Poštarina plaćena u gotovom Uree Z A U U b uredi za Sloven m slovenski del 'ulljske Krajine UJUBU-JANA. Erjavčeva 4a Godina Vili. Broj 42. U Zagreba, 16. oktobra 1936. iSTRA. H Pojedini broj stoji dinara 1.S0 Kako Je Hrvatima i Slovencima pod Itali lom ne treba da razlažem. Napominjem da je u demokratskoj Italiji bilo I hrvatskih 1 slovenskih i škola, a i društava svakovrsnih, ali 3 je fašistička Italija sve to pokosila. Iz pisma pok. Svetozara Pribićevićn. j GLASI IO SAVEZA JUGOSIOVENSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE Ì KONEC SLOVENSKEGA KONVIKTA V GORICI IN HRVATSKEGA V PAZINU Prvi načelnik novo ustanovljenega šolskega skrbništva za Goriško pokrajino je z odlokom od 1 novembra t. 1. štev. 645 odredil, da mora dijaški konvikt »Alojzije-višče« v Gorici prenehati z vsakim delovanjem. Svoj ukrep je utemeljil z materialnimi težkočami, s katerimi se je moral konvikt v zadnjem času boriti. Razni upniki, ki so se pred daljšim časom intabulirali na poslopje, v katerem ima konvikt svoj sedež, so uvedli korake za prisilno dražbo. Ker bi s tem zavod izgubil svoje prostore in bi bilo to tudi v nečast zavoda, je šolski skrbnik ukinil zavod popolnoma. Pravi razlog tega ukrepa pa je treba iskati v fašistični šolski politiki. Alojzijevi-šče so ustanovili leta 1891 slovenski duhovniki, da bi se v njem lahko vzgajali in pripravljali za sprejem v srednjo šolo slovenski otroki, ki bi se hoteli posvetiti duhovniškemu stanu. Po sporazumu med Vatikanom in sv. Stolico je fašistična politična oblast 28 oktobra 1930 razpustila dotedanjo upravo in imenovala vladnega komisarja. Ko se je kmalu nato mudil v Gorici apostolski vizitator Luca Passetto, so mu obrazložili tudi zadevo Alojzijevišča. Edini uspeh je bil, da je bil meseca junija 1931 mesto laika imenovan za komisarja italijanski duhovnik Marcello Antonini. Apostolski vizitator pa je zagotavljal, da bo novi komisar deloval sporazumno z osobljem, ki je že bilo na zavodu, zlasti pa da bo čuval rabo slovenskega jezika. Dejanja so pričala drugače. Komisar Antonini je sporazumno s škofijskim administratorjem Sirottijem odpustil slovenskega studijskega direktorja, vse slovenske prefekte, v zavodu zaposlene slovenske učiteljice, da, celo slovenske služi-ielje in končno tudi slovenske sestre, ki so delovale v zavodu. Nato je komisar Antonini prepovedal slovenskim otrokom peti slovenske cerkvene pesmi, kmalu potem je odpravil slovensko pridigo in zabranil drju. Pavlici, ki je skrbel za duhovno življenje gojencev, vstop v zavod. Končno je otrokom prepovedal celo slovensko molitev. Da, komisar Antonini je šel še dalje in je prepovedal otrokom govoriti med seboj slovenski. Kdor se je pregrešil proti tej odredbi, je ostal brez hrane. V zavod, ki je bil ustanovljen od Slovencev in namenjen slovenskim otrokom, je začel sprejemati italijanske otroke. Politični značaj tega ukrepa izhaja še posebno jasno iz dejstva, da je za te italijanske gojence plačevala vzdrževalnino država, dočim so se morali slovenski gojenci vzdrževati z lastnimi sredstvi. Že v šolskem letu 1934-35 je število italijanskih gojencev Prekašalo število slovenskih (45:35). Vsi protesti proti temu postopanju komisarja Antoninija, ki je poleg tega spadal Pod škofijo Verono, so ostali brez uspeha, škofijski administrator Sirotti ga nikakor ni hotel odpustiti, niti tedaj, ko se je Antonini moralno zagrešil in se moral uvesti Proti njemu kanonični proces. Antonini je tudi pod novo imenovanim Soriškim nadškofom Margottijem ostal na želu zavoda in z njegovim pristankom nadaljeval raznarodovanje slovenske dece. Sedanji akt goriškega šolskega skrbnika ie le zadnja epizoda nasilne smrti Alojzi-ievišča. ♦ Skoro istočasno kakor odlok goriškega Šolskega skrbnika so objavili fašistični listi vest, da je Mussolini poklonil 150.000 lir ureditev nekdanjega hrvatskega kon-vikta v Pazinu. S tem se je zaključila drusa žalostna epizoda našega šolstva na Pri-morskem. Hrvatski konvikt je zgradilo »Djacko Pripomočno društvo u Pazinu«. Posebne zasluge si je stekel pri tem tedanji krški Jkof Mahnič. Ob izbruhu svetovne vojne NAŠI KMETJE NA POTI POPOLNE PROPASTI NOVO PRISILNO POSOJILO V ITALIJI IN NAŠI KMETJE Trst, oktobra 1936. — Z novim prisilnim posojilom, ki ga je razpisala država v zvezi z devalvacijo lire, so prizadeti predvsem kmetle, zlasti pa naši kmetje, ki so kakor znano edini v Italiji realno fakturirali svoje premoženje. Po ukazu, ki urejuje novo posojilo, mora vsak lastnik zemljišča ali stavb podpisati posojila v iznosu 5% cenilne vrednosti njegovih nepremičnin. Da bo čitatelj laže razumel bistvo novega posojilo, naj navedemo konkreten primer. Recimo, da ima nekdo nepremičnin v vrednosti 100.000 lir. Podpisati mora 5.000 lir posojila in ta znesek tudi plačati. Ukaz mu res obeta S% obresti tega posojila in povračilo v 25 letih. Toda to je samo pesek v oči. Dejansko ne bo prejemal prav nobenih obresti in tudi glavnice ne bo več videl. Kajti isti ukaz nalaga v prikriti ob- liki amortizacijo posojila samim lastnikom nepremičnin. Po členu 10 omenjega ukaza se uvede namreč poleg posojila za dobo 25 let tudi izreden davek na nepremičnine. Ta znaša 3'A od tisoč cenilne vrednosti. V našem primeru bi tedaj lastnik neprc-mifriin v vrednosti 100.000 lir moral plačati 5.000 lir posojila. Od tega posojila bo prejemal letno 250 lir obresti. Na račun notesa davka pa bo plačeval letno 350 lir. On torej ne prejema letno 250 Ur, temveč plačuje še letno po 100 Ur. S tem zneskom krijejo lastniki nepremičnin popolnoma amortizacijo posojila. Oblika posojila je torej le prevara, dejansko odstopi lastnik 5% svojega premoženja državi. Za toliko se razvrednoti njegovo imetje. Kakšne posledice utegne to imeti, ne moremo danes še presoditi. UHAPŠENA SU 42 RADNIKA TALIJANA NA VOJNIČKIM RAROVIMA KOD PODGRADA Podgrad, oktobra 1936. — Kao što je poznato kod nas se unatrag nekoliko vremena u velikoj mjeri radilo i gradilo sve za ratne pripreme. Gradile su se četiri kasarne, izgradila se je nova cesta od Podgrada preko Zalići i preko Harija do Trnova, izgradio se veliki vodovodni rezervoar i veliki municijski podzemni magazin i drugi razni vojnički radovi. Svi su ovi radovi već svršeni, jedino se još gradi veliki vodovodni rezervoar koji se nalazi sjeverno iznad našeg sela ispod samog bivšeg starog grada. Na ovim radovima ne radi niti jedan civilist nego samo 10 artilj. puka vojnici koji su nastanjeni u Podgradu. Ima Ih oko dvije stotine. Ovi vojnici grade jedan podzemni magazin koji se nalazi na zapadnoj strani sela Kačiče, a grade ga sjeverno od ceste Trst— Rijeka u takozvanom brijegu Gradec U ovom je brijegu već od prije iskopan jeđ*n tunel kroz kojega prolazi vodovodni kanal. Usprkos toga što u našim krajevima nema drugih javnih radova, na ko-jini bi mogli raditi i civili, u naše je krajeve stiglo sva sila radnika iz svih dijelova Italije, ali i ovdje su bili ovi ljudi slabe sreće, jer odmah drugog dana njihovog dolaska već ih je počela tajna policija tjerati i hapsiti kao nepoćudne elemente. Uhapšeno je bilo sitih skupa četrdeset i dvije osobe. Svi .od ljudi bili su strpani u dva vojni-VdLa teretna automobila te su ih otpremili u smjeru Trsta. Ne znamo kamo su ih odveli a niti što je s njima. Kako opažamo u posljednje vrijeme njihovi pouzdani ljudi koji su u službi kod nas u Podgradu počeli su govoriti protiv fašizma i širiti nezadovoljstvo. — ćić. Potemkinove vasi v Julijski Krajini ITALIJANSKA, OBČINSKA UPRAVA V PRAVI LUČI Trst, oktobra 1936. — Tujec, ki pride v Julijsko Krajino, se čudi prelepim cestam in marsikateri ponosni stavbi ob njih. Po večini pa je žal prepovršen, da bi se globlje seznanil s pravim bistvom teh naprav. Zaznal bi, da imajo te ceste v prvi vrsti ali celo samo vojaške namene in da jih nikakor niso zgradili našemu kmetu v korist. Obratno, naš kmet se s svojo volovsko vprego po možnosti izogiba glavne ceste, ker se utegne na njej živina samo spod-drzniti ali postati žrtev švigajočih vojaških avtomobilov. Nasprotno pa so stranske ceste po večini silno zanemarjene. Lepa poslopja, ki jih vidi tujec ob glavni cesti, pa so prave Potemkinove vasi. So to predvsem vojašnice, dalje sedeži fašjev. karabinjerske postaje in občinske hiše. Za njimi pa se skriva uboštvo slovenskega in hrvat-skega kmeta. Pravo bistvo tega gospodarstva izhaja je bila impozantna stavba dograjena. Vojna je prekinila notranjo ureditev poslopja, ki je ostalo v surovem stanju do danes. Z odlokom od 16 septembra 1937 štev. 2581 ie bilo omenjeno Dijaško podporno društvo razpuščeno in njegovo imetje, predvsem konvikt, je prešlo v last pazin-ske »Congregazione di carità*. Kmalu po vojni, v šolskem letu 1920-21, so ustanovili v Pazinu P« inicijativi samega ministrskega predsedniška italijanski konvikt, kateremu so dali ime »Fabio FilzU. Država je že v šolskem letu ustanovila v tem konviktu 80 brezplačnih mest za hrvatske otroke, ki naj bi se tako poitalijanči. Tudi drugače ie vlada stalno in redno Podpirala ta konvikt in ga še vedno pod-Pira. Že leta 1^* so hoteli zaseči hrvatski konvikt in v "jem namestiti italijanski zavod, toda vstrašili so se prevelikih stroškov Po razpustu Dijaškega podpornega društva pa s0 zadevo vedno z nova ogrevali. Kljub posredovanju samega Mussolinija pa dolgo niso mogli najti prave rešitve. Očitno so igrali materijalni interesi iz sledeče primere, ki se nanaša na neko slovensko občino v severni Istri, ki_ je iz umljivih razlogov nočemo imenovati. Pod slovenskim županom se je v času od 1900 —1914 zgradilo: 2 dvorazredni, in ena eno-razredna šola, 35 kilometrov občinske ceste, 5 mostov in eno sejmišče. Od leta 1918 dalje do danes, torej v 18 letih pa je italijanska občinska uprava postavila samo eno enorazrednico in zgradila en most. Gospodar, ki je pred vojno plačeval 70 K občinske doklade, plačuje danes 750 lir ali t>o valuti trikrat toliko kakor pred vojno. — Novo vino so na Goriškom prepovedali prodajati do 31 oktobra. Ni pa prepovedano prodajanje vin oz. moštov. pri katerih, ji bilo vretje ustavljeno tla umeten način, da se je qtf>IP dobilo sladko vino, ki ni škodljivo največjo vlogo. Sedaj “io se v bistvu sporazumeli na tako le ureditev »Congregazione da carita« odstopi poslopje državi, da v njem namesti konvikt »Fabio Filzi«, zato dobi od države obe poslopji, v katerih je 'tnel konvikt dosedaj svoj sedež. Pazinska °bčina se obveže, da bo prispevala za ureditev poslopja 200.000 lir. Sam konvikt bo dal v to svrho 100.000 lir in od države pričakujejo ostalih 500.000. Z volilom 150.000 hr od strani samega Mussolinija je postal ta dogovor veljaven in v kratkem se bo Vselil v poslopje, ki so ga postavili Hr-vatje s svojimi prihranki, italijanski konvikt '0 sam ministrski predsednik ie na tak izzivalen način izrazil svoj sporazum prav v Času, ko lansira po svetovnem 'laku v Svet vest. da je Italija pripravljena za sborazum z Jugoslavijo. Ob tej priliki vprašamo kompetentne taktorje ali res ni nobene možnosti, da bi brotestirali Proti taki zlorabi hrvatskega konvikta, za katerega so prispevali v dokajšnji meri tudi prebivalci Kastva in po-Sebno še Krka, ki spadata sedaj pod Jugoslavijo. L' C‘ SVETOZAR PRIBIĆEVIĆ 0 NAŠEMU NARODU POD ITALIJOM U Zagrebačkoj reviji »Književnik« broj 10 od oktobra o. g. štampano je pismo koje je pok. Svetozar Priblčevič pisao jednom svom prijatelju januara o. g. Pri-bičević odlučno odbacuje fašizam 1 ističe potrebu suradnje svih progresivnih i demokratskih snaga. Donosimo neke odlomke iz tog pisma u kojima se govori 0 Italiji i našem narodu pod fašizmom. Istaknuta mjesta smo mi podcrtali. ------------Ni talijanski fašisti, ni njemački nazisti, ni poljski pukovnici nikad 1 nigdje nisu se pokazali kao zastupnici načela ravnopravnosti med ju narodima, a pogotovo nigdje i nikada nisu se pokazivali kao zaštitnici malih i ugnjetavanih naroda. Prema svojoj ideologiji oni to i ne mogu biti... Ni čemu se Hrvati ne mogu nadati od fašističke Italije... Ta to je opće poznato, da Hrvati žive na jadranskoj obali, koja je dragocjena, koja vrijedi i pomorski i ekonomski i strateški i politički i za kojom rastu zazubice Talijanima. Fašistička Italija ne traži ni jedan srpski kraj, ni jednu srpsku zemlju, ona traži Dalmaciju i neke slovenačke pogranične krajeve. U hrvatskom pitanju gleda Italija svoj a ne hrvatski Interes. Ja dopuštam da bi ona željela raspad naše države. AH taj raspad iskoristila bi ona da uzme za sebe one krajeve Hrvatske, koje njoj trebaju a ne da uspostavi »starodrevnu hrvatsku državu«. Ona osakaćena hrvatska država koja bi se uspostavila, pošto bi Italija zadovoljila svoje prohtjeve ne bi bila nikakova samostalna (suverena) hrvatska država nego bi stajala pod talijanskim protektoratom za vječna vremena. Lako Je izvojevati ravnopravnost sa Srbima, koji su brojno podjednaki sa Hrvatima, ali bi bilo nemoguće iščupati se iz kandža talijanskih, naroda od preko 40 milijuna, kad bi se one jedared zarile u hrvatsko tijelo. Pod Italijom nema Srba, ali ima Hrvata i Slovenaca. Kako je ovima pod Italijom, to ne treba da razlazem, jer Vi to znate sigurno jednako, kao i ja. Napominjem, da je u demokratskoj Italiji ipak bilo i hrvatskih i slovenačkih škola i društava raznovrsnih, ali jc fašistička Italija sve to pokosila.----Ništa dobro ne mogu Hrvati očekivati od Itr. lije---- --------Nema primjera da su nani Nijemci i Talijani neko dobro učinili — — Talijanski fašisti vode rimsku imperijalnu politiku. U njen okvir spada 1 Balkan, a naročito hrvatske zemlje. U tom su pitanju fašisti nepomirljivi. Da li ste ikada čuli, da se fašizam javni odrekao težnje za hrvatskim zemljama? OR. MOMČILO KINČIĆ G TftLIJAMSKO-JOGOSLAVENSKIM Bivši ,i ugoslo venski ministar vanjskih poslova napisao je u oèogradskoj >P r a v d i« od 4 0 mj. oduži članak 0 vanjsko.) politici iz kojega prenašamo ovaj pasus. " - . .------ ^ uvjetna aii« nia nniokoga sporazuma pokazuje vc , J.‘Vsna da Mussolini u spoljnoj pol: r£Llde 1 dalie sopstvenim pu tovim: ;nP Le-Vropska situacija privlači na nje P,f’fnAui u Koliko ona ima reperki sije po cisto talijanske interese Ta pc jačana aktivnost talijanske spol.ine pc iitike u današnjim momentima, nepc sreano poslije konferencije država Ma le antante u Bratislavi, dala je povod u- 86 listovima pretresa pitanje sličnost, interesa tih dviju grupa drža va srednje Evrope kojoj je Italij geografski tako blizu. Sumnje nema d medju dvjema grupama postoji mo guenost za veoma korisnu saradnju n ''■ "vrednom polju Ali ne treba Smetnu n 3 uma da su sve tri države rimskog 'norazuma. Italija Austrija i Madžar ;ka. i naši veoma važni susjedi Politi "'koj suradnji dviju grapa bila bi me đ.iutim glavna smetnja u revizionisričkr politici Madžarske. Od Italije nas n dijele nikakve nepremostive smetnje, : važni nas interesi upućuju na što bolj odnose POSESTNIK KOBAL IZ BUDANJ NAD VIPAVO POGINIL ŠE ENA ŽRTEV VOJAŠTVA OB MEJI Gorica, septembra 1936. (Agis.) — Znano je, da je ves obmejni pas od Reke do Trbiža — z malimi izjemami — na gosto preprežen z obmejnimi utrbami. — Povsod, kjer so utrjevalna dela v teku, posebno pa tam, kjer so utrdbe že dograjene, vlada najstrožja kontrola in so na posameznih posebno izpostavljenih in važnih točkah postavljene permanentne straže, ki imajo nalogo preprečiti nepoklicanim dostop v območje utrdb. Ponekod morajo kmetje za vsak slučaj posebe javiti pristojnim oblastem, da nameravajo na svoje parcele na poljsko delo. nakar dobijo spremstvo miličnikov ali karabinjerjev, ki jilj med delom stražijo. Ponekod pa so. kakor zgoraj omenjeno, nalašč zato postavljene straže. Na ta način se mnogim našim kmetom, ki itak živijo v najmizernejših razmerah odvzeti kompleksi plodonosne zemlje mnogi pa isto obdelujejo in izkoriščajo pod zelo težkimi okoliščinami, tako da so v stalni nevarnosti, da jih oblasti radi najmanjšega suma aretirajo ali pa celo brez vsakega posebnega vzroka na licu mesta ustrelijo. V zadnjih dneh avgusta se je dogodil na Vipavskem tak slučaj, ki z vso brutalnostjo osvetljuje današnje neznosno stanje našega človeka, posebno onega, ki živi v obmejnem pasu. Šest in tridesetletni posestnik Kobal iz-Budanj nad Vipavo se je odpravil na košnjo otave na svojo oddaljeno senožet nad Vrabčami Ves ta kompleks pod Nanosom je več ali manj utrjen. Ko se je omenjeni proti večeru s koso na rami vračal z dela domov, po poti, ki jo tamošnje prebivalstvo navadno uporablja kot dohod k svojim višje ležečim parcelam, ga je nenadoma pozval v bližini na straži stoječi vojak naj se ustavi. Zahteval je, da takoj krene s poti, ki je civilistom zabranjena. Kobal, nič hudega sluteč je trdil, da mu ta prepoved ni znana in da se poti vsi okoličani poslužujejo. Ni pa še popolnoma končal stavka, ko je vojak nanj ustrelil in ga smrtno-nevarno zadel v trebuh. Kobal je obležal na poti, kjer so ga kasneje v obupnem stanju našli neki domačini in ga spravili domov. Od tam je bil nemudoma prepeljan v goriško bolnico kjer ga pa niso .sprejeli, češ, da ni nobenega upanja v rešitev. Kobal je bil prepeljan na svoj dom, kjer je po petih urah umrl v velikih mukah. Pokojnih je zapustil obupano vdovo in troje nepreskrbljenih otročičev. Nesrečen dogodek je razburil vso okolico zlasti, ker je bil pokojnik znan kot miren, dober in pošten človek, ter vesten gospodar. JUŽNA AMERIKA ZA JULIJSKO KRAJINO VELIKA MANIFESTACIJA NAŠIH IZSELJENCEV V ARGENTINI — JUGOSLOVANSKI PATRONAT ZA POMOČ ŽRTVAM EVROPSKEGA FAŠIZMA HUDE KAZNI TRGOVCEM ZARADI ZVIŠANJA CEN Kot smo že poročali, je nastopila v Italiji, posebno ob nastopu devalvacije občutna draginja, ki jo hočejo oblasti z vsemi sredstvi uničiti. Trgovci so posebno prizadeti s temi odredbami, ker se jim očita, da namerno zvišujejo cene. Na Goriškem so zaradi tega zaprli za dva dni sledeče trgovine: Zuodar Marija v Čigi-nn, Leban Ivan v Poljubimi, Gaberšček Marija v Tolminu. Budin Teresa v Idrskem, Perinčič Ivan v Kobaridu in Ivančič Franc v Kobaridu. Za tri dni so bila zaprta trgovine: Bre-govinca Franca v Idrskem, zaradi tega, ker ni imel izpostavljenih cenikov in ker ie povišal cene. Ker niso izpostavili tablic s cenami, so bili sledeči trgovci javljeni policiji: Kozorog Valentin iz Poljubina, Rutar Josip iz Podmelca, Podreka Anton iz Volč. Daša Angela iz Volč, Culino Leon-hard in Trušnjak Josip iz Tolmina. Pred disciplinsko komisijo so bili postavljeni od omenjenih: Trušnjak Josip, Breginc Franc, Budin Andrej (mož Budin Tereze). Vsi tl so bili vpisani v fašistično stranko. (Agis). V nedeljo dne 6 septembra so slovenski izseljenci v Buenos Airesu priredili veliko veselico z obširnim programom za naše Primorje. To je bila prva prireditev tamkajšnjih primorskih društev za slovenske in hrvatske žrtve fašizma Ta pomembna manifestacija je imela tako moralni kakor materijalni uspeh. Pomisliti moramo, da je bil že to velik uspeh, da so organizirala prireditev vsa društva skupno, med katerimi zaradi političnih mnenj ni na žalost večje sloge. Vsi naši priseljenci so s tem glasno vzdignili glas proti fašizmu, v obrambo svojih bratov in sester v Primorju. Prireditev se je vršila v »Armenski dvorani«, ki je bila natrpano polna in še ie moralo veliko ljudi stati, ker niso dobili sedežev. Program je bil bolj propagandnega pomena nego kulturnega. Bilo je mnogo pevskih točk, saj je petje baš najljubša in včasih edina vez. ki jih še veže z domovino in s Primorjem. Sodelovali so pevski zbori društev Gospodarskega i prosvetnega društva Slovencev iz Ville Devoto. Ljudskega odra, in Tabora. Dve pesni: pa so zapeli skupno pod vodstvom g. K f e h-I j a. Nato je sledil pomemben govor, iz katerega posnemamo: »Namen današnje Prireditve. ki so jo organizirala naša društva na pobudo Jugoslovanskega patronata za pomoč žrtvam evropskega fašizma, je počastitev spomina bazoviških mučenikov ter vseh naših mož in mladeničev, ki so svoja življenja žrtvovali v boju za tlačene narodne in delavske pravice našega primorskega ljudstva obenem pa ima ta prire- ditev plemenit, rodoljuben in človekoljuben namen, zbrati čim več denarnih sredstev, kot pomoč najbolj preganjanim in potrebnim slovenskim in hrvatskim žrtvam fašizma v Julijski Krajini in njihovim družinam.« Govornik je potem na kratko a je-dernato opisal vse gorje trplenje, muke, žrtve in težave, ki nam je prizadel fašizem z dvatisočletno kulturo. »Mi nismo navadni begunci, marveč smo prav za prav begunci oziroma, bolje rečeno, izgnanci.« Oni so večinoma prav tako šli v svet, bežali so pred fašizmom. »Današnja prireditev naj bo zaradi tega tudi zgovoren dokaz naše solidarnosti s trpečimi brati in pred licem tujine naj bo odločen glas protesta proti nekulturnem zatiranju. Naj tudi tukajšnja javnost izve, kako so držali svojo besedo oni, ki se ponašajo z dvatisočletno kulturo in ki so, ob zasedbi naših krajev, licemerno obljubljali, da bodo spoštovali vse naše kulturne in gospodarske pridobitve.* Nadalje se je spomnil vseh naših žrtev. »Majhna bo sicer naša pomoč, ker ie žrtev mnogo, preveč. Joda trpeči bratje nam bodo gotovo hvaležni, ker jim bo naša akcija v dokaz, da se jih spominjamo, čeprav nas je prinesla usoda daleč proč od njih. Preveč let je že preteklo, odkar smo tukaj ne da bi se v edinosti in bratski složnosti spomnili naših zatiranih bratov. Greh je, da smo se dajali zavajati no malih razmericah^ a za to je danes naše zadoščenje tem večje, ko nam je ta velika manifestacija v dokaz, da so se naša društva zgenila ter da jih v tem pogledu podpira velika množica naših zavednih izseliencev. Današnja manifestacija je prva a naj nikakor ne bo zadnja. Zavedati se moramo, da nam je — kakor so pokazale izkušnje iz svetovne vojne — iz tujine lažje obračati pozornost sveta na trpljenje našega ljudstva in s prstom kazati na fašistično Italijo, ki pravi, da hoče kulturo izvažati v barbarsko Afriko, a v isti sapi zatira kulturo miroljubnega poštenega in prosvetljenega naroda v osrčju Evrope. To mora biti naša naloga!« Za govornikom je prišel na oder g. Pavel Golja, ravnatelj ljubljanske drame ki je bil v Buenos Airesu kot zastopnik slovenskega Penkluba na svetovnem kongresu. G. Golja je izročil v imenu domovine tople pozdrave ter recitiral nekaj svojih pesmi. Sledila je vrsta deklamacij,, prireditev pa so zaključile diapozitivi. Končno se je zahvali) občinstvu zastopnik patronata. Obračun prireditve za pomoč žrtvam fašizma v Julijski Krajini izkazuje 966.45 dohodkov in 295.60 pezov izdatkov. Čisti dobiček znaša torej 670,85 pezov. Našim rojakom v dalnji Argentini, ki so z besedo in denarjem podprli našo akcijo. izrekamo najtoplejšo zahvalo za izkazano pomoč ter upamo, da ta prireditev ni bila zadnja. V tem težkem delu jim želimo obilo uspeha Meddruštveni odbor je izdal proglas v »Novem listu« (urednik dr. V. Kjuder. bivši urednik tržaške »Edinosti«) vsem izseljencem v Argentini, ki radi oddaljenost1 se niso mogli udeležiti prireditve, naj pošljejo denarne prispevke za ta namen. Na upravo lista so že pričeli prihajati dobro-voljni prispevki v prav lepem številu. (Agis) SUMLJIVI STREL! IN UMOR! V SNEŽNIŠKEM GOZDU Reka, oktobra 1936. — (Agis). —-V teku letošnjega leta se je v okolici Snežnika, ob jugoslovansko-italijanski meji, zgodilo vsepolno napadov, ki so tu pa tam zahtevali človeška življenja Kot prvi med temi je padel neki mladenič, doma iz obmejne vasi Podcerkve v Jugoslaviji, nato so se streljali med seboj miličniki in finančni stražniki, žrtev je postal italijanske puške tudi neki drugi mladenič, jugoslovanski državljan. Kalilu po tem dogodku so se širile govorice o napadu na karabinjerje. Približno mesec kasneje je bil v Strmem klancu blizu Leskove doline obstreljen vojak na straži. Za vse te napade so obdolžili, aretirali in. pretepali samo naše ljudi. Odpeljani so bili v reške zapore, od koder se nekateri še do danes niso vrnili. V avgustu mesecu pa je postal žrtev puškine krogle neki italijanski podna-rednik obmejnih vojakov na Čabranski polici, nekaj dni pozneje pa istotam ital. poročnik Irnica. Pri obeh zadnjih slu- čajih so italijanske‘oblasti tudi javno priznale, da je bilo to delo njihovih ljudi. Javna tajnost pa je tudi, da so bili vsi .prejšnji napadi in umori izvršeni s puškami italijanskega izvora, to-raj bi morali iskati krivce med Italijanskimi obmejnimi stražniki za vsa ta dejanja, ne pa med našimi ljudmi. Kljub Lemu pa se je zaradi nekaterih napa dov in umorov vršilo od strani italijanskih oblasti večmesečno preganjanje po naših vaseh, pretepanje, brezštevila aretacij in nazadnje tudi obsodb. Nekateri osumljenci pa so danes pridržani v zaporih, še vedno pod sumnjo, da so bili soudeleženi nekaterih napadov in urno. rov. Pri zadnjih slučajih oblasti niso mogle več skriti pravih krivcev teh dejanj, niso mogle več vreči sum na naše nedoležne ljudi in je torej pričakovati sedaj, ko je dokazano, da je vsak tak sum ncutemljen, da bodo končno vsi po nedolžnem osumljeni oproščeni vsega in spuščeni na svobodo. Naše libidi s&vaMj&jo čez mejo PROPADEL NAČRT AGENTA PROVOKATERJA NOVI DEKRETI O PRODAJANJU VINA MNOGO SO PRIZADETI NAŠI VINOGRADNIKI Lansko leto je bila vinska letina v Italiji -zelo dobra in zato so bile cene vinu zelo slabe. Da bi zboljšali kvaliteto in vinski trg so, kakor je že znano, preprečili prodajo za konzum vsem vinom, ki nimajo zadostnega odstotnega alkohola (bela vina 9 in črna 10 odstotkov), kar je zelo pogodilo naše vinogradništvo, ki v močnih vinih ne more zadostno konkurirati i Italijanskimi. Letos so izdali vrto dekretov, ki še bolj omejujo prodajo slabih vin. Za direktni konzum se ne smejo prodajati sledeča vina: a) vina. ki vsebujejo več kot eno desetinko prostorninskega dela alkohola ocetne kisline, t. i. vsa vina ki so le malo kisla. b) vina, ki so se spremenila vsled vin->kih bolezni, duhe in okusa. c) vina, ki imajo več nego 150 miligramov žveplenega oksida. S tem je omejena uporaba tega antiseptičnega sredstva, ki je sicer dragoceno za kletarja, je pa kolikor toliko škodljivo Z4 pivca. Namen teh odredb je odstraniti slaba vina z vinskega trga, na katerega naj prihajajo samo dobra in izbrana vina. Slaba vina naj prihajajo v poštev za destilacijo. S tem je tudi poslabšan položaj naših vinogradnikov v severnih krajeh. (Agis). Rovte, oktobra 1935. — (Agis). — Vsem je še v svežem spominu žalostna usoda našega tržaškega rojaka Cotarja, ki so ga pred leti Italijani na pode! in pretkan način zvabili čez mejo, ga aretirali in potem v zloglasnih tržaških zaporih v Via Coroneo tako mučili, da si je v živčnem napadu sam skončal življenje s skokom skozi okno jetnišnice. Poleg tega slučaja bi lahko navedli še brez števila drugih poizkusov fašističnih oblasti, ki se poslužujejo podlih vab z brzojavnimi poročili o nenadni bolezni staršev ali pa uradnih vabil radi dedščin in drugega, da bi tako zmamili naše ljude v svojo past. Vendar se taki poizkusi ponesrečijo kajti naši ljudje so imeli že dovolj prilik spoznati fašistično pretkano hinavščino. Pred nedavnem se je spet primeril podoben poizkus fašističnih oblasti, da bi dobile našega človeka v svojo past. ki zgovorno odkriva vso prikrito jezo in maščevalnost zlasti do onih. kateri so se s pravočasnim izseljenjem v Jugoslavijo izognili sigurni aretaciji in njenim posledicam. Našega rojaka J. Gliho iz Idrije, ki že več let prebiva v Jugoslaviji, in sicer v obmejnih Rovtah, je pred nedavnim obi- skal nek neznanec. Po brezpomembnem I justice. uvodu in po izvedovanju o življenju in razmerah Idrijčanov v emigraciji, je neznanec povabil Gliho v gostilno in mu tu, kljub svoji skromni zunanjosti nudil »Vardar« cigarete. Toda neznanec je bil bolj nespreten kot naš rojak Gliha, kateremu je pri vinu uspelo pripraviti tujca do vsestranske izpovedi. Zaupal mu je, da so ga obmejne fašistične oblasti po nalogu iz Idrije poslale k njemu z namenom, da poizve naslov Rolerja Mirka iz Idrije, katerega imajo Italijani na sumu, da je že pred leti v družbi z dijakom Kenda zažgal fašistično otroško zavetišče v Idriji. Kendo so takrat oblasti aretirale in ga obsodile na 18 let ječe. Omenjena neznanca so fašistične oblasti poslale z nalogom, da poizve za naslov Mirka Kolerja in ga pod pretvezo razprave na sodniji v Idriji glede znatne zapuščine p0 nekem v Ameriki umrlem sorodniku. zvabi čez mejo. v ta namen so mu izplačali 100. — Lir, če bi mu pa poiz-!ti^. us*,e^ bi dobil še posebno nagrado. Gliha je nakano po svoje prepričal in ne neznanca na primeren način odslovil. Tako se je fašističnim oblastem njihov podel načrt ponesrečit, sicer pa bi Koler kot je Cotar in marsikateri drugi naš rojak padel v roke neusmiljene in brezvestne fašistične NOVO OBČINSKO POSLOPJE V PREMU Reka, septembra 1936. — (Agis.) — Kot po drugih sedežih občin v reški pokrajini so se tudi na Premu, ki šteje komaj nekaj okrog 1.600 prebivalcev, že delj časa bavili z mislijo za zidanje občinskega poslopja. Pred kratkim pa je bilo sklenjeno, in od merodajnih oblasti tudi potrjeno, da dobi premska občina novo poslopje za občinske urade. V ta namen so se pogodili za zemljišče pod Premom, kjer se bo baje že letos pričelo z gradnjo. Vse take incijative bi bile pozdrava vredne, če bi finančne razmero občine in pa gospodarsko stanje občanov te, za današnje razmere luksuzne načrte, lahko brez vsakršnih žrtev preneslo. Toda, naše vasi je fašistični režim z vsakovrstnimi davki in dajatvami tako zelo obremenil in našega kmeta toliko izžel, da je podobna obremenitev zločinska. Nestrpnost napram našim ljudem se vsak dan stopnjuje Gorica, oktobra 1936. — (Agis>- Kako 1 prlseHcne Italijane. Zato vestno zasledu- so fašistične oblasti napete napram naje. mu živilu, zlasti napram intelisenci’ nam dokazuje vsepolno slučajev, posebno so jz. postavljeni kontroli In šikaniranju obŽjn. ski uradniki, ki so sicer že zelo redki, kajti večina in najboljša mesta so zased(na po priseljenih Italijanih. Nestrpnost aa-oram našim ljudem pa se vsaki dan §e stopnjuje, posebno napram sovenskim uradnikom. Razumljivo je. da bi obl,sti rade tudi na vsa ona mesta, ki so daaes še zasedana po naših uradnikih nastav^ jejo vsak korak slovenskih uradnikov in iščejo povoda, da bi jij, odslovili iz službe V letošnjem poletju so ^povedali občinskemu uradniku — družinskemu očetu _______ nekje na Tolminskem službo z motivacijo da Je Prisostvoval ženitvovanju, na kate-rem s° se Prepevale slovenske pesmi. Ne Ml stožbena leta |n ne glede na to, da 1®.bil odslovljeni družinski oče, so ea fašistične oblasti kljub večletnemu vestne-rnu Izvrševanju svoje službe postavile na cesto ZAPLEMBA VTIHOTAPLJENIH VOLOV Trst, oktobra 1936. (Agis), — V Divači so pred kratkim zaplenili znanemu gostilničarju in živinskemu prekupčevalcu Rebcu 10 volov, češ da ao bili vtihotapljeni. Zaradi tega je bil starejši sin delj časa v zaporu, a kazen za ta prestopek do sedaj še ni bila izrečena. Rebec je star prekupčevalec in Je zato skoro nemogoče, da bi bil sum, ki Je padel nanj, resničen. KARABINJERSKA KASARNA V VREMSKI DOLINI z velikim številom zaporov Post oj na, oktobra 1936. (Agis). — V Britofu, majhni vasi u Vremski dolini, so sezidali novo precej veliko kara-blnersko kasarno, v kateri so uredili seveda zlasti precejšnje število zaporov. Čudno zgleda, sicer, da niso v tem kraju, kakor sploh v okolici, popravili in uredili šole, ki so precej slabem stanju, vendar pa je to tudi razumljivo, ker za vso vremsko dolino dosedaj niso imeli niti primerne kasarne, zlasti pa ne primernih zaporov, ki se nahajalo šele v Sežani oz. v št. Petru. TRGOVINE V KONKURZU Deželni odbor za korporativno gospodarstvo v Gorici je objavil, da so bili v avgustu in septembru t. 1. javljene slede-če poravnave: Purgar Viktor, Brešan Ma-nja, slaščičarna in kavarna v Tolminu, btrukej Ludvik, inštalater v Sv. Luclit rs i?,»,** Renesio, prevozništvo v Gorici, r, i, , 'vana- Prodajalna čevljev v Gorici, Doijak Albin, brivec v Cerknem. Zaključe-E. s.° sledeči konkurzi: Maiocchi Emilij» Ricci Hektor, Piacentini Viktor Gorica, Kos Ana por. Bregant, vsi iz Gorice. (Agis)- VUKOVI NAVALJUJU NA NAŠA SELA _ , UZ GRANICU Jelovice, oktobra 1936. Ove jese-nl su nas posjetili u velikoj mjeri vu-kovi koji su nekojim našim seljaclm® nanijeli velike štete. Tako su seljaku Juri Čendak zaklali 9 ovaca, Mati Čendak 7 ovaca i Juri Juriševiču 11 ovaca-Velika je ova šteta za nas siromašne seljake, a koliko če jo još nanijeti ako se ne poduzme sa bilo koje strane nešto čim bi se spriječila daljnja nesreča-Mi smo se glede ovog obratili na naš11 općinu u Materiji da bi se nešto učinll0-ali do danas nije još ništa poduzeto. Naši stariji ljudi u selu tumače »vh pojavu vukova u ovo doba time da # biti vrlo oštra i duga zima. Ne znatne kako će biti. ali nam već 1 bez oštre zime prijeti veliko zlo 1 propast- i BROJ 42 ) ■r STRANA 3. SLAVENI IZ JULIJSKE KRAJINE I ob petletnici sedejeTe smrti poslali svoj prilog španjolskim borcima za slobodu »II Grido del Popolo« donaša pod naslovom: »Potlačeni narodi Julijske Krajine za španjolski narod« slijedeću vijest na istaknutom uokvirenom mjestu: Radnici Slaveni iz Julijske Krajine poslali su dvjesta franaka španjolskim borcima za slobodu kao prvu pomoć. Ti novci su sakupljeni paru po paru medju narodom, kojesa je fašizam bacio u bijedu i glad; novci sakupljeni u situaciji punoj terora i divljeg fašističkog ugnjetavanja. Slavenska narodna manjina u Italiji, u cjelosti neprijateljski raspoložena prema fašizmu, osjeća duboku zajedničku duhovnu vezu sa iberskim narodima, Katalon-cima i Baskima, koji su prije dvostruko patili: ekonomski i nacionalno, a koji danas sačinjavaju gvozdene bataljone antifašističke armije. Bratstvo ugnjetavanih narodnih manjina sa španjolskim narodom u zajedničkoj borbi protiv fašizma shvatile su narodne manjine u Italiji ispravno kao veličajni primjer za budućnost, koja možda nije daleko. Op. ur.: Emigranti radnici iz Jugoslavije su poslali takodjer svoj obol u Spanna u iznosu od 95 franaka. Avijatičar Križaj iz Ajdovščine u Španiji Avijatičar Križaj, koji je pred tri godine utekao s talijanskim avionom iza manevra u Vidmu, javio se sada iz Barcelone. U Španiju je otišao s namjerom, da se stavi kao avijatičar u službu španjolske vlade. POLOŽAJ TRUŠKEGA ŠKOFA RESNO OGROŽEN Avijatičar Giordano Viezzoli iz Trsta pao u Španiji pogodjen metkom iz talijanskog aviona »Fiat«. Antifašistički listovi javljaju: U Španiji je poginuo još jedan Talijan antifašista — Giordano Viezzoli iz Trsta. Rodjen u Trstu 1910. god. bio je 1930. osudjen na 6 godina robije od Specijalnog tribunala. Osudjen je bio radi toga, što je sa Sardinije pokušao avionom odletjeti nad Rim i izvršiti neki antifašistički akt. Kasnije amnestiran, otišao u Jugoslaviju, a odavle u Francusku, gdje se borio u redovima organizacije »Giustizia e Libertà«. Iza njega je došao u Paris i njegov otac s niladjim sinom. Njegov otac Giuliano poznat je tršćanski predratni republikanac i iredentista. Bio je pod Austrijom osudjen na smrt. Iza dolaska fašista na vlast ostao je vjeran svojim i .Mazzinijevim načelima. — Kada ga je sin upitao, može li otići u dobrovoljce u Španiju, odgovorio mu je: »Kada ne bi bio bolestan i kada bi imao 20 godina, ja bi otišao.« — I sin je otišao. Giordano je bio jedan od najsrčanijih aviiatičara antifašista u Španiji. On je raz-rušio tajni^ pobunjenički aerodrom kod Madrida, o čemu je javila svojedobno sva svjetska štampa, — 30. septembra napala su ga u zraku kod Toleda četiri talijanska aviona turinske marke »Fiat«. Pogodjen kuglom iz mitraljeza, pao je. Još jedan njegov drug je ubijen, a treći član posade uspio je da se. iako teško ranjen, spasi. Taj treći član posade Španjolac izjavio je, prema pisanju antifašističkih listova, da je vidio mnogo srčanih ljudi, ali Viezzoli da je bio pravi junak. Otac ie sa mladjim sinom otišao odmah u Madrid i tamo pokopao palog Giordana. »PONOSNI SMO ŠTO SE NAŠ BRAT BORI U ŠPANIJI ZA SLOBODU. »I! Grido del Popolo« donaša jedno pismo iz Julijske Krajine, u kojemu se izmed ju ostaloga veli i ovo: — Sa ponosom smo pročitali tvoju vijest, u kojoj nam javljaš, da se naš brat bori kao dobrovoljac u Španiji za slobodu svijeta. Sa zebnjom i srcem na dlanu svi iskorištavani i ugnjetavani prate dogadjaje u Španiji i gledaju u španjolski narod, koji se bori za novu, pravu civilizaciju. RADNICI IZ ITALIJE BJEŽE U ŠPANIJU. »II Nuovo Avanti« donaša vijest, da ie u Genovi uhapšen Francesco Ricciardi. radnik iz Milana, sa još osam drugova u momentu kada su htjeli prebieći u Španiiu. da se bore kao dobrovoljci o redovima milicije španjolske legalne vlade. Isti iist prima iz Bologne da je polictia uhapsila iednog radnika i zaplijenila mu MOO lira i sabirni arak. kojim je sakupimo pomoć za španjolsku vladu. Medju narodom. naročito medju radnicima, v*Tle dana u dan sve to više, javlja »U Nuovo Avanti«, a naročito iza španjolskog rata. Protesti, demonstracije i hapšenja su sve češća. _______ ITALIJANSKI OFICIRJI AZ^ UPQrN1ŠK0 VOJSKO NA ŠPANSKEM Iz najbolj zanesljivega vira smo dognali, da so pred kratkim aktivni častniki italijanske armade prejeli vprašanje, al' bi hoteli prostovoljno javiti za vstop v špansko uporniško vojsko. Prejeli na roko lir 3000 za časa službovanja pa še 50 lir dnevno. Trst, oktobra 1936. — (Agis). Po po 'oedih iz raznih listov je sklepati da ie položaj tržaškega škofa dra Alojzija Fo-garja resno ogrožen. Dejstvo, da je v Julijski Krajini danes samo še tržaško škofovsko mesto zasedeno po škofu, ki ga ie Vatikan postavil po svoji volji in ne na zahtevo fašističnih oblastev, nas ta vest ne preseneča. Preseneča nas posebno zato ne ker vemo da je tržašk' škof dr. Fogar že več let stalno napadan od tržaških faši stičnih oblastev, da se je pod vladanjem prefekta Tienga v Trstu do danes stalno vodil boj proti njemu in da so iskali merodajni činitelji ves čas prilike, da bi dosegli njegovo odstranitev In končno nismo razočarani zaradi tega, ker je dr. Fogar edini škof v Julijski Krajini, ki si ne pusti diktirati od fašističnih mogotcev, temveč dela tako, kakor mu veleva vest. Dasi ni bilovenec. se za svoje vernike vedno in povsod zavzema tako, kot bi bilo pričakovati tudi od ostalih škofov na našem ozemlju Zadnje dni so zborovali v Rimu katoliški novinarji. Med njimi se je razširila vest, da bo dr. Fogar, kakor pred leti g0-riški nadškof, pokojni dr. Sedej, odstavljen s svojega mesta zaradi svoje posebne politike naprani vernikom slovenske i hrvatske narodnosti, ki predvsem ni v skladu z namerami fa šizma. Kolikor je znano, je bil tržaški šk‘0f dr. Fogar prve dni tega meseca v Rimu kjer ga je papež sprejel v posebni avdi-jenci, ki ji je prisostvoval le še neki kar dinal. Poučeni krogi trdijo, da je bila tudi ta avdijenca v zvezi s dr. Fogarievo skorajšnjo odstavitvijo. Pred nedavnim je bivši tržaški prefekt I iengo, neglede na določila konkordata na svojo lastno odgovornost ali pa po posebnem sporazumu med vlado in Vatikanom prepovedal v nekaterih tržaških cerkvah slovensko bogoslužje, čeprav bi bil za tako odredbo kompetenten le tržaški škof. Prefekt Tiengo je bil sicer kmalu nato premeščen, in če je bila njegova premestitev dejansko v zvezi z omenjeno prepovedjo dokazuje, da je prepovedal slovensko besedo v tržaških cerkvah res na svojo pest. Nekaj dni po njegovem odhodu ie bila ta prepoved deloma preklicana. Cerkve, za katere kažejo tržaški Italijani le malo za nimanja, so se po preklicu spet napolnile Toda zadoščenje in zadovoljstvo med tržaškim! verniki ni trajalo dolgo. Kolikor se da razbrati iz najnovejših vesti, si je znala vlada pri Vatikanu izposlovati nove koncesije. Tržaške fašistične oblasti upajo, da bo z odstranitvijo škofa dra Fogarja odstranjena poslednja zapreka za samo-pašno vladanje nad cerkvijo v tržaški pokrajini. Novemu pokrajinskemu tajniku fa-šistovske stranke, razvpitemu in proslule-mu Grazioiiju, bo potem pač le še bolj olajšano izvajanje njegovih fašistovskih načel. Med Tržačani se je ta vest razširila z veliko naglico in razburila vse sloje Italijanov, Slovencev in Hrvatov. Znano je da je škof dr. Fogar med Tržačami zelo priljubljen, pa tudi med onimi, ki se ne brigajo ne za vero, ne za cerkev. Škof dr. I 'ogar uživa med Tržačani posebno spo-tovanje in naklonjenost zaradi svojega dagega značaja in dobrohotnosti. Stalno oblegan od ljudi, ki mu pošiljajo lepa dragocena darila in je v Trstu javna ajnost, da dr. Fogar ne pridrži ničesar :ase. Poleg svoje plače razda tudi vse, :ar dobi. Zato ga je ljudstvo vzljubilo, in fjerkoli se pojavi, je vedno deležen bur-iega pozdravljanja. Fašistične oblasti so ii ves čas prizadevale, da bi ga onemogo-itle, bodisi z napadi po časopisih, bodisi drugimi sredstvi, toda vse njihovo priza-ievanje je odjeknilo negativno in je bilo /selej deležno spontanega odpora. Znano tudi, da so oblasti že večkrat poskusile ‘birati podpise za odstranitev škofa Fo-rarja, a so se taki akciji uprli tržaški, pa udi priseljeni Italijani in med njimi celo mane in vplivne osebnosti v Trstu. Za slovenske in hrvatske vernike v Julijski Krajini bo ta vest o ponovnem poskusu odstranitve dra Fogarja nov udarec. 'le glede na to, da se naši verniki zavedajo, da cerkev nima danes v svojem de-okrogu več prostih rok, ampak mora delati to. kar zahteva režim, so verniki le še vedno upali, da se bodo razmere na tem polju če ne zboljšale, vsaj omilile. S tem novim korakom pa so fašistične oblasti pokazale da ne morejo imeti pač nobenega upanja več. Brez dvoma bo to porazno tplivalo na naše vernike in jih cerkvi, kolikor jih niso že do danes, polagoma odtujili in odvrnili od vere. Kakor na gospodarskem, socijalnem. kulturnem, zlasti pa na političnem polju gredo razmere tudi v ferkvenem rapidno navzdol. Letos poteče pet let, kar je bil odstavljen goriški nadškof dr. Sedej. Brezvestno ravnanje z njim ga je tako ubilo, da je kmalu nato podlegel. V teh petih letih so se cerkvene razmere toliko poslabšale, da se ne dajo Nadškof Margotti primerjati s prejšnjimi. Vendar vse to prav nič ne moti fašistične oblasti v njihovem samopašnem krivičnem delu ter čim dalje bolj neznosliivih zahtevah. Nemoteno delajo dalje ne glede na žrtve, ki jih mora doprinašati cerkev. In Vatikan pristaja na vse to? Pa tudi med podeželskim ljudstvom. koderkoli se je doslej pojavil, je zapustil najboljši vtis. Letos je ponekod v goriški nadškofiji nadomestoval goriškega nadškofa pri birmi, ter je tudi tam vernike s svojim nastopom in pojavo navdušil. Goriški nadškof Margotti v Ljubljani Ljubljana dne 13 oktobra 1936 — (A g i s). — Goriški nadškof Margotti se že od prejšnjega tedna mudi v Ljubljani, kamor je baje prispe! z namenom, da obišče nekega bogoslovca goriške nadškofije, ki se zdravi na Golniku. Zdi se pa, in je verjetno, da je nadškofov prihod v Ljubljano zvezan z vse drugačnimi opravili. Ker je že več dni tu, izgleda, da čaka da se ljubljanski škof dr. Rožman vrne, ker je slučajno odsoten. Qb tej priliki se spominjamo, kako so še pred petimi leti italijanske oblasti vrnile iz Podbrda bivšega ljubljanskega škofa dr. Jegliča, ko je hotel na obisk k pokojnemu dr. Sedeju in se vprašujemo, če je bi! dr. Margotti deležen kakšnih neprijetnosti, ko je prestopil italijansko mejo in stopi! na naša tla? Želeli bi, da bi se nadškof Mat gotti ob tem slojem obisku v Ljubljani zanimal in spozna! tukajšnje cerkvene razmere (cerkvene razmere v »balkanski državi«) naroda, katerega del živi v tuji državi pod njegovo cerkveno upravo. In temu delu našega naroda, ki bi zaradi popolne gospodarske, socijalne, kulturne in politične brezpravnosti zaslužil tem večjo podporo in naklonjenost cerkvenih oblasti, bodo kmalu tudi v cerkvenem oziru odvzete najosnovnejše pravice. Ne moremo si kal. da ne bi pripomnili, da gre ravno nadškofu Margottiju žalostna zasluga za krivične razmere v njegovi nadškofiji, ki so sc od njegovega prihoda do danes skrajno poslabšale. V Španijo neprenehoma prihajajo Mussolinijeva letala in letalci Antifašistični listi prinašajo: Toledo niso osvojili španski fašisti, temveč italijanski letalci — in če pade tudi Madrid, ne bo padel po zaslugi In junaštvu španskih fašističnih generalov in njihovih afriških najemnikov, temveč po zaslugi Mussolinija in Hit-lerja! španska vlada priznava, da odločilna sila v tej civilni vojni je premoč v zraku in danes je ta premoč na strani fašistov. Najmodernejša in največja vojaška letala neprestano prihajajo s piloti vred v Španijo iz Italije, dočim pri-hajajo iz Nemčije strojnice in strelivo. če bi bilo ostalo pri tem. kar so fašisti imen v začetku vstaje — bi bila civilna z? davno končana in fašisti bi bili že davno v morju kolikor jih ne bi ono pobegnilo na tuje. Toda Francisco Franco, glavni vodja španske fašistične vstaje, ves čas nemoteno prejema najboljši bojni materijal iz Italije in Nemčije; vojaštva nima dosti, ima pa dovolj italijanskih in nemških letalcev tn dovolj bomb, ki padajo iz zraka s strahovitim učinkom. Samo en primer: Ko so fašisti zadnjo soboto z vso silo napadli Toledo, so imeli v zraku 35 italijanskih letal, do-cim je vlada imela samo tri letala v akciji. Vlada .ima na južnozanadnl fronti 50.000 moz prostovoljske milice, fašisti imajo le okrog 12.000 afriških Maročanov in drugih najemnikov, ampak številična moč moštva na tleh ne odločuje — Kadar je v zraku velika floto aeroplanov, iz katerih dežulelo bombe In krogle iz strojnic. J pred kratkim je italijansko letalo v službi španskih fašistov pomotoma pristalo v ozadju vladne linile Italija11®^ vmeenzo tsocaiari, se je podal brez bo- ja. Njegovo letalo je modela Fiat in nosi znak CR32, torej regularno letalo Mussolinijeve letalske flote. Bocalari je mlad 25-leten fant in pustolovec prve vrste. Rojen je bil v New Yorku in pred dvema letoma je odšel kot prostovolec v Italijo kjer se je vpisal v letalsko službo v Abesiniji Iz Afrike se je vrnil v Italijo in pred šestimi tedni — to je vse sam priznal — je v Turinu dobil novo službo, s petimi drugimi Italijani, izvežbanimi piloti, je bil poslan v Španijo. Vsak od teh je dobil italijansko vojaško letalo in vsa ta letala so nesla težke tovare bomb. Bocalari je danes skrbno čuvan ujetnik španske vlade. Dragocena priča je, čigar izpoved je bila predložena z drugimi dokazi vred Ligi narodov v Ženevi. To so priče in dokazi, ki govore glasneje kakor katera druga stvar, kakšen red danes vlada v Evropi — kako Mussolini ih Hitler lokavo besedičita pred diplomati o »nevtralnostnem sporazumu« s Francijo in Anglijo napram Španiji, istočasno se pa na tihem sme-leta z naj več j im prezirom in dan za dnevom pošiljata letala in letalce, stroj nice_ in topove, bombe in drugo strelivo španskim fašistom ■ • • Vlada španske republike ima dovolj moštva, (ja bl lahko v enem dnevu pognala fašiste in njihove mohamedan-ske Maročane v morje, nima pa dovolj modernih letal. Mnogo letal in letalcev je ze izgubila nadomestila pa ni od nikoder. Francija in druge demokratične države u Evropi, ki hočejo biti poštene in hočejo držati besedo »nevtralnosti«, nočejo Španski vladi poslati potreb-nih letal, da bi se lahko merila z Mussolinijevimi aeroplani.. Odlikovanje nadškofa Margottila Trst, oktobra 1936. — (Agis). _____ Prav v teh dneh ko se bomo z žalostjo spominjali odstavitve pok. goriškega nadškofa dra Frančiška Sedeja in petletnice njegove smrti, so listi prinesli vest, da je njegov prvi naslednik nadškof dr. Margotti bil na predlog zunanjega ministra od kraja odlikovan z redom sv. Mavriclja in sv. I Lazarja L razreda z lento, v zahvalo za škofove zasluge, ki si jih je pridobil za Italijo v raznih diplomatskih misijah. Brez-dvoma je nadškofu pripomoglo do tega odlikovanja tudi njegovo soglašanje in delovanje na cerkvenem polju za asimilacijo našega naroda v njegovi nadškofiji. Nove dekanije v Goriški nadškofiji V goriški nadškofiji so bili imenovani: Anton P a s k za vikarijalnega ekonomu v Levpi, Josip C i r o 11 o za pomožnega vikarja na Placati v Gorici, Ivan P a j e t c za pomožnega vikarja v Kobaridu, Filip Kavčič za vikarja ekonoma v Desklah, mons. P i v i d o r Evgenij za priorja v Gorici, Valentin Ripa n za dekana nove dekanije v Dornbergu, Oskar Pahor za dekana nove dekanije v Mirnu in Alojz Filipič za dekana nove dekanije v Grgarju. Goriški nadškof mons. Karl Margotti je odredil vzpostavo novih dekanij in sledeče spremembe v teritorijih dekanij: vzpostavi-te^ niestnega cerkvenega okrožja v Goric1 z dekanijsko jurisdikcijo nad župnijami v mestu: Sv, Ignacij. Sv. Rok. Placuta (Sv. vid in Modest). St Peter (prejšnja deka-mja) jp štandrež. . pod novo dekanijo v Mirnu spadajo župnije v Mirnu, Biliah. Vrtojbi, Sovodnjah, Gabrijah in Opatjem selu (preje le spadalo pod devinsko dekanijo). Ppd novo dekanijo v Mirnu spadajo župnije v Dornbergu (preje pod komensko dekanijo). Prvačni. Gradiškuti Renčah m Stari gori. Pod novo grgarsko dekanijo spadajo župnije v Grgarju, Ravnici, Batah. Trnovem. Lokvah, Cepovanu. (vse ie preje spadalo pod solkansko dekanijo). Zg. tribušn (preje spadala pod tolminsko dekanijo) Lokovec, Sv. Duh na Banjšicah, (prele spadal pod kanalsko dekanijo). Hf>^nMnia*Dol??rd?,b ie Dreš,a pod tržiško ^ l° vŽUPni)? .Ruda in ViI,a Vicentina , k' rav,1,,n', pa pod dekanijo Fiumi-cello (preje spadal pod Cervignano' U. oktobra 1886. 'M S 0 frMb i0 i*. NUJI SLOGI -TI ..'.'.rr- ■’oucni. ^OSDOđarski . DOl'tiĆki list PLEMENITA SVRHA l — POŠTENA SREDSTVA Badava, nati je Talilan ono stvorenje Še o razmrodovalnih načrtih v Julijski Krajini CEU NAŠ NARO) PROGLAŠEN ZA POLANALFABETA Danteovo, koje je uviek gladno, a gladnije je riše iza o bleda nego na tašte liiedkhn cinizmom, moralom koji samo moie biti razumljiv toj svojti pripovieda visoko predsjedništvo ■ (tj. pretsjedništvo talijanskog političkog društva za Istru. — Op. ur.) polcušaj umorstva hrvatske pasmine u Istri . . ,\'u rekosmo, da nesmalramo naše protivnike toli naivnima, stoga prisiljeni smo i ovdje čitati izmedju redakah nepobitnu istinu, baštinjenu tiekom viekovah t. j. da. je naš narod uviek smatrao gospodujuću pasminu ne kao druga i brata vei kao najgoreg dušmana ... Ali prošlo je vrieme kad se moglo tjerali. nas do skrajnosti; radit ćemo i dalje, kako začesmo; svi odbori i pododbori neće smesti našega smiera; svoji smo u svojoj kući. Serenissima« nas je u okove bacala i peljala u tamnice, ogolila nam je šume, opustošila nam je obaU, napučila je vlastelom kojoj nas je prodavala kao kolone — pa smo ipak iivi, oni te isti. Bahata si la, koja se upire na samovolju, malo traje u današnjem vieku. Ves šolski sistem v Julijski Krajini im^i Te tečaje je prej, dasi v dokaj skrom-satno en namen, čimprej poitalijančiti ir'I nejši obliki, vzdrževalo društvo, ki se je asimilirati slovanski živelj. Radi tega so j nadelo ime »Umanitaria«. S šolskim letom vse šole brez izjeme italijanske, tudi uči telji so vsi samo Italijani, kajti tistih pai narodnih odpadnikov, ki jih lahko štejenn na prstih obeh rok. nikakor ne smerni smatrati za slovanske učitelje. Poleg rednih šol. ki jih vzdržuje drža va. dopolnjujejo in nadaljujejo delo itali ianske osnovne šole še cela vrsta orgaif zacij. So to predvsem »Italia Redenta, 1934-35 pa jih je vsaj v Julijski Krajini prepustilo društvu »Italia Redenta«. Druga organizacija, ki vrši raznarodovalno delo med slovansko mladino, že od-rastlo šoli, je »Ustanova Eugenio Faina«, tako imenovana po sedaj že ranjkim senatorjem in latifundistom Eugenio Faini, ki : je že leta 1912 dal pobudo za ustanovitev nekakšnih kmetijskih strokovnih tečajev za »ustanova Eugenio Faina« in »Pokrajinsji i kolone na njegovih posestvih. Leta 1934 je U SPLITU JE UMRO profesor Ivan Brajnović, rodom iz Rovinjskog sela. DON CARLO COCIANCICH IZ GR1-ZNJANA. — Griinjan. — Pred nekoliko dana ustrojio se je i ovdje posebni odsjek druživa »Propatria«. Družtvo »Pro patria«, kako je poznata, ima istu svrhu što se nas Slavenah u Primorju Me, koju i njemački »Šulferajn«. Uoče da nas polalijanče. To je prava svrha tomu družtvu ili bolje reći odsjekom toga druitva, koji se ovih dana kano gljive pomaljaju u raznih talijanskih gnijezdih naše Istre. Takav dakle odsjek ustrojili su i naši grižnjanci. Taj znameniti dan proslavili naši Grižnjanci veleslavno a zasluga za sve to ide osobito trojicu naših velikanah, a na prvom miestu Don Carla Cociancicha ovdašnjega župnika. Prireditev društva »Soča« v Novem Mestu Dne 17. X. 1936 ob 20 uri Je »Soča« t Novem Mestu priredila proslavo koroškega plebiscita, Rapalla In Gortanove smrti. Naj ml bo dovoljeno napisati nekaj vrstic o prireditvi sami. Deklamacija »Soči« 8. Gre- gorčiča se Je dobro naučila mala M 1 s 1 e J e-va, a Izvedla Je Je preveč monotono. Zborna deklamacija, ki Je Je nalašč za to proslavo napisal Dular Jože Je sicer efektna a predolga. Temne sence pod križem so napravile globok vtis na občinstvo. »Kajna« se prav lepo Izvedli, posebno prvo dejanje so Igralci brezhibno odigrali. Drugo dejanje ni bilo tako dobro odigrano kot prv- vendar so bili igrala poglobljeni v svoje vloge. V tretjem dejanju kjer nastopilo orožnik oziroma fašisti, so tl-le opili neki nastopili koliko malomarno. Zadnji prizor tega dejanja Je dolg. Morda bi bilo boljše, da bi bila scenerija pri tem ilnejša. Manjkalo Je »napa« nad sklednik ob strani Mislim, da prav če bi rdeča svetloba ne trajala —'------------------------------, ki Je toliko časa. Morda bi bil zadnji prizor, višek Igre, efektnejšl če bi.Angelo staro mater zadavil tačas ko bi del hiše že gorel in bi luč In ogenj Istočasno ugasnil, ko se Angelo zadušen zvrne na tla. Celotna prireditev Je prav lepo Izpadla. Pohvaliti moramo g. režiserja ki se Je tako trudil, da Je Iz tega materijala, ki mu Je bil na razpolago v treh tednih sploh zmogel ustvariti te kar smo Imeli priliko videti. Materi gre posebna hvala In po vrsti Gravnarju, Jožetu, " Angelu, Gorjanu m drugim, ki sc žrtvovali toliko večerov, da m, XWJ. DV/ «..A u v v* v «Vir UVAAZkU , kkt* smo mogli nastopiti. Saj Je že štiri leta minulo od kar Je »Soča« priredila zadnjo prireditev dr. česnlkovo dramo »Dobrava«. Se nekaj ne smemo pozabiti. Na takih prireditvah smo Imeli prilike videti zastopnike vseh oblasti, šol, In drugih Javnih ustanov. Prt ^ ^ ■ - • -■* opaziti za- gimnazije In še nekaterih - častnem številu smo opazili zas*®P??0 5j_0 tljsko šolo z Grma, kar Je vse hvale vredno. Ožigosati Je potrebno tudi nekatere -kor tudi materijalno nrtmeren. vidne [Itve moralno ka-Z. Sočan. f IVA KRAŠEVEC V Barkovljah pri Trstu je v četrtek dne 1 oktobra umrla v visoki starosti 60 let dobro znana učiteljica Iva Kraševec. še nekaj dni pred smrtjo se je mudila v Jugoslaviji pri sorodnikih in znancih, nakar se vrnila v rojstno mesto v Barkovlje. Bila je blaga duša, vestna vzgojiteljica mladine in zavedna Slovenka. Sožalje! JADRANSKI KOLEDAR 1937 počeli smo štampati. Koledar će biti gotov 15 novembra. Molimo saradnikc koji nam do sada nisu poslali svoje priloge da to svakako učine najdalje do 25 ovog mjeseca. Te naknadno primljene priloge možemo uvrstiti jedino ako đo-đju do tog dana. Ostale čitatelje molimo da vec sada imaju u vidu da će naši koledari »J a-dranski koledar« i »Soča« izaći do mjesec dana. OVAJ BROJ »ISTRE« je pretežno slovenski, jer smo u posljednjem broju imali većinu prilega srpskohrvatskim jezikom pa molimo čitatelje da to uvaže. konzorciji za strokovno izobrazbo«. Prva organizacija, katere polno ime £ glasi »Opera nazionale di assistenza <&' Italia Redenta« (»Nacionalna ustanova jb pomoč odrešeni Italiji«) ima sedaj monoici nad italijanskimi otroškimi vrtci v slovanskih krajih Julijske Krajine. V zadnjeh šolskem letu je imela »Italia Redenta« jv tržaški, goriški, reški, puljski in videmsti pokrajini 175 otroških vrtcev, ki jih |e obiskovalo 8500 otrok. Stroški za vzdržt-vanje teh vrtcev so znašali letno okdi 1 milijon 800.000 lir. Ti stroški se krijejo skoro v celoti s prispevki države. Za brino. za obleko in perilo, s katerim obdart-jejo otroke v vrtcih, prispeva v prvi vrsta balilska organizacija, ki od svoje straai prejema sredstva od države in od sindikalnih organizacij, za katere morajo plačevati vsi delodajalci in delavci brez izjeme. Otroški vrtci imajo namen, da odtrgajo otroka že s 3. letom domačemu vplivu in da mu vtepajo italijanske besede v glavo, da bi tako olajšali italijanskim učiteljem delo na osnovni šoli. V tekočem šolskem letu se ie število otroških vrtcev v slovanskih krajih gotovo še povečalo. »Italia Redenta« stremi za tem, da se ustanovi v zadnji slovenski in hrvatski vasi otroški vrtec. Bavijo se že celo z načrtom, kako bi tudi od najmanjlih selišč z vožički, z oslovsko vprego ali z malimi avtomobili spravljali tri- do šestletne otroke do najbližjega vrtca, tako da bi bili vsi deležni dobrote italijanskega otroškega vrtca, zlasti pa da bi se vsi vzgajali v italijanskem jeziku in duhu. Za primerne lokale so doslej po večini skrbele ali sama »Italia Redenta« ali pa občine. V vsakem primeru pa so morale, občine odstopiti brezplačno stavbno parcelo. Sama gradnja skromnejšega vrtca se ceni na 50.000 lir. Ker seveda kljub večmilijonski državni dotaciji »Italia Redenta« ne more postaviti povsod italijanskega vrtca, bo morala pač za izvedbo obširnega asimilacijskega načrta poseči država globlje v blagajne, prispevale pa bodo tudi pokrajine in druge ustanove. Za vzdrževanje vrtcev pa so že sedai uvedli tako zvane »patronate«. Razna mesta v ostalih pokrajinah Italije, ustanove ali privatniki prevzamejo patronat nad kakim vrtcem in plačujejo za to letno 6000 lir. Italia Redenta« vodi in vzdržuje v Julijski Krajini tudi najrazličnejše tečaje za šolo odrastlo mladino, in za odrastle osebe obojega spola. Ti tečaji nosijo najrazličnejša imena: tečaji za analfabete in pol-analfabete, podeželske enotne šole, tečaji za italijanski jezik, tečaji za občo izobrazbo odraslih, moški tečaji za kmetijski pouk, ženski tečaji za gospodinjstvo, tečaji za zborno petje. Vsi pa imajo samo eden in isti namen: učiti čitati in pisati italijanski vse osebe moškega in ženskega spola od 14. do 30. leta, kateri niso imali prilike, da bi se naučili tega jezika v šoli. Pohajati pa morajo te tečaje tudi mlajši fantje in dekleta, ki so dovršili italijansko osnovno šolo, da ne bi pozabili tisto malo italijanščine, ki jim jo je doprinesla šola, in da ostali še dalje pod vplivom italijanskega učitelja. Dočim so tečaje za analfabete v drugih pokrajinah poverili balilskim organizacijam, skrbi v Julijski Krajini za te tečaje, kakor že omenjena »Italia Redenta«. Značilno je, da so za Julijsko Krajino, ki izkazuje neprimerno manjše število analfabetov, ka kor druge pokrajine Italije, izumili izraz »polanalfabet« za osebe, ki znajo sicer pisati in čitati, toda samo v svojem materinem jeziku, ne pa v italijanskem. Tečaji se vršijo v zimskem času in trajajo običajno 2 leti. V šolskem letu 1935.36 je bilo v Juluski Krajini 241 takih tečajev. S tekočim šolskim letom se jih je po programu otvorilo najmanje dvakrat toliko. Lani ie moralo pohajati te tečaje okoli 6.000 oseb, letos jih bo nad 10.000 Da se, olajša delo učiteljem, ki' tečaje vodijo in na njih poučujejo, jc »Italia Re-denta« že pred leti izdala poseben priruč-nik Chi rone, ki vsebuje v fašističnem in italijansko nacionalističnem duhu spisane zemljepisne in zgodovinske podatke o Ita- tedanji šolski skrbnik v Trstu Marino Paroli prenesel te tečaje tudi v Julijsko Krajino, seveda z docela drugačnim namenom, kakor so ga imeli in ga imajo še vedno v drugih pokrajinah Italije. Ti tečaji imajo zaposliti mladino v krajih, kjer ima osnovna šola samo pet razredov in bi morali učenci ponavljati več let zadnji razred, dokler ne izpolnijo 14. leto. Ti tečaji so enakovredni dvoletnim kmetijskim strokovnim tečajem, za katere mora skrbeti Obvezni pokrajinski konsorcij za strokovno izobrazbo. Fainovi tečaji imajo dva. oddelka: triletni pripravljalni in dvoletni strokovni tečaj. Pouk traja 7 do 8 mesecev od oktobra do maja, in sicer z maksimalno reduciranim urnikom v popoldanskih in večernih urah. Za sedai so otvorjeni samo pripravljalni oddelki. Vendar je bilo že v preteklem letu v Julijski Krajini 46 Fainovih tečajev z 1437 učencev in učenk, in sicer v goriški pokrajini 19 tečajev z 258 učenci in 325 učenkami, v puljski trinajst tečajev z 218 učenci in 227 učenkami, v reški pokrajini 8 tečajev z 116 učenci in 133 učenkami, v zadrski pokrajini 2 s 64 učenci in 20 učenkami in v tržaški pokrajini 3 s 35 učenci in 41 učenko. Tudi Fainovi tečaji imajo predvsem namen, da pospešijo asimilacijo in italijanizacijo slovenske in hrvatske mladine na Primorskem. Eminentno politični značaj vseh učnih zavodov »Italie Redente« in »Ustanove Faina« je fašistična vlada z tekočim šolskim letom tudi formalno podčrtala. Odslej namreč ima vsaka pokrajina svojega šolskega skrbnika in njemu je podrejeno vse šolstvo v dotični pokrajini. Za redne šole velja to tudi za obmejne pokrajine: goriško, tržaško, reško, puljsko in zadrsko, nikakor pa za gori imenovane zavode. Za otroške vrtce in za vse različne nadaljevalne tečaje »Italie Redente« bo še dalje vrhovni vodja vsakokratni šolski skrbnik tržaške pokrajine, da bi ne nastala niti najmanjša disonanca v obmejni šolski politiki. Šolski skrbnik v Trstu je sedaj zopet Reina, ki se je izkazal že v letih 1923—1927, ko je z neizprosno strogostjo in s pravim cinizmom izvedel Gentilejevo šolsko reformo. On je tudi vrhovni direktor vseh šol, ki jih vzdržuje »Ustanova Faina« v Julijski Krajini. Očitno pa vsa ta obsežna šolska politika ni imela do danes še zaželjenega uspeha. Radi tega skušajo sedaj polagati posebno važnost na kmetijsko izobrazbo. Toda zopet ne morda zato, da bi pospešili kmetijstva, temveč da bi čimprej iztrebili slovenske in hrvatske izraze, ki jih rabi kmet pri delu na polju in doma. Načrt, ki ga v tem pogledu pripravljajo, obsega vse šolstvo od ljudske šole pa do večernih kmetijskih tečajev in do morebitnih višjih kmetijskih strokovnih šol. V otroških vrtcih »Italie Redente« naj se slovenski in hrvatski otrok uči italijanska imena za rastline, drevesa, živali in za predmete vsakdanje rabe. V ljudski šoli pa naj se to delo nadaljuje, zlasti naj učenec spozna italijanske izraze za kmetijsko orodje, za delo na polju in v gospodinjstvu. Posebno sistematično pa naj se goji raba teh izrazov v raznih kmetijskih tečajih. Da bi pa bil uspeh čim popolnejši, naj se otvori čim več otroških vrtcev in kmetijskih tečajev. Država seveda naj prispeva v to potrebna sredstva. P. P. NAGRADE ZA RAZNARODOVANJE Fašistični tajnik je objavil v »Foglio di Disposizioni«, da je društvo »Dante Alighieri« za proslavo obletnice pohoda na Rim, 28. oktobra, določilo 411 nagrad po 100 lir za učence Julijske Krajine in Južnega Tirola, ki so se izkazali pri učenju italijanskega jezika. VIJESTI IZ ORGANIZACIJA APEL SOCIJALNOG OTSJEKA DRUŠTVA »ISTRA« U ZAGREBU Društvo »Istra« u Zagrebu razaslalo je donje pismo raznim emigrantima u Zagrebu. Kako doznajemo Socijalni otsjek je preuredio konačište i sprema ve-veliku akciju za pomoć, pa upozoravamo čitatelje na donje pismo. Socijalni otsjek društva »Istra« odlučio je da organizira zimsku pomoč za one siromašne Istrane, koji spavaju u društvenom konačištu na Trešnjevci. Ta je naša mladež gola i bosa i ove će zime teško nastradati, ako joj se za vremena ne priskrbi potrebna odjeća i obuća. Osim toga želi Socijalni otsjek ZAMJENICI U ČASNOM SUDU SAVEZA U posljednjem broju lista u izvještaju o kongresu, nismo bili donijeli imena zamjenika u Časnom sudu. Ovime nadopunjujemo taj izvještaj s time, da su zamjenicima izabrani: RIKARD KATALINIĆ-JERETOV DR. LOVRO SKALJER Pomembna prireditev društva »SOČA« NA JESENICAH. V nedeljo 18. t. m bo društvo »Soća* na Jesenicah reaktiviralo prapor »Roko- delskega bralnega društva v Tolminu« kaf se je imelo vrših že pretečeno nedeljo ob priliki odkritja spomenika kralju Aleksan- ------- ------ — ______________ —_— j- Zedinitelju, a so morali radi ne da tim siromasima svake večeri pred pričakovanih neprilik preložiti Prapor bo liji. Ta priročnik, ki je bil prvotno name- njen Poadižju, so v zadnjem letu prikrojili za Julijsko Krajino. kmetijske strokovne tečaje. Ti te5ajluki imajo zgolj nammn imajo pod kontrolo mladino do . s® jnora vpisati v predvojaške tečaje. ^ tak tečaj obsega 40 lekcij^ P° H{’1’ ader>ke pa vstopijo po dovršenem jezikovnem tečaju v gospodinjske tečaje. »Italia Redenta« e v preteklem letu za vzdrževanje omenjenih tečajev izdala devet milijonov lir, ki jm je seveda prejela od fašistične vlade lijeganjem na počinak pruži toplu hranu. Budući da socijalni otsjek svim tim potrebama ne može da udovolji iz svojih skromnih sredstava, obraća se ovim pismom na V. G., da mu u tom njegovom plemenitom nastojanju pomognete u granicima svoje mogućnosti. Socijalni će otsjek vrlo rado primati stara odijela, staru rubeninu, staru obuću, a i hranu u naravi, (kao nešto knruznog brašna, krumpira, masti itđ.). Staru će odjeću i obuću Socijalni otsjek dati po krpati i preurediti. Socijalni će otsjek stoga biti toliko slobodan, — ukoliko ga o protivnom ne obavjestite — da Vam pošalje posebnog opunomoćenika, da od Vas preuzme svaki Vas eventualni prinos u gore spomenutu svrhu. uz istarski narodni pozdrav društvo »Istra« OTKRITJE SPOMENIKA KRALJU ALEKSANDRU I. ZEDINITELJU NA JESENICAH D,I?iatY0 »Soča« na Jesenicah bo v Kralju Aleksandru L zSSSaj društva v Tolminu« in ga sprejelo kot ™LSr idružtvo- Slavnost se bo «k0l?2Vorom ob 8 uri zjutrai prapor bo izročil društvu v imenu Tol-mmcev naš zvanl publicist in narodni bor» g. Andrej Gaberšček. Vabimo vse ein ?Hpi^ioPOfSeb.n0 12 bližnje okolice, da se (•'ielle nniii ^ 111 pomebne mani-feS^i imelo 9 t. m. ob 8 Ìla>5f?.f5stanek Pri Kobalu na iSZu" ^ ra2pravlialo o natančnem izročil društvu v imenu Tolmincev na& znani publicist g. Andrej Gabršček. DrV' stvo »Soča« vabi vse emigrante, posebno & bližnje okolice, da se udeleži te potnem boš manifestacije. Komemoracija Vladimira Gortana u Zagrebu Povodom sedme obljetnice mučenih smrti istarskog heroja Vladimira G orlalo priredjuje Društvo »Istra« u Zagrebu " subotu 17 o. vij. u 8 sati na veče u dv0* rani Hrv. učit. doma na Trgu Kralft Aleksandra I. br. 4 svečanu komemoracij» £1 • Tme P0*1”1!* sveukupno člonstt» dušniraJftTfVO Brada Za0reba. Misa u crkvi T ČBelaZ isU ^ ** Ntro u 7 s»‘l Iz pjevačkog zbora u Zagreb111 v, j? godišnjicu mučeničke smrti P°^‘ Vladimtra Gortana priredjuje društo» »Istra« u Zagrebu komemoraciju u dvor»1» »Hrvatskog učiteljskog doma«. u Meduhćevu ulicu (Učiteljska škola)- Odbor- Velika prireditev »Soče« in »Tabora« v Ljubljani ^ •Vjf. °boto, dne 7. novem bra Mjc priredita društvi »Soča« in »Tabor« vf.U družabni večer na Taboru Na prir^LA-bodo sodelovali prvovrstni umetniki. JV gnon oktet, pevski zbor in godba na Pjut Cisti dobiček je namenjen za posiov‘ ^ spomenika »goriškemu slavčku« Gregorčiču in našim Mučenikom. in prijatelji, zapomnite st: 7 novembro L abor, ker je to naša dolžnost! •»istra- izlazi -vakos tjedna a petak. — Uro Čekovnog JI? Pretplata: Za clJe‘^.fnarfkova 28a U hTOi*Uilia/