrajni čas je.
—	Res čutim nekoliko bolečin, — je odgovoril Lascars, ki je hitro uporabil to pretvezo, da z njo zakrije svojo zmedenost.
—	O, oprostite gospod, — je rekla Pavlina, ko je obvezovala popolnoma nenevarno rano, — kakor Evina hči sem zelo radovedna. Po kakem čudežu vas mi je poslala božja previdnost; da mi storite tako veliko uslugo? Ce bi ne bilo vas, bi me bil hudobnež gotovo umoril!
—	Kar blagovolite imenovati čudež, ima popolnoma naraven vzrok, gospodična. Nekaj časa sem stanujem v popolnoma zapuščenem poslopju, ki se imenuje rdeči mlin. Bridke izkušnje so mi dale povod, da sem se za nekaj časa odstranil iz Pariza. V svojem prostovoljnem pregnanstvu nimam pač nobenega drugega raz-
vedrila, nego bivanje v prosti naravi, kajti občevanje z ljudmi mi je zoperno. Zato prihajam iz hiše samo zvečer; tema se sploh mnogo bolje strinja z mojimi žalostnimi čustvi.
—	Ravno tako, kakor pri meni, — je rekla potihoma.
—	Skoraj vsak večer, — je začel zopet Lascars, — stopim navadno v čoln, ki ga potem popuščam reki, da ga nosi kamor lioče. Danes, ko sem se nahajal v bližini vašega stanovanja, sem zaslišal s ceste klic na pomoč. Hitro sem zaveslal proti obrežju, čoln privezal za prvo drevo, skočil na suho in hitel tjakaj, odkoder sem čul klice na pomoč. Tako mi je bilo mogoče, da sem vam prišel na pomoč. Kakor vidite, gospica, je bila vsa stvar popolnoma preprosta.
—	Ni bila tako preprosta, gospod moj, kakor pravite v svoji veliki skromnosti. Da ni bilo vašega pogumnega in neustrašenega nastopa, bi bila prav gotovo postala žrtev sirovosti onega zlobnega napadalca. O, storil ste lepo, plemenito delo in moja hvaležnost--
—	Gospica, — jo je prekinil Lascars, — pretiravate mojo malo zaslugo. Vendar če pa mislite, da ste mi dolžna hvaležnost, mi dobrotljivo dovolite, da smem od časa do časa povprašati po vašem zdravju.
šele v pozni jeseni, 'popolnoma |neuteme« Ijene. Izjavil je, da vlada takoj skliče parlament, kakor hitro se razmere izpre-mene toliko, da bo upati na delazmožnost državnega zbora. Načelniki klubov so nadalje pozivali ministrskega predsednika, naj se vlada pri uporabi § 14. omejuje le na najpotrebnejše in najnujnejše zadeve, kar je ministrski predsednik tudi obljubil.
Po § 14.
DUNAJ 18. (Izv.) Koncem tega meseca izide zasilna naredba skupne vlade, ki določa rekrutni kontigentin odreja vojaške nabore.
Vohunski proces na Dunaja.
DUNAJ 18. (Kor.) V vohunskem procesu proti deveterim Rusom je bilo danes dokončano zasliševanje prič. Kot glavna priča je nastopal neki lvovski policijski komisar. Tudi pred kratkim obsojenega vohuna Raiha so pripeljali kot pričo pred sodišče. Končno je podal neki stotnik generalnega štaba vojaško izve« denško mnenje. Jutri bo govoril državni pravdnik.
Dunajsko jugoslovansko dijaStvo proti italijanskim nasiljem.
DUNAJ 18, (Izv.) Jutri se bo vršil nov shod dunajskega jugoslovanskega di-jaštva, da ponovno protestira proti italijanskim n&Kiistvom na tržaški trgovski visoki šoli Revoltelli, in da obenem ponovno manifestira za jugoslovanske kulturne zahteve. Dunajsko jugoslovansko dijaštvo je pripravljeno voditi boj proti laški univerzi v Trstu do skrajnosti in noče porabiti vsa sredstva, da prepreči to laško nakano in izsili tudi za avstrijske Jugoslovane uresničene njihovih kulturnih in zlasti fiolsklh zahtev.
Korupcija z vladnim člspczkljsklm fondom.
PRAGA 18, (Izv.) Znani češki časnikar Prokop Gregr priobčuje v današnjem „Ceškčm Slovu" senzacljonalen članek, v katerem v polnem obsegu vzdržuje svojo trditev, da so Mladočehi dobivali izdatne podpore iz dispozicijskega fonda dunajske vlaae in to no samo za svoj dnevnik „Den" temveč tudi za volitve. Gregr trdi, da se Imajo Mladočehi zlasti za svoje uspehe pri državnozborskih volitvah leta 1907. v prvi vrsti zahvaliti vladni denarni podpori.
Medicinska fakulteta v Belgradu.
BELGRAD 18. (Izv.) Z ozirom na znatni prirastek prebivalstva s priklopitvijo novoosvojenih pokrajin postaja pomanka-nje zdravnikov v Srbiji vedno občutneje. Z ozirom na to se je sklenilo, da se ustanovi na belgrajski visoki šoli tudi medicinska fakulteta. Vprašanje se še natančno preštudira. Vsekakor pa bo pozvanih na novo fakulteto več inozemcev kot profesorjev.
Znižanje želetniških tarifa; r Srbiji.
BELGRAD 18 (Izv.) Ravnateljstvo srbskih državnih železnic je izdal nov tarif za osebni in blagovni promet na srbskih državnih železnicah, ki pomenia znatno znižanje dosedanjih tarifnih postavk. Znižanje velja tudi za železnice v novoosvojenih srbskih pokrajinah.
—	O gospod, — je jecljala Pavlina, kaj naj vam odgovorim na to? Gospa Andouinova in jaz živive popolnoma sami zase. Ne sprejemave nikogar in tudi ne občujeve z nikomur. Ali hi se potemtakem strinjalo s strogimi zakoni dostojnosti, ko hi dovolila pristop mlademu gospodu? Vrhutega pa je neomadeževano ime mojega žal prezgodaj umrlega očeta moja edina dedščina. Ta dedščina mi je nad vse sveta in ne smem je zapraviti po svoji lastni krivdi.
—	Toda, gospica, ali ne potrebujete v svoji samoti zaščitnika? Ali vam ni podal dogodek prejšnjega večera najboljšega dokaza za to? Dovolite mi neprecenljivo predpravico, da vam smem kot prijatelj, kot brat posvečati svojo službo.
Pavlina je zanikajoče smajala s svojo lepo glavico.
—	Odklanjate mi torej mojo prošnjo?
—	Dragi gospod, potreba in pa moje nenavadne razmere zahtevajo to neoporečno. Verjemite mi, dratfi gospod, da mi je neizrečeno težko, da ne morem ustreči vaši želji. Ogibati se moram kar najskrb-neje vsakega koraka, vsakega dejanja, ki bi moglo dati povod za kaka sumničenja. Umeli boste vzrok, zakaj moram ravnati tako. Zelo bi me pa bolelo, ko bi se vsled tega čutil užaljen.
Sestanek albanskega kr.eta z ne miki« cesarjem.
BEROLIN 18. (lav.) Usti poročajo, da albanska knežja dvojica poseti nemškega cesarja Viljema, ko se bo tekom pomladi mudil na otoku Krfu.
Angleške vojne ladje ob albanski obali.
ATENE 18. (Izv.) Iz Santi Quaranta poročajo, da križari ob albanski obali med Dračem in Santi Quaranta angleško vojno brodovje, med katerim je več dreadnoughtov. V uradnih grških krogih se izjavlja, da prihod angleške mornarice v albanske vode nima nikakega političnega namena, temveč da je prispela tjakaj le v svrho večjih vaj.
Skadrskl guverner.
AMSTERDAM 18. (Izv.) Albanski knez je imenoval za skadrskega guvernerja nizozemskega majorja Kroona. Poveljnik albanskega orožništva E\ver, ki je tudi nizozemski častnik, se vrne na Nizozemsko, kjer prevzame generalno nadzorstvo nizozemskega orožnifitvo.
Zbližan Je med Turčijo In trospo-rasu mom,
CARIGRAD 18. (Izv.) Današnji „Ta. ninM priobčuje oficijelno vest, da se je pred nekaj dnevi ustanovil turško-ruski odbor, ki ima namen pospeševati utrditev turško-ruskih odnošajev. — Prav tako se je ustanovil v Carigradu turško-angleški odbor, čigar namen je podpiranje otoman* skega odbora v Londonu v svrho zbliža-nja med Angleško in Turčijo. Mohamedand proti avtonomiji Albanije.
SOLUN, 18. (Izv.) Iz Albanije priha-jajo vesti, da mohamedansko prebivalstvo noče niti slišati ničesar o avtonomiji Albanije in njenem novem vladarju. Vstaš^e čete se množe od dne do dne in so mogle zabeležiti že marši kak lep uspeh in napredek. Albanska vlada se boji, da vstaši v kratkem zasedejo tudi mesto Korico.
B Iga rs k I konzulati.
SOFIJA 18. (Izv.) Dosedai so bili imenovani v sledečih mestih oolgarski honorarni konzuli: na Dunaju, v Berolmu, Parizu, Marsilji, Manchestru, Antuerpnu, Rotterdamu in Kijevu.
Aitgleftke uniforme na Gr§kem.
LONDON 18. (Izv.) Grška vlada je naprosila angleško vojno upravo za večje število strokovnih častnikov, ki nai bi uuiformirali grško armado po angleškem vzoru,
Nemlke nasilnosti v Alzaciji In Lorenl.
BEROLIN 18. flzv.) V tukajšnjih na-
J»rednih krogih vlada velikansko vznemir« enje zaradi poročil listov, da namerava cesar imenovati za namestnika v Alzaciji in Loreni zloglasnega sedanjega pruskega ministra Dallvvitza.
Samoumor bančnega ravnatelja.
OLOMUC 18. (Kor.) Ravnatelj olo-muške kreditne banke, L0w, se je sam usmrtil.
Razredna loterija
DUNAJ 18. (Kor.) Pri današnjem žrebanju je zadela 200.000 K srečka št. 54.319, 20.000 K št. 95.286, 10.000 K št. 50.707 in 81.376, 5000 K št. 7091, 29.119 in 88.135.
—	Nezaslišano ste kruta proti meni, — je odgovoril Lascars s trpkim glasom. Tudi moje ime je neomadeževano, kakor vaše. Preteklost barona Lascarsa je taka, da se mu ni treba sramovati niti enega svojega dejanja. Niti sence kakega obrekovanja ni na njegovi časti. Pod njegovo zaščito bi gotovo tudi ne trpela vaša čast. Toda tak je pač svet. Hvaležnost ima na jeziku, v srcu je pa nima. Tvegal sem svoje lastno življenje in vam prihitel na pomoč. Toda hočem govoriti samo o sebi. Zbogom, gospica. Bog vas obvaruj! Ko pa bi vam pretila zopet kaka nevarnost, pribežite le k meni brez skrbi. Priskočim vam nemudoma v pomoč.
Izgovorivši tc besede je Lascars vzel klobuk in stopil proti vratom.
—	Gospod baroni
Lascars je obstal.
—	Odpustite mi mojo navidezno nepravičnost, — je izpregovorila Pavlina komaj slišno. — Vaše besede so me prepričale o moji krivičnosti. Z veseljem sprejemam ponujeno mi bratsko vdanost. Bodite moj zaščitnik, moj prijatelj, moj brat. Sirota izročam svojo čast vašemu varstvu. Zato vam ne pravim zbogom, temveč vas prosim, da me kmalu zopet poselite. Torei na svidenje jutri!
(Dalje.)
Monarklstično gibanje na Francoskem
PARIZ 18 (Izv.) Med predavanjem, ki ga je imel mladorojalist I.con Duud-t v gledališču v Toursu, je prišlo do viharnih demonstracij proti monarhistom in pretepov, pri čemer je bilo več oseb ranjenih.
Soproso francoskega ministra Cail-lauxa ustrelila Slavnega urednika lista .Fisaro'.
Ka] Je bilo vzrok napadu?
Finančni minister Caillau.v je imel mnogo nasprotnikov, ki so mu javno vččitali razne stvari, ki niso ravno naj-častnejše za moža na tako visokem mestu, kakor ga je zavzemal Caillaui 2e ponovno. Caillaux, ki je sedaj star 51 let, je bil namreč /e s 36 leti imenovan za finančnega ministra v kabinetu VValdeck.Rousseau, potem pa tudi v Clemenceaujcvem in Moni sovem Kabinetu. Ko je odstopil Monis, je Caillau.v sam stopil na čelo francoske vlade. Nato je bil v Barthoujevem kabinetu zo|)et finančni minister in prav tako tudi v sedanjem kabinetu Demergue.
V zadnjem času je Caillaux kot finančni minister zastavil vse svoje sile v to, da bi bila v francoski zbornici sprejeta vladna predloga o osebnodohodninskem davku, ki naj bi zadeval tudi rente, in to celo lastnike državne rente, kar je seveda povzročilo velik vihar. Caillau.v sam je velik bogataš in je soudeležen pri raznih velikih industrijskih podjetjih.	1
Mod najhujšimi nasprotniki Caillau.xa je bil tudi glavni urednik lista „Figaro", Calmette, ki je očital Caillauxu razne kršitve zakonov in pred baci val* mu je celo, da je bil zapleten v ono af< ro bančnega sleparja Rochetta, ki je svoj čas razburjala in tudi še danes venomer razburja vso francosko javnost. Med drugimi stvarmi je bilo tudi čitati v „Figaru", da si je CaillauN poleg svojih milijonskih dohodkov iz svojih zasebnih podjetij znal zago toviti še lepo svotico 300.000 frankov letnih plač. Vselej, kedar je bil imenovan za finančnega ministra, je začasno odložil svoja mesta v raznih podjetjih, in namestil nanje začasno ljudi, ki so mu zopet napravili prostor, ko je izstopil iz vlade.
Dne 13. t. m. pa je Calmette priobčil v „Figaru" neko zasebno pismo Caillau-sovo iz 1. 1901., ki ga je pisal neki ženski, najbrž svoji prvi ženi, ki se je ločila od
njega in je že tudi v razporočnem procesu grozda, da objavi neko njegovo pismo.
1, ki le podpisano z ,JoH,
cdsoten in morala sem čakati dolgo časa Končno me je Calmette sprejel. Ko sem vstopila v njegovo sobo, me je prosil zelo vljudno, naj se vsedem. Jaz pa se nisem genila. Potem me je vprašal, kaj je povod mojemu posetu.
—	Vedeti morate — sem odgovorila — razumel boste, če sem prišla semkaj, da nisem prišla, da Vam voščim dober dan.
S temi besedami sem potegnila revolver in začela streljati nanj. Calmette je stal med pisalno mizo in oknom. Ko je videl, kaj nameravam, se je pripognil, da bi se umeknil strelom, toda kroglje so ga zadele vzlic temu. Videla sem potem, da je hotel skočiti proti vratom, toda opote* kel se je, zgrudil se na neki naslanjač in potem na tla. Z vseh strani so prihiteli ljudje in nekdo me je razorožil. In jaz se se nisem nič upirala.
Policijski komisar je pripomnil, da tedaj že ni imela več krogelj v revolverju, na kar je odgovorila:
—	Nisem imela namena, da bi usmrtila Calmetta, hotela sem mu le dati lekcijo. Obžalujem sedaj svoj čin in hotela bi, da okreva.
Objavljeno pismo nI bilo pismo gospe Calllauxove.
PAAIZ, 17. (Izv.) Današnji „Figaro* izjavlja, da izpovedba gospe Caillauxove, da ie ono v listu priobčeno pismo bilo naslovljeno nanjo, ne odgovarja resnici, temveč da je bilo to pismo naslovljeno na neko drugo damo in da Calmette sploh ni imel nikakega pisma, ki bi bilo last gospe Caillauxove.
Calraettov pogreb. PARIZ, 18. (Izv.) Pogreb glavnega urednika „Figarovoga", Calmetta, se do vršil v petek. Z ozirom na razburjenost, ki vlada med ljudstvom, se je bati ponovnih demonstracij.
Zaradi Intimne korespondence.
PARIZ, 18. (Izv.) Gospa Caillauxova je izjavila, da je zato napadla Calmetta, ker |e dobila popolnoma avtentično obvestilo, da namerava Calmette objaviti njeno korrespondenco s Caillauxom izza časa, ko je bila še poročena s pisateljem Cla-retiejem.
Demonstracije proti Calllauxu.
PARIZ, 18. (Izv.) Demonstracije proti Caillauxu so se nadaljevale tudi danes in zavzemajo vedno »večje dimenzije. Kjer se le pokaže Caillaux, ga množica napada in izžvižgava. Za nocojšnjo noč je pričakovati še večjih demonstracij in je vlada odredila najobširnejše varnostne priprave.
Ejitiamus eos foras! Osar tutto!
Italijanom mora sramota, ki so si jo nakopali z divjaškim napadom svoje zlate mladine v visoki trgovski šoli Revoltelli, segati že prav do grla. In poset njihovih državnih poslancev pri ministru za notranje stvari, baronu Heinoldu, je bil očividno le poizkus, da bi odvalili s sebe vsaj nekaj tc sramote.
In pri tem so se vedli, kakor je pri njih stara navada in kakor jim je že v krvi: krivili so hrbtišča, farizejski zavijali oči, tajili dejstva in zasukaval resnico. Uporabili so tudi to pot tisti znani stari trik, ki jim je dosedaj, žal, navadno uspeval. Kadarkoli so namreč ti naši Italijani nakuha-li kako grdo, hitro začenjajo pritiskati
a objavi neKo njegovo pismo. V tem pismu, ki je podpisano z ,Jo", — Caitausu je ime Josip — se glasi: nVzlic najboljši volji ti mi ni bilo mogoče pisati, ker sem moral prenesti dve ubijajoči zbornični seji. Imel sem pa jako lep uspeh, kajti razbil sem osebnodo-h o d a r i n s k i d a v e k. Pri tem sem se po moral kazati, kakor da ga zagovarjam na vso moč." Caillau.v je uradno pojasejeval nato, da pismo pripada neki intimni korespondenci in da kot tako izgublja ves pomen za javnost. Pri vsej stvari da le šlo za neki dogodek v zbornici, kjer so hoteli nekateri poslanci vreči vlado.
Na Caillauxa potemtakem priobčitev tega pisma ni napravila bogzna kakega vtisa, tem večjega pa je napravila na njegovo soprogo, ki je izjavila pozneje pred policijskim komisarjem, da pismo ni naslovljeno na Caillauxovo prvo ženo, tem ... ,	... ., ......
več na neko njegovo „pEjateljico" in da k iuke na vratih raznih avstrijskih munje ta tedanja Caiilauxova pri/ateliica _ strstev, antišambrirati pred dvoranami ona sama! Razvnemalo jo je že to sil- ""...strov m - tožiti Slovence 1 Sama no, da je „Figaro" tako silno napadal nje- »cdo,^a	S()' k» J«
nega soproga, a deistvo, da je list priob- c"cKa 'j™ n,komur nf. ""ZiES*i5r2? Čil celo to staro intimno pismo, jo je pre- slov™sk' vo k v sv.(? , vzelo tako,da je na vsak način hotela'na- ^ostiMl vodo ■- .1 lovei nedolžnMtil
praviti konec „Figarovim", oz. Calmetto-	_ !ak() s° stor h J"? 1 ^^rai-
vim napadom "in to tembolj, ker je na	Snlim pod težo
vsako vprašanje, ali naj išče zadoščenja	± afe™ Rev()l ell. k(» |> oni t ran.od pri sod šču, dobila odgovor, da v takih ^ pred civilizirano človeško
slučajih navadno propada tožitelj, ne pa	družbo: Sli so tja, klanjal, se, beračih 1.1
toženec. Ker pri sodišču torej n! u pila	sc 1 * iba'11i res:r1. ci, prisega oč. da
dobiti pravice/si jo je sklenila poiskati	j™ je "^L^vo^M
In pri tem so gospodje porabili še pose
lien trik: čitali so ministru____»Edinost«.
Kako se časi izpreminjajo! Kdo bi bil mi
sama.
Gospa Calilauxo*a o svojem činu.
Gospa Caillausova je na policiji o
svojem napadu na Calmetta izpovedala	s|i| nekdaj na kaj taccga?! Nekdaj niti sledeče:	svoji publiki niso hoteli ovaditi naše ckzi-— Bilo je danes popoldne, ko sem	stence — kamo li da bi bili govorili o tem sklenila, da končam stvar. Sla sem name-	kakemu avstrijskemu ministru, ki ga sinoma z doma, da kupim revolver, ki ga	cer tudi ne vidijo nič raje nego nas Slo-imate sedaj v rokah. Ko sem ga kupila,	vence, ki pa ima to prednost pred nami, sem se vrnila domov in sem ga nabasala,	da more Italijanom deliti beneficije in za-Okrog 5 popoldne sem dala pripraviti	tiskati oči pred — marsičim, česar prav-avtomobil in sem se odpeljala k pFigaruM,	zaprav ne bi smel kot avstrijski minister! da zahtevam od Calmetta pojasnila. Bil je	Kako neizrečeno odvratno je to hinav-
stvo! Po nečuvenem kulturnem škandalu, po tej brutturi nckulture, ki se je dogodila na Revoltelli, se pač ne bo čudil noben objektiven človek, če je na kakem shodu mladine na slovanski strani v ognju več nego opravičenega ogorčenja padla kaka ostreja in trša beseda. Italijani pa, namesto da bi jim bila merodajna beseda vodilne, torej odgovorne strani, so se obesili ravno na pojave na takih shodili in na ostreje besede y kaki brzojavki in so to predložili ministru v dokaz, kako so oni nedolžni kakor novorojena deteta, kako jih mi pregovarjamo, kako jiin ne dajemo niti dihati, kako jim ne privoščamo mirnega življenja, kako jih hočemo porušiti, uničiti in morda celo pometati v morje.
Oabi se tako hinavstvo. Kar oni delajo z nami in s čimer nam groze že skozi stoletja, že celo tisočletje — tako brutalnost natvezujejo sedaj nam! Mi da jih hočemo potisniti in pregnati s tc zemlje, mi da jim hočemo ugrabiti vsako pravo, celo pravico do življenja?! Onusnejc hinavščine si je težko misliti. In za to hinavstvo, za to lažnjivost imamo mi klasično pričo: zgodovino. Ta pripoveduje, kako so imeli Latini že leta 8011. po Kristu, torej pred več nego enim tisočletjem, na rižanskem polju v Istri tabor, kjer so ob silnem divjanju proglasili parolo Ejitiamus eos foras! Vr-ziino jih ven! Tej paroli sta ostala zvesta vse postopanje in strmljenje Italijanov do današnjih dni. Tendenca v smislu parole na rižanskem polju se vije kakor rdeča nit po vsej zgodovini razmerja med Italijani in Slovani v teli pokrajinah! Ven žnjimi! Ven s Slovani! Če že ne telesno, pa duševno! Ven iz okvirja vsacega prava! Cc že hočemo živeti tu. naj žive ne le kakor duševni, ampak tudi kakor telesni sužnji! Zgodovina našega naraoda v Istri piše o tem krvave strani!!
Italijanski dijaki na Dunaju so najne-sramneje sramotili in klevetali primorske Slovane, očitajoč jim, da se poslužujejo najgrših in najnečastnejih sredstev v svoji borbi proti kulturnemu postulatu Italijanov. Zopet hinavstvo, ki se »vredno« postavlja na stran onemu, ki so je zagrešili italijanski poslanci prt ministru Heinoldu! Nam očitajo rabo nečastnih sredstev! Zopet kličemo zgodovino za pričo, kolika pokvarjenost, zloba in sovraštvo proti resnici je v tem obdolževanjuJOčitajo nam, kar piše noveja zgodovina političnih in narodnh bojev v Istri na njihov račun! Zgodovna beleži ime italijanskega prvaka, še danes aktivnega politika, ki je izdal parolo: OSAR TUTTO! Porabljajte vsako sredstvo!
V teh dveh parolah se zrcali vsa črna duša! Od shoda na Rižani pa do novejših časov postopajo nasproti nam v smislu teh dveh parol; vse njihovo stremljenje gre za tem, da bi nas dušili, da bi nas tiščali v jarmu duševnega in telesnega sužen-stva!! In če Slovani, narodno vzdramlje-ni, vpričo take nevarnosti za svojo ekzi-stenco vihajo rokave, če se proti takemu sovražniku bore z zobmi in nohti, če se postavljajo v bojno pozicijo za svoje življenje in svoje pravo — pa hodijo njihovi preganjalci tožit in jokat se k ministrstvu! Gabi se nam, a nas ne plaši! Ne udušite nas več! Ne damo se! Ne preženetc nas več z naših pozicij, s te naše legitimne lasti, niti s parolama »Ejitiamus eos foras!« in »Osar tutto«! Nezavedne in nevedne ste nas mogli dušiti, zavedni in vzdram-Ijcni se ne bomo dali več!!
Poslovilni veler mučenikom 1 Revoltelle.
S sledečim zaključujemo poročilo o poslovilnem večeru, ki ga je priredilo tržaško Slovanstvo odhajajočemu hrvatskemu dijaštvu:
V dvorano je vstopil dr. W i 1 f a n, poslancc in predesednik političnega društva „Edinosti" in vsa zbrana družba mu je priredila demonstrativno ovacijo.
Na to se je oglasil za besedo Srb, Bubalo, ki je v navdušenem govoru naglašal, da so dogudki zadnjih dni pobudili v nas veliko ogorčenje, ali tudi veliko radost, ker nas pozivljejo k edinstvu Jugoslovanov: Slovencev, Hrvatov in Srbov. Ti dogodki odmevajo po vseh jugoslovanskih deželah. Tudi listi onkraj Drine pi-Sejo o njih, Miillmo vsikdar na to svoje narodno in kulturno edinstvo 1
Dr. J e d 1 o w s k i je naglašal, kako irao si tu v Trstu ž; ustvarli svoje trdnjave. Sedaj jih moramo utrjati vedno bolj Taka trdnjava je naše Šolstvo. Na Hrvatskem že nabirajo za hrvatsko Šolo v
Trstu v znak protesta proti dogodkom na Revoltelli. Tako naj store v isti namen tudi Slovenci za svoje Šolstvo v Trstu. Začnimo mi tu I In potem naj ae ta akcija razširi po vsej deželi. Naj ne bo kraja, ki ne bi vsaj z majhnim darom podal tak protest! Temu pozivu je sledilo burno odobravanje in rodoljubne gospice .ho na mestu nabrale lepo svoto za Družbo sv. Cirila in Metoda.
Dr, Wilfan, viharno pozdravljen, je razvijal svoje nazore, kako bi se Jugoslovani po najkrajšem potu bližali drug dragemu na književnem polju. S kakimi dekreti ali s silo se ne dajo odpraviti sicer male razlike med posamičnimi narečji, Edino primerna in najkrajša pot bi bilo Čim bolje medsebojno »poznavanje glede jezika. Tudi na to stran so nam priflli dogodki na Revoltelli v pravi čas in mladi junaki naši so položili prst na krvavo rano. To bomo zdravili, če bomo hodili odslej ramo ob rami. Ti dogodki ne smejo iti brez koristi mimo nas I Hrvat naj »poznava, kar je v slovenskem jeziku lepega in koristnega, in obratno. Hrvatje, zanimajte se za Slovence in njihov jezik, ker potem boste razumeli to, kar mi čutimo I In hvala Bogu, imamo že literarne zavode na obeh straneh — Matico Slovensko in Matico Hrvatsko —, ki goje to edinstvo! Sprejmite, kar je dobrega pri nas, in ml bomo sprejemali, kar je dobrega pri vas. Pozivljem slovansko inteligenco, naj proučuje lepi, harmonični hrvatski jezik. Kdor bo znal dobro hrvatski, bo znal tudi dobro slovenski. Pot bližanja k njemu, ki nam je kulturno bližnji, je pot do njegovega srca.
In ko bodo mladi hrvatski akademiki, ki bodo v praktičnem Življenju trgovcev staviti na tehtnico na eni strani svoje trgovske koristi, na drugi strani svoje narodne dolžnosti, ki bodo zahtevale Žrtev, naj jih vodi vsikdar tudi ljubezen do Slo-venoev.
To je bil zadnji govor, na kar je sto-loravnatelj dr. Čok izpregovoril zaključno besedo: Danes smo glasno manifestirali svojo si. go in edinstvo. Ponesite sedaj v Dalmacijo vtise, ki ste jih prejeli tu v Trstu. In tam doli povejte bratom, da v tem morju niso samo italijanski valovi, ampak tudi slovanski poljubi. Povejte, da končna zmaga mors biti naša in nad Trstom se razvije tudi naša zastava. V znamenju bratstva in .Edinosti" se zahvaljuje akademikom, ki so tako odločno nastopili zs čast In pravico naroda in njegovega jeziks. Končno jim 2eli — srečnega povratka I
Družba je Še dolgo ostala zbrana v prijateljskih razgovorih, ki so pričali, kako se je zategnila ves, ki nas spaja drugega z drugim, Veselje je n« hvalevreden način poveličavalo lepo petje zbora društva „Trst". Vmes pa je tudi vsa družba prepevala narodne jugoslovanske pesmi 1
Dogodki na Revoltelli so se povzpeli d 3 historične pomembnosti za Življenje Jugoslovanov te monarhije I...
*
* *
Odhod hrvatskih sluSateljev na Revoltelli.
Hrvat «ki dijaki so odpotovali včeraj popoldne ob 3 s Lloydovira parnikom „Albanija" na svoje domove v Dalmacijo. Prizori, ki so se odigravali na pomolu, so bili mravnost ganljivi in so pričali, kako zelo so dogodki zadnjih dni tesno sklopili bratiko vez med Hrvati in tržaš'cim Slovenstvom. Dasi je bila ura najneprimer-nejša — in še ta ni bila objavljena, se je zbralo vendar na pomolu na stotine občinstva ; posebno naše narodno ienstvo je bilo zastopano v velikem Številu — obloženo s cvetjem, s katerim je okitilo mlade hrvatske bojevnike, Pozdravljanja in stiskanja rok ni bilo ne konca, ne kraja Na licih počeščenev ac je izražalo globoko ga-notje na tako iskrenih izkazih bratskih simpatij. Ko pa ae je začel parnik odmi-kati od obali, se je vzhičenja povzpelo na višek: dame so metale cvetje na parnik, a vsa množica je med mahanjam z robci in klobuki pevula „Lepo našo domovino* »kupni z onimi na parniku, da se je razlegalo tja čez morsko ravan. Potem so pevali ši „Hej S'ovani" in Sokolako koračnico, vmes pa so orili „Živio" in drugi klici: „Živela jugoslovanska ideja, živelo bratitvo med Hrvati, Srbi in Slovenci, živel naš Trst", a oni s parnik) so še iz iz daljave klicali: „Na skorajšnje svidenje !" Globok vtis je napravilo na nas, ko smo vid sli, da se je tudi preprosto ljudstvo, kmetje in kmetice iz Dalmacije,
Ostan
thmafina žarulja
Novo elekfrično jako Svijeilo
m

600 do 3000 svijeća, u nutarnju i vanjsku rasvjetu. Naknada u kružne svjetiljke. Netreba više iimjen-jivati ugljena! Jednostavna i jeftina uvedba I
Dobiva se ¥ Trstu pri tvrdki R. DITMAR, GabrUder Brunner, Piazza del Ponteroaao sliviSka I.
Politično zgodovino slovenskega norodo.
Predaval drž. poslancc dr. Otok.ir R y b i f v zavodu
za politične vede v Pragi dne 28. februarja 1914
No, čas za tako združitev ni bil Še prišel. Slovenci se niso, kakor sem že omenil, niti še v lastnem narečju znali pravilno izražati. Slov. kmet, v kolikor je hodil v šole, je skoraj bolje čital in pisal nemščino, nego svoj materni jezik. Ilir-ščine sploh nc bi bil razumel. Zlasti ob periferiji bi se bilo ljudstvo popolnoma odtujilo: germanizacija bi bila Še hitreje napredovala. Tudi ni dvoma, da bi se bila vlada, ki je ilirsko gibanje smatrala za revolucionarno, protivila uvedenju ilirščine v šoli in bi vslcd tega pri nezavednem ljudstvu še laglje uspela s ponujanjem nemških šol.
To spoznanje je že tistikrat kmalu prodrlo in zmagal je Prešeren, ki je ostal zvest domačemu narečju. Vendar je imel ilirizem tudi na Koroškem velik pomen za probujo narodne zavesti.
Omenjal sem to epizodo ne samo, ker je važna za razvoj slovenske individualnosti, temveč tudi, da sc vidi, da je bilo stanje slov. naroda v predmarčni dobi res obupno, če so njegovi najboljši možje že mislili na to, da se odrečejo svoji narodni individualnosti.
In ta narod brez tradicije, brez političnega programa, brez narodne zavesti in brez organov za politično borbo je bil naenkrat 1. 1848 postavljen pred najtežje socijalne in politične probleme.
Edini časopis, ki je od I. 1843 sem izhajal v slov. jeziku, dr. Blei\veisove »Novice«, se do 1. 1848 ni bavil s politiko.
Ni torej čuda, da se v slovenski domovini ob izbruhu revolucijc ni bilo pravega uinevanja za važnost momenta. Le v tujini, na Dunaju in v Gradcu nahajajoča se inteligencija in dijaštvo sta se zanimala za politično gibanje onih dni in sta skušali vplivati na razvoj svojega naroda. Sestavili so tedaj tudi prvi slov. narodni program.
Ta program je obsegal v glavnem tri točke:
1.	zjedinjeno Slovenijo,
2.	enakopravnost slov. jezika v šoli in uradih,
3.	neodvisnost Avstrije od Frankfurta v smislu programa Fr. Palackega.
No, Slovenci niso bili edini v tem programu. Nedostatck narodne zavesti, par-tikularistične tendence in pomanjkljiva politična izobrazba so bile krive, da ni bi-
lo med Slovenci soglasja niti glede glavne točke tega programa, glede zjedinjene Slovenije.
Na Štajerskem in Koroškem so se našli slovenski zastopniki, ki so se izrekli za ohranitev dosedanjih kronovin in so celo glasovali za razširjenje deželne avtonomije, ki potnenja za veliko večino Slovencev izročitev najhujšim narodnim nasprotnikom na milost in nemilost.
Slovenci tvorijo namreč veČino prebivalstva le v vojvodini Kranjski; na Sta-jarskem, Koroškem, v Trstu in v Istri pa so v manjšini proti Nemcem, oz. Lahom. Na Goriškem tvorijo sicer v deželi večino, vslcd krivičnega volilnega reda pa so v deželnem zboru v manjšini. Ugodnosti deželne avtonomije bi uživalo od približno 1,300.000 Slovencev le kakih 500.000. Kaj pomenja deželna avtonomija za narodne manjšine, vidijo Cehi v Sleziji in na Nižjem Avstrijskem! Deželna avtonomija je dovedla Slovence tako daleč, da na Koroškem in Štajarskem ni mogoče otvarjati niti slovenske privatne šole, ker sc župani enostavno branijo razpisati koinisijonalni ogled za šolsko stavbo!
Tudi glede volitev v frankfurtski parlament ni bilo edinosti. V nekaterih okrajih sc volitve sploh niso udeležili, v drugih jc prišlo le malo volilcev, na Koroškem in Primorskem pa jc bilo precej živahno volilno gibanje.
Neediuost v programu se je pokazala tudi v prvem in v kromeriškem državnem zboru, kjer so inteligentnejši slov. zastopniki delali za zjedinjeno Slovenijo, dočim so kmetski poslanci večinoma glasovali z vlado in Nemci, torej za ohranitev obstoječih kronovin.
A tudi zastopniki narodne avtonomije niso ostali konsekventni, temveč so mnogokrat delali koncesije teritorijalnomu principu, principu deželne avtonomije.
Ta nedoslednost in nesigurnost glede glavne točke slovanskega narodnega programa se vleče kakor rdeča nit skozi vso slovensko politiko do najnovejših časov in je menda eden glavnih vzrokov za mnoge neuspehe slovenske politike v narodnem oziru in za napredujočo germanizacijo ob severni meji.
L. 1848 je Slovencem dalo tudi prvi politični program, in sicer so ga proglasile Blei\veisove »Novice« v prvi številki, ki je izšla brez preventivne cenzure. Ta program sc je kondenziral v znanem geslu slovenske konservativne politike: »Vse za vero, dom, cesarja!«
Z analizo prve in zadnje točke tega
programa, z vero in dinastičnim čustvom, ni se nam treba baviti; saj sta te dve točki skupni vsem konservativnim pro-Kramom. Tista točka pa, ki je bila za razvoj slovenske politike, da, za napredek in celo za obstanek slov. naroda sploh, najvažnejša, bila je, kakor smo že videli, nejasna in nedoločena, mnogokrat tudi predmet notranjim prepirom med slovenskimi politiki.
Narodni program iz leta IS48 jc slov. politika kmalu zapustila. Ko so namreč po dobi Bachovega absolutizma iu centralizma začeli tudi Slovenci zopet slo-bodneje dihati in udeleževati se političnega življenja, bili so postavljeni pred novo situacijo.
L 1848. je prevladovala pri vseh narodih, izvzemši morda le Madjare, narodna ideja, princip narodne avtonomije. I a princip je bil revolucionaren in je zato z lahkim srcem pometal s historičnimi tradicijami in provincijalnimi mejami. O-menjam tu samo Palackega načrt o razdelitvi Avstrije v narodno homogene skupine.
Tu jc bilo stališče za Slovence lahko. Njim ni bilo treba rušiti historičnih tradicij: sa] lila niso imeli! Cisti in absolutni narodni princip je čudovito popolnoma odgovarjal njihovim potrebam iu željam.
Ko se je pa v 00. letih pripravljal v Avstriji zopet preobrat, ni bila več revolucija motorna sila. Prvi, ki so zapustili cisti narodni princip, so bili Nemci. — Frankfurtske sanjarije so bile za vedno premagane; Bachov centralizem, četudi je bil v političnem oziru absolutističen, vendar je Nemcem v narodnem oziru prinesel popolno zmago in nadvladje nad drugimi narodi.
Spoznavši, da jc narodna ideja centri-fugalna in nevarna za nemško nadvlado, so Nemci želeli, da sc tudi s spremembo absolutizma v konstitucijonalizem nič ne menja na centralističnih in germanizato-ričnih tendencah.
Temu nasproti so videli Cehi in Poljaki svoj spas ne več v uveljavljenju čistega narodnega principa, ki radi svoje re-volucijonarnosti ni imel nadeje do uresničenja, temveč v federalizmu, v deželni avtonomiji, za katero so našli pomoč tudi pri fevdalnem, pri historičnem plemstvu, ki* Je bilo sicer sovražno vsakemu revolucionarnemu gibanju.
(Dalje.)
Od vseh naravnih proizvodov tako bogato oblagndarjena Ogrska Ima v svoji naravni kisli vodi HUNYADI JANNS na-rodni zaklad, katerega je iznašel pred 50 leti Andreas Saxlehner, in čegar ime je znano po vsem širnem svetu. Da zamo-remo od tisočev spričeval podati samo eno, navedemo doslovno besedilo profesorja zdravniške fakultete v St. Paulo (Brazilija): „Ze od leta 1H82 rabim odva-kislo vodo „HUNYADI JAN0S" v vseh onih slučajih, ko rabi klinik lahko odva
ialno sredstvo In to tudi v slučaju, ko kataralično stanje prebavnih organov pre-
Kveduje uporabo kateregaalbodl zdravila. > mojem mnenju je „HUNYADIJANOS" najboljše sredstvo, ki se sme uporabljati
v slučajih hepatičnih želodčnih bolezni to liko pri ženskah kolikor pri otrocih.
Redllna In zdravilno mol
ribjega jetrnega olja je v«cm znana, ravno tako pa jo znano, da premaga tudi lo malokdo naravno zoprnost takega olja, ki ima slab okus, ter je težko prebavno. Kdor bo enkrat pokusil .emulzijo Scott" iz ribj.ga jetrnega olja, ta so no povrno več k nsvadnemu, k^jti ~ „emulzija Scott" ima tako prijeten okus in jo tako lahko prebavna, da ie ravnotako priljubljena pri otrocih, kakor pri odraslih. — Kadar so hote tiajno okrepčati organizem po prehladi, pobltoill, ob tatu ralće zob, za okrep6evan|o koilja pri otrocih, po boleznh, za zdravljenja luhostl Itd. jo na aieitu odlno le .Emulzija Scott" In nobena drugi.
Cona originalni steklenici, ki so dobiva v vseh lekarnah K 250. Ako ho poAlje 50 vin. v znamkah tvrdki .Scott ft Bovvno* O. m. b. H., Donaj III., ter no ob toj priliki sklicuje na ta o^las, pošljemo potoni eno lekarne, in sicJr Mamo enkrat, steklenico emulzijo .Scott" za poskuanjo.	(7)
DVE CRKH
morite vcdnnimfnnv.nl. •ko t Jelltc piti pivi luski tv«tovno/n.inl k »C Po|iow-ća| P.den poskus đdkjic nji'guvo (lobluto
M
Regulatorji po 10 kron in naprej.
prstani 14 kar. zlato po 6 kron in ve(.
poročni pr-Htani 14 kar. zlato o 1 8 K daljo.
prstani z dijamantom in brilantom od 10 do 200 kron.
narodna urarna in zlatarna
Trst, trg Barriera štv. 3
Največja lzbera vseh vrst ur, zlatanine in srebrnine, kakor n. pr. verižic, priveskov, prstanov, zapestnic, uhanov, brož itd. itd.
Stenske in salonske ure ter budilke najnovejšega Izdelka po najnižjih cenah.
Za vsak predmet se jamči.
Oglejte si Izložbo1
Popravlja vsakovrstne ure in zlatanine ter jih jamči za 2 leti.
Za člane slovanskih društev znižane cene.
Za obilen obisk se toplo priporoča
udani
Alojzij Povh.
Srebrne aro po 8 kron in d*U*.
1* I II I IT
srebrno jed ino orodje
verižice, 14 kar. zlato od 30*— do 100— kron.
Budilko od K 3 dalje.
ženske zlato uro od 30 do 1M kron, z brilantom.
priveski v voliki izbori.
■rebrno ženske uro po 7 kron in naprej.
tlato ure od 50 kron naprej.
»
o o o o o o o o o o o o o o o
o © c o rrrs-sT-rsrvs?
ocooooooŠŠooooco
PRIPOROCLJIUE TURDKE 1
lil
oooaooooo , ^.oooocoooo o C o c o e c o o o o o
§$g§0
^JLi
Brlvnice:
Anton Novak, brivec b*
vedere It. 57, te toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. - SVOJI K SVOJIMI	a66o
In n»jlepfn lftsuljsrnk« del« se le-vrSujpjo t frizerskemu Halonu And KOJlC-a v Irntn, Acquedotto 5i0. Jintdli Unje ne kupujejo in izdelujejo «c vnakovritna dela. D, bra in točna jiostreiba. Ogl.d^jto hi ielo£bo, da ae prepričate.__1861
Nnvs hriunira Via Bfl,e,lcre 11 4 "e Pr|-
IlUVa UllVIlIbd poroča davnemu občinstvu. Udani Muljevid Jurij, bivSi pomočnik V. Ojur.na.
•JOOg
Buffet:
Prinnrnfa OD cenjenemu občinstvu HufTet I I ipUl UU« O«! v ulici tihega 6tev. 8. To-fijo hc prvovrstna vina In pivo.	1801
Železnlne:
Medena obešala
rane in iz aluminija, leseni predmeti In	železnlne za
domačo uporabo, po cenah, da se ni	bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Oesca, ulica
Uaserma Itv. 14.	|g82
Kllnilinm *pl«o> "tare kovine: Anton Oerneca rVUpUjUm Trst, ulica Olmo It. 14
180 5
Žgan jarne:
Anton Turk,X" «
dobe vsakovrstni likerji, m nahaja v blifini „Na-rodnega doma* v Trstu, ul. Oarlo tihega 10, vogal nI. tiecliia. Edina zalopa dalmatinskega tropinovca. Kazp. Ailja tudi na defelo.	1152
Razni:
Pranf /nainon avtorizovani popotnik za rldllb ^tjdjlldr postavljanje psrketov in podov vsako vrate ulica della Tein St. 3 a, nad. II., Trst.	1S71
PrurioSn B" T n,Jem 110 «I«»Jo razne gostilne I I U uajU kavarne, mlekarne in drugi obrtc obrati, hUe, vile itd. Pojasnila daje KolarUČ, U vama (Jorso od g—11. 3—6, telefon it. 82) 41
Čevljarji:
nrililrnifOna čpvljnmica t zlato kolajno v UUlinUVdlla Genovi. Lastna delavnica. Spre-jena narcČila po meri in popravlja. Ceno zmerne Jo!lp Macaiol, ulica Conti Stv. 38.	1804
Čevljarnica „Alla Sartorella"
T» q* ulica Arcata Stv. 6. — Velika izbora obu-1*91 obuvala za gospe in gospode. Sprejemajo se naročila ter poprave. Cene smerne.	1447
Fotografi:
Ff.fnrirafo Antona Jerkiča nanlov: Trat, u' lUlUyiald delle Poste 10; tioricn, Gospo ks ulica 7.	4414
Stalni krajevni agenti r
sprejmejo ali pa nastavijo a stalno plačo ta prodaje v Avstro-Ognkl dovoljenih srečk. — Ponudbo pod Merkur", Brno, Nejgaiae it 20.
3««}
kicln 9al("o prvo vrste, 40 kil. K 4 80; 1C0 I%I9IU lUljU ki|, K 10 — hrustovcl. peveronl, luk Itd. poilljs po povzetju Anton LINEK, Zujrao (Zt.aini) Ćeiko.	2353
liše kranjske klobase::
komad po 20 do 40 vinarjev razpošiljam po povzetju od 10 K naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Josip Princ, gostilničar in izdelovalec klobas — Belo iter. 23 pri Ljubljani._683
Rovnnčllinm najfinejšo okusne kranjska ndžpusiljam klobaso: veliko po 40 vin. lloch-prima Halam I. in gnjatl kg po K 270; isto II. po K 51-30 kg. M. MODIO, Šiška pri Ljubljani
Čistilo za čevlje ff^Vr,
Via Car|>ison 2. Teltfon 13-08. Odlikovana tržaška
tovarna.	2114
Gostilne:
Ante Lisica, Trst SI""0.™
loga vfna a pridruženo gosti'no. — Vino iz Visa iz Preljica prve vrste, Gostilna v ulici Casimiro Do nsdoni itv. 2 In v ulici Cntnpo M? Glaeotao št. iS, v Interi ho prodaja tudi dalmatinski tropinovec, 11 ker ji ter vcraiout in mamaln na drobno. V vaeh go-
Htllnah se prodaja raznovrstna gorka in mrzla jedila	,	_
piT0,06116 ,merne- *?rlporo{A "im s Kupujte Nar. kolek.
Olasovlrjl:
Pran CaLeiHo °"CB Fornace 13. Tovsrns
I I dll Od Kol U a in trgovina glasovlrjev in plkninov. KazpoMlja na vso kraje. Isvrlnje vsako-vrrtna popravljanja Dolo zajamčeno. Gene smerne Bvojl k svojim t	2224
Gorivo.
ItfSII Gormall (nsaledn. ltlbarič) priporoča ITdll UOIIIIOH zalogo vsakovrstnega oglja) drv in petroleja po niski ceni. Poiiljs tudi na dom Trat, ulica Bquero nuo-o 15, telefon 2243 4032
- Mizarji :
Rudolf Kompara
ro& crnjenemu občinstvu svejo mizarsko delavnico. Iz vrlu je vsa v to atroko spadajoča dela in popravljanje. NnČrti in prospekti na razpolago. Po lelji prihaja tudi na dom.	2632
Inom Ćtnlf't misarskl mojster, Trat, ulics J||9l|l OtUlld Hclveders It. 10. - Isvriuje vsakovrstna mizarska dela.	39
M. Majcen
poroča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe h urugo poHStvo
mizar v ulioi Torquato Tasso (vogal lielvedoie) it. 28 ho pri
2005
Mesarji t
Riccardo Baldassi, BttfS X
sumregs drultvs") priporoča svojo me snio o.
Olje, kis, milo.
mRIAfifillll Tnt> ulic* ,8tri» itov. si
. DIMOUini, Prodaja olja, kisa, mils is drugo.
S>
as

HjSSSSSR
Odhajanje In prlhalanle olokoo
• od 1. oktobra naprej.
Čast za prihod, oziroma odhod ho naznanjen po sreduje-evTopskem času.
C. kr. državna železnic«
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
f>,00 B Ilorpoljo, Pula In modoostajo. 5.40 O do Gorico in mednostajo (Ajdovščina). 5 50 M do Poroča In incdpostaje. 7.35 O lloruolJe-Divaču-Ljubljana-Dunaj in inedj 7.45 B tioricn, (Ajdovščina). Jesonico -Oulovos Dunaj-Prapa-Dcčin-Beljak- Berlin- Monakovt in medpostaje. 9.05 O Gorica- Jesenice- Celovec-TrbiŽ-Ljubljanf
Beljak-Dunaj in medpostaje. 910 O flernelie, (Uovinj), Pula in medpostaje 9.15 M le ao Buj in medpostaje. 12 IH O Gorica (Ajdovščina) Jesonice-Trbiž-Ijn>
ljana-Belj ak-Celovuc in medpostaje. '4.40 M do Poreča in med|iostnje.
rbiž- Ljubljana - BeljaV (Rovinj) Pul»
415 O Gorica - Jesenice
Celovec-Dunaj. 4.12 O Ilernoljo (Divača-Dunaj)
8U|K)S J
6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Josonice-Ljubljans 7 Sft M lo «lo Buj in medpostaje.
in inedpost.ije B (Turški eksp Beliak-Inomost-Monakovo-Pariz in modp. "" lo
3.3
Pohlltvo;
Pnhižfun in t*pct*rUe po ieanmnonh-ruillSIVU kih cenah, katere ae ne dobi tlrnujc. 8palne aobe ta raakorratnega lesu. rtaane od 380 kron naprej. Jedilne aobe od 440 kron naprej. Moru naloga 8. BROD, nI, 8qnero nnoro I. nadatr. na atranl poMtuo palače. Po dogovoru olajšanje plačevanja. ___1468
Restavracije.
Restavracija „Alla Stazione'
TR8T, Trg pred jufcnlm kolodvorom 3. — Nsjugod. nejia restavracija za potnike In ca melčane, ker je 1 bliiiul južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjei se uživa po leti na nbiiniem prostoru pod nebom svei zrak. — Toči bo izvrstno pivo in vino I. vrste. Izborno briiko vino. Furlansko in istrsko za dom po 6(1 Btot. liter. DomaČa kuhinja. Cene rmerno. — . Lastnik Anton A n d r i j a u č i č, bivSi vratar Ho- ' tela Balkan.	1125
Šivilje.
APirCCft Trflt» Via Barriera v. 33, vrsti . niLULH, 13. Damaka krojačnica. Isdeluji vvakovifitne obleke po anglelkem in francoskem kroju, plesue obleke, obleke ca poroke, bluze sc gi&dalUče itd. Cene imerns.
Tapetaroke delavnice.
Rudolf Bonnes 2 Z f?"
punča cenjenemu obćln tvu s/ojo TAt»E 'l^IifiKO DELAVA IOO. izvršuje vlakovi stna fina in navada dela, ki sp <,ua]o v to stroko. Delo solidno. Cena zmerne. 1803
Trgovine s prekajenlm mesom
Priilfil-n^m ccnjet emu občinstvu nvoj buffet rri|IUI utdlll ToCjui prvovrstno Drohetjevc pivo na pipo, biec aparat*, m vsakovrntneica vins, i rut, ulica fcauhk štev. 24, (jia^proU muzeja Bevol fclis)	Lastnik: JOSIP TOMAŽlO,
7.8W O do Gorico in medp. (Ajdovščina). »M O llerpelje (Divaču-I.jubljana-Dunaj) Pult
in medpostaje. S.40 B Gorica-Jesonico-Boljak-(Monakovo-Borlln)
Coloveo-Dun[y-Linoc-PraKa-I)ečin. 10800 Gorica, Jesenice, Beljak, I mirnost, &.< nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in prH/.nikih i S115 O Ilerpelje-Divača. a.ao O v Gorico.
Prihod v Trst.
<>.06 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcaua, Beljaka, Ljubljane Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Horpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščino). 8.25 M Iz Buj (in medpostajo). 9.00 B Iz Beroliua, DruSUlan, Linca, Dunaja, 0* lovca. Beljaka, Jesenic, Gorico(in Ajdovščine) 9.25 O Iz Pule (Kovana). , 10.10 O Iz Jesenic, Gorico In modpostaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz l'ari/a Monakova O«
lovca-Duniija-Linca-Josenic-Gorico. 12-10 M Iz Poreča in modpostaj. j ».00 O Iz Celovca, Trbiža, Izubijane, Goric« (Ajdovščine) Berlina, Draidan, Prage, Dunaju a.47 O Iz Pulo, (Rovinja), Horpolj in inedpostaj -1 M Iz Buj in medpostaj. 7 <H> O Iz Dunaja, Colovca, Beljaka, Trbiža, I^ut
ljano, Jcsenic, Gorice. 7.05 O Iz Pulo, Rovinj, llerpeljo, Divača, Duriaj
7.B7 B Iz Beroliua, Draždan, Prage, Linca, i)u naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic Gorice, (Ajdovščine). N 00 O. Iz Poroča, Buj in modpostaj. 10.'M B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo 11.10 O Iz Dunaja, Colovca, Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: »HO 0 Iz Gorico. 041 O Iz Divačo, Horpolj.
.............. ,i . inmirriiMni irt r
Kupujte Kolinsko cikorijo!
Austro-Američana
■ brza zveza z Ameriko.	:
BLIŽNJI ODHODI IZ TRSTa t
NTINA'' ?' Nmar£Y Palrasa. Palcrma, Alžira
Kaiser Franz Joseph L 28 marca d« New j0rka
Največji konfort. • Električna razsvetljava in ventilacija. • Narodna kuhinja.
Za informacijo o prodaji prevoznih listkov I., II. in razreda toliko za Ameriko, kolikor rs Patrns, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad ia potnika v Trstu, silos Molia plooolo it. 2, za tovor in blago pa pri G. Tarabochla & C o, Trst, ulloa Ponterasss it 3, I. n.
Zaloga obuvala
In lastna dalavnloa
A. Vi
-rat, nlioa Olosne Oardnooi lUv. 27, Podrusnioa: al, Rl-borco It. 31 („AL BUON OPERAIO")
Velika izbora moških in ženskih čevljev. Poprave so izvršujejo točno, solidno in po zmernih cenah
Rodoljubi {Posnemajte naše narodne mecene!
:: MESNICA ::
TOMAŽ ZADNIK TRST
•--TELEFON itr. 16-08. =—
tre 8v. Ivana itr, 6. - Prodaja moso is lastne klavnice na debelo in drobno,
Na drobno goveje: sprednji deli po K 1*44 in 1 60. Žudnji doli po K 176 in T92, Na dnbclo po dogovoru. *= Masniea Js vedno dobro preakrbljena a teletino prva vrste, kakor tndi perutnino, Zn mnogobrojen obisk ae uljudno priporoča
Tomaž Zadnik.
Prva Ploven, ulrodllnlca v Trstu
Alojz Saletelj
ulica Csrradorl it. 18, v bližini gostilne N00.
Acm.^mmtA^^tmrs'- -rmiir-M-Tm 1 Za,0.ga bar,V' CopičeV' mrežlč za plln' prc[1mc*
ktSflM^' i asBBBBBBBsBI tov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod Itd,
Velikansko zalogu pohistuo In topeairll
Paolo <*a§twirtli, Tri
ulica Stadion 11.6 (hita siedallita Fenlce).
Bolbolj usoden str za naknpovaiile bodisi tfede cen kakor tudi kakovosti Kolosalni izbor. - Telef. 22-85
Skladi&če in oblnatvano dovoljena delavnica *r izdelovanje majolifinih peči in štedilnik■>?
OZOVANNI SFEBZA - TRST,
ulica Molino plccolo ki 13,
(vogal ulica Oaserma)
Velika kbera majoličnih peči v modernih barvali, oblikah in risbah
in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovaluica štedilnikov
vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga majoličnih plofič za
kuhinje, kopel i, strnnišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih
plofič za podo. Sprejemajo se poprave in napeljave. Žo sestavljtne peči se pošiljajo na deželo.
Vsa dela izvršujejo vešči delavci.

■S3R
■m

L

Vsled bližnje selitve tvrdke Giac. Macerata
Trst, ulica Chiozza štv. 7-8 se proda pohištvo in tape-jp tarije po nabavnih cenah.
" ? I—L—.1 Uporabite to priliko 1
m
:ii
■MBaman JIH
R. Gasperini, Trst
Telefon Itev. 1974. ipgditfeP Via Economo «t 10.
■»»m Prevozno podjetje
Sprejema raicarln)an)t vsaleiakill ti iltik, ^ tm
PO&IUATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJUQODNfcJ^£ CE^a
Zastopstvo tirdko „Oomont11
Tovarna eameata ,Partlnađu r 8plf*i*> PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
HHliBBag
HBBKflSg^^i
V Trstu dne 19. marca 1914
„EDINOST' St. 46.
Stran V.
pridružilo manifeitaciji na parniku, po-zdravliajoć ratkritih gUv in glaano. Nihče »e ni gaml s pomola, dokler ni par.uk i/girvl iz vida. Ueanici na ljubo in z zadoščenjem moremo beležiti, da je dru^o« rodno o^činiivo mirno in »poStljivo gledalo te prizore.
Kakor ču}emo, pripravljajo v Sibemku mladim junakom prisrčen pozdrav, v Spljetu pa veličasten iprejem. Naj frrečno dospejo tja in čim prej naj se zopet povrnejo med
nas
Domače vesti.
Smrtna koia. Dne 17. marca je zati-snil v Gorici svoje oči upokojeni naduči tel) g. Ivan Kuret po večletnem bole hanju. Pokojnik, ki mu je bilo šele 51 let, je služboval mnogo let v Dekanih, kjer je razv.jal tudi izven šole najitenzivnije delovanje za probujo in naobrazbo naroda. Ni ga bilo pojava v narodnem snovanju na Koprščini, ne da bi bil pokojnik sodeloval. Posebno pa je bil naravnost idealno navdušen na trudu za širjenje slovenske pesmi. Na vsaki narodni prireditvi si ga videl radostnega obraza na čelu verno vdane mu pevske čete. Niti dejstvo, da je imel ob borni učiteljski plači skrbeti za obilo družino, mu ni kratilo navdušenja za nirodno delo. Njegova ljubezen do na rodne stvari je bila tolika, da je nadvla dovala vse materijalne skrbi. Povsem prežet je bil od duha tradicij prvega prepo-rajanja na Koprščini! In sedaj ga je smrt rešila ne le dolgih telesnih muk, ampak tudi marsikaterega grenkega spomina na to, kar je prebil... I^Tako je življenje! Časten mu spomin! Žalujoči rodbini nase isšreno sožalje.
Himen. Poročil se je g. Miro Zobec z gco. Vito Vorkapičevo. Bilo srečno!
Petstoletnica zadnjega ustoličenja koroškega vojrode na Uo? posveta hem polju. Včeraj je poteklo petsto let, kar je bil zadnji koroški vojvoda, Ernest Železni, ustoličen po starodfavnem slovenskem običaju na Gosposvetskem polju. Drugoc po naši slovenski domovini so praznovali ta dan t različnimi prireditvami, pri nas v Trstu, ki stojimo sredi najhujšega boja za pravice svojega naroda, smo prešli preko tega dneva, aa ga nismo niti opazili. M i tržaški Slovenci pač nimamo morda toli ko sm i s 1 a za senti mentalne spomine na ono, kar
je nekdaj bilo, kolikor za re-a 1 n o sed an j e ž i vi j e n j e, za re aino, sraotreno delo za — bodočnost. V tistem času, ko so se drugje vršile slavnosti v spomin nekdanje slave naših pradedov, so se na zborovanju na šega političnege društva kovala jekla za boj proti sovražniku, ki nam hoče ugrabiti 5e ono, kar nam je ostalo od nekdanje slave. Slovenski 1 rst je proslavil petstolet nico zadnjega slovenskega vojvodskega ustoličenja na Gosposvetskem polju s slo vesno zakletvijo, da raje pogine, kakor da bi se le za las odmeknil s svete svoje domovinske grude, na kateri hoče in mora imeti vse pravice, ki mu gredo po božji in človeiki postavi. In če je ob tej priliki še bolj ojeklene'a ideja jugoslovanskega edinstva v boju za naše pravice, mislimo, da je bila to najlepša proslava onega spominskega dneva — petstoletnega trpljenja in petstoletnih izgub in to po ve-likem delu po naši lastni krivdi.
Pri včerajšnjem slovesu hrvatskih dijakov je odhajajoče pozdravil gosp. Radivoj Rehar v imenu dijaštva Slovenske trgovske šole z besedami: „V imenu diiaštva slovenske trgovske šole vas naj-iskreneje pozdravljam, izražajoč vroče simpatije naših dijakov do vas, mili bratje. Težko bi nam bilo slovo, ko bi odhajali danes za vedno iz našega Trsta. Prepričani pa, da odhajate v domovino le po nove moči za nadaljni boj, nismo potrti, temveč veseli. Vrnite se torej okrepčani in pomnoženi z novimi tovariši nazaj. Naše simpatije vas bodo spremljate povsod in vselej. Zato vam kličem veselo: Na svidenje!" Na ta pozdrav je odgovoril gosp. Sisgoreo z besedami iskrene zahvale.
Preveč plemeniti In radodarni so I
Kdor čita te dni tukajšnji list „L' Indipen-dente" in ne pozna tržaških razmer, mora misliti, da se tržaški Lahi kar trgajo v namenu, da bi Čim več mogoče pomagali Slovanom! Velikodušni da so tako, da celo slovanskim dijakom na Revoltelli pomagajo na razne načine. Za vse njihove mnogobrojne dobrote pa jim Slovani vračaj - nemilo za drago! — Vzemimo, da bi se našim najbolj pridnim dijakom res kaj dalo s strani tržaške občine ali dežele,
čemur ne moremo pritrjevati in ne oporekati, ker nismo poučeni o stvari; vprašamo pa slavno gospodo: Kaj imamo mi mestni Slovani od tržaške občine oz. dežele za stotine tisočev, ki jih plačujemo leto za letom ?! Uživamo II mi za en sam novčič dobrot na šolskem polju za vse naše ogromne davčne žrtve? Ne! Ako jej torej resnično, kar omenjeni list predba-civa našim dijakom, da namreč uživajo kake ugodnosti na Revoltelli, in to niti) tisočeri del onega, kar bi morala občiaa: trositi za naše šolstvo ob normalnih raz-' merah! Trditev, da je Uenečan Revoltella poklonil občini ali mestu sredstva za vzdrževanje te šole, je resnična. Kes pa je tudi, da je HeneČan Revoltella nagrmadil milijone iz žepov avstrijskih podanikov, k čemur so Slovani prispevali v nemali meri. Sploh pa bi bilo dobro, ko bi kdo pobrskal v zgodovino Revoltellove dobe in objavil kake podrobnosti o tem proslavljenem dobrotniku. Dalje bi mi lahko postregli gospodi okoli „Indipendenta" z raznimi znaki laškega velikodušja napram nam tako zaničevaniin sosedom 1 Kako odrivajo se naš ljudje povsod tam, kjer imajo vplivno besedo kamorašl, in kako se preganja vse, kar ni patentirano laško! Društvo za mala stanovala no sprejme slovenskih strank, tudi ako ima prazna stanovanja. Pri občinskih delih so najemajo renjikoll, Tirolci (laški), Istrani, Puriani — le za domačina Slovenca ni dela! Tudi pri dolih za pomoč brezposelnim skušajo na vse možne načine zapostavljati slovensko meščane in najemati Lahe Iz drugih kronovin! Vse to in Še marsikaj drugega dokazuje, kako tržaški Lihoni velikodušno podpirajo naše Ijud stvo in kako nas obsipljejo z lahonskimi dobrotami 1!! Mi vemo vse to In marsika drugega in zato smo tako „nehvaležni sosedom Lahom! Ostanemo pa tudi nada-i e ne valežneži pr.iti onim, ki nam dele dobrote v znamenju šibe! Klin s klinom I
Razpisana Stipendija. Mestni magi strat razpisuje štipendijo iz ustanove Andreja Covacicha v letnem znesku K 236 za dijaka tržaške realke ali gimnazije. Prednost imajo sinovi staršev, ki bivajo ▼ barkovljanski katastralnl občini. Prošnje do 30. t. m. („Osservatore"), 5t. 22, z dne 18. t. m.)
Shod jugoslovanskega dijaltva na Dunaj«, Na dunajskem jugoslovanskem dijafikem shodu sem zaključil svoj kratek govor z besedami: T r i e ■ t e o nulla. Te besede bi naj značile Slovencem podoben vseučiliščnl program kakor Italijanom. Trst je Slovencem primerno vseučiliščno mesto, drugega primernega mesta nI. To so bile moje besede in njih smisel.
Dr. Bogumil Vofinjak.
Se nekaj. Prejeli smo: V dodatek k opazkam na naslov laških akademičnih razgrajačev objavite še sledeče: Pred zadnjo rabuko sem bil ob 3 pop. v Carduccijevi ulici. Opazil sem gručo laških akademikov, ki so se Aepetaje razgovarjali. Neki Tagliaferro je bil najbolj živ med njimi. Trojica se je odtrgala od večje gruče, in ko je prišla pod šolo je, neki visok črn mladenič poskočil, zaukal, pomeril na okna šole, kakor da ima puško v roki in je za- j vpil: „Puraf! Da ni bil to oni, ki jo izzval ves boj in dobil — Pumf V l
Telefonski promet. Z 19. marcem t. uvede se govorilni promet med krajem Elpel (Češko) ter Trstom jin Ljubljano. Govorilna pristojbina za navaden triminu-ten pogovor znaša 3 K.
Trgovska nadaljevalna fiola. Danes je šolski praznik, zato odpade pouk v I., razredu.	Vodstvo.
Seme Najboljše in najlej.Se želiŠČno in cvetlično peme. M.fiCrUUUI
. Ker je sedaj najprimernejši čas, naj se obrne vsaka gospodinja in vsak ljubitelj vrta na pod- Nliail| ¥ pisano tvrdko, ki podije za K 31— 30
1 rut Glavna prodt-
}alnt v M eh B <>*
• 1	_ . ... na-o ti '8 P*** i*
zavitkov av. Furlaniji d,otlB4: w. p tJ.
In Oilmtcijl.
roMo S. Til *: >9-
pemena. Vsaki zavitek nosi sliko zelenjave in cvetlic. Tako je zelje, pravi ohrovt, peso, salato, redkev, ližol, grab, krastavce, buče, melone iu T zavitkov cvetličnega semena. Za K .V— dvakrat toliko.
omogočeno imeti skozi vse polet jo kaptis, \virsing, )> 'io t, špinačo, dunajske kolorabe, korenje, peteršilj, zeleno,
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jo danes, po kratki in mučni bolezni v Gospodu preminula
Elenn Sankouif
v dobi 32 let.
Pogreb predrago pokojnice bo v petek, 20. marca od 4 ]x>poldno i/, mrtvašnice mestne bolnišnice. TRST, dno 18. marca 1914.
Žalujoča druZIna.
Novo Pogrebno Podjetje, Cono 47.
Nova slovenska Cevljarnica
AriTuriA iAVERNIKA 1
v Trstu, u'ica Farneto 23
Sprejemajo so narofila po meri <r.a vsakovrstne oblike, tako amerik . angleške in druge. Sprejemajo se tudi vsakovrstne poprave po zmernih cenah.---DELO SOLIDNO-
TRST, ui ,Acq jedotto č6
nasproti gledališča 1'oUteaina HoasetU
Vsak dan od 3 pop, do 9 h pol iv,
i , i V	V
Emilisa
Dve sestri rojeni z zdruZcno glavo. — Najie6jl pojav sveta —
— Asra —
Živa punlkj - Najmanjše iločko bitje
Zadnji ostanek plemena RSTlC.
I razred f>o vin, II. razred ;I0 vin, vojaki iu otroci;
H I. razred 20 vin., II. razred 10 vin.
Hans Scheidlei
= Eobotehnlk — H&B& Dr. Ferdinanda Tam«
Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst Piazza C. Goldoni St, 5 T),
M. REM0ND1NI
tapetnlk,
Trst, al. Cecilia de Rittmeyer priporoča slav. občinstvu svojo delavnico fer zagotavlja točno izvršbo za vsako delo.
JAKO ZMERNE CENE
i'
Mfto iz lltijncga mleka Stcckenp/erd
Bergmann 4 Co, Oeiln na Labl, Tstichen
uliva vsestransko nriljnbljonoat vslcd nvo-ega izbornega učinka in dokazani neprekos-jivosti za odpravo poletnih mehurčkov in racgonelno negovanje kože in lepote. Na tisoče zahvalnih piseon, Mnoga odlikovanja! Paziti je pri nakupu na znamko .Stecken-pferd* in na polno ime tvrdke! Dobiva se
f>o 60 stot. v lekarnah, mirodilnicah in par-emerijab. Ravno tako se je obnesla Ulijna krema „Manera" (70 stot) ta ohranitev nežnih belih rok.

Ford 16-20 HP
Novi modeli 1013 Pomnoženo proizvajanje. Znižanje ceni 4—& sedele* K 4800 ; 2 sedela K 4H00. Laudale-6 sedežev K 6300. Popolna oprava Uapute a stranskimi uvršam!, steklo, pet svetilk, generat or ta aceti-leiiiki plin, rog, kilonitt rski Ktevnik in hitiomei Cene veljajo ca voze prosto vrtnine in eolnine v Trnu.
ANTON SKERL,
aodiiijnki iz edetnc Trat, Piazza Carlo Goldoni, Telefon 1734. Garage: Via dci Bacchi 18. Telefon 2247
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma St. 11, katera jc preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. NajfinejSe vrsti moke. Prcpečencl, slaščice, mrzlo pgače, kakor tudi vino in likerji, Uljudno se priporoča ALOJZIJ OULJ, (prej na trgu Cu-.crma), _
DuMINSK TENCE
Trtt — ulica Belvedere štev 47
priporoča ceo| občinstvu svojo trgovino jest v In in kolonij, blaga, katero je ved io sveže. Poitrtibana dom. • Vlnn In likerji v steklenfc&b.
mt nova velika trgovina a Sežani.
Cenjenemu občinstvu v Stftttni in okolici naznanjam, dn um odprl v Sežani bfitv. 191 pri glavni cesti blizu cerkve
manufakturno trgovino
z različnim blagom; v zalogi imam belo tkanino, platno, kotenino, Sifon, barhent, flanelo, cefir in saten, nogovico, dežnike, vsakovrstno galanterijsko blago itd, — Cenjeno občiobtvo opozarjam na mrtvafiko potrebščine: krste, vence, sveče, preprogo itd sploh vse mrli&ke oprave. Po dogovoru pripeljem p, n, odjemalcem to potrebščino tudi na dom. - Nizke cene in tofna poatreiba Za obilna naročila so priporoča FRANC RKBEC, trgovec,
F
— SVOJI K SVOJIM t
Ferdinand mM
Trst. altca Halin a veato <Rocol> 25
priporoča cenj. občinstvu svojo
s trgovino lestvln:: in B
iB kolonMa: Nogo I
kakor tudi ŽGANJARNO. H
Blago vedno sveže. - Postrežba na D ---Cene zmerne in solidne^®
V dobroznam mesnic!
Trst — Piazza turiera Tecehii S!, 9
Telefon 5t. 26—56.
se orodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in k< Strunovo.j JančJe in Kokošje meso.
Obit: Kubanje govejih vainp, zaloga suhih 1 usoljenih črt v in sličnih izdelkov. Postrežba tud- na dom. — (Jene tmtrne.
alla cm
Trst, ulica delle Poste št. 5 - IV® ESROŠEL - (prej M. Salarini)
Okusna izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gijspnde in dečke. Velika zaloga blagu za moške obleke, ka-lere i/.tMuje moderna avtor, lastna krojuč niču Eleganten kroj po nizkih in poštenih cenah. — NB. ,Se ne izkorišča geslo : Svoji k Rvojim! — POSTREŽBA NA DOM !
IM! Peki!
Drože (kvas) iz cdtiKooane slovenske tovarne drot so dosegle dosedal vsepovsod najboljši sloves, narodnjak.
norotolte pri domaČi tvrdk!, ki Uam postreže po Konkurenčnih cenah.
Prtperuiam ie v»m adanl
J. J. SOBAN, Trst,
vin Vaaarl l O Telefon N. 1219
Jjugos ovanskemu tržaškemu d j«<tvu
je prispela §e cela vrsta brzojavnih In pismenih izrazov simpatij, ki jih zaradi preozkega prostora danaSnjegi lista priobčimo jutri.
Tržaika mala kronika.
Trst, 18. marca. Velik« nesreča na tržaškem državnem kolodvoru.
Ob prihodu osebnega vlaka, ki prihaja iz Gorice ob 2 popoldne v Trst, se je zgodila na tržaškem državnem kolodvoru velika nesreča, pri kateri se je ponesrečilo nad 40 oseb in zadobilo večje ali manjše poškodbe; vendar pa posreći nihče ni bil poškodovan smrtno.
Vlak je privozil v postajo popolnoma v pravem času, videlo se je pa, da vozi v kolodvorsko lopo nekam hitreje, kot bi pa moralo biti. Ljudje v vlaku tega niso opazili, temveč samo kolodvorski uslužbenci. Ljudje so zato tudi začeli vstajati in si pripravljati prtljago, da izstopijo iz vlaka. Kar naenkrat pa je ves vlak preletel močen sunek, združen s prav takim treskom in vrglo je ljudi drugega proti drugemu, ob stene, okna, vrata itd., in isti trenutek se je zaslišal krik iz vseh voz. Stekla na oknih in vratih so se razdrobila, kakor bi trenil, in vse je planilo k vratom. Vlak je mirno stal in ljudje so začeli izstopati. — Veliko potnikov je bilo ranjenih, oblitili s krvjo.
Ranjene potnike so takoj v kolodvorski lopi obvezali trije zdravniki. Sedem so jih morali prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jim dali temel|itcjšo zdravniško pomoč. Pet od teh je nato odšlo iz bolnišnice, o-stala pa sta v bolnišnici najtežje izmed vseh poškodovani železničar Gregor Kar-lin in pa neka potnica po imenu Marija Vogclvvis, za katero bi znala imeti nesreča precej težke posledice, ker je ženska v drugem stanu. Težko poškodovana sta bila tudi vlakovodja Vrtovšek in pa strojevodja Kraus.
Pri vlaku samem je mnogo škode na materijalu. Vsi odbijači pri vozovih so polomljeni in v vsem vlaku skoraj ni ostalo celo nobeno steklo.
1 Nesreča je nastala, ker so v zadnjem trenutku odpovedale zavore In se je vlak zaletel v stoječe odbijače v kolodvorski lopi. Sunek je bil tako močan, da je tlak okoli teh odbijačev popolnoma razrit.
Z revolverjem ]o Je napadel. Pri tvrdki \Veiss et Co. uslužbeni 22letni trgovski uslužbenec Josip Honig je že dalje časa sem nadlegoval neko Alojzijo Tiberio, ki stanuje v isti hiši kakor on, s svojimi Iju-bavnimi ponudbami. Bil je naravnost zn-noren v dekleta iu kamor se je dekle le zgenila, jej je bil gotovo takoj za petami. Dekle se je nekaj časa še prijazno menila ž njim in morda bi se bilo le še kaj drugega spletlo iz tega občevanja, toda Hčinig je bil vetrnjak prve vrste in poleg tega pa tudi še precej sirov, tako da se ga je dekle prav kmalu naveličala iu mu obrnila hrbet. Honig jc začel dekletu groziti, iu če se ne motimo, je to prav tisti Honig, o katerem smo pred nekaj časa poročali, da le bil celo aretiran, ker je hotel svojo nesojeno ljubico napasti z vitrijolom. Ker končno vse njegove grožnje le niso izdale nič, se je Honig hotel maščevati. Danes zjutraj ob poli H je dekle, za katero je vedel, da odhaja tisti čas z doma, pričakal na stopnjicali, potegnil iz žepa revolver in ustrelil nanjo. Posreči je ni zadel. Na strel in dekletov krik se je zbrala takoj množica ljudi, da se Htinig ni upal streljati še dalje, iu prišel je stražnik, ki je odvzel Honigu revolver, njega samega pa odpeljal na policijo.
Malo mrzlo je še iu čas sedaj nikakor še ni pripraven za morske kopclji, vendar pa ima morska kopelj v sedanjem času svoje dobre strani. O tem bi znal povedali svoje oni možakar, ki je danes dopoldne kolovratil po Rossinijevi ulici tik ob kanalu. Sedaj ga je zaneslo sem, sedaj tja, a končno mu je postala sicer precej široka ulica preozka in možakar je stopil v — kanal. Začopotalo je, voda je brizgnila na vse strani iu oglasil se je klic na pomoč. Pritekel je hitro na lice mesta policijski stražnik, ki mu je podal rešilni drog, da se je možakar zopet izkopal iz vode. Vse je curljalo od njega. Malo otresel se je potem in odšel. In da ste ga videli, kako lepo ravno je hodil! O prejšnjem zaletavanju ni bilo niti sledu več. Pa pravijo, da voda ni dobra, niti v čevljih ne! Kako morejo vendar ljudje in pregovori tako nesramno lagati!
Pravo grdobo so aretirali danes v osebi .ioletuega Filipa Fragiacomo, ki je rodom iz Pirana. Ta krščeni prasec je lovil mladoletne punčke in jih posiljeval. Dokazali so mu štiri take zločine. Tak nesramnež pač res ne zasluži, da bi ga redili na državne stroške, temveč hi bila zanj edino le primerna kazen — post in pa vsak dan primerno število leskovk.
Nesreča na delu. Na delu v novi palači zavarovalne družbe Riunione Adriaticase nahajajoči 55letni stukater Otman Viscar-di je na odru izgubil ravnotežje in je padel precej globoko. Zlomil si jc levo roko in zadobii precej težke poškodbe na levi strani reber in na levem sencu. Poklicani zdravnik rešilne postaje mu je podal prvo pomoč, potem pa ga je dal prepeljati v bolnišnico.
Pretep pekovsk H pomočnikov. Lastnik kavarne „Universo* nam javlja, da se v včerajšnji .Edinosti" omenjeni pretep
EBkovskih pomočnikov ni vršil v njegovi avarnl, temveč v neki drugi.
Porotno sodišče.
Včeraj se je imela vršiti pred porot niki razprava radi razžaljenja časti prtom tiska proti kazenskemu branitelju dr, Barzalu, in sicer vsled kazenske ovadbe gospe Marije Majcen. Ker je pa obtoZite-ljica vložila prošnjo za delegacijo drugega sodišča, je bila razprava odgodena.
fljrtje, da bi ne bilo trrba zadrugi biti vedno odvisni nd tujcev. „Saj jc namreč v Trstu — je dejal govornik — mnogo narodnih denarnih podjetij, ki bi nam I; hko š'a na roko-. — Slednjič je še predsednik izrekel zahvalo našemu listu rekši, da se zahvaljuje „Edinosti" za vse. kar je na razne načine storila za zadrugo, dočim se nima, žalibog, zahvaljevati nikomur drugemu, in je zaključil zborovanje.
Žlvnratenka banka plača za 1. 1913 K 15 dividende.
uss
smo
HALI OGLASI
-e rafuna'o po 4 ntot. be»f do Mutno tirtkant* besede ne računajo enkrat veft. Najm»nja j^jstojhln.	40 »totlnte.
ileest ■II'"
H
Išče
An ženska Hostanovalkn za sobo; 12 K mesečno, Helvedere IF., Majer.235
Gostilniški dekret
dekret se odda takoj za Barko vije. Oddajo se tudi stanovanja. Ulica Helvedere fit. 75 vratar.	251

Fmh HALU
<1*1. krt|ić na <«M|«k«a it«"
I« prltrojivinjl. i »I!J.»*«V. »m.
TRST, uL Tor S. Pler« 4.
Podružnice v Nsbreilal. Kroj&Cnica, zaloga lukaa Obleke po zmernih cenah
Solidna, vzorna izvršitev □
za pisarniškega postrež-nikii, iz poštene rodbine, |
Iščemo dečka
14—10 let starega s primerno lepo pisavo Zglasiio naj se v spremstvu očeta ali matere pri „PRVI ČFftKI" ulica Gcppa 15, II. n.
Odda
Društvene vesti.
Člani Del. kon< društva pri Sv. Jakobu so vab^enl danes, dne 19. t. m., ob 6 zvečer na društveni sestanek v društveno dvorano.
Pevsko društvo .KoV priredi v nedeljo, dne 22. t. m., svoj pevski večer v rojanskem Konsumnem društvu s zelo za-nlvlm sporedom. Nastopal bo moški zbor s tenorsitlml In baritonskim! soli. Uprizori se tudi veseloigra „Idealna tašča«. Večer se bo vršil ob pogrnjenih mizah. Po sporedu ples. Med sporedom in pri plesu sodeluje mandollnistična skupina „Viktor Parma". Vstopnina k prireditvi 60 vinarjev za osebo. Začetek ob 6 popoldne,
Slovensko gledališče
Kakv smo že včeraj omenili, odpade današnja popoldanska predstava.
Zvečer se uprizori namesto napovedane igre „Navihancev", ki seje radi indispo-zicije v igri zaposlenega igralca preložila na nedeljo zvečer, veseloigra
.GOSPOD SENATOR" katera je pri svoji premijeri kakor tudi pri reprizi imela lep uspeh. V nedeljo popoldne
„MARTIN SMOLA",
zvečer pa
„NAVIHANA".
Gospodarstvo.
Peli letal občni tbor „Gostilniške in kavarnarske zadruge članov N. D. O. v Trstu" se je vršil v soboto, dne 14. t. m. zvečer, v prostorih „NDO." v ulici Cora-merciale. Zborovanju, ki se ga je udeležilo 41 Članov, je predsedoval predsednik zadruge g. Sorn, ki je v svojetn nagovoru poudarjal vse težave, s katerimi se je imela zadruga boriti, in ki jih je tudi premagala srečno in brez prevelike škode. Posebne težave je imel odbor zadruge z vodstvom gostilne. Povedal je, da se ne more še razdeliti nikaka dividenda, ker rezervni sklad še ni dosegel glasom pravil določene svote 10.000 kron. Slednjič je poživljal člane, naj pridno agitirajo za svoje lastno podjetje. Blagajnik Ivan Marc je na to podal blagajniško poročilo. Zadruga je štela koncem minulega leta 129 članov. Stanje deležev je tvorilo svoto K 2560 — Prometa je imela zadruga v minulem letu K 43,33582; premoženje pa je znašalo K 12.22894, a dolgovi K 499506, torej je imela zadruga čistega premoženja K 7243.88. Dobička je imela leta 1913 zadruga K 1012 43, a na izpla čanju deležev je izdala K 225 — in to namreč onim članom, ki niso hoteli januarja meseca plačati določenega povišanja deležev po 5 kron. Letni račun je bil na to soglasno odobren. Pri volitvi i nadzorstva so bili izvoljeni: Ivan Zlobec, i Jakob TroŠt, Oroslav Perklič, Josip Žni j daršič in Josip Kožuh. — K zadnji točki! dnevnega reda, „raznim nasvetom in pred-11 logom", je tov. Žnldaršič priporočal, nai i | bi se skrbelo za to, da bi se tudi drugi! faktorji zavzeli za zadrugo in njeno po-
Sv. Jaknbčani! »„'fZ^J£ {£
como fit v. 17 — BRATA S08IČ)._172
qq ineMov^tniirijtt^MSr^arcen^^r.
oP lommcrclale St. 11, III. tadstropje.
Rnotilna v Boljuncu se odda v najem! Po"-UUOlIHId jasnila dajo Pekarna V. C. Ghega čtov. 7.	204
Velika zaloga papirja za ovitke
papirnatih vročic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerno. — GASTONE DOLI-NAR, Trst, Via dei Oelsi 10, Telef. 27-81. 2G1
IVAN TORRESANI
TRST - ULICA 6 ULIA ST. 32 prooaialna železnike. - preo
meti za domaČo uporabo ; obrtni in poliski pre0meti. - cene zmerne, 00» postrežba točna.
M
14-lfltni deček
isi'o službe bodisi v kaki trgovini ali v pisarni. — Naslov: Fran Pernarčič, Sv. Marija Maadalena Ze.1 fitev. «00.__200
Ivan Slmonlč
Trat, u'iea Bilvidara 49. Trgovina z uanjem vseh vrst, črnih I« barva* tih tir aadplatav t lidelo-vilnlco igorajih delov Čevljev. Velika izbara patre!-ić'n sa Čevljarja la aadlarje. Sptolalltata: podpatmk
35553? PALMA
PrnHa QA 100 sožn.iov zemljišča po zelo I i uua	ugodnih pogojih, kakor tudi dve
hiSici z 2-3 sobami, kuhinjo in vrtom. — Kjadin na hribu.	203
fta tedenske aH mesečne obro-
|(|| zgotovljeno mo&ko in otroSko obleke. Iv in ženski čevlji. Dežniki, zavese itd. •
Moški
- _______________________ LEVI,
Via Antonio Cacda »tv. 0, lo. Cene zmorne. (265
Hiša z zemljiščem j^jtfVs
jem. Naslov pri upravništvu našega lista. 202
(Oruitvo cvetlfćoriev In poljedelcev)
sprejme vsako naročilo za napravo vrtov, cvetllčnjakov itd., kakor tudi okrašenje dvorcev in tudi grobov. Naročila se sprejemalo v društvenem sedežu VIA NUOVA 35, II. in pri Sv. Mariji Mag. Sp. 932 (nasproti uhodu na pokopališče) ::::
Izurjeni profesijonisti. - Delo solidno absolutno jamstvo. - Cene zmerne.
fe Vla Nuova 35. II. nadstropje in pri r Sv. Mariji Magdaleni Spodnji št. 932 (nasproti uhodu na pokopališče)
iI
0
1
ld.na pr morita tovarna
dtfokdai , TRIBUNA" Otrloa, TrtatU ulica 26. (pr<) pi.avrn« Goriup). talili dvakilta, iivalnlh In »motljiklh itrojiv, gp». mofunov.oriaitrijonov Id.
F Ba'Jel
Otrloa, Stolni ul. 2—4, Pritaji na abrnka.
Ce-lki franki.
Nova zaloga šip, posodja in kuhinjskih tmm potrebščiu wmm
Trst, Istrska cesta (Via deli* Istria) Stev. 16.
Namešča oiebno stekla in brezplačne.
MU tzner za jostiine
Zoboftahnlini ambulatorij
Ermanno Schultze
Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne.
ljudska
BOGOMIL PINO
Trat, sMca Vtotaso BaOtal Bk 18 CMNod anis um ima)	j
Bogat lsbor
ar, vsilile, tvvatalk nrUle, ahaiav, pr-•taasv, sapestala IU. Eooknrenčaa

B KABARET MAXIM B
Rdvnstsll-laitnlk K. MAURICE. Pri fllaaovlr|M F. LEOPOLOI. Režiser BARKAV ■
Velikanski spored svetovnega mesta I
od 16 do 31. marca 1914.
Trio Hamsel, sentacijonnlno nmentno petje; — Frida Flora, angleška plesalka in pevka; — Eha Roder. kabaretka; — Eories Hoppć, komik; — Alla Faulina Tukan, plosalka s transformacijami; — Grete Morden, šansonetka ; — Rita Re\vik, orientalska plesalka; — Elly Fiorl, plesalka; — (% Fels, chaosoniere; - Gusti Dorro, komedjant; — Edith Maria, it. ivezda; — Teodore Liadau, komik in retiser.
Tržaška posojilnica in hranilnica ■ 9W palači — vhod po glavnih atopnjloah).		
Pottno hranllnlćnl raftun 10,004. Posojila dajo na vknjižbo, na menice, na sastave in na amortizacijo za da^šo dobo po dogovora. Eakomptuja trgovaka menica.	Hranilna vloga sprejema od vsakega, Če tudi al ud b jih obrestuje po a«r 4Vlo -i«ii i Večje stalna vloge in vloga na tbkoAl račun pu dogovoru, Rentnl davek platuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno Urono. Oddaja domača nabiralnike (hranilno puiloo)!	Talafon Stev. 962 Ima varnostno oelloo (safe dooosita) za shrambo vrednostnib listin, dokumentov in rasnih drugih vrednost., popoinomi varno prati vlomu in potura, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddiha strankam v najem po nizkih cenah. Stan)« vlog nad 10 mlijonavt URADNI UM t od O d« 12 doooldno In od S do 0 popoldn« izpiaAuj« a« vsak dalavnlk ob uradnih urah.