fjff fE, 16. FEBUITARJA 1978 — 8TEV. 7 — LETO XXXn — CENA 4 niNARJE glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske i konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Za nami ie bogat, aktiven teden in odraz tega fe iu Maloprodaja. Da je Ml program re,snično pester in da je vsak prišel na svoJ.*«fiun pove že podatek, da je t dveh urah nastopilo kar 80 članov različnih kulturnih »kupin in posameznikov, ki so vsak po svoje navdušili poslušalce v dvorani in tudi one pri radijskih sprejemni- kih. Prihodja javna radijska oddaja bo konec marca t šmarski občini in to po vsej verjetnosti y Rogaški Slatini. TV — D. Medved SLOVENSKE KONJICE: ZAPRISEGA VOJAKOV V KONOSO Zadnjo soboto je bilo v konjižJcem Konusu bolj ži- vahno, kot morda kateri- koli dan v letu. Na dvo- rišču te delovne organiM- cije so se zbrali mla^i l^tje iz vse Jugoslavije, ki so pred dobrim mese- cem oblekli vojaško uni- formo in bodo naslednjih nekaj mesecev preživeli v vojašnicah v Slovenski Bi- strici in Ptuju. V obeh vojašnicah so prišli na za- i>imivo idejo, se pOTezaU s predstavniki Konusa in Svečano zaprisego pripra- vili v osrčju delovne or- ganizacije. Znano je, da Prav Konus že vrsto let izjemno plodno sodeluje s predst-avniki JLA, nov dokaz tesnega sodelovanja iii nadaljnega povezovanja Pa je zadnji primer zapri- sege. £)elavni ljudje Ko- J^usa, mladina in občani So mladim fantom pripra- ^'ili prisrčen sprejem s programom, tako da bo ^a dan resnično vsem os- v tra.jnem spominu. ^rez dvoma je takšna ob- dajanja svečane 'za- Piisege izven zidov vojaš- •^ice izjemno privlačna in ^ jo kazalo uporabiti tu- ^ dnMTje. T. TOABL OBMOČJE DOBRINA — VEZ MED PROIZVODNJO IN POTROŠNJO »s podpisom samoupravne- ga sporazuma o trajnem po- slovnem sodelovanju na dniž- benoekonomskih osnovah skupnega prihodka in skup- nega dohodka, sklenjenega med članicami SOZD »Dobri- na« Celje in organizacijami združenega dela s področja proizvodnje, katerih izdelki se trajneje prodajatjo na ob- močju, ki ga pjokriva trgovi- na na drobno in debelo v okviru »Dobrine«, odpiraano novo stran zgodovine druž- benoekonomskih odnosov med proizvodnjo in blagov- nim prometom«, je med dru- gim na slavnostnem podpisu samoupravnega sporazuma, pre-šnji četrteik v Celju, dejal glavni direktor »Dobrine«, Franc Petauer. Da, v resnici nova stran odnosov, ki so jo resno od- prli ne samo v okviru »Do- brine«, marveč prav tako pro- izvajalci. Na podpis spora- zuma je prišlo kar 120 pred- stavn-feov proiizvajatnih de- lovnih organizacij z vseh koncev in krajev naše države. Podip's sporazuma pa je na- povedalo še skorad prav to- liko delovnih organizacij, da o številu temeljnih organiza- ci(j, ki jih zajemajo zaires no- vi odnosi, ne pišemo. Gre za korak, ki je šele na- k^""?! nova pota p>oslovnega sodelovanja nred proizvodnjo in trgoviino, za korak, ki ga je odprl zakon o združenem delu in Je zdaj po zaslugi »Dobrine« dobil svojo sklad- no konkretiziajciijo. Toda, ures- ničitev Je šele v prvih stoipi- nj'ah, kajti naoibolo" pomemb- ne naloge šele čakajo. Novi odnosi med prodzvod- n.io, blagovnim prometom in potrošnjo bodo morali slo- neti na dolgoročnem načrto- vanju proizvodnje in prodaje blaga za široko potrošnjo. V teh odnosih se bodo morali vsi udeleženci v proizvodno- menjalnem procesu čvrste je med.sebojno povezati in nako zagotoviti skupno planiranje, usklajevanje letnih načrtoiv pro'z\'odn'e in prodaje itd. Kot rečeno, gre za prvi korak in lahko bi zapisali — za prvo stran novih odnosov. Toda, naloge ne čakajo. Med prvimi je formiranje bla^ov- nili skupin, sprejem prograr mov dela, sklic zbora pod- pisnilcov sporazuma in utrdi- tev dela vseh organov. Pod- pisani samoupravni sporazum tudi zavezuje sprejem spo- razuma o trajnem sodelova- n(ju in na tej osnovi sprejem letnih proizvodno-prodajnih naičrtov. Na dlani je, da ima v tem krogu sodelovanja r>o- sebno mesto zlasti — blagov- ni promet, saj bo treba med (jTr.or.-rri ni<-".nko oipredeliti stroške storitev blagovnega prometa za posamezni pro- izvod oziroma skupino proiz- vodov. Seveda, nailog pa je še dosti več. In še to — ne gre asa za- prtost. Nova oblika sodelova- nja ni zaiprta, macrveč so nje- na vrata odprta za vse, ki Vidijo v tem krc^ svoje me- sto. M. BOŽIC CELJE NOVE OLAJŠAVE NA VIDIKU Občinska zdravstvena skup- nost Celje je ena tistih v Sloveniji, ki še niso sprejele samoupravnih sporazumov o Pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Skup- ščina te samoupravne inte- resne skupnosti je namreč prejšnji teden že drugič od- klonila sklepanje o obeh do- kumentih, s katerimi naj bi T tem letu urejali nekatere zadeve zdravstvenega varstva, torej tudi toliko nepopular- no, vendar v določenem obse- gu nujno — participacijo. Odločitev skupščine, da preloži skleipanje o saanoup- ravnih sporazumih, ki sta že kot osnutka dodobra razgi- bala interese širokega kroga delovnih Ijaidi, je izzival na- stop konference delegacij ko- lektivov Aero, Etol in Zlatar- na. Povedali so, da so gradi- vo 2» sejo skupščine prejeli prepozno, da bi se o njem la- hko pogovorili v bazi in da potemtakem o dokumentih v imenu delavcev ne morejo, v svojem pa nočego, glasovati. Zahtevali so, da strokovna služba spoštuje dogovorjeni rok za dostajvo skupščinske- ga gradiva in v utemeljenost zamude jih ni moglo prepri- čati niti neikau sicer tehtnih okoliščan — med drugim, da so bile na celjskem območ- ju zadnje razprave o samo- upraivnih sporazumih še v drugi polovici januarja. Skupščina je predlog dele- gatov Aera, Etola in Zlatarne sprejela, (^rav je bilo ne- kaj raapirave tudi o umestno- sti take odločitve, kajti os- nutka sporazumov sta bla v javni razpravi pravzaprav že od spodnje jeseni, ▼ tem ča- su se je zbralo izredno veli. bo pri(pomb rn mnenj, uskla- jevaaaje pa je izoblikovalo predlog, ki je za zavaJX)vance dosti ugodnejši kot v- začet- ku. Se zlasti to velja za sa- moupravni sporazum o pra- vicah in obvezaiostih iz adrav- sbvmega varstva, ki Je vklj\i. čU tudd neteatera stališče pro blemske konference Sociali- stične zveze Celje in uvaja zato (med drugim) pri par- ticipaciji nekaj olajišaiv, ki jih ponekod drugod zavafrovancd očitno ne bodo imeli. Tako bd naij v celjski občili opro- stili plačevanja vseh doplačil zavarovance, ki so stari več kot 70 let, za tiste nad 60 pa bi oprostitev velij«.la pri pr- vih pregledih in za zdravila, nižja kot drugod pa bi bila tudi doplačila za prve pregle- de na sploh in za obiske na domu. Odločitev skupščine, da odloži sklepanje o samou^v mvniih sporaizumih za toliko časa, da bodo v delegacijah zares lahko razpravljali tudi o najnavejšiiih predlogih, j« seveda zbudila ra?ilične kščl- ne pravilna in praiv nič ne- navadna. I.B. OBLETNICA I. KONFERENCE KPS SLAVNOSTNI GOVORNIK BO FRANC ŠETINC v torek so se v 2alcu se- stali člani odbora za iz\-edbo proslave ob 40. obletnici pr- ve konference KPS, ki je bi- la aprila 1938 v šmiglovi zi- danici nad Grajsko vasjo. Te konference se je udeležil tu- di tovariš Tito. Na seji so se dogovorili, da bo proslava 30. maja, slavnostna govornik pa bo sekretar CK ZKS Franc Še- tinc. Proslave se bo udeležilo približno 5000 ljudi, komuni- stov celjske in zasavske re- gije, mladincev, delovnih lju- di, planincev tar teritorial- cev, mladinci in planinci pa bodo pripravili tuxli dva po- hoda na šmiglovo zidanico. Start bo v Preboldu in Tar boru. Priprave na proslavo so se pravzaprav že pričele. V to- rek so imenovali komisije, ki so zadolžene za fevedbo proslave. Ob jubileju bodo izdali posebno brošuro, v ka- teri bo predstavljeno vseh 21 udeležencev prve konfe- rence, T njej bodo opisand takratni mednarodni odnosi, objavili bodo sklepe konfe- renc« ter takratno pismo udeležencev španskim bole- čem. Poleg brošure bodo ia- dali še spominsko značko. Mladi iz vse občane bodo že v kratkem pričeli s šte- vilnimi prostovoljnimi delo*, niml akcijami urejanja oko- lice Smdglove zidanice, do njenega vznožja bodo ure- dUi asfaltirano cesto, naprej pa gossdno pot, do zidanice bodo speljali eleiktriko fai Se bi lahko naštevali. Sicer pa so precej akcij izvedfli že la- m. JANEZ VEDENIK 2. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; OZADJE SMimOHVALE Na nedavni seji medobčin- skega sveta 2KS je sekretar Junez Zahrastnik v svojem prispevku o oceni volilnih konferenc dejal med drufjim tudi naslednje: Da je sicer dobro in prav, ic so na volilnih konferen- cah izpostavili viirašanje ures- ničevanja lakona o združe- nem delu, da pa teg^ niso storili povsod na -ustrezen način. V nekaterih delovnih orga- nizacijah so na samodopad- Ijiv način zaključili, da je proces uresTučevanja zakona o združenem delu končan, da ni več kaj storiti itd. Taka samovšečnost .fe seveda že sama po sebi hudo v navz- križju z resničnostjo. For- malno izpeljana samouprav- na organiziranost namreč še dolgo ne pomeni vsebinske preobrazbe odnosov, uresni- čitve dohodkovnih odnosov navznoter in navzven. Toliko hnje pa ta samo- všečnost izzveni takrat, ka- dar za zadovoljneži najdemo vodilne strukture v or.E:aniza- cijah združenega dela, ki Ste.jejo po tristo, štiristo in celo sedemsto delavcev. Kaj Se v teh primerih tako mu- di zagotavljati, da je proces uresničevanja zakona o zdru- ženem delu končan? Morda bi se vodilni v teh delovnih sredinah radi enkrat za vse- lej odkrižnli nobud za nada- l.ievanie akcije k takf orga- niziranosti, ki bi samouprav- 1'fnle nribližala Hudem. V TOZD. ki imajo veliko števi- lo de'avcev. takšna nepo^rert. na udeležba v samoupravlja- nju nI mogoča. In ker si nadaline delitve samouprav- nih praiic ne želilo, so mno- gi pohiteli z izlavami. češ. v nai$i delovni organiznclii smo prineljali zakon o zdru- ženem delu do konca. Ilokus pokus pa tak! JURE KRA)50VEC PREJELI SMO NE LE SPOMENIKi PISE VIKI KRANJC Pred dneivi je bil sestanek koordinacijskega CKibora za LO in DS na katerem so razpravljali o mnogih vpra- šanjih na.5ih obrambnih pri- prav v občini in delu v le- tošnjem letu. Med drugim so razpravljali tudi o delovanju obrambnih krožkov na o«s- novnih in srednjih šolah ter ugotovili, da na vseh šolah deluje 12 krožkov v katere je vključeno preko 600 učen- cev. Prav tako so na šolah v lanskem letu organizirali 36 obrambnih dni z različno vse- bino aktivnosti pri katerih je sodelovalo 12.000 učencev. Na seji so opozorili na pomen aktivnega delovanja obramb- nih krožkov na šolJih ter poudarili, da je pc^^bno v te krožka vključiti še \'eč mladine, popestriti vsebino obrambnih dini in vnesti več elementov družbene samoza- ščite. Več po25omo©td kot do- slej je nameniti vprašanjem kadrovske politike predava- teljev in njihovemu perma- nentnemu s+^^rokovnemu in moralno-politifnemu usposab- ljanju. IN a tej seji so spregovonu tudi o nadaljnjih smereh in razvijanju revoludtonarnih tradicij in patriotski vzgoji mladine. Ugotovljeno je bi- lo, da se revolucionarne tra- .dicije lahko varujejo samo, če se venomer bogatijo s še večjimi re\'Olucionamimi iz- kušnjami in da je revolucio- narna preteklost neločljiv del in nujna predpostavka gra- ditve samoupravnih sociali- stičnih odnosov danes. N^o- vanje revolucionarnih tradicij se uresničuje predvsem z raz- vijanjem etičnih in drugih vrednot ter patriotske vzgoje mladine. Opirati se moramo vsemu, kar je ppotisamou- pravno, v nasprotju s poli- tiko ZKJ in graditvijo samo- uipravne sociaillsitične družbe. Posebno pciaomost zasluži priporočilo, da v letošnjem letu, ko praznujemo pomem- bne zgodovinske dogodke us- merimo našo dejavnost k otoujanjoi tradicij NOB, obno- vi in čuvamju spominskih obeležij, gradnji pomembnih objektov, ki spominjajo na revolucionarno pretokl^KSt in ki imajo tudi trajno, pralttič- no in družbeiK) vrednost. Več pokornosti kot doslej je treba tem vprašanjem na- meniti v šolah, športni in kul- turni dejavnosti kakor tudi v organizacijah združeflega dela, ker negovanje revolu- cionarnih tradicij prispeva h krepitvi samoupravne zavesti, solidarnosti delovnih ljudi in občanov ter bratstvu in enot- nosti naših narodov in na- rodnosti. Se zlasti mora pri- ti to do izraza med šolajo- čo se mladdino, v programih ZSMS, družbenih organizaci- jah in društvih. Dano je bi- lo priporočilo, da naj se vsi dejavniki v občini med sabo tesneje povezaijejo in v so- delovanju s kulturnimi insti- tucijami, enotami JLA in TO, krajevnimi skupnostma, šola- mi ipd. s skupnimi akcijami negujejo tradicije naše revo- lucije, izmenjujejo izkušnje ter usklajujejo dejavnost na področju splošne ljudske ob- rambe in družbene samoza- ščite. MOZIRJE DELEGATI SPREJELI DRUŽBENI PLAN v torek dopoddne je bila 28. skupna seja delegatov vseh tr^ zborov občinske skupščine Mozarje, na kate- ri so med drugim sprejeli resolucijo o politiki izvaja- nja diTižbenega plana, občine v letošnjem letu. Ko je tekla uvodna beseda o. tem dokumentu; imel jo je Jože Kumer, in ko se je razvila živahna razprava, so poudarili, da gre za pomem- ben dokument, od katerega uresničitev zavisi tudi iz5)ol- nitev srednjeročnega načrta mozirske občine. Naloge na- sploh niso majhne, tembolj, ker v prvih dveh letih ures- ničevanja srednjeročnega na- črta niso izpolnili vseh na- log. Zajto bo treba pohiteti in ujeti zamujeno. Pohiteti pa tudi zategadelj, da stopi mozirska občina v korak z gospodarsko razvitejšimi Predvidevajo, da se bo družbeni proizvod v celotnem goispodar&tvu letos povečal za deset odstotkov, zaposle- nost za 5%, kar hkrati po- meni, da bodo odprli 200 no- vih delovnih mest! V pred- videiii rasti realnih osebnih dohodkov so zmemejišd, saj gre po programu le za 2 % povečanje. Večje ambicije so v izivozni, ki ga nameravajo povečati v primerjavi z lan- skim letom kar za 10 %. Tež- nja po hitrejšem napredku in utrditvi gospodarstva pa se kaže tudi v predvidenih Investicijskih naložbah, ki bodo precejšnje zlasti v in- dustriji, sicer pa bodo sku- paj znašale kar četrtino ust- varjene vrednosti družbenega proizvoda v občini. Veliki so tudi načrti za druga področja. V tem seve- da prednjači kmetijsitvo, do- sti nalog pa jiilh čaka še v malem gos5x>darstvu, na pod- ročju družbenih dejavnosti itd. MB ZA l&RO IN ZABES — V Francija (547.000 kv. km in 52,3 milijona prebi- valcev po štetju v leftu 1974) se mrziličino pripravl^jajo na voditve, ki bodo marca. Pri tem prevladujetjo i-esixa družbena vprašanja, kot so majavo gospodarstvo, neza^ poalenost, porast kriminaJa in političnega teroriaina, predvsem pa velike socialne razlike med ljudmi. Poli- tične partije, ki na svoj način iz^jovarjajo tisto, kar čutijo francoski delavci, kmetje, najeti intelektualci in seveda predvsem pefcičneži, kii iniajo v rokah kapiiiJ in s tem tudi vpliv na oblast, sestavljajo programe za »rešitev« Francije iz krize, v kateri se po skupnem mnenju nahaja. Pri tem pa prihaja do pohtikantstva, poOitičnih razprtij, obtoževanj in vabljivih obljub. VtSjs je, da se zelo veOiko sredstev, lazuma in čustev uporabi praAT za ta del voiiLnega boja. Kako velika razlika z na- šim vodilnim ozračjem! — Na zadnjih pairlamen^mih vohfcvah je bil polo- žaj takle: od 590 sedežev v paiiamentu so j&h i(S\x>jjie straaike vladne večine 302, ooozicija 175, preostalih 13 sedežev pa je bilo izven tega. In čep.rav se na Francijo ves čas gleda kot na dežeiLo dveh političnih taboroa', torej vladne večine in levice (to je sociaJistov, komu- nistov in levih radikalov), pa je res, da prevladujejo štiri velike stranke: socialisti, komunisti, gdista in »dragi«. Po predvidevanjih nobena od teh skupin ne bo dobila na voUtvah več kot 30 odstotkov glasov. To pa je seveda premailo, da bi zmagovalec lahko sestavil vlado. Zato prihaja do političnega zavezništva, ki pa je bolj aii manj trdno; najtrdnejša je takrat, kadatr so posamezni udeleženci enakih moči in drug drugemu potrebna. — Vladna večina ni enotna, združuje pa jo strah, da ne bo ostala na oblasti. Namreč, sami golisti so imeJi doslej v parlamentu kar 162 rvojih glasov, s pridru- ženimi pa celo 182, tako da so bili v premoči nad dru- gimi vladnimi strankami, ki imajo skupaj le 119 gla- sov. Razvoj zadnjih let pa je t<.idi tuikaj prrinesel spre- membe. Okrepil se je namreč vladin center, ki zdru- žuje stranke okoli gibanja »giscardovcev«, to je pred- sednikovih pristašev, in sicer na račun golistov. Ta gneča v vladni koaliciji povaroča precej dima in nego- tovosti tudi v teh dneh. —• Na levici pa so si stelno v gosteh in v last-ih komimisti in sociailisti. Njihovo zbliževanje je bilio bolje, ko sta bili obe strani enako močni, potem pa so se socialisti okrepili, če bi nastopili na volitvah zdru- ženi, bd po vsej verjetnosti zmagali. SociaJisiti priča- kujejo do 30 odstotkov glasov, komimisti pa bi jih radi dobili vsaj 25 odstotkov (doslej so jih dobivali 21 od- stotkov). Za Zidaj pa izgleda, da skupnega nastopa ne bo: CELJE PREDLOG ZA NOV 0,5-ODSTOTNI OBČINSKI DAVEK Izvršni svet celjske občin- ske skupščine bo bržčas že za ločene seje delegatov vseh treh zborov, konec februar- ja, pripravil predlog o irved- bi posebnega 0,5 »/o občinske- ga davka od neto osebnih dohodkov. Za ta korak se je že doslej odločila večina slo- venskih občin, in kot vse ka- že, bo celjska med zadnjimi, ki stopa v ta krog reševanja skupnih problemov. (Mločitev za predlog nd bi- la lahka. Nič prenagljena, temveč dobro proučena. Na- gibov zanjo je bilo več, pred- vsem pa spoznanje, da ob- činski proračun ni toUkšen, da bi lahko sprejel pod svo- je varstvo še različne zahte- ve tako imenovane skupne porabe. Po izJočitvi teh po- stavk Iz občinskih proraču- nov, so ostale mnoge druž- bene dejavnosti, mnoga de- la tega področja, na pol po- ti, ali šele na začetku. Brez vidikov za skorajšnjo reši- tev. In tako je prišla repub- liška pobuda, da bi za finan- ciranje takšnih del vse ob- čine v Sloveniji uvedle po- seben davek. Celjslii izvršni svet je spre- jel to pobudo in ocenil, da bi lahko s tako zbranimi sredstvi rešili nekaj aktual- nih vprašanj zdajšnjega časa. Po vseh predvidevanjih bi letos lahko na tem računu zbrali v občini okoli osem milijonov dinarjev. Po mne- nju izvršnega sveta bi naj ta denar razdelili na tri postav- ite. Kot prva se pojavlja zah- teva 1» začetku urejevan.la družbenih centrov v krajev- nih skupnostih. Problem je boleč, saj v mnogih skuijoo- stih nimajo prostorov za red- no oziiroma normalno delo ne samo krajevne skupnosti, njenih organov in krajevnih družbenopolitičnih organiza- cij, marveč prav tako ne za kulturno, družbenopolitično, zabavno in drugačno udej- stvovanje krajanov. Zahtev na tem področju, torej za gradnjo ali ureditev takšnih centrov, je v celjski obč^'ni več. Izvršni svet zaenki'at ni sestavil prioritetne liste. To- da, gre za p>onudbo, da bi to vprašanje začeli postojK)- ma reševati. Po mnenju izvršnega sveta naj bi za ta dela letos od- stopili .»itiri milijone dinar- jev. Na drugem mestu tega na- črta je ureditev Zgodovinske- ga arhiva v Joštovem mlinu v Medic Pri vsem tem ne gre samo za arhiv, marveč tudi za očuvanje »rdečega mhna«, v katerem je bila de- cembra 1939. leta pomembna partijska konferenca, prihod- jim rodovom. Za ta dela bi nametiiii tri milijone dinarjev. In končno gre za načrt, ki ima že nekajletno zgodovino. Gre za to, da bi z gradnjo nove občinske upravne zgrad- be, odstopili Narodni dom prvotnim namenom, se pra- vi kulturi. Za ta korak bi letos odšteli iz mošnje, ki bi jo napolnili s sredstvi poseb- nega občinskega davka, en mi- lijon dinarjev. Tak je predlog. O njem bo stekla jaAToa razpra^va, o njem bodo odločali delegati. In kakšna bo odlo^Miev? Čeprav je težko napovedovati, .'e predlog utemelien in vreden pozornosti. Vreoen tembolj, ker gre za dela, ki kii«>jo po rešitvi, ker so vez-ana na delo, življenje in udejstvova- nje delovnih ljudi in ob- čanov, ker gre za program, ki mu ne moremo odreči družbene vrednosti in po- membnosti. M BOZlC OSKAR LESKOVŠEK Prihodnji mesec bo- do celjski harmonikar- ji, združeni v harmoni- kar ski sekciji pri Svo- bodi v Celju, proslavili lep jubilej, 25. koncert oziroma kot to oni sa- mi imenujejo petin- dvajseto parado harmo nikarjev. Vse do nekaj let nazaj je bil oče celj- skih harmonikarjev Os- kar Leskovšek, veliki glasbeni zanesenjak, ki jesen svojega življenja prežvolja večinoma v svoji delovni sobi polni spominov na prehojeno glasbeno pot. Oskar Le- skovšek je eden izmed tistih glasbenikov, ki so dobesedno z vsem sr- cem zapisani glasbi in njenim čarobnim melo- dijam. Z glasbo se je začel ukvarjati že zelo zgodaj, nato pa je ig- ral po raznih skupinah, ki so takrat obstajale. Od leta 1948 je začel jpučevati harmonikar- je, s katerimi je že leto kasneje, ali natančneje 29. 10. 1953 še pripra- vil prvi samostojni kon- cert v dvorani »Ameri- ka« v Gaberju. Na spo^ redu je bilo štirinajst solističnih točk in pet plesnih točk folklorne skupine. Parade harmo- nikarjev so potem bile vsako leto, tako da bo letos, prihodnji mesec, že petindvajseta. Od le- ta 1954 do 1959 je bila pri Svobodi v Celju tu- di glasbena šola, kjer je Oskar Leskovšek po- učeval harmoniko. Ta- ko je v letih 1953 pa do letos šlo skozi njegovo mentorsko pot kar 446 učencev, to pa je šte- vilka vredna vsega spo- štovanja. Mnogi med njimi so danes prizna- ni glasbeniki in glasbe- ni pedagogi tako do- ma, kot na tujem. Har- monikarji so poleg 25 parad pripravili še 408 drugih nastopov, kate- re je poslušalo preko 70 tisoč poslušalcev. O svojih učencih pra- vi: »Od vseh učencev na harmoniki sta postala Albert Završnik (današ- nji dirigent harmoni- karskega orkestra — op. p.!) in Zoran Kolin poklicna glasbena peda- goga za harmoniko na Glasbeni šoli v Celju, Rudi Pavšer in Janko Simec pa priložnostna učitelja igranja harmo- nike. Sedanji dirigent Albert Završnik je zelo sposoben, agilen in mar- ljiv, tako da harmoni- icarski orkester iz leta v leto pridobiva na kva- liteti. Zelo prizadeven je tu- di Zoran Kolin, ki prav tako poučuje harmoni- ko, poleg tega pa je tu- di prvi solist v orke- stru.« Oskar Leskovšek je živa legenda določene glasbene smeri in ga je veselje poslušati, s kak- šnim temperamentom in zanesenostjo govori o svop, glasbeni poti, kjer je naučil spozna- vanja in cenjenja glas- benega sveta skoraj petsto mladih. Pri vsem tem je najbolj ponosen na to, da imajo mladi radi dobro glasbo ter to, da je dobil med dru- gim tudi visoko držav- no odlikovanje predsed- nika Tita za vse, kar je dal glasbenemu svetu. Oskar Leskovšek igra več instrumentov, kom- ponira, piše aranžmaje. Skratka je popolni glasbenik! Kljub temu, da že nekaj let zaradi boleli ne vodi več har- monikarskega orkestra, pa še vedno s harmo- nikarji tesno sodeluje, saj mu to pomeni vse. Jubilejni koncert har- monikarjev bo tudi nje- gov praznik, saj je v njihovo znanje vtkano tudi ogromno njegove- ga dela. Pa zdravja in še mnogo let uživanja v alosbpvem svetu vam ^'elimo! TONE VRAEL St. 7 — 16. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 ŽALEC SLUŠATELJI SO ZADOVOLJNI! JE TO VSE? Problemi financiranja druž- benopolitičnega izobraževanja pri žalski delavski univerzi so pravzaprav rešeni. Tudi težav s prostori ni več, če- prav je res, da prostor v go- stišču Hnieljar ni najbolj primeren za izobraževalne ob- like. Tudi sama Delavska uni- verza je dobila večje, primer- nejše prostore za normalen potek dela, vseeno pa je še vedno nekaj težav. Program družbenopolitične- ga izobraževanja v žalski ob- čini bi lahko v celoti uresni- čili, žal pa družbenopolitične organizacije v OZD in krajev- nih skupnostih niso dovolj odgovorno pristopile k obrav- navi, sprejemu in izvedbi pro- gramov. Tako nam je zatrdi- la Anka Krčmar, vodja druž- benopolitičnega izobraževanja pri delavski univerzi v Žalcu. Marsikje so bili v skrbeh za- radi izpada proizvodnje, pri- soten pa je tudi tchnokratski odnos do družbenopolitičnega izobraževanja. Zanimive so analize, ki so jih pripravili na osnovi iz- polnjenih anket. Le-te potrju- jejo kvaliteto opravljenih ob- lik, vse manj je kritik na ra- čun slabih predavateljev, slu- šatelji so zadovoljni z mate- riali, pa tudi z dodatno lite- raturo, ki so jo dobili pri za- ložbi Komunist in drugje. Za- nimivo je, da sedaj obiskuje nekatere izobraževalne oblike dvakrat več slušateljev kot leto poprej, posebno mesto pa zadnje čase zavzema iz- obraževanje članov Zveze ko- munistov t€Jr Zveze sociali- stične mladine. Na področju splošnega iz- obraževanja so lani organizi- rali kuharske, pletilske, šivilj- ske ter strojepisne tečaje, te- čaj za kurjače centralnih kur- jav ter dva za voznike motor- nih čolnov, šolo za življenje pa je obiskovalo 320 mladih. .?koda le, da omenjeni teča- ji, razen šole za življenje, niso imeli razširjenega programa, in so imeli le strokovno" vse- bino. Res pa je, da bi bile takšne vzgojnoizobraževalne oblike predrage in tudi slu- šatelji niso bili pripravljeni zanje prispevati toliko de- narja. Manj pohvalnega lahko za- pišemo o izobraževanju s po- dročja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Za ljudsko obrambo niso organi- zirali niti ene oblike, teme iz družbene samozaščite pa so bile vključene le v okvir politične šole. Morda bo bo- lje letos, saj je po sklepu ko- ordinacijskega odbora za ljud" sko obrambo in družbeno sa- mozaščito pri OK SZDL prav Delavska univerza organizator tovrstnega izobraževanja v občini. V okviru sti-okovnega izo- braževanja piri žalski delavski univerzi velja omeniti orga- niziranje večernih osnovnih šol, uvedli so dopisno eko- nomsko srednjo šolo, poklic- no administrativno, tekstilno tehniško, delovodsko ter viš- jo upravno šolo. V letošnjem šolskem letu se je samo v višjo upravno šolo vpisalo 150 slušateljev. Pridobivanje dohodka DU je odvisno le od prihodkov od šolnin, zato so cene šolnin za udeležence čestokrat previso- ke. To je tudi eden izmed vzrokov, da prevladujejo šol- ske oblike iz neproizvodnega programa, kar pa ni ravno priporočljivo. V prizadevanja, da bi občinska izobraževalna skupnost refundirala osebne dohodke za andragoške delav- ce, so naletela na gluha uše- sa in to kljub republiškemu dogovoru. No, kljub vsemu je finančni rezultat za lansko leto pozitiven. To pa še seve- da vedno ni tisto, kar bi lah- ko služilo za izgovor! JANEZ VEDENIK CELJE OBČANI KS ALJAŽEV HRIB SO ZBOROVALI Tako, kot pravi naslov, so ugotavljali občani krajevne skupnosti Aljažev hrib v Ce- lju v četnefe, 9. tega meseca zvečer na kandidacijski kon- ferenci. Pa ne zaradi kandi- datov za bodoče volitve, am- pak zaradi celjske žgoče teme: zrak, voda! Pusta, neprijazna, majhna dvorana ob Teharski cesti pri Voglajni, ni mogla sprejeti vseh. Toliko jih je prišlo na zbor. Zavzeto so poslušali svojega predsednika Slavka Mariniča, ki jim je poročal o delu v krajevni skupnosti, o načrtih in težaviih pri tem. Kljub mnogim težavam, je bilo storjenega kar precej. Silno težko je zaradi prosto- rov. ki jih ni, kjer bi se ob- čani lahko sestajali kot se spodobi za današnji napredni čas. Zaradi te pomanjkljivo- sti je onemogočeno vsako kul. turno udejstvovanje in dru- žabno delo občanov. Načrti za prepotrebni Dom družbenih organizacij in istočasno za otroški vrtec so. Toda, kje jn kako jih uresničiti, se še ne ve zagotovo! Vendar z dobro voljo domačih družbenih de- lavcev in s ix)močjo odgovor- nih občinskih organov, bo tudi to — upamo — enkrat le rešeno. Toda, zrak in voda bosta še zmeraj (ali za zme- raj?) ostala zasmrajena in onesnažena v Celju, še naj- bolje v tem delu mesta. Ti- tanov dioksid, bodoča tovar- na žveplene kisline in kdo ve kaj nam bodo šd naprtili v prihodnosti, bodo delovali v Celju in nas zastrupljali. Pro- testirali smo. Uspeh — ničla. Protestirali bomo še naprej in to še bolj 6dločno, saj imamo za to vse ustavne in samoupravne pravice! Mogo- če bomo le enkrat tudi sila, da nas bodo morali slišati ti- sti, ki so doslej bili za našo setev na asfalt in v veter. Tako so se razvneli zbrani občani krajevne skupnosti Aljažev hrib na četrtkovem zboru. Sklenili so, da se bodo v bodoče še zbirali. Zahtevali so poročanje dosedanjih dele- gatov o zavzemanju za to nuj- no zadevo v celjski občinski skupščini. Kot de^legat sem jim o tem poročala in konč- no napisala tale članek. In še pripis: Prosim, bodi- te pri Novem tedniku vsaj papir in objavite tx>le črka- sto setev. Mogoče pa bo po- gnala kakšen kalček. PELKO V CELJU DELAVCI IN OBČANI SO OBLIKOVALI LISTE Med 5. in 13. februarjem so bile v vseh krajevnih skupnostih in temeljnih or- raniz-acijah 2xiruženega dela celjske občine temeljne kan- didacijske konference, na ka- terih so med drugim obrav- navali tudi hste evidentiranih niožnih kandidatov za dele- gate. Tako so na vseh kon- ferencali obravnavali preko trinajst tisoč evidentii-anih kandidatov, od tega v kra- jevnih skupnostih S-SBO in v temeljnih organizacijah 10.015 evidentiranih kandidatov. O samem p>oteku temeljnih kandidacijskih konferervc so razpravljali tudi na zadnji seji predsedstva občinske konference SZDL v Celju. Ocenili so, da so konference celovito obravnavale uveljav- ljanje delegatskega sistema v celjski občini ter izpostavile »rsto problemov, ki jih še ^tajo v poisameznih sredi- nah. Kar se da resno pa so delavci in občani na temelj- nih kandidacijskih konferen- cah obravnavali listo eviden- tiranih kandidatov. 2e sam podatek, da se je temeljnim kandidacijskim konferencam v krajevnih skupnostih od- z\^lo preko ijet tisoč celjskih občanov priča o tem,, s ko- likšno mero odgovomiosti so se ljudje vključili v proces oblikovanja delegacij in iz- bire delegatov. Tako so xl 3560 evidentiranih kandidatov v krajevnih slcupnostih ime- novali okrog 800 občanov za možne delegate v delegacijah stalnih območij, 313 za mož- ne delegate v delegacijah za skuF>ščine samoupravnih in- teresnih skupnosti. V temelj- nih organizacijah združenja dela pa so od 10.015 evidenti- ranih kandidatov imenovali za možne delegate z"oor» združenega dela 214!) delav- cev ter za skupšCiiae samou- pravnih interesnih skupnosti 6982 delavcev. Domala vsi možnd delegati so tudi že pod- pisali izjave o svoji priprav- ljenosti za delo v delegaci- jah. Temeljne kandidacijske konference so skorajda pol- noStevilno izoblikovale sklep, da bodo v krajevnih skupno- stih in temeljnih organizaci- jah združenega dela" predlo- žili volivcem zaprte kandidat- ne liste. To F>omeni, da bodo na volilne lističe napisali toliko imen, kolikor jih bo potrebno tudi voliti. Ta sklep pa ni naključen. Samo dokaz več je, da so bili občani in delavci resnično široko in množično vključeni v eviden- tiranje možnih kandidatov ter v proces oblikovanja list možnih delegatov. In da je bila v vseh dosedanjih pri- pravah iJi volitve zagotovljena resnična demokratičsnost vseh postopkov. D. S. miETJE-ZMAHOVANSl U BELEBmJM Na spomladanskih volitvah bcxmo ob- likovali tudi posebne delegacije za sliupščino Skupnostd starostnega zava- rovanja kmetov. Glede ria specifično struktoo delegatske baze aa to skup- nost, ki jo tvori le osiek, specifični del prebivalstva (pri čemer so izvzeti de- lavci v tozdih in delovnih slcupnostih) je bilo sprejeto stališče isuvršnega od- bora te skupnosti, da se oblikujejo in izvolijo posebne delegacije za skupšči- no Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov na nivoju občine. Za vsako občino je potrebno obliko- vati enotno kandidatno listo možnih kandidatov iz vsake krajevne skupinosti v okviru občine. Krajevne skiipoiosti z velikim številom zavarovancev imajo lahko več članov v posebni delegaciji. Krajevne skupnosti z manj kot 30 za- varovanoi pa se la^tko na osnovi med- sebojnega dogovora sporazumejo za skfUipiioga delegata v posebni delegaciji. Občine z manjšim številom zaA'arovafli- oev lahko na osnovi medsebojnega do- govora skufpaj oblikujejo pKJsebrKj dele- gacijo. Glede na to, da je potiabno zagoto- viti ustrecano zasitopnost vsake krajevne skupnosti z večjim številom zavarovan- cev po delegatu v posebni delegacija ozj^rania na za več krajevnih skupnosti z manjšim številom zavarovancev po skupnem delegatu v delegacija na nivo- ju občine, so v republiških telesih izo- blikovali predlog, da se obLiiknjjejo za- prte kandidatne liste. Za izvolitev posebne delegacije za delegiranje del^atov v skupščino Skup- nosti starostaiega zavarovanja kmetov je potrebno oblikovaiti posebne volilne imenike za zavarovance te skupnosti po posamesmih voliščih v okviru krajevndh skupnosti. Volitve se opravljajo na vsa- kem volišču, na območju katerega pre- bivajo zavarovanci. Zavarovanci pa so vse tiste osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot svoj edind oziroma glav- ni poklic in ndso pokojninsko aavaJX)- vani kjerkoli drugje. KS SLMKO. mmm: 48 ODSTOTiCO¥ eiOEi^TIMIIII mm Priprave na volitve so v polnem teku tudi v krajev- nih skupnostih, kar se od- raža na zborih delovnih ljudi in občanov, ki ga pripravlja vsaka krajevna skupnost zase. Tako je bil pred krat- kem- v prostorih Tehnične srednje šole v Celju zbor delovnih lj.udi in občanov ene od najmočnejših kra- jevnih skupnosti v Celju, in sicer krajevne skui^nos- ti Slavko šlander. Dnevni red je zajemal predvsem evidentiranje delegatov za bližajoče se volitve, kot tu- di problematiko razvoja Celja kot individualnega in višješolsk^a centra. Zanimiv je ix>datek, da je kar 48 odst. žena eviden- tiranih za naslednje man- datno obdobje. To seveda priča, da smo tudi na tem področju dosegli spremem- be, ki vsekakor vodijo k ix>ti enakopravnosti. Iz po- ročila Draga Ceha, ki je govoril o razvoju Celja, je bilo razvidno, da smo pre- malo spremljali naš gospo- darski raz\'oj, aato tudi us- pehi gospodarjenja niso ziadovoljivi. Tem proble- mom bo treba v bodoče ix>svetiti več pozornosti. Skrbeli naj bi predvsem za rast gospodarstva, industri- je, za gradnjo novih objek- tov, poslovnih stavb, skrat- ka, za boljši standard člo- veka. Tudi integracije med podjetji so dobra oblika medsebojnega sodelovanja, kajti omejevanje samo v svoje okvire ni dobro. »2e tako smo v zaonedeljek, 20. februarja ob 17. uri. ŠENTJUR: DELEGATI DPZ Včeraj je bdla v Šentjur- ju pri Celju rac^širjena se- ja predsedstva občinske konference SZDL in koor- dinacijskega odbora za kadi-ovska vprašanja, na kateri so dopolnili neka- tere kadrovske predloge za najodgovornejše funk- cije v občini. Med drug^im so potrdili predlog eviden- tiranih kandidatov za družbenopolitični zlx>r ob- činske skiipšči:ie. E-videntirani kandidati so: Jože Belej, Ludvik Bevc, Avgust Božič, Dani- ca Ouješ, Jordan Gosar, Irena Gradič, Peter Hla- stec, Franc Kodrič, Prane Krampi, Rudi Lesnika, Stanko Lesnika, Ludvik Mastnak, Franc Ogrizek, Karel Pajk, Franc Palir, Vinko Petelinšek, Janez Rauter, Franc š^kobeme. Puudi Urbajs, Francka Vi- dovič, Martin Vodušek, Poldka Zendzianovski, An- tCHi Zupane in Zoran Ža- gar. Na seji so ocenili tu- di potek pravkar zaklju- čenih temeljnih kandida^ cijskih konferenc v temelj- nih argani2aoijah združe- nega dela in krajevndh skupnostih ter sprejeM sklep o slditni prve seje občinske kandidacijske konference. SD SEr^TJOR: ZDROZE^E DELEGACIJE v šentjurski občini so niožne kandidate za bliž- nje volitve evidentirali v zadanem roku. Tudi pred- volilne aktivnosti poteka- jo Fo zadanem rokovniku. Samo v delovnih oi^ nizadjah so evidentiraJi približalo 800 možnih kan- didatov, medtem, ko bo skupaj v krajevnih sfcup^ nostih in temeljnih orga- nizacirah zjdruženega dola izvoljenih približno lilOO kandidatov. V občind Šent- jur z 02!tr08n na majhcK) število zaposlenih ne bo možno formirati posebnih delegacij. Zato so na sikup- ni seji Občii»kega sindi- kalnega sveta in Občinske konference SZDL sprejeli finoten dogovor. In sdoer da v vseh tozidih z do 100 zaposlenimi, volijo eno splošno delegacijo za sa- mx>upravne interesne skup- nosti in eno za družbeno- poiitičrK) skupnost. V or- gandzacdjah združenega de- la z nad 100 zaposlenima bodo vrASll po tri ssdru- žene delegacije. Podobno bodo volili tudi v krajev- nih .qkupTK»fah. MP 4. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; CELJE: VELIKO PRIZNANJE Te dni so delegati vseh treh ziborov celjske občin- ske skupščine obravnava- li zaključno poročilo o iz- vedba prvega samopris- pevka v občini. Zasluženo In javno prisHianje so do- biti zlasti člani sklada za upravljenje s temi soll- damoKtnimi sredstvi, za- tem čfland gradbenih od- borov za pofiamecane ob- jete. V poročilu .'^lada pa so sapisane tudii na- slednje besede »Poseijej 8« zal}vaijuje- mo novinarjem časopisov, tednilcov, radia Celje, ra- di« Ljubljane in televizi- fcl so z res številnimi ftlanki sprotd obveščali Javaost o poteku del in s tem so veliko pripomog- li k večji os\'€š<čenosti lju- di. Isto velja tudi za ur^- na in poliiradna obvestila Delegatovega poročevalca ter novega glasila IN- DOK«. STABILIZACIJA V CELJU NOVA SVEŽINA V STABILIZACIJSKIH NAPORIH Dossedanja aJctiviKxst delav- cev celjskega gfjspodarstva » naporih za kar iiajlx«lj stabil- no iai adravo g«jspoda.rje4ije je dala mnogo dobrih reaultatov. Nenialo teii tudi po aaslugi plodnega dela koordinacijske- ga odbi>ra ta slabilizaicijo pri občinski kaiiferenci SZDiL in vseh odborov v ainižatiem de- tu. Ti reauatati .so vidni tako pri najbolj merljivih učinkih stabilimcij^skega obnašanja, kiot so ugotiivtj4un.}e prihran- kov, razmah ijK>vitcijsike de- javnosti, racionalizacija ujpara- be delovnega časa in podobffio, ko4 tudi v težje merljivih u«st- pehih — boljši organiziranos- ti v samoupravnem in poslov- nem smislu in podotxno. Ta^ kx> 9o menili v ponedeljek na seji koordinaoijsk^a odbora za stabilizacijo, ko so oprede- ljevali osnove nove stabiliza- cijske aJtc-ije. Ta. mora imeti letos TA OisnovtKi cilj poveča- nje doiKKika v organizacijah adruKenegu dela. Temeljiti nao. ra na že uveljavljenih načelih dela odborov za stabilimcijo in pijzitivnih doseeakih, vmdai- moi-a dobiti nf>vo svežino in nov jiagon tako po svoji širini kot kakovosti. V ras-^^-avi so omenili vrsto akrašanji ener- getike, planiranja, ra«svojne in inovacijske dejavnosti. Bolj morajo postati tudi na- čini ugotavljanja dosežkov in stalnih stikov z delovnimi or- ganizacijami, ki morajo v ko- oirddnacijskem odboru sa sta- bilizacijo najti oporo in po- moč. Predvsem pa mora vs€«n postaiti jasno, da stabilizacija ni nekaj, kar j« iasvsoeto iz vsakdanja dela in naporov za iH-esničevanje osnovnih ci- ljev ekonomske politike. Sta- bllijjacdja nvira postati način mišljenja in vsakodnevnega dela, konkretna akcija, ki bo dftla oljive in merljive re- zultat«. Na Jieji a« raaiešili dolžnosti dosedanjega predsechiika Pran- ciija Gaavodo, ki je že več me- fieceiv aa novi dolžiKKstjf direk- torja PIMO. Za predsednika so Imenovali Ivana Petauerja, di- rektorja LIK Savinja, sai nje- govega namestnika pa Aleša lica, namestnika sekretarja občanske konference ZK Celje. Na prvi naslednji seji bo ko- ordinacijski odbor sprejel pro- gram dela za letos. BRANKO STAMEJČIC TKANINA V NORNBERGU Včeraj so v zahodnoaieniškem mestu Niirnberg isaprli tradiicionalrio komercialno mednarodno razstavo igrač, fci sodi med n^ večje ne samo v Evnvpi, marveč na svetu siploh. Niimberg ohranja te razstave tudi za- voljo svoje močne industrije igrač. Na tokratni razstavi .se je prvič predstavil tudi kolektiv celjske Tkanine Sicer pa sta od jugoslo- vanskih predstavnikov na tej prireditvi samostojno na- stopala še kjodektiva Mehanotehnike Izole in Cici- bana iz Mirna pri Novi Gorici. Sodelovanje Tkanirve r»a tej veliki gospodarski prireditvi ni bilo naključno. V bdstvu je šlo tudi za afirmacijo njene zunaiijetrgovinske aktivnosti v širšem gosipodarskem prostoru. Tkanina je imela v Numbergu ."50 kvadratnih metrov rAastavT«vga prostora, na katerem je predstavila neka- tere iifldelike — igrače »LIO« iz Osijaka, »25. maja« iz Raše pa tiudl celjskega otortnega podjetja Rinka in ne- katerih zaseibiuh proizvajalcev igrač. čeprav do zaključka redakcije nismo prejeli podat- kov o komercialnem uspehu Tkanine na tej veliki med- narodni prireditvi, je že udeležba na njej pohvala zase. Kajti, dobiti prostor na niimbei^l razstavi igfač nI enostavno. Tjakaj lahko pridejo le ugledne in znane firme. Nav2ilic temu šo prvi vtisi potrdili, da je tudi ea razstavni prostior celj.ske Tkanine vladalo veliko zanimanje in da so mnogi strokovnjaki in poslovni ljud- je iskaK jjodatke tudi o proizvajalcih teh igrač. MB Proizvodnja mora teči IZ PREDKONGRESNE AKTIVNOSTI ZK KOMUNISTI V CELJSKI CINKARNI POTRDILI DELOVNE USMERITVE Konfei-enca komunistov Cmkame Celje je imela izred- no delovno obeležje. Komu- nisti so spregovorili o vrsti nalog, ki jih bodo morali na podlagi akoijskih programov realizirati še v letošnjem le- tu. Naloge zadevajo pi^dvsem položaj Cinkarne, njeno sa- moupravno organiziranost. V svojih razmi.šljanjih so se komunisti dotaknili vseh pro- blemov, ki pestijo podjetje in nakazali optimalne rešitve za odpravo vseh nepravilno- sti. Elna od osnovnih slabosti pri delu je še vedno preve- lika forumska organiziranost. Premalo so bili učinkoviti v aktiviranju članov, določene rešitve so premalo temeljile na dcupnih dogovorih vseh članov. Zato je potrebno po- živiti aktivnost komunistov po osnovnih organdzacdjah ZK. Že dalj časa je predtnet razprave v koiokfci\'u vpraša- nje nagrajevanja po delu, ki še zdaleč ni uveljavljeno. Resno so opozorili na takoj- šnjo ureditev tega problema, predvsem z večjo strokov- nostjo in ne le površinskimi primerjavami enega delovne- ga opravila z drugim. Drugo pomembno podix>čje, je vprašanje uresničevanja razvojnih planov za obdobje 1976 do 1980. V srednjeroč- nem planu razvoja so posta- vili zahtevne naloge na pod- ročju investicij, ker je mo- dernizacija obstoječe pmiz- vodnje in izgradnje novih ob- jektov za nadomestilo zasta- relih in neakumiilativnih ob- ratov, edina možnost raz\'oja Oinkame. VsporedJio s primemo re- alizacijo investicij je potreb- no veliko poasoraost posveti- ta realizaciji sanacijskih pro- gramov za rešitev problema človekovega okcdja. Ugotovili so, da se v zad- njem času poslovna učinkovi- tosti v podjetju zmanjšuje zaradi stagnacije v moderni- zaciji proiz\'Odnje in aktiviza- cije novih investicij ter ne- ugodnih gibanj tovrstne pro- izvodnje že vrsto let, tako v SFRJ kot na zunanjih trži- ščih. Zlasti pa so necelo- viti ukrepi za izboljšanje po- slovnih razmer zsnotraj pod- jetja. Potrebno je takoj akti- virati kolektiv, posebno pa še družbenopolitične in sa- moupravne dejavnike, ter vodstvene in vodilne delavce, da storijo maksimalne napo- re za ustvarjanje boljših po- gojev in rezultatov i>oslova- nja, ter zagotovijo večjo pro- duktivnost dela, boljši delov- ni red in izkoristek delovne- ga časa. Kvalitetno, celovito in pra- vočasno informiranje je po- goj za večjo aktivizacijo de- lavcev pri stimulaciji za bolj kvalitetno delo in njihovo vključevanje v proces samou- pravnega odločanja. V enem od sklepov konference je tu- di konkretno določena org-a- nizacija pretoka informacij v podjetju. Zastavili so si še vrsto dru- gili pomembnih nalog, kot je opredelitev vsebine dohod- kovnili odnosov, boljša pove- zanost in soodvisnost temelj- nih organizacij in krepitev dobrih medsebojnih odnosov, d<^lnitev obstoječe organi- zacije dela in poslovanja ter konkretiziranje prizade\'anj pri stabilizaciji aktivnosti. Cinkarna mora proučiti možnosti in svojo vlogo za morebitno integracijo v SOZD vistretzaie dejavnosti, še pred tem pa mora proučiti ume.stnost spremembe vode- nja v delovna organizaciji. Po oceni aktivnosti komu- nistov pri izvrševanju spre- jetih nalog, so sprejeli ob- širni akcijski program za obdobje februar — december 1978. Posebno pozornost bo- do i>osvetili ideološko-politič- nemu izobraževanju članstva. Zakon o združenem delu bo ostal predmet stalnega orga- niziranja io individualnega študija. Aktivno se bodi vključili v predkongresne pri prave s tem, da bodo temelji to obravnavali osnutke l^oo grešnih materialov. Izvršiti morajo oceno dela osnovnil organizacij ZK in posamej^ nih komunistov v medko^ grešnem obdobju. Neposre^ no in aktivno je potreba) vključeva-ti člane pri pripravi in uveljavljanju vseh samo; upravnih internih aktov, ki izhajajo iz Zakona o aint ženem delu. Dosledno se moi rajo boriti za dejansko uv« Ijavljanje delavca v temeljniS organizacijah, za opredelj« vanje meril nagrajevanja pfl delu in uspešnosti ter a uveljavljanje meril nagraj«' vanja po delu in uspešno sti ter za uveljavljanje svOj bodne menjave dela. Pri dr*^ žbenopolitičnem in samoti pravnem organiziranju je poi trebno skrbeti aa aktivno d« lovanje delegatskega sistemi ter jsa vključevanje čland ZK v delo vseh družbenopoli tičnih oi^anizacij. Ob koncu so sprejeli skle(( da so vse OO ZK in drug« družbenopolitične organizaci je dolžne izdelati kcaikretn! akcijske programe, direktoTlj TOZD in glavni direktor S lovne organizacije pa so z» dolženi za izdelavo predlogo« konkretnih akcijskih progri mov poslovne dejavnosti 1 tem, da o teh programih ra> pravljajo in odločajo delav«! na svojih zborih in samoti pravnih delovnih skiipinaK Sprejete sklepe, stališča i dogovore je treba takoj > dosledno izvajati. Zato poTtifl ni vsako odstopanje od čff govorjenih stališč in sklepo* ali odstopanje od določil s» moupravnih aktov kršenj* delovnih dolžnosti in se ra za vsak primer posebd sankcionirati. MIRA PL.AHT'TNli ODMEV HA PUST OfcoJi 3000 Celjanov, ki so se na pustna torek okoli ene ure popoJdne zbraJi na Tom.šiče\'em tr- gu v Celju, kanxw: jih je sjvabdia v Novem tedniku objai\'lje!na novica o njiho- vem vnovičnem (tretjem po vrsti) prihodu v Ce- lje. Klub radeških niaškar je letos za vodDo svoje karnevalske povorke vzel hudo aktualno temo — nagrajevanje. Pred očmi gledalcev so se zvrstile vse naogoče, nad, super in čez komisije, pa podkomisije In tako naprej, ki so na- posled modro sklenile: »da bodi delavčev'dohodek vsaj mJnimailen, kot pred- lagajo sindikati, da pa os- tali, fel jim dela ni mo- goče meriti, dobijo vsaj 50 odstotkov večji doho- dek glede na Izvršeno in prredvideno rast življenj- skih stroškov«. O problemih Celja seje jHiačelnik« maškar v Ce- lju pogovarjal po telefo. mu s predsednikom SZDL, v LaSkem pa, kjer so svoj »§ou« ponoviM, x nekim anonimnim dežurnim v lavršnem svetu. —SC KS PETROVCE LETOS BODO UREDILI TELEFONSKO OMREŽJE Javna razprava o resoluci- ji o izvajanju srednjeročnega načrta razvoja občine 2alec za letos je vzbudila velik od- mev med občani žalske obči- ne. O nekaterih pripombah, nanjo smo v Novem tedniku že pisali. Danes pa nekaj več besed o Petrovčah, od koder je pravzaprav prišlo tudi največ pripomb. Med drugim so krajani Petrovč zahtevali, naij se da več pou- darka izgradnji obvoznice in priključitve ceste, ki morata biti prioritetna objekta v tem letu. V Petrovčah so pouda- rili, da ne sme priti do od- stopanja roka, ki je določen za izgradnjo. Določiti bi bilo treba oi^:an ali delavca pri sSmpščini občine, ki bi stal- no spremljal pjotek izgradnje in bd skrbel za to, da ne bi prihajalo do prekoračitve rokov. V Petrovčah so zatr- dili, da bodo v primeru, da objekt ne bo končan do do- ločenega roka, poskrbeli za prekinitev prometa skozi Ar- jo vas. No, ob tem je treba zapisati, da bosta za vse to skrbela oddelek za gradbene in komunalne zadeve ter ko- munalna skupnost. V zvezi z izgradnjo otroškega vrtca v Levcu je treba zapisati, da bo potek del odvisen tudd od prizadevnosti občanov Levca ter finančne zmogljivo- sti skupnosti otroškega var- stva, ki bo zaprosila za kre- dit republiško skupnost. Urbanistični načrt za Pe- trovče je že v izdelavi in os- nutek bo po vsej verjetnosti nared že letos. Pri stanovanj- ski izgradnji v tem kraju se je zataknilo, ker ni bil izde- la ter sprejet zazidalni na- črt. Po štirih mesecih; odkar Je bil določen rok za priče- tek gradnje je Zarja kot glavni kupec stanovanj od- kup odpovedala, izobraževal- na slrupnost pa tudi ni imela dovolj deiiarja za nakup sta- novanj. V Petrovčah je sedaj velik problem v zrvezi s po- manjkanjem stanovanj za prosvetne delavce, zato bo treba z gradnjo čdm prej pričeti ter predvideti denar zanjo. Petrovčani so zahtevali tu- di izgradnjo nove osnovne šole. Niso se strinjali s tem, da bo prišlo le do priprav. Da bi letos pričeli z izgrad- njo te šole, Je le malo mož- nosti, saj bd v tem primeru morali odstopiti od razvoja celodnevne šole v Preboldu, ki se bo postopno razširila na vse razrede. Ko bo to storjeno, bo na vrsti tudd ureditev osnovne šole v Pe- trovčah. V tem letu bodo uredili tudi telefonsko om- režje, Tkanina iz Celja pa ne bo gradila svojih skladišč v Levcu, saj je celjski izvrš- ni svet dovolil izgradnjo tega objekta na Lavi. JANEZ VEDENIK 7 — 16. februar 1978 NOVI TEDNIK stran 5 po mojem imietiiu Celje je igfL^itičiH) i»6sto pa ne auito, Ifr dosegamo lepo število no- htov v naših treh hotelih. Te 0očitve opravljajo poslovni ljudje, ki ne pridejo v Celje pa ogled turističnih in dru- ztiamenitosti, temveč po- jlovno. Nekateri temu pravi- jo poslovni turizem, ki pa po pojem mnenju ni tisto, na tir meri vprašanje v Novem je Industrijskih, kot takih, ki jih za sabo pu.4čajo ob- faini. Ali narn ni vsem v sra- moto okolje Cinkarne, pred- j MARJAN AŠIC, PREDSEDNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA CELJE JE šE VELIKO NAM MANJKA DO TURISTIČNEGA UGLEDA v»>em ob magistralni cesti pri novih obratih za proizvodnjo titanovega dioksida. dalje prostor na nekdanjem I.Anov- žu. nepospravljena dvorišča v mestu, sto in sto barak in nepotrebnih drvarnic, ki zdaj v glavnem služijo za garaže širam po naši občini, pred- vsem pa v Galterju, na J^avi in drugod. Ali nam niso v sramoto nepomita okna veči- ne izložb v mestu, da o lese- nih ter drugih okvirjih oken večine lokalov v mestu ne go- vorim. Mnoga od teh oken že leta in leta niso videla, kaj šele čutila čistUca; — imeli kolektivi v celj- skih gostilnah posluh za spe- cialitete, kot je to marsikje že tradicija. Katera gostilna ali restavracija je v Celju takšna, da je znana po speci- alitetah, kot na primer ža- bar v Ljubljani ali gostilna na Trojanah po krofih. Slon v Ljubljani po narodni restav- raciji itd. O izbiri vina tu sploh ne govorim, čeprav bi tudi to lahko bilo zanimivo; — celjske trgovine imele specialne oddelke z izbranim blagom, značilnimi spominki Itd.; — v Celju bili sposobni or- ganizirati več prireditev, zna- čilnih za naše mesto, kot so bili včasih pustni karnevali T organizaciji Turistično- olepševalnega društva. To bi bilo mogoče še narediti, ven- dar ob podpori vseli delov- nih organizacij, ne pa tako, kot je bil to primer s kar- nevalom Trnoveljčanov, ki je propadel, ker ni bilo finančne podpore. LUČE. KAJ PA PREDICE? Prd(pravljaJjKi odbor aa ureditev Savinjskega gaja v Mozirju, kat»rega otvoritev konec aprila letos bo na- anaaiila začetek le(txjišjxjih hortilkisltumih prireditev v gornji Savinjski diolind in tudi osroclnuo slovensko hor- tilcultumo manifestacijo, je oto novam letu objavil program LetoŠJijih pKjrnemlMiejših rjirireddtev. Takole se vnstajo: — 29. aprila: otvoriLev Savinjskega, gaja v Mozirju, — 8. junija: mlekarski lakof v IvUčah ob Savinji, 22. julija: čebelarska prireditev v Gornjem gradu, — 5. avgiista: flasar.sOci bfil na IJubnein ob Savinji, — 18. avgusta: raastava remnega cveibja v Mjooarju, — 20. avgusta: povorka ovotja v Mo2kirju. V t«m programu pomembnejših prireditev ni tra- dicionalnega kiristijčaiega rajanja v Lučah ob Savinji, ki ima z nastopom predic, igralceiv na citre pa tudi g02xiarsk,ih delavcev m,očno narodopisno obelež&je. Mar to pomeni, da te prireditve letos v Lii^-ah ne bo. Po navadi je bila čeden t je znano, se je kolektiv Turista na referendiunu lani odločil za integracijo z Zgorn.i^esavinjsko Icmetij. sko zadrugo oziroma njenim gostinskim delom. -mb TRIJE PLESI Pust se je poslovil, nastopil pa je čas drugih dru- aabnili prireditw, plesov. Po prvih podatkih, ki smo jih zbrali, se bodo v eno- tedenskih presleditih zvrstili trije tradicionalni plesi. 2e to soboto bodo zaplesala celjski maturanti. V so- boto, 25. t. m. je na vrati DIT pdes, na Icatereon bodo letos sodelovali tudi člani Društva ekonomistov. Igral pa bo celjski orkester Venus s pevko. Vrhvmec bf:> vsekakor enajsiti valčkov večer v soboto, 4. "marca, pmv tako v Narodnem dosnu. Za pfles in dobro razpoloženje bodo pos»krt)eli plesni orloester SOK iz Ljubljane, skupina Pepel in kiri ter solisti Ditaai Haberl, Oto Pestmar, Ekivin Fliser in Ivo Mojzer. ¥I1TEG imM: omol SEiA inmm starši, ki voeujo ourolce v vzgojno varstveno ustanovo Zarja v DrapsLnovi ulici v Ce- lju so že dalj časa zaskrblje- ni, ker jim ni vseeno ali bo- do otroci na topilom aJl v mra- i 3U. Širile so se tudi govoirice, da bodo moralii vocsiiti otroke za nekao časa drugam. Da bi avedeU rasniico, smo pf>';praša- ]i ravnateljico Ivanko Dešniče- vo in jo pr<>sili za izjaivo. »V drugi polovkn jaraiarja je aačela iz naše centralne kurjave odtekatti voda. Zatek- hi snvj se k Obnovi, ka je de- la na centralni lavajada. Naj- prej okvare niso oaSli. PoUej sano pritegnili v sodelovanje več strakoviinjafeav. Komisija je ugotovila, d» je potrebno z izkopavanjema nadaljevati. Ugotovili so trt okvare In sre- ča je, da so se pojavile tam, l^eir so upravBid prostori. Do adaj smo morali preseliti ot- roke v ^pnl igralni p(ros.tor, potvBod drugod pa imajo ot- rooi t^o, NI boJasBKi, da bi maraM otroke preseliti oziro- ma zavod zapreti. Oikvure bo- mo Zidaj zasilno odsfcramili, v poaetoih mesecih pa v celoti prenovili. Ce drugače ne bo šdo, bomo prisiljeini napravafcl novo vidno ]Aštalac!l(}o.B Z S LAŠKO: RAZSTAVA V SOLI Pod vodstvom Jožeta Majc- na, Llkovneigia pedagoga na la- Š3sa šoU so člam lilkovnih fcrožkjov pripravili okoJl §ti- ridieset del na teano Župaiičič in otroška poazija. Mladi E- feovTukl so z risbo posikuS-ali upodobiti sailoovlto Zaipairiičl- Č0VO otro6lqo pesem. Žčsijam in pifjtreftMum občaaiiov krajev- ne skupnosti Serr4>atar je pritiliahiiula Ljubljaaiaka. boaika — Splošna Snanka Celje in u^^tmovčia agesncijo v Seni{>e- t.ru. NiiJ povemo, dtjari3ke t>anke v Šempetru. 2e po kratkiih dveh meisecih je bi:k> očitno, da velik promet opravičuje zal> teve želje občaiiov. Varokov za. to je gotovo diOvx3ilj, naj omenimo, da PTT deluje v Sampertini samo v doipoldan- steem času in da večina deilovnih lj»jdl prejeana ošabni dolhodeik na iiiranilne ka^jižice. Da bi se kiao- nojiboaj priiMižaiH občamom., so twdd deamtnd 6as v ageov clji šemcpefteir prUagoddilil potjrebom krar ja. Tako posluje omenjena a^^encija LjubUa«!4ke baukc od 7. do 18. ure vaak dšui in ob sobotah od 8. do 13. ure. V dioipoldanakem čaau se je posiliužinjejo, kiot nam je povedal viodja agemoije, ve- činioima kmetje, obrtniki in sovedi tudi ijiafci, ki so doma. Tov. Ivanka Virbi^č, ki je roc^a efcspo- a'tuie Ljtubljanake brnke t ZaSm, pe nam je povedala še nasJedinje sjamdsnaiivo- sti. Občani Miko v agoro^ LjoibJijaii- 3ke baaike v Sem(pe(bm operaiv^ vsb poale, ki s« nanašajo oa denaono po- slovatnje: hranilne vtoge, te&o6e račnma, airo račRsne in tucU de^iteano poeilovanje, •Setveda to še td vse. Tu je tjudl možaso dc/bitl potrošniške kredite ia vse vinste namenskega varčevaRja, V aigemclijl vam bodo radi daai tudi vsa pojasnila v ave- 2l s kmlitlranjem nsale dbitd la*! Tudi občaail so se o agencdjll v Sem- pefcm poihvBtao larasaill, sicea- pa se mnenje jasno odraža v zadovcOjivem obddkiu. 6. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; JAVNA RADIJSKA ODDAJA S TKANINO 80 NASTOPAJOČIH. 400 GLEDALCEV IN NEKAJ 10 TISOČ POSLUSALCEV, VSI PA ZADOVOLJNI Prvo kitoširijo jaivtK) ra- dijsko oddaoo scutu po ne- kaj letih ponovno pripiravi- U v Celju. Zakaj smo tako dolgo odlašali s Cedjem in Celjani, madtem ko smo se veistno in redno potepali s podobninu oddajami po po večini krajev v občinah celjskega območja? Med drugim je bil delni varok tudi v tem, da v Celj^i ne bo diobrega odziva in še zlasti ne v nedeljo dopold- ne. Celjani da so baje bolj zadi-žani in da raje kot na takšno prireditev odidejo v nedeljo na smučanje (če je sneg!), izlet, v gostilno na klepet, na igranje kart ali šaha k prijatelju ali pa enostavno doma stegnejo noge po dolžini kavča. Da naša trditev oziroma sum lu bil pravilen, je pokazala nedeljska javna radijska oddaja, ki smo jo skuspaj I Tkanino pripravili v Na- rodnem domu. Dvorana je iMla namreč nabito polna! To je nov dokaz, da lju- dje radi pridejo na prire- ditve, Itjer je dober in pes- ter program ter nizika vsto- pnina. Za oboje smo se po- trudili in — USPEU! Sicer pa nekaj ocvirkov z odda- je, ki bo šla vsaj v naše aaiale kot ena najbolj vis- pešnih v zadnj,ih setoih ali osmih letih, kolikor I>odobne oddaje že pripra- ■vijamo. NAJVEČ nastopajočih jo bilo v Narodnem domu, kar 80; harmonikarski or- kester Svobode iz Celja, moški pevski zbor »Ivan Canifcar« is Celja, narodm ansanibei Vikija Ašiča iz CJelja, zabavni ansambel Jožeta Rusa iz Radeč, Oto Pestner, Ultra 3, Tatjana Dremelj, Bogomir Veras, ter predstavniiki Tkanine Zvone Mirt, Jože Vehovar ia Steflka Bevc pa iistvar- Jalcd filma Pokonci, Delfi- na, režiser Aco Durdžinov in igralca Darko Damevski in Neda Američ ob sodelo- varxjti stalnega sodelavca Jožeta Kuizime, novinarjev Milana Božiča, Toneta Vra- bla. Draga Medveda, glasbenega urednika Vojka Bizmala, tehnikov Dušana Pietka in Janeza Klanjška, propagandista Valterja Leibna in seveda napovedo, valcev Mateje Podijed in Alfooiza Kumer j a. Pisana in učinkxxvitQ paleta, ni kaj lečfl! Rjavo obarvana oddaja bi lahko reikli za nedeljsko javno radijsko prireditev v Narodnem domu. Zakaj? V novih rjavdh oMekali so na- stopili člani ansambla Vi- kija Ašiča pa tudi Jožeta Rusa, v rjavem sta bila go- sta iz Makedonije in v rja- vem taidi »tedniikovca« Ro- aika in VoiJko! Najbolj potrpežljivi so mladi harmondkarji, č^ani Svobode iz Celja, Id letos praznujejo 25, letni- co obstoja. Na oddajo so prišli pravočasno in potem zaigrali tako, da so na mah osvojili srca poslušal- cev v dvorani in pri radij- skih sprejemnikih. Zdaj se haranonikarji pripravljajo na jubilejna koncert, ki ga bodo pripravili 24. marca oto 19. uri v Narodnem do- mu. Vrsto let jih je uspeš- no vodil glasbeni zanese- njak Osfear Leskovšek, Kdaj pa že tretje leto drži taktirko Berti Završnik. ^ »Tremo« ali kaj drugega so na svojevrsten način pred in med oddajo prega- njali člani moškega pevske- ga zbora »Ivan Cankar« ia CeJja, ki ga vodi Marjan Lebič. V stranski dvorani so namreč vneto izgrali karte. Imedi so pravi maj- hni Monte Carlo! Kdor zna pa zaia! V oddaji je sodekmU t«- da dioiektor Tkanine tozd Maloprodaja Zvoiie Mirt, ki je bdi tokrat resnično nepričakovano dt^ho^-it! ^ Oto Pestner je prišel, profesionalno zapel, pohva- lil tehnično izvedbo odda- je in rekel, da je že profe- sionalna (hvala!) in odšel na druge koncerte. V zad- njem času non-stop nasto- pa, sag ga vabijo TCepo- vsod, ne brez vzroka, saj je bil pred kratlrim izbran za najboljšega slovenskega pevca v zsadnjdh de&etih le- tih! čestitamo! Na oddajo je zamudila Tatjana Dremelj ter tako ni nastopila kot solistka. Zapela je samo z Ultra 3. Prihodi^ več točnosti! Iz Radeč so priali vrli fantje Jožeta R\isa in reli zlasti z diksilendom. Ni kaj, znajo igrati in še jih bomo povabili! Bogomir Veras, član SLG CeSje, je čudovito povedal svoj prispevek in yudjeso se od srca nasmejali ter vroče zaploskali. Namesto zaklj^učka: bUo je prijetno in odmev ljudi je za nas najboljša garan- cija, da smo na pravi po- ti. Torej takšne oddaje bo. mo prirejali tudi v prihod- nje, najprej v šmarskl ob- čini, kaj kmalu pa tudi po- novno v Celju! Zakaj ne bi v&i-jeli ItJdi direktor Tkandnine- temeiljne organizacije zsdru- ženega dela »Malopixxiaja«, Zvonko Mirt, kupuije oble- ke, perilo in drugo blago v poslovalnicah Tkanine, največ seveda v veleblagov- nici. Z izbdro je torej sadovo- Ijen. In zakaj bi ne bid? 'I\idi s cenami, čeprav, kot je povedala v razgovoru predsednica delavskega sveta »Maloprodaje«, Štef- ka Bevc, ne dobijo delavci Tkanine v tej ali drugih enotah svojega podjetja prav nič ceneje. Za vse enako. Tako je taidi prav! Sicer pa cene. Nič tak- šna, na katere imajo ■»pliv trgovski delavci. F^ i^ihovem določanju so omejeni. Pravzaprav jih določa proizvajalec, tiTgrj- vec pa si lahko doda le natanko določen pribitek. Ln nič več. To je pomem- bna ugotovitev, ki je priš- la do veljave tudi rm javJii radijski oddaji, da bi ne bilo napačnih tolmačenj, mdšdjenj. Razgovor pred mikrofo- nom v polni dvorani Na. rodnega doma v nedeljo dopoldne pa je zaiova do- kazal, da je tudi kolektiv Tkanine TOZD »Malopro- daja« tisti, ki ne miruje. Ne samo zaradi mladosti. V njegovi sredini prevladu- jejo mladi Ijiudje. Ne samo zaradi njih, ki nočejo sto- picati na mestai. Sicer pa tega nihče ne mara. Pred- vsem Baradi iK>trošnika. Ze v kratkem, kot je po- vedal Zvonko Mirt, sicer pa do maja bo kolektiv »Maloprodaje« odprl v nek- danji poslovalnici »Slavoni- je« na Stanetovi ulici novo poslovalnico. To bo »Igor«. Torej trgovina za moške. V veleblagovnici sami pa bodo odprli dva nova od- delka. Prvi bo tisti, kjer bo lahko p>otrošnik dobil vse za žalne svečanosti. Torej takrat, ko po navadi hitro potrebuje črno obleko, pri- memo srajco, kravato, če- vlje in še kaj. Druga novost pa bo od- dele*: stanovanjske opre- me. Ne gre za prodajalno PK>hištva v klasičnem po- menu besede, marveč za možnost, da bo kupec z na- bavo posebnih kosov op- reme še bolj po svojem okusu uredil stanovanje. Slo bo torej za dopolnil- no vlogo, za dodatno opre- mo, ki jo človek največ- krat ziaman išče. Torej, spet nekaj za potrošnika. Pomenek pred širokim avditorijem pa je odkril še druge .strani. Tudi uspešno delo delavskega sveta ln tudi prizadevanja komunis- tov, da postanejo nosilci celotnega družibenopolitič- nega in ekonomskega doga- janja v kolektivu. Tudi au- naj njega. »To je naše delo, to je naša obveznost tudi v pri- pravah na oba kongresa Zveoe komimistov,« je jav- nosti povedal sekretar ce- novne organizacije Zveze komunistov v »Maloproda^ ji«, Jože Vehovar. Tako so se pred mikrofo- nom spletle misli. Z vseh področij. Takšno je pač de- lo in takšno je življenje v tej enoti Tkanine, ki s po- sebno pozornostjo goji več oblik neposrednega sodelo- vanja s potrošniki. Ena ta- kih je bila tudi uspela ne- deljska javna radijska od- daja. TONE VRABL MILAN BOŽIČ DRAGO MEDVED Razgovor« s predstavniki pokrovitelja Tkanine je vodil novinar MU^ Božič (levo), katerega vidimo v »zasliševanju« direktorja Tkanina tozd maloprodaja Zvoneta Mirta, O delu T celjski Tkanini sta med drugim spregovorila tudi Štefka Bevc, predsednica delavskega s\eta, in Jože Vehovar, sekretar osnovne organizacije zveze ko- munistov. Olo Pesteer Je fe ctdcrai dokazal, da mu ilasbs pomeni T»e fai da t njo tudi vm ^ije. Njegov BMtop Je bil profesionalen, skratk« takšen, ki resnično navduSi Se naj- boli MMifeegm poeluSalca. T ocsdju »o fantje labavnega ansambla Joieia Rasa li ■adeS. ki tudi fetrorevajo t i^saM, t njihovem Izvajanja pa todl poslušaloL Amambel Vikija Ašiča je že redni sodelavec Novega tednika ln RadU Celje, saj sko- raj nI prireditve, ds ne bi s naail nastopal. Tudi tokrat so fantje vigall, ilastt p« Je bU n»ova racpoMjen na svo^ frejtonarld vodja Viki AšK. Ni kaj, so mački! St. 7 — 16. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 VI. TEDEN DOMAČEGA FILMA ZA ODKRIVANJE PRI NAS ŠE SLABO ZNANE KINEMATOGRAFIJE v soboto, 11. februarja, je pričel Teden domačega filma v Celju svoje šesto leto. Z makedonskim fil- mom Pokonci, Delfina, ka je bil prvič predvajan na lanskem puljskem festiva- lu jugoslovanskega igrane- ga fOma. Pričeli smo torej s filmom, ki nam odkriva pri nas še ne dovolj ssna- no makedonsko kinemato- grafijo. * Uredništvo Novega ted- nika in Radia Celje ter Ki- nopodjetje Celje — nejio- sredni organizatorji Tedna domačega filma tako izpo- lnjujejo dano obljubo, da bi naj osrednja filmska manifestacija predstavljala domačo kinematografijo preko cselega leta. Zato iz- dajamo že sedaj majhno skrivnost, da pripravljajno ob koncu meseca marca že nov jugoslovanski film. Na- slova še ne bomo izdali. A preden se povrnemo k filmu, ki smo ga videli na sobotni svečani premieri, povejmo še enkrat, da je Teden domačega filma ob letošnjem kulturnem praz- niku slovenskega naroda prejel prizjnanje — Prešer- novo nagrado, ki jo pode- duje Kulturna skupnost občine Celje za dosežke na področju umetniškega us- tvarjanja in širjenja kultu- re. Teden domačega filma je kot osrednja slovenska in ena pomembnejših ju- goslovanskih filmskih ma- nifestacij v svojem dose- danjem petletnem obstoju in delovanju prispeval ve- lik delež k širjenju pred- vsem vsebinskega pomena juigoslovaiiske kinemato- grafije in filmske kulture nasploh. Zato je to prizna- nje ob slovenskem kultur, nem prazniku obenem tudi zadolžitev , organizatorju, da bo v svojih program- skih izhodiščih za nasled- nja leta našel nove oblike posredovanja jugoslovan- ske filmske ustvarjalnosti. Pokonci, Delfina Pokroviteljstvo nad pre- mieo- lovicd filma našel preveč rešitev kar p>o bližnjici in podobno. Vendar pa so do- mala vse kritike priznava- le avtorju izbor teme, ki je lahko dokaj občutljiva, vedno dovolj družbeno an- gažirana. Tuji kritiki so predvsem videli v filmu nakazovanje problema med moškim in žensko pri nas in so, če smemo temu ta- ko reči, športni del filma kar nekako spregledali. Ne glede na strokovne ocene domače ali tuje kri- tike, je celjsko občinstvo film dobro sprejelo, kajiti odkril jim je novo plat, novo podobo, nov svet, v katerega nimamo v vsak- danjem življenju niti pra- vega vpogled, šjtortnika vidimo samo na tekmova- nju in na zmagoslavnem odru, če do njega sploh pride. Vseh njegovih notra- njih stisk in človeških pro- blemov ne vidimo, če za katero po naključju zve- mo, je to mimobežna epi- zoda in nič več. Najbrž je v tem odkritju treba is- kati kljnič za dober spre- jem filma pri občinstvu, ki je z aiPlavaom. toplo nagra- dilo ustvarjalce fihna, ki so se po projekciji pred- stavili. Režiser Aleksander Džur- činov: »Izdelava projekta za takšen film na enostav- na. To je moj prvi igrani film, ki je vseboval mnogo temeljitih priprav. Svoj na- slednji film pripravljam v sodelovanju z znanim sce- naristom Brankom šoem- nom, ki ga gotovo dobro poznate (scenarij za Let mrtve ptice in Bele trave o. p.), naslov in tema fil- ma pa naj bo zaenkrat še skrivnost. V Celju sem tok- rat prvič in sem navdušen nad mestom, vašo lepo dvorano, predvsem pa na tem, da je dvorana polna gledalcev, ki so očitno z aplavzom dokazali, da jim je bil film všeč.« Neda Američ: »Snemanje filma je bilo kar naporno, saj smo delali v novem- bru mesecu, voda je imela štirinajst stopinj. Mnogo- krat je bilo težlso, toda na koncu vedno zmaga ljube- zen do dela. Filma nismo snemali na francoski oba- li, temveč pri Budvi, na čr- nogorski obali. Vloga mi je bila všeč tudi zairadi te- ga, ker je bila dobro na- pisana in scenarij je bil ze- lo dosledno narejen in mi ni bilo t^o sporočilo mo- je vloge nadgrajevati z lastnimi idejami in intuici- jo.« Darko Damevski; »V Ce- lju s^ že bil, kot gleda- liški igralec. Gostovali smo 1964. leta v vašem gle- dališču, ko smo imeli več- jo turnejo po Sloveniji. V filmu igram trenerja ma- ratonskega plavanja. Da bi bolj spoznal ta svet in nje- gove posebnosti, sem na- veaal stike z nekim pravim starim trenerjem na Ohri- du, ki se je ukvarjal s tem delom, ko je bil še mlajši. Kaj bi še rekel: Kje se bolje počuton — na gledališkem odru ali pred filmskimi kamerami? — Pred gledalci!« Na svidenje v marcul Tako so govorili vsi trije gostje na predstavitvi, ko so kramljala z našo novi- narko Matejo Podjedovo, ki je letos že tretje leto stopila v unionski dvorani pred mikrofon z napoved- jo za začetek Tedna doma- čega filma. Prva premiera je torej za nami. Naslednji mesec nas čaka nova. Morda za njih ni toliko reklame kot za tiste filme, ki v novem- bru privedejo v celjske ki- nodvorane več deset tisoč obiskovalcev v tednu dni. Tola dvorana je bila kljub vsemu polna, srečali smo se s filmskimi ustvarjalci, pokraraljali z njimi, jim pojasnili, kaj hočemo s svojim delom doseči in doumeli so, pa je temu sledila obljuba, da se še vidimo in vnesemo v naša srečanja še več ustvarjal- nega duha, pa tudi prija- teljske vezi se bodo po ce- li Jugoslaviji še trdneje stkale. BESEDILO IN SLIKA: D. MEDVED Aca Džurčinov, Darko Damevsld, Neda Arnerič, Mateja Pod jed in Zvone Perlič, direktor Javnih skladišč, ki pozdravlja goste f> zagrebškega letališča so nam poslali po odhodu tale prisrčen pozdrav! CELJE O DELEGACIJAH PRIZNANJE SKLADU Prvo letošnje zasedanje celjske občinske skupščine je končano. V tem, ko so se T petek, 10 t.m. najprej na ločeni seji sestali delegati družbenopolitičnega zbor^, sta bdli v torek, 14. februar- ja, še seji drugih dveh zbo- rov. Tokrat smo sledili delu družbenopolitičn^a zbora. čžetudi je glavna pozornost veljala oceni uresničevanja delegatskih odnosov in izva- janja sistema v občina, dm- ga vprašanja niso bila v sen- ci prvega. Zato ni naključje, če se je že pri predlogih ko- misije za volitve, imenova- nja in kadrovske zadeve raz- vila živahna razprava. V njej sta se uveljavili zlasti ,dve misli: na vsak način bi ka- zalo oceniti prednosti aU morda slabe strani integraci- je dijaških domov v Celju. Kajti, kot vse kaže, so mi- šljenja deljena. In druga: no- tranja organiziranost Zdrav- stvenega centra Celje in nje- govih temeljnih organizacij, združenega dela ne more iti v škodo ali v breme bolni- kov, pacientov. Misel se je porodila zlasti v razpravi o potrditvi kolektivnih oziroma individualnih poslovodnih or- ganov. šlo je 7& bojazen, da bi delo teh organov v rednem delovnem času in v katerih so predvsem zdravniki tn me- dicinske sestre bremenilo redno opravljanje nalog. Delegatski odnosi tokrat niso prišli prvič na seji or- ganov oziroma zborov občin- ske skupščine. Zato je bila tudd zadnja razprava v bistvu nadaljevanje prvoh ugotovi- tev. Ob uspežni uveljavitvi delegatskega sistema se je pojavilo tudi nekaj slabosti, pomanjkljivosti. Toda, oce- na uresničevanja teh odnosor je pokazala, da se bo dele- gatski sistem povsem uvelja- vil takrat, ko bodo temeljne organizacije v združenem de- lu in v krajevnih skupnostih dobile svoje pravo mesto, se pravi, da bodo postale neloč- ljivi sestavni del celotnega samoupravnega procesa, ko bodo imele pri svojem delu polno podi>oro v delavskih svetih in svetih oziroma or- ganih svetov krajevnih skup-" nosti, ko bodo delegacije vključene v celotno družbe- nopolitično dogajanje in ime- le vso pomoč tudi pri stro- kovnih in vodilnih organih. Tu je ključ za delo naprej. Za dobro in uspešno oziro- ma boljše delo. Delegati družbenopolitične- ga zbora in tudi ostalih dveh zborov so izrekli polno pri- znanje skupščini in organom sklada za upravljanje s sred- stvi prvega samoprispevka od 1972. do 1977. v Celju. Prav tako priznanje vsem gradbe- nim odborom, ki so vodili' dela pri p»osameznih objektih iz programa prvega samopri- spevka. Program je bii v ce- loti izi>olnjen. In še več. Na- pravljenega je bilo več in ča- sovno prej. Vsa sredstva so bila namensko trošena! To pa je tisti uspeh, ki je odlo- čilno vplival na več kot us- peh referendimi za drugi sa- moprispevek v celjski občini. M. BOŽIC pmi¥Mm m HEPdSMBBME PBOimjMLCE Komisija za idejnopolitično izobraževanje pri komiteju občinske konference ZKS v Celju je v tem tednu pričela že z drugim krogom predavanj na politični šoli za neposredne proizvajalce. V šolo je vključenih 51 slušateljev iz števihiih delovnih organizacij celjske občine, teme, ki jih obravnavajo, pa zadevajo marksizem, samoupravljanje in gosix>darjenje. Tudi izobraževalno delo je glede na teme razdeljeno v tri dele. Tako so slušatelji že v januarju poslušali predavanja o marksizmu, v tem tednu bodo na šoli predavali in se po- govarjali o samoupravljanju, v marcu pa bodo politično šolo zaključili s predavanji o gospodarjenju. STANE MELE, predsednik komisije za idejnopolitično izc-^braževanje: »Slušatelji so že v dosedanjih predavanjih pokazali veliko zanimanje za vso obravnane teme. Posebej so jih še zanimali sodobni prcblemd marksizma, o kate- rih smo veliko govorili na naših seminarjih.« IRENA LIPAR iz Osnovne šole Store: »Prvič sem v tak. iSm po=litičnl šoli in moram reči, da vsa predavanja sprem- Ijam z velikim zanimanjem. Dobro pa se mi zdi pred- vsem to, da je delo šole de- ljeno na predavanja in pa razgovore. In prav v razgo- vorih s predavatelji zvemo največ o vsem, kar nas v zvezi s predavanji zanima.« RUDI KAVZER iz celjske bolnišnice: »Menim, da smo slušatelji že doslej pridobili veliko znanja v tej politični šoli. Tako smo na primer o marksizmu le malo vedeU, ko smo prišli v šolo, sedaj pa so nam problemi mark- sizma mnogo jasnejši. Veli- ko zaslugo za to imajo se- veda predavatelji, ki so nas z zanimivimi predavanji t celoti pritegnili k delu.« D. 8. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; LETOŠNJI NAČRTI j ^^ ^^ ^^ ^^ ^^ H^ TUDI V SKLADU S SREDNJEROČNIM NAČRTOM VvSako leto se srečujemo s programskimi predlogi ix>sa- meemlh samoupravnih interes- nih skupnosti. Tako tudi s kulturo, ki razgrne pred jav- no razpravo široko paleto iyro gramskih nalog in seveda tu- di zahtev. Letošnji primer vsebuje boljšo, bolj kakovostno, tudi metodološko novo obliiko po- nudbe. V prejšnjih letih so se razpravijalci največkrat ustav- ljali ob različnih finančnih postavlcah zaradi tega, ker ni bilo dovolj razvidno iz obra- zlotžitve, za kakšne prc^?rame se naj porabniki odločajo in podobno. Sedanji ponudbi združene mu delu bo sen^eda laiaje uti- rati pot, kajti vse posamezaie akcije so vsaka posebej tudi finančno ovrednotene in s tem seveda t;idi mnogo bolj pregledne. Tudi vsebinsko so bolje podane, podrobneje opi- sane, konkretneje opredelje- ne." Po mnogih letih bomo v le tošnjem in nadailjnjih deležni v kulturi večjega zalogaja v nadoGlbah, ki so bile venomer na prepihu in so ob vsakih najmanjših korekcijah finan- čnih načrtov obležale na stranskem tiru. Sedanje na- črtovanje pa predvideva inve sticijska vlaganja v gradnjo Zgodovinskega arhiva, obšir- nejšo obnovo Slovenskega ljudskega gledališča. Narod- nega doma (tudi iz dopolnil- nega progi-ama, o katerem je tekla beseda na zadnji skup ščini kulturne skuptnosti). Tu- di kulturni dom v Tmovljah je zajet v investicijski pro- gram in še rK?kateri drugi ob jekti. Pomembno je pri tem to, da se zagotovi prioriteta n^edenih investicijskih del. V letošnjem letu daje celj- ska kulturna skupnost tudi velik poudarek kadrovski p>o- Utiki, predvsem s stališča pri- dobivanja strokovnih kadrov in politike štipendiranja. Na tak način se je doslej prema- lo vlagalo v kultvm>. Ce to- rej prevzamemo letošnjo kul- turno ponudbo in obenem zahtevo v celjski občini, lahko v času javne razprave ugotav- ljamo, da je ponudba boljša od prejšnjih (čeprav ne toli- ko širša), da pa so zaiiteve postavljene upravičeno in skrajni čas je, da tudi kultu- ra prične reše\'ati stare prob lenve z naložbami, ki bodo prav gotovo aboljišaile delovne pogoje. D. M. OB JUBILEJU V MLADINSKI KNJIGI IN OSREDNJI KNJIŽNICI Nekoliko nepričakovano je bik) letošnje pnmiovanje kulturnega praznii0' ter mladinska organizacija iz Slovenskih Konjic z recitaloDJ Življenje in delo Franceta Prešerna. Ob tej priložnosti so odprli v avli iste šole tudi liltmuO razstavo del članov društva Ukovnih amaterjev iz Celja, so tako s svojimi deli prispevali k medsebojnemu sodelova- nju na kulturnem področju med dvema občinama. S\x>ja del« razstavljajo Stane Petrovič, Vinko Podjed, Branko Magda Zagoričnik, Mihajlo Perič, Jože Perčič, Milan Alai^" vič, Aco Markovič, Nande Lesjak in Karel Zelič. Sla\'nostnl govornik na proslavi kulturnega praznika Si^'' vencev v Slovenskih Konjicah je bil predsfxkiik iz\'rš)lneg' odbora kulturne skupnosti Franc Selih. D. ^ St. 7 — 16. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 9 POGOVOR »OBČAN SEM, KOT VSAK DRUG« — PRAVI EDO MLAČNIK Edo Mlačnik. Za,poslen na Postaji milice Šentjur. Vodja varnostnega okoli- ša v krajevnih skupnostih Ponikva in Dramlje. Ro- jen leta 1954 ... To so zgolj podatki, ki o človeku povedo kaj ma- lo, skorajda nič. Človeka moraš poznati, ga spoa. nati in šele potem posta- jajo dejstva zanimiva, pri- vlačna. Tako na primer ni bilo treba dolgo kram- ljata z Edom, ne da bi človek pri tem opazil, ozi- roma slišal njegov koro- ški dialekt. Iz katerega kraja na Ko- roškem ste, Edo? »Iz Orne«, pK>ve nasme- jano in ponosno hkrati. Ves čas se hudomuSno nasmiha, ko govori o tem, kako ga vsakdo z lahko- to opredeli za Korošca. »Dialekt, to je nekaj, kar je zraslo s človekom. Svo- jega dialekta ne bi nikoli zatajil.« Kaj va.s je pripeljalo v Šentjur? »Leta 1972 sem končal kadetsko šolo v Tacnu tn tedaj sem bil nameščen v Šentjur. Zdaj teče ts šesto leto, kar sem tukaj. Rad opravljam sTOje de- lo.« Kako in kdaj ste se od- ločili, da po.staneie milič- nik? Morda bo to zanhnalo marsikaterega osmošolca, ki si bo moral kmalu iz- brati bodoči poklic. »No, tudi jaz sem M kot asmošolec v dilemi. Nisem in nisem se mo- gel, ali pa se morda te- daj nisem znal, odločiti poklic. Na koncu le- ta, skorajda zadnji hip, sem se odločil za kadet- sko šolo. Zdaj vem, da je bila moja odločitev pra^ vilna. Dokaj hitro sem se "udi vživel v novo oko- lje, med delo tn učenje. Spoznal sem nove prija- telje in vse to je pogo- jevalo, da sem uspešno zakljiičil šolanje.« Kdaj ste se prvič sre čali s prakso? »Bilo je to po končaneiit drugem letniku. Enome- "^ono prakso smn oprav- ljal na Postaji milice v Kopru. Lepo sem bil spre- jet in tudi to je bilo ne- kaj, kar me je navdajalo z zadovoljstvom in mi da- jalo oporo aa nadaljnje delo.« Ko ste po končanem šo- lanju prLšli v i^entjur, ka- ko so viis sprejeli kolegi. Kako ste se vi vključili v delo? »Smo pretežno mlad ko- lektiv in ko sem prišel sem skupaj s kolegom iz šolskih klopi, nisem ču- til nobene zadrege. Po- stali smo delovni tovari- ši in prijatelji. V takšnem kolektivu je prijetno de- lati .« Kako se spominjate va- ših prvih delovnih dni na terenu? »No, nič kaj vznemirlji- vega se ni zgodilo, čeprav sem občutil vrzel, ki na- stane med teoretičnim in praktičnim pKXikom. S pomočjo starejših kolegov seni to razlil«) kaj hdtro premostil. Vsak dan pri- nese kaj novega, vsak dan sproti se tudi učirrto.« Kako so vas kot začet- nika, kot novega soobčana sprejeli ljudje? »Čeprav so me vsi ta- koj prepoznali za Koroš- ca, so me vendarle lepo sprejeli v svojo sredino. Kmalu sem dobil nekaj prijateljev in na kakšne težave pravzaprav niti po- mislil nisem. Šentjur je, kljub temu, da je majhen kraj in da se včasih člo- vek nima kam dati, pri- jeten. Navadil sem se ga.« Vi ste tudi član ZK, kajne? »Sem. Rdeč nagelj so mi ob sprejemu v ZK pri- peli v tacenski šoli.« Kaj delate kot komu- nist? »Sem sekretar naše par- tijske organizacije, za ka- tero lahko rečem, da je dokaj aktivna. Seveda je naše delo v tem času os- redotočeno k bližnjim vo- litvam. No, prav včeraj pa smo imeli sestanek, ki. je bil bolj študijskega zna- čaja. Poslušali smo pre- davanje iz knjižice tova- riša Edvarda Kardelja »Smeri razvoja politične- ga sistema socialističnega samoupravljanja«. Odziv je bil zelo dober in izka- zalo se je, da so tovrstna predavanja zaželena.« Na čem temelji program dela vaše paril,jske orga- nizacije za letošn,ie leto? »LaJiko bi rekel, da na idejnopolitičnem izobraže- vanju. Sicer pa smo sa za letošnje leto zastavili širok in pester program dela. Predvsem si bomo pi'izadevaJi za vsebinsko uresničevanje delegatske- ga sistema. V tem času se aktivno vključujemo v priprave na bližnje volit- ve. Cim širše želimo uve- ljaviti načelo družbene sa- mozaščite tn zakon o druž- beni samozaščiti. Med na- še stalne naJoge sodi tu- di aktivno sodelovanje z Občinskim komitejem ZK Šentjur. Manj aktivne čla- ne ZK želimo vzpvodbuditi k večji aktivnosti. In še bi lahko našteval. Pred- vsem pa se moramo tega, kar smo si sami začrtali, dosledno držati in vse za- dane naloge tudi vestno uresničiti.« Omenili ste program idejno-poUtičnega Izobra- ževanjji. »Področje izobraževanja je še kako pomembno. Predvsem želimo v naj- krajšem času organizirati poglobljeno raapravo Kar- deljeve študije, in sicer s poudarkom na trenutno politično sitxia.cijo pri nas in v svetu. Naša naloga je tudi organizirano spremljati dejavnosti pred in med obema kongreso- ma. Stališča s kongresov pa moramo neposredno vključevati v naše delo. Ekia izmed obUk idejno- političnega izobraževanja je tudi spremljanje dejav- nosti neuvrščenih držav v luči vloge, ki jo ima pri tem Jugoslavija.« Zastavili ste si resnič- no bogat program dela. (ia boste zmogli? »Bomo!« Ko slečete uniformo ... »Sem občan, kot vsi dru- gi.« Imate družino? »Iniam. Stanujem kar. tu, rtad Postajo. V prostih urah zabavam in mirim lO-mesečnega kričača. Kar zabavno je, nd kaj. Rad pa se, kadar le morem, vračam domov, na Koro- ško. V Cmo.« Konjiček? »V šoK sem naredil iz- pit za radiotelegrafista. Pa sem ta konjiček, žal, morai opustiti, ker v Šentjurju ni tovrstnega kluba. Morda ga bomo čez čas le dobili in takrat se bom gotovo vključil v de- lo. Rad imam šport. Pred- vsem namisini tenis. Tega s kolegi večkrat igramo.« Skoraj si že stisneva ro- ke v pozdrav, ko beseda spet nanese na delo. Sicer pa me ,je resnično zani- malo, kako je v teh dveh krajevnih skupnostih, k,ier ,}e Edo vod,ja varnostnega okolLša, zaživela družbena samozaščita. »Ja, na tem področju smo se morali in se seve- da še, vsi precej angaži- ramo. Treba je bilo poma- gatd organom krajevnih skupnosti pri njihovem delu. Družbena samozašči- ta je zaživela, tega ne .sme- mo zanikati, vendar še premalo. Določeni rezulta- ti so vidni in na njih je treba graditi naprej.« Verjetno ste tudi vi so- delovali v združeni vaji Planina 77. »Sem. Dobre izkušnje in prijetne spomine imam « te vaje. Mislim, da smo tudi miličniki zadane na- loge dobro opra\T,Ii.« To, da je dobil Edo Mlačnik prl2!nanje pokra- jinskega odbora za sode- lovanje v vaji, izvem po naključju šele kasneje. Tekst ta foto: MATEJA PODJED RAZISKOVALNA SKUPNOST VSEB NSKI DOLG DANES SKUPŠČINA O NAČRTU Na današnji peti seji skup- ščine občinske raziskovalne skupnosti bodo poleg politič- nih, vsebinskih in kadi-ovsidh priprav na volitve izvedli tu- di razpravo o načrtu dejav- nosti Raziskovalne skupnosti za letošnje leto. V pi-edlogu načrta dela je zajeta vsebina, ki izhaja iz samoupravnega sporazuma o temeljih načrta Raziskovalne skupnosti Celja za obdobje 1976—80, upošteva pa tudi uresni.čevanje programa, za- ključke in sklepe iz lanskega leta. V skupnosti ugotavljajo, da so dosegli določene vsebin- ske premike pri delu z de- legatsko bazo v občind. Meni- jo pa, da je še vedno ne- ustrezna povezanost republi- ške skupnosti z občinskimi. Tudi delegati uporabnikov niso odigrali svoje vloge z vplivom na oblikovanje re- publiške skupnosti. Okrepiti je treba vpliv združenega de- la v vseh organih skupnosti, tako republiške kot i^roč- nih. Organizacije združenega de- la naj bi svoje gospodarske načrte za letošnje leto (pa tudi srednjeročne) dopolnili tako, da bodo v njih oprede- ljeni in finančno ovrednote- ni tudi raziskovalni in raz- vojni programi. Potreben bo tudi srednjeročni . program raziskovalnih del v občini, določiti prednostne razisko- valne razvojne naloge in za njihovo realizacijo sprejeti ustrezne samoupravne spora- zume. Bolje bo treba stimu- lirati oblikovanje samostojnih razvojnih oddelkov v okviru OZD ali drugače v občini. V raziskovalno delo naj se vključijo p>oleg gospodarstva tudi višje šole, institucije s področja biomedicine tn hu- manistično zgodovinskih ved ter drugi. Poživiti bo treba delovanje strokovnih knjiž- nic in informacijsko doku- mentacijskih enot. Inovacij- ska deja\Tiost bo morala še bolj v širino itd. V predlogu programa je tu- di omenjen osnutek izhodišč skupnega raziskovalnega deda v občini, ki ga bodo še do- polnjevali z novimi podatki. Okvirna problematika zaje- ma naslednja področja: var- stvo okolja, energetiko, urba- nizem, prostorsko tn ekonom- sko planiranje, kemijo, stroj- ništvo, metalurgijo, živilstvo, tekstilstvo, humanistično zgo- dovinske vede. Ostale razisko- valne teme obravnavajo izo- braževanje ob delu, raavoj in- formatike, obdelavo podatkov s pomočjo računalnika, raz- voj tehnike poslovanja, pod- ročja biomedicine itd. D. M. JURKLOŠTER ELEKTRONKA KAJ SE ZGODI, ČE »MRKNE«? Odkar je bila ustanovljena F>osebna organizacija združe- nega dela »Elektronika« v Jurkloštru, nikoli pravzaprav nd zaživela tako kot bi bilo želeti. O vzrokih za to to krat ne bi ra2jpravljali, eno pa drži, da POZD Elektroni- ka v Jurkloštru gotovo ne gre najbolje, če je nedavno tega izvršni svet občine La- ško smatral za potrebno in- formirati se o stanju v tej delovni sredina in da je spre- jel tudi sklep, da se podrob- no analizira nekatera vpra- šanja. Ozadje teh informacij ni nič kaj spodbudno, kajti na prvo mesto postavlja izvršni .svet vprašanje: kakšne prav- ne in materialne posledice bd nastale, či bi bil POZD likvi- diran zaradi poslovnega ne- uspeha. Vprašalnik, na kate- rega je treba odgovoriti vpra- šuje tudi po zalogah goto vih izdelkov in repromateria- la, zakaj so nastale in kakš- ne so možnosti plasmana? Nekaj optimizma veje iz vprašanja, pod kakšnimi po- goji bi bil POZD lahko uspe- šen, v kolikšna meiri in s kak- šnimi vloženimi sredstvi. Vprašanja, ki si jih zastavlja izvršni svet obsegajo tudi možnosti že zaposlenih in za zaix>slitev zainteresiranih v Jurkloštru ter okolici, če bi POZD prenehal obstojati in kakšne uki-epe bi bilo treba p>odvzeti, da bi ne prišlo do stihijne likvidacije. Nadalje so sklenili temeljito preučiti zaključni račun za leto 1977, kar bo storila SDK in o re- zultatih poročala izvršnemu svetu. Končno so sklenili tu- di to, da bd občina financira- la raziskavo tržišča, v koli- kor bi bilo treba to storiti za prodajo proizvodov POZD »Elektronika« v Jiu-kloštru. Pred dnevi so v sprevodu pustnih mašlcar v Laškem imeU tudi »jurkloštrsko sku- pino«, ki je s transparenti odslikavala stanje v tem kra- ju. Takole so zapisali: Ho- teli smo TOZD! Dobili smo POZD! Imamo post! Nekam kisla šala, če se zavemo, koliko resndce je v njej. J. KRAŠOVEG 10. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; St. 7 — 16. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 RAZGOVOR v HOTEMEŽU 20 LET AKTIVNEGA DRUŽBENEGA DELA v H(>teme0u pri Rad©. Šah je 0oist5ilna, katere lastnik Nace Stmad sd je za izvesek izbral volovski jarem. Tiidi notranjSčdna gostišča je v rustikalnem slogu. Sedla sva v posebno so- lx> in pogovor se je začel. — Od kdaj ste družbe- no-p>olitičnd delavec, od kd^ član ZK? — Z diiižbeno-poliličnim delom sem začel leta J.fl6f7 in kmalu za tem bil spre- jet v ZK. Deloval sem v mladinski organizacija. — Ste bili že takrat do- ma v gostiTnd? — Ne, nisem. Po odsiu- ženju vojaščine sem bdi spet mladinski funikoionar v Radečah in kasneje pro- fesionalec v organizaciji mladine v občind Btrast- nik. Leta 19f>4 sem šel na izgradnjo jadran-ske ma- giatrale, kjer sem bdi ko- mandant naselja mladrin- skih brigad »"Braitisfcvo in jedinstvo«. — Zaikaj ste se odločili prevzem gostdlne? — Baje je naš dom go- stilna že 150 let. Ne vem če je t» rss. Ko sem "se vrnil IZ Dahnacdje, sem videl, da je začela .stavba propad a>ti. Skoda se mi }e zdelo. Imel sem nekaj de- narja. v!«>žil sem ga v op- rem?) . —- To je biilo pred dva- najstimi leti. Je bilo kn-j pripomb? — Seveda .so bile. Na- ravTiost rnd ni nihče nič rekel. Nekateri so morda pričakovali, da bom sča- .scmia zapusLU tudi mero komunistov — kot privat- ruk. — Deset let ste bili sek- retar orgiiniaticije ZK Ho- ternež—Vrhovo. Sekre^.ar in zasebni gostilničar. Ni bilo to za koga sp>U\ik- Ijivo? — Take pripombe so bd- le. Da če sem že lOTo-mi- ni.st, naj bo, da pa moje privatno obrtništvo nd v .>»kladu s sekretarstvom organivracije ZK. — Ce hi bili zasebml obrtr\!ik vse«k07n, bi našit pi^t v TiveTJO komimisibov, r>ziroinva orgarrizacdja do vas? — Jivz bi verjetno to pot i.skal. Verjetno pa bi bila pot zveve komuinistx>v do mene precej daljša. Mo- ram r¥>či, da je še vedno kricf^rij r>r?anizaxjdj ZK do sprejema prrvatnilkov bolj oster, kot za sprejem iz drugih struktur. — Se vam zdi 1» prav? -— Ne bi rekea. Tovairišd v ZK dostikrat pozabljajo, da Je občan, ki s svojim 'delom in s svojimi sred- stvi za proi2vodix)o enaiko ustvarjalen, da sodelujje v dohodkovnih odnosih, da poleg sredstev za lastoio preživljanje, zsa reproduk- oljo tn za dnižfbeine da- jatve. Važen je njegov od- nos do družbe. — Ihtaite tO(re^ vtfis, dsi mora človek vašega sodai. nega statusa vložM mno- go veC, ko da moro ne- kafloo itopravtiSiti* dejstvo, ker Je sasebinlk. — Vpraša^nje na čisu> razumljivo. — Bom bolj neposreden. Mislite, če bi ne bili ko- miunist že od prej. bi si povabilo za vMjučiJtev v ZK zashižili ob svoji dol- goletni druržbesTd aiD^ailra- nosti? — Vam bom odgovoril, če rečem, da je v^iko fc<>- rmmistov, ki so drur^ibenr* mnogo manj sdctivni kot, sem jaz? — Mislite, da bi bilo v ZK lahko več zaseSaiih prodzva.1a1cev? — Ne vem sicer koliko jih je, toda kar jih ja« poznam, jih je v ZK res .malo. Mislim, da bi ZK morala narediti najprej krepek miselTri korak na- prej, nato pa tudi kon- kretne bofrake do pošte- nih. delovnih in dnižbeiu) alcti\'nih zasebnito>v. — Kot obrtnik-prositJlru- čar imate v delovnem od- rw>su tudi dve de'a.v!d:. go- stinski delavki. Torej ste txtdl delodajalec. Kaiko urejujete te rečd kot ko- munist? — Ni mi težiko odgovo- riti. Res nimamo kaikšne- ga registriranega samota ravljan,ja. Imamo pa neik notranji sistem samo- upravnega dogtjvairjanja, medsebojnega mupanja. Zato mi tudd nd bffl noben problem, da sem za teden % družino odšel na sn»i- Čaff^Je in prepustil gostfl- no tn hiSo obema sode- lavkama. — KalkSne funiJoctje cn>- ravJjate? — Selkretar bnadevne or- gariiaactje ZK riisein več. Sem pa oUvn krajevnega komiteja ZK v Radečah, sem član delegacije druž- bano-poUtičnega zbora ob- čine tn predsednik komi- sije za odlikovanja, v od- boru za turizem in gostin- stvo pri republiški gcxs,po- darski zbornici m še ne- kaj drugih funkcij tmam. — Kaki> sjte v vašd, rekli bi vaški organizaciji ZK uspevali biti vcxtilrm idej- na sila v svojem območ- ju, če smatrate, da ste kot orgiini^sicija bo bili? — Nd dvoma, da smo uspevali bita na čelu do- gajanj v fcratju, kar seveda nd samo moje subjektivno mnenje. Moram reči, da smo biU pri obravnavanju problematike in nalog ved- no koaikTPtni in vezani na svoje okolje, da .smo ime- li obilo idejno-poUtičnega upposal:>ljanja, skorajda na vsakem sestanku. Tako oboroženim nam rri biJo tezSoo najti pravšnje obli- ke In metode dela med ljudmi in treba je reči, da je krajevna skupnost Vrfiovo med zelo uspeS- nimi tudd zaradi bega. — Kaj pričakujete od obeh partijskih kiongresov? —. Ne dvomim v to da bosta kjongresa ocenila do. sedanje uspehe tn dosefe. ke, ter da bosta mnogo boJj 1» veliko bo3j kon- kretno naikazafta nove re- šitve, nove na3>o. momistom za njdbovo na- daijne delo. JURE KRAdOVBC VOLILNA KONFERENCA ZRVS CELJE NALOGE ZNANE, DRUŽBENA ODGOVORNOST Kot smo napovedali že v prejšnji številki, je bila v pe- tek volilna konferenca Zveze reziervnih vojaških starešin celjske občine. V času štiri- letnega delovanja od zadnje konference je bil sprejet nov zvezni »Zakon o ljudski ob- rambi« in republiški »Zakon o ljudski obrambi, družbeni saipi^zaščiti in varnosti«. Oba zakona sta zelo pomembna za delo zveze rezervnih vo- jaških starešin, saj zakonsko normativno urejata področje, tia katerem rezervni stareši- ne delujejo. Delo rezervnih vojaških starešin je bilo v minulem obdobju vsebinsko vsklajeno tudi s sklepi in re- solucijami VI. kongresa ZRVS Jugoslavije in s skle- pi X. kongresa ZK.I in VII. kongresa ZKS. Tretji pomem- ben mejnik v delu ZRVS pa je bik) tudi sprejetje Zako- na o združenem delu. V celo- ti gledano je bilo štiriletno delovanje občinskega odbora in osnovnih organizacdj ZRVS tesno p>ovecano z dru- žbenimi potrebami in so bi- le naloge, sprejete na 2!adnji konferenci 1973. leta tudi iz- vedene. Med pomembne opravljene naloge sodi vsekakor krepi- tev članstva. V letu 1374 je bilo v celjski občini 14 os- novnih organizacij ZRVS, v lebu 1976 pa je bila iizvede- na reorganizacija tako, da imajo danes 22 krajevnih or- ganizacij ZRVS. Tako se je 6udi dvigal odstotek član- stva v ZRVS od skupnega števila na 95,96 v preteklem letu. Utesničeno je bilo na- čelo: v vsako krajevno skup- nost trbene sposob- nosti rezervnih vojaških sta- rešin. V letu 1974 je bilo evi- dentiranih le 3.32 članov ZK iz vrst rezervnih vojaških stai-ešin, danes pa imamo evidentiranih že preko osem sto članov v vrstah ZK. Sa- mo v lanskem letu je prišlo v vrste ZK 'M novih članov. Ta podatek sicer govori, da akcija napreduje, ne more- mo pa .še biti zadOTOljni s stanjem, ki je in bo nadalje- vanje te akcije tudi v bodo- če med primarnimi nalogami organizacije. Posebna pozor- nost je bila v lanskem letu posvečena budi orgasniziranju aktivov ZRVS v delovnih or- ganizacijah. Leta 1974 sta bi- la samo dva takšna aktiva, v letu 1977 pa imamo že 17 ak- tivov ZRVS v OZD. Odveč je poudarjanje, kako taka ob- lika dela lahko koristi odbo- rom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v de- lovnih organizacijah. Med naj,pomembnejše na- loge pa sodi strokovno in idejnoix>litično izobraževaaije. Izvedeni so bili številni se- minarji, ločeni po rodovih in temadi. Najlx>lj razveselji- vo je bik) dejstvo, da, .število slušateljev na predavanjih vedno narašča in da visoka udeležba priča o resnosti za- nimanja rezervnih vojaških starešin za izobraževanje. K poglobljenemu znanju rezer- vnih vojaških starešin prav gotovo najbolj pripomorejo vsak-Metne taktično orienta- cijske vaje in izpiti. Kot občinska organizacija so se vsako leto udeležili re- publiškega tekmovanja in v zadnjih dveh letih tudi v so delovanju z 21SMS Celje. Vsa- ko loto so reaervni vojašM sitarešme axiel»jvali na tradi- cionalnem polKKiu po poti »Partizansike Ljubljane«, bUi so na pohodu v Drai^oše in lani na Cebinah. Delo občinskega odboi-a ZRVS celjske občine je bilo vezano na konkretne naloge v sklopu celotnega programa dela organizacije. Tako so delovale najbolj aspešno ko- misije za splošno vojaško us- posabljanje in idejnopoUtič- no izobraževanje, komisija za družbeno dejavnost, ljudsko obrambo in družbeno samo- zaščite in komisija za šport, rekreacijo in tekmovanj©. Manj uspešne so bile pri svojem delu komisija za ka- drovske tn splošne zadeve ter komisija za informativno de- javnost. Vsekakor je v minulem ob- dobju organizacija rezervnih vojaških starešin v celjski občini pokazala s svojim ia- polnjenim programom vso resnost in svojo družbeno od- govomost, na kateri slonijo tudi vse njene bodoče naioge. Te pa so med strokovnim iz- poi>otnjevanjem, idejix> poJi- tičnirn izobraževanjem cucK krčitev članstva zveze ko- munistov, članstva ZRVS in kar najbolj tesna povezajifjst v delu s krajevnimi skup- nostmi, deloTOimd organizaci- jami, .šolaj^ni in celotno druž- beno aictivnostjo. Že minuJo obdobje kaže, da so bili re- zervni vojaški starešine do- bro družbeno angažirani ra tudi tisti, ki prihajajo semkaj oaii-oina na pokoipa- lišoe z avtobuLSt.>m, že več let negodujejo in se jezijo, ker ai izpeljjne nobene pešixrti do pokopališča in morajo za- to hoditi po magistrani cesti. Ker morajo zdaj pi^^bivalcl spodnjega dela Žalca hoditi cel kilometer Jo nove avto- busne postaje in obratno do pokopališča, bodo urejAia postaj .ilišča za lokalne avto- buse pri novi blagovnici Hmezad, kakor budi pri go- stišču Ri23mal in Montani za smer Zabukovica. Urejen bo budi pločnik od avtobusaie po- staje do Aškerčeve ulice. Prav tako bo urejen pločnik za primeren dostop na žalsko E)Ol«>paliŠče, kjer bodo isto- časno izvedli pripravljalna dela za pcKinejšo postavitev javne razsvetljave. Da bo do spomladi vse nared, je do- kaz, ker so se prva dela v tem okviru že pričela, pa jih je prekinil sneg. V Žalcu je bilo vrsto let kamen spotike javno strani- šče, ki pa je 2!daj zgrajena v slclopu avtobusne pocitaje. Zal, so se kmalu po otvoritvi na- šli zlLkovci, ki so poškodo- vali razne predmete". Sicer pa stranišče ni lahko najti, ker ni potrebnih napisov, p>o- sebno še zdaj, ko so vhodna vrata pokvarje.na in mora člo- vek skozi predvideno ča-lcal- nico 02iroma bife, boi^ej po ovinkih,' podobno, kot vozi- jo avtobusi, če hoče priti do zaželenega kraja včasih tudi v temen prostor. Morda pa bodo le kmalu našli pot za rBŠitw te a»- deve?! Avtobiiina pois>taja v Žalcu še ni povsem dokančatia. Za- tegadelj tudi zunanje ni po- vsem urejeno. 2idaj s '.aeavo piTdeš po blatu do nje. Cas bi tudi bil, da tii upravijalci postaje pri pojitar jališčih poilieg številk označi- li tudi dmeri krajev, kamor vozijo pijsamcaiu avtobusi. In še to: Zavod za nači to- vanje v Zalou se ne stainja s tirlitvijo voa2nikK>v avtobii- -sov, češ da ne morejo nor- malno iapeljati tzvoemih kri- vin na magistraJno cesto aa smer Lj^ibljana. Kirivine so izvedene natančno po načrtu, ki Ima tudi gradb^ dovo- ljeitxje! KONRAD XAJO Zadnjo mladinsko uro smo na Prvi osnovni šoli v Celju sklenili s prijetnim pogovo- rom s tovarlšico Anico Kum- rovo, gledalUiko igralko. Napetost, kd je vladala na začetku srečanja, je kmalu popustila in besede so ste- kle... Marsikdaj se v naših gle- dališčih srečujemo c igrami, ki jih moirda nismo razumeli ali nam niso bile všeč in ni- smo Imeil priložnosti, da bi se o vsem tem pogovorili z ljudmi, ki soustvarjajo gleda- li^ dela. Anica Kumrova nas ni ra- zočarala. Poznamo jo kot do- bro igralko In videli smo jo v mnK^ih vlogah. Z zanimanjem tn pričakova- njem smo se spraševali, kak- šna je ta igralka, kadar ni na odru. S svojim prepro- stim in odkritosrčnim vede- njem nas je kmalu osvDjUa. Pripovedovala nam je o setoU o svojem igralskem življenju, težavni poti, ki )o je mora- ta prehoditi, da ^e prišla do tega poklica. Odkrila nam Je, da Je od otnoišikili lei do danes ostala ojena največja ljubeaen — Ivan Cankar. Lepo je poslušati člofeka, ki s tolikšno Ijubesaiijo gorvo- rl o svojem težavnem pa vendar lepem delu. V svoi^ pripovedovanjih nam je bdkrUa tudi dmigo, temnejšo stran igralskega po Idica. Zdaj smo marsikaj nr zuaneU to. spoznali smo fiovo, popotoioma dirugačno življe- nje igralcev, kot anao A ga v svo^l donifiljljl predstav- IJalL NATAidA GRBPliBtmSS. NEUREJENO OKOLJE Skoraj boječe sem se odlo- čil, da sem to pismo naslo- vil na vaše cenjeno uredniš- tvo. Tednika ne jemljem kot nekakšno grbo, katera naj nosi vse, zlo in dobro. Ven- dar imam občutek, da se kot marsikateri, tokrat tudi jaz ratečem k središču, kjer se najbolj uspešno razvozi j ava- jo najrazličnejše težnje. Zavzemamo se za zdravo ki lepo okolje. Glejte, za kaj gre: Na Mariborski cesti, na- sproti bencinske črpalke na Spodnji Hudinji, stoji nekaj stanovanjskih hiš. Poleg po- rušene se je naselil človek. Tu je dosti raane navlake, ki ne daje najlepše slike na oko- lje. Na pol prevmjen avto- bus, razobešeno perilo, cu- nje in drugo. Svojo kramo večkrat tudi sežiga. Tako tu- di izrabljene avto gume. Zato smrad in dim. Večkrat sem ga opozoril, da tako ne gre. Pa nič. Menim, da bi stanje morali popraviti. Ce nimam prav, se opravičujem. Lep pozdrav! S. M. TO Ni ZGLED ZA MLADE! Bilo je lani. želela sem se peljati s šolskim avtobusom na progi Vojnik—Šmartno v Rožni dolini. Drugega prevoz- nega sredstva nisem imela. Ko sem vstopila v avtobus, je neka deklica rekla: »Dajte otroci prostor, da se bo vsedla teta!« Pa se je takoj oglasil mlad šofer: »Nobeni ni treba vstati. Naj stara stoji, saj bo lahko sedela pop>oldne. Stara je in ima penzijo. Otroci bodo mo- rali pa delati!« Prizadelo me je, da nisem spravila besede iz ust. Samo solze so mi zalile oči. Pa sem se vprašala. Ali sem res pri 54 letih trdega kmečkega življenja zaslužila tak prezir?! Na vsak način so bile šoferjeve besede slab zgled za mlade. Otroci ga niso poslušali, še manj ubogali. Neka deklica mi je takoj odstopila svoj prostor! Ob takih primerih se člo- vek lahko samo zgraža nad ljudmi, ki bi morali biti vzor mladim. Saj bomo le lahko z dobrim zgledom vplivali na V2gojo mladih. MARIJA FERJANC, Rožni vrh 8, Šmartno v Rožni dolini KMET DELA TUDI POZIMI Tudi jaz sem poslušal od- dajo v živo o vikendih. Bila je zanimiva. In tudi sama bi rada tisti tovarišici, ki je re- kla, da kmetje pozimi poči- vajo, povedala, da je v zmo- ti. Kmet tudi pozimi dela. Tudi ob nedeljah, saj živina ne pozna praznikov in nedelj. če bi bilo na kmetih tako le- po, kot nekateri mislijo, da je, bi na kmečkih posestvih ostalo več mladih. Tako pa v kmečkih hišah ostajajo ostareli in bolni starši, brez naslednikov. Zato ni čudno, da kmetje prodajajo zemljo, zlasti tisto, ki je težje do- stopna za obdelovanje. Danes se težko poroči fant, če ima samo kmetijo in je brez; redne zaposlitve v to- varni ali kje drugje, saj de- kleta ne gredo več na kme- tije, ker morajo .delati. Ra- zen tega nima tistega dohod- ka, kot zaposlena v tovarni, pisarni.,. Kar tiče vikendov pa tole: naredi si ga naj vsak, ki ga lahko. Družba s tem ničesar ne ia^bi. Mene zanima tudi, kaj je z načrtom o ureditvi okolice šmartinskega jezera? Ali se bo tu lahko kaj gradilo? Tu so ostale majhne jiarcele, ki pravzaprav za kmetijsko pro- izvodnjo nič ne pomenijo. Za konec samo še to: Ker sem poslu.šala starše in tudi zanje skrbela, še zlasti za mamo, ki je bila bolna ln negibna polnih sedemnajst let in pol, sem zdaj .sama na mrfi kmetiji, ki daje malo dohodka, da imam komaj za razne dajatve. Kako bom zmogla v naprej, ne vem? Po- leg tega se sliši, da bodo te obveznosti večje. Toda, nihče me ne vpraša, če bom vse to zmogla, saj se zaposliti ne morem več. Zato menim, da imajo tisti mladi prav, ki odhajajo s kmetij in se zaposlujejo dru- god. Tako bodo preskrbljeni na starost, četudi delati ne bodo mogli več. Vse v uredništvu lepo po- zdravljam in vam želim veli- ko zdravja! HELENA NAREKS Loče 9, Šmartno v Rožni dolini ZAKAJ ANONIMNO? Znova vprašanje, ki smo ga zastavili že velikokrat in tudi zapisali, da anonimnih pisem ne bomo objavljali, čeprav so aktualna, resnična in po- dobno. Te dni smo sprejeli pismo, kot odmev na pisanje o ob- našanju nekaterih Izletniko- vih šoferjev. Moram reči, da je zanimivo. V njem ni žali- tev. Toda, za vso to resnico se je skril nepodpisan »Vaš dolgoletni narotoik iz Celja«. Lahko rečemo, samo škoda. Zakaj anonimnost za resni- co? Zato »dolgoletnega naročni- ka iz Celja« vabimo, da nam sporoči še svoj naslov. Po- tem bo tudi njegovo pismo zagledalo luč sveta. Hvala razumevanje! UREDNIŠTVO IZLET NA MORJE Oglašam se že zdaj, čeprav je do konca objavljanja ku- ponov za izlet sto kmečkih žena na morje še daleč. Pa navzlic temu. Imam mešane občutke, ka- ko bo letos z izbiro tistih, ki bodo potovale k morju. Tu, v naši vasi nas je več kme- tic, ki še nismo šle na mor- je, pa bi rade. Zato bi pred- lagala, da bi letos podrobno ocenili vse prijave, ki bodo prišle skupaj z vsemi pred- videnimi kuponi. Saj je nam- reč znano, da se nekatere uvrstijo v skupino zato, ker dajejo napačne podatke, tudi dekliška in druga imena ozi- roma priimke. In tako se zgodi, da imate med potnica- mi tudi nekaj takih, ki so bi- le že večkrat z vami. Tu je osemnajst hišnih šte- vilk, in kolikor vem, še no- bena od naših žensk ni poto- vala z vami v Rovinj. Tudi jaz že tokrat tretjič zapovrst- jo izrezujem kupone. Toda, upanja nimam, da bom izbra- na. Z željo, da bi z vami po- tovala vsaj kakšna kmetica iz vasi Tajhte, vas tovariško po- zdravlja IRENA ŽAVSKI, Tajhte 7, Planina pri Sevnici UREDNIŠTVO: Vaše pri- pombe so upravičene. Res je, kar pravite. Mnoge nam v času rbiranja prijav pošilja- jo napačne podatke in šele potem, ko se srečamo v av- tobu.su, vidimo, da ,fe že na- ša stara znanka. Na srečo, teh primerov res ni veliko in v bistvu ne kvari.io izbora udeleženk za naš tradicional- ni izlet. Razumemo vaše nestrpno pričakovanje, prav tako že- ljo. Tudi mi si želimo, da bi letos le Imeli med potnicami vsaj eno predstavnico 1» t»- ie vasi. Toda, to Je zdaj le želja. Kakšna bo končna Iz- bira, Je težko reči. Zato, z na- še strani brez obljub. PESEM O PIJANCU • »Najprej vas prisrčno po- zdravljam. Zdaj pa vas pro- sim, če vam lahko pišem pes- mi. Vi jih ocenite, objavite, nikar pa jih ne zavržite. Ce vam pri srcu ni, prosim, odpišite mi, pojapnite, razložite mi.. ji No, tak je bil uvod in po- tem pesmica, iz katere smo povzeli dve kitici: Iz gostilne v gostilno hodi pijanec, pije, naliva, prijatelje napaja. Stopa po podu, stika zastonj, kaj pomaga mu, doma bo — jo j! MARINKA MLINAR, Cezlak 8, Oplotmca UREDNIŠTVO: Hvala za pismo in seveda za pesmico. Vprašujete, če nam jih lah- ko pišete. V odgovor takole: človek piše pesmi predvsem zaradi notranjega nagiba, ču. stev, razpoloženja ... Naš No- vi tednik ni literarno glasUo. Navzlic temu tu in tam ob- javimo tudi kakšen verz. Tu- di vašega še bomo, če nam ga boste poslali. pa misli- te napisati več pesmi, potem vam priporočamo, da se javi- te časopisu ali reviji, ki se bolj ukvarja s pesniško in li- terarno dejavnostjo sploh. Nam pa napišite še kaj dru- gega, tudi o življenju v va.ši vasi, o problemih in načr- tih... Tudi lo so zanimiva vprašanja. GIINASTIKA NA PSC: 500 NASTOPAJOČIH ŠŠD Pedagog na PSC v Ce. lju je presenetil z množično prireditvijo svojih mladink v najtežji športni zvrsti — gim- nastiki. V prvih in drugih razredih so dva meseca vadi- li vaje v štirih disciplmah, v januarju so izvedli tekmova- nja po vseh paralelkah z udeležbo mladink nad 90 od- stotkov, v so'X)to pa je 100 mladink nastopilo še v fi- nalu za naslove najboljših ekip in posameznic. Organi- zacija tekmovanja je bila od- lična, sodile pa so nekdanje dijakinje te šole, ki so danes študentke VŠTK in PA, bo- disi že kot prosvetne de lavke na šolah. V prvih raz- redih je bil vrstni red naj- boljših — la, le in Ič, med posameznicami pa Hostnik (Ig), Blazdnšek (Id) in Zu- pane (la). V drugih razre- dih pa je bil vrstni red — 2d, 2b in 2c, med posamezni- cami pa Roškarič, Atelšekin Ulčnik. — Za takšno priza- devno delo si zaslužijo vse priznanje tudi vsi pedagogi za telesno kulturo na PSC, pred- vsem pa še požrtvovalna Ani- ca Klamfer, ki ima izreden smisel za žensko orodno te- lovadbo. K. JUG ZLATA ZVESTOBA MARIJA IN JANEZ ŠMARČAf Po zasneženi gozdna poti pridemo do njunega doma. Gostoljubno nam odpro vra- ta in posede^mo za mizo v topli kuhinji. Zunaj naleta- va sneg. Marija in Janez se veseUta sobote, 11. februarja, ko bosta po 50. letih spet stopila pred matičarja in po- trdila svojo ljubezen in zve- stobo. »Da bi le ne zapadlo preveč snega«, glasno razmiš- ljata skupaj z vsenii svojimi, ki hite z zadnjimi priprava- mi, da bi bil zlat jubilej za- res lep. Pisani trakovi za okrasitev stropov so biU že spleteni, povsod je dišalo po svežem pecivu. »Polne roke dela imamo v teh dn« povedali »ta mladi«, in atu bi radi priprav jetno praznovanje. Saj vendar lep, če ne e dogodek v njunih zadi tih.» Ata in mama pa skupaj z nami za veli zo in se z ljubeznijo po svojih najbližjih. SE>omin jima zaplav to 1928, na njun poroč na slavje in veselje i dneh. Seveda so priS neje tudi skrbi, ki pa znala šmarčanova dn složno reševati. »Kaj nismo imeli«, pravi »Pet otrok se nama j Jutri bo v LJubljani ie 43. seja Izvršilnega odbora Republiške skupnosU za cefi bodo delegati ponovno razpravljali o investicijskem programu za Izgradnjo priključ« Arja vas—Žalec in za izgradnjo obvoznice Žalec ter ureditev magistralne ceste I/lO seku Dobrteša vas—Šempeter. Torej ponovno bomo razpravljali o reševanju ceste na območju občine Žalec, kar je v zatlnjih letih dvignilo presenetljivo veliko upra^ prahu. Upati je, da se na jutrišnji seji ponovno ne bi kaj zapletlo in zataknUo te končno z reševanjem tega problema le začeli. Tako med drugim v skrajšanem 1» skem programu za izgradnjo priključne ceste Arja vas—Žalec pLše, »da se Izboljšaj daj slabe prometne razmere na območju Arje vasi hi Žalca ln premosti kritično < do Izgradnje avtoceste, predlagamo v pričujočem Investicijskem programu takojšnjo njo priključne ceste Arja vas—Žalec.« Vrednost del, prikazanih v tem investicljskein mu, pa je ocenjena na 49,168,331 din investicijskih stroškov. V drugem povzetku Investicijskega programa, ki se nanaša na Izgradnjo ol Žalec ht ureditev magistralne ceste skozi l>obrtešo vas In Šempeter ]ia predlagajo, ' Jočem investicijskem programu takojšnjo Izgradnjo obvozne ceste Žalec in uredite stralne ceste I/IO sdcozl urbanizirano območje Dobrteše vasi In Šempetra.« Vredfl prikazanih v tem Investicijskem programu. Je ocenjena na 80399.801 din investiciji stev. Tudi od Jutrišnje seje ln mnenja delegatov Je fMlvIsno, kdaj »e bo resničftf praktično nresničevanje urejevanja prometnih težav t žalski občini. Govorjenja dovolj... T. LEPO NAMA JE k) in krepko je bilo txeba obračati vsak dinar. Toda zmeraj smo se razumeU. Brez ljubezni v družini ne bi zmogli velikih skrbi. Jaz I sem gospodinjila, mož je ho- ' dil delat k raznim zidarskim mojstrom. Stalne zaposlitve ni imel. Prišla je prva sve- tovna vojna. Mož je moral na fronto. Bil je tudi ujet. I Mala kmetija i>a je bila ti- sta, ki nas je morala preživ- i Ijati. Ah, zdaj je vse druga- če. Zdaj je tudi nama lepo. Hudi časi so mimo. Tudi dru- ga vojna, ki nam ni prizana- šala. Pomagala sva partiza- ! nom kolikor sva mogla. Ena izmed najinih hčera je bila partizanska kurirka. Tam do- li, vadite, pa je bil partizan- ski bunker, ki je bil zidan.« Za hip se osivela ženica za- strmi skozi okno. Zunaj še ' »edno plešejo snežinke. Mor- I da je Marija mislila na so- boto, na njim zlati ix>ročnl I dan. »Kar toplo nama je ' pri srcu«, povzema besedo ' Janez, »ko vidiva, da sd mla- ' di toliko prizadevajo, za na- ' Jino »ohcet«. Ja, res je; če ' sta v hiši sloga in razumeva- nje, so tudi vse težave, ki ' Jih s seboj prinaša življenje, mnogo lažje. Okrog 50 gostov ' Se bo v soboto veselilo z na- ma.« ' Seveda sta Janez in Mari- I ja tudi nas povabila v svate, Pa smo obljubili, da pride- I mo za njun biserni jubilej! Tekst: MATEJA PODJED Poto: DRAGO MEDVED STORE: S8LSKI RADIO Mladinci osnovne šole Store vsakih štirinajst dni sodekijemo v šolskih »ra- dijskih« oddajah in tako po 23vočniku seznanjamo učence naše šole z ak,tual- nimi dogodki doma in po svetu, pred- vsem pa v športu. Ker pa hi bilo samo poročanje aa mnoge predolgx>časno, smo oddajo popestrili s prispevki o fibnu, glasbd itd. Seveda objavljamo tu- di poročila o športnih dnevih, p>ohodah, dedovnih akcijah in podobnem. Oddajo z zanimanjem poslušamo vsi uičenci višje stopnje. DARJA HRIBERSEK VELENJE: MLADI PO POTI STIRINAJSTE V počasUtev 34-letnice pohoda Stirt- najste divizije na Štajersko bo več kot tristo mladih iz velenjske abčdne 18. in 19. februarja krenilo po poteh slavne partizanske enote. Letošnji pohod bo potekal iz treh smeri, udelečenci vseh pa se bodo 19. februarja ob dvanajstih sešdi na Graški gori, kjer bo tudi sipominska svečanost. LOJZE OJSTERSEK DROBNE IZ ŠOŠTANJA GOSTOVANJE VIKIJA ASICA — V crfcviru prireditev na čast osmega fe- beruarja je prejšnji petek gostoval v domu kiultuire v Šoštanju narodno-za- bavni ansambel Vikija Ašača iz Celja. Vsi, ki so se udeležili te prireditve, so biU z izvajanjem ansambla več kot za- dovoljni. RAZSTAVA SLIK STANETA PETRO- VICA — Jutri, v petek, 17. t. m., bodo v Domu kuilture v Šoštanju odprli raz- stavo slik' samouka Staneta Petroviča isa Celja. Pokroviteiljstvo nad razstavo je prevzelo trgovsko podjetje Merx, Šoštanj. PEVCI »GORENJA« — Za zaključek prireditev ob letošnjem toultumem praz- niku bo juitri, v peiek, 17. februarja oto 19. uri, nastopil v Domu kulture osem- desetčlanski mešani pevski zbor Gore- nje, Oci ga vodi prof. Ciril Vertačnik. Čeprav zbor deluje le kratek čas, je dosegel že velike usjpehe. VIKTOR KOJC LJUBECNA: KAJ PA KNJIŽNICA Čeprav je znano, da Slovenci radi beremo, so knjižnice v krajevndh skup- nostih redke. Med taikimd redkimi je tudd knjižnica v Ljubečnd. Sicer pa o pravi knjižnici niti govoriti ne more- mo. Gre bolj za večjo knjižno omaro, za katero zdaj skrbijo mladinca. Zani- mivo je, kako je ta knjižnica menja- vala lastnike. Največkrat je bila v šoli. Zdaj je v mladih rokah. Toda, tudi mladi, kljub žedji, knjižnice ne morejo povečati, niti posodobiti. Držijo jo pač zato, ker jo drugi nočejo. V njej pa so knjdge, ki so jih mnogi že veliko- krat prebrali. Naj.bolj gre v promet »obvezno čtivo« za osnovne in srednje Sode. V času, ko teče akcija Komunista, po kateri bd morali v krajevndh skup- nostih ustanoviti knjižnice, bi bilo prav, če bd razmisldld tUdI o usodi te knjižne omare v Ljubečni. Z novimi prostori krajevne skupnosti bi morebitd lahko rešili tudi to vprašanje, vsaj - prostor- sko. Lastništvo nad knjižno omaro pa bd lahko prešlo na krajevno skupnost ali krajevno organizacijo SZDL. Tako bi knjižnici rešili tudd nadaljnji raz- voj, saj bi bilo poslej tudi več možno- sti za nakup novih knjig. Sicer 1» bi v tej knjdžnd omari mo- mla najti svoje mesto tudi marksistič- na in samoupravna literatura. NOVI PROSTORI KS Vse kaže, da bo krajevna skupnost Ljiutoečna le dobila nove pnjstare. Gre aa stanovanje v gasilskem domu, ki bi ga naj po izspraanitvi uredili za potrebe krajevne skupnosti in krajevndh druž- benopolitičnih organizacij. Z namestitvijo poklicanega tajnika, o iBaterem prav tako razsmišljajo, se bodo pogoji dela ▼ Ljubečnd znatno izbolj- §aai. M. BRECL ŠENTJUR: DOM NA RESEVNIZAPRT Planinsko društvo Šentjur pri Celj« nam je posredovalo pismo, v katerem piše, da je pdaninsfci dom na Resevnd «ačasno zaprt. Dosedanji stalnd oskrb- nfik, Jože Gai>ršeii, je namreč ztooled in aaradi boleani tega dela ne bo moged več c)5>ravljati. Društvo išče novega stalnega oskrbnika, ki bi ob sobotah in nedeljah oi^rbovad dom in skrbel za planinski statois postojanke. NOVO CELJE: SREČNI VAROVANCI V Novem Celju, v domu počitka za ostarele, zadnje časa odpirajo duri vsem kulturno umetniškim skupinam, šolam in ansamblom, ki žele razvese- liti stare in bolne varovance. Pred kratkim je s svojim nastopom navdušil ansambel Vikija Ašiča, malo prej pa so gostovali Hmeljarji iz Žal- ca. Na obisk Je prišlo tudi lutkov- no gledališče iz Ljubljane ter osnov- na šola iz Petrovč. Vsi nastopi so bili brezplačni, plači- lo za vse nastopajoče pa je bilo le eno — hvaležnost, ki je žarela iz ostarelih varovancev. Z. S. POLZELA: ZBOR SVOBODE Minuli petek so se na rednem ob- čnem zboru sestali člani Delavsko pro- svetn^a društva Svoboda Polzela. Po- leg članov društva so se zbora udeleži- li tudi predstavniki obeh delovnih or- ganizacij na Polzeli ter predsednik Ob- činskega sveta zveze kulturno prosvet- nih organizacij Žalec Janez Meglič. Iz poročila, ki ga je podal predsednik Stanko Novak je bilo razvidno, da so bile sekcije ijspešne. Dramska, ki jo vodi Jaka Jeršič, pevski zbori — na Polzeli imajo kar tri odrasle in to mo- Ski, mešana ter zbor upokojencev, ki ga vodi Cveto Jagrič, ustanovljen pa je bil lani. V okviru Svobode deluje tu- di knjižnica. Lani je knjižnico obiska- lo 1959 bralcev, ki so si izposodili 3967 knjig, vodi pa jo že 32 let Milan Ger- želj. V razpravi so na občnem zboru kri- tično ocenili delo posameznih sekcij, zlasti obisk na pevskih vajah. Dogo- vorili so se, da bodo posredovali pred- log, da se na prvi seji obeh osnovnih organizacij sindikata Polzele tovarne nogavic in Garanta ustanovi posebna komisija, ki bo delala na področju kul- ture. Tako bodo dosegli še večjo pove- zavo pri kreiranju programske politi- ke v naslednjem obdobju. V programu dela predvidevajo uprizoritev ene dramske lutkovne predstave, ob 25- letndci moškega pevskega zbora 1» slavnostni koncert ter s^elovanje na vseh krajevnih in občinskih proslavah. Ob koncu zbora so izvolili nov iz- vršni odbor, za predsednika pa ponov- no Stanka Novaka. T. TAVČAR LAŠKO: KULTURNI PRAZNIK V ZDRAVILIŠČU Na povabilo Zdravilišča Laško so čland PDP — SVOBODA — Zagrad pri Celju z izbranim programom v reži- ji Emesta Stoklasa predstavili zbra- nim pacientom in gostom oba velika- na naše vezane besede: Prešerna in Župančiča. Po uvodnih besedah tovarišice Maj- de Seruga so se vrstile ljudske in par- tizanske pesmi moškega zbora pod vodstvom Lenarčiča ter recitali kul- turne skupine, ki so zvesto -prikazali najznačilnejša obdobja življenja in de- la obeh pesnikov. Za popolnejše ra- zumevanje tekstov je poskrbel povezo- valec posameznih točk Slavko Zgoznik. Za prijetno presenečenje pa je poskr- bela mlada nadarjena dijakinja Nada Ktmierjeva, ki je z globoko doživeto in prisrčno, ne samo deklamirano, temveč dramsko odigrano balado »Po- vodni mož« doživela iskren aplavz nav- aočdh. S, B. LAŠKO: KOMUNALNA INŠPEKCIJA V občini Laško so vpeljali komu- nalno inšpekcijsko službo za območ- je občine Laško. Inšpekcija bo delo- vala na osnovi naslednjih odlokov: o komunalni ureditvi in zunanjem vide- zu naselij; o obveznem odlaganju in odvažanju smeti; o urejanju, vzdrže- vanju in varstvu zelenih površin; o izobešanju zastav; o pokopališkem re- du; o javnem redu in mdru ter o vo- dovodnem redu. Redoljubnost občanov v občind La- Sko ni ravno največja. Zato so poskr- beli tudi za učinkovitost tega Inšpek- cijskega organa, kd bo mogel prisoditi od 500 do 20.000 dinarjev kazni, odvi- sno od tega ali je prekršek storil posa- meznik, odgovorna oseba ali pravna oseba. Na osrednji proslavi v počastitev letošnjega kultur- na praznika ter 100-letnice rojstva Otona Zupančiča so nastopili člani žalske Svobode, študentski recitator. ski krožek ter dekliški pevski zbor iz pobratene Bačke Palanke. Savinovi nagradi sta letos prejela moški pev- ski zbor iz Žalca ter godba na pihala iz Zabukovice, priznanja za prizadevno delo pa so podelili dramski skupini s Polzele, godbi na pihala iz Prebolda, pro- svetnemu društvu Tmava, Zvezi kultumo-prosvetnih organizacij Žalec, Tereziji Ažman, Jožici Biirmen, VUi- ju Germadniku, Vladu Gorišku, Tončki Hazler, Jožetu Janu, Magdi Ježovnik, Mariji Javomik, Julki Kučer, LHiJani Lukman, Štefanu Leskoviču, Ivanu Mikeku, Francu C^lajnerju, Ivanu Palirju, Ninu Pavletiču, Iva- nu Robiču, Zvonki Ramšak, Antonu Vočku, Veri žužej in Idi Završnik. Pa si preberimo, kaj so nam povedali nekateri izmel nagrajencev. IVAN PALIR, Polzela: »Priznanje, ki sem ga da- nes prejel, jemljem kot obvezo za nadaljnje delo na kulturnem pobočju na Polzeli. Dolga leta sem bil na Polzeli režiser in igra- lec, z delom pa je pričela naša dramska skupina ta- koj po osvoboditvi in ni minilo leto, ko ne bi pri- pravili kakšne igre. Vesel sem, ko vidim, da tovrst- na dejavnost na Polzeli še ni izumrla.« ANTON VOCKO, Liboje: »Vesed SOTi, ko vidim, da aioajo moje delo ceniti bu- di drugi, pa čeprav je res, da nikdar nisem delal za priznanja. Vseeno pa mi sedaj misli uhajajo tja v leto 1929, ko smo v Libo- jah ustanovili DPD Svobo- do. Takrat sem bil član pevskega zbora in tambu- raskega orkestra. Naloga, ki sem si jo trenutno za- dal Je, da v Libojah spet ustanovimo tamburaškd or- kester, kd je pri nas de- lovai že trikrat.« MILAN DOLINAR, Ža- lec: »Sem predsednik mo- škega pevskega zbora Svo- boda iz Žalca. Nagrada, ki jo je danes prejel naš zbor, nam precej pcaneni. že zato, ker bonM letos slavili 10 let obstoja. Naj- večje priznanje pa nam Je vedno, ko nas kdo povabi, da zapojemo na kakšni pri- reditvi. Lahko rečem, da smo z največjim užitkom peli Slovencem na Korc'^- kem. Zbor šteje danes »» pevcev, vsi pa se bomo ŽaJ- čanom predstavili tudi na koncertu, ki ga pripravlja- mo aprila, ko bomo pro- slavili svojo 10 letnico.« rVAN ROBIC, Žalec: »Pravzaprav sem presene- čen nad prizsnanjem, ki sem ga dobil. Res pa je, da sem na kulturnem pod- ročju delal že takrat, ko sem bil še načelnik za dru- žbene zadeve in splošne sliižbe pri žalski občinski skupščini. Mnogokrat se udeležim številnih kultur. nih prireditev v naši obči- ni in vesel sem, ko vidim^ da postaja kultura sestav- ni del našega življenja. Skoraj ga ni kraja v ob- čini, kjer ne bd imeli kak- šnega zbora, godbe, dram- ske skupine ...« Tekst: J. V Poto: T. T LIBOJE: OBISK IZ BAČKE PALANKE Ob letošnjem slovenskem kultvurnem prazniku so v žaL«aci 6bčini pripravili več kulturnih prireditev, med drugim tudi srečanje v dvorani Kmetijskega kombinata v Zalou, kjer je med drugim nastopil tudi dekliški pevski zbor iz Bačke Pa- lanke. Po koncertu so gostje odpotovale v Liboje, kjer so jim člani tamkajšnje DPD Svoboda pripravili svečan spre- jem. Znano je, da so lani prav Libojčani s svojimi kulturni- mi skupinami zastopali žalsko občino na gostovanju v SR Sr- biji ter je zdajšnji obisk samo nadaljevanje začetih prija- teljskih vezi. Goste iz Bačke Palanke je med drugim po- zdravil tudi direktor KIL Franjo Tilinger, vsem pa so izro- čili spominska darila. Srečanje je izzvenelo v edino željo po še nadaljnjem sodelovanju. Tako bodo na željo gostov Libojčand letos ponovno nastopili v SR Srbiji. Med obiskom v žalski občini so člani pevskega zbora nastopih tudi na Vranskem. ^ 14. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; m CELJE - TOZD TURISTICNO-GOSTINSKA ENOTA - KOLODVORSKA RESTAVRACIJA CELJE Ko bogato zelenje smrekovih gozdov, tam na višinah preko 1.400 m preide v viharnike, se odpro cvetoče senožeti, posejane spomladi z arniko in encijanom, v jeseni z rdečilom brusnice in usihajo- čega baloha. Te lepote segajo vse od Male preko Velike Kope pa tja do Črnega vrha. Zahodno Po- horje je edinstven park, poleti in pozimi. Dostopno je vsakomur po številnih gozdnih cestah iz Dravske in Mislinjske doline, saj razdalje niso večje od 15 km. Prijazni domovi ob potu pa nudijo človeku vse kar si želi. Sneg navadno pobeli travnata smučišča že novembra. Zima z obilico snega in sonca pa zvabi staro in mlado, saj se za vsakogar nekaj najde. Ce torej ljubite naravo, se lahko napotite peš ali z vozilom na sprehod med polja, travnike in gozdove. Od- pravite se lahko na krajši ali daljši izlet na bližnje vrhove, kot je Piršov dum ali celo na Pohorje aH Uršljo goro. Poti vodijo mimo samotnih kme- tij in skozi temne gozdove, mimo idi- ličnih planinskih pašnikov, kjer cvete vresje, arnika, puščan, borovnice in drugo planinsko rastlinje, mimo brzic in slapov gorskih potokov. Uživali bo- ste mir in lahko se boste predali či- stemu zraku, soncu in počitku. Če ste prijatelj planin, se boste ustavili na pomembnih točkah slovenske trans- verzale: Grmovškov dom. Partizanski dom. Dom na Kremžarici, Poštarski dom in Piršov dom. Tu .smo. Sem smo vas želeli pope- ljati. Radi bi le, da se sami prepriča- te o gostoljubju in čistoči, ki tu vla- data ter o vsem, kar smo omenili po- prej. Dostop do Pirševega doma je mo- žen iz velenjske in slovenjegraške smeri do Mislinja po asfaltirani cesti, kamor vozi tudi avtobus in sicer vsa- ko uro. Od Mislinja do Piršovega do- ma pa je 3 km makadamske ceste, toda lepo vzdrževane, tako da se lah- ko pripeljete z avtom prav do doma tudi v zimskem času, saj je cesta po- suta z gramozom. Dom ima tudi la.st- no asfaltirano parkirišče. lo kaj nudi gostom Piršev dom? v prvi vrsti domačo kuhinjo, ki vam nudi domače klobase v zaseki In dru- ge specialitete ter odprta domača vi- na po primernih cenah. Razpolaga z 29 ležišči, ki so enonadstropna. Naj povemo Še to, da so sobe opremlje- ne v planinskem stilu. TTG Celje ,tozd Gostinstvo Celje, enota Kolodvorska restavracija, h kateri sodi tudi Piršev dom, pa predvideva Še preureditev sob. zlasti v pritličju, kjer bodo iz treh obstoječih naredili dve in ju moder- neje opremili. Ob adaptaciji doma je bilo opravljeno tudi novo zajetje vode, tako da je ne bo več zmanjkovalo v poletnih mesecih. Naj zapišemo ob tej priložnosti še naslednje.' Delovne organi-^acije imajo možnost vzeti v znkup določeno šte- vilo ležišč za svoje delavce, ki si že- lijo miru in lepih sprehodov ali tudi smučanja v zimskem času. saj je le bore 3 km od Pirševega doma vlečni- ca v Mislinju. Torej za vsakogar ne- kaj! Kaj pa cene? Cena dnevnega penziona nad tri dn! znaša 135 dinarjev, z dnevno tu- ristično takso, ki je minimalna (samo 1,50 din), torej 136,50 din. Bivanje do 3. dni vključuje prenočišče z zaj- trkom in znaša le 90 dinarjev, otroci do 10 let pa imajo še dodatno 30 od- stotkov popusta. Piršev dom je odprt nepretrgoma skozi vse leto od 7. do 21. ure, na željo zaključenih skupin pa tudi dalj časa. V primeru obiska večjih skupin, poskrbi Kolodvorska restavracija za dodatno pomoč kadrom na Pirševem domu. Če se boste odločili za penzlon v Pirševem domu In nimate lastnega pre- voza, lahko z Mislinje telefonično po- kličete upravnika doma. tovariša Brod- njaka na številko 062-880-11 ln kot stalnega gosta vas bo rade volje po- peljal z osebnim avtomobilom od Mi- slinje do Pirševega domia. Za vse Informacije o Pirševem do- mu kličite številki 062-880-11 — up- ravnika doma, ali 063-232-64 — šefa poslovne enote Kolodvorska restavra- cija Celje, iovariša Šimeta Debeiiča. Za aranžmaje pa se lahko dogovorite tudi v Turistični pisarni TTG Celje. Piršev dom Je centralno ogrevan in Ima v prvem nadstropju še posebno sobo, zek) primerno za seminarje ln poslovne sestanke v manjšem obse- gu, saj šteje soba 20 do 25 sedežev. Možno pa se je dogovoriti tudi za po- sebne cene skupine nad 3 dni. Pri skupinah nad 20 gostov, nudi Piršev dom penzion za eno osebo brezplač- no. Kaj pa izleti? Povsod so planinske markacije. Za penzionske goste, ki ljubijo sprehode, bodo gotovo privlačni izleti na Pun- gart, Partizanko, Rogljo, ali na Rib- niško kočo s Pirševega doma. 2e od nekdaj so človekove oči od- prte v sinje višave. Zelje po letenju rastejo z nami. Nedaleč od Slovenj Gradca, bolje rečeno v TurIškI vasi leži sredi gozdov športno letališče. Obogateno je s številnimi rekreacij- skimi objekti: Igrišči za tenis, kopa- nim bazenom, konji za jahanje — ures- ničuje želje vsakogar. Nasmejani pi- loti pa vas popeljejo, kamor želite. S Pirševega doma lahko naredite izlete do kmetij, kjer z veseljem od- pro vrata stalnim In prehodnim gos- tom. Pod njihovo streho v senci jab- lan In hrušk, ugasne misel na delov- no vsakdanjost. Dah zemlje in domač- nosti obnavlja življenjske sile, da t>I se ob povratku donr)ov, v utrudljivi dan, vmiH spočiti in zdravi. To pa je želja nas vseh. mar ne? Piršev dom nao dva polovičarja in en prašil- ček. Poudariti TOlja dejstvo, da je društvo znalo zain- teresirati občinsko Izobraževalno skupnost, kmetijsko zemljiško skupnost in nekatere delovne organizacije, posebiK) Kmetijski kombinat, da so prispevali finan^ia sredstva. S temi čebelri.iaki-paviljončki je namreč dru- štvo ix>stavilo trdno opnovo za nadaljnji razvoj in delo čebelarskih krožkov na šolah. Tu tudi raste in se vz^a ja čebelarski naraščaj. Razen tega je društvo posdcrbeio za strokovna pre- davanja na Ponikvi in Planini, ogledali pa so si tudi sodobno čebelarsko proizvodnjo pri čebelarju Pislaku v Kidričevem. V letošnjem delovnem načrtu, ki so ga sprejeli na občnem zboi-u, je na prvem mestu pregled čebeljih družin. Na območju krajevne skupnosti Ponikva se je namreč pojavila gniloba čebelje zalege. Razen tega so imenovali mentorje za delo s čebelarskimi krožki v šalah. Pripravih bodo dve predavanji in enodnevni se- minar za čebedarske preglednike. Poleti pa bodo orga- nizirali izlet na Primorsko in Gorenjsko ter si ogledali čebelarske zanimivosti. Na zboru so v organe upravljanja izvolili v glavnem dosedanje delavce, fei jim predseduje Andrej Jernej. E. REČNIK CELJE Z DRUGE STRANI tm^j ^Cf^ j ^ ^^^^ tj't'I^^^ JE MAR VSEENO, KJE DELAMO IN KJE ŽIVIMO? četudi je prevladovala kri- tika, pohvalnih besed ni manjkalo. Torej, ocena z dveh zornih kotov. Sicer pa so bile na razširjeni seji čla- nov upravnega in nadisornega odbora celjskega Turistične- ga društva tokrat na tapeti zlasti tiste pomanjkljivosti, ki jih je zaznala društvena komisija.za varstvo okolja, ki jo vodi Vinko Steiner. Kritične besede. In človek se nehote zgrozi, ko naw- krat, recimo v poldrugi uri, dobi predstavo, ki je sicer vsak dan srečuje, toda ne vi- di. Zaradi navade. Oko se je navadilo na luknje v asfaltu in na pločnikih, na razbite ograje (recimo Glazija), na mnoge divje barake, ki jih ne vidijo inšpektorji, na to, da so si pred mnogimi sta- novanjskimi bloki sposodili aa parkiranje avtomobilov kar zelenice, na dejstvo, da je Gaberje pravzaprav naj- bolj zanemarjeno, da okolja mnogih industrijskih obra- tov in prav tako stanovanj- skih sosesk ruso takšna, da bi lahko rekli, da tod dela- jo in živijo ljudje. Ljudje v pravem pomenu besede. Tak- šni, ki nočejo umreti v ima- zaniji! In potem »urejenost« na celjski a-vtobusni postaji. Le kdo ^e tisti, ki prispeva svoj delež k umazaniji, da te je sram. Je to člo\'ek? Tisti pot- nik, ki meni potem, da je tu- di avtobus zato, da v njem pušča najrazličnejše odpad- ke? Predel med savinjsko že- leznico in bloki onstran nje ob Kemikovi ulici, je poglav- je zase. Prav tako svet ob že- leznici pri Teharski cesti. Ali veste, koliko je v Ce- lju divjih smetišč? Preštel jih najbrž še ni niliče. Toda številka bi bila porazna. Za- to rajši molčimo, da nam ne bo nerodno. Celjanom. Kate- rim pa? Ob Kopitarjevi ulici, ob Sdvinji, stoji že okoli pet- najst let nedograjena stano- vanjska hiša. Komu na čast? In potem Ipavčeva ulica. In še. Morda veste, kdo je pregnal kopalce iz Ložnice. Nihče drug kot hlevski gnoj. čemu bi ga na primer v Za- logu metali na travnike, ko pa je blizu voda. Viseči levški most čaka na nesrečo. Dostop od nove os- novne šole Veljka Vlalioviča dobiva že svoj odmev v spi- sih otrok. Toda, kaj bi z vsem tem, še zlasti, ker teh črnih točk, lukenj in umazanije ni konec. Tudi namen tega sestavka ni, da bi jih vse naenkrat obe- lodanil. Le kdo bi jih potem zakrpal? Saj bi bilo preveč dela. Za vse. Tudi za člane mestne straže, tudi za mno- ge inšpektorje. In nenazad- nje, ali morda najprej, tudi za prebivalce mesta in okoli- ce. Gre za napake, ki prispe- vajo svoj večji ali manjši de- Jež k neurejenemu okolju, ki jih prispeva človek in bi jih lahko odstranil, če bi hotel. Tu je bistvo vsega. Tudi pro- blema. Vsaj v glavnem, člo- vek je tisti, ki pomaga one- snaževati zrak, vode, okolje. Tako so tekle besede. Ugo- tovitve. Porazne. Turistično društvo bo v tej akciji opravilo svojo nalogo. Opozorilo bo tiste, ki jim takšne luknje in podrtije le- žijo na hrbtih, da jih odstra- nijo, svoj delež pa bomo da- li tudi mi. Ne samo s tem zapisom, tudi drugače in v mnogih naslednjih številkah. Da, ob kritiki tudi lepa, po- hvalna beseda. Predvsem na račun postavljanja naprav ta- ko imenovane mestne opre- me. To pa so nove ulične svetilke, korita za cvetice, stojala za kolesa, koši za od- padke in še kaj. M. BOŽIC TEHNIŠKI ŠOLSKI CENTER NA OBISKU TUDI GOSTJE IZ CELOVCA — KNJIŽNE NAGRADE DIJAKOM Na tehniški šoli so prosla- vili sloveaaski kulturni praznik sares slovesno. Povabili so v goste tudi del^acijo profe- sorjev in dijakov Zvezne gim- i^izije iz Celovca. Tako so sku- paj proslavili in dokazali po- vezanost Slovencev ne glede na to, kje živimo in v kak- šnem drŽižbenem sistemu. Program je bdi zelo bogat tn v celoti uresničen. Tako je bil izveden ogled kulturnih in- stitucij (pokrajinski muzej, muzej revolucije in Stari pis- ker, osrednja knjižnica in raz- govor s pisatelji). Tu bi po- sebej izdvojil pogovor dijakov s slovenskimi pisatelji in kul- tuimimd delavci, med kateri- mi so bili tovarišica Gaboro- vičeva m tovariši Svajncer, Kuntner in Strašek, ki je bil vsebinsko zelo bogat in us- merjen na temo »knjiga — učenec — pisatelj — učenec — knjiga«. V programu na centralni proslavi so sodelovali recita- torji (poezija F. Pre.šema in O. Župančiča), pevski zbor in zabavni ansambel Drava iz Borovelj. V po3ira^'nem govoru je bil povedan tudi značaj proslave: »V kamrici našega naroda je mnogo dragocenosti, med naj- večjimi pa so pi-av dela mož, ki jim je posvečena današnja slovesnost — Prešernova in Župančičeva.« Ravnatelj teh- niške šole tovariš Jože Geršak je v svojih pozdravnih bese- dah poudaril: >Da bi vas tudi mi podprli v vašem boju za svoje pravice, povemo naj, da ga budno spremi j amq vsa le- ta, smo na seji zbora delav- cev TS sklenili prispevati slo- venske leposlovne knjige di- jaški knjižnici Zvezne gimna- zije za Slovence v Celovcu.« Predstavniki Zvezne gimna- zije iz Celovca so v pozdrav- nih besedah poudarili poveza- nost med Slovenci, in to kljub temu da živijo pod različnimi družbenimi sistemi. Na koncu je ravnatelj TS podelil knjižne nagrade dija- kom za njihovo isredno priza- devnost na kulturnem in druž- benem področju, kot vz^KKibu- da za v prihodnje. MILAN PIVEC Ravnatelj Jože Geršak podeljuje knjižne nagrade. 16. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; DANE DEBIČ Odlomek iz romana, II. del Gozdni kolovoz je bil dovolj suh, zlasti pa še smre- kova potka ob njem, da je Francelj Nitka priromal skozi gosti smrekov gozd do vzpetine in zelene livade, pokrite s sadnimi drevesi, kjer se je bohotila zala botrova kmetija. Slo je k poldnevu in sončni bog jo je z radostjo držal na dlani. Trudil se je, da bi smehljaji njegovih sončnih žarkov oblili sleherni delček predmetov, ndčič. kanih v ogrlico debele kmetije pod jugovzhodnimi Doborvoljskemi gozdnatimi vzpetinami. Kazalo je, aa jo hoče očuvati pred oddaljenim reglanjem strojnic in grmenjem mindmetalcev in topov. »Kdo, 7U1Š Francelj Nitka?!« zavreščijo botra znotraj kr.i,ečke hiše. Boter Matija, mogočen po telesni zgradbi^ podoben svetniku, ki led razbija, se razkošatijo na dvorišče. Vajeni so vikanja, ker je veliko sveta okoli po sončnih brežinah njihovega: Veliki in širni sadov- njaki, polja z ječmenom, ržjo in pšenico, tudi opušče- na hmeljeva njiva in seveda hektari veličastnih zelenih šumečih gozdov. K lastništvu sodijo tudi prava, pono- sita kmečka hiša, ki je po staro zgrajerm, na vzpetini zato v čelu višja, z ovenčji in lisenami in okrajki in strašansko srčkanim podbojem iz močnega zelenega tufa. Vrata so tudi prava umetnijo rokodelca, mizarja, rezbarja ljudskega. širokoustni, s slamo kriti toplar pa pravi: »Jehtata, jehtata, boter bi umrli, če me ne bi bilo več na dvo- rišču; da bi jim vozov ne pokrival? Da bi jim seno in otavo na rantah obešal in gori na dilah? Kje neki? Prvo in najrajši pač pogledajo, kaka ;e svetloba va slamnati strehi, da... Ljubeznivo vzamejo čopič oči v srce in si slikajo čarobne svetlobe v spominske ce- lice. Taki so, ta možakar... To ti jaz povem, Francelj 'Nitka, ki že stoletje tu, hrastov in krepak čuvam vo- zove, stihe letine dišečih trav in detelj. Ti pa. se spom- niš nekega malega prosilca "na mojih dilah? Gori ob steni stlačene, suhe dišeče lucerne? Kaj ste počenjali mali dečki, pastirčki s tisto bajtarsko pastiričko, a... Kako ste jo zvabili gor, fantiči poredni, kako ji tisto revno krilce dvignili, z močjo koščka čokolade seve- da... Pa ste golo dekletce, ki pri sedmih letih starosti še hlačk ni premoglo, tlačili k lucerni in jo kuškali... in se šli ateka in mamo, haha, ah ...« »Falot ti stan! Naj še kašča bruiuista kaj pove! Naj še hiša in marof katero zaskripljeta s svojim ovenpa- mm zidovjem in starimi podboji. O, kako krasno je to gumno, zidam kamen hlevov (za lO krav goveje živine in štiri konje težake), ta les navzgor, ta slamnata streha preko; to navešeno okoli: te stare kose, cepiči, komati za konje z bleščečimi okrasji in kravji zvonec pa stare čudne steklenice, ki imajo v steklu sposobnost loviti mavrične odseve pa kupi zloženih desk pod rantami; tam na koncu zidu pa hrastova preša pod pristreškom, vreteno le tako in sodček kamnit. Kaj pa hrastovo ko- rito? Iz Icako čudovito starega in močnega m zdravega debla je bilo napravljeno. Voda dobiva po mecesnouih ceveh iz dobroveljskih gozdov. Kaj pa podkev sreče, nabito na hrastova hlevska vrata s kovano kljuko? Kaj pa božji suhi lesek s križem iz leskovih vej, nabit nad podkvijo? Kaj pa votli rogovi in brusilni kamni?« S takimi npomini v vroči glavi potiska Francelj Nitka svoj bicikei na dvorišče kmetije Smehlja se dobrodušno m prikupno. Kajti kmečki dvor je tak. da bi lahko v tej trenutni očaranosti zasegla podboje vhoda v hišo ona, o ona prelmbka, premodroprosoj- na Francka izvirček. In vse, kar je, čara ta čarov- nica v duhu Francija Nitke po svoje, v vse se vme- šava in olepšuje: Kaže, da ji je všeč ta pravljični svet ljubkih svetlob, od spektra barv pomirjujočega. Zalo pa Francelj Nitka po domače zarobanti v oči botra Matije (ki, kadar se mu zdi, led razbije): »Kako boter, me ne poznate? Ha, gledate me kot telička s petimi nogami, pa sem vaš, vaš Francelj Nitka. Vaš deček, pastirček, gimnazijček, ki je z dedekom, s čebidastim, m babico, s slavčkom v glasu, prihajal sem na po- čitnice. Ho. po nas ste vozili s tistim kolesljem, ki zdaj poleg biakovih nasekanih drv tako žalostno počiva. Hija, ho. . . K vam sem prišel, boter, po svet, če bo prav, do nekaj storim, nekaj pomembnega, a?« Boter Matija ga gledajo. Za hrbet jim stopijo botra, v podboj kamnit in zeleno nabrizgan. Lepi so tam, kar podobni materi božji, ki tiče izrezljani v vdolbini zidu. Zdaj boter Matija umetelno zahrumijo: »Po svet? Pa nekaj pomembnega za odlomiti? joj . ..!« Botra pa mrmrajo kot starka nad nizom grudic v rožnem vencu. »Prišel je ta pob, da bo čul, kako nam je starejšega pobralo, v mobiliziranca soldaškega pri Leningradu nekje... Da bo zvedel, kako se Ivan. mlajši, tolče po teh zelenih gošah. kot volk preganjan. da bo čid, kako ga mi za svet prosimo, ker za jutri nič ne vemo. Ata še stoje! Stoje, toda...« Todd takemu sprejemu, ki se vlači po nekaterih miselnih strugah človeških duš sredi soldaškega uni- čevanja, se nasmejejo tile butci vsemu navkljub. Se Jera, ki že leta lepi svoj suženjski duh na ta ljubki grunt (pa se zaradi svetlob grunta, šumov in dihov življenja živine, šelestenja stelje, ropotanja koles in vsega drugega čuti bogato da kaj; poleg tega pa je že leta sem v dvojni vlogi ljubice: za botra Jožefa je prava priležnica in žena hkrati, za botra Matijo pa kmečka hribovska striptisovka, ki po svoje dopolnju- je erotična doživljanja grunta. Za primer: Ko z botrom Matijo zaorjeta v tista polja v strminah, Jd jih le vo- liči preorjejo, si ona obleče prekratko krilo. Hlač pa poleti tako ne nosi. Boter potem drže z vso silo rolo v zemljo, ko ona z voliči poprek v rebri: »Hija ho...!«) Da, o Jera, hahaha. kako se vselej reži, kakor, da ima ^selej kos sonca med zobmi. Briga njo smrt. bri- ga njo švaba, pa feldvebelj, ki ga stokrat na dan naj- grše prekolne: »(zjutraj) Jebemti, stari Jožef, odpni svoja rebra! Konji hrzajo, ti pa kot kak feldvebelj tlačiš bolhe na seno! (malo pozneje zjutraj) Jebemti, iiol zarukan, saj nisi feldvebelj, da bi kar svojo oblast gonil, pa s kopiti sekal, ko hočem le gnoj odkidati! (pa pozneje J Prekleti fašizem, še soli ni! Ti krava, saj nisi nacistka, kaj, da mleka ne bi dala? Pes Svarun laja, ona pa: Feldvebelj nacist, ki se samo de- re! Bi rad gošarje izdal s svojim lajanjem? Svarun pa: »Ponoči ne zalajam!« Sonce med zobmi Jere in pa žlahtna žalosi botre dovoljujeta botru, da razpre rolci in sprejme pokroviteljsko Francija Nitko na svoje razumrio in toplo hribovsko srce, na vroči do- mači dišeči koruzni kruh. »Lejga poba. od kod pa ti? Iz lazareta? Novega Ce- lja? Kako, da ste lahko Slovenci tam? Se nič ne boje za vas nacisti peklenski, ti razbojniki?« Glas botra je nekaj tako moškega, kar je bilo nekoč, ko je bil še neogrožen vladar sončnih svetlob in materialnih dobrot te hribovske dobro stoječe domačije. Dedek z gomoljastim nosom pa v domišljiji Fran- cija Nitke nekaj oporeka in pravi: »Zunani oklep! V restu so ga že prvi leti vojne soldaške po grbi... Takrat, ko je Savinjski bataljon na Dobrovljah bU ti- ste strašne bitke sredi jeklenega objema nacistov... Pa je vzdržal... in iz resta je prilezel za to, ker je prišlo sporočilo, da je starejši zmrznil v bitkah pri Leningradu. Viš, grajen je kot mogočen grad, ki mu obod kamnit stoji, čeprav je notranjost požgana, š , fašisti črnimi in grdimi poteptana!« »Ti pa postajaš pesnik! Si kakor Cankar črnogled!« pravi Francelj Nitka začudeno svojemu domišljijske- mu dedku. »Ta soldaška krutost... Ta feldvebljeva uničevalna strast... Pa se v uporu rojevajo pesniki, kakor...!« Toda dedek ne more' razplesti svoje domišljije o pe- sniški umetnosti v pogojih soldaškega divjanja oJcupa torskih soldatov in policajev, kajti že botra vlečejo Francija Nitko v izbo k zglajeni hrastom mizi; pod koteč seveda z žalostnim Jezusom Kristusom, ki je iz lesa izrezljan, na lesen križ ves stokajoč že stoletja razpet. Ze nosijo vročo gnjat, vso temno žametno rdečo, vso dehtečo, vso prekajeno. ki so jo potegnili iz nekega skritega soda. Ze režejo z dolgim nožem rumen koruz- ni kruh, ki so ga pravkar iz vroče kmečke peči poteg- nili, kajti na večer bi naj nekaj hlebcev sin, partizan- ski kurir na svojem pohodu po TV liniji odnesel. Vsi trije so okoli Francija Nitke. So posedli ti zlati ljudje, da bi čuli, kaj jim pove ta reva, ta žlahta v soldaških cunjah z roko v gipsu. So polni razumevanja, saj jim je soldaški feldveb^j sina v ta- kih cunjah na severu sveta kruto pokončal. St. 7 — 16. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 FESTIVAL V SENCI ŠTEVILNIH VPRAŠANJ latetolo se je sedmo le- to, kar je beogirajski fe- stival FE^T s pogiomnim podnaslovom )majiboljši fil- ma sveta« tako korenito posegel na domača fiknska platna. Sedem je za ene srečna, za druge nesrečna številka. Tudi o FEST-u se še lep čas ne bodo poleg- le razprave. Je bil sedmi PEST uspešen ali ne? Je prikazal res najboljše fil- me iz obsežne svetovne proizvodnje? Mnenja so deljena. Za mnoge je bil letošnji PEST razočaranje. V zadnjem hi- pu osiromašen Da pet na- povedanih filmov, pa brez posebniih pjresanečenj, da, celo brez šokov, s kakršni- mi je znal leto za letom postreči. Za večino še neraavaje- nih gledalcev, novinarjev in celo za nekatere kritike, pa je bil FEST vendarle še vedno tisti festival, brez katerega si dogajanj na ju- goslovanskih filmskih plat- nih pravzaprav niti pred- stavljati več ne znamo. Vsekakor je bil FEST praznik filma in prazi^ik ljubezni do filma. lapriča- le so jo prepolne dvorane številnih beograjskih kine- matografov in to je vnovič potrdilo, da je FEST, vsem svojim slabostim navkljub, še vedno dogodek leta, vsaj kar zadeva filmsko ustvar- janje. Letos smo na FEST-u vi- deli 102 filma iz 44 dežel. Od tega samo v uradnem programu, ki teče ixxi na- slovom »Najboljši filmi sveta« videli 40, v sedmih posebnih in petih sprem- nih programih pa so za- vrteli še 62 filmov. To je vsekakor velik de- lež iz svetovne pro:zvcdnje pa vendarle še skromen, saj so lani v svetu naredi- li okoU 3.500 filmov. • Že ob takšnem sporedu i>a je bilo FEST, ki je tra. jal dober teden dni, izjem- no težko spremljati. Samo na projekcijah za novinar- je, kjer so zavrteli vse naj- boljše fihne in še izbor iz filmov v drugih progra- mih, so bili vsak dan na sporedu štirje filmi, mno- gokrat pa tudi pet. Zato so prvi vtisi o kakovosti prikaaanih filmov nedvom- no še zelo zmedeni, neza- nesljivi in tudi prve ocene dokaj ix>vršne. Film je subjektivno doži- vetje. če je pošteno delan, ust\'-arjalen, idejno dobro zasnovan, je še vseeno stvar subjektivnega doži- vetja, ki mnogokrat zavisi tudi od razspoiloženja, utru- jenosti, dojemljivosti. Za- to nekatere ocene, ki smo jih že brali, nedvomno ne bodo obstale kot dokončne, še manj pa kot zanesljiv kažipot, kaj je vredno vi- deti ald še določneje, kaj je dobro in kaj ni. Res je, da je lanska pro- dukcaja postregla z mnogo manj fihnd., ki bi že imeli svoj i^ves. Se od teh jih pet nismo videli. I>veh iz IJoliitičnih razlogov (Mar- mornega moža niso dovo- lili predvajati Poljaki, slo- vite TV mreže pa Ameri- kanci), treh pa iz pK>vsem komercialnih razlogov, ker so bili pogoji odikupa mno- go preostri. Ob vsem tem se je odpr- la kopica problemov, ki po večini izhajajo iz nerešenih vprašanj doanačih distribu- cijskih hiš. Te lani niso imele denarja za odkup fil- mov vse do decembra. V mesecu dni pa so nato s pravo hajko le uspele od- kupiti večino filmov (120), ki so nakup zaslužili. Ko- liko so ob tem morale po- puščati izsiljevanjem in hu- dim pogojem tujih produ- centov, ostaja uganka. Ne- dvomno pa je prav dvoj- nost filma, ki se kaže na eni strani v njegovi umet- niški izpovednosti, na dru- gi pa v lastnosti tržnega blaga, povzročila nemalo preglavic. In zadnje vprašanje, ki ga je slikovito izrazil pro- ducent Bunuelovega filma Ta mračni predmet želja — kakšen je sploh smisel pošiljanja filmov na festi- vale, če ti kasneje niso od- kupljeni za redno predva- janje v vseh kinematogra. fih? V tem je mnogo re- snice. S kaj čudno politi- ko ocenjevanja, kaj bo v naših kinodvoranah »šlo« in kaj ne, so si naši dis- tributerji zapravili mnogo težko pridobljenih pozicij. Postavili so se za rassod- nike v imenu gledalcev in nas tako oškodovali za mnoge umetnine, ki bi jih občinstvo toplo podravilo. O tem nas vedno znova prepričajo topli aplavzi hvaležnega beograjskega občinstva tistim filmom, ki Jih ka?neje na naša platna ni. Kakorkoli že, FEST tok- rat ni postregel z mnogimi neipozabnimi filmi, kot je to znal včasih. Prikazal pa je res kakovosten izbor iz celotne svetovne proizvod- nje, ki je bil še posebej za- nimiv zato, ker je bil do- mala neman, izenačen, pri- vlačen. Tako smo ostali brez dveh, morda treh imen fil- mov, ki so se po vsakem FEST-u dvignila na povr- šje kot mala remek dela sedme umetnosti. Pridobili pa smo vrsto filmov, ki ne bodo ušli pozornosti občin- stva. Najiboljše je težko iz- birati. Zapisal sem že, da je film in njegovo doživlja- nje subjektivno. Kljuib te- mu pa smo enotni v oceni, da bo največ zanimanja ob- činstva pritegnil musicai New York z izvrstnim Ro- bertom De Nirom, pa Bu- ftuelova m.ojstrovina Ta mračni predmet želja, ki ima ob nedvomljivi kako- vosti v sebi dovolj pristop- no in izredno duhovito spo- ročilo, da ga bo občinstvo navdušeno sprejelo. Manj komercialna bosta Bergma- novo Kačje jajce, ki je po mnogih na.>boljši film leto- šnjega FEST-a in Altma- nove Tri ženske, ki pa sta oba vrhunsko umetniško doživetje, polna slikovite, a\'torjem lastne filmske izpovedi. Med imeni velja omeniti še filme 05e go- spodar, Izjemni dan. Ju- lija, Dvo:)ojevalca, čr- no belo v barvah, Ifigeni- ja. Roki, Valentine, De- kle za zbogom, Most in nenazadnje King-Kong, ki so vse filmi, ki jih bo ob- činstvo rado gledalo. S tem pa je tudi osnov- ni smotesr FEST-a več kot dosežen. BRAOTCO STAMEJČIČ Filipinski režiser, scenarist, montažer In Igralec Kidlat Tehnik je na FESTU požel zanimanje tako s svojim filmom Odišavljena mora kot s svojo slikovito opravo. 18. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; PIŠE: EDO JELOVŠEK OB TITOVI CESTI Nadaljujmo naš zveda- vi sprehod v lovu za nek. danjima ln sedanjimi go. stilnami v Laškem po ma- gistralni Titovi cesti. Na drugem vogalu Tito- ve in Kidričeve ulice je hiša z vogalnim stolix>m, v kateri ima svoje pro- store uprava KZ Laško in ena njenih mesnic. Na tem mestu je nekoč stalo nizko poslopje, v katerem so imeli gostilno (34) Haf- ner, Priedrich, Lechner in Palta. Slednji je postavil leta 1896 sedanje poslop- je (na sliki). Leta 1917 je hišo kupila družina Tadi- na, po tem pa so gostil- no imeli še Igričnikovi, Vi- hemikovi in Sprahovi. Le- ta 1954 je bila gostilna opuščena in poslopje je kupila kmetijska zadruga. Cez cesto nasproti je Gradova hiša, kjer je že leta 1853 stala mala ko- ča Vrišarjev, Sedlarjev in Klenovškov. Leta 1882 je Kari Grad iz Jurkloštra postavil sedanje poslopje in odprl v njem gostilno (35), ki so jo dediči ob- držali vse do leta 1958. Nekdaj so imeli tudi me- sarijo. Nad vrtom v ozad- ju gostilne je bila velika terasa v senci trte, kar je bilo značilno za stare laške gostilne. Na vogalu Titove in Tr- steniške ulice je stavba, ki so jo večkrat preure- dili. Tu so bdli gostilni- čarji (36) Mački, Zanner- ji, Zabukovški, Kopači, Drolci, Lapomiki, Eisihi to Demovški — vse do leta 1951. Zdaj so v hiši sta- novanja. Nekoliko naprej je veli- ko poslopje s kinodvora- no v pritličju. Na tem mestu sta pK>stavila za- konca Mastek 1875. leta visokopritlično hišo, ki je edina v mestu najdlje oh- ranila slamnato streho s širokim kapom. Vzipored- no s cesto je ob prednji steni vodilo v hišo 12 stop- nic. Hiša je bila porasla s trto. Mastekova sta tu odprla gostilno (37), ki so jo tržani in okoličani ze- lo radi obiskovali. Znana je bila po izvrstnem do- mačem kruhu, dobrem vi- nu in sočnem prekajenem mesu. Leta 1914 sta hišo kupila zakonca Selič, na- to jo je odkupil trgovec Osolin, ki je leta 1936 po- zidal sedanje poslopje s kinom. Nasproti osnovne šole je nizka hiša, last krojača Bačiča. Večkrat je bila prezidana. Od leta 1863 do 1912 je bila v tej hiši go- stilna in mesarija zakon- cev Vivat. Za njimi so imeli gostilno še Seličevi in Suhelji (38). Na številki 27 je poslop- je, ki je sedaj last Pav- linca. V pritličju ima pod- jetje »BOR« svojo proda- jalno pohištva. V teh pro- storih so nekdanji last- niki Smodiji imeli od le- ta 1893 branjarijo. Terezi- ja Smodi pa je leta 1920 odprla gostilno (39). Nad gostilno je bUa velika te- rasa, ki pa je zdaj zazi- dana. Pred vojno so imeli v hiši gostilno še Gracer, Zupane in Breznik, vse do leta 1941. Posnetek je dokaz, kako na gosto so bile t Laškem gostilne. Gostilna je bila v Kokolovl hiši (ni^ stavba levo), nadalje v hiši s stolpom, tei v hisi, katere vogal se vidi na desni. Go- stilna pa je bila tudi na prostoru, kjer se vidi zadnja hiša na desni, vmes pa Je bila še ena, ki se na sliki ne vidi. 6 »Dve leti! To je dolgo. Ali se ne bodo daU pre- prositi, če jim povem, kako nam je treba gospodi- nj e?odnega odločanja o rojstvu oti-ok je zaipisano, da imata ženska in moški pra- vico do nasveta, kako preprečiti zano- sitev. Sredstva, s katenimi začasno prepre- čujemo zanositve, se imenujejo kontra- cepcijska sredstva in nasveti o tem so del dejavnosti ginekologov v posvetoval- nicah, kar sodi v okvir načrtovanja dru- žine. Dobili smo nekatera nova varo- vala, stara pa so se izpopolnila, prav zaradi tega imamo namen, da obvesti- mo vstUcogar, ki ga ta vprašanja saani- majo. Varovala morajo biti zanesiji/a, ne- škodljiva, enostavna za uporabo in ce- nena. Pregled pred začetkom uporabe kontracepcijskih pripomočkov je nujno potrebeai in po opravljenem pregledu zdravnik svetuje ženski najpriinemejše zaščitno sredstvo, pri čemer upošteva želje ženske, ka je prišla po zaščito. Pri nas in v svetu so ustne hormonske tab- lete najbolj razširjene. Po nekaterili sta- tistikah 50 milijonov žena v svetu upo- rablja tablet-e, v Sloveniji 50.000 žena. Naše tovarne izsdelujejo tablete; EiJigynon, Neogynon, Mioi-ogynon, Ste- dirii, Stediril-D, Stediril-M, Yermonil, Sequilar, Anacyclin-IoI. Tablete vsebu- jejo hormone, kn zajvirajo ovulacijo, ker ni zrelega, m oploditev sposobnega jaj- čeca, tudi ne more priti do zanositve. Tableta je dobra ziaščita za ženske od 20. do 40. leta starosti, odsvetujemo pa jih ženskam, ki imajo okvare na jetrih, vnetje žil, zvišan krvni pritisk, alergij- ske in živčne bolezni, prav tako niso primerne za mlada dekleta, pri kiiterih rast še ni zaključena. Nevarnost tablete se povečuje s starostjo v obliki trom- boze v okomčinah, začepitev pljučnih ali srčnih žil in možganskiii tromboz. Med jamanjem je potrebna vsaka tri do šest mesecev kontrola krvnega pritiska ki telesne t^eže, poleg rednih pregledov pa opozarjamo, če ima teža\"e. ki jih prej ni Irnela in za katere ntaa primerne niaiage, naj se pKJsvetuje z ginekologom. V driigi .sikupiiii kontracepcijskUi pri- pf>miočl:ov, ki so se uveljavili kot dobro zaščitno sredstvo, sio maitemični vložki. Pri nas r>aj.l»lj sodobna in uporabljena je Oyne-T, oblikovana kot črka T, pri- pravljena i3 plastičnih snovi z dodat- kom bakra, zelo zanesljiva, saj zanosijo največ 1 do 3 od stotUi žensk. Maternični vLožki so primerni ,za žerisike, Id so že rodile, za mlada dekle- ta. ki še n?so rodila in za ženske po tO. lehUi starosti, odsvetujemo pa jih ženskam, ki imajo močne menstruacije, vnebje ali biule na rodilih. Prednost ma- temičnili vložikov je, da jih pustimo več let breK menjavanja. V tretjo skupino mehaničnih varoval spada Zieflo tispe-šna diafragma, sestav- ljena ia prožnega jeklenega obroča, jureik katerega je razpeta membrana iz tanke gume. Priporočamo jo ženskam, ki iz najrazličnejših vzrokov odklanjajo druga varcKvala. In zadnja skupina, to so kemična va- rovala v obliki želejev, krem, vaginalnih vložkiov, tablet In pen. Priporočamo ^Ih ženskam po 40. letu starosti, ko Je mož- rioat zanositve zmanjSana, ali pa tam, kjer nI pogostih spotolh odnosov. Pri nas Je znana Bmcojpena, vaginalne tab- lete In krema Patenteuc in Antilblon. Noše pojmovanje o kontracepcdji je zasnovano na metodah, ki olajšujejo na- črtovanje družine in emanoipacijo žensk nasproti naključnemu spočetju. Kontra- oepcija prihodnosti naj bi preprečevala zanositev tn bi bila enostavna za uipo- rabo ter neškodljiva za oiganaszsem. ALPINISTIČNI KOTIČEK SE NEKAJ O PLAZOVIH V PLANINSKIH ALPAH 25—60 CM NOVEGA SNEGA 2al se je Zigah. Ome- njene so bile tudi Karavan- ke — Savinjske Alpe p>a iz- gleda ne spadajo v »interes- no področje« lavinske komi- sije. PLANINCI POZOR! V Savinjskih Alpah je zapadlo od 25 do 60 cm novega sne- ga in obstoja velika in sploš- na nevarnost plazov. Ne bo- mo p)sel)ej nast^-vaU najbolj i25po3tavljftnih dolin in pristo- pov — možnost plazu je po- vsod, zato odsvetujemo vse vzpoiie nad steptanimi smu- čišči. Zimskih vzponov bo le- tos seveda manj, toda ko go- spodari zima, ne gre trmogla- viti. Bolje dolgčas na asfaltu, kot hazardiranje med plazo- vi. V teh snežnih razmerah tudi najbi>lj izkušeni tvegajo preveč. Prav sedaj amo priča pla- zovom, ki so od vseh najbolj nevarni, bo so pršni ali pulia- sti plazovi. Prožijo se po vsa- kem izdatnejšem aneasnju ob nizkih temperaturah, poseb- rvo če pade pršič na gladko, zmrznjeno p^ago. Značilno- sti pršnega plazu so: začne se s komaj vidnim zasipom na mali površini in skoraj v trenutku naraste v ogro- men bobneč oblak z brzino nad 300 km in s silovitim zračnim pritiskom; proži se na terenu, ki ga ne moremo predvidevati — od strmih sten, do položnih pobočij; se- stav plazu so drobni snežni kristali, ki pod pritiskom pro- drejo skozi vsako odprtino v človeško telo, predvsem v pljuča, zato pcride do hitj;« zadušitve (ucopitve), odvisno do količine snega v dihalnih poteh in pljučih; ko se plaz sesede (ustavi), ponesrečenec ni več v objemu mehkega pršiča, temveč v trdno zbi- tem snežnem betonu, iz ka- terega je iztisnjen skoraj ves kisik; pritisk večjega plazu je tako močan, da ruši pred seboj star gozd in zgradbe, ne oziraje se na način grad- nje. Rešitve iz takega plazu skoraj ni. Ce ostanemo živi, je to splet okoliščin ali sre- če: če smo na robu plazu, če nismo pregloboko in nas od- krije tovariš ali lavinski pes v kratkem času (do 30 mi- nut), če smo imeli v trenut- ku pritiska plazu z rokami zaščitena usta in nos in za- drževali dihanje — in konč- no, če je plaiz- z nami drvel po gladki površini ali nas zasul na svojem koncu, po- tem ko je »glavno jezo«' stre- sel že na potd. In še pripo- ročilo: po novem snegu ne začenjajmo nobene ture. Ra- dijska in TV poročila so za- enkrat še nezanesljiva, posve- tujte se z alpinisti in gorsko reševalno službo v kraju, ki je vašemu cilju najbližja. Na sliki; tečajniki Aš s člani na skupni turi v Tiarskem žle- bu, kjer se veliko govori prav o plasiovih. CIC Ml IN ZDRAVJE ^^^ ^^^ ^ ^^ ^^ ^^^ ^^^ ^^^ ^^ ^^^^^ PISE DB. MARJAN VEBEB Vsako leto se vpiše v osnovne šole celjske občine preko otrok. Temu po- membnemu dogodku velja nekaj misli, ki naj bi nas vzpodbudile k boljšemu ra- zumevanju in razvozlavanju tegob in težav, s katerimi se le ta srečuje. Kajti vstop v šolo (šolo imenujemo tudi drugi dom učenca) pomeni za. otrokov vsakdan veliko prelomnico. Dosedanji način življenja bo moral zamenjati z drugim, s takšnim, ki ga narekujejo potrebe šole. Pri vsem tem pa otrok ne prihaja zgolj iz svetii pravljic in igre v po- vsem drugo okolje — obvez- nosti, nalog, omejevanja gi- banja, spremenjenih delov- nih, higijenskih in kulturnih navad, marveč se mora če- prav le za določen čas tudi ločiti od doma. Poleg tega prinaša šola še korenite spre- membe v ritmu njegovega življenja. Te spremembe pri- dejo do veljave prav pose- bej pri menjalnem po\iku, podaljšanem bivanju v šoli in v celodnevni šoli; nanj vpli- va tudi delovni čas staršeK', ki morajo v velikih prime- rih pripeljati otroka v šolo že med 5. in 6, uro zjutraj, torej v času, ko bi moral tak otrok še mirno prebiti v postelji. Mimogrede pove- dano, potrebuje otrok te sta- rosti 11 ur nočnega počitka, pri čemer naj leže v poste- ljo ob 20. uri in vstane ob 7. uri! Tukaj ni mesto, da bi razpravljali o izrednem pomenu spanja in reda pri spanju na otrokovo zdravje, delovno sposobnost in storil- nost, vendar vedimo, da se neupoštevanje tega zlatega pravila, prej ko slej odraža na otroku, to pa lahko opa- zijo starši, učitelj in tudi zdravnik, h kateremu se ne- malokdaj zatečejo starši po nasvet oziroma pomoč. Da bi otrok zmogel vse te napore, je potrebno, da do- seže ob vstopu v šolo Šolsko zrelost. To je stopnja tele- snega in duševnega razvoja, ki mu omogočata, da se brez težav loči od doma, z lahko- to adaptira na novo okolje in je iispešen pri premago- vanju lastnih interesov ter obveznosti, ki mu jih nalaga šola. V telesnem oziru je otrok zrel za šolo tedaj, ko odgo- varja njegov telesni razvoj razvoju otrok njegove staro- sti, torej ko doseže deček telesno višino 117—130 cm in telesno težo od 20—30 kg ter deklica 116—130 cm telesne višine in 20—30 kg telesne teže. Pri tem ni tako mero- dajna kronološka starost (po zakonu naj bi otrok izpolnil v tistem koledarskem letu, v katerem vstopa v šolo, 7 let starosti). Nadalje mora imeti nonnal. no razvite funkcije senzorič- nih organov (vid in sluh). Se zlasti pomemben je v* d (pri tem pa ne zapostavljarro pomena sluha), saj sprej; ma učenec ravno z njeguvo po- močjo okrog 90 odstotkov vseh učno-vzgojnih vplivov. Brez dvoma vplivajo na šolsko zrelost tudi prisotne telesne okvare ali organska obolenja. Duševna zrelost združuje več komponent in sicer sposobnost spoznavanja oziroma dojemanje ter čust- veno in socialno zrelost. Z drugimi besedami E>ovedano, mora imeti otrok ob vstopu v šolo Se te lastnosti oziro- ma sposobnosti: primemo razvit govor, sposobnost do- jemanja in sprejemanja sno- vi, sposobnost zbrati se oziro- ma osredotočiti pozornost, sposobnost hotenega pomne- nja, določeno čustveno lu^v- noveSenost, sposobnsot sode- lovanja z drugimi otroci in učiteljem, sposobnost podre- diti se npr. pravilom igre In vrsti drugih zahtev. Pri pre- magovanju takSnih in podob- nih težav s katerimi se sre- čuje naS šolarček, imata ne- dvomno pozitivno vlogo pred- hodna sistematična priprava v vzgojno-varstveni ustanovi in mali Soli. Ugotavljanje Šolske zrelosti je zadeva skupnega presoja- nja oziroma sodelovanja ve- čiii strokovnjakov in sicer pe- dagoga, socialnega delavca, psihologa in zdravnika, šele takšna, torej timska obdelava otroka, ki vstopa v šolo, nam je lahko zagotovilo, da otrok ne bo doživljal že od samega začetka šolanja neuspehe, kar vpliva prav gotovo negativno na njegov nadaljnji razvoj in rast osebnosti. Rezultati tak- šnega- testiranja nam povedo, kateri otroci bodo zmogli brez škode za njihovo zdrav- je zadostiti zahtevam normal- ne šole, kateri naj bi s šola- njem še počakali, zato pa naj bi se vključili v vzgojm-var- stveno ustanovo (vrtec) in kateri otroci so potrebni po- sebnega šolanja (telesno pri- zadeti ali umsko manj razvi- ti). Pri vključevanju otroka v solsko okolje bodisi v pozitiv. nem ali v negativnem smislu ima izredno važno vlogo dru- žina, starši. To dejstvo naj bo podkrepljeno le z nekaj ugotovitvami. Otrok, ki je vzgajan s strani staršev v pretiranih pričakovanjih, je kaj hitro razočaran v šoli, če ne dosega uspehov. Znake ne- prilagodljivosti bo kazal uče- nec, ki nima možnosti uve- ljavljanja. Otrok, ki je bil de- ležen nenehnega ustrahova- nja s šolo: »boš že videl, kaj se bo zgodilo s teboj v Solk (podobno vzgojno napako de- lajo starši, ki ob svojem vzgojnem neuspehu grozijo z zdravnikom ...) bo doživljal razredni kolektiv in učitelja negativno; vse to lahko pri- vede pri otroiku do strahu pred šolo in podobne simp- tomatike. Vstop otroka v Bo- lo pomeni tudi za starše do- ločeno pripravo in sprejema- nje spoznanj, ki jih je po- trebno upoštevati v odnosu do otroka — šolarCka.Med temi spoznanji je izredno po- membno zaupanje staršev v otrokove zmožnosti in spo- sobnosti in na drugI strani kritičnost do le-teh. , Prihodnjič dalje PRIPOROČA V veleblagovnici T, spodaj levo, na od- delku usnjene galanterije vas čaka lepa izbira ženskih torbic, potovalk, poslovnih aktovk, kovčkov ter šolskih torbic. Na za- logi so seveda tudi prikupne denarnice, ženske in moške fokavice, itd. Sicer pa izberite sami, ne boste v zadregi. St. 7 — 16. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 21 NAJBOLJ SMEŠEN PRIMER IGRA, KI JE NISMO VIDELI NITI V CIRKUSU Rokoineliia farsa z ruku Bietašein Miho Bojevičem, ki ie dober mesec služi vojaški rok, je pred dnevi prerasla vse možne razumljive meje, kajti kar naenkrat so ljudje »Ji en sam človek ugotovili, da ni razlogov xa njegov sus- penz, ki i»o luu ga Izrekli 13. decembra lani! Primer Mihe Bojeviča so rokometni stro- kovnjaki reševali več kot pol leta in ga TAKOJ rešili, ka- kor hitro Je Miha od.šeI v JLA. Ukinitev suspenza pa po- meni, da bi Miha lahko v na- slednjih tekmah igral. Kako pa se naj vrne iz vojske, tega »dajalci« suspenza in njegovi »ukinjevaici« ne povejo! Vse bolj p<»staja jasno, da so celjski rokometni delavci iKigrani, % n.pmi vred pa tudi rokometaši in vsi ljubitelji rokometa. To potrjuje primer Milie Bojeviča in seveda tudi »čarobna« igra okoli tekme % Vardarjem in bjelovarskim Parti7,anom pa suspenzom vrat.irja Tomiča in kaznijo za i:ledalce ter zadnji primer »kraje« zmage v Srbobranu proti Crveaiki. Komu so Ce- ljani tm v peti in predvsem »akaj? O teh in še trtarsikaterih drugih problemih je tekla be- seda tudi na sestanku članov Zveze komunistov v klubu. Res je, da so se Olj;vni mor da v nekaterih trenutkih ob- našali premalo odločno in tu di ne nazadnje ostro, kajti zdaj je vidno to, da v rolta- vicaii % nikomer ne morc.š in ne smeš delati. Komunisti v ZRK Aero Celje s« sklenili, da bodo o vseh teh in še dru- gih negativnih )>ojavih spre- govorili na mestiii, kjer mo- ra priti tudi do rešitve. Ve- mo, da se zapravljenega, od- vzetega in podobnega ne da vrniti. Treba pa je vseeno narediti konec mahinacijam, ki se razvijajo v Jugoslovan skem rokometnem cirkusu in ki ne vodijo nikamor. Tak šno igračkan.te ni v duhu na- daljnjega razvoja našega špor- la in sploh družbenih odno- sov, In navsPZiuinje: klub, ki je lani DOBIL številna pri- 7.nan.ja od zveze do Celja za POŠTENO IN VESTNO DE- LO je kar naenkrat pahnjen v nemno.st, ki po nečem smr- di, Kdo vse stoji xa to roko- metno godl.fo? Ali smo dovolj enotni in močni že v samem Celju in republiid, da bi to preprečili ali vsaj ublažili? Kdo bo Mihcu lahko povr- nil tisto, kar mu Je vzel in ga Izločil rt. reprezentance? T« ne gre več samo sa člove- ški faktor, tu gre .§e za mno- go več! Pre^iričani smo, da bodo v celjskem rokometnem klubu kljub vsem notranjim in zu- nanjim težavam le u.spešno premagali to krizo ter doka- zali, da so vredni in sposob- ni na-stopati v elitnem roko- metiioni razredu, Ce pa to komu ni všeč in če želi dni gače planirati prvaka in po dobno pa naj bo toliko po- šten in to javno pove. Uma- zanega cirkusa nočemo na nobenem področju, torej tudi ne na športnem, konkretno rokometnem. Kot zapisovalec teh vrstic želim rokometnim deJavcenj in rokometa-šem Celja ohrani tev mirnih živcev in nadalje- vanje zastavlj€'ne politiice klu- ba ter celotne telesne kultu- re in seveda uspešno naisto- panjf v I. zvezni ligi, dru- gim, ki so HOTE ali NEHO- TE postali kuharji najbolj črne kuhinje pa, da si prebe rejo recept o POSTENOSTI ln pravici enakovrednega na- stopanja vseh in povsod. KU- LISE in maske potrebujejo Igralci v gledališču, igralci na športnih igriščih pa ne! Kdor pa tega ni v stan.fu razuiueii pa naj ta zdaj zaradi njih umazani Hng zapusti, da bo ponovno postal čist ln po šten! TONE VRABL TVD PARTIZAN GABERJE 600 ČLANOV Z AMATERSKIM DELOM K USPEHU Partizan Gaberje lahko uvr- ščamo po njegovi samouprav- ni organiziranosti, vraščenosti v KS in TOZD, sodelovanju K JLA, množičnih obliikah de- la in p»o amaterskem izvajanju nalog, med vodilna tovrstna društva v Sloveniji. Skupšči- na tega društva je izasvenela bot praiznik telesne kulture z Izredno svečanim in delovnim obeležjem. Dosedanji predsed- nik društva Konrad Končan je prebral sklep lO Partiza- na o podelitvi častnega član- stva Andreju Svetku ob nje- govem življenjskem jubileju kot pi^vemu v tem društvu za njegovo pomembno druž- beno-politi)čno delo v celjski občini, ko je med drugim do- bršen del svoje aktivnosti po- svetu tudi napredku telesne kulture. Nato sta Konrad Končan in Metod Trebičnik spregovo- rila o društvenih usipehih. Procent aktivnega članstva se je lani dvignil kar za 43 odst. in je danes ob vadbi nad 650 članov vseh starostnih kate- "gorij telovadnica starega doma že pretesna. Vrata društvene dejavnosti so od- prli na stežaj, k čemer sta v mnogočem prispe- vala tudi izredno delavna aktiva športn-3cov komunistov m mladine, vsi funkcionarji društva, ki se tesno vraščajo s terenskimi družbenopolitič- nimi organizacijami, TOZD in JLA. S takšnim načinom dela .je društvo pridobilo tu- di širšd družbeni pomen. S prostovoljnim delom so člani društva opravili marsikatera popravila doma, udarniško so zgradili tudi balinišče z de lavci LIK Savinja in še vrsto drugih opravil, ki znižujejo stroške režije. Pri tem delu so bili še posebej aktivni Mirko Trebičnik, Valentič in Rovan. Skupščina je izrekla posebna priznanja s podelit- vijo diplom Darki Hartmano- vi, Ida Trebičnik, vaditeljem in vaditelj icam Bojanu Smr- delu, Tomu Hartmanu, Dra- gu in Mirjam Valentič, Ireni Hercigonja, Majdi Bratušek, Olgi Trebičnik in Darku Kon- čanu. Branka Ooklič je preje- la pokal v tra jno last in pre- hodni pokal, Mirko Marošek za rednost pri vadbi, Majda Ramšak, Ivan Balon, Sonja Jaljčevič, Matej Sivka, Eldi Pertinač, oddelka mladink in starejših članic, praktični spo- minski darili pa sta prejela za 8 letno delo Konrad Knn- čan in Štefka Hartmanova! Za novega predsednika dru- štva ie bil iavolijen Metod Tre- bičnik, • K. JUG ATLETIKA: VSE KLADIVARJU Ob začetku atletske sezone so nas atleti in atletinje Kla- divarja izredriO razveselili z ekipnimi anagami v vseh sta- rostnih kategorijah (z izjemo pri st. mladinkah, kjer so bi li drugi) in vseekipno zmago na re(pubiiškem prvenstvu v krosu. Na prvenstvu, ki je bilo v Murski Soboti v težav- nih razmerah na zasneženili paxxgah pa so Celjani pobrali še vrsto odličnih uvrstitev med jjosamezniki. Naslove re- publdških prvakov so osvoji- li — Juteršek pri ml. mladin- cili, Bunderla pri st. mladin- kali, Arzenšek pri at. mladin- cih in trojno zmago pri čla- nih — Lisec, Ukič in 2untar. Pri ml. mladinkah je bila Po- teko druga, Logarjeva pa če trta, pri sit. mladincih Roz- man drugi, pri članicah pa Plajlmerjeva četrta. To s »C:e- Ije« _ Ckilje 1327 (Jože .lerani 274), 3. SD »Tempo« — Celje 1292 (Marjan Cvek 267), 4. SD »Bra- tov Dobrotinšek« — Vojnik 12.59 (Bojan Petek 260), 5. SD »Zlatar« — Celje 1248 (Štefan Golob 264), 6. SD »Kovinar II« — Štore 1248 (Drago Stritar 258), 7. SD »In- grad« — Celje 1239 (Ivan Abtik 257), 8, SD »Celje II« — Celje 1187 (Alenka Jager 263), 9. SD »Cinkarna« — C.elje 1174 (Martin Kukovič 246), 10. SD »IMetka« — Celje 1168 (Dominik Fajdiga 224), 11. SD »Žična« — C.lje 1153 (Er- vln Zeme 243), 12. SD »Libela« — Celje 860 (Silvo Murn 239), 13. SD »Pošta« — C^-lje 671 (Drago Rozman 249). v prvem kolu niso nastopile ekipe strel.skih družin »Miličnik« in »Avto« iz Celja ter »Tone Tom- šič« iz Dobrne. Med posamezniki je to pot prijetno presenetil Vili Dečman! Drugo kolo bo 17. in 18. 2, prav tako na strelišču v Storah, TONE JAGER KOŠARKA STRESLI SO JEZO" CELJSKE KOŠARKAŠICE IZGUBILE — ELEKTRA DOBRO Po treh srečanjih Celja, kjer je odločala le koš — to- čka rajzlike (dve izgubljeni in ena dobljena tekma v go- steh!), so sedaj na domačih tleh domačini stresli vso je- zo nad Domžalčani. V prven- stveni tekmi so Celjani sla- viiili doslej najvišjo zmago s 43-timi koši razlike — 121:78. (jostje so le prvih 7 minut pokazali še nekaj odpora, po- tem pa je celotna njihova eki- pa več ali manj povsem odpo- vedala. Celjani so s svojo hi- tro igro, polno smiselnih kombinacij, uspešnimi skoki pod koši ter preciznimi me ti štrli vsak odpor nasprotni- ka. V teh u^finkovitih akcijah so predvsem blesteli Gole, Pi- pan in Polanec, ki so imeli dobre zaveznike tudi v soig- ralcih Trobišu, Roaananu, To- netu Sagadinu, Sutaotiču in Pongracu. Z izdatno zmago in novima točkama so CJelja- ni četrti v II. ZKL — zahod. V nadaljevanju prvenstva pa jih čakajo še težka-srečaaija doma in v gosteh. V soboto bodo gostovali v Karlovcu proti železničarju, kjer so vsekakor favoriti Celjani. Članice Celja so na doma- čih tleh izgubile pomembno srečanje v republiški ligi pro- ti zadnjeuvrščeni Litiji. Poraz z 31-timi koši razlike je bo- leč. Kdo bi pričakoval, da bo 6 deklet iz Litije sredi Celja slavilo tako izdatno zmago. Darja Borov^ak ne more sa- ma reševati srečanje! Tokrat so bile soigralke izredno sla- be, počasne, brez potrebnih skokov koši, pa tudi n'i- bovi zaključni meti so bili zelo neprecizni. Poraz je bil vsekakor zaslužen. Sedaj so (Deljanke zadnje v republiški ligi. V prihodnjem kolu igra- jo z Ilirijo. Košarkarji Elektre so na domačih tleh slavili tesno zmago 77:76 proti moštvu Obale. Zmaga je bila po- membna zaradi tega, ker so s tem šoštanjčani še ostali pri vrhu SKL, kjer imajo še možnosti, da sežejo po naj- višjem naslovu. Najlboljši so bili Udrih, J. Jošt, ki je 4 sekunde pi^ koncem z dve- ma osebnima meton^ prine- sel Soštanjčanom zmago in Hliš. V prihodnjem kolu bodo Šoštanjčani igrali v gosteh proti Rudarju v Trbovljah. K. JUG 22. stran — NOVI TEDNIK §t. 7 — 16. februar 197; St. 7 — 16. februar 1978 NOVI TEDNIK — stran 23 že v prihodnji številki No- vega tednika bomo pričeli na tem prostoru objavljati orise nekaterih najzanimivej- ših filmov z letošnjega FE- STA. Tokrat pa le nekaj za- nimivosti s prizorišča najve- čjega filmskega festivala v Jugoslaviji: Za spremljanje letošnjega FESTA se je prijavilo 750 no- vinarjev iz Jugoslavije in sve- ta. Le 350 80 organizator! odobrili akreditive in s tem udeležbo. Število so morali omejiti zato, ker je dvora- na za novinarske projekcije majhna in premore le 288 sedežev. Strah pa je bil od- več. Le nekaj filmov so si ogledali vsi novinarji. Bolj zaseden je bil bife. Med številnimi gosti FE- STA so bili letos tudi igral- ci Robert De Niro, Marcello Mastroianni in Sissy Spaček ter režiser Yves Boisset. Na- povedovali so tudi Shirley McLaine in Petra Ustinova, vendar ju ni bilo. Gene Hac- kman pa je na povabilo od- govoril, da ga festivali ne za- nimajo. Raje ima avtomobile in dirke. ★ Goran Paskaljevič, katere- ga drugi film Pes, ki je lju- bil vlake, je bil napovedan za FEST, filma ni prikazal. S filmom se bo namreč ude- ležil bližnjega berlinskega festivala in pravila prejšnje projektije na drunih festiva- lih ne dovolijo. Tako je bil v uradnem programu FESTA le en domači film in sicer Hajka. * Na prvem FESTU so prika- zali 73 filmov Iz 21 dežel. Manj jih je bilo le še na FE- STU 1974. leta (62). Največ filmov pa so prikazali 1975, kar 107. * Robert De Niro, ki velja za enega najboljših, trenutno pa tudi najdražjih Igralcev na svetu, je na tiskovni kon- ferenci dajal vtis skromnega moža. Zanikal je, da zahte- va za film 4 milijone dolar- jev. Zapis s tiskovne konfe- rence, s katerim bomo pred- stavili De Nira, pripravlja- mo za prvo številko našega Obzornika. ★ FEST sicer nima uradnih nagrad, zato pa kopico dru- gih.' Novinarji so z glasova- njem za najboljšega progla- sili Italijanski film Oče go- spodar, kritiki za Bergmanov film Kačje jajce. Zlati pečat dnevnika Večernje novosti je prav tako pripadel filmu Kačje jajce. Zlati maski, kot najboljšima Igralcema sta pri- padli letos Rommv Schneider In Robertu De Niru. Prizna- nja pa so dobili še filmi Pre- obrat fza kamero). Skupin- ska slika z gospo in Dvobo- jevalca (za scenografijo), Ne- dokončana pesem za meha- nični planino (kostumi) ter Valentino (oblikovanje film- skega prostora). ★ Ob filmskem FESTU je vla- dalo izredno zanimanje tudi za simpozij, na katerem so govorili o filmu in zgodovi- ni. Enotna ugotovitev je bi- la, da je vse več filmov, ki se vračajo v zgodovino, pred- vsem pa k obravnavi na- strankov In pojavov fašizma, tema za obširnejše sociološ- ke raziskave. Na prvem FESTU je bilo 105.000 gledalcev. Lani je filme FESTA videlo že 250.813 gledalcev. Podatkov o letošnjem obisku še nI. ★ Marcello Mastroianni je na vprašanje, če gleda jugoslo- vanske filme odgovoril, da ne glede niti Italijanskih. Ba- je je kasneje v šali dodal, da so mu od vseh jugoslo- vanskih filmov, ki jih ni gle- dal, najbolj všeč Bulajičevl. ★ Sliši se, da so bili naj- bolj razočarani na FESTU novinarji, ki so na tiskovni konferenci pričakovali King- Konga. ★ Največ odobravanja je po- žel predlog, da bi na pri- hodnjem FESTU ob projek- cijski dvorani pripravili raz- stavo pohištva. Da bi naj- bolj utrujeni lahko med fil- mi oddremali svoje. piše BRANKO STAMEJČIČ Marcello Mastroianni je bil ob Robertu De Niru letos edina prava filmska zvezda na FEST-u. VRAŽEVERNOST IN TO ŠE SREDI PROSVETUENE EVROPE Pri Michelovih v Klingen- bergu ob Majni (Nemčija), so ob temnih večerih pogo- sto gorele sveče. Peter Ar- nold Renz, ki je bil nekoč na Kitajskem misionar, je pri- hajal v hišo, da bi iz doma- če hčerke Analiese Michel iz- ganjal hudiča. V prisotnosti staršev, včasih tudi v prisot- nosti Aneliesinega zaročenca, je pater Renz izganjal de- mone iz devetnajstlebnega de- kleta (na sliki). Ta specialist za duhove je svoje prve iz- kušnje z demoni dobil na Kitajskem. Demoni, ki naj bi mučili mlado študentko pedagogike, zelo pobožno hčer ix>božnih staršev so imeli naslednja imena Juda, Kain, Nero in Hitler. Obiski Amolda Renza so bili pogosti. Analiese niti sli- šati ni hotela o zdravnikih. Vsa se je predala oksorcistu in njegovi umetnosti izganja- nja hudiča. Zadnje tedne niti jesti ni več hotela. Naposled je neke noči, ko je opravila 500 poklekov, mimo zaspala — za vedno. Tehtala je le še dve tretjine svoje teže. »Satan jo je imel v svojili krempljih, t(xia smrt je Ana- j lieso odrešila«, tako pravi de- i kletova mati Anna Michel. I »Hudič je svoji žrtvi pre- povedal jesti, zato je ta kriv za njeno smrt, ne kakšen ■ človek,« tako je v obrambo , vzel svojega prijatelja patra Renza doktor teologije Pried- bert Branz. »Nalogo, naj iz Analiese izženem hudife, md je dal wiirzbiirški škof... Ne za- . merim vam, ki brskate po tej stvari. Vaš novinarski ra- zum ve tako malo o obstoju ^ Luciferja,« je dejal pater Renz novinarju »Quicka«, ki je zgodbo raziskoval. In kaj je na to rekla m»- dioina. Njena diagnoza: je espi- ^ lepsija. • NE MARA GA Nek tip v gostilni pri- poveduje vic za vicem. Vsi se krohotajo, le eden se kislo kremži. Pa ga vpraša sosed, kaj da mu' je. — Ne maram tega tipa, pravi vprašani, se bom potem doma smejal.— NESPORAZUM — Imate kaj proti, dra- ga deklica, če vas pova- bim v hotelsko sobo...— — Ne, to pa ne ,..— — Samo vprašal sem. Oprostite.— — ... hotela sem reči, da nimam nikoli kaj pro- ti temu, da me prijazen moški povabi v hotel!— DRUGIČ BOLJE Podoficir pred oddelkom vojakov: — Jože Zgaga, izstopi- te! Oče vam je umrl. Tu je telegram!— Oficir pokara podoficir- ja, da bi lahko tako tra- gično vest povedal bolj obzirno. Situacija se ponovi. Spet ukaže podoficir: — Jože Zgaga, izstopi- te. Iskreno čestitam, po- stali ste popolna sirota.— NAJMANJŠE LETALO NA SVETU Francoska zakonca Colomban sta si izdelala letalo, ki je zaradi svoje majhnosti dobilo ime »cri-cri«, ali na kratko čriček. Letalo je dolgo 3 metre in 90 centimetrov, tehta 63 kilogra- mov in ima dva motorčka s po 137 kubičnih centimetrov moči. I^etalce ima zložljiva krila, tako da ga na letališče pripeljejo na prikolici osebnega avtomobila. Letalce je za eno osebo in zmore 350 kilometrov dolgo pot v pičlih dveh urah. PRVI UBOJ 1978 V torek zvečer med 19. in 21. uro sta prišla v sfvo- je stanovanje na Polzeli št. 56 zakonca Alojz (1919) in Marija (1929) Svet. Med prepirom je žena Marija udarila moža Aloj- za z manjšim mizarskim kladivom po glavi in za- radi tega udarca je mož obležal. Po sedaj zbranih podatkih ,1e zatem žena Marija poklicala zdravni- ka, ki dela na Polzeli, ta .si je moža ogledal in od- redil prevoz z rešilnim av- tomobilom v cel.isko bol- nišnico, kjer je Alojz Svet za poškodbami okoli 23. ure in ^ minut ponoči umrl. To .je prvi uboj v leto.šniem letu na območ- ju UJV Celje. .vJOVl FEDNIK - Giasuc občuisklh orgu-iizacij SocialisUčne zveze delovnega ljudstva Celje iraško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah m Zajec - UrecUuštvo: Ceije Gregorčičeva b pošmi predaj 161 Naročfiina m oglasi: Trg V Kongresa 10 - Glavm ud odgovomi arelniK Milan Seničar. cenmčni urednik; Drago Medved - Redakcija. Milan Božič Jure Krašovec Mateja Podjed. Vojko Rizmai Brane Stamejčič (odg ur Radia Celje) Damjana Stamejčič. Zden ^a Stopal Milenko Strašek Janez Vedenik r^ne Vrabi — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo« Ljubljana — Elokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 4 din - Celoletna naročnina 180 dm pollema JC din Za mozemstvc !e :en& dvojna Tekoči račun 50102 «)]'."?()12 CCJP »Delo« Ljubljana - Teleton 22-369 28 105 ■>>ias; j. nar -čnina '2 a?v