Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sobota 27. junija 1936
Štev. 145. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERMK
Urectattvo in upr*v«: Maribor, Goaposka ul. 11 / Telefon uredniitva 3440, uprave 2468 ■shaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra“ v Ljubljani r PoStni čekovni račun SL 11.408
.JUTRA
99
Uidou dau
Zarje Vidove. Blagovest Vidovega urie. Padli Kosovski junaki. Tudi za nas je tekla njihova kri in so žrtvovali svoja junaška življenja. Vidov dan je v po-vestnici narodov edinstvena epopeja ju naštva. Nad grobovi vidovdanskih mrtvecev je razprostrta slava heroizma, ki zajema v svojo sredino tudi vse one, ki so v teku stoletij tja do prevaloy svetovne vojne, zrpč smrti neustrašeno i obraz, padali za veliko, močno Jugosla vijo.
Vidovdanske zarje vstajajo. Iz grobov prihajajo klici, ki pozivajo k resnobi in zvestobi, zakaj vidovdanska slava je kakor opomin sedanjosti in kakor zanesljiva kažipot v bodočnost. Ti vidovdanski junaki so nam živim svetal zgled heroične požrtvovalnosti. Mar ni Vidovdan praznik edinstvene ljubezni do domovine in ved-ne pripravljenosti k žrtvam, vztrajnosti in hrabrosti?
Stopinje teh svetlih vzornikov preteklosti so ubrali tudi oni pripadniki naše generacije, ki so prvi med namj strli okove in prelivali svojo kri v Dobrudži, na Kajmakčalanu in drugod za svobodno, veliko, uje-dinjeno Jugoslavijo. Naši dobrovoljci so to, ki razvijajo jutri na simbolični praznik Vidovega dne v Ljubljani svoj dobrovoljski prapor, znak njihovega neustrašnega junaštva, s katerim so dvigali ponos naroda, iz katerega so izšli. Jutri bo pogled vseh resničnih, pra vib Jugoslovanov obrnjen v Ljubljano, kjer »e bc>4o polnoštevilno zbrali oni, ki so v riziku eksistence, življenja in vsega, kar so imeli, krvaveli na vseh bojiščih svetovne vojne, s prezirom in zdravim nacionalnim fanatizmom zroč v koščeno obličje smrti.
Naši dobrovoljci pa so pokazali vso veličino tudi v notranjem junaštvu. Ko so dovršili svoje veliko delo, so se mirno, tiho umaknili s pogorišča, toda vedno skrbno motrfeč, kaj se dogaja. Mnogi so celo menili, da lahko gredo s pozabo mimo njihove heroične veličine. Jutri pa s*- bo v Ljubljani znova poživila dobroveljska blagovest in tradicija, jutri bodo stopili v Ljubljani naši hrabri dobrovoljci zopet na plan, da se predstavijo noyl generaciji kot vzorniki onih svetlih idealov, za katere so bili pripravljeni vse žrtvovati, in da prilijejo novi generaciji duha one neustrašenosti, borbenosti, hrabrosti, brezkompromisnosti, v čemer so v letih rizika in preizkušnje dajali svetle, krasne primere.
‘ Jutrišnji Vidov dan bo v znamenju tudi drugih nacionalnih prireditev ter izrazov močnega domoljubja in resničnega patriotizma. Tako bo na primer naša severna meja zbrana jutri v Marenbergu, kjer bo slovesno odkritje spomenika velikemu kralju Mučeniku. Nedvomno pa bo v središču jugoslovenske pozornosti jutrišnji dobrovoljski manifestačni zbor v Ljubljani, pri katerem bodo sodelovala vsa naša nacionalna društva,
Zarje Vidove moti marsikaj, kar vidimo okoli sebe in kar se morda dogaja onstran naših meja. Naša vidovdanska izpoved Pa bodi ta, da usmerjamo vsa svoja stremljenja za tem, da se ohrani, utrdi in poglablja v mladi jugo-slovenski generaciji duh Vidovega dne, to je pni duh, ki je zadobij v liku blagopokojnega kralja Ujedinitelja svoj najsvetlejši vzor in svoje najmočnejše utelešenje.
Čuvajte Jugoslavijo!
Senaatne	Huttinove	v
med Hetutifa m Italijo
PARIZ, 27. junija. »Matin« poroča senzačne vesti o tajnem paktu, ki se je te dni sklenil med Italijo in Nemčijo in ki bi se naj podpisal ob priliki pred-stoječega in napovedanega obiska italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu. V smislu teg pakta med Berlinom in Rimom se je dosegel sporazum v tem smislu, da boste obe državi v bodoče vodili skupno zunanjo politiko. Italija bo podpirala Nemčijo v vseh onih vprašanjih, kjer gre za nemške Interese, dočim bo Berlin podprl Italijo v vseh specifično italijanskih zadevah, zlasti pa v predstoječih pogajanjih o abesinskem problemu, locarnskem vprašanju, reformi Društva narodov ter ukrepih v svrho kolektivne varnosti. Po mltenju navedenega lista se že kažejo prve posledice novega dogovora v tem, da noče Italija navzlic odpravi sankcij aktivno sodelovati pri rešeyanju perečih evropskih problemov, marveč nastopa vedno z novimi zahtevami in pogoji. Na tak način otežkoča Italija rešitev važnih in Nemčijo zadevajočih problemov in nudi Berlinu priliko, da popolnoma izrabi novo nastali položaj. Omenjeni list navaja, da sta se Italija in Nemčija vrnili k staremu sistemu tajne diplomacije, ki je vodila do svetovne vojne. Tudi pospešuje sedaj ta tajna diplomacija agresivna ter imperalistična prizadevanja. Radi tega je nujno potrebno, da se Francija in Anglija čvrsto združite, ker je mogoče le z združenimi močmi uspešno braniti lastne in skupne interese.
feanktin Mmmati edini demokeatski pmudmiski kandidat
\VASHIPv GTON, 27. junija. Po tridnevnih pogajanjih in razpravljanjih je kongres demokratske stranke soglasno izvolil sedanjega prezidenta Zedinjenih držav ameriških Franklina Roosevelta za edinega kandidata demokratske stranke pri volitvah prezidenta, ki bodo jeseni. Roosevelt bo imel danes v Newyorku na velikem stadionu govor in se vršijo za to obsežne priprave.
tle$uš na fatedji Pmš
ŽENEVA, 27. junija. Včeraj zjutraj je prispel v Ženevo neguš Haile Selasije v spremstvu rasa Kase. V mednarodni diplomaciji n| nobene zaskrbljenosti, ker se je neguš odločil, da ne bo spregovoril na zasedanju sveta Društva narodov. Tudi ne bo neguš sodeloval na zasedanju, ampak se bo zadovoljil s tem, da posluša debato iz diplomatske lože. Zvečer .je prejelo glavno tajništvo Društva narodov brzojavko abesinskega ministra zunanjih zadev, v katerem se sporoča, da bo abesinsko delegacijo vodil znani abesinski vojskovodja ras Našibu. Anglija forsira stališče, da se opusti vsaka debata o sankcijah in se bo v to svrho formiral poseben odbor brez Italije in Abesinije, ki bo odločal v sankcijskem vprašanju, ne da bi se pri tem na kakršenkoli pačm dotaknili vprašanja priznanja aneksije Abesinije. Mesto tega pa se bo predložila neka resolucija, ki priznava načelo, da se ne morejo izvesti teritorialne spremembe, ki so nastale radi sile, prj čemer pa se ne bo omenila niti Italija in niti Abesinija.
ŽENEVA, 27. junija. Včeraj dopoldue ob 9. je prispel v Ženevo s panskim brzovlakom neguš Haile Selasije. Dočim so zunanji ministri Anglije, Španije in Francije skoraj neopaženo zapustili vlak, ie neguš ostal nekoliko časa v vlaku, dokler niso ministri zapustili kolodvora. Šele potem se je v spremstvu rasa Kase in rasa Našibuja podal iz vlaka in ga je na kolodvoru pričakovala večtisočglavo množica, ki je neguša viharno pozdravljala.
ŽENEVA, 27. junija. Zastopniki 7 nevtralnih držav so se izjavili za ukinitev sankcij. So to Danska, Švedska, Norveška, Finska, Nizozemska, Španska in Švica.
seeaaluejajo tadi ueguša...
RIM, 27. junija. V političnih krogih vlada v Rimu največje ogorčenje radi neguševega prihoda v Ženevo. V tem gledajo rimski krogi novo intrigo Anglije, ki je v zadnjih dneh dala zagotovilo, dg ne bo jemala nikakšnega ozira na stališče Abesinije. »Gazetta del Popolo« napada v ostrih besedah angleškega zunanjega ministra Edena in pravi, da drugače ravna kakor govori, saj je jasno, da se je Haile Selasije odpeljal v Ženevo le radi tega, ker je dobil zagotovijo, da ga bo Anglija podpirala. Ce bi se neguš znašel v Že-nevi popolnoma osamljen, bi gotovo ne bil nastopil potovanja v Ženevo.
Usodne poplave okati Saeajeva
SARAJEVO, 27. junija. Nad Sarajevom in okolico je nastalo včeraj strahovito neurje. Padala je toča v toliki množini, da so vse kulture popol noma uničene. Zrna toče, velika kakor orehi, so uničila žetev. Ogromne množine deževja so povzročile poplave, tako da so radi tega železniške proge ponekod resno ogrožene. Radi tega sc je moral železniški promet na več krajih opustiti.
IZ GIBANJA JNS.
Za ponedeljek je sklicana skupna seja poslanskega in senatorskega kluba JNS. Na seji se bodo razpravljale zadeve, ki se bodo obravnavale na strankinem kongresu.
LAŽNI NEGUŠ.
Ko je neguš prispel v Ženevo, je postal žrtev mistifikacije. Idejo za mistifikacijo je sprožilo ženevsko politično književno društvo. Nenadoma se je namreč pojavil ob znanem zidu reformacije neki človek, na las podoben neguš«, ki se je pripeljal tjakaj z nekim avtomobilom, ki je bil na las podoben avtomobilu, s katerim se je neguš pripeljal v svoj hotel v Ženevi. Avto z »negušem«, v katerega spremstvu sta bila tudi dva meščana iz Ženeve, preoblečena kot Abesinca, je prispel pred zid reformacije, spremljan od številne množice, ki je simpatično pozdravljala tega »neguša«. Policija, ki je skrbela za red, je izkazala temu »negušu« globoko spoštovanje. Lažni neguš se je globoko priklonil pred ogromnima kipoma Calvi-na in Teodora Beza. Položil je venec, nato pa dostojanstveno odšel, kakor je prišel.
KAKO JE BOŠKOVIČ KOVAL DENAR.
Včeraj se je nadaljevala razprava proti bivšemu direktorju Kovnice d. d. Milivoju Boškoviču in njegovemu knjigovodji Krsti Gjordjeviču, ki sta zapletena v veliko’falzifikatorsko afero. Ko je bil Baškovič kot glavni krivec včeraj zaslišan, je izjavil, da se ne čuti krivega napram državi, pač pa se čuti krivega napram svojim prijateljem in* napram svoji družini, ker jo je osramotil. V svojem nadaljnjem zagovoru je prikazal sodišču težave z ustanovitvijo kovnice v Beogradu in tež-koče, v katere je zašel kot direktor, ker je na podjetje pritiskala davčna uprava z novimi bremeni. Ker ni dobil posojila pri 'bankah, ker mu je manjkal denar za izplačilo delavcev, je segel v tresorje in vzel iz njih ponarejene 50-dinarske kovance in plačal z njimi obveznosti podjetja. V svojem zagovoru je skušal Boš-kovip prevaliti del krivde na nekatere odlične beograjske osebnosti, zlasti na nekega upravnega uradnika, vendar pa ni hotel izdati nobenega imenoma. Prav tako je Boškovič zanikal, da bi si bilo pridržalo podjetje večjo količino srebra. Nato je bil zaslišan knjigovodja Gjordje-vič, ki je valil krivdo na neko ugledno politično osebnost, ni pa hotel izdati njenega imena. Razprava se nadaljuje in jt za njen izid velik interes.
DOBIČKI SO SE POTROJILI.
Na ponedeljkovi bilančni seji Škode so bili objavljeni podatki o naravnost izrednem uspehu podjetja v preteklem letu. Samo fakturiram promet je narastel od 284 na 1074 milijonov Kč. Tako- domača ko tudi tuja naročila so silno narasla. Zato je moglo povečati podjetje število delavstva za 4581, uradnikov pa za 600. Izplačane mezde in plače so se povišale od 299 na 380 milijonov Kč, Kosmati dobiček podjetja je naraste] od 88.3 na 154.7 milijona Kč, Državni davki so se zaradi tega dvignili od 6.1 na 16.05, socialne dajatve pa od 27.7 na 30,2 milijona Kč. Vsi redni in izredni odpisi znašajo 68,7, lani le 43,2 milijona Kč, nove investicije pa so znašale 7.04 milijona, aljub temu sc je čfstJ dobiček podjetja več ko potrojil; od 11,2 na 39.6 milijona Kč. Upravni svet predlaga zato izplačilo 49.50 Kč čiste dividende, lam le 29 K<^
feoše tniadim v se&sketH ieitt 1935-36
Letošnje šolsko leto je pri kraju. Na osnovnih in meščanskih šolah je bil slovesen zaključek že včeraj, na srednjih in strokovnih Šolali pa je bil danes dopoldne. Učni uspehi naše mladine v letošnjem šolskem letu so razveseljivi in so veren dokaz, da je naša mladina pridna, mnogo obetajoča. Kakor prejšnja leta, objavljamo tudi letos tabelaričen pregled uspehov in napredka mladine na posameznih mariborskih Šolskih zavodih.
V Mariboru imamo 19 šolskih zavodov, na katerih je bilo ob sklepu letošnjega šolskega leta skupno 6456 učencev in učenk v 169 razredih. V odstotkih iz-1
ražen najboljši uspeh je dosegla medi srednjimi šolami državna trgovska akademija, na meščanskih zasebna dekliška meščanska šola šolskih sester, na osnovnih pa druga državna deška osnovna šola. Najmočnejši šolski zavod P a je državna realna gimnazija, kjer izkazujejo dijaki in dijakinje letos zelo dober U7peii. Najslabši uspehi so bili doseženi na državni deški meščanski šoli, kjer pa so tudi okolščine radi pomanjkanja prostorov najslabše. Ko bo izročena svojemu namenu nova deška meščanska šola v magdalenskem okraju, bodo uoni uspehi i prav gotovo boljši. Zasebna učiteljska
l šola šolskih sester je bila z letošnjim šolskim letom ukinjena. Ob koncu letošnjega šolskega leta so zadnje pripravnice polagale maturo.
Zanimiv pojav nam prikazuje tabela osnovnih šol, kjer je v premoči ženski svet. Na vseh dekliških šolah je bilo skupno nad 1400 deklic, dočim izkazujejo deške šole skupno 976 učencev. Podoben pojav opazimo tudi na meščanskih šolali, kjer je približno 1000 deklic več, kakor fantov. Na državni klasični gimnaziji je bilo letos 120 dijakinj in 613 dijakov, na državni realni gimnaziji pa 519 dijakinj in 714 dijakov.
Javen nastop učencev ge Brandlove
Dosedanjim letošnjim javnim produkcijam mariborskih glasbenih zavodov se je v 'sredo 24. junija pridružil nastop učencev violi n s k e šole ge. B ir a n d-iove. Spored je bil sestavljen tako-le: Boris Pregrad, Leon Jeler, Norbert Žitnik, Vitja Rote, Aleksander Rotrnan in Danilo Serajnik (vsi iz nižjega oddelka) so z vnemo zaigrali Beriot-ov Andanti-no v štiriglasni priredbi ge. Fanike Brandlove. Pregradov Boris je nato še zasviral lepi skladbi Grečaninovega: a) Au soir d’ hlver in b) Goguenard, Bara-nov Dušan pa Schubertov precej dolgi Marche militaire. Novakova Neva in Boris medsebojno še nista dosti vigrana, kljub temu sta pa Schumannovo Reverie (Neva 1., Boris 2. violina in Čajkovskega krasno skladbo Cliant sans paroles (Boris 1., Neva 2. violina) prilično skladno podala. Neva je razen tega zaigrala še Schuberta (Nemški plesi), Boris pa Gossecovo poskočno Gavotto. Čeden Menuet Padre Martinija je izvedel Pečkov Milko. Hubay-evo ognjevito Mazurko pa je zasviral Mikekov Leo. Rus Glinka je bil zastopan s sijajno Mazurko iz opere Žiz-n za carja. Ga. Brandlova jo je štiriglasno priredila, zaigrali so jo pa Lota in Tea Ussar, Ljubo Košir, Na-dan Albaneže in Danilo Kranjc. Nekoliko živahnejša izvedba nc bi škodila. Berio-tov Koncert VII. Alelgro maestoso je ab-solvirala Ussarjeva Lota, Rode-jev Koncert VI. I. Maestoso je dostojno podal Danilo Kranjc, Ljubo Košir pa se je uspešno potrudil v Griegovi Sonati C-mol I. Allegro molto e appassionato. H koncu je trenirana, dolgoletna violinistka Helga Reiserjeva zaigrala težek Brahmsov Koncert D-duir I. Allegro non troppo. Vse violinske točke je spremljala pri klavirju ga. Brandlova sama. — Kazinska dvorana je bila srednje zasedena. — Če premotrimo tukajšnje glasbene šoie, ugotavljamo to-le:	Glasbena matica stoji
kakor svetel vzor na vzvišenem mestu, ima tradicijo in neomajno vodilno vlogo. 'Drava« obstoja, kakor smo culi, na stanovski podlagi, šola ge. Brandlove je usmerjena na violinski pouk, o glasbenem zavodu J. Hladeka pa je javnost *udi poučena.	—c—s—
%aš um tonate/
S 1. julijem t. 1. prične izhajati v našem listu nov roman, ki bo spričo napetosti dogodkov in dramatičnega razpleta nudil našim naročnikom in čitateljem precej zanimivo čtivo. Naslov našemu novemu romanu je:
hiev zveste i^dmm
Snov novemu romanu je zajeta iz dobe španskih gverilskih bojev proti cesarju Napoleonu. Mlada žena, ki vzljubi Napoleonovega generala, po rodu Poljaka, postane žrtev gverilskega vodje, ki ji vzame žensko čast. Nastopijo dogodki, ki predstavljajo višek ljubavne tragike in ki usode-polno posežejo v usodo in življenje ljubeče mlade Španke in Napoleonovega generala. Naš novi roman je prepoln dramatičnih dogajanj. Pojav španskega gverilskega voditelja spominja na Fra Diavola, razvoj ljubezni in tragike je prikazan s preprosto enostavnostjo in prepričevalno neposrednostjo. Zato smo prepričani, da ga bodo vsi naši čltatelji prav radi prebirali. Obenem Pa upa* mo, da bo naš novi roman mnoge spodbudil k temu, da si naš dnevnik, ki je najcenejši dnevnik v državi, pričenši s 1. julijem naročijo.
LASNIČARSKI MUZEJ V PARIZU.
Pariški lasničarji so uredili muzej, ki prikazuje historijat pričeske in brade, kako so se menjavale v zadnjih stoletjih. Muzej hrani tudi vse orodje in razne pripomočke celo iz kamene dobe, kakor tudi najmodernejše aparate, ki so danes v službi kozmetike in lasničarske stroke.
		Srednje šole:								
	Š.es.i'° Število				USPEH		Razred	Padlo	Popravni	Končni
Šolski zavod		razredov	učene.	odlic	pravd.	dober	Izdelalo	jih je	izpit ima	uspeh v %
		-				_	V—V—	- 	-•				■——- ——-	.—		
Drž. klasična gimnazija ....	37	18	743	95	237	186	518	67	153	69.70
Drž. realna gimnazija .....	48	28	1233	103	387	438	928	64	239	75.26
Drž. učiteljska šola		26	5	147	14	67	38	119	9	18	81.50
Zasebna učiteljska šola ....	—	1	20	—	—	—	20	—	—	100
Orž. trgovska akademija ....	10	• 5	189	5	24	128	157	16	24	83.06
Skupaj. .	121	57	2332	217	715	790	1742	156	434	74.69
		Meščanske šole:								•
Drž. deška meščanska šola . . -	28	17	792	27	252	107	386	141	173	48.73
1. drž. dekliška meščanska šola .	15	9	381	22	125	96	243	21	83	63.77
H. drž. dekliška meščanska šola ,	13	8	325	26	120	96	242	1Š	63	74.46
Meščanska šola šolskih sester . .	—	5	226	35	105	49	189	13	21	83.62
Skupaj . .	56	39	1724	110	602	348	1060	193	340	61.13
		Osnovne šole:								
1. deška osnovna šola ....	6	5	159	23	72	50	145	14	—	91.19
il. deška osnovna šola ....	4	4	108	33	50	22	105	3	—	97.22
III. deška osnovna šola ....	14	13	497	74	130	221	425	72	—	85.51
IV. deška osnovna šola ....	7	6	212	23	48	96	167	36	—	78.76
Skupaj . .	31	28	976	153	300	389	842	125	—	86.26
I. dekliška osnovna šola . . .	8	7	237	32	78	97	207	26	—	87.34
11. dekliška osnovna šola . . .	12	12	423	83	130	155	368	55	—	86.76
III. dekliška osnovna šola . . .	5	5	138	47	38	37	122	16	—	88.40
IV. dekliška osnovna šola . . .	7	7	239	48	75	91	214	25	■—	89-54
Vadnica šolskih sester ....	—	5	271	97	112	46	255	15	—	94.09
Pomožna mešana šola		9	9	116	—	—	—	95	21	—	81.88
Skupaj ....			45	1424	307	433	426	1261	158	—	88.62
Skupno . . • .	-	73	2400	460	733	815	2103	283	—	87.60
m—■ ■ IIIMB—gaM
Sokolska planinska postojanka bo stala vrh Pohorja
Občni zbor zadruge ..Sokolska planinska koča"
in vsem, ki so pripomogli do realizacije načrta.
Sledilo je poročilo tajnika br. Alfreda Kralja. Načelstvo je vpisalo zadrugo tudi v Zvezo slovenskih zadrug in izposlovalo oprostitev državnih taks. Ob zaključku prvega poslovnega leta je štela zadruga 181 zadružnikov s 981 podpisanimi deleži. Načelstvo je v prvem poslovnem letu vršilo obširno propagando za pridobivanje zadružnikov. Razposlalo je vabila za pristop vsem sokolskim društvom v župi, raznim pridobitnikom j in drugim ustanovam pa je razposlalo j prošnje za podporo. Delo na sokolski goličavi je napredovalo. Stesan je ves |
V restavraciji Narodnega doma je bil preteklo sredo zvečer prvi redni občni zbor zadruge »Sokolska planinska koča«. ki ga je vodil predsednik br. dr. Boris M i h a 1 i č. Iz njegovega poročila posnemamo, da se jo ustanovila zadruga pred dobrim letom z namenom zgraditi na Pohorju Sokolsko planinsko kočo. Takoj po ustanovnem občnem zboru je izvoljeno načelstvo izvršilo vse formalnosti. tla je zadruga stopila v življenje. Izvršila se je registracija, uredilo pa se je tudi knjigovodstvo.
Kmalu po ustanovnem občnem zboru so nastale ovire, ki so preprečile, da še sokolska koča ni pod streho. Zaradi južnega dela Sokolske goličave, ki je last Sokola matice je nastal spor. Lastnica sosednjega zemljišča. Zadružna gospodarska banka, je pričela osporavati Sokolu matici približno 24 ha zemljišča, čeprav se je lani v maju na sestanku dosegel sporazum, ki ga je banka tudi pismeno potrdila, da priznava katastralno in da pristane na izvensodno razmejišče-nje, pa je pozneje zavzela druga stališče. Po sodnem razmejičenju je nastala lastninska to^ba. Čeprav je pravni položaj jasen in je lastnina Sokola matice spornega zemljišča nedvomna, kar je ugotovilo sodišče že v obeh instancah, bo zadruga počakala z gradnjo do pravoinoč-ne sodne odločitve. Kljub tej oviri pa je načelstvo izvršilo pripravljalna dela, vršilo je propagando in pomnožilo predvsem finančna sredstva. Število deležev se je podvojilo, prošnje za podpore pa so bile deloma vse ugodno rešene. Pred sodnik se je zahvalil banski upravi, Posojilnici v
potrebni les in je tudi vse ostalo za gradnjo pripravljeno. V novem poslovnem letu pa bo načelstvo zadruge izdelalo vse podrobne načrte, razpisalo oddajo del, prirejalo izlete na goličavo in okrepilo nabiralno akcijo. V želji, da bo ob letu otvoritev planinske postojanke, ki naj bo gnezdo sokolskih čuvarjev na naši severni meji, je tajnik zaključil svo-ie poročilo.
Poročilo nadzorstva je podal br. d r. Boštjančič. Vplačani deleži znašajo 120.C00 dinarjev. Predlagal je razrešnico upravnemu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Tudi je predlagal, naj se v smislu pravil izkazani dobiček prenese na rezervni sklad in priporočal naj se zadružniki sproti sprejemajo v zadrugo.
Pri raznoterostih se je predsednik zahvalil še nekaterim zadružnikom, ki so posvetili vse svoje moči za čini prejšnjo realizacijo načrta, nato pa zaključil lepo uspeli občni zbor.
Zlet sokolskih čet v Markovcih pri Ptuju
Sokolsko društvo v Ptuju je naklonilo svojini osmim četam prehodni prapor, za katerega naj letom za letom tekmujejo v sokolskem delu na deželi. Prapor so izdelale po osnutku br. Hasla naraščajnice pod vodstvom načelnice s. Schedlbauer-jeve. V nedeljo, dne 21. 6. 1936 so se zgrnile na letno telovadišče sokolske čete Markovci pri Ptuju številni oddelki posameznih čet in matičnega društva Ptui. Telovadni nastop je kljub grozeči nevihti potekel zelo lepo. Opaziti je bilo izredno zanimanje kmečkega prebivalstva za telovadbo. Po končanem nastopu, katerega je vodil društveni načelnik br. Pertot, so nastopili zopet vsi oddelki k predaji prapora. Ocenjevalni odbor je imel težko nalogo, da pravilno o-cei delo posameznih edinic. Glede nia.-ljivosti in v tehničnem delu je bila sicer četa Dornava najboljša, četni prapor se Mariboru, Nabavljalni zadrugi je pa podelil za letos četi Markovci, i
ozirom na dejstvo, da vodi ta edinica resno akcijo za postavitev lastnega doma. Ko je društveni starosta br. dr. Šalamun izročil prapor starosti markovske čete br. Horvatu, je slednji zatrdil, da bo četa Markovci napela vse sile. da prapora več ne izgubi, ampak da ga kmalu prenese v svoj lastni dom. Ko bo prihodnje leto, menda v juniju zopet tekma za prapor, smo prepričani, da bode ostalih osem čet skušalo z svojo marljivostjo priboriti si ta javni znaik pri znanja. Prireditev je bila od strani četa-šev Markovci odlično organizirana.
DatuUž za sPome™k blago-mmmmmmm pokojnega viteškega kralja Aleksandra T Zedini tel/a v Mariboru. Pisarna: Mestno ooglavarstvo, Rotov-1 ški trg l, soba št. 6 e
HUiOŽOtdtž Ul Alu*Oišltc is/iuito tl& fM&$U iMftdjti
KakSen poklic so *l izbrali letošnji mariborski maturanti
Težavna za mladega človeka Je prav gotovo izbira poklica. Težavna zlasti v današnji dobi, ko se je pojavil pereč problem hiperprodukcije duhovnih sil. Toda tega problema se naša zrela mladina ne straši, zavedajoč se, da je bodočnost njena in da bo od oje odvisna rešitev mnogih življenjskih vprašana. Smelo je usmerilo dvestopetindvajset mladih svoje korake v življenje, da bodo nekoč pripravili sebi, narodu in državi srečne dni. Utegnilo bo zanimati našo javnost, kakšne poklice so si izbrali letošnji mariborski maturanti.
Na državni klasični in realni gimnaziji je letos maturirajo 105 kandidatov, med njimi 15 kandidatk. Zanimivo je, da se mladina ne navdušuje preveč za realne vede. Od letošnjih abiturientov namerava študirat* tehniko 8 abiturientov, ke-
mijo 2, montanistiko 2, elektrotehniko 1. brodogradnjo 1, agronomijo pa 3. Največ jih namerava študirati pravo, in sicer 16. Za bogoslovje se jih je odločilo 14, za vojno akademijo 6, za farmacijo 3, z a medicino 15, za dramatsko šolo 1, za veterino 2, za filozofijo 12, za žurnali-stiko 1, za telesno vzgojo 1, za filologijo 1, za glasbo 4, za visoko komerci-jelno šolo 1. V privatno službo namerava 6 abiturientov, v državno pa 4.
Na državni učiteljski Šoli je maturiralo letos 65 kandidatov in kandidatk, ki pa se 1>odo pretežno posvetili učiteljskemu poklicu. Na državni trgovski akademiji je maturiralo 35 kandidatov in kandidatk. Tudi absolventi trgovske akademije si bodo povečini poiskali službe v- trgovskem življenju. •'
Ljubosumnost terja mlade žrtve
Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča je sedel danes dopoldne na zatožni klopi komaj 33Ietni delavec Anton Visenjak, ki ga je spravila pred sodnike nesrečna ljubosumnost. Državni tožilec ga je namreč obtožil, da je zakrivil smrt posestniškega sina Alojzija Horvata, ki ga je bil dne 26. aprila t. 1. v Kukovi s kolom udaril po glavi s tako silo, da mu je zdrobil lobanjo, tako da je dne 1. maja umrl v bolnišnici. Do usodepoinega spopada pa je prišlo radi tega, ker je pokojni iz ljubosumnosti navalil z nožem na obtoženega Visenjaka, ki se ga je pa ubranil, ka-
kor sam zatrjuje, s kolom. Zatrjeval pa je, da ni imel namena Horvata ubiti ter da je dejanje izvršil v silni razdraženosti, ker je bila ljubosumnost pokojnega Horvata popolnoma neupravičena.
Tudi pri današnji razpravi je zatrjeval, da je pokojni Horvat najpreje navalil nanj z nožem in da je mogel odvrniti ta napad le s kolom. Svoje dejanje pa je pri današnji razpravi globoko obžaloval. Senatu je predsedoval s. o. s. Lenart, prl-sednika pa sta bila s. o. s. Zemljič in dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Hojnik. Ob času poročila razprava še traja.
Tombola, ki jo priredi sokolsko društvo Maribor I. 5. julija na telovadišču Koseskega ulici ima sledeče dobitku: I. kok) znamke »Elzsior« ah 1000 Din ter nadaljnjih 15 prvovrstnih koles, 17. Krasen porcelanast servis vrednosti 400 Din, 18, Otroški voziček. 19. Bala blaga finega za moške hlače. 20. Krasne ženske svilene obleke. 21. Kanta bučnega olja. 22. Živila za 1 mesec. 23. Blago za žen. obleke. 24. Blago za žen. obleko. 25. Zen. obleka. 26. Fina svila za obleko. Nadalj-ne tombole se objavijo v »Večerniku«. Med temi 20 krasnih deseterk 50 petork četvork itd. Po tomboli velika ljudska veselica s plesom brez vstopnine. Sedeži pri tomboli na razpolago. Igra godba »Drava«. Tablice ^gamo 2 Din. Kdor se hoče nekaj veselih ure zabavat naj v nedeljo pohiti k nam!
Gotovo vam ne bo žal, ako obiščete brivnico g. Ulčarja, Stolna utici St. 5. Zvestoba za zvestobo!
Gostilna Krempl, Radvanje — vrtni koncert. Priznana kuhinja, prvovrstna vina, Tscheligijevo pivo, bovla od jagod.
Gostilna »Framska kapljica«. Mlinska ulica 15, toči prvovrstna, sortirana vina. Lepo kegljišče.
Pozor! Prima štajerska vina lastni pridelek Din 8.-, ljutomerski rizling 10.-, pohanci, narezki, gostilna »Turist«, Bet-navska 39.
Obiskovalci Slomškovih proslav, kakor za časa počitnic osameli zakonski uirugi, 'penzionisti in izletniki se prehranjujejo najbolje v Javni kuhinji na Slomškovem trgu.
Največjo tombolo v Slov. goricah priredi prostovoljno gasilska četa v Sv. Martinu pri Vmrbergu v nedeljo, dni 12. jttMija 1936. 0<b pol šestnajsti url (ob *ž4.) popoldan). 10 tombol — 10 koles in še 300 druK;h lepili dobitkov. Cena tablice samo 2 Dim. Po končani tomboli se vrši običajna gasilska veselica na senčnatem vrtu pri gasilskem domu. Za pristno kapljico In jestvine je preskrbljeno po zmernih cenah. Igra godba iw pihala. Ples. — Ugodna autobusna zveza z jedva 13 km oddaljenim Mariborom. Odhod autobusa te Maribora — Glavni trg ob 15. uri (ob treh popoldne.) Tudi iz Ptoja bo ta dan autoinobilska zveza s Sv. Martinom. — Zbirališče pri gostilni Zavec pod ptuj-
skim gradom. Odhod ob 2. uri popoldne. Povratek iz Sv. Martina po želji udeležencev. Prevoznina na obe strani samo 5 Din. po osebi. Ta dan naj bo posvečen našemu narodnemu gasilstvu, zatoraj našemu narodnemu gasilstvu, zatorej 12. julija t. 1. vsi k Sv. Martinu pri V«r-
Vsako nedeljo ta praznik vrtni koncert. Zorico, Pekre.
V restavraciji Trije ribniki dobro domače in bizeljsko vino po 10 Din. Sveže pivo! Odojčki, piške, narezki!
Dan naših lovcev. Mariborsko lovsko društvo priredi 4. in 5. julija t. 1. pri Seniorjevem domu na Pohorju velik lovski dan, ki bo združen z družabnim izletom rodbin in prijateljev naših lovcev. Lovskega dneva se bodo udeležili ne samo Člani ožjega mariborskega lovskega društva, temveč tudi vsi odseki mariborskega lovskega društva (Sv. Lovrenc na Pohorju, Vuhred-Marenberg, Ribnica, Prevalje, Črna, Sv. Lenart v Slov. gor., Gornja sv. Kungota in Slov. Bistrica). Bližajoči se lovski dan bo torej ena največjih prireditev naše zelene bratovščine v zadnjih letih, ki pa ne bo imela le lovsko-strokovnega, marveč v enaki meri tudi družabni značaj. Udeleženci iz Maribora se odpeljejo v soboto 4. julija ob 15.30. uri z avtobusom izpred hotela »Orel«. Udeleženci, ki bodo potovali z vlakom, bodo imeli od postaje Brezno-Ribnica do Ribnice ugodne avtobusne zveze. Vožnja z avtobusom od Maribora do Ribnice in nazaj bo stala oribftžno Din 50. Za cenejša prenočišča v Senjorjevem domu bo preskrbljeno (sobe po Din 10 do 15, skupno ležišče po Din 5 za osebo). Celotna hrana (večerja v soboto, zajtrk in kosilo v nedeljo Din 16 ali Din 20, samo kosilo Din 10 do Din 12. Spored lovskega dne: V soboto ob 23. uri se prižge na Jezerskegi vrhu impozanten bengalični ogenj, nato družabni večer. V nedeljo ob 6. uri zju traj izlet k Ribniškemu jezeru; ob 9. uri slavnostna skupna seja mariborskega lovskega društva; ob 12. uri skupni obed in ob 16. uri odhod proti domu. Da bo organizacija lovskega dne čimbolj brezhibna, se pozivajo vsi udeleženci, da prijavijo svojo udeležbo do najkasneje 2. julija t. I. opoldne g. Gillyju, Maribor. Ljubljanska kreditna banka.
Darujte za azilni sklad PTLI
XIII. glavna skupščina akckmarjev Elektrarne Fala d. d. v Mariboru, ki se
je vršila dne 24. junija 1936, je odobrila od upravnega odbora predloženo poročilo in bilanco za leto 1935. Iz teh posnemamo sledeče zanimive podatke: Proizvodnja električne energije je za okroglo 20.6% narasla napram prejšnjemu letu ter je znašala okrog 157,000.000 kW uir. Obratni dohodki pa so narasli le za 10% radi znižanja tokovnih cen in so znašali' okrog 30,000.000 Din. Kljub temu povolj-nemu razvitku dohodkov, skupni uspeh ni boljši kakor v prejšnjem letu in to iz dveh razlogov: prvič radi znatnega povišanja davkov in radi izgub, ki jih je utrpela družba pri transferju dinarskih zneskov v švicarske franke. V posvetovanjih upravnega odbora je tvorila soudeležba Fale pri elektrifikaciji Dravske banovine, kakor tudi razmerje napram banovinskemu električnemu podjetju KDE, važen predmet. Kakor se sliši, se predvideva od strani Schweizerischen Bankverein-a (Švicarskega bančnega društva) radi zaščite interesov švicarskega kapitala pri Elektrarni Fala, zadevna izmenjava mis’a s kraljevsko bansko upravo oziroma z gospodom banom.
T o v a v na kurti <wa
UNION p
SP
ceni.
hrani]
0 UtH Ut GMtu
Dimitrije Pantelič, avtor znanih del »Osveta prirode« in »Rapsodija Jadrana« je prispel v Maribor. Pantelič je izboren prikazovalec naše zemlje in našega človeka, v svoji knjigi »Rapsodija Jadrana« pa je plastično zajel v modernem romanu potopisu vso našo obalo in vse naše morje. D. Pantalič je za nekaj dni prispel tudi v Maribor, da popularizira svoja dela in da jih med nami razširi. Obe deli Dimitrija Panteliča »Osveta prirode« in »Rapsodija Jadrana« sta zbudili v krogih prijateljev naše domače literarne tvornosti izredno zanimanje in sta zbudili obče priznanje.
Žične vložke
železne postelje, madrace, otomane, kupite najceneje
pri FRANJU NOVAKU, Maribor
Vetrinjska 7	Korolk«	8
AO
erhejjšiml stroji razrednih sirov«).
KAKAO o le^e temno •bro po-
;adi svoje posebno primerna
bof “ ^ ^
“ m m m mmr m n ■ m ^
NI ON KAKAa
Kino Union. Danes biser filmske lepote »Ave Marija«. Znižane cene!
»Nanos« se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli, da so naše društvene prireditve dne 13. in 14. t. m. tako lepo uspele. Posebno zahvalo izrekamo ge. Pintarjevi, kumici zastave, nadalje vsem društvom iz Maribora in okolice, ki so se proslave udeležila. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nas podprli z darili za paviljone ter z drugimi prispevki naj si bo v gotovini ali naturalijah. Vsem prav iskrena hvala! Odbor društva »Nanos« ter odbor •••Ženskega krožka Nanosa«.
Učitelji na Slomšekovl proslavi. Učitelji in učiteljico, ki so člani učiteljskih društev Maribor-mesto, desni m levi breg, Sv. Lenart in Slov. Bistrice in se udeležijo učiteljskega zborovanja, se zberejo ob pol deseti uri pred Narodnim gledališčem.
Oddani dijaka 3. gimnazije boljši nemški rodbini v svrho priučenja nemškemu jeziku na hrano in stanovanje. Naslove pustiti v upravi »Večemika«.
Učiteljski diplomski izpiti na drž. učiteljišču v Mariboru so se vršili pod pred sedstvom direktorja F. Kadunca od 3. do 26. junija. Na izpitu je bilo 26 kandidatov in 53 kandidatinj — skupaj 79. Izpit je izdelalo 20 kandidatov in 45 kandidatinj — skupaj 65. Popravni izpit v avgustu imajo štiri kandidatje in Sest kandidatinj — skupaj deset. Na didatje in 6 kandidatinj — skupaj 10. Na leto dni sta bila odklonjena 2 kandidata in 2 kandidatinji — skupaj 4. Učiteljski diplomski izpit so napravili in so usposobljeni za učiteljski poklic v narodnih šolali sledeči gospodje kandidatje in gospodične kandidatinje: Arko Boris, Borko Milan, Brce Ivan, Docauer Josip, Eržen Franc, Gradišnik Ivan, Horvat Josip, Kancler Anton, Klemenc Franc, VI. Krajnc, Matkovič Ivan, Merdaus Josip, Seršen Rudolf, Sever Stanislav, Štern Oskar, Topolnik Ignac, Turza Janez, Veber Leopold, Žlahtič Franc, Žunec Oton. — Bnumčko Mira, Dolinšek Viktorija, Drofenik Dragica, Duša Teodora, Hren Adalberta, Ivanuš Helena, Kovič Anica, Kozar Franja, Kresnik Hilarija, Križaj Štefanija, Lešnik Marta, Letič Elizabeta, Mažera Ivanka, Može Olga, Petrič Jeii-
Radi dveh praznikov izide prihodnja tševilka »Večemika« v torek, dne 30. junija ob običajni uri.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Današnji številki »Večernika« smo priložili poštne položnice za vse naše zunanje naročnike ter jih vljudno prosimo, da nam blagovolijo naročnino za mesec julij nakazati takoj v začetku meseca, da s tem olajšjo delo naši upravi. Tudi one naročnike, ki so še v morebitnem zaostanku prosimo, da svoj dolg čimpreje poravnajo.
Uprava »Večernika«.
sava, Pivko Cveta, Pliberšek Kristina, Podgornik Ivana, Regoršek Ernestina, Rus Hilda, Varga Marija, Wretzl Marija, Žagar Frančiška. — Cigan Katarina, Dekleva Marija, Falta Erika, Hreščak Sabina, Jerabek Matilda, JevŠovar Julijana, Masten Kornelija, Mlakar Zofija, Mravljak Dragica, Počkar Ana, Podgoršek Karolina, Senekovič Genovefa, Sever Milica, Šauperl Pavla, Šerak Sabina, Škof Katarina, škof Marija, 'lokave Štefanija, Tinta Velija, Tomažin Košara, Trobec Olga, Žlegel Otilija.
Zaključni izpiti na Državni trgovski akademiji v Mariboru. Zaključni izpiti so se vršili od 12. do 27. junija pod predsedstvom ministrskega odposlanca inšpektorja za strokvno šolstvo Dravske banovine, g. M. Prešla. K izpitu se je prijavilo 37 pripravnikov. Izpit so položili: Braniselj Franc, Ferk Joško (p. d.), Gergič Svetozar (p. d.), Gerčima Kristina, Golc Dragomila, Iskra Elfrida (p. d.), Kaffou Emilija (odi. oproščena ustn. izpita), Kanič Elizabeta (p. d.), Kirndl Ema (p. d.), Klar Elfrida, Koči-Biesik Olga, Kopic Ana, Lesjak Eva, Lešnik Vladimir, Lindič Friderik (odi.), Lokošek Viljem (p. d ), Lukančič Ana, Majhen Ana, Mi-baljak Viljem, Mohorko Amalija, Penič Branislava (p. d.), Perhavec Bojko, Pe-rovšek Josip, Petvar Miroslav, Petrovič Ernestina, Prijatelj Cirila, Pušnik Franja (p. d.), Rakflša Nada (p. d.), Sclnveiger Charlotte (p. d.), Skasa Franc, Smerdu Bogomir (p. d.), Wolf Milena (p. d.), Zupančič Marija (p. d.), Žvab Alojzija, Frangeš Angela. Dva pripravnika sta odklonjena na tri mesece.
Kako so izpadli sprejemni izpiti na klasični gimnaziji. K sprejemnemu izpitu na klasični gimnaziji se le prijavilo 117 učencev' in 43 učenk. Izpit je izdelalo 99 učencev n 41 učenk. Padlo jih je štirje pa niso prišli k izpitu.
Na 1. drž. dekliški meščanski šoH se bo vršilo vpisovanje za šolsko leto 1936/37 dne 30. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. V I. razred se sprejmejo učenke, ki so dovršile 4. razred osnovne šole brez slabe ocene in ki nimajo še 14 let. Novinke naj prinesejo k vpisovanju zadnje šolsko spričevalo in k/rsTni list.
Diplomirali so: na telmični fakulteti v Ljubljani za rudarskega inženerja g. Ignacij Gornik iz Maribora, na visoki trgovski šoli v Pragi gdč. Terezija Serneoeva iz Celja, na tehnični fakulteti v Zagreba pa g. Miroslav Janžek. Čestitamo!
Mestni predsednik dr. Juvan se je vrnil 7, dopusta in je zopet prevzel pred-sedstvene posle.
Iz državnega tožilstva. Višji državni tožilec dr. Matko Zorjan nastopi s 1. julijem svoj redni dopust in ga v odsotnosti zastopa difeavni tožilec Franc Sewer.
Smd ftevsod na fttem:
itafUMt ddavma stud ftod misiemm voaom
Nenadna smrtna nesreča se je pripetila v sredo popoldne v Sp. Lažah ob priliki spravljanja sena. Žrtev nezgode je po-s-tal 421etni pohabljenec, delavec Franc Gorjanc iz Sp. Poljčan, ki pač ni slutil, da ga bo po veselem poletnem delu poiskala smrt... Ko so zapeljali dva težka s senom naložena voza na cesto, da ju potegnejo domov, se je Gorjanc mesto
na .seno na vozu, kakor je’ to navada, spravil sredi med oba voza in sedel na oje, pripeto prvemu vozu. To je bilo zanj usodno. Niso še privozili daleč, ko je neopaženo zdrknil z ojesa na tla in je šel voz preko njega. Nihče ni videl, kako se je nesreča pripetila. Ker siromak ni niti zakričal, so opazili nezgodo 2ele zadaj idoči, ko je bil voz že mimo. Gor-
janc je bil tedaj že mrtev. Težka kolesa so mu lobanjo popolnoma zdrobila, tako da je bil pri priči mrtev. Naložili so ga na voz, nakar je prispela komisija, ki je ugotovila, da ne zadene radi smrtne nesreče krivda nikogar. Prepeljali so ga nato v mrtvašnico, kjer se je naslednjega dne izvršila obdukcija. Pokojnika, ki ie bil priden delavec, so povsod radi imeli.
Sprejem v 1. letnik drž. učiteljske šole. Učenci in učenke, ki sc nameravajo vpisati v prvi letnik, naj vložijo prošnje, kolekovne s 5 Din, do 1. avgusta na rav nateljstvo zavoda ter priložijo spričevalo o mali maturi in krstni list.
Kako so izpadli sprejemni izpiti na realni gimnaziji. K izpitom se je prijavilo 139 dijakov in 106 dijakinj, izdelalo pa je 83 dijakinj in 107 dijakov, padlo je 13 dijakinj in 24 dijakov. Pri dveh dijakih in eni dijakinji se je izpit radi bolezni odložil.
Problem brezposelnih učiteljev in učiteljic je iz dneva v dan vsebolj pereč. Obravnaval se bo na posebnem zborovanju, ki bo dne 29. t. m. ob pol 10. v deški narodni šoli v Studencih (ne v Glasbeni matici!).
Pri Siomšekovih slovesnostih bodo navzoči kot zastopniki vlade notranji minister dr. Korošec, minister za šume in rudnike dr. Jankovič in ministra brez listnice Voja Djordjič in dr. Miha Krek. Narodno skupščino pa bosta zastopala narodna poslanca dr. Veble in Karel Gajšek. Danes popoldne prispeta v Maribor nadškof dr. Jeglič in dr. Rožman iz Ljubljane.
Zadeva hodnikov. Od Društva hišnih posestnikov v Mariboru smo prejeli nekoliko pripomb k objavi mestnega poglavarstva v Mariboru v zadevi olajšav pri plačevanju stroškov za razširjenje obstoječih hodnikov:	Mestno poglavar-
stvo je hišnim posestnikom na Aleksandrovi cesti, v Sodni ulici, in drugod pred pisala začetkom leta 1935 in tudi letos povračilo stroškov za razširjenje takrat že' obstoječih hodnikov, proti katerim predpisom se je večina prizadetih posest nikov pritožila, odnosno vložila, tožbe na upravno sodišče v Celju. Ni naš namen prejudicirati stališču upravnega sodišča, da-li ima občina pravico zahtevati povračilo stroškov za razširjenje obstoječih hodnikov, ki se je izvršilo v času, predno se je izdal zadevni pravilnik, eno pa drži, da mestna občina v vseli tistih primerih, kjer so se vložile tožbe na u-pravno sodišče, nima pravice zahtevati povračila teh stroškov, predno ni o tožbah v zadnji instanci odločeno iin tudi ne
plačila zamudnih obresti, ker ne gre za javnopravne dajatve. Mestno poglavarstvo je namreč v posameznih primerih v plačilnih nalogih izreklo, da vloženi prizivi nimajo odložilne moči, to se pravi, da se morajo v povračilo predpisani zne ski navzlic vloženim pritožbam ali tožbam plačati. — Kraljevska banska uprava Dravske banovine je pa vloženim pritožbam proti temu odstavku plačilnih nalogov ugodila ter odločbe mestnega poglavarstva glede stavka, da »priziv nima odložilne moči« razveljavila z utemeljitvijo, da po § 119 zakona o občem upravnempostopku izvršitev odločbe ni bila nelzgibno potrebna v prid javni koristi. Naložitev povračila stroškov za razširjenje hodnikov je.med prizadetimi posestniki povzročila že dovolj nejevolje, ker predpisani zneski v večini slučajev niso malenkostni, radi česar je zahteva pač upravičena, da naj se prizadeti ne razburjajo po nepotrebnem vse dotlej, dokler ni upravno sodišče izreklo svoje sodbe. Plačilne ugodnosti — ako namreč sploh pride do plačila — o katerih je svoječasno sklepal občinski sklep, naj se pa v vseh primerih dovolijo od tistega časa naprej, ko so postali zadevni predpisi pravomočni. V tem smislu apeliramo na uvidevnost mestnega zastopstva.
Medklubske pokalne tekme mariborskih šahovskih klubov, katerih se udeležuje 32 najmočnejših šahistov iz 4 šahovskih klubov Maribora, se nadaljujejo v restavraciji »Novi svet«, Povodnik, v soboto, dne 27. t. m. ob 20. in se bodo zaključilo 29. t. m. dopoldne.
Krojni tečaj za žensko krojaštvo v Mariboru, ki ga priredi banovinski obrtno-pospe sevalni zavod po strokovnem učitelju g. Knafelju, se začne dne 14. julija 1936 ob pol 19. uri. Tečaj bo trajal okrog 6 tednov z dnevnimi predavanji ob času, ki se bo pri prvem sestanku določil sporazumno s strokovnim učiteljem. Udeleženci tečaja dobijo ob zaključku obisko-valna izpričevala. V tečaj se sprejmejo mojstri (mojstrinje) in pomočniki (pomočnice) krojaških strok. Interesenti, ki so se že prijavili pri mariborskem obrt-nopospeševalnem referatu ali pri svoji
strokovni organizaciji, bodo obveščeni pismeno o vseli podrobnostih, ostali interesenti se lahko še prijavijo, vendar se bodo njihove prijave upoštevale le, v kolikor bo dopuščal prostor in čas. Priglašenih je dozdaj že nad 30 udeležencev.
Triurna stavka. K zadevni notici nam pojasnjuje prizadeta tvrdka R. Kiffmann: Ker smo rabili pri nekem nujnem delu v poslopju hotela Meran v Mariboru takoj več zidarjev, smo z več zgradb poslali po enega zidarja na to nujno delo. Tako smo tudi poslali s stavbe tovarne I. Hutter in drug zidarja Ornika Ivana. Podjetja imajo vendar zakonito pravico svoje delavce tani zaposliti, kjer jih rabijo. Zidar Ornik Ivan pa ni hotel ubogati ter je insceniral radi tega nezakonito stavko. Mi pa si nismo pustili dopasti take nezakonitosti, temveč smo vztrajali na tem, da se naše razporedbe oziroma naloge izvršijo. Na posredovanje g. policijskega predstojnika dr. Trstenjaka smo izjavili, da pride zidar Ornik po končanem delu pri hotelu Meran spet na stavbo tovarne I. Hutter in drug, kar je bi! tudi naš namen. Nato so se delavci takoj vrnili na delo in je tudi zidar Ornik Ivan sledil našim naredbam.«
Racija. Radi večjega prihoda čez praznike v Maribor je policija izvršila racijo po raznih zakotnih lokalih, skrivališčih in na ulicah ter aretirala, 18 sumljivih postopačev in delamrzinežev. Med njimi jih je največ z juga države. Ko so aretirancem policijski uradniki pošteno izprašali vest, so nekateri postopači romali v zapore sodišča, drugi pa sp bili odgonskim potom odpravljeni iz Maribora.
Rdeči petelin je uničil gospodarsko poslopje župnika Andreja Berdena v Mart-jancili v Prekmurju. Ogenj je uničil tudi vse gospodarske stroje in okoli dva vagona sena. Radi pomanjkanja vode gasilci niso mogli stopiti v akcijo in je poslopje gorelo polnih 12 ur. Škodo, ki jo trpi župnik Berden, znaša okoli 20.000 dinarjev. V Tešanovcih pa je zgorela posestniku in mizarju Štefanu Sočoču kopica slame in znaša škoda okrog 17.000 dinarjev. V obeh primerih domnevajo, da je ogenj zanetila zločinska roka.
pMtkikwe navite
Važna tujskoprometua konferenca v Zagrebu. Včeraj se je vršila v Zagrebu konferenca ravnateljev »Putnika«, ki se je bavila z vprašanjem mobiliziranja raznih blokiranih dobroimetij inozemcev
v korist našega turizma. Konferenca je končala s pozitivnim uspehom ter se bodo v najkrajšem času voeljali potovalni čeki in hotelski boni na dinarje, ki bodo nudili inozemskim turistom velike prednosti, S tem se bo naš dolg napram inozemstvu znatno znižal in obenem bo v veliki meri pomagano našemu turizmu in posebno hotelski industriji. Tujskopro-metno zvezo (Putnika) v Mariboru je na tej konferenci zastopal ravnatelj Jos. I. Loos.	<
Vozne olajšave. Putnik nam poroča: Maribor za 21.—29. junija Slomšeko-
vi dnevi polovična vožnja od 20. junija do 1. julija. Žel. legit. K. 13. Ljubljana 28. junija razvitje prapora vojnih do-brovoljcev. Za člane četrtinska, za ostale udeležence polovična. Od 25. junija do 1. julija. Murska Sobota polovična vožnja i>d 24. junija do 3. julija na otvoritev športnega stadiona. Velike Lašče polovična vožnja od 2. do 9. julija za.proslavo stoletnice rojstva Josipa Stritarja. Zagreb polovična vožnja od 27. junija, do 15. julija k proslavi 1050 letnice smrti Metoda. R i m razstava katoliškega tiska 70% znižana vožnja po ital. žel. Torino različne prireditve polovična vožnja po ital. žel. Genova do 20. avgusta pol. vožnja na ital. žel. ob priliki morske izložbe. Benetke polovična vožnja po ital. žel. na izložbo. Livorno polovična vožnja do 30. sept. na ital. žel. za razne svečanosti. Milano velika izložba do 24. oktobra polovična vožnja po ital. žel. Vse nadaljne informacije pri Putniku, Maribor, Celje.
Putnik sporoča, da bo biljetarna poslovala v nedeljo 28. od 9.—11. ure, v ponedeljek 29. bo pa ves dan zaprta. — Ekspozitura (menjalnica) na kolodvoru bo pa poslovala kakor običajno. Potujočemu občinstvu priporočamo nakup voznih kart v predprodaji.
Za razgrajanje in žalitev 1 leto in 3 mesece robije. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 301efnega rudarja Karla Perneka iz Maribora na 1 leto in 3 mesece robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, ker je dne 3. aprila t. 1. ob priliki aretacije udari! policijskega stražnika Alfreda Nabergoja ter na policijski stražnici l žalil policijske stražnike.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved pravi: Še nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena.
Spomnite se ČMD!
Bamenki juut tifta
Minarete dobimo. Marsikaj lepega in izvirnega že imamo v Mariboru. Kakor čuiiemo, pa se -bo sedaj še gradit minaret. V tukajšnje železniške delavnice je bilo namreč v zadnjem času premeščenih po orometuem ministru dr. Spahu preko 30 muslimanskih delavcev iz Bosne. V železniških delavnicah pa je tudi okoli 500 slovenskih delavcev, ki čakajo nastavitvenega dekreta, ki bi jim nudil pravico do raznih ugodnosti...
Rom - pom - pom... Žgoča vročina, v kateri se je znašel radrkalski popoldnev-nik, nazvan tudi ljubljanski stric, ko so zatreskala po njem naša razkrinkanja, je sedaj tako narasla, da ni ljubljanskemu stricu celo nič več do cvička, ampak ampaik da si želi samo še «pi<va«, kakor sam zatrjuje, v očividnam namenu, da si jezo in žejo nekoliko ohladi. Tam-tamski ter na novicah revni ljubljanski stric pa si lahko mirno zapomni: pivo mu sicer privoščimo, plačal pa si ga bo sam, če ga bo hotel piti.
Poglavje o zamorčkih. Na nedeljskem občnem zboru oblastnega odbora Jadran sike straže v Ljubljani je sprego voril tudi znani slovenski gospodarstvenik Ivan Jelačin iz Ljubljane* ki je med drugim
dejal: »Slovenski župnik iz otoka v Dalmaciji je prišel nedavno v Ljubljano, kamor je bil poslal deset fantičkov v vzgojo, pa ne more dobiti podpore za nje, medtem, ko zbiramo tisočake za zamorčke. Tu v Dalmaciji je naš slovenski misijon, tu so naši zamorčki!«
K temu se je oglasil ponedeljski »Slovenec«, ki je med drugim objavil sledeče: »V teku svojega vehementnega govora si je dovolil Ivan Jelačin op. ur.) tudi neokusen napad na misijonsko propagando v Sloveniji, češ, čemu zbiramo Slovenci za zamorčke, ko pa je v Dalmaciji toliko revnih far brez župnika in kaplana.« V zadevi smo čakali morebitnega pojasnila, pričakali nismo ničesar. Radi tega smo odprli znano glasilo klerikalne učiteljske Slomškove družbe »Slovenski učitelj« in zagledali na strani 158 št. 9—10 iz leta 1934 sledeče misli bla-gopokojnega Evangelista Janeza Kreka, ki je bil med glavnimi ustanovitelji slovenskega klerikalizma in ki je zapisal v svojem 11. vestfalskem pismu:	»Bože
miti! Za Afriko, pravijo, sc jih pripravlja Izmed nas več v misijone- Za naše lastne ljudi pa jo treba, da tujec prosi.« In v 16. pismu piše: »Bogdaj vsem zamorcem milost spreobrnjenja, a prej nego zanj smo pa dolžni pomagati svojim rojakom. To zahteva red krščanske ljube-
zni.« Ali bodo nemara sedaj očka »Slovenec« trdili, da so nam zamorčki bližji nego so nam dalmatinski bratje Hrvatje? .
Pravijo, da bo mariborska mestna občina v kratkem razpisala mesta specialistov za snaženje cestnega blata, kanalov ob pločnikih in za čiščenje trave ob mestnih nasadih. Prosilci za ta službena mesta se morejo izkazati s spričevalom dokončane višje obrtne šole v Jugoslaviji.
Spoštovani gospod urednik! Dovoljujem si v imenu mariborskih državnih u-pokojencev vprašati, dali ne bi bilo pametnejše, ako bi se težki stofcisočaki in milijoni, ki jih v tem težkem Času izdajajo za razne nepotrebne prireditve, vrnili zopet državnim uslužbencem in upokojencem, ki-smo danes tako hudo prizadeti. Tudi nas je na žalost v Mariboru nad 1500 upokojencev, ki še za tekoči mesec nismo dobili ali smo vsaj proti koncu meseca šele dobili svojo krvavo zasluženo pokojnino... Te besede pišem iz obupa in s solzami v očeh, ko gledani in poslušam svoje lačne otročiče, kako me milo prosijo za košček kruha, jaz jim pa ga nc moreni dati, ker ga nimam.
Prah, kolesar, svinjaki. Spoštovani gospod urednrk! Zdi se mi, kakor da
magdalenski okraj ne spada v mesto. S škropilnim vozom tako hiti, da se cesta brž posuši. Če se zakadi za njim še avto. potem smo v oblakih prahu in vsi moramo požirati ta gosti prah in razen tega še stopati preko konjskih odpadkov, ker ni pometačev nikjer na spregled. — Ceste so še neizdelane, nekatere pašnikom bolj podobne. Okoli dreves raste trava in požene do pol metra visoko. In vendar imamo veliko brezposelnih, ki potrebujejo hrane in podpore. Kolesarji vozijo brezobzirno po hodnikih in če m« kaj rečeš, čuješ kot odgovor. .. te gleda. Še eno vprašanje: ali So v mestu dovoljeni svinjaki za rejo in ali se smejo svinje doma klati? Kje je higiena, kje je red?...
Pripomba It »Kroniki slovenskih mest«.
V zadnjem zvezku »Kronike slovenskih mest« čitamo na strani D2 5>da se nikogar ne kaznuje«, kar je, kakor zatrjuje pisec članka, ločno P° diktatu nekega odvetnika. Malo nižje na isti strani pa lahko čitamo v nekem stavku: »Da je šlo očitno za to, da se nas kompromitira.« Re9 prekrasna slovenščina! Žalostno, da niti zavedni Slovenci nc obvladajo slovenščine. Ali gre za to »da se nas blamira?« a'i da sc ne blamiramo, če rabimo tako grd germanizem'
V Mari 'b o ir u, dno '27. VI. 1936. mgFzsaaastiBKsseif^G^sBgaaamgtes&gssuBBM&m
Htvavi Mamke!
Šo dalje sem govoril španski med tem, ko je on poskušal v nemškem jeziku prepričati me o tem, kako dobro s poznava. Dolgo je vztrajal na tem, da sva dobra prijatelja. Jaz sem mu pa uporno začuhal in mu pravil, da ne poznam niti njega niti kakega Nemca. Ko je opazil, da v to ne pristanem, se je začel v francoskem jeziku precej razburjeno opravičevati.
Odleglo mi je. Takoj sem plačal, da bi se iznebil tega hotela. Moralo je biti okrog druge ure zjutraj, ko so začeli na moja vrata neki ljudje močno trkati. — Vstal sem in četudi zaspan takoj odprl ne da bi vprašal, kdo je zunaj. Bila sta dva
policijska agenta.
»Oprostite gospod, da vas vznemirjamo, toda bodite tako prijazni in nam pokažite vaše listine! «
»Zelo rad, gospodje.«
Pri tem sem ponudil svoj potni list, prvega ki je ležal na mizi. Pazljivo sta ga pregledala, a nato sta se odstranila proseč me odpuščanja.
Naslednje jutro sem okoli desetih v kavarni zajtrkoval, ko sta se mi približala ista agenta. Nista bila več ljubezniva, temveč sta rekla: »V imenu Republiko ste aretirani!«
Zastonj sem se protivil. Držeč me za zapestje sta me odvedla v mestno poveljstvo. Na moje največje ižnenadenje so me tam združili z mojim bivšim tovarišem, narednikom Billyem, s katerim
sem se bil včeraj srečal pred hotelom.
Uporno je trdil, da sem jaz bivši narednik vodnik št. 27.385. Pa dasi sem jaz to kategorično zanikal. Ostal je pri svojem. Pritožil sem se, da bom iskal pomoči pri španskem konzulatu, ker nimam ničesar skupnega z legijo in legionarji.
Nekega častnika sem s svojo Odločnostjo tako prepričal, da je nasvetoval Btl-lyu, naj prej dobro premisli, predno me obtoži. Častnik mu je pravil, da je na svetu mnogo dvojnikov in je zelo verjetno da ga spominjam na dotično osebo.
Toda narednik Billy je trdovratno vztrajal na svojem stališču. Rekel je, da ni tako neumen, da ne bi sedaj spoznal človeka, s katerim je toliko časa skupaj prebil.
Obdržali so me v zaporni. Tretjega
dne me pozovejo v urad. častnik je dejal, da je mnogo bolje, če vse priznam.
Cinično sem se nasmejal in dalje vztra jal pri svoji trditvi. Naenkrat se odpro vrata in v sobo sta vstopila dva častnika. Eden izmed njiju je brl vprava moj bivši predpostavljeni.
»Glej, človek, našega sergenta ma-jeura!«
Približala sta se mi in mi ponujala roke. Nisem vedel, kaj naj storim. Na splošno presenečenje sem se vojaško postroju in z odločnim glasom rekel:
»A votras dispositions, mon capitane!«
»Na razpolago, gospod kapitan.«
S temi besedami sem priznal, da sem v resnici 'bivši Iegijonar št. 27.385.
(Se bo nadaljevalo*)
KttJlphtA Ata&AUtO
Okrožni odbor LNP-a v Mariboru, službeno. V ponedeljek, dne 29. t. m. bo v Dolnji Lendavi prijateljska nogometna tekma SK Ljubljana:SK Lendava. Za tekmo, ki prične ob 16.15, je določen za službenega odbornika g. Milhofer. — Tajnik.
Ptujske stavite
Ptujske občinske zadeve. V torek, dne 25. t. m. se je vršila 6. redna javna seja mestnega sveta pod predsedstvom mest-
nega župana dr. Remca. Bansko upravo je pri seji zastopal okrajni glavar dr. Vidic. Sprejela se je soglasno naslednja resolucija: Mestni svet z obžalovanjem ugotavlja, da stremljenja občine vsled neodbbritve zvišano uvoznine na blago niso našle pri ministrstvu financ potrebnega razumevanja, akoravno se je zvišana uvoznima v drugih mestih odobrila in je mesto Ptuj gotovo najbolj potrebno, da se zaščiti domači obrtnik in omogočijo občini novi viri z obdavčenjem tujega kapitala. Mestni svet soglasno sklene, da se za zgradbo telefonske linije Sv. Anton—Sv. Andra®—Sv. Bolfenk—
Sv. Urban—Ptuj prispeva 5000 Din. Radi zelo pomanjkljive razsvetljave ob Ljutomerski cesti in pri kolodvoru, namerava zadružna elektrarna preurediti cestno omrežje tako, da bodo deli mesta priklopljeni na poedine transformatorske postaje. V to svrho je mestni svet soglasno odobril znesek 12.000 Din Odobri se pogodba med mestno občino in minoritskim samostanom glede prevzema dijaškega doma, ki ga je prevzel minoritski samostan v popolno svojo oskrbo. Po-na kateri je mestni svet razpravljal o raznih personalnih zadevah. Končno je mestni svet določil za pravnega zastop-
nika mestne hranilnice odvetnika dr. Remca.
Po javni seji se je vršila tajna seja, godbo je odobril tudi vrhovno predstoj-pištvo od minoritov v Rimu.
Strela povzročila požar. Ob priliki včerajšnje velike nevihte je strela udarila v «tiakalniško poslopje posestnika Andreja Holca v Dežni v Halotzah. Poslopje s stiskalnico vred je zgorelo do tal; ljudem pa se je posrečilo preprečiti, da se ogeni ni razširil na stanovanjsko hišo. Škoda se ceni na 6000 Din. Holc ni bil zavarovan.
Razno
POHIŠTVO
lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Weixl. 9-t
JOS. TICHY IN DRUG
Konces. elektrotehnično po djetje, Maribor. Slovenska ul. 16, teL 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah__________________
JEDILNE IN SPALNE SOBE.
sperane, politirane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48
DIN 18.-
beli Chrepe de Cliine prodaja Trpin. Vetrinjska 15.	2261
Ce želite kvalitetni pisalni stroj tedaj kupite neuničljiv »WANDERER -CONTINENTAL«. — Cene smo za 20% znižali. — Šamopro-daja: Ivan Legat, specijalist za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana, Prešernova ul. 44.	2569
ZELO DOBRO MLEKO.
dostavljeno na dom liter Din 2—. Badlova ul. 7. _	3208
MORSKO IN KLIMATICNO KOPALIŠČE PODGORA Hotel in restavrant »Sirena jadranskega morja«. Dalmacija. — Podgora pri Makar-ski med Splitom in Dubrovnikom je nailepši kraj srednje Dalmacije. Hotel »Sirena« je zgrajen na morski skali. Iz sobe v kopalni obleki v morje. »Sirena« razpolaga z nad 45 lepimi modernimi sobami s tekočo vodo. Penzijon od 50 do 70 Din. Naslov: Direkcija »Hotel Sirena«, Podgora, ali Grajska klet. Maribor. __	3131___________________________
% HALO! HALO!
koncert v nedeljo 28. junija igra domača godba. \ ponedeljek 29. junija igra ciganska godba »Harfa« v gostilih Šober prej Požauko, Košaki.
3179	__________
rvovrstna dražba PISARNIŠKE OPREME
-elezna blagajna, pisalne mi-
3 in drugo), dne 1 'uli.ia t. 1. |> 15. uri v prostorih Pom. lagajne »Naprednost«, dr. erstovškova ul. 4 (Pokoinin-,-i zavod).	3215
jOSTILNICARJI. POZOR! c vam za praznike zmanjka :civo obrnite se iclefonlčno i pekarno Robausa nas!.. Ko iška cesta. Tel. 22-44, 3303
KDOR HOČE DOBRO VINO PITI.
mora Ii Koseru priti in Meljski hrib, kjer se toči domače vino liter Din 8.—.	3189
TRAFIKO
z vsem inventarjem prevzamem v Mariboru. Ponudbe na upravo “Večernika« pod »Gotovina«. _________________3192
Hočete imeti vaše stanovanje, skladišče, trgovino, ma n u fakturno trgovino, kleti in vse ohranjevalne prostore popolnoma
OČIŠČENE VSEGA MRČESA
kakor grilov; rusov, stenic, zemeljskih stenic. moljev, hroščev itd., poslužite se prvega jugosl. kocesioniranega razkuževalnega zavoda »Mors«. ki ima podružnice v Zagrebu, Celju, ! iubljani, Ptuju, Karlovcu, Saiajevu, Beogradu in katerega centrala je v Mariboru. Zadostuje vam dopisnica in zavod se zglasi takoj pri vas. S tem se razbremeniti velike nadloge, ki jo imajo tisoči in tisoči, si pa sami ne znajo pomagati. Za naročila se priporoča lrstuik zavoda »Mors« Ferdo Rozman, Maribor. Glavni irs 5.
3202
V Mariboru se ugodno prodate dve STANOVANJSKI HIŠI tudi proti knjižicam. Informacije pod »Meljska cesta« na upravo lista.	3075
_ NOVA HIŠA
ugodno naprodaj. Levstikova 26, Tezno.______________3171
Dvosobna hiša, vrt. 20.690. Posestva pri Mariboru od 30.000; vile. obrestono ne hiše od 50.000 Dinarjev, graščin sko gozdno posestvo 450.000, gostilno sredi Mari bo ul Din 180.000 prodaja Posredovalnica Maribor, Slovenska uli-ca 26.________________  3199
STAVBENE PARCELE ~
naprodaj v Studencih. Naslov v upravi »Večernika«. 3255
STANOVANJSKO HIŠO
na periferiji Maribora, na. pro metni točki, kupim prot! gotovini, pripravna tudi za kako obrt. Ponudbe s točnim opisom na upravo »Večerni-ka« pod »Hiša 1936«.	3217
NAPRODAJ HIŠA
dve sobi, kuhinja, klet, vrt, vodnjak. Tezno, Ptujska cesta 126.	3233
Prodam
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ
»Singer«, šiva naprej in nazaj, za Din 1800.— iz prijaznosti pri Jurič Ivanu, tdo-sposka 8.	3077
RABL.IENcT ŽENSKO KOLO
poceni prodam. Magdalenska ulica 35-1.	3225
DVA VROČEKRVNA ŽREBCA
1 in 2 leti stara, brata enake barve od prvovrstnega arne-rikanskega žrebca »Coragio« proda eventuelno tudi proti zamenjavi dobrega vinu — Josip Mule v Rušah. 3181
Prodam 1000 ms stoječega BUKOVEGA LESA.
Izve se pri upravi »Vcčerni-ka«.	3173
POKROMANJE
najceneje in dobro napravi »Ruda«. Frankopanova 10. 3088
Starši, dajte svojim otrokom solidno trgovsko izobrazbo. Dobijo jo na Enoletnem trgovskem tečaiu
»HERMES«. Maribor. Nizka šolnina. Za revne znižana. Zahtevajto prospekt. Maribor. Zrinjskega tis 1. 3212
VINOTOČ BABIC.
otvorjen 28. junija, točil se bo traminec.	3218
VINOTOČ major Zenkovič. Razvanje, izvrstna vina.	3222
POZOR!
Najboljše in najceneišc vino se toči v vinotoču »Polanec«. Počehova 51.	3224
DIN 15.—
ob vsakem dnevnem času cela pečena račka ali pečena piška, pohana piška s salato, pivo Din 3.50, prvovrstno vino, muškatelec. rizling. Krasen vrt. brez prahu. Gostilna »Mesto Ptuj«, pod vodstvom M. Seifried. Tržaška 7. 3230
Posest
Za miroljubnega kupca • LEPO POSESTVO
v Kamnici pri Mariboru naprodaj. Cena Din IOO.00O. Po nudbe pod značko »Domovina« na upravo »Večernika«. 3036
40 vrst
m
DVE HIŠI.	#
novozidani, 3 sobe. kuhinja, drvarnica, pritikline, vrt 500 1112, mesečni dohodek Din 500.—, naprodaj. Pobrežje, Gosposvetska c. 56.	3201
NOVOZGRADBA
soba, kuhinja, vrt. 6500.	—
Lepa novozgradba. 2 sobi, kuhinja, vrt, 26.009. — Parcele od Din 3.— naprej. — Krasno vinogradno posestvo. 20 oralov, od tega 7 oralov vinograda, novi nasad, sortiran, s stavbami 350.000, kakor gostilne, trgovine, veleposestva. industrije. Kupimo knjižice Prve hrvatske šte-dionice. Posredovalnica »Ra-pid«. Goposka 28.	3233
Prodam dobro ohranjen, globok otroški
VOZIČEK.
Delavska 53.	3129
MESARSKI PliDL
s tehtnico »Florenc« v dobrem stanju ugodno n oda Josip Mule v Rušah.	3182
500 m3 jelovega in smrekovega
LESA
kakor 2—3000 nt bukovegt lesa, lepa in gladkaidebla. proda na panju Jos. Mule v Rušah.	3183
LEPE MOŠKE OBLEKE
poceni naprodaj. Badlova 7. 3209
PRODAM NOV PISAiNI STROJ.
kovčeg, najboljše zaamse za polovično ceno. Šuman Alojzij, Krčevina. Pranrotnikova ul. 12.	3214
PISALNI STROJ »ERIKA«
naprodaj. Tattenbacnova 7, ura^r Žnofl.	3221
STARE MECESNOVeTlATE
za okna toplih gred poceni naprodaj. Koroščeva ul. 44-a. .3197
Prodam otroško, moško in žensko
KOLO
najboljših znamk ceneno. Jurčičeva ulica 8.	5187
SPALNICA
omara, raztegljiva in pisalna miza takoj naprodaj. Gregorčičeva 26-11. desno. 3229
LEPA. NOVA SPALNICA
za polovično ceno naprodaj. Glogovšek, mizarstvo, Voiaš-niški trg.	3236
Kupim
RIBIZEL
lep, zrel. kupuje vsako količino Adalbert Gusel. Maribor, Aleksandrova c. 39.	3152
KUPIM HRANILNO KNJIGO
Mestne hranilnice, izplačam 100%. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »30.000«. 3157
Sobo odda
Lepo opremljeno, solnčuo SOBO
s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma, gospodičnama ali zakonskemu paru brez otrok. Delavska 53. 3128
SOBO
s posebnm vhodom oddam z vso oskrbo, židovska ul. i4, pritličje. 5.	*	3207
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom na lepem kraju, poleg sodišča takoj oddam. Wildenrainerjeva ll-III. 3208
LEPO OPREMLJENO SOBO
oddam. Tattenbachova 19-1, vrata 5.	3220
OPREMLJENO SOBO
na ulico, z dvema posteljama, oddam dvema gospodoma. — Aleksandrova 44-IIt desno. 3231
SOLNČNO SOBO
s kuhinjo in pritiklinami poceni oddam pri postaji Tezno, Gregorčičeva 4.	32.39
OPREMLJENO SOBICO
oddam. Magdalenska ul. 46. 3239
Oddam takoj lepo. malo SOBICO
v sredini mesta. Prečna 6-1. _____________3231______________
SOBO
s posebnim vhodom oddam dvema gospodoma z vso oskrbo. Einspilerieva ul. 26. Melje.	.-232
lokal
TOVARNIŠKI OBJEKTI
blizu Maribora. v dobrem stanju, z lastnim industrijskim tirom, se ugodno prodajo, tudi proti knjižicam. Pojasn !a pod »Tovarna« na upravo lista.	3074
Službo dobi
SLUŽKINJA
dobi službo s 15. iuli'em, vešča vseh hišnih del. Prijave v pisarni M. Afinerije, Orož-nova ul. 8.____________ 3186
PRAKTIKANTA ' za drogerijo, čednega in pridnega. ki ima tudi interes za foto-branžo, sprejme takoj drogerija Ivan Pečar, Gosposka ul'ca.	3204
Za pranje steklenic in za čiščenje sprejmem takoj čedno, , PRIDNO ŽENSKO. Preko 25 let staro. Adalbert Gusel. Maribor, Aleksandrova cesta 39.	323$
Pouk
ZA POPRAVLJALNE IZPITI
iz francoščine dobro priprav lja Madame Kamenova, 01 jarku 6-1, soba 3.	315
Zgublieno
ZLATA. DAMSKA ZAPESTNA URA
se je zgubila na noti od gostilne Pukel, Razvanje, do Tezenskega kolodvora. Pošten najditelj naj jo odda proti nagi^di v upravi »Večernika«.	3242
Stanovanje
Separirano dvosobno STANOVANJE, parketirano, soinčno, oddam. Studenci. Jurčičeva 2% 3184
SOBO IN KUHINJO
oddam s 1. avgustom stranki brez otrok. Studenci, C-iril-Metodova 10.____________ 3185
LEPO, DVOSOBNO STANOVANJE
parketirano, sklenjeno, rfddam s 1. avgustom. Magdalenska ulica 24-11.	3244
Sprejmeta se
DVE GOSPODIČNI
na stanovanje. Naslov v upia •vi »Večernika«.	3213
Mariborski »Večernih« Jutra
MACUNU
LEPO STANOVANJE.
soba. kuhinja, steki, veranda, klet, vrt. oddam s 15. julijem Studenci, Ciril-Metod.ova 17. 3198
Osamljena, starejša VDOVA z malo pokojnino, snrejine na stanovanje starejšega gospoda. Naslov v upravi »Več,er-nika,<.	3223
POSOJILNICA
R. Z. Z O. P.
MARIBOR, Mmmm &OM
USTANOVLJENA LETA 1882
dvojnopoševmi brivski aparat s poševnim glavnikom in zvišanim pokrovom.
Uporabljiv sa vsako britvico,
Ne struži kože, marveč reže lase. Zdi se pri britju, kakor da ne bi bilo britvice v aparatu. To je učinek zvišanega pokrova.
In k temu »FASAN-ROSTFREI« britvica iz nerjavečega jekla. Ni več sušenja niti prerezanih obrisač.
Praktično — idealni brivski pribor I
Dobi se pri
F. Tomažiču, Maribor
Slovenska ulica 5	nss
Za vlaganje
črešenj, jagod, borovnic in zelišč priporočam svojo pristno
dvojno žgano slivovko
kakor tudi
droienko in vfnskj cvet
po najnižjih cenah.
admbert gusil
ŽaiNJARNA
MRtBDR,
Koroška cesta 18 ttieksandtova cesta 39	3237
Stanje hrani!. vlOS blizu 60 milijonov Din Rezervni Sklad nad 10 milijonov Din
Sprejema hranilne yloge na knjižice in n«, tekoči račun ter jih obrestuje najkuiantneje
Kurja očesa, trdo kožo in zarasle nohte Vam odstranimo brez bolečin ter strokovnjaško zmasiramo noge v naši pedikuri. Obiščite nas. prepričajte se!
NEGA NOG Din Jd,—. Maribor. Aleksandrova c. 7.
Sck&GH
ski dmt ka te
id>*a»ai»AtjM& LtiiurtAu*)!
nrffŠMA faA L>r.lr*n/iuiu
r” ^ U9 • 3 u	b	w-	ji
Apno, cement, nosilnice, železo za beton, žičnike, strešno lepenko, karbolioej, okove za stavbe in ves materijal, ter vso železnino si kupite po ugodni ceni
v »taroznani trgovini	2980
Sveže bl.ago Najnovejši vzorci Nizke cene 3296	pri	tvrdki
Viktor Mavrič
Nanuta ktura Maribor. Kralja Petra trg 4
prvovrstna vina
lastnega pridelka
kupujte svoje po* trebičine pri naših inseuentifc4
vas ščiti proti pek >čemu soncu, vas ohranja hladnega in svežega ter vsrka yase kar je preveč na transpiraciji
Juimlsv. P. Beieisdorf & Co. d. s. oj. Maribor
Otvoritveno naznanilo!
Mestna H>anilntca
Podpisani MAJCEN FRAN sporočam cenj. občinstvu, da prevzamem s f. julije * R,	,
kavarno ..ORIJENT”
Kralja Patra trg - Dvorakova ulica
Kavarno sem popolnoma renoviral, ob? biljarda na novo prevlekel. Prizadeval si bom cenjenim obiskovalcem kar najbolje in najtoč-neje postreči ter vljudno prosim cenj. občinstvo, da me blagovoli s svojim obiskom počastiti.
Imel bom vedno dobro in svežo kavo, poleg tega pa bo na zalogi vedno sveže pecivo ter najboljša vina.
Za obilen obisk se priporoča
USTANOVLJENA LETA 1862,
V MARIBORU
Oklenite se svojega domačega zavoda, zbirajte in množite domači kapital.
Vaše naložbe v tem zavodu so popolnoma vame in zajamčene.
Mesto Maribor in njega davkoplačevalci jamčijo za vse obveznosti tega zavoda.
Nove vloge se vodijo ločeno in so strankam vsak čas na razpolago.
MEŠČANI,
OKOL.ČANII
FRAN MAJCEN, kavarnar
Pisarna odprta vsak delavnik od 9— 12" Orožnova ulica 2
RANILNICA
DRAVSKE BANOVINE MARIBOR
Centrala: MARIBOR
* lattnt novi paSaii na egi u Gosposko - ffevensfca utice
Najbolj varna nalotba Oonarja. ker lomil so vlogo pri to/ Hranim,ti Dravska banovina s talim svo„m promo*oniom tn s *«g svojo Gorino moUo - - m ra n 11 n i t m Isvriuj m vso v denarno stroko spaOnJofo posip to to o m ku u n io ?
Sprejema ST&SS^iGSUgSi Podružnica: CELJE XiSjZL£mJ&*iSm‘
NOOSKnstBkOPOOOOggggipof0pKGGGHGGGIKtGGGGGGGGGGGGGGGHkKGMPtGGKGKPGGGKHkGGIGGBGGGGGGGGkptkGGGkOGPGHGGBUUK!ltOXOS&t/!&.&b^*'k mm'	I
Izdaja konzorcij »Jutra« v L-jiibliaiji. Odgovornj urednik MAKSO KOREN. Za inserutni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d, d.,
arestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.