URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO IX.	22. april 1964	Št. 14
	VSEBINA	
	Skupščina okraja Celje	
	130. Statut okraja Celje	
130.
Skupščina okrajja Celje je
—- izhajajoč iz ugotovitve, da je z razvojem materialne podlage in socialističnih družbenih odnosov v zvezi z novo ustarvo prišlo do pomembnih družbenih in političnih sprememb, zlasti ma področju razvoja družbenega samoupravljanja in da je prišlo do spremenjene vloge, pravic in dolžnosti okraja ikot skupnosti komun in do krepitve komunalnega sistema;
—	glede na to, da je dosedanji statut okraja Celje zaradi doseženih sprememb zastarel in je postal ovira za nadaljnji razvoj, ker ni v Skladu z novo ustavo;
—	da se postavijo čvrsti temelji za določitev nalog okraja na področju gospodarstva in družbenih služb in uredijo razmerja med okrajem in občinami ter s tem okrepi sodelovanje okraja z občinami in pomoč, ki jo je okraj dolžan občinam nuditi;
—	da se z vsem tem oživotvorijo načela nove ustave in tako ustvarijo pogoji in podlaga za nadaljnji razvoj in napredek okraja in občin;
—	da se še bolj okrepi sodelovanje z družbeno-poli-tičnimi organizacijami, zlasti z SZDL im da se ustvari čvrsta povezava z občani in jim zagotovijo njihove demokratične pravice,
po poprejšnji obravnavi v skupščinah občin Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Videm-Krško in Žalec po 120. členu ustave Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 10-90/63) na seji dne 9. aprila 1964 sprejela
STATUT okraja Celje
I.	DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem statutom se določijo naloge okraja Celje, organizacija in delo okrajnih organov, pogoji za ustanavljanje organizacij in služb za opravljanje škupnih nalog občin, pravice in dolžnosti občin nasproti tem organizacijam in službam, razmerja med okrajem in občinami ter druga vprašanja, ki so pomembna za okraj Celje in občine v okraju Celje.
2.	člen
Okraj Celje i(v nadaljnjem besedilu: »okraj«), ki je v sestavu Socialistične republike Slovenije, je družbenopolitična skupnost občin Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Velenje, Videm-Krško in Žalec za opravljanje zadev skupnega pomena za območja teh občin.
3.	člen
Območje okraja je določeno z zakonom.
Sedež okraja je v Celju.
4.	člen
Okraj je pravna oseba.
Okraj kot pravno osebo predstavlja predsednik okrajne skupščine.
V premoženjskopravnih zadevah zastopa okraj pred sodišči in drugimi državnimi organi okrajni javni pravobranilec.
5.	člen
Okraj izvršuje pravice in dolžnosti, določene z ustavo in zakoni ter s tem statutom.
6.	člen
Pravice in dolžnosti okraja opravlja okrajna skupščina, ki je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v okraju v okviru pravic in dolžnosti okraja.
Okrajna skupščina opravlja svoje delo na svojih sejah, po svojih svetih in komisijah ter po organih okrajne uprave.
Pravice in dolžnosti okraja izvršujejo tudi drugi organi in organizacije, ki se ustanovijo z zakonom ali jih ustanovi okrajna skupščina na podlagi zakonov.
7.	člen
Delo okrajnih organov je javno.
Okrajna skupščina in drugi okrajni organi so dolžni obveščati občane, občine, delovne in druge organizacije in sploh javnost o svojem delu in o problematiki okraja. Obveščanje se opravlja po tisku, radiu, z objavljanjem splošnih in določenih drugih predpisov v Uradnem vestniku okraja Celje in na druge načine.
Občani imajo pravico na zborih občanov, v tisku in na druge primerne načine javno razpravljati o delu okrajne skupščine in drugih okrajnih organov.
Okrajna skupščina in drugi okrajni organi se pri svojem delu opirajo na sodelovanje občanov, občin ter delovnih in drugih organizacij, ki lahko dajejo pripombe im predloge k delu organov, postavljajo pismena vprašanja, dajejo pobude in izražajo svoje mnenje v vseh zadevah, ki so v pristojnosti okrajne skupščine in drugih okrajnih organov.
Okretni organi so dolžni dajati podatke, ki so v zvezi z njihovim delom, razen kadar gre za zadeve v upravnem postopku ali kadar bi se s tem kršila uradna, poslovna ali drugačna tajnost, oziroma kadar bi se s tem povzročila drugim občanom ali skupnosti gmotna ali drugačna škoda.
Okrajna skupščina predpiše s posebnim aktom, kaj se šteje za tajnost in kateri uslužbenci so upravičeni dajati podatke o delu okrajnih organov.
8.	člen
Okraj ima za izpolnjevanje svojih nalog sredstva, s katerimi samostojno gospodari.
9.	člen
Okrajni organi imajo svoj pečat po določbah zakona.
II.	DEL
NALOGE OKRAJA 1. Splošna določila
10.	člen
Okraj v okviru, svojih pravic in dolžnosti po svojih • organih skladno z ustavo, zakonom in tem statutom:
—	vsklajuje in vzpodbuja delovanje občin;
—	vzpodbuja in razvija medobčinsko sodelovanje;
—	obravnava splošna vprašanja razvoja občin;
—	vzpodbuja razvoj samoupravljanja in družbenega samoupravljanja v občini;
—	posveča posebno skrb razvoju nerazvitih občin in v tem smislu deluje tudi pri višjih družbeno-politionih skupnostih z namenom enakomernega razvoja celotnega območja okraja;
—	skrbi za napredek sistema delitve dohodka na podlagi vloženega dela;
—	skrbi za napredek kadrov v državni upravi in javnih službah ter na ostalih področjih dela;
—	skrbi za razvijanje in nadaljnjo krepitev demokratičnosti in. javnosti dela organov, organizacij in funkcionarjev;
—	skrbi za zakonitost dela in krepitev zakonitosti v delu organov, organizacij, funkcionarjev, delavcev v javni službi in drugih občanov z namenom, da vsakdo izvršuje svoje dolžnosti in vsakdo uživa zaščito svojih pravic;
-— ustanavlja in organizira strokovne službe in organizacije, ki so skupnega pomena za občine;
—	zagotavlja pogoje za čim uspešnejši gospodarski in družbeni razvoj na območju okraja;
—	organizira in daje strokovno pomoč občinam po svojih organih;
—	opravlja družbeno nadzorstvo nad delom občinskih organov, delovnih in drugih organizacij, katerih delovanje sega na območje več občin;
—	varuje družbeno in politično ureditev v okraju;
—	skrbi za javni red in mir ter varnost oseb in premoženja;
—	spremlja izvrševanje zakonov in drugih predpisov;
—	sprejema odloke in druge splošne predpise;
—	izvaja določene naloge s področja narodne obrambe, nudi v tem pogledu strokovno pomoč občinam, koordinira in vsklajuje njihovo delo, opravlja nadzor nad izvajanjem njihovih nalog s področja civilnega sektorja in daje pomoč vojaškim teritorialnim organom pri izvajanju njihovih nalog;
—	izbira in analizira podatke o izvrševanju programov razvoja in družbenih planov na območju okraja ter opravlja druge analize za potrebe občin in za svoje potrebe;
—	vodi upravni postopek in odloča na iprvi stopnji ter odloča v upravnih zadevah na drugi stopnji, skladno z zakonom;
—	izvršuje druge pravice in dolžnosti okraja, ki so določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
11.	člen
Razen zadev, ki so skupnega pomena za okraj, opravlja okraj tudi zadeve, ki imajo pomen za dve ali več občin in zadeve z območja posamezne občine, ki po
svoji naravi presegajo njen pomen in okvir njenih interesov oziroma predstavljajo posebnost, na kateri so zainteresirane širše družbeno-politične skupnosti.
12.	člen
Svoje naloge opravlja okraj po okrajni skupščini in njenih organih in po drugih organizacijah, ki jih v ta namen ustanovi okrajna skupščina.
Okrajni organi in organizacije opravljajo posle iz svoje pristojnosti na podlagi ustave, zakona in tega statuta.
Vsak okrajni organ, organizacija in posameznik, ki ima javna pooblastila, opravlja svoje funkcije samo- v mejah pooblastil, ki jih določa ustava in zakon ter po postopku, ki je predpisan z zakonom.
Okrajni organi imajo nasproti občinskim organom, delovnim in drugim organizacijam samo tiste pravice, ki so določene po ustavi in zakonu.
Zadeve iz svoje pristojnosti ureja okrajna skupščina z odloki in drugimi akti.
V zadevah iz pristojnosti občin izdaja okrajna skupščina priporočila in resolucije, s katerimi daje smernice za delo občinskih organov in organov družbenega samoupravljanja v občinah.
2.	Naloge na področju gospodarstva
13.	člen
Okraj v okviru svojih pravic in dolžnosti, da se zagotovijo čim ugodnejši pogoji za gospodarski razvoj občin, vsklajuje in vzpodbuja:
—	delo občin pri sestavljanju in izvrševanju planov delovnih organizacij, občin, republike in federacije, da se okrepi planska in finančna disciplina;
—	nadaljnji porast in krepitev proizvajalnih sil, produktivnost dela in narodnega dohodka in na tej podlagi napredek življenjskega standarda občanov;
—	delo občin na modernizaciji proizvodnje, na bolj ekonomičnem in bolj rentabilnem poslovanju, na specializaciji, integraciji in najrazličnejših oblikah kooperacije z namenom, da se uvaja serijska oziroma množična cenejša proizvodnja;
—	občine zaradi stalnega uvajanja najsodobnejših tehničnih in tehnoloških procesov in s tem v zvezi postavljanje znanstveno raziskovalnega dela na širšo osnovo;
—	delo občin in delovnih organizacij v zvezi s polnim izkoriščanjem industrijskih kapacitet, neprestanim izboljševanjem kvalitete proizvodov in proizvodnje ter prilagajanjem proizvodov zahtevam domačega in zunanjega tržišča;
—	delo občin v zvezi z investicijskimi vlaganji v kmetijstvo, nadaljnje razvijanje kooperativnih odnosov v vseh panogah kmetijstva zaradi hitrejšega razvoja kmetijstva, zlasti v družbenem sektorju;
—- za izvajanje organizacijskih in drugih ukrepov za boljše in uspešnejše gospodarjenje z gozdovi, zlasti tistimi, ki so v privatni lastnini in za boljše izkoriščanje zalog lesa;
—	za modernizacijo prometa, zlasti pa za zgraditev in modernizacijo cest, da se doseže boljša povezava slabše razvitih območij okraja z industrijskimi središči;
—	delo občin v zvezi z večjimi in smotrnejšimi vlaganji v trgovino, gostinstvo in turizem z namenom, da se povečajo kapacitete in zmogljivosti trgovske in gostinske mreže in razširijo tržišča kmetijskih proizvodov;
—	delo občin v zvezi s krepitvijo obrtne in uslužnostne dejavnosti v okviru krajevnih skupnosti z namenom, da se povečajo investicijska vlaganja za zgraditev delovnih prostorov, nabavo opreme, orodja in podobno;
—	občine za hitrejšo, uspešnejšo in cenejšo izgradnjo, zlasti stanovanjsko izgradnjo;
—	razvijanje in krepitev zaščite delovnih ljudi v proizvodnji z namenom, da se preprečujejo nesreče pri delu, profesionalne in druge bolezni;
—	delo občin pri izdajanju ukrepov za razvoj usluž-nostnih dejavnosti, z namenom, da se zagotovijo večje možnosti zaposlitve občanov;
—	delo občin še na drugih vprašanjih iz področja gospodarstva.
14.	člen
Okrajna škupščina s svojimi predpisi, resolucijami in priporočili ter z drugimi ukrepi, ki jih lahko izdaja po zakonu in tem statutu, usmerja gospodarsko, finančno in kreditno politiko okraja tako, da doipolnjuje in vsklajuje politiko občin na področju investicij, uvajanja, obsega in kakovosti proizvodnje in drugih gospodarskih panog, produktivnosti dela, vzgoje in izpopolnjevanja kadrov, kreditiranja in združevanja sredstev za skupne potrebe občin ter na drugih področjih za dosego smotrov občin.
3.	Naloge na področju družbenih služb
15.	člen
Okraj v okviru svojih pravic in dolžnosti, da se zagotovijo čim ugodnejši pogoji za razvoj prosvete in kulture, vsklajuje in vzpodbuja delovanje občin na izgradnji osnovnih, srednjih in strokovnih šol in drugih prosvetno-kultuirnih zavodov.
Okraj v izvrševanju svojih pravic in dolžnosti:
—	vsklajuje in vzpodbuja razvoj prosvete, kulture in telesne vzgoje;
—	vsklajuje delo prosvetno^pedagoške službe v občinah;
—	zagotavlja prosvetno^pedagoško službo za predmetni po.uk ter za srednje in strokovne šole, kolikor tega ne opravljajo občine;
—	pomaga pri organizaciji strokovnega usposabljanja prosvetnih delavcev v sodelovanju s prosvetno-pe-dagoškimi službami občin, šolami, učiteljišči, zlasti pa ob sodelovanju z Gospodarsko zbornico okraja Celje in z gospodarskimi organizacijami pri izobraževanju in strokovnem usposabljanju gospodarskih kadrov;
—	vsklajuje delo občin pri ustanavljanju metodično-didaktionih institucij, zbiranju pedagoške dokumentacije in potrebne strokovne literature;
—	spremlja stanje, potrebe in možnosti razvoja šolstva in izobraževanja na območju okraja;
—	vzpodbuja delo občin pri graditvi stanovanj za prosvetne delavce;
—	spremlja in usmerja delo občin na razvoju in krepitvi samoupravljanja in družbenega upravljanja v kulturnih in prosvetnih zavodih;
—	za financiranje srednjih in strokovnih šol ter drugih izobraževalnih institucij v soglasju z občinami združuje sredstva v skupnem skladu za šolstvo;
—	zaradi vsestranskega družbenega razvoja občin v sporazumu z občinami ustanovi sklad za znanstvenoraziskovalno delo;
—	zaradi zaščite kulturno-zgodovinskih spomenikov in prirodnih znamenitosti in redkosti, ki so zaradi svojega znanstvenega, kulturnega in drugega pomena interesantne za družbeno skupnost, ustanovi samoupraven zavod, kolikor ga ne ustanovijo občine same kot skupen medobčinski zavod;
16.	člen
Okraj skupno z občinami in delovnimi organizacijami ustvarja pogoje za vsestranski razvoj telesne kulture ter za oddih im razvedrilo (rekreacijo) občanov z namenom, da se dvigne njihova zdravstvena in delovna sposobnost.
Okraj skupno z občinami in delovnimi organizacijami skrbi za razvoj rekreacijskih centrov in skrbi za pospeševanje mladinskega turizma.
Okraj vzpodbuja delo občin na razvoju telesne vzgoje mladine v šolah ter delavnih in drugih organizacij ah.
17.	člen
Okraj v okviru svojih pravic in dolžnosti zaradi skladnega in čim popolnejšega razvoja zdravstvenega in socialnega varstva zlasti:
—	vsklajuje delo občin na področju zdravstvenega in socialnega varstva;
—	vzpodbuja občine za ustanavljanje zdravstvenih in socialnih zavodov in za pomoč pri njihovem delu;
—	skrbi za organiziranje zdravstvenega in socialnega varstva na območju okraja;
—	zagotavlja tiste pogoje zdravstvenega in socialnega varstva, ki jih občine ne morejo zagotoviti s tem, da sodelujejo v škupnem financiranju;
—	vsklajuje delo občin na področju strokovnega izobraževanja in izpopolnjevanja kadrov zdravstvenega in socialnega varstva;
—	zagotavlja materialna sredstva za izvajanje zdravstvenega in socialnega varstva, katera je po zakonu dolžan zagotoviti okraj;
—	izdaja ukrepe na področju zdravstvenega in socialnega varstva, za katere je po zakonu pooblaščen okraj;
—	skrbi za izvajanje ukrepov zoper nalezljive bolezni in drugih ukrepov za zdravstveno zaščito, ki so splošnega pomena za območje okraja;
—	vzpodbuja delo občin na graditvi stanovanj za zdravstvene in socialne delavce;
— vsklajuje delo občin, da se čim popolneje pregledajo potrebe, problemi in stanje na področju zdravstvenega in socialnega varstva in vzpodbuja njihovo delo zlasti na izpopolnjevanju zdravstvenih in socialnih služb, napredku organiziranja in delovanja zdravstvenih in socialnih zavodov, povečanju in širjenju zdravstvemih zmogljivosti in zlasti preventivnih zavodov, vsklajevanju razvoja zdravstvene in socialne mreže, napredku znan-stveno-raziskovalnega dela na področju zdravstvenega in socialnega varstva, šolanju zdravstvenih kadrov ter higienski in zdravstveni kulturi prebivalstva;
— vzpodbuja delo občin pri reševanju specialnih problemov, zlasti pa na razširjanju mreže socialnih zavodov, otroških vrtcev in sličnih domov, ustanavljanju in razširjanju domov za bolne in onemogle ter stare osebe, ustanavljanju servisov za pomoč družini in gospodinjstvom, ustanavljanju pomožnih oddelkov in posebnih šol za defektne otroke, ustanavljanju posvetovalnic za vzgojo otrok in mladine ter šolanju kadrov za socialno delo;
—	vzpodbuja delo občin na čim boljšem varstvu in skrbi za žrtve vojne, borce in invalide ter osebe, ki so pod socialnim varstvom;
—	za financiranje potreb zdravstvenih in socialnih zavodov skupno z občinami združuje sredstva v posebnih skladih za izvrševanje pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega in socialnega varstva.
4.	Razmerja med okrajem in občinami
— zaradi čim boljšega obveščanja javnosti o dogodkih in pojavih iz vseh območij družbenega življenja v okraju organizira sporazumno z občinami organizacijo, ki se bavi z objavljanjem in širjenjem informacij ter ustvarja ustrezne pogoje za njeno delo.
18.	člen
Medsebojni odnosi med okrajnimi in občinskimi organi temeljijo na pravicah in dolžnostih, ki so določene z ustavo, zakonom in tem statutom.
Pri izvrševanju svojih funkcij okrajni organi ne morejo omejevati samoupravnosti in samostojnosti občinskih organov ter delovnih in samoupravnih organizacij.
19.	člen
Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti se okrajni organi opirajo na sodelovanje občinskih organov ter druž-beno-političnih in drugih organizacij.
20.	člen
Okrajna skupščina na svojih sejah obravnava splošna vprašanja razvoja občin in posameznih družbenih področij in lahko glede teh vprašanj daje priporočila občinskim skupščinam.
Občinske skupščine, katerim so dana priporočila, so dolžne na svoji prvi seji razpravljati io priporočilih okrajne skupščine in o sprejetih sklepih in stališčih obvestiti okrajno skupščino.
Okrajna skupščina je dolžna na svoji seji proučiti predloge in pripombe, ki so jih dale občinske skupščine in o sprejetih sklepih oziroma stališčih obvestiti tisto občinsko skupščino, ki je dala predlog oziroma pripombo.
21.	člen
Sveti okrajne skupščine proučujejo v izvrševanju svojih politično-izvršilnih funkcij in družbenega samoupravljanja vprašanja in probleme, ki so skupnega interesa za delo občinskih svetov in lahko glede teh vprašanj dajejo priporočila občinskim svetom.
Občinski sveti, katerim so dana priporočila, so dolžni na svoji prvi seji razpravljati o priporočilih okrajnih svetov in o 'sprejetih sklepih obvestiti ustrezni okrajni svet.
Okrajni svet je dolžan na svoji seji proučiti predloge in pripombe, ki, so jih dali občinski sveti in o sprejetih sklepih oziroma stališčih obvestiti tisti občinski svet, ki je dal predlog oziroma pripombo.
22.	člen
Če občinska skupščina ne sprejme predpisa ali drugega akta, katerega je dolžna sprejeti po ustavi in zakonu, opozori okrajna ,skupščina občinsko skupščino na njeno dolžnost.
23.	član
Okrajna skupščina lahko do odločitve ustavnega sodišča zadrži izvršitev protiustavnega ali nezakonitega predpisa ali splošnega akta občinske skupščine.
Pristojni okrajni svet lahko do odločitve ustavnega sodišča zadrži izvršitev protiustavnega ali nezakonitega predpisa ali splošnega akta občinskega sveta, pristojni okrajni upravni organ pa izvršitev protiustavnega ali nezakonitega predpisa ali splošnega akta občinskega upravnega organa.
24.	člen
Da bi okrajna skupščina in njeni organi mogli opravljati svojo funkcijo vsklajevanja in vzpodbujanja delovanja občin, spremljati splošna vprašanja razvoja občin in posameznih družbenih področij ter predlagati ustrezne ukrepe, so lobčinski organi dolžni pošiljati okrajnim organom programe in plane, poročila in zapisnike sej občinskih organov ter druge podatke o delu.
Da bi okrajna skupščina in njeni organi mogli izvrševati svoje naloge spremljanja in izvrševanja zakonov in drugih predpisov, lahko okrajni organi zahtevajo od občinskih organov poročila in izvajajo ankete o izvrševanju in uporabljanju zveznih in republiških predpisov, kakor tudi druge podatke, ki so potrebni za izvrševanje nalog spremljanja in izvajanja predpisov.
25.	člen
Občine lahko z odlokom svojih skupščin in skladno z ustavo poverijo okraju izvrševanje določenih nalog iz svoje pristojnosti, če so izpolnjeni določeni pogoji, ki so predvideni s tem statutom.
Smatra se, da- so izpolnjeni določeni pogoji za prenos poslov z občine na okraj, kadar je tak prenos koristen za enotno urejevanje družbenih odnosov za območje vseh ali večine občin na območju okraja oziroma kadar se na ta način doseže boljše in bolj ekonomično reševanje.
26.	člen
Glede ostalih medsebojnih odnosov okrajnih in občinskih organov se uporabljajo določbe ustave, ustreznih zveznih in republiških predpisov ter določbe tega statuta.
5.	Strokovna pomoč občinam
27.	člen
Okraj organizira strokovno in drugo pomoč občinam pri opravljanju njihovih nalog.
Pri organiziranju strokovne in druge pomoči občinam okraj spremlja delo občin, analizira rezultate tega dela, ugotavlja napake in slabosti pri delu ter nanje opozarja občine, jim pomaga pri odstranjevanju napak in slabosti, daje pobudo in konkretno pomoč pri reševanju vprašanj, ki imajo pomen za posamezno občino ali več občin in vprašanj, ki so skupnega pomena za občine ter na druge način pomaga občinam pri opravljanju njihovih nalog.
28.	člen
Dolžnost okraja, dajati strokovno in drugo pomoč občinam, je hkrati pravica občin, da zahtevajo od okraja, da izdela potrebne analize za območje okraja, da jim daje na razpolago podatke, s katerimi razpolaga in posreduje izkušnje drugih občin, izkušnje drugih okrajev in svoje izkušnje, da opravi naloge, ki so skupne vsem ali več občinam in da jim daje drugo potrebno pomoč pri opravljanju njihovih nalog.
29.	člen
Okrajni upravni organi lahko dajejo občinskim upravnim organom strokovna navodila, dolžni so jim pa nuditi strokovno pomoč na zahtevo občinskih upravnih organov, oziroma če sami ugotovijo, da je taka pomoč potrebna za uspešno delo občinskih upravnih organov.
30.	člen
Pri organiziranju strokovne in druge pomoči občinam pri opravljanju njihovih nalog okraj zlasti:
—	organizira posvetovanja z občinskimi organi oziroma njihovimi predstavniki na raznih področjih družbenega dela;
—	organizira ali pomaga organizirati skupne službe za potrebe dveh ali več občin v okraju;
—	pripravlja analize in daje pobudo za izdelavo analiz io gospodarskih in drugih vprašanjih za potrebe občin,-
—	vsklajuje delo občinskih organov v zadevah, ki so skupnega pomena za več občin in v teh zadevah na lastno pobudo ali na zahtevo prizadetih občin posreduje in skrbi za vsklajevanje ali zavarovanje interesov teh občin;
—	proučuje delovanje predstavniškega mehanizma, mehanizma samouprave in odnosov v komunalnem sistemu in obvešča občine o uspehih tega proučevanja;
—	obravnava problematiko gospodarskih organizacij in opravlja zadeve, ki so skupne tem organizacijam ter daje pobudo za reševanje skupnih vprašanj;
—	pomaga občinskim organom pri pripravljanju osnutkov predpisov in pri drugem normativnem delu;
—	opravlja strokovne in druge preglede poslovanja občinskih organov in drugih organov občinske samouprave ter daje navodila za delo in drugo strokovno pomoč.
31.	člen
Zaradi vsklajevanja interesov posameznih občin v okraju in dajanja strokovne in druge pomoči občinam, sklicuje predsednik okrajne skupščine posvetovanja s predsedniki občinskih skupščin na lastno pobudo ali na predlog predsednikov občinskih skupščin zato,
—	da se izmenjajo izkušnje, mnenja in stališča o posameznih vprašanjih in doseže soglasno stališče o vprašanjih, ki so skupnega pomena za vse ali več občin v okraju;
—	da se rešijo sporna vprašanja v duhu enakopravnosti in spoštovanja interesov prizadetih občin;
—	da se vskladijo stališča organov širših družbenopolitičnih skupnosti v posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki so skupna vsem občinam;
—	da izmenjajo mnenja o drugih pomembnih vprašanjih, ki se nanašajo na delo občin in podobno.
32.	člen
Predsedniki svetov okraj ne skupščine sklicujejo občasna posvetovanja s predsedniki ustreznih svetov občinskih skupščin na lastno pobudo ali na predlog teh predsednikov o vprašanjih, ki so skupnega pomena za vse ali več dbčin v okraju iz pristojnosti določenega sveta, zlasti zato,
—	da se vskladijo stališča posameznih svetov občinskih skupščin na določenih področjih;
—	da se izmenjajo izkušnje, mnenja in stališča o posameznih vprašanjih in doseže soglasno stališče o vprašanjih, ki so skupnega pomena za vse ali več občin v okraju;
—	da se prenesejo mnenja in stališča republiških organov o vprašanjih določenega področja, ki so skupnega pomena za vse ali več občin oziroma, ki zahtevajo enotno reševanje ali organiziranje enotnih akcij.
33.	člen
Tajnik okrajne skupščine sklicuje občasna posvetovanja s tajniki občinskih skupščin na lastno pobudo ali na njihov predlog o vprašanjih, ki se tičejo organizacije in dela občinskih upravnih organov:
—	zaradi prenašanja mnenj in stališč republiških upravnih organov o vprašanjih iz občinske pristojnosti;
—	zaradi medsebojnega obveščanja o vprašanjih iz delovnega področja uprave, ki so skupna vsem občinam;
■— zaradi izmenjave izkušenj, mnenj in stališč o posameznih vprašanjih iz področja dela občinske uprave;
—	za dosego enotnosti o vprašanjih, ki so skupnega pomena za vse ali več občin oziroma, ki zahtevajo motno reševanje ali zaradi organiziranja akcij, ki imajo pomen za vse ali za več občin v okraju;
—	za zagotovitev ekspeditivnosti in učinkovitosti dela občinskih upravnih organov ter pravilnih odnosov občinske uprave do občanov.
34.	člen
Predstojniki okrajnih upravnih organov sklicujejo občasna posvetovanja z ustreznimi občinskimi službami na lastno pobudo ali na predlog predstojnikov teh služb zaradi medsebojnega obveščanja o vprašanjih iz področja dela upravnega organa, izmenjave izkušenj, mnenj in stališč, pravilne organizacije dela, strokovnega izobraže-
vanja, ekspeditivnosti dela, pravilnega odnosa do občanov in o drugih vprašanjih iz področja dela upravnega organa.
Strokovni uslužbenci okrajnih upravnih organov sklicujejo občasne sestanke z ustreznimi občinskimi službami na lastno pobudo ali na predlog teh služb zaradi medsebojnega obveščanja o vprašanjih iz področja dela določene strokovne službe, izmenjave izkušenj, mnenj in stališč, ekspeditivnosti dela in izboljšanja strokovnega dela. Ti sestanki se sklicujejo s soglasjem predstojnika ustreznega okrajnega upravnega organa.
35.	člen
Tajnik okrajne skupščine, predstojniki okrajnih upravnih organov in strokovni uslužbenci so dolžni občasno obiskovati občinske upravne organe, da na kraju samem nudijo pomoč pri delu, ugotove morebitne pomanjkljivosti in slabosti ter zagotove boljšo ekspeditiv-nost in učinkovitost dela občinskih upravnih organov.
36.	člen
Za dajanje strokovne pomoči občinskim organom so v okrajni upravi odgovorni:
—	tajnik okrajne skupščine tej skupščini in njenemu predsedniku za to, kako okrajna uprava kot celota izvršuje te naloge;
—	predstojniki okrajnih upravnih organov predsedniku in tajniku okrajne skupščine za pomoč upravnih organov in za njihovo stalno Skrb za strokovni napredek občinskih uslužbencev;
—	strokovni uslužbenci okrajnih upravnih organov svojemu neposrednemu predstojniku za tekočo in učinkovito pomoč ustreznim občinskim službam in uslužbencem na ustreznih delovnih mestih.
37.	člen
Okrajna uprava daje strokovno pomoč občinskim organom tudi s tem da:
—	ugotavlja in odpravlja oziroma pomaga odpravljati ugotovljene napake in druge pomanjkljivosti v poslovanju;
—	na lastno pobudo ali na zahtevo na kraju samem neposredno pomaga posameznim službam in uslužbencem pri opravljanju njihovih nalog, zlasti takih, ki zahtevajo večjo strokovnost ali večje izkušnje;
—	daje občinskim službam pojasnila v posameznih vprašanjih iz področja njihovega dela;
—pomaga pravilno organizirati delo v občinskih upravnih organih in njihovih službah;
—	organizira tečaje, seminarje, predavanja, izpite in druge oblike strokovnega usposabljanja občinskih in drugih delavcev javnih služb;
—	daje drugo pomoč zaradi napredka poslovanja, zaradi racionalizacije delovnih postopkov, ekonomičnosti poslovanja in večje učinkovitosti ter ekspeditivnosti dela;
—	po svoji službi za organizacijo, metode in tehniko dela pomaga proučevati in analizirati organizacijo, metode in tehniko dela ter delovne postopke v občinski upravi in predlaga racionalizacijo ter daje predloge za izboljšanje organizacije dela in delovnih metod in na druge načine skrbi za napredek občinskih služb in za njihovo uspešnost.
6.	Skrb za zakonitost dela občinskih organov
38.	člen
Okrajna skupščina in njeni organi skrbijo za zakonitost dela občinskih skupščin in njihovih organov.
Okrajna skupščina neposredno in po svojih organih opravlja tudi splošno nadzorstvo nad zakonitostjo dela delovnih in drugih organizacij na območju okraja.
39.	člen
Pri izvrševanju nadzora nad zakonitostjo dela imajo okrajna skupščina in njeni organi pravice in dolžnosti, določene z zakonom in s predpisi, ki so izdani na podlagi zakona.
7.	Ustanavljanje organizacij in služb za skupne potrebe občin
40.	člen
Za opravljanje skupnih nalog občin se lahko v okraju ustanovijo posebne delovne in druge samoupravne organizacije ter službe.
Organizacije in službe za opravljanje skupnih nalog občin ustanovi okraj kot svoje organizacije oizinoma službe ali pa jih ustanovijo občine iz lastne pobude ali na pobudo in s pomočjo okraja.
41.	člen
Okraj ustanovi delovno ali drugo samoupravno or-ganizaaijio za območje vsega okraja ali za del svojega območja:
—	če gre za skupne potrebe več občin iz območja dela okraja, ki glede na te potrebe predstavlja zaokroženo in zaključeno celoto;
—	če tako zahteva interes prizadetih občin ali splošni družbeni interes oziroma če naloge, zaradi katerih se ustanovi taka organizacija, presegajo pomen teh občim;
—	če občine poverijo okraju izvrševanje določenih nalog.
42.	člen
Okrajna skupščina opravlja splošno nadzorstvo nad delom organizacije in službe, ki jo je ustanovili okraj.
O poročilih, ki jih dajo te organizacije in službe, raz-pravljajo občinske skupščine in okrajna sikupščina. Le-ta na podlagi priporočil občinskih skupščin daje navodila in priporočila za nadaljnje delo teh organizacij in služb.
43.	člen
Ustiroj in delo omenjenih organizacij in služb je urejeno v njihovih statutih oziroma odločbah o ustanovitvi, skladno z zakoni in drugimi predpisi.
III.	DEL
PROGRAM IN PLAN OKRAJA
44.	člen
Zaradi usmerjanja in vsklajevanja gospodarskega in družbenega razvoja okraja ima okraj perspektivni program in letni družbeni plan, ki ga sprejme okrajna skupščina na podlagi smernic in v okviru proporcev in instrumentov zveznih in republiških programov in planov, v sodelovanju z občinami.
S programom se usmerja in vsklajuje dolgoročni in perspektivni razvoj celotnega okraja ali dela območja okraja.
45.	člen
Programi in plani razvoja okraja ali dela okraja temelj iju na analizi družbeno-ekonomskega gibanja v preteklem planskem razdobju, na obstoječi’ gospodarski strukturi, stopnji razvoja proizvajalnih sil in predlogih Občin, delovnih in drugih organizacij ter morajo biti v skladu z družbenimi programi in plani republike in federacije.
46.	člen
Program in plan okraja mora vsebovati zlasti pokazatelje o stopnji razvoja v preteklem obdobju, ekonom-skoHpoliliične cilje, osnovne smernice družbeno-ekonom-skega razvoja, delitev družbenega proizvoda, investicijska vlaganja, gibanje proračunske in osebne potrošnje in družbenega standarda, regionalni razvoj okraja, gibanje zaposlenosti, stanje kadrov, razvoj posameznih gospodarskih in drugih panog, gibanje proizvodnje in narodnega dohodka ter ukrepe in smernice za izvrševanje programa in plana.
47.	člen
Osnutek programa in plana pripravi po smernicah komisije za plan upravni organ, ki je za to pristojen. Komisija za plan pribavi mnenja in predloge okrajnih svetov in Občinskih skupščin ter nato izdela dokončen predlog pro-grama in plana in ga predloži okrajni skupščini.
Skupno s predlogom programa in plana se predlože Okrajni skupščini vse pripombe in predlogi, katerih komisija za plan ni mogla upoštevati.
48.	člen
Spremembe in dopolnitve programa in plana sprejme okrajna skupščina na predlog komisije za plan.
Spremembe in dopolnitve programa in plana se sprejmejo na isti način, kakor se sprejme program in plan.
49.	člen
Za izvrševanje programov in planov skrbijo pristojni okrajni organi in o tem sproti obveščajo komisijo za plan, katera poroča o izvrševanju po potrebi okrajni skupščini.
Ob koncu obdobja, za katerega je sprejet program in plan, se napravi analiza o njegovi realizaciji, o kateri razpravlja okrajna skupščina.
O izvrševanju programa in plana je treba obvestiti občinske skupščine.
IV.	DEL
SREDSTVA OKRAJA
50.	člen
Za opravljanje svojih nalog in za izvrševanje svojih pravic in dolžnosti ima okraj sredstva, ki so zagotovljena z zakonom.
51.	člen
Republika in federacija zagotovita okraju sredstva, ki so potrebna za izvrševanje nalog, katere poverita okraju iz svoje pristojnosti.
Občine zagotovi jo za izvrševanje nalog, katere poverijo okraju, potrebna sredstva.
52.	člen
Okraj je dolžan zagotoviti sredstva za financiranje organizacij, služb in nalog, ki so določene kot obvezne z zakonom ali z odlokom okrajne skupščine.
53.	člen
Sredstva okraja se uporabljajo:
—	za financiranje potreb Okrajnih organov in drugih organov, katere mora financirati okraj;
—	za financiranje delovanja delovnih in drugih organizacij ter služb, katere je okraj ustanovil za izvrševanje nalog, ki so skupnega interesa za občine in okraj;
—	za dotacije družbeno-političnim in drugim organizacijam, katenih delovanje se razteza na več občin ali na ves Okraj;
—	za financiranje drugih potreb, ki so posebnega pomena in splošnega interesa za okra-j.
54.	člen
Okraj v sporazumu z občinami določa namene in razpored tistih sredstev, ki jih občine izločijo za financiranje skupnih nalog in akcij v okviru okraja.
Sredstva, ki jih občine izločijo za financiranje skupnih nalog in akcij, se lahko uporabijo skladno z določenim namenom, če so bili skupni posli in akcije dejansko izvršeni.
Okraj sporazumno z republiko in federacijo določa namene in razpored tistih sredstev, ki jih na okraj prenese republika in federacija zaradi izvrševanja poslov iz delokroga pravic in" dolžnosti republike oziroma federacije. Ta sredstva, ki jih izloči republika in federacija, se lahko porabijo skladno z določenim namenom, če so bili posli za republiko in federacijo dejansko izvršeni.
55.	člen
Okraj lahko zaradi financiranja skupnih potreb, ki so vsklajene z njegovimi pravicami in dolžnostmi, združuje sredstva s sredstvi občin, delovnih in drugih organizacij, pa tudi s sredstvi drugih okrajev. Medsebojne obveznosti se uredijo s posebnimi pogodbami.
56.	člen
Delovne organizacije, ki opravljajo javno službo, zagotavljajo sredstva za financiranje svoje dejavnosti iz dohodkov te dejavnosti, iz družbenih skladov, dotacij in drugih dohodkov, skladno z zakonom.
Delovnim organizacijam, ki opravljajo javno službo in ne zaračunavajo plačil za svoje usluge oziroma iz teh plačil in drugih svojih dohodkov ne morejn kriti svojih izdatkov, zagotovi okraj oziroma ustanovitelj sredstva za kritje njihovih rednih izdatkov oziroma jim v ta namen zagotovi dopolnilna sredstva.
57.	člen
Občine lahko zaradi financiranja potreb, ki so skupnega interesa za dvoje ali več občin na območju okraja, združujejo svoja sredstva na stopnji okraja zaradi financiranja Skupnih organov, služb in organizacij, ki opravljajo skupke posle občin.
Sredstva, ki se dobe z namenom skupnega financiranja organov, služb in organizacij, se določijo in razdeljujejo po posebnem odloku okrajne skupščine skladno s sklepi občinskih skupščin.
Sredstva, ki jih občine izločiju za skupno financiranje organov, služb in organizacij, se lahko trošijo skladno z namenom, ki ga določijo občinske skupščine. O trošenju teh sredstev je treba obveščata občinske skupščin e vsaj enkrat letno.
58.	člen
Za izvrševanje trajnih skupnih nalog občin, za katere je potrebno zagotoviti stalna sredstva, lahko okraj v sporazumu z občinami ustanovi skupne sklade, v katere vsaka občina vloži dogovorjeni znesek dohodkov.
Dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom, ki ga sprejme organ upravljanja sklada.
Skladi za financiranje trajnih skupnih nalog občin se ustanove s posebnim odlokom okrajne skupščine potem, ko so občine poslale ustrezne predloge.
59.	člen
Okraj lahko ustanovi tudi druge sklade za opravljanje svojih drugih nalog in jim zagotovi potrebna sredstva za delo.
60.	člen
V okrajne sklade lahko vlagajo svoja sredstva poleg občin tudi širše družbenopolitične skupnosti, delovne in druge organizacije ter občani v obliki dotacij, daril in na druge načine.
61.	člen
Skladi so pravne osebe in se vodijo po načelu družbenega upravljanja, kolikor s posebnimi predpisi ali z odlokom o ustanovitvi ni drugače določeno.
62.	člen
Okrajna skupščina daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom skladov.
Okrajna skupščina lahko daje skladu priporočila za delo in uporabo sredstev sklada.
Predlog finančnega načrta in zaključnega računa se mora predhodno predložiti občinskim skupščinam, če gre za skupni sklad, ki je bil ustanovljen v soglasju z občinskimi skupščinami.
Pristojni organ sklada mora dati okrajni skupščini najmanj enkrat letno poročilo o delu sklada.
63.	člen
Okraj usmerja delo skladov s programi in plani.
64.	člen
Finančni načrti in zaključni računi skladov se morajo objaviti na isti način kakor splošni predpisi okrajne skupščine in njenih organov.
65.	člen
Sklad ima svoj statut, ki se sprejme skladno z zakonom.
66.	člen
S proračunom okraja se določijo dohodki in razporejajo izdatki okraja.
67.	člen
Proračun okraja sprejme okrajna skupščina z odlokom.
Proračun se sprejme za eno koledarsko leto im velja za leto, za katero je bil sprejet.
68.	člen
Izdatki v proračunu morajo biti uravnovešeni z dohodki.
Če proračun ni pravočasno sprejet, se potrebe okrajnih organov in organizacij krijejo z začasnim financiranjem.
Odlok o začasnem financiranju sprejme okrajna skupščina.
69.	člen
Predlog proračuna pripravi za finance pristojni okrajni upravni organ po smernicah sveta, ki je pristojen za finance.
Svet, ki je pristojen za finance, prouči predlog proračuna in ga nato pošlje ostalim svetom v obravnavanje.
Svet, ki je pristojen za finance, razpravlja o pripombah, predlogih in stališčih drugih svetov in nato sestavi dokončen predlog proračuna, ki ga pošlje okrajni skupščini.
Skupno s predlogom proračuna pošlje svet, pristojen za finance, okrajni skupščini poročilo ter predloge in pripombe, katerih ni upošteval.
70.	člen
V proračunu se zagotoviijo sredstva za delo organov, zavodov in organizacij, ki se financirajio iz okrajnega proračuna. Sredstva za delo okrajnih organov se zagotovijo Skladno z obsegom poslov, ki jih ti organi opravljajo in so vsebovani v letnem delovnem programu.
Razpored trošenja sredstev okrajnih organov se izvrši s finančnim planom, ki ga sprejmeta predstojnik organa in svet delovne skupnosti organa.
Podrobnejša določila o sredstvih za delo okrajnih organov so v njihovih pravilnikih.
71.	člen
Proračun se izvršuje z uporabo sredstev skladno z njihovim namenom in v mejah, ki so postavljene v proračunu.
Vsako vplačilo v proračun in vsako izplačilo iz proračuna mora biti v skladu z zakonom in se izvrši na podlagi listin, s katerimi se določajo obveznosti im višina vplačila oziroma izplačila.
Svet, ki je pristojen za finance, poda občasno okrajni skupščini informacijo o dotoku dohodkov in o trošenju sredstev iz proračuna in skladov.
72.	člen
O izvršitvi proračuna se sestavi zaključni račun.
Odlok o zaključnem računu sprejme okrajna skupščina.
V.	DEL
ORGANIZACIJA IN DELO OKRAJNE SKUPŠČINE IN NJENIH ORGANOV
1.	Sestav okrajne skupščine
73.	člen
Okrajna skupščina je enodomno predstavniško telo okraja.
Okrajna »skupščina ima 70 odbornikov.
74.	člen
V okrajno skupščino volijo posamezne občinske skupščine na območju okraja naslednje število odbornikov:
Občinska skupščina Število
odbornikov
Brežice	6
Celje	13
Laško	5
Mozirje	4
Sevnica	4
Slovenske Konjice	5
Šentjur pri Celju	4
Šmarje pri Jelšah	8
Velenje	6
Videm-Krško	7
Žalec	8
Odbornike okrajne skupščine izvoli jio izmed sebe odborniki občinskih zborov in zborov delovnih skupnosti občinskih skupščin, »skladno z ustavo in zakonom.
75.	člen
Odborniki o»krajne skupščine se izvolij»o za 4 leta.
Vsako drugo leto izvolijo občinske skupščine na novo polovico odbornikov okrajne skupščine.
Od števila odbornikov, ki ga izvolijo občinske skupščine po 74. členu tega statuta, se Izvoli v prvi mandatni dobi za 2 leti, to je za razdobje 1963/65, naslednje število odbornikov:
Občinska skupščina	aieviio
odbornikov
Brežice	3
Celje	6
Laško	2
Mozirje	2
Sevnica	2
Slovenske Konjice	3
Šentjur pri Celju	2
Šmarje pri Jelšah	4
Velenje	3
Videm-Krško	4
Žalec	4
76,	člen
Odbornik okraj»ne skupščine je la.bko odpoklican pred potekom svoje mandatne dobe. Odpoklic se opravi po splošnih predpisih.
2.	Pravice in dolžnosti odbornikov okrajne skupščine
77.	člen
Odborniki okrajne skupščine imajo:
—	pravico in dolžnosti, da se udeležujejo sej okrajne skupiš čine, sodelujejo v njenem delu, v delu komisij in »svetov okrajne skupščine in da opravljajo dolžnosti, katere jim naloži okrajna skupščina;
—	pravico podajati skupščini predloge odlokov in drugih predpisov ter sprožiti druga vprašanja iz pristojnosti skupščine in njenih o»rganov, skladno s poslovnikom skupščine.
—	pravico predlagati skupščini obravnavanje vprašanj, ki se nanašajio na »delo svetov skupščine v zvezi z izvajanjem politike in predpisov oziroma v zvezi z delom o krajine uprave in strokovnih služb;
—	pravico skladno s poslovnikom skupščine predlagati izvolitev, imenovanje in razrešitev funkcionarjev, katere voli, imenuje in razrešuje okrajna skupščina, kolikor ni z zakonom drugače določeno;
—- pravico postavljati vprašanja predsedniku skupščine, predsednikom svetov, tajniku in predstoj»nikom okrajnih upravnih »organov in strokovmiih služb v zvezi z njihovim delom oziroma v zvezi s pristojno st jo določenega »organa ali »strokovne službe ter organizacije;
—■ pravico zahtevati pojasnila od okraj»nih funkcionarjev, ki načelujejio samostojnim upravnim organom, sa-moistojmim službam in samoupravnim organizacijam s tem, da je funkcionar dolžan dati zahtevamo pojasnilo;
—- dolžnost udeleževati se zborov volivcev na območju krajevne skupnosti, v kateri je. volilna spota, kjer so bili izvoljeni in sklepe zbora volivcev, ki se nanašajo na delo okrajne skupščine in njenih organov p'0'sredova.bi okrajni skupščini, kakor tudi na zahtevo zbora volivcev Potoč ati na zboru o delu okrajne s»kupščine in njenih organov;
—	dolžnost na sejah občinskih skupščin zastopati politiko in stališča, ki jih je postavila okrajna skupščina in na zahtevo občinskih skupščin obrazložita predlog ali mnenje o vprašanjih, katera priporoča okraj»na skupščina občinskim skupščinam;
—	pravico zaradi izvrševanja svojih funkcij v okrajni skupščini in v občinskih skupščinah zahtevati podatke in proučiti spise okrajnih organov ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij na območju okraja, skladno z zakonom.
78.	člen
Odborniki okrajne skupščine so odgovorni za svoje delo okraj»ni skupščini.
Odborniki okrajne skupščine so odgovorni tudi občinskim skupščinam, ki so jih izvolile.
79.	člen
Odhomitei okrajne skupščine uživajo imuniteto po določilih ustave. O odvzemu odhomiške imunitete odloča občinska Skupščina, ki je odbornika izvolila.
80.	člen
Odborniki okrajne skupščine opravljajo svojo funkcijo odbornika kot častno družbeno funkcijo.
Odborniki okrajne Skupščine imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zveoi z opravljanjem odbomiške funkcije v okrajni skupščini in njenih organih, o čemer izda okrajna skupščina poseben odlok. Z odlokom se lahko tudi določi, da pripada odborniku okrajne skupščine, ki opravlja stalno funkcijo v okrajni skupščini, primerna stalna mesečna nagrada glede na njegovo delo.
81.	člen
Odborniku okrajne skupščine preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
—	če izgubi volilno pravico;
—	če je bil o^dpoklican;
—	če sprejme okrajna skupščina njegovo odpoved mandatu;
—	če vstopi v službo pri okrajni upravi;
—- če je bil izvoljen za sodnika okrožnega sodišča ali sodnika okrožnega gospodarskega sodišča;
—	če je bil obsojen na kazen zapora, daljšo od šest mesecev ali na hujšo kazen, oziroma, če je bil obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz koristoljubja;
—	če preneha biti odbornik občinske skupščine, ki ga je izvolila.
3.	Pristojnost in delo okrajne skupščine
82.	člen
Okrajna skupščina kot temeljmii nosilec pravic in dolžnosti okraja, neposredno in izključno na svojih sejah:
—	sprejme, spreminja in dopolnjuje statut okraja;
—- sprejme program in plan gospodarskega in družbenega razvoja okraja;
—	sprejme proračun okraja in potrdi zaključni račun o izvršitvi proračuna;
—	sprejme odloke in druge splošne predpise;
■— ustanavlja in organizira strokovne službe ter organizacije, ki so skupnega interesa za občine na območju okraja;
—	ustanavlja okrajne in skupne sklade;
—	daje soglasje k finančnim načrtom in zaključnim računom skladov;
—	sklepa o najetju posojil;
—	sklepa o prevzemu poroštev za posojila delovnih in drugih organizacij, občin in skladov;
—	razpravlja o poročilih o delu okrajnih organov;
—- razpravlja o poročilih o delu okrožnega sodišča,
okrožnega gospodarskega sodišča in okrajnega disciplinskega sodišča;
—	sprejema resolucije in daje smernice;
—	sprejme svoj letni okvirni program dela;
—	določa temeljno organizacijo okrajne uprave;
—	volti in razrešuje predsednika in podpredsednika okrajne skupščine, sodnike in sodnike porotnike določenih sodišč v skladu z zakonom, predsednika okrajnega senata za prekrške in okrajnega sodnika za prekrške ter njuna namestnika;
■— volti in razrešuje tiste člane okrajnih svetov, ki jih izvoli okrajna skupščina izmed svojih odbornikov in drugih oseb;
—	imenuje člane komisij okrajne skupščine skladno s statutom;
—	sklepa o prenehanju mandatov svojih odbornikov in razpisuje nadomestne volitve;
■— imenuje in razrešuje tajnika okrajne skupščine in predstojnike temeljnih upravnih organov;
—	izvršuje druga imenovanja, izvolitve in razrešitve oziroma daje k tem aktom svoja soglasja skladno s predpisi;
—	sprejme svoj poslovnik;
—	opravlja druge zadeve, ki jih mora okrajna skupščina po tem statutu ali po drugih predpisih opravljati samo na svoji seji.
83.	člen
Da se zagotovi izvrševanje zakonov ter drugih zveznih in republiških predpisov, okrajna skupščina in njeni organi spremljajo izvajanje teh predpisov na območju okraja in izdajajo organizacijske in druge ukrepe, za katere so pooblaščeni. V izvrševanju teh nalog se opira okrajna skupščina na sodelovanje občinskih skupščin, njihovih organov, strokovnih služb in organizacij.
84.	člen
Okrajna skupščina na svojih sejah razpravlja o splošnih vprašanjih razvoja občin in posameznih družbenih področij ter lahko glede teh vprašanj daje priporočila občinskim skupščinam, s katerimi se izražajo mnenja o vprašanjih splošnega interesa.
Občinske skupščine, katerim so dana priporočila, so dolžne na svojih sejah razpravljati o priporočilih okrajne skupščine in skupščino obvestiti o sprejetih sklepih in stališčih.
85.	člen
Okrajna skupščina lahko daje priporočila za delo delovnim in drugim organizacijam, katerih delo ima splošen pomen za območje okraja.
Delovne in druge organizacije, katerim so dana priporočila, o priporočilih razpravljajo na sejah svojih naj-višjih organov samoupravljanja in obveščajo skupščino o sprejetih sklepih in stališčih.
86.	člen
Okrajna skupščina lahko sklene, da se predlog odloka ali drugega predpisa da pred sprejetjem v javno razpravo občanom ter družbenim in drugim organizacijam ali da se k obravnavanju predloga odloka ali dragega predpisa pokličejo predstavniki določenih organizacij, da podajo svoja mnenja in predloge.
87.	člen
Okrajna skupščina dela po letnem okvirnem programu dela, ki ga sprejme koncem leta v okviru nalog okraja za prihodnje leto.
Program dela se sestavi s sodelovanjem občin ter samoupravnih in družbeno-političnrh organizacij, ki delujejo za območje okraja.
88.	člen
Okrajna skupščina najmanj enkrat letno obravnava svoje delo in delo svojih organov ter izvleček iz te obravnave oziroma poročila objavi v Uradnem vestniku okraja Celje ali na drug primeren način.
Zavodi in druge organizacije, ki jih je ustanovila okrajna skupščina, morajo vsaj enkrat letno predložiti poročilo o tem, kako izpolnjujejo naloge, zaradi katerih so bile ustanovljene.
Okrajna skupščina daje svojim organom smernice za njihovo nadaljnje delo.
89.	člen
Pri izvrševanju nalog iz svoje pristojnosti sprejema okrajna skupščina programe in plane razvoja, statut, odloke, proračun, priporočila, resolucije, smernice, odredbe, navodila, odločbe, poslovnik in sklepe.
S statutom okraja se določijo pravice in dolžnosti okraja oziroma njegove naloge, odnosi med okrajnimi in občinskimi organi ter druga vprašanja skupnega interesa za občine na Območju okraja ter organiizaaija in delo okrajnih organov.
Odlok je splošen predpis, s katerim okrajna skupščina ureja zadeve iz svoje pristojnosti na podlagi in v okviru svojih pravic in dolžnosti, določenih z ustavo in zakoni. Odlok je samostojen, kadar ureja zadeve, ki so neposrednega pomena za okraj in .niso urejene z zakonom, dopolnilen pa, kadar ga okrajna skupščina sprejme na podlagi in v okviru pooblastila v zakonu in drugih splošnih predpisih zaradi ureditev zadev iz svoje pristojnosti.
Proračun okraja je enoleten akt, s katerim se določijo dohodki, ki po predpisih pripadajo okraju in vrši razdelitev denarnih sredstev po njihovih namenih.
S programom razvoja okrajna skupščina usmerja in vsklajuje dolgoročni in perspektivni razvoj občin, d očim se s planom predvidi razvoj za enoletno razdobje. Program razvoja se lahko sprejme za območje celotnega okraja ali za del tega območja.
S priporočilom se v okviru pravic in dolžnosti okraja javno izrazi nasvet v pogledu delovanj a občinskih skupščin in njihovih organov ter organizacij.
Resolucija je akt, s katerim okrajna skupščina usmerja delovanje občin v določenem časovnem razdobju glede vprašanj, ki se po svoji naravi ne rešujejo z odloki ali drugimi splošnimi predpisi.
Poslovnik je akt, ki ureja delo okrajne skupščine ter njenih komisij in govori o pravicah in dolžnostih funkcionarjev skupščine in uslužbencev v zvezi s sejami skupščine. S poslovnikom se uredi konstituiranje skupščine, izvolitev organov Skupščine, priprava in potek sej, delo komisij Okrajne skupščine in predpišejo podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih predsednika, podpredsednika, odbornikov okrajne skupščine in tajnika skupščine v zvezi s sejami skupščine in njenih komisij.
Odredba je akt, s katerim se ureja določeno stanje splošnega značaja zaradi izvrševanja zakona in drugega predpisa.
Navadilo je akt, s katerim se določajo pravila za delo organa ali za izvrševanje upravnih nalog zaradi izvajanja zakona in drugih predpisov.
Smernica je akt, s katerim se usmerja delo svetov, upravnih organov in s trakov,niih služb pri izvrševanju predpisov okrajne Skupščine in drugih predpisov, za katerih izvrševanje je pooblaščena okrajna skupščina in dajejo obvezna napotila za delo.
Odločba je akt, s katerim se reši določen posamezen primer iz pristojnosti okrajne skupščine.
Sklep je akt, s katerim okrajna skupščina odloča o vseh vprašanjih, pri katerih ne gre za sprejem splošnih predpisov ali odločb.
90.	člen
O vseh vprašanjih iz svoje izključne pristojnosti odloča okrajna skupščina na svojih sejah.
Seje okrajne skupščine sklicuje predsednik po sprejetem delovnem programu oziroma po potrebi.
Seje se sklicujejo po določbah poslovnika.
Okrajna skupščina sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov okrajne skupščine.
Okrajna skupščina sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov.
Za sprejem, spremembo in dopolnitev statuta okraja, programa, plana in proračuna je potrebna dvetretjonska večina odbornikov okrajne skupščine.
91.	člen
Okrajna skupščina skupno z okrajnim odborom SZDL kot splošni družbenopolitični zbor okraja lahko razprav-
lja o vprašanjih, ki imajo splošen pomen za okraj kot celoto. Na taki skupni seji se določijo stališča glede usmerjanja gospodarskega in družbenega razvoja v zvezi s sodelovanjem med občinami na območju okraja.
4.	Predsednik in podpredsednik okrajne skupščine
92.	člen
Predsednika okrajne Skupščine izvoli okrajna skupščina izmed svojih odbornikov na podlagi posameznih predlogov, ki jih poda komisija za volitve in imenovanja ali najmanj 15 odbornikov, od katerih mora biti vsaj eden iz vsake občine na območju okraja.
Kandidata za predsednika okrajne skupščine lahko predloži tudi Okrajni odbor SZDL Celje.
Volitve predsednika so tajne.
Za predsednika okrajne skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh odbornikov okrajne skupščine.
Volitve predsednika se opravijo na prvi seji okrajne skupščine.
Predsednik se voli za dobo dveh let s tem, da je po konstituiranju Okrajne skupščine po dveh letih lahko ponovno izvoljen.
93.	člen
Predsedniku okrajne skupščine preneha njegova funkcija, če mu preneha odborniški mandat, če se sam odpove funkciji predsednika ali če ga okrajna skupščina razreši na predlog najmanj 15 odbornikov, od katerih mora biti vsaj eden iz vsake občine na območju okraja.
94.	člen
Predsednik okrajne skupščine v okviru svojih pravic in dolžnosti:
—• predstavlja okrajno skupščino in okraj kot pravno osebo ter podpisuje pogodbe, splošne predpise in druge akte skladno s predpisi;
—	organizira delo okrajne skupščine;
—	sklicuje in vodi seje okrajne skupščine;
—	skrbi za delo organov okrajne skupščine in vsklajuje delo svetov in komisij skupščine;
—	skrbi, da vsi organi okrajne skupščine izvršuj ejio zakone in druge predpise ter odloke in akte okrajne skupščine;
—	zahteva uvedbo disciplinskega postopka zoper tajnika okrajne skupščine in druge osebe, za katere je to določeno z zakonom ali drugim predpisom;
—	izvršuje tudi druge pravice in dolžnosti, ki so po predpisih v njegovi pristojnosti.
95.	člen
Predsednik okrajne skupščine skrbi, da so okrajni sveti in komisije informirani o vseh vprašanjih, ki so pomembna za izvajanje politike okraja zato, da se ta politika čimbolj uspešno izvršuje.
Predsednik okrajne skupščine lahko zahteva od predsednika sveta ali komisije, da se predlog, ki ga komisija ali svet namerava podati okrajni skupščini, ponovno obravnava in dopolni.
Predsednik okrajne skupščine rešuje spore o pristojnosti med posameznimi sveti in komisijami.
Predsednik okrajne skupščine lahko zahteva od tajnika okrajne skupščine in drugih predstojnikov okrajne uprave podatke ali poročilo o posameznih vprašanjih iz področja dela okrajne uprave ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo porodilo za sejo okrajne skupščine, sveta ali komisije.
Predsednik okrajne skupščine je pooblaščen, da v nujnih primerih izvrši imenovanja, ki so v pristojnosti okrajne skupščine s soglasjem komisije za volitve in
imenovanja s tem, da mora tako imenovanje potrditi okrajna skupščina na prvi prihodnji seji.
96.	člen
Predsednik okrajne skupščine sklicuje zaradi vsfcla-jevanja dela svetov po potrebi konference predsednikov okrajnih svetov.
Predsednik okrajne skupščine sklicuje zaradi vskla-jevanja dela komisij okrajne skupščine predsednike teh komisij.
97.	člen
Predsednik okrajne skupščine opravlja tudi zadeve, za katere je izrecno pooblaščen z zakonom, statutom, poslovnikom in drugimi predpisi ter naloge, ki mu jih posebej naloži okrajna skupščina.
98.	člen
Predsednik okrajne skupščine dobava za svoje stalno delo v okrajni skupščini mesečno nagrado, ki jo določi okrajna skupščina oziroma organ skupščine, katerega skupščina za to pooblasti.
99.	člen
Predsednik okrajne skupščine ima pravico do rednega letnega dopusta, ki znaša 30 delovnih dni.
100.	člen
Okrajna skupščina ima podpredsednika, ki se voli na enak način kot predsednik.
Podpredsednik nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Podpredsednik opravlja stalno določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih določi okrajna skupščina in druge zadeve, katere mu naloži predsednik.
101.	člen
Podpredsedniku okrajne skupščine preneha njegova funkcija na isti način kakor predsedniku okrajne skupščine.
Podpredsednik okrajne skupščine ima pravico do mesečne nagrade za svoje stalno delo v okrajni skupščini, ki se določi na isti način kakor predsedniku.
Podpredsednik okrajne skupščine ima pravico do rednega letnega dopusta v istem obsegu kakor predsednik.
5.	Sveti okrajne skupščine
102.	člen
Za izvrševanje politično-izvršilnih zadev na posameznih področjih gospodarske in družbene dejavnosti ima okrajna skupščina svete, ki so obenem organi družbenega samoupravljanja na področjih, za katera so ustanovljeni.
103.	člen
Okrajna skupščina ima tele svete:
1.	Svet za notranjo politiko in splošne zadeve;
2.	Svet za finance;
3.	Svet za splošne gospodarske zadeve;
4.	Svet za kmetijstvo in gozdarstvo;
5.	Svet za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve;
6.	Svet za prosveto in kulturo;
7.	Svet za zdravstvo in socialno varstvo.
104.	člen
Sveti kot politično-izvršilni organi, vsak na svojem področju:
—	skrbijo za izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših družbenoipoii ti črnih skupnosti in predpisov okrajne skupščine;
—	določajo predloge predpisov in dragih aktov, ki jih sprejme okrajna skupščina;
—	dajejo smernice in navodila za delo upravnih organov in nadzorujejo njihovo delo;
—	odločajo v upravnih zadevah, kadar je to izrecno določeno s predpisi;
—	izvajajo politiko, začrtano z akti okrajne skupščine in sodelujejo pri ustvarjanju te politike, vsak na svojem področju;
—	odločajo o vseh vprašanjih iz pristojnosti okraja, razen tistih, ki so v izključni pristojnosti okrajne skupščine ali drugih okrajnih organov;
—	opravljajo tudi druge politično-dzvršilne zadeve iz pristojnosti okraja.
105.	člen
Sveti kot organi družbenega samoupravljanja, vsak na svojem področju:
—	skrbijo za razvoj družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni;
—	vsklajujejo delo organov družbenega samoupravljanja pri reševanju vprašanj, ki so skupnega pomena za več občin oziroma delovnih organizacij, katerih delovanje sega na območje več občin;
—	pospešujejo razvoj in delo organov družbenega samoupravljanja v občinah.
106.	člen
Sveti izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov okrajne skupščine, če jih skupščina za to pooblasti.
Sveti izdajajo odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov, če so za to pooblaščeni.
Sveti lahko dajejo svetom občinskih skupščin ter delovnim in drugim organizacijam v okraju priporočila za njihovo delo.
107.	člen
Svet za notranjo politiko in splošne zadeve opravlja zadeve s področja varstva javnega reda in miru, kriminalistične službe, varnosti prometa, ljudi in premoženja, zadeve s področja organizacije dela okrajne uprave in druge zadeve s področja obče uprave.
Svet za finance obravnava in določi dokončen predlog okrajnega proračuna in zaključnega računa, opravlja delo v zvezi z izvrševanjem proračuna, druge zadeve s področja financ in prem-oženjsko-pravne zadeve.
Svet za splošne gospodarske zadeve opravlja zadeve s področja industrije, obrti, rudarstva, prometa, turizma, gostinstva, dela in socialnega zavarovanja.
Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova.
Svet za urbanizem, komunalne in gradbene zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, stanovanjske izgradnje ter komunalne in gradbene zadeve.
Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, predšolske in predvojaške vzgoje, telesne vzgoje in športa ter zadeve s področja kulturne dejavnosti in znanstveno-raziskovalnega dela.
Svet za zdravstvo in socialno varstvo opravlja zadeve s področja zdravstva, splošnega skrbstva, varstva družine in skrbništva ter s področja invalidskega varstva.
108.	člen
Sveti so sestavljeni takole:
a)	4 člane imenuje v vsak svet okrajna skupščina in sicer 2 izmed svojih odbornikov, 2 pa izmed ostalih občanov, ki s svojim znanjem, delom in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta;
b)	11 članov delegirajo v vsak svet ustrezni sveti občinskih Skupščin in sicer po enega.
Mandat članov svetov traja dve leti.
109.	člen
Sveti so za svoje delo odgovorni okrajni skupščini.
Okrajna skupščina lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt, ki ga je izdal svet izven upravnega postopka.
Sveti morajo najmanj enkrat letno poročati okrajni skupščini o svojem delu in o problematiki s svojega področja.
110.	-člen
Sveti medsebojno sodelujejo pri svojem delu. Svet mora pred odločanjem vprašati za mnenje drug svet, če zadeva posega v področje drugega sveta. V primeru spora odloči o tem predsednik okrajne skupščine.
Za reševanje vprašanj, ki segajo v področje dela dveh ali več svetov, se lahko sveti sestajajo na skupni seji. Skupno sejo vodi predsednik enega od teh svetov, ki ga določijo sveti na skupni seji.
111.	člen
Sveti opravljajo zadeve iz svoje pnistojiniosti na sejah, ki se sklicujejo po potrebi skladno z letnim programom dela.
Letni program dela sprejme svet ob koncu leta za prihodnje leto.
112.	člen
Svet je Sklepčen, če je na seji navzoča večina članov sveta.
Sklepe sprejema svet z večino glasov navzočih članov.
113.	člen
Okrajna skupščina lahko na predlog sveta pred potekom mandatne dobe razreši člana sveta, ki ga je sama izvolila oziroma zahteva od ustreznega sveta občinske skupščine, da odpokliče delegiranega člana in delegira novega člana.
114.	člen
Predsednika sveta izvoli okrajna skupščina i-zmed izvoljenih in delegiranih članov sveta na predlog ko-misije za volitve in imenovanja.
Predsednik in podpredsednik okrajne skupščine ne moreta biti člana sveta.
Nihče ne more hiti član več kakor enega sveta.
115.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj ali za izvršitev določenih nalog in poslov s področja sveta lahko svet ustanovi komisije.
116.	člen
Funkcija člana sveta je častna družbena funkcija.
Člani sveta imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli z opravljanjem svoje funkcije, kakor odborniki okrajne skupščine. Isto velja za člane komisij svetov.
1,17. člen
Vsak svet ima svoj poslovnik, ki si ga sam predpiše. S posJlovmikom -se uradi način priprave sej, sklicevanja sej, poteka sej, delo. strokovnih tajnikov svetov, način izvrševanja sklepov, način sodelovanja z okrajno skupščino in druge podrobnosti.
6.	Komisije okrajne skupščine
118.	člen
Za proučevanje posameznih vprašanj, za pripravo predlogov in opravljanje drugih zadev iz pristojnosti okrajne skupščine ima okrajna skupščina stalne in začasne komisije.
119.	člen
Okrajna skupščina ima tele stalne komisije:
1.	Mandatno-imunitetno komisijo.
2.	Komiisijio za volitve in imenovanja.
3.	Komisijo za prošnje in pritožbe.
4.	Komisijo za odločanje o pritožbah v upravnem postopku.
5.	Komisijo za narodno obrambo.
6.	Komisijo za družbeno nadzorstvo.
7.	Komisijo za plan.
Okrajna skupščina lahko z odlokom ustanovi tudi druge stalne komisije in določi nj-ihov sestav ter delovno področje.
Okrajna skupščina lahko ustanovi začasne komisije, ki poslujejo, dokler ne opravijo svojega dela.
120.	člen
Predsednika in člane stalnih komisij izvoli okrajna skupščina izmed svojih odbornikov, kolikor ni z zakonom alti tem statutom drugače določeno.
Mandatna doba članov stalnih komisij traja 2 leti.
121.	člen
MandatnoHimunitetna komisija ima predsednika in dva člana.
Komisija za volitve in imenovanja ima predsednika in 8 članov. Pet članov izvoli okrajna skupščina izmed svojih odbornikov, ostale člane pa delegira okrajni odbor SZDL Celje.
Komisija za prošnje in pritožbe ima predsednika in 4 člane.
Komisija za odločanje o pritožbah v upravnem postopku ima predsednika in 4 člane.
Komisija za narodno obrambo je sestavljena skladno z zveznim predpisom. Sestav te komisije določi okrajna skupščina s posebno odločbo.
Komi-sija za družbeno nadzorstvo ima predsednika in 8 članov.
Komisija za plan ima predsednika in 8 članov.
122.	člen
V komisije okrajne skupščine se lahko imenujejo samo take osebe, ki s svoj-im znanjem, strokovnim delom in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu ko- • misij e.
,	123. člen
Okraj-na skupščina lahko vsak čas razreši vsakega člana komisije in izvoli novega -člana oziroma zahteva delegiranje novega člana.
Odbornik okrajne skupščine je lahko član največ dveh stalnih komisij.
124.	člen
Mandatno-dmunitetna komisija obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami odbornikov okrajne skupščine, s prenehanjem njihovega mandata, z volitvami na izpraznjena mesta odbornikov okrajne Skupščine in z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov ter o tem poroča skupščini.
Občasno, najmanj pa enkrat letno, obravnava man-datno-imunitetna komisija vprašanja udeležbe odbornikov na sejah okrajne skupščine in njenih organov ter drugih kolegijskih organov, v katere jih je izvolila ali delegirala okrajna Skupščina. Komisija o tem poroča skupščini in ji predlaga Ukrepe zoper odbornika, ki se iz neupravičenih razlogov ne udeležuje sej skupščine oziroma drugih organov.
125.	člen
Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami članov organov okrajne skupščine in drugih funkcionarjev ter daje skupščini ustrezne predloge. Ta komisija obravnava tudi splošna vprašanja kadrovske politike v okraju. Komisija analizira stanje in potrebe po vodilnih in visokokvalificiranih kadrih v delovnih in drugih organizacij ah. Komisija planira v sodelovanju z drugimi organi štipendiranje in kreditiranje šolanja, potrebe po kadrih in predlaga ukrepe za strokovno in družbeno-politično izobraževanje kadrov.
Komisija za volitve in imenovanja daje soglasje k odločbam o imenovanjih, ki jih izda predsednik okrajne skupščine v nujnih primerih (95. člen).
126.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava prošnje in pritožbe občanov, organov in organizacij, katere pošiljajo okrajni skupščini, proučuje njihovo osnovanost. daje predloge okrajni skupščini o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti v delu organov, delovnih in drugih organizacij in lahko v ta namen samostojno daje priporočila organom samoupravljanja in družbenega samoupravljanja, da se odpravijo ugotovljene nepravilnosti.
Komisija za prošnje in pritožbe obravnava samo zadeve, kjer ne gre za upravni postopek.
127.	člen
Komisija za odločanje o pritožbah v upravnem postopku izdaja odločbe o pritožbah zoper odločbe občinskih skupščin skladno z zakonom o splošnem uPravnem postopku.
128.	člen
Komisija za narodno obrambo skrbi za neposredno izvrševanje nalog s področja narodne obrambe iz pristojnosti okraja in nalog s področja narodne obrambe, za katere jo pooblasti Izvršni svet.
129.	člen
Komisija za družbeno nadzorstvo proučuje način izkoriščanja družbenih sredstev v delovnih in drugih organizacijah ter občinah in predlaga okrajni skupščini ukrepe, da se doseže pravilno delo in smotrna uporaba družbenih sredstev, daje pobudo pri pristojnih organih za uvedbo postopka zoper odgovorne osebe glede nezakonitega izkoriščanja družbenih sredstev in lahko v ta namen samostojno daje priporočila organom samoupravljanja in družbenega samoupravljanja.
Komisija ima v mejah svojega delovnega področja pravico zahtevati poročila in gradivo o delovanju služb,
ki opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih upravnih organov, delovnih in drugih organizacij ter občanov in vabiti na svoje seje predstavnike delovnih in drugih organizacij in zahtevati od njih, da ji poročajo ali dajo potrebna pojasnila.
Komisija lahko predlaga v zvezi z ugotovljenim stanjem okrajni skupščini, da izda priporočila in ukrepe zaradi odprave nepravilnosti.
Delo komisije za družbeno nadzorstvo ne sme posegati v samoupravne pravice delovnih in drugih organizacij.
130.	člen
Komisija za plan izdela dokončen predlog programa in plana in ga predloži okrajni skupščini. Komisija za plan spremlja izvrševanje programa in plana. Komisija za plan pripravi po potrebi spremembe lin dopolnitve programa in plana.
131.	člen
Komisije okrajne skupščine lahko zahtevajo od ustreznih organov, organizacij in služb podatke, obvestila in mnenja glede vprašanj, ki so v pristojnosti komisije.
132.	člen
Komisije opravljajo zadeve iz svoje pristojnosti na sejah, ki se vršijo po letnem programu dela in po potrebi.
Letni program dela sprejme komisija ob koncu leta za prihodnje leto.
133.	člen
Komisije sprejemajo na svojih sejah sklepe in predloge.
134.	člen
Seja komisije je sklepčna, če je na seji navzoča večina članov komisije.
Sklepe sprejema komisija z večino glasov navzočih članov.
135.	člen
Komisija mora najmanj enkrat letno poročati okrajni skupščini o svojem delu in o problematiki iz svojega področja.
136.	člen
Funkcija člana komisije je častna družbena funkcija. Člani komisije imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so jih imeli v zvezi z delom komisije, kakor to velja za člane svetov.
137.	člen
Komisije lahko med seboj sodelujejo, glede česar se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o sodelovanju svetov.
138.	člen
Natančnejše določbe o delu komisije so v poslovniku okrajne skupščine.
7.	Okrajna uprava
139.	člen
Za izvrševanje zakonov in drugih predpisov ter sklepov okrajne skupščine in njenih organov, za opravljanje upravnih in strokovnih zadev za okrajno skupščino in njene organe ter za pripravljanje in predlaganje aktov, ki jih izda okrajna skupščina in njeni organi, ima okrajna skupščina okrajne upravne organe.
140.	člen
Okrajni upravna organi so tajništva, oddelki, upravni zavodi, upravne komisije in posebni organi okraja.
Tajništvo obstoji za notranje zadeve.
Posebni organi okraja so okrajno javno pravobranilstvo, senat za prekrške in okrajni sodnik za prekrške ter okrajno disciplinsko sodišče.
Oddelki so:
—- oddelek za upravnopravne zadeve,
—	oddelek za analitične in organizaaijiske službe,
—	oddelek za inšpekcijske službe,
—	oddelek za narodno obrambo,
—	oddelek za skupne službe.
Upravna zavoda sta zavod za planiranje in zavod za statistiko.
141.	člen
Z odlokom o .organizaciji okrajne -uprave se lahko oddelki po potrebi združujejo ali razdružujejo skladno s spreminjanjem potreb in družbeno-poMtične funkcije okraja. S tem odlokom se določijo .tudi notranje organizacijske enote organov.
142.	člen
Okrajni upravni organi opravljajo zadeve s svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in drugi na podlagi zakona izdani predpisi ter po smernicah okrajne Skupščine in njenih svetov.
Okrajni upravni organi vsak na svojem področju v mejah svoje pristojnosti neposredno izvršujejo odloke in drage akte okrajne skupščine lin njenih svetov, nadzorujejo izvrševanje zakonov in drugih predpisov širših druž-beno^političnih skupnosti ter predpisov in sklepov okrajne skupščine in njenih svetov; pripravljajo gradivo za seje okrajne skupščine, njenih svetov in komisij, dajejo strokovno pomoč občinskim upravnim organom in dragim organom družbenega samoupravljanj.a na območju okraja, vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe ter opravljajo druge upravne naloge v mejah pravic in dolžnosti okraja.
Okrajni upravni organi neposredno izvršujejo zvezni ali republiški zakon samo, če 'so z zakonom izrecno za to pooblaščeni.
Okrajni upravni organi sodelujejo z delovnimi in drugimi organizacijami pri opravljanju zadev iz svojega področja v mejah zakona.
Pravice in dolžnosti okrajnih upravnih organov do občinskih upravnih organov so določene z zakonom in tem statutom.
143.	člen
Okrajni upravni .organi so za svoje delo odgovorni okrajni skupščini in njenim svetom.
Okrajni upravni organi morajo najmanj enkrat letno poročati okrajni skupščini in pristojnemu svetu. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o notranji organizaciji, sistemizaciji in zasedbi delovnih mest, o delu in problematiki organov uprave in druge podatke, ki so pomembni za presojo usposobljenosti okrajne uprave za izpolnjevanje njenih nalog. Okrajno javno pravobranilstvo, senat in -sodnik za prekrške, okrajno disciplinsko sodišče in upravne komisije -so posebej dolžne poročati o svojem delu okrajni skupščini.
Poročilo okrajni skupščini je skupno za vse organe okrajne uprave lin ga predloži tajnik okrajne skupščine, pristojnemu svetu pa predloži poročilo predstojnik ustreznega upravnega organa.
144.	člen
Na čelu okrajne uprave je tajnik okrajne skupščine, upravnim organom pa načelujejo načelniki oddelkov in drugi predstojniki organov.
Tajnika -in predstojnike okrajnih upravnih organov imenuje okrajna skupščina.
Če je tajnik začasno odsoten ali zadržan, ga nadomešča predstojnik upravnega organa, ki ga določi predsednik -okrajne (skupščine.
Predstajnika upravnega -organa nadomešča uslužbenec, ki ga določi tajnik.
145.	člen
Tajnik -okrajne skupščine skrbi za to, da okrajna uprava -kot celota v redu funkcionira in da opravlja svoje upravne im strokovne naloge v skladu z ustavo in zakoni, nadzoruje -in vsklaj-uje delo organov uprave in skrbi za zakonitost in pravilnost njihovega dela.
146.	člen
Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej okrajne skupščine in pri usklajevanju dela posameznih -svetov in komisij okrajne skupščine ter skrbi, da okrajna uprava izvršuje sklepe -skupščine in njenih kolegijskih organov in da se ravna pri svojem delu po smernicah skupščine in njenih svetov.
Tajnik skrbi -za pravilno organizacijo dela vseh služb v -okrajni upravi, za ekonomičnost, učinkovitost in izboljšanje poslovanja upravnih organov, za polno zaposlitev uslužbencev ter za redno, pravočasno in pravilno vodenje upravnega postopka.
Tajnik sklicuje sestanke kolegija predstojnikov okrajne uprave po potrebi -zaradi vsklajevanja dela.
Tajnik -izdaja odločbe o uslužbenskih razmerjih v okviru svoje pristojn-asti.
Tajnik je -odredbodajalec za izvrševanje okrajnega proračuna in je odgovoren za pravilno in smotrno uporabo proračunskih sredstev.
Tajnik vsklaj-uje delo pri izdelavi osnutkov predpisov okrajne skupščine in njenih svetov im skrbi za izdelavo osnutkov teh predpisov; skrbi za to, da vsi organi uprave redno -in -pravočasno izvršijo naloge v zvem s pripravami osnutkov predpisov, analiz, strokovnih poročil, elaboratov in -poddbno za seje dkrajne skupščine, njenih svetov i-n komisij.
Tajnik sklicuje po potrebi občasne konference tajnikov občinskih -skupščin.
Tajnik je dolžan skupno z ostalimi predstojniki okrajne uprave redno -obiskovati občinske upravne organe.
Tajnik -opravlja -tudi druge zadeve, ki -so mu dane z zakonom in drugimi predpisi ter tem statutom in naloge, ki mu jih naloži -okrajna Skupščina v zvezi z delom okrajne uprave.
147.	člen
Tajnik -izreka disciplinske kazni uslužbencem okrajne uprave za disciplinske neredno-sti in zahteva uvedbo disciplinskega postopka zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev p-ri okrajnem disciplinskem sodišču.
Tajnik lahko prenese pravico kaznovanja za disciplinske nered-nosti na predstojnike upravnih organov.
148.	člen
Tajnik je za -svoje delo odgovoren okrajni skupščini in predsedniku okrajne skupščine.
Tajnik -se mora udeleževati sej okrajne skupščine in na zahtevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in pravna mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih.
149.	člen
Za tajnika okrajne skupščine se lahko postavi, kdor ima diplomo pravne fakultete, primemo prakso v upravni službi, organizacijske sposobnosti in je za to mesto tudi primeren po svojih osebnih lastnostih.
Tajnika okrajne skupščine imenuje skupščina za štiri leta in je lahko imenovan po preteku te dobe za nadaljnja štiri leta, skladno z zakonom.
150.	člen
Predstojnik upravnega organa v mejah svojega delovnega področja skrbi in je neposredno odgovoren za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi širših druž-beno-političnih skupnosti ter predpisi, sklepi in smernice okrajne skupščine in njenih svetov; da se izdelajo za okrajno skupščino in njene svete osnutki predpisov in drugih aktov, da se pripravi gradivo za njihovo delo in da organ uprave v redu in pravočasno opravlja vse druge naloge iz svojega področja. Predstojnik sklicuje sestanke kolegija strokovnih uslužbencev organa.
151.	člen
Za predstojnika upravnega organa se lahko postavi, kdor ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, primerno prakso v upravni službi, organizacijske sposobnosti in je za to mesto tudi primeren po svojih osebnih lastnostih.
Predstojnika upravnega organa imenuje skupščina za štiri leta in je lahko imenovan po preteku te dobe za nadaljnja štiri leta, skladno z zakonom.
152.	člen
S posebnim odlokom se predpiše delovni čas okrajne uprave in čas sprejemanja strank.
8.	Samoupravljanje delovne skupnosti okrajne uprave
153.	člen
Uslužbenci in delavci, zaposleni v organih okrajne uprave, tvorijo delovno skupnost okrajne uprave.
Uslužbenci okrajne uprave so javni uslužbenci.
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje delovna skupnost • neposredno in preko svojega predstavniškega organa —, sveta delovne skupnosti.
154.	člen
Uslužbenci okrajne uprave s svojim strokovnim delom omogočajo in zagotavljajo okrajni skupščini in njenim svetom uresničevanje določil ustave in zakonov ter izvajanje politike dkraja.
155.	člen
Uslužbenci na svojih delovnih mestih opravljajo svoje delo samostojno, na podlagi in v mejah zakona in drugih predpisov ter po smernicah okrajne skupščine in njenih svetov ter službenih nalogih neposrednih predstojnikov in so za svoje delo odgovorni kazensko, disciplinsko im materialno po splošnih predpisih.
156.	člen
Urejanje vprašanj, ki se nanašajo na notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v okrajni upravi, na delovna razmerja, na delitev dohodkov in osebnega dohodka ter drugih vprašanj, ki se tičejo notranjih razmerij v okrajni upravi, temelji na načelu samoupravljanja uslužbencev.
Pravica samoupravljanja delovne skupnosti je zagotovljena z ustavo, zakonom in s posebnim pravilnikom.
157.	člen
Okrajna skupščina zagotovi v skladu s splošnimi predpisi okrajni upravi sredstva za delo glede na vrsto, obseg in pomen nalog ter pogoje njenega dela.
Sredstva za delo okrajne uprave predstavljajo njen dohodek, ki je enoten in skupen vsem organom okrajne uprave.
Delovna skupnost okrajne uprave razpolaga s svojim dohodkom samostojno in ga deli skladno s svojim pravilnikom, s svojim finančnim načrtom in zaključnim računom.
VI. DEL
RAZMERJA OKRAJNIH ORGANOV DO SODIŠČ IN JAVNIH TOŽILSTEV
158.	člen
Na območju okraja obstojita okrožno sodišče in okrožno gospodarsko sodišče, ki v okviru svojih pravic, določenih z ustavo in zakonom, opravljata sodno funkcijo.
Okrožno sodišče dn Okrožno gospodarsko sodišče sta samostojna organa in sodita na podlagi ustave in zakonov. .
159.	člen
Okrožno sodišče in okrožno gospodarsko sodišče spremljata in proučujeta družbene odnose in pojave, ki so pomembni za izvrševanje njunih funkcij in dajeta predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in škodljivih pojavov ter predloge za utrjevanje zakonitosti.
160.	člen
Sodišča imajo pravico in dolžnost obveščati okrajno skupščino o uporabi zakonov in o problemih svojega dela.
161.	člen
Sodniki in sodniki porotniki oziroma občasni sodniki okrožnega sodišča in okrožnega gospodarskega sodišča se volijo in razrešujejo po določbah zakona.
162.	člen
Okrožno javno tožilstvo je samostojen organ, ki opravlja kazenski pregori in izvršuje z zakonom določene ukrepe ter uporablja pravna sredstva zaradi enotne uporabe zakonov in zaščite zakonitosti na območju okraja.
163.	člen
Sredstva za financiranje potreb okrožnega sodišča, okrožnega gospodarskega sodišča im okrožnega javnega tožilstva se zagotovijo v okrajnem proračunu.
VIL DEL
ZAŠČITA ZAKONITOSTI
164.	člen
Zaradi izvrševanja z ustavo in zakonom zagotovljenih pravic občanov ter delovnih in drugih organizacij so okrajni organi, javni funkcionarji in uslužbenci dolžni čuvati in utrjevati zakonitost.
165.	člen
Odloki in drugi predpisi okrajnih organov morajo biti v skladu z ustavo, zakonom in tem statutom.
166.	člen
Odloki in drugi splošni predpisi se morajo objaviti predno pričnejo veljati.
Odloki in drugi splošni predpisi okrajne skupščine začno veljati osmi dam po objavi, če v samem predpisu ni določen daljši rok.
Samo v posebno utemeljenih primerih, če to dopušča zakon ali drug predpis, se lahko določi, da prične predpis veljati prej kakor osem dni pred objavo.
Odloki in drugi predpisi okrajnih organov se objavljajo v Uradnem vestniku okraja Celje.
Predpisi in drugi splošni akti okrajnih organov ne morejo veljati za nazaj.
Samo iz posebno utemeljenih razlogov se lahko določi skladno z zakonom, da ima splošni predpis učinek za nazaj.
167.	člen
Vsi akti in ukrepi okrajnih organov morajo temeljiti na zakonu ali na drugem veljavnem predpisu.
168.	člen
Okrajni organi lahko v posameznih zadevah odločajo o pravicah -in dolžnostih ali na podlagi zakona uporabljajo prisilne ukrepe ali omejitve samo po postopku, predpisanem z zakonom, v katerem mora biti vsakomur dana možnost, da zaščiti svoje pravice in zakonite interese in da proti izdanemu aktu vloži pritožbo ali drugo z zakonom predvideno pravno sredstvo.
169.	člen
Organi okrajne uprave lahko nalagajo obveznosti posameznim delovnim in drugim organizacijam glede njihovega dela samo, če so za to po zakonu izrecno pooblaščeni, na podlagi postopka, predpisanega z zakonom in skladno z določbami o samoupravnih pravicah organi z acij.
170.	člen
Zoper odločbe in druge upravne akte okrajnih organov, ,ki so izdani na prvi stopnji, je dopustna pritožba skladno z zakonom.
Zoper odločbe in druge upravne akte okrajnih organov, iki so izdani na drugi stopnji, je dopusten upravni spor, kolikor to ni izključeno z zakonom.
VIII. DEL
174.	člen
Okrajna skupščina oziroma komisija za družibenio nadzorstvo ne more z izvrševanjem družbenega nadzorstva omejevati z ustavo in zakonom določenih pravic samoupravljanja delovnih in drugih samoupravnih o-rga-nizaaij niti pravic okrajnih in občinskih organov, da samostojno odločajo.
175.	člen
V izvrševanju svoje nadzorne funkcije -okrajna skupščina oziroma komisija za družbeno nadzorstvo pregleduje razpolaganje z družbenimi -sredstvi, zlasti v pogledu zakonitosti, ismotrnosti, ekonomičnosti in splošne družbene primernosti ter -izvršuje zaščito samoupravnih pravic organov samoupravljanja in zaščito pravic občanov, delovnih in drugih organizacij.
Da bi okrajna skupščina oziroma komisija za družbeno nadzorstvo mogla uspešno opravljati svojo nadzorno funkcijo, se opira na poročila in informacije, pomembne za to nadzorstvo, ki jih dajejo okrajni skupščini oziroma omenjeni komisiji služba družbenega knjigovodstva, sodišča, javna tožilstva in drugi organi.
IX. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
176.	člen
Statut okraja sprejme okrajna skupščina po poprejšnji obravnavi osnutka statuta v občinskih skupščinah. Na isti način se sprejmejo tudi.spremembe dn dopolnitve statuta.
177. člen
DRUŽBENO NADZORSTVO
171.	člen
Družbeno nadzorstvo opravlja okrajna skupščina neposredno ali po svoji komisiji za družbeno nadzorstvo.
172.	člen
Z družbenim nadzorstvom izvršuje okrajna -skupščina javno kontrolo glede izvrševanja pravic in dolžnosti okrajnih in občinskih organov ter del,ovnih in drugih samoupravnih -organizacij, katerih delovanje obsega več občin in katere razpolagajo z družbenimi sredstvi ali izvršujejo javna pooblastila.
173.	člen
Okrajna skupščina oziroma komisija za družbeno nadzorstvo pregleduje pravilnost dela okrajnih in občinskih organov, delovnih in drugih samoupravnih organizacij s stališča politike, določene z zakoni in drugimi predpisi, resolucijami, priporočili in drugimi akti predstavniških organov družbeno-političnih skupnosti. Komisija za družbeno nadzorstvo lahko predlaga okrajni skupščini, da izda Okrajnim in občinskim -organom, delovnim in drugim organizacijam priporočila im mnenja -glede njihovega dela.
Vsi odloki in drugi predpisi okrajne skupščine in njenih organov se morajo vskladiti s statutom najkasneje do 9. aprila 1965.
178.	člen
Vsi odloki in drugi predpisi, s katerimi se predpišejo podrobnejše določbe glede statuta in predpisi, ki jih omenja statut, -da jih je treba izdati, morajo biti izdani do 9. aprila 1965.
179.	člen
Ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut okraja Celje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 5-100/57, 13-299/57,. 17-331/57,	15-160/58,	35-360/59,	12-121/60,
20-221/60, 42-457/60, 55-535/61, 28-280/62, 60-528/62 in 29-323/63).
180.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku -okraja Celje.
Št. 06-118/62-3/9 Celje, -dne 9. aprila 1964
Predsednik okrajne skupščine Peter Šprajc I. r.
Izdaje samostojni zavod >Uradni vestnik okraja Celjes v Celju — Odgovorni urednik Franc Svetina — Tisk CP »Celjski tisk Celje Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna uredništva 16, uprave 82 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tekoči račun pri Narodni banki Celje it. 603-11-603-10.