r Velika nagradna akcija Štajerskega tednika i 'ihm Nal tfzqaMf'Ufr , y... -tua ifzqqtfcqta Vec v časopisu ^f ^J ^J Ptuj, torek, 31. marca 2015 letnik LXVIII • št. 25 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si Izobraževanje Slovenija • Zadnji datum za vpis je 3. april O Stran 15 Politika Politika Kmetijstvo Gorišnica • Zah- Majšperk • Slovenija • Konec tevajo spremembo 37.572 evrov za subvencij za integri- odloka o kurjenju delovno uspešnost rano pridelavo O Stran 6 O Stran 7 O Stran 8 Ptuj, Podravje • Sojenje razkriva anomalije zdravstvenega sistema ZZZS ne more kontrolirati upravičenosti izdaje receptov Dejan Ognjenovik, ginekolog porodničar SB Ptuj: »Kako ste nas obveščali o pravilih glede izdaje zdravil? L m v; \ X Šport 1 Nogomet • Šest zadetkov, dva rdeča kartona, evrogol Topolovca O Strani 11 Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila ZZZS: »Iz prijaznosti ste torej pisali recepte vsem? To so grobe kršitve.« Več na straneh 4 in 5. Foto: Črtomir Goznik Boks • BK Ring peti državni naslov O Strani 13 Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Milijoni 35g evrov mesečnega evrov za dohodka je preveč^ za subvencionirano Brezposelnih kosilo šolarja O Strani 2 in 3 Dom upokojencev R1 . ^ 90 % več bolniških HStranlß s&tenßßBnG Podravje: Padec cen mleka v drugi polovici leta O Stran 2 Štajerski TEDNIK Politika torek • 24. marca 2015 Slovenija, Podravje • Subvencioniranje šolske prehrane Otrok matere samohranilke s 358 e Ze vrsto let ravnatelji osnovnih in srednjih šol opozarjajo, da se v šolah srečujejo s težavami pri zaračunavanju šolske prehrane. Kriza je situacijo le še poglobila, cenzus za subvencijo šolskega kosila pa je tako nizek, da otrok, čigar mati samohranilka zasluži 358 evrov, ni upravičen do brezplačnega kosila. Prav zato se podpisuje tudi peticija za zvišanje cenzusa. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev jasno opredeljuje, kdo je upravičen do brezplačne malice in kosila. Subvencija malice v celoti pripada tistim učencem, pri katerih družinski povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 53 % neto povprečne plače. Izvajalec na osnovi podatkov o povprečnem mesečnem dohodku na osebo, ugotovljenem v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji, upošteva višino subvencije pri plačilu malice. Pri dijakih je višina subvencije odvisna od povprečnega mesečnega dohodka na osebo: polna subvencija malice pripa- da tistim dijakom do 42 % neto povprečne plače, nad 42 do 53 % neto povprečne plače pripada subvencija malice v višini 70 % cene malice; nad 53 do 64 % pa le še subvencija malice v višini 40 % cene malice. Kaj pa kosilo -bi moralo biti brezplačno za vse? Subvencija kosila pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 18 % neto povprečne plače. Ne glede na cenzus pa imajo brezplačno Nekatere občine subvencionirajo šolsko kosilo tudi za tiste, ki presegajo cenzus. Na primer MO Ljubljana in MO Maribor, kjer so v šolskem letu 2013/14 zvišali cenzus na 36 % ter tako omogočili 700 otrokom brezplačno kosilo, za kar so namenili 200.000 evrov. Uvodnik Ste opazili, da je narava ozelenela? Ne, ne bom o politiki. Niti lokalni, niti državni. Dan je namreč lep. Tako pravijo članice Europa donna, ki so pred dobrim tednom odprle razstavo v bistriškem gradu. Ženske, ki se ne obremenjujejo z razprtijami med levimi in desnimi ali vprašanjem, ali je obrambni minister v nasprotju z zakonodajo izkoristil svojo politično moč ali je naredil, kar je njegova dolžnost. Ne, one ne poslušajo teh političnih marenj. One skušajo čim bolj užiti dan in si poleg drugih obveznosti vzeti čas zase. Da, vzamejo si čas, ne čakajo, kdaj bodo imele čas. Kajti takšen trenutek, priznajmo si, nikoli ne pride. Torej vzamejo si čas zase, kar bi morali narediti prav vsi. Izklopiti televizor ali radio ter za hip odmisliti politike in po-litičarke, njihove afere in dejanja. Vzeti korak, stopiti v naravo. Ste opazili, kako je narava po dnevu dežja in toplih temperaturah ozelenela? No, jaz nisem, dokler me ni nekdo opomnil na to. Zelenice tistih, ki nimajo angleške travice, so prepredene z marjeticami, zlati dež ali forzici-ja se je že odel v rumeno, cvetovi marelice pa tudi že razveseljujejo človeško oko. To so tisti čudeži, trenutki, podobe, ki razveseljujejo srce in dušo in ne najbolj klikane novice o črni kroniki ter razpredanje, kaj je in česa ni bilo s pilotom nemške letalske družbe, da je vzel življenje 150 ljudem. Torej, pot pod noge, ozrite se na vrt, v bližnji gozd. Opazujte, kako drevesa, cvetje, trava rastejo; opazujte zvezde, luno in sonce, kako se premikajo. Tudi to je del vsakdana, ne zgolj novice o ministrih, gospodarstvenikih in zakreditirani državi. Narava je namreč del našega življenja, ali bolje, mi smo del nje. Mojca Vtič kosilo učenci, ki so nameščeni v rejniško družino. Pravico do brezplačnega kosila v osnovni šoli na primer nima otrok, ki živi z mamo samohranilko, ki mesečno zasluži več kot 358 evrov. Prav zato, ker naj bi bil cenzus neživljenjski in izjemno nizek, se podpisuje (tudi spletna) peticija za zvišanje cenzusa s sedanjih 18 na 36 odstotkov. To bi pomenilo, da bi bil otrok matere samohranilke, ki ima plačo 716 evrov, upravičen do brezplačnega kosila, ali pa tričlanska družina, v kateri vsak starš zasluži 537 evrov. Kakšno je stanje na ptujskih šolah Na Osnovni šoli Mladika je 347 učencev, od teh le eden nima malice, 227 (65,6 %) pa jih ima malico subvencionirano. 204 učenci imajo tudi kosilo, od tega 52 (25,4 %) učencev subvencionirano. O tem, ali se zaradi socialne stiske morda srečujejo tudi s primeri neplačevanja položnic za šolsko prehrano, pa ravnatelj Bogomir Širovnik pravi: „Težave z neplačniki so se zmanjšale, odkar smo uvedli izterjave s pomočjo izvensodne poravnave. Kljub temu pa so nekateri starši/skrbniki dolžni plačilo prehrane za več mesecev - vsi skupaj za slabih 4.000 evrov. Moje osebno mnenje je, da bi morali biti vsi otroci enako obravnavani - s tem imam v mislih predvsem 'brezplačno' šolstvo. Torej sem za kompletno brezplačno prehrano vseh osnovnošolcev, saj bi tako zagotovili enega temeljnih vzgojnih ciljev - zdrav način prehranjevanja in s tem posledično zmanjšali nekatere bolezni 'sodobnega' časa." Nekoliko drugače je na Osnovni šoli Ogle Meglič, na kateri je v tem šolskem letu 306 Slovenija, Podravje • Milijoni za koncesionarje Država za delavnice bre namenja milijone - kaj Koncesijo za izvajanje delavnic za brezposelne za območje Ptuja in Ormoža ima od leta 2011 dejavnosti služi znatna sredstva. Od leta 2003 naprej do danes so na svoj račun prejeli skoraj v času od januarja 2014 do marca letos so imeli od Zavoda republike Slovenije za zaposlova 90.000 evrov pa še s strani Ministrstva za delo. Brezposelne osebe se lahko vključujejo v vse programe aktivne politike zaposlovanja, nabor programov pa je objavljen v katalogu ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Letos imamo v državni blagajni v ta namen zagotovljena sredstva v višini 14 milijonov evrov. Zavod za zaposlovanje v okviru aktivne politike zaposlovanja izvaja različne ukrepe. Veliko večino delavnic pa izvajajo izbrani koncesionarji. V letu 2014 je bilo v Sloveniji za vključitev v delavnice sklenjenih 17.273 pogodb. Samo za dajatve udeležencev (prevoz) so namenili Delavnice, ki jih izvaja podjetje Animacija, d. o. o.: delavnice B, ki so namenjene brezposelnim osebam, starim nad 50 let, in trajajo 3 dni, delavnice C, ki trajajo 6 dni in so namenjene temu, da kandidati v kratkem času spoznajo, kako iskati zaposlitev, ter delavnice D, ki trajajo 2 meseca in so namenjene dolgotrajno brezposelnim osebam. več kot 420.000 evrov. Ptuj: Animacija še vedno edina izvajalka delavnic Na Ptuju ima vse od leta 2011 naprej koncesijo za opravljanje storitev na trgu dela podjetje Animacija, d. o. o. To ima po podatkih iz Supervizorja še štiri hčerinske družbe. V sklopu aktivne politike zaposlovanja izvajajo tri delavnice, in sicer Kariera po petdesetem, Učinkovit nastop na trgu dela in Svetovalnica. Trenutno je po podatkih Zavoda za zaposlovanje OS Ptuj v katero izmed teh treh J -. ^ m Delavnice, namenjene brezposelnim, državo veliko stanejo. Kaj pa rezultati, kaj ljudje od njih odnesejo in koliko se jih zaposli? delavnic vključenih 44 oseb. Cena, ki jo država plača za posameznega udeleženca v delavnici koncesionarju, je določena v koncesijski pogodbi za opravljanje storitev za trg dela, ki je sklenjena med koncesionarjem in Ministrstvom za delo. Udeleženci delavnic prejmejo tudi dodatek za prevoz, ki je vezan na prisotnost v programu. Lani so na ptujski službi Zavoda za zaposlovanje samo v ta namen izplačali 23.180 evrov. Zakaj partnerji cene delavnice ne razkrivajo v medijih?! Da koncesije Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni lahko dobiti, trdi direktorica Animacije, d. o. o., Janja Čeh Horvat, saj da se je vedno znova treba dokazovati s kakovostjo dela in si pridobivati reference. Na vprašanje, kakšna je cena delavnice (posamezno B, C in D) pa Čeh Horvatova ni želela odgovoriti, rekoč: „Gre za razkrivanje bistvenih pogodbenih sestavin, ki jih partnerji običajno ne razkrivajo v medijih." Dejala je le, da dela, ki jih izvajajo na osnovi koncesijske pogodbe, opravljajo po konku- renčnih cenah, ki jih na osnovi več primerljivih ponudb in preverjanja referenc izbere ministrstvo. A na pristojnem ministrstvu so podali nedvoumne podatke, ki jasno kažejo, kako drago naša država plačuje izvajanje omenjenih delavnic. Po podatkih, ki so nam jih posredovali, plačajo Animaciji, d. o. o., za delavnico tipa B 585 evrov, tipa C 736 evrov in tipa D 2.307 evrov, k čemur je treba prišteti še 22 % DDV. Podjetje Animacija, d. o. o., ima trenutno štiri zaposlene, od tega tri redno zaposlene. Ostalo so zunanji predavatelj, ki jih plačujejo na podlagi avtorske pogodbe ali izstavljenih računov za opravljene usluge. Po besedah Čeh Horvatove delavnice izvajajo skladno s pogodbenimi določili, cilj delavnic pa je dobra zaposljivost in zadovoljstvo udeležencev. „Zelo se trudimo, da delavnice prilagajamo glede na potrebe udeležencev, moramo biti zelo fleksibilni ter imeti posluh za vsakega posameznika, da v času, ko je pri nas, pridobi tisto, kar v tistem trenutku najbolj potrebuje, da najde zaposlitev ali pridobi na samozaupanju," še pojasnjuje direktorica podjetja Animacija, d. o. o. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG torek • 24. marca 2015 Politika Štajerski TEDNIK 3 vri dohodka ni upravičen do kosila Foto: Črtomir Goznik Skoraj 9.000 ljudi je že podpisalo peticijo za zvišanje cenzusa pri subvencioniranju šolskega kosila. zposelnih pa rezultati? naprej zavod Animacija, d. o. o., ki na račun te 2 milijona evrov iz državnega proračuna. Samo nje več kot 110.000 evrov prejemkov, dodatnih 2 milijona v 11 letih - zakaj je nekorektno poročanje o tem? Na vprašanje, kako komentirajo visoke zneske, ki jih je na svoj račun prejelo podjetje Animacija, d. o. o., (Vir: Supervizor) iz državnega proračuna - skoraj 2 milijona evrov v 11 letih - pa odgovarjajo: „Menimo, da je objavljanje podatkov za 11-letno obdobje nekorektno. Vsi prihodki so bili pošteno zasluženi. Z informacijami o 11-letnih prihodkih se nekorektno zavaja javnost ...; ne vemo, s kakšnim ciljem. Objava takšne informacije negativno vpliva na naše delo, saj jo večina bralcev razume narobe, zato pa negativno vpliva na naš odnos z udeleženci delavnic. Želimo si, da bi mediji podpirali podjetja iz svojega lokalnega okolja. Prihodkom je seveda treba odšteti stroške, kar pa je prav tako razvidno iz javno dostopnih evidenc in izkazov. Omenjen znesek je plod 23-letnega uspešnega dela našega podjetja." Ob tem dodajajo, da ne služijo le s temi delavnicami, temveč sodelujejo tudi v mednarodnih projektih na področju izobraževanja in usposabljanja. A dejstvo je, da so plačila tudi za naštete zadeve izvedena preko ministrstev, torej iz državne blagajne. Ob teh zneskih pa je dejstvo, da so kljub tako velikim prejetim zneskom v letu 2013 imeli presežek prihodkov nad odhodki le 2.284 evrov(Ajpes). Kako je ob teh prejemkih to možno, pa odgovarjajo: „Družba se poleg izvajanja koncesijske dejavnosti že 23 let uspešno ukvarja tudi z drugimi oblikami usposabljanja. Izvajanje naše dejavnosti je zaradi stalnega sodelovanja s številnimi zunanjimi strokovnimi sodelavci povezano z velikimi stroški, ki v različnih obdobjih različno vplivajo na rezultate poslovanja družbe. Programi in projekti so v osnovi nastavljeni kot neprofitna dejavnost in se v večini primerov pokrivajo le nastali stroški pri izvajanju programov. V nasprotju z javnimi šolami, zavodi in drugimi institucijami, ki jih podpirajo država ali občine, smo mi kot podjetje na trgu in si moramo sami pokrivati vse stroške, ne glede na to, ali delo je ali ga ni. Žal pa moramo na trgu konkurirati javnim ustanovam, ki jih v celoti financira država." Dženana Kmetec Uspešnost delavnic z vidika zaposlovanja v letu 2014 (ZZRS OS Ptuj) Delavnice B C D Vključitve 73 460 256 Zaposlitve 145 46 učencev, od tega jih ima samo malico 93 (41 jih ima subvencijo), malico in kosilo pa 213 učencev (190 jih ima subvencijo). Tudi pri njih se srečujejo s primeri, ko starši iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo plačati šolske prehrane. „Ukre-pamo tako, da upoštevamo vse predhodne postopke pred postopkom izvršbe, in sicer: staršem pošljemo 1. in 2. obvestilo o izpisu odprtih postavk, nekateri nato sami pokličejo po telefonu ali jih pokličemo mi in povabimo na razgovor. Z nekaterimi se dogovorimo za poravnavo dolga v obrokih, neplač-nike, ki se kljub večkratnemu obvestilu ne odzovejo, pa damo v postopek izvršbe. V primeru velikega finančnega dolga smo v skrajnem primeru primorani tudi učencem odpovedati kosilo. Poslužujemo se tudi raznih oblik pomoči, kot so posamezniki - donatorji, ki plačujejo prehrano za nekega otroka, bo-trstvo preko ZPM," pojasnjuje Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglic, ki je prepričana, da bi morala država v prvi vrsti omogočiti vsem učencem brezplačno malico. Prepričana je, da so tisti učenci, ki imajo subvencionirano kosilo, do njega tudi upravičeni. „Veliko je pa takšnih staršev, ki so ravno na meji cenzusa ali ga presegajo za kakšen 'cent' in niso upravičeni do subvencionirane prehrane, pa se mogoče zelo težko preživljajo in prebijajo skozi vsakdan. Na tem področju bi bile nujno potrebne spremembe," zaključuje Ocvirkova. Dženana Kmetec MALICE Brezplačna malica pripada tistim učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 53 % neto povprečne plače. Pri dijakih je višina subvencije različna: polna subvencija malice pripada tistim dijakom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 42 % neto povprečne plače, nad 42 do 53 % jim pripada subvencija malice v višini 70 % cene malice; nad 53 do 64 % pa le še v višini 40 % cene malice. KOSILA Subvencija kosila pripada učencem, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku, ne presega 18 % neto povprečne plače. Ne glede na cenzus pa imajo brezplačno kosilo učenci, ki so nameščeni v rejniško družino. Slovenija • Zaradi odpadnih gum nas tožijo Kidričevske pnevmatike še vedno dvigujejo prah Evropska komisija je proti Sloveniji na Sodišču EU vložila tožbo, ker še ni odstranila odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju. Tožba se nanaša na nezakonito odlagališče, kjer se od leta 2006 skladišči več kot 40.000 ton zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik. Gramoznico, v kateri je nakopičena gora pnevmatik, je upravljalo podjetje Albin Promotion. Podjetje je sicer pridobilo dovoljenje, ki je omogočalo izdelavo granulata iz pnevmatik, s katerim bi v kombinaciji z gramozom gramoznico zasipali in prekrili z zemljo. V letih 2007 in 2008 sta na odlagališču izbruhnila velika požara. Poleg nevarnosti požara je to območje zaradi bližine visokonapetostne električne napeljave in enega največjih sladkovodnih virov v državi za odlagališče neprimerno. Evropska komisija je postopek proti Sloveniji zaradi odpadnih pnevmatik v Lovrencu sprožila že oktobra 2012 s prvim opominom, drugi opomin je sledil marca 2013. Slovenija je predstavila časovni načrt za očiščenje in sanacijo odlagališča, vendar ga ni spoštovala. Obljubila je, da bo težavo odpravila, vendar je pri tem napredovala tako počasi, da se je komisija zaradi resnega ogrožanja zdravja in okolja odločila za tožbo. MZ/ STA, Evropa je Sloveniji naložila sanacijo nelegalnega odlagališča pnevmatik. Ker država ni ukrepala, sledi tožba. 7 Foto: OM V odstotkih 9,5 31,5 17,9 V času od januarja 2014 do marca letos je ptujski zavod Animacija, d.o.o., ki ima koncesijo za izvajanje delavnic za brezposelne, prejel od Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje več kot 110.000 evrov prejemkov, dodatnih 90.000 evrov pa še s strani Ministrstva za delo. Cena delavnice (brez DDV) 585 € 736 € 2.307 € (3 dni) (6 dni) (60 dni) 4 Štajerski1TEDNIK Kronika torek • 31. marca 2015 Ptuj • S šesturnega sojenja obtoženemu ptujskemu ginekologu - II. del Nadzor ZZZS neupravičenega uha Pričanje sodelavcev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v primeru Ognjenovik - zdravniški recepti razkriva nekatere domnevne pomanjkljivosti te institucije oziroma nasploh celotnega zdravstvenega sistema pri izvajanju nadzora nad upravičeno ali neupravičeno izdanimi recepti in zdravili. Kot priče v postopku sojenja zdravniku Dejanu Ognjenovi-ku so bili na ptujsko okrožno sodišče minulo sredo iz ZZZS povabljeni strokovna sodelavka oddelka za zdravila Ro-zeta Hafner, vodja oddelka za zdravila Jurij Fürst, strokovna sodelavka oddelka za nadzor Majda Kopše in vodja oddelka za nadzor Jana Mrak. »Novembra 2012 nas je poklicala Neda Toplek iz Lekarne Top-Lek na Ptuju ter opozorila na sumljivo predpisovanje zdravil. Povedala je, da naj bi Ognjenovika že predhodno opozorila, da teh zdravil ne bi smel izdajati, a od početja naj ne bi odstopil,« je izpoved pred sodiščem pričela Hafnerjeva in nadaljevala: »Za vse troje zdravil, ki so se predpisovala na sporen način, veljajo omejitve. Pravila o omejitvah so objavljena na spletni strani ZZZS in v Uradnem listu. S temi pravili bi moral biti seznanjen vsak zdravnik, ki je zaposlen pri izvajalcu javnih zdravstvenih storitev.« Kot je še navedla Rozeta Hafner, lahko zdravilo afinitor predpiše zdravnik specialist na osnovi mnenja kon-zilija specialistov onkologov. Avtomatskega računalniškega nadzornega sistema, v katerem bi se sproti preverjalo, kateri zdravnik sme ali ne sme predpisati določenega zdravila, po mnenju Hafnerjeve ni mogoče vzpostaviti. »Zaupa se presoji zdravnikov,« je dodala. Fürst: »Recepti se izdajajo za diagnoze, ki so realne, ne pa izmišljene.« Jurij Fürst je na sodišču povedal, da je Ognjenovika poklical in povprašal, ali se zaveda, da nima pravice predpisovati teh zdravil. Odgovoril naj bi mu, da ni vedel. »Naredil sem zaznamek, da je bil zdravnik o tem obveščen. Sem pa mu tudi povedal, da bi s pravili, ki veljajo na področju predpisovanja zdravil, moral biti seznanjen. Recepti se izdajajo za diagnoze, ki so realne in ne izmišljene. Ta pravila mora poznati vsak zdravnik,« je dejal Fürst. Tudi vodja oddelka za nadzor na ZZZS Jana Mrak je med zaslišanjem poudarila, da so izvajalci pravila o predpisovanju zdravil dolžni upoštevati. Obdolženi Ognjenovik, ki je večino vprašanj zaslišanim pričam zastavljal kar sam, le tu in tam je vskočil še njegov odvetnik (a to bolj proceduralno kot vsebinsko), je Fürstu in ZZZS-ju očital birokratski način dela. »Mi smo zdravili ženske ... Vse po vrsti. In nismo mahali s papirji. Number one (številka ena) za nas je bil pacient ... Kako ste nas obveščali o pravilih glede izdaje zdravil?« je vrelo iz obdolženega. Fürst mu je odvrnil: »Iz prijaznosti ste torej pisali recepte vsem? To so grobe kršitve.« Ali pričanja razkrivajo sistemske napake Iz pričanja sodelavcev ZZZS bi bilo možno sklepati, kako luknjast je pravzaprav sistem nadzora nad izdajanjem zdravil na recept. Čeprav je bil ZZZS o domnevni goljufiji opozorjen, so jim zdravila še naprej neupravičeno uhajala. Računalniško naj nadzora zaradi specifike dela zdravnikov (kdo sme kaj predpisati in na podlagi česa) ne bi bilo možno vzpostaviti. Da bi zdravnika, če ni pooblaščen za izdajanje nekega zdravila, že računalniški program opozoril oziroma blokiral izdajo recepta. Zaenkrat naj bi bilo upravičenost izdaje receptov možno preveriti samo na podlagi vpogledov v kartoteke in diagnoze pacientov. Farmacevt, denimo, pri izdaji zdravila diagnoze zavarovanca ne more videti, je na zaslišanju povedal predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Milan Golub in dodal: »Če ima pacient urejeno zdravstveno zavarovanje, farmacevt nima pravne podlage za zavrnitev recepta.« Da je možno, kot vse kaže, sistem pretentati, je na glas razmišljala sodnica Katja Kolarič, ki je tudi opozorila, da pa naj bi bil zdravnik tisti, ki je dolžan preprečiti morebitno manipulacijo. Po koncu vseh zaslišanj je obdolženi zdravnik Vladimir Jolic pripomnil, da so jih na fakulteti učili (to je bilo že pred desetletji), da ima Slovenija vzorno urejen register onkoloških bolnikov. In kako je možno, da v sistemu, ki je v nekdanji Jugoslaviji veljal za najboljšega, danes prihaja do takšnih anomalij. Gre morebiti za resne sistemske napake? p Majda Kopše je med zaslišanjem med drugim povedala: »Le z vpogledom v kartoteko in diagnozo pacienta se da preveriti, ali je pacient do zdravila upravičen ali ne. Kriminalisti so nato med preiskavo ugotovili, da je v dotičnem primeru šlo za anomalije ter predposta- vili neupravičeno predpisovanje zdravil.« Na vprašanje, ali sme draga onkološka zdravila predpisovati vsak zdravnik, je Kopšetova odgovorila pritrdilno. A samo v primeru, če ima za to ustrezno podlago - torej medicinsko dokumentacijo in strokovno mnenje konzilija. Na podlagi slišanega na sodišču bi lahko zapisali, da je bilo lumpa-rijo z recepti možno izslediti samo na način, da se je fizično pogledalo v medicinsko dokumentacijo, ali so zavarovanci oz. pacienti do teh zdravil upravičeni ali ne. Seveda se je izkazalo, da niso, saj so ljudje, ki so za recepte dali svoje kartice zdravstvenega zavarovanja, zdravi. Kopšetova je pred sodiščem še povedala, da se na letni ravni v slovenskem zdravstvenem sistemu izda 18 milijonov receptov, zdravnikov je 10.000. Absolutnega nadzora nad tem, ali je pacient upravičen do zdravila, ki se mu predpisuje, naj ne bi bilo mogoče izvesti. Malomarnost bolnišničnega osebja pri prijavah v sistem V sredo je pred sodišče sto- pilo tudi osebje ptujske ginekologije (medicinske sestre, višje sestre, administratorka ...). Li-vija Zemljarič, Tamara Šoštar, Ivanka Janžekovič, Gordana Pernek in Majda Furjan so bile v računalniški sistem prijavljene v času, ko so se izpisovali sporni zdravniški recepti. Vse po vrsti so povedale, da teh receptov niso izpisovale, saj pri vpisovanju in izpisovanju v sistem in iz njega niso imele reda. Dogajalo se je, da je sestra, ki je izmeno že končala, ostala v sistem (prijavljena še v naslednji izmeni in je njena sodelavka delala naprej kar pod njeno šifro. Zadnji mesec dni se je pri tem v bolnišnici vzpostavil red in se sestre v sistem in iz njega dosledno prijavljajo oz. odja-vljajo. Tožilka Diana Šeruga Saga-din je vsako izmed zaslišanih prič (osebje bolnišnice) povprašala, ali jim je Dejan Ognje-novik kdaj izročil prazne neiz- Trnovska vas • Še vedno brez zelene luči Direkcije RS za infrastruk Za sanacijo regionalke država Že skoraj dve leti prebivalci naselij Biš in Ločič čakajo na sanacijo regionalne ceste, ki je v katastrofal a so jih morali prekiniti zaradi nezagotovljenih sredstev države. Največji cestni projekt v občini, težek ma aprila, ali ga bodo končali še letos, pa ni znano. Večinski sofinancer namreč preostalih sredstev v Minulo sredo so v občini Trnovska vas znova potekala usklajevanja z direkcijo glede ustavljenih gradbenih del za ureditev ceste skozi naselji Biš in Ločič. Kot je pojasnil direktor uprave Občine Trnovska vas Jože Potrč, pa tudi to usklajevanje konkretnih odgovorov na vprašanje, kdaj bo večinski sofinancer zagotovil potrebna sredstva za dokončanje projek- ta, ni prineslo. Direkcija namreč denarja nima. Občina in DARS bosta z lastnimi sredstvi nadaljevala dela Tako so na omenjenem sestanku sklenili, da bodo pred pričetkom turistične sezone iz- vedli tista dela, ki jih skladno s sklenjenim sofinancerskim sporazumom sofinancirata občina in DARS. Tako občina kot DARS imata namreč preostala lastna sredstva v skupni višini več kot 220.000 evrov (od tega Trnovska vas dobrih 140.700 evrov, DARS pa slabih 79.500 evrov) zagotovljena. S temi sredstvi bodo financirali dela za izvedbo pločnikov v makadamu s kolesarsko stezo in najnujnejše preplastitve. Projekt, vreden slab milijon evrov, pa bodo končali, ko bo direkcija zagotovila preostala finančna sredstva. »Po zagotovilih direkcije naj bi se projekt dokončal do konca tekočega leta. Pogovori o rekonstrukciji regionalne ceste skozi naselji Biš in Ločič sicer segajo že v leto 2007, ko so po tej isti cesti vozili težki tovornjaki z materialom za gradnjo avtocestnega kraka Maribor-Pince. Po šestih letih so z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor končno prišli do dogovora za sklenitev sporazuma o sofinanciranju, ki je bil podlaga za podpis gradbene pogodbe o gradnji pločnikov v strjenem delu naselij Biš in Ločič, sanacijo poškodovanega vozišča regionalne ceste, gradnjo javne razsvetljave, avtobusnih postajališč ob regionalni cesti in ureditev odvodnjavanja regionalne ceste. Vrednost projekta gradbenih del je ocenjena na 977.914 evrov, naročnik projekta pa je omenjeno ministrstvo, Direkcija RS za infrastrukturo. Slednja se je zavezala, da bo kot večinski financer zagotovila sredstva v višini 658.820 evrov. A do tega trenutka je zagotovila le dobrih 37 % sredstev oziroma okrog 245.000 evrov, zato so dela, ki so jih pričeli maja predlani, po slabem polletju morali prekiniti. Projekt sicer sofinancirata še DARS (124.000 evrov) in občina Trnovska vas (195.094 evrov). 3 Ze skoraj dve leti prebivalci naselij Biš in Ločič čakajo na sanacijo že dve leti nazaj, a so jih morali prekiniti zaradi nezagotovljenih torek • 31. marca 2015 Kronika ŠtajerskiTEBHiK 5 il iz sistema ni zaznal Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila ZZZS: »Iz prijaznosti ste torej pisali recepte vsem? To so grobe kršitve.« Dejan Ognjenovik, ginekolog porodničar SB Ptuj: »Mi smo zdravili ženske ... Vse po vrsti. In nismo mahali s papirji. Number one (številka ena) za nas je bil pacient ... Kako ste nas obveščali o pravilih glede izdaje zdravil? \ V Foto: Črtomir Goznik polnjene recepte, ki bi jih bilo treba administrativno izpolniti - kljub temu da se zavarovanci, na katere bi se izdali recepti na ptujski ginekologiji niso zdravili. Odgovorili so bili, da ne. Ena izmed prič je sicer potrdila,da je Ognjenovika videla, da je sam tiskal recepte, a da to naj ne bi bilo nič nenavadnega. »Vsak zdravnik si lahko sam natisne recept,« je dejala priča. Tožilko je zanimalo, ali je možno recept administrativno izpolniti (podatki o zavarovancu) brez kartice zdravstvenega zavarovanja. Priče so odgovorile pritrdilno: v primeru, če je zavarovanec bil v sistem že predhodno vnesen. Nadalje je tožilka spraševala, ali na ginekologiji zdravijo tudi moške. Priče so odgovorile, da ne. Vprašanje je relevantno zato, ker so bili recepti izdani tudi na imena moških zavarovancev. Zdravnik Ognjenovik je k temu pripomnil, da so v onkološko ambulanto, ki deluje enkrat mesečno ob sobotah, prihajali tudi moški. To trditev je ena izmed prič potrdila. Mojca Zemljane turo nima denarja nem stanju. Dela so sicer začeli že dve leti nazaj, slab milijon evrov, bodo sicer nadaljevali predvido-višini dobrih 400.000 evrov nima na voljo. Z dokončanjem projekta bomo zagotovili varnost v prometu, še posebej najbolj ranljivim skupinam - pešcem, ki jih zelo ogrožajo motorna vozila, še posebej v poletnih mesecih, ko se čez našo občino valijo kolone tujih turistov. Upamo, da bodo dogovori obveljali, s tem dokončamo prepotrebno gradnjo na tem območju,« še pravi Potrč. Na direkciji ne vedo, kdaj bodo zagotovili preostala sredstva Kdaj točno direkcija namerava zagotoviti preostala Foto: Črtomir Goznik regionalne ceste, ki je v katastrofalnem stanju. Dela so sicer začeli sredstev države. sofinancerska sredstva, smo pri večinskem sofinancerju preverili tudi sami: »Direkcija RS za infrastrukturo sredstev za nadaljevanje gradbenih del nima na voljo. Zagotoviti je treba še približno 400.000 evrov. Sredstva za področje cest so v proračunu za leto 2015 še nižja, kot so bila lansko leto, ko so se dela na nekaterih gradbiščih zaustavila. Kdaj je predvideno nadaljevanje del s strani Direkcije RS za infrastrukturo, v tem trenutku še ni znano.« Po že skoraj dveh letih od začetka projekta tako še vedno ostaja neznanka, kdaj bodo prebivalci Biša in Ločiča končno dobili sanirano regionalno cesto. Morebitne novonastale stroške bo krila direkcija Sicer pa smo pred časom v našem časopisu v zvezi z omenjenim projektom še opozarjali, da zaradi nedokončanih del vozišče deloma že propada, kar bo investicijske stroške le še povečalo. »Na podlagi terenskega ogleda z dne 25. 3. 2015 je bilo ugotovljeno, da poškodb na že izvedenih delih ni bilo opaziti v takšni meri, ki bi znatno podražila investicijske stroške. Pred začetkom del bo sledil ponovni pregled gradbišča, ki bo pokazal, kakšni bodo morebitni novonastali stroški,« so sporočili z direkcije in dodali, da naj bi morebitne novona-stale stroške krila država. Monika Levanič ZZZS Ognjenovika opazoval, zdravila naj bi se iz sistema neupravičeno izdajala po drugem kanalu ZZZS je novembra 2012, po prejemu prijave o domnevnih spornih receptih, ki jih je za onkološka zdravila predpisal Ognjenovik, za njegove recepte izvedel nadzor in zdravnika na spornost teh dejanj opozoril. Po opozorilu naj bi se »vzorec dela« spremenil. Recepti naj bi se izpisovali na imena drugih zdravnikov, ki pa se jim najbrž o tem, da se njihov žig in podpis zlorabljata, sploh ni sanjalo. ZZZS je po opozorilu novembra 2012 nadalje spremljal, ali Ognjenovik še izdaja recepte, za katere po pravilih ni pristojen. Na njegovo ime domnevnih kršitev več ni bilo. Zavod pa na izdajanje receptov za onkološka zdravila s podpisi in žigi drugih zdravnikov ni bil pozoren. In tako je iz sistema domnevno neupravičeno spolzelo še 71 receptov za onkološka zdravila. »Osredotočeni smo bili samo na Ognjenovika, ne pa na zdravila oziroma recepte drugih zdravnikov,« je na sodišču pojasnjeval Jurij Fürst, vodja oddelka za zdravila na ZZZS. Ptuj • Zaradi sanacije izpraznili Rogozniški ribnik Med reševanjem rib ujeli ribji pošasti Ribnik RD Ptuj, ob cesti Ptuj-Rogoznica, je v teh dneh brez vode, saj so ga zaradi sanacijskih del popolnoma izpraznili. Kot je pojasnil predsednik RD Ptuj Zvone Petek, je sredi lanskega decembra na hitro padla odločitev, da ta ribnik zaradi nujnih sanacijskih del popolnoma izpraznijo: »Celotne akcije smo se lotili resno, saj smo med praznjenjem iz ribnika zajeli okoli 100 kosov tolsto-lobikov, nekaj večjih krapov in smučev ter dve pravi ribji pošasti; ujeli smo namreč dva ogromna soma, ki sta skupaj tehtala več kot 100 kg in naj bi bila kriva za pomanjkanje manjših krapov v ribniku. Po izlovu, ko naj bi bil ribnik prazen, pa se je pokazalo, da je dno ribnika na debelo pokrito z muljem, zato ga sedaj s stroji odstranjujemo, da bo dno očiščeno, na novo pa bomo uredili tudi vse breži-ne ribnika.« Ob cesti Ptuj-Radgona sta v Rogoznici dva njihova ribnika. Ob manjšem so zgradili Dom ribičev RD Ptuj, uredili so tudi društveni bife, ki so ga dali v najem, v neposredni bližini ribnika pa sta tudi športni igrišči ŠD Rogoznica, dve stezi za balinanje ter gugalnice za otroke. »Tudi ribiči želimo prispevati k razvoju turizma na ptujskem območju, zato želimo naše in tudi druge ribiče seznaniti z bogastvom naših ribolovnih revirjev,« je še dejal Zvone Petek. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Ker je bila na dnu izpraznjenega ribnika na Rogoznici skoraj meter debela plast mulja, ga odstranjujejo s težko mehanizacijo. 6 Štajerski TEDNIK Kmetijstvo torek • 24. marca 2015 Gorišnica • Peta redna seja občinskega sveta Videoposnetki celotnih sej tudi v prihodnje ne bodo predvajani Četrtkova 5. redna seja sveta občine Gorišnica je minila mirno in brez zapletov. Glasovanje pri vseh točkahdnevnega reda je šlo gladko Najprej so svetniki potrdili nove cene za storitve ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bodo v veljavo stopile maja. Cena storitve se bo minimalno podražila, med drugim zaradi odprtja zbirnih centrov v osmih občinah. Po skrajšanem postopku so svetniki potrdili nov ustanovitveni akt o delovanju SOU Sp. Podravje, se seznanili s poročilom komisije za popis osnovnih sredstev ter potrdili zaključni račun (ZR) proračuna občine. Ta izkazuje 6,4 milijona evrov prihodkov in dobrih sedem milijonov evrov odhodkov. Razliko med prihodki in odhodki pokrivajo s prenosom sredstev iz leta 2013. Po podatkih ZR je občina Gorišnica v letu 2014 za naložbe namenila 72 % vseh odhodkov oz. dobrih pet milijonov evrov. V nadaljevanju seje so gorišniški svetniki potrdili prenovljen načrt za modernizacijo ceste v Zamušanih, se seznanili z letnim poročilom o izvedenih ukrepih lokalnega energetskega koncepta, ob koncu pa prisluhnili še pobudam in vprašanjem. Bo naš časopisni članek povod za spremembe odlokov? Svetnik Ivan Pintarič se je na seji odzval na članek o sežiganju suhega vrtnega odpada na prostem, ki je bil nedavno objavljen v našem časopisu. Svetnik je župana povprašal, ali razmišljajo, da bi odlok spremenili in pod določenimi pogoji dovolili sežiganje vrtnega odpada. Župan Kokot je odgovoril pritrdilno in dejal, da so se z drugimi župani že posvetovali, da bi Skupni občinski upravi naložili nalogo, da pripravi spremembe odlokov. Foto: Črtomir Goznik Uporabniki lahko prosto izbirajo velikosti posod za odpadke Zanimive na četrtkovi seji so bile tudi besede direktorja Čistega mesta Ptuj Janeza Letnika. Dejal je, da je priloga k elaboratu, na kateri so predpisane velikosti posod (volumni) in cene za uporabo posameznih posod, zgolj informativne narave. In da ni nujno, da bi na primer štiričlansko gospodinjstvo moralo uporabljati 120-litrsko posodo, kot je to predvideno v prilogi elaborata. Gospodinjstvo se lahko odloči ali za manjšo ali večjo posodo ter s tem nižji ali višji znesek na položnici. Je pa treba izbrati takšno posodo, ki bo ustrezala odloženi količini odpadkov. Če bi gospodinjstvo uporabljalo premajhno posodo in ob njej odpadke odlagalo še v vrečo, te izvajalec GJS ne bo pobral. Zakaj so bile besede direktorja Letnika zanimive? Lani, približno v istem času, ko so se prav tako potrjevale cene ravnanja s komunalnimi odpadki, so izvajalci govorili, da so gospodinjstva dolžna uporabljati velikosti posode glede na število članov gospodinjstva (kot je to navedeno v prilogi elaborata). Nato smo v enem izmed člankov v našem časopisu dokazali, da za predpisano velikost posode (in posledično ceno) ne obstaja noben predpis, ki bi natančno določal, kakšne velikosti posod morajo gospodinjstva uporabljati. Danes tako zatrjuje tudi direktor Čistega mesta. »Sploh ni problema. Če kdo želi manjšo posodo, mu jo dostavimo,« je med drugim dejal prvi mož Čistega mesta Ptuj na četrtkovi seji v Gorišnici. Največ pobud in vprašanj je imel svetnik Silvo Sok. Med drugim je znova apeliral na župana, da bi se lahko v celoti posnete seje občinskega sveta če že ne predvajale v programu kabelske televizije, pa vsaj naložile na občinsko spletno stran. Župan Jože Kokot je temu vnovič oporekal. Med drugim je svojo odločitev utemeljeval na podlagi prejema dopisa varuhinje človekovih pravic, ki je občino opozorila na zakonitost varstva osebnih podatkov. Na eni izmed sej so namreč svetniki razpravljali konkretno o imenih in priimkih občanov, česar javno ne bi smeli. Prispevek o seji je bil nato predvajan po lokalni televiziji. Pravilno bi bilo, da če so že operirali z osebnimi podatki občanov, da bi v tem delu sejo za javnost zaprli oz. da vsaj posnetka o razpravi nadalje ne bi javno predvajali. Zaradi opozorila varuhinje človekovih pravic se je župan Kokot odločil, da posnetkov sej občinskega sveta v celoti na spletno stran občine ne bodo nalagali. Mojca Zemljarič Ptuj • Zaposleni v Domu upokojencev imajo novi predstavnici 90 odstotkov več bolniških!? Da so se zelo zanimive stvari, ki jih bo treba raziskati, v lanskem letu dogajale v Domu upokojencev na Ptuju, dokazuje tudi dejstvo, da so zabeležili kar 90 odstotni porast bolniških dopustov. 16. in 17. marca so v vseh enotah Doma upokojencev (DU) Ptuj potekale volitve za nove predstavnike zaposlenih v svetu zavoda. Izvoljeni sta bili Majda Ciglar, ki ima 32 let delovnih izkušenj, ter srednja medicinska sestra Kristina Laura, ki v domu dela polna tri desetletja. Volilno pravico je med 246 volilnimi upravičenci izkoristilo 185 zaposlenih, ki so izpolnjevali dve glasovnici: eno za odpoklic dosedanjega predstavnika zaposlenih Dejana Dokla in drugo za izvolitev novih dveh predstavnic, saj se je dosedanja članica sveta zavoda Darinka Milec upokojila. S 162 glasovi za odstavitev in 21 proti je bil Dokl nedvomno odstavljen, kar 126 glasov podpore pa so sodelavci namenili Ciglarjevi in 108 glasov Lauri, ki je bila izvoljena tudi na mesto namestnice predsednika sveta zavoda. Z rezultati volitev so se člani sveta zavoda seznanili minuli teden, na 8. redni seji. Na tej je v. d. direktorice Jožica Šemnički predstavila tudi poročilo o delu doma za lansko leto. „Trudimo se, da delamo normalno. Gre pa za izjemno velik sistem," je pojasnila Še-mničkijeva in predstavila tudi finančni del poročila, iz katerega izhaja, da je dom imel lani več kot 1,8 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki. Vsi vedno na zdravstveni negi?! Je pa bolj kot vsebina poročila člane sveta zavoda zmotila oblika. Kot so dejali, so prejeli 32 map, v katerih je bilo nanizanih bistveno preveč podatkov, ki da so bili nejasno pripravljeni, in kot je dejal član sveta zavoda Andrej Lazar, poslani „v neprebavljivi obliki". Prav zato je Oton Mlakar dejal, da poročila ne bo potrdil. Tudi drugi člani sveta so povečini imeli pripombe na preobsežno poročilo. Precej vprašanj pa se je nanašalo tudi na vsebinski del. Franc Kodela, predsednik sveta zavoda DU Ptuj, je imel pomislek o tem, da je bilo v Domu 711 stanovalcev, od tega naj bi jih bilo kar 693 (97 odstotkov) na zdravstveni negi. „Ne gre mi v glavo, da so bili skoraj vsi vse dni na zdravstveni negi. To je nerealno," je prepričan, zato je naložil v. d. direktorice, da pridobi podatke o tem. 90 odstotkov več bolniških! So prikrivali dobiček? Precej debate je bilo tudi o bolniških dopustih, ki da jih je lani bilo zelo veliko. Beležili naj bi 90-odstotni porast, z 8.000 na 15.000 ur. Analizo tega bo vodstvo doma na pobudo članov sveta zavoda pripravilo in vključilo rezultate v poročilo. Da bolniški dopusti kličejo po resnem razmisleku in programu za naprej, je poudaril tudi Žarko Markovič, ki je poudaril, da je to več kot povprečje v industriji. Člane sveta zavoda pa so kljub zelo obsežnemu gradivu zanimale še nekatere stvari: koliko imajo neplačnikov in kako rešujejo izvršbe, kakšno je število zaposlenih po enotah, kako to, da so skoraj pol milijona lani zaslužili na trgu, kaj pomenijo predujmi v višini 71.000 evrov, zahtevali so tudi analizo odhodkov pri tržni dejavnosti, specifikacijo stroškov psihiatra, opredelitev 225.000 Novi predstavnici zaposlenih sta Kristina Laura (desno) in Majda Ciglar. torek • 31. marca 2015 Politika Štajerski TEDNIK 7 Majšperk • Občina z v. d. direktorja S prvim majem bodo starsi za vrtec plačevali manj V tem mesecu se je sedaj že nekdanjemu direktorju občinske uprave Majšperk Gorazdu Ladineku iztekel odpovedni rok in njegovo mesto je z nekajminutno zamudo začetka seje zasedel vršilec dolžnosti direktorja Matic Šinkovec, zaposlen za projekte in javna naročila na Občini Majšperk. Sicer pa je imel majšperški občinski svet na dnevnem redu seje 24. marca letna poročila javnih zavodov Lekarn Ptuj, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in poročilo OŠ Majšperk, znižanje cen programov vrtca ter zaključni račun Občine Majšperk za leto 2014. In glede na zaključni račun je občina lani upravljala s 3,87 milijona evrov prihodkov in leto končala s presežkom prihodkov nad odhodki 6.129 evrov, odplačala je 208.000 evrov glavnice in 27.000 evrov obresti. Sicer pa ima občina glede na zaključni račun še neporavnana posojila v višini 742.857 evrov za Kulturno-poslovni center ter 86.187 evrov za izgradnjo vodovoda. Organizirano parkiranje na Ptujski Gori dražje, vrtec cenejši Gasilci PGD Ptujska Gora so podali pobudo, da svetniki s spremembo pravilnika potrdi- Kamnolom Vundušek naj bi končno zaživel Občinski svetniki s sprejetjem Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje kamnoloma Vundušek dali zeleno luč za koriščenje tega kamnoloma. Predlagani prostor kamnoloma Vundušek zajema 1,4 ha zemljišč. Na območju predvidenega kamnoloma Vundušek se je v preteklosti že pridobival naravni kamen - peščenjak. Glede na ocenjene odkopne zaloge materiala v predvidenem pridobivalnem prostoru, ki znaša približno 420.000 m3, in predvideno letno proizvodnjo med 10.000 in 15.000 m3, bo doba izkoriščanja kamnoloma trajala 30 do 45 let. Občinski svet je odlok soglasno sprejel ter dodal sklep, da je ureditev in vzdrževanje dostopne infrastrukture strošek izvajalca, torej Jožefa Žolgerja, ki naj bi občini za to zemljišče letno odvedel približno 6.000 evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. evrov za delovno uspešnost... Pojasnilo o predujmih je zahteval Kodela, ki je računovod-kinjo Andrejo Kuret (delala je že v času nekdanje direktorice Kristine Dokl) prosil, da razloži, za kaj gre. Dejala je, da bo pogledala in pripravila poročilo. Ravno med Kuretovo in Kodelo je bilo dogajanje zelo napeto, saj ji je očital, da je napihovala stro- Foto: Mojca Vtič Županja Darinka Fakin in v. d. direktorja Matic Šinkovec Na marčevski seji je županjo Darinko Fakin spremljal vršilec dolžnosti direktorja Matic Šinkovec, potem ko se je marca iztekel odpovedni rok sedaj že nekdanjemu direktorju Gorazdu Ladineku. Vendar direktorski stolček ne bo dolgo sameval, županja bo razgovore s 24 prijavljenimi kandidati začela še ta teden. Kdaj točno naj bi bil imenovan novi direktor ali direktorica, na občini niso konkretno odgovorili, dejali so: »Izbrani kandidat bo zasedel mesto direktorja uprave po pravnomočnosti sklepa o izbiri.« Sicer pa so bili razpisni pogoji visokošolska izobrazba 2. stopnje ali visokošolska univerzitetna (prejšnja), šest let delovnih izkušenj, osnovna znanja urejanja besedil in preglednic ter znanje vsaj angleškega jezika. 37.572 evrov za delovno uspešnost učiteljev Majšperška osnovna šola je lani rokovala z 1.955.183 evri prihodkov ter 1.945.845 evrov odhodkov. Za plače in dodatke 65 zaposlenih je porabila večino denarja, in sicer 1.333.109 evrov, od tega tudi 37.572 evrov za delovno uspešnost. Kot je v poročilu zapisala ravnateljica šole Danica Lorber, so poslovno leto 2014 uspešno končali kljub težavam, ki so jih imeli zaradi neupravičenega oddelka na Ptujski Gori. Neupravičeno pridobljena sredstva so namreč morali vrniti MIZŠ, mesec in pol pred zaključkom šolskega leta pa so morali oddelka (1. c in 2. c ) združiti. jo nekoliko višje cene organiziranega parkiranja na Ptujski Gori. Parkirnina bo odslej znašala dva evra za osebni avtomo- bil ter šest evrov za avtobus. Nato pa so svetniki obravnavali še znižanje cen v vrtcu in sicer za prvo starostno obdobje za 4,1 % in 1,2 % nižanje cene programa za drugo starostno obdobje, kar so svetniki brez omahovanja potrdili. To pomeni, da bo cena programa za otroka v prvem starostnem obdobju namesto 432 evrov znašala 414 evrov oziroma 18,77 evra manj, cena programa za otroka v drugem starostnem obdobju pa se bo s 330 evrov znižala na 326 evrov ali 3,64 evra manj. Nove cene bodo začele veljati s prvim majem. Janeza Vedlina je pri tem zanimalo, kaj je vpliva- lo na znižanje cene. »Predvsem energetska obnova vrtca ter združitev otrok pod eno streho,« je pojasnila županja Darinka Fakin. Sicer pa so letos v občini predvidene tri energetske sanacije: na podružnični OŠ Ptujska Gora so dela v okviru sanacije ocenjena na približno 50.600 evrov, na podružnični OŠ Stoperce na 51.400 evrov, na zdravstvenem domu pa na 46.700 evrov. Mojca Vtič ške in tako prikrivala dobiček. „Planirali bomo realno, ne pa skrivali presežkov," je še ostro navrgel Kodela, ki je od Kureto-ve zahteval odgovor tudi, zakaj ni plačala milijona davkov. Dejal ji je, da je delala v nasprotju z zakonodajo in nato s seminarsko nalogo poskušala upravičiti svoje dejanje. Odgovora na to ni imela in je posredno priznala, da zakonske podlage za to, da ni odvajala davka, ni bilo. Kdo bo novi direktor? V letu 2015 je načrtovan začetek gradnje oskrbovanih stanovanj Doma upokojencev na Ptuju, v načrtu kot večja investicija pa je še ureditev kuhinje. Končan je tudi razpis za prijavo na direktorsko mesto, prispelo je 12 prijav, šest naj bi jih izpolnjevalo pogoje. Člani sveta zavoda so jih odprli v sredo, naslednji teden bodo imeli uskla-jevalni sestanek in predvidoma 20. aprila imenovali novega direktorja. Kmalu bo opravljena tudi revizija poslovanja doma, in sicer za obdobje od leta 2007 do 2013 ter za leto 2014 posebej. Revizijska hiša bo najverjetneje izbrana na korespondenčni seji. Dženana Kmetec Ptuj 9Peta redna seja mestnega sveta Na kratko in brez zapletov Ptujski mestni svetniki in svetnice so se pred tednom dni sestali na 5. redni seji v tem mandatu in razpravljali o 13 točkah dnevnega reda. Sejo so začeli s pobudami in vprašanji svetnikov. Izstopala je pobuda svetnika Janeza Rožmarina (NSi), ki je opozoril na slab vpis prvošolcev na Osnovni šoli Breg. V prvi razred je za jesen trenutno vpisanih 29 otrok, kar naj ne bi zadostovalo za dva oddelka, posledično bi lahko kdo od zaposlenih ostal brez dela. Medtem ko ima OŠ Breg letos podpovprečni vpis prvošolcev, pa ima OŠ Ljudski vrt nadpov- prečnega. Tam imajo v prvi razred za prihodnje šolsko leto vpisanih za štiri oddelke otrok. Zato je Rožmarin apeliral, da bi se nekaj otrok iz šolskega okoliša Ljudski vrt prepisalo na OŠ Breg. Svetnica Liste dr. Štefana Čelana Tatjana Vaupotič Zemljič temu predlogu ni bila najbolj naklonjena. Pripomnila je tudi, da 29 vpisanih otrok po normativu ministrstva zadostuje za dva oddelka. Po skrajšanem postopku so mestni svetniki v nadaljevanju potrdili nov ustanovitveni odlok o delovanju SOU Sp. Po-dravje, prav tako so zeleno luč dali k dopolnjenemu osnutku odloka o občinskem prostorskem načrtu (ta naj bi bil po besedah župana Mirana Senčarja potrjen julija letos) ter k Akcijskemu načrtu za enake možnosti žensk in moških v MO Ptuj za obdobje 2015-2018. Pred- sednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel je podal poročilo o delu organa za leto 2014. Nadalje so svetniki odločali o nekaterih pravno-premoženj-skih zadevah, sprejeli spremenjeni odlok o ustanoviteljstvu javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož ter na novo imenovali nekaj članov občinskih delovnih teles. MZ Sveti Tomaž • Ustanavljajo LAS Sledijo Ormožu in Središču ob Dravi Potem ko so sklep o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine na območju Upravne enote (UE) Ormož sprejeli svetniki v Ormožu in Središču ob Dravi, so takšen sklep potrdili tudi v občini Sveti Tomaž. V programskem obdobju 2007-2013 je občina Sveti Tomaž sofinancirala delovanje in izvedbo projektov LAS Prle-kije v skupnem obsegu 9.614 evrov, učinka od tega vložka pa, kot smo lahko slišali na seji občinskega sveta, ni bilo. Tako so s sklepom - pred tem sta to storila že tudi občinska sveta v Ormožu in Središču ob Dravi -naložili Javni razvojni agenciji občine Ormož vodenje pripravljalnih aktivnosti za ustanovitev LAS na območju UE Ormož v obdobju 2014-2020. Občina Sveti Tomaž bo po pripravljenih izračunih za projekte iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v naslednjem programskem obdobju deležna dobrih 100.000 evrov. »Gre za t. i. mehke projekte, ki ne bodo prinesli nekih konkretnih investicij v naravi. Mi bi sicer radi zgradili kanalizacijo ter kakšno cesto, vendar to ni tako. Tu gre predvsem za denarna sredstva za področje turizma in kmetijstva. Tudi takšni projekti so zaželeni, zato verjamem, da se bodo našli interesenti, ki bodo koristili ta sredstva. Poudariti pa je treba, da teh projektov ne morejo izvajati le občine, ampak morajo biti zraven partnerji,« je dejal župan Mirko Cvetko. Miha Šoštarič Foto: DK 8 Štajerski1TEDNIK Podjetništvo torek • 24. marca 2015 Slovenska Bistrica • Projekt je uspel Količina integrirano pridelane zelenjave se je povečala za slabo petino Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave je konec marca na kmetiji predsednika združenja Stanka Volka v kraju Sele pri Polskavi sklenilo tretji projekt promocije slovenske integrirane zelenjave, v katerem je sodelovalo 30 zelenjadarskih kmetij po vsej Sloveniji. Projekt, ki se je izvajal v obdobju od oktobra 2013 do marca 2015, je želel izobraziti slovenskega potrošnika, da sta poreklo in način pridelave pomembna. Cilj projekta je bil povečati povpraševanje po slovenski zelenjavi, ki je vključena v shemo višje kakovosti »integrirani«. Da je projekt izpolnil svoj cilj, je Stanko Volk prepričan. Kot je dejal, je leta 2013 celotno združenje pridelalo 539 ton zelenjave, lani že 637 ton. »Opazen je tudi trend večje potrošnje, kar je namen tega projekta. Torej večja potrošnja, več pridelane zelenjave, na koncu pa to tudi pomeni nova delovna mesta,« je dejal. Dodal je, da je uspeh združenja tudi, da so jim trgovci prisluhnili in da so njihovo zelenjavo uvrstili na trgovske police. Sicer pa so kupci zelenjave kmetije Volk tudi javni zavodi Vrtec Otona Župančiča ter OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica in OŠ Poljčane, prodaja javnim zavodom pa predstavlja 10 % prodane zelenjave oz. tono pridelane zelenjave na kmetiji Volk. Konec subvencij za integrirano pridelavo Integrirana pridelava se je v okviru kmetijskookoljskih podukrepov Programa razvoja podeželja 2007-2013 nehala izvajati oziroma subvencionirati konec lanskega leta, letos podpore za shemo integrirana pridelava ne bo več. Vendar to ne pomeni, da se bo količina integrirane pridelave zmanjšala, je prepričan Volk: »Pričakujem, da bodo vsi ostali v kontroli za integrirano pridelavo, čeprav ni več subvencij, ki bi pospeševale tovrstno pridelavo, saj smo dosegli neki standard in izobrazili kmete in potrošnike; menim, da bo zadeva tekla naprej.« Zakonodaja za javne zavode ni tako zelo zapletena Iz slovenjebistriškega vrtca, ki združuje 1300 otrok, je bila na zaključku projekta tudi Stan- ka Stegne, ki je povedala: »Otrokom želimo najboljšo in zdravo hrano. Že pred leti je ravnateljica vrtca Ivana Leskovar priredila srečanje s kmeti, na katerem smo mi povedali, kaj pričakujemo od kmetov ter koliko solate potrebujemo. Zavedamo se, da Slovenci pojedo manj zelenjave od evropskega povprečja Še leta 2000 je bila v Sloveniji stopnja samooskrbe okoli 50 %, v zadnjem letu je s 37 % padla celo na 33 %. Nasprotno od samooskrbe ima poraba zelenjave trend rasti. V letu 2013 je prebivalec Slovenije porabil 98 kg, od tega je bilo 73 kg sveže zelenjave. Še vedno pa ne dosegamo evropskega povprečja, ki se giblje kar preko 102 kg na prebivalca. Stanko Volk v svojem rastlinjaku pri puljenju čebule FOTO: Mojca Vtič je pomembno, da kmet ve, koliko imamo namen odkupiti.« Dodala je, da zakonodaja ni tako zapletena, da bi ta lahko bila izgovor javnim zavodom, da ne naročajo zelenjave in sadja iz okolice. »Potrebna je volja in nekaj dodatnega dela. Sicer pa starši plačujejo vrtec in nam se zdi pomembno, da denar v tem okolju tudi ostane, torej pri lokalnih kmetih. Na 29 lokacijah ima vsak vrtec svojo gredo z zelenjavo ali zelišči in zanjo skrbijo otroci, to jim veliko pomeni.« Domača zelenjava ni bleščeča ali perfektnega videza Na predstavitvi rezultatov projekta pospeševanja in promocije prodaje integrirano pridelane zelenjave Pikapolonica in odprtju prodajnega mesta Kmetije Volk je argumente, zakaj kupiti lokalno hrano, predstavila Miša Pušenjak, svetovalka iz KGZ Maribor: »Zdi se mi smešno, da moramo zagovarjati kratke verige, saj s tem ko zelenjavo odrežemo, utrgamo, naredimo rano in rastlina jo želi zaceliti in zato uporablja svoje vitamine. Torej dalj časa, kot je rastlina utrgana, manj vitaminov in mineralov ima!« In čeprav se je, kot sta ugotavljala sogovornika, povpraševanje po integrirani zelenjavi povečalo, pa je to še vedno skromno. »V prvi vrsti bodo morali potrošniki spremeniti miselnost. Če bodo trgovci in potrošniki vztrajali pri perfektnem in bleščečem izgledu, potem bodo ti pridelki morali vsebovati določene snovi. Spremeniti moramo svoje navade. Ne moremo iskati pora brez belih pikic oz. se moramo zavedati, da če belih pikic nima, potem se je pri njegovi vzgoji uporabilo veliko pesticidov,« je še povedala in dodala, da naj potrošniki najprej zelenjavo poiščejo pri kmetu v isti vasi, šele nato naj iščejo širše in nazadnje v trgovinah Mojca Vtič Akcija traja do 12. 4. 2015 AKCIJSKA PONUDBA V prodajalnah: Žerak PODLEHNIK, T: (02) 768 00 20 Žerak VIDEM PRI PTUJU, T: (02) 761 05 83 Žerak MAJŠPERK - BREG, T: (02) 794 01 60 torek • 31■ marca 2015 Naše akcije Štajerski TEDNIK 9 Akcija • Štajerski tednik začenja novo akcijo Izbiramo naj vzgojiteljico ali pomocnico V našem časopisu z današnjim dnem pričenjamo novo akcijo, v kateri bomo izbirali najboljšo vzgojiteljico ali pomočnico (tudi moški so seveda v konkurenci) v vrtcih Podravja. Zmagovalca bomo bogato nagradili, izžrebali pa bomo nagrade tudi za tiste, ki bodo oddali izpolnjene glasovnice. Dober vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja v vrtcu je izjemno delo, ki zahteva številne veščine, strpnost, potrpežljivost in vztrajnost. Biti pravičen, a vseeno dovolj avtoritativen, da te otroci upoštevajo. Biti srčen, enakopraven, si vzeti dovolj časa za slehernega otroka... Za nekaj ur dejansko nadomestiti mamo ali očeta. Otroke peljati na sprehod, poskrbeti, da so siti, previti, zadovoljni. Obenem pa imeti dobre odnose s starši in skupaj z njimi vzgajati malčke v dobre ljudi. Vse to je tisto, kar odlikuje (nekatere bolj, druge manj) zaposlene v vrtcih. In prav zato, ker se zavedamo, kako pomembno je najti osebo, ki ji zaupaš delček sebe, najdragocenejše, kar imaš - svojega otroka -, smo se odločili, da vam ponudimo možnost, da svoje mnenje o tem, kateri vzgojitelj, vzgojiteljica ali pomočnik v vrtcu si zasluži javno pohvalo. Kdo je po vašem mnenju dovolj dober, da ga tudi javno pohvalimo in nagradimo. Glasujete lahko za zaposlene v vseh vrtcih podra-vske regije, zmagovalec pa bo tisti, ki bo prejel največ glasov. V vsaki številki Štajerskega tednika bomo objavljali glasovnico, ki jo lahko izpolnite in pošljete na naš naslov: Štajerski tednik - za akcijo Naj vzgojitelj, Osojnikova 3, Ptuj, 2250. Tiste vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev, ki bodo dobili največ glasov, kot tudi vas, ki boste glasovali, bomo bogato nagradili. Dženana Kmetec Ptuj • Začetek bralne značke za odrasle in literarni večer S knjigami nazaj v otroštvo V torek, 24. marca, se je z literarnim večerom s pisateljem Milanom Petkom Levokovim, ki mu je družbo delal kantavtor Tadej Vesenjak, v Knjižnici Ivana Potrča začela letošnja, že enajsta sezona bralne značke za odrasle. »Kar bomo v življenju zapisali, zapeli, posadili, zgradili, to bo ostalo; definitivno pa ne tisto, kar bomo kupili.« (Prevedeno iz prleščine) »Letos je Bralna značka za odrasle v znamenju jubileja mladinskega oddelka naše knjižnice; ta letos slavi 60-letnico. Že sedaj vas vabim na osrednjo slovesnost ob tej obletnici, ki bo 2. junija,« je za uvod v večer povedal direktor knjižnice Matjaž Neudauer in dodal: »Veliko ljudi vsako leto vzame bralno mapo za vpisovanje prebranih knjig, vendar se je zadnja leta število vrnjenih map ustalilo pri številki sto. Upam, da bo letos ta številka večja.« Zelo sproščeno se je s pisateljem Milanom Petkom Levoko-vom pogovarjala Maja Novak, pisateljica, prevajalka in kolu-mnistka (in ga občasno celopu-stila do besede). Tako smo izvedeli, da se je njegova pisateljska pot začela prikrito v ptujskih gimnazijskih letih, ko je, namesto da bi se za pouk francoščine mučil s prevajanjem neke francoske mladinske povesti, potem ko je kolega, s katerim sta si delila nalogo, prevedel do roka le prvo poglavje, preostala napisal Milan kar sam, je šlo hitreje. Sicer pa je Milan Petek rojen v Se-nešcih pri Veliki Nedelji, danes pa živi na Primorskem, v Novi Gorici, kjer opravlja sodniško delo. Piše romane, kratko prozo ter poezijo; v okviru kratke proze se je preizkusil skoraj v vseh zvrsteh in žanrih, saj piše znanstveno fantastiko, humor in satiro, realistične novele za odrasle in kratko prozo za otroke in mladino ter literarne potopise in reportaže. Za oddajo Lahko noč, otroci na Radiu Slovenija je prispeval že več kot sto svojih pravljic. Literaturo objavlja r Foto: Črtomir Goznik Na literarnem večeru se je v pogovoru z Majo Novak predstavil pisatelj Milan Petek Levokov. V. Kaj bodo (bomo?) brali Kot je povedala knjižničarka Liljana Klemenčič ob predstavitvi projekta Bralne značke za odrasle 2015, so na bralnem seznamu knjige, ki smo jih povečini brali že v otroštvu in bomo sedaj ob ponovnem branju lahko primerjali, kaj so nam povedale nekoč in kaj nam sporočajo danes. Bralci morajo prebrati pet del s seznama, ki obsega 17 naslovov: Branka Jurca: Rodiš se samo enkrat; Alenka Rebula Tuta: Globine, ki so nas rodile; Patricija Peršolja: Najina poroka; Miljenko Jergovič: Oče; Franjo Frančič: Otroštvo; France Bevk: Grivarjevi otroci; Roald Dahl: Poba; F. S. Finžgar: Leta moje mladosti; Anton Ingolič: Leta dozorevanja; Agota Kristof: Šolski zvezek; Heinrich Boll: Kaj bo iz tega fanta? ali Nekaj s knjigami; Richard McCann: Bil sem le majhen deček; Markus Zusak: Kradljiv-ka knjig; Ivo Zorman: Oh, ta naša babica; Arto Pa-asilinna: Dedu za petami; Robert Fulghum: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu; Milan Petek Levokov: Skrivnost oblačne gore. v revijah, na Radiu Slovenija in Radiu Trst, otroške pravljice v revijah za otroke, kratko prozo pa v Sodobnosti, Dialogih, Primorskih srečanjih, Apokalipsi in drugod. Doslej ima 27 samostojnih knjižnih izdaj, njegova proza pa je objavljena tudi v antologijskih zbirkah z drugimi avtorji. (Torej res skrajni čas, da se ga znova spomnimo tudi na Ptujskem. Hvala, Bralna značka za odrasle!) Prijeten prleški večer je s svojimi kritičnimi komentarji, sočno prleščino in duhovitimi pesmimi popestril še Petkov rojak iz Velike Nedelje, kantavtor Tadej Vesenjak. jš Gorišnica • Ob materinskem dnevu Najmlajši napolnili dvorano V Cunkovcih, najmanjši vasi občine Gorišnica, so otroci prvič sami pripravili proslavo ob materinskem dnevu. Vse prisotne je v kratkem nagovoru pozdravil predsednik VO Franček Ivanuš. Sledile so recitacije in glasbeni vložki, ki sta jih skrbno izbrali mentorici Petra in Bojana. V programu so sodelovali vsi najmlajši Cunkovčani.Do zadnjega kotička poln vaški dom potrjuje dejstvo, da bi v bodoče vedno doma pripravljali razne prireditve. Zanimivo je tudi dejstvo, da je v vasi Cunkovci največ predšolskih otrok in učencev v občini Gorišnica. L. Župec Foto: LZ 10 TEDNIK Kultura torek • 31. marca 2015 Ormož • Zbornik raziskovalnih nalog OŠ Vesolje otroških znanj in spoznaj Osnovna šola (OŠ) Ormož je zbrala 80 različnih raziskovalnih nalog, ki so jih ustvarili osnovnošolci pod vodstvom mentorjev v zadnjih dvajsetih letih. »Zbornik z naslovom Vesolje otroških znanj in spoznanj je zbir načrtnega in sistematičnega vodenja in usmerjanja učencev, ki so ob primernih spodbudah mentorjev in v pe- strem socialnem okolju imeli možnost ustvarjati, odkrivati, proučevati in raziskovati ter reševati probleme. V njem je zbran pregled dvajsetih let sistematičnega raziskovanja Tudi vas kdaj popade sloveni-stični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Sanjam o ... »Ona sanja Pariz, ona sanja London ...« Najbrž poznate to (neumno) popevčico, saj nam jo radijski glasbeni uredniki radi in velikokrat postrežejo. Pa saj bi človek z zamahom roke šel mimo še ene v množici enakih, če me ne bi vsakokrat znova pogrela trditev, da »ona sanja Pariz«. Izraz »sanjati nekaj« je namreč postal nalezljiv kot ošpice. Vsi nekaj sanjajo. Celo pisatelj Šteger v svojem najnovejšem (mladinskem) romanu: »In ni bilo človeka, ki ne bi pozimi vsaj nekajkrat pomislil na Kurenta ali ga morebiti sanjal.« (A. Šteger: Kurent. Ljubljana, Mladinska knjiga Založba 2015, str. 37.) Veste, ko sem na literarnem večeru v ptujski knjižnici prvič slišal ta odlomek (prebral ga je avtor sam), sem doživel pravi mali šok. Šteger da je narobe napisal staro slovensko frazo in se srbohrvatiziral? (Preveril sem v knjigi - res je napisal.) Pa v slovenščini res nekoga ali nekaj sanjamo? Ne, mi sanjamo o nekom ali o nečem. Sanjamo o lepših časih (ne sanjamo lepih časov), sanjamo o kupu denarja (ne sanjamo kupa denarja), sanjamo o njej ali o njem (ne sanjamo nje ali njega niti ne obeh) ... Vsaj tako je bilo, dokler nas niso pričeli pod vplivom nekoliko južnejšega jezika prepričevati, da moramo sanjati Pariz, ne o Parizu, sanjati njo, ne o njej ... In če se nekaj ponavlja in ponavlja, se tega nekritično naleze še marsikdo. Celo pesnik Aleš. In potem celo lektorica (v Štegerjevem primeru je Kurenta jezikovno (s)pregledala Eva Vrbnjak) ne zazna napake. Čeprav so še svetle izjeme. Tudi v glasbi. Jan na primer še vedno sanja o Ljubljani ... O čem pa vi sanjate? Jaz o slovenščini s čim manj napakami in čim manj površnostmi. Jože Šmigoc ' ''/A I , f M ' . 't - f' f ALEŠ ŠTEGER Kurent > i ilustrirala TINA DOBRAJC učencev v okviru raziskovalnih nalog. Predstavljeni so zgledi v praksi, s katerimi je mogoče razvijati kompetence in dosegati ravni znanja nad ravnjo pomnjenja in razumevanja,« je v uvod zanimivega zbornika zapisala ravnateljica OŠ Ormož Majda Podplatnik Kurpes. Zbornik so številnim obiskovalcem predstavili v Domu kulture v Ormožu. Kratek pregled vsebine je naredila urednica zbornika Nataša Rizman Herga. Tako je zbornik, ki je izšel na 150 straneh v nakladi 200 izvodov, v prvem delu zasnovan kot teoretični podpornik, ki zajema ugotovitve strokovnjakov s področja znanosti. Ugotavljajo, da je treba otrokom namesto poučevanja znanosti iz razdalje omogočiti izkustveno učenje, podpirati otrokovo prirojeno lastnost. Drugi del zbornika je bogata zakladnica raziskovanja učencev. Zbornik je dejansko prerez znanj, spoznanj in rezultatov raziskovalnih dejavnosti na OŠ Ormož. V svojem nagovoru je bivši ravnatelj OŠ Ormož Bojan Burgar izpostavil, da je ormoška šola, ki jo je kar 33 let vodil kot ravnatelj, imela že od leta 1980 naprej raziskovalno delo učencev kot obliko dela z nadarjenimi po posameznih področjih v okviru dodatnega pouka in dejavnosti, »kar je v letih 2005-2010 postalo obvezna oblika dela z učenci v osnovnih šolah«. Burgar je dejal, da kronologija dosežkov mladih raziskovalcev na OŠ Ormož dokazuje, da so se pred približno štirimi desetletji začeli zelo uspešno udeleževati tekmovanj v ožjem in širšem okolju s področja raziskovanj. Ob pogledu na opravljeno raziskovalno delo je mentorjem in učencem čestital ormoški župan Alojz Sok, ki je izrazil željo, da mentorji-učitelji s spodbujanjem otrok nadaljujejo pri tem delu, »kajti če naša država ima možnost v razvojnem smislu, potem, glede na to, da nismo bogati z nekimi surovinami, je to naš narod, naši ljudje, naša mladina, ki se skozi izobraževalni sistem, skozi raziskovalni sistem lahko temeljito pripravlja na življenje in skozi to največ doprinese razvoju lastnega naroda«. Ob Foto: Miha Soštarič V Domu kulture v Ormožu je bilo na ogled vseh 80 raziskovalnih nalog, ki so nastale v zadnjih dvajsetih letih na OŠ Ormož. tem je Sok izpostavil težavo, ki obremenjuje mlade. »Po odlični osnovni šoli, po odlični srednji šoli, po dolgem izobraževalnem procesu na fakulteti ostanejo v prostoru brez nekih realnih možnosti, da bi se zaposlili, da bi stopili trdno na pot in si ustvarili lasten dom, lastno družino. Dogaja se nam, da pač mnogi ne dobijo dela, še zlasti ne v lokalnem okolju in morajo potem, kot temu rečemo, s trebuhom za kruhom. To je velika težava. Vsi upamo in si prizadevamo, da bi se na tej poti v naši državi nekaj spremenilo,« je še povedal Sok. Na regijskih srečanjih je v dvajsetletnem obdobju raziskovalnih nalog ormoška osnovna šola prejela 27 zlatih, 25 srebrnih in 15 bronastih priznanj, kar 19 mladih raziskovalcev pa se ponaša z zlatim priznanjem na državnem prvenstvu oz. uvrstitvijo med najboljše tri v državi. Kot najuspešnejši mladi raziskovalki na Osnovni šoli Ormož sta Tina Rizman Herga in Eva Šantic, ki sta dvakrat osvojili zlato priznanje na državni ravni in 2. mesto v državi. Miha Šoštarič Ptuj • Prvi samostojni koncert Ptujskega kvarteta Ko je pesem način življenja Ptujski kvartet je 8. marca letos v novi kulturni dvorani Doma krajanov Rogoznica pripravil svoj prvi samostojni koncert, ki ga je namenil ženskam oz. vsem, ki jih podpirajo pri njihovem pevskem udejstvovanju, saj so zaradi pesmi tudi pogosto od doma. Pisatelj se je zmotil, lektorica prezrla - mi pa bomo sanjali: Kurenta, Pariz in njo ... (naslovnica Kurenta in 37. stran knjige) Občinstvo je dvorano napolnilo do zadnjega kotička. Že s prvim samostojnim koncertom so presegli vsa pričakovanja. Nastopili so s popolnoma novim programom, ki so ga občasno študirali štiri leta. Začeli so ga z zahtevnimi pesmimi, končali pa z zabavnimi, brez sleherne spremljave. Bojan Kolarič, Gregor Lačen, ki je tudi umetniški vodja, Aleksander Gabrovec in Andrej Po-lanec, ki sestavljajo Ptujski kvartet, so profilirani pevci, pevci z dolgoletno pevsko kilometrino, vsi pojejo več kot 25 let, in pevci mednarodno uveljavljenega ptujskega komornega moškega zbora, v katerem še danes pojejo vsi, razen Aleksandra, ki sedaj poje v zboru Glasis v Markovcih. Sestavili so se decembra 2010, ker so zaznali potrebo po ustanovitvi manjše pevske zasedbe za različne priložnosti. Povpraševanje po manjših zasedbah se je povečalo tudi zaradi padca splošnega življenjskega standarda. Delujejo pod okriljem društva DPD Svoboda Ptuj. Bolj ali manj gre po besedah Bojana Ko-lariča za močne glasove. Potrebovali so kar nekaj časa, da so se glasovno pobarvali, zvokovno so v tem času zelo napredovali. Tudi zaradi tega je prišlo bolj pozno do prvega samostojnega koncerta. Na začetku so repertoar zapolnjevale pesmi za potrebe pogrebov. „Te pesmi so sicer lepe, a smo želeli peti zabavnejše pesmi kot tudi težje, zborovske pesmi, ki se tudi malo drugače slišijo, če jih pojejo samo štirje pevci. Nastal je sklop zabavnih in malo drugačnih pesmi, segli pa smo tudi po tujih pesmih, ruskih in ameriških. Odkar smo skupaj, smo se naučili že več kot 40 novih pesmi, skupaj pa jih imamo na repertoarju že več kot 100. Te pesmi lahko odpo-jemo brez nekih posebnih vaj. Vadimo ob sredah v Narodnem domu oz. po potrebi. Z notami nimamo posebnih problemov, črpamo iz bogate očetove zapuščine. Nekaj smo jih naročili preko interneta, nekaj pa smo jih pridobili tudi od hrvaških klap," je povedal umetniški vodja Gregor Lačen. S svojim petjem Ptujski kvartet osvaja občinstvo ne samo na Ptuju, temveč tudi v širšem okolju. Tudi tujine ne izključujejo, saj so vajeni nastopov v tujini oz. pevskih tekmovanj. Vsi štirje so se s komornim zborom udeležili zborovskih tekmovanj najvišjega ranga v Evropi in Ameriki, tako da zahteve tovrstnega petja zelo dobro obvladajo. Za Bojana, Gregorja, Aleksandra in Andreja je petje način življenja, saj brez pesmi ne morejo. Zavedajo pa se tudi odgovornosti, ki jo imajo kot kvartet do občinstva, vsaka pesem mora biti dobro odpeta, napak ne sme biti. Tudi zato z novim samostojnim koncertom ne bodo hiteli; ko bodo pripravljeni, bodo tudi posredovali novo vabilo, so povedali. Njihovi zvesti spremljevalci in poslušalci si želijo, da bi do tega prišlo čim prej. To so jim povedali že na druženju po prvem koncertu. MG Foto: Črtomir Goznik Ptujski kvartet je navdušil že s prvim samostojnim koncertom. Foto: arhiv Rokomet Maribor do zmage z ^ j odlično igro Stran 12 Rokomet Dobova in Črnomelj premočna, Grosuplje ne IJjgL Stran 12 Boks BK Ring peti državni naslov Stran 13 Strelstvo Venta in Kuharičeva bronasta na DP Stran 13 Nogomet Po dva zadetka dovolj za tri točke Stran 14 Nogomet Ormož z zmago v Gere-čji vasi na vrh Superlige Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. SNL, 18. krog Šest zadetkov, dva rdeča kartona, evrogol Topolovca Aluminij - Triglav Kranj 5:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Nunic (25., 11-m), 2:0 Škoflek (53.), 2:1 M. Po-platnik (54.), 3:1 Škoflek (66.), 4:1 Topolovec (83.), 5:1 Prašni-kar (87.). ALUMINIJ: Lipovac, Čeh, Topolovec, Lonzaric, Leuštek, Vin-diš, Vrbanec, Bizjak, Petek (od 67. Prašnikar), Nunic (od 79. Pe-čovnik), Škoflek (od 79. Cesar). Trener: Damijan Romih. TRIGLAV: Golubovič, Šmit, Djukic, Bojic, Poljanec, Krcic, Geric, Marijan (od 60. Bukara), M. Poplatnik, A. Poplatnik, Križaj (od 71. Mlakar). Trener: Siniša Brkic. RDEČA KARTONA: Bojic (36.), A. Poplatnik (73.). Nedeljski derbi 18. kroga je ponudil veliko tega, kar nogomet dela čarobnega: veliko zadetkov, izključitvi, za piko na i pa je poskrbel domači kapetan Denis Topolovec s pravim evrogolom - zadel je s polovice igrišča! Tekmo sta obe ekipi odigrali oslabljeni, pri domačih je manjkal Dejan Školnik (poškodba) in Tomaž Murko (bolezen, bil je na klopi), pri gostih ob nekaterih poškodovanih ni bilo mladega repre-zentanta U-21 Aleksa Pihler-ja. Tekmo sta obe ekipi začeli podjetno, kar je napovedovalo dobro, odprto predstavo. V takšni igri so se bolje znašli domačini, ki so tesno pokrivali tekmece in zapirali vse poti do svojega gola. Boljšo igro so kronali v 24. minuti, ko so hitro izvedli prosti strel Sandi Čeh, Aluminij: »Nalogo v derbiju smo opravili z odliko. Tekmec je bil maksimalno motiviran, saj je šlo za neposreden obračun za vrh lestvice. Tekmo smo začeli dobro, z veliko mero agresivnosti, tako smo gostom puščali bolj malo prostora za njihove akcije. To je bil ključ do uspeha, v drugem delu bi lahko dosegli še kakšen zadetek več.« Damijan Romih, trener Aluminija: »Fantom čestitam za odigrano tekmo! Za uspeh so res garali vseh 90 minut, tako v fazi obrambe kot napada. Tekmečeve slabosti smo s pridom izkoristili, precej je k temu pomagal hitro dosežen zadetek. Tokrat smo imeli kontrolo nad celotno tekmo.« Siniša Brkic, trener Triglava: »Kidričanom čestitam za zmago! Začetek je bil pravi, šlo je za napet taktični dvoboj. Niti v snu nisem pričakoval takšnega poraza in tolikšnega števila kartonov. Sojenja nikoli ne komentiran in tudi tokrat ni to vzrok za naš poraz, a vseeno so nas sodniki s kartoni spravljali ob živce in tekma se je za nas obrnila v napačno smer. Z igralcem manj je bilo težko, a smo imeli izrazito priložnost za izenačenje na 2:2. Če bi takrat zadeli, bi se lahko zgodilo marsikaj, potem pa so odločile posamezne napake igralcev. Po mojem mnenju so kartoni uničili derbi. Foto: Črtomir Goznik Luka Vindiš (Aluminij, rdeči dres) je bil eden najbolj razpoloženih igralcev domače ekipe. na sredini igrišča, žogo je Bizjak lepo sprejel v kazenskem prostoru, z vlečenjem za dres pa ga je nepravilno oviral Bo-jič. Sodnik Alen Borošak je pokazal na enajstmetrovko, ki jo je zanesljivo realiziral 2. SNL Aluminij - Triglav Kranj 5:1 (1:0); Krško - TKK Tolmin 4:0 (0:0); strelci: 1:0 Čeh (46.), 2:0 Dvo-rančič (55.), 3:0 Kožar (75.), 4:0 Petric (85.); Ankaran-Hrvatini - Dravinja Kostroj 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Vekic (56., 11 m); rdeči karton: Vodeb (73., Ankaran); Šenčur - Šmartno 1928 2:0 (0:0); strelca: 1:0 Guberac (82.), 2:0 Rujovic (90.); Nunič - 1:0. Gostujoči branilec Momir Bojič je v 36. minuti znova nespametno in nevarno posredoval proti Topolovcu, kar je pomenilo drugi rumeni in posledično rdeči karton. Kidričani bi lah- Farmtech Veržej - Roltek Dob 1:0 (0:0); strelec: 1:0 M. Vinkovič (59.); rdeči karton: Ra-čic (86., Roltek). 1. KRŠKO 18 11 4 3 34:19 37 2. ALUMINIJ 18 10 3 5 30:12 33 3. TRIGLAV KRANJ 18 9 4 5 32:24 31 4. ROLTEK DOB 18 9 2 7 25:16 29 5. ANKARAN-H. 18 7 6 5 24:20 27 6. TKK TOLMIN 18 8 2 8 30:27 26 7. FARMT. VERŽEJ 18 7 4 7 25:27 25 8. ŠENČUR 18 6 3 9 18:29 21 9. DRAVINJA KOS. 18 3 5 10 25:32 14 10. ŠMARTNO 28 18 1 5 12 14:51 8 ko že do konca polčasa povečali prednost, a sta bila Bizjak dvakrat in Petek nenatančna. Drugi polčas je pred približno 100 gledalci prinesel še bistveno več razburljivosti. Začelo se je v 53. minuti, ko je Škoflek po podaji Vindiša lepo sprejel žogo in zadel za 2:0. Že v naslednji minuti so gostje izkoristili trenutek nezbranosti v domači obrambi in najboljši strelec 2. lige Matej Poplatnik je znižali na 2:1. V 65. minuti so gostje iz Kranja imeli še eno priložnost, a je ostala neizkori- ščena. Odgovor Aluminija je bil več kot odločen, znova je »udaril« Žiga Škoflek - 3:1. Od tega trenutka dalje je igrala le še domača ekipa, gostje pa so po prekršku Aleša Poplatni-ka nad Čehom ostali še brez drugega igralca na igrišču. Za največji aplavz na tekmi je v 82. minuti poskrbel kapetan Denis Topolovec, ki je opazil, da gostujoči vratar stoji nekoliko predaleč iz gola, sprožil je iz sredine igrišča in v lepem loku zadel tik pod prečko za 4:1! Zares enkraten in izjemno natančno odmerjen strel. Piko na i domači zmagi je postavil Luka Prašnikar v 86. minuti. Zmaga domačinov je povsem zaslužena, gostje pa so imeli po koncu srečanja precej pripomb na sodniški kriterij podeljevanja kartonov. Z zmago so se Kidričani zavihteli na 2. mesto lestvice, s te pozicije začenjajo zadnjo tretjino prvenstva. Konec tedna bodo gostili ekipo Dravinje. Rad pa bi poudaril, da je 1. liga sicer naša želja in interni cilj, nikakor pa to ni naš imperativ. Če nam ne uspe, bomo pa še naprej igrali 2. ligo. Na voljo je še veliko tekem, bomo videli na koncu.« Jože Mohorič Nogomet • Prijateljska tekma Nogomet • Kvalifikacije za EP 2016 San Marinu pol ducata zadetkov Kadeti na EP! Srečanje prekinilo neurje s točo SLAVEN BELUPO -ZAVRČ 0:0 (prekinjeno v 35. minuti) SLAVEN BELUPO: Picak, Geng, Fuštar, Grgic, Martinaga, Parlov, Paracki, Jambor, Miric, Ejupi, Ozobic. Trener: Ante Čačic. ZAVRČ: Pridigar, Korošec, Bogdan, Datkovic, Muminovic, Polic, Cvek, Matjašič, Težak, Kelenc, Zorko. Trener: Ivica So-lomun. Nogometaši Zavrča bi morali v četrtek v Koprivnici odigrati prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem Slave-nom Belupom. Pravzaprav so tekmo začeli in odigrali 35 minut, nato pa se je »odprlo nebo« in ulilo se je kot sredi poletja, svoje pa je dodala tudi toča. Nenavadno vreme za marec je sicer trajalo le dobrih deset minut, toda igranje nogometa na razmočenem igrišču ni bilo več mogoče. Nekoliko prevetrena postava Zavrča je do nevihte odigrala odlično, diktirala tempo, si priigrala dve izjemni priložnosti, toda žoga ni končala v mreži. Čeprav sprva ni bilo tako načrtovano, bodo Zavrčani v torek odigrali še eno prijateljsko tekmo. Tokrat bodo odšli v Veržej, kjer se bodo pomerili z domačim drugoligašem. Sicer pa imata v taboru belih manjše težave s poškodbami Ante Mitrovic, ki ga muči koleno, in Sebastijan Antic, ki toži nad bolečinami v rame- nu. tp Skupina E: REZULTATI 5. KROGA: Slovenija - San Marino 6:0 (1:0), Anglija - Litva 4:0 (2:0), Švica -Estonija 3:0 (2:0). 1. ANGLIJA 5 5 0 0 15:1 15 2. ŠVICA 5 3 0 2 11:3 9 3. SLOVENIJA 5 3 0 2 10:4 9 4. LITVA 5 2 0 3 3:10 6 5. ESTONIJA 5 1 1 3 1:5 4 6. SAN MARINO 5 0 1 4 0:17 1 Nogometaši Slovenije so z odliko opravili 5. krog kvalifikacij za EP 2016. V Stožicah so pred približno 8.000 navijači ugnali San Marino. Slovenci so si pripravili zares številne odlične priložnosti, na koncu so jih kar šest tudi izkoristili (Iličič, Kampl, Struna, Novakovič, La-zarevič, Ilič). Naslednjo tekmo bodo Slovenci igrali 14. junija v Ljubljani z Anglijo. To bo za naše izbrance zagotovo eden od vrhuncev tega ciklusa. Srečko Katanec, selektor Slovenije: »Naša zmaga je povsem zaslužena, temu ni kaj dodati. Zadovoljen sem, ker so fantje tekmo vzeli resno vseh 90 minut. Seveda bi lahko bilo tudi več golov, a nihče, ne Anglija, ne Litva, ne Estonija, si ni proti San Marinu ustvaril toliko priložnosti kot mi. Zgleda lahko, če žoga steče, a ni tako lahko. Že v prvem polčasu bi morali dati pet ali šest golov, a nismo bili dovolj agresivni. V drugem je šla žoga hitreje in vidi se, kako se lahko na ta način ustvari priložnost za gol.« Kadetska reprezentanca Slovenije (U-17) je na odločilni tekmi Elitnega kroga kvalifikacij z 1:0 (0:0) premagala Norveško in si priborila uvrstitev na evropsko prvenstvo (6. in 22. 5. 2015) v Bolgariji. Poleg Slovenije in Bolgarije bodo na njem sodelovale še ekipe Francije, Španije, Hrvaške, Belgije, Nizozemske, Grčije, Avstrije, Rusije, Anglije, Češke, Nemčije, Italije, Škotske, Irske. Stalna člana reprezentance sta tudi dva člana Aluminija, Dejan Petrovič in Timi Max Elšnik. 1. ANGLIJA 3 3 0 0 8:3 9 2. SLOVENIJA 3 2 0 1 5:3 6 3. NORVEŠKA 3 1 0 2 3:4 3 4. ROMUNIJA 3 0 0 3 1:7 0 jm 12 Štajerski Šport torek • 24. marca 2015 Rokomet • NLB leasing liga (m), 22. krog Maribor do zmage z odlično igro Jeruzalem - Maribor 22:31 (9:13) JERUZALEM: Balent (7 obramb - 1 x 7 m), Škalički (4 obrambe); Kolmančič 1, Bogadi 1, Radujkovic 3, B. Čudič 8 (5), Veselko 2, Topolovec 2, Lukman, Grizolt, Kocbek 2, Ozmec, Mesaric 3, Levak, Petrovič, Rajšp. Trener: Saša Prapotnik. MARIBOR: G. Čudič (14 obramb - 1 x 7 m), Kastelic, Tale-tovic; Cingesar 5, Žmavc 1, Kaleb 7, Poklar 2, Sok 7 (1), Fidel, Žabič 3, Špende, Verdinek, Brajovic 4, Mlakar 2. Trener: Boris Denič. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/5; Maribor 2/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Maribor 16 minut. IGRALEC TEKME: Ante Kaleb (Maribor). Pred tekmo so bile želje v taboru Jeruzalema usmerjene v enakopravno borbo vsaj do 50. minute. Žal ni bilo tako, glavni vzrok pa je bila odlična igra Maribora, ki je na Hardeku prišel do zaslužene zmage. Uvodne minute so bile takšne, kot so si jih zaželeli domači navijači. Obramba Jeruzalema je bila agresivna ter čvrsta in je do 14. minute prejela le tri zadetke (5:3). Žal pa gostiteljem ni steklo Foto: Črtomir Goznik Danijel Mesarič (Jeruzalem Ormož) v napadu in za vsak zadetek je bilo treba maksimalno garati. Po golu Dejana Veselka z igralcem več in vodstvu 5:3 je reagirala gostujoča klop z minuto odmora. Ta je gostom maksimalno koristila, saj jim je uspelo narediti delni izid 0:4 (5:7). Mariborska mreža se ni zatresla dobrih šest minut, odlično je branil bivši Ormožan Gregor Čudič. Med drugim je starejši od bratov Čudič zaustavil tudi sedem-metrovko bratu Bojanu. Po nekaj slabo zaključenih napadih Jeruzalema ter slabem vračanju v obrambo je takoj sledila kazen iz protinapadov. Po dvakrat sta zadela krilna igralca Darko Cingesar in Tadej Sok, kar je pomeni- Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Mariboru čestitam za zasluženo zmago - z odlično igro so nas povsem zaustavili. Zelo sem zadovoljen z igro v prvih 15 minutah. Škoda za napake, ki so potem sledile ter bile takoj kaznovane z lahkimi goli nasprotnika. Nam pa nikakor ni uspelo doseči kakšnega lahkega zadetka in potem smo na postavljeno obrambo Maribora izgubljali preveč moči in energije. Priložnost za točke bomo iskali v zadnjih štirih tekmah proti Škofji Loki, Slovanu, Svišu in Ribnici.« Boris Denič (trener Maribora): »Bolj kot dve točki me veseli pristop mojega moštva. Fantom bi čestital za dobro predstavo ter za pravi pristop - na tem moramo graditi naprej. Ko je ekipa osredotočena ter spoštuje nasprotnika in s tem spoštuje tudi sebe, potem fantje lahko res odigrajo kakovostno tekmo, kot je bila ta v Ormožu.« lo vodstvo gostov +5 (8:13). S prednostjo petih zadetkov bi Mariborčani lahko odšli na odmor, vendar je Tomislav Balent v zaključku 1. polčasa zaustavil sedemmetrovko An-teju Kalebu. Trdnjava Hardek je upala, da bo ta zaustavljena sedemmetrovka spreobrnila potek tekme, vendar ni bilo tako. Gostje so 2. polčas odprli s serijo treh zadetkov (9:16), Jeruzalem pa je odgovoril z isto mero (12:16). Agresivnost in čvrstost ormoške obrambe sta v nadaljevanju popolnoma splahnela, v napadu je bilo premalo razpoloženih igralcev in Maribor je popolnoma nadziral potek tekme. V 46. minuti je Tine Poklar za- 1. NLB LEASING LIGA REZULTATI 22. KROGA: Krško - Slovan 26:35 (12:18), Riko Ribnica - Sviš Ivančna Gorica 39:30 (23:14), Istrabenz Plini Izola - Sevnica 26:20 (12:9), Slovenj Gradec 2011 - Urbanscape Loka 20:28 (13:12), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 22:31 (9:13). Gorenje Velenje -Krka (2. 4.), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško (7. 4.). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 21 21 0 0 42 2. GORENJE VELENJE 21 20 0 1 40 3. MARIBOR BRANIK 22 18 1 3 37 4. TRIMO TREBNJE 21 14 1 6 29 5. RIKO RIBNICA 22 14 1 7 29 6. URBANS. LOKA 22 10 1 11 21 7. KRKA 21 9 2 10 20 8. SLOVAN 22 9 0 13 18 9. JERUZ. ORMOŽ 22 8 2 12 18 10. SLOV. GRADEC 22 8 0 14 16 11. ISTRABENZ IZOLA 22 6 1 15 13 12. SEVNICA 22 5 1 16 11 13. SVIŠ IVANČNA G. 22 3 2 17 8 14. KRŠKO 22 1 0 21 2 del za prvo in zadnje vodstvo tretjeuvrščene ekipe z desetimi goli prednosti (14:24). Po zaslugi obramb Čudiča in v napadu neustavljivega Kale-ba so varovanci trenerja Borisa Deniča mirno pripeljali tekmo do zmage. Za uspeh nad Mariborom je Ormoža-nom zmanjkalo agresivnosti, obramb vratarjev, lahkih zadetkov iz protinapadov, zadetih zicerjev . .. Na koncu zaslužena zmaga gostov iz Maribora, ki so v Ormožu prikazali svojo najboljšo predstavo v zadnjem mesecu. Uroš Krstič Rokomet m 1. B SRL (m), 21. krog Dobova in Črnomelj premočna, Grosuplje pač ne Drava Ptuj - Grosuplje 28:20 (13:10) DRAVA PTUJ: Šulek, Janžeko-vič 4, Čeh, Bračič 1, Maroh 3, Požar 1, Fridrih, Sabo 1, Hrupič, Belec, Jerenec 5, Lesjak 5, Šalamun 4, Silovšek, Žuran 4. Trener: Uroš Šerbec. Rokometaši Drave so z ru-tinirano igro, v kateri se niso preveč naprezali, prišli do zanesljive zmage. Sam uvod v tekmo je bil z obeh strani bolj »ležeren« in rezultat je bil izenačen približno do sredine prvega dela (6:6). Ptujčani so v tem delu naredili preveč napak v napadu in zgrešili nekaj čistih metov s šestih metrov 1. B SRL (m) REZULTATI 21. KROGA: Brežice - Dol Tki Hrastnik (1. 4.), Drava Ptuj - Grosuplje 28:20, Moškanjci-Gorišnica - Dobova 26:30, Velika Nedelja Carrera-Optyl - Črnomelj 22:26, Škofljica Pekarna Pečjak - Mokerc-Ig 28:24, Radeče Mik Celje - Cerklje 29:26, Herz Šmartno - Koper 2013 (15. 4.). 1. DOBOVA 21 19 0 2 S8 2. KOPER 2013 20 18 1 1 ST 3. HERZ ŠMARTNO 20 1G 1 S SS 4. DOL TKI HRASTNIK 20 14 1 S 29 5. DRAVA PTUJ 21 1S 2 G 28 6. BREŽICE 20 9 S 8 21 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 21 9 1 11 19 8. RADEČE MIK CELJE 21 T 1 1S 1S 9. ČRNOMELJ 21 T 1 1S 1S 10. MOŠKANJCI GOR. 21 T 1 1S 1S 11. GROSUPLJE 21 G S 12 1S 12. MOKERC IG 21 G 1 14 1S 13. CERKLJE 21 S 1 1T T 14. V. NEDELJA C. O. 21 2 1 18 S ter tudi dve sedemmetrovki. Prav tako so dobivali prepo-ceni zadetke, zato so za kratek čas spremenili obrambo iz postavitve 6-0 v 5-1, ki jim je ob nekaj odličnih posredovanjih vratarja Belca prinesla prednost treh zadetkov, ki so jo obdržali do konca polčasa. Takoj v nadaljevanju je dobra posredovanja Belca še nadgradil mladi ptujski vratar Šulek. To je imelo za posledico nekaj »lahkih« zadetkov in prednost je po golih Bračiča, Šalamuna in Jerenca narasla na plus šest. Rokome-taši Drave so v drugem polčasu zaigrali trše v obrambi, v napadu pa preko srednjega Žurana nekoliko bolj organizirano tudi v napadu. Grosu-peljčani so s težavo prihajali do ugodnih situacij za zaključni strel, njihov najboljši posameznik je bil vratar Grum, ki je preprečil, da bi Drava zmagala še z višjo razliko. Ptujčani so preko strelsko razpoloženih Jerenca, Lesja-ka, Šalamuna, Janžekoviča in Žurana prišli dobrih pet minut pred koncem do prednosti desetih zadetkov razlike, a so v sami končnici čisto malo popustili. David Breznik Nič novega: Velika NedeljaCarrera Optyl - Črnomelj 22:26 (12:14) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 6, Bombek 4, Mavrič, Bezjak, Hržič, Hanželič, Štefičar 4, Preac, Kneževič, Do- Marko Žuran (Drava Ptuj) gša, Lorenčič 2, Ščavničar, Vu-kan 3, Šerod, Hojžar 2, Marin 1. Trener: Tomi Matjašič. Kljub negativni seriji porazov so rokometaši Velike Nedelje upali na dober izid proti Črnomlju. Šlo je namreč za premagljivega tekmeca, vendar se je na koncu izkazalo, da so bili gostje vseeno pretrd oreh. Tako so domačini vknjižili nov poraz, še bolj kot to v oči bode pomanjkanje samozavesti in poguma, kajti ekipa ni tako slaba, kot kaže negativna serija, ki se vleče predolgo. Pri izidu 2:2 je sledila serija gostov 0:4, kar je pomenilo prvo otipljivejšo prednost na tekmi. Domačini so se z borbeno igro nato približali, Foto: Črtomir Goznik toda kot že velikokrat letos je spet pešala igra v obrambi. Na odmor so Črnomaljci odšli z izidom 12:14. Nadaljevanje je bilo zelo podobno prvemu delu: v napadu je še nekako šlo, toda obramba je bila vse preveč luknjasta. Največ težav je domači vrsti povzročal levi zunanji Slobo-dnik, ki je pri izidu 17:18 v 43. minuti s štirimi zaporednimi zadetki (skupaj 7 golov) praktično sam odločil zmagovalca. Igralci Velike Nedelje se do konca niso več pobrali, le nekoliko so ublažili poraz. Škoda, kajti težko se je znebiti občutka, da se igralci Velike Nedelje vse preveč hitro vdajo v usodo, kajti nekaj zadnjih tekmecev je bilo nedvomno premagljivih. Moškanjci-Gorišni-ca - Dobova 26:30 (12:17) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek, Kovač 3, M. Bedrač 7, Va-lenko 2, Ranevski 3, Balas 2, Lo-zinšek 3, Šincek 1, Škorc, Luka-ček, Vesenjak 1, Tement, Žuran, T. Bedrač 4, Sok, Firbas. Trener: Sebastjan Oblak. Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so proti Dobovi odigrali eno boljših tekem letos, toda gostje so še enkrat dokazali, zakaj so tako visoko na tabeli in so zasluženo slavili. Posavci, ki so jih v Gori-šnici spremljali tudi bučni navijači, so v tem trenutku pač kakovostnejši, domačini pa bodo ob podobnem pristopu proti slabše rangi-ranim moštvom prav gotovo nagrajeni s točkami. Srečanje je bilo v prvem delu dokaj izenačeno, rahlo pobudo pa so takoj prevzeli gostje. Pri izidu 9:9 v 18. minuti je sledila serija 0:3 za Do-bovo, ki se je tako prvič nekoliko odlepila (9:12). Tudi nadaljevanje prvega polčasa za rumene ni bilo preveč dobro, v napadu se je pojavljalo kar nekaj tehničnih napak, kar je izkušena gostujoča četa izkoristila za vodstvo 12:17. Uvodni zadetek nadaljevanja je pripadel Posavcem (12:18), toda žilavi domačini so se vrnili s serijo 5:0 (17:18). Žal je bilo nadaljevanje spet slabše, sledile so namreč črne štajerske minute, svoj dan pa je imel tudi vratar Dobove, ki je branil izjemno. Igralci Moškanjcev-Gorišni-ce se niso več zmogli približati na manj kot tri zadetke, kajti Dobova je bila v petek pač boljša. V zadnjih desetih minutah je domači strateg Oblak priložnost za igro ponudil prav vsem igralcem, ki so bili v kadru. tp Kolesarstvo m Aldo Ino Ilešič Na Tajvanu enkrat tudi na stopničke Ptujski kolesar Aldo Ino Ile-šič je kot član avstrijske ekipe Voralerberg nastopal na dirki prve kategorije na Tajvanu. Slovenske barve je zastopal še Jure Kocjan (SmartStop). Aldo je največji uspeh dosegel na uvodni etapi, ko se je odlično znašel v ciljnem sprintu 52 kilometrov dolge etape in zasedel 2. mesto. Zaostal je le za Nizozemcem Wouterjem Wi- ppertom (Drapac). Ilešič se je še dvakrat uvrstil med najboljšo deseterico: najprej je v 3. etapi osvojil 9. mesto (zmagovalec znova Wouter Wippert), nato pa v zaključni 5. etapi še 5. mesto (zmagal je Nemec Tino Thomel). Skupni zmagovalec dirke je postal Iranec Mirsamad Poorseyedigola-khour. Jm, sta torek • 31. marca 2015 Šport Štajrnhi 13 Strelstvo • 24. državno prvenstvo Rogla 2015 Ormožana Kevin Venta in Urška Kuharič bronasta Foto: Simeon Gönc Ormoški strelec Kevin Venta je na Rogli pokazal odlično streljanje v kvalifikacijah s pištolo (577 krogov) in na koncu osvojil bronasto odličje, svoje prvo člansko. Minuli konec tedna je v športni dvorani na Rogli potekal letošnji vrhunec sezone z zračnim orožjem - 24. državno prvenstvo Rogla 2015, ki ga je zelo uspešno organiziralo SD Slovenske Konjice. Odlično pripravljena kulisa 80-mestnega strelišča kvalifikacijske in finalne dvorane je pričakala 770 najboljših strelcev v Sloveniji, pogoji tekmovanja pa so bili na zelo visoki ravni in primerljivi tistim iz organizacij EP in WC. Strelski klubi iz Spodnjega Podravja so znova tekmovali zelo uspešno in si priborili tri posamične in štiri ekipne kolajne ter imeli ob tem osem uvrstitev v finalno usmerico. Miklavška ekipa do naslova državnih prvakov V najmočnejši pištolski konkurenci članov sta si finale priborila vodilni po kvalifikacijah Ormožan Kevin Venta (577) in miklavški strelec Boštjan Simonič na 7. mestu (560). Po finalu je Simonič napredoval za dve mesti in osvojil končno peto mesto, Venta pa si je v ogorčenem boju z izkušenejšima tekmecema Petrom Tkalcem in kasnejšim zmagoval- cem Cvetkom Ljubičem priboril bronasto odličje. »Že v poskusnih strelih sem čutil, da bo tekma težka. Čez celo tekmovanje sem imel kar nekaj težav, ki pa sem jih uspešno reševal in dosegel visok rezultat. Ker po kvalifikacijah v finalu znova vsi začnemo iz nič, je možno prav vse. Na začetku finala me je pritisk malce zdelal, potem se mi je uspelo zbrati, potru- dil sem se do konca in tokrat je bilo to dovolj za 3. mesto. Medalje sem zelo vesel, saj je bila to moja želja in cilj Dp," je po koncu navijaško razgretega finala, kjer je zmago slavil domači strelec, povedal Ormožan Kevin Venta. Tik za najboljšimi sta ostala Aleksander Ciglarič 559 in Matija Potočnik 557 na 10. in 15. mestu, 21. Zlatko Kostanjevec 551, 28. Gre- gor Vesenjak Juršinci 547 krogov. V ekipni razvrstitvi so naslov državnih prvakov slavili miklavški strelci Jožeta Kerenčiča pred Sevničani in strelci Dušana Poženela iz Rečice, 8. Juršinci, 12. Kidričevo, 14. Ptuj. V ženski konkurenci s pištolo je Ptujčanka Majda Raušl postavila najboljši rezultat dneva s 377 krogi, v finalu pa nato ostala tik za najboljšimi in osvojila 5. mesto. Svoj prvi naslov državne prvakinje je osvojila Katja Vodeb iz Liboj in v finalu postavila tudi nov finalni državni rekord s 195,6 kroga pred Sevničanko Mojco Kolman in Petro Dobravec iz Železnikov. 15. Mateja Levanič 350, 17. Mateja Pešakovic 348, 19. Petra Vernik 345, 21. Tina Novak 345, 28. Vesna Mele 323 krogov. V ekipni razvrstitvi so še petič zapored slavile strelke iz Železnikov, Ormožanke pa so bile za ekipno odličje prekratke za štiri kroge. Ormožankam dve bronasti medalji s puško Drugo najprestižnejšo kolajno v disciplini s puško je osvojila ormoška strelka Urška Kuharič, ki je po najboljšem kvalifikacijskem dosežku s 411,9 kroga osvojila bronasto odličje in zaostala le za Sašo Marijo Ratnik, SD Kolomana Flisarja Tišina, ki je obranila lansko lovoriko državne prvakinje, in Živo Muhič iz Postojne. Tretji najboljši rezultat v kvalifikacijah je postavila druga ormoška strelka Petra Vernik in po zanimivem finalnem boju osvojila 5. mesto. V ekipni razvrstitvi so slavile strelke Franca Lešnika Vuka iz Hoti-nje vasi pred Trboveljčanka-mi in ormoško ekipo Kovinarja. Uroš Mohorko z najvišjo uvrstitvijo med člani s puško V moški konkurenci s puško je enako suvereno kot Venta v kvalifikacijah s pištolo nastopal Željko Moiče-vic in s 628,5 kroga postavil vrhunski dosežek. Slednji pa je v razburljivem finalu moral premoč priznati ruškemu strelcu Benjaminu Jodlu, ki je osvojil svoj prvi naslov državnega prvaka, tretje mesto je pripadlo Robertu Marko-ji. Iz naših koncev je odlično streljanje pokazal predvsem kidričevski strelec Uroš Mo-horko in s 610,2 kroga osvojil visoko 11. mesto ter finale zgrešil za slaba dva kroga ter dosegel svoj najboljši rezultat kariere. Med ormoškimi strelci se je najvišje uvrstil Jan Šumak in s 607,5 kroga osvojil 17. mesto. 25. Tadej Horvat 606,2, 44. Boris Hergula 597,4, 67. Rok Šumak 586,0 kroga. V ekipni razvrstitvi so zmagali Grosu-peljčani pred Olimpijo in Rušami, 9. Kovinar Ormož. Rezultate naših mlajših spodnjepodravskih strelcev bomo predstavili v petkovi številki Štajerskega tednika. Simeon Gonc Futsal • Finale lige U-21 Boks • 1. slovenska liga Lepa zaloga Sevničanov pred povratnim dvobojem na Hardeku Peti državni naslov za BK Ring Sevnica - Tomaž Picerija Ozmec 6:2 (4:1) STRELCI: 1:0 Goričan (6./ ag), 1:1 Kamenšek (9.), 2:1 Gri-gic (13.), 3:1 Govekar (15.), 4:1 Grigic (20.), 5:1 Krnc (27.), 5:2 Koren (29.), 6:2 Martič (32.). TOMAŽ: Starčevič, Ketiš, Ko-larič; Magdič, Koren, Belšak, Školiber, Goričan, Matjašič, Žganec, Gašparič, Jaušovec, Kamenšek. Trenerja: Marjan Magdič in Matej Gajser. Prva tekma velikega finala v kategoriji U-21 je postregla z dobro predstavo, ki je domači ekipi Sevnice pred povratnim srečanjem prinesla lep zalogaj štirih zadetkov. Gostitelji so povedli v 6. minuti, ko je močan predložek v lastno mrežo preusmeril Goričan. Le dobre tri minute zatem je prišlo do izenačenje na 1:1 - po strelu Magdiča in obrambi sevniškega vratarja je odbitek v mrežo pospravil Kamenšek. Do konca 1. polčasa so gostitelji dosegli kar tri zadetke in odšli mirni na odmor. Gostom v 2. polčasu ni pomagala niti menjava vratarja, ko je Starčeviča zamenjal Ko-larič. Na 5:1 je v 27. minuti povišal Krnc po lepo odigrani kombinaciji iz stranskega avta. Petelini so zmanjšali zaostanek v 29. minuti preko Korena, ki je odlično preigral najprej enega izmed Sev-ničanov in nato še vratarja Vidmarja. Končni izid 6:2 je v 32. minuti postavil Martič, ki je pobegnil po levi strani in z nekaj sreče zadel mrežo Tomaža. Povratna tekma bo v Ormožu na sporedu čez 14 dni. Mitja Jontez (trener Sevnice): »Čestitke mojim fantom. Pokazali so tisto, kar sem od njih pričakoval, ob tem so na igrišču pustili srce. Tekma dostojna velikega finala in v Ormož potujemo s kar lepim rezultatom. V 14 dneh moramo popraviti napake, ki so nam se dogajale pri koncu tekme. Gostje, ki igrajo odlično, so nam vsilili visoki tempo in posledično s tem nam je padla koncentracija. V Ormožu se bomo morali zelo potruditi, da bomo tretjič zapored postali državni prvaki pri U21.« Marjan Magdič (trener Tomaža): »Kljub porazu smo zadovoljni. Moram čestitati nasprotni in tudi svoji ekipi, saj sta prikazali čudovito tekmo na zelo visokem nivoju. Sevnici se je poznalo igranje njihovih fantov v članski 1. ligi. Mi nimamo teh izkušenj, saj ne igramo nobene članske lige. Ni še vsega konec. Mi se bomo maksimalno potrudili, da ob polni dvorani na Hardeku poskušamo narediti velik uspeh.« uk Sklepno dejanje letošnje šeste izdaje slovenske boksarske lige je bilo v soboto v telovadnici Gimnazije Koper, kjer je BK Koper izpeljal 6. krog tekmovanja. Ta je minil v rekordni udeležbi, saj je bilo na sporedu kar 25 dvobojev. Na Primorsko je številčno ekipo 11 boksarjev poslal BK Ring (8 jih je dobilo tekmece), ki je pred zadnjim krogom branil vodilni položaj na lestvici. Novinec v ptujskem dresu je bil Žan Molnar, ki resneje trenira boks zadnjih nekaj mesecev. Talentiran kadet je upravičil zaupanje, saj je bil konkretno boljši tekmec od Tilna Javorška (KBV Domžale). Po letu in pol premora, ko je bil brez tekmeca, je tokrat prvič med mladinci nastopil Timotej Pučko. V prvi rundi je bil proti Žanu Verbiču (BK Ljubljana) boljši, v nadaljevanju pa mu je zmanjkalo moči. Po prekinitvi ob koncu druge runde je slavil Verbič. S prekinitvijo je bil končan tudi debitantski nastop Primoža Pregla, ki je v velterski članski kategoriji izgubil z izkušenejšim Ha-risonom Šerifoskim (BK Portorož). V velterski kategoriji do 69 kg se je Luka Štolekar zelo dobro upiral Toniju Turku (BK Tivoli Ljubljana), ki je zmagal po točkah. Povratnik v boks, Ptujčan Marko Ma-kovec, je iz borbe v borbo boljši, kar je dokazal tudi v Kopru. Suvereno je premagal starega znanca Gala Šmida Ptujska ekipa je v Kopru obranila prednost in se okronala z novim naslovom državnih prvakov. (BK Tivoli Ljubljana). Naslednji »ringovec« je bil Aleš Kujavec, ki se je pomeril z veliko težjim Nikolo Čuko-vicem (BK Tivoli Ljubljana), ki je unovčil to svojo prednost in zasluženo zmagal. Trenutno najaktivnejši ptujski amaterski boksar Denis Lazar je imel veliko smole na obračunu z Lukom Mejačem (KBV Ljubljana -FCL). Lazar je dominiral ves čas dvoboja, a sta se borca ob koncu druge runde zaletela z glavama in Lazarju je počila arkada. Dvoboj je bil prekinjen, po preštetju sodniških točk pa je Lazar zanesljivo zmagal. Zanesljivo je zmagal tudi vedno boljši Miha Vin-diš, ki je ugnal Vlada Vignje-vica (ŽBK Maribor). Tako so tekmovalci BK Ring v zadnjem šestem kro- gu slovenske boksarske lige vknjižili štiri zmage in štiri poraze, kar je bilo dovolj za ubranitev novega ekipnega ligaškega naslova državnih prvakov. 1. BK Ring 73 točk 2. ŽBK Maribor 63 točk 3. BK Knockout Ljubljana 52 točk To je bil peti osvojen naslov za ptujski klub, po katerem je trener Ivan Pučko mlajši povedal: »Za nami je uspešna sezona, v kateri smo ponovno dokazali, da imamo na Ptuju veliko bazo tekmovalcev in da z njimi odlično delamo. Za nas je novi naslov lep uspeh in hkrati motivacija za delo v prihodnosti.« Pod ta naslov ekipnih li- Ekipa BK Ring Ptuj 2014/2015: Urh Zebec, Leon Lovrec, Žan Molnar, Matic Habjanič, Timotej Pučko, Monika Božičko, Anja Jabločnik, Doris Sor-šak, Blaž Škrjanec, Marcel Gojkošek, Primož Pre-gl, Luka Štolekar, Robert Šimončik, Aleš Kujavec, Nejc Nedeljko, Marko Ma-kovec, Damjan Habjanič, Bojan Skok, Denis Lazar, Miha Vindiš. Trenerji: Ivan Pučko, Ivan Pučko mlajši, Sašo Pučko. gaških državnih prvakov Slovenije se je podpisalo 20 boksarjev in boksark, vsak je dodal svoj delček v mozaik tega uspeha. David Breznik 14 Štajerski Šport, rekreacija torek m 24. marca 2Q15 Nogomet • 3. SNL sever, Superliga Po dva zadetka dovolj za tri točke 3. SNL sever: Na večini tekem odločitve v 2. polčasih Drugi spomladanski krog je prinesel večino odločitev o zmagovalcu v drugih polčasih. Tako je bilo šest od sedmih tekem odločenih v tem delu igre, le vodilni Maribor B je vodstvo iz prvega polčasa (0:1) nadgradil v drugem še z enim zadetkom za končno zmago v Lenartu z 0:2. Po izenačenih prvih delih so do zmag prišli še Drava, Koroška Dravograd, Fosilum Šentjur, Mons Claudius in Fužinar. V derbiju kroga v Celju je popoln preobrat uspel Podvincem, ki so tako ubranili visoko 3. mesto. Vodilne tri ekipe so tako ohranile svoj položaj na lestvici, medtem ko je zelo izenačen sredinski del lestvice, kar bo v nadaljevanju lige najverjetneje prineslo polno rezultatsko zanimivih dvobojev in napetih tekem. REZULTATI 15. KROGA: Radlje - Drava Ptuj 1:2 (0:0), Šampion - Podvinci Betonar-na Kuhar 1:2 (1:0), AHA Emmi Bistrica - Koroška Dravograd 0:3 (0:0), Fosilum Šentjur -Korotan Prevalje 3:1 (1:1), AjDAS Lenart - Maribor B 0:2 (0:1), Mons Claudius - Maleč-nik 2:1 (1:1), Fužinar - Šmarje pri Jelšah 2:0 (0:0) 1. MARIBOR 15 14 0 1 57:17 42 2. DRAVA PTUJ 15 11 2 2 47:20 35 3. PODVINCI KUHAR 15 9 2 4 31:19 29 4. ŠAMPION 15 8 0 7 39:31 24 5. K. DRAVOGRAD. 15 6 4 5 26:21 22 6. FUŽINAR 15 5 7 3 25:20 22 7. FOSILUM ŠENTJUR 15 7 1 7 26:31 22 8. ŠMARJE PRI JELŠ. 15 6 2 7 26:24 20 9. KOROT. PREVALJE 15 6 1 8 24:27 19 10. MONS CLAUDIUS 15 6 1 8 18:42 19 11. RADLJE 15 5 3 7 30:28 18 12. AjDAS LENART 15 5 0 10 15:28 15 13. MALEČNIK 15 3 1 11 21:45 10 14. A. E, BISTRICA 15 2 0 13 10:42 6 RADLJE - DRAVA PTUJ 1:2 (0:0) STRELCI: 0:1 Lavrinc (58.). 0:2 N. Čeh (85.), 1:2 Šturm (92.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Rešek, Murko, De. Krajnc, Tomažič Še-ruga, Da. Krajnc, N. Čeh, Horvat (od 84. Šalamun), Barun, Tisaj (od 89. Hutinski), Antolič (od 46. Lavrinc). Trener: Franc Fridl. Na igrišču z umetno travo v Dravogradu so imeli nogometaši Drave nadzor nad igro in so bili bistveno boljši tekmec. To se je kazalo tudi skozi priložnosti in že v prvem delu bi se »moral« med strelce vpisati ptujski napadalec Tisaj. Ta je tudi v nadaljevanju zgrešil veliko priložnost, enako velja še za Lavrinca ter Tomažiča Šeru-ga. Domači nogometaši so se v glavnem le organizirano branili, vendar so bili v 58. minuti po natančni podaji Nastje Čeha za trenutek nepazljivi, tako da je žogo v kazenskem prostoru lepo zaustavil Lavrinc in jo je s strelom z levico poslal v mrežo - 0:1. Po vodstvu je Drava še bolj pritisnila, kar so iz protinapada skorajda izkoristili igralci Radelj, a je Ajlec odlično obranil zaključni strel. Do konca tekme so Ptujčani še naprej igrali svojo igro, domačini pa so bili v podrejenem položaju. Po nespretnem posredovanju vratarja Čavnika izven kazenskega prostora je prosti strel iz kakšnih 17 metrov odlično izvedel Nastja Čeh in dosegel zadetek v vratarjev kot - 0:2. V zaključku tekme je Tomažič Šeruga najprej prejel rumeni karton za prekršek, nato pa še drugega zaradi ugovarjanja, kar je pomenilo izključitev. V sodnikovem podaljšku se je vztrajnost izplačala Radeljča-nom, saj je Šturm iz petih metrov z glavo premagal Ajleca za končni rezultat 1:2. ŠAMPION - PODVINCI BETONARNA KUHAR 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Gojzdnik (24.), 1:1 Osterc (65.), 1:2 Požegar (74.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Frangež, Bru-men, Narič, Lah, Šebela (od 63. Osterc), Sagadin, Požegar (od 77. Gril), Zagoršek (od 84. Pal), Podbrežnik, Belšak; trener: Miran Ljubec. Nogometaši Podvincev Betonarne Kuhar so v derbiju kroga na igrišču z umetno travo v Celju premagali ekipo Šampiona in se učvrstili na 3. mestu lestvice. Uvod v tekmo je bil bled z obeh strani, saj ni bilo prave igre in priložnosti. Za poživitev dogajanja in vodstvo domačih je v 24. minuti poskrbel Gojz-dnik, saj je s strelom iz kakšnih 25 metrov dosegel pravi evrogol - 1:0. Zaostanek je goste spodbudil k bolj zavzeti predstavi in do konca prvih 45 minut sta nevarno poizkušala Podbrežnik ter Frangež. Po odmoru je na igrišču popolnoma prevladovala ekipa Podvincev, ki je pokazala veliko želje po boljši igri in spremembi izida. Njihova vztrajnost in pritisk sta se jim obrestovala v 65. minuti, ko je Osterc po natančni podaji Frangeža s strelom z glavo iz kakšnih 10 metrov premagal vratarja Vun-derla - 1:1. Po izenačenju so gostje poskušali s streli od daleč, najbližje zadetku sta bila Podbrežnik in Osterc. Odločilen trenutek tekme se je zgodil v 74. minuti, saj je Zagoršek prodrl po desni strani in z diagonalno podajo našel na drugi vratnici Požegarja, ki je žogo potisnil v gol - 1:2. Po vodstvu so bili Podvinčani še naprej boljša ekipa, domačini so le v sodnikovem podaljšku izvedli resnejši napad, po katerem pa se rezultat ni spremenil. Varovanci Mirana Ljubca so v Celju popolnoma zasluženo prišli do pomembne zmage. David Breznik Superliga: Ormož z zmago na vrh Strelci so bili v prvem spomladanskem krogu precej razpoloženi, le v Cirkulanah tekmeca s sredine lestvice nista dosegla nobenega gola. Videm je proti Apačam upravičil vlogo favorita, kar štiri zadetke je za goste dosegel Dominik Boža k. Ormož je slavil na derbiju v Ge-rečji vasi, kar osem zadetkov pa je padlo v Poljčanah, toda zmagovalca ni bilo ... Na nedeljskem lokalnem obračunu med Stojnci in Bukovci so gledalci videli največje presenečenje tega kroga, saj so gostje šokirali favorizirane domačine. REZULTATI 13. KROGA: Apače - Videm 1:5 (1:1); strelci: 0:1 Božak 23., 1:1 Hergan 43., 1:2 Božak 58 - 11-m, 1:3 Sitar 76., 1:4 Božak 78., 1:5 Božak 80.; Cirkulane - Hajdina 0:0; Gerečja vas - Carrera Optyl Ormož 1:2 (0:1); Boč - Središče ob Dravi 4:4 (3:1); strelci: 1:0 Sakelšek 5.-ag, 2:0 Šket 10. - 11-m, 2:1 Ivanuša 29., 3:1 Hajšek 44., 3:2 Govedič 77., 3:3 Borko 81., 3:4 Novak 83., 4:4 Jelov-šek 85.; Stojnci - Bukovci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Topolnik 29., 0:2 Habrun 74. 1. C. O. ORMOŽ 13 10 1 2 39:14 31 2. VIDEM 13 10 0 3 37:14 30 3. GEREČJA VAS 13 9 2 2 42:10 29 4. STOJNCI 13 8 2 3 32:9 26 5. SREDIŠČE OB D. 13 6 2 5 28:35 20 6. HAJDINA 13 4 2 7 17:26 14 7. APAČE 13 4 0 9 18:45 12 8. CIRKULANE 13 3 2 8 15:23 11 9. BUKOVCI 13 2 2 9 18:36 8 10. BOČ POLJČANE 13 2 1 10 14:48 7 GEREČJA VAS - CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:2 (0:1) STRELCI: 0:1 Zlatnik 16., 1:1 M. Leben 54., 1:2 Zidarič 89. GEREČJA VAS: Stegne, Strel (od 46. Lončarič), Gabrovec, Sagadin, A. Šešo, N. Šešo (od Športni napovednik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj Člani, četrtfinale: Stojnci - Podlehnik, Lovrenc - AHA Emmi Bistrica, Drava - Središče, Aluminij - Videm (SREDA ob 16.30). Mladina, finale: Aluminij - Drava Ptuj (TOREK ob 16.30) Šah • Odprti velikonočni turnir v Spuhlji Šahovska sekcija Spuhlja organizira v ponedeljek, 6. aprila, tradicionalni odprti velikonočni turnir v šahu. Začetek je predviden ob 9.00 v gostišču Pri Majdi v Spuhlji. Organizatorji vabijo vse šahiste in tiste, ki bi to radi postali. DB, JM Šolski šport • Šah Od »ptujskih« osnovnih šol najboljše učenke iz Gorišnice Foto: Črtomir Goznik V uvodnem krogu spomladanskega dela Superlige so Bukovčani v gosteh presenetili ekipo Stojncev. 46. Jazbec), Rozman, Boškovič, Krajnc (od 36. Šerdoner), M. Leben, Tominc. Trener: Igor Vorih. CARRERA OPTYL ORMOŽ: Fijavž, Hriberšek, Klemenčič, Šincek, Ismajlovski, A. Leben, Tomašic, Zidarič, Zlatnik (od 46. Babič od 90. Žinko), Mar-tan (od 31. Lah), Rajh. Trener: Drago Posavec. Uvodni spomladanski krog v Superligi se glede boja za najvišja mesta ni mogel pričeti na boljši način - v Gerečji vasi sta se namreč pomerili prvo-in drugouvrščena ekipa lige. Tekma se je končala z zmago gostov, zato bodo »optiki« vsaj teden dni na vrhu prvenstvene lestvice. Srečanje pred dobrimi 100 gledalci je bilo gledljivo in dinamično, vroče pa je bilo tako na igrišču kot na tribuni. Že uvod tekme je nakazal, kakšno utegne biti nadaljevanje: domačini so imeli večjo posest žoge, gostje, zelo organizirani na sredini igrišča in predvsem v obrambi, pa so pretili iz hitrih prehodov v napad. V 16. minuti je po samostojnem prodoru za veselje gostujočih navijačev poskrbel Zlatnik, ki je zadel s pomočjo vratnice. Najlepšo priložnost za Gerečjo vas v prvem delu je imel Tominc, ki je atraktivno poskušal z lobom, toda zgrešil. Kljub večji posesti žoge domačih so bili Ormožani nevarnejši, še posebej mladi in hitri Zlatnik. Ključni trenutek na tekmi se je zgodil v 35. minuti, ko je domači vratar grobo podrl Zlatnika in si upravičeno prislužil rdeči karton. V drugem delu so s spremembo igralne formacije in z dvema menjavama popolnoma prevladovali vijoličasti in v 54. minuti zasluženo izenačili. Po zmedi v kazenskem prostoru Ormoža je iz bližine zadel Miha Leben. Domačini so bili tudi v nadaljevanju precej boljši, poskušali so Jazbec, Rozman in Lončarič, na drugi strani pa je v 79. minuti izjemno priložnost zapravil Tomašic. Ko je že vse kazalo na delitev točk in ko je Gerečja vas vse stavila na napad in s tem na zmagoviti zadetek, so udarili mladi gostje. Na levi strani je povsem sam ostal Zidarič, ki je z odlično odmerjenim udarcem poskrbel za skok Ormoža na sam vrh Superlige. tp Na Otočcu je potekalo ekipno državno prvenstvo za učenke in učence osnovnih šol za šolsko leto 2014/15, starih do 15 let. Pri učenkah so nastopile šahistke iz 15 šol, med njimi tudi ekipi OŠ Gori-šnica in OŠ Ljudski vrt Ptuj. Pri učencih je med 17 ekipami iz ptujskega področja nastopila le ekipa OŠ Ljudski vrt Ptuj. V posameznih ekipah je nastopilo kar nekaj državnih prvakov oziroma nosilcev medalj pred kratkim končanega klubskega posameznega državnega prvenstva za učenke in učence po starostnih kategorijah od 8 do 18 let. Učenke OŠ Gorišnica v postavi Nika Kralj, Karmen Ko-stanjevec, Brina Kolarič in Saša Arnuš so trikrat zmagale, dvakrat igrale neodločeno in trikrat izgubile. Najboljši sta bili Nika Kralj in Brina Kolarič, ki sta iz osmih partij zbrali vsaka po pet točk. Pri OŠ Ljudski vrt je bila najboljša Iva Vido- vič s šestimi točkami, Maja Leskovar je dodala 3,5 točke, dosegle pa so tri zmage in pet porazov. Nastopila je še Pia Kramberger. Pri učencih OŠ Ljudski vrt, ki je trikrat zmagala, dvakrat igrala neodločeno in trikrat izgubila, je pet točk iz osmih partij zbral Nik Kaisers-berger, Naj Pivec je dodal štiri iz sedmih partij, nastopili pa so še Vid Čabrian, Nino Šegula in Anton Anželj. Končni vrstni red učenke: 1. OŠ Hruševec Šentjur 23,5 (17), 2. OŠ Cerklje ob Krki 22 (16), 3. OŠ M. Vilharja Postojna 19,5 (14) ... 7. OŠ Gorišnica 13 (10), 8. OŠ Ljudski vrt Ptuj 12,5 (8) itd. Končni vrstni red učenci: 1. OŠ M. Vilharja Postojna 30 (17), 2. OŠ Nove Jarše 27,5 (14), 3. OŠ Zbora odposlancev Kočevje 23 (13) ... 12. OŠ Ljudski vrt Ptuj 15,5 (9) itd. Silva Razlag Šolski šport • Judo Odlični judoisti OS Gorišnica in OŠ Cirkulane-Zavrč V športni dvorani Nika Vra-bla v Mariboru je potekalo območno prvenstvo osnovnih šol Pomurja, Maribora in Podravja. Na njem so tekmovali judoisti in judoistke iz 45 šol, med njimi so bili tudi številni mladi judoisti iz Spodnjega Podravja. Glede na skupne rezultate se je najbolj izkazala ekipa OŠ Gorišnica, ki je bila v skupnem seštevku vseh rezultatov druga, OŠ Cirkulane-Zavrč je bila tretja. Slednja je bila najboljša med cicibani in cicibankami do 10. leta starosti, na 2. mestu pa OŠ Gorišnica. V starostni kategoriji mlajših dečkov so bili gorišniški judoisti peti, OŠ Ljudski vrt šesta, OŠ Cirkula-ne-Zavrč deveta in OŠ Mladika deseta. Pri mlajših deklicah je bila najbolj uspešna OŠ Gorišnica, pred OŠ Juršinci. V kategoriji starejših dečkov so bili Gorišničani peti, medtem ko so bile njihove starejše deklice prve (druge so bile deklice iz OŠ Cirkulane-Zavrč). Dobitniki medalj iz OŠ Spodnjega Podravja: 1. mesta so osvojili: Nika Murk, Miha Valenko, Miha Ko-vačec, Katarina Bezjak, Nuša Levanič, Eva Čagran, Lana Drobnjak, Karmen Kostanje-vec (vsi OŠ Gorišnica), Andi Karameta (OŠ Mladika), Ana Vidovič (OŠ Ljudski vrt), Manuela Rihtarič (OŠ Cirkulane-Zavrč); 2. mesta so osvojili: Anže Ferguš, Žiga Štumberger, Nina Koša k, Viktorija Zadravec (vsi OŠ Cirkulane-Zavrč), Lara Bezjak, Luka Belšak, Rok Veselič (vsi OŠ Gorišnica), Anže Her-ga, Zoja Munda, Evelin Munda (vsi OŠ Juršinci), Luka Caf (OŠ Destrnik-Trnovska vas), Filip Laura (OŠ Breg), Tilen Kojc (OŠ Dornava); 3. mesta so osvojili: Katja Emeršič, Špela Ilec, Nejc Kelc, Saša Grubič, Marsel Rihtarič (vsi OŠ Cirkulane-Zavrč), Urban Tetičkovič, Ana Tetičkovič (oba OŠ Destrnik-Trnovska vas), Blaž Bezjak, Julija Partljič, Žiga Belšak, Niko Trunk (vsi OŠ Gorišnica), Jaša Dajčman, Zarja Fajt, Eva Fajt (vsi OŠ Breg), Doroteja Kozar (OŠ Juršinci). David Breznik torek • 31. marca 2015 Tednikov GPS Štajerski FEDNIK 1S Slovenija • Bližajo se pomembni datumi za bodoče dijake Zadnji datum za vpis je 3. april Naslednji teden se izteka rok za vpis v srednje šole za šolsko leto 2015/16. Do 9. aprila pa bodo bodoči dijaki le še čakali, takrat bo namreč objavljeno število prijav. Deleži razpisanih mest za vpis v srednje šolske programe za šolsko leto 2015/2016 l Nižje poklicno izobraževanje □ Srednje poklicno izobraževanje Srednje strokovno izobraževanje □Gimnazije 3% Učenci, ki se bodo prijavili v roku, bodo lahko svojo prijavo še prenesli na drugo srednjo šolo ali v drug program, in sicer vse do 24.aprila. Šole, na katerih bo več prijavljenih učencev, kot bo razpisanih mest, bodo s soglasjem ministrstva sprejele sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo učence in dijake obvestile šole, ministrstvo pa bo na svojih spletnih straneh 29. maja objavilo, katere šole bodo (v katerih programih) omejile vpis. To bo zelo pomem- Razpis za vpis v srednje šole za šolsko leto 2015/2016 Pomembni datumi 3. 4. 2015 Rok za prijavo za vpis 9. 4. 2015 Objava stanja prijav za vpis na internetu do 24. 4. 2015 Možnost prenosa prijave za vpis na drugo srednjo šolo do 3. B. 2015 Srednje šole o omejitvah vpisa obvestijo prijavljene kandidate 5. B. 2015 Rok za prijavo za vpis neuspešnih dijakov 1. letnikov, ki se želijo ponovno vpisati v 1. letnik istega ali drugega programa 17. B. 2015-19. B. 2015 Vpis za sprejete v 1. krogu izbirnega postopka do 19. B. 2015 Objava rezultatov 1. kroga vpisa in seznanitev neuspešnih kandidatov z možnostmi v 2. krogu do 19. B. 2015 Objava spodnjih mej 1. kroga izbirnega postopka na internetu 23. B. 2015 Rok za prijavo za vpis v 2. krogu izbirnega postopka 29. B. 2015 Objava rezultatov 2. kroga izbirnega postopka do 1. 7. 2015 Vpis za sprejete v 2. krogu izbirnega postopka S. 7. 2015 Objava še prostih mest za vpis na srednje šole 31. S. 2015 Rok za prijavo in vpis dijakov v višje letnike ter ponavljalcev 31. S. 2015 Rok za vpis na srednjih šolah, ki še imajo prosta mesta ben datum, takrat bodo namreč bodoči dijaki izvedeli, ali so sprejeti ali ne (po pošti pa do 3. 6.). Vpis za tiste, ki bodo sprejeti že v prvem krogu na želeno šolo, bo potekal med 17. in 19. junijem. Ostali pa bodo seznanjeni s prostimi mesti in bodo lahko na posebnem obrazcu napisali naj- več 10 programov, v katere se želijo vpisati. Do 23. junija bo treba oddati prijavo za drugi krog, šest dni zatem, 29. junija, pa bodo ob- javljeni rezultati 2. kroga. Vpis za uspešne v drugem krogu bo potekal 27. junija. Dženana Kmetec Naslednji petek se izteka rok za vpis v srednje šole. Foto: CG Ptuj • 6. dan za spremembe končan V podhodu plava nešteto ribic Projekt Dan za spremembe, ki sta ga organizirala Center interesnih dejavnosti Ptuj in Društvo za šport invalidov Most Ptuj je končan. Podhod je več kot 250 prostovoljcev polepšalo s takšnimi in drugačnimi umetniškimi stvaritvami, njegovi uporabniki pa zraven lepe podobe čakajo le še na boljšo ureditev funkcionalnosti. Prostovoljska akcija, ki je potekala v sklopu projekta 6. dan za spremembe, katere nacionalni nosilec in koordinator je Slovenska filantropija, je letos potekala pod geslom Ne prepuščaj se toku, spreminjaj tudi ti. V minulem tednu, od ponedeljka do petka, je skupaj okrog 250 prostovoljcev, od tega polovica osnovnošolcev in dijakov, ptujski železniški podhod spreminjala z barvami in čopiči. Skupaj so opravili 420 prostovoljnih ur in prepleskali 240 m2 površine. Zraven mladih risarjev iz ptujskih osnovnih in srednjih šol so sodelovali še številni drugi prostovoljci: člani društva Most, uporabniki Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja, vse OŠ v Ptuju, Ekonomska šola Ptuj, restavracija Gastro, Dom upokojencev Ptuj, slikopleskarstvo Sping, grafitar Marko Gavez Kolarič in Vili Kramberger, s. p.. Velika zasluga, da je bil projekt izpeljan v takšni obliki, gre podjetnikoma Alešu in Branku Goričanu, ki sta obenem predstavljala tudi poklic slikopleskarja. prakse s strani nacionalnega koordinatorja, Slovenske filan-tropije, sodelujoče pa so izrazili upanje, da bo postal tradicionalen. Kot je dejala Silva Razlag, ki je skupaj z Jurijem Šarmanom koordinirala projekt, se že veselijo, da bo Ptuj kmalu dobil nov podhod, ki da že čaka na nove poslikave. Družba Radio-Tednik Ptuj je letos nastopila kot medijski sponzor dogodka in ga bo z veseljem podprla tudi v prihodnje. Dženana Kmetec V medgeneracijskem prostovoljskem projektu je bilo nadaljevano lani začeto delo, ko so podhod uredili le do polovice. Sedaj pa je dobil končno podobo. V petek so akcijo slovesno končali, pokazali rezultate svojega dela in nešteto ribic, ki plavajo v podhodu. Podeljeno je bilo tudi posebno priznanje najbolj zavzetemu prostovoljcu Andreju Gjoreku iz OŠ dr. Lju-devita Pivka. Ptujski projekt je bil že lani izpostavljen kot primer dobre Zaključek akcije je bil v petek. Podhod je več kot 250 prostovoljcev polepšalo s takšnimi in drugačnimi umetniškimi stvaritvami, uporabniki pa zraven podobe čakajo le še na ureditev funkcionalnosti. Podhod prej in podhod potem Foto: CG Foto: CG 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 24. marca 2015 Kidričevo • Inovativne rešitve Taluma za odprte prostore Predstavili blagovne znamke Kreal, Lumenova in Xtreme outdor Na dobro obiskani Talumovi konferenci Rešitve za odprti prostor so udeležencem predstavili inovativne možnosti uporabe aluminija s sinergijo dizajna in arhitekture v različnih prostorih; ob tem so zanimanje pritegnile nove blagovne znamke Kreal, Lumenova in Xtreme outdor. Kot je povedal član Talumove uprave Daniel Lačen, so pred letom in pol ustanovili podjetje Kreativni aluminij, katerega poslanstvo je predvsem razvoj izdelkov z višjo dodano vrednostjo na osnovi aluminija, pod blagovno znamko Kreal. Več kot 60-letna tradicija pridobivanja in obdelave aluminija jim pri tem zagotavlja poglobljeno tehnološko znanje in izkušeno ekipo. Po besedah Alberta Korošca, direktorja družbe Kreativni Aluminij, so bili osnova za izbiro smeri in razvoja rešitev za odprte prostore predvsem pregledi trendov pri uporabi aluminija, analiza lastnih kom- rrr Foto: M. Ozmec Inovativne rešitve za odprte prostore so predstavili (z leve) Rado Pišot, Albert Korošec, Daniel Lačen, Grega Bizjak in Matej Bernard Kobav. petenc ter ocena priložnosti in vanju s poslovnimi partnerji neracijskega druženja, otroških možnosti, kjer pridejo do izraza soustvarjajo družabne prostore igrišč, učilnic v naravi, zuna-prednosti aluminija. V sodelo- Kreal v obliki centrov medge- njih fitnesov, tržnic in podob- no. Koncept rešitev omogoča prilagodljivost, modularnost, sestavljivost in razstavljivost opreme, kar omogoča prilagajanje specifičnemu prostoru, funkcionalnosti in željam uporabnikov. Posebno pozornost stroke je pritegnil nov program razvoja svetil, ki ga razvijajo pod blagovno znamko Lumenova. Program razvoja svetil je povezan s toplotnimi, odsevnimi in drugimi lastnostmi aluminija, ki skupaj z modernimi tehnikami LED svetlečih diod prinašajo podaljšanje življenjske dobe svetil ob hkratnem znižanju stroškov vzdrževanja in povečanju ener- gijskega izkoristka. Pozornost udeležencev je pritegnila tudi razstavljena kolekcija prestižnega zunanjega pohištva XTreme outdoor collection, ki jo je oblikovala Sabina Zerezghi in so jo v Krealu, v sodelovanju s podjetjem Boxmar Leather, zasnovali tako, da izpolnjuje pričakovanja najzahtevnejših kupcev. Sicer pa z novimi programi izdelkov v Talumovih hčerinskih družbah dokazujejo, da so aluminij prevzeli iz narave in da je s svojimi brezmejnimi oblikovalskimi možnostmi na uporaben in ino-vativen način nadvse uporaben za vse generacije. M. Ozmec Kidričevo • V DPD Svoboda imajo prostorske težave Urediti želijo prostore in pisarno V delavsko prosvetnem društvu Svoboda Kidričevo, ki domuje kar v svoji knjižnici, si prizadevajo za ureditev kletnih prostorov, pridobiti pa želijo tudi eno od pisarn sedanje občine, s čimer bi si zagotovili tudi dostop do sanitarij. Na nedavnem občnem zboru Svobode je Majda Klemenčič Vodušek, ki so jo ponovno izvolili za predsednico, poudarila, da je tudi lani vseh šest sekcij svoje delo dokazovalo s prireditvami in razstavami ter objavami prispevkov v sredstvih obveščanja: »Kljub prostorski stiski, ki nas pesti že več let, so naše sekcije zelo delovne.« V Svobodi so posebej veseli, da njihovo knjižnico radi obiskujejo tako najmlajši kot osnovnošolci, srednješolci in tudi starejši bralci. Sodelovali so tudi na ustanovitvi nevladne fundacije v Objemu skupnosti, v Starošincah pa so se predstavili z delavnico Knjižnica na potepu. Sicer pa se bodo tudi v letošnjem letu trudili, da bodo v delo Svobode vključili čim več mladih iz Kidričevega. V ta na- men so izdelali zloženko vseh prireditev, ki je na voljo vsem obiskovalcem knjižnice. M. Ozmec Foto: M. Ozmec Predsednica Majda Klemenčič Vodušek je poudarila, da Svobodo že več let pestijo prostorske težave, zato jih želijo vsaj delno rešiti. Lovrenc na Dr. polju • Pridne Sončnice iz društva Invalid Ob materinskem dnevu pripravile razstavo ročnih del V počastitev materinskega dne so članice ustvarjalnih delavnic Sončnice, ki delujejo v okviru društva Invalid Kidričevo, pripravile zanimivo razstavo ročnih del v prostorih Društva upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju. Kot je ob odprtju razstave povedal Silvester Skok, predsednik društva Invalid Kidričevo, v okviru društva že lep čas aktivno deluje tudi skupina trinajstih žena in deklet, ki so se poimenovale Sončnice. Sestajajo se vsak teden, na ustvarjalnih delavnicah v društvenih prostorih v Kajuhovi ulici 4 v Kidričevem, kjer pod vodstvom Marte Murko in Marte Majhenič izdelujejo najrazličnejše ročne izdelke, spretno pletejo, kvačkajo, klekljajo ter ustvarjajo razne izdelke iz papirja, tekstila in drugih recikliranih materialov. Izbor svojih najlepših, v glavnem unikatnih izdelkov, vsako leto predstavijo ob materinskem dnevu. Na letošnji razstavi je svoje izdelke predstavilo vseh 13 članic. Ker je pred vrati velika noč, so razstavile tudi nekaj unikatnih ročno okrašenih pisank. -OM Foto: M. Ozmec Sp. Podravje • Na obisku evropska poslanka Romana Tomc Kako daleč od Evrope smo? V petek je poslanka Suzana Lep Šimenko pripeljala v Spodnje Podravje in Haloze evropsko poslanko Romano Tomc, da bi ta spoznala težave, s katerimi se srečujemo v tem okolju. »Tudi evropski poslanci morajo biti seznanjeni s stanjem na terenu,« je namen obiska predstavila Suzana Lep Šimenko, »in ker je Romana Tomc prišla na moje povabilo, sem ji predstavila svoje bližnje območje -Spodnje Podravje in Haloze.« Poslanki sta se najprej ustavili v Kidričevem in se srečali s predstavniki največjih podjetij v tem okolju, Boxmarka in Talu-ma, ter s kidričevskim županom Antonom Leskovarjem. Obisk sta nadaljevali v občini Videm, kjer sta se ustavili v družinskem podjetju Sveča na Pobrežju, nato sta obiskali občino Cirkula-ne in se na primeru tamkajšnje večnamenske dvorane seznanili s tem, kako znamo v tem okolju pridobiti evropska sredstva, srečali sta se tudi s predstavniki haloških občin, svoj obisk pa sta sklenili s pogovornim večerom v videmski občinski dvorani. Romana Tomc je svoj delovni obisk ocenila z besedami: »Prav je, da se tudi evropski poslanci večkrat ustavimo doma, se ozremo okoli sebe in vidimo, kaj so resnični problemi na terenu. Danes sem videla prav to. Na eni strani sem videla krasno pokrajino, ki pa ima nekatere težave. In te so mi bile danes predstavljene. Kaj veliko konkretnega v tem trenutku kot Foto: jš Ob svojem obisku Spodnjega Podravja in Haloz je evropska poslanka Romana Tomc obiskala tudi zasebno podjetje Sveča s Po-brežja. evropska poslanka ne morem narediti, ker se problemi, ki so bili največkrat izpostavljeni, tičejo naše, slovenske nacionalne politike in bi jih morala reševati naša vlada. Smo pa govorili tudi o temah, ki se tičejo evropske politike. Gre predvsem za možnosti črpanja sredstev iz evropskih skladov, ki omogočajo nove investicije, nov zagon. Upam, da bomo v Sloveniji do- volj fleksibilni in bomo izkoristili ponujeno. Še vedno si želim več Slovenije v Evropi in več Evrope v Sloveniji.« Kot smo že omenili, sta poslanki obisk sklenili s pogovornim večerom na temo 'Gospodarstvo na relaciji EU, Slovenija, občina'. Več o zanimivem večeru pa kdaj drugič. jš torek • 31. marca 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ptuj • Budilkarji se preizkušajo v poklicih Miha v kuhinjah Voditelj Štajerske budilke Miha Masten je minuli teden spoznaval, kako poteka delo načrtovalca kuhinj, s čimer so ga seznanili v podjetju Panles oprema na Puhovi cesti na Ptuju, njegovi mentorici pa sta bili načrtovalka opreme Tanja Godec in vodja prodaje Nastja Pažon. Foto: ČG Ob prihodu v salon si je najprej ogledal ponudbo kuhinj: ''Spoznal sem, kakšne materiale je mogoče izbrati za prednje plošče in delovne površine, kakšne tečaje in ročaje imajo v ponudbi, izvedel pa sem tudi, da lahko izberemo celo kuhinjo brez ročajev,« je povedal. Tanja Godec, ki v podjetju Panles skrbi za načrtovanje opreme, je povedala, da se je Miha pri materialih takoj znašel, nekaj težav mu je povzročalo delo z računalnikom in risanje sten, kjer so seveda potrebne izkušnje. Pri izmeri kuhinje je treba biti izjemno natančen. Prav zato pri vsaki kuhinji, preden pričnejo izdelavo, direktor podjetja še enkrat opravi meritve pri stranki. Tudi kombiniranje je po besedah Tanje Godec zahtevno: ''Na voljo je ogromno materialov, na koncu je treba najti pravo kombinacijo elementov. Od prvih pogovorov do končnega izdelka tako mineta tudi dva meseca,'' je pojasnila. Najpomembneje je, da so v kuhinji vse stvari pri roki - idealno je, če so kuhališče, korito in hladilnik v razmiku enega koraka in da je prostor čim bolj izkoriščen. Natalija Škrlec Majšperk • Ob materinskem dnevu Otroci mamicam podarili šopek besed Učenci Osnovne šole Majšperk in majšperški vrtčevski otroci so 25. marca s pesmijo, plesom in recitacijami pozdravili pomlad, ob materinskem dnevu pa so mamam, babicam in tetam podarili šopek lepih besed. Učenci in vrtčevski otroci so na prireditvi v telovadnici OŠ stopali po sledi letnih časov. Začeli so s pisano jesenjo in s pesmimi o šoli, nato nadaljevali z zimo in njeno belino, zaključili so s pomladjo, ko posijejo topli žarki in predramijo cvetice in živali. To prehajanje letnih časov so nastopajoči slikali s petimi pesmimi, izbranimi recitacijami, pa tudi z instrumentalnimi nastopi. Tako so lahko zbrani starši in drugi sorodniki slišali zvoke tamburice, klavirja, flavte, klarineta, pa tudi električne kitare. Prireditev so sklenile besede županje Darinke Fakin, ki je ob tej priložnosti povedala: »Marec je mesec, ki je med vsemi meseci v letu, najbolj naš, najbolj ženski. Hvala mamam. Hvala za posluh, za ljubezen, za življenje. Z ljubeznijo do mame se rodi in raste tudi ljubezen do drugih stvari in ljudi. Iz te ljubezni se rodijo pozitivne vrednote, kot so poštenost, potrpežljivost. Ljubezen nas uči tudi medsebojnega spoštovanja, odgovornosti za svoja dejanja, predvsem pa nas ljubezen osrečuje.« MV Plačana objava Ptuj - Četrti hišni sejem AC Centra Aleksandra Ciglariča, vrtni in gozdni program Husqvarna Stroka in kakovost na prvem mestu Podjetje AC Center Aleksandra Ciglariča iz Arnuševe ulice 6 na Ptuju je tudi letos pripravilo hišni sejem, na katerem so predstavili svojo ponudbo trgovine in servisa male kmetijske mehanizacije, vrtni in gozdni program. Specializirali so se predvsem za izdelke Husqvarna: vrtne traktorje, vrtne kosilnice, motorne žage in robotski program kosilnic in auto mower. Gre za blagovno znamko, ki ji zaradi strokovnosti in kakovosti ter tradicije tudi sami najbolj zaupajo. Za hišni sejem, ki se je pokazal kot odlična priložnost za predstavitev ponudbe, so se prvič odločili pred štirimi leti, je povedal nosilec dejavnosti in lastnik podjetja Aleksander Ci-glarič, ki je začetnici svojega imena in priimka izbral tudi za ime podjetja. Predstavitev na prostem omogoča predstavitev kompletnega asortimenta ponudbe, tudi preizkus vsakega stroja pred nakupom, da ne kupiš nekaj na pamet, pove Ciglarič, ki je nadvse zadovoljen z odzivom. V trgovini, kjer je vse natrpano, je težko predstaviti vse podrobnosti in prednosti nekega stroja, ki še posebej zanimajo potencialne kupce. Tako v petek, 27. marca, kot v soboto, 28. marca, ko je kupce razveselil še s ponudbo hrane, vabil je tudi odojek, in pijače, je bil hišni sejem nadvse dobro obiskan. Dodatno vabilo za obisk in nakup je bil tudi popust. Tudi sicer se trudijo, da bi kupcem omogočili nakup pod ugodnimi pogoji, s krediti od enega do treh let ter z obročnim odplačevanjem preko Dinersa. Hišni sejem AC Centra Aleksandra Ciglariča, s. p., je pritegnil številne obiskovalce in kupce. Foto: Črtomir Goznik AC Center je Aleksander Ciglarič ustanovil in registriral leta 2007, dejavnost pa je začel 6. februarja leta 2009. Z letošnjim hišnim sejmom so tako na simboličen način obeležili tudi vstop v sedmo leto poslovanja. Poslujejo brez problemov. „So odrekanja, na koncu pa so tudi rezultati," poudarja Ciglarič. Načrtujejo še povečati prodajni program in mladim nuditi nove možnosti za zaposlitev. Prav tako želijo ohraniti in nadgraditi kakovost. Zavedajo se, da sta stroka in kakovost na prvem mestu oz. najboljša pot do kupca, ki mu mora biti ob nakupu stroja zagotovljen tudi vrhunski in kakovosten servis. Tudi tega dobijo v AC Centru, saj se redno udeležujejo vseh usposabljanj in izobraževanj, ki jih organizira Husqvarna. »Ker smo specializirana strokovna trgovina, vsakemu kupcu posebej priporočamo, da se pred nakupom stroja oglasi pri nas. Ne glede na to ali stroj kupijo pri nas ali ne, jih bomo usmerili v pravo smer. Tako bodo dobili vse potrebne informacije. S tem si bodo prihranili veliko časa in denarja, saj bodo z našimi nasveti za sebe dobili ravno pravo orodje, ki ga potrebujejo. Če delaš delo z veseljem, potem nobeno delo ni težko,« je še povedal Ciglarič. Videm • Ljudski pevci in godci ob minulih in bližnjih praznikih Veselo stopili v pomlad V Kulturnem društvu Franceta Prešerna Videm pri Ptuju so minuli konec tedna pripravili še eno svojih tradicionalnih prireditev: že četrtič je »ljudski« del društva pripravil glasbeno popoldne Veselo v pomlad. Med enajstimi sekcijami KD Videm so tri, ki se ukvarjajo samo z ljudsko glasbo: ljudski pevci Vinogradniki (ena najstarejših tovrstnih skupin v Spodnjem Podravju), moška pevska skupina Fantje iz Jurovc in ljudski godci. (No, »po ljudsko« zazvenijo velikokrat tudi tam-buraši in harmonikarji Veseli Jožeki ter seveda mešani pevski zbor.) V soboto popoldne so - letos v sodelovanju z Društvom kmetic občine Videm -znova prikazali pester glasbeni izbor iz ljudske zakladnice, pri tem pa so se jim pridružili še tretješolci iz videmske šole, ki so pod mentorstvom Biserke Selak prikazali nekaj otroških pesmic, in četrtošolca - har- Foto: jš Tudi mladi videmski rod rad nastopi na ljudskih prireditvah... monikarja Matic Butolen in Žiga Kokol. Prireditev so posvetili minulima »ženskima« praznikoma, dnevu žena in materinskemu dnevu, in bližnjim velikonočnim praznikom. Žal domača dvorana spet ni bila povsem polna, ob kar se je v svojem pozdravnem in zahvalnem nagovoru spotaknila tudi organizatorica prireditve Anica Kokol: »Če bivši tisti, ki so jih polna usta lepih besed o tem, kaj vse bi se moralo dogajati v občini in kaj se ne dogaja, prišli vsaj na dve prireditvi letno, bi bile naše dvorane ob vseh dogodkih gotovo pretesne za vse!« Zbrane je nagovoril tudi župan Friderik Bračič; zanj besede Anice Kokol gotovo ne veljajo, saj ga srečamo povsod, kjer se v občini kaj dogaja. jš Slovenija • Odslej šolsko ministrstvo vodi Ptujčanka Klavdija Markež je nova ministrica Poslanke in poslanci so v petek s 46 glasovi za in 16 proti izvolili Ptujčanko mag. Klavdijo Markež za novo ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Markeževa, ki je od lanskih volitev naprej sedela v poslanski klopu SMC, je po izvolitvi zaprisegla pred Državnim zborom in tako postala del vladne ekipe. Kar 20-letne izkušnje si je nabirala na Ljudski univerzi na Ptuj, kjer se je zaposlila po končani srednji šoli, najprej kot pripravnica. Ob delu se je izobraže- vala in napredovala na delovno mesto koordinatorke izobraževanj, nato strokovne sodelavke, vodje izobraževalnega področja, v letih od 2003 do 2005 je bila namestnica direktorja, maja leta 2005 pa je preskočila še zadnjo stopničko v tem zavodu in postala direktorica LU Ptuj. Vodila jo je vse do leta 2013, vrsto let Foto: CG pa je sočasno bila še predsednica Zveze Ljudskih univerz Slovenije. Po odhodu iz tega zavoda je nekaj mesecev delala v gospodarstvu, nato pa se je odločila za preskok v politiko. Svoje mesto je kot novinka našla v Cerarjevi stranki. Dženana Kmetec 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 31. marca 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Vrt za zahtevnejše - visoka greda ali gomila V zadnjih dnevih sem imela veliko vprašanj na temo visokih gred, visokih gomil. Zato sem se odločila, da danes na to temo tudi nekaj napišem. Zelenjavni vrt je vir sveže, zdrave zelenjave za celo družino. Vendar mnogi živijo tako hitro življenje, da ob družini zmanjka tudi časa za pridelovanje domače hrane. Drugje pa se v družini najdejo bolni, ostareli, ki jim delo na vrtu predstavlja oviro, napor, še vedno pa bi bili radi koristni in imajo veselje do dela z vrtninami. Za take je ena izmed rešitev tudi visoka greda. Zakaj torej visoka greda ali gomila Visoka gomila je rešitev za vse, ki imajo majhen košček zemlje, na katerem preprosto ni prostora za klasičen zelenjavni vrt. Visoka greda pa je rešitev za tiste, ki jih zdravje ovira pri obdelavi vrta. Dvignjena je od tal, zato lahko prav vse na njej delamo stoje, se ne sklanjamo. Zaradi prav posebnega načina, kako jo pripravimo, tudi najtežavnejše opravilo - prekopavanja oziroma »štihanje« -odpade. Torej si lahko z zelo malo pomoči svojih najbližjih tudi mnogi starejši ali bolni privoščijo vsaj nekaj sveže zelenjave in seveda tudi zelišč. Ker odpade najzamudnejše opravilo, si lahko vsaj zelenjavo »za sproti« omislijo tudi tisti, ki za vrt nimajo časa. Zemljo za rast rastlin pravzaprav vsako leto menjamo, zato ni potrebno razmišljanje o kolobarju, gnojenju in podobno. Le spomladi in jeseni si moramo vzeti nekaj več časa, da gredo pripravimo in pospravimo. Seveda pa je vsako četrto ali peto leto kar nekaj dela, da jo ponovno naredimo. Lotimo se priprave visoke gomile Razlika med visoko gredo in visoko gomilo je samo v tem, da je prva še ograjena, druga pa predstavlja samo oblikovan kup neograjene zemlje, na površini, ki je dvakrat večja, kakor je tloris gomile, pa pridelujemo vrtnine za sproti in najljubša zelišča. Dela se je najbolje lotiti v jeseni, ker imamo takrat na razpolago ves potreben material. Vendar je tudi zdaj, spomladi, ko narejeno lahko hitro tudi zasadimo, posadimo, primeren čas za delo. Izberemo sončen prostor. Kako velika bo, je odvisno od naših želja, prostora in materiala, ki ga imamo na voljo. Začenja se nalet čebulne muhe, česnova je že zalegla jajčeca. Zato je zdaj čas, da pokrijemo vso posajeno čebulo in por. Okoli česna natresite lesni pepel, okopljite ga, za pokrivanje pa je že prepozno, saj so jajčeca že za-ležena. Lahko ga dvakrat tedensko poškropite s čajem iz listov pelina, če ga seveda imate. Foto: Miša Pušenjak Visoke grede so lahko tudi lep okras, dodatek atrijskega vrta. Potrebujemo lesni material, narezane veje, lahko pa tudi stebla sončnic, stebla ščirov ali koruznice. Pripravimo si tudi pokošeno travo, seno, zato ga čez poletje pridno zbiramo. Potrebovali bomo še veliko suhega listja. Gredo bomo napolnili z domačim kompostom, tako grobim kot finim. Seveda pa brez vrtne zemlje ne bo šlo. Najprej odstranimo travno rušo, ki jo shranimo za kasneje. Zelo priporočam tudi izkop vsaj 20 cm v globino, da bo prva plast pravzaprav v zemlji. tako bo zračenje veliko boljše. V ta izkop nato nasujemo in oblikujemo kup iz lesa, ostankov koruznice in drugih stebel. Kup naj bo širok toliko, koliko bo široka greda. Vendar zaradi lažje obdelave ne sme biti širši od 150 cm, saj drugače z rokami ne bomo segli do vsakega kotička grede. Visok pa naj bo približno pol metra. Lesni material dobro potlačimo, saj bo služil kot drenaža. Zato se ne sme prehitro sesesti. April Mali traven 2015 1 sreda 17 ITtek * * 2 četrtek 18 sobota : ^ iOSf • 3 petek 19 nedelja * S® sobota 20 NE?» ponedeljek .1 «t 5 nedsljri 21 torek /•N VILJEH. VELIKONOČNI PONEDELJEK ponedeljek „ * ^i- 22 IEONIM ""T DARKO / torek 23 četrtek "m 8 sreda 24 pm.l 9 četrtek * 25 sobota 1 O petek * * 26 MARCELIH nedelja 1 sobota 27 ponedeljek 12 nedelja «J «t 28 torek 13 ponedeljek 29 sreda 14 torek * e 30 četrtek 15 sreda ■I /"*■ KBNARDA 1 O četrtek * m pSa,ar(e S Na ta kup lesa naložimo travno rušo, in sicer tako, da zeleni del položimo na les, korenina pa naj opazujejo nebo. Če nimamo dovolj travne ruše, uporabimo tudi nerazpadle organske odpadke, grobi kompost in podobno. Sedaj že lahko oblikujemo gomilo. Na to plast naložimo nekaj centimetrov debelo plast listja, ki jo pokrijemo s tanko plastjo zemlje. Sledi (ni pa nujno) tanjša plast gnoja. Ob delu material ves čas tlačimo in oblikujemo gomilo. Na zemljo nasujemo debelejšo plast grobega, nepresejanega komposta z deževniki. Ta plast naj bo debela najmanj 20 cm. Nanjo nasujemo plast nevtralne šote, uporabimo pa lahko tudi substrat za vrt. Na koncu pa nasujemo še 15-20 cm debelo plast vrtne zemlje. Neraz-padle organske odpadke lahko deloma zamenjamo z žaganjem, listje pa s pokošeno, deloma posušeno travo ali rahlo namočeno slamo. Ta masa je namenjena gretju kupa, saj prične spomladi hitro razpadati in pri tem oddajati toploto. Zgornjo plast zemlje vsako spomlad obnovimo, dodamo novo. Najbolje je dodajati kar kupljen substrat za sajenje balkonskih rastlin, plast nekje 5-10 cm naj bo dodana vsako leto. Obstojnost take gomile je nekje do pet let, saj se potem sesede. Material z nje pa lahko uporabimo za novo gomilo za tisto srednjo, nepreperelo plast, ki pa ji seveda dodamo še nove odpadke. Visoka greda Pravzaprav je visoka greda primernejša za majhne površine in hišne vrtove, saj deluje veliko bolj urejeno. Visoko gomilo pa bodo uporabili tisti, ki si želijo pridelati več na manjši površini. Visoka greda pomeni namreč samo to, da zgoraj opisano gomilo ogradimo s primernim materialom, najpogosteje je to les. Seveda pa velikokrat zaradi ostalih elementov vrta uporabimo tudi kamen. Najprej postavimo okvir, ki že spet ne sme biti širši od 150 cm, dolžina pa je odvisna od naših potreb. Nato vanj nalagamo plasti v enakem vrtnem redu, kakor je opisano za gomilo. Taka visoka greda je idealna za obdelavo. Razpadajoča organska masa greje zemljo, zato jo lahko spomladi uporabimo kot toplo gredo, le pokrijemo jo s primernimi steklenimi okni. Izredno uporabna je tudi za nekoliko zgodnejše pridelovanje toploljubnih vrtnin, seveda pa ne nadomešča rastlinjaka. Pomembno je še, da je z zemljo napolnjena do vrha, saj bodo drugače majhne rastlinice v senci stranic. Kaj raste na takih gredah Na takih gredah lahko rastejo prav vse vrtnine. Smiselno je, da razmislimo o mešanih posevkih, predvsem zato, da na manjšem prostoru pridelamo več vrtnin. Tako lahko sadimo paradižnik, kumare na opori ali papriko, ki rastejo v višino, mednje pa po-sejemo spomladi solato berivko ali pa posadimo sadike solate, jeseni pa posejemo motovilec ali špinačo. Med vrstice solate po-sejemo mesečno redkvico, med vrste nizkega fižola pa posadimo zgodnje zelje. Ob robu visoke grede naj rastejo plazeče vrtnine, kot so bučke, novozelandska špinača, tudi visok fižol se lahko povesi navzdol, namesto da bi rasel navzgor. Namesto špinače morda posadimo mangold ali blitvo, saj nam dve rastlini dasta več pridelka kakor cela greda špinače. Korenček in por lahko rasteta skupaj. Obstaja še veliko takih, uporabnih kombinacij, ki jih najdemo tudi v slovenski literaturi. Namesto zaščite s FFS poskrbimo za kombinacije z zelišči, ki bodo preganjale škodljivce. KGZS obvešča Vsako pobrano rastlino hitro nadomestimo z novo, zemljo samo rahlo prerahljamo. Pri tem pa ne pozabimo tudi na zelišča in kakšno cvetlico. Ker je prostora malo, naj raste na gredi ognjič in mogoče ob robu kakšna kapucin-ka. Kmalu boste sami ugotovili, kako in kaj saditi. Paziti je treba le, da večje rastline ne senčijo manjših, skratka, da jih pravilno razdelimo po gredi. Ker vsako leto dodamo novo zemljo, kolo-barjenje ni potrebno. Na kaj moramo biti pozorni Predvsem visoka gomila se zaradi razpadanja materiala hitro ogreva, ampak tudi hitreje izsušuje. Zato moramo biti pripravljeni, da bo potrebno več zalivanja. Seveda lahko vlago zadržimo tudi z zastirkami. Uporabimo pokošeno travo, listje, koprive, gabez. Običajno taka greda ni privlačna za polže. V hladnem in vlažnem poletju pa se na gomili lahko pojavijo. V takem primeru naberemo bezgovo listje in veje, ki jih uporabimo kot zastirko. Tam, kjer pa imamo na razpolago gozdno praprot, lahko uporabimo tudi to. Na visoko gredo polži navadno ne priplezajo. Miša Pušenjak Vinsko "to ifcrocmo e«X' oKfou. p" öo'imi poganikov od 1 do 2 cm. Ckortemo zemljo Ofccli deool mlaän dicv«. V pofusino Mmlp sodimo ol|Ue Škropimo sadno drew p«#i Skodlihwiri le. 4e te to ocveboo oo ikrooilriem koledarju. Foto: Miša Pušenjak A PODTALNI PLODOVI Krompir, korenje, pesa. esien, čebula, redkev... PLODOVKE in SADJE Paonka. oarad'inik. grah. fižol vse vrst» sadja... LISTNATE RASTLINE Solate, motovileč, ohrovt. zelje, cvewio. blitva.. Vir: internet Na visoki gredi ob hiši rastejo najljubše vrtnine, da ni treba iti po vsako daleč na vrt. Mladi kmetje, ki želijo kandidirati za podporo v okviru javnega razpisa Podukrep Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Obveščamo vse mlade kmete, ki želijo kandidirati za podporo v okviru javnega razpisa pri podukrepu Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, da se podpora dodeljuje za prvo vzpostavitev kmetije in zagon kmetijske dejavnosti. Upravičenci do podpore so mladi kmetje, ki so na dan oddaje vloge stari od 18 do vključno 40 let in imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost ter prvič vzpostavljajo kmetijo. Mladi kmet lahko začne z vzpostavitvijo kmetije največ 18 mesecev pred oddajo vloge na javni razpis. Kot vzpostavitev se šteje, da je mladi kmet Izpolnil naslednje korake: 1. postal lastnik kmetije, kar dokazuje s pravnomočnim sklepom o vpisu v Zemljiško knjigo; 2. se vpisal v Register kmetijskih gospodarstev kot nosilec kmetijskega gospodarstva na kmetiji In 3. vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo na svoje Ime. POMEMBNO: Ob oddaji vloge na javni razpis morata biti prva dva koraka vzpostavitve dokončana, medtem, ko mora upravičenec vzpostaviti knjigovodstvo na svoje ime šele po tem, ko je vložil vlogo na javni razpis. Upravičenec mora knjigovodstvo na svoje ime vzpostaviti z začetkom novega koledarskega leta po prejeti odločbi o pravici do sredstev. Podrobnejši podatki o podukrepu Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete so dostopni v Programu razvoja podeželja RS 2014 - 2020 na naslednji povezavi: http://www.program-podezelja.si/images/Programme Commisison Decision 2014SI06RDNP001 1 3 sl.pdf KGZS torek • 31. marca 2015 Na sceni Štajerski TEDNIK 1S S svetovne glasbene scene 18. april bo Hram slavnih rock'n'rolla (Rock'n'Roll Hall of Fame) v Clevelandu bogatejši za nove glasbene legende. Letos bo ta izjemna čast pripadla naslednjim glasbenikom: nekdanjemu Beatlu Ringu Starru, Billu Withersu, Lou Reddu, skupinam Green Day in Joan Jett and the Blackhearts ter Paulu Butterfieldu in njegovi zasedbi Blues Band. Osnovno merilo pri izboru za vpis v hram slavnih so izvajalci, ki so pomembno prispevali k razvoju rock and rolla, od objave njihovega debitantskega albuma pa je minilo več kot 25 let. Tudi letos na slovesnosti ne bo manjkalo zanimivih glasbenih točk, saj bodo nastopili nekateri veliki zvezdniki, kot sta frontman zasedbe Foo Fighters, Dave Grohl in pevec Sam Smith. Eden izmed vrhuncev večera bo nastop veterana alternativnega rocka Becka, ki se bo s svojim nastopom poklonil leta 2013 umrlemu Lou Reedu. Hram slavnih rock'n'rolla deluje že dobrih 30 let, do letos pa je bilo vanj sprejetih že več kot 300 glasbenih izvajalcev. ®®® Zayn Malik član popularne britanske fantovske zasedbe One Direction je pred dnevi na veliko presenečenje mnogih, zapustil skupino na njihovi turneji po Aziji. Uradno naj bi 22-letni Zayn Malik turnejo prekinil zaradi stresa. Tudi sicer se fantje Zayn Malik VSAK ČETRTEK t@a PREDLOGI ZA MESEC APRIL glOVENSCCIHl IP©P 1 T® [F 7 8L0¥iKI®KIH POLK m VALČKOV 1. NINA - Mlade punce glave zabelijo 2. HARMONK'N'ROLL- Mini kiklca 3. Skupina CALYPSO - Moja sladka ljubica 4. NEJCKASTELIC-Zvesta ljubica 5. NOVI SPOMINI & ROCK PARTYZANI - Nocoj pri meni druga spi 6. AVANTURA-Ti me osvajaš 7. ANJA PUSTAK LAJOVIC - Rada bi mamica postala Zmagovalec meseca MARCA: REBEKA DREMELJ -Tašča Še eno možnost v APRILU ima: NINA - Mlade punce glave zabolljo 1. SPEV-Ona diši po pomladi 2. VRISK-Regratova lučka 3. Ans. KROKODIL-Krokodilček 4. JUHEJ-Mala moja 5. BISERI - Ne bom se poboljšal 6. ŠOK KVINTET-Prva ljubica 7. AKORDI-Zastonj Zmagovalec meseca MARCA Ans. HOPLA - Punca Še eno možnost v APRILA Ima: SPEV - Ona diši po pomladi ______________________ SLOVENSKIH P©P 7 T@P Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za: Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGA MARKETING d.O.o , p p. 13. 228B Hajdina 2U. Po 25 letih pa Sinead ne želi več prepevati omenjene skladbe. Ekscentrična Irka je ob tem pojasnila, da ne zmore več interpretirat teksta, s katerim ne čuti več nobene emocionalne povezanosti. Pevka je ob tem na svojem Facebook profilu zapisala »Ne želim, da bi publika prišla na moj koncert in ostala razočaran, ker ni slišala te skladbe, zato vas tukaj obveščam, da je ne boste več slišali.« Brandon Flowers, pevec popularne ameriške rock zasedbe The Killers, bo 18. maja izdal svoj drugi samostojni album The desired effect. Pred dnevi je pevec že predstavil tudi prvi singel z novega albuma z naslovom Can't deny my love. Na novem albumu sodelujeta tudi Neil Tennant iz skupine Pet Shop Boys ter njegov kolega iz skupine The Killers Ronnie Vannucci. Dekleta iz nekoč najslavnejše dekliške zasedbe na svetu Spice Girls bodo v letu 2016 slavila pomemben jubilej, saj bo prihodnje leto minilo natanko 20 let od izida njihovega debitantskega hita Wannabe. Že nekaj časa številni mediji namigujejo, da se bodo dekleta ob tej priložnosti ponovno zbrala na skupnem nastopu. Spice Girls so zadnjič skupaj nastopile na svečanem zaprtju poletnih olimpijskih iger v Londonu leta 2012. Janko Bezjak Foto: splet iz skupine One Direction v zadnjem času spopadajo z različnimi težavami, zato nekateri že glasno namigujejo, da bo skupina razpadla. Ob vsem tem pa naj bi nekateri člani skupine že pripravljali svoje samostojne projekte. Britanski hitmaker Naughty Boy je izjavil, da naj bi Zayn že imel napisanih nekaj skladb za svoj novi album, prav tako pa naj bi Liam in Harry že nekaj časa pisala skladbe za svoje solo projekte. Odgovor na vprašanje, ali bo skupina One Direction res razpadla na vrhuncu svoje slave, bomo dobili v naslednjih mesecih. ®@® Sinead O'Connor je največji uspeh v svoji karieri dosegla leta 1989, ko je posnela veliko uspešnico Nothing compares Lestvi ca NAJ 1. LOVE ME LIKE YOU DO - ELLIE GOUL 2. HOLD BACK THE RIVER - JAMES BAY 3. CHEERLEADER (FELIX JAEHN REMIX) - OMI 4. FOUR FIVE SECONDS - RIHANNA/KANYE west/paul McCartney 5. SUGAR - MAROON 5 6. STYLE - TAYLOR SWIFT 7. THE NIGHTS - AVICII 8. HEARTBEAT SONG - KELLY CLARKS 9. WHAT I DID FOR LOVE - DAVID GUE EMELI SANDE 10. TAKE ME TO THE CHURCH - HOZIER 11. UPTOWN FUNK! - MARC RONSON BRUNO MARS Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8098,2010^3 bo Janko Bezjak Ptuj • 44. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Neverjeten dosežek učencev ZGŠ Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je bila ustanovljena leta 2007, kar pomeni, da bodo prve generacije šolanje končale šele letos junija. Kljub temu učenci vseskozi redno tekmujejo na slovenskih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih in dosegajo odlične rezultate. Letos so se prvič odločili za sodelovanje na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije TEMSIG iz discipline solfeggio, ki je potekalo 19. marca (regijsko) in 20. marca (državno) na Glasbeni šoli Vrhnika. Mentorja Klavdija Zorjan Škorjanec in Peter Gojkošek sta se odločila, da bosta na tekmovanje prijavila osem učencev v kategorijah la, lb in lc. Regijskega tekmovanja se je udeležilo sedem učencev. Dosegli so zavidljive rezultate - štiri zlata in tri srebrna priznanja: Klara Janža Štrucl 94,67 točke in zlato priznanje, Jada Kondrič 88 točk in srebrno priznanje, Mihael Cep 97,33 točke in zlato priznanje, Gabrijela Anžel in Aldina Clarisa Ban 97,27 točke in zlato priznanje, Vid Palčar 86 točk in srebrno priznanje in Matevž Vaupotič 81,82 točke in srebrno priznanje. Med objavljanjem rezultatov mentorja nista mogla skriti navdušenja, kolikokrat je bila omenjena Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla. Seveda je bilo veselje učencev, staršev in obeh mentorjev nepopisno. Na državnem nivoju trikrat zlati Štirje učenci, ki so na regijskem tekmovanju dosegli zlato priznanje, so se nato udeležili še državnega tekmovanja, kjer so prav tako dosegli zavidljive rezultate. Že sama uvrstitev na državno tekmovanje je bila izjemen dosežek, da pa so tekmovalci dosegli tri zlate plakete (Mihael Cep je v kategoriji 1b, Gabrijela Anžel v kategoriji 1c, zmagovalka Aldina Clarisa Ban pa je v kategoriji 1c dosegla 99 točk od stotih in s tem zlato plaketo ter drugo mesto v državi) in eno bronasto plaketo (Klara Janža Štrucl je v kategoriji 1a), je preseglo vsa pričakovanja. Prav tako je absolutni zmago- valec mentor Peter Gojkošek, saj je pripravljal učence za kategoriji 1b in c ter osvojil tri zlate plakete na državnem nivoju, Klavdija Zorjan Škorjanec pa je s svojo učenko dosegla bronasto plaketo. Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju ni le zmagovalka na 44. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije TEMSIG, ampak je najbolj ponosna na to, da vzgaja odlične glasbenike, ki radi obiskujejo pouk nauka o glasbi in solfeggia. Ur Foto: arhiv Zasebne glasbene šole Zmagovalni učenci (od leve) Aldina Clarisa Ban, Mihael Cep in Gabrijela Anžel z mentorjem Petrom Gojkoškom Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo NAROCIl.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 20 Štajerski TEDNIK Nasveti Kaj bomo danes jedli torek • 31. marca 2015 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—» NEDELJA PONEDELJEK svinjski srčki v zelenjavna mineštra, piščančji paprikaš, ocvrte ribe, prežganka, špinača, juha, ljubljanski kisla juha s kruhovimi omaki*, polžki, skutina pita z vodni vrabčki, sadje krompirjeva solata, pire zrezek, riž, rdeča kockami, kuhana solata, jabolčni mandarinami** puding pesa v solati, potica šunka, solata kompot *Svinjski srčki v omaki Sestavine: 2 svinjska srčka, 2 veliki čebuli, list lovorja, strok česna, 2 žlički majarona, peteršilj, jušna kocka, sol, poper, 1 kisla smetana, žlička moke. Srčke očistimo in narežemo na tanke lističe. Čebulo nasekljamo in na vroči masti zaru-menimo. Dodamo srčke in pokrijemo, da se malo zdušijo, približno 2 do 3 minute. Vmes jih malo zalijemo. Dodamo list lovorja, na lističe narezan strok česna, 2 mali žlici majarona, jušno kocko in pokrito dušimo na nizki temperaturi. Ko so že malo mehki, dodamo posušen peteršilj. Naredimo podmet iz kisle smetane in moke in dušimo še 2 minuti. **Skutina pita z mandarinami NI Testo: 150 g moke, 1 čajna žlička pecilnega praška, 80 g sladkorja, 1 rumenjak, 80 g margarine; nadev: 1 celo jajce, 1 beljak, 100 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 1 vanilijin puding (iz vrečke), 1 steklenička limonine arome ali limonina lupina in nekaj mandarininega soka, 1/2 kg skute, 1 večja pločevinka mandarin (ali marelic). Iz naštetih sestavin naredimo testo in ga damo v namaščen tortni model (26 cm premera). Porazdelimo ga po celem dnu in ga dobro potlačimo z roko na dno pekača (ne delamo roba). Vse sestavine za nadev dobro zmešamo. Na testo v pekaču najprej naložimo mandarine ali marelice (če nimamo kompota iz pločevinke, ga naredimo sami). Na to damo zmes iz skute. Pečemo 60-70 minut pri 190 stopinjah. Pod drobnogledom ZPS • Tveganja pri najemu kredita Dobro pretehtajte svojo odločitev Najem dolgoročnega kredita je povezan s tveganji. Nihče ne more predvideti vseh težav, ki jih lahko prinese prihodnost, ali pa se povsem zaščititi pred njimi. Kljub temu pa je mogoče nekatera tveganja omiliti, če se jih zavedate in ste nanje pripravljeni. Kakšna so tveganja in kako jih omiliti, je pojasnil Boštjan Krisper iz Zveze potrošnikov Slovenije. Mesečni kreditni obrok izberete tako, da izračunate prosti del dohodka vseh družinskih članov. Za to je potreben dober pregled nad izdatki gospodinjstva in nad nujnimi investicijami v prihodnosti, kot so na primer nakup novega avta ali gospodinjskih aparatov, prenova stanovanja, rojstvo in šolanje otrok. Tveganja, ki jih prinaša življenje Nihče ne ve, kakšna bo njegova finančna sposobnost čez deset ali dvajset let. Vsak upa in si prizadeva, da bo boljša ali vsaj enaka, kot je trenutno, lahko pa se tudi poslabša. Lahko se zgodi, da bodo dohodki manjši, lahko se tudi ne bodo povečevali skupaj s stroški drugih finančnih obveznosti. To je v preteklih petih letih občutilo precej slovenskih potrošnikov, ki so jim znižali ali pa zamrznili plače. Še huje gre tistim, pri katerih eden ali pa celo oba družinska člana izgubita službo. Najhuje pa je, ko zmanjšanje dohodkov povzročijo huda bolezen, invalidnost ali celo smrt. Zavarovanja pred nepredvidljivimi dogodki Pred naštetimi tveganji se je mogoče vsaj do neke mere zaščititi. Vsekakor je priporočljivo razmisliti o življenjskem zavarovanju za primer smrti, s katerimi lahko prejemnik dohodka v družini zavaruje svoje najbližje, če se zgodi najhujše. Banke takšna zavarovanja vse pogosteje ponujajo kot sestavni del kreditne ponudbe. Za ta namen seveda lahko uporabite tudi svoje obstoječe življenjsko zavarovanje, primerno zavarovanje pa lahko sklenete tudi drugje. Kaj lahko pričakujete od svoje banke? Nepričakovane in začasne težave pri odplačevanju kredita lahko ublažite tudi v dogovoru z banko. Če se dohodki zmanjšajo, je lahko dobra rešitev reprogramiranje kredita, to je zmanjšanje mesečne obveznosti (obroka) v zameno za podaljšanje obdobja odplačevanja. Če pa presahne vir dohodkov (izguba službe), se lahko z banko dogovorite tudi za moratorij, torej za začasno prekinitev odplačevanja kredita ali pa vsaj njegove glavnice. Za obe rešitvi velja, da sta smiselni le, če sta zares nujni, saj so dodatni stroški kredita (obresti) zelo veliki. Banke so praviloma pri- pravljene na dogovor, saj je v njihovem interesu, da je kredit uspešno odplačan, še posebej, če jih potrošnik pravočasno obvesti o težavah in jim predlaga realne rešitve. Fiksna in spremenljiva obrestna mera Z a veliko večino stanovanjskih kreditov velja spremenljiva obrestna mera euribor. Tisti, ki so že najeli stano- Foto: splet vanjski kredit, dobro vedo, kako se z euriborjem zmanjšujejo ali pa povečujejo mesečni obroki. Kdor je pred desetimi leti najel kredit z mesečnim obrokom 630 evrov, je tri leta kasneje plačeval že več kot 800 evrov. Kasneje se je euribor za več let umiril in zdaj je obrok okrog 500 evrov. Euribor je trenutno na zelo nizki ravni, prav zato pa lahko v prihodnosti z veliko verjetnostjo pričakujemo, da se bo povečal. Alternativa za kredit z obrestno mero, vezano na euribor, je najem kredita s fiksno obrestno mero. Večina naših bank potrošnikom ne ponuja takšnih varnih kreditov. Zadnji pregled ponudbe stanovanjskih kreditov, ki si ga lahko ogledate na našem spletnem portalu, je pokazal, da banki SKB in Unicredit ponujata ugodne kredite s fiksno obrestno mero. Tudi pri najemu večletnega potrošniškega kredita je varneje izbrati kredit z nespremenljivo obrestno mero. Dobro pretehtajte svojo odločitev Pred vsemi tveganji, ki jih prinaša življenje, se ne moremo zaščititi. Svetujemo pa, da se vsaj zavedate najpomembnejših in razmislite o tem, do kolikšne mere se lahko zavarujete pred njimi. MV (vir: ZPS) torek • 31. marca 2015 Za kratek čas Vidi se ... ... da otroci niso izbirčni, saj radi zaplešejo na vsako muziko (glej ozadje), medtem ko je njihove starše običajno treba dolgo prepričevati, da zaplešejo, tako kot hočejo nekateri. Govori se ... ... da je Poetovionsko prava valilnica državnih funkcionarjev. Imeli smo veleposlanika, imeli državnega sekretarja na ministrstvu za delo, pa kandidatko za zdravstveno ministrico, za nekaj dni državnega sekretarja za turizem, zdaj smo dobili še ministrico za šolstvo, trdno pa se v sedlu drži minister za tujce po svetu in še kakšen visok državni uradnik. . da bo naše najstarejše in najlepše mesto julija gostilo okrog tri tisoč slovenskih rojakov iz vsega sveta, Vroča linija Radia Ptuj O pomenu Velike noči v današnjem času Z Marijo Slodnjak v četrtek ob 16. uri. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! med njimi pa zagotovo ne bo Walterja Wolfa. ... da pa bi najbolj potrebovali ministra za kulturo, da bi strokovno saniral našega dominikanca in kulturo obnašanja v našem parlamentu. ... da bi bili vsi Slovenci srečni, če bi poslanski duet SDS s Ptujskega, ki je tako rad v medijih, predlagal novelo kazenskega zako- Foto: Tajno društvo PGC nika o nezastaranju kriminalnih dejanj v naši deželi. V tem primeru bi se z njima vsi strinjali. ... da bi s tem oba dokazala, da imata jajca, ne le velikonočna. ... da se po spremembi imena šterntalske šole domačini resno bojijo, da bodo njihov kraj kmalu preimenovali v Janševo, občino pa v Tona&friends. Foto tedna • Bralci fotografirajo Foto: Albin Gradišnik Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabira l ni k@rad io-ted n i k.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Skupina za astronomijo Kasiopeja, ki deluje znotraj IPA Regionalnega strokovnega kluba policistov Štajerska, je 20. marca letos med 9. 30 in 12. uro izvedla opazovanje delnega Sončnega mrka. Mrk smo opazovali iz Slatine pri Cirkulanah. Fotografija je bila posneta prav v času največje faze zakrivanja ob 10.42, ko je bilo zakritega 66,8 % Sončevega premera oziroma 59,4 % njegove ploskve;« je bilo pripisano ob današnji fotografiji tedna, ki jo je posnel Albin Gradišnik z digitalnim fotoaparatom skozi teleskop. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 1 8 B 7 7 4 S s 7 S B 2 s 2 4 8 7 s 8 B 9 2 S 1 2 9 7 4 2 B Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bik VV ©© € OOO Dvojčka VVV ©©© €€ O Rak VV © €€€ OO Lev V ©© €€ OOO Devica VV ©©© € OO Tehtnica V © €€ OOO Škorpijon VVV ©© € OOO Strelec VVV ©© €€€ O Kozorog VV ©©© €€ OOO Vodnar VV ©© €€€ OO Ribi VVV © €€ O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 31. marca do 6. aprila 2015. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Štajerski1TEDNIK 21 Prireditvenik Torek, 31. marec 9:00 Ptuj, pritličje minoritskega samostana: razstava ob veliki noči, TD Ptuj, vsak dan, med 9.00 in 17.00, do 6. 4. 17:00 Ormož, MCO: velikonočna delavnica, krašenje izpihanih jajc s semeni, peka palačink, izdelava zajčkov, kvačkanje košaric, Aleksandra Bolčevič 18:00 Ptuj, DomKulture Muzikafe: potopisno predavanje, Kultura Majev in cikli časa, Metka Brišnik in Edgardo Esquivel Sreda, 1. april 7:30 Šmartno na Pohorju, OŠ: krvodajalska akcija 16:00 Stoperce, okrepčevalnica Zelena dolina: odprtje velikonočne razstave ročnih del 20:00 Ptuj, Mestni kino: Tadej Toš, Popcorn, Stand up Comedy life Četrtek, 2. april 9:30 Juršinci: območno srečanje lutkovnih skupin 13:00 Ptuj, CID:dr. Mitja Muršič, predstavitev rezultatov raziskave Mladi in droge na Ptuju in odprtje razstave Moja sreča, moja pot 17:00 Trnovska vas, kulturna dvorana: območno srečanje otroških folklornih skupin, Sedem korakov, JSKD Ptuj 20:00 Sela, župnijski dom: odprtje velikonočne razstave (na ogled v petek po 20:00, v soboto 11:00— 19:00, v nedeljo 9:00-12:00 in 14:00-18:00, v ponedeljek 9:00-12:00 in 14:00-17:00) pripravil Aktiv žena Sela Petek, 3. april 11:00 Lenart, Trg osvoboditve: velikonočni sejem, do 16.00 18:00 Leskovec, prostor TD Klopotec: odprtje razstave pisanic in velikonočnih aranžmajev, do 20.00 19:00 Maribor, galerija ART: odprtje razstave slikarja iz Cirkovc Leona Pišeka Mestni kino Ptuj Četrtek, 2. april: 19:00 Eksotični hotel Marigold 2. Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. april: 17:00 Domov; 18:50 Eksotični hotel Marigold 2; 21:00 Žarišče. Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Prijatelj je tisti, ki nam pusti svobodo.« Debbie Alicen »Prijateljstvo je neopisljivo razkošje, da se z nekom počutimo popolnoma varne, ne da bi morali izbirati misli ali tehtati besede.« George Eliot »Prijatelj je oseba, s katero si upaš biti tak, kakršen si.« Pam Brown »Človekova senca je pogosto podobna prijatelju; izgine, kakor hitro neha nate sijati sonce.« Češki pregovor »Počasi si izbiraj prijatelja, menjaj ga še počasneje.« Benjamin Franklin »Redek obisk prijateljstvo poveča.« Arabski pregovor »Resnična ljubezen je redka, resnično prijateljstvo še redkejše.« Francois de La Rochefoucauld »Bivši prijatelj je hujši kot sovražnik.« Ruski pregovor »Prijatelji dobro vedo, kakšen si - nič se ti ni treba pretvarjati.« Charlotte Gray »Če pridobivaš prijatelja, ga pridobivaj v preizkušnji, in mu nikar ne zaupaj prehitro. Marsikdo je namreč prijatelj v njemu ustreznem času, a ne ostane pri tebi na dan tvoje stiske.« Sirah »Prijatelj je nekdo, s katerim si lahko to, kar si.« Frank Crane 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 24. marca 2015 Bencinski servis MOL Ptuj upihnil prvo svečko Leto dni je minilo, odkar smo lani, natančneje 3. aprila 2014, odprli vrata bencinskega servisa MOL na Ptuju, ki na 362 m2 površine združuje trgovski del, avtopralnico in bar. Po enoletnih vtisih lahko z zadovoljstvom povemo, da so stranke z našim delom zadovoljne, mnogi Ptujčani pa so blagovno znamko MOL poznali že pred samim odprtjem ptujskega servisa prav zaradi bližine bencinskega servisa MOL Kidričevo, ki obratuje že vse od leta 1998. V podjetju se nenehno trudimo, da ponudbo za kupce dopolnjujemo s številnimi novostmi in vsebinami. Med temi naj omenimo ponudbo kave, ki je s priznano blagovno znamko Julius Meinl sedaj dostopna v celotni maloprodajni mreži, ki danes šteje že 34 bencinskih servisov MOL v Sloveniji. Prav tako je v celotni mreži bencinskih servisov omogočeno plačevanje z MOL karticami, ki so namenjene poslovnim subjektom. Ti se lahko odločijo za uporabo zlatih, srebrnih ali zelenih kartic MOL. Izkušnje mednarodne korporacije ključ do uspešnih rešitev za stranke Skupina MOL, katere del je tudi podjetje MOL Slovenija, d. o. o., vodi regionalno mrežo več kot 1700 bencinskih servisov v 12 državah, ki delujejo pod okriljem osmih blagovnih znamk. Poleg lastnih štirih rafinerij in dveh petrokemijskih obratov je Skupina MOL aktivna tudi na področju raziskav in proizvodnje z raznolikim portfeljem aktivnosti naftnih in plinskih raziskav v 13 državah in proizvodnjo v osmih državah. S svojimi poslovnimi dejavnostmi in dinamično mednarodno ekipo zaposlenih, ki šteje skoraj 30.000 ljudi, je prisotna v več kot 40 državah sveta. Na slovenskem trgu je Skupina MOL preko družbe MOL Slovenija, d. o. o., prisotna že vse od leta 1996. Osredotočanje na kupce je glavno vodilo bencinskih servisov Skupine MOL, zato se že od nekdaj trudimo svojim strankam poleg vrhunske kakovosti goriv nuditi tudi priročne in hitre nakupe. Ponudbo na bencinskih servisih ves čas prilagajamo potrebam svojih kupcev, tako je tudi na MOL BS Ptuj našim strankam poleg točenja zelo kakovostnega dizelskega goriva, 95-oktan-skega in 100-oktanskega bencina na voljo tudi avtoplin. Na bencinskih servisih MOL se stranke lahko odpočijejo na svoji poti v prijetnem am-bientu z odlično ponudbo svežih prigrizkov in toplih napitkov, hkrati pa oskrbijo svoje jeklene konjičke z vrhunskim gorivom ter olji, mazivi in tekočinami lastne blagovne znamke MOL. Prav na dan, ko naš bencinski servis praznuje svoj 1. rojstni dan, torej v petek, 3. aprila 2015, vabimo vse kupce, da z nami proslavijo našo obletnico. Za vas smo namreč pripravili posebno rojstnodnevno ponudbo - samo na naš rojstni dan boste na bencinskem servisu prejeli brezplačno kavo Julius Meinl ali dišavo za avto. Vabljeni pa seveda tudi, da svojo srečo preizkusite v nagradni igri s kupončkom, objavljenim na tej strani. Dovolite, da se ob prvem jubileju bencinskega servisa MOL na Ptuju še enkrat zahvalimo vsem svojim strankam za zvestobo ter uspešno sodelovanje v preteklem letu. Zadovoljna stranka je temeljno vodilo našega dela. Zaradi vas se trudimo, da smo iz dneva v dan boljši, zato smo veseli vsakršnega vašega novega obiska. VELIKA SPOMLADANSKA ZABAVA Prebujam se vpomladi zRadio-Tednikom Ptuj Pod šotorom na ptujski tržnici, 24. 4. 2015 Z nami se bodo prebujali KLAPA Kampanel, ansambel Donačka Vstopnice v predprodaji: 5,00 €, na dan koncerta: 7,00 €jyw Jft Vabljeni vsi, ki vas veseli zabava v sproščenem vzdušju! Veselimo se druženja z vami! NAGRADNA IGRA Kupon izrežite in izpolnite, ter ga najkasneje do 3. aprila 2015 oddajte na bencinskem servisu MOL na Ptuju! 1. nagrada - Darilni bon MOL v vrednosti 50 EUR 2. nagrada - 5 x pranje avtomobila po programu TOP 3. nagrada - 3 x EVOX 2L tekočina za pranje vetrobranskih stekel VPRAŠANJE: Na kateri ulici se nahaja bencinski servis MOL na Ptuju? Obkrožite pravilen odgovor. a) Vegova ulica b) Puhova ulica c) Maistrova ulica Ime In priimek Naslov _ E-mail _ Pošta Med vsemi, ki boste na vprašanje odgovorili pravilno, bomo 4. aprila 2015 izžrebali nagrajence, ki bodo o tem obveščeni po pošti! ■LI-.EL'S T hp •+ J cH www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 31. marca 2015 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO SVEŽA bukova in akacijeva drva z našo dostavo prodamo po ugodni ceni. Pokličite na telefon 031 444 154, Mario trade, Mario Vuk, s. p., Novi Bošnjani 24, Križevci._ PURANE, 6-tedenske, težke 2,20 kilograma, za nadaljnjo rejo, prodamo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 1381, GSM 040 531 246. Re- šek, Starše 23._ PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kilogramov, za nadaljnjo rejo, prodamo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 1381, GSM 040 531 246. Rešek, Starše 23._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197._ VELIKONOČNA AKCIJA - Soršak, Podlože 1 , Ptujska Gora, obvešča cenjene stranke, da je od 19. 3. do 6. 4. ob nakupu grahastih, rjavih in črnih kokoši, v začetku nesnosti, na vsakih 10 živali ena gratis, vsak dan od 8. do 17. ure._ KUPIM kmetijsko mehanizacijo, lahko je tudi starejša ali v okvari. Tel. 031 424 684. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. PRODAM odojke in luščeno koruzo. Tel. 041 728 016._ PRODAM suho koruzo iz koruznika v storžih ali zrna, suhe hrastove fo-sne, krmno peso in bučnice. Tel. 764 52 31. VOZNIKA C-, E-kategorije, koda 95, izkušnje v mednarodnem prometu, špedicija, smer EU zaposlim. Lamot ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 040 296 391. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ tut, ¿frlcUt www.radio-ptuj.si PTUJSKA TELEVIZUA PROGRAMSKA SHEMA PeTV Torek 31.3. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 To bo moj poklic: Zdravnik in kirurg, po 10:20 Film Campus: Babica, pon. 10:30 Modro-pon. 10:55 Regj Tv Ormož, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:15 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:15 Sekvenca, 14 oddaja, pon. 18:35 Povabilo na kavo: Gorazd Orešek, pon. 19:20 Film Campus: Sladic ne matam preveč, pon. 19:25 Glasbena 8 (tuja), 45. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Povabilo na kavo: Rally Bamako, pon. 21:00 Pogovor z družino Lampret, pon. 21:30 Kimavčevi večeri 2014, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal ........k 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Sola, dasetizrola: Narečni žepek in kiksi 10:30 Gostilna »Pr Francet«, pon. 11:35 Modre. pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:15 Info kanal, pon. 18:00 Ptujska kronika 18:15 Povabilo na kavo:Nazajna konje 18:55 Rez vinske trte na ptujskem gradu,pon 19:1011. Regata Ptujčanka. pon. 19:25 Glasbena 8 (slo), 46. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:15 Zaposlovanje mladih 20:50 Povabilo na kavo: Nazaj na konje, pon. 21:30 Cista umetnost, 42. oddaja, pon 21:55 Glasbeni nredah Četrtek 2.4. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kubinjjca 10:00 Regi TV Gorišnica, pon. ' 11:00 Pomurcki tednik, pon. 11:35 Modro, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:15 Info kanal 18:00 Ptujska kronika 18:15 Glasna za vse, 6. oddaja, pon. 18:45 Film Campus: Jazz Laides, pon 19:05 Povabilo na kavo: Nazaj na konje, pon 19:45 Rez trte na Ptujskem gradu, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:15 Glasnena 8 (tuja), 46. oddaja 20:50 Zeleno, pon. 21:20 Zaposlovanje mladih, pon. 21:55 Glasbeni nredah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal ____________________¡a, pon. 22:20 Rem TV Gorišnica 23:20 Info kanal www.petv.tv Spnmljata nas lahko tuii na T2 in SIDLIV Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine, in nam pustil le spomine. Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil sodelavec Milan Zumbar Član Sveta delavcev in član Nadzornega sveta Talum d.d. Pogrešali ga bomo ... TALUM d.d. Kidričevo od 18.2. do 4. 4. 2015 dni i brez alkohol www.brezalkohola.si 08:00 Kronika iz občine Destrnik 08:30 Utrip iz Ormoža 09:30 ŠKL 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Materinski dan na Destrniku 21:00 Deslrnik - Oddaja iz preteklost v E ■a E VELirailOCKE PRAZNIKE SIP 22:00 Ujemi sanje 23:30 Oddaja o kulluri PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 08:00 Kronika iz občine Hajdina 10:00 Zlatoličje - Praznovanje ob dnevu ¿ena 12:00 ŠKL 12:30 Video strani 18:00 Kronika iz občine Starše 20:00 Materinski dan na OŠ Hajdina in v Hajdošah 121:30 Polka in Majolka 23:00 Video strani 08:00 Materinski dan v Mezgovcih in na Polenšaku 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Revija OPZ, 1. del 21:30 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spfeta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; ¡rifo@siptv.si kontakt: 02 754 OO 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.0.0.; 02 749 34 27; 031 627 340 MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Štajerski TEDNIK DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. SPOMIN Jutri, 1. aprila, bodo minila tri leta, odkar si se poslovil, naš dragi mož, oče, tast in dedi Roman Emeršič IZ LANCOVE VASI 16 A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in se ga spominjate z lepo mislijo. Tvoji najdražji Dom je utihnil, čas je upihnil svečo življenja že mnogim, ki skozenj so šli. (M. Jarc-Zajc) Tiho se je poslovila naša draga mama, babica in prababica Kristina Ranfl - Korošec (18. 1. 1922-26. 3. 2015) IZ PTUJA, RIMSKA PLOŠČAD 2 K zadnjemu počitku smo jo pospremili v ožjem družinskem krogu v soboto, 28. marca. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Odhajam z vetrom, a ne v praznino. (Tagore) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 59. letu nenadoma zapustil naš dragi oče, dedek, prijatelj Boris Segula IZ POLENCEV 45 B Od njega se bomo poslovili danes, v torek, 31. marca 2015, ob 14. uri na pokopališču na Polenšaku. Vsi, ki te imamo radi ELJKA ZJUTRfU DO S. URB PREKAJENA ZADNJA KRAČA 1,99 €/KG JUNECJA REBRA 3,88 €/KG v V PONUDBI TUDI PREKAJEN ROZBIF, PREKAJEN PURANJI FILE, VELIKONOČNE GOVEJE DOMAČE KLOBASE IZ 100% GOVEJEGA MESA... Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: ^101,00 kWh/m2 na leto^ Slovenija • S ponaredki zaslužili 78.000 evrov Ponarejena očala lahko hudo okvarijo zdravje Policisti Policijske postaje Maribor I v teh dneh preiskujejo podjetje, osumljeno, da je s prodajo ponarejenih očal preslepilo številne kupce, saj je očala prodajalo kot originalne blagovne znamke. »Storitve kaznivega dejanja s področja gospodarske kriminalitete (gre za preslepitev kupcev po l.odstavku 232. člena Kazenskega zakonika) je utemeljeno osumljena pravna oseba, ki je na spletni strani www.ray-ban-outlet.com oglaševala prodajo originalnih sončnih očal pod blagovno zanamke Ray Ban tudi po 70 % znižanih cenah. Policisti so za ta očala ugotovili, da so ponarejena in da prepuščajo kar 66 % UV-žarkov. Poslovanje je potekalo izključno preko poštnih nakaznic. S takšnim načinom je družba preslepila Foto: PP Maribor I. skoraj 1800 kupcev z območja celotne Slovenije, pridobila pa si je protipravno premoženjsko korist v višini skoraj 78.000 evrov,« je sporočil Miran Šadl s PU Maribor. Mariborski policisti so v četrtek, 26. marca, na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru že opravili več hišnih preiskav na območju mesta Maribor in pri tem zasegli poslovno dokumentacijo in predmete, ki so v povezavi z opisanim kaznivim dejanjem. Po zaključenem postopku bodo zoper eno pravno in dve fizični osebi podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru. Zaščitite svoj vid - ne uporabljajte ponarejenih očal! »Policisti vse kupce teh očal opozarjamo, da so kupljena očala zelo nevarna, saj lahko ima takšna prepustnost UV-žarkov trajne posledice za oči. Zato svetujemo, da jih kupci ne uporabljajo,« še svetujejo na PU Maribor. MŠ Ptuj • Črni teden na cestah Podravja V zmečkani pločevini ugasnilo se eno življenje V četrtek zvečer, nekaj po 20. uri, se je na glavni cesti med Ptujem in Podvinci, približno kilometer iz Ptuja, zgodila huda prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil 34-letni A. C., voznik osebnega avtomobila znamke Renault clio, srebrne barve. Kot so ugotovili policisti ob ogledu nesreče, voznik clia avtomobila v blagem levem, sicer preglednem ovinku, ni prilagodil hitrosti vožnje, poteku ceste in stanju vozišča, ki je bilo takrat mokro. Kaj se je dogajalo pred trčenjem v avtobus »Zaradi tega je z vozilom zapeljal v desno, z vozišča na ban-kino, nekaj časa vozil po njej, nato pa čez asfaltiran uvoz zapeljal na njivo, kjer je z desnim bočnim delom vozila trčil v kovinsko zaščitno ograjo. Od tam je njegovo vozilo odbilo v levo, tako da je z desnim delom naprej bočno drselo čez sredino, na nasprotno smerno vozišče. Tam je z desnim bočnim delom trčilo v sprednji del avtobusa, ki ga je iz nasprotne smeri pravilno pripeljal 55-letni voznik. Voznik avtobusa je poskušal prometno nesrečo preprečiti tako, da se je v vozilom umikal skrajno desno, vendar mu to ni uspelo. Po trčenju je avtobus zapeljal v desno, z vozišča v obcestni jarek, ob tem pa pred seboj potiskal osebni avtomobil, ki je trčil vanj,« so še sporočili s Policijske uprave Maribor. Voznik osebnega avtomobila je ostal ukleščen v vozilu, iz katerega so ga rešili gasilci. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Voznik avtobusa se v prometni nesreči ni telesno poškodoval. V času nesreče na avtobusu ni bilo potnikov, prav tako ne v osebnem avtomobilu. Letos je na cestah na območju PU Maribor v prometnih nesrečah umrlo že šest oseb, v enakem obdobju lani pa tri. MZ, MŠ Osebna kronika , Rojstva: Larisa Ze-mljič, Vrhov Dol 17 e, Limbuš - deklica Zoja; Petra Bračko, Dvorjane 93, Spodnji Duplek - deček Lan; Brigita Vrtač-nik, Nova vas pri Markovcih 48 a, Markovci - deklica Ema; Mateja Vaupotič, Jurovci 14 a, Videm pri Ptuju - deček Lan; Katarina Miložič, Ul. Borisa Kraigherja 24, Kidričevo -deklica Amelija in deček Anže; Karin Šuen, Gregoričeva ul. 12, Ormož -deček Tyan; Meta Urbanc Šeruga, Švajgerjeva ul. 2, Ptuj - deklica Mila; Nina Jurešič, Nova vas pri Ptuju 45, Ptuj - deček Gašper. (i) Umrli so: Franc Zaje, , iIg* Apače 13, roj. 1943 - umrl marca 2015; Ivan Šumandl, Ptuj, Ul. Jožefe Lackove 10, roj. 1938 - umrl 17. marca 2015; Vekoslav Pešic, Ptuj, Štrafelova ul. 24, roj. 1937 - umrl 19. marca 2015; Miha Brenčič, Ptuj, Ul. Jožefe Lackove 32, roj. 1929 - umrl 20. marca 2015; Herman Koržr, Koritno 24A, roj. 1947 - umrl 14. marca 2015; Franc Fideršek, Podlehnik 60, roj. 1939 - umrl 17. marca 2015; Elizabeta Pernat, roj. Čelan, Šikole 34, roj. 1926 - umrla 22. marca 2015; Pavla Kmetec, roj. Vrtnik, Štuki 39, roj. 1933 - umrla 20. marca 2015; Terezija Korez, Žetale 58, roj. 1928 - umrla 21. marca 2015; Marija Pignar, roj. Kolenko, Gajevci 35, roj. 1928 - umrla 23. marca 2015; Ignac Hrga, Sakušak 3, roj. 1960 -umrl 21. marca 2015; Jakob Žalar, Veliki Brebrovnik 3, roj. 1925 - umrl 23. marca 2015; Marija Kores, roj. Lupinšek, Jelovice 29, roj. 1928 -umrla 24. marca 2015; Štefan Ha-dler, Ptuj, Potrčeva c. 50, roj. 1931 - umrl 24. marca 2015; Kristina Korošec, roj. Ogrizek, Sestrže 48, roj. 1924 - umrla 19. marca 2015; Marjeta Jaušovec, roj. Kondrič, Podvinci 130A, roj. 1932 - umrla 26. marca 2015; Slavko Polajžer, Ptuj, Ul. Lackove čete 18, roj. 1956 - umrl 19. marca 2015; Mihael Topolovec, Ljubstava 19, roj. 1937 - umrl 24. marca 2015; Drago Breznik, Ptuj, Slovenskogoriška c. 12, roj. 1946 - umrl 25. marca 2015; Stjepan Margušic, Mestni Vrh 1A, roj. 1945 - umrl 24. marca 2015; Peter Svenšek, Ptuj, Vrazov trg 2, roj. 1941 - umrl 24. marca 2015; Franc Krajnc, Ptuj, Zagrebška c. 104, roj. 1932 - umrl 25. marca 2015; Amalija Fideršek, roj. Lampret, Grdina 34, roj. 1937 - umrla 26. marca 2015. I Poroke - Ptuj: Jernej ^Vy*" Finšgar in Lea Koiednik, Bevkova ulica 16, Ptuj. Slovenija • V sredo konec mlečnih kvot Kmetje pričakujejo padec cen mleka Slovenski kmetje z negotovostjo pričakujejo sredino ukinitev mlečnih kvot v EU, zaradi katere se bodo cene surovega mleka po njihovem mnenju znižale. Potencial vidijo v boljši povezanosti mlečne verige in predelavi surovega mleka v izdelke z dodano vrednostjo, od države pa v primeru pojava krize pričakujejo hitro ukrepanje. Država naj pravočasno ukrepa V KGZS opozarjajo, da Slovenija nima izdelane nacionalne študije o posledicah ukinitve mlečnih kvot in programa pomoči. Od države zato pričakujejo, da bo pravočasno začutila morebitno krizo in začela izvajati interventne ukrepe, npr. s podpiranjem proizvodnje in organiziranjem ter trženjem prireje in predelave mleka. SJ Prireja mleka predstavlja enega od ključnih sektorjev v slovenskem kmetijstvu. Kmetje letno proizvedejo okoli 500 milijonov litrov mleka, okoli tretjino pa ga izvozijo v Italijo, Avstrijo in zadnja leta tudi na Hrvaško, so pojasnili na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). V EU se cena surovega mleka v povprečju giblje pri 32 centih za liter, v Sloveniji pa okoli 29 do 32 centov za liter. V KGZS po ukinitvi kvot pričakujejo znižanje cen surovega mleka in upad pridelovalcev mleka, ki pa naj ne bi bil drastičen. Viški mleka naj bi bili najbolj opazni v drugi polovici leta. KGZS potencial vidi v boljši povezanosti celotne mlečne verige tako na strani proizvajalcev kot odkupovalcev, s čimer se strinjajo tudi v sindikatu kmetov Slovenije. Prednost vidijo predvsem v tesnejšem povezovanju rejcev in v celotni verigi. V KGZS menijo, da morajo na tem področju pomembno vlogo odigrati odku-povalci mleka in predelovalci (mlekarne). (sta) Štajerski TEDNIK % ■ n:im pogledom na dogajanje ŠTAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Bsjiiftrirajte m na H Napoved vremena za Slovenijo Danes bo sprva delno jasno, čez dan pa zmerno, občasno pretežno oblačno. Večinoma suho bo. Pihal bo jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 14 do 18, v alpskih dolinah severozahodne Slovenije okoli 11 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek se bo oblačnost spreminjala, občasno bodo manjše krajevne padavine, verjetnejše v popoldanskem času. Vremenska slika Nad severozahodno in srednjo Evropo je obsežen ciklon. Topla fronta je od zahoda prešla Slovenijo, hladna se bliža Alpam in bo zvečer oplazila tudi naše kraje. Od severozahoda doteka k nam v višinah nekoliko toplejši zrak. Foto: MZ