GOSPODARSKI VESTNIK
oooooooooooooooooooocxxxxxxx>oooooooooooooooooooooooocxx>oooooooooooooooooocx>c oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
§ Št. Q.	V Gorici, dne J. septembra 1925.	Leto III. §
oooooooooooooooqoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocx>oooooooooooooooooo
g Izhaja enkrat na mesec. Slane letno 88 Uredništvo In uprava v Gorici, Via S. § § lO Ur. — Posamezna številka 1 Uro. gg	Giovannl štev. 6., I. nadstr.	o
§	== =	Ponatis	tlovoljen s popolno navedbo vira. — -	§
ooooooc>odooooooooooooooodooooooocxx)656ooooooooooooocxxxx) oooooocjo cxxx>oc>c>ooooooooocxxxxxx5ooooooooooooooooocxxxxxxx)cxxx>6oooooooooooc>ooo
Z A. K
Zadnja svetovna morija, ki je povzročila neizmerno gorja, solz in bridkosti po vesolnem svetu, je tudi pokazala v prav jasni luči, da ni dos volj, ako je v državi armada izborno opremljena, ako je dovolj vojakov, pušk, topov in drugega morilnegu orožs ja; pokazala in dokazala je, vsi smo to videli, da je v prav posebni meri zadostna zaloga kruha, ki odločilno vpliva tudi v strelskih jarkih. Ni še vojska pri. Pravljena. ako ima dovolj streliva, pok ne žitnice v deželi jo še le usposobijo za vojne napore in ji dajo vsaj upanje na zmago. Ta nauk. ki nam ga je dal v otipljivi obliki potek zadnje svetovne vojne, se je začel splošno upoštevati. Uvažuje ga mogočna Anglija, in uvaževati ga je začela tudi naša državna uprava.
Splošno je znano, dsi mi ne pridelamo take množine žita doma. ki bi zadostovale za kritje vseh potreb prebivalstva. Navezani smo na uvoz. Uvoženo blago Pa moramo drago plačevati. Tako nam Primanjkljaj v žitnih zalogah dvakrat škoduje. Odvisni smo od tujine, da ima-mo dovolj kruha na razpolago, in tega moramo drugo plačevati, kar škoduje Pašemu gospodarstvu ogromno. Ni vodu torej, da je bilo stremljenje odločujočih činiteljev v državi že od nek-(ta.j vsmerjeno v tem praven, da je treba z vsemi sredstvi pospeševati Proizvajanje žita doma. Kljub vsemu smotrenemu delovanju pa pridelek še zdaleku ne krije potrebe. Še vedno mor t(i država uvažati žito.
Vsf dosedanji neuspehi pa niso ustrašili državne uprave. Bolj ko kedaj Prej, je sedaj napela vse sile, spravila Vse razpoložljive moči po koncu, pripra-
R U H.
vila ogromna denarna sredstva, da prič. ne novo »žitno bitko«., ki jo hoče z uspet hom dobojevati. Nobenega sredstva, o katerem meni, da bi ji moglo pomagati v dosego končne zmage, ne bo država pustila v nemur. Glavno skrb namerava posvetiti osuševanju raznih močvirij, ki jih je v državi še mnogo, in izčiščenju obširnih, do sedaj neobdelanih zemljišč, ter vse posejati z žitom. Poverila je izvršitev tega poslu posebnim odborom, ki jih bogato zalaga z denarjem. Za posameznike, ki se nameravajo prav v pot sebni meri posvetiti pridelovanju žita. so pa ceni krediti na razpolago.
*■ Naravno je. da mora to stremljenje državne uprave dobiti splošno odobravanje. Saj bo to delo, ako uspe, rodilo splošni blagor:	dovolj kruha bomo
imeli.
Tudi naše ljudstvo ne sme v tem res priznanja vredni borbi stati ob strani. Tudi pri nas mora prodreti nazhanje, da je nujno potrebno v vseh krajih, kjer so podnebne in druge razmere ugodne za to, sejati več žitu. Stalno višanje cen kruha, padanje cen nekaterim poljskim pridelkom, gnitje krompirja in s tem združeno ponesrečeno izvažanje tega pridelka, nas naravnost sili. da si priskr* bimo s svojih njiv dovolj žita za domas čo potrebo, za vsakdanji kruh Izkušnje med zadnjo vojno nas morajo še prav posebno podžigati, da se vržemo z vso odločnostjo na pridelovanje žita, četudi moramo opustiti dosedanji že ukoret ninjeni način obdelovanje svoje zemlje. Pobuda, ki jo je velikopotezno podala državna uprava, pa mora prav odločujoče vplivati na nas. Pomagajmo torej i mi, da se »žitna bitka« ugodno skonča.
lOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Splošna gospodarska vprašanja
oooooooooooooooooooocxxx>ooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooo 009000000000000000000000 3000000000000000 oooo<
Hrovatin Ksist:
O ZAVAROVANJU.
(Dalje.)
Omenil sem že, da se pripeti pre* mnogokrat, ko resnično ponesrečeni zavarovanec utrpi škodo, a ne prejme vse odškodnine in to vsled tega, ker zavarovalnica, ki plača večkrat neopravičene škode, skuša prihraniti na odškodninah, kolikor le mogoče. Tu pričenja vzrok špekulativnim izvorom.
Na drugi strani vidimo zopet zava* rovanca, ki zavaruje svoje imetje, kar tje v en dan in ki ne gleda, kaj ip kako je zavaroval; glavna reč mu je, da ne plača mnogo. Ko je nesreča, šele tedaj za« varovanec sprevidi in občuti, da se je zavaroval slabo. Predočimo si slučaj, ko pogori kmečko posestvo, ki je zavarovano za celotno svoto 30.000 lir. -— Ško da, ki je nastala vsled požara, se računa vedho s svoto, ki jo potrebujemo, da popravimo škodo. Z drugimi besedami
1. hišo si zavaroval za	L	20000 škode je	
2. hlev		5000	ff
3. pohištvo „	Pt	4000	n
4. poljske pridelke	»	nič	v
5. vinsko posodo in vino	n	nič	♦»
6. seno in steljo	n	nič	n
7. živino v hlevu	n	1000	t*
8. kmet. stroji: orodje	n	nič	t*
skupaj si zavafroval L 30000 škode je
rečeno, kmet bo' moral popraviti pokvarjeno in. vničeno in plačati za vspostavi-tev poškodovanega poslopja resnične nabavne cene, katere tudi zavarovalnica vpoštevajo. Recimo, da zračunajo izvedenci škodo, povzročeno po požaru pri gori omenjenemu posestniku na 20.000 lir. Zavarovan sem za 30.000 lir. škoda znaša 20.000, upam, pravi posestnik, da mi izplača zavarovalna družba vseh 20.000. Kako pa je razočaran in razi ju« čen, ko sliši, da mu ponuja za odškodnino le 5.720 lir. — Ogorčenje njegovo je silno naravno, a neopravičeno.
Zavarovalnica, ki si je osvojila po istem načelu, kakor prej omenjeni zava« rovanec dobičkanosnih namenov, zgrešene špekulacijske smctfre. zastopa to svoje stališče in pravi: Zavarovan si res za 30.000 lir, in škoda tvoja je tudi resnična lir 2O.QO0, a mi ti ne pripoznamo več nego 5.720 lir odškodnine in to vsled dejstva ker si se zavaroval slabo. Po« glej kako stoje tvoje stvari:
L 1000, kar je ostalo je vredno L. 29000 * 8000 „ 1000 „ 1000 f „
„ 2000 n «3000 „ 2000 , 2000
L 20000 kar je ostalo je vredno L 4600.
4000
1000
3000
6000
1000
Razumljivo jel ako odkloni zavaroval« niča odškodnino za vničene poljske pridelke, za vinske posode in vino, za po* žgano seno in steljo ter za kmetijske stroje in orodje, katerih škoda znaša 8.000 lir, ker niso bili zavarovani. A tudi ostala škoda, ki znaša 12.000 lir, se ne izplača v polni meri zavarovancu, ker ni zavaroval v zadostni meri.
Pri hiši, pri kateri je 1.000 lir škode, prizna zavarovalnica odškodnino v višini 666.67 lir, ker pravi, da bi bil moral zava« rovati hišo za vseh 3O.O0O lir. ko bi hotel vdobiti vso odškodnino v znesku 1.000
lir, ker pa si zavaroval hišo za tretjino nižje, se ti odmeri tudi odškodnina za tretjino škode nižje, to je za 1.000 lit manj 333.33 — 666.67 lir.
Pri hlevu, katerega škoda znaša 8.000 lir, prizna zavarovalnica le 4.000 lir.' ker bi ga bil moral‘zavarovati za 10.000 lir, a si ga zavaroval samo za polovico vrednosti, vdobiš torej tudi samo polo-vico resnične škode, to je polovico 8.000 lir, kar znaša le 4.000 lir.
Na isti način ti priznamo pri pobi' štvu le 800 lir in pri živini samo 250 lir Vsega skupaj torej le 5.716.67 lir.
Vidimo torej, da vtrpi ta zavarovance škodo 20.000 lir, a prejme odškodnino v znesku 5.716.67 lir in to, vsled brezbrižnosti svoje in brezvestnosti raznih agentov, ki ne poučijo ljudstva v za« dostni meri.
Posestniki, bodite previdni pri sklepanju zavarovalnih pogodb in to posebno dandanes, ko so nestalne nabavne
cene. Pregledati bi morali od časa do časa za varov, svoja, če so v redu in popra« viti, kar ni pravilnega. Z drugimi bes6* dami: zahtevajte pri zavarovalnicah, da vam zvišajo oziroma znižajo zavarovane svote, kakor je pač potrebno in prejeti morate tozadevno pismeno potrdilo.
(Dalje.)
ooooooooooooooooooooocoooooooooooooobooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc»ooooooood
Živinoreja
o^oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooOoooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o
/ng. Podgornik Anton:
SKRBI, DA BODO KOKOŠI NESLE TUDI POZIMI.
Vedno lahko opazujemo, da kokoši ^nnogo manj nesejo pozimi nego poleti. To tudi povzroča, da pride pozimi mnos go manj svežih jajec na trg nego poleti. Vsled tega so tudi jajca v zimskem ča« su bolj draga. Zato bi se morala vsaka gospodinja prizadevati, da bi njene ko« koši tudi pozimi dobro nesle. Smoter aU cilj njene kokošjereje bi moral biti tedaj pred vsem ta, da bi si vzredila Posebno takšne kokoši, ki bi dobro nesle tudi v zimskem času.
V dosego tega smotra je treba, d& držimo in redimo le popolnoma zdrave do tri leta stare, kokoši, ker le od takšitih ic mogoče pričakovati tudi dobrih dohodkov. Vse šibke in slabotne živali moramo odstraniti iz svoje kokšjereje. Ako hočemo, da nam začnejo nesti mlade piške (mladice) že pred zimo in skozi celo zimo, je potrebno, da so iz zgod-Pjega gnezda. Piške začnejo nesti, ko so 6 do 7 mesecev stare. Da nam piske začnejo nesti že pred zimo, je treba, da se izvalijo že v marcu alfi vsaj začetkom aPrila. Ako so se piške izvalile šele ma« h ali junija, navadno ne začnejo nesti Pred zimo. temveč šele spomladi, torej ko so skoraj že 1 leto stare. Tudi v ko-košjereji je podcdljivost zelo važna. Zato pa s pravilnim odbiranjem kokoši, mod katerimi so zelo dobre, dobre, sred-Pjedobre in slabe jajčarice, lahko zelo "Vplivamo in umetno zvišamo nesenje.
Denimo valiti, ali podložimo le jajca od takšnih kokoši, o katerih vemo in smo prepričani, da dobro nesejo. Pri tem ne smemo omalovaževati tudi petelina. Tu* dii ta mora biti le'takšnega pokolenja ali iz takšne kokošje družine, v katero spadajo .najboljše kokoši«jajčariee.
Skrbeti moramo tudii, da se kokoši utrdijo. Le dovolj utrjene kokoši lahko klubujejo vremenskim spremembam in boleznim. V kurniku ne sme biti pre« piha in ne premrzlo, pa tudi ne pretoplo. Pretopli kurniki preij škodujejo ne« go koristijo. Tudi v hlev druge domače živine ne spadajo kokoši. Le v najskraj* nejšem slučaju je dopustno, da napravimo v kakem kotu govejega hleva ali svinjaka popolnoma ločen in zase na- * pravljen kurnik, ki naj ima svoj poseben izhod. To pa smemo zopet le potem napraviti, ako ima goveji hlev in svinjak vse naprave za dobro prezračevanje. Če pa tega ni, potem se gov. hlev ali svinjak preveč razgreje in z njim tudi kurnik. Previsoka toplina v kurniku pa omeh-kuži perutnino in jo napravi preobčut« Ijivo proti zunanjemu mrazu.
Varujmo kokoši pred raznim mrčesom, ki jim sesa kri in jih napravi bolne. Proti mrčesu je najboljše sredstvo sna« ga. Ne zadostuje morda, da temeljito o« snažimo kurnik le dvakrat ali trikrat v zimskem času. Kurjek je izvrstno vzre-jališče za razen mrčes. Tudi kvari v kurniku nakopičen kurjek dober zrak. Zato je edino pravilno, da ostranimo kurjek ven iz kurnika po večkrat v tednu. Po tleh v kurniku potrosimo žago-
vino, ki dobro vsesava vso vlago. Mesto žagovine Lahko uporabljamo tudd pepel. Paziti je, da se kokoši po zimli, ko dežuje ali sneži ne premočijo, vsled česar bi se lahko prehladile.
Da bodo kokoši tudi po zimi dobro nesle, jih moramo obilneje to bolj izdat« no krmiti nego po leti. V zimskem ča'su si kokoši ne morejp iskati same razne hrane. Manjkajo jim po zimji posebno črvi in žuželke, ki so jih po leti pridne pobirale na svojih sprehodih. Ako dobivajo kokoši le toliko krme, kolikor jo potrebujejo za vzdrževanje in razvoj svojega telesa, nehajo kmalu nesti, ker za redno nesenje morajo dobivati nekaj več krme, kakor pa jo potrebujejo za vsakdanjo prehranitev. Tudi ne sme biti hranaf enostranska. Treba je, da db« bijo kokoši vse redilne snovi v krmi. Zato jim moramo pokladati takozvano mehko krmo, ki sestoji navadno iz ku« hanega krompirja, repe, krmske pese, oparjenih otrobov, kuhinjskih odpadkov itd., ter zrnato krmo (pšenica... rž, turščica, ječmen, oves). N,i pa umestna za kokoši, ki naj nam nesejo, samo zrnata krma. Če krmimo kokošim samo zrnje, pospešujemo nastavljanje tolšče, kokši se debelijo. Pa tudi ob jajčniku se pri enostranskem krmljenju z zrnjem začne zbirati mast, kar gotovo bolj preprečuje nesenje jajec nego pospešuje. Kokošim dajajmo torej zjutraj nekoliko mlačno mehko krmo in proti večeru pa zrnje. Med mehko krmo pomešamo lahko tudi ne premastne mesne ostanke in kosti (debela koža prekajenega prašičjega mesa, mesna koža. koža od klobas in salaimOV, kite, drobne kosti doma« čih živali ali divjačine). Vse mesne o« Stanke moramo drobno zrezati, kosti pa najprej posušiti to na to prav drobno zdrobiti v možnarju v kostni zdrob ali na zmleti v kostno moko. Tudi zelene krme ne sme man jkaiti kokošim pozimi. Če jim ne moremo dajati vrzot, zelja itd., potem jim mešajmo med mehko krmo vsak dan kuhano in drobno zrezano mlado deteljo. Še bolje je, ako lahko rabimo mesto detelje koprlive, ki
smo jih poleti in jeseni v ta namen posušili. Vsako krmo polagajmo kokošim le v čisto posodo ali naj čista in suha tla. Ni lepo in ne zdravo za kokoši, ako jim pokladamo krmo v nesnažno posodo ali na umazana tla, ker jih s tem prisilimo, da žrejo obenem s krmo tudi razno- nesnago. K primerni prehrani kokoši in perutnine sploh spadajo tudi rudninske snOvi, ki so potrebne za drobljenje in prebavo hranilcih snovi v želodcu ter za raščo kosti in napravo' jajčje lupine. Za-' to morajo dobivati kokoši poleg krme tudi droben pesek (siršč), zdrobljeno zidno malto ali omet, zdrobljeno jajčjo lupiino, pepel itd., ako si takšnih snovi ne morejo pozimi samo iskati Nikdar ne sinemo pustiti kokoši brez dobre in či« ste vode, ki naj je zmerno mlačna, ne pa ledena.
Da se bodo kokoši lahko zadostno gibale tudi pozimi, napravtoio jim primerno velik prostor, ki je zavarovan pred dežjem in snegom. Kokoš ne sme mirovaiti in se dolgočasiti. Če kokoši same nočejo se gibati in brskati, jih moramo v to prisiliti. V takem slučaju pomešajmo med rezanico nekoliko zrnja in to mešanico potrosimo po do« tičnem prostoru (brskališču).
Nadzornik Klavžar Milton:
NOVI PREDPISI O SPUŠČEVALNI-CAH BIKOV.
V kratkem stopi v veljavo novi zakon o spuščevalnicah bikov, ki je strožji od prejšnjega. Novi zakon predpisuje, da morajo biti vsi za skok namenjeni biki (tudi oni, ki se rabijo le zasebno za lastne krave) potrjeni od posebne komisije im da se morajo rezati (skopiti) vsi nad dvanajst mesecev stari, za nespo« šobne spoznani junčki. To določilo, ki sicer omejuje živinorejca v prostem razpolaganju s svojim blagom, bo pa le v korist živinorejcem in bo brezdvomno pripomoglo k hitrejšemu izboljšanju na« še domače govedoreje. Enak blagodejen učinek za izboljšanje govedorejo bo i-melo tudi drugo določilo, ki predvideva.
da more prefektura odrediti na predlog kmetijskih svetov aK pokrajinskih u-prav v krajih, v katerih niso spuščeval-niee vsled malomarnosti živinorejcev preskrbljene z zadostnim številom potr-ienih bikov, ustanovitev živinorejskih zadrug. Člani teh zadrug bodo morali potem sam} prispevati za nakup in vzs drževanje potrebnega števila bikov, so« razmerno številu krav. Tudi to določilo je na mestu.
Dobrodejne posledice določil tega zakona bodo seveda tem očitnejše, čim strožje jih bodo izvajali v to poklicani činitelji.
Posebne važnosti je novi zakon za one kraje, v katerih prevladuje majhno in srednje posestvo in v katerih je šte* vilo potrjenih bikov v primeru s številom za pripuščanje godnih krav in junic Prenizko. Posledica temu je, da se biki Preveč izkoriščajo, da se prezgodaj^ obrabijo,., da se morajo krave tri do štirikrat pripuščati, predno se oplodijo, da se širijo kužne bolezni na spolovilih in jalovost krav. Odpadek na teletih in z njim združena zguba na mleku pa povzroča našim živinorejcem vsako leto ogromno škodo.
Zato bodo morali v to poklicani CU niteljii skrbeti v prvi vrsti za pomnoži-tev števila za pleme sposobnih bikov in obenem povišati skočnino. da se bo voditeljem spuščevalnic izplačalo vzdr* zevanje bikov.
Ker je pa nabava takih plemenjakov v inozemstvu spojena z velikimi stroški in ker bodo bržkone v doglednem času odpadli tudi prispevki, ki sta iih do sedaj dlajala v ta namen država in pokrajinska uprava, se bodo morali naši živinorejci lotiti z vso resnostjo vzreje domačih bikov. Saj je ravno dober plemenjak najboljše jamstvo za uspešen napredek živinoreje in najboljše jamstvo za dober zarod Zato pa moramo skrbeti, da si sami priredimo dobrih bikov. Kako moramo ravnati z mladimi junčki, ki smo jih odmenili za n leme, pa bom prihodnjič nekoliko ob* širne j c poročal.
G. F.:
PITANJE PRAŠIČEV.
Skoro v vsakem, tudi najmanjšem našem kmečkem in delavskem gospo* darstvu, se goji prasičjereja. Če ne več, vsaj ena glava je v hlevu. To je tudi razumljivo. Saj je ravno prasičevina, ki tvori priboljšek pri jedi našemu delovnemu ljudstvu več mesecev v letu. Vsakdo torej skrbi, da bo njegov pra* sič ob zakolu kolikor mogoče tolst, debel in zrejen. Marsikoga pa. zavede ta skrb v nepravo smer. Za to ne bo od* več, ako napišemo par migljajev, kako naj se prične in izvaja pitanje za. zakol določenih živali.
Pitanje se prične v naših krajih novembra, no nekod že oktobra, s pokla* dan jem koruze. To ni nič hudega. Le da bi bilo v prvi dobi pitanja bolj umestno pokladati živali hrano, ki je cenejša od koruze. Glavno, na kar mora prasičje-rejec paziti pri tem prehodu, pa je to, da se ta prehod od ene hrane na drugo ne izvrši naenkrat, temveč treba je po* lagoma in postopno, preiti od ene na drugo. To velja sicer za vse živali. Tekom poletja je glavna hrana v svinjakih zelenjava. Če bi torej pričela dobivati žival naenkrat čisto drugačno hrano, bolj redilno in težko, je naravno, da bi ne ostalo brez zlih posledic za njo. Tre* ba je, da se počasi in polagoma opušča zelenjava in počasi in polagoma prehaja k pokladanju močnatih krmil, močnih pomij, koruze, itd.
Le z umnim polaganjem krme, s počasnim'in postopnim izpreminjanjem krmskih odmerkov pridemo do one prh reje mesa, ki značijo največjo izrabo hrane in telesnega ustroja živali. Slabo ravnajo oni, ki ne postopajo po tem navodilu. Izraba krme za prirejo mesa pa se le takrat doseže v najvišji meri, ako se množina krme, potrebna za opi-tanje, porabi v pravilni dobi,, ki mora znašati vsaj 100 dni.________________
Rabite OREHOVE TROPINE, najcenejše močno krmilo!
RAZSTAVE BIKOV IN JUNČKOV.
Z odlokom z dne 24. junija 1925 št. 11652 je potrdila furlanska pokrajinska uprava sledeči splošni vzpored razstav bikov inl junčkov, ki se bodo vršile v prihodnji jeseni o priliki pregledovanja javnih spuščevalnic bikov. Za razstav* Ijalce so določena razna darila.
Splošni pravilnik teh razstav, ki so namenjene le planinskim pasmam, trni* našamo v naslednjem:
Člen 1. — Da se pospeši v planinskem govedorejskem okro/ju ustanavljanje javnih spuščevalnic bikov, se priredijo o priliki splošnega pregledovanja bikov, namenjenih za javno spuščanie za posamezne občine ali za skupine občin razstave bikov in iunčkov planinskih pasem v dnevih in krajih, ki se objavijo s posebnim razglasom za vsak okoliš po* sebe j.	- \ •	1 ■ 1	- ' V
Člen 2, — Tekmovanja obsegajo dve vrsti plemenjakov: junČke od 6. do 12. mesecev, bike od 18. mesecev ria-prej.
Člen 3. — Priglasitve sprejemajo okrožni živinozdravniki najkasneje do 20. septembra 1925.
Člen 4. — Za presojanje in obda* rovanje živali veljajo pravila, ki jih je potrdila furlanska živinorejska komisija. Priznajo Se darila v denarju, svetinje in diplome. Posamezna darila bodo zna* šala največ 400 lir. Svetinje in diplome so pridržane za najboljše žiVali.
Člen 5. — Polovica darila se izplača takoj pri obdarovanju, druga polovica pa prve dni maja meseca 1926, Darila se priznajo samo za vredne Nemenjake, ki so jih lastniki prignali v kraje, navedene v razglasih.
Člen 6, — Živali presoja komisija, , ki jo predvideva pravilnik zakonu z dne
5.	julija 1908 št. 392; njena razsodba je nepreklicna.
Člen 7. — Bikorejci, ki želijo dobiti za enega ali več bikov dovoljenje za spuščanje, morajo predložiti živinorejski komisiji pri furlanski pokrajinski upravi v Vidmu (Commissione Zootecnica presso rAmministrazione Provinciale del FriulbUdine) z 2 lirama kolekovano prošnjo, v kateri morajo navesti, da želijo pregledovanje na domu ali pa, da so pripravljeni prignati svoje bike v zgoraj navedene kraje. V prvem slučaju morajo priložiti prošnii za vsakega bika po 30 lir, v drugem, slučaju je preglede* vanje brezplačno.
Člen 8. — Biki. ki se priženejo na zbirališča, so podvrženi obstoječim predpisom živinozdravstvenega reda; lastniki so odgovorni za škodo, ki bi jo morebiti povzročili biki.
Člen 9. — Živinorejcem, ki priže* nejo bike že dan pred razstavo iz bolj oddaljenih krajev, se izolača za vsakega prignanega bika po 20 lir dnine.
Poravnajte naročnino in širite -Gospodarski vestnik !“
O000000000000000000000000000tx>000000000bo0000000000000000000000000000000000000000000000000000cxx3000000000000c
Mlekarstvo
lOCOOOOOOOOOOOOOO tOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
POPRAVEK.
V zadnji številki v članku: »Zakaj vpliva domače sirišče slabo na sir« se nam je v drugem stolpcu v štirinajsti vrsti od zgoraj vrinila neljuba pomota. Mesto »normalno 20 do 30 g (gramov) mleka«, mora stati pravilno »20 do 30 q (kvintalov) mleka«. — Pomoto, ki je proti naši volji kvarila članek, naj si blagovoli vsakdo popraviti sam.
ip.:
KOLIKO MASLA LAHKO DOBIMO IZ 100 kg MLEKA?
Množina masla je pred vsem odvisna od tolšče, ki je v mleku, dalje od množine tolšče, ki ostane v posnetem mleku, potem od množine tolšče, kit ostane pri izdelovanju masla v pinjencu i!n konečno od množine vode, ki ostane
po gnetenju v maslu samem. Dobimo temveč masla, čiimveč tolščc je v celem mleku, čimmanj tolšče ostane v posnetem mleku in pinjencu in čimveč vode ostane v ^izdelanem maslu. Najvažnejša je za množino masla seveda množina tolšče v celem mleku, merodajna pa je pri tem tudi tolsča. kii ostane v posnetem mleku in v pinjencu. Ako posnamemo mleko po navadnem po< snemalnem načinu, dobimo manj masla, kakor pa če posnamemo mleko z mlečnim posnemalnikom. V 100 kg mleka je povprečno' 3.5% ali 3.5 kg tolšče. Pri navadnem pcsnemalnem načinu dobimo iz 100 kg mleka s 3.5% tolšče 3.4 kg ali 3 kg in 40 dkg masla, pni dobivanju smetane iz enakovrstnega mleka z m leč s
nim posnemalnikom pa 4 kg masla, to* rej 60 dkg ali okrog Vz kg več masla. Iz 100 kg mleka s 3% tolšče se dobi pri navadnem posnemalnem načinu 2.8 kg masla, pri posnemanju z mlečnim posnemalnikom pa 3.4 kg masla. Če je v 100 kg mleka 4% tolšče, je mogoče izdelati iz smetane, kii jo dobimo z navadnim posnemanjem, 4 kg masla, iz smetane pa, ki jo dobimo z mlečnim posnemalnikom, se lahko izdela 4.6 kg masla. Za izdelavo 1 kg masla se računa pri povprečni množini tolšče v mleku, 25‘l mleka, ako izdelamo maslo iz smetane, dobljene z mlečnim posnemal* nikom, in 30 l mleka, ako izdelujemo maslo iz smetane, dobliene z navadnim posnemanjem.
00000<X)00000CXXX)CXXX)00<X)00<XXXX>000000000C>000000C00000000000000000000000000000000000000b000000000000-D0000000CXXX>0000000000O000000000
| Pri l	Čebelarstvo
x	8	s i-
OOOOOOOOOaXXXXXJDOCXXX>OOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OCXXXXJOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 30000000000000000000000000000
Gorkič France:
UREDITEV PREVAŽANJA ČEBEL - NA PAŠO.
V naših krajih ni skoraj nikjer položaj takšen, da bi imele čebele skozi celo leto pašo. Če je spomladna paša dobra, je poletna ali jesenska slaba, ali Pa tudi obratno. Naravno je torej, da so čebelarji že zgodaj začeli misliti na to, da je treba čebele prevažati iz kraja, kjer je slaba paša, v kraje, kjer so dobre Pašne razmere. In tak način čebelarjem ia se pri nas vedno bolj širi. Prav lepo je to poglavje iz čebelarskega življenja o-pisal Žnideršič Anton v -svoiii knjigi: »Naš panj«.
Danes pa ni to. kar nas zanima, temveč velike težkoče in semtertja tudi nepremostljive ovire, ki so s prevajanjem na pašo združene. Če pelješ če* Lele v Brda. na Kanalsko, v Čepovan* sko dolino, v Trnovski gozd. v Črnivrh, v Furlanijo, ali v goriško okolico na pašo, stvar že še gre. Z lahkoto dobiš človeka, ki ti čebele vzame v oskrbo, in tudi dovoljenje županstva ni združeno s sitnostimi. Zadeva pa dobi čisto drugo
lice, ako misliš peljati svoje panjiče na Kras na jesensko pašo. Tukaj se ti sta* vijo — hvala Bogu, da ne povsod! — vse mogoče ovire na pot. So vasi. v katerih niso tuje čebele varne pred sovraštvom domačinov in kjer le s težavo prideš do tega, da smeš postaviti par panjev na pašo.
V ogromni večini slučajev so razlogi nasprotovanja prav malenkostni in brez podlage. Le trma ali zavist enega ali drugega domačina nečebelarja ali pa kakšnega prav malega čebelarčka je kriva. da ostane v posameznih krajih obilic) jesenske pase neizrabljene. In to je brez drugega obsodbe vredno postopanje. So pa tudi slučaji, v katerih občine in do* mači čebelarji čisto pravilno utemelju* jejo svoje odklanjajoče stališče. Ni pravilno, ako vsi tuji čebelarji silijo v en kraj s svojimi čebelami na pašo. Le v interesu vseh je, da se panji porazdelijo po vseli dobrih pasiščih. Toda o tem ne bom razpravljal.
Omeniim naj le še visoke pristojbine. ki jih nekatere občine samolastno, brez vsake zakonite podlage na formal* mo popolnoma 'zgrešen način uvajajo'.
Za poznavalca razmer je pristojbina 6 lir za A. Ž. panj ocividno previsoka, dasi po drugi strani priznavam občini pravico, ako uvede pristojbino na uvožene panje. Vendar se mora izmera te pristojbine ohraniti v dopustnih mejah. Čebelarski zakon, ki je bil izdan za nekdanjo gor iško deželo, je določal, da smejo občine terjati največ 8 soldov — 16 vinarjev davščine od vsakega panja. Naj se danes z ozirom na valutne raz* mere ta znesek popeteri, naj bo tudi pošesteri (v slučaju dobre paše), a kar gre preko tega. je pretirano.
Ker je pričakovati, da se bo čebelarstvo pri nas še bolj razvilo in da se bodo istočasno gorenje razmiere še poslabšale liin poojstrile, je nujno potrebno, da začnejo vsi čebelarji razmotri-vati. kaj naj se ukrene, da se naše če« belarstvo obvaruje teh sitnosti. Tu mora priti mnenje vseh v poštev: prizadetih čebelarjev, ki prevažajo čebele, do« mačih čebelarjev, ki nasprotujejo uvozu čebel v pašo in občinskih uprav, ki bi
prišle pri izdajanju dovoljenja za uvoz čebel na pašo v poštev.
V državi nimamo čebelarskega za*-kona, ki bi urejeval vse te zadeve, da bi še veljal čebelarski zakon bivše goriške dežele ne smemo priznati, ker bi imel n. pr. čebelar v Ajdovščini mianj pravic, kakor oni v Sturjah, kjer ni goriški čebelarski zakon nikoli veljal. To pa bi bilo za današnjo politično urejenost pokrajine nezmiselno. Ne preostane torej drugega, kakor da se zganemo čebelarji sa« mi. da povemo vsak svoje mnenje bodisi javno v enem ali drugem našem listu, ali pa v posebnem poročilu na Slov. čebelarsko zadrugo v Gorici. Na podla« gi vseoa tega gradiva bi se mogli potem vsi zjediniti za konkretne predloge, ki bi jih stavili pristojni oblasti v uvaže« vanje.
Jaz mislim, da bi na ta način prišli najprej in najugodnejše do dobrega zaključka. Povejte zdaj tudi drugi bolj izkušeni 'čebelarji in upravitelj! občin svoje, da se pojmi razbistrijo.
goooooooo^oooooooooocx>oooocxx>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^^oooo ooooooooooooooooooooooooooocoooooooooooooooooooooooo
Kletarstvo
o LSAikSJ o
ioooocxxx>oooooooooooooooooooooooooooodooooooooooooooooooooooooooooooocxxx)ooooooooooococx>oooooocx>ooooooooooooooooo
Ušaj Jušt:
PRIPRAVLJAJMO ZDRAVO, DOBRO IN STANOVITNO VINO.
1.	S trgatvijo moramo tako dolgo počakati, da grozdje dozori. — Grozdje smatramo, da je tedaj dozorelo, ko je največ sladkorja v njem. Sicer tudi potem postaja grozdje sladkejše. ali ta sladkoba ne izvira več od večje množine sladkorja, ampak od manjše množi* ne vode v njem, ker se grozdje suši. Delavnica za sladkor je zdravo in zeleno trtno listje. Kadar to močno poru« meni, ali odpade, preneha vsak dotok sladkorja v grozdje. Tedaj Oleseni grozdni pecelj in jagode se začnejo sušiti.
O tem, kakor tudi o nekaterih drugih kemičnih izpremembah. ki se vršijo v grozdju, nam priča sledeči poizkus:
Čas preizkušnje	Teža 1000 jagod v gramih	sladkorja	celokupne kisline
		g	g
12. avgusta	1190	16,4	34,5
9. septembra	2154	286^0	24,8
28. septembra	2173	' 312,0	23,4
12. oktobra	2370	382,2	22,8
21. oktobra	2283	383,0	20,5
V tem slučaju je grozdje 12. oktobra dozorelo, ker takrat je bilo najlažje in je imelo le v 1000 jagodah le 1 gram sladkorja manj, kakor 21. okt. Iz gornje razpredelnice ic nadalje razvidno, da v septembru grozdje zelo mnogo pridobi, zlasti ob lepem in solnčnem vremenu. Zato zelo grešijo oni vinogradniki, ki grozdje že v septembru potržejo. Trgatev v septembru opravičuje le dolgotrajno slabo vreme, ko grozdje začne gniti.
2.	Pri trgaivi moramo ločiti zdravo in dobro grozdje od gnilega in nezrelega. — Zato mora vsak tr^alec imeti s seboj dve posodi in sicer eno večjo in eno manjšo. V večjo bere zdravo in le* Po grozdje, v manjšo pa nezrelo in gnilo. Za trganje in čiščenje grozdja so najbolj prikladne posebne grozdne škarje. S temi škarjami je mogoče trga« ti grozdje, ne da bi se osule jagode po tleh in čiščenje gnilih jagod je z njimi jako olajšano. Trgati je, če le je mogoče — samo ob lepem in suhem vremenu: zjutraj smemo s trgatvijo pričeti šele tedaj, ko se je osušila rosa
3.	Pobrano belo grozdje moramo čimprej zmastifi, a mošt najkasneje 36 ar nato odtočiti v sode, da pokipi. — Hranjenje natrganega grozdja v bed-njih, y kadeh in orncah več kakor 12 ur je zelo napačno, ker grozdje, ki je vedno nekoliko zmečkano vsled vožnje in tr« ganja porujavi, kar pospešuje potem kasnejše porujavenje vina. Maščenje grozdja je izvršiti z uporabo grozdnih mlinov in opustiti je maščenje z nogami, kakor je to delal svetopisemski očak Noe. Ce si kmet ne more nabaviti grozdnega mlina sam, naj ga kupi v družbi s sosedi skupno. Pri napravi belega vina ie pravilnejše, da mošt takoj po zma-stenju odtočimo, kakor to delajo Brici hi povsod drugod, kjer pridelujejo belo Hno. Le alko odjemalci tega ne ždijo, pa naj se pusti mošt le tako dolgo na tro« Pinah, da se iste vsled pričetega kipenja dvignejo. ('rc puščamo beli mošt dalj časa na tropinah, bo vino močno trdo m močno barvano. Dvignjene tropine kodo na površini porujavele in vino bo Podvrženo rujavenju.
4.	Če puščamo beli mošt povreti na tropinah, moramo grozdje repljati. — V to svrho nam služijo robkalnice, ki so opremljene z napravo za repljanje ali Pa posebne pocinkane mreže. Iz replja« nega grozdja napravljeno vino je milo m Prijetnega okusa.
S Takoj, ko smo grozdje zrnastili, vJijemo na vsak stot muščenega grozdja, oe je belo 40, če je črno pa 30 g zve*
plenega amonijevega fosfata. To snov, ki je težka tekočina, rabijo napredni francoski in italijanski vinogradniki z velikim uspehom že nad 10 let. Kdor je enkrat rabil to snov, jo bo potem goto« vo vsako leto rabil, ker z uporabo te snovi se dosežejo kot solnce čista vina, ki ne menjajo barve, se po povrenju hitro včistijo in zelo težko kedaj obolijo. To sredstvo se rabi tudi z velikim uspehom pri napravi črnega vina. ker poleg imenovanih prednosti, daje črnemu vinu močnejšo črno barvo in rdečo peno. Z žveplenim amonijevim fosfatom uni« čimo v moštu vse škodljive bakterije in kvasila, a pravim kipelnim glivicam nudimo amonijev fosfat, ki pospešuje ugodno njiih razvitek. Vsled UP polne ga pokipenja mošta, pridobi vino potem tudi na moči. Že lansko leto je, po mojem nasvetu, denilo veliko število vinogradnikov mčd mošt kalijev metabisulfit in to povsod z dobrlim uspehom. S tem je bil napravljen korak naprej, a letos jim svetujem, da napravijo še drugi korak dalje, rabijo naj za ves svoj pridelek žvepleni amonijev fosfat. Ta snov ima v glavnem to prednost z ozirom na ka« lijev metabisulfit, da ne uničuje samo škodljivih kvasil, ampak nudi ki« pelnim glivicam hrano in _s tem pospe« šuje vrenje. Kdor bo rabil žvepleni amonijev fosfat, bo moral skrbeti, da med vrenjem, navadno tedaj, ko bo točil mošt v sode, mošt dobro prezrači, da se izgubi žvepleni duh iz njega. To je ravnotako potrebno tudi pri uporabi kalijevega metabisulfita.
6.	Kdor hoče še boljšega uspeha, mora kipenje izvršiti z uporabo umetnih glivic. Kdor bo poleg gornje s nogi, rabil še umetne glivice, ta bo imel še boljši uspeh, ker bo imel boljše in močnejše vino. Znano je, da kipenje mošta povzročajo kipeine glivice. Te glivice raz« krajajo sladkor v alkohol in ogljikov dvokis. Prva snov ostane v vinu in mu daje moč, druga pa po večini izhlapi iz njega. Glivic je pa več vrst in vsaka vrsta glivic ni za kipenje enako dobra, ker ni v stanju popolnoma prevreti ves
sladkor v moštu in ker nekatere glivice poleg alkohola proizvajajo še druge, vinu tuje in neprijetne snovi. Da to pre* prečimo, rabimo umetne glivice, vzgojene in preizkušene v kemičnih laboratorijih. Umetne glivice kupimo nekaj dni pred trgatvijo, ker jih moramo še pred trgatvijo razmnožiti. To storimo tako, da naberemo kakih 30 do 40 kg grozdja, ga zmastirno in očedimo mošt. Ta mošt potem segrejemo v bakrenem kotlu na 60 do 70° C. Ko smo to toploto dosegli, nalijemo mošt v dbbro opran sodček, afi pletenico in ko se je mošt ohladil, najmanj na 24" C, mu prilijemo iz steklenice, kii jo tik pred tem odpremo, u« metnih glivic. Nato postavimo sodček, ali pletenico na kako zmerno toplo mesto, bodisi v kleti, ali v hiši, in jih za« takncmo s kipelno veho. V dveh do treh dneh bo mošt začel burno kipeti, ker so sc glivice v njem močno razmnožite. S tem smo si razmnožili umetne glivice na sličen način, kakor dela pek s kvasnim testom. Ta mošt dodamo potem moštu v sodu ali bednju, takoj potem, ko smo mu dodali žvepleni amonijev fosfat. Kdor bo rabil žvepleni amoniijev fosfat in umetne glivice, bo v tem pogledu ugodil vsem zahtevam modernega kletarstva in iz svojega grozdja bo pridelal vino, ki bo z ozirom na kakovost grozdja, najboljše.
7.	Kipeči mošt mora imeti primerno toploto. Mošt najboljše vre, če znaša njegova toplota 24" C, ali približno 15° R. Takoj v začetku pa ne sme imeti mošt te toplote, ampak za kakih 6 do 8 stopinj manj, ker bi se drugače med ki« pen jem preveč ugrel in bi veliko preko-pačil gornjo ugodno toploto. Pri visoki toploti se prav rade naselijo v veliki množini kisovne glivice, ki povzročajo, da se prej ali slej vinq skisa.
8.	5 kipečim moštom ne smemo nikdar do vrha napolniti sodov, ampak pustiti jih moramo petino prazne. Tega ne upošteva velika večina naših vino« gradnikov, zlasti pa Brici ne. Oni pravijo, da mora biti sod poln, da mošt iz njega bluje »nesnago«. Ta »nesnaga«
pa ni nič drugega, kakor v peni nahajajoče se kipelnc glivice. Koristnost teh glivlic, pa mora biti vsakemu, količkaj razumnemu vinogradniku znana.
9.	Na veho soda. kjer vre mošt, mo.
ramo natakniti kipelno piliko. Ta pilika omogoča izhlapevanje plinov iz soda, a notri zraku ne pušča. To je potrebno, da sc v mošt ne naselijo škodljive glivice iz zraka.	1	1
10.	Ko vrenje mošta ponehuje, po« mešaj z močno palico mošt v sodu. S tem' privzdigneš glivice, ki so se že polegle in jih vzpodbudiš, da povrejo do cela sladkor v njem. Kdor ima sesalko naj vtakne sesalno cev v sod in naj sesa zrak v mošt. S tem doseže šd boljši vsneh.
11.. Paziti moraš na snago orodja in kleti. Vsa posoda, vse orodje, ki pride v dotiko z moštom, je temeljito osmažiti. Kipelno in vinsko klet dobro pometi, stene pobeli, zažgi v kleti žveplo in zne« si iz nje vse take snovi (krompir itd.), ki razvijajo slab duh v njej.
ViinOgradniki, upoštevajte teh 11 točk temeljnih naukov modernega kletarstva'., in vaš pridelek bo tak. da z ozirom na kakovost grozdja, boljši ne bi mogel biti. Časi, ko se je iz grozdja pridelovalo' vino na najenostavnejši način in brez vseh pridevkov, so minuli.
Ing. VeUcogna Lucijan:
TRGATEV NA VIPAVSKEM.
Letos razločujemo po Vipavski do« lini dve vrsti vinogradov: one. ki so hudo prizadeti no vremenskih in drugih nezgodah, in take. ki so vsled dobre lege ostali po večini nedotaknjeni. Glavni del Vipavske doline se zdaj oža, zdaj širi v razne stranske dolinice v različnlih večkrat skrivljenih in vijugalstih smereh, kar povzroča, da so nekatere doli« niče skoro popolnoma varne pred bur-jo, tudi po zimi, dočim so druge izstavljene kar najhujšim sunkom burSe. ki že v poletnem času lomi turšico in mlati žitne klase.
Strupena rosa. oidij in dru.f,fe bolez* ni so letos uničile mnogo vinogradov, dočim je o mnogih drugih trta v naj-bujnejši rasti, polna lepega zelenega listja in z obilico zdravih .grozdov. Mogoče bo tudi to- pripomoglo, da v bodoče ne bodo vinogradniki po Vipavskem sadil; toliko različnih trtnih vrst, ker se prej opisane razmere pojavljajo že v v rnanjšh vinogradih v najskrajnejši meri. Ko sem pregledoval avgusta naše vinograde, sem opazil posestva z 20 do 60 oralov v.pograda, ki imajo do dvajset trtnih vrst, med temi štiri petine belih.
Zbirka, kj bi delala čast vsaki vinarski šoli! Vendar z velikansko razliko. In o tej hočem govoriiti. V vinarski šoli se vsaka trtna vrsta obdeluje in oskrbuje posebej in različno, dočim pa le malokateri naših vinogradnikov dela razliko v svojih trtnih nasadih; trže vse obs enem in to posebno vsled tega, ker ima najrazličnejše trtne sorte v enem in istem vinogradu in tudi v vsaki trtnj 'vrsti. Radi tega se trgatev ne more iz* vršiti nikoli pravočasno. S pričetkom trgatve najprej zrelih grozdov se začne trgati vse od kraja, kar povzroča izgubo na sladkorju; čakajoč, da dozorijo kasnejše vrste, se pokvarijo prve, kar povzroča izgubo na kakovosti. V obeh slučajih pa je posledica ta. da je pridelek nianj stanoviten in bolj surov.
Vipavski vinogradniki, ki kažejo veliko izkustvo in vztrajnost pri nego* vanju trte. bodo gotovo opustili tudi to Pogrešano in kvarno ravnanje in bodo tudi vinu samemu posvetili ono pažnjo in skrb. kakor trti. V tem mnenju me Potrjuje okolnost, ker so žc letos nekateri začeli s pravilno trgatvijo.
Prvi korak v tem pogledu je, da se trže grozdje vsake vrste trt posebej ali Pa tudi dveh ali treh vrst skupaj, le da dozorijo istočasno 5n alko jc priporočlji-vp jih mešati z ozirom na vrenje in tip vina. Na vsak način pa je važno, da se ugotovi pravi čas za trgatev. Oko in je* ?ik zadostujeta le do gotove meje, tudi pe imamo veliko vajo pri tem. S poku* sanjem bomo le težko ugotovili, ali se je
sladkor zvišal za Ve stopinje, posebno, ko moramo pokuševati sočasno razno grozdje. Rabiti moramo v ta namen moštno tehtnico, s katero z vso lahkoto ugotovimo vsebino sladkorja. Značilno je da marsikateri večjih vinogradnikov ne pozna v svoji kleti moštne tehtnice, duši je ta potrebna tudi v malih obratih, ker le z njo je mogoče ugotoviti, kedaj je pravi čas za trgatev. Ko se nam zdi grozdje zrelo, napravimo prvi poskus; potrgajmo nekaj istovrstnih grozdov, stisnimo mošt iz njih in vlijmo ga skozi platneno cunjo v stekleno^ vazo. v katero vtaknimo tehtnico. Zapomnimo si vsebino sladkorja, ki jo tehtnica kaže, in ponovimo poskus po dveh ali treh dneh. Ako ne kaže pri drugem poskusu tehtnica nikakega poviška sladkorja, je grozdje gotovo za trgatev, če pa se pokaže povišek naj se poskus ponavlja vsak dan, dokler ne tehtnica pokaže stalne stopinje sladkorja. Če bomo tako ravnali pri trgatvi, moremo biti gotovi, da bomo trgali zrelo grozdje in da dobi« mo vino z najvišjo vsebino alkohola. Izjemo smemo delati le pri grozdju, ki rado gnije. Pri tem lahko žrtvujemo eno stopinjo sladkorja, ' da si pripravimo zdravo m trpežno vino.
Ali je priporočljivo rezati dve ali več vrst vina? Trgovske in tudi kletarske razmere večkrat zahtevajo to; a ta posel opravljajmo kasneje in po gotovih načelih. Prvo je potrebno, da začnemo pravilno trgati grozdje po dozorelosti, kakor nam jo kaže moštna tehtnica. To bo prvi korak, da bodo vipavska vina boljša in da se bodo lažje prodajala. Tako postane naše vinogradništvo, za katerega se žrtvuje ogromno časa in de* nar j a, bolj donosno.
Toda tudi na druge okolnosti mo* ramo paziti, pri letošnji trgatvi. (Pripomba uredništva; glej članek; »Pripravljajmo dobro, zdravo in stanovitno vino«, v tej številki.) Tako bomo dobili zdrava in stanovitna vina. boli močna in bolj fina, ki bodo res vreden pridelek naših vinogradov, nasajenih z zelenem rizlingom, rebulo, kraljevino itd.
000000000000000000000000000000000000000000000000(X)00000000000000000000000000000000000000000000000000O^OOOOOI
Sadjarstvo
oooooooooooo OOOOOOOO OOOOOOOC OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOCX) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOCOOCI
90000000
D. V.:
VRBOV ZAVRTAČ.
Ta sadni škodljivec, ki da imenujemo z latinskim imenom Cossus lignli* perda, se je v nekaterih krajih hudo polotil sadnega drevja. Če ga ne bomo pridno zatirali, ho podleglo marsikatero s«adno drevo.
Mati zavrtačeve gosenice je 40 mm dolg in 85 do 90 mm širok metulj. Njegova glava je majhna, spredaj rumen-kasto-bela, a črne tipalke so pri samcu močno češljaste. Truplo je sive barve in zadek pasast. Prednja krila so rujavtka-sto siva in temnimi črtami in maroga* mi prcmrežena. Samica ima na konca, zadka nelcako špičasto nožnico, s pomočjo katere poklada jajčeca v drevesne razpoke in za lubadove luske sadnega drevja: na jablane, hruške, češnje, slive, orehe in gozdna drevesa, kakor trepetlike, topole in vrbe. Gosenica je nekoliko ploščata, spočetka rožnate barve in dlakava, kasneje pa zamazano poltena in gola. Odrasla gosenica je 90 mm dolga in .18 mm široka, glava in tilnik sta črna.
Gosenica doraste šele po dveh letih. Prvo leto živi pod lubadom. Zavrta se po prvem prezimljeoju v les in dolbe po njem navzgor. Navzven si napravi povprečen rov, po katerem izpada ne* snaga, ki v lesu skritega škodljivca ovaja. Šele v tretjem letu, po drugem preži* movanju in sicer meseca maja se gosenica v rovu zabubi v mešiček liz trščic, in sicer blizu izhoda. Po kakih 3 do 6 tednih izkobaoa iz 4 do 5 cm dolge bube rdeče rujav metulj.
Kakor hitro smo opazili na deblih rove teh gosenic, zamažimo ali za* delajmo jih z ilom. cepilnim voskom ali pa z govejekom. Dobro in tudi priporočljivo je. da se namažejo debla od tal do 2 m visočine z zmesjo, obstoječo' iz apna, krvi in 1 do 2 odstotkov tobako*
Vega izvlečka. Pokonča se gosenica lahko tudi s pomočjo žice. V to svrho naj se vzame tanka žica, napravi na njenem gornjem koncu mal kaveljček, sličen onemu pri kvački, in porine na to polagoma v rov. Ko začutiš, da je zabodla žica s kaveljčkom gosenico, potegni žico iz rova lin gotov bodi, da privlečeš z njo tudi gosenico. Ako zapaziš v juniju ali juliju metulja, sedečega na deblih, umori ga takoj, in lubad, ki se nahaja blizu mesta, na katerem je metulj čepel, z jajčeci vred ostrgaj in sežgi.
Temu škodljivcu, kar se njegovega življenja tiče, zelo podoben je kostanjev zavrtač (Cossus aesculi). Njegova glava, oprsje in krlila so lepo bela in imajo mnogo višnjevih pik. Zadek je višnjevo črn, z belamj obročki prepa-san. Metulj se prikaže junija ali julija. Pokončuje se na enak način kakor prej* šnjl
POSKUSNO GNOJENJE SADJU Z UMETNIMI GNOJILI.
Sadjarski oddelek kmetijskega urada v Gorici je dal pobudo, .da se letos izvršijo nekateri poskusi gnojenja z umetnimi gnojili sadnemu drevju. Tako se namerava nevernežem in zanikrne* žeta dokazati, kako uspeva gnojeno, in kako hira negnojeno drevje. ,
Poskusi se bodo vršili na Kanal* skem in sicer v Ajhi, Avčah, Batah. Ka* nalu, Čepovanu, Dolu, Plavah, Levpi, na Bahjšicah, itd. V kraškem pasu pa v Kobjiglavi, Komnu, Velikem dolu. Gorjanskem, Pliskovici, Štanjelu, Škrbini, Temnici, .Opatjemselu in Vojščici. — Skupno se izvrši 40 poskusnih gnojenj; od teh dvajset v Kanalskem in dvajset na Krasu.
Za poskusno gnojenje sc bo rabil na Kanalskem: superfosfat, žvepleno kisli kali in apneni dušik; na Krasu pa: Tomaževa žlindra, žvepleno kisli kali in , apneni dušik.
IOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXXXXXX)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Poljedelstvo
0000000000000000000000000000000000000000cx50000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000cxx>000000000
IZKOPAVANJE, SPRAVLJANJE IN HRANTITEV KROMPIRJA.
Ni vse eno, kdaj. kako in ob kakšnem vremenu izkopljemo krompir ter ga spravimo in shranemo v Metli ali hrame, Posebno letos, ko je pričakovati vsledl skrajno neugodnega vremena le malo dobrega in zdravega krompirja, je treba še toliko bolj gledati na to, da u-krenemo vse ono, kar pripomore, da se ohrani krompir čimdalje dober in zdrav. Zato naj upošteva vsakdo in se ravna po temde navodilu:
1.	Ne žabi nikdar, da so najbolj nevarne krompirjeve sovražnice: gor-kota. svetloba, vlaga in zmrzal. Pred temi moraš skušati obvarovati krompir z vsemi sredstvi.
2.	Upoštevaj, da moreš shraniti krompir primerno in dobro le v takšni kleti, ki ie suha, zračna, poltemna in varna pred zmrzaljo.
3.	Uredi klet za krompir prav skrb* no že poprej, ko začneš krompir 'izkopavati in ga spravljati domov. Ne žabi nobelHi sten in tal. Skrbi tudi za pravilno prezračen je, da odide iz kleti topel in Zaduhel zrak.
4.	Ako le mogoče, napravi črez tla oder iz lat (remijev) ali iz enostavnih tramov, črez katere položi deske. Takšen pod ali oder je neobhodno potreben zlasti, če so tla v kleti vlažna.
5.	Začni izkopavati ali izoravati krompir le, če je popolnoma zrel. Zrel Pa je krompir takrat, ko se lahko loči od nosilnih niti in se da le težko lupiti.
6.	Če le mogoče izkoplji krompir in ga spravljaj v klet le v suhem vremenu. drugače pa pusti, da se krompir pred spravljanjem v klet najprej dobro osuši v skednju ali kakšnem podobnem pro, štoru, kjer lahko napraviš prepih.
7.	Odstrani skrbno pred shranitvijo ves bolni, ogrizeni, poškodovani in manj trpežni drobni krompir od zdra-vtga in bolj debelega krompirja. Očisti
ves odbrani krompir tudi zemlje, ki se ga morda še drži. Vsa ta dela se naj* lažje opravijo že pri pobiranju krompirja na njiivi.
8.	Opusti vsako metanje krompirja, vsako stepanje po krompirju z obutimi nogami, vsako uporabo špičastih vil ali lopat, kar vse lahko povzroči in pospešuje gnitje krompirja.
9.	Ne puščaj nikdar krompirja črez noč nepokritega na polju ali sploh kje zunaj. To uvažuj posebno, ako izkopu-ješ krompir šele nožno v jeseni, ko je že nevarno, da se nepričakovano pojavi hud mraz in bi krompir lahko zmrznil.
10.	Ko spravljaš krompir v klet, deni ga v plasti, ki so največ 70 cm visoke. V plasteh nad to mero se krompir Lahko ugreje v svoji najspodnejši legi in začne gniti.
11.	Ko si spravil krompir v klet, vestno opazuj gorkoto in zračno vlago v kleti. Pomni, da krmpir zmrzne pri 3° C (treh stopinjah Celzija) pod ničlo in da lahko začne gniti, alko znaša gorkota v kleti več ko 8° C (osem stopinj Celzija).
12.	Skušaj s pravilnim zračenjem odstraniti vso gorkoto in vlago, ki na* stane v kleti vsled krompirjevega dihanja. Obenem pa skušaj ohraniti v kleti čim nižjo za krompir primerno gorkoto.
13.	Upoptevaj vedno, da se kromnir iajboljše ohrani, ako znaša gorkota v kletji 4 do 8° C. Zato pa je potrebno, da so v kleti primerne napralve za prezra* čevanje, ki jih zdaj lahko še urediš.
14.	Ob suhem, hladnem vremenu odpri v kleti okna in line, da pride lahko v njo sveži zrak. Zabrani pa, da ne pridejo v klet solnčnj žarki in svetloba.
15.	Ob mokrem, vlažnem vremenu zapri vsako odprtino, da ne pride še več vlage od zunaj v klet.
16.	Ko začne zmrzovati, skrbi, da se vse odprtine (okna, line, luknje) dobro zadelane s slamo, ker drugače bi utegnila škodovati zmrzal krompirju.
17.	Ko mraz poneha, začni takoj zopet zračiti klet. kjer imaš krompir, in odstrani vse, kar bi povzročevalo preveč gorkote.
18.	Zrači, če se pojavijo na krompirju klice (kavle). To je znamenje, da ie v krompirjevih plasteh pretoplo. Pomni, da krompir, ki požene klice, zgubi na teži in redilnosti.
19.	Glej strogo na to. da se skrbno prebere najmanj vsake štiri tedne ves krompir. To prebiranje pa se mora vr= siti zategadelj, da se odstrani bolani in sploh vsak krompir, ki se zdi sumljiv in bi utegnil povzročiti kako škodo med zdravim krompirjem. Le na ta način zabraniš večje gnitje krompirja,
20.	Pomni dobro, dta lahko prezimi krompir pri pazljivi in pravilni oskrbi tudi v slabejši kleti.
Toča je šiba božja, proti kateri ne more človek nastopiti z uspehom. Raz-bi ja in klesti turšične nasade, odbija vršičke in trže listje, povzroča ogromno škodo. Človek, ki smuka nedozoreli ko? ruzi listje in ji odsekuje vršičke posnema točo in povzroča sam po lastni volji koruzi veliko škodo, kakor toča.
KEDAJ NAJ GNOJIMO S ČILSKIM SOLITROM?
Na to vprašanje ni mogoč povsem točen odgovor. S solitrom naj se gnoji.
kadar je potrebno. Razen pri pravilnem gnojeniu • posameznim rastlinam ob primernem času, se poslužujemo solitra tudi spomladi za okrepitev ozimin zlasti onih. ki so slabo prezimile. Pa tudi jeseni moramo poskrbeti, da okrepimo czimine s čilskim solitrom.
■Prav priporočljivo je gnojenje, ko so rastline močno v rasti (n. pr, turšica), kajti ob tem času so dušika najbolj potrebne. In tedaj smemo pričakovati tudi najboljši uspeh gnojenja s čilskim solitrom. Obenem se nahaja ravno v tem največja korist tega gnojenja, ker smo •s pomočjo čilskega solitra v stanu, da damo rastlinam v času njihovega razvo* ja pravo in njihovim potrebam primerno množino dušika, ki ga lahko takoj pou-žijejo. Velika napaka na bi bila, ako bi vso potrebno množino čilskega solitra naenkrat potrosili. Ker je dušik čilskega solitra takoj poraben, bi ga v tem slučaju imele rastline več, kakor jim ga je treba. Zato pa priporočamo, da se čilski soliter trosi vedno polagoma v večih deležih, navadno po trikrat.
Gnojenje s solitrom opravljamo običajno na trojen način: a) da ga po zemlji potrosimo in potem nodorjemo, zavlačimo ali podkopljemo; b) da ga po zemlji potrosimo in pustimo, da ga dež v zemljo vtepe; c) da ga razstopimo v vodi in potem rastline s to vodo zalijemo.
g0000000f>2000000000000000000000cco00000c0000000000000000000000000cx)0000000000000300000000CXXX>0O00OOOOOOO000000000000000000O0
fiH!	Poročila
OOOOOOOOOOOOOOOO >000000030000000 300000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000030000000000000000000000001
Dr, T.:
RIBOLOVNE PRAVICE V NOVIH POKRAJINAH. -
Italijanski ribolovni zakon z dne 24. marca 1921 št. 312 vsebuje v prvi vrsti predpise o ribolovu v morskih vodah. Le na kratko se ozira tudi na ribolov v sladkih vodah. Člen 42. zakona pa vsebuje predpis, po katerem obveljajo v novih pokrajinah do nadaljnega, vse stare določbe o ribolovu. Tako ni torej novi ribolovni zakon za nas prinesel ničesar novega, kakor ie tudi lovski za-
kon pustil v naših krajih vse pri starem. Tako je bilo do sedaj. V zadnjem času pa se je stvar glede ribolova izpremc* nila.
S kr. ukazom z dne 26. februarja 1925 št. 767 se je_ raztegnil na naše pokrajine glede ribolova v sladkih vodah italijanski temeljnli ribolovni zakon z dne 4. marca 1877 št, 3706. novo enotno besedilo o ribolovu z dne 24. marca 1921 št. 312 kakor tudi ukazna zakona z dne 31. oktobra 1923 št. 2462 in z dne 23. maja 1924 št. 921.
Najvažnejše določbe teh zakonov
ki hcdo gotovo zanimale lastnike iz« ključnih ribolovnih pravic in ribičev, bodisi poklicnih ali le priložnostnih, so sledeče:
1. — Kdorkoli lovi ribe v notranjih javnih ali zasebnih vodah in jih proda# ja ali odstopa drugim proti plačilu v katerikoli obliki, ali kdor lovi ribe na račun tretjih in dobiva za to nagrado katere# koli vrste, se smatra v zmislu predpisov ribolovnega zakona za ribiča po poklicu. Tak človek mora biti vpisan v po« seben seznam pri oni kr. prefekturi ali Podprefekturi, v katere področju leži občina, kjer ribič biva.
Enaki dolžnosti je podvržena tudi ona oseba, ki se sicer ne peča z ribolovom. kot s svojim rednim poklicem, in ki ne predaja ali kako drugače odstopa drugim nalovljenega plena, ki pa name« rava s katerokoli pripravo, najsibo s čolnom ali z bregov, loviti ribe v javnih vodah ali v onih zasebnih,, ki sle steka« jo v javne.
V ta namen morajo imeti prefekture in podprefekture dva seznama, enega za poklicne, drugega za priložnostne ribiče.
Ko so ribiči vpisani v sezrtame, so prefekti in podprefekti dolžni jim izdati proti plačilu ribolovne izkaznice, iz katerih ie razvidno, ali je lastnik poklicni ali priložnostni ribič.
Mod lovom morajo vsi ribiči imeti Pri sebi svoje ribolovne izkaznice, tudi oni. ki imajo pravico do zasebnega ri« bolova.
Izkaznica velja le za dotično koledarsko leto, naj bo izdana pa v kateremkoli času.
Za izkaznico morajo plačati poklicni ribiči pristojbino K) lir, priložnost^ ni ribiči pa 20 lir.
. V teku šestih mesecev, od kar je bil ribolovni zakon raztegnjen na nove pokrajine, /o je do 2. decembra 1925 morajo vsi lastniki izključnih ribolovnih pravic ob rekah ali jezerih prositi prefekture ali podprefekture, da jim te pra* vice priznajo. Prošnji nai priložijor a) načrt vodnega toka, kjer imajo izključ* no ribolovno pravico, iz katerega naj bodo tudi razvidne meje teh pravic; b/ dokazilne listine o izključnii ribolovni pravici (vknjižbe, kupne pogodbe itd.); c) ako nimajo drugih dokazilnih listin, naj predložijo posebno pred notarjem: ali županom odnosno župani onih občin., skozi katere teče Voda, ob kateri imajo izključne ribolovne pravice, sestavljeno izjavo, ki naj jo podpiše oni, ki jo izda int pa štiri priče: iz iziave mora slediti, da uživa prosilec že trideset let nemoteno izključno zaisebno ribolovne pravico.
Vsi predpisi glede orodja in načinov ribjega lova, ki so jih avstrijski zakoni zabranjevali kakor tudi varstveni časi ostanejo v novih pokrajinah tudi za nadalje v polni veljavi, dokler ne bodo nadomeščeni z novimi pravilniki. — (Opomba uredništva: Članek je iz ita« lijanščine priredil naš urednik g. Gorkič France.)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODO- JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 30000000oooo
brtni in kmetijski pouki
GOSPODINJSKI TEČAJ V ZAVODU glasilo precej prosilk, naj o tale pobite ŠOLSKIH SESTER V TOMAJU. z vlaganjem prošenj. Pod 16. letom se Z oktobrom mesecem t. 1 se otvori gojenke sprejemajo le tdaj, če so dovolj v zavodu v Tomaju nov šestmesečni go- razvite in je sicer še prostor. — Vodstvo spodinjski tečaj, kjer se bo nudila de« zavoda..
kletom prilika, pridobiti si za umno go-	"	-
spodinjstvo potrebnega znanja. Meseč-	Sola nas je le učita kako se mora
nina za hrano' stanovanje in pouk znaša zemlja obdelovati, da dobimo mnogo 150 L. Rok za vlaganje prošenj traja do pridelka. Čas je. da nas prične učiti, 15. septembra t. 1. Ker iz je pa že pri« kako naj svoje pridelke prodajamo.
iOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«
Gospodarski koledar
0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000ccxxxxxxx3000000000
SEPTEMBER.
Poljedelstvo:	Vsled pomanjkanja
jesenske, krme in mnogokrat tudii fe fjole navade otrtavajo skoraj povsod pri nas predčasno listje krmske pese, kar je v veliko škodo razvoju in rašči pese. S poskusi se je namreč dokazalo, da je bil pridelek in redilnost pese, kateri se je listje obtrgavalo prav znatno manjši nego pri pesi, ki se ie ni nič obtrgavalo. Ne obtrgavajte torej pesi listja. Istotako se je dognalo, da da turšica za eno petino manjši pridelek, ako se ji poreže deloma listje ali celo vršiče,, ko je celo steblo z listjem vred še zeleno. Vršiče poreži s stebel k večjemu šele takrat, ko je začelo spodnje turšično listje, že do^ bro rumeneti. — V tem mesecu se iz* koplje ali izorje in spravlja krompir. Ravnaj se pri tem delu po navodilu priobčenem v tej številki lista. — Ta me* sec se posebno v goratih in bolj hladnih krajih poseje ozimino žito (pšenica, rž in ječmen), v tem ko se v toplejših krajih vrši setev pozneje, navadno oktobra in novembra. Na vsak način skrbi, da pride ozimno žito pravočasno^ v zemljo, tako da se lahko še pred zimo dobro obraste. Le če se dobro ukorenini in ob* raste, lahko klubuje ozimno žito mrazu in mokroti. Za setev pripravi zemljo do* bro in glej. da vseiješ le zdravo, čisto, pravo, kaljivo. debelo težko, polno in zrelo zrnje, ker le od takega smeš pričakovati dober pridelek. V kapusnikih ali zeljnikih, kjer je kapus napaden po gosenicah kapusovega belina, pobiraj gosenice in jih uničuj.
Živinoreja: Govedo, ki ne hodli na našo, dobiva še vedno zeleno krmo. Kdor krmi mlečnim kravam samo zeleno turško ali pitnik, naj pomni, da nudi s to krmo kravam premalo beljakovimastih snovi. Zato naj poklada poleg pitnika tudi močna krmila, pred vsem orehove tropine, ki so najcenejše in jih dobi pri kmetijskem društvu v Gorici ali pri
kmetijski družbi v Trstu. Prdatek tega krmila je potreben tudi vprežni živtini, ki opravlja težka dela. Oskrbuj in krmi primerno močno breje krave in svinje, da se izogneš zvrženju. Ne poklada j jim pokvar jene in težkoprebavne krjne. Krmi živimi z vso previdnostjo takšna krmila, ki rada povzročijo ftapenjanje. Krmli dobro tudi kokoši ob času misa* nja ali menjave perja, ki se vrši v tem času in traja navadno 6 do 8 tednov.
Čebelarstvo: V tem mesecu začne jesenska paša na ajdi in žepku. Ko ta konča, smatramo lahko, da je čebelar* stvo letos zaključeno. Čebelar mora začeti misliti že na vzimovanje. Njegova prva skrb mora biti ta, da bodo čebele imele dovoljno medu za zimo v panju. Kdor nima medu, naj pelje svoje čebe* le na Kras, ali pa na Cerkljansko na ajdovo pašo. kjer si bodo čebele ob ugodnem vremenu in paši nabrale dovoljno medu za zimo. Čebelar mora pregledati vse panje in natančno ugotoviti njih stanje. Brczmatične družine im slabiče je nemudoma združiti. Držanje takih nanjev čez zimo, je nezmiselno. ker od njih ne bo nikdar koristi. Če združuješ brezmatično družino z družino, ki ima matico, storiš lahko to brez skrbi, da bi tuje čebele ubile matico. Če pa združu* ješ dva slabiča, ki imata oba matice, pa dobro storiš, da matico zapreš v kletko. S tem jo obvaruješ morebitnega napada od pridruženih čebel. Pred združit* vijo priškropi čebele z oslajeno vodo in zadimi jih nekoliko. V septembru je veliko os im sršenov, ki siiljo v panje. Zato dobro storiš, da žrelo nekoliko izožaš. V tem mesecu je špekulativno pitanje zelo priporočljivo. Ž njim pospešiš za* lego in s tem' dosežeš veliko mladiih čebel, ki bodo izvrstno prezimile. Pri špekulativnem pitanju pa moraš biti zelo previden, da ne privabiš roparic.
Kletarstvo: Črtaj članek: »Priprav* Ijajmo zdravo, dobro in stanovitno vino«, v tej številki.
Vinogradništvo: V vinogradu v tem mesecu ni posebnega dela. Grodje zori in s svojo sladkobo vabi razne divonož* ne. krilate in četveronožne uzmoviče. Izmed živalskih sladkosncdnežev. delajo največjo škodo ose. škorci, kosi in tu na tam tudi lisica in psi. Ose zatiramo s tem. da polijemo po njih podzemeljska gnezda s petroljem in zažgemo. To sc* veda moramo storiti zjutraj zgodaj, ko so še vse ose v gnezdu. Proti raznim škodljivim ticam pa postavimo v vinograd-strašila, najboljše koščke svetlikajoče ploščevine in klepetce na veter. V tem meseou poberemo kako dozorelo grozdje, kakor žlahtnino, portluglalko, zgodnji burgundec itd.
Sadjarstvo: Tudi v sadovnjaku ni Posebnega dela, razun obiranja dozorelega in rednega pobiranja odpadlega črvivega sadja.
Travništvo: Kosi sel otava, ki bo, ako se je posuši in spravi pri ugodnem vremenu, zelo prav prišla pri letošnjem večjidel ob neugodnem vremenu koše-nenem in spravljenem senu, ki je vsled tega slabe kakovosti.
Vrtnarstvo: Seje se lahko še vedno zimsko zelje. Tudi zimsko endivijo, ki jo hočemo imeti bolj pozno, lahko pre* sajamo še prve dni meseca. Najbolj primeren čas pa je zdaj za setev zimske solate. Ne sej je pa pregosto, da ne dobiš pretankih in prešibkih sadik. — Druga opravila v tem mesecu so: pobiranje in spravljanje raznega semena, okopaš vanje in ako potrebno tudi zalivanje-Zeljnate rastline se v tem mesecu navadno lepo razvijajo. Še bolj rastejo, ako jih gnojiš z gnojnico ali pri pomanjkanju te tudi s straniščnico. Skrbi sedaj za zimsko zelenjavo.
2CXXXXXX)0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
r. Imt
Vprašanja In o d cj o v o r
0000000000000000cxxxxx500000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000c0000000000000000000000000000
Št. 62. — H. A. B. 26. — Vi vprašate: Kje naj sadim in kakšna lega je za češplje najugodnejša? Kaj je vzrok, da mi mesto češpelj rodijo takozvane »k ar ob s le« to je češplje brez koščic, ki hitro odpadejo?
Odgovor: Češplja ni izbirčna uiti glede na lego, niti glede na zemljišče; vendar pa boljše uspeva v taki zemlji, ki ji nudi dovolj vlage. Zato zelo dobro uspeva v vznožju in v bližini potokov. Prevelika vlaga ji seveda škoduje. Takozvane »karoble«, to so napihnjene češplje brez koščic povzročuje neka glivica, ki se v znanstvu imenuje Exoa-scus pruni. To glivico zatiramo s pobiranjem odpadlih bolnih plodov, z zimskim škropljenjem z »Antiparassitom« in s takozvano kalifornijsko brozgo. — U.
Št 63. — H. A. B. — Vi prašafe: Alj naj gnojim dvoletne špurglje, katere nameravam sledečo spomlad pobirati, letos v jeseni s hlevskim gnojem ali z umetnimi gnojili? Ali je navadna zmes 60% superfosfata, 20% kalijeve soli,
20% amonijevega sulfata pravilna in za šparglje primerna?
Odgovor: S pobiranjem špargljev sicer lahko pričnete v tretjem letu po presajenju, ali pazite strogo na to. da boste le krepkejše pobirali, sicer Vam nasad prezgodaj opeša. Od vsake posamezne sadike poberite kvečjemu 4 5 špargljev. Okoli 15. junija pa prene--hajte s pobiranjem, kajti čim bolj nategnete pobiranje, toliko prej opeša nasad. Navadno se gnoji špar gl jem vsako leto v jeseni z dobro pregnitim hlevskim gnojem in kompostom in poleg tega Še poleti 1 do 2 krat z gnojnico. Sicer pa iim lahko gnojite eno leto s hlevskim gnojem, naslednje leto pa z umetnimi gnojili. Zmes 60% superfosfata, 20% kalijeve soli in 25 do 40% amonijevega sulfata bo popolnoma zadoščala, Zgo* rajnavedeno množino amonijevega sulfata na lahko razdelite tako, da uporabite Vs vsega pri« jesenskem gnojenju, ostali 2/3 pa šele potem, ko ste s pobiranjem špargljev prenehali, t. j. poleti.
Cie želite, da bo ta amonijak hitrejše učinkoval, raztopite ga v vodi. Na vsak liter vode vzemite po 1 gram te soli .ali navadno žlico na škropilnik, držeč 10 litrov vode. — D.
Št. 64. — F. M. S. — Vi pišete: Imam telico, ki se je skotila pred 11 tedni. Pustili smo jo, da je sesala 10 tednov. Zdaj) 1 teden smo vzeli preč tele in krava za* držuje mleko. Molsti jo gremo po 6 krat na dan, a vse zaman. Dnevno sem della mokro vrečo na njo, ji dala otrobi, moke, a nič ne pomaga.
Odgovor:	Krava lahko zadržuje
mleko iz različnih vzrokov. Včasih je krivo temu bolno vime. V takem sluča* ju je treba vime primerno ločiti in od-mravti iz vimena bolezen in bolečine z lečenjem. V Vašem slučaju pa je oči-vidno vzrok zadtžavanja mleka — prenagla odstavitev sesajočega teleta. Ko bi tele počasi odstavili od sesanja pod kravo, bi krava bržkone ne Prišla do tega, da bi zadrževala mleko. — Tako pa Vam krava noče dajati mleka največ le iz strahu, da ga ne dobi tele. Skuša ga torej pridržati in prihraniti za tete, ki ga pričakuje, da pride sesat. Da Vam bo krava začela polagoma zopet dajati mleko, je treba, da ravnate lepo z njo, ji prijazno prigovarjate in jo gladite po koži in vimenu. Le s takšnimi potrpe« žljivimi in prizanesljivim ravnanjem, jo pripravite počasi do tega, da pripusti mleko sama od sebe. Molze naj jo le dobro ji znana in v molzenju dovolj spret, na oseba. Da se Vam v bodoče kaj takega ne pripeti več, odstavljajte teleta pravilno od sesanja pod kravo. — P.
Št. 65. — O/. R T. — Vi pišete: Ka, ko spoznam ali je med platno primešana bombuževina?
Odgovor: Spustite na košček plat? na, ki ga mislite preizkusiti, s peresom kapljo črnila. Ako se črnilo razlije v dveh nasprotnih smiereh, je v (platnu tudi bombaževina. Če pa se črnilo razširi enakomerno na vse strani, je platno čisto.
Št. 66. — G. G. S. — Vi pišete: Pri-.škropljenju trt z raztopino modre galice
ni mogoče preprečiti, da bi ostalo nedotaknjeno listje murv. ki so nasajene med trtami. Ali je tako listje škodljivo za svi-loprejkc?
Odgovor: Brez dvoma, da je oškropljeno listje škodljivo za sviloprejko, ki poginejo, ako ga žrejo. Umestno bi bilo, da se Ustje murv, ki rastejo med trtami, osmuka ali poreže pred škropljenjem. Sicer pa se škodljivost bakrene raztopi? ne vsled dežja in solnca zmanjšuje od dne do dne. In končno je tudi sviloprej? ka toli pametna, da ne bd žrla strupenega listja.
št, 67. — G. G. iz S. — Vi prašate: Ali je res, da se more potom nasplošne analize mleka ugotoviti, ali je krava breja ali ne?
Odgovor: Priprost in praktičen na? čin, da se ugotovi, ali je krava breja ali ne, je sledeč: Namolzi mleko v suho in čisto golido. Vsrkni nato s snažno slamnato bilko nekaj mleka in spusti eno kapljo v kozarec čiste vode. Če krava ni breja, se mleko takoj zmeša z vodo in jo skali, da dobi sivkasto barvo. Če pa je krava breja, se kapljica mleka prej spusti na dno kozarca, potem se šele zmeša z vodo. Ta ^niav se tako po? jasnjuje: mleko breje krave.je bolj slu* zasto, radi tega se drži bolj skupaj in se ne zmeša tako hitro z vodo. Seveda ne moremo z gotovostjo trditi, ali velja ta poizkus za vse slučaje. Dobro bi bilo, da bi živinorejci napravili več poizkusov in nam o uspehih poročali, kajti tako bi najlažje dognali, ali in koliko odgovarja gorenje navodilo resnici.
Št. 68. — P. G. V. — Vi prašate: Kako ohranim kumare delj časa sveže, ker si jih radi oddaljenosti od trga ne morem sproti nabavljati?
Odgovor: Kumare postanejo' skozi cel teden sveže, ako jih hranite v hlad? nem, a zračnem prostoru. Zgodaj zjutraj ali pa pozno, zvečer pobrane kumare se lažje ohranijo dalj časa sveže. V vročih poldanskih in popoldanskih urah naj se sploh zelenjava kakor tudi drugi pridelki nikoli ne pobirajo.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOO
Tržne cene	filll
i OOOOOOOO 0CXX30000OOOOOOOO CXXX)0000OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO 3<XK30000 x>oooooo OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOCX5 ooooogoo DOOO oooooooo oooooooo
Tomaževa žlindra. — Povpraševanje narašča. Vendar pa so zaloge, določene za Italijo skoro izčrpane. Ni upanja, da bi prišla žlindra v večjih množinah na naš trg. Cena bo jako visoka, danes se ponuja žlindra po L 60 do 65 in| še več.
Superfosfat. — Za jesensko gnojitev pri nas pride le malo v poštev. Cena mu je danes L 1.75 za odstotek. Opaziti pa je jako veliko povpraševanje po tem gnojilu, kan ie v zvezi s pomanjkanjem Tomaževe žlindre.
Žveplenokisli amonjak. — Počasi naš kmet uvideva veliko vrednost tega gnojila. Temu raz« merno je tudi povpraševanje po njem. Cena 205 lir za 10,0 kg.
Čilski soliter. — Še vedno povprašujejo po majhnih množinah. Vendar pa je gnojenje s-tem gnojilom že pri kraju.
Orehove tropine. — Tropine zmlete v vrečah se dobe pri Slovenskem kmetijskem društvu po 165 lir za 100 kg. Na debelo po dogovoru. Pričela se je uvaževati velika korist ki jo imajo živinorejci od tropin. Povpraševanje po njih je vedno večje in upati je, da še bodo- kmalu razširile po naših krajih kot pred vojno.
Vino. — Letina na' sploh manjša od lanske,
po nekod prav slaba. Povpraševanje po dobrem in zdravem vini živahno. Cena raste.
Kakovost vina bo letos srednja, tudi v naših krajih ne prvovrstna.
Kmetijsko orodje. — Tudi tu se cena dviga. Vinogradniki naj pravočasno izvrše naročila, da tako dobe tudi pravočasno vse orodje. Dobro nemško blago je težko dobiti.
Otrobi. — Cena je porastla. Sedaj se prodaja na drobno po L 140; do 16j3 za 100 kg. Vendar pa naj naši poljedelci pazijo, da ne zavržejo denarja. Mnogo otrobi je slabih in pomešanih z najrazličnejšimi surovinami, ki so za živino brez vrednosti.
Med. — Pridelek slab. Popraševanje se stalno veča. Cena se dviga. Za zimo je pričakovati še višjih cen.
Vosek. — Popraševanje narašča. Blaga le malo na trgu. Slovenska čebelarska zadruga v Gorici kupuje vosek. Plačuje ga po kakovosti do 12 lir za kg.
Prašiči. — Cena na trgu se je nekoliko dvignila. Pujski so dosegli ceno do 60 lir.
Goveja živina. — Cene neizpremenjene. Na zadnjih sejmih mnogo blaga, a manj kupcev.
JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCtoOOOOOOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Gospodarski drobiž
>00000000
Avstrijska vojna posojila. — V Trstu je pričela poslovati posebna komi« sija. ki ji je poverjeno v zmislu ukaz« nega zakona z dne 29. julija 1925 št. 1327 reševanje zadev, ki se tičejo avstrijskih vojnih posojil. Sedež komisije je pri kr. civilnem in kazenskem sodišču v Trstu.
Hranitev vinskih tropin. — Vsled odloka istrske prefekture je Istri dovoljeno hraniti tropine do 31. decembra vsakega leta. Prestopki se bodo kazno= vali s stalno globo 300 lir in zraven tega še z globo 20 lir za vsak stot ali ulomek tropin.
Odbor za pospeševanje sadjarstva ie imel 27. avgusta svojo sejo v prostorih goriške Trgvsko-obrtne zbornice. Po poročilu g. dr. Valliga je sklenil v
kratkem razplisati nagrade za lepe s a« dovnjake iz zaloga 10.000 Ijr, ki ga je dala furlanska pokrajinska uprava na razpolago. Razen tega razdeli odbor le« tos med sadjerejce po ugodnih cenah 6000 breskvinih drevesc. 2000 hrušk, 1000 sliv, 1000 jabolk. Na tozadeven natečaj, ki bo kmalu razpisan, opozarjamo že danes naše sadjerejce.
Vinski pridelek v Italiji v letošnjem letu se računi na okroglo 42,700.000 hi. to je manji od lanskega, ki je znašal 44,714.000 hi. Na Benečanskem lin na Siciliji bo letos pridelek večji, v vseh dr m gih' pokrajinah pa manjši od preteklega leta.
Izvoz žita in moke je prepovedan iz Bolgarske od 25. julija 1925 dalje.
1 vozne tarife je znižala Jugoslavija
v prav izdatni meri na izvoz žitnlih pridelkov, konj, drobnice, govedi prašičev, govejih kož in stavbnega lesa. Pri tem te določila, da je ert dinar v zlatu vreden 11 dinarjev v papirju.
Ponarejanje umetnih gnojil in drugih kmetijskih potrebščin in pridelkov ie pri nas jako razširjeno. Razni mini* stri so že sestavili posebne zakonske nas črte. s katerimi so ndmeravai zaščititi te potrebščine in pridelke pred ponare-janjem. A do sedaj ni prišlo še do uzakonitve niti enega teh načrtov. V zadnjem času pa 'zavzemajo ta ponarejanja vedno večji obseg in postajajo na sploh škodljiva narodnemu zdravstvu (maslo, sir, mleko, olje, mast, kis itd.). Radii te* ga se je ministrstvo za narodno gospodarstvo odločilo da zbere razne tozadevne določbe v poseben zakonski načrt, ki ga predloži zbornici že v prihodnjem zasedanju v pretres. O zakonu, ako bo sprejet, bomo poročali. Potreben je tak zakon pri nas v današnjih dneh, kakor bolniku zdravje.
Ukrepi proti slabemu mleku. — Oblasti so že večkrat ugotovile, da mle* ko ki prihaja na trg, ni snažno in naravno, in je večkrat zdravju škodljivo. Odredile so strogo nadziranje mlekamic in mlekarskih posod. Posebne naloge so dobili tudi vsi živinozdravniki po občinah, ki morejo paziti posebno na zdravstveno stanje kravsmlekaric.
Kmetijski nadaljevalni tečaji, ki sc vršijo v naši pokrajini že par let z dobrim uspehom, so se v preteklem šolskem letu uvedli za poskušnjo tudi v nad 300 občinah starih pokrajin. Tudi tu so vspehi povoljni. Občine so važnost teh tečajev razumele in jih podprle. Usta* navijajoči se »pokrajinski kmetijski sveti« bodo imeli tukaj hvaležno polje za svoje delo.
Zvišani tarifi za prevoz gnojil so dali povod,,da so nekateri poslanci zahtevali pojasnil: »ali odgovarja pospeše* vanju poljedelstva ogromno povišanje tarif za prevažanje gnojil, posebno za prevoz gnoja, ki je znašal pred vojno 17.30 L za 100 kg, na 50 km daljave, do-
čim se je zvišal danes pod istimi pogoji na pretirano svoto 222.50 L, za razkuženje vagona se je plačala pred vojno 1 L, danes 40 L.«
Za pospeševanje sadjereje. — - G o* riški odbor za pospeševanje sadjereje se je oglasil pretekle dni pri predsedniku pokrajinske upravne komisije furlanske, kateremu je sporočil razne predloge in zahteval denarno pomoč za v vršitev stavljene naloge. Ustnemu zagotovilu je sledil tudi sklep, da je upravna komisija furlanska dovolila iz pokrajinskih sredstev 20.000 lir za povzdigo sadjarstva na Goriškem. Več o tem prihodnjič.
Pospeševanje žitnega pridelka, — Naša država ne nridela doma dovolj žita. Da pa se pridelek kolikor mogoče zviša, ie vlada z ukazom ustanovila poseben stalen žitni odbor pod predsedstvom ministrskega predsednika. Ta odbor ima precej pravic in bo mogel z lahkoto mnogo doseči, ker je v Italiji še vedno dovolj neizrabljene zemlje, ki pa bi se lahko posejala z žitom.
Svilogojstvo v ljudskih šolah. — V nekaterih furlanskih šolah stare videmske pokrajine so letos uvedli poskusno gojenje sviloprejk, ki se je obneslo. U-čenci niso dobili le teoretičnih naukov, ampak so tudi praktično vršili pod vod« stvom učiteljev vsa opravila pri svilo* prejkah, po vrsti v skupinah. Pridelek se je prodal in čisti dohodek, ki je precej lep, so dobila šolska zavetišča dotič-nih krajev. Posnemanja vreden vzgled!
Pridelek žita v naši državi bo znašal letos krog 61 milijonov stotov; torej jako povoljen. Presega za okrog 15 milijonov stotov pridelek leta 1924. Čuti se uspeh sestavne vladne propagande.
ZAHVALA.
PODNANOŠKA SlRARSKA IN MLEKARSKA ZADRUGA V HRUŠEVJU
se zahvaljuje gosp. inženjerju Podgorniku Antonu za predavanje o mlekarstvu in živinoreji, ki se je vršilo dne 12. julija 1925.
NAČELSTVO.
Tiska odlikovana Narodna tiskarna. — (1.—IX.—1925.) — Odgovorni urednik: Dominko Viljem.